11/2010 revija z odgovori za velike in izzivi za male

Stráh - ú stil. -a m, mn. strahóvi (a) neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin

Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni, ali kako že? Vseeno. Verjamem, da ga tudi kdo izmed vas marsikdaj občuti. Ali ga vsaj opazi pri otroku, sosedu, ja, tudi malo večji otroci ga občutimo. Jaz priznam. Mene je dostikrat strah. Pa skušam počasi poiskati razlog, zakaj občutim strah, če pa pravzaprav ne gre za neposredno ogroženost ali nevarne okoliščine. Velikokrat gre za prijetne stvari, pa vseeno čutim nemir in cmok v grlu, pa suha usta in tresoče roke. In sem ugotovila, da me je strah tistega, kar je novo. Težko se privajam na spremembe. Lahko gre za lepo stvar, ki me čaka – na primer potovanje v daljne kraje –, ampak vse to je novo, neznano. Oklepam se starega, znanega, preizkušenega, udobnega. No, pa sem sklenila, da pač moram nekaj ukreniti, da temu ne bo več tako. Da pustim za sabo staro in se oklenem novega. Daljši vdih in izdih in prijetne misli večkrat na dan pomagajo. Za začetek za trenutek, kasneje upam na kaj več, če se bom pridno odpirala novostim in jih spustila bliže. Bodite v cvetju, privoščite si tapkanje, globok vdih in izdih ali pa sprehod sami s seboj! Anja

KO DOMIŠLJIJSKI LIKI PLAŠIJO OTROKAO ČUDEŽNEM POMAGALU — RADOVEDNOSTI

PRILOGA: MAMI JE NOSEČA

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

a4-popravljen.pdf 1 20.10.10 19:11

Ne spreglejte:

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 11; letnik III, november 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran: www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja Vekarandreja.vekar@ringaraja.netFotografije: iStockphotoLektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana

s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Damjan AlešnikVodja oglasnega trženja:Petra Bališ,petra.balis@ringaraja.net041-779-653Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Tisk: DZS d.d.Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Ne spreglejte

Razglednice – 4Čvekamo z Alenko Terčič – 8Jesper Juul: Mami, v sobi je bavbav! – 12Dežela štrukljev – 14Lino akcija za vrtce in OŠ – 17Psihologija: Kaj pa šola? – 28Urbani podvig: Dunaj – 20Družinski fant: Vikend – 23Berem, bereš, berimo – 24Priloga: "Mami je noseča" – 25Dobra praksa – 32Pravljica o Evelin – 34Cikcak – 35

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

a4-popravljen.pdf 1 20.10.10 19:11

Pokrovitelja dobrodelne akcije sta

v sodelovanju z

3

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Kaj se dogaja v vaši skupini ali razredu to jesen? Se igrate, učite, raziskujete, pogovarjate, zabavate, počivate? Zanima nas prav vse, kar se vam dogaja!Pošljite nam svojo razglednico s fotografijo na naš e-naslov iskrice@ringaraja.net in objavili jo bomo že v prihodnji številki revije Ringarajine iskrice!

Razglednice

Vrtec Antonina, Ilirska Bistrica

Vrtec Sonček,Hrastnik

Vrtec Žirovnica

Vrtec Otona Župančiča, Slov. Bistrica,

enota Studenice

Vrtec Ljutomer

Vrtec Ig, enota Mavrica

Vrtec Ringaraja, Videm-Dobrepolje

Vrtec Trebnje

4

OBISK RUDARJAVrtec Sonček, Hrastnik, vzgojiteljica Helena Koritnik21. junija 2010 je obiskal naš vrtec čisto pravi rudar ali »knap«, kot se je sam poimenoval. Naš vrtec je sodeloval pri natečaju za kreativne pristope mladih pri ohranjanju rudarske dediščine v Zasavju. Poslali smo veliko lepih risbic. V zahvalo za risbice nas je obiskal rudar. Ob njegovem pripove-dovanju in prikazovanju predmetov smo spoznali, kako so živeli rudarji nekoč in danes. Skupaj smo preživeli prijetno urico. Spoznali pa smo tudi delček kulture naših očetov in dedkov. Za slovo smo mu zaklicali: »Hvala za obisk in SREČNO!«

Pri gasilcih v Zdenski vasiVrtec Ringaraja, Videm-Dobrepolje, vzgojiteljice Tatjana Zevnik, Darja Erčulj, Ana Puš in Anka Kralj5. oktobra smo otroci iz skupine Čebelice in Ježki obiskali gasilce iz Zdenske vasi. Zaradi dežja so nas gasilci prišli iskat v vrtec kar z gasilskim avtom. V gasilskem domu so nam pripravili zanimivo predavanje o poplavah in delovanju gasilskega društva ter okusno domačo malico. Otroci so si sami izdelali gasilske kape ter preizkusili svoje spretnosti na gasilskem poligonu. Poveljnik GD Zdenska vas, g. Aleš Strnad, nas je seznanil z osnovnimi gasilskimi pravili. Otroci so bili zelo navdušeni nad pestrim dogajanjem, izrazili pa so željo, da bi tudi sami postali gasilci.Gasilcem in gasilkam iz GD Zdenska vas se zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubje.

MESEC SPOZNAVANJA VOZILVrtec Ig, enota Mavrica, vzgojiteljice Aleksandra Ćosić, Danijela Korošec, Ajda Bivic, Marinela Tomić, Anita ZaleteljV našem vrtcu smo v mesecu maju spoznavali vozila. Ker nam samo slike in fotografije iz revij niso bile dovolj, smo kar poklicali prostovoljno gasilsko društvo Ig. Pred naš vrtec je zapeljal velik gasilski tovornjak in iz njega sta stopila dva prava gasilca v opremi in tudi čeladi, g. Boštjan in g. Roman. Razkazala sta nama vso opremo, ki jo v trebuhu skriva tovornjak, nadeli smo si čelado, prižgali sirene in „pogasili" požar na našem travniku. Nekateri smo bili tudi pogumni in se usedli za volan ter se počutili kot pravi gasilci. Odločili smo se, da bomo vsi nekoč gasilci. Pa to še ni vse! Ker nas je gasilski avto tako navdušil, smo se odločili, da se sprehodimo do avtobusne postaje, kjer vozi primestni avtobus. Avtobus se je ustavil, ven je stopil šofer in nas popeljal po okolici Iga. Tako smo prvič izkusili vožnjo z avtobusom in tudi spoznali vse prvine varne vožnje. Na-deli smo si varnostne pasove, izstopali in vstopali posamezno pri izstopnih in vstopnih vratih, predvsem pa smo se zabavali in uživali! Potem pa nas je presenetil policaj! Zapeljal je pred našo enoto, toda mi se ga nismo bali. Z veseljem smo pokukali v njegov avto in poslušali sirene, si nadeli kapo in naredili red v naši enoti med vzgojiteljicami! Za zaključek pa je poskrbela sproščena vožnja s kočijo, kjer nas je grelo prijetno spomladan-sko sonce! Le kaj bomo doživeli v novem šolskem letu?

NAJLEPŠA RISBICA V SLOVENIJI PRIHAJA IZ VRTCA STUDENICEVrtec Otona Župančiča, Slov. Bistrica, enota Studenice, vzgojiteljica Olga KodričNeverjetno. Izmed toliko risbic iz cele Slovenije je bila slika Ajde Babšek iz našega vrtca izbrana za najlepšo v Sloveniji. Ponosni in veseli smo prav vsi v Studenicah in tudi v občini Poljčane. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje je razpisalo natečaj za likovne in literarne izdelke za otroke z naslovom “Živali in nesreče“. Na natečaj smo poslali več zelo lepih risbic naših otrok. Naši otroci zelo radi in zelo lepo rišejo, vendar je bila komisiji na regijskem izboru najbolj všeč risbica naše Ajde Babšek z naslovom „Izgubljena muca Liza z zvončkom zvoni, pomoč želi“. Na regijskem izboru se je uvrstila med prvih šest izmed 131 risbic. Tako smo bili povabljeni v Pekre, kjer je Ajda prejela priznanje in nagrado. Risbica je bila nato poslana še na tekmovanje na državnem nivoju in s ponosom lahko povemo, da je bila tu izbrana za najlepšo v državi. Tako sta nas obiskali gospa Ivana in gospa Sonja z ministrstva in Ajdi osebno podelili nagrado in priznanje. Pripravili smo jima kratek kulturni program, ob pesmi o prijateljstvu pa sta se navdušeno vključili. Očitno sta bili zelo zadovoljni, saj sta obljubili darilo še za ostale otroke. In res nam je pismonoša že naslednje jutro prinesel paket z družabnimi igrami, knjigami o ježku Snežku, za vsakega otroka pa še obesek za ključe z znakom 112. V paketu je bilo tudi zahvalno pismo za topel sprejem, za kulturni program in za darili. Dokazali smo, da lahko tudi mi iz manjših krajev veliko dosežemo. To je spodbuda za naprej. Čestitke naši Ajdi!

VRTEC NA OBISKU V DOMU STAREJŠIH OBČANOVVrtec Trebnje Na dan starejših, 1. 10. 2010, smo se otroci v spremstvu naših vzgojiteljic in pomočnic odpravili v Dom starejših občanov (DSO) Trebnje. Že pred tem smo se v vrtcu pogovarjali o tem, kako bi lahko razveselili starejše ljudi. Med razmišljanjem in raziskovanjem smo kmalu odkrili, da je namizna igra »špana« zelo značilna igra, ki so jo številni starejši ljudje igrali v svoji mladosti kar na krušni peči. Takoj smo se lotili dela in izdelali čisto pravo »špano« – s fižolčki zraven. Potem smo se naučili še nekaj pesmic in plesov: Mat' potico pečejo, Jaz sem muzikant, Peričice, Mlinarjev sin idr. Nato smo si nadeli še rutice, predpasnike ter kape in že smo izgledali kot pravi nastopajoči. V domu so nas v veliki zeleni dvorani toplo sprejeli stanovalci in zaposleni DSO. Predstava se je lahko začela. Všeč nam je bilo, ker so nas gledalci vseskozi nasmejano opazovali. Za presenečenje smo jim na koncu podarili igro »špano«, ki so jo takoj prepoznali. Ta dan bo tudi nam – »medvedkom« in »navihančkom« –ostal v zelo lepem spominu.

PRIHODNOST JE V NAŠIH ROKAHVrtec Antonina, Ilirska Bistrica, vzgojiteljici Marjetka Jeralič in Sandra ŠkrljV mesecu aprilu smo na pobudo Slovenske Karitas izvedli projekt o podnebnih spremembah, njihovih vzrokih in posledicah in o tem, kaj lahko mi storimo za čisto okolje. Veliko smo se pogovarjali o našem planetu, o podnebnih spremembah, o onesnaževanju okolja, o posledicah onesnaževanja, in o tem risali in izdelovali plakat. S kaširanim časopisnim papirjem smo izdelali planet, ga pobarvali in označili celine. Ogledali smo si kratek film o podnebnih spremembah in onesnaževanju našega okolja. Še posebej nas je pretreslo, kako zaradi teh sprememb najbolj trpijo nedolžni otroci in odrasli v Afriki. Ugotovili smo, da mi vsi že danes lahko veliko storimo, da bo naš planet ostal čist in lep: ločujmo od-padke, v vrtec ali šolo ali v službo pojdimo peš ali s kolesom, na izlet pojdimo z avtobusom ali vlakom, v trgovini kupujmo le tisto, kar resnično potrebujemo, varčujmo z vodo in elektriko, ... Izvedli smo ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali iz odpadnega materiala. Nastale so čudovite posodice iz starega papirja ter rožice in polžki iz tulcev in škatlic. Odšli smo na sprehod po našem mestu in ugotavljali, kaj vse ga onesnažuje: predvsem množica avtomobilov in tovornjakov in tovarna z visokim dimnikom, iz katerega se neprestano vali dim, in seveda ljudje, ki še vedno nemarno odvržejo odpadke. Izvedli smo čistilno akcijo in očistili okolico našega vrtca. Posadili smo vrtiček z zelenjavo in sedaj se že veselimo in opazujemo rast prvih bilk. V okviru projekta smo odšli na daljši izlet v naravo ter obiskali kmetijo, kjer smo si ogledali nekaj domačih živali. 22. aprila, na dan Zemlje, smo zapeli in zaplesali okrog našega kaširanega globusa in si obljubili, da bomo vedno tako delali in živeli, da bo naš planet ostal čist, lep, zdrav in poln miru tudi za naslednje rodove. Ob koncu tega projekta smo v vrtcu postavili še razstavo in tako staršem in drugim obiskovalcem pokazali, kaj vse smo spoznali, ustvarili in naredili.

GUSARSKA LADJAVrtec Žirovnica, vzgojiteljici Mija Debevc in Breda OblakV novem šolskem letu smo v vrtcu Žirovnica dobili lepa in nova igrala, kjer preživljamo prosti čas. Prostor, kjer se najraje igramo, so otroci poi-menovali Gusarska ladja. Čas nam v lepem in prijetnem okolju ter zabavni igri hitro mine. Pošiljamo vam delček tega vzdušja.

NASTOP V GALERIJIVrtec Ljutomer, vzgojiteljici Branka Kocen in Stanka Kosi7. oktobra 2010 je skupina otrok od 5. do 6. leta nastopila v galeriji na otvoritvi razstave akademske slikarke in otroške ilustratorke Kristine Krhin. Hkrati je potekala tudi predstavitev knjige Buča Debeluča, pravljičarke Jasne Branka. Vsebina knjige in nastop otrok sta prisotne navdušila. Imeli smo se lepo, še posebej pa smo se razveselili knjige, ki jo je prav vsak otrok prejel v dar.

V oktobrski številki je prišlo do tiskarskega škrata. Razglednica z naslovom »Vrtec so otroci« je v resnici razglednica iz vrtca Moravske Toplice, z vzgojiteljicama Suzano Benčec in Martino Lipaj, in ne iz vrtca Hrastnik. Opravičujemo se za napako!

TISKARSKI ŠKRAT

5

Vrtec Veržej

Vrtec Koper,enota RibicaDvojezična enota Prosenjakovci

Vrtec Črnuče,enota Gmajna

Vrtec Otona Župančiča, Ljubljana

Vrtec Šoštanj,

enota Lučka

Vrtec Miškolin

Vrtec Čebelica,OŠ Gabrovka-Dole

6

Z GIBANJEM DO ZDRAVJAVrtec Šoštanj, enota Lučka, vzgojiteljice Lidija Gruber, Bernarda Bolha, Milena Preglav in Taja KidričV vsakodnevni igri otrok v vrtcu je pri večini otrok opazna želja po gibanju in gibalnih igrah. Z gibanjem otrok preizkuša in odkriva svoje telo, razvija spretnosti, sposobnosti in se veseli svojih dosežkov. Ker imajo starši tako pravico kot željo sodelovati pri vzgojnem delu, smo se v dveh skupinah otrok iz enote Lučka v Vrtcu Šoštanj odločili, da povabimo starše na skupno srečanje – gibalno popoldne, ki smo ga izvedli v mesecu maju, in sicer 15. maja, ko je svetovni dan družine. V težko pričakovanem sončnem popoldnevu smo na igrišču naše enote izvedli FIT gibalne igre, kjer so starši in otroci skupaj izvajali igre in se v sproščenem druženju veselili svojih gibalnih sposobnosti, se medsebojno spodbujali, si pomagali in ob uspešno opravljeni nalogi veselo zaploskali. Predvsem pa so uživali otroci pri opazovanju svojih staršev, ki so se trudili izvesti enako nalogo kot oni, ob koncu pa smo zaploskali še staršema, ki sta nas razveselila z igranjem na kitaro in harmoniko.

SKRB ZA ZDRAVJE IN ZELIŠČA V VRTCU ČEBELICAVrtec Čebelica, OŠ Gabrovka-Dole, vzgojiteljica Darja DolinarV našem vrtcu je vzgoja za zdravje že več let pomemben sestavni del življenja ter dela v vrtcu. Vsebine so vpete v vzgojno delo tako, da v vsakodnevnih dejavnostih spodbujamo zdrav način življenja otrok, zaposlenih in tudi staršev. Z dodatnimi aktivnostmi pa to vzgojo še bolj krepimo in utrjujemo. V oddelku Pikapolonice nas je obiskala čarovnica Lenčka, ki je tudi zeliščarka. S seboj je prinesla nekaj zelišč in nam predstavila svoje recepte iz knjige Zelišča male čarovnice. Tudi mi smo želeli izvedeti kaj več o zeliščih, zato smo jih vsak dan prinašali od doma, jih nabirali v okolici vrtca, opazovali, primerjali, predvsem pa vonjali zmečkane lističe. Izdelali smo tudi vsak svojo knjigo, ki nam bo doma pomagala pri pripravi zdravilnih jedi. Pomagali smo si z različno literaturo. Vsa zelišča smo posušili, izdelali plakat in v garderobi naredili razstavo zelišč za naše starše. Ker pa nas je zanimala njihova namembnost in uporabnost, smo jih vsak dan uporabljali tudi v prehrani. Prvi dan smo iz kopriv naredili špinačo in iz smrekovih vršičkov sirup. Nadaljevali smo z namazom iz drobnjaka in s čajem. Ob pripravi smo uživali in z veseljem okušali različne jedi. Pred vrtcem pa smo uredili skalnjak z zelišči, ki bo krasil našo okolico, mi pa bomo zanj skrbeli, ga vsak dan zalivali, predvsem pa opazovali, kaj se dogaja z našimi zelišči. Vsak dan je bila z nami tudi čarovnica Lenčka, ki nam je popestrila dan ter nas vedno s čim presenetila. Vsi skupaj smo ponosni, da veliko vemo in da svoje znanje uporabimo tudi za svoje zdravje.

MALI GURMANI: JEMO DOBRO – JEMO ZDRAVOVrtca Otona Župančiča, Ljubljana, strokovne delavke aktiva »Prehranjevanje«V našem vrtcu že dolga leta deluje strokovni aktiv PREHRANJEVANJE. Cilj naših srečanj je vnašanje novosti v jedilnike, in sicer tako, da jih popestrimo z novimi okusi in uskladimo z željami in s potrebami otrok. Istočasno pri načrtovanju jedilnikov upoštevamo »Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah«, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje RS. Sestavljeni so tako, da vključujejo živila vseh skupin, ki so potrebna za razvoj in zdravje otrok. Držimo se načela pestrosti in visoke kakovosti živil. V vsakem trimesečju pripravimo enotedenski regijski jedilnik, ki je značilen za določeno pokrajino v Sloveniji. Tako otroci spoznavajo domače tradicionalne jedi: dolenjsko-belokranjske, gorenjske, pomursko-štajerske in primorske. Med uvajanjem teh jedilnikov spremljamo odzive otrok na nove okuse. V tem času v skupinah otroci spoznavajo značilnosti in različne običaje pokrajin ter se seznanjajo z raznolikostjo le-teh. Prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na način prehranjevanja v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Okusov je toliko, kolikor je otrok. Trudimo se ustreči vsem.

ZDRAVO ZA ZABAVOVrtec Veržej, vzgojiteljica Mateja FrasV začetku meseca maja smo v našem vrtcu priredili srečanje treh generacij, ki smo ga poimenovali Zdravo za zabavo. Skupaj smo se zbrali pred vrtcem, mame medicinske sestre so merile krvni tlak in zbrane poučile, da je zadostno gibanje povezano z zdravjem. Nato smo se skupaj odpravili na nogometno igrišče, kjer so potekale gibalno-zabavne športne igre. Igre sta odprla ravnatelj OŠ Veržej in župan Občine Veržej. Pomerila sta se v skakanju v vrečah. Na koncu so še starši in stari starši odigrali hokejsko tekmo na travi. Srečanje smo zaključili z zdravim obrokom sadja in zelenjavnimi namazi. Za zabavo sta skrbela ati in dedek iz družine, ki je štela največ članov, celo štiri generacije. Družino smo tudi nagradili kot najštevilčnejšo. Zaigrala sta nam na harmoniko. Druženje vzgojiteljic vrtca, otrok, njihovih staršev in starih staršev nas je še bolj povezalo med seboj in nam vlilo novih moči za bodočnost.

ŽELVICE NA KROSUVrtec Miškolin, skupina Želvice, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tina HrovatičPa je prišel – težko pričakovani dan, ko smo se odpravili na jesenski kros. Potrebovali smo le tekmovalne kartončke z našimi podatki, glasne navijače in veliko dobre volje. Najprej smo se v družbi ostalih otrok razgibali ob glasbi, nato pa se je kros začel. Vsi smo tekli zelo dobro, še posebej pa naša Lara, ki je v težki konkurenci osvojila odlično drugo mesto. S to uvrstitvijo pa se je tudi vrtec Miškolin zapisal med zmagovalce. Bravo mi!

ROŽE ZA LEPŠI VRTECVrtec Črnuče, enota Gmajna, vzgojiteljica Marjeta Ladiha Vzgojiteljice smo se odločile, da k sodelovanju povabimo otroke in starše, da polepšamo naš vrtec s cvetjem v koritu. Hišnika smo prosili, da nam je cvetlična korita namestil na ograjo vrtca. Z otroki smo naredili plakat, na katerega smo napisali vabilo za starše, da se nam pridružijo s kakšnim cvetjem. Že naslednji dan so otroci ponosno nosili lončke s cvetjem v vrtec in akcija je stekla. Skupaj smo sadili, se zelo zabavali, opisovali, spoznavali različno cvetje. Vsako jutro po zajtrku nam je zdaj prva skrb zalivanje naših rož, opazujemo jih, kako rastejo, cvetijo, ali imajo že kakšen nov cvet, list. Naš cilj je bil dosežen, saj smo sledile cilju, da otroci začutijo povezavo med vrtcem in domom, skrbijo za cvetje in tudi izgled vrtca je bolj domač.

PROSTOVOLJSTVOVrtec Koper, enota Ribica, vzgojiteljica Darja NovinščakOb tednu otroka je naš vrtec obiskala predstavnica, prostovoljka Območnega združenja Rdečega križa Marija Jereb. Pogovoru s prostovoljko in ogledu poučne risanke Prostovoljček so otroci z zanimanjem prisluhnili, naučili pa so se, kako tudi sami lahko priskočijo na pomoč ljudem v stiski.

SPET PRIŠLA JE K NAM JESENDvojezična enota Prosenjakovci, vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović Tako se začne ena od otroških pesmic, ki jo v vrtcih zelo radi prepevamo. A jesen je prav zares prišla tudi v naše kraje. Vidna je na poljih, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih. Tudi v našem dvojezičnem vrtcu smo pisano jesen dočakali veseli in razigrani. Skupaj smo se odločili, da bomo iz jesenskih pridelkov naredili dekoracijo na našem dvorišču in otroci so se tega nadvse razveselili. Pogovor o jeseni je potekal v igralnici in otroci so znali veliko povedati o njej. Nato so predlagali, da se preselimo na dvorišče našega vrtca. Otroci so od doma prinesli različne poljske in vrtne pridelke. Najprej smo si jih ogledali, jih poimenovali v obeh jezikih, nato pa smo začeli sestavljati babico Jesen. Pomoč vseh otrok je bila zelo dobrodošla. Buča za glavo, orehi za oči, paprika za nos, šipek za usta, veje za lase in glava je bila končana. Našo babico smo morali le še obleči in jo postaviti na primerno mesto. A kaj, ko nismo vedeli, kam naj jo postavimo. Skupaj smo se odločili, da dekoracije tokrat ne bomo postavili na ploščadi, ampak jo bomo postavili pod brajde. Soseda Jenöja smo zaprosili za velike bale slame, na ketere smo dali pridelke, ki so nam še ostali. Steber pod brajdami pa smo „oblekle“ s koruznimi stebli, ki nam jih je pripeljal eden od staršev. Med bale smo postavili našo babico, ki ponosno stoji med jesenskimi plodovi. Po končanem delu smo zapeli nekaj jesenskih pesmic ter se fotografirali z babico Jesen. Upajmo le, da bo jesen topla in nadvse bogata, da se bomo s pridekli lahko sladkali celo zimo.

7

ČvekamoAlenka Terčič: »OTROCI KOT SPUŽVE VPIJEJO VSA NAŠA PREPRIČANJA, VSE MISLI IN ŠE VELIKO BOLJ NAŠO ENERGIJO.«

Alenka Terčič je najprej mama, potem pa predsednica društva Medved Zdravko, trenerka, pisateljica, blogerka, podjetnica, ženska, ki je sledila svojemu notranjemu čutu in zamenjala resno in redno službo za nekaj več. Za to, da lahko s coachingom, z zakonom privlačnosti, s tapkanjem in z drugimi metodami pomaga družinam do harmoničnih odnosov.

Nazaj Naprej

Pikica, 16. 10. 2010, 20.01

Sprašujem se, kako svoji družini dati več? Kako poglobiti odnose, jih utrditi, kako ustvariti trajno povezanost? Mogoče samo sanjarim, mogoče pa ste tudi ve imele kdaj take občutke.

Lola33,16. 10. 2010, 20.03

Jaz se že od nekdaj rada poglabljam vase, opažam, kako moja energija vpliva na energijo drugih in kako smo pravzaprav vsi povezani. V družini in tudi sama veliko delam na tem, da bi vsi skupaj rasli in se razvijali, si zaupali, se pogovarjali, kakovostno preživljali skupen čas. Pikica, poznam Alenko Terčič, mamo dveh super punc, predsednico društva Medvedek Zdravko, trenerko, ki se ukvarja s coachingom. Ona pri svojem delu in v družini uporablja tehniko tapkanja, zakon privlačnosti, … Z veseljem bo odgovarjala na naša vprašanja.

? Pikica, 16. 10. 2010, 20.06

Super, prav to sem si želela. Mogoče pa zakon privlačnosti že deluje. ☺ Alenka, kaj je zakon privlačnosti? Kako ga lahko uporabljamo pri vzgoji otrok?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.10

Zakon privlačnosti govori o tem, kako ljudje sami, s svojo energijo, ustvarjamo (privlačimo) dogodke, ljudi, situacije, priložnosti v svojem življenju. To pomeni: kar misliš, to dobiš. Že stari pregovori pravijo: »Kar seješ, to žanješ. Iste vrste ptiči skupaj letajo.« Gre več kot samo za misli. Misli so zavestna dejanja (zavedanje), medtem ko mi svoja življenja dejansko živimo na podlagi naučenih/pridobljenih vzorcev, ki se jih niti ne zavedamo in so skriti v naši podzavesti. Zakon privlačnosti pravi, da mi sami s svojim energetskim nabojem privlačimo stvari (ljudi, dogodke) z enakim energetskim nabojem. Če torej mislimo pozitivno, se nam dogajajo dobre stvari, če mislimo negativno, se nam dogajajo slabe. Seveda ni vse tako črno-belo, pa tudi če bomo zavestno mislili in si govorili npr. da smo bogati, hkrati pa še vedno delovali v »miselnosti revščine« (nimam, ne morem kupiti, nikoli ni dovolj denarja, …), ne bomo spremenili svoje realnosti.Otroci kot spužve vpijejo vsa naša prepričanja, vse misli in še veliko bolj našo energijo. Takoj vedo, kdaj mislimo resno in kdaj ne, ali če govorimo drugače, kot mislimo. Otroci so tudi najbolj dojemljivi za naše kritike in naša omejujoča prepričanja. Odrasli pogosto sploh ne mislimo resno, pa otrok to razume drugače in sploh ne poskuša več. In vse prevečkrat se zgodi, da otroke na nek način zatremo – jim uničimo sanje, jim postavimo ovire, jih ukalupimo –, zato je pomembno, da jih že v zgodnjem otroštvu naučimo, da so pozorni na svoje občutke, misli, da zaupajo svojemu notranjemu glasu, da gredo za svojimi sanjami.Največjo vlogo imamo starši. Otroku moramo dati podporo in mu pomagati živeti. Tudi starši moramo vedeti, kaj želimo, kako hočemo živeti, kaj sporočamo otroku (tudi podzavestno) in da ga ne obremenjujemo s svojimi lastnimi omejitvami in frustracijami.

? Marjetica, 16. 10. 2010, 20.18

Tole je prijetno prebirati in razmišljati o tem, kako je treba delovati. Kako pa je v praksi? Najbrž ste to preizkusili? Napisali ste tudi knjigo 50 LOA games for children (50 iger za otroke na podlagi zakona privlačnosti).

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.20

Ko sem hčerkama hotela predstaviti zakon privlačnosti in kako je pomembno, kako razmišljamo, sta me samo debelo pogledali in šli vsaka k svoji igri. Zato sem iskala načine, kako preko zabavnih aktivnosti pridobiti njuno pozornost in ju hkrati naučiti nekaj novega.Zakon privlačnosti (ang. law of attraction = LOA) lahko opišemo v treh korakih. (1) PROSIŠ, (2) VERJAMEŠ, (3) SPREJMEŠ. Vsak korak ima svoje zakonitosti in pravila in v knjigi so za vsak korak predstavljene ideje, s katerimi jih približamo otroku.Knjiga je nastala s pomočjo različnih virov, naloge pa sem prilagodila tako, da so primerne za otroke. To so igre, ki se jih starši lahko igramo z otroki, naredimo iz njih zabavo, hkrati pa pomagamo otroku, da s pomočjo igre prepozna svoje želje, kaj mu je všeč, kaj bi rad postal, kaj bi rad imel/bil, kako lahko pomaga drugim in kako je za vse, kar ima, lahko hvaležen.

8

? Pikica, 16. 10. 2010, 20.25

Kako naj se starši naučijo zaupati svojemu notranjemu vodstvu in mu slediti?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.28

Ključno pri tem je, da se starši vprašajo, kaj čutijo, in sami sebi iskreno odgovorijo. Veliko stvari delamo, ker mislimo, da jih moramo, ker drugi tako mislijo, ker drugi tako delajo, ker so nas tako naučili, ... In potem je tu še ogromno informacij, ki nas lahko zmedejo. Čeprav je dobro, da smo informirani, pa je samo od nas odvisno, kako in katere informacije bomo uporabili. Če nam nekaj ne diši, potem pač to ni za nas. Vsak bi moral pri sebi dobro razmisliti, ali želi biti v življenju nekoga drugega samo opazovalec, ki narekuje akcijo, ali želi ustvariti svoje življenje. Prevečkrat si ne upamo narediti odločilnega koraka, se odločiti drugače, kot od nas pričakujejo. Najprej moramo ugotoviti, kaj si mi sami sploh želimo. Mnogi se nikoli ne vprašajo, niti ne raziščejo. Če vemo, kam smo namenjeni, se bomo lažje odločili za prave korake.

? Lola33, 16. 10. 2010, 20.30

Kako lahko v družini ustvarimo medsebojno spoštovanje, podpiranje, povezanost, zadovoljstvo, sijoče otroke? Je to res mogoče v samo 4 tednih, kot pravite v vašem programu Raising Sparkling Kids?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.32

Osnova programa Raising Sparkling Kids (Vzgoja iskrivih otrok) je zakon privlačnosti. Ideja je, da se ljudje drugače lotimo stvari, če nas nekdo nadzoruje. Za razvijanje nove navade potrebujemo približno 40 dni. Program je sicer malo krajši, ampak namen je, da se udeleženci začnejo zavedati svojih dejanj, misli, da razmislijo, kam pluje njihova »ladja« (družina), da skupaj ustvarjajo okolje, za katerega se bodo vsi trudili. Ker v programu sodelujejo vsi družinski člani, bodo tudi vsi razumeli delovanje in se zato medsebojno podpirali. Program je razdeljen na 4 tedenske sklope. V vsakem sklopu raziščemo en korak. Najprej nekaj teorije za osnovo, potem pa sledijo različne naloge. Družine morajo tedensko poročati, kaj so naredile, kako so komunicirale, kako so se počutile, zato je verjetnost, da se bodo nekaj naučile in utrdile odnose, večja. Že samo z zavedanjem, s pozitivnim odnosom in z osredotočenostjo na pozitivno lahko naredimo ogromne spremembe. Ko družine vidijo, da se da in da ni težko, običajno nadaljujejo s programom. Seveda pa je treba delati tudi po zaključenem programu, vsak dan.

? Pikica, 16. 10. 2010, 20.35

Kako se družina lahko odloči za tak program? Kako otroka spodbuditi, da bo verjel v delovanje zakona privlačnosti, da bo mislil široko, si predstavljal stvari, ki si jih želi, da bo večino časa pozitivno naravnan in hvaležen?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.38

Ni pomembno, da otrok sploh pozna LOA ali da vanj verjame. Bolj pomembno je, da mu to pokažemo in da vidi dobre odnose med odraslimi. Tukaj je najpomembnejše okolje, predvsem družina, ki živi ta načela. Če bo otrok videl, da starši pomagajo drugim, da npr. darujejo oblačila drugim, prispevajo kakšen evro za zavetišče, kupijo brezdomcu hrano, bodo tudi sami to počeli, seveda pa jim starši lahko pomagamo, da to počnejo na svoj način (zbirajo plastične zamaške, nesejo hrano v zavetišče, pomagajo sosedu, …). In ko otroci sami občutijo, da to bolj kot prejemniku pomeni njim zadovoljstvo, bodo še raje počeli. Ko otroci vidijo, da starši vedo, kaj hočejo, da so zvesti svojim načelom in prevzemajo tako odgovornost kot tudi tveganje, spoznajo, da poraz ni nič groznega, ampak samo stopnica do uspeha. Taki starši podpirajo otroka in ga ne omejujejo, ampak mu dejansko dajejo krila. Enako je s pozitivno naravnanostjo – če se v družini veliko smejijo, gledajo na življenje s svetle strani in na pozitiven način rešujejo težave, bo otrok zagotovo bolj pozitiven, kot pa če starši samo jamrajo, kritizirajo in iščejo krivce za svoje neuspelo življenje.

? Marjetica, 16. 10. 2010, 20.40

Ali lahko s takimi metodami začnemo že pri zelo majhnih otrocih?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.42

Vse se začne že ob rojstvu ali celo že ob spočetju. Otrok vse od prvega stika s starši prejema njihovo energijo. Majhni otroci so še bolj dojemljivi kot starejši, saj se ti že »naučijo« zatirati svoje občutke. To pravzaprav ni metoda, ampak način življenja, za stvari, ki nas spremljajo celo življenje. Če so že otroku samoumevne, potem bo tudi kot odrasel tako živel.

? Marjetica, 16. 10. 2010, 20.45

Kako krepimo otrokovo samozavest? Kako to počnete vi? Je otrok obsojen na slabo samopodobo, če jo imajo tudi njegovi starši?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.47

Otroci se rodijo zelo samozavestni. Malčki ne poznajo strahu, radi se pohvalijo, kaj znajo, kaj imajo, tudi smejijo se sami sebi, če jim kaj ne uspe. Potem pa jim starši povemo, da se to ne dela, da ni lepo, če se hvalijo, da morajo paziti, da ne padejo (pa ne zato, da se ne bi poškodovali, ampak zato, da ne umažejo oblačil). Otroku moramo dati dovolj svobode, da sam odkriva svet in preizkuša njegove meje, hkrati pa mu moramo postaviti določena pravila, ki mu dajejo občutek varnosti, predvsem da ve, kaj lahko pričakuje. Če otroku dovolimo, da sam razmišlja, naredi kakšno stvar po svoje, tudi če nam ni všeč, da mu pustimo, da se sam odloči za nekaj, čeprav vemo, da ima to lahko negativne posledice, in mu dajemo znamenja, da mu zaupamo, bo tudi on nam bolj zaupal in bomo lažje postavili svoje zahteve. Če smo ob tem še dovolj fleksibilni, ne vidim razloga, da nam ne bi uspelo. Otrok mora začutiti, da mu stojimo ob strani, tudi če bo kaj naredil narobe. Tukaj bi predvsem opozorila starše na pretirano skrbnost in zaščito otroka, ki mu bolj škodi kot koristi.Jaz se trudim držati zgoraj navedenega, večinoma mi uspeva, včasih pa tudi ne. Zdi se mi pomembno, da se tega zavedam in da se trudim, da je odstopanj čim manj.Če imajo starši slabo samopodobo, jo zagotovo prenašajo tudi na otroke in je velika verjetnost, da bo tudi otrok imel slabo samopodobo, kaže pa se na vse mogoče načine. Starši so lahko preveč zaščitniški, nasilni, čustveno izsiljujejo ipd. Otroci se odzovejo tako, da delajo enako ali da iščejo svoje zunanje nasprotje (npr. otroci preveč zaščitniških staršev pritegnejo nasilneže). Seveda ni nihče obsojen na to. Vse se lahko spremeni, če se le hoče in zna! Tukaj pa je vsaka pomoč dobrodošla.

www.medvedzdravko.siwww.bestchildrenlessons.com – Alenkin blogwww.oaxacaproject.com – Medvedek Zdravko v bolnišnici

VEČ O ALENKINIH PROJEKTIH

9

Cvekamo

? Lola33, 16. 10. 2010, 20.50

Na kakšen način lahko pomagate posameznikom in družinam?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.53

Osebno se ukvarjam s coachingom, kar je določena oblika mentorstva. Coach (trener) pomaga ljudem, da dosežejo svoje cilje. Podobno kot je trener za športnike, tako life-coach (življenjski trener) pomaga na različnih življenjskih področjih. S posameznikom ugotovi, v kakšni življenjski situaciji se nahaja, predvsem pa mu pomaga oblikovati cilje – kaj želi doseči, kakšno življenje želi, in ga podpira na tej poti. Coaching je usmerjen v doseganje rezultatov (sprememb, napredka) in je tudi bolj pozitivno naravnan v prihodnost kot npr. psihoterapija in drugi terapevtski pristopi, ki so bolj usmerjeni v »zdravljenje« in preteklost.Coaching poteka tako, da se trener s posameznikom videva tedensko, da skupaj določita cilje, korake do tega cilja (načrt) in potem spremljata uresničevanje. Naloga trenerja je, da posameznik ostane na poti, osredotočen na cilj, mu pomaga, če pride do preprek in da se pomika proti cilju. Naloga trenerja ni toliko, da pove posamezniku, kaj naj naredi, ampak da mu pomaga razmišljati in ugotoviti, kaj je najbolje zanj ter da skupaj določita cilje in korake.

? Lola33, 16. 10. 2010, 20.55

In potem skozi treninge s trenerjem dejansko lahko pridemo do čustvene svobode? Jo sploh lahko dosežemo?

AlenkaT,16. 10. 2010, 20.57

Čustvena svoboda pomeni, da svobodno razpolagamo s svojimi čustvi in jih upravljamo, v nasprotnem primeru pa oni upravljajo naše življenje. Pomeni, da smo ob nekem dogodku sposobni prepoznati in sprejeti svoja trenutna čustva, jih nevtralizirati ali celo spremeniti v drugo, manj negativno ali celo pozitivno čustvo. Ko si čustveno svoboden, sam odločaš o svojih čustvenih odzivih. Čustveno svobodo lahko dosežemo s tehniko tapkanja. Gre za postopek, pri katerem pritiskamo s prsti na določene točke po telesu, zraven govorimo in delamo določene druge gibe, s tem pa vplivamo na elektromagnetno valovanje in pretok energije v telesu. Tehnika združuje vzhodnjaška in zahodnjaška znanja (NLP, akupunkturo) in je zaradi velike učinkovitosti v zadnjem času zelo raziskovana. V eni izmed novejših raziskav je bilo dokazano, da če tapkamo po akupunkturnih točkah (kjer so zgoščeni mehanoreceptorji), motimo elektromagnetno valovanje, ki ga imamo v telesu. Vsa naša razmišljanja so pogosto programi, ki jih ponavljamo. Tečejo po elektromagnetnem valovanju in če mi tapkamo, motimo ta proces in ga spreminjamo ter tako dosežemo spremembe v mišljenju, čustvovanju in vedenju.

? Lola33, 16. 10. 2010, 21.03

Kdo lahko uporablja to tehniko? Kako se tehnike lahko naučimo? V kakšni situaciji jo lahko uspešno uporabljamo?

AlenkaT,16. 10. 2010, 21.08

Tapkanje je enostavno, hitro se ga naučimo, prste tudi imamo vedno pri sebi, zato je tehnika primerna prav za vsakogar. Tapkanje uporabimo v različnih situacijah, v katerih se znajdemo in ki nas »vržejo iz tira«, od bolečin, različnih bolezni, stresnih situacij, čustvenih travm, nelagodja, strahu, ... V zadnjem času se tehniko uporablja tudi na poslovnem področju, in sicer za boljšo komunikacijo, za boljšo koncentracijo, ...Uspeh tehnike je odvisen predvsem od tega, zakaj jo uporabimo. Če doživimo nekaj, kar nima nekega globljega vpliva na nas (npr. nas nekdo izsili v prometu, čakamo v vrsti, ki se nikamor ne premakne, imamo glavobol, ...), so rezultati hitri (takojšnji) in trajni. Pri stvareh, ki so globlje, dolgotrajne, npr. osebnostne, družinske (npr. alkoholizem v družini, zloraba, ...), pa je tehniko tapkanja treba uporabljati dlje časa, trajnost rezultatov pa je odvisna od naše natančnosti. Vsak pojav ima mnogo različnih plasti in različne izraze. Pogosto se zgodi, da ljudje po hitrem začetnem olajšanju ne nadaljujejo več s tehniko, potem pa se nekaj zgodi, kar ponovno sproži travmo. Priporočljivo je obiskati energijskega terapevta, ki je usposobljen za tapkanje in ima dodatna psihoterapevtska znanja, ki bo pomagal, da se težavo osvetli z različnih vidikov.Tehnike se lahko naučimo sami s pomočjo različne literature, predvsem preko interneta, vendar je lahko za začetnika preveč informacij, zato je smiselno, da greš prvič na delavnico k izkušenemu terapevtu, ki obvlada tapkanje, da te usmeri, potem pa delaš sam doma.

? Pikica, 16. 10. 2010, 21.10

Kdaj je bila razvita ta tehnika in kako pogosta je njena raba v Sloveniji? Kdo jo uporablja? Je primerna za otroke?

AlenkaT,16. 10. 2010, 21.13

Tehnika se je začela razvijati v 80. letih 20. stoletja in se od takrat stalno razvija, po svetu so jo resneje začeli uporabljati leta 1995, znanstvene raziskave o tehniki pa so se začele pojavljati po letu 2005.V Slovenijo je tehniko prinesla psihologinja Sabina Šilc, skupaj s to metodo pa je pripeljala tudi Medvedka Zdravka, plišastega medvedka, ki je namenjen otrokom in širjenju tehnike tapkanja med njimi. Tehnika je primerna za otroke, ker so izjemno dojemljivi, nimajo omejujočega mišljenja in takoj vidijo, da tehnika deluje, zato jo tudi takoj vzamejo za svojo in jo uporabljajo. Poznajo jo v vrtcih, šolah, bolnišnicah, tako da se širi tudi pri nas.V ta namen je bilo ustanovljeno tudi društvo Medved Zdravko, v katerem prostovoljci prenašajo tehniko tapkanja na otroke, ki so pomoči potrebni. Društvo s podporo sponzorjev ali donatorjev (medveda lahko kupite in ga podarite društvu) podari medvedke otrokom. Trenutno se trudimo, da bi zaživel projekt, ki je v tujini že doživel velik uspeh. Gre za obiskovanje bolnišnic, kjer prostovoljci z medvedki pomagajo otrokom ob njihovih travmah in stiskah, ki jih doživljajo zaradi bivanja v bolnišnici ali drugih težav. Dokazano je, da gredo otroci, ki so doživeli take vrste terapijo, prej iz bolnišnice, da je zdravniško osebje razbremenjeno in zaradi tega bolj prijazno, učinkovito, … Vse, ki bi radi pomagali, vabim, da se nam pridružijo kot prostovoljci ali da prispevajo po svojih močeh (lahko finančno, lahko pa tudi tako, da nam pomagajo odpreti kakšna vrata). Več informacij na spletni strani www.medvedzdravko.si.

10

Zahvaljujemo se Alenki Terčič za prijeten klepet in za ogromno koristnih nasvetov in spodbudnih besed.Vse osebe, z izjemo AlenkaT, so izmišljene.

Intervju sta pripravili Anja Pelan in Jerneja Pavček.Fotografije: osebni arhiv Alenke Terčič, Milan Simčič

? Marjetica, 16. 10. 2010, 21.16

Kaj je po vašem mnenju največja težava staršev pri vzgoji otrok?

AlenkaT,16. 10. 2010, 21.20

Zdi se mi, da starši ne zaupajo sebi, ampak poslušajo predvsem druge. Ne upajo si prevzeti odgovornosti, ampak se opirajo na druge, ki jim dostikrat dajejo nasprotujoče nasvete. Premalo so kritični do vseh novosti, modernih pristopov. Nekateri so dobri, nekateri pa zagotovo ne in pri njih večkrat manjka "kmečke pameti". Druga težava, ki jo vidim, pa je, da se včasih enostavno ne znamo ustaviti in uživati z otroki. Delo počaka, posoda počaka, vse počaka. Res je, da je vsa ta opravila enkrat treba narediti, ampak kako bi se počutili vi, če bi se dobili s prijateljico na kavi, ona pa bi vmes telefonirala, se pogovarjala z natakarjem, si lakirala nohte, listala katalog in še kaj drugega. Enako se najbrž počuti otrok, ko se z njim igramo, pa nismo pri stvari, ker razmišljamo, kaj vse bi še morali narediti. Starši večkrat pravijo, da je pomembna kvaliteta in ne kvantiteta. Še vedno pa si kakovost predstavljamo, kot da moramo otroku nekaj omogočiti, ga nekam peljati (v živalski vrt, kino, gledališče, …), kar pa pomeni, da spet nismo aktivno z njim, ampak se z njim ukvarjajo drugi.

? Marjetica, 16. 10. 2010, 21.23

Je možno, da se težave z otrokom pojavijo šele v najstniških letih, ali so zametki vidni že v otroštvu?

AlenkaT,16. 10. 2010, 21.28

Različne težave imajo različne vzroke. Nekatere zagotovo izvirajo iz otroštva, iz načina vzgoje, druge nastanejo »sproti« ali pa skozi določeno obdobje, spremembe. Pomembno pri tem je, kako trdno oporo ima otrok pri starših ali ljudeh okoli sebe, ali zna komunicirati, ali najde nekoga, ki mu zaupa in pomaga, kako je navajen reagirati na spremembe, ...

? Pikica, 16. 10. 2010, 21.30

Mene pa resnično zanima, kako ste se vi znašli v teh vodah, kaj vas je spodbudilo, kakšna je vaša zgodba?

AlenkaT,16. 10. 2010, 21.33

Že od nekdaj sem se rada ukvarjala z otroki in ko sem vzgajala svoje otroke, sem ogromno brala, brskala po internetu, ne samo o vzgoji, temveč tudi literaturo o duhovnosti, motivaciji, osebnostnem razvoju, ... Začela sem se ukvarjati sama s seboj in vedno bolj sem ugotavljala, da v poslovnem svetu nisem zadovoljna, da želim delati nekaj za otroke in predvsem, da želim biti sama svoj šef. Kmalu sem ugotovila, da če želiš dobro otrokom, moraš predvsem delati na starših in jim pomagati. In tako sedaj uresničujem to, kar sem si zastavila.

? Lola33, 16. 10. 2010, 21.35

Kakšno je vaše življenjsko vodilo, za malo spodbude, za vse nas, ki se trudimo v enaki smeri? ☺

AlenkaT,16. 10. 2010, 21.37

Zaupaj sebi in svojim občutkom. V nas se skriva moč, ki se je sploh ne zavedamo, v nas so vsi odgovori in samo od nas je odvisno, ali jih bomo poiskali in jim sledili.

11

Jesper Juul

Mami, v sobi je bavbav!Kaj storiti, ko domišljijski liki plašijo otroka? besedilo: Jesper Juulprevod: Marija Zlatnar Moe

Tesnoba živi v nas in otroci jo morajo opaziti, doživeti in raziskati.

www.ringaraja.net/druzinske_finance

1212

V vašem pismu stojita dva »ključna stavka«. Prvi je: »Čeprav se tako lepo razvija, se mi zdi, da nosi v sebi nekakšno tesnobo.« To bi jaz raje povedal takole: »Ker se tako lepo razvija ...« Če bi šlo za previdnega fantka, ki bi se vedno držal bolj ob strani, vam svoje tesnobe najbrž ne bi pokazal.

Tesnoba je del otroškega (in odraslega) življenja. Je nasprotje varnosti, tako kot je žalost nasprotje veselja. Zato ni smiselno, da bi ga varovali pred njo. Strinjam se, da je pametno manjše otroke obvarovati pred tistim, kar se dogaja na televiziji, čeprav tesnoba ne prihaja od zunaj. Tesnoba živi v nas, otroci jo morajo opaziti, doživeti in raziskati, da postane le-ta zdrav in uporaben del otroka.

Za otrokovo življenje ni odločilno, ali doživlja tesnobo ali ne. Odločilno je, kako se jo nauči obvladati in tega se nauči od staršev. Naš cilj je, da bo otrok v odrasli dobi, ko bo doživljal tesnobo nekaj sekund, minut ali ur, obvladoval tesnobo in ne ona njega.

Vaš sin ima srečo, da ne živi v Bagdadu ali na katerem drugem kriznem območju ali v družini, kjer bi spori med mamo in očetom ali očetovo pijančevanje ali nasilje polnilo njegovo življenje s strahom in z negotovostjo. Nasprotno. Prav nič hudega mu ni, zato si pomaga z domišljijo, da lahko raziskuje tesnobo. Vi pa se morate vesti kot raziskovalni mentor.

Več načinov

Ker ga niste prepričali, da bavbavi obstajajo samo v knjigah, ni smiselno, da ga tolažite. Pomagate mu lahko na različne načine. Na primer tako, da njegova doživetja in fantazije vzamete resno, sedete skupaj z njim za mizo in ga prosite, naj nariše bavbava. Lahko pa bavbava nariše tudi eden od odraslih po otrokovih navodilih. Ko je zadovoljen z narisanim, mu lahko pomagate na več načinov, da predela strah: »Ja, zdaj vidim bavbava in razumem, da se ga bojiš! Kaj pa ti bo naredil? Mogoče bi se dalo z bavbavom malo pogovoriti? Kaj bi mu rekel? Naj ti pomagam? Naj grem v tvojo sobo in ga prosim, naj se pobere?«

Če bo vprašal, ali bavbavi v resnici obstajajo, lahko rečete: »Če misliš, ali v resnici obstaja živ bavbav v tvoji sobi, potem ne. Ne obstaja. Ampak v tvoji glavi pa obstaja in to je lahko že dovolj hudo.«

Če mu ni jasno, kaj to pomeni, ga lahko npr. opomnite, da si kdaj pa kdaj izmisli tudi kakšnega prijatelja za igro, kadar se igra sam. Fantazije so lahko tudi prijetne! Lahko mu ponudite tudi »trik«: »Bi se rad naučil, kako bi se manj bal, kadar boš videl bavbava? Počasi moraš vdihniti zrak, čisto na dnu trebuščka.«

Položite ga na tla, medtem ko vadi. Najpomembnejše je, da so odrasli mirni, njihov glas in izraz na obrazu pa nista zaskrbljena, negotova in prestrašena. Tesnoba se širi na enak način kot smeh.

Drugi ključni stavek je: »Ne morem ga vendar zaščititi pred vsem, na kar naleti.« Meja med skrbjo in zaščitništvom je pogosto tanka kot las. Prastar starševski nagon sili starše, da hočejo otroke zaščititi pred zlom, razočaranjem, žalostjo, spori in težavami. Če ne bomo dobro premislili, bomo porabili veliko moči za nemogoč podvig.

Šele začetek

Prav zdaj se vaš sin ukvarja s strahom. Čez nekaj let se bo s smrtjo, potem z zlom, ljubezenskimi težavami, vojno, nasiljem, umori, izgubo dobrih prijateljev ali družinskih članov. Kot starši, učitelji, pedagogi, stari starši in sosedje ravnamo najbolj odgovorno, če teh »negativnih« čustev in dogodkov ne poskušamo preprečiti ali zanikati. Namesto tega lahko ponudimo oporo, priznanje in izkušnje, ki naše otroke naučijo, kako se spopasti s takšnimi okoliščinami.

Kot starši se moramo naučiti obvladovati svoje predstave o »raju«, se pravi svoje fantazije in ambicije glede srečnega otroštva naših otrok. S temi ambicijami je tako kot s tesnobo. Dobro je, če jih obvladamo, slabo pa se konča, kadar ambicije obvladujejo nas. Zato je morda koristno, da v vrtcu srečuje odrasle, ki niso povsem po vašem okusu. Na svetu je veliko različnih ljudi in naučiti se mora, kako shajati z njimi.

Če smo tudi sami tako zelo prestrašeni ali negotovi, da težko ukrepamo, potem moramo poiskati strokovno pomoč. Ampak to je šele druga najboljša možnost. Na vašem mestu nikakor ne bi pošiljal sina k strokovnjaku, raje bi se pri njem enkrat ali dvakrat oglasil sam, da bi se počutil bolje opremljenega za naloge starševstva. Nobena umetnost ni biti vesel in srečen, umetnost pa je vedeti, kaj storiti, kadar ni tako.

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Prispevek izraža mnenja in stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva.

Vse kolumne Jesperja Juula najdete na največjem spletnem portalu za družine – Ringaraja.net.

Imam sina, ki je star dve leti in tri mesece. Je zelo živahen, dobre volje in zgovoren. Čeprav se tako lepo razvija, se mi zdi, da nosi v sebi nekakšno tesnobo. Od strahu nenadoma kar ohromi. Doma si nikoli ne upa iti v sobo, če ni z njim mene, moža ali druge osebe, ki ji zaupa. Lahko je že na poti v drugo sobo, da bi vzel igračo, pa se nenadoma obrne in reče, da je nevarno. Ima bujno domišljijo in ves čas pripoveduje o nevarnih tigrih in levih, ki ga strašijo. Nama se zdi, da je preveč preplašen, zato si zelo prizadevava, da bi se počutil varnega. Varujeva ga pred preveč močnimi vtisi, tudi pred nekaterimi otroškimi oddajami na televiziji. Je to običajno za otroke te starosti? Hodi v vrtec in zdi se, da se tam počuti varnega. Nisem pa prepričana, da se vsi zaposleni v vrtcu vedno vedejo pedagoško. Se mi zdi, da so nekatere igre na prvi pogled nekoliko strašljive. Kljub vsemu ga ne morem zaščititi pred vsem, na kar lahko naleti, kajne? Naj poiščem pomoč, da se bo znebil te tesnobe? Po najboljših močeh mu razlagam, da so bavbavi in levi nenevarni in da obstajajo samo v knjigah, a se ne pusti prepričati. Mama

13

Dežela štrukljevbesedilo in fotografije: Aleš Pirc

Dolenjska je s svojimi griči in gozdovi najbolj valovita in zelena pokrajina v Sloveniji. Skozi njeno osrčje teče reka Krka, ki s svojo temno zeleno barvo in s kamnitimi brzicami daje prostoru še bolj unikaten videz. Dežela je s svojo mehkobo oblikovala odprte, dobre in vesele ljudi. Skozi zgodovino se je razvijala tudi kulinarika, katero pa so šele v srednjem veku začeli ohranjati v pisnih dokumentih. Dolenjska kuhinja, kot jo poznamo danes, izvira iz preprostih kmečkih jedi, čeprav so jih z veseljem pripravljali tudi v plemiških gradovih, ki so še danes posejani po celi Dolenjski.

Če bi se moral odločiti za najbolj značilno dolenjsko jed, bi izbral štruklje. S štruklji in štrukeljci se danes istoveti že cela kulinarična Slovenija, malokdo pa ve, da so bili štruklji na jedilniku dolenjskega kmeta že v 16. stoletju, ko je bil napisan prvi recept za pehtranove štruklje. Včasih so bili na mizi ob družinskih praznikih in ob koncu žetve, mlačve in drugih večjih poljedelskih delih.

Ob žegnanju Dolenjci še vedno vabijo: »Pridite v nedeljo na štruklje!« Ti so lahko sladki ali slani in z različnimi nadevi. Poleg se dobro poda žajnof – odlična omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta. Dolenjski štruklji so največkrat kuhani, čeprav poznajo tudi pečene, napolnjene s smetano ali skuto, popraženimi drobtinami in z jajci. Lahko so polnjeni s prekajeno slanino, s smetano in z rumenjaki, poznajo pa še orehove, krvavične, krompirjeve, ocvirkove, kruhove in še kakšnih dvajset drugih.

Velik ljubitelj dolenjskih šeg in jedi je bil pisatelj in etnolog Janez Trdina, ki je znal v svojih delih prikazati zanimivo podobo dolenjskega ljudstva. O Dolenjcih je zapisal tako: »Praznoverno je in prebrisano, junaško in maščevalno, drugič spet hlapčevsko in pohlevno, vedno pa veselo in hudomušno.« Leta 1870 je v knjigi Podobe prednikov zapisal tudi o prehranjevanju: »Tod silna

je potrata, o vsakem večem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas žro. Baba speče potico, vtakne v njo zabele za celi teden dostatne (op. velike količine), gre v nograd (op. vinograd) in tu se vse poje z gosti, družina pa potem nezabeljene jedi uživa.«

Stara tradicionalna dolenjska jed je tudi kaša. Od prosene, ki je najstarejša, do ječmenove ali ajdove. Prav tako ne smemo zanemariti žgancev. Ajdovi žganci so v izvoru starejša jed od koruznih. Dolenjci pripravljajo tudi krompirjeve bele in krompirjeve ajdove žgance. Nadrobljene žgance so in jih še danes pripravijo z ocvirki, s sladkim ali kislim mlekom, kislo repo ali z zeljem, postrežejo pa jih lahko tudi z govejo in s suho juho ali z obaro. Priljubljeni pa so tudi mlečni, koruzni, ajdov ter usukan ali zaroštan močnik.

Od mesnih jedi ne smemo pozabiti na jagnjetino, odojke in kozličke, pečene na ražnju, ki so predvsem belokranjska kulinarična posebnost. V deželi cvička se ob martinovanju obilno je. V zidanicah in gostilnah vam pripravijo tradicionalno pečeno gos in raco z dušenim kislim ali rdečim zeljem. Posebnost so tudi prosenice ali nadevane svinjske noge, ki jih lahko poizkusite v pozni jeseni in zimskem času, saj soznačilna jed, ki jo pripravijo ob kolinah. Koline so od nekdaj veljale za enega izmed največjih domačih praznikov.

Poleg mesnih dobrot postrežejo še suho kranjsko polento, mlince, zapečen por, dušeno kislo zelje ali kislo repo, ki je bila zelo pomembna predvsem v prehrani naših prednikov. Pisni viri omenjajo čas velike lakote leta 1529, ko ljudje na podeželju niti za veliko noč niso imeli drugega kot repne olupke za hrano. Iz njih so naredili alelujo, ki jo še danes pripravljamo na veliki petek, ko je strogo zapovedan post.

Nekoč so na Dolenjskem poznali le kašnato potico, sedaj jo nadomešča ocvirkovka ali špehovka, ki je še danes obvezna jed za vse praznike, še posebno pa ob pustu. Pod imenom potice pripravljajo tudi nekatere močnate jedi, ki po pripravi in sestavinah ne sodijo med potice, tako jih označuje le ime. Tak primer je prsna potica. Pripravijo jo tako, da iz moke, vode, soli in olja umesijo vlečeno testo ter ga pustijo počivati. Potem raztopijo ocvirke, dodajo kuhano kašo in sir ter solijo. Po razvaljanem testu potresejo nadev in ga zvijejo ter spečejo v peči.

Pogače, ki so povezane s cerkvenimi prazniki, so najstarejše omenjeno pecivo. Nekatere so posebno oblikovane in okrašene. Orehova potica ne sme nikoli manjkati ob veliki noči, poprtnik pa za božič. Tu so še belokranjska pogača, šivanka, štula, fulanka, …

Naj omenim nekaj glavnih jedi, ki so poznane med Dolenjci: polžja obara, aleluja, bob s smetano, rumena juha z mesnimi štrukeljci, brezburšt, korenčkova potica, matevž, zaroštan močnik, …

V nadaljevanju so vam na razpolago enostavni dolenjski recepti, s katerimi si lahko popestrite jedilnik.

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si1414

Pehtranovi štruklji

Sestavine za 4 osebe:

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

Čas priprave: 40 minut

∫ vlečeno testo (kupljeno ali narejeno doma)∫ 300 g skute∫ 2 jajci∫ 1 majhen lonček kisle smetane∫ šop pehtrana∫ 1 vaniljev sladkor∫ 1 jogurtov lonček sladkorja

Ločimo rumenjaka od beljakov. Sladkor, vaniljev sladkor in rumenjaka penasto vmešamo, iz beljakov pa stepemo sneg. Masi najprej primešamo skuto in kislo smetano, nato dodamo še beljaka. Testo razvaljamo oziroma navlažimo, da se omehča (če smo ga kupili), nato ga namažemo z nadevom, posujemo z drobno narezanim pehtranom in zvijemo. Štruklje lahko pripravimo na dva načina: lahko jih spečemo v pečici (pečemo 30 minut pri temperaturi 160 °C) ali pa jih zavijemo v mokro krpo, ob strani zavežemo z nitko in kuhamo 30 minut v vreli vodi. Take štruklje posujemo s popraženimi drobtinami, sladkorjem in cimetom, pečene pa z mletim sladkorjem in ponudimo kot sladico.

∫ Energija: 288,55 kcal∫ Beljakovine: 18,1 g∫ Maščobe: 10,15 g∫ Ogljikovi hidrati: 30,69 g∫ Vlaknine: 0,2 g

REVIJO RINGARAJINE ISKRICE ŽELIM VSAK MESEC PREJETI V SVOJ NABIRALNIK!Celo leto lahko za samo 12 € prejemate revijo Ringarajine iskrice na svoj domači naslov.

Vse, kar morate storiti je:

1. IZPOLNITE NAROČILNICO

2. POŠLJITE jo na naslov Danu d.o.o., Ringaraja, Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana

3. KAJ PA PREKO INTERNETA? Ja, tudi tam lahko naročite revijo! Naročilnico poiščite na www.ringaraja.net /iskrice.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna št. in kraj:

E-naslov:

Telefonska številka:

*Položnico za plačilo boste prejeli na svoj e-naslov. Po plačilu položnice vam bomo poslali prvo izmed 9 številk revije Ringarajine iskrice.

*Vsi podatki so obvezni za naročilo.

NAROČILNICA

15

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Matevž

Sestavine za 4 osebe:

Čas priprave: 35 minut

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

∫ 500 g kuhanega in olupljenega krompirja∫ 500 g kuhanega fižola∫ sol po okusu∫ 3 žlice masti ali rastlinskega olja

∫ Energija: 409 kcal∫ Beljakovine: 13,4 g∫ Maščobe: 13,85 g∫ Ogljikovi hidrati: 58,58 g∫ Vlaknine: 14,87 g

Krompir olupimo, narežemo na koščke in skuhamo v slani vodi. Kuhan krompir zmešamo s kuhanim fižolom. Čebulo sesekljamo in jo popražimo na olju. Ko začne rumeneti, ji dodamo fižol in krompir. Solimo, popramo ter zmečkamo. Matevž ponudimo z dušenim zeljem. Da bo matevž še boljši, lahko damo nanj še nekaj ocvirkov. Dolenjci so jedli matevža najraje s kislim zeljem ali z repo ter s prekajeno šunko.

Zaroštan močnik z mlekom

Sestavine za 4 osebe:

∫ 150 g moke∫ 1 jajce∫ 2 žlici surovega masla∫ 1,5 l vročega mleka∫ sol

Priprava:

Čas priprave: 20 minut

Prehrambena vrednost porcije:

Moko presejemo v skledo, vanjo ubijemo jajce in dodamo malo soli. Mešamo z vilicami in nato še s prsti, da nastanejo nekakšne večje drobtine. V ponvi z debelim dnom stopimo maslo in na njem med neprestanim mešanjem pražimo močnik, da zadiši in svetlo porjavi. Zalijemo z vročim mlekom, sladkamo po okusu in kuhamo 20 minut. Vmes večkrat premešamo.

∫ Energija: 433,1 kcal∫ Beljakovine: 19,18 g∫ Maščobe: 19,19 g∫ Ogljikovi hidrati: 45,76 g∫ Vlaknine: 1,04 g

V prazničnih decembrskih Iskricah preberite o gorenjskih družinskih receptih!.

NE SPREGLEJTE

1616

Več o akciji LINOV KOLEDAR LETNIH ČASOV na www.ringaraja.net/lino.

Lino koledar

Več o akciji LINOV KOLEDAR LETNIH ČASOV na www.ringaraja.net/lino.

Jesenski koledarji so nam pričarali toliko lepih barv in idej, da smo se odločili in jih obesili kar na stene naših pisarn! Tako se bomo še dolgo spominjali vaših izdelkov, morda pa nekoč pripravimo celo razstavo!

Lino se je zopet s težavo odločil, ker so vsi koledarji tako lepi! Izbral je en vrtec in eno osnovno šolo, ki ju bo obiskal v novembru!

Vrtec Zgornja Kungota, vzgojiteljici Anita in Nataša

Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju

NAGRAJENCA STA:

JESEN

Ne pozabite na naslednji koledar na temo »ZIMA«!Sodelujete lahko prav vsi, mali in veliki iz vrtcev in prve triade osnovnih šol.

Na zimske koledarje narišite in napišite vse o tem, kako mali in veliki preživljate ta letni čas, tako doma kot v vrtcu ali šoli. Kaj v teh mesecih opazujete, o čem se učite, kaj jeste, kaj prepevate, kako se oblačite in še in še.

Predvsem nam povejte, kako se v teh mesecih pogrejete.

Koledarje »ZIMA« nam pošljite najkasneje DO 20. NOVEMBRA na naslov Danu d.o.o., Ringaraja, Knezov Štradon 94, 1000 Ljubljana. Izmed vseh prispelih koledarjev bomo izžrebali dva

vrtca/šoli, ki ju bo Lino razveselil s svojim obiskom v mesecu decembru.

Nagrajenci in nagrajeni plakati bodo objavljeni v novemberski številki revije. Takrat tudi poiščite novo nalogo Linovega koledarja letnih časov.

OŠ Cirila Kosmača Piran, podružnica Portorož Vrtec pri OŠ Žirovnica

Ostali barviti koledarji, ki so v oktobru prispeli v naše uredništvo, pa so:

Enota vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju

Psihologija

Kaj pa šola?O čudežnem pomagalu – radovednosti

besedilo in fotografije: asist. Tina Bregant, dr. med., specializantka pediatrije

Sama sem bila vedno radoveden otrok. Včasih sem bila celo preveč radovedna in zato tudi »problematična«. Zavestno sem to problematičnost ohranila, saj se mi zdi vir novih spoznanj in še zabavno je.

Preden si ogledamo vlogo radovednosti pri učenju, pa si oglejmo še spomin in učenje z vidika možganov.

Nevronska omrežja tvorijo v možganih spominske sisteme. Novi spomini in podatkovne baze nastajajo v procesu sinaptične plastičnosti. To pomeni, da se povezave med nevroni spreminjajo. Lahko nastajajo nove sinapse, uporabne povezave se okrepijo, tiste, ki jih uporabljamo redkeje, pa oslabijo ali celo izginejo. Možganska aktivnost določa strukturo možganov.

Spomin in pomnjenjePoznamo delovni spomin, ki aktivno vzdržuje informacije le kratek čas, in dolgoročni spomin, ki predstavlja večje, bolj pasivno skladišče informacij. V delovnem spominu si zapomnimo približno 7 elementov – toliko, kot ima telefonska številka števk. Predel delovnega spomina se nahaja v čelnem in temenskem režnju možganov. Slušni del se nahaja v istih režnjih leve možganske poloble, kjer sodeluje s področji za govor, načrtovanje in odločanje; vidno-prostorski del pa se večinoma nahaja

šolskih hodnikih in spijo pri pouku. A dobri učitelji vidijo tudi v teh učencih potencial in možnost razvoja. Naj navedem kar trditev Chomskyja, da človek ni kar narejen, ampak nastaja.

Ali poznamo kakšno čudežno pomagalo pri učenju? Pravzaprav poznamo.

Radovednost kot stenj v sveči učenjaOsredotočila se bom na delček nevroznanosti, ki se ukvarja z radovednostjo. Radovednost je zapleteno čustveno in miselno stanje, ki spremlja željo po učenju neznanega. Zanimivo, da v slovenščini, vsaj glede na spletno različico SSKJ, radovednost nima najbolj pozitivnega pomena. Je lastnost, značilnost radovednega človeka; želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti. V nadaljevanju lahko preberemo še babja radovednost, bolehati za radovednostjo. Če pogledamo z drugega zornega kota, vidimo, da je radovednost tista, ki poraja nove ideje. Iz nje izhajajo nova znanja in izumi. Albert Einstein je dejal: »Nimam nobenih posebnih sposobnosti. Sem le strastno radoveden.«

Morda me prav zato moti, ko vidim nastrojenost družbe do »nepotrebnih znanj« in da je šola nadloga in vir stresa, redko pa slišim in občutim veselje do znanja. Francoski zgodovinar in filozof Gauchet opozarja na izginjanje »libido sciendi« – veselja do znanja. Razlog vidi v zatonu humanistične nastrojenosti. Kadar naši možgani, ki so narejeni tako, da imajo radi ugodje, ob pridobivanju novih znanj občutijo radost, se nam šola zdi v redu, če ne pa … Hja, potem imamo učence, ki se kot megla vlečejo po

18

v desni polobli. Ker ima delovni spomin pomembno vlogo pri učenju jezika, je verjetno, da se je razvijal skupaj z govorom in je filogenetsko mlajši kot ostali predeli možganov. Dolgoročni spomin si lahko predstavljamo kot veliko skladišče znanja, ki se deli na različne sisteme. Informacije vstopijo vanje skozi senzorične sisteme, nato pa se bolj podrobno obdelujejo v čedalje bolj specializiranih sistemih. Poznamo sistem, ki omogoča vidno prepoznavo stvari, ter sistem, ki hrani vsa dejstva oziroma znanje o svetu, ki nas obdaja. To je semantični spomin. Semantični spomin organizira informacije v kategorije, kar omogoči učinkovit priklic dejstva. Izkušeni učitelji znajo ustvarjati kategorije, ki jih učenci razumejo in si jih zapomnijo. V spomin shranjujemo tudi veščine in celo čustva. Veščine usvajamo preko zavestnega, aktivnega treninga. Kadar učenje povežemo s čustvi, je učenje bistveno hitrejše. Takšno učenje imenujemo pogojevanje, saj so vanj vključene evolucijsko starejše strukture: bazalni gangliji in amigdaloidno jedro.

Naše čustveno stanje vpliva na sposobnost učenja. Lažje si zapomnimo vesele, boleče ali žalostne izkušnje ter ko smo motivirani in pozorni. Vzrok leži v snoveh, imenujemo jih nevromodulatorji. Tako se med stresom izločajo kortizol, noradrenalin in adrenalin, med povečano pozornostjo acetilholin, med odkrivanjem neznanega dopamin. Te snovi vplivajo na delovanje nevronov, zlasti nekaterih receptorjev, ter neposredno sprožijo posebne gene, ki so povezani z učenjem.

Strategije, ki pomagajo pri učenjuIz povedanega lahko izluščimo strategije, ki pomagajo pri učenju: usmerjena pozornost, optimalna časovna in strukturna razporeditev lekcij, kategorizacija dejstev in znanj, opomniki, ustrezno čustveno stanje, pravo razmerje stresa in novosti, prijetno vzdušje, nagrajevanje naučenega, čustvena in socialna podpora, aktiven trening oziroma ponavljanje. Ob tem ne smemo pozabiti, da različne vrste spomina zahtevajo različne načine učenja. Pomembno je tudi prepoznati razlike med posamezniki, ker njihove lastnosti določajo načine učenja.

Posredno smo se dotaknili radovednosti. W. A. Ward je rekel: »Radovednost je stenj v sveči učenja.« Ali to drži? Večina se največ nauči takrat, ko nas nekaj zanima, ko se v nas zbudi občutek radovednosti.

Kaj se torej dogaja v naših možganih, ko smo radovedni?Nevroznanstveniki so poskusili določiti, kaj se dogaja v možganih preiskovancev, ko poskušajo pridobiti novo informacijo oziroma znanje. Preiskava je potekala v napravi za

funkcionalno magnetnoresonančno slika-nje – fMRI. Preiskovanci so brali podatkovna vprašanja, ki so v njih zbudila pozornost. V predhodni študiji so pokazali, da je bila radovednost večja, ko so se zenice razširile tik pred dobljenim odgovorom in so se sprožila področja v kavdatni regiji. Obe odkritji sta bili skladni z razumevanjem radovednosti, da je le-ta kot žeja po znanju oz. lakota po informacijah. Radovednost je poleg naštetega povzročila tudi sproženje striatuma in lateralnega prefrontalnega predela skorje, kar pomeni, da je bila vezana na pričakovanje informacije, ki nas nagradi. Nadaljnja študija je pokazala, da so se ob napačnem ugibanju sprožila spominska področja, npr. parahipokampalni in levi spodnji čelni zavoj, kar je pomenilo sproženje spomina v korist pridobitve nove, dodatne informacije. To je potrdila tudi druga študija, kjer so ob večji radovednosti zaznali boljši/pravilnejši priklic odgovorov in pritrdili temu, da radovednost lahko izboljša učenje.

Spodbude in hromenje radovednosti

Namesto oslovske klopi strast?!Nekoč so slabi učenci stali v kotu z oslovsko kapo na glavi, ker se npr. niso dovolj učili ali naredili naloge! Danes so ti otroci označeni bolj subtilno – ujeti so med šolo, s katero se spopadajo, in družino, ki ji morajo nekako zadostiti. Velikokrat sami zase rečejo, da so ničle. Če jim nihče ne dokaže, da se motijo, se sprijaznijo s porazom. Dobri učitelji in starši jim lahko namesto sprijaznjenja ponudijo novo strast – strast do znanja! Če pogledate, kaj počnejo dobri učitelji, ugotovite, da uporabljajo prav spodaj našteta spoznanja. Ta spoznanja lahko uporabimo tudi mi, starši.

Spodbujanje radovednosti Hromenje radovednosti

Raziskovanje Strah, zlasti strah pred novim

Zgled Neodobravanje

Čas za refleksijo: vprašanja, odgovori, nasprotovanja, izzivi, konflikt konceptov

Pomanjkanje časa

Pomembnost novega Odsotnost občutka varnosti

Sledenje lastnim strastem in talentom Prisila, odsotnost izbire

Vzdušje, ki je naklonjeno vprašanjem

Prava mera spodbude in nelagodja

Pridobitev novih znanj je torej lahko potešitev radovednosti, kar naši možgani zaznajo kot ugodje.

Če odkritja prenesem v vsakdanjost, jih lahko berem takole:

∑ ko sem radovedna, raziskujem in odkrivam nove reči – nova odkritja in spoznanja me razveselijo; ∑ kar me veseli, ponavljam – bolj kot ponavljam, bolj sem izurjena v tem; ∑ ker sem bolj izurjena, sem bolj samozavestna in pogumna – postanem še bolj radovedna; ∑ ker sem družbeno in socialno bitje, uživam, če svoje izkušnje delim; ∑ ko me spodbudijo prijatelji, sem vesela, nagrajena sem z odobravanjem – postanem samozavestnejša in pridobim samospoštovanje.

Krog je tako sklenjen.

RAZISKOVANJERADOVEDNOST

ODKRITJE

NOVO SPOZNANJE

ZADOVOLJSTVOPONAVLJANJE

OBVLADANJE

KAM LAHKO VODI

RADOVEDNOST

SAMOZAVEST,SPODBUDA

19

Urbani podvig

besedilo in fotografije: Tina Bregant

Cesarski Dunaj z otroki20

1

20

Ker sem imela ob koncu poletja strokovni sestanek v bližini Dunaja, smo se z družino odpravili tja kar »skupinsko«. Presenečeni in malo začudeni nad lastno nevednostjo oziroma pozabljivostjo, da je do Dunaja kar nekaj kilometrov, ki pa časovno hitro minejo, saj Avstrijci ne kosijo trave, ne krpajo lukenj na cesti, pa še ceste so bolj zgledne in manj zatrpane s pločevino kot v Sloveniji (le kako jim to uspe?!), smo v slabih štirih urah prišli pred Schoenbrunn. Hm, zakaj imam občutek, da je do Dunaja nekaj dni hoda oziroma mukotrpne vožnje s kočijo? Tale Martin Krpan in Cankarjevo potovanje pa človeku res zleze pod kožo …

Ker smo Familie, smo mimogrede in s širokim nasmehom kupili karte. Najprej smo zavili v letno rezidenco Habsburžanov. Modro stopnišče, ki te popelje v dvorane, kjer si je Marička omislila svoje pribežališče, je izzvalo kar nekaj občudujočih vzklikov. Vzklikala sva zlasti starša, ki sva nedavno obnavljala domovanje in nama je postalo finančno slabo že ob cenah navadnih ploščic, kaj šele, da bi si dala izvesti milijon evrov vredno ogrinjalo za najino skromno posteljico. Hm, glede lestencev pa razmišljava, ali naj jih začneva kar sama rezljati, ker bi v našo jedilnico prav lepo sodila vsaj dva. Oh, ja. Mož je ob sliki cesarske družine zadovoljno ugotavljal, da ima pri nas on oblečeno rdečo srajco in da se lepo vidi, kdo je v naši družini glavni, da pa bi se tudi on z veseljem oblačil v modro, če bi priženil takole premoženje. Hierarhija oblačenja otrok ni prav zanimala, dokler nismo prišli v otroški muzej. Tam se je začela zabava. Še 11-letni sin je bil izredno hitro oblečen v »edinega, najstarejšega, najljubšega in najmodrejšega naslednika«, kot je sam izjavil na prestolu, princeski pa sta imeli precej več dela, saj je bilo oblek zares veliko in ena je bila lepša od druge. Tudi razstavljene igrače so prav posrečene in še

danes povsem uporabne, otroške sobice pa sanje vsakega otroka. Otroci se niso mogli izogniti komentarjem o Mariji Tereziji. Kako pametna je bila, ko je uvedla pouk – otroško zmrdovanje je bilo očitno. Pa krompir v vsako družino – ocvrt krompirček je O. K. Pa ulice! Pa 16 otrok! In še vladarska služba! Moje zmrdovanje je bilo bolj nevoščljive narave, saj sama komaj zmorem bore 3 otroke in moža. Sledil je sprehod po parku med vodnjaki in rožami. Drevored, kjer so bile lipe ravno obrezane, je sprožil iskanje štora cesarjeve lipe. Ja no, Martin je bil pred mnogo leti tu, lipe pa so se očitno obrasle in razmnožile. Pred dežjem smo se zatekli v Oranžerijo, kjer gosto listje daje zavetje tudi pred močnim vetrom.Ogledali smo si živalski vrt. Ves dan bi lahko bili tam! Akvarij z živahnimi tropskimi ribicami (očitno imajo dovolj planktona), orjaškimi domačimi krapi in somi, s krokodili, galapaške želve, kače, amazonski deževni gozd z raflezijo, nilski konji, nosorogi, pingvini, divji in rahlo nervozni jaguarji, levi, ogromni mravljinčarji, panda z mladičkom, netopirji, ki se včasih zaletijo vate, ker jim radarji očitno ne delujejo, … Za živali je odlično poskrbljeno, voda je prozorna, smradu ni,

2

1

3

ljudi je ogromno, stranišča pa »tipitopi« čista, hrana v restavracijah in kioskih dobra, predvsem pa po razumnih cenah za grajski ZOO (normalno velik dunajski zrezek s krompirjem in solato – 10 €). Za ogled živalskega vrta vam priporočamo ves dan!Za ogled gradu z otroškim muzejem, živalskega vrta in morda še ogled puščavske in palmine hiše, v katerem uživajo tako otroci kot tudi starši, potrebujete dva dneva. Če kupite družinsko karto za veliki ogled gradu, kar je modro, saj edino tako vidite najdražje sobe s kitajskim okrasjem in z dragocenim rožnim lesom, boste zraven dobili kupone za otroški muzej, ZOO in rastlinjak, kar se vam splača izkoristiti, saj prihranite do 5 € na kupon. Tudi kakšno presto se dobi ceneje. Pijačo pa je bolje imeti s seboj. »Zlate« pollitrske vode Evian za 3 € verjetno ne boste pili.Kava in sprehod po središču Dunaja do cesarskih grobnic, Plečnikove Zacherlove hiše in do katedrale sv. Štefana je bolj zanimiv staršem kot otrokom. V bližini je Hiša glasbe, kjer je na igriv in tudi znanstven način predstavljena glasba ob spoznavanju različnih zanimivih zvokov iz okolja. Otroci uživajo ob ustvarjanju lastne glasbe in dirigiranju. Ampak to seveda zahteva še en dan več na Dunaju.Bivanje na Dunaju je lahko cenovno ugodno, podraži pa se seveda parkiranje, če se zapeljete nekaj kilometrov severno od Dunaja, v Weinviertel, trikotno pokrajino med Češko, Slovaško in Dunajem. Tam boste presenečeni nad širjavo polj, ki se raztezajo tja v neskončnost, prijaznimi domačini in njihovim navdušenjem nad vašimi otroki, odličnim otroškim igriščem (podobnim ljubljanskemu Tivoliju) v vsaki vasi, zelo ugodnimi cenami in odlično hrano. Po načelu osmic imajo domačini dneve odprtih vrat s ponudbo lastne hrane in vina – Heurigen. Tako boste za približno 4 €/odraslo osebo siti in napojeni končali večer v kakšni domači zidanici oziroma oštariji. Za otroke pa bo tudi poskrbljeno, saj se otrok res razveselijo. Mimogrede bodo dobili liziko ali kakšno igračko, vi pa boste deležni pohval, ker imate tako krasno družino.

21

Urbani podvig

Še več dogodivščin z družinskih izletov in popotovanj poiščite v rubriki Izleti in počitnice na Ringaraja.net.

PA ŠE NASVET Ne pozabite jopic in jaken. Na Dunaju zapiha mrzel in močan veter tudi sredi vročega dne!

Zakaj z otroki na Dunaj?

Zato, ker vam ne more biti dolgčas, ker je za otroke dobro poskrbljeno in ker jih imajo Dunajčani radi. Dunaj je mesto glasbenikov, slikarjev, arhitektov in kiparjev. Je mesto, ki je izredno prijazno do otrok, ki tu mimogrede doživijo in zaužijejo delček zgodovine in umetnosti. Ne moremo mimo lepe modre Donave, kjer smo ustvarjali Slovenci, Prešeren, Cankar in seveda tudi Plečnik. Ne pozabimo opozoriti na umetniški vtis toplarne Hundertwasser in moderno arhitekturo Dunaja, otrokom povedati zgodbe o Martinu Krpanu in barbarskem navijanju ob »glavo mu bomo vzeli, pa bo« in seveda princeskam zgodbe o Marički, meni tako zelo ljube gospe.

FOTOGRAFIJE

1. Princeska

2. Družina pred Neptunovim vodnjakom. Park pred palačo v Schoenbrunnu je naravnost ogromen! Razteza se 1,2 km od vzhoda proti zahodu in približno 1 km s severa proti jugu. Za javnost so park odprli že leta 1779 in od takrat dalje se sprehajajo in tekajo po parku tako Dunajčani kot turisti. Park in palača sta na seznamu UNESCOve svetovne dediščine od leta 1996.

3. Kraljeva družina v otroškem muzeju v Schoenbrunnu. Morda res nismo tako številčni in plemeniti kot Habsburžani, pa vendar smo se prav kraljevsko zabavali v preoblekah! Habsburžani izvirajo iz alemanske grofije v Aargauu, v Švici. Rudolf I., ki je bil izvoljen za rimsko-nemškega cesarja leta 1273, je oženil svojega sina z babenberško nadvojvodinjo Avstrije in Štajerske leta 1282. To leto štejemo za pričetek vladavine Habsburžanov, ki je trajala več kot 630 let, vse do konca prve svetovne vojne!

4. Igračke iz muzeja, ki jih otroci lahko tudi preizkusijo. V otroškem muzeju smo spoznali, kako so se zabavali otroci Marije Terezije. Ne moremo mimo poslikanih sobic, ki so kot iz knjige o džungli, vojaških igračk Maximiliana, ki bi moral postati neustrašen vojak, a je po hudem padcu s konja postal "zgolj" nadškof v Koelnu, igračk Marije Antoinette, ki je pri štirinajstih morala v Francijo, kjer je kasneje tudi umrla skupaj z Ludvikom XVI.! Saj veste, giljotina ... In seveda igračke Jožefa, ki je bil od samega začetka namenjen za prestol in so ga vzgajali ločeno od sester in bratov.

5. Prestolonaslednik

4

5

22

besedilo in fotografija: Družinski fant

Vikend

na nove delovne zmage. Priznam, da se mi 7.00 zdi malo manj nečloveška ura, če pomislim na družino bratranca Miha, ki že deset let vstaja ob petih, ker ima še bolj zgodnja prestolonaslednika. Kar se tiče naše družine, so časi, ko sva prestolonaslednika pretentala z najino toplo posteljo in s skupnim spanjem do desetih, že zdavnaj mimo. Žal. Ko naša lepa mamica čila in spočita vstane, ima dostikrat (vedno) pripombe, zakaj nismo naredili domače naloge, nabrali jesenskega listja za delavnico v vrtcu in pospravili legokock v dnevni sobi. Ampak mi se imamo po navadi preveč dobro, da bi bili tudi družbeno koristni. Igramo se, rišemo, pacamo, lepimo, se ruvamo in skupaj gledamo risanke.

Tokratni vikend pa je bil drugačen. Moja draga soproga ni nadoknadila celotedenskega pomanjkanja spanja in se je potihoma odplazila iz spalnice in poskrbela za fanta. Brez pomena se je tiho odplazila, saj spim kot top, zato me nežno tihotapljenje niti slučajno ne more prebuditi. Prebudi me namreč le

zoprni prezgodnji glas budilke ali pa rjovenje prestolonaslednikov: »Oči, oči, očiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!« Ta vikend pa sta bila najina pobalina nemalo presenečena, ko se je na njuno nečloveško kričanje prikazala mamica in ne jaz. Ampak sta se s tem takoj sprijaznila in se razveselila, da ju bo nekdo pretirano crkljal, jima umival zobke in pital pri zajtrku. Predvsem pa bosta tudi za vikend dobila čista oblačila. In medtem ko sem jaz sanjal sredi puhastih odej in mehkega zavedanja, so se oni trije igrali, pojedli zajtrk, pospravili čevlje v predsobi, pometli odpadlo listje, naredili domačo nalogo, nabrali jesensko listje za delavnico v vrtcu, pospravili legokocke v dnevni sobi in začeli pripravljati kosilo.

Pri nas doma velja, da je mamica avanturistka, energična popotnica in navdušena spoznavalka vsega novega, jaz pa bolj zapečkarski hlod. To pomeni, da vikende najraje preživim v bližini ljubko zloženih polen domačega kamina, ki so le meter stran od udobnega bralnega kavča. Včasih sem bil malo bolj popotniški in sem s svojo temnolasko požigosal veliko strani v potnem listu. Zdaj pa sem tako malo doma, da neskončno cenim, da smo lahko v pižamah do popoldneva. Strop domače dnevne sobe, domačnost pokrova straniščne školjke in jutranje sonce na jedilni mizi v kuhinji me navdušujejo. Uživam v dneh, ko se šele v zgodnjem popoldnevu spravimo ven na sprehod do mesta. Nato se napokamo nezdravih živil v priljubljeni slaščičarni in toplih kostanjev ter naužijemo jesenskega sonca. In uživamo in se prav nič ne vznemirjamo, da smo kaj zamudili, saj izlet z avtomobilom na morje, izlet z letalom v toplejše kraje, obisk pri noni in prababicah ali potepanje s prijatelji vedno počakajo.

Vikend je sestavljen iz malo petka, cele sobote in skoraj cele nedelje. Tisto malo prostega petka hitro mine, saj je treba najina lumpa čim prej spraviti v posteljo, nato pa sledi veliko likanja, pomivanja in pospravljanja. Včasih pa pokličeva varuško, da čuva najin speči zaklad, midva z najdražjo pa greva neprespana od celega tedna v kino.

Sobota in nedelja pa sta zame sveti, čeprav ju redko izkoristimo do konca. Do konca izkoriščen vikend namreč pomeni, da norimo od zgodnjega jutra do poznega večera, si vmes ogledamo eno dolino, dva železniška prehoda, tri cerkve, dva hriba, eno manjšo kraško jamo, tri lipicance, veliko meduzo, ... Jaz ravnam z vikendi lepo, počasi in prijazno, moja draga soproga pa je bolj storilnostno naravnana. Tako je ona glavno družinsko gonilo, da norimo od zgodnjega jutra do poznega večera in si vmes ogledamo eno dolino, dva železniška prehoda in tako dalje do velike meduze in naprej.

Vikendi so dnevi, ko gremo z avtomobilom na izlet na morje, z letalom v toplejše kraje ali pa na obisk čez hribovja k noni, na obisk k prababicam ali s prijatelji na potepanje. Ob vikendih ponavadi vstanem skupaj s fantoma že ob nečloveških jutranjih urah, da lahko moja najdražja temnolaska malo nadoknadi celotedensko pomanjkanje spanja. Otroka sta začuda vedno spočita in sta ob sedmih zjutraj že pripravljena

Družinski fant 23

Blagor ženskamAlenka Rebula

Blagor ženskam, ki znajo hoditi kot vile,zemlja lahko zadihapod njihovimi rahlimi stopali.

Knjiga govori o pomanjkanju ljubezni do sebe, ki pesti mnoge ženske, in o naši poti do samouresničenja. Obravnava odnos do telesa, do čustvovanja, do ljudi, do dela, do volje in duhovnosti ...

Toda naša ljubezen do sebe je nenadomestljiva. Nalog, ki jih opravlja za nas, ni mogoče zaupati nikomur. Ljubiti sebe s pristno, močno in zvesto ljubeznijo je veliko več, kot imeti dobro samopodobo. Pomeni biti sposoben, da predano in goreče skrbimo zase in da se počutimo na varnem v svojih rokah.

www.alenkarebula.com

Berem, bereš, beremo

Korenčkov palčekSvetlana MakarovičCenter za slovensko književnost

»In Korenček je res obrnil Sapramiški hrbet in odšel, prvič v življenju je zapustil domačo korenjevo gredo in se napotil po mravljinčji stezi v širno polje. Sapramiška je nekaj časa gledala za njim, za hip se ji je zahotelo, da bi ga poklicala – pa kaj, ko so miške včasih tako trmaste! In tako je samo jezno zamrmrala: »Ne grem za njim. Ne grem pa ne grem pa ne grem.« Uf!« Korenčkov palček in siva Sapramiška sta najboljša prijatelja. Vsaj do tistega dne, ko njuno sožitje zmoti hud prepir. V jezi se Korenčkov palček odloči, da bo šel po svetu. Sreča zanimiva bitja, med njimi belouško, kakavca, palčka Praprotnika in njegovo Črnomiško. Svet se mu zdi nadvse zabaven in privlačen, a vseeno mu nekaj manjka. V zgodbi, prepleteni s pesmicami in z bogatimi ilustracijami, se pojavijo že znana pravljična bitja te najbolj cenjene slovenske avtorice otroške literature.

pripravlja: Uredništvo

Pika pleteSheryl WebsterZaložba Učila

Zabavna in poučna otroška pravljica s čudovitimi barvnimi ilustracijami in pravo volno za otip na vsaki strani. Zgodba o pomenu prijateljev in o nesebičnem deljenju svoje sreče z ljudmi, ki jih imaš rad, v kateri boste uživali tako otroci kot tudi starši.Pika plete je zgodba o miški, ki si že vse življenje želi plesti. Ko nekega dne najde klobčič volne, se takoj loti dela, pri tem pa popolnoma pozabi na svet okoli sebe. Zatopljena v pletenje zaide v številne težave, a vsakič ji na pomoč priskočijo njeni zvesti prijatelji. Na koncu Pika spozna, da največja sreča ni izpolnitev goreče želje, temveč možnost, da lahko svojo srečo deliš z dobrimi prijatelji.

www.ucila.si

DinozavriLila Prap

Slikanica Lile Prap o Dinozavrih, ki vas bo nasmejala in bo tudi vam odraslim odprla toliko novih obzorij. Namenjena pa je predvsem najmlajšim. Zato, da izvejo, kdo sploh so dinozavri, kako veliki so pravzaprav, zakaj so zeleni, čigavi sorodniki so pravzaprav. Otroci bodo uživali v barvitih ilustracijah, v vseh vprašanjih, ki jih zastavljajo kokoške in ostale živali, pustite pa jim, da sami poiščejo odgovore.

www.emka.si

EKO

JE ZA

KON

Vsi učenci so lahko uspešniNapotki za delo z učenci s posebnimi potrebamiKatarina Kesič Dimic

Priročnik Vsi učenci so lahko uspešni vam bo pomagal razumeti in pravilno ravnati z otroki z motnjami v duševnem razvoju, s slepimi in slabovidnimi otroki, z gluhimi in naglušnimi otroki, otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, z gibalno oviranimi otroki, dolgotrajno bolnimi otroki, otroki s primanjkljaji na posameznem področju učenja ter otroki s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami.Za razliko od druge strokovne literature je ta priročnik napisan v preprostem jeziku. Sistematično predstavlja značilnosti vseh navedenih skupin učencev in predlaga prilagoditve pri izvajanju pouka. Prepleten je tudi s kratkimi osebnimi izpovedmi in odlomki iz druge literature.Za delo z otroki s posebnimi potrebami potrebujete specifično znanje in izkušnje. In vse to lahko najdete v tem priročniku.

www.knjigarna.com

Eko nasveti za vsak danKako z ekološkim načinom življenja tudi prihranimoUlrike Ostrop, prevod Stana Anželj

Ekološko gospodinjstvo. Podvig za vsako družino.Vodenje gospodinjstva, pa naj gre za stanovanje ali hišo, je sestavljeno iz številnih in raznolikih opravil: vse od prehranjevanja, čiščenja, higiene, do skrbi za prijetno bivalno okolje. Ni dovolj, da le redno nakupujemo, kuhamo, čistimo, peremo, zalivamo cvetlice in sem ter tja prišijemo nesrečno odpadli gumb.

V knjigi boste našli vse o dobrem vodenju gospodinjstva. Kako varčevati pri porabi električne energije in vode, vse o uporabi lahkih čistilnih sredstev namesto kemičnih preparatov, o nakupovanju svežih živil in manjši uporabi že pripravljenih jedi za vašo družino, o pripravi domačih zdravil, obnovi starih, odsluženih stvari, …

www.mettis-bukvarna.si

ZA KR

ATKO

CASE

NJE

K a t a r i n a K e s i č D i m i c

Preizkušeni nasveti in zamisli za učinkovito poučevanje

VSI UČENCI SO LAHKO USPEŠNINapotki za delo z učenci s posebnimi potrebami

VSI UČENCI SO LAHKO USPEŠNINapotki za delo z učenci

s posebnimi potrebami V redne razrede osnovnih šol so vključeni tudi učenci s posebnimi

potrebami. Upoštevanje njihove različnosti in ponujanje enakih

možnosti je izredno zahtevna naloga, ki številnim učiteljem povzroča

težave. Za delo z otroki s posebnimi potrebami potrebujemo specifično

znanje in izkušnje. In vse to vam ponuja prav ta priročnik!

Priročnik Vsi učenci so lahko uspešni vam bo pomagal razumeti

in pravilno ravnati z otroki iz naslednjih skupin:

• otroci z motnjami v duševnem razvoju,

• slepi in slabovidni otroci,• gluhi in naglušni otroci,

• otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,

• gibalno ovirani otroci,• dolgotrajno bolni otroci,

• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,

• otroci s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami.

Za razliko od druge strokovne literature je ta priročnik napisan

v preprostem jeziku. Sistematično predstavlja značilnosti vseh

navedenih skupin učencev in predlaga prilagoditve pri izvajanju pouka.

Prepleten je tudi s kratkimi osebnimi izpovedmi in odlomki iz druge

literature.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 513 46 00Telefaks: 01 513 46 99

E-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-271-071-2

9 7 8 9 6 1 2 7 1 0 7 1 2

17,65 €

Mag. Katarina Kesič Dimic je profesorica defektologije. Zaposlena je na osnovni

šoli, kjer nudi različne oblike pomoči otrokom s posebnimi potrebami in njihovim

staršem. Vodi seminarje, predavanja in delavnice za strokovne delavce in starše

ter objavlja svoje knjige in članke.

 

 

Iz recenzij:»Priročnika za učitelje, ki tako

celovito obravnava področje dela z učenci s posebnimi

potrebami, doslej v Sloveniji še

nismo imeli. Knjiga je še bolj

kakovostna zaradi občutljivosti

avtorice za stiske teh učencev,

kar je izraženo v njenih mislih

in osebnih doživetjih.«dr. Marija Kavkler

»Knjiga je izvirno in privlačno

napisano strokovno gradivo. Gotovo bo koristila učiteljem

vseh stopenj, svetovalnim delavcem v šolah, študentom

pedagoških smeri in nenazadnje tudi staršem

učencev s posebnimi potrebami.«dr. Marjan Blažič

UČiteljevaORODja

UČiteljevaORODja

VSI U

ČENC

I SO

LAH

KO U

SPEŠ

NI

UČiteljevaORODja

UO - Vsi ucenci so lahko uspesni 2010 naslovnica.indd 1

9/20/10 11:20 AM

ZA VZ

GOJI

TELJ

E IN

UCIT

ELJE

SLIKA

NICA

ZA M

AMIC

E24

pripravlja: Uredništvo

»Mami jenoseča«

25

Čas veselja in čas žalovanja Petletna deklica sredi noči pogosto prikoraka v spalnico svojih staršev. Še teden dni nazaj se je lahko hitro zrinila med njiju, objela mamico in spala do jutra. To noč pa jo je zbudil glasen jok njenega nekaj dni starega bratca. Ko se je hotela zlekniti na posteljo, je komaj še našla prost kotiček. Premagale so jo solze in v žalosti je izbruhnila: »Mami, nikoli več ne bo tako, kot je bilo, preden smo imeli dojenčka!« Mamica se je obrnila k njej in s cmokom v grlu pritrdila: »Res je.« Deklica je vprašala: »Kaj bomo pa zdaj?« Mamica je iskreno odgovorila, kolikor je zmogla: »Navadili se bomo na drugače.« Tudi njo je za trenutek premagala žalost, ki je toliko bolj grenka, ker se občutenje prvorojenkine nesrečnosti meša s pristno radostjo ob rojstvu novega otroka.

Bratci in sestrice Nikoli več ne bo tako, kot je bilo prej …

piše: Simona Iglič, voditeljica Familylabovih seminarjev za starše

Mamica enomesečnega dojenčka je zvečer pospremila svojo prvorojenko v posteljo. Ulegla se je k njej in jo nežno božala po hrbtu. Petletnica je zadovoljno pripomnila: »Počutim se, kot da me prvič božaš, ker me danes nisi cel dan niti enkrat pobožala. Si imela ves čas samo dojenčka v naročju.«

Spremljajte svojo nosečnost od zanositve do poroda. www.ringaraja.net

26

Ko dva postane triNovopečena mamica je pripovedovala, kako močni občutki žalosti so jo prevevali, ko je preživljala prve dneve doma s svojo hčerkico. V domačem okolju, na domačem kavču, kjer je prej vsak večer z možem preživljala večere ob gledanju televizije, je spoznala, da nikoli več ne bosta le onadva, par brez otroka oz. par v pričakovanju le-tega. Njun odnos se je čez noč spremenil in sama sebi nista več najpomembnejša. V središče dogajanja je vstopil nekdo drug.

Ko tri postane štiriTisti dan, ko je hčerka postala velika sestra, je bila vsa pozornost usmerjena vanjo. Čestitke veliki sestri in darilca prijateljev, številna vprašanja in vsesplošno zanimanje. Pohvale, spodbude in izzivi, ki so se postavljali pred njo, so jo za dobra dva tedna dvignili v oblake. Zdi se mi, kot da sem jo čez noč izgubila. Močna navezanost, ki sem jo čutila, je izpuhtela v zrak. Hčerka je spremenila govor, mimiko, še lasje so ji zrastli in noge in roke tudi; vsaj tako se je zdelo, ko smo jih primerjali z novorojenčkovimi stopalci in ročicami. Zdi se mi, da je uživala v svoji veličini. Vem, da bi se prav tako lahko počutila drugače in se pomanjšala do dojenčka ter zahtevala dudico in s popačenim govorjenjem naznanjala, da ne sprejema vloge velike sestre. A ona jo je v trenutku sprejela. Kot bi čakala, da midva, njena starša, dobiva novega mladička, v katerega bova usmerila vso svojo skrb, ter tako pustila njej nekoliko več svobode.

Dejstvo, da je deklica »poletela«, pa ne pomeni, da se ne bo vedno znova vračala v mamino naročje, čeprav naročje ne bo vedno prosto in tudi celotno »gnezdo« bo od zdaj naprej dišalo drugače.

Mamica enomesečnega dojenčka je zvečer pospremila svojo prvorojenko v posteljo. Ulegla se je k njej in jo nežno božala po hrbtu. Petletnica je zadovoljno pripomnila: »Počutim se, kot da me prvič božaš, ker me danes nisi cel dan niti enkrat pobožala. Si imela ves čas samo dojenčka v naročju.« V eni izmed naslednjih noči pa je deklica žalovala: »Mami, kaj vse na svetu bi dala, da bi ti dišala tako kot prej!« Kdor je pred kratkim negoval dojenčka, ve, da se vonj celotnega doma, predvsem pa doječe mame, korenito spremeni čez noč. In tudi mamin vzglavnik, njena odeja in spalna srajca kar naenkrat izgubijo tisti domači vonj.

»Zdaj pa lahko damo dojenčka nazaj!«Prvorojenci običajno potrebujejo dober mesec, da se izvijejo iz vsega pozitivnega, ki naj bi se jim zgodilo ob prihodu novega člana, in da začnejo žalovati. Za začetek

samozavestno izjavijo: »Zdaj pa lahko damo dojenčka nazaj!«

»Mesec sprejemanja« novorojenčka in naklonjenosti med sorojencema je toliko bolj harmoničen, če je v tem času prvorojenec deležen veliko pozornosti s strani sorodnikov in prijateljev (ki ne pozabijo nanj, ker je postal veliki brat, sestra). Prisotnost in prizadevnost očeta v družinskem življenju (koriščenje očetovskega dopusta) in dejstvo, da so starši vložili veliko truda v pripravljanje otroka na prihod dojenčka, da so poudarjali vse pozitivne spremembe, ki se bodo zgodile (lahko boš previjal dojenčka, dobil boš novo kolo, ko bo dojenček spal, si bova midva privoščila sladoled ipd.), ustvarjajo pozitivno ozračje v povečani družini.

Prihod novega človeka je čudovit dogodek in že zaradi poplave hormonov in čustev je naravno, da se ga veselimo. A kljub temu se ne smemo pretvarjati in zanemarjati dejstva, da je to čas veselja in tudi čas žalovanja.

RealnostPar je izvedel veselo novico, da je mamica znova noseča. Nosečnosti se razveselita, podobno kot prvič. A tokrat je občutek vseeno drugačen, saj dobro vesta, da so prvi dojenčkovi meseci namenjeni predvsem negovanju in skrbi. Prve čestitke znancev in sorodnikov ob delitvi vesele novice je par, po mnenju nekaterih, netaktno pospremi z izjavo: »No ja, spet bo naporno.« A resnica je, da zavedanje realnosti in sprejemanje le-te ne pomeni, da ni prostora tudi za veselje in navdušenje. Pomeni, da je prostor tudi za tista čustva, ki preveč rada ostanejo nekje v globini, dokler mera stvarnosti ni že tako polna, da boleči občutki privrejo na površje. Redko se zgodi, da si človek upa že prej razčistiti z vsem, kar ve, da ga bo doletelo.

Pa vendarle je vložek v tovrstno poglabljanje velik in ima v nasprotju z »zgražanjem« nekaterih (v smislu: ali si ta dva sploh želita še enega otroka, če tako stokata) pozitiven učinek. Neprespane noči, neutolažljiv jok, neprestano dojenje in previjanje dojenčka postane nekaj, kar si že dolgo nazaj sprejel. In zdaj hrbet ne boli več tako močno in noči niso več tako kratke, pa čeprav se zbujaš vsaki dve uri.

Neolepšana resnicaMamica dveh deklic, starih štiri in dve leti, pripoveduje prijateljici o tem, kako je imeti dva otroka. Razburjena ugotavlja, da je zelo malo staršev, ki naglas priznavajo, da je imeti otroka, kaj šele dva, zelo naporno. Sama temu pravi »človeški mater«.

V družini, ki se ne pretvarja, ni vedno

lahko, pa vendar je bolje poskrbljeno za vsakega posameznika. Teže bremena ni treba skrivati, ampak ga lahko deliš z drugimi. Če v takem vzdušju raste tudi otrok, katerega starši ne skušajo na vsak način zakriti in popačiti realnosti, mu je lažje, in sicer takrat, ko bi mu bilo drugače najtežje.

Hčerka vpraša mamico: »Mami, a ti je težko imet dojenčka? Tko je luštkan, a ne. Ampak ti je pa tudi naporno?«

Otroci so sposobni sprejeti in predelati realnost. Več težav s sprejemanjem imamo odrasli, še zlasti, kadar želimo zaščititi in obvarovati svojega otroka pred bolečimi občutki.

Petletnica večkrat potoži svoji noseči mamici: »Ko bomo imeli dojenčka, boš pa samo njega gledala in pestovala. Pa jaz ne bom mogla bit pri tebi v naročju.« Mamica se na njene pol leta »prezgodnje« izbruhe žalosti odziva pristno in realno: »Res bo dojenček veliko pri meni v naročju ja.« Tu in tam pa se ujame v »zanko pozitivnosti« in začne hčerko prepričevati: »Ampak saj ti boš pa takrat lahko šla z atijem npr. v bazen, se potepat, dojenček bo pa doma.«

Včasih deklico s temi besedami pomiri in razveseli, mnogokrat pa le povzroči, da deklica še bolj zavzeto vztraja pri svojem žalovanju: »Ampak mami, jaz nočem biti z atijem, jaz hočem s tabo v bazen!« To traja toliko časa, dokler mamica ne prizna, da bo situacija za hčerko na trenutke res težka.Številni otroci ne ugovarjajo z besedami in ne izražajo verbalno svojih pomislekov glede vsesplošne sreče, ki naj bi prevevala celo družino ob prihodu novega člana.

Notranji opomnikNaloga staršev ni, da otrokom namenoma pripovedujejo, čemu vse se bodo morali odpovedati in kako stresno bo na trenutke življenje ob prihodu bratca. Dovolj je že, da razčistijo pri sebi in si ustvarijo notranji opomnik, ki jih bo v prihodnosti (ob besnih izbruhih, regresiji, cmeravosti njihovih prvorojencev) spomnil: »Aha, zdaj smo pa tu, kjer bi se najraje pretvarjali, da nismo – v trenutku žalovanja za vsem, kar je bilo in nikoli več ne bo!

Ko bomo prvorojencu dali tovrstno priznanje, se bodo počasi začeli dogajati tudi tisti lepi, iskreni trenutki, ki ne bodo izvabljeni od zunaj in izsiljeni s pozitivnimi motivacijskimii gesli: »Kako super je biti velika sestra!« Biti velika sestra bo na trenutke kar prevelika izkušnja. Izkušnja izgube, delitve in pridobitve mame, očeta, bratca.

Nekega jutra se bo deklica zbudila in z nasmehom na ustnicah ter iz srca pripomnila: »Joj mami, kok imam rada bratca. Tak je kot en mucek mali.«

Kaj je Bownova terapija?Bownova terapija je edinstvena ročna tehnika, pri kateri gre tako za fizično kot energijsko spodbujanje telesa. Bistvo terapije so t.i. »Bownove poteze«, ki jih terapevti izvajamo na specifičnih mestih na mišicah, tetivah in posredno na živčnih ovojnicah. Poteza je izvršena preko površinskega vezivnega tkiva (fascije), ki takoj prenese dražljaje na ostale sisteme, ki pričnejo proces transformacije trenutnih in starih stresnih vzorcev.

Zakaj je Bownova terapija primerna za nosečnice, mamice po porodu in otroke?Telo nosečnice se ves čas spreminja zaradi rasti otroka, hormonskih sprememb in posledično tudi telesnih sprememb (širši boki, z rastjo dojenčka povečanje telesne teže, povečan obseg prsi, otekle noge, bolečine v spodnjem delu hrbta in nogah). Ravno zaradi nežne in enostavne uporabe terapije jo z veseljem priporočamo nosečnicam po četrtem mesecu nosečnosti, po porodu, učinkovita pa je tudi pri dojenčkih in otrocih. Redna Bownova terapija pripomore k boljšemu počutju in lažjemu sprejemanju sprememb v telesu. V pozni nosečnosti hormonske spremembe povzročijo, da se v pripravah na rojstvo sprosti vezivno tkivo (kite, ligamenti, mišice). Po porodu hormon relaksin še naslednjih pet mesecev vpliva na mišično-skeletni sistem. Zaradi tega številne

Bownova terapija med in po nosečnostiPomoč za l a žj o i n l e pšo n osečn ost

piše: Daša Hodalič Peterlin, prof. športne vzgoje, refleksoterapevtka

ženske trpijo bolečine, ki pa jih z Bownovo terapijo lahko v veliki meri zmanjšamo ali celo odpravimo.

Kako poteka Bownova terapija?Posamezna terapija traja od pol ure do ene ure, odvisno od stanja posameznice (bolečine ali preventiva, slabost, teden nosečnosti, zaporedna nosečnost, reakcije med terapijo, poporodne težave in bolečine). Med terapijo nosečnica udobno leži na boku, podprta z blazinami, lahko pa je v sedečem položaju in naslonjena na mizo. Poskušamo najti tak položaj, da ji je najbolj udobno in se lahko čim bolj sprosti. Terapevt izvaja Bownove poteze, ki jih izvaja v dvominutnih premorih. Ti časovni premori so zelo pomembni, kajti takrat telo sprejema informacije, ki jih terapevt vnese v telo. Običajno zadošča 3–5 obiskov pri terapevtu, seveda pa je odvisno od zapletenosti težav in od tega, ali so akutne ali kronične. Običajno ni treba obiskovati terapevta več mesecev zaradi iste težave. Med dvema obiskoma običajno mine 5–10 dni, najbolj optimalno je 7 dni.

Uporaba Bownove terapije pri poroduBownova terapija je pri porodu izredno uporabna in v tujini pogosto uporabljana. Terapijo se uporablja v primeru nezapletenega poroda in takrat, ko se maternični vrat prične odpirati. Med porodom lahko Bownove poteze pripomorejo k večji sprostitvi ter lajšanju bolečin.

Imejmo radi svojega dojenčka – ljubezen se začne že zgodaj v nosečnosti in s tem lahko zmanjšamo običajne težave v nosečnosti.

Hodalič Daša, prof. šp. vzg, refleksoterapevtka, Bownova terapevtkaStudio Linia, Ziherlova 38, 1000 Ljubljanawww.studiolinia-bv.si, dasa.hodalic@yahoo.comtel: 041 516 718, 01 283 94 43

Rešitev za težavePri nosečnicah uporabljamo Bownovo terapijo predvsem pri naslednjih težavah:∑ bolečinah v spodnjem delu hrbta,∑ kongestiji dojk,∑ slabosti,∑ prebavnih težavah, zaprtju,∑ bolečinah – pritisku pod rebra,∑ anksioznosti,∑ nespečnosti,∑ bolečinah v predelu sramne kosti,∑ sindromu karpalnega kanala,∑ zatekanju nog/gležnjev, krčnih žilah, …

Uporabljamo jo tudi pri:∑ menstrualnih motnjah in bolečinah, PMS;∑ težavah z dojkami: limfni zastoj, ciste, boleče dojke, težave z dojenjem, mastitis;∑ neplodnosti (kadar vzrok le-te niso infekcije ali fizične blokade);∑ dojenčkih: npr. kolike, travmatično rojstvo, razvojne motnje;∑ otrocih: urinska in fekalna inkontinenca, spastičnost, cerebralna paraliza, hiperaktivnost, astma.

Bodite zdrave, sproščene in lepe tudi v nosečnosti. Poskrbite zase z Ringarajo.www.ringaraja.net in fit.ringaraja.net

28

.

Več nasvetov za zdravo nosečnost poiščite na fit.ringaraja.net. Za vas smo pripravili posebno rubriko, v kateri lahko spremljate videe z vadbo za nosečnice, pod strokovnim vodstvom.

Druga(čna) nosečnostVečina žensk pravi, da je druga nosečnost drugačna od prve. Utrujenost ali trenutek, ko začutite prvi otrokov gib, sta lahko popolnoma drugačna kot v prvi nosečnosti. Tudi vaše življenje je sedaj drugačno – skačete za prvorojencem – , poleg tega pa je drugačno tudi vaše telo. Preživelo je že en porod in zagotovo bo v drugo drugačen.

Primerjajte svoje izkušnje s pogostimi spremembami, ki jih ženske doživljajo v drugi nosečnosti:

∑ Prej začutite premikanje otroka. Sprememba, ki jo ženske običajno zaznajo v drugi nosečnosti, je ta, da premikanje otroka nastopi hitreje. V prvi nosečnosti ste to najbrž opazile okoli petega meseca, v drugi nosečnosti pa je ta trenutek verjetno nastopil že okoli četrtega meseca. Zakaj? Ker ste že bolj izkušene, ker že poznate občutek, ko se nekdo premika v vašem trebuščku in tako lažje prepoznate ta pojav. Že v tretjem mesecu nosečnosti lahko občutite ščemenje in metuljčke, ki jih seveda povežete z otrokom, v prvi nosečnosti pa ste to morda pripisale prebavi.

∑ Trebušček vas hitreje izda. Po prvem porodu se maternica ne skrči nazaj v prvotno velikost, zato je v drugi nosečnosti več možnosti, da hitreje zraste.

∑ Otroka nosite nižje. Trebušne mišice se v prvi nosečnosti precej raztegnejo, zato postanejo šibkejše. Če po prvi nosečnosti niste redno delali vaj za trebušne mišice, se lahko zgodi, da v drugi nosečnosti ne morejo dovolj podpirati teže otroka, zato se otrok pomakne nižje. Prednosti tega, da nosite nižje, sta olajšano dihanje in prehranjevanje. Zaradi pritiska pa najbrž pogosteje čutite potrebo po uriniranju in bolečine v medenici. Pomagate si lahko s Keglovimi vajami, ki bodo okrepile medenične mišice.

Keglove vajeKeglove vaje krepijo spodnje medenične mišice, ki podpirajo sečila, mehur, maternico in danko. Ne samo pri porodu, temveč tudi zaradi preprečevanja kasnejših težav (inkontinenca) je zelo pomembno, da so te mišice močne in utrjene. Močne in okrepljene spodnje medenične mišice izboljšajo krvni pretok v vaginalnem delu in delu danke, preprečujejo nastanek hemoroidov in pospešijo zdravljenje raztrganin po porodu (ali rane, ki nastane z rezom). Ugotovljeno je bilo, da močne in okrepljene spodnje medenične mišice skrajšajo čas potiskov med porodom.Keglove vaje lahko izvajate povsod: medtem ko sedite za računalnikom, gledate televizijo, stojite v vrsti na blagajni, banki, …∑ Stisnite mišice okoli nožnice, kot da bi želeli ustaviti curek urina na stranišču.∑ Zadržite stisk za 4 sekunde, nato spustite. Niz stiskov ponovite 3- do 4-krat, in sicer trikrat na dan.

Če nosite plod nizko, najbrž čutite dodaten pritisk v križu. Pozanimajte se o vajah za hrbet in križ, ki so primerne za nosečnice. Vaje vam bodo pomagale preprečiti bolečine. Pri tem upoštevajte naslednja pravil:∑ ne dvigujte težkih predmetov;∑ ko stojite, sprostite hrbtne mišice v predelu križa tako, da rahlo upognete noge;∑ počivajte na boku ter z blazino med nogami oziroma s pokrčenimi koleni; ∑ če dolgo časa sedite, si priskrbite pručko, s katero boste spočili noge in spravili hrbtenico v pravilen položaj.

IZDELEK

Čaji Teekane mama&otrok

Prodajna mesta: večje trgovine Mercator, Interspar/Spar, Tuš, Maximarket, Jager, Baby Center in vse prodajalne DM

Nekatera obdobja v življenju matere in otroka zahtevajo posebno pozornost. V sodelovanju z vodilnimi strokovnjaki je TEEKANNE pripravil edinstvene zeliščne čajne mešanice, ki pomagajo zadovoljiti potrebe matere in otroka v času nosečnosti, dojenja in zgodnjega otroštva.

Unikatni voziček

www.ringaraja.net/materinska_sola

www.bambi.si

ZNOVA NOSEČKA? HURA! Preživite to čudovito obdobje z nami!Vabljeni, da se naročite na Ringarajine e-novičke za nosečke in vsak teden boste prejeli izbor člankov, nasvetov, videovsebin in klepetov drugih nosečk, ki so v istem tednu nosečnosti kot vi. Izvejte vse o malem bitjecu, ki raste v vas!

Teutonia vam ponuja številne možnosti oblikovanja povsem unikatnega vozička za vašega otroka. Na vse dele otroškega vozička Teutonia pa imate kar 3 leta garancije. Pohitite na www.bambi.si in naročite Teutonia otroški voziček še danes.

Na portalu Ringaraja.net smo za vas pripravili video materinsko šolo. Poučno, udobno in praktično, saj si koristne informacije in nasvete, vezane na nosečnost, ogledate kar doma, iz naslonjača. Šola je namenjena tako bodočim mamicam kot tudi vsem ostalim, ki jih zanima to vznemirljivo in čudovito obdobje.

KATA

LOG

NO

SEČN

IŠKI

H B

ON

BON

ČKO

VMaterinska šola

E-novičke za nosečke

www.ringaraja.net/mailing

IZDELEK

Pozabi na negotovost in čim prej naroči svoj Vodnik po nosečnosti, ki te bo spremljal skozi čudovite mesece pričakovanja. V njem boš našla navodila in nasvete priznanih strokovnjakov in izkušenih staršev. V Vodnik pa lahko dodajaš tudi svoje spomine in ustvariš svoj »Dnevnik nosečnosti«, ki ti bo spomin za vse življenje!Vodnik lahko tudi podariš! Poslali ga bomo izbrani nosečnici, darilo pa tebi ali njej.

Eko zabojček

www.bi-eko.si

www.vodnik.si

Prehransko dopolnilo za nosečnice HIPP NATAL

Prodajna mesta: Tuš planeti, prodajalne dm, trgovine Baby center, trgovine Pikapolonica, E.Leclerc Ljubljana, E.Leclerc Maribor in nekatere lekarne.

www.hipp.si

www.ringaraja.net/materinska_sola www.ringaraja.net/forum

Nosečnost je čas, ko moramo biti posebej pozorni na prehrano, kar pa je včasih zaradi slabosti težko. Zato je zelo pomembno, kaj nosečnice pojejo. Naj bodo vaši obroki polni vitaminov in mineralov z ekološkim zabojčkom spletne trgovine www.bi-eko.si, ki vsebuje izključno certificirano ekološko sadje in zelenjavo slovenskih kmetij.

V nosečnosti potrebujemo več folne kisline, vitaminov in mineralov. Ker lahko človeško telo skladišči le manjše količine le-teh, jih je treba s prehrano nenehno vnašati. Dnevno uživanje Natal Prehranskega dopolnila zagotovi pokritje povečanih potreb nosečnice po folni kislini, jodu, železu, vitaminih in mineralih!

Obiščite forum na portalu Ringaraja.net in se povežite z (bodočimi) mamicami, ki pričakujejo štorkljo v istem mesecu, ki se z otrokom igrajo v vašem parku ali ki se ubadajo z enakimi vprašanji kot vi!

KATALO

G N

OSEČN

IŠKIH BO

NBO

NČKO

VVodnik po nosečnostiMaterinska šola Ringarajin forum

Vodnik (18 knjižic, skupno 648 strani)

+ darilo po tvoji izbiri

= sedaj samo 15 € *!*DDV in stroški pošiljanja že vključeni.

www.ringaraja.net/mailing

40 let Predšolskih oddelkov s prilagojenim programom v Mariborusprašuje: Anja Pelanodgovarja: Simona Bergauerfoto: Simona Bergauer

Dobra praksa32

Povejte nam, kaj so POPP oddelki?To je kratica, ki pomeni Predšolski oddelki s prilagojenim programom. Smo edini razvojni vrtec v Sloveniji, ki se tudi uradno tako imenujemo. V Mariboru delujemo kot delovna enota v okviru Osnovne šole Gustava Šiliha. Imamo sedem oddelkov in smo organizirani pri treh mariborskih vrtcih na treh različnih lokacijah. V enoti Veveriček pri Vrtcu Jožice Flander delujejo trije naši oddelki, po dva oddelka pa delujeta v enoti Mehurčki pri Vrtcu Tezno in enoti Lenka pri Vrtcu Otona Župančiča. V naše oddelke je vključenih 37 predšolskih otrok s posebnimi potrebami, imamo pa tudi svojo vodjo, gospo Cvetko Kovačič. Naša posebnost je, da starši vpišejo otroka v vrtec oziroma v enoto vrtca, ki jo obiskujejo, usmerjeni pa so v predšolski oddelek s prilagojenim program, torej v POPP. Strokovne delavke pa nismo zaposlene v enotah vrtcev, temveč na osnovni šoli s prilagojenim programom, kar nam zelo koristi na strokovnem področju. Prednost naših oddelkov je tudi ta, da imamo edini v Sloveniji poleg specialnih pedagoginj in vzgojiteljic zaposlene še delovno terapevtko, logopedinjo in fizioterapevtko. Katere programe izvajate? Že 40. leto izvajamo predšolski program za otroke z izrazitejšimi primanjkljaji in motnjami ali otroke z več motnjami, ki se sedaj že kar nekaj let imenuje prilagojen program za predšolske otroke. K nam se vpisujejo tudi otroci, katerih starši in strokovnjaki so prepričani, da bodo lažje razvili svoja močna področja in sposobnosti v za njih popolnoma prilagojenem okolju: od

Integracijsko sodelovanje – Pomladni dan v Evropi

didaktičnih pristopov, metod in oblik dela, do ciljev, kot tudi normativov in kadrovskih pogojev. Kam se lahko otroci usmerjajo, pa je nenazadnje določeno z Zakonom o usmerjanju in s Pravilnikom o delu komisij za usmerjanje. Dobro desetletje izvajamo tudi program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo za predšolske otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev. Le-tega izvajajo tri naše sodelavke kot mobilne specialne pedagoginje po mariborskih vrtcih.

Kako poteka delo v POPP oddelkih, kako se razlikuje od dela v navadnih oddelkih? Delo v naših oddelkih poteka po Kurikulumu za vrtce in Kurikulumu za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke. Tako se pomembno prepletata predšolska in specialnopedagoška stroka. V skupini je lahko največ 6 otrok, v njej pa sta specialni pedagog in vzgojitelj. Delo z vsakim otrokom in za vsakega otroka poteka po individualiziranem programu, kar pomeni, da je popolnoma prilagojeno vsakemu posamezniku, individualno in diferencirano. Za vsakega otroka pripravi strokovna skupina individualiziran program v 30 dneh po vpisu v vrtec, pri čemer sodelujejo tudi starši otroka. Kot prednost naših oddelkov bi izpostavila predvsem uspešno sodelovanje s starši. Z njimi vsakodnevno sodelujemo in si izmenjujemo pomembne informacije o otrokovem delovanju doma in v vrtcu. Le-ti imajo možnost medsebojnega sodelovanja in povezovanja

tudi v okviru skupine za samopomoč. Otroci preko igre in dejavnosti pridobivajo pomembne izkušnje za nadaljnje življenje ter celostno razvijajo svoje sposobnosti in veščine. Deležni so specialnopedagoške in logopedske obravnave, delovne terapije in fizioterapije.

Nekateri nam očitajo, da otrok pri nas ne pridobiva na področju socializacije, da za to potrebuje veliko skupino. Podpiramo vključevanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami v večinske vrtce, vendar ne za vsakogar in za vsako ceno. Otroka je treba ob ustreznih pogojih zelo previdno in načrtno vključiti. Tako se trudimo in sodelujemo z vrtci, znotraj katerih sobivamo, kolikor se le da. Skupaj se družimo, srečujemo ob praznovanjih, na igriščih in spontani igri, pa tudi ob vnaprej skrbno načrtovanih dejavnostih, ki jih pripravimo vzgojiteljice naših oddelkov ali pa večinskega vrtca. Pomembno se nam zdi predvsem to, da otroci pri tem uživajo in se počutijo sprejete in varne. Bilo bi nam pa veliko lažje, da bi bil tak način medsebojnega sodelovanja (po zakonu se to uradno imenuje prehajanje med programi) bolje sistemsko podprto za obe strani. Tako pa je pogosto odvisno od dobre volje in pripravljenosti ravnateljic in vzgojiteljic samih.

Kako potekajo dnevi v vašem oddelku oz. skupini?Pri nas potekajo dnevi po enakem dnevnem redu kot v običajnem vrtcu. Po prihodu otrok v vrtec sledi jutranja spontana igra ali kratke usmerjene zaposlitve in nato zajtrk. Po zajtrku

Navdihnite tiste, ki potrebujejo zagon in pišite o svojem delu, o svoji

DOBRI PRAKSI!Na iskrice@ringaraja.net sporočite, o čem bi želeli pisati.

32

Povzela bi nekaj misli, ki so jih zapisale mamice naših otrok na naši spletni strani:

“Že v predverju vrtca se vidi, da so drobni otroški prstki neutrudno in zagnano gnetli glino, testo, mešali in tipali barve, oblikovali različne materiale, … Vsak letni čas, običaj ali praznik obeležijo z vsakovrstno izraznostjo (likovno, glasbeno, literarno), mu naklonijo pozornost, vsak dan znajo narediti poseben, drugačen, predvsem pa prežet s sporočilom: Življenje je lepo! Kljub vsej zaznamovanosti, hendikepiranosti, ki so jo ti otroci dobili kot popotno malho. Morda jo bodo s svetlim pogledom na svet, ki so se ga priučili v prvih letih življenja s pomočjo tet iz vrtca, lažje prenašali.”

Ajdina mamica

“V vrtcu se vedno dogaja nekaj zanimivega. Otroci hodijo plavat, opazujejo naravo, hranijo in spoznavajo živali, se šemijo v škrate in ustvarjajo izdelke, ki jih mame ponosno razkazujemo. Za starše in otroke je vrtec kraj, kamor se hodimo igrat in zabavat, ter kraj, kjer rešujemo oz. zmanjšujemo težave otrok. V stiski nismo sami.“

Nikova mamica

velik del časa namenimo skrbi za samega sebe in razvijanju samostojnosti. Prizadevamo si, da vsak otrok opravi sam tisto, kar zmore, da kar najbolj razvije svoje spretnosti in veščine. Po zajtrku sledijo dejavnosti s področja Kurikuluma in individualiziranih programov otrok. Zaposlitve in obravnave vodijo strokovni delavci posamezno ali v timu. Osnovni načeli dela sta ravno timsko delo in individualiziran pristop. Sledi malica in bivanje na prostem. Kmalu je že čas za pripravo na kosilo, kosilo in počitek. V času počitka ali po njem sledi umirjena spontana igra ali sprostitvene dejavnosti ter nato odhod domov.

Letos poteka 40. obletnica obstoja POPP oddelkov. Kaj to pomeni za vas? Res je, leto 2010 je za nas veliko leto, zato bomo vse dejavnosti v tem letu posvetili tej obletnici. Načrtujemo veliko obogatitvenih dejavnosti in projektov za otroke in starše v povezavi s širšim okoljem. Nekatere izmed njih uspešno izvajamo že nekaj let, npr. terapevtsko plavanje po metodi Halliwick, prve korake na smučeh, prvič od doma, integracijska druženja z roko v roki, igralno-terapevtske urice za otroke, korak naprej za tiste, ki odidejo v šolo, pozdrav letnim časom, praznovanja rojstnih dni otrok in praznikov, … Sodelovali bomo tudi v projektih na državni ravni, kot so Zdravje v vrtcu, Predšolska bralna značka, Cicivesela šola, … Sodelujemo tudi s starši. Sodelujejo pri formalnih oblikah srečanj in pripravi individualiziranega programa, radi prihajajo na različna družabna srečanja in so

tudi soustvarjalci popoldanskih srečanj, kot so kostanjev piknik, novoletne delavnice, srečanje z mamicami, pozdrav pomladi, zaključni piknik, slovo od minimaturantov, … Ker se želimo predstaviti tudi tistim, ki nas še ne poznajo, bomo pripravili še okroglo mizo, izdali bilten ter organizirali zaključno prireditev s srečelovom.

Kakšne so vaše smernice, cilji, pričakovanja v prihodnosti?Še naprej si bomo prizadevali, da bomo delali dobro v korist otrok. Še naprej jim bomo nudili veliko priložnosti, da bodo uspešni in pohvaljeni, da bodo lahko pokazali svoje spretnosti in znanja, da bodo srečni in zadovoljni ter da se bodo počutili varno v za njih spodbudnem okolju. Izkoriščali bomo priložnosti za druženja z drugimi otroki ter se še naprej uspešno vključevali v ožje in širše okolje (npr. obiski kulturnih prireditev, lutkovnih predstav, knjižnice, tržnice, gledališča, ...). Predvsem pa bomo otrokom dopustili, da bodo lahko med trdim delom, ki ga za njih predstavljajo vse te strokovne obravnave, ki jih nujno potrebujejo za svoj razvoj, izživeli tudi svojo otroško igrivost in razposajenost.

Obisk Rdečih noskov Obisk festivala Igraj se z mano

Prvič od doma – spimo v vrtcu Prvi koraki na smučeh

Zaključna proslava ob 40. obletnici bo predvidoma 20. aprila 2011, okrogla miza 10. februarja, še letos decembra pa bosta potekala darilni bazar in dve tematski razstavi izdelkov otrok v avli šole. Vabljeni vsi, ki vas zanima delo v POPP - vrata so na široko odprta vse leto.

33

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7 delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

Pravljico piše: Eva Žnidar

Napočil je dan, ki so ga tako vznemirjeni pričakovali. Zadnji kot sobe! Ta kot je bil najbolj oddaljen. Jeza je postajala jezna, saj ni pričakovala, da bodo morali toliko časa hoditi. Vse je želela takoj. Evelin jo je mirila in spodbujala. Strah in žalost sta hodila z roko v roki, saj je bila žalost malo žalostna, ker je bila pot tako dolga. Medtem je kresnička poplesavala okoli vseh in s svojo lučko priletela na nos enega, se usedla na uho drugega in skoraj zašla v usta tretjega. Kako nerodna je bila včasih. Ko so od utrujenosti že skoraj odnehali, so v daljavi zaslišali: »Hiiiiihiiihiiihiiiiii.«

Strah je zabujal, jeza se je razjezila, ker jo je strah spet prestrašil, žalost pa je od vsega hudega zajokala.»Bzzzzz. Kar pogumno, nič hudega se vam ne bo zgodilo!«»Kdo se smeji?« je zaklicala Evelin.»Hihihihihihi,« se je ponovno zaslišalo.»Jaz sem, jaz sem, jaz sem!« se je oglasil radostni glas. »Evelin, tako sem te vesel! Že dolgo me nisi obiskala! Mislil sem, da te je pobrala kuga! Hiihihihihihihi.«

Evelin se je začudila. Kdo jo ogovarja? A glas jo je očitno poznal. Tudi njej se je zazdel znan, toda ni se mogla spomniti, od kje. »Hihihihihihi, ne bodi no smešna. Evelin, se me res ne spomniš?! Jaz sem, VESELJE!«»Veselje!!!« se je razveselila Evelin in mu stekla v objem.»O veselje, tako sem te pogrešala!« je ihtela Evelin. »Veselje, kako si?«»Veselo,« ji je odgovorilo.»Tudi jaz sem vesela, da te vidim. Pozabila sem nate, toda spomnim se dni, kako me je sonce božalo, kako me je oče vrtel po sobi, kako me je mama božala po laseh. Takrat si bilo z mano in skupaj sva se igrala na vrtu!«»Jaaaaa!« je navdušeno vriskalo veselje.»Veselje, pridi, da ti predstavim svoje prijatelje!«»To je strah.«»Buuu.«»To je jeza.«»Grrrrr.«»To je žalost.«»Veee.«»In še kresnička.«»Bzzzzz.« Kresnička je trikrat zaokrožila okoli veselja in si ga sumljivo ogledovala.

»Kaj pa počneš?« ga je vprašala.»Uhh, jaz počem same vesele stvari. Razveseljujem ljudi, ko kaj dosežejo, jih preplavim, ko se zaljubijo in se imajo radi, jih pobožam, ko stisnejo koga za lica in se mu nasmehnejo. To sem jaz. Ta nasmeh sem jaz,« ji je odvrnilo veselje.»Potem imaš pa res veliko dela,« se je razjezila jeza.»Veliko dela imam. Vsi ljudje me želijo in delajo za to, da bi v življenju čim dlje ostal in se igral z njimi. Toda nisem neprestano pri njih. Tudi mene ne bi bilo, če ne bi bilo vas, prijatelji. Kako naj človek občuti veselje, če poprej nikoli ni jokal, bil prestrašen ali se jezil?«

»Meni so povedali, da ni lepo odkrito kazati veselja!« je povedala kresnička.»Zakaj pa ne? Kdo se bo veselil namesto tebe, če ne ti? Zakaj ne bi bil vesel obiska, ko vidiš dragega prijatelja ali ko uspešno rešiš težko nalogo? Jaz živim v srcu tistih ljudi, ki se me upajo čutiti. Tam jim igram na harfo in pojem melodijo njihovega življenja. Sem tisto, za kar se trudijo, in sem tam, ko dosežejo svoj notranji cilj!«»Bzzzz, najbrž je res lepo čutiti veselje!«»Pa še kako lepo!« sta odvrnila v en glas Evelin in pozabljeni prijatelj.

»Veselje, kam si se skrilo, ko je kuga zavzela grad?«»Skrilo sem se v ta kot sobe in čakalo, da me najdeš. Srca ljudi je preplavil strah ob pogledu na umiranje, jeza ob pogledu na udarce in žalost ob vseh izgubah. Zame ni bilo prostora, toda zdaj sem tu. Našli ste me in v vaših srcih se je naredil prostor zame,« je veselo poskakovalo veselje.

Evelin je bila zelo srečna, da jo spremljajo kresnička, strah, jeza, žalost in veselje, vsi prijatelji, ki jih je tako dolgo iskala v sebi. Ko je razburjenost ob veselem odkritju malo popustila, so ugotovili, kako jih je današnja pustolovščina zelo utrudila. Vendar jih to ni odvrnilo, da se ne bi pogovarjali in radostili pozno v noč. Odkrili so vse kote sobe in niso vedeli, kaj bodo počeli sedaj, ko so spoznali sobo, v kateri so prebivali. Niso vedeli, da jih naslednje jutro čaka presenečenje. Kakšno? To bodo kmalu izvedeli.

POMEMBNO JE IZRAŽATI VESELJE (ne imeti krivde ob veselju)

6. del

34

35

pripravlja: Uredništvo

Postanite MAČJI BOTERŽelite posvojiti muco, pa za to

nimate časa, dovolj velike hiše, je kdo izmed družinskih

članov alergičen? Imate ljubezen v srcu, široko

odprte oči in željo, da bi spremenili stvari na bolje?

Postanite mačji boter in pomagajte mucam, ki iz

različnih razlogov že dolgo neuspešno iščejo svoj dom. V Mačji hiši, kjer je njihov začasni dom, jim nudijo kakovostno hrano,

veterinarsko oskrbo in vse, kar potrebujejo za srečno mačje življenje. Tudi skrb, ljubezen, neprespane noči, solze, ko je hudo,

in radost, ko gre na bolje.Tudi vi lahko postanete pomemben del tega mačjega sveta. Že z minimalnim mesečnim prispevkom lahko pridobite mačjega

prijatelja, pokažete, da vam ni vseeno in pomagate Mačji hiši polepšati mačja življenja.

Več na: www.macjiboter.si in www.macjahisa.si

TIK TAKPredstava pripoveduje o otrokovi igri in času, ki se pri tem izgubi,

o ustvarjalnosti trenutka ter doživljanju čudežnega, kadar smo zatopljeni v igro ali ustvarjalnost. Spomniti nas hoče, naj si vendar

vzamemo čas za poigravanje z vsakdanjimi rečmi, se vrnemo v trenutek in ga polno doživimo, kot to počne otrok v svoji igri ali

umetnik pri svojem ustvarjanju. Dovolimo našim otrokom biti otroci in spomnimo se otroka v sebi, pa čeprav le za trenutek, tik preden se odpravimo spat. Časa ni ali pa hiti in naša igra se

drugače obrne. Je čas za spanje, čas za igro in čas za naše sanje. Igra je primerna za

otroke od 1. do 3. leta, ogledate pa si jo

lahko v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Avtorica predstave: Sonja Kononenko,

igralska zasedba: Sonja Kononenko in

Irena Zubalič Žan.Več na: www.lgl.si

NEDELJSKI IZLET

Predlagamo vam, da eno nedeljo v novembru namenite družinskemu izletu v Bistro pri Vrhniki. VTehniškem muzeju Slovenije si lahko ogledate številne stare obrti in poučite svoje otroke o starih časih.Koledarček nedelj v Tehniškem muzeju Slovenije:7. november: Prikaz peke kruha v krušni peči14. november: Prikaz delovanja starih tekstilnih strojev21. november: Prikaz kovanja podkev28. november: Prikaz izdelave dražgoških kruhkovVeč na: www.tms.si

TAKA TUKASte že slišali za društvo ustvarjalcev? Nas so očarali z barvitostjo in raznoliko ponudbo, njihove delavnice vključujejo vse družinske člane, poleg tega pa izobražujejo tudi vodje ustvarjalnih delavnic. Imajo dolgoletne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami. V delo vključujejo vse otroke, posebno pozornost pa namenjajo sprejemanju in spoznavanju drugačnosti. Med njihovimi programi najdete gledališke delavnice tako za najmlajše kot tudi starejše občane, mladostnike, gluhe in naglušne, tečaje znakovnega jezika, dopoldansko varstvo otrok, sobotne pravljice, … Prepustite se njihovim barvam: www.takatuka.net

CikCak

POZOR – VELIKI NEMARNI ŠKORNJIInovativni program opozarja na nepravilno ravnanje z okoljem, ki zaradi neznanja ali neupoštevanja lahko povzroči nesreče in celo katastrofe, zato je pomembno, da poznamo posledice svojega neprimernega ravnanja. Ozaveščanje se mora začeti že v zgodnjih otroških letih. Skozi medpredmetno povezovanje vsebin/didaktičnih sklopov varovanja narave, poznavanja biotske raznovrstnosti gozdov in soodvisnosti v gozdnem habitatu, kritičnega razmišljanja in vrednotenja lastnega vedenja ter onesnaževanja nasploh želi projekt prispevati k trajnostnemu razvoju. V tem šolskem letu se bo program izvajal že tretjič. Izvajalo ga bo 750 otrok iz 15 vrtcev in OŠ s področja SV Slovenije s pomočjo 65 strokovnih delavcev iz vrtcev in osnovnih šol.Več na: www.velikinemanriskornji.si

Foto

: Nej

c Sa

je

OTROK VADI ŠTETJE IN SEŠTEVANJE DO 10.

NAVODILO:

PREŠTEJ RDEČE PIKE V VSAKEM KVADRATU. NA DESNI STRANI POBARVAJ TOČNO TOLIKO PIK, V SPODNJI DESNI KVADRAT PA ZAPIŠI REZULTAT S ŠTEVILKO.

CILJ:

LINA JE UJELA NEVIHTA. POMAGAJ MU NAJTI POT DO

DOMA SKOZI LABIRINT. SVOJE REŠITVE POŠLJI

DO 20. NOVEMBRA. LINO BO IZŽREBAL 10 LINO ODEJIC.

SVOJE REŠITVE POŠLJI

OTROK SE UČI SIMETRIJE IN VADI RISANJE.

NAVODILO:

DOKONČAJ SLIKE IN JIH POBARVAJ.

CILJ:

UGANKEustvarja: Manja Žugman Širnik

NAVODILO:PREBERI DRUŽINSKE UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA

ČRTICE POD UGANKO.

(DEDEK)

OČE MOJEGA JE OČETA,

MALO GODRNJAV NA STARA LETA.

Z BABICO SE PO PARKU SPREHAJA,

VČASIH RAD MI PONAGAJA.

POZIMI S SANMI V MESTO PRIDRVI

IN PRIDNE OTROKE OBDARI.

D — — — —

(DRUŽINA)

SKUPINA LJUDI,KI JO POVEZUJEJO

SORODSTVENE VEZI.

D — — — — — —

(BABICA)

PRI PORODIH JE POMOČNICA,DEDKOVA BOLJŠA JE POLOVICA.

B — — — — —

(BRATA)

KO SE RODI,MOŠKO IME DOBI.

SESTRICO VARUJE,

NAD NEPRIDIPRAVI SE HUDUJE.

ČE PRIJATELJA PODOBEN VIDEZ IMATA,

REČEMO, DA STA KAKOR DVA B — — — —.

(SESTRA)

ENO ALI VEČ JIH LAHKO IMAM,

Z NJO SE RAD/-A IGRAM.

MOJA JE BOLJŠA POLOVICA,

KO JI JE NERODNO,

IMA RDEČA LICA.

RADA SE MI ZLAŽE

PA TUDI NOHTE Z RDEČO SI NAMAŽE.

NJENO NEGO DOBIM,

KO ZA GRIPO ZBOLIM

IN V BOLNICI OBLEŽIM.

ZDRAVILA REDNO MI PRINAŠA

IN POSKRBI,

DA MI DOLGČAS NI.

S — — — — —

(MAMA)

ŽIVLJENJE NAM JE PODARILA,SE Z OČETOM POROČILA,ZA NAS JE ENA SAMAIN TO JE NAŠA M — — —.

(OČKA)

MAMA SI GA JE IZBRALAIN DOMOV GA PRIPELJALA.ZDAJ SKUPAJ GRESTA NA PLESIŠČE,USTVARJATA PRIJAZNO BIVALIŠČE.O — — —

3

56

162

3

4

5264

3

1

16

5

NAVODILO:

NAVODILO:

OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

CILJ:

POBARVAJ BELA POLJA TAKO, DA SE BARVA V VRSTICI IN STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

CILJ:

OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE IN UTRJUJE RAČUNANJE.

PRAZNA POLJA IZPOLNI TAKO, DA SE V VSAKI VRSTICI IN STOLPCU PONOVI ŠTEVILO LE ENKRAT.

NAVODILO:OTROK PREPOZNA PREDMETE, NAPIŠE BESEDO NA ČRTICE SPODAJ IN UGOTOVI, KOLIKO ZLOGOV IMA BESEDA.

CILJ:

NA ČRTE POD SLIČICAMI ZAPIŠI, KAJ PREDSTAVLJA SLIČICA. ZA VSAK ZLOG POBARVAJ KROG.

Č E Š N J A

NAVODILO:

OTROK SPOZNAVA OBLIKE, PREPOZNAVA VZORCE, VADI PISANJE ČRK.

CILJ:NADALJUJ ZAPOREDJE TAKO, KOT VIDIŠ NA PRIMERU. V KVADRAT ZAPIŠI ČRKE, KI PONAZARJAJO ZAPOREDJE.

Lino nagrajenci v mesecu oktobru, ki prejmejo Lino Clics so:

Ščuka Tina, Ljubljana; Vinšek Kaja,Videm Dobrepolje; Gomboc Nikolina, Bogojina; Šačić Thomas, Malečnik; Vrtec Sele, Slovenj Gradec; Milošič Ana, Ptuj; Lajh Kaja, Celje; Sever Žana, Šentvid pri Stični; Šepic Tim, Trebnje, Matuš Nejc, Postojna

Nagrade bodo poslane po pošti.

A B C

A B

NAVODILO:

OTROK REŽE S ŠKARJAMI IN SESTAVLJA LIKE.

CILJ:IZREŽI POSAMEZNE LIKE. IZ NJIH SESTAVI HIŠKO IN JO PRILEPI NA PRAZEN LIST PAPIRJA.

NAVODILO:OTROK PREPOZNAVA ENAKE LASTNOSTI.

CILJ:

ENAKE METULJE OBKROŽI Z ENAKO BARVO IN POBARVAJ PARE.

IME IN PRIIMEK:

NASLOV:

POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:

STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABIJO LE ZA NAMENE OBVEŠČANJA.

ODGOVOR NAM POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D.O.O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA

in praznično pecivoNAVODILAMamica in očka bosta pri peki prazničnega peciva potrebovala tvojo pomoč in pomoč slončka Fala, da bo napihnil mehurčke in dodal prijetno aromo v mehko testo. V označene prostorčke nariši slikice peciva in drugih dobrot, ki jih boste pekli z družino!

Risbico izrežite in nam jo pošljite najpozneje do

20. novembra. Izmed vseh prejetih bomo izžrebali 14 risbic, ki bodo prejele lepe nagrade.

NAGRADE 1 x ročna ura za mamico, 1 x ročna ura za očka, 1 x svilena rutica za mamico, 1 x svilena kravata za očka, 10 x paket prazničnega peciva.

ALI STE VEDELI, DA ......

IMAJO TUDI ŽIVALI RADE KVAS, ZARADI NJEGA

SE BOLJE POČUTIJO, ZATO GA DODAJAMO KRMI?

ALI STE VEDELI, DA ...... JE

KVAS ZELO ZDRAV ZA VSE LJUDI, TUDI

OTROKE, SAJ VSEBUJE SNOVI, KI JIH TELO NUJNO

POTREBUJE ZA RAST IN RAZVOJ?

ALI STE VEDELI, DA ...… JE

KVAS PRISOTEN TUDI V NEKATERIH KREMICAH, KI JIH

UPORABLJAJO MAMICE, DA OSTAJAJO TAKO LEPE?

ALI STE VEDELI, DA ......

LAHKO MAMICE DODAJO KVAS SVOJIM

OSVEŽILNIM IN NEGOVALNIM MASKAM, KI BODO TAKO ŠE BOLJ ZDRAVE ZA NJIHOVO

KOŽO?

ALI STE VEDELI, DA ...

... SO ZNANSTVENIKI IZ

KVASA IZDELALI POSEBNO SNOV, KI LAHKO V KRUHU

NADOMEŠČA SOL IN JE ZATO TAKŠEN KRUH ŠE BOLJ ZDRAV

TER ENAKO DOBER?

NAGRADNAIGRA

12345

1

2

3

4

5

MOJE IME JE:MOJE IME JE:MOJE IME JE:MOJE IME JE:MOJE IME JE:MOJE IME JE:MOJE IME JE:MOJE IME JE: