issn 0374-0315 the yearbook of the slovenian academy … · issn 0374-0315 letopis slovenske...

ISSN 0374-0315

LETOPIS

SLOVENSKE AKADEMIJE

ZNANOSTI IN UMETNOSTI

58/2007

THE YEARBOOK

OF THE SLOVENIAN ACADEMY

OF SCIENCES AND ARTS

VOLUME 58/2007

SLOVENSKE

AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

58. KNJIGA

2007

THE YEARBOOK

OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

VOLUME 58/2007

LJUBLJANA

2008

SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA

SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

DNE 19. 2. 2008

Naslov - Address

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323,

telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected]

spletna stran: www.sazu.si

5

VSEBINA

I. ORGANIZACIJA SAZU .................. 7

SKUPŠČINA SAZU, redni, izredni,

dopisni člani ........................................... 9

II. ČLANI ............................................. 17

Razred za zgodovinske in

družbene vede ...................................... 19

Razred za filološke in literarne vede ..23

Razred za matematične, fizikalne,

kemijske in tehniške vede .................. 27

Razred za naravoslovne vede ............. 33

Razred za umetnosti ........................... 37

Razred za medicinske vede ................40

BIBLIOGRAFIJA ČLANOV

AKADEMIJE V LETU 2007 .............44

NOVI ČLANI .................................... 115

I. razred ............................................... 115

Biba Teržan ........................................ 115

Peter Štih ............................................ 117

Niall O'Loughlin .............................. 119

Karl Stuhlpfarrer .............................. 121

Henry Teune .....................................123

II. razred .............................................125

Primož Simoniti ...............................125

Christian Hannick ............................126

Erich Prunč .......................................128

III. razred ............................................130

Raša Pirc ............................................130

Peter Mansfield .................................. 133

Anton Mavretič ................................ 135

IV. razred ............................................ 138

Robert Zorec ...................................... 138

Tatjana Avšič-Županc ...................... 139

Boštjan Kiauta .................................. 141

Erwin Neher ...................................... 143

V. razred .............................................. 145

Emerik Bernard ................................. 145

Janez Matičič ..................................... 146

Marko Marijan Mušič ..................... 148

Tone Pavček ....................................... 149

Saša Vuga ........................................... 151

Vinko Globokar ................................ 153

Georgi Konstantinovski ................... 155

Mateja Matevski ...............................156

Zlatko Ugljen ....................................158

VI. razred ........................................... 160

Janez Sketelj ....................................... 160

Bojan Čerček ...................................... 162

Janez Lamovec ................................... 165

UMRLI ČLANI ................................. 169

Zoran Konstantinović ...................... 191

Leopold Kretzenbacher .................... 192

Ljubo Golič ......................................... 195

Donald Michie ...................................196

Milan Maceljski ................................. 198

Márton Pécsi ......................................200

Slavko Mihalić ..................................202

Andrej O. Župančič .........................204

Anne McLaren ..................................209

III. POROČILO O DELU SAZU ..... 211

SLOVENSKA AKADEMIJA

ZNANOSTI IN UMETNOSTI

V LETU 2007 ..................................... 213

Delo skupščine SAZU ...................... 217

Razred za zgodovinske in

družbene vede ....................................224

Razred za filološke in literarne vede ..227

Razred za matematične, fizikalne,

kemijske in tehniške vede ................229

Razred za naravoslovne vede ........... 231

Razred za umetnosti .........................232

Razred za medicinske vede ..............234

Kabinet akademika

Franceta Bernika ...............................236

Svet za varovanje okolja ....................237

Svet za energetiko .............................238

Odbor za preučevanje narodnih

manjšin ...............................................238

Odbor za medicinske študije ...........239

6

Odbor za trajnostni razvoj ...............241

Odbor za slovenski jezik ..................241

Komisija za strokovna vprašanja

slovenskega jezika ..............................241

Komisija za slovenščino v javnosti...242

Fundacija dr. Bruno Breschi ...........243

Fundacija Janez Vajkard Valvasor ..244

Oddelek za mednarodno sodelovanje

in znanstveno koordinacijo .............244

Mednarodna izmenjava

raziskovalcev ......................................250

Jubileji ................................................ 255

Nagrade, odlikovanja, priznanja,

izvolitve, imenovanja ........................ 255

Tiskovne konference .........................257

Predavanja na SAZU ........................258

Biblioteka SAZU ................................265

IV. PUBLIKACIJE SAZU .................277

V. SUMMARY ...................................287

IMENSKO KAZALO

ČLANOV SAZU................................ 327

IORGANIZACIJA SAZU

9

SKUPŠČINA SAZU

Predsednik: Boštjan Žekš

Podpredsednica: Alenka Šelih

Podpredsednik: Jože Trontelj

Glavni tajnik: Matija Gogala

ČASTNI ČLAN France Bernik

REDNI ČLANI (77)

Emerik Bernard , France Bernik , Janez Bernik , Robert Blinc , Ivan Bratko ,

Rajko Bratož , Vinko V. Dolenc , Matija Drovenik , Peter Fajfar , Dušan Ferlu-

ga , Franc Forstnerič , Stane Gabrovec , Ivan Gams , Kajetan Gantar , Josip Glo-

bevnik , Matija Gogala , Peter Gosar , Igor Grabec , Stanko Grafenauer , Dušan

Hadži , Matija Horvat , Valentin Hribar , Drago Jančar , Andrej Jemec , Taras

Kermauner , Gabrijel Kernel , Matjaž Kmecl , Marjan Kordaš , Janko Kos , Kaje-

tan Kovič , Alojz Kralj , Andrej Kranjc , Jože Krašovec , Ivan Kreft , Uroš Krek ,

Lojze Lebič , Janez Levec , Jože Maček , Boris Majer , Milko Matičetov , Janez

Matičič , Ernest Mayer , Vasilij Melik , Milan Mihelič , Ivan Minatti , Zdravko

Mlinar , Jože Mlinarič , Dušan Moravec , Marko Marijan Mušič , Janez Ore-

šnik , Boris Paternu , Tone Pavček , Janez Peklenik , Mario Pleničar , Janko Ple-

terski , Veljko Rus , Primož Simoniti , Janez Sketelj , Janez Stanonik , Branko

Stanovnik , Saša Svetina , Alenka Šelih , Alojz Šercelj , Biba Teržan , Miha Tišler ,

Jože Toporišič , Jože Trontelj , Drago Tršar , Dragica Turnšek , Ivan Vidav , An-

ton Vratuša , Igor Vrišer , Franc Zadravec , Ciril Zlobec , Robert Zorec , Mitja

Zupančič , Boštjan Žekš .

IZREDNI ČLANI (27)

Tatjana Avšič-Županc , Tadej Bajd , Bojan Čerček , Igor Emri , Niko Grafenauer ,

Franc Gubenšek , Andrej Inkret , Boštjan Kiauta , Stanko Kristl , Janez Lamo-

vec , Marijan Pavčnik , Matija Peterlin , Raša Pirc , Jože Pirjevec , Blaž Rozman ,

Zorko Simčič , Uroš Skalerič , Slavko Splichal , Franc Strle , Tomaž Šalamun ,

Peter Štih , Miha Tomaževič , Vito Turk , Saša Vuga , Zinka Zorko , Črtomir

Zupančič , Slavoj Žižek .

DOPISNI ČLANI (83)

Arthur E. Bergles , Nikolaj A. Borisevič , Pavel Bosák , Ivan Brajdić , Savo Bra-

tos , Antonio Cardesa , Henry R. Cooper Jr., Milan R. Dimitrijević , Norbert El-

10

sner , Arnold Feil , Aleksandar Flaker , Rudolf Flotzinger , Gerhard Giesemann ,

Vinko Globokar , Wolfgang L. Gombocz , Drago Grdenić , Irena Grickat-Ra-

dulović , Erwin Louis Hahn , Nikola Hajdin , Peter Handke , Christian Han-

nick , Milan Herak , Lukas Conrad Hottinger , Vil Hrymyč , Ljudevit Ilijanić ,

Milka Ivić , Hans-Dietrich Kahl , Stevan Karamata , Alan R. Katritzky , Georgi

Konstantinovski , Božidar Kos , Abel Lajtha , Reinhard Lauer , Jean-Marie Pi-

erre Lehn , Florjan Lipuš , Thomas Luckmann , Peter Mansfield , Sibe Marde-

šić , Juraj Martinović , Mateja Matevski , Anton Mavretič , Gian Carlo Menis ,

Pavle Merkù , Joseph Milič-Emili , Wolf Moskovich , Karl-Alexander Müller ,

Hermann Müller-Karpe , Erwin Neher , Rudolf Neuhäuser , Jean Nicod , Niall

O'Loughlin , Boris Pahor , Luko Paljetak , Branko Pavičević , Slobodan Perović ,

Alessandro (Sandro) Pignatti , Boris Podrecca , Heinz Dieter Pohl , Livio Pol-

dini , Andrej Vladimirovič Popov , Bogdan Povh , Otto Prokop , Erich Prunč ,

Eugen Pusić , Chintamani Nages Ramachandra Rao , Alojz Rebula , Helmut

Rumpler , Roy Thomas Severn , Jan Stankowski , Dimitrije Stefanović , Erik

Valdemar Stålberg , Jože Straus , Karl Stuhlpfarrer , Ivan Supičić , Gunnar Olaf

Svane , Sergio Tavano , Henry Teune , Zlatko Ugljen , Felix Unger , John Villad-

sen , John S. Waugh , Anton Wernig , Karl Matej Woschitz .

11

ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2007

A) PREDSEDSTVO

Predsednik: Boštjan Žekš

Podpredsednica: Alenka Šelih

Podpredsednik: Jože Trontelj

Glavni tajnik: Matija Gogala

Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Rajko Bratož

Tajnika II. razreda (filološke in literarne vede): Matjaž Kmecl , do 1. julija

Primož Simoniti , od 1. julija

Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Peter Fajfar

Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Ivan Kreft

Tajnik V. razreda (umetnosti): Andrej Jemec

Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Janez Sketelj

Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Jože Maček ,

Tone Pavček , Saša Svetina .

Na seje predsedstva je vabljen tudi predstojnik Oddelka za mednarodno sodelova-

nje in znanstveno koordinacijo: Branko Stanovnik .

B) POSEBNE ENOTE SAZU

1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KO-

ORDINACIJO

Vodil ga je akademik Branko Stanovnik .

2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA

Vodil ga je akademik France Bernik , častni član SAZU.

3. BIBLIOTEKA SAZU

Vodila jo je Marija Fabjančič.

C) SVETI IN ODBORI

1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA

Vodil ga je znanstveni svetnik SAZU v pokoju prof. dr. Avguštin Lah.

12

2. SVET ZA ENERGETIKO

Vodil ga je akademik Janez Peklenik .

3. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN

Vodil ga je izredni član Jože Pirjevec .

4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE

Vodila ga je znanstvena sodelavka v Inštitutu za medicinske vede ZRC SAZU

izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar.

5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

Vodil ga je akademik Robert Blinc .

6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK

Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika

Vodil jo je akademik Jože Toporišič .

Komisija za slovenščino v javnosti

Vodil jo je akademik Tone Pavček .

D) FUNDACIJI

1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI

Vodil jo je akademik Kajetan Gantar .

2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR

Vodil jo je akademik Matjaž Kmecl .

E) UPRAVA SAZU

Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.

13

PO

SE

BN

E E

NO

TE

1. O

DD

EL

EK

ZA

ME

DN

AR

OD

NO

SO

DE

LO

VA

NJE

IN

ZN

AN

STV

EN

O

KO

OR

DIN

AC

IJO

2.

KA

BIN

ET

AK

AD

EM

IKA

F

RA

NC

ET

A B

ER

NIK

A3.

BIB

LIO

TE

KA

SVE

TI

IN O

DB

OR

I1.

SV

ET

ZA

VA

RO

VA

NJE

OK

OL

JA

2.

SVE

T Z

A E

NE

RG

ET

IKO

3. O

DB

OR

ZA

PR

EU

ČE

VA

NJE

N

AR

OD

NIH

MA

NJŠ

IN4.

OD

BO

R Z

A M

ED

ICIN

SKE

ŠT

UD

IJE

5. O

DB

OR

ZA

TR

AJN

OST

NI

R

AZ

VO

J6

. O

DB

OR

ZA

SL

OV

EN

SKI

JEZ

IKK

omis

ija

za

str

okov

na

vp

raša

nja

slo

ven

-sk

ega

jez

ika

Kom

isij

a z

a s

love

nšč

ino

v ja

vnos

ti

FU

ND

AC

IJI

1. F

UN

DA

CIJ

A D

R. B

RU

NO

BR

ESC

HI

2.

FU

ND

AC

IJA

JA

NE

Z V

AJK

AR

D

VA

LVA

SOR

RA

ZR

ED

I

I.

razr

ed z

a zg

od

ov

insk

e in

dru

žben

e ve

de

O

dd

elek

za

dru

žben

e ve

de

O

dd

elek

za

zgo

dov

insk

e ve

de

II.

razr

ed z

a fi

lolo

ške

in l

iter

arn

e ve

de

III.

raz

red

za

mat

emat

ičn

e, f

izik

aln

e,

kem

ijsk

e in

teh

niš

ke

ved

e

Od

del

ek z

a m

ate

ma

tičn

e, f

izik

aln

e in

k

emij

ske

ved

e

Od

del

ek z

a t

ehn

išk

e ve

de

IV. r

azre

d z

a n

arav

osl

ov

ne

ved

e

V.

razr

ed z

a u

met

no

sti

VI.

raz

red

za

med

icin

ske

ved

e

UP

RA

VA

Kab

inet

pre

dse

dn

ika

Up

rav

na

pis

arn

a

Sek

reta

riat

pre

dse

dst

va

Pis

arn

a p

red

sed

stva

Taj

niš

tvo

raz

red

ov

Od

del

ek z

a ti

sk i

n p

ub

lik

acij

e

Fin

ančn

o-r

aču

no

vod

ska

slu

žba

Teh

nič

no

-nab

avn

a in

in

vest

icij

ska

slu

žba

SKU

PŠČ

INA

SA

ZU

PR

ED

SED

STV

O

14

KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA

AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

Predsedniki

Nahtigal, Rajko , od 1939 do 1942. Član filozofsko-filološko-historičnega

razreda.

Vidmar, Milan , od 1942 do 1945. Član matematično-prirodoslovnega ra-

zreda.

Kidrič, France , od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemlje-

pisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda

za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950.

Ramovš, Fran , od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne

vede.

Vidmar, Josip , od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne

vede.

Milčinski, Janez , od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede.

Bernik, France , od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarne

vede.

Žekš, Boštjan , od 2002. Član razreda za matematične, fizikalne, kemij-

ske in tehniške vede.

Podpredsedniki

Lavrič, Božidar , od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in me-

dicinske vede.

Kuhelj, Anton , od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne

in tehniške vede.

Ziherl, Boris , od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene

vede.

Kreft, Bratko , od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti.

Blinc, Robert , od 1980 do 1999. Član razreda za matematične, fizikalne

in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične,

fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994.

15

Zlobec, Ciril , od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti.

Gantar, Kajetan , od 1999 do 2005. Član razreda za filološke in literarne

vede.

Kralj, Alojz , od 1999 do 2002. Član razreda za matematične, fizikalne,

kemijske in tehniške vede.

Trontelj, Jože , od 2002. Član razreda za medicinske vede.

Šelih, Alenka , od 2005. Članica razreda za zgodovinske in družbene

vede.

Glavni tajniki

Krek, Gregor , od 1939 do 1942. Član pravnega razreda.

Ramovš, Fran , od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historičnega

razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemlje-

pisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda

za filološke in literarne vede od 1948 do 1950.

Kos, Milko , od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbe-

ne vede.

Kušej, Gorazd , od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in druž-

bene vede.

Goričar, Jože , od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbene

vede.

Batis, Janez , od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede.

Drovenik, Matija , od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede.

Andolšek-Jeras , Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede.

Gogala, Matija , od 2002. Član razreda za naravoslovne vede.

II ČLANI

19

REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI

I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede

Redni člani

Bratož, Rajko , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega

veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Bra-

niku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik

oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca

2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I.

razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. fe-

bruarja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15.

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.

241-11-92, faks: 425-93-37, e. pošta: [email protected].

Gabrovec, Stane , dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološke-

ga oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v

Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16.

Hribar, Valentin , dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in fi-

lozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28.

januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član

od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 059-939-439, e. pošta:

[email protected].


241-10-06, faks: 425-93-37.

Majer, Boris , dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Fi-

lozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919

na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila

1981.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40.

Melik, Vasilij , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani.

Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44.

Mlinar, Zdravko , dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko

sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni

profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981,

20

redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda

SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996

do 1. aprila 1999.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 059-96-57-63.

Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks:

425-34-23, e. pošta: [email protected].

Mlinarič, Jože , dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne

zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni

profesor. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995,

redni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02 331-13-94.

Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor,

Koroška c. 160, tel. 02 229-36-00, faks: 02 251-81-80.

Pleterski, Janko , dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovi-

no jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni

član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62.


425-34-23.

Rus, Veljko , dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in

socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen za-

služni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja

1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 507-35-89 ali 4260 Bled, Ko-

lodvorska 37, tel. 04 574-25-81.

Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva plo-

ščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13, e. pošta: [email protected].

Šelih, Alenka , dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete

Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu

za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra

1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. ju-

nija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja

1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10.

februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01 ali 4260 Bled,

Grič 7a.

Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakul-

teti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks:

420-32-45, e. pošta: [email protected]; SAZU, tel: 470-61-27, faks:


21

Teržan, Biba , dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko ar-

heologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7.

junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovin-

ske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005.

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000

Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20, e. pošta: [email protected].

Vratuša, Anton , dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso sa-

moupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakul-

tete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915

v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni

član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88.

Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks:

568-27-75.

Izredni člani

Pavčnik, Marijan , dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava

Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani.

Izredni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda

SAZU od 10. februarja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali

232-58-62.

Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel.


Pirjevec, Jože , dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za

humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija

1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja

2005.

Zasebni naslov: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, e. pošta: [email protected].

Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študi-

je, 6000 Koper, Glagoljaška 8, tel. 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e. pošta:

[email protected] ali [email protected].

Splichal, Slavko , dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za

družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu.

Izredni član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, tel.: 515-20-80, e. pošta:

[email protected].

Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva plo-

ščad 5, tel. 580-52-42, faks: 580-51-06, e. pošta: [email protected].

22

Štih, Peter , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino

in pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ro-

jen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, tel.: 059-01-89-08, pe-

[email protected].

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.:


Žižek, Slavoj , dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raz-

iskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v

Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, tel. 431-70-16, e. pošta:

[email protected].

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.:

241-10-00.

Dopisni člani

Feil, Arnold , rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za

muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30.

maja 1991.

Flotzinger, Rudolf , rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo

Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Gombocz, Wolfgang L. , rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino

filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.

Kahl , Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inšti-

tutu Univerze v Gießnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.

Luckmann, Thomas , rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo,

Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze

v Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Tri-

erju in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.

Menis, Gian Carlo , rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in

umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.

Müller-Karpe , Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovi-

no in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni


O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj

na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za ume-

tnosti, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.

Pavičević, Branko , rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske

fakultete Univerze v Podgorici, Črna Gora, v pokoju. Dopisni član od 10.

marca 1977.

23

Perović, Slobodan , rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pra-

vo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila

1987.

Pusić, Eugen , rojen 1. julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakulte-

te Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.

Rumpler, Helmut , rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrij-

sko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.

Stefanović, Dimitrije , rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštitu-

ta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd,

Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Straus, Jože , rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor

Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davč-

no zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kra-

gujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze

George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000

Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.

Stuhlpfarrer, Karl , rojen 23. septembra 1941. Redni profesor za zgodovino Uni-

verze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.

Supičić, Ivan , rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v

Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije

znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila

1981.

Tavano, Sergio , rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arhe-

ologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7.

junija 2001.

Teune, Henry , rojen 19. marca 1936. Sociolog, redni profesor na oddelku za po-

litične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni član od 1. junija

2007.

II. RAZRED za filološke in literarne vede

Redni člani

Bernik, France , dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slo-

venske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo

in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri

Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik

razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992;

član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU

od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65.

24



Gantar, Kajetan , dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Fi-

lozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11.

oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja

1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60, e. pošta:

[email protected].


425-64-92, e. pošta: [email protected]; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana,

Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37.

Kermauner, Taras , dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za drama-

turgijo v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja

1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: 6210 Sežana, Avber 8.

Kmecl, Matjaž , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Fi-

lozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v

Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija

2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007.

Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel. 537-40-14.

Kos, Janko , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno

teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Ro-

jen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od

6. junija 1983.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99.

Krašovec, Jože , dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine

religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze

Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri

Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel. 434-01-98, faks: 433-04-05.

Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 434-58-10,

faks: 434-58-54, e. pošta: [email protected].

Matičetov, Milko , dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko naro-

dopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu.

Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86.

Moravec, Dušan , dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Lju-

bljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca

1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja

1984 do 29. februarja 1988.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92.

25

Orešnik, Janez , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih

jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univer-

ze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila

1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992

do 23. marca 1999.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta:

[email protected].



Paternu, Boris , dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske

književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. ju-

nija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja

1985.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28, e. pošta:

[email protected].

Simoniti, Primož , dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in knji-

ževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.

Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni

član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60, e. pošta:

[email protected].



Stanonik, Janez , dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško

književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. janu-

arja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23.

aprila 1987.


Toporišič, Jože , dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozof-

ske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Moste-

cu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97.


241-10-00, faks: 425-93-37.

Zadravec, Franc , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27.

septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979,

redni član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20.

26

Izredna člana

Inkret, Andrej , dr. znanosti, redni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame

AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 24. aprila 1943 v Celju. Izredni

član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-19, e. pošta: andrej.

[email protected].

Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 251-04-12, faks:

251-04-50.

Zorko, Zinka , dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slo-

venskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna

profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna

članica od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel. 02 671-91-18.

Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel.

02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e. pošta: [email protected].

Dopisni člani

Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik od-

delka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana,

ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.

Flaker, Aleksandar , rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti

Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od

23. aprila 1987.

Giesemann, Gerhard , rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu

za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18.

maja 1989.

Grickat-Radulović , Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inšti-

tutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v po-

koju. Dopisna članica od 6. junija 1983.

Hannick, Christian , roj. 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko

filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od

1. junija 2007.

Ivić, Milka , rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik

Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna člani-

ca od 6. junija 1983.

Lauer, Reinhard , rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in

redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni


Martinović, Juraj , rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost

27

Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član

od 23. maja 1985.

Moskovich, Wolf , rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in

slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od

5. maja 2005.

Neuhäuser, Rudolf , rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu

za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član

od 6. junija 1995.

Pohl, Heinz Dieter , rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahro-

no jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.

Prunč, Erich , rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi

v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.

Svane, Gunnar Olaf , rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske je-

zike in književnosti Univerze v Århusu, Danska. Dopisni član od 18. maja

1989.

Woschitz , Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakul-

teti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.

III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

Redni člani

Blinc, Robert , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za ma-

tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in dekan Med-

narodne podiplomske šole Jožefa Stefana v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933

v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.

Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpred-

sednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13.

Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel.

477-33-44, 477-32-81, faks: 477-31-91, e. pošta: [email protected].

Bratko, Ivan , dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalni-

štva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v

Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997,


Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11.

Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana,

Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e. po-

šta: [email protected].

Fajfar, Peter , dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno

inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

28

Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član

od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU

od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila

2002.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251-98-52.

Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Ja-

mova 2, tel. 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e. pošta:

[email protected].

Forstnerič, Franc , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete

za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani.

Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87.

Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska

19, tel. 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta:

[email protected].

Globevnik, Josip , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete

za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Lju-

bljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik

oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18.

aprila 2002.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11.

Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana,

Jadranska 19, tel. 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta:

[email protected].

Gosar, Peter , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravo-

slovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15.

oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25.

marca 1976.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 426-55-57.

Grabec, Igor , dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni-

verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija

1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. ra-

zreda SAZU od 18. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel. 256-37-18.

Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel.


Hadži, Dušan , dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za

strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Lju-

bljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februar-

ja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra

1980 do 30. junija 1992.

29

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59.

Službeni naslov: Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel.


Kernel, Gabrijel , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za

matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen

14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija

2001.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61.

Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska

19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: [email protected].

Kralj, Alojz , dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko

in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni

profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27.

maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999

do 25. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 563-12-03, e. pošta:

alojz. [email protected].

Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.


Levec, Janez , dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za

kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943

v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija

2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51.

Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana,

Aškerčeva 5, tel: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e.

pošta: [email protected] ali [email protected].

Peklenik, Janez , dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično

kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik

katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni pro-

fesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni

član od 29. marca 1979.

Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00.

Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel.


Stanovnik, Branko , dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za

kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938

na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6.

junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno

koordinacijo od 21. septembra 1999.

Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 755-11-40.

30

Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana,

Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, faks: 241-92-20, e. pošta: branko.stanovnik@fkkt.

uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-34, faks: 425-53-30, e.

pošta: [email protected].

Tišler, Miha , dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni

profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo

Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v

Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.

Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod gra-

dom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: [email protected].

Vidav, Ivan , dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje

in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. janu-

arja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni

član od 21. decembra 1962.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, tel.

234-74-31.

Žekš, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Uni-

verze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila

1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizi-

kalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila

2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik

SAZU od 25. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041 741-898.

Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana,

Lipičeva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00, faks: 431-51-27, e. pošta:

[email protected].

SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks: 425-34-39, e. pošta:

[email protected].

Izredni člani

Bajd, Tadej , dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko

Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12.

junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel. 256-23-80.

Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.


Emri, Igor , dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Uni-

verze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5.

maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, tel. 257-27-52.

31

Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehani-

ko, 1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 85, tel. 477-16-60, faks: 477-16-70, e. pošta:

[email protected].

Gubenšek, Franc , dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biolo-

gijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Uni-

verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12.

junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel. 534-53-84.

Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za bi-

okemijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Institut »Jožef Stefan«, 1000 Ljubljana,

Jamova 39, tel. 241-94-88, fax: 257-35-94, e. pošta: [email protected].

Pirc, Raša , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Ste-

fan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani.


Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jamova 52, tel. 256-57-20.

Službeni naslov: Institut »Jože Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, 1000 Lju-

bljana, Jamova 39, tel. 477-35-88, faks: 251-93-85, e. pošta: [email protected].

Tomaževič, Miha , dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane

konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ro-

jen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80.

Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva

12, tel. 280-40-00, faks: 280-44-84, e. pošta: [email protected].

Turk, Vito , dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemi-

jo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta

»Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lamutova 4, tel. 519-96-51.

Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekular-

no biologijo, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-33-65, ali 477-39-25, faks:


Zupančič, Črtomir , dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig-

Maximilians-Universität v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v


Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel. +49 89/

361-33-62.

Službeni naslov: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall

1, D-85748 Garching, tel. +49 89/ 289-141-44/45, faks: +49 89/ 289-141-46, e.

pošta: [email protected], meike.dlaboha@physik.

uni-muenchen.de.

32

Dopisni člani

Bergles, Arthur E. , rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na

Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. ju-

nija 2001.

Borisevič, Nikolaj A. , rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in mate-

matiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Bratos, Savo , rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni pro-

fesor za fiziko, Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni

član od 23. aprila 1987.

Grdenić, Drago , rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko

kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca

1976.

Hahn, Erwin Louis , rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-

keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Hajdin, Nikola , rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete

Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Katritzky, Alan R. , rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije

Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.

Lehn, Jean-Marie Pierre , rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supra-

molekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laborato-

rija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Fran-

cija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.

Mansfield, Peter , rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi v

Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in

medicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.

Mardešić, Sibe , rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in

topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hr-

vaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in

umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.

Mavretič, Anton , rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na uni-

verzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od

1. junija 2007.

Müller, Karl-Alexander , rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi

Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član

od 23. aprila 1987.

Povh, Bogdan , rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor

Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univer-

ze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.

Rao, Chintamani Nages Ramachandra , rojen 30. junija 1934. Redni profesor za

kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal

33

Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član

od 24. aprila 1981.

Severn, Roy Thomas , rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inže-

nirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, An-

glija, v pokoju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od

12. junija 2003.

Stankowski, Jan , rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v

Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska.

Dopisni član od 27. maja 1993.

Villadsen, John , rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške

univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.

Waugh, John S. , rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Mas-

sachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18.

maja 1989.

IV. RAZRED za naravoslovne vede

Redni člani

Drovenik, Matija , dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mine-

ralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geolo-

ško kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani

in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od

23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja

1992 do 6. maja 1999.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34-35.



Gams, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univer-

ze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri

Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e.


Gogala, Matija , dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo-

slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na

Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. de-

cembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila

1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 756-55-39.



34

Grafenauer, Stanko , dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mi-

neralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v

Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila

1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981

do 15. februarja 1989.

Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04 595-79-83, v mesecih od maja

do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648.

Kranjc, Andrej , dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za raziskovanje kra-

sa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v

Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995,


Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05 720-15-10.

Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Ti-

tov trg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e. pošta: [email protected].

Kreft, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univer-

ze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27.

maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede

SAZU od 1. januarja 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. 517-44-29, faks: 517-14-88,

e. pošta: [email protected].

Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel.

423-12-01, 423-11-61, SAZU, tel. 470-61-46, faks: 425-34-23.

Maček, Jože , dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovin-

skih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-

tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni

profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18.

maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede

SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu

zakona o SAZU od 27. novembra 2003.

Zasebni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31.

Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel.

423-11-61, 256-37-70, faks: 423-10-88.

Mayer, Ernest , dr. filozofije, botanik – taksonom, redni profesor za botaniko,

znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v poko-

ju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član

od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslov-

ne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU

po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59.


425-34-23.

35

Pleničar, Mario , dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigra-

fijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze

v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24.

aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.

Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04 531-41-12.

Šercelj, Alojz , dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu

Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem

Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od

27. maja 1997.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24.

Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,

Novi trg 5, tel. 470-63-19.

Turnšek, Dragica , dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-

loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932

v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od

27. maja 1993.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17.

Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Lju-

bljana, Novi trg 2, tel. 470-63-73.

Vrišer, Igor , dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno pla-

niranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.

Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član

od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98.

Zorec, Robert , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu

za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23.

januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija

2007.

Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84.

Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za-

loška 4, 1104 Ljubljana, tel. 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta:

[email protected].

Zupančič, Mitja , dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biolo-

škem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931

v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik

razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra

2006.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66.

Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,

Novi trg 2, tel. 470-63-24, faks: 425-33-24.

36

Izredna člana

Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobio-

logijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu-

nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v

Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, tel. 529-20-87.

Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, 1000 Ljubljana

Zaloška 4, 543-74-50, Faks: 543-74-01, e. pošta: [email protected].

Kiauta, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije ne-

vretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslu-

žni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija

2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Murnikova 5, tel. 425-87-73.

Službeni naslov: P. O. Box 256, NL-3720 AG Bilthoven, [email protected].

Dopisni člani

Bosák , Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geo-

morfolog, profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja

2005.

Elsner, Norbert , rojen 11. oktobra 1940. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v

Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komu-

nikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.

Herak, Milan , rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za

naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju.


Hottinger, Lukas Conrad , rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleonto-

logijo v Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni


Ilijanić, Ljudevit , rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geo-

botanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslov-

no-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12.

junija 2003.

Karamata, Stevan , rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Ru-

darsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30.

maja 1991.

Neher, Erwin , rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustano-

ve Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija.

Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija

2007.

37

Nicod, Jean , rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kraso-

slovja Univerze Aix – Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze.

Dopisni član od 12. junija 2003.

Pignatti , (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog,

ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član

od 5. maja 2005.

Poldini, Livio , rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo

Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.

Popov, Andrej Vladimirovič , rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroe-

tologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo

Ruske akademije znanosti v St. Petersburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija

2001.

V. RAZRED za umetnosti

Redni člani

Bernard, Emerik , akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za

likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22.

septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija

2007.

Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78.

Bernik, Janez , akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost

in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. sep-

tembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja

1993.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231-17-66; 4274 Žirovnica,

Breznica 41 a, tel. 04 580-21-05.

Jančar, Drago , pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani.

Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član

od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31.

Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel.


Jemec, Andrej , akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije

za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29.

novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7.

junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002.

Zasebni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04 580-21-66,

Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta:

[email protected].

38

Kovič, Kajetan , pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja

za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v

Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik

V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52, e.


Krek, Uroš , skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Aka-

demije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21.

maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja

1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.

Zasebni naslov: 4248 Lesce, Na Vrtači 5, tel. 04 531-80-91.

Lebič, Lojze , skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-

teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od

30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55.

Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax:

425-34-23.

Matičič, Janez , skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko ana-

lizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v

Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni


Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05, 031/ 401-531, e.


Mihelič, Milan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih

pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel. 436-26-87.

Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-14-48.

Minatti, Ivan , pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljublja-

ni v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23.



Mušič, Marko Marijan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Lju-

bljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e. pošta:

[email protected].

Pavček, Tone , pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v

pokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni član

od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27.

novembra 2003, redni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09.

39

Tršar, Drago , akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno

umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927

v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija

1995.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000

Ljubljana, Svetčeva 1.

Zlobec, Ciril , pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v po-

koju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985,

redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6.

maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja

1999 do 25. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76.



Izredni člani

Grafenauer, Niko , pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni ure-

dnik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izre-

dni član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, tel. 534-26-27, tel: 041

632 072.

Službeni naslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, tel. 244-45-60,

faks: 244-45-86, e. pošta: [email protected].

Kristl, Stanko , univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo

Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljuto-

meru. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel. 283-88-14, e. pošta:

[email protected].

Simčič, Zorko , pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5.

maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, tel. 431-11-03, 031 200-866.

Šalamun, Tomaž , pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član

od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel. 231-45-22, e. pošta:

[email protected].

Vuga, Saša , pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči.


Zasebni naslov: 1230 Domžale, Slamnikarska 1B, tel. 724-43-52, 5216 Most

na Soči 59, e. pošta: [email protected].

40

Dopisni člani

Brajdić, Ivan , rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti,

Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.

Globokar, Vinko , rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od

1. junija 2007.

Handke, Peter , rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg,

Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Hrymyč, Vil , rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske

podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30.

maja 1991.

Konstantinovski, Georgi , rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na fakulteti

za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.

Kos, Božidar , rojen 3. maja 1934. Skladatelj, redni profesor kompozicije na Uni-

verzi Adelaide, Avstralija. Dopisni član od 12. junija 2003.

Lipuš, Florjan , rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na sloven-

skem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Matevski, Mateja , rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija.


Merkù, Pavle , rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski reži-

ser Radia Trst A, v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Pahor, Boris , rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko

in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v

Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.

Paljetak, Luko , rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog.

Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.

Podrecca, Boris , rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta

Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Du-

naj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Rebula, Alojz , rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji

šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.

Ugljen, Zlatko , rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni

profesor na tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, v pokoju, Sa-

rajevo, BiH. Dopisni član od 1. junija 2007.

VI. RAZRED za medicinske vede

Redni člani

Dolenc, Vinko V. , dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fa-

kultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izre-

41

dni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00.

Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525

Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-53-57, e. pošta: [email protected].

Ferluga, Dušan , dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete

Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član

od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, tel. 232-21-36.

Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana,

Korytkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta:

[email protected].

Horvat, Matija , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-

kutete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni

član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06, e. pošta:

[email protected].

Kordaš, Marjan , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicin-

ske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta

1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96.

Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1000

Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83, faks: 543-70-21, e. pošta:

[email protected].

Sketelj, Janez , redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za pa-

tološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija

1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.

Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, tel. 427-56-26.

Službeni naslov: Inštitut za patofizologijo, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel.


Svetina, Saša , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Uni-

verze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija

1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona

o SAZU od 4. novembra 2004.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel. 425-24-08, 041-778-235.

Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Lju-

bljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-02, faks: 431-51-27, e. pošta:

[email protected].

Trontelj, Jože , dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor

za nevrologijo na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze

42

v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofizio-

logijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1.

junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni

član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. sep-

tembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002.

Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09, 041 576 218.

Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika,

Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-15-25,

faks. 522-15-33, el. pošta: [email protected].

Izredni člani

Čerček, Bojan , dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji.

Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.

Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Di-

vision of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/

310-423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, e. pošta: [email protected].

Lamovec, Janez , dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu

v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 132.

Službeni naslov: Onkološki inštitut, 1000 Ljubljana, Zaloška 2, tel. 587-97-19,

e. pošta: [email protected].

Peterlin, Matija , dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imuno-

logije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v


Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel. +1 415/

665-2071.

Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box

0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel. +1 415/

502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e. pošta:

[email protected].

Rozman, Blaž , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-

kultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljublja-

ni. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Dermastjeva ul. 17, tel. 534-65-66, e. pošta:

[email protected].

Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, 1000 Lju-

bljana, Vodnikova 62, tel. 522-55-33, faks: 522-55-98.

Skalerič, Uroš , dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za

ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

43

in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v

Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel. 510-82-28.

Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljublja-

na, Hrvatski trg 6, tel. 300-21-10, faks: 522-25-04, e. pošta:

[email protected].

Strle, Franc , dr. medicine, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete

Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska

stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Klinič-

nega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od

12. junija 2003.

Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel. 517-12-91.

Službeni naslov: Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 1525 Lju-

bljana, Japljeva 2, tel. 522-21-10, faks: 522-24-56, e. pošta: [email protected].

Dopisni člani

Cardesa, Antonio , rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v

Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.

Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in

predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College

of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Lajtha, Abel , rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske

fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kli-

ne, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.

Milič Emili , Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddel-

ku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-Christie

McGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.

Prokop, Otto , rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Hum-

boldtove univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila

1987.

Stålberg , Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-

fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27.

maja 1997.

Unger, Felix , rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirur-

gijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Av-

strija. Dopisni član od 6. junija 1995.

Wernig, Anton , rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Uni-

verze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.

44

BIBLIOGRAFIJA

ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2007

Tatjana Avšič-Županc

ZNANSTVENI ČLANKI

Avšič-Županc T., Petrovec M., Duh D., Plyusnina A., Lundkvist A., Plyusnin A.:

Puumala hantavirus in Slovenia: Analyses of S and M segment sequences reco-

vered from patients and rodents. Virus Res., 2007, letn. 123, št. 2, str. 204-210.

Duh D., Jelovšek M., Avšič-Županc T.: Evaluation of an indirect fluorescence im-

munoassay for the detection of serum antibodies against Babesia divergens in

humans. Parasitology, 2007, letn. 134, št. Pt 2, str. 179-185.

Donoso Mantke O., Aberle S. W., Avšič-Županc T., Labuda M., Niedrig M.: Qua-

lity control assesment for the PCR diagnosis of tick-borne encephalitis virus

infections. J. Clin. Virol., 2007, letn. 38, št. 1, str.73-77.

Niedrig M., Avšič T., Aberle S. W., Ferenczi E., Labuda M., Rozentale B., Donoso

Mantke O.: Quality control assessment for the serological diagnosis of tick

borne encephalitis virus infections. J. Clin, Virol., 2007, letn. 38, št. 3, str.

260-264.

Knap N., Duh D., Birtles R., Trilar T., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Molecular

detection of Bartonella species infecting rodents in Slovenia. FEMS Immunol.

Med. Microbiol., 2007, letn. 50, št. 1, str. 45-50.

Heyman P., Duh D., Van der Kuylen B., Cochez C., Van Esbroeck M., Vandervelde

C., Avšič-Županc T.: Molecular and serological evidence for anaplasma platys

and Babesia sp. infection in a dog, imported in Belgium, from Southern Spa-

in. J. Vet. Med. Ser. A., 2007, letn. 54, št. 5., str. 276-279.

Grilc E., Sočan M., Koren N., Učakar V., Avšiš-Županc T., Pogačnik M, Kraigher

A.: Outbreak of Q fever among a group of high school students in Slovenia,

March–April 2007. Euro Surveill, 19 July 2007, letn. 12, št. 7, str. 1-3.

Cerar D., Avšič-Županc T., Jereb M., Strle F.: Case report: Severe neurological ma-

nifestation of Dobrava hantavirus infection. J. Med. Virol., 2007, letn. 79, št.

12, 1841-1843.

Duh D., Saksida A., Petrovec M., Ahmeti S., Dedushaj I., Panning M., Drosten

C., Avšič-Županc T.: Viral load as predictor of Crimena-Congo hemorrhagic

fever outcome. Emerg. Infect. Dis., 2007, letn. 13, št. 11, str. 1769-1772.

POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJI

Avšič-Županc T.: Epidemiology of Crimean-Congo Hemorrhagic Fever in the Bal-

kans V.: Ergonul O., Whitehouse C. A. (urednika). Crimean-Congo Hemorr-

hagic Fever. Dordrecht, Springer, 2007, str. 75-88.

45

Tadej Bajd

ZNANSTVENI ČLANKI

Veber M., Kurillo G., Bajd T., Munih M.: Assessment and training of hand dexte-

rity in virtual environment, 2007, Journal Europeen des Systèmes Automati-

sés, vol. 41, str. 219-238.

Kurillo G., Mihelj M., Munih M., Bajd T.: Multi-fingered grasping and manipu-

lation in virtual environment using isometric finger device, 2007, Presence,

vol. 16, str. 239-306.

Kamnik R., Bajd T.: Human voluntary activity integration in the control of a

standing-up rehabilitation robot: A simulation study, Medical Engineering &

Physics, 2007, vol. 29, str. 1019-1029.

Veber M., Bajd T., Munih M.: Assessing joint angles in human hand via optical

tracking device and calibrated instrumented glove, Meccanica, 2007, vol. 42,

str. 451-463.

Kurillo G., Mihelj M., Munih M., Bajd T.: Isometric finger device for assessment

and training of force coordination using virtual reality, ASME Journal of Me-

dical Devices, 2007, vol. 1, str. 279-282.

Marinček Č., Bajd T.: Surface FES assisted walking, Critical ReviewsTM in Physi-

cal and Rehabilitation Medicine, 2007, vol. 19, str. 275-293.

POGLAVJI V KNJIGI

Cikajlo I., Matjačić Z., Bajd T.: CNS reorganization during sensory supported tre-

admill training. V: Akay M. (ur.) Handbook of Neural Engineering, 2007. Ho-

boken: Wiley - Interscience, str. 509-518.

Kurillo G., Bajd T., Munih M.: Assessment and rehabilitation of hand function

by the grip force tracking method. V: Puckhaber H. L. (ur.) New Research on

Biofeedback, 2007. New York: Nova Science Publishers, Inc., str. 57-98.

Emerik Bernard

ESEJISTIKA

Bernard E.: Forma - uslužna tudi dvomu: UMETNOST in forma. (Zbornik sim-

pozija z dne 10.–11. oktobra 2006 v Ljubljani). Uredila Stefan Majetschak in

Jožef Muhovič, izdajatelja Raziskovalni inštitut Akademije za likovno ume-

tnost in oblikovanje v Ljubljani in Inštitut Nove revije, Zavod za humanisti-

ko. Nova revija, Ljubljana, 2007.

Bernard E.: Matrica in reprodukcija. Monografija Branko Suhy, teksti: Emerik

Bernard ... (et al.)., Inštitut za likovno umetnost. Ljubljana, 2007.

France Bernik

ZNANSTVENI ČLANKI

Cultural and Spiritual Values in the Period of Globalizaton – The Slovene Case.

Miroslav Polzer, Silvo Devetak, Ludvik Toplak, Felix Unger and Maria Eder,

46

Religion and European Integration – Religion as a Factor of Stability and

Development in South Eastern Europe. European Academy of Sciences and

Arts. Edition Weimar, Volume 6. Weimar 2007, str. 45-56.

Ivan Cankar e il cristianesimo. Nuova iniziativa N. 45, Aprile 2007. Gorizia 2007,

str. 34-41.

Ivan Cankar in Sveto pismo. Vzgoja (Ljubljana), letnik 9, št. 33, marec 2007, str.

8-10.

Ivan Cankar in krščanstvo. Novi glas (Trst, Gorica), letnik XII, št. 13, 15, 16 in 17,

5. april, str. 16, 26. april, str. 9, 3. maj, str. 8 in10. maj 2007, str. 8.

Osebnost Antona Trstenjaka. Anton Trstenjak 1906-1996. Zbornik razprav s sim-

pozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti. Slovenska akademija

znanosti in umetnosti, Ljubljana 2007, str. 13-20.

Anton Melik in Slovenska Matica. Glasnik Slovenske matice, Ljubljana 2005-2007,

XXIX-XXXI, št. 1-3, str. 185-189.

Profesor Janez Milčinski – akademik in predsednik SAZU. XIII in XIV. Spominsko

srečanje akademika Janeza Milčinskega. Medicinska fakulteta, Inštitut za so-

dno medicino, Univerza v Ljubljani. Ljubljana 2007, str. 5-10.

DRUGI PRISPEVKI

Temna zarja. Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi čas in prostor. Izdala in založila

župnija Ljubljana Šentvid. Ljubljana 2007, str. 17-19.

Enak in drugačen. Drago Sobočan. Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa

Smeja. Murska Sobota: Stolna župnija sv. Nikolaja. Murska Sobota 2007, str.

652-653.

Simon Gregorčič nekoč in danes. Kras, Ljubljana, marec 2007, št. 79-80, str. 46-47.

Nagovor prof. dr. Ludviku Toplaku ob predaji rektorskih poslov. Monografija Uni-

verze v Mariboru 1993-2003. Izdajatelj Društvo univerzitetnih profesorjev

Maribor. Maribor 2006, str. 11-12. [Slovensko in angleško].

INTERVJU

Meta Kušar s Francetom Bernikom. Sodobnost (Ljubljana) 71, november-decem-

ber, Ljubljana 2007, str. 1522-1537.

Razlagati besedno umetnost – Akademik prof. dr. France Bernik, literarni zgodo-

vinar in teoretik, Edvard Kobal, Strast po znanju in spoznavanju. Pogovor

z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki, 2. knjiga. Ustanova

Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana 2007, str. 218-232.

UREDNIŠTVO

Ludvik Mrzel. Zbrano delo. Druga knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik .

Uredil in opombe napisal Dušan Moravec . Študentska založba Litera. Mari-

bor 2007. 637 str.

Dušan Moravec , Ludvik Mrzel. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesni-

kov in pisateljev. 8. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik . Študentska

založba Litera. Maribor 2007. 248 str.

47

KNJIGA

Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. Uredila Igor Grdina in Oto Luthar. Založba

ZRC SAZU. Ljubljana 2007. 179 str.

DRUGI PRISPEVKI

Poklon Berniku ob osemdesetletnici. Primorski dnevnik (Trst) 18. maja 2007, str.

20.

Ob osemdesetletnici Franceta Bernika. Literaturo premagamo le tako, da ji podleže-

mo. Valentina Plahuta Simčič. Delo (Ljubljana) 21. maja 2007, str. 10.

Poklon SAZU in ZRC SAZU akademiku ob jubileju. Ob 80-letnici Franceta Berni-

ka. Novi glas (Gorica, Trst) 24. maja 2007, str. 9.

Osebnosti. Premočrtnost in strpnost. V. M. (Ivo Žajdela). Demokracija (Ljubljana)

XII, št. 24, 14. junij 2007, str. 46-48.

Dokumentarni zapis o Francetu Berniku. TV Slovenija, I. program, Pisave. Sce-

narij Alenka Zor Simoniti, 19. junija 2007, 23.00-23.25, ponovitev 20. junija

2007, 13.25-13.50.

Janez Bernik

SKUPINSKE RAZSTAVE

Arte Slovena contemporanea. Iz umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke. Musei

provinciali di Gorizia, 17. februar–15. april 2007.

27. grafični bienale. Ljubljana, 6. september–28. oktober 2007. Tiskano v MGLC

– Galerija Kresija.

Janez Bernik – Giselbert Hoke – Die Zwei. Kunsthaus, Villach, 14. september–6.

oktober 2007.

Janez Bernik – Giselbert Hoke. Begegungen – Srečanje. Galerie Šikoronja, Roseg,

16. september–14. oktober 2007.

Grafike iz depoja. Galerije Velenje, december 2007.

Robert Blinc

ZNANSTVENI ČLANKI

Homouz D., Reiter G., Eckert J., Mayers J., Blinc R.: Measurement of the 3D-Born-

Oppenheimer potential of a proton in a hydrogen-bonded system via deep

inelastic neutron scattering: the superprotonic conductor Rb3H(SO

4)

2. Phys.

Rev. Lett., 2007, vol. 98, no. 11, str. 115502-1-115502-4.

Raevskaya S. I., Blinc R., Kutnjak Z.: Quasivertical line in the phase diagram of

single crystals of PbMg1/3

Nb2/3

O3-xPbTiO

3 (x=0.00, 0.06, 0.13, and 0.24) with

a giant piezoelectric effect. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2007,

vol. 060101-1-060101-4, no. 6, str. 76.

Kutnjak Z., Blinc R.: Electric field induced critical points and polarization rota-

tions in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys.,

2007, vol. 76, no. 10, str. 104102-1-104102-8.

48

Pirc R., Blinc R.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B,

Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, str. 020101-1-020101-3.

Levstik A., Bobnar V., Filipič C., Holc J., Kosec M., Blinc R., Trontelj Z., Jagli-

čić, Z.: Magnetoelectric relaxor. Appl. Phys. Lett., 2007, vol. 91, no. 1, str.

012905-1-012905-3.

Blinc R., Zidanšek A., Šlaus I.: Sustainable development and global security. Ener-

gy (Oxford), 2007, vol. 32, str. 883-890.

Blinc R., Kosec M., Holc J., Trontelj Z., Jagličić Z., Dalal Naresh S.: Magnetoelec-

tric effect in Pb(Fe1/2

Nb1/2

)O3. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 16-20.

Blinc R., Cevc P., Zorko A., Holc J., Kosec, M., Trontelj Z., Pirnat J.: Electron para-

magnetic resonance of magnetoelectric Pb(Fe1/2

Nb1/2

)O3. J. Appl. Physi., 2007,

vol. 101, 5 str. (033901). http://dx.doi.org/10.1063/1.2432309.

Lužnik, J., Pirnat J., Jazbinšek V., Apih T., Blinc R., Seliger J., Trontelj Z.: Improved 14N nuclear quadrupole resonance detection of trinitrotoluene using polari-

zation transfer from protons to 14N nuclei. J. Appl. Physi., 2007, vol. 102, iss. 8,

str. 084903-1 - 084903-7.

Blinc R., Arčon D., Umek P., Apih T., Milia F., Rode A.: V. Carbon nanofoam as a

potential hydrogen storage material. Phys. Status solidi, b Basic res., 2007, vol.

244, no. 11, str. 4308-4310.

POLJUDNI ČLANEK

Blinc R.. Uporabni »dvoličneži«: magnetoelektriki. Znanost (Ljubljana), 9. julij

2007, letn. 49, št. 182, str. 16.

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE)

Pirc R, Blinc R., Bobnar V., Gregorović A.: Giant electrostriction in relaxor

polymers: [presented at 8th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferro-

electricity, RCBJSF-8, May 15–19, 2006, Tsukuba]. Ferroelectrics, 2007, vol.

347, str. 7-11.

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI

Trontelj Z., Blinc R., Lužnik J., Pirnat J., Jazbinšek V., Apih T., Žagar V., Seliger J.:

New achievements in NQR studies of energetic materials. V: Proceedings of

the 10th seminar New treds in research of energetic materials: held at the Uni-

versity of Pardubice. Pardubice: University of Pardubice, 2007, str. 350-356.

OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH

Trontelj Z., Jagličić Z., Pirnat J., Hanžel D., Cevc P., Kosec M., Holc J., Tavčar G.,

Žemva B., Filipič C., Levstik A., Blinc R.: Magnetic properties of multiferroics:

the oxide family Pb(Fe(1/2)

Nb1/2

)O3 and 0.8Pb(Fe

1/2Nb

1/2)O

3-0.2 Pb(Mg

1/2W

1/2)

O3 and fluoride K

3Fe

5F

15. V: 52nd Annual Conference on Magnetism and Ma-

gnetic Materials, November 5–9, 2007, Tampa, Florida. Abstracts. [S.l.: s.n.],

2007, str. 397.

Apih T., Gregorović A., Blinc R., Seliger J., Lužnik J., Pirnat J., Trontelj Z.: »Single

shot« detecting of 15g trinitrotoluene sample using a field-cycling14

N NQR

49

experiment. V: 5th Conference on Field Cycling NMR Relaxometry, Turin,

Italy, May 31 –June 2, 2007. Book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007.

Kutnjak Z., Blinc R.: Line of critical points and the giant electromechanical re-

sponse in relaxor ferroelectrics. V: ITCC29 and ITES17, [29th International

Thermal Conductivity Conference and 17th International Thermal Expansion

Symposium, June 24–27, 2007, Birmingham, Alabama]. [S. l.: s. n.], 2007.

Blinc R., Laguta V. V., Zalar B., Itoh M., Krakauer H.: Determination of 17O EFG

tensor in BaTiO3 and SrTiO

3 single crystals via quadrupole-pertubed NMR.

V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Mee-

ting on Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and

book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 53.

Filipič C., Levstik A., Bobnar V., Trontelj Z., Jagličić Z., Holc J., Kosec M., Blinc R.:

Observation of magnetoelectric behavior in a relaxor. V: Zalar B., Malič B.,

Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity,

September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Lju-

bljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 81.

Jagličić Z., Pirnat J., Hanžel D., Cevc P., Kosec M., Holc J., Tavčar G., Žemva B., Fi-

lipič C., Levstik A., Blinc R., Trontelj Z.: Study of Magnetic Properties in Some

Multiferroics: The Oxide Family Pb(Fe1/2

Nb1/2

)O3 and 0.8Pb(Fe

1/2Nb

1/2)O

3

-0.2 Pb(Mg1/2

W1/2

)O3 and fluoride K

3Fe

5F

15. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V.

(uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, Septem-

ber 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J.

Stefan Institute, 2007, str. 107.

Kutnjak Z., Blinc R., Ishibashi Y.: Line of critical points and the giant electrome-

chanical response in relaxor ferroelectrics. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V.

(uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, Septem-

ber 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J.

Stefan Institute, 2007, str. 132.

Laguta V. V., Blinc R., Zalar B.: NMR and EPR study of perovskite ferroelectric:

local properties. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th

European Meeting on Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia.

Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str.

133.

Laguta V. V., Bykov, I. P., Yurchenko, L. P., Blinc R., Wohlrab S., Suchaneck G.,

Kaskel S.: Magnetic resonance and local properties of Bi FeO3 and Ni

2MnGa

thin films. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th Eu-

ropean Meeting on Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Pro-

gramme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 134.

Levstik A., Bobnar V., Filipič C., Trontelj Z., Jagličić Z., Holc J., Kosec M., Blinc

R.: A magnetoelectric relaxor. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredniki).

EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3–7 2007,

50

Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute,

2007, str. 140.

Pirc R., Blinc R.: Theory of dynamic freezing in relaxor ferroelectrics. V: Zalar

B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on

Ferroelectricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of

abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 172.

Reiter G., Homouz D., Mayers, J., Eckert J., Blinc R.: Direct measurement of the

proton Born-Oppenheimer potential in hydrogen bonded ferroelectrics

using neutron Compton scattering. V: Zalar B., Malič B., Bobnar V. (uredni-

ki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectricity, September 3–7

2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts. Ljubljana: J. Stefan

Institute, 2007, str. 178.

Vikhnin V. S., Blinc R., Pirc R.: Mechanisms of giant magnetoelectric effect in fer-

roelectric-ferromagnets and in ferroelastic-ferromagnets. V: Zalar B., Malič

B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelec-

tricity, September 3–7 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts.

Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 220.

Levstik A., Blinc R., Bobnar V., Filipič C., Holc J., Jagličić Z., Kosec M., Trontelj Z.:

A magnetoelectric relaxor. V: 10th International Conference and Exhibition

of the European Ceramic Society, June 17–21, 2007, Berlin. Programme. [S.

l.]: ECERS, 2007.

Kutnjak Z., Blinc R., Petzelt J., Kamba S.: Electric field induced critical points

and electromechanical response in relaxor ferroelectrics: [invited talk pre-

sented at 71st Annual Meeting 2007 and DPG-Spring Meeting of the Division

Condensed Matter, 26–30 March, 2007, Regensburg]. Verh. Dtsch. Phys. Ges.

(1966), 2007, Band 42, Reihe 6, str. 213.

ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Blinc R.: Order and disorder in perovskites and relaxor ferroelectrics. V: Dalal N.

S., Bussmann-Holder A. (urednika). Ferro- and antiferroelectricity: order/dis-

order versus displacive, (Structure and bonding, vol. 124). Berlin; Heidelberg;

New York: Springer, 2007, str. 51-67.

UČNO GRADIVO

Blinc R.: Magnetoelektriki. Ljubljana: Institut Jožef Stefan: Mednarodna podiplom-

ska šola Jožefa Stefana, 2007. 7 str.

UREDNIŠTVO

Bulletin of magnetic resonance. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). Philadel-

phia: Franklin Institute Press.

Ferroelectrics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1970-). New York: Gordon and

Breach.

Ferroelectrics. Letters section. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). New York:

Gordon and Breach.

51

Molecular crystals & liquid crystals bulletin. Blinc R. (član uredniškega odbora

1986-). New York: Gordon and Breach Science Publishers.

Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc R. (član uredniškega odbora

1984-). London; New York: Gordon and Breach Science Publishers., 1976–1980.

Physica. B, Condensed matter. Blinc R. (član uredniškega odbora 1975-). Amster-

dam: North-Holland, 1988-.

Romanian Journal of Physics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1994-). Bucureşti:

Editura Academiei Române, 1992-.

Ivan Bratko

ZNANSTVENI ČLANKI

Možina M., Žabkar J., Bratko I.: Argument based machine learning. Artificial In-

telligence Journal, 2007, vol. 171, no. 10/15, str. 922-937.

Srdoč A., Bratko I., Sluga A.: Machine learning applied to quality management - a

study in ship repair domain. Computers Ind., 2007, letn. 58, št. 5, str. 464-473.

Guid M., Bratko I.: Factors affecting diminishing returns for searching deeper.

ICGA Journal, June 2007, vol. 30, no. 2, str. 75-84.

Vladušič D., Kompare B., Bratko I.: Use of qualitative constraints in modelling of

the Lake Glumsø. Int. Journal Environmental Pollution, 2007, vol. 31, no. 1/2,

str. 107-124.

Sadikov A., Bratko I.: Search versus knowledge revisited again. Lect. Notes Com-

put. Sci., str. 172-180.

Sadikov A., Možina M., Guid M., Krivec J., Bratko I.: Automated chess tutor. Lect.

Notes Comput. Sci., str. [13]-25.

Guid M., Bratko I.: Computer analysis of chess champions. Lect. Notes Comput.

Sci., str. [1]-12.

Guid M., Bratko I.: Računalniška primerjava svetovnih prvakov. Šahovska misel,

2007, št. 1, str. 36-44.

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH

Štajduhar I., Bratko I.: Likelihood based classification in Bayesian networks. V:

Devedžić V. (ur.). Artificial intelligence and applications: proceedings of the

IASTED International Conference on Artificial Intelligence and Applications

as part of the 25th IASTED International Multi Conference on Applied Infor-

matics, February 12–14, 2007, Innsbruck, Austria. Anaheim; Calgary; Zurich:

Acta Press, cop. 2007, str. 335-340.

Guid M., Bratko I.: Factors affecting diminishing returns for searching deeper. V:

Herik Jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007, Amsterdam, June

15–17, 2007. [S. l.: s. n.], 2007, str. 3-14.

Guid M., Pérez A., Bratko I.: How trustworthy is CRAFTY'S analysis of chess

champions?. V: Herik Jaap van den (ur.). Computer games workshop 2007,

Amsterdam, June 15–17, 2007, str. 15-26.

52

Sadikov A., Bratko I.: Solving 20x20 puzzles. V: Herik jaap van den (ur.). Compu-

ter games workshop 2007, Amsterdam, June 15–17, 2007, str. 157-164.

Žabkar J., Bratko I., Demšar J.: Learning qualitative models through partial deriv-

atives by Padé. V: Price C. (ur.). QR07 21st International Workshop on Quali-

tative Reasoning, June 26-28, 2007, lock1 Aberystwyth University, Wales, U.

K.. [S. l.: s. n.], 2007, str. 193-202.

Žabkar J., Jerše G., Mramor Kosta N., Bratko I.: Induction of qualitative models

using discrete Morse theory. V: Price C. (ur.). 21st International Workshop

on Qualitative Reasoning, June 26–28, 2007, lock1 Aberystwyth University,

Wales, U. K. QR07. [S. l.: s. n.], 2007, str. 203-208.

Žabkar J., Sadikov A., Bratko I., Demšar J.: Qualitatively constrained equation

discovery. V: Price C. (ur.). 21st International Workshop on Qualitative Rea-

soning, June 26–28, 2007, lock1 Aberystwyth University, Wales, U. K. QR07.

[S. l.: s. n.], 2007, str. 209-211.

Luštrek M., Gams M., Bratko I.: Zakaj preiskovati globje?. V: Bohanec M., Gams

M., Rajkovič V., Urbančič T., Bernik M., Mladenić D., Grobelnik M., Heričko

M., Kordeš U. (ur.), Markič O. (uredniki). Zbornik 10. mednarodne multikon-

ference Informacijska družba IS 2007, 8.–12. oktober 2007: zvezek A: volume A,

(Informacijska družba). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2007, str. 88-91.

Krivec J., Gams M., Bratko I.: Vzorčno vodeni računalniški šahovski programi

= Pattern based computer chess programs. V: Zajc B., Trost A. (urednika).

Zbornik šestnajste mednarodne Elektrotehniške in računalniške konference

ERK 2007, 24.–26. september 2007, Portorož, Slovenija. Ljubljana: IEEE Regi-

on 8, Slovenska sekcija IEEE, 2007, zv. B, str. 107-110.


Zupan B., Bratko I., Demšar J., Juvan P., Kuspa A., Halter J. A., Shaulsky G..: Dis-

covery of genetic networks through abduction and qualitative simulation. V:

Džeroski S., Todorovski L. (urednika). Computational discovery of scientific

knowledge: introduction, techniques, and applications in environmental and

life sciences, (Lecture notes in computer science, Lecture notes in artifical

intelligence, 4660), (State-of-the-art-survey). Berlin; Heidelberg: Springer,

2007, str. 228-247.

Rajko Bratož

KNJIGA

Bratož, R.: Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecija-

na. Ljubljana, 2007. 527 str.

Razprave in članki

Bratož R.: Frühes Mönchtum in den Donau- und Balkanprovinzen. Eine Bestan-

dsaufnahme. V: Acta congressus internationalis XIV archaeologiae christia-

nae – Akten des XIV Internationalen Kongresses für Christliche Archäologie

53

(ed./Hg. R. Harreither, Ph. Pergola, R. Pillinger A. Pülz). Studi di antichità

cristiana 62 – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-

historische Klasse, Archäologische Forschungen Bd. 14, Città del Vaticano,

Wien, 2006, Pars I, str. 229-259, Pars II, Tafel 35.

Bratož R.: Izseljevanje prebivalstva iz Zahodnega Ilirika v 5. in 6. stoletju: vojni

ujetniki in begunci v pozni antiki. V: Šenk T. (ur.). Arhivistika, zgodovina,

pravo: Vilfanov spominski zbornik: Gedenkschrift für Sergij Vilfan : Vilfan's

memorial volume, (Gradivo in razprave, 30). Ljubljana: Zgodovinski arhiv,

2007, str. 247-284.

Bratož R.: Poznoantična Akvileja in njena cerkvena skupnost v luči nove mono-

grafije. V: Zgodovinski časopis 61, Ljubljana, 2007, 1–2, str. 175-200.

Bratož R.: Die Auswanderung der Bevölkerung Westillyricums im 5. und 6. Jahr-

hundert: Kriegsgefangene und Flüchtlinge in der Spätantike. V: Kambič M.,

Škrubej K. (urednika). Pravotvornost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan , ar-

hivist in pravni zgodovinar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in ume-

tnosti: Zgodovinski arhiv Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta,

2007, str. 54-56.

Vinko V. Dolenc

AVTOR DODATNEGA BESEDILA (KOMENTARJI)

Krayenbühl N., Heppner F., Yonekawa Y., Bernays R. L.: Intrasellar malignant

peripheral nerve sheat tumor (MPNST). Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št.

2, str. 201-206.

Jung J. Y., Kim S. H., Kim D. J., Kim D.-I.: Navigation-assisted transsphenoidal defla-

tion of a detachable ballon in the cavernous sinus after embolization of a diret

carotid-cavernous fistula. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 2, str. 207-212.

Oyama K., Ikezono T., Tahara S., Shindo S., Kitamura T., Teramoto A.: Petrous

apex cholesterol granuloma treated via the endoscopic transsphenoidal ap-

proach. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 3, str. 299-302.

Akhavan-Sigari R., Bellinzona M., Becker H., Samii M.: Epidermoid cysts of cer-

ebellopontine angle with extensions into the middle and anterior cranial fos-

sae: surgical strategy anf review of the literature. Acta Neurochir., 2007, letn.

149, št. 4, str. 429-432.

Santarius T., Chia H. L., Xuereb J. H., Kirollos R. W.: Sporadic malignant sheath tu-

mor of the oculomotor nerve. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 6, str. 617-622.

Özveren M. F., Fatih S. E., Alpay A., Ayhan K., Cagatay Ö., Uğur T.: Microana-

tomical architecture of Dorello's canal and its clinical implications: anatomic

report. Neurosurgery, 2007, letn. 60, št. 2, str. 1-8.

Koerbel A., Wolf S. A., Kiss A.: Peduncular hallucinosis after sacrifice of veins of

the petrosal venous complex for trigeminal neuralgia. Acta Neurochir., 2007,

letn. 149, št. 8, str. 831-833.

54

Piccirilli M., Anichini G., Fabiani F., Rocchi G.: Neurinoma of the hypoglossal

nerve in the submandibula space : case report and review of the literature.

Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 9, str. 949-952.

Seo Y., Ito T., Sasaki T., Nakagawara J., Nakamura H.: Assessment of the anatomi-

cal relationship between the ercuate eminence and superior semicircular ca-

nal by computed tomography. Neurol. Med.-chir., Tokyo, 2007, letn. 47, št. 8,

str. 335-340.

Leung G. K. K., Chun W. K. L., Nicholls J. M.: Radiation-induced rhabdomyosa-

rcomatous transformation of a recurrent meningeal haemangiopericytoma.

Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št. 11, str. 1163-1167.

Margalit N., Kesler A., Ezer H., Freedman S., Ram Z.: Tuberculum and diaphrag-

ma sella meningioma - surgical technique and visual outcome in a series of

20 cases operated over a 2.5-year period. Acta Neurochir., 2007, letn. 149, št.

12, str. 1199-1204.

Nozaki K., Okubo C., Yokoyama Y., Morita A., Akamatsu R., Nakayama T., Fuku-

hara S.-i.: Examination of the effectiveness of DVD decision support tools for

patients with unruptured cerebral aneurysms. Neurol. Med.-chir., 2007, letn.

47, št. 12, str. 531-536.

Gulsen S.: Effect of raloxifene on cerebral vasospasm following experimental sub-

arachnoid hemorrhage in rats. Neurol. Med.-chir., 2007, letn. 47, št. 12, str.

537-542.

Igor Emri

ZNANSTVENI ČLANKI

Hadač J., Slobodian P., Riha P., Saha P., Rychwalski R. W., Emri I., Kubát J.: Effect

of cooling rate on enthalpy and volume relaxation of polystirene. J. non-cryst.

solids., 2007, letn. 353, št. 28, str. 2681-2691. http://dx.doi.org/10.1016/j.jnonc-

rysol.2007.05.017.

Darinskij A. A., Tupitsyna A. I., Allen M. P., Emri I.: Liquid crystal transition in-

duced by spherical particles in anisotropic polymer brushes: molecular dyna-

mics simulation. Polym. Sci., 2007, letn. 49, št. 8, str. 944-959. http://dx.doi.

org/10.1134/S0965545X07080123.

Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Časovno odvisno vedenje po-

gonskih jermenov pod vplivom periodične mehanske obremenitve: analiza

lokacije enojne spektralne črte = Time-dependent behaviour of drive belts

under periodic mechanical loading: analysis of the location of a single line

spectrum. Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 10, str. 696-705.

STROKOVNI ČLANEK

Burnik S., Udovč M., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Vpliv vlage na mehanske

lastnosti plezalnih vrvi. Planin. vestn., april 2007, let. 112, št. 4, str. 50-52.


55

Emri I., Nikonov A. V., Florjančič U.: The effect of processing conditions on dura-

bility of polymeric products. V: Kuzman K. (ur.). Conference proceedings. Ce-

lje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2007, str. 147-154.

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH

Emri I., Florjančič U., Nikonov A. V.: Tailoring functionality and durability of

structural polymers by modifying processing conditions. V: European poly-

mer congress [also] epf, 2–6 July, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož,

Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.

Florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: Time-de-

pendent behaviour of polyamides exposed to sterilization. V: European poly-

mer congress [also] epf, 2–6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož,

Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.

Blatnik O., Florjančič U., Emri I., Junkar M.: Cheese rheology. V: Junkar M., Levy

P. R. (urednika). Proceedings of the 9th International Conference on Manage-

ment of Innovative Technologies, MIT'2007, Piran, Slovenia, October 9–10,

2007. Ljubljana: TAVO Slovene Society for Abrasive Water Jet Technology:

LAT, Laboratory for Alternative Technologies, 2007, str. 51-54.

Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Hribar A., Kramar J., Emri I.: Proces

akumulacije deformacije v prenosnih jermenih pod vplivom periodične obre-

menitve = Strain accumulation process in transmiddion belts under period-

ic loading. V: Korelc J., Zupan D. (urednika). Kuhljevi dnevi 2007, Snovik,

20.–21. september 2007. Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehan-

iko, 2007, str. 257-264.

Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Hribar A., Kramar J., Emri I.: Time-de-

pendent behaviour of belts under the influence of a periodical mechanic load.

V: Fajdiga M., Klemenc J., Zalaznik A., Trenc F. (uredniki). 8. konferenca in

razstava Inovativna avtomobilska tehnologija IAT'07, Rogla Slovenija, 10.–11.

maj 2007. Zbornik referatov, (IAT, Inovativna avtomobilska tehnologija).

Ljubljana: ULJ-FS-LAVEK, cop. 2007, str. 441-447.


Nikonov A. V., Florjančič U., Čudina M., Junkar M., Emri I.: Acoustical properties

of elastomeric concrete for innovative noise barriers. V: Emri I. (ur.). 12th In-

ternational Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12–18,

2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol.

12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.

Nikonov A. V., Zupančič B., Florjančič U., Burnik S., Emri I.: New methodology

for testing climbing ropes: comparison of different rope manufacturers. V:

Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Me-

chanics, August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in ex-

perimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent

Materials, 2007, 1 f.

56

Arčon D., Umek P., Huskić M., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sever Škapin

A.: Preparation and mechanical properties study of polystyrene nanocom-

posites with1D titanate nanostructures. V: Emri I. (ur.). 12th International

Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 12–18, 2007, Por-

torož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 12). Lju-

bljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.

Cvetko M., Sankovič M., Emri I., Svetec M., Krapec D.: Strengthening the compe-

tiveness of the Pomurje region through innovation and LLL. V: Emri I. (ur.).

12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August

12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechan-

ics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2007, 1 f.

Florjančič U., Nikonov A. V., Emri I.: Tailoring functionality and durability of

structural polymers by modifying processing conditions. V: Emri I. (ur.).

12th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, Au-

gust 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental

mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials,

2007, 1 f.

Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Mesec A., Emri I.: Time-dependent

behaviour of drive belts: the effect of the shape and location of material retar-

dation spectrum. V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances

in Experimental Mechanics, August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series

on advances in experimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for

Time Dependent Materials, 2007, 1 f.

Emri I., Florjančič U., Nouss J., Ferfolja J., Mohar U., Nikonov A. V., Voloshin

A.: The effect of processing conditions on material structure formation of

extruded LDPE. V: 4th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy,

April 12–14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society of

Rheology, 2007, str. 144.

Florjančič U., Sutton E., Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: Changes

in time-dependent response of polyamides due to sterilization. V: 4th Annual

European Rheology Conference, Napoli, Italy, April 12–14, 2007. AERC 2007:

book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology, 2007, str. 199.

Blatnik O., Florjančič U., Emri I., Junkar M.: Time-dependency of solid food

products. V: 4th Annual European Rheology Conference, Napoli, Italy, April

12–14, 2007. AERC 2007: book of abstracts. [S.l.]: European Society of Rheol-

ogy, 2007, str. 250.

Emri I., Simonyants R.: Multi-scale phenomena in polymer structure formation.

V: European polymer congress [also] epf, 2–6 july, 2007, Congress centre Ber-

nardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, 2 f.

Arčon D., Umek P., Huskić M., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sever Škapin,

A.: Preparation and mechanical properties study polystyrene nanocompos-

57

ites with 1D titanate nanostructures. V: European polymer congress [also] epf,

2–6 july, 2007, Congress centre Bernardin, Portorož, Slovenia. Ljubljana: Slov-

enian Chemical Society, 2007, 2 f.

Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I., Hribar A., Kramar J.: Viscoe-

lasticity of transmission belts. V: ASME Applied Mechanics and Materials

Conference, Austin, USA, June 3–7, 2007. McMat 2007. [Austin, USA: Uni-

versity of Texas], 2007, 1 f.

Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Vpliv mehanskega spektra

polimernega materiala na proces akumulacije deformacije pod vplivom

periodične obremenitve = The effect of mechanical spectra of polymeric ma-

terials on strain accumulation process under periodic loading conditions. V:

Jenko M. (ur.). 15. konferenca o materialih in tehnologijah = 15th Conference

on Materials and Technology, 8–10 October, 2007 Portorož, Slovenia. Pro-

gram in knjiga povzetkov. Ljubljana: Inštitut za kovinske materiale in teh-

nologije], 2007, str. 49.

DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI

Kuselj B., Dimitrievski I., Florjančič U., Nikonov A. V., Zupančič B., Emri I.: As-

sessment of developmental oportunities in production of elastomeric seals.

V: Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental

Mechanics, August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in ex-

perimental mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent

Materials, 2007, [35] str.

KONČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKAV

Emri I.: Razvoj nove kardiovaskularne kirurške tehnike z uporabo tehnike PA ma-

terialov: študij dinamike krčenja inteligentnih PA vlaken pri termični obre-

menitvi: zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2007. 1 zv.

ELABORAT, PREDŠTUDIJA, ŠTUDIJA

Jarm J., Emri I.: 12th International workshop on advances in experimental mecha-

nics: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperi-

mentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.

Emri I., Florjančič U., Zupančič B., Nikonov A. V., Boscarol P., Oblak P., Dimi-

trievski I., Kuselj B.: Analiza (ocena) razvojnih priložnosti na področju proi-

zvodnje tesnil: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za

eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.

Emri I., Jarm J.: Inteligentne zaščitne kompozitne plošče in lupine: znanje za var-

nost in mir 2006–2010: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo,

Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.

Adam F., Emri I., Kovač B., Pirnat R..: Predlog sistemskega ukrepa za spodbujanje

uvajanja novih tehnologij v slovenska podjetja. Ljubljana: Univerza v Ljublja-

ni, Fakulteta za strojništvo, 2007. 32 f.

58

Emri I., Kovač B., Pirnat R., Adam F.: Predlog ukrepa za spodbujanje uvajanja no-

vih tehnologij v Slovenska podjetja. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center

za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.

Emri I., Florjančič U., Jarm J.: Razvoj nove kardiovaskularne kirurške tehnike z

uporabo tehnike PA materialov: študij dinamike krčenja inteligentnih PA vla-

ken pri termični obremenitvi: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojni-

štvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA (IDEJNI PROJEKT, IZVEDBENI PROJEKT)

Florjančič U., Emri I., Jarm J., Marion L., Grošelj D.: Nanostrukturirani polimerni

implantati v medicini: vloga. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za ek-

sperimentalno mehaniko, CEM, 2007. 1 zv.

ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV

Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I., Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F.,

Hvilsted S., Lauprêtre F..: Members of the steering committee. SUPERNET,

The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of

Complex Polymer Structures: duration five years. Strasbourg: European Sci-

ence Foundation, 1999–2003. http://www.esf.org/supernet.

PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISA

Emri I., Kramar J., Nikonov A. V., Florjančič U., Zupančič B.: Durability of ti-

ming-belts: predstavljeno na European Rheology Meeting. Samoëns, France,

8th January, 2007.

Emri I.: Example of success story - how to succeed on the global market: predavanje

na Brokerage event in the field of plastics, rubber and chemistry. Celje, 18.

April, 2007.

Emri I., Whither solid - state rheology: re-inventing the wheel: predstavljeno na

Conference on »Whither rheology«. Wales, 2–4 April, 2007.

VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISA

Emri I.: Can polymers be inteligent: vabljeno predavanje na 42eme congres du Gro-

upe Français de Rheologie. Octobre 10, 2007; Clearmont-Ferrand.

DRUGA IZVEDENA DELA ALI DRUGO

Emri I., Co-Chair. 2007 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental

and Applied Mechanics: time dependent phenomena in polymeric micro and

nanofibers. Springfield, Massachusetts, USA, June 4–6, 2007.

Altendorfer F., Duhovnik J., Emri I., Gantar G., Govekar E., Grum J., Junkar M.,

Kampuš Z., Kopač J., Kuzman K., Noe D., Sluga A., Starbek M., Tušek J., Vižin-

tin J.: Programme committee. 6th International Conference on Industrial Tools

and Material processing Technologies. Bled, Slovenia, 11–14 September, 2007.

Emri I., Lequeux F.: Chairperson. AERC 2007, 4th Annual European Rheology

Conference: solids, glasses & granular materials: symposia and chairpersons.

Napoli, Italy, April 12–14, 2007.

UREDNIŠTVO

59

Emri I. (ur.). 12th International Workshop on Advances in Experimental Mechani-

cs, August 12–18, 2007, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimen-

tal mechanics, vol. 12). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materi-

als, 2007. 1 optični disk (CD-ROM).

Mechanics of time-dependent materials. Emri I. (glavni urednik 1997-). Dordre-

cht; Norwell, MA: Kluwer, 1997-.

Strojniški vestnik. Emri I. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Zveza stroj-

nih inženirjev in tehnikov Slovenije [et al.]: = Association of Mechanical En-

gineers and Technicians of Slovenia [et al.], 1955-.

DRUGO

Emri I., Florjančič U.: Institute for Sustainable Innovative Technologies - iSIT:

national industrial integrative research, development and educational centre.

Ljubljana: iSIT, 2007.

Peter Fajfar

KNJIGA

Pinto P. E., Fajfar P., Chryssanthopoulos M., Franchin P., Dolšek M., Kazantzi

A.: Probabilistic Methods for Seismic Assessment of Existing Structures: LESS-

LOSS - Risk Mitigation for Earthquakes and Landslides. Report no. 2007/06.

Pavia: Istituto universitario di studi superiori, 2007, 174 str.

ZNANSTVENA ČLANKA

Dolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment of

plan-asymmetric buildings. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2007, letn. 36, št.

13, str. 2021-2041.

Peruš I., Fajfar P.: Prediction of the force-drift envelope for RC columns in flex-

ure by CAE method. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2007, letn. 36, št.15, str.

2345-2363.

ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH

Fajfar P.: Seismic assessment of structures by a practice-oriented method. V:

Ibrahimbegović A., Kožar I. (urednika), Extreme man-made and natural haz-

ards in dynamics of structures, Proceedings of the NATO Advanced Research

Workshop, Opatija, Croatia, 28 May–1 June 2006, (NATO security through

science series, Sub-series C, Environmental and security). Dordrecht [etc.]:

Springer, 2007, str. 257-284.

Dolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment of

buildings. V: Computational methods in structural dynamics and earthquake

engineering, COMPDYN 2007, 13–16 June 2007, Rethymno, Crete, Greece. Ec-

comas, 2007, 12 str.

Peruš I., Poljanšek K., Fajfar P.: On deformation and energy dissipation capacity

of RC columns in flexure. V: Earthquake Engineering: 9th Canadian con-

ference on Earthquake Engineering, Proceedings, June 26–29, 2007, Ottawa,

60

Canada, The Canadian Association for Earthquake Engineering, 2007, str.

1160-1169.

Fajfar P., Dolšek M.: Seismic performance analysis of infilled reinforced concrete

frames. V: Proceedings of the 6th National Conference on Earthquake Engi-

neering, 16–20 October 2007, Istanbul, 24 str.

Peruš I., Fajfar P.: On deformation capacity of reinforced concrete columns in flex-

ure. V: Proceedings of the 8th Pacific Conference on Earthquake Engineering,

5–7 December 2007, Singapore, CD-ROM, Paper No. 87, 8 str.

UREDNIŠTVO

Earthquake engineering & structural dynamics. Fajfar P. (urednik 2003-). Chiches-

ter; New York: J. Wiley.

Earthquake spectra. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2006-). Oakland, Calif.:

Earthquake Engineering Research Institute.

Bulletin of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2003-). Dor-

drecht: Kluwer Academic.

Earthquake engineering and engineering vibration. Fajfar P. (član uredniškega od-

bora 2002-). Beijing: Science Press.

ISET Journal of Earthquake Technology. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1998-).

Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology.

International journal for engineering modelling. Fajfar P. (član uredniškega odbora

1991-). Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre;

Zagreb: Faculty of Civil Engineering.

Journal of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1997-). Lon-

don: Imperial College Press.

Journal of seismology and earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega od-

bora 1999-). Tehran: International Institute of Earthquake Engineering and

Seismology.

Dušan Ferluga

6 objav, med njimi:

ZNANSTVENI ČLANKI

Šlajpah M., Gorinšek B., Berginc G, Vizjak A., Ferluga D., Hvala A., Meglič A., Ja-

kša I., Furlan P., Gregorič A., Kaplan-Pavlovčič S., Ravnik-Glavač M., Glavač

D.: Sixteen novel mutations identified in COL4A3, COL4A4, and COL4A5

genes in Slovenian families with Alport syndrome and benign familial hema-

turia. Kidney Int., 2007; letn. 71, št. 12, str. 1287-1295.

Tomažič J., Pirš M., Matos T., Ferluga D., Lindič J.: Multiple infections after com-

mercial renal transplantation in India. Nephrol. Dial. Transplant., 2007, letn.

22, št. 3, str. 972-973.

Jurčić V., Jeruc J., Marić S., Ferluga D.: Histomorphological assessment of phlebitis

in renal allografts. Croat. Med. J., 2007, letn. 48, št. 3, str. 327-332.

61

Franc Forstnerič

ZNANSTVENI ČLANKI

Forstnerič F.: Manifolds of holomorphic mappings from strongly pseudoconvex

domains. Asian. J. Math., 2007, vol. 11, no. 1, str. 113-126.

Drinovec-Drnovšek B., Forstnerič F.: Holomorphic curves incomplex spaces.

Duke Math. J., 2007, vol. 139, no. 2, str. 203-254.

Forstnerič F., Slapar M.: Deformations of Stein structures and extensions of holo-

morphic mappings. Math. Res. Lett., 2007, vol. 14, no. 2, str. 343-357.

Forstnerič F., Ivarsson B., Kutzschebauch F., Prezelj-Perman J.: An interpolation

theorem for proper holomorphic embeddings. Math. Ann., 2007, bd. 338, hft.

3, str. 545-554. http://dx.doi.org/10.1007/s00208-007-0087-1.

Forstnerič F., Slapar M.: Stein structures and holomorphic mappings. Math. Z.,

2007, vol. 256, no. 3, str. 615-646.

Ivan Gams

ZNANSTVENI ČLANEK

Gams I.: Pokrajina, krajina in regija v luči geografskega terminološkega slovarja.

Dela, št. 28, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, str. 7-13.

Kajetan Gantar

KNJIGA

Gantar K.: Terencij, Dekle z otoka Androsa (uvodna študija str. 5-22, prevod str.

23-144, opombe str. 145-153). Zbirka »Iz antičnega sveta« 37. knjiga. Maribor,

Študentska založba Litera, 2007. 153 str.

ZNANSTVENI ČLANKI

Gantar K.: Das Skäische Tor. V: Klasika – Balkanistika – Paleoslavistika / Classi-

cal, Balkan and Paleoslavic Studies. MANU, Skopje, 2007, str. 25-34.

Gantar K.: Nestor. V: Kakovostna starost 10, 2007, 4, str. 80-88.

STROKOVNI IN POLJUDNI ČLANKI

Gantar K.: Ob sedemdesetletnici akademika dr. Primoža Simonitija. Glasnik Slo-

venske matice 31 (2005–2007), str. 217-220.

Gantar K.: Legenda slovenskega prevajalstva – Janko Moder (1914–2006). Mohor-

jev koledar 2008, Celje, 2007, str. 185-188.

Gantar K.: Ljudje dveh domovin – Teden med rojaki v Torontu. Mohorjev koledar

2008, Celje, 2007, str. 105-113.

Gantar K.: Beg pred svobodo. Tretji dan XXXVI, 9-10, 2007, str. 96-101.

Gantar K.: Največji čar stare grške književnosti je njena izvirnost. E. Kobal, Strast

po znanju in spoznavanju, 2. knjiga, Ljubljana 2007, str. 235-250.

Josip Globevnik

ZNANSTVENI ČLANKI

62

Globevnik J.: Analyticity on translates of a Jordan curve. Trans. Am. Math. Soc.,

2007, vol. 359, no. 11, str. 5555-5565.

Globevnik J.: Degree and holomorphic extensions. Math. Res. Lett., 2007, vol. 14,

no. 4, str. 615-622.

Globevnik J.: Holomorphic extendibility and mapping degree. Proc. Roy. Soc.

Edinb. 137, no. 4, str. 799-806.

Matija Gogala

ZNANSTVENA ČLANKA

Trilar T., Gogala M.: The song structure of Cicadetta podolica (Eichwald 1830)

(Hemiptera: Cicadidae). Acta Entomol. Slov. (Ljublana), julij 2007, vol. 15, št.

1, str. 5-20.

Gogala M.: Trilar T.: Description of the song of Purana metallica from Thailand

and P. latifascia from Borneo (Hemiptera, Cicadidae). Tijdschr. Entomol.,

2007, vol. 150, str. 389-400.


Gogala M., Drosopoulos S., Trilar T.: Present status of mountain cicadas (Cicadet-

ta montana s. lato) in Europe. 4th European Hemiptera Congress, Ivrea, Italy,

10.–14. september 2007.

Gogala M., Trilar T.: Drosopoulos S. Surprizing discoveries in palaearctic moun-

tain cicadas by acoustic research. XXI. IBAC congress, Pavia, Italy, 15.–18.

september 2007.

Trilar T., Gogala M.: The cicadas from the genus Pagiphora (Hemiptera, Cicadi-

dae) are singing in surprisingly low frequencies. XXI. IBAC congress, Pavia,

Italy, 15.–18. september 2007.

Trilar T., Gogala M.: Slovenian Wildlife Sound Archive. XXI. IBAC congress, Pa-

via, Italy, 15.–18. september 2007.

POGLAVJE V STROKOVNI MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Gogala A., Sivec I., Gogala M.: Žuželke. V: Kaligarič M., Pipenbaher N., Lipej, L.

(uredniki), Živi svet porečja Dragonje. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in

matematiko, 2007, str. 18-21.

SPREMNA BESEDA

Gogala M.: Spremna beseda. V: Batič F., Tome S., Božič I. A., Culiberg M., Sivec

I., Trilar T.: Skrivnosti gozda. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2007,

2007, str. 3-4.

DRUGO

Gogala M.: Ob sedemdesetletnici prof. Boštjana Kiaute. Erjavecia, oktober 2007,

vol. 22, str. 2-5.

VABLJENI PREDAVANJI NA KONFERENCAH BREZ NATISA

Gogala M.: Raba slovenščine v objavah slovenskih naravoslovcev: [prispevek na Po-

svetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15. maj 2007]. Ljubljana, 2007.

63

M. Gogala.: Scopolijeva »Cicada montana« je danes že deset vrst škržadov. [pre-

davanje na srečanju: Joannes Antonius Scopoli (1723–1788), njegovo delo in

pomen za razvoj naravoslovja na Slovenskem. Idrija, 25. oktobra 2007], Idrija,

2007.

UREDNIŠTVO

Acta carsologica. Gogala M. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Inštitut

za raziskovanje Krasa, 1974-.

Bioacoustics. Gogala, M. (član uredniškega odbora 1988-). Berkhamsted: A. B.

Academic.

Entomologia Croatica. Gogala, M. (član uredniškega odbora 1995-). Zagreb: Hr-

vatsko entomološko društvo.

Proteus. Gogala M. (član uredniškega odbora 1980-), Ljubljana: Prirodoslovno

društvo Slovenije.

Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne

vede. Gogala M. (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: Slovenska aka-

demija znanosti in umetnosti, 1982-.

Igor Grabec

ZNANSTVENI ČLANKI

Grabec I.: The normalized radial basis function neural network and its relation

to the perceptron. Dyn. Contin. Discrete Impuls. Syst., 2007, letn. 14, suppl. 1,

str. 129-132.

Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Modeling the field of laser welding melt pool

by RBFNN. Dyn. Contin. Discrete Impuls. Syst., 2007, letn. 14, suppl. 1, str.

227-231.

Grabec I., Ferkolj I., Grabec D., Grošelj D.: Prediction of clinical response to treat-

ment of Chron's disease by using RBFN. Dyn. Contin. Discrete Impuls. syst.,

2007, letn. 14, suppl. 1, str. 602-607.

Potočnik P., Thaler M., Govekar E., Grabec I., Poredoš A.: Forecasting risks of

natural gas consumption in Slovenia. Energy Policy, 2007, letn. 35, št. 8, str.

4271-4282. http://dx.doi.org/10.1016/j.enpol.2007.03.001.

Šušteršič G., Grabec I., Prebil I.: Statistical model of a vehicle-to-barrier colli-

sion. Int. J. Impact Eng., 2007, letn. 34, št. 10, str. 1585-1593. http://dx.doi.

org/10.1016/j.ijimpeng.2006.09.093.

Hočevar M., Širok B., Blagojević B., Grabec I.: Experimental modeling of a ca-

vitation vortex in the draft tube of a Francis turbine using artificial neural

networks. J. Hydraul. Res., 2007, letn. 45, št. 4, 538-546.

STROKOVNI ČLANEK

Jerič A., Gradišek J., Grabec I., Govekar E.: Vpliv okrova na hrup batnega kompre-

sorja = The influence of the housing on the noise emitted by a reciprocating

compressor. Stroj. vestn., 2007, letn. 53, št. 6, str. 399-408.

64


Jerič A., Mužič P., Grabec I., Govekar E.: Laser droplet welding of zinc-coated steel

sheets. V: Kuzman K. (ur.). Conference Proceedings. Celje: TECOS, Slovenian

Tool and Die Development Centre, 2007, str. 45-49.

OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCI

Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Statistical modeling of multi-dimensional fi-

elds. V: Zupančič B., Karba R., Blažič S. (uredniki). 6th EUROSIM Congress

on Modelling and Simulation, Ljubljana, Slovenia, 9–13 September, 2007. EU-

ROSIM 2007: Proceedings of the 6th EUROSIM Congress on Modelling and

Simulation, 9–13 September 2007, Ljubljana, Slovenia. Vol. 2, Full papers. Vi-

enna: ARGESIM, cop. 2007, 6 str.

Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modelling and characterisation of plasma shie-

lding. V: Geiger M., Otto A., Schmidt M. (uredniki). Laser Assisted Net Shape

Engineering 5: Proceedings of the 5th LANE 2007, Erlangen, September 25–28,

2007. Vol. 2. Bamberg: Meisenbach, 2007, str. 661-671.

Potočnik P., Govekar E., Grabec I.: Short-term natural gas consumption fore-

casting. V: De Felice F. (ur.). Proceedings of the 16th IASTED International

Confrence on Applied Simulation and Modelling, Palma de Mallorca, Spain,

August 29–31, 2007, (A Publication of the IASTED, 581). Anaheim; Calgary;

Switzerland: ACTA Press, cop. 2007, str. 353-357.

Potočnik P., Govekar E., Grabec I.: Acoustic and acoustic emission based condi-

tion monitoring of production processes. V: The Second World Congress on

Engineering Asset Management and the Fourth International Conference on

Condition Monitoring, Harrogate, UK, 11–14 June, 2007. WCEAM CM 2007.

[s. l.]: Coxmoor publishing company, cop. 2007, str. 1614-1624.


Borštnik A., Grabec I.: Statistično modeliranje dvodimenzionalnih kaotičnih polj

= Statistical modeling of two dimensional chaotic fields. V: Robnik M., Koro-

šak D. (urednika). 5. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida,

Maribor, 14. 15. in 16. december 2006. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP,

2006, [2] f.

Borštnik A., Govekar E., Grabec I.: Statistical modelling of laser welding melt

pool. V: SKIADAS, Christos H. (ur.). XIIth Applied Stochastic Models and

Data Analysis International Conference, Chania, Crete, Greece, May 29–June

1, 2007. ASMDA 2007: book of abstracts. [S. l.]: [S. n.], 2007, str. 30.

Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Statistical modeling of laser welding pool. V:

European Conference on Complex 2007, Dresden, October 1–6, 2007: abstract

book. [Dresden]: [s. n.], 2007, str. 168.

Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modelling of plasma shielding phenomena. V:

Dmitrieva N. A. (ur.), Snegiryova T. Yu.: The Third International Conference,

Crimea, Ukraine, 29 May–1 June, 2007. Laser technologies in welding and ma-

65

terials processing: abstracts of papers and program. Kiev: E. O. Paton Electric

Welding Institute of NAS of Ukraine, 2007, str. 54-55.

Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Statistical modeling of multi-dimensional

chaotic fields. V: 8th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Mari-

bor, Slovenia, 2–6 July 2007. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru,

Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2007,

str. 19-20.

Grabec I.: Absolute maximum entropy principle and self-organization of memory

cells. V: 8th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor, Slovenia,

2–6 July 2007. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru, Center for Appli-

ed Mathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2007, str. 27-28.

Jeromen A., Govekar E., Grabec I.: Sunkovna metoda za merjenje absorptivnosti

površin poljubne kvalitete. V: Lužnik J., Trontelj Z., Ziherl P. (uredniki). 12.

slovensko srečanje o uporabi fizike, Terme Olimia, Podčetrtek, 9. november.

Zbornik povzetkov, (Slovensko srečanje o uporabi fizike, 12). Ljubljana: Dru-

štvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije: Nacionalni komite za fi-

ziko, 2007, 1 str.

Potočnik P., Grabec I., Mužič P., Govekar E.: Industrijske aplikacije napovedova-

nja in spremljanja procesov. V: Robnik M., Korošak D. (urednika). 6. simpozij

fizikov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 13., 14. in 15. decem-

ber 2007. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2007, 1 str.

Rozman R., Grabec I., Govekar E.: Model in karakterizacija lasersko tvorjenega

plazemskega oblaka. V: Robnik M., Korošak D. (urednika). 6. simpozij fizi-

kov Univerze v Mariboru, Hotel Piramida, Maribor, 13., 14. in 15. december

2007. Zbornik povzetkov. Maribor: CAMTP, 2007, 1 str.

Borštnik A., Grabec I., Govekar E.. Statistical modeling of laser welding melt pool.

V: European Conference on Complex Systems, Dresden, October 1.–5., 2007,

Complex Systems Society - ECCS07-139, Complex Systems Methods.


Grabec, P., Potočnik, G., Šušteršič E., Govekar, Prebil I.: Statistical modeling of

complex phenomena, IV Meeting of COST P10 Action: Physics of Risk, Paler-

mo, 20–24 September 2007.

VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISA

Grabec I.: Experimental design and data evaluation: statistical modeling of physi-

cal laws: vabljeno predavanje na Marie Curie Training Course 2 - Characteri-

sation techniques for cementitious materials. March 5–9, 2007; Ljubljana.

DRUGO

Grabec I.: Extraction of physical laws from joint experimental data. ArXiv.Org,

2007, 18 f. http://arxiv.org/abs/0704.0151.

Kosel T., Grabec I.: Intelligent location of simultaneously active acoustic emission

sources - Part I. ArXiv.Org, 2007, 5 f. http://arxiv.org/abs/0704.0047.

66

Kosel T., Grabec I.: Intelligent location of simultaneously active acoustic emission

sources - Part II. ArXiv.Org, 2007, 5 f. http://arxiv.org/abs/0704.0050.

Grabec I.: Estimation of experimental data redundancy and related statistics. Ar-

Xiv.Org, 2007, 7 f. http://arxiv.org/abs/0704.0162.

Grabec I.: Experimental modeling of physical laws. ArXiv.Org, 2007, 12 f. http://

arxiv.org/abs/0704.0107.

Grabec I.: A general approach to statistical modeling of physical laws: nonparame-

tric regression. ArXiv.org., 2007, 17 f. http://arxiv.org/abs/0704.0089.

Niko Grafenauer

KNJIGA

Grafenauer N.: Skrivnosti. Pesmi, nova dopolnjena izdaja. Založba Nova revija,

2007.

RAZPRAVA, ŠTUDIJI

Grafenauer N.: Facit. Uvodna razprava v jubilejni 300. št. Nove revije, 2007.

Grafenauer N.: Povabilo k večerji. Spremna študija v pesniški zbirki Janeza Berni-

ka »Nikogar ni k večerji«, 2007.

Grafenauer N.: Wer? Selbstbildnis eines Künstlers. Študija v zborniku Mein Bild –

Meine Religion, Wilhelm Fink Verlag München, 2007.

Franc Gubenšek

OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI

Lovšin N., Gubenšek F., Kordiš D.: Evolutionary history of CR1 retrotransposons

in chordates. V: FASEB summer research conferences, June 2–7,2007, Tucson,

Arizona. Mobile Elements in Mammalian Genomes. [S. l.: s. n.], 2007, str. 74.

UREDNIŠTVO

Acta chimica slovenica. Gubenšek F. (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana:

Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993-. http://acta.

chem-soc.si/.

Toxicon. Gubenšek, Franc (član uredniškega odbora 1982-). Oxford: Pergamon

press, 1962-.

Tine Hribar

ZNANSTVENI ČLANKI

Hribar T.: Weltethos und die europäische Zivilreligion. V: Europa, Welt und Hu-

manität im 21. Jahrhundert, Phainomena, 16(2007)60-61, str. 133-146.

Hribar T.: Svetovni etos in evropska civilna religija. Phainomena, 16(2007)62-63,

str. 123-132.

Hribar T.: Dobro in/kot Eno. Nova revija 26(2007)300, str. 320-344.

DRUGI ČLANKI

Hribar T.: Drugi začetek. Nova revija 26(2007)300, str. 14-23.

67

Hribar T.: Za »Novi Demos«. Mladina 5, 21. december 2007, str. 39-40.

Hribar T.: Desnico streznitev še čaka. Mladina 51, 21. december 2007, 40-41.

REFERATA

Hribar T.: Filozofsko-etični vidiki odgovornosti vojaka. Posvet: Osnutek etičnega

kodeksa Slovenske vojske, Poljče 15. junij 2007.

Hribar T.: Stanje duha na Slovenskem. srečanje »Draga«, Občine, 2. september

2007.

INTERVJU

Hribar T.: Končni cilj je Slovenija kot katoliška država (Marko Pečauer). Delo –

Sobotna priloga, 15. december 2007, str. 5-8.

Andrej Inkret

OBJAVLJENI DELI

Inkret A.: Prispevki v zgodovino. V: Toporišič T., Skubic B., Malič T., Dermelj M.

(uredniki): Ali je prihodnost že prišla? Petdesetletnica Slovenskega mladinske-

ga gledališča. Slovensko mladinsko gledališče. Ljubljana, 2007, str. 131-146.

Inkret A.: Pismo glavnemu uredniku. Nova revija XXVI/2007, št. 300, str. 379–381.

Drago Jančar

KNJIGE

Jančar D.: Katharina, der Pfau und der Jesuit (Katarina, pav in jezuit). Roman.

Prevod Klaus Detlef Olof. Folio Verlag, Wien, 2007, 472 str.

Jančar D.: La grande valse brillante: pièce en trois Actes, (Veliki briljantni valček).

Prevedla Andrée Lück-Gaye in Zdenka Štimac. L'Espace d'un instant, Paris,

2007, 134 str.

Jančar D.: Il ronzio (Zvenenje v glavi ). Roman. Prevedla Roberto Dapit in Martin.

Forum. Udine, 2007, 253 str.

Drago Jančar : Der Wandler der Welt, Der Mythos von Dädalus. (Graditelj. Mit o

Dedalu.) Prevod Klaus Detlev Olof. Berlin Verlag, 2007, 172 str.

Jančar D.: Staviteľ. Mýtus o Daidalovi. (Graditelj. Mit o Dedalu.) Prevedla Svetlana

Kmecová. Slovart, Bratislava, 2007, 184 str.

Jančar D.: Lucijine oči. Novele. Prevedla Mirjana Hečimović. Meandar, Zagreb,

2007, 147 str.

Jančar D.: L'alumne de Joyce. Novela. Prevedel Jaume Creus. Míting de levites, Bar-

celona, 2007, 67 str.

GLEDALIŠČE

Jančar D.: Laka konjica (Lahka konjenica). Drama. Prevedel Milan Đorđević. Re-

žija Milan Karadžić. Beograjsko dramsko pozorište. Premiera 5. maj 2007.

Jančar D.: Izginuli spomin. Scenarij za slovesnost ob svetovnem dnevu človekovih

pravic. Režija Janez Vajevec, glasba Primož Ramovš . Cankarjev dom. Ljublja-

na, 10. december 2007.

68

NOVELE

Jančar D.: A Sunday in Oberheim. Brandon Twenty-Five. Brandon Books, Ireland.

Dingle 2007, str 32-37.

Jančar D.: Ultima Creatura. From the Heart of Europe. Texture Press Guilderland,

New York, 2007, str 77-89.

Jančar D.: Proročanstvo. Tema, časopis za knjigu, br. 3-4. Centar za knjigu. Za-

greb, 2007, str. 9-16.

Jančar D.: Die Prophezeiung. Edit, Leipzig Frühjahr 2007, str. 42-45.

ESEJI, ČLANKI

Jančar D.: Écrire dans une langue mineure. Au sud de l'Est 3. Paris, 2007, str.

98-101.

Jančar D.: El nocturn de matinada. Revista d'idees i Cultura, num. 9. Barcelona,

2007, str. 27-30.

Jančar D.: Bioskop »Volta«. Drugi pored mene. Samizdat B 52, Beograd, 2007, str.

96-103.

Jančar D.: Kino »Volta« . Drugijat do teb. Izdatelstvo Pigmalion, Plovdiv, 2007, str.

339-350.

Jančar D.: Das eigene Gesicht: über Boris Pahor und die slowenische Frage Europas.

Literatur und Kritik Nr. 417/418. Salzburg, 2007, str. 19 – 21.

Jančar D.: Słowenia i złoty cielec. Gazeta Wyborcza, Warszawa, 1. februar 2007,

str. 17.

Jančar D.: Architekt świętym? Gazeta Wyborcza, Warszawa, 5. julij 2007, str. 17.

Jančar D.: Jutranji nokturno: januarski zapisek. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana,

17. februar 2007 str. 32.

Jančar D.: Umetnost in herojska krepost. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 17. ma-

rec str. 40.

Jančar D.: … različen po svojih obrazih. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 14. april

2007, str. 32.

Jančar D.: »Saj znamo vsi angleško, a ne?« Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 19. maj

2007, str. 32.

Jančar D.: U susret Lakoj konjici. Politika – Kultura, umetnost, nauka. Beograd,

5. maj 2007, str. 5.

Jančar D.: Drzni znanilci starih časov. Delo. Ljubljana, 11. junij 2007, str. 5

Jančar D.: O fantu, ki je strahu iskal. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 16. junij

2007, str. 32.

Jančar D.: Zlati časi, malce grenki. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 11. avgust

2007, str. 32.

Jančar D.: Mali človek in njegove mame. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 8. sep-

tember 2007, str. 40.

Jančar D.: Besede, ki se bodo izgovarjale v zadnji uri, bodo slovenske: zapiski iz

Schiavonie. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 15. september 2007, str. 16-18.

69

Jančar D.: Filozofija province. Delo. Sobotna priloga. Ljubljana, 6. oktober 2007,

str. 40.

Jančar D.: Zelo očitna krava. Delo, Sobotna priloga Ljubljana, 27. oktober 2007,

str. 40.

Jančar D.: Otok svobode in cenzura. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 24. novem-

ber 2007, str. 40.

Jančar D.; Vrag na vasi: država brez državljanov. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana,

13.I.2007, str. 24-25.

Jančar D.: Vsem gnado in mir. Delo, Sobotna priloga. Ljubljana, 22. december

2007, str. 40.

Jančar D.: Zahvalni govor ob nagradi Jean Améry. Delo, Književni listi. Ljubljana,

15. oktober 2007.

Jančar D.: Goldene Zeiten kommen nicht von allein. Der Standard, Wien, 21. 12.

2007, str. 2.

Andrej Jemec

SKUPINSKE RAZSTAVE

Slovenska likovna umetnost, Iz zbirke NLB, Borgo Castello, Gorica, 17. februar–15.

april 2007.

22. Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana, 8.–17. maja 2007.

Grafična razstava, Press art Werk, Kötschach-Mauthen, 22. julij–15. avgust 2007.

27. grafični bienale Ljubljana, Tiskano v MGLC, Galerija Kresija, 5.–21. september

2007.

Images of Slovenian Contemporary Art, Ministry of Culture of Czech Republic,

Praha, 16. november 2007.

Grafika iz depoja galerije, II. del, Galerija Velenje, 21. december 2007–16. februar

2008.

JAVNA DELA

Jemec A.: Žarenje, 2006, akril-platno, 200 x 160 cm. Odhodni hol novega potni-

škega terminala letališča Jožeta Pučnika, Ljubljana-Brnik.

Jemec A.: V začetku so bile črke, 2000, akril-platno, 65 x 200 cm. Sedež Sveta Evro-

pe, Palača Justus Lipsius, Bruselj, 17. december 2007–1. julij 2008.

Jemec A.: Smer pisave, 2001, akril-platno, 65 x 200 cm. Sedež Sveta Evrope, Palača

Justus Lipsius, Bruselj, 17. december 2007–1. julij 2008.

ČLANKI

Jemec A.: Rdeča Slovenija? Ampak, januar–februar 2007, str. 36-37.

Jemec A.: Govor ob otvoritvi razstave grafik Prvi listi v Narodni galeriji, Ampak,

oktober 2007, str. 64.

Jemec A.: Trnovo. Ko je odšel Plečnik, se je začelo …Ampak, november 2007, str.

34-35.

SODELOVANJE NA SIMPOZIJU

70

Jemec A.: Erstes Kötschach-Mauthner Radiersymposium, Mauthen, 11.–21. julij

2007.

Taras Kermauner

KNJIGE

Kermauner T.: Svetost, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija sloven-

ske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998-. Zv.

Kermauner T.: Čitalniška dramatika, (Dela, 56; 59). Ljubljana: Slovenska akademi-

ja znanosti in umetnosti, 2001-. Zv.

Kermauner T.: Detelova dramatika, (Dela, 60). Ljubljana: Slovenska akademija

znanosti in umetnosti, 2002-. Zv.

ZNANSTVENI ČLANEK

Kermauner T.: Je Križ razpotje ali brezpotje?: (ob Briškega Križu). Dialogi (Mari-

bor), 2007, letn. 43, št. 1/2, str. 33-54.


Kermauner T.: Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike. V:

Pirjevec J. Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih

1918–1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave,

23). Ljubljana: SAZU, 2007, str. 9-21.

AVTOR DODATNEGA BESEDILA

Kozak P. Zbrano delo, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Knj. 216).

Maribor: Litera, 2005-. Zv.

Vuga S. Kobariško zrcalo: romaneskni triptih. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007.

191 str.

Pregarc A. Odtenki vesti. Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Koščak, 2007. 109 str.

Novak B. Pesem o kralju Matjažu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007. 317 str.

Gradišnik B. Roka, voda, kamen: roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj,

(Zbirka Nova slovenska knjiga). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.

237 str.

Gradišnik B. Roka, voda, kamen: roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj, (Zbir-

ka Nova slovenska knjiga). Dotis [i. e.] popravljena 1. izd. Ljubljana: Mladin-

ska knjiga, 2007. 239 str.

DRUGO

Kermauner T.: Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika, (Rekonstrukcija

in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: 2000 - dvatisoč, 2007.

430 str.

Gabrijel Kernel

ZNANSTVENI ČLANKI

DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B.

P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Study of multi-muon bundles in cosmic ray

71

showers detected with the DELPHI detector at LEP. Astropart. Phys., 2007,

vol. 28, str. 273-286.

DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan

B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for a fourth generation b -́quark at

LEP-II at √s=196-209 GeV. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 50,

no. 3, str. 507-518.


P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Investigation of colour reconnection in WW

events with the DELPHI detector at LEP-2. The European Physical Journal. C,

2007, vol. 51, no. 2, str. 249-269.

DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,

Podobnik T., Zavrtanik D.: Zγ* production in e+e- - interactions at √s = 183-209

GeV. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, no. 3, str. 503-523.


P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Study of triple-gauge-boson couplings ZZZ,

ZZγ and Zγγ at LEP. The European Physical Journal. C, 2007, vol. 51, str.

525-542.


P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for pentaquarks in the hadronic decays

of the Z boson with the DELPHI detector at LEP. Phys. Lett., Sect. B., 2007,

vol. 653, str. 151-160.

Boštjan Kiauta

Kiauta B.: Odonatological Abstracts Nos 16256–16727. Odonatologica 2007, letn.

36, št. 1, str. 95-116; št. 2, str. 219-241; št. 3, str. 319-338; št. 4, str. 421-440.

Matjaž Kmecl

STROKOVNI ČLANEK

Kmecl M.: Valvasorjev kulturnozgodovinski pomen. Glas. Slov. matice, 2005/2007,

letn. 29/31, št. 1/3, str. 5-9.

POLJUDNI ČLANEK

Kmecl M.: Ljubljanska kultura, mestni »genius loci«: ob 120-letnici požara v lju-

bljanskem stanovskem gledališču. Ljubljana, 3. december 2007, letn. 7, št.

10/12, str. 48-49.


Kmecl M.: O Valvasorjevem kulturnozgodovinskem pomenu za Slovence. Glas.

Slov. matice, 2005/2007, letn. 29/31, št. 1/3, str. 5-9.

PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA

Kmecl M.. Staromodna metafora: drevo in veje. V: Košuta M. (ur.). Živeti mejo,

(Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 18). Ljubljana: Slavistično društvo

Slovenije, 2007, str. [17]-20.

72

Marjan Kordaš

ZNANSTVENI ČLANEK

Sever M., Podnar T., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of two clinical

conditions: (1) Acute left ventricle failure; (2) Exercise in patient with aortic

stenosis. Comp. Biol. Med. 37, 2007, str. 1051-1062.

Janko Kos

KNJIGA

Kos J.: Slovenci in Evropa. Zbirka Claritas 47. Študentska založba, Ljubljana, 2007,

380 str.

RAZPRAVE IN ŠTUDIJE

Kos J.: Zgodnja dela Antona Tomaža Linharta. Slavistična revija, letn. 55, 2007, št.

3, str. 447-461.

Kos J.: Hribovškova poezija včeraj in danes. Glasnik Slovenske matice, letn. XXIX-

XXXI, 2005/2007, št. 1-3, str. 178-184.

Kos J.: Učinek razsvetljenskih idej na slovensko kulturo. Glasnik Slovenske matice,

letn. XXIX-XXXI, 2005/20U7, št. 1-3, str. 201-206.

ČLANKI IN ESEJI

Kos J.: Regensburg. Demokracija, XII (2): 11 (2007).

Kos J.: Humanistika v šolstvu. Nova revija, letn. XXV, 2007, št. 297-298, str. 255-257.

Kos J.: Aktualni Prešeren. Demokracija XII (7): 11 (2007).

Kos J.: Različni jubileji. Demokracija, XII (14): 11 (2007).

Kos J.: Država in kultura. Demokracija, XII (19): 11 (2007).

Kos J.: Še ne dovolj sproščena Slovenija. Večer, 20. junij 2007, str. 8.

Kos J.: Dvajseto stoletje. Demokracija, XII (25): 11 (20U7).

Kos J.: Svetopisemsko leto. Demokracija, XII (56): 11 (2007).

Kos J.: Med levim in desnim. Demokracija, XII (42): 11 (2007).

Kos J.: Slovenija po bavarsko. Demokracija, XII (49): 11 (2007).

PREDAVANJA IN REFERATI

Kos J.: Hölderlin – pozne himne. Predavanje v društvu Philologos. Ljubljana, 11.

januar 2007.

Kos J.: Filozofski, nacionalni in ideološki temelji slovenske primerjalne književnosti.

Referat na simpoziju primerjalna književnost v 20. stoletju. Ljubljana, ZRC

SAZU, 20. september 2007.

Kos J.: Umetnost med ideološkim diskurzom in znanstveno teorijo. Referat na med-

narodnem simpoziju Umetnina in diskurz – sodobna umetnost med vizual-

no evidentnostjo in potrebnostjo komentiranja. Univerza v Ljubljani – Kun-

sthochschule Kassel, Ljubljana, 9. oktober 2007.

POGOVOR

Kos J. in Kocijančič G.: Kaj je literarnoteoretska knjiga. NUK, Ljubljana, 13. no-

vember 2007.

73

Alojz Kralj

EKSPERTNO MNENJE

A. Kralj (Chair), E. Emel, H. P. Jensen, K. Riegler (Scretary). Alexander Bubček

University of Trenčin EUA Evaluation Report, Trenčin, Slovakia, EUA-Euro-

pean Univesity Association, Brussels, August 2007, str. 24.

P. Masterson (Chair), C. Fenoll, A. Kralj, L. Harvey (Secretary), Catholic Univer-

sity in Ružomberok EUA Evaluation Report, Ružemberok, Slovakia, EUA-Eu-

ropean University Association, Brussels, July 2007, str. 24.

Kralj A. (predsednik), Stankovič F., Leban I., Bašič F., Koprivica S. (koordinator),

Izveštaj o spoljašnjoj evaluaciji u postupku reakreditacije Univerziteta Crne

Gore i njegovih studijskih programa. Podgorica, Savjet za visoko obrazovanje

Crne Gore, december 2007, 166 str.

Kralj A. (Chair), Lanares J., Saglamer G., Gibbs A. (Secretary): University of E´vora

EUA Evaluation Report, E’vora. Portugalska, EUA-European Universitiy As-

sociation, Brussels, December 2007, pp. 18

POVZETEK NA KONFERENCI

A. Kralj: Kakovost slovenskih univerz: kako naprej?, Zbornik V. Konference slo-

venskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Ljubljana,

4–5 oktober, 2007, str. 115-117.

POLEMIKA, DISKUSIJSKI PRISPEVEK BREZ NATISA

Kralj A.: Institutional Evaluation Programme – Evaluation Phylosophy and Ethical

Consideration, 1st Case: Phylosophy of the programme and Ethical Issues, 2nd

Case: Difficult Situation, Annual Induction Seminar, EUA, Institutional Eva-

luation Programme, Copenhagen, 28–30 September 2007.

A. Kralj: Spoljašnja evaluacija u postupku reakreditacije ustanove i studijskih pro-

grama. Univerzitet Crne Gore in za Savjet za visoko obrazovanje, Podgorica,

Crna Gora, decembar 2007.

A. Kralj: Polemika in mnenje o poročilu: Regional Cooperation in Higher Educa-

tion in SEE, The European Commission, World Bank Office for South East

Europe, Brussels, 28. November 2007.

Andrej Kranjc

ZNANSTVENI ČLANEK

Turk I., Skaberne D., Orel B., Turk J., Kranjc A., Slemenik Perše L., Meden A.: Sedimen-

ti v najdišču Divje babe I. V: Turk I. (ur.). Divje babe I: paleolitsko najdišče mlaj-

šega pleistocena v Sloveniji: upper Pleistocene palaeolithic site in Slovenia, (Ope-

ra Instituti archaeologici Sloveniae, 13). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC

SAZU: Založba ZRC, 2007-, 2007, del 1: Geologija in paleontologija, str. 63-121.

STROKOVNI ČLANEK

Kranjc A.: Inštitut je bil prav usmerjen: je napredoval, se razvijal in vztrajal.

Kras (Tisk. izd.), december 2007, št. 85, str. 5-7.

74

POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Kranjc A.: Jame in kras - blagovna znamka Slovenije?. V: Šajn S. (ur.), Bogataj J.,

Janša-Zorn O.: Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici ustanovitve De-

želne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze

Slovenije in organiziranega turizma v Sloveniji: 1905–2005. Ljubljana: Turi-

stična zveza Slovenije, 2006, str. 291-298.

DRUGO

Kranjc A.: Postojnska jama: vodnik. Postojna: Postojnska jama, Turizem, 2007. 94

str., (izšlo tudi v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozem-

skem, ruskem in španskem jeziku).

UREDNIK

Acta carsologica. Kranjc A. (glavni in odgovorni urednik 2007). Ljubljana: Inšti-

tut za raziskovanje Krasa, 2007. (Acta carsologica letnik 36, št. 1 – 3)

Jože Krašovec

KNJIGA

Krašovec J.: Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanje in tran-

sliteriranje = Biblical Proper Names: Phonetics, Etymology, Translation and

Transliteration. SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 2007, 263 str.

POGLAVJA V MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJAH

Krašovec J.: Proper Names in Translations of the Bible and Interdependence of the Use

of Their Forms. V: Krašovec J., Merše M., Rothe H. (uredniki), Matthäus-Evange-

lium (1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566).

Neues Testament (1581–1582). Übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575).

Pentateuch (1578). Proverbia (1580). Übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare.

Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare. Ferdinand

Schöningh, Paderborn – München – Wien – Zürich, 2006, str. 327-368.

Krašovec J.: Razmerje med biblično znanostjo in vero v kozmološki in biblično-

personalistični perspektivi. V.: Cifrak M., Hohnjec N. (urednika), Neka iz

tame svjetlost zasine!: zbornik radova u čast prof. dr. sc. Adalbertu Rebiću po-

vodom 70. obljetnice života i 40. obljetnice profesorskoga rada (Teološki rado-

vi, sv. 50). Kršćanska sadašnjost – Biblijski institut Katoliškoga bogoslovnog

fakulteta Sveučilišta, Zagreb, 2007, str. 11-24.

Krašovec J.: Jožef iz Egipta, Sveto pismo, vsebina in zgradba zgodbe Jožefa iz

Egipta. V. Tone Smolej (ur.), Tematologija: izbrana poglavja, (Knjižna zbirka

Scripta). Študentska založba, Ljubljana, 2007, str. 63-70.

Krašovec J.: Jožefovi bratje od krivde do sprave po pravičnem Jožefu. V: Josipović

M., Odobašić B., Topić F. (uredniki), U Službi Riječi i Božjega naroda: zbornik

radova u čast mons. Dr. Mati Zovkiću u povodom 70. obljetnice života i 35

godina profesorskog djelovanja, (Studia Vrhbosnensia, 14). Vrhbosanska ka-

toliška teologija, Sarajevo, 2007, 83-96.

75

ZNANSTVENE RAZPRAVE IN ČLANKI

Krašovec J.: Beseda v prevodu: Revizija ali nov prevod Svetega pisma. Bogoslovni

vestnik, 2007, letn. 67, št. 3, str. 315-242.

PREDGOVOR, NAGOVOR PREDSEDNIKA, POVZETEK

Krašovec J.: Dobrodošli – Bienvenue – Welcome – Willkommen. V: Krašovec J.

(ur.), International Organization for the Study of the Old Testament: XIXth

Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th–20th July 2007. Faculty of Theology, Uni-

versity of Ljubljana, Ljubljana, 2007, str. 11-12.

Krašovec J.: Abstract of the Presidential Address: Transmission of Semitic Forms

of Biblical Proper Names in Greek and Latin Linguistic Traditions. V: Kra-

šovec J. (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament:

XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th–20th July 2007. Faculty of Theology,

University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, str. 63-65.

Krašovec J.: Presidential Address: Transmission of Semitic Forms of Biblical Proper

Names in Greek and Latin Linguistic Traditions. V: Jože Krašovec (ur.), In-

ternational Organization for the Study of the Old Testament: XIXth Congress

of IOSOT. Ljubljana, 15th–20th July 2007. Congress Opening Programme: Ad-

dresses: Sunday 15 July: Cathedral square (Pogačarjev trg), 2007, str. 16-19.

Krašovec J.: Pozdravni nagovor. V: Hribar T., Krašovec J., Musek J., Polič M., Ra-

movš J., Pavčnik M. (uredniki). Anton Trstenjak : 1906–1996: zbornik razprav

s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti, (Razprave, 21). Slo-

venska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2007, 11-12.

Krašovec J.: Univerzalni lingvistički aspekti ljudskog razvoja u Bibliji i kulturnoj

povijesti. V: Biblija – knjiga Mediterana par excellence. Književni krug, Split:

23-24, 51-52 (2007).

STROKOVNI ČLANEK IN DRUGO

Krašovec J.: Leto Svetega pisma. Vzgoja 9(1), št. 33: 45 (2007)

Krašovec J.: Sveto pismo – knjiga ljubezni. V: Ljubezen: [zbornik predavanj z Ni-

kodemovih večerov o aktualnih temah za študente in izobražence 2006],

(Zbirka Teologija za laike, 32). Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine,

Ljubljana: 91-111 (2007).

Krašovec J.: Odnos gospoda škofa Jožefa Smeja do Svetega pisma. V. Drago Sobo-

čan (ur.), Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Stolna župnija

sv. Nikolaja, Murska Sobota: 684-685 (2007).

ORGANIZACIJA IN UREDNIŠTVO

Jože Krašovec , Majda Merše in Hans Rothe (ur.), Matthäus-Evangelium (1555).

Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566). Neues

Testament (1581–1582. Übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575. Pen-

tateuch (1578). Proverbia (1580). Übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare.

Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare. Ferdi-

nand Schöningh, Paderborn – München – Wien - Zürich: 397 str. (2006).

76

Spletne strani o pripravi svetovnega kongresa akademskega združenja International

Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT): www.iosot2007.si.

Jože Krašovec (ur.), International Organization for the Study of the Old Testament:

XIXth Congress of IOSOT. Ljubljana, 15th–20th July 2007. Faculty of Theolo-

gy, University of Ljubljana, Ljubljana, 2007, 205 str.

Ivan Kreft

ZNANSTVENI ČLANKI

Germ M., Stibilj V., Osvald J., Kreft I.: Effect of selenium foliar application on chicory

(Cichorium intybus L.). J. Agric. Food Chem., 2007, vol. 55, no. 3, str. 795-798.

Tadina N., Germ M., Kreft I., Breznik B., Gaberščik A.: Effects of water deficit and

selenium on common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench.) plants.

Photosyntetica, 2007, vol. 45, str. 472-476.

Germ M., Kreft I., Stibilj V., Urbanc-Berčič O.: Combined effects of selenium and

drought on photosynthesis and mitochondrial respiration in potato. Plant

Physiol. Biochem. (Paris)., 2007, vol. 45, str. 162-167.

Germ M., Stibilj V., Kreft I.: Metabolic importance of selenium for plants. The

European J. Plant Sci. Biotechnol., 2007, vol. 1, no. 1, str. 91-97.

STROKOVNA DELA

Kreft I., Ikeda K., Ikeda S.: Buchweizen in Japan. V: Kreft I., Ries C., Zewen C.

(uredniki). Das Buchweizen Buch. 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arz-

feld: Islek ohne Grenzen EWIV, 2007, str. 46-49.

Kreft I.: Buchweizen in Slowenien. V: Kreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). Das

Buchweizen Buch. 2. überarbeitete und erweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohne

Grenzen EWIV, 2007, str. 71-79.

INTERVJU

Kreft I.: Znanost je lahko zelo zanimiva in koristna, če jo ustrezno uporabimo!

Pogovor z akademikom prof. dr. Ivanom Kreftom, ambasadorjem znanosti.

BFKO, 2007, letn. 3, št. 1, str. 18-20.

UREDNIŠTVO

Kreft I., Ries C., Zewen C. (uredniki). Das Buchweizen Buch: 2. überarbeitete und

erweiterte Aufl. Arzfeld: Islek ohne Grenzen EWIV, 2007. 257 str.

Fagopyrum. Kreft I. (član uredniškega odbora). IBRA, Kyoto, Japan.

Uroš Krek

POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB

Krek U.: Rapsodični ples. Simfonični orkester RTV, dirigent Uroš Lajovic, Cankar-

jevdom na proslavi ob prevzemu evra, Ljubljana, 15 januar 2007.

Krek U.: Koncert za rog in godala. Andrej Žust - rog, Damski komorni godalni

orkester, dirigentka Živa Ploj Peršuh. V okviru koncertnega cikla Festina,

Ljubljana, 18. januar 2007.

77

Krek U.: Hóra bije za mešani komorni zbor (prekmurska izseljenska). Ljubljanski

madrigalisti, zborovodkinja Andreja Martinja. Na tekmovanju slovenskih

pevskih zborov, Maribor 21. in 22. april 2007; Zbor Švedskega radia, diri-

gentka Martina Batič, Stocholm, 14. in 15. november 2007.

Krek U.: Dječje oči. Besedilo Ciril Zlobec , prevod Slavko Mihalič, Komorni zbor

AVE, zborovodja Andraž Hauptman. Na tekmovanju slovenskih pevskih

zborov, Maribor, 21. in 22. april 2007; na mednarodnem tekmovanju, Špani-

ja, 4. november 2007.

Krek U.: Koncert za rog in godalni orkester. Zora Slokar - rog, orkester romanske

Švice, dirigent Alain Lombard, Ljubljana, 10. in 11. maj 2007.

Krek U.: Osem pesmi na ljudsko izročilo: Oj gora ta Kanirtova, Trikraljevska, Štiri

rožice, Bejži ftiček, Tica vuga, Kata Katalena, Soldaška, Ivek se je ženil. Mir-

jam Kalin - alt, Igor Vičentič - klavir, Ljubljana, 19. julij 2007.

Krek U.: Meditacije za orgle. Na 7. tekmovanju Evrope mladih orglavcev – obvezna

skladba v tekmovalnem programu I. kategorij, Ljubljana, 11–16. september

2007.

Krek U.: Episodi concertanti za pihalni kvintet. Jelena Pešič - flavta, Eva Tušar

Suhadolc - oboa, Sabina Magajne - rog, Borut Turk – klarinet. Ljubljana, 26.

september 2007; Celje, 27. september 2007; Tolmin, 1. oktober 2007.

Krek U.: Sonatina za oboo. Matjaž Rebolj – oboa. Berlin, 13. oktober 2007.

Krek U.: Canticum Resianum. Kammersymhonie Berlin, dirigent Jürgen Bruns,

Mirjam Kalin - alt, Berlin, 14. oktober 2007.

Krek U.: Psalm 42 - Desiderium exulis. Komorni zbor AVE, dirigent Andraž

Hauptman. Na pevskem tekmovanju Tolosa, Španija, 27. oktober 2007, 30.

oktober 2007 in 31. oktober 2007.

Krek U.: Štiri pesmi na besedilo Jožeta Udoviča: Vedro je lice stvari, Znamenja,

Kakor resa, Pismo. Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Martina Batič.

Na mednarodni dan zborovskega petja s prenosom na program Ars Radia

Slovenija in Evroradijskih postaj, Ljubljana, 10. december 2007.

Krek U.: Pet ljudskih pesmi: Trikraljevska, Štiri rožice, Ivek se je ženil, Bejži ftiček,

Soldaška. Vida Matičič - sopran, Ajda Kljun - klavir, Logatec, 13. december

2007; Cerknica, 16. december 2007; Ljubljana, 19. december 2007.

Krek U.: Concertino za piccolo in orkester (priredba za klavir). Nikolina Pervitič

- piccolo, Ana Šabašov - klavir, Split, 14. december 2007.

Stanko Kristl

ČLANKI IN PROJEKTI

Kristl S.: Ljubljana ni kraj za prenašanje tujih vzorcev. Delo – Gostujoče pero, 16.

maj 2007.

Kristl S.: Podobe. Radio Ljubljana, III. program, 14. december 2007.

Kristl S.: Prenova pogorele hiše Fajs, Ložnica 19, Celje, 2007.

78

Kristl S.: Svet v ognju. Izdelava in postavitev skulpture ob pogoreli, prenovljeni

hiši Fajs.

Kristl S.: Urbanistična rešitev za pozidavo severnega dela UKC, Parkirne hiše ob

Njegoševi in Bohoričevi cesti s prizidkom Poliklinike.

Janez Lamovec

ZNANSTVENI PRISPEVEK

Hadžić B., Šečerov A. J., Zwitter M., Lamovec J., Kern I., Kavšek G., Mahkovic-

Hergouth K., De Grève J.: Metastatic adenocarcinoma of the lung in a 27-ye-

ar-old pregnant woman. Journal of Thoracic Oncology, May 2007, vol. 2, no.

5, str. 450-452.

Lojze Lebič

NOVA DELA

Lebič L.: Vrtiljak – Godba na potapljajoči se ladji. (Miran Jarc) za mešani zbor,

sintetizator in dva tolkalca. Naročilo: Europa Cantat. (Ca. 10 minut).

Lebič L.: Šaljivi duetino /Duettino burlesco za klarinet in kitaro. (Ca 8 minut).

ZVOČNI ZAPISI – ZGOŠČENKE – DVD (IZBOR)

Lebič L.: Urok za mladinski zbor. Carmina Slovenica »Vampirabile«, SAZAS CS

CD, 2007.

Lebič L.: Ekspresije za klavirski trio. RTV SLO Klasika, SAZAS 109805, 2007.

Lebič L.: Iz veka vekov... DVD, SNG, Maribor, 2007.

NATISI – PARTITURE

Lebič L.: Miti in apokrifi /Myths and apocrypha za bas-bariton in orkester. Edicije

DSS l 505, Ljubljana, 2007.

Lebič L.: Invokacija /Invocation za klarinet in klavir. Natisnjeno z denarno pomo-

čjo SAZU, Ljubljana, 2007.

POMEMBNEJŠE IZVEDBE

Lebič L.: Miti in apokrifi /Myths and apocrypha za bas-bariton in orkester. CD –

Simfoniki RTV Slovenije, dirigent Ragnar Rasmussen, 22. september 2007.

Lebič L.: Invisibilia, šest miniatur za violino in klavir. Tomaž Lorenz, Alenka Šček.

Mestni muzej Ljubljana, 29. oktober 2007.

Simpozijska predstavitev skladateljevega dela ter razstava partitur in zgoščenk na

Mednarodnem evropskem tekmovanju mladih orglavcev, Ljubljana, septem-

ber 2007.

BESEDILA (IZBOR)

Lebič L.: Slovensko v slovenski glasbi. GLAS Glasbene matice, 4. maj 2007, str.

2-4.

Lebič L.: Vzgoja za umetnost. Slomšek in glasbena vzgoja mladih. Zbornik preda-

vanj. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje, 2007, str. 11-16.

POMEMBNEJŠE DEJAVNOSTI

79

Lebič L.: Član strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost do izstopa

13. december 2007.

Lebič L.: Predsednik strokovne žirje VII. mednarodnega evropskega tekmovanja

mladih orglavcev. Ljubljana, 11–16 september 2007.

Janez Levec

OBJAVE V MEDNARODNIH RECENZIRANIH REVIJAH

Zevnik L., Levec J.: Gas-expanded liquids: determination of the expansion coef-

ficient by an acoustic technique. J. Supercrit. Fluids., 2007, vol. 41, no. 1, str.

158-163.

Zevnik L., Levec J.: Hydrogen solubility in CO2-expanded 2-propanol and in pro-

pane-expanded 2-propanol determined by an acoustic sensor. J. Supercrit.

Fluids., 2007, vol. 41, no. 3, str. 335-342.

Levec J., Pintar A.: Catalytic wet-air oxidation process: a review. Catal. Today.,

2007, vol. 124, no. 3/4, str. 172-184.

UREDNIŠTVO

Chinese journal of chemical engineering. (član uredniškega sveta 2000-). Beijing:

Chemical Industry Press; Heidelberg; New York; Tokyo: Springer-Verlag Ber-

lin, 1982-.

Research letters in chemical engineering. (član uredniškega odbora 2007-). New

York: Hindawi Publishing Corporation.

Jože Maček

KNJIGI

Maček J.: Bibliografija akademika zaslužnega prof. dddr. Jožeta Mačka 1948–2007.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljublja-

na, 2007, str. 311- 516. Posebni odtis iz Acta agriculturae Slovenica, 2007, 89-2,

str. 311-516.

Maček J.: Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskega kmečkega stanu. Mo-

horjeva družba Celje, Celje, 2007, 303 str.

ZNANSTVENE RAZPRAVE

Maček J.: Dedni in dosmrtni člani ter cerkveni dostojanstveniki gosposke zborni-

ce dunajskega državnega zbora (1861–1918), ki so imeli kako zvezo s sloven-

skim ozemljem. Kronika 55, 2007, 1, str. 41-54.

Maček J.: Die Wälder der Herrschaften Žiče und Frajštanj und ihre Bewirtschaf-

tung im Übergang vom 18. ins 19. Jahrhundert. Acta agriculturae Slovenica

89-1, 2007, str. 189-206.

Maček J.: Privilegiji trga Laško. Laški zbornik, 2007, str. 9-43.

Maček J.: Zemljiška posest (nad)župnijske nadarbine Laško, pravice do podložni-

ških dajatev in njeno gospodarjenje ter dohodki laške nadžupnijske cerkve

skozi stoletja. Laški zbornik, 2007, str. 45-63.

80

Maček J.: Dijaki in maturanti na celjski gimnaziji iz Laškega in okolice od leta

1864 do 1916. Laški zbornik, 2007, str. 65-76.

Maček J.: O vinogradništvu v laški okolici v preteklosti. Laški zbornik, 2007, str.

297-315.

PRIREDBA

† Miloš Rybář, priredil Jože Maček : Zgodovinski in umetnostni spomeniki v La-

škem in bližnji okolici. Laški zbornik, 2007, str. 103-131.

POLJUDNI ČLANEK

Maček J.: Čar skrivnosti. V pravoslavnih samostanih na gori Atos. Mohorjev kole-

dar, 2008. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2007, str. 119-127.

UREDNIŠTVO

Laški zbornik 2007. Izdala knjižnica Laško. Laško 2007, 349 str.

Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Ra-

denci 6.–7. marec 2007. Izdalo Slovensko društvo za varstvo rastlin. Ljubljana

2007, 363 str.

Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja za varstvo rastlin. Ra-

denci 6.–7. marec. Izvlečki referatov. Izdalo Slovensko društvo za varstvo ra-

stlin. Ljubljana 2007, 126 str.

RAZNO

Maček J.: Predgovor. Laški zbornik, 2007. Laško 2007, str. 5-6.

Maček J.: Nagovor urednika Laškega zbornika ob njegovem izidu v Laškem 23.

novembra 2007.

Maček J.: Predstavitev knjige Na zemlji domači. Kratka zgodovina slovenskega

kmečkega stanu, na tiskovni konferenci v Celju 21. in v Ljubljani 26. novem-

bra 2007.

Maček J.: Kratek intervju ob slovesnosti ponovno uvedenega občinskega praznika

občine Laško, 6. novembra 2007. TV Krpan Laško.

Maček J.: Kratek intervju ob izidu Laškega zbornika 2007 23. novembra 2007. TV

Krpan Laško.

Maček, J. Kratek intervju s TV Slovenija ob 60-letnici Biotehniške fakultete, emi-

tirano 24. novembra 2007.

Milko Matičetov

ZNANSTVENI ČLANEK

Matičetov M.: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji 1906 – Trinkovo darilo

Slovenskemu muzeju v Ljubljani / 25 uova pasquali da Tercimonte, donate

nel 1906 da Ivan Trinko al Museo sloveno di Ljubljana. Čedad / Cividale,

2007, [11] str. Posebni odtis / Estratto [Iz - Da] Mons. Ivan Trinko (1863–1954)

– Spodbujevalec spoznavanja in dialogov med kulturami / Promotore della

conoscenza e del dialogo tra culture. Čedad / Cividale, 2006, str. 411-419; z

dodatkom novih strani 420*-421*, ilustrirano.

81

STROKOVNI ČLANEK

Matičetov M.: Štiristoletni god prvega besednjaka. Hommage Gregorju Alasia da

Sommaripa. Delo, 49, 2007, št. 292 (19. december), str. 19.

Janez Matičič

NOVA GLASBENA DELA

Matičič J.: Sonata za klavir št. 5 (prvi stavek).

Matičič J.: Nova etuda za klavir (št. 9).

IZVEDENA GLASBENA DELA

Matičič J.: Meccanica (klavir). Frenetico. Betka Kotnik - saksofon, Milanka Čre-

šnik - klavir. Na podelitvi Prešernove nagrade za leto 2007.

Matičič J.: »Repliques« za altovski saksofon in klavir. Obvezno delo na Mednaro-

dnem srečanju saksofonistov, Nova Gorica, 2007.

Matičič J.: Skladbe za klavir (iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja): 12 Etud, 9 Pre-

ludijev, Tri Etude za samo levo roko, Notturno Poetico, »3 skladbe«. (Preludij,

Nokturno, Toccata). Arhiv RTV. Pianistka Milanka Črešnik.

Matičič J.: Sonata št. 4 (2006). (Chorals, Soave, Exalta) za klavir štiriročno v izved-

bi Tatjane Kaučič.

Ivan Minatti

BRANJA

Pesmi. Radio Slovenija – Nocturno, Ljubljana, avgust 2007.

Portret Ivana Minattija. TV Slovenija, Vesna Arhar Stih – režiserka, Ljubljana,

september 2007.

Literarni večer. Rašica ob Savinji, oktober 2007.

Zdravko Mlinar

ZNANSTVENI ČLANEK

Mlinar Z.: Informacijske, normativne in fizične osnove urejanja prostora = In-

formation, normative and physical bases of space management. Geod. vestn.,

2007, letn. 51, št. 2, str. 276-292.

Mlinar Z.: Jože Goričar in legitimizacija sociologije na Slovenskem. Teorija in pra-

ksa, maj/avgust 2007, letn. 44, št. 3/4, str. 485-488.


Mlinar Z.: O prostorsko - časovnem (ne-)redu ob »koncu velikih zgodb«. V: Čer-

pes I., Dešman M. (urednika). O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim me-

stom?: zbornik, (Knjižna zbirka Krt, 140). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 2007, str.

341-369.

INTERVJU

Mlinar Z.: Kako in kje bomo (pre)živeli v informacijski dobi?. Gorenjska, 2007,

str. 98-105.

82

VABLJENA PREDAVANJA NA KONFERENCAH BREZ NATISA

Mlinar Z.: Informacijske, normativne in fizične osnove urejanja prostora: [vabljeno

predavanje na strokovnem posvetu »Prostor za prihodnost Slovenije«, org. Zve-

za geodetov Slovenije in uredništvo Geodetskega vestnika, Ljubljana, 22. junij

2007]. Ljubljana, 2007.

Mlinar Z.: Informatizacija in upravljanje v fizičnem in virtualnem prostoru: [pre-

davanje na znanstvenem srečanju v čast akademika Eugena Pusića »Država

i uprava«, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb (Hrvaška), 22.

oktober 2007]. Zagreb, 2007.

Mlinar Z.: Jože Goričar in legitimizacija sociologije na Slovenskem: [prispevek na

srečanju ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Jožeta Goričarja, Fakulteta

za družbene vede, Ljubljana, 28. februar 2007]. Ljubljana, 2007.

Mlinar Z.: Kako presegati nasprotja med uporabnostjo in identiteto: [prispevek na

Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15 .maj 2007]. Ljubljana, 2007.

UREDNIŠTVO

International journal of sociology and social policy. Mlinar Z. (član uredniškega

sveta 1981-). Hull: Barmarick Publications.

Regional contact. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1987-). København: The Fo-

undation for International Understanding; Maribor: European Centre for

Ethnic, Regional and Sociological Studies, 1987-.

Sociologija sela. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institut za dru-

štvena istraživanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-.

Space & polity. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1997-). Abingdon, Oxfordshi-

re: Carfax. http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/

contp1-1.htm.

Teorija in praksa. Mlinar Z. (član uredniškega odbora 1970-, predsednik uredni-

škega sveta 1995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novi-

narstvo Univerze v Ljubljani, 1964-.

Žirovski občasnik. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta 1980-). Žiri: DPD Svo-

boda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-.

Jože Mlinarič

KNJIGA

Mlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 32. Mariborska župnija sv. Janeza

Krstnika. Krstna knjiga 1745–1757. VII. Pokrajinski arhiv, Maribor 2007. 1

mapa, 272 str.

ZNANSTVENI ČLANKI

Mlinarič J.: Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17.

stoletja in njihovo pokrščevanje. V: Vojetov zbornik. Založba ZRC SAZU, Lju-

bljana, 2006 (2007), str. 289-305.

Mlinarič J.: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500. V: Maribor

83

skozi čas III. Studia historica Slovenica. Letnik 6(2006), št. 2–3. Zgodovinsko-

društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor, 2006 (2007), str. 261-278.

Mlinarič J.: Župnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku. V.: Maribor

Skozi čas III. Studia historica Slovenica. Letnik 6(2006), št. 2–3. Zgodovinsko-

društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor, 2006 (2007), str. 297-308.

Mlinarič J.: Arhiv samostana Rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino. V:

Arhivi: Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik 30., št. 2. Arhi-

vsko društvo Slovenije, Ljubljana, 2007, str. 105-120.

Dušan Moravec

KNJIGA

Moravec D., Mrzel L.: Monografija. Monografija k izbranim delom slovenskih pe-

snikov in pisateljev). Založba Litera, Maribor 2007, str. 248.

UREDNIŠTVO IN DODATNO BESEDILO

Mrzel L.: Zbrano delo. Druga knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisa-

teljev, 220. Založba Litera, Maribor 2007, 638 str. Uredil in opombe napisal

Dušan Moravec (str. 835-607).

Marko Marijan Mušič

KNJIGE

Mušič M.: Nova cerkev v Dravljah. Učlovečena arhitektura, arhitekt Marko Mušič.

Besedilo in komentarji Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanosti in

umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.

Mušič M.: Die neue Kirche in Dravlje. Menschengemässe Architektur, Architekt

Marko Mušič. Text und Kommentare Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademi-

ja znanosti in umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.

Mušič M.: The New Church in Dravlje. Humanized architecture, Architect Marko

Mušič. Text and commentary Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija zna-

nosti in umetnosti, Ljubljana, septembra 2007.

PROJEKTI

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno Grobno

Polje, druga podetapa 2E 1F, osnova za izdelavo izvedbenega projekta, januar

2007, (07/05, XII).

Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, va-

rianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezen-

tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju), programska zasnova, uskladitev z

nosilkama programov, NUK in CTK, februar 2007, (07/05a).

Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, sanacija notranjosti in

idejna zasnova opreme, prezentacijska mapa, februar 2007, (07/06, XII).

Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi, Ponikva, ureditev trga in neposredne okolice,

idejni projekt, februar – avgust 2007, (07/08).

84



tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju), programsko idejni projekt, uskla-

ditev z nosilkama programov, NUK in CTK, marec 2007, (07/09a).

Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmila-

čje, BiH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve in projekt sanacije

izkopa vzhodne strani (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za

izvedbo, april 2007 (07/ 10, II, mapa 16).

Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje,

BiH, idejna zasnova prospekta orgel, april 2007, (07/ 13, II, mapa 1).


BiH, projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura - orgle, april 2007, (07/ 14,

V, mapa 2).


BiH, projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura - galerija, maj 2007, (07/ 15, II).

Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, Zunanja ureditev širšega

območja, idejni projekt, januar–maj 2007, (07/19 Ia).



tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe

Rimska ulica št. 1), uskladitev z nosilkama programov, NUK in CTK, idejno

programska zasnova, julij 2007, (07/09).



tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe

Rimska ulica št. 1), idejna zasnova podpiranja južne stranice varovanja grad-

bene jame in prilagoditev visokoregalnega skladišča, avgust 2007, (07/09,b).

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča,

3E 1F širitve, idejna zasnova z elaboratom investicijske ocene, junij 2007, (07/21).

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Žarno grobno

polje, druga podetapa 2E 1F, izvedbeni projekt arhitekture, marec–junij 2007,

(07/20 –11,II).


BiH, arhitektura - projekt za izvedbo : III. Cerkev, arhitektura, julij 2007, (07/

23,II, mapa 2).

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopa-

lišča, 3E 1F širitve, idejna zasnova s študijami faznosti izgradnje, avgust 2007,

(07/21, IV a).

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, Rastros pepela v

obodnem parku, spremljajoče ureditve, idejni projekt arhitekture, avgust 2007,

(07/22, IV).

85


BiH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve in tehnični obhod, iz-

vedbeni projekt arhitekture, avgust 2007, (07/12, mapa 19).

Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH,

arhitektura – projekt za izvedbo : IV. Zvonik, avgust 2007, (07/29, mapa 19).

Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, uskladitev novega poteka

regionalne ceste Banja Luka – Jajce s celovito ureditvijo območja svetišča,

avgust 2007, (07/19 Ia – usklajevanje).


lišča, 3E 1F širitve, idejna projekt, oktober 2007, (07/32-1,I a).


lišča, 3E 1F širitve, arhitektura - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

delovne podloge, oktober 2007, (07/33).

Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, spremembe in uskladitve tlakovanja z izvedenim

stanjem gradbenih del 1. faze, projekt za izvedbo, julij 2007, (07/ 27a, veza 06/

24, XI).

Mušič M.: Pokopališče Šentjur; idejna zasnova ureditve in razširitve pokopališča,

uskladitev 1. faze izvedbe, julij 2007, (07/27, veza 06/4, Ia).

Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izved-

benega projekta notranje opreme s programskimi usmeritvami (obstoječa

stavba Rozmanova ul. št. 26, nivo kleti, nivo pritličja in nivo prvega nadstro-

pja) idejna zasnova, avgust–oktober 2007, (07/38, III).

(Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ate-

ljeja Marko Mušič, Ljubljana).

REALIZACIJE

Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozma-

nova ulica št. 28, izvedena notranja prostorska ureditev mladinskega oddelka

(nivo pritličja), ostala oprema v izvajanju.

Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječe stavbe Rozma-

nova ulica št. 26, v izvajanju.


BiH, ozadje cerkve, župnijskega dvora in kapele, izvedena celotna sanacija iz-

kopa pečine in spremljajoči programi na zahodni, severni in vzhodni strani.


BiH, v izvajanju župnijski dvor in cerkev.

Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, 1. faza ureditve, v izvajanju.

Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, ureditev notranjosti

(strop in konstrukcija ladje ter lanterna).

PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE

Mušič M.: Vključitev Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete v novo

stavbo NUK JP. Predstavitev na senatu Filozofske fakultete, 10. januar 2007.

86

Mušič M.: K arhitekturi. Razvoj arhitekturne teorije, 1. in 2. del, avtor prof. dr.

Fedja Košir. Predstavitev monografij na Fakulteti za arhitekturo. Plečnikova

predavalnica Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, 22. februar 2007.

Mušič M.: K arhitekturi. Razvoj arhitekturne teorije, 1. in 2. del, avtor prof. dr.

Fedja Košir. Predstavitev monografij v Slovenski akademiji znanosti in ume-

tnosti. Prešernova dvorana SAZU, 27. februar 2007.

Mušič M.: NUK JP, Narodna in univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika, prva faza

izgradnje , 3. varianta. Predstavitev Projektnemu svetu za izgradnjo NUK JP,

8. marec 2007.

Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi. Predstavitev projekta ureditve, Ponikva, 9.

marec 2007.

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, novo žarno

grobno polje (druga podetapa 2E 1F). Predstavitev projektne zasnove in vari-

antnih osnutkov upravljalcu pokopališča, marec 2007.

Mušič M.: Nova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK JP), preda-

vanje in predstavitev, Biotehnična fakulteta UL, Oddelek za krajinsko arhi-

tekturo.

Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, območje raztro-

sa pepela v obodnem parku, spremljajoče in dopolnilne ureditve. Predstavitev

projektne zasnove upravljalcu pokopališča, september 2007.

Mušič M.: Nova cerkev v Dravljah: Učlovečena arhitektura. Avtor besedila in ko-

mentarjev Jure Mikuž. Predstavitev monografije v Slovenski akademiji zna-

nosti in umetnosti. Velika dvorana SAZU, 9. november 2007.

INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI POVEZANI Z DELOM

Veliki intervju: Razgovor s g-dinom Markom Mušičem. Glasnik Kotorvaroškog

kraja, december 2007 (božična številka). Izdaja Župni ured Rođenja B. D. M.

Kotor Varoš, BiH, str. 14-17 (s slikami).

Mušič M.: Herkulov vodnjak na Starem trgu v Ljubljani, njegova nekdanja in dana-

šnja podoba. Razgovor, Radio Gorenjski glas, 8. oktober 2007.

Plečnik z lastno etiko ne sodi v dobo novih golfistov. Petdeset let po smrti največjega

slovenskega arhitekta. Anketa med strokovnjaki (Marko Mušič, Peter Krečič,

Damjan Prelovšek, Andrej Hrausky in Boris Podrecca ). Delo, 8. januar 2007.

Mušič M.: Gradnja nove univerzitetne knjižnice. Uresničljiv načrt namesto napove-

di. Delo, 22. januar 2007.

Mušič M.: Z dolgimi koraki k arhitekturi. Fedja Košir je napisal razvoj arhitek-

turne teorije vse do današnjega časa. (Predstavitev knjige akademik Marko

Mušič). Delo, 26. februar 2007.

Mušič M.: Gradnja Nuka 2. Prvi del nove knjižnice do 2011. Delo, 27. marec 2007.

Mušič M.: Lep park namesto mrliške veže po tujem vzoru. Plečnikovo leto: Vrt vseh

svetih – Žale. (Mušičeve Žale v sozvočju s Plečnikovimi). Delo, 8. maj 2007.

Mušič M.: Draveljsko čaščenje svetega Roka. Slovenske novice, 25. avgust 2007.

87

Mušič M.: V času po osamosvojitvi malo posluha za javno plastiko. Mestno pri-

tličje (7) – Spomeniki. (Iz obdobja po osamosvojitvi je treba kot izstopajoče

omeniti Nacionalni spomenik padlim za Slovenijo na Mušičevih Žalah, spo-

menik v Teharjih, oboje delo Marka Mušiča, in spomenik generalu Maistru

pred železniško postajo, ki ga je naredil kipar Jakov Brdar). Delo, 15. novem-

ber 2007.

Mušič M.: In vendar se nekaj dogaja. ZVKDS je izdal kulturnovarstveno soglasje

za začetek gradnje NUK. Delo, 7. december 2007.

Mušič M.: Minister Zupan je za fazno rešitev. Martin Plut: »Glavna naloga za letos

je, da dobimo gradbeno dovoljenje, tako da lahko začnemo prihodnje leto

pripravljati gradbeno jamo, in upam, da bo prve obiskovalce novi NUK spre-

jel leta 2011«. Dnevnik, 27. marec 2007.

Mušič M.: Bodo Ljubljančane pokopavali zunaj mesta? Do konca leta bo na novem

delu Žal zmanjkalo prostora za grobove. Širitev pokopališča ovirata vrtnarija

in denacionalizacija –Ni denarja. Dnevnik 11. april 2007.

Mušič M.: Oktobra širitev ljubljanskih Žal. Večer, 10. oktober 2007.

Mušič M.: Končno obeti za NUK. Narodno univerzitetno knjižnico (NUK) naj

bi po trdnih zagotovilih ministra Zupana začeli graditi in jo zgradili do leta

2011. Dobro jutro, 31. marec 2007.

Janez Orešnik

ZNANSTVENI ČLANKI

Orešnik J.: Cvetko Orešnik V.: Natural Syntax: Three-value naturalness scales.

Slovenski jezik. Slovene linguistic studies, 2007, 6, str. 235-49.

Orešnik J.: Slovenski trpnik na SE (v naravni skladnji). Slavistična revija, 2007, 55,

str. 31-39. = Zbornik v čast akademiku Jožetu Toporišiču.

Orešnik J.: Natural Syntax: Negation in English. Poznan Studies in Contemporary

Linguistics, 2007, 43, str. 97-111.

Orešnik J.: Cvetko Orešnik V.: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine.

Jezikoslovni zapiski 2007, 13, 103-16. = »Merkujev zbornik«.

Orešnik J.: Natural syntax: the grammatical person of personal pronouns. Sprach-

typologie und Universalienforschung, 2007, 60, str. 293-313.

Boris Paternu

POGLAVJE V KNJIGI

Paternu B.: Florjan Lipuš und die Durchbrechung des Regionalen. V: Strutz J. (ur.)

Essays zu Florjan Lipuš von Boris Paternu und Helmut Moysich. Wieser Ver-

lag, Klagenfurt – Wien – Ljubljana – Sarajevo, 2007, str. 15-35.

RAZPRAVE, ŠTUDIJE, ČLANKI

Paternu B.: Petrarkov sonet in kultiviranje slovenske poezije, Živeti mejo, Zbornik

Slavističnega društva Slovenije 18, Trst 2007, str. 31-37.

88

Paternu B.: Podoba NOB v »Slovenskem pesništvu upora 1941–1945«, Slovenski

zbornik 2007, Ljubljana 2007, str. 273-279.

Paternu B.: Glede vprašanja rezijanščine. Primorski dnevnik, 9. marec 2007, str. 9.

Tone Pavček

OBJAVLJENA DELA

Pavček T.: Pavček. Doc. Izbor pesmi. Bralna značka Slovenije. Ilustracije Peter Ci-

uha. Založba Rokus, 2007.

Pavček T.: Radobesednice. Pesmi, 2. natis. Ilustracije Ančka Gošnik Godec. Pre-

šernova družba, 2007.

Pavček T.: Majnice. Fulaste pesmi, ponatis. Ilustracije Teja Gorjup. Mladika,

2007.

Pavček T.: Juri Muri drugič v Afriki. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Mladinska

knjiga, 2007.

Pavček T.: Juri Muri v Afriki. Ilustracije Marjanca Jemec-Božič. Mladinska knjiga,

2007.

Pavček T.: Images and Poems from Slovenia. Štiri pesmi v angleškem prevodu.

Littera Picta d.o.o., 2007.

Pavček T.: Slovenija, lepotica Evrope. Monografija, uvodni esej. Založba Veduta,

2007.

Pavček T.: Slovenia, the Beauty of Evrope. Monografija, uvodni esej. Založba Ve-

duta, 2007.

Pavček T.: Najdihojca in Ciciban. Zbornik slovenske poezije za otroke. Celjska

Mohorjeva družba, 2007.

Pavček T.: Genius Loci. Esej Maona. Založba Obalne galerije Piran in Sečoveljske

soline, 2007.

Pavček T.: Same pesmi o ljubezni. Cikel desetih pesmi. Sodobnost, št. 10.

Pavček T.: Novi soneti o Dolenjski. Cikel osmih pesmi. Rast 4. Novo mesto.

Pavček T.: Novomeška knjiga. Pesmi in odlomek eseja. Založba Slovenska Matica,

2007.

Pavček T.: Sonce in sončice po vsem svetu. Pesmi, kaseta. Zavod SPLOH in Mladin-

ska knjiga, 2007.

DRUGO

Barbara Gregorič-Gorenc Odskočnice, spremna beseda.

Pavček T.: Sprti, zaprti, zadrti. Intervju. Tednik 7 dni, Maribor.

Pavček T.: Utrinki s solin. Esej. Radio Slovenija.

Marijan Pavčnik

KNJIGA

Pavčnik M.: Teorija prava. 3. razširjena, sprem. in dop. izdaja. GV Založba: Lju-

bljana, 2007, str. 802.

89

RAZPRAVE IN ČLANKI

Pavčnik M.: Constitutional Interpretation. Archiv für Rechts- und Sozialphilo-

sophie – Beiheft 110 (2007), str. 175-189.

V skrajšani obliki objavljeno tudi v: IVR Encyclopaedia of Jurisprudence, Legal

Theory and Philosophy of Law (www.ivr-enc.info) in v prevodu: Ustavno tu-

mačenje, V: Američka jurisprudencija XX veka. Kartag-Odri A., Vukadino-

vić G. (uredniki). Novi Sad, 2007, str. 177-195.

Pavčnik M.: (Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva, v: Podjetje in delo, 23

(2007) 6-7, str. 1517-1533.

Pavčnik M.: The Rule of Law Argument (Its Elements and Some Open Questi-

ons and Cases). V: Proceedings of the Sixth Conference of the International

Society for the Study of Argumentation. Frans H. van Eemeren, J. Anthony

Blair, Charles A. Willard, Bart Garssen (uredniki). Amsterdam 2007, str.

1045-1051.

KRAJŠA ČLANKA

Pavčnik M.: Pokončnost ustavnega sodišča. Pravna praksa, 26 (2007) 22, str. 19.

Pavčnik M.: Etika in pravo (uvodnik). Pravna praksa, 26 (2007) 45, str. 3.

REFERATI IN PREDAVANJA

(Organische) Rechtslücken [(Organic) Gaps in the Law]. Na to témo sem imel

predavanja in referate na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales Re-

chtsimformatik Symposion) 2007 (Salzburg, 23. februarja 2007), na 23. sve-

tovnem kongresu Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo

(Kraków, 2. avgusta 2007), na IX. Dies Luby Iurisprudentiae [Smolenice (Slo-

vaška), 20. septembra 2007] in na Donnerstag-Seminar (Institut für Recht-

sphilosophie und Rechtsinformatik, München, 6. decembra 2007).

Rechtliche Grundnorm. Vabljeno predavanje na Pravni fakulteti v Pragi (2. aprila

2007).

The (In)adequacy of Legal Positivism. Referat na znanstveni konferenci »Law and

Culture« (Graz, 17.–19. maja 2007).

(Ne)etičnost prava, pravnikov in pravoznanstva. Uvodni referat na okrogli mizi

Etika in pravo (Dnevi slovenskih pravnikov, Portorož, 12. oktobra 2007).

UREDNIŠTVO

Pravna obzorja. Pavčnik M. (urednik 1994 - ). Cankarjeva založba in GV Založba

(od št. 30 dalje). Leta 2007 so izšle štiri knjige (št. 32, 33, 34 in 35).

Zbornik znanstvenih razprav. Pavčnik M. (odgovorni urednik). Leta 2007 je izšel

letnik LXVII, str. 379.

Scientia/Iustitia. Pavčnik M. (urednik). Cankarjeva založba in Uradni list RS (od.

št. 8 dalje). Leta 2007 so izšle tri knjige (št. 10, 11 in 12).

Janez Peklenik

OBJAVLJENA ČLANKA

90

Peklenik J.: CIRP International Seminars on Manufacturing Systems - Scope

and Objectives. CIRP Journal of Manufacturing Systems, vol. 36, No. 4, str.

287-290.

Butala P., Peklenik J.: Štiri desetletja NC programskega sistema EXAPT: Nova pri-

ložnost za slovensko industrijo, Orodjarstvo, 2007, str. 91-98.

Matija Peterlin

ZNANSTVENI ČLANKI

Okeoma C. M., Lovšin N., Peterlin B. M., Ross S. R.: APOBEC3 inhibits Mouse

Mammary Tumor Virus Replication in vivo. Nature, 2007, 445, str. 927-930.

Barborič M., Yik J. H. N., Czudnochowski N., Chen R., Yang Z., Contreras X.,

Geyer M., Peterlin B.M., Zhou Q.: Tat competes with HEXIM1 to increase

the active pool of P-TEFb for HIV-1 transcription. Nucleic Acids Res., 35, str.

2003-2012.

Contreras X., Barboric M., Lenasi T., Peterlin B. M., 2006. HMBA induces HIV-1

replication by activating P-TEFb via PI-3K and Akt. PLOS pathogens, 2007,

3, str. 1459-1469.

Dames S. A., Schenichen A., Schulte A., Barborič M., Peterlin B. M., Grzesiek S.,

Geyer M.: Structure of the Cyclin T-biniding domain of Hexim1 reveals the

molecular basis for regulation of transcription elongation. Proc. Natl. Acad.

Sci. USA, 2006, 104, str. 14312-14317.

Oven I., Brdickova I., Kooutek J., Vaupotič T., Narat M., Peterlin B. M.: AIRE

recruits P-TEFb for transcriptional elongation of target genes in thymic me-

dullary epithelial cells. Mol. Cell Biol., 2007, 27, str. 8815-8823.

Jiang H., Peterlin B. M.: Differential chromatin looping regulates CD4 expressi-

on in immature thymocytes. Mol. Cell Biol., 2007 November 26; (predhodna

elektr. publikacija).

Aguiar R, N., Lovšin A. Tanuri and B. M. Peterlin. VPR.A3A chimera inhibits

HIV replication. J. Biol. Chem., 2007 December 5; (predhodna elektr. publi-

kacija).

Raša Pirc

ZNANSTVENA ČLANKA

Pirc R.: Anisotropic static and dynamic nonlinear response of relaxor ferroelectri-

cs. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 99-110.

Pirc R., Blinc R.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., B,

Condens. Matter Mater. Phys., 2007, vol. 76, str. 020101-1-020101-3.


Pirc R., Blinc R., Bobnar V., Gregorović A.: Giant electrostriction in relaxor

polymers: [8th Russia/CIS/Baltic/Japan Symposium on Ferroelectricity,

RCBJSF-8, May 15–19, 2006, Tsukuba]. Ferroelectrics, 2007, vol. 347, str. 7-11.

91

OBJAVLJENA POVZETKA ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NA KONFERENCAH

Pirc R., Blinc R.: Theory of dynamic freezing in relaxor ferroelectrics. V: Zalar

B., Malič B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on

Ferroelectricity, September 3–7, 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of

abstracts. Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 172.

Vikhnin V. S., Blinc R., Pirc R.: Mechanisms of giant magnetoelectric effect in fer-

roelectric-ferromagnets and in ferroelastic-ferromagnets. V: Zalar B., Malič

B., Bobnar V. (uredniki). EMF-2007 - 11th European Meeting on Ferroelectri-

city, September 3–7, 2007, Bled, Slovenia. Programme and book of abstracts.

Ljubljana: J. Stefan Institute, 2007, str. 220.

Jože Pirjevec


Pirjevec J.: Vatikanski arhivi. V: Pirjevec J., Pleterski J. (urednika). Problemi demo-

kracije na Slovenskem v letih 1918–1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in

8. decembra 2006, (Razprave, 23). Ljubljana: SAZU, 2007, str. 305-316.

OBJAVLJENI STROKOVNI PRISPEVEK NA KONFERENCI

Pirjevec J.: Slovenia: l'immagine di sé. V: Re N. (ur.). La frontiera orientale: conflit-

ti, relazioni, memorie: atti del Convegno internazionale (Ancona, 10 febbraio

2007), (Ricerche storiche, 13). Ancona: Forum permanente tra le Associazioni

antifasciste e partigiane e gli Istituti di storia delle città adriatiche e ioniche,

2007, str. 43-63.


Pirjevec J.. L'Italia repubblicana e la Jugoslavia comunista. V: Botta F., Garzia I.,

Guaragnella P. (uredniki). La questione adriatica e l'allargamento dell'Unione

Europea. Milano: FrancoAngeli, 2007, str. 45-61.

POGLAVJE V KNJIGI

Pirjevec J.: Genocidna strategija okupatorjev na Slovenskem. V: Stanovnik J., Gr-

čar S., Pirnovar H. (uredniki). Narodnoosvobodilni boj v slovenskem naro-

dovem spominu: slovenski zbornik 2007. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije,

2007, str. 91-100.

UREDNIŠTVO

Pirjevec J., Pleterski J. (urednika). Problemi demokracije na Slovenskem v letih

1918–1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006, (Razprave,

23). Ljubljana: SAZU, 2007. 366 str.

Acta Histriae. Pirjevec J. (član uredniškega odbora 2003-). Koper; Milje: Zgodo-

vinsko društvo za Južno Primorsko = Capodistria; Muggia: Società storica

del Litorale, 1993-.


Lusa S.: La dissoluzione del potere: il partito comunista sloveno ed il processo di

democratizzazione della repubblica. Udine: Kappa Vu, 2007, 363 str.

92

Gregorič M.: Koper: Trst večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in

transportne poti. Trst: Mladika, 2007. 174 str.

Bučar F.: Rojstvo države: izpred praga narodove smrti v lastno državnost. Radovlji-

ca: Didakta, 2007. 317 str.

Blaž Rozman

ZNANSTVENI ČLANKI

Berlin T., Zandman-Goddard G., Blank M., Matthias T., Pfeiffer S., Weis I., Toubi

E., Singh S., Asherson R., Fraser A., Gilburd B., Sapir T., Levy Y., Lukač J.,

Rozman B., Kveder T., Shoenfeld Y.: Autoantibodies in nonautoimmune indi-

viduals during infection. Ann. N. Y. Acad. Sci., 2007, letn. 1108 št. XV-XVII,

str. 584-593.

Božič B., Čučnik S., Kveder T., Rozman B.: Autoimmune reactions after electro-

oxidation of IgG from healthy persons. Relevance of electric current and an-

tioxidants. Ann. N. Y. Acad.Sci., 2007, letn. 1109, št. XV-XVIII, str.158-166.

Gašperšič N., Ambrožič A., Božič B., Majhenc J., Svetina S., Rozman B.: Annexin

A5 binding to giant phospholipid vesicles is differentially affected by anti- β

2- glycoprotein I and anti-annexin A5 antibodies. Rheumatology, 2007, letn.

46, št.1, str. 81-86.

Hočevar A., Rainer S., Rozman B., Zor P., Tomšič M.: Ultrasonographic changes

of maior salivary glands in primary Sjoegren's syndrome. Evaluation of a no-

vel scoring system. EJR, 2007, letn. 63, št. 3, str. 379-383.

Lakota K., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Kveder T., Tomšič M., Sodin-Šemrl S.:

Serum amyloid A activation of inflammatory and adhesion molecules in hu-

man coronary artery and umbilical vein endothelial cells. Eur. J. Inflammati-

on., 2007, letn. 5, št. 2, str. 73-81.

Nossent J., Čikeš N., Kiss E., Marchesoni A., Nassonova V., Mosca M., Olesinska

M., Pokorny G., Rozman B., Schneider M., Vlachoyiannopoulos PG., Swa-

ak A.: Current causes of death in systemic lupus erythematosus in Europe,

2000–2004: relation to disease activity and damage accrual. Lupus, 2007,

letn. 16, št. 5, str. 309-317.

Sodin-Šemrl S., Rozman B.: β 2-glycoprotein I and its clinical significance: from

gene sequence to protein levels. Autoimmun. Rev., 2007, letn. 6, št. 8, str.

547-552.

Urbanija J., Tomsič N., Lokar M., Ambrožič A., Čučnik S., Rozman B., Kandu-

ser M., Iglič A., Kralj-Iglič V.: Coalescence of phospholipid membranes as a

possible origin of anticoagulant effect of serum proteins. Chem. Phys. Lipids,

2007, letn. 150, št. 1, str. 49-57.

Walker UA., Tyndall A., Czirjak L., Denton C., Farge-Bancel., Kowal-Bielecka O.,

Mueller-Ladner U., Bocelli-Tyndall C., Matucci-Cerinic M., Rozman B., Ši-

pek A. and other Eustar co-authors: Clinical risk assesmentof organ manife-

93

stations in systemic sclerosis: a report from the Eular Scleroderma Trials and

Research group database. Ann. Rheum. Dis., 2007, letn. 66, št. 6, str. 754-763.

POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJI

Borut B., Čučnik S., Kvedre T., Rozman B.: Affinity and avidity of autoantibodies.

V: Shoenfeld Y., Gershwin ME., Meroni PL (uredniki), Autoantibodies, 2nd

edition, Amsterdam; Elsevier, 2007, str. 21-28.

UREDNIŠTVO

Annals of Rheumatic Diseases. Rozman B. (član uredniškega odbora).

ORGANIZACIJA ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV

6th Meeting of the European Forum on antiphospholipid antibodies. 12–13 okto-

ber 2007, Ljubljana, Rozman B. (predsednik organizacijskega odbora).

Zorko Simčič

KNJIGA

Simčič Z.: Ob žerjavici in ognju. Izbor govorov, pogovorov in esejev. Družina, Lju-

bljana, 2007.

ČLANKI IN INTERVJUJI

Simčič Z.: Pametnim in pogumnim. Družina, 11. marec 2006. Spraševala sta Kse-

nija Hočevar in Lenart Rihar.

Simčič Z.: Kultura in politika med slovensko politično emigracijo. Prispevek na

simpoziju Kultura in politika, posvečen spominu dr. Jožeta Pučnika. Institut

dr. Jožeta Pučnika, 22. marec 2007.

Simčič Z.: Za dosje ´Slovenska zastava in grb .́ Ampak, 2007, leto 8, št . 8-9.

PREDAVANJA, LITERARNI VEČERI

Simčič Z.: Ob izidu knjige Skozi razpetosti. Cankarjev dom in Radio Slovenija v

Klubu Lily Novy. Pogovarjala sta se dr. Tadeja Krečič Sholten in Vlado Mo-

tnikar, 16. januar 2007.

Simčič Z.: Ozadje knjige Ob žerjavici in ognju. Radio Slovenija, program Ars, 15.

marec 2007. Pogovarjal se je Marko Golja.

Simčič Z.: Skušnje in skušnjave jezika. Prispevek na posvetu o slovenskem jeziku,

ki ga ob vladni resoluciji o jezikovni politiki organizirala Komisija za sloven-

ščino v javnosti pri SAZU, 15. maj 2007.

Simčič Z.: Moje tri tržaške dobe. Predavanje ob izidu knjig Rimske zgodbe in Rac-

conti romani (Mladika, Trst, 2006), Društvo slovenskih izobražencev v Trstu,

21. maj 2007.

Primož Simoniti

KNJIGA

Simoniti P.: Med humanisti in starimi knjigami. Prispevki k slovenski kulturni zgo-

dovini. (Razprave in eseji 59). Slovenska matica, Ljubljana, 2007, 388 str.

94

Uroš Skalerič

ZNANSTVENI ČLANKI

Fidler A., Skalerič U., Likar B.: The effect of image content on detail preservation

and file size reduction in lossy compression. Dento-Maxillo-Facial Radiol.,

2007, letn. 36, str. 387-392.

Gašperšič R., Kovačič U., Cör A., Skalerič U.: Expression of TrkA receptor for neu-

rotrophins in trigeminal neurons innervating the rat gingivomucosal tissue.

Neurosci. Lett., 2007, letn. 418, št. 3, str. 253-256.

Gašperšič R., Gašpirc B., Grošelj D., Kovač-Kavčič M., Petelin M., Schara R., Ska-

lerič U.: Razlogi in načini kirurškega podaljšanja klinične krone = Surgical

crown lengthening: methods and indications. Zobozdravstveni vestnik, 2007,

letn. 62, št. 1, str. 9-14.

Janez Sketelj

ZNANSTVENI ČLANKI

Pregelj P., Trinkaus M., Zupan D., Trontelj J. J., Sketelj J.: The role of muscle activa-

tion pattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletal

muscles. J. Neurosci., 2007, 27, str. 1106-1113.

Kovačič U., Tomšič M., Sketelj J., Bajrović F. F.: Collateral sprouting of sensory

axons after end-to-side nerve coaptation – a longitudinal study in the rat.

Exp. Neurol., 2007, 203, str. 358-369.

Kovačič U., Cör A., Tomšič M., Žele T., Sketelj J., Bajrović F. F.: Which myelinated

sensory axons sprout into an end-to-side coapted peripheral nerve in the rat?

Acta Neurochir. Suppl., 2007, 100, str. 89-91.

Zorman P., Kovačič U., Sketelj J., Bajrović F. F.: Ingrowth of sensory axons into

an end-to-side coapted nerve stump after donor nerve crush in the rat. Acta

Neurochir. Suppl., 2007, 100, str. 85-87.

Slavko Splichal

KNJIGA

Splichal S.: European Post-communist Media Systems. Leicester: Centre for Mass

Communication Research, University of Leicester, 2007, 40. str.

ZNANSTVENA SESTAVKA V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Splichal S.: Does History Matter? Grasping the idea of public service media

at its roots. V: Ferrell Lowe G., Bardoel J. (urednika). From Public Servi-

ce Broadcasting to Public Service Media. Stockholm: Nordicom, 2007, str.

237-256.

Splichal S.: Teorije javnega mnenja od poznega razsvetljenstva do pozne moderne.

V: Splichal S. (ur.). Komunikološka hrestomatija 3, Teorije javnega mnenja,

(Knjižna zbirka Javnost). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, str. IX-

LXIV.

95

ZNANSTVENA ČLANKA

Splichal S.: O zgodovinskih sporih in preobratih v teorijah javnega mnenja. Anna-

les, Ser. Hist. Social., 2007, letn. 17, št. 2, str.365-376.

Splichal S.: I mezzi d’informazione pubblici al servizio della società civile e del-

la democrazia. V: Nissen C. S. (ur.), Farre la differenza. Il servizio pubblico

radiotelevisivo nel panorama mediatico Europeo. Roma: Rai Eri, 2007, str.

31-54.

PREDGOVOR

Splichal S. (ur.). Komunikološka hrestomatija 3, Teorije javnega mnenja, (Knjižna

zbirka Javnost). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, str. VII-VIII.

Janez Stanonik

ZNANSTVENI ČLANEK

Stanonik J.: Marcus Antonius, Kappus: A Revolution. V.: Acta Neophilologica 40,

1-2, 2007, str. 61-74.

Branko Stanovnik

ZNANSTVENI ČLANKI

Bevk D., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and transforma-

tion of methyl 2-(6-hydroxy-2-phenylpyrimidin-4-yl)acetate: simple prepa-

ration of pyrimidines with heterocyclic substituents. Helv. Chim. Acta, 2007,

vol. 90, no. 9, str. 1737-1744.

Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of 2-unsubstituted 2,3,5,6,7,8-hexa-

hydropyrazolo[4,3-d][1,2]diazepinone-8-carboxylates. Heterocycles, 2007,

vol. 71, no. 3, str. 657-668.

Jakše R., Grošelj U., Soršak G., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of thioaplysinopsin

analogs derived from 5-dimethylaminomethylidene-2-thioxo-1,3-thiazol-4-

ones. Heterocycles, 2007, vol. 73, no. 1, str. 743-750.

Malavašič Č., Brulc B., Čebašek P., Dahmann G., Heine N., Bevk D., Grošelj U.,

Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorial solution-phase synthesis

of (2S,4S)-4-acylamino-5-oxopyrrolidine-2-carboxamides. J. Comb. Chem.,

2007, vol. 9, no. 2, str. 219-229.

Pezdirc L., Bevk D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Combinatorial

solution-phase synthesis of alkyl (1S*,2S*,3R*,5R*,6R*)-1-alkyl-3-aryl-6-ben-

zoylamino-1-hydroxy-7-oxo-5-phenylhexahydropyrazolo[1,2-a]pyrazole-2-

carboxylates. J. Comb. Chem., 2007, vol. 9, no. 4, str. 717-723.

Attanasi O. A., Favi G., Filippone P., Golobič A., Perrulli F. R., Stanovnik B., Svete

J.: Regio- and stereoselective one-pot synthesis of unknown oxazoline-fused

pyridazines by 'Michael addition-pyridazine cyclization-oxazoline cyclizati-

on' cascade reactions of 4-chloro-1,2-diaza-1,3-butadienes with 3-dimethyla-

minopropenoates. Synlett, 2007, no. 19, str. 2971-2974.

96

Pezdirc L., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Unexpected cleavage of

the N-N bond in the reactions of 3-pyrazolidinone-1-azomethine imines with

HCN. Tetrahedron Lett.. 2007, vol. 48, no. 30, str. 5205-5208.

Pezdirc L., Cerkovnik J., Pirc S., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective cycloaddi-

tions of (1Z,4R*,5R*)-1-arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazo-

lidin-3-on-1-azomethine imines to maleimides. Tetrahedron, 2007, vol. 63,

no. 4, str. 991-999.

Kralj D., Grošelj U., Meden A., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: A simple

synthesis of 4-(2-aminoethyl)-5-hydroxy-1H-pyrazoles. Tetrahedron, 2007,

vol. 63, no. 45, str. 11213-11222.

Wagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Chi-

ral solvating properties of (S)-1-benzyl-6-methylpiperazine-2,5-dione. Tetra-

hedron: Asymmetry., 2007, vol. 18, no. 4, str. 464-475.

Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of spiro[bicyclo[2.2.1]hep-

tane-2,2'-furan]-3-amines via stereoselective cycloadditions of trimethylene-

methane to (1S,3EZ,4R)-3-arylimino-1,7,7-trimethylbicyclo[2.2.1]heptan-2-

ones. Tetrahedron: Asymmetry, 2007, vol. 18, no. 19, str. 2365-2376.

Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective[4+2]cycloadditions

of tetrazines to 3-oxo- and 3-arylimino-4'-methylenedihydro-3'H-spiro

[bicyclo[2.2.1]heptane-2,2'-furans]. Tetrahedron: Asymmetry, 2007, vol. 18,

no. 23, str. 2746-2757.

Jakše R., Golič L., Meden A., Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and Trans-

formation of N,N-Dimethylaminomethylidene Derivatives of lndolylglycines

and Some Other Dipeptides. Heterocvcles, 2007, vol 74, , pp. 293-307.

Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Enaminones and related compounds in the svnthe-

sis of pvrazoles. V: Modern Approaches to the Svnthesis of O- and N-Hetero-

cycles, Eds. T. S. Kaufman and E. L. Larghi, Research Signpost, Trivandrum,

2007, vol. 3, pp. 73-88.

VABLJENA PREDAVANJA

Stanovnik B.: β-Dimethylamino-α,β-didehydro-α-amino acid derivatives and re-

lated compounds in the synthesis. Preparation of various heterocyclic systems

including natural products: [invited lecture]. V: 10th Ibn Sina international

conference on pure and applied heterocyclic chemistry, [10th ISIC], Isis hotel,

Luxor-Egypt, february 17–20, 2007: abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 17-18.

Pezdirc L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Some novel synthetic applications

of 1-alkylidene-3-oxopyrazolidin-1-ium-2-ides (alkylidene-3-pyrazolidino-

ne-1-azomethine imines). Invited lecture. V: 8. Tagung Iminiumsalze, 11.–13.

September 2007 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und Bildungszentrum

Bartholomä :̋ ImSaT-8. [S. l.: s. n.], 2007, str. 19-28.

Bevk D., Kralj D., Pirc S., Uršič U., Wagger J., Grošelj U., Albreht A., Pahovnik

D., Šimunek P., Šporar J., Svete J., Stanovnik B.: Enaminone-based synthesis

97

of heterocyclic systems. Invited lecture. V: 8. Tagung Iminiumsalze, 11–13.

September 2007 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und Bildungszentrum

Bartholomä :̋ ImSaT-8. [S. l.: s. n.], 2007, str. 59-70.

Pirc S., Svete J., Stanovnik B.: Enaminone methodology in the synthesis of some

C-3 functionalized tetramic acids: [Blue Danube lecture]. V: 12th Blue Danube

Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13th, 2007, Club Tihany Ho-

tel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 29.

Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: New polyfunctional prope-

noate reagents in the synthesis of heterocyclic systems: [Blue Danube lecture].

V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13th,

2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S.

l.: s. n.], 2007, str. 34.

Stanovnik B.: β-Dimethylamino-α,β-didehydro-α-amino acid derivatives and re-

lated enaminones in the synthesis. Versatile reagents for preparation of va-

rious heterocyclic systems including natural products: [invited lecture]. V:

Petra International Chemistry Conference (PICC) and Transmediterranean

Colloquium of Heterocyclic Chemistry (TRAMECH-5): Tafila - Jordan, June

25–28, 2007: [Abstract book]. [S. l.: s. n.], 2007, str. [1-3].


Copf F., Pišot V., Hribernik M., Ravnik D., Petrešin E., Herman S., Javornik D.,

Kranz C., Stanovnik B., Nachtigall W., Braun K., Plavec J., Vengust V., Kram-

berger S., Pavlovčič V., Faust G., Copf P., Copf F., Gros M., Erhatič Širnik R.,

Filippenko V. A., Witte H., Grabow J., Schilling C.: Subchondral compact

bone presented as part of a hydro- and thermodynamic system in femoral

head and of a femoral condyle shock absorber. V: Kesel A. B., Zehren D. (ure-

dnici). Dritter Bionik Kongress, Bremen, 27.–28. Oktober 2006. Bionik: Pa-

tente aus der Natur: Tagungsberichte. Bremen: Bionik-Innovations-Centrum,

cop. 2007, str. 1-10.


Wagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: (S)-1-

Benzyl-6-methylpiperazine-2,5-dione: a simple cyclodipeptide based chiral

solvating agent. V: Obreza A. (ur.). Abstracts from the 5th Joint Meeting on

Medicinal Chemistry, June 17–21, 2007, Portorož, Slovenia (Farmacevtski ve-

stnik, Vol. 58, special issue, june 2007). Ljubljana: Slovensko Farmacevtsko

Društvo, 2007, str. 206.

Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of a novel C2-symmetric

(1S)-(+)-camphorquinone derived chiral diamine. V: 12th Blue Danube Sym-

posium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13th, 2007, Club Tihany Hotel,

Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 77.

Kralj D., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of 1,4,5-trisubsti-

tuted pyrazoles. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry,

98

June 10–13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of

abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 93.

Malavašič Č., Dahmann G., Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J.: Synthe-

sis of (3S,5S)-3-aminopyroglutamic acid based peptidomimetics. V: 12th Blue

Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13th, 2007, Club Ti-

hany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007,

str. 102.

Pezdirc L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Cycloadditions of (1Z,4R*, 4R*)-1-

arylmethylidene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine

imines. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June

10–13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of ab-

stracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 111.

Svete J., Dahmann G., Malavašič Č., Pezdirc L., Stanovnik B.: Combinatorial solu-

tion-phase syntheses of some heterocyclic analogues of peptides. V: 12th Blue

Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 10–13th, 2007, Club Ti-

hany Hotel, Tihany, Hungary. BDSHC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007,

str. 126.

Wagger J., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of unsaturated

tryprostatin B analogues. V: 12th Blue Danube Symposium on Heterocyclic

Chemistry, June 10–13th, 2007, Club Tihany Hotel, Tihany, Hungary. BDS-

HC-12: book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2007, str. 133.

PRIROČNIK, SLOVAR, LEKSIKON, ATLAS, ZEMLJEVID

Krbavčič A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Priročnik, Izbrane nevarne

kemikalije: splošne oznake, imena, fizikalno-kemijske lastnosti, uporaba, pri-

dobivanje, toksikološki podatki, razvrstitve in označevanje v prometu. Ljublja-

na: Slovensko farmacevtsko društvo, 2007, 368 str.

Franc Strle

ZNANSTVENI ČLANKI

Cerar D., Avšič-Županc T., Jereb M., Strle F.: Case report: Severe neurological ma-

nifestation of Dobrava hantavirus infection. Journal OF Medical Virology,

2007, letn. 79, št. 12, str. 1841- 1843.

Wormser G. P., Dattwyler R. J., Shapiro E. D., Strle F.: The clinical assessment, tre-

atment, and prevention of Lyme disease, human granulocytic anaplasmosis,

and babesiosis: Clinical practice guidelines by the Infectious Diseases Society

of America (letn. 43, str. 1089, 2006). Clinical Infectious Diseases, 2007, letn.

45, št. 7, str. 941-941.

Wormser G. P., Dattwyler R. J., Shapiro E. D., Strle F.: Concerns regarding the

Infectious Diseases Society of America Lyme disease clinical practice guide-

lines - Reply to Pollock, Donta, Wilson, and Arnez. Clinical Infectious Disea-

ses, 2007, letn. 44 št. 8, str. 1137-1139.

99

Rojko T., Uršič T., Avšič-Županc T., Strle F.: Seroprevalence of human anapla-

smosis in: Century OF Rickettsiology: Emerging, Reemerging Rickettsioses,

Molecular Diagnostics, And Emerging Veterinary Rickettsioses, 2006, letn.

1078, str. 92-94.

Saša Svetina

ZNANSTVENI ČLANKI

Gašperšič N., Ambrožič A., Božič B., Majhenc J., Svetina S., Rozman B.: Annexin

A5 binding to giant phospholipid vesicles is differentially affected by anti-β2-

glycoprotein I and anti-annexin A5 antibodies. Rheumatology, 2007, letn. 46,

str. 81-86.

Ziherl P., Svetina S.: Flat and sigmoidally curved contact zones in vesicle-vesicle

adhesion. Proc. Nat. Acad. Sci. USA, 2007, letn. 104, str. 761-765.

Mally M., Majhenc J., Svetina S., Žekš B.: The response of giant phospholipid ve-

sicles to pore-forming peptide melittin. Biochim. Biophys. Acta - Biomembra-

nes, 2007, letn. 1768, str. 1179-1189.

Peterlin P., Svetina S., Žekš B.: The prolate-to-oblate shape transition of phospho-

lipid vesicles in response to frequency variation of an AC electric field can

be explained by the dielectric anisotropy of a phospholipid bilayer. J. Phys.

Condens. Mat., 2007, letn. 19, str. 1-17.

Zemljič Jokhadar Š., Žnidarčič T., Svetina S., Batista U.: The effect of substrate and

adsorbed proteins on adhesion, growth and shape of CaCo-2 cells. Cell Biol.

Int., 2007, letn. 31, str. 1097-1108.

Svetina S.: Question 7: The vesicle world: The emergence of cellular life can be

related to properties specific to vesicles. Orig. Life Evol. Biosph., 2007, letn. 37,

str. 445-448.

Božič B., Svetina S.: Vesicle self-reproduction: The involvement of membrane hy-

draulic and solute permeabilities. Eur. Phys. J. E Soft Matter, 2007, letn. 24,

str. 79-90.

STROKOVNI ČLANEK

Svetina S.: Letno število diplomantov medicine in načrtovanje vpisa na Medicin-

sko fakulteto v Ljubljani. Zdravstveni Vestnik, 2007, letn. 76, str. 835-838.

Tomaž Šalamun

KNJIGE:

Šalamun T.: Sinji stolp, Beletrina, Ljubljana, 2007.

Šalamun T.: Arkhilokhosszal a Kikládokon,Válogatott versek (2001–2007) (Z Ar-

hilohom po Kikladih). Prevod Lukács Zsolt, Nápkut, Kiadó, Budimpešta,

2007.

Šalamun T.: Wink an die Sphinx, (Opozorilo sfingi). Prevod Fabjan Hafner, Dae-

dalus Verlag, Münster, Nemčija, 2007.

100

REVIJALNE OBJAVE PESMI

Šalamun T.: Shortage of the Renaissance, Soul in God, Pinche perro!, Persia, If Here,

Poem Written Under the Influence of the Wells, My Brides are of Gobelin, Pessoa

Cursing Whitman, I Ask Myself if Ficko Knows Cold Too, I wouldn't Husk the

Concert to My Dream. Sodobnost International, Ljubljana, december 2006.

Šalamun T.: The Faith, I'm not Used to It, Lieutenant. Blatt. (3), vol. 2, Praga,

2007.

Šalamun T.: Alojz Wagner, Theseus Vomits Blood. Arc Poetry Magazine, Kanada,

2006.

Šalamun T.: Pinche perro!, D. H. Lawrence. Bird Dog, ZDA, 2006.

Šalamun T.: Mure dritte, Murn, Pampa, Sierra, Noč s punco, O hiški za noč, O

pižami, Obisk hudiča in njegovega kolega v obliki Branislava, Oče in sin, Oči

krastače, Posledice in stališče Biblije, Pravica slona, Prižiganje Alisoninega av-

tomobila, Poetikon, 2. letnik, str. 7-10, Velenje, 2006.

Šalamun T.: Azra, kjer živiš, kje spiš, Dallas, Dirka, Grebljica je tristezza, Iz čistega

plakata, Je strmel, Ječati z bolečino kot plunka, Kralj, Nekdo z modrim česnom,

Ptič-pes, Sculls & Bones, Zvestobo paši. Poetikon, 3. letnik, str. 13-14, Velenje,

2007.

Šalamun T.: Luči ugašajo, Zginiti v pravljici, prebosti si noge, Cesar je nalezljiv, Kip,

To bomo mirno pogoltnili, Pizzuti Restaurant, Vzel kariolo, Davno. Literatura,

193–194, Ljubljana, 2007.

Šalamun T.: Prah, Hotel Nutibara, Ratatouille na Union Squaru, QQQQ, Pripoved

trgovca z belim jezikom, Dallas, Ura tiktaka, Vosek, Dihata tu, 25. maja zve-

čer, derviši, Oblič je zelena koprena v stavbi, Medellin, Pesem za Erica Swenso-

na. Nova Revija, 300, Ljubljana, 2007.

Šalamun T.: Obešanje na drog, Ovinek čez Delaware, Pesem kako brati Šalamu-

na, Mandelštam dixit, Mrtvaki so slonom prekopirali rože, Zukiči, Svetli vzori

podirajo šotore in njihove količke, Moja individualna parking garaža, Capodi-

stria, Rimska noč. Dialogi, str. 5-6, Maribor, 2007.

Šalamun T.: Serial killer, Rex, Citati, Ti, Smrt leta 1920, Zadel me je, Squirrel Hill.

Apokalipsa, Ljubljana, 2007.

Šalamun T.: Skrito kolo Katarine Sienske, The Hidden Wheel of Catherine of Siena.

Black Warior Review, vol. 34 num. 1, str. 28-29, ZDA, 2007.

Šalamun T.: New York – Montreal Train, 24 January, 1974. Circumference, ZDA,

2007.

Šalamun T.: The Linden Tree, Pessoa Scolding Whitman, Arm Out and Point the

Way. Conjunction, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Mati in smrt, Mother and Death, Dokler te noč ne zastekli, Until the

Night Glazes You. Crazy Horse, num. 72, ZDA, 2007.

Šalamun T.: The King Likes the Sun. Denver Quarterly, vol. 41, num. 4, ZDA,

2007.

101

Šalamun T.: Offspring and the Baptism, Field, # 76, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Coat of Arm, Fiery Chariot, Jacket, ZDA, 2007.

Šalamun T.: The Kid from Harkov, Mills, Paleochora, Washing in Gold, Garik! Ga-

rik! The Creoss is Andrej's!. The Modern Review, (III.), 1, Kanada, 2007.

Šalamun T.: Language, Porta di Leone, Vases. New Ohio Review, 2, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Persia. The New Republic, ZDA, 2007.

Šalamun T.: The Man I Respected, Scarlet Toga. Poetry Review, vol. 97, 2, Velika

Britanija, 2007.

Šalamun T.: The West. Turnrow, ZDA, 2007.

Šalamun T.: The Man I Respected, Ploughshares, vol. 32, num. 4, ZDA,

2006–2007.

Šalamun T.: Birth, Dog, Green Catastrophe in Trieste, 1910, Pleiades, vol. 27, num.

2, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Poljub čez ocean, The Kiss Across the Ocean, Svet, Dotik, Benetke, The

World, The Touch, Venice, Mehur, Bubble, Poznate tega plemenitega gospoda,

Do You Know This Noble Sir, Kdo praši, Who is Raising the Dust. Calque, (1),

ZDA, january 2007.

Šalamun T.: Arrival of the Sun and the Sunset, The Sun, Dates. Conduit, 18, ZDA,

2007.

Šalamun T.: Copper Dove, Fedor, Kestrel, Buzzard, Hawk, Falcon, Buzzard,

Leonardo's Horse, Death. Melancholia's Tremulous Dreadlocks, #2, ZDA,

2007.

Šalamun T.: My Little Head, My Darling, I love you, Hard Core, Hafiz's Tomb, Epi-

taph. Seconds, a virtual treasury of verse, 6, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Mangalia. Goodfoot, 7, ZDA, 2007.

Šalamun T.: I'm not Use to It, Lieutenant, I'm not Used to It, Manna, All of You, The

Right of the Elephant's Bone, In the Back on Palm Sunday the Sea Laps at the

Ligurian Coast. Parthenon West Review, (5), ZDA, 2007.

Šalamun T.: Sardines, Moro, Virgil. Colorado Review, ZDA, 2007.

Šalamun T.: The History of Light is Orange, Epitaph, Better Drunk than Old. For-

klift, Ohio, issue 17, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Zebra's Body. Handsome, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Gift. Salmagundi, nos. 155-156, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Chariot of Fire, The Curator in Nantes, There is Only One More Welt,

Pharaohs and Kings, Kassel, Paris. Octopus Magazine, 8, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Gods, Silent Acoustic Kisses, There Will Be Spring, He Who Will Stare,

I am a Prophet. Glitter Pony, ZDA, 2007.

Šalamun T.: Lindos, Confrontation, no. 98/99, 2007, ZDA.

Šalamun T.: Ljubljana, Népdal. Partium, Madžarska, 2007.

Šalamun T.: Dolazak u Saint-Nazaire, Mana, Ovce, Obala barbara, Siguran sam u

ravnini, Pismo Artaudu, Camus, Rat, Grčka, Fedor, Grablje, Emigracija, Lilja-

102

ni, Šape, Atlanta, Posjet biografima, Kupola, Poesia Vertical, Trst, Aleksandri-

ja, Saint-Nazaire. Quorum, godina XXIII, br. 1, Zagreb, 2007.

Šalamun T.: The Sword, Time, Azure, Lick my Hand, How the Little Dogs Play.

Now Culture, 3, ZDA, 2007.

BRANJA IN PREDSTAVITVE

Šalamun T.: University of Vermont. Montpellier, ZDA, 2. januar 2007.

Šalamun T.: KGB. New York, 12. februar 2007.

Šalamun T.: Speak Easy (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zavackim in

Brianom Henryjem). New York, 4. marec 2007.

Šalamun T.: University of Massachusetts (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem

Zawackim in Brianom Henryjem). Amherst, Massachusetts, 5. marec 2007.

Šalamun T.: Columbia University (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Za-

wackim in Brianom Henryjem). New York, 6. marec 2007.

Šalamun T.: Vassar College (skupaj z Alešem Debeljakom, Andrewem Zawackim

in Brianom Henryjem). Poughkeepsie, New York, 7. in 8. marec 2007.

Šalamun T.: Leipzig. Knjižni sejem (branje slovenskih avtorjev izdanih pri Suhr-

kampu, skupaj z Alešem Štegrom, Slavojem Žižkom in Mladenom Dolarjem),

24. marec 2007.

Šalamun T.: Brown University. Providence, Rhode Island, 4. april 2007.

Šalamun T.: Münster (ob Evropski nagradi za poezijo, skupaj s Fabjanom Hafner-

jem), 6. maj 2007.

Šalamun T.: NUK (branje in pogovor z Gorazdom Kocijančičem). Ljubljana, 16.

maj 2007.

Šalamun T.: Menza pri koritu (skupaj z Josipom Ostijem). Metelkova, Ljubljana,

28. maj 2007.

Šalamun T.: Teatro No'hma. Milano, 20. junij 2007.

Šalamun T.: Babel, Festival di letteratura e traduzione (skupaj z Darjo Betocchi).

Bellinzona, Švica, 20–23 september 2007.

Šalamun T.: King's Lynn Poetry Festival. King's Lynn, Velika Britanija, 27. septem-

ber–1. oktober 2007.

Šalamun T.: Europalia (video kot del razstave, predstavnik Slovenije ob 50. oble-

tnici Evropske unije). Brusel 3.– 4. oktober 2007.

Šalamun T.: University of Iowa, Iowa (Paul Engel Memorial Reading ob 40. oble-

tnici International Writing Programa). ZDA, 7.–18. oktober 2007.

Šalamun T.: University of Montana. Missoula, Montana, 20. oktober 2007.

Šalamun T.: Jaime Sabines, Festival Internacional de Letras. San Cristobal de las

Casas, Mehika, 12.–18. november 2007.

Šalamun T.: Kašča. (Branje in pogovor z Mileno Miklavčič). Škofja Loka, 18. de-

cember 2007.

103

Alenka Šelih

ZNANSTVENA KNJIGA

Ambrož M., Bavcon L., Bele I., Bošnjak M, Filipčič K., Jager M., Jakulin V., Koro-

šec D., Mozetič P., Peršak N., Petrovec D., Selinšek L., Šelih A., Završnik A.,

Zgaga S.: Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava. 1. natis. Ljublja-

na: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2007, 503 str.

ZNANSTVENA ČLANKA

Šelih A.: Etika in (kazenskopravna) represija. Podjetje in delo, str. 1542-1552.

Šelih A.: Splošne usmeritve kriminalitetne politike v Evropi in Sloveniji. Podjetje

in delo, str. 1590-1602.

KRATKI ZNANSTVENI PRISPEVEK

Šelih A.: Kazensko pravo kot zakonsko pravo. PP, Prav. praksa (Ljublana), 29. no-

vember 2007, leto 26, št. 46, pril. str. II-V.


Šelih A.: Projekt Pozabljena polovica. V: Šelih A., Antić M. G., Puhar A., Rener T.

Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in

20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izdaja. Ljubljana: Tuma: SAZU,

2007, str. 9-20.

Šelih A.: Kazenske sankcije in morebitne spremembe. V: Ambrož M., Bavcon L.,

Bele I., Bošnjak M., Filipčič K., Jager M., Jakulin V., Korošec D., Mozetič P.,

Peršak N., Petrovec D., Selinšek L., Šelih A.: Završnik A., Zgaga S.: Sodobne

usmeritve kazenskega materialnega prava. 1. natis. Ljubljana: Inštitut za kri-

minologijo pri Pravni fakulteti, 2007, str. 261-271.

STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Šelih A.: Bučić V.: Elza Obereigner-Kastl (1884–1973): portretna miniaturistka. V:

Šelih A., Antić M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice).

Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razpra-

ve, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 197-201, portret.

Šelih A.: Zdenka Brejc-Perne (1908–1964): odvetnica in pokončna ženska. V:

Šelih A., Antić M. G., Puhar A. (ur.), Rener T., Šuklje R., Verginella M.

(urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Sloven-

skem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 453-456,

portret.

Šelih A.: Zdenka Adamič (1910–1997): ena prvih doktoric prava. V: Šelih A., Antić

M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Pozabljena po-

lovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd.

Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 471-473, portret.

Šelih A.: Majda Strobl (1920–1997): prva univerzitetna profesorica prava. V: Šelih

A., Antić M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Verginella M. (urednice). Po-

zabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave,

22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 577-580, portret.

104

Šelih A.: Otrokove pravice kot del človekovih pravic v Sloveniji. V: Kornhauser

P.: Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja. Ljubljana:

Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2007, str. 105-109.

PREDGOVOR, SPREMNA BESEDA

Šelih A.: Predgovor. V: Šelih A., Antić M. G., Puhar A., Rener T., Šuklje R., Vergi-

nella M. (urednice). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na

Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 5-8.

Alojz Šercelj

ZNANSTVENI ČLANEK

Zupančič M., Žagar V., Culiberg M., Šercelj A.: Syntaxonomic problems of Pinus

mugo scrub on peat bog = Sintaksonomski problemi barjanskega ruševja.

Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne

vede, 2007, 48, 2, str. 269-306.

STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Culiberg M., Šercelj A.: Gozdovi v Sloveniji po ledeni dobi: o gozdu. V: Batič F.,

Tome S., Božič I. A., Culiberg M., Sivec I., Trilar T.: Skrivnosti gozda. Ljublja-

na: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2007, 2007, str. 35-40.

Biba Teržan

ZNANSTVENI ČLANKI

Hänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Radiokarbonski datumi ranog i srednjeg bron-

čanog doba u Istri. Histria Archaeologica 36, 2005 (Pula 2007) str. 5-46.

Teržan B., Črešnar M., Mušič B.: Pivola – gomilno grobišče. Varstvo spomenikov

43, 2007, str. 150-160.

Hänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Radiokarbondaten zur älteren und mittleren

Bronzezeit Istriens. Praehisorische Zeitschrift 82, 2007, str. 22-50.


Hänsel B., Mihovilić K., Teržan B.: Gräber am Tor. Zur Architektur eines re-

präsentativen Zugangs in eine protourbane Siedlung der älteren Bronzezeit

Istriens. V: Gediga B., Piotrowski W. (urednika), Architektura i budownictwo

epoki brązu i wczesnych okresów epoki żelaza, Problemy rekonstrukcji. Pol-

ska akademia nauk – Oddział we Wrocławiu, Prace Komisji Archeologicznej

16 (Biskupin-Wrocław 2006) str. 69-90.

Teržan B.: Cultural connections between Caput Adriae and the Aegean in the late

bronze and early iron age. V: Galanaki I., Tomas H., Galanakis Y., Laffineur R.

(uredniki), Between the Aegean and Baltic Seas: Prehistory across borders :Pro-

ceedings of the International Conference Bronze and Early Iron Age Interconnec-

tions and Contemporary Developments between the Aegean and the Regions of

the Balkan Peninsula, Central and Northern Europe, University of Zagreb, 11–14

April 2005. Aegaeum 27 (Liège-Austin 2007) str. 157-165, XXXIV-XXXVII.

105

SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Teržan B.: Pripoved situlske umetnosti z Magdalenske gore pri Šmarju. V: Müller

J. (ur.). Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju

(Šmarje-Sap 2007) str. 81-90.

SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI

Teržan B., Hellmuth A.: Le amazzoni, donne-arcieri e principesse della steppa. V:

Bonora G. L., Marzatico F. (urednika). Ori dei cavalieri delle steppe: collezioni

dai musei dell'Ucraina (Milano 2007) str. 154-167.

UREDNIŠTVO

Arheološki vestnik (Teržan B. - član uredniškega odbora 1993-). Ljubljana: Sloven-

ska akademija znanosti in umetnosti.

Katalogi in monografije (Teržan B. -član uredniškega odbora 2000-). Ljubljana:

Narodni muzej.

POSVEČENA JI KNJIGA

Blečić M., Črešnar M., Hänsel B., Hellmuth A., Kaiser E., Metzner-Nebelsick C.

(uredniki), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan , Situla 44 ( Ljubljana

2007) VII, 902 str.

Miha Tišler

ZNANSTVENI ČLANEK

Tišler M.: Razvoj slovenskega kemijskega izrazja. Acta Chimica Slovenica, 2007,

vol. 54, str. 216-224.


Tišler M.: Some Ethical Issues in Chemistry. Poglavje v knjigi: On Cultivating Fa-

ith and Science. Reflections on Two Key Topics of Modern Ethics. Juhant J.,

Žalec B. (urednika). LIT Verlag, 2007, Berlin/Münster, str. 195-202.

PREDAVANJE

Tišler M.: Načrtovanje sintez. Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri na

dvorcu Zemono pri Vipavi, 29. november 2007.

Miha Tomaževič

ZNANSTVENI ČLANKI

Tomaževič M., Lutman M.: Heritage masonry buildings in urban settlements and

the requirements of Eurocodes: the experience of Slovenia. International jo-

urnal of architectural heritage, 2007, vol. nr. 1, str. 108-130.

Trajkovski S., Quincy, M. A., Tomaževič, M., Brzev, S.: Dynamic analysis of ma-

sonry buildings with two-level sliding isolation system. European earthquake

engineering, 2007, vol. 21, nr. 2, str. 3-14.

Tomaževič M.: Damage as a measure for earthquake-resistant design of masonry

structures: Slovenian experience. Canadian journal of civil engineering, 2007,

vol. 34 nr. 11, str. 1403-1412.

106

GOSTUJOČI PROFESOR

Tomaževič M.: Historical masonry buildings in seismic areas. Master course on

structural problems of monuments and historical buildings. Università degli

studi di Padova, Dipartimento di construzioni e trasporti, maj 2007.

VABLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI BREZ NATISA

Tomaževič M.: Heritage masonry buildings and earthquakes: what did we learn

in 30 years: Konferenca L̀ Architettura Fortificata in Friuli dopo il sisma del

1976, Venzone, 16. februar 2007. Consorzio per la salvaguardia dei castelli

storici del Friuli-Venezia Giulia, Udine, 2007.

STROKOVNO PREDAVANJE

Tomaževič M.: Evrokoda 6 in 8: projektiranje zidanih konstrukcij na potresnih ob-

močjih. Izobraževalni tečaj o Evrokodih, Inženirska zbornica Slovenije, Lju-

bljana, Maribor, maj in november 2007.

Jože Toporišič

KNJIGE

Toporišič J.: Jezikovni pogovori iz Sedem dni. – Založba Pivec, Maribor, 2007, 355

str.

Toporišič J.: Razprave – Dissertationes. Razred za filološke in literarne vede SAZU.

Ljubljana, 2007, 357 str. Uredil.

Toporišič J.: Slovenski pravopis. 3. natis. – Ljubljana, 2007.

RAZPRAVI

Toporišič J.: Jezikoslovni in slovnični teoremi Jožeta Toporišiča. – Razvoj sloven-

skega strokovnega jezika. Obdobja 24 - Metode in zvrsti, Ljubljana 2007, str.

401-413.

Toporišič J.: V spomin njegove 80-letnice je izšla 1.–2. štev. Slavistične revije, 442

str.

Jože Trontelj

ZNANSTVENI ČLANKI

Pregelj P., Trinkaus M., Zupan D., Trontelj J., Sketelj J.: The role of muscle activa-

tion pattern and calcineurin in acetylcholinesterase regulation in rat skeletal

muscles. J. Neurosci., 2007, letn. 27, št. 5, str. 1106-1113.

Trontelj J.: Utesnitvene in kompresijske nevropatije. Sanitas Labor, 2007, letn. 6,

št. 1, str. 47-65.

Trontelj J.: O etičnih težavah raziskav na človeških zarodkih. Isis, 2007, letn. 16,

št. 4, str. 44-45.

Trontelj J.: Zdravnikovo odločanje ob terminalni bolezni (1). Isis, 2007, letn. 16,

št. 7, str. 24-28.

Trontelj J.: Etični pogledi na razmerje med zasebnim in javnim zdravstvom. (16.

posvetovanje Medicina in pravo: Nova zakonodaja. Varovanje zaupnih po-

107

datkov v medicini. Zdravilstvo. Maribor, 23. marec 2007). Isis, 2007, letn. 16

št. 5, str. 28-30.

Trontelj J., Sketelj J., Strle F., Kraigher A.: Odprava obveznega cepljenja proti na-

lezljivim boleznim: neprimerna in nevarna sporočila javnosti? Isis, 2007; št.

16, št. 10, 52-53.

POGLAVJI V KNJIGAH

Trontelj J.: Respect for human dignity in biomedical research. V: Juhant J., Žalec

B. (editors). On cultivating faith and science. Reflections on two key topics of

modern ethics. Lit Verlag Dr. W. Hopf, Berlin, New Brunswick (USA) and

London (UK), 2007, str. 185-193.

Trontelj J.: Bioetika, raziskovanje na človeku in nevarnost zlorabe. V: Genialna

prihodnost: genetika, determinizem in svoboda. Zbornik prispevkov posveta.

Ljubljana, 4. in 5. oktober 2007. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šol-

stvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007, str. 190-199.

OBJAVE V POLJUDNEM TISKU

Trontelj J., Sketelj J., Strle F., Kraigher A.: Odprava obveznega cepljenja proti na-

lezljivim boleznim: neprimerna in nevarna sporočila javnosti? Delo, Sobotna

priloga, 8. september 2007, letn. 49, št. 207, str. 5.

Sketelj J., Trontelj J.: Temna stran igralništva. Delo-Sobotna priloga, 22. december

2007, letn. 49, št. 295, str. 39.

Trontelj J.: Spreminjanje zakona bi bila politična sramota. Delo, Sobotna priloga,

29. december, letn. 49, št. 299, str. 39.

Drago Tršar

SAMOSTOJNA RAZSTAVA

Tršar D.: Razstava malih bronastih in keramičnih skulptur. Avla poslovnega centra

Mercator, Ljubljana 2007.

SKUPINSKE RAZSTAVE

Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana 2007.

Obrazne strukture. Galerija ZDSLU, Ljubljana, 2007.

Arte Slovena Contemporanea. Gorica, Italija, 2007.

Vito Turk

ZNANSTVENI ČLANKI

Gregorc U., Ivanova S., Thomas M., Guccione E., Glaunsinger B., Javier R., Turk

V., Banks L., Turk B.: Cleavage of MAGI-1, a tight junction PDZ protein, by

caspases is an important step for cell-cell detachment in apoptosis. Apoptosis,

2007, vol. 12, no. 2, str. 343-354.

Dolenc I., Pain R. H., Turk V.: Presence of the propeptide on recombinant lyso-

somal dipeptidase controls both activation and dimerization. Biol. Chem.,

2007, vol. 388, str. 47-51.

108

Stoka V., Turk V., Turk B.: Lysosomal cysteine cathepsins : signaling pathways in

apoptosis : minireview. Biol. Chem., 2007, vol. 388, str. 555-560.

Ivanova S., Repnik U., Banks L., Turk V., Turk B.: Cellular localization of MAGI-1

caspase cleavage products and their role in apoptosis. Biol. Chem., 2007, vol.

388, str. 1195-1198.

Vasiljeva O., Reinheckel T., Peters C., Turk D., Turk V., Turk B.: Emerging roles

of cysteine cathepsins in disease and their potential as drug targets. Curr.

Pharm. Des., 2007, vol. 13, no. 3, str. 385-401.

Bojič Lea, Petelin A., Stoka V., Reinheckel T., Peters C., Turk V., Turk B.: Cysteine

cathepsins are not involved in Fas/CD95 signalling in primary skin fibrobla-

sts. FEBS Lett., 2007, vol. 581, str. 5185-5190.

Caglič D., Rozman Pungerčar J., Pejler G., Turk V., Turk B.: Glycosamino-

glycans facilitate procathepsin B activation through disruption of propep-

tide-mature enzyme interactions. J. Biol. Chem., 2007, issue 45, vol. 282, str.

33076-33084.

Novinec M., Grass R. N., Stark W. J., Turk V., Baici A., Lenarčič B.: Interaction

between human cathepsins K, L, and S, Mechanism of elastinolysis and in-

hibition by macromolecular inhibitors. J. Biol. Chem., 2007, vol. 282, no. 11,

str. 7893-78902.

Stoka V., Turk V., Bredesen D. E.: Differential regulation of Smac/DIABLO. Neu-

romol. Med., 2007, vol. 9, no. 3, str. 255-263.

VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI

Turk V.: The lysosomal and proteasomal pathways in antigen presentation, preda-

vanje in predsednik simpozija Ubiquitin-Proteasome System, 19th Federati-

on of Asian and Oceanian Biochemists and Molecular Biologists (FAOBMB)

Seul Conference-Science and technology for the integration of life, Seoul,

Koreja, 26.–30. maj 2007.

VABLJENA PREDAVANJA NA TUJIH UNIVERZAH

Turk V.: Human Cysteine Cathepsins and Their Inhibitors Cystatins : Structural

Aspects and Biological Implications, School of Biological Sciences, Seoul Na-

tional University, Seoul, Koreja, 28. maj 2007.

Turk V.: Cathepsins and Cystatins: from Struture to Biology and Diseases, Institute

for Enzyme Research, Tokushima University, 31. maj 2007.

Turk V.: Cathepsins in apoptosis: Structure and Biological Role, Tokushima Bunri

University, Tokushima, Japonska, 1. junij 2007.

Turk V.: Cysteine Cathepsins and Cystatins: Structural and Biological Aspects, Na-

goya City University Medical School, Nagoja, Japonska, 4. junij 2007.

Anton Vratuša

ZNANSTVENI ČLANKI

Vratuša A.: Anton Trstenjak o manjšinskem vprašanju. Anton Trstenjak 1906–1996.

109

Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti.

SAZU. Razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave 21. Ljubljana,

2007 str. 65-76.

Vratuša A.: Sodelovanje Narodno-osvobodilnega gibanja Slovenije in Severne Ita-

lije v II. svetovni vojni in Osimski sporazumi. Osimska meja. Založba Anna-

les. Koper, 2006, str. 25-31.

Vratuša A.: Z dr. Jožefom Smejem od Kančevec do Petanjec. V: Sobočan D. Ob

85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota, 2007, str.

740-742.

Vratuša A.: Slovensko-italijanski odnosi pod pritiskom selektivnega zgodovin-

skega spomina. Narodno-osvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu.

Slovenski zbornik 2007. Ljubljana, maj 2007, str. 135-141.

Vratuša A.: Mesto sezonstva in izseljenstva v raziskovalnem programu Ustanove

dr. Šiftarjeva fundacija. Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Petanjci,

2007, str. 76-82.

Vratuša A.: Zborniku na pot. Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Petanjci,

2007, str. 3-18.

UREDNIK

Zbornik Dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih. Izdala Ustanova dr. Šiftarjeva

fundacija. Petanjci 2007, 120 str.

Saša Vuga

KNJIGI

Vuga S.: Delanje romana, Izpiski s koledarja. Spremna beseda dr. Helga Glušič.

Celjska Mohorjeva družba, 2007.

Vuga S.: Kobariško zrcalo. Romaneskni triptih. Spremna beseda dr. Taras Kerma-

uner . Slovenska matica, 2007.

IZVEDBI RADIJSKE IGRE

Vuga S.: Abelkajn. Režija prof. Aleš Jan, glavna vloga Ivo Ban. Radio Slovenija.

Vuga S.: Abelkajn. Režija prof. Vladimir Jurc, glavna vloga Bine Matoh. Radio Trst

(slovenski program).

OBJAVA

Vuga S.: Satirikon (odlomek iz knjige Delanje romana). Revija Sodobnost, Literar-

na delavnica.

INTERVJU

Vuga S.: Čoln slovenščine pluje, kot bi za krmilom stal pijan mornar. Spraševala

Mirjam Drev. Delo – Književni listi,

DRUGO

Vuga S.: Nastopi po Sloveniji, predstavitve knjig v živo in prek radijskih postaj,

obletnice, slavnostni govori (na primer na Kogojevih dnevih avgusta v Kana-

lu) itn.

110

Franc Zadravec

KNJIGA

Zadravec F.: Miško Kranjec . 1908–1983. Monografija. Prešernova družba, 2007.

188 str.

ŠTUDIJA

Zadravec F.: Pogled na romana: Volčje noči (1996) Vlada Žabota in Prikrita har-

monija (2001) Katarine Marinčič. Slavistična revija, 2007.

Ciril Zlobec

IZVIRNA POEZIJA

Zlobec C.: Pesmi (miniaturka). Književna zadruga, Ljubljana, 2007, 127 str.

Zlobec C.: Pozna elegija, Samo še zgodba, Partizansko tihožitje, Bili ste neustavljiva

pot. Zbornik Partizanski kurirji v pesmi, uredil in izbral Albin Barle, Društvo

Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana, 2007.

VEČJI ČLANKI IN ESEJI

Zlobec C.: Slavko Mihalič (1928–2007). Delo, Ljubljana, 13. februar 2007, str. 35.

Zlobec C.: Živeti mejo - heretično razmišljanje. Zbornik Slavističnega društva Slo-

venije, Ljubljana, 2007, str. 13-16 .

Zlobec C.: Jezik – naša eksistencialna identiteta (subjektivna skica za naše skupno

razmišljanje). Prispevek na Posvetu o slovenskem jeziku, SAZU, Ljubljana,

2007.

Zlobec C.: Suhyjev hommage očetu – Suhy's Hommage to his Father. Likovna mo-

nografija Branko Suhy: V čast mojemu očetu. Inštitut za likovno umetnost,

Ljubljana, 2007, str. 24-28.

Zlobec C.: Aspettative e realtà-i conti con il futuro. Il Piccolo – Europa, Trst, 20.

december 2007, str. VIII.

Zlobec C.: Pesnik Tone Pavček , častni občan Ljubljane. Revija Ljubljana, št. 5., maj

2007, str. 15.

VELIKI INTERVJUJI

Intervju o ljubezni, Ciril Zlobec : Ljubezen dvoedina, spraševalka Petra Grujič, re-

vija Obrazi, 1. februar 2007, str. 42-44.

Ciril Zlobec : Antifašist in nacionalist, Ciril Zlobec je človek paradoksov. Spraševa-

lec Ervin Hladnik-Milharčič, Dnevnikov objektiv, Ljubljana, 21. april 2007,

str. 10-12.

Zlobec C.: Ljubezen je neprestano približevanje in oddaljevanje. Spraševalka Sonja

Votolen, Naša žena, Ljubljana, avgust 2007, str. 22-23.

Zlobec C.: Zmag ne slavim, poražen se ne vdam. Spraševalka Melita Forstnerič

Hajnšek, Večer, priloga Sobota, Maribor, 29. december 2007, str. 42-44.

Robert Zorec

ZNANSTVENI ČLANKI

111

Potokar M., Kreft M., Li L., Andersson D., Chowdhury H. H., Pangršič T., Pekny

M., Zorec R.: Cytoskeleton and Vesicle Mobility in Astrocytes Traffic, 2007,

letn. 8, str 12-20.

Rupnik M., Kreft M., Nothias F., Grilc S., Kocmur-Bobanović L., Johannes L., He-

nry J.-P., Kiauta T., Vernier P., Darchen F., Zorec R.: Differential distibution

and role of Rab3A and Rab3B in Secretory Activity of Rat Melanotrophs Am.

J. Cell Physiol., 2007, letn. 292, str. 98-105.

Vardjan N., Stenovec M, Jorgačevski J., Kreft M, Zorec R.: Sub-nanometer fusi-

on pore openings at rest in lactotrophs. J. Neurosci, 2007, letn. 27, št.17, str.

4737-4746.

Vardjan N., Stenovec M., Jorgačevski J, Kreft M., Zorec R.: Elementary properties

of resting fusion/Fusion pore gating of peptidergic vesicles. J. Physiol., 2007,

585.3, str. 655-661.

Šolmajer T., Stenovec M., Perdih A., Vardjan N., Kreft M., Zorec R.: Distinct la-

beling of fusion events in rat lactotrophs by FM 1-43 and FM 4-64 is associ-

ated with conformational differences Acta Physiol., 2007, letn. 191., št.1, str.

35-42.

Pangršič T., Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Fabbretti E., Nistri A., Pryazhni-

kov E., Khiroug K., Giniatullin R., Zorec R.: Exocytotic release of ATP from

cultured astrocytes. J. Biol. Chem., 2007. letn. 282, str. 28749-28758.

Gabrijel M., Kreft M., Zorec R.: Method for determining the quantity and quality

of hybridomas as well as the use of hybridomas of suitable quality European

Patent Application (PCT/EP2007/059296), 2007.

Stenovec M., Kreft M., Grilc S., Potokar M., Kreft E., Pangršič T., Zorec R.: Ca2+-

dependent mobility of vesicles capturing anti-VGLUT1 antibodies. Exp. Cell

Res., 2007, letn. 313, str. 3809-3818. doi:10.1016/j.yexcr.2007.08.020

Kreft M., Stenovec M., Potokar M., Zorec R.: Cell physiology applications of laser

scanning confocal microscopy. In: Image Analysis in Medicinal Microscopy

and Pathology, 2007: Editors: Hai-Shan Wu and Andrew J. Einstein pp 1-14.

Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Erdani Kreft M., Zorec R.: Stimulation inhibits

the mobility of recycling peptidergic vesicles in astrocytes Glia, 2007, letn. 56,

str. 135-144.

Zinka Zorko

ZNANSTVENI ČLANEK

Zorko Z.: Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele).

Razprave Razreda za filološke in literarne vede - Slovenska akademija znano-

sti in umetnosti, 2007, 20, str. 325-336.

POLJUDNI ČLANEK

Zorko Z.: Brez pravic: štajerski Slovenci v Avstriji - jezikovne in kulturne razmere.

Mohorjev koledar, 2008, str. 88-95.

112


Zorko Z.: Dialektizmi v poeziji Štefana Modrinjaka iz Središča ob Dravi

(1774–1827). V: Gadányi K. (ur.). VIII. nemzetközi szlavisztikai napok, 2006.

május 26–27, (Studia Slavica Savariensia, 1/2, 2007). Szombathely: Berzsenyi

Dániel Főiskola, 2007, str. 396-415.

OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI

Zorko Z.: Prepletanje prleškega narečja in kajkavščine v govorih Razkrižja in

Štrigove. V: Giljanović S. (ur.), Cossutta R., Filipi G. (uredniki). Mednaro-

dni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 3, Koper, 25.–26. maj 2007:

[program in povzetki = programma e riassunti = programme and abstracts],

(Glasnik ZRS Koper, letn. 12, leto 2007, št. 3). Koper: Univerza, ZRS, 2007,

str. 15.

Zorko Z.: Stavbarsko izrazje v koroškem remšniškem podnarečju. V: Jesenšek M.

(ur.). Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika: Maribor,

18.–19. maj 2007: zbornik povzetkov. Maribor: Filozofska fakulteta, 2007, [1]

f.

Koletnik M., Valh Lopert A., Zorko Z.: Translating from the Slovene standard

language into the Carinthian and the Prekmurje dialect in Slovene films. V:

MultimeDialecTranslation: programme & book of abstracts. Forlì: Scuola su-

periore di lingue moderne per interpreti e traduttori, 2007, [1] f.

Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika. V: Jesenšek M. (ur.). Od

Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja: zbornik povzetkov.

Pišece: Strokovni odbor Maksa Pleteršnika; Maribor: Filozofska fakulteta,

[2007], [1] f.

Koletnik M., Valh Lopert A., Zorko Z.: Koroško in prekmursko narečje v slo-

venskih filmih. V: Smole V. (ur.). Slovenska narečja med sistemom in rabo:

povzetki predavanj = summaries = rezjume dokladov: mednarodni znanstveni

simpozij, Ljubljana, 15.–17. november 2007, (Obdobja, Metode in zvrsti, 26).

V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slove-

nistiko Filozofske fakultete, 2007, str. 17-18.

Zorko Z.: Kapelski naglas v primeri s (Škrabčevim) knjižnim. V: Škrabčeva na-

glasna teorija slovenskega knjižnega jezika in slovenskega narečja: [gradivo].

Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2007, [2] str.

Zorko Z.: Fachsprachliche Entlehnungen aus den Bereichen Forstwirtschaft,

Holz- und Bauwesen im Kärntner slowenischen Remšniker Subdialekt. V:

10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologe, an der Alpen-

Adria-Universität Klagenfurt, vom 19. bis 22. September 2007. Zusammen-

fassungen: nur zur Ansicht. Klagenfurt: Institut für Sprachwissenschaft und

Computerlinguistik der Universität Klagenfurt, 2007, f. 23-24.


Zorko Z.: Stavbarsko izrazje v koroškem remšniškem podnarečju. V: Jesenšek

113

M. (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo,

2007, str. 202-213.

Benko A., Zorko Z.: Rokopisni slovar Luka Sienčnika ob geslih v Pleteršnikovem

slovarju in narečnih ustreznicah v koroških govorih tostran državne meje.

V: Jesenšek M. (ur.). Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in

prostor, (Zora, 49). Maribor: Slavistično društvo, 2007, str. 285-345.

Zorko Z.: Štajerski govor v Šentrupertu nad Laškim. V: Maček J. (ur.). Laški zbor-

nik 2007. Laško: Knjižnica, 2007, str. 157-168.

DRUGO

Zorko Z.: Moje srečanje z doktorjem Jožefom Smejem. V: Sobočan D.: Ob 85. ži-

vljenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Murska Sobota: Stolna župnija sv.

Nikolaja, 2007, str. 747-750.

Zorko Z.: Jezik v naši gorci - šentrupertski govor: predavanje na prireditvi XI. Mar-

tinovo v Laškem, 9.–11. november 2007. Laško, 2007.


Zorko Z.: Ohranjanje slovenskega narečja pri zamejskih Slovencih v Italiji, Avstriji

in na Madžarskem: referat na tretji makedonsko-slovenski znanstveni kon-

ferenci »Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze«,

Ohrid, 12.–15. september 2007. Ohrid, 2007.

VABLJENO PREDAVANJE BREZ NATISA

Zorko Z.: Jezikovna analiza romana Garaboncijaš Franceka Mukiča: vabljeno pre-

davanje na znanstvenem posvetu »Panonski prostor in ljudje ob dvojni trome-

ji«, v okviru širšega projekta »Živeti z mejo«, Pokrajinska in študijska knjižni-

ca, Murska Sobota, 9.–11. november 2007. Murska Sobota, 2007.

Zorko Z.: Medjezikovno prepletanje med Muro in Savo: prispevek na Posvetu o slo-

venskem jeziku, SAZU, Ljubljana, 15. maj 2007. Ljubljana, 2007.

Zorko Z.: Nerečje Jurkloštra in njegove okolice: predavanje na znanstvenem sim-

poziju o preteklosti Jurkloštra in njegove okolice, v organizaciji ZRC SAZU in

zavoda Odon Jurklošter, Lisca, 8. junij 2007. Lisca, 2007.

Zorko Z.: Prepletanje prleškega narečja in kajkavščine v govorih Razkrižja in Štri-

gove = Interferenze del dialetto della Prlekija e del dialetto caicavo nelle parla-

te di Razkrižje e Štrigov: predavanje na mednarodnem znanstvenem sestanku

Slovenski dialekti v stiku 3 = Dialetti Sloveni in contatto 3, Koper = Capodi-

stria, 25.–26. maj 2007. Koper, 2007.

UREDNIŠTVO

Gadányi K. (ur.). VIII. nemzetközi szlavisztikai napok, 2006. május 26–27, (Studia

Sla vica Savariensia, 1/2, 2007). Szombathely: Berzsenyi Dániel Főiskola, 2007.

415 str.

Studia Historica Slovenica. Zorko Z. (član uredniškega odbora 2005-). Maribor:

Pedagoška fakulteta, Oddelek za zgodovino: Zgodovinsko društvo dr. Franca

Kovačiča, 2001-.

114

Studia Slavica Savariensia. Zorko Z. (član uredniškega odbora 1995-). Szombathe-

ly: Berzsenyi Dániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992-.


Verčko D.: Pozabljeni zaklad v votlini. Maribor: Kopija - nova; Podvelka: OŠ Bre-

zno; Radlje ob Dravi: JSKD, Območna izpostava, 2007. 52 str.

Mitja Zupančič

ZNANSTVENI ČLANKI

Zupančič M.: Syntaxonomic problems of the classes Vaccinio-Piceetea and Erico-

Pinetea in Slovenia. Fitosociol. (Pavia), 2007, 44, 2, str. 3-13.

Zupančič M., Žagar V., Culiberg M., Šercelj A.: Syntaxonomic problems of Pinus

mugo scrub on peat bog = Sintaksonomski problemi barjanskega ruševja.

Razprave – Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslov-

ne vede, 2007, 48, 2, str. 269-306.

Zupančič M., Žagar V.: Comparative analysis of phytocoenoses with larch: (Rho-

dothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea laricetosum, Rho-

dothamno-Laricetum) = Primerjalna analiza med fitocenozama z mace-

snom: (Rhodothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea larice-

tosum, Rhodothamno-Laricetum). Razprave – Slovenske akademije znanosti

in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2007, 48, 2, str. 307-335.

STROKOVNI ČLANEK

Zupančič M., Skumavec J.: Gogalova lipa = Gogala's linden. Varstvo narave, 2007,

20, str. 131-135.

Boštjan Žekš

ZNANSTVENI ČLANKI

Mally M., Majhenc J., Svetina S.: Žekš B.: The response of giant phospholipid ve-

sicles to pore-forming peptide melittin. Biochim. Biophys. Acta, Biomembr.,

2007, letn. 1768, str. 1179-1189

Čepič M., Žekš B.: Orihara-Ishibashi continuous model of antiferroelectric liquid

crystals. Ferroelectrics, 2007, vol. 349, str. 21-32.

Peterlin P., Svetina S., Žekš B.: The prolate-to-oblate shape transition of phospho-

lipid vesicles in response to frequency variation of an AC electric field can

be explained by the dielectric anisotropy of a phospholipid bilayer. J. Phys.,

Condens. Matter, 4. April 2007, letn. 19, št. 13, str. [1-17]; 136220.

Manna F., Lorman V., Podgornik R., Žekš B.: Polarity and chirality in NCP me-

sophases and chromatic fibres. Mol. Cryst. Liq. Cryst. (Phila. Pa.: 2003), 2007,

478, str. 83/[839]-97/[853].

Manna F., Lorman V., Podgornik R., Žekš B.: Screwlike order, macroscopic chi-

rality, and elastic distortions in high-density DNA mesophases. Phys. Rev., E

Stat. Nonlinear Soft Matter Phys, 2007, 75, str. 030901-1-030901-4.

115

NOVI ČLANI

I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede

BIBA TERŽAN

Biba Teržan je bila izvolje-

na za izredno članico SAZU 22.

junija 2001. V tem času je bila

profesorica na Arheološkem

inštitutu Svobodne univerze v

Berlinu, hkrati pa je opravlja-

la vse profesorske obveznosti

na arheološkem oddelku lju-

bljanske univerze. Kljub temu

delu je bilo njeno raziskovalno

in znanstveno delo izredno bo-

gato. V tem času je izkopavala

in še izkopava v sodelovanju z

Arheološkim muzejem v Pu-

lju in Arheološkim inštitutom

v Berlinu bronastodobno na-

selbino v Monkodonji v hrva-

ški Istri. To je prvo moderno

strokovno izkopavanje na tem

prostoru, ki je odkrilo naselje

protourbane kulture na naših tleh že v času zgodnje bronaste dobe. Ob njem je

bila odkrita tudi gomila mikenskega tipa, kar je popolna novost, ki prvič dokazuje

kontakte Istre z mikensko, to je najzgodnejšo grško kulturo. To popolnoma novo

odkritje je bilo takoj publicirano in je vzbudilo veliko pozornost ne samo pri nas,

ampak v mednarodni strokovni javnosti. Razen v Monkodonji pa je v tem času

izkopavala tudi v Pivoli in na slovenskem Štajerskem, kjer je kontrolirala razisko-

vanja W. Šmida pred prvo svetovno vojno.

Njene raziskave pa seveda niso bile omejene le na Monkodonjo, ampak so

segale na vsa območja jugovzhodnoalpskih kultur s središčem v Sloveniji. V njih

se je posvetila predvsem času bronaste in starejše železne dobe. Že na začetku

je spoznala osnovno problematiko našega prostora v tem času. Iz bronaste dobe

116

poznamo le skromno gradivo tako po množini kot po dokumentaciji. V starejši

železni dobi pa so ostaline izredno bogate. Velika večina je bila izkopana že v času

pred prvo svetovno vojno, vendar so nam bile skoraj nedostopne za znanstveno

obdelavo, saj so večinsko prišle v tuje muzeje; največ na Dunaj in v Trst. Da bi

vzpostavili stik z muzeji, ki hranijo naše pred prvo svetovno vojno pridobljeno

gradivo, sta bila po drugi svetovni vojni organizirana dva mednarodna simpo-

zija, eden posvečen bronasti in drugi starejši železni dobi. Prvega je organizirala

prav Biba Teržan in ga nato bistveno dopolnila z organizacijo objave celotnega

kovinskega gradiva iz bronastega obdobja. Sama pa ga je še dopolnila s sintetično

obdelavo kulture žarnih grobišč, s katero se bronasta doba že zaključuje in pred-

stavlja neposredni prehod v halštatsko kulturo. Temu obdobju se je Biba Teržan

posvetila že na začetku, predvsem z objavami gradiva. Tako je bila glavni avtor

objave Sv. Lucije–Mosta na Soči, nekropole z nad sedem tisoč odkritimi grobovi,

katerih gradivo je prišlo v celoti v muzeje na Dunaju in v Trstu in ostalo za nas

nedostopno. Tej je sledila objava še vrste drugih nekropol, izkopanih že pred

prvo svetovno vojno. V nadaljevanju pa se je posvetila predvsem interpretaciji

halštatske kulture. Tu je na eni strani pokazala na nomadske elemente vzhodnih

kultur s črnomorskega območja, ki so prisotni v halštatski kulturi Slovenije. Te z

začetkov halštatskega obdobja združujemo pod pojmom Trakokimerijcev, mlajše

pa z vdorom Skitov. Na drugi pa so prisotni vplivi, ki so odsev že zgodovinskega

mediteranskega sveta in jih je dosti težje zaznati. Pogosto jih lahko zaznamo le

s poznanjem grškega sveta, njegove likovne umetnosti, še v večji meri pa tudi iz

besedne umetnosti, tako Homerja, ki ga je Biba Teržan pogosto pritegnila v svojo

interpretacijo. Prav to je dragocena novost, ki omogoča sociološko in duhovno

interpretacijo halštatske družbe, njen družbeni in duhovni substrat, ki je razviden

predvsem iz religijsko-kultnega sveta halštatske družbe. Prav te njene študije so

dragocena novost. Z njimi je odprla vpogled v samo zgodovino prazgodovinske

družbe na naših tleh v prvem predkrščanskem stoletju.

Prav s takimi študijami se je močno uveljavila v evropski arheologiji. Dokaz

je njena bibliografija iz časa po izvolitvi za izredno članico SAZU. Ta obsega 23

znanstvenih prispevkov, od katerih jih je kar 17 izšlo v vodilnih inozemskih revi-

jah, predvsem nemških. Tu je bila pogosto povabljena, da je v novih izdajah njiho-

vih strokovnih priročnikov prikazala glavna slovenska arheološka najdišča, tako

Novo mesto, Stično, Vače in s tem tudi zgodovino danes slovenskega ozemlja v

času prvega predkrščanskega tisočletja.

Skupščina SAZU je prof. dr. Bibo Teržan 1. junija 2007 izvolila za redno čla-

nico.

Stane Gabrovec

117

PETER ŠTIH

Peter Štih , rojen 27. no-

vembra 1960 v Ljubljani, je

zaključil študij zgodovine leta

1983 na Filozofski fakulteti

Univerze v Ljubljani. Specia-

lizacijo s področja temeljnih

zgodovinskih ved je opravil

med 1989 in 1992 na dunajski

univerzi (Institut für Österre-

ichische Geschichtsforschung).

Leta 1993 je na Univerzi v Lju-

bljani dosegel doktorat znano-

sti, postal leta 1994 docent, leta

2004 pa redni univerzitetni

profesor za srednjeveško zgo-

dovino in pomožne zgodovin-

ske vede. Je učenec akademika

Boga Grafenauerja in vodil-

nega avstrijskega medievista

Herwiga Wolframa.

V središču Štihovega dela je raziskovanje slovenske srednjeveške zgodovine

od konca antike pa do vključno 15. stoletja, ki prostorsko poleg ozemlja današnje

države Slovenije zajema tudi sosednje pokrajine. V tem okviru izstopajo zlasti sle-

deči vsebinski sklopi: (1) slovanske etnogeneze in državne tvorbe zgodnjega sre-

dnjega veka v Vzhodnih Alpah; (2) zgodovina srednjeveškega plemstva; (3) obli-

kovanje dežel v slovenskem prostoru in ustavno-upravna zgodovina; (4) diplo-

matika in kritika virov; (5) stereotipi in miti v slovenski zgodovini in oblikovanje

novega koncepta slovenske zgodovine. Peter Štih je soavtor monografske sinteze

o slovenski zgodovini do razsvetljenstva, ki je predstavila nov koncept slovenske

srednjeveške zgodovine.

Z referati je sodeloval na več kot štiridesetih simpozijih doma, po srednji

Evropi in v ZDA. Objavil je obsežne razprave v zbornikih, ki so bili posvečeni

uglednim domačim in tujim zgodovinarjem: Herwigu Wolframu (1994), Bogu

Grafenauerju (1996), Sergiju Vilfanu (1999), Ferdu Gestrinu (1999), Jožetu Ko-

ropcu (1999), Vasiliju Meliku (2001), Heinzu Dopschu (2001), Pavletu Blazniku

(2005), Božu Otorepcu (2005), Sergiu Tavanu (2005), Franu Zwittru (2006), Igna-

ciju Vojetu (2007) in ponovno Sergiju Vilfanu v njemu posvečenem spominskemu

zborniku (2007). O mednarodni odmevnosti njegovega dela pričajo številne obja-

ve v tujini (Italija, Avstrija, Nemčija, Poljska, Madžarska, Hrvaška) ter številni ci-

118

tati v tuji znanstveni publicistiki. V knjižni obliki je v nemškem prevodu izšla pri

založbi Oldenbourg (Dunaj-München) njegova monografija o goriških grofih in

njihovem ministerialnem plemstvu, medtem ko je Matica hrvatska izdala v hrva-

škem prevodu pregled slovenske zgodovine do razsvetljenstva, ki ga je Peter Štih

napisal skupaj z Vaskom Simonitijem. V italijanščino in nemščino je bila prevede-

na monografija o prvi omembi Gorice, za katero je avtor leta 2000 prejel nagrado

Klio, ki jo vsako drugo leto podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za iz-

jemne dosežke v slovenskem zgodovinopisju v predhodnem dveletnem obdobju.

Obsežno je tudi Štihovo organizacijsko in publicistično delo na področju

zgodovinske stroke. Od leta 2000 je glavni in odgovorni urednik Zgodovinskega

časopisa, ki je v tem času izdal v sedmih letnikih 26 rednih številk ter 11 mono-

grafij oziroma zbornikov v Zbirki Zgodovinskega časopisa. Uredil in za objavo

je pripravil tudi delo Ljudmila Hauptmanna Nastanek in razvoj Kranjske (1999)

ter Izbrane razprave in članke Boga Grafenauerja (2000). Bil je med souredniki

Zbornika o Brižinskih spomenikih (1996), Grafenauerjevega zbornika (1996) in

Vojetovega zbornika. Je član redakcijskega odbora zbirke Fonti medievali per la

storia della chiesa s sedežem v Vidmu. Med letoma 1996 in 2002 je bil tudi eden

od urednikov strokovnega področja »zgodovina« pri Enciklopediji Slovenije. So-

deloval je pri organizaciji domačih in mednarodnih znanstvenih posvetov, kot so

bili simpozij o Brižinskih spomenikih (1995), znanstveni posvet Slovenci in dr-

žava (1994), simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo

(1998), simpozij o Celjskih grofih (1998) in simpozij o Istri in Rižanskem zboru

804 (2004), v zadnjem primeru kot predsednik organizacijskega odbora. Peter

Štih je član Zgodovinskega društva za Ljubljano, Arheološkega društva Sloveni-

je, Zgodovinskega društva za Koroško (Geschichtsverein für Kärnten) v Celovcu,

Jugovzhodnonemške historične komisije (Südostdeutsche Historische Komission)

v Tübingenu ter Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Öster-

reichische Geschichtsforschung) na Dunaju.

V celoti gledano predstavlja Štihovo delo pomemben prispevek k poznavanju

in razumevanju slovenske srednjeveške zgodovine. Njegove raziskave, v katerih

je kot prvi pri nas upošteval dosežke sodobnih etnogenetskih zgodovinopisnih

raziskav, so precej spremenile ustaljen pogled na slovenski zgodnji srednji vek in

med drugim pokazale, da je na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih

Alpah poleg Karantanije obstajala še ena slovanska gentilna kneževina, Karniola.

Pionirske narave so njegove raziskave o srednjeveškem plemstvu pri nas, ki se

jim je slovensko zgodovinopisje pred tem prav malo posvečalo, danes pa spada-

jo med osrednja raziskovalna področja naše medievistike. S prenosom danes v

evropskem zgodovinopisju uveljavljenih teoretsko-pojmovnih spoznanj o bistvu

srednjeveških dežel kot ustavno-pravnih kategorij na slovenske razmere je od-

prl nove perspektive v razumevanju te problematike. Pri tem je prišel do novih

ugotovitev glede oblikovanja dežel, kot sta Kranjska in Goriška, pa tudi glede di-

119

nastično-deželne politike celjskih grofov. Z odkritjem in analizo novih zgodo-

vinskih virov je pomaknil začetke srednjeveške Ljubljane za eno generacijo nazaj

in povsem na novo orisal njeno najzgodnejšo zgodovino. Analiziral je vire o za-

četkih Maribora, prav tako je dokazal, da je najstarejši poznani samostan na tleh

današnje države Slovenije tisti, ki se omenja v Kopru že leta 908, torej več kot dve

stoletji pred ustanovitvijo samostana v Stični (1136).

Velikega pomena je Štihovo novo razumevanje slovenske srednjeveške zgodo-

vine, ki ga zaznamuje obrat od koncepta »zgodovine Slovencev« h konceptu »slo-

venske zgodovine«. Njegovo bistvo je v tem, da pri zgodovini slovenskega prostora

ne upošteva samo zgodovine enega naroda (Slovencev), temveč zajema zgodovino

vseh ljudi in skupnosti, ki so oblikovali zgodovino slovenskega ozemlja. Koncept

slovenske zgodovine je tako precej širši in manj izključevalen od koncepta zgodo-

vine Slovencev. Obenem ta koncept bolj ustreza imperativu historičnega mišljenja

in pristopa, ki izhaja iz trajne spremenljivosti zgodovine. Ne sili v nacionalizaci-

jo lastne preteklosti in s tem v konstruiranje zgodovine, ampak omogoča, da se

pri rekonstrukciji preteklosti upoštevajo vse njene pojavne oblike. Na ta način je

mogoče zgodovinske pojave opazovati in ocenjevati v skladu s časom, v katerem

so nastopili, in ne na podlagi modernih nacionalnih predstav. Prav v tem smislu

pomenijo Štihove raziskave srednjeveške zgodovine prelom s prej prevladujočim

konceptom in vnašajo nov način razmišljanja ter nove vsebine v razumevanju slo-

venskega srednjega veka.

Skupščina SAZU je prof. dr. Petra Štiha 1. junija 2007 izvolila za izrednega

člana.

Rajko Bratož

NIALL O'LOUGHLIN

Dr. Niall O'Loughlin , mednarodno uveljavljen muzikolog, deluje na univerzi

Loughborough (Anglija), kjer je tudi direktor Centra za umetnosti. Med znan-

stveniki neslovenskega rodu je zagotovo najboljši poznavalec slovenske polprete-

kle in sodobne glasbe.

Študiral je na univerzi v Leicestru, kjer je leta 1979 doktoriral prav z diserta-

cijo o slovenski glasbi. Sodeluje pri mnogih najpomembnejših glasbenih enciklo-

pedijah in leksikonih, v The New Grove Dictionary of Musik and Musicians (-of

Musical Instruments-of Opera-of American Music), piše za poljskega založnika

PWM, za revijo Quarta in njihovo spletno stran.

Je gost številnih mednarodnih muzikoloških simpozijev: v Uppsali, Cam-

bridgeu (leta 1997 s temo The Rondo in Mahler's Middle Period Symphonies, Utre-

chtu, domačem Loughboroughu, Prestonu, Krakovu (leta 1998 na tamkajšnji

120

glasbeni akademiji o Dramatic,

Musical and Biblical Contexst

of Schönbergs Moses and Aron,

leta 2001 o Feeling and Intellect

in Panufniks symphonies, pa

tudi o glasbi K. Pendereckega

v kontekstu gledališča 20. sto-

letja.)

Vse od sedemdesetih let

pa O'Loughlin posveča poseb-

no pozornost slovenski glasbi

tako, da piše o njej ali pa se –

po letu 1992 – redno udeležuje

in predava na mednarodnem

muzikološkem srečanju Slo-

venski glasbeni dnevi v Lju-

bljani.

Njegova ožja strokovna

usmeritev je glasba 20. stoletja

z razpravami o G. Mahlerju, A.

Schönbergu in novi britanski

glasbi. S slovensko muziko se

je srečal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ji od takrat posvetil skoraj

polovico svoje znanstvene pozornosti.

Za O'Loughlinovo delo je značilna neoporečna strokovnost, za nas pa sta po-

membni njegova kritična distanca in primerjalnost.

Leta 2000 je predaval na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pova-

bljen pa je bil tudi kot gostujoči profesor na Akademijo za glasbo v Ljubljani.

Tehtne in za slovensko glasbo 20. stoletja pomembne študije muzikologa dr.

O'Loughlina so izšle v slovenščini pod naslovom Novejša glasba v Sloveniji – oseb-

nosti in razvoj (Slovenska matica v Ljubljani, 2000).

Pomen tega dela je tudi v tem, da v naša razmišljanja, ki so usmerjena pred-

vsem v prostor srednje Evrope vnaša drugačno, »angleško noto«. Iz take razdalje

je že doslej mnoge zgodovinske dogodke in življenjske usode našega glasbenega

življenja osvetlil v širši mednarodni luči.

Razprave in študije N. O'Loughlina izhajajo v številnih uglednih publikaci-

jah, revijah in zbornikih mednarodnih muzikoloških simpozijev. Nekaj primerov

z naslovi pomembnejših prispevkov: The Musical Times (1984) 18th Century So-

natas, Tempo (1973) Slovenian Composition; (1976) Yugoslav Comnposition, (1987)

Shostakovich and String Quartet ..., Early Music (1982) The recorder in 20th cen-

tury music, ZVUK (1982) Posleratno slovenačko kamerno muzičko stvaralaštvo,

121

Muzikološki zbornik (številne razprave, tudi v zadnjem: XLIII/1, Ljubljana 2007,

posvečena jubileju Andreja Rijavca).

Iz povedanega je razvidno, da je dr. Niall O'Louglin v svetu uveljavljen mu-

zikolog, hkrati pa inovativen raziskovalec slovenske glasbe ter nadvse primeren

kandidat za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Skupščina SAZU je prof. dr. Nialla O'Louglina 1. junija 2007 izvolila za do-

pisnega člana.

Lojze Lebič

KARL STUHLPFARRER

Prof. dr. Karl Stuhlpfarrer

se je rodil na Dunaju leta 1941

in je na tamkajšnji Filozofski

fakulteti študiral zgodovino.

Pod mentorstvom prof. Lu-

dwika Jedlicke je diplomiral in

doktoriral na Inštitutu za so-

dobno zgodovino, kjer se je po

končanem študiju tudi zaposlil

najprej kot asistent, pozneje

kot docent. Nase je opozoril že

leta 1977, ko je s kolegom Han-

nsom Haasom izdal knjigo

Österreich und seine Slowenen,

ki je dvignila veliko prahu, ker

sta avtorja prikazala usodo ko-

roških Slovencev na povsem

nov način, tako namreč, da

sta odločno obsodila nemški

raznarodovalni nacionalizem.

Ta pogumna publikacija, o kateri so v avstrijskih konservativnih krogih pisali z

ogorčenjem, je močno zavrla možnosti, ki sta jih imela Haas in Stuhlpfarrer, da se

uveljavita na dunajski univerzi. Oba sta morala v »izgnanstvo«, prvi v Salzburg,

drugi v Celovec, če sta hotela doseči mesto rednega profesorja. Kljub ceni, ki jo je

Stuhlpfarrer plačal za svojo nekonvencionalno intelektualno držo, se svoji temelj-

ni usmeritvi – razglabljanju o »tabu« temah – ni izneveril. Med prvimi povojni-

mi avstrijskimi zgodovinarji je navezal tudi kontakte s slovenskimi kolegi in bil

na začetku sedemdesetih let s Haasom, Moritschem, Nečakom, Vodopivcem in

122

Pirjevcem ustanovitelj krožka, katerega namen je bil, da v prostoru Alpe-Adria z

novim pristopom osvetli skupno zgodovinsko preteklost in premosti nacionalne

stereotipe tradicionalnega zgodovinopisja. Krožek je organiziral dva simpozija (o

koroškem plebiscitu in o šestoletnici priključitve Trsta habsburškim posestim),

kar pa je še pomembneje: postavil je temelje za plodno sodelovanje med Dunajem,

Ljubljano in Trstom, pozneje tudi Celovcem, Mariborom in Koprom, sodelovanje,

ki je še danes aktualno. Pri svojem raziskovalnem in didaktičnem delu se Stuhlp-

farrer seveda ni omejil samo na slovensko problematiko. Ukvarjal se je tudi z juž-

notirolskim vprašanjem, s preganjanjem Židov v Tretjem rajhu, z nemško zasedbo

»Jadranskega primorja« med leti 1943–1945 in vrsto drugih tematik, vezanih na

nacionalna in socialna vprašanja srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju.

Njegov pristop odlikuje raznovrstnost virov, ki jih uporablja pri svojem delu, saj se

za osvetljevanje preteklosti ne omejuje samo na arhivsko gradivo, temveč upora-

blja tudi oralna pričevanja, fotografske in filmske posnetke, dediščino materialne-

ga življenja, kar je močno vplivalo tudi na njegove kolege v slovenskem prostoru.

Prof. Stuhlpfarrer je odličen organizator. V zadnjih desetletjih je redno organizi-

ral srečanja srednješolskih profesorjev iz Avstrije in sosednjih držav – Slovenije,

Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Italije –, ki so nudila priliko za

soočanje s skupno zgodovinsko preteklostjo in so ustvarjala intelektualno ozra-

čje medsebojnega spoznavanja in sporazumevanja. Po smrti Andreja Moritscha

je prevzel tudi vodenje poletne šole v Bovcu, kjer se v avgustu vsako leto srečajo

univerzitetni študentje iz Celovca, Vidma, Trsta, Ljubljane, Maribora, Kopra in

Gorice (zadnja leta tudi iz balkanskih držav), da na skupnih tečajih spoznavajo

jezik in kulturo sosednjih narodov in s tem ustvarjajo pogoje za strpno sožitje.

V tem smislu je prof. Stuhlpfarrer opravil nadvse dragoceno delo na univerzi v

Celovcu, v prvi vrsti na njeni Fakulteti za kulturološke znanosti, katere dekan je.

S svojim odločnim, obenem pa neagresivnim nastopom je v zadnjih desetih letih

spremenil omenjeno fakulteto v pravo oazo intelektualnega življenja sredi Hai-

derjeve Koroške. Na njej ima slovenska kultura eminentno mesto in tudi viden

izraz, saj Stuhlpfarrer pospešuje dvojezičnost, ki je opazna že na samem pročelju

fakultete.

Zaradi njegovih raziskovalnih dosežkov in zaradi pogumne zavzetosti pri

graditvi intelektualnih mostov v sredneevropskem prostoru, v prvi vrsti med Av-

strijo in Slovenijo, ga je skupščina SAZU 1. junija 2007 izvolila za dopisnega čla-

na.

Jože Pirjevec

123

HENRY TEUNE

Henry Teune , rojen 19.

marca 1936 v Čikagu, je redni

profesor na Oddelku za poli-

tične znanosti pensilvanske

univerze v Filadelfiji, na kateri

je opravljal tudi več vodilnih

vlog. Bil je gostujoči profesor

in raziskovalec na vrsti uni-

verz, kot npr. na University of

Cornell, na Netherlands In-

stitute of Advanced Studies,

na International University of

Japan, nadalje je bil Research

Exchange Scholar of the U. S.

National Academy of Science

v Ljubljani, Fellow of the Japan

Society for the Promotion of

Science idr.

Že v letih 1965–1970 je bil

Associate Director of Research

enega največjih in pionirskih komparativnih projektov na področju družboslovja

v tistem času. Projekt je zadeval vlogo lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih sku-

pnosti v ZDA, Jugoslaviji, na Poljskem in v Indiji (knjiga s soavtorji Values and the

Active Community 1972). Ta projekt je veliko prispeval k pospešeni profesionali-

zaciji (zlasti v metodološkem smislu) in internacionalizaciji družboslovnega delo-

vanja v Sloveniji. V času, ko je bilo družboslovje pri nas ideološko in prostorsko

zamejeno, je ta projekt slovenskim raziskovalcem neposredno in posredno odpi-

ral pot v svet in hkrati možnosti za vključevanje svetovno priznanih družboslov-

cev in njihovih inovativnih spoznanj v našo raziskovalno dejavnost. Iz tega pa so

izhajale navezave tudi na nove mednarodne raziskave (S. Verba, R. Agger) pa tudi

zelo zgodnje uvajanje zahtevnejših postopkov računalniške obdelave podatkov pri

nas.

Prav na osnovi novih konceptualnih in metodoloških rešitev vprašanj, ki

so se zastavila v okviru tega raziskovanja (npr. merjenje določenih konceptov na

podlagi identičnih in ekvivalentnih indikatorjev v različnih državah), sta H. Te-

une in A. Przeworski napisala že kar znamenito delo The Logic of Comparative

Social Inquiry. Ta knjiga že od prve izdaje, leta 1970 pa vse do danes predstavlja

eno temeljnih del s področja primerjalnega družboslovnega raziskovanja za tisoče

študentov podiplomskih študijev na univerzah po vsem svetu. V okviru Medna-

124

rodnega sociološkega združenja (ISA) pa je bila ena od nominiranih za »najboljšo

knjigo stoletja«.

V nadaljnjem sodelovanju sta se H. Teune in Z. Mlinar skupaj (še zlasti v času

študijskega bivanja Teuneja v Ljubljani) lotila teoretskega pojasnjevanja dolgoroč-

nih razvojnih zakonitosti, kar sta predstavila v knjigi Developmental Logic of Social

Systems (1978). Knjiga je dobila zelo visoke ocene, kakršno je npr. podala nekdanja

predsednica Mednarodne sociološke zveze prof. Margaret Archer na svetovnem

kongresu v Madridu, 1990, in v Brisbanu, 2002, in kitajski zgodovinarji z vidika

pojasnjevanja 4000-letne kitajske zgodovine; v razpravah o njej (ali o njenih delih)

pa so sodelovali tudi naši družboslovci. Eden od recenzentov je zapisal (TiP, 18, 1):

»Knjiga predstavlja pomemben in po svoje izjemen prispevek k reafirmaciji tradi-

cije 'Grand Theories', ki vključujejo sisteme kot celote (in ne njihovih posameznih

segmentov) v širokem zgodovinskem kontekstu večstoletnih sprememb.« Glede na

to je razumljivo, da je bila odzivna tudi v okviru Society for General Systems Rese-

arch v zvezi z njeno aplikacijo na preučevanje evropske integracije.

Prof. Teune je v devetdesetih letih, po razsulu »socialističnih držav« zasnoval

in vodi še drug, zelo obsežen raziskovalni projekt – Demokracija in lokalno upra-

vljanje, ki vključuje okrog 16000 lokalnih političnih voditeljev v 31 državah sveta

in v več časovnih točkah. To raziskovanje, ki še poteka, je bilo predstavljeno že v

vrsti publikacij.

Njegova pomembna vloga v razvoju družbenih znanosti v mednarodnem

merilu je razvidna tudi iz dejstva, da je deloval kot predsednik International Stu-

dies Association (ki vključuje prek 4000 članov iz 80 držav) ter kot predsednik in/

ali (so)ustanovitelj več sekcij v okviru Mednarodnega sociološkega (ISA) in Med-

narodnega politološkega združenja (IPSA).

Teune je pogosto sodeloval s slovenskimi družboslovci tudi pri pripravah

mednarodnih srečanj v Ljubljani, Dubrovniku, na Poljskem, v ZDA, ob predsta-

vitvi naših del na svetovnih kongresih in ob drugih znanstvenih srečanjih ter pri

knjižnih objavah v zvezi s tem, kot npr.: Social Ecology of Change, 1978, Globali-

zation and Territorial Identities, Local Governance: Ten Empirical Studies, 1993,

Globalisierung: Ein Wissenchaflicher Diskurs, 2000, Local Governance Around the

World – The Annals of the American Academy Political and Social Science (po-

sebna št.), 1995, sodeloval je tudi v študijski skupini Človek in sistem v Zagrebu

(akad. Eugen Pusić ) idr. Sicer pa deluje v uredniških svetih oz. odborih nekaterih

osrednjih znanstvenih revij na njegovem delovnem področju.

Prof. Teune tako po svojih izvirnih teoretskih, konceptualnih in metodolo-

ških spoznanjih na širokem področju družbenih znanosti kot glede na svojo an-

gažiranost in vpliv v raziskovalnih institucijah in profesionalnih združenjih sodi

med vrhunske družboslovce današnjega časa. Hkrati pa tudi med tiste, ki so na

številne načine pomembno prispevali k uveljavljanju družbenih znanosti, še zlasti

pa sociologije in politologije pri nas in v svetu.

125

Poznamo ga kot izrazito kooperativnega, cenjenega in znanstvenemu etosu

privrženega družboslovca.

Skupščina SAZU je prof. dr. Henryja Teuna 1. junija 2007 izvolila za dopi-

snega člana.

Zdravko Mlinar

II. RAZRED za filološke in literarne vede

PRIMOŽ SIMONITI

Dr. Primož Simoniti se je

v slovenski in tuji javnosti uve-

ljavil kot vrhunski strokovnjak

na področju medievalistike in

humanizma. Njegova mono-

grafija o slovenskem humaniz-

mu je v mednarodnih krogih

zbudila veliko pozornost, tako

da ga je npr. najuglednejša en-

ciklopedija za antiko (Neue

Pauly) povabila k sodelova-

nju in v članku, ki ga je avtor

obogatil z novimi podatki in

pogledi, namenila našemu

humanizmu več prostora kot

humanizmu pri precej večjih

narodih. Avstrijska akademija

znanosti je prevod Simonitije-

ve monografije o slovenskem

humanizmu uvrstila v svoj

knjižni program in pripravlja izdajo v dopolnjeni nemški verziji, s katero bo poča-

stila bližnjo obletnico Trubarjevega rojstva.

Še bolj odmevno je Simonitijevo odkritje in objava obsežnega polemičnega

spisa Arnoldija von Usingena Responsio contra Apologiam Melanchthonis, ki je

dolgo veljal za izgubljenega. Po zaslugi te objave pripisujejo raziskovalci refor-

macije že pozabljenemu Arnoldiju v zadnjih časih vse večji pomen tudi z vidika

filozofije, pri čemer se v mednarodni strokovni literaturi največkrat citira ravno

Simonitijevo ime.

126

V zadnjem letu je Simoniti v slovenščini priredil izbor svojih razprav in pri-

spevkov o humanizmu, ki so bili pretežno objavljeni v tujih periodikah in so zato

naši javnosti težje dostopni. V tem izboru osvetljuje vrsto zanimivih in manj zna-

nih strani iz naše kulturne zgodovine – od odmevov humanizma pri Trubarju –

prek učenjakov in kulturnih delavcev našega rodu, ki so se uveljavili v evropskem

prostoru (kot npr. arhitekt in antikvar Avguštin Prygl iz Laškega, dunajski škof in

mecen Jurij Slatkonja, njegov tesni sodelavec Luka iz Dobrepolja) – do priznanih

tujih humanistov (kot sta npr. Martin Crusius Glareanus ali Basinij iz Parme), ki

so delovali na ozemlju današnje Slovenije in zapustili vidne sledove v naših knji-

žnicah in rokopisnih zbirkah.

Ne nazadnje naj omenimo Simonitijeve prevode, zlasti prevode filozofov, kot

so Avrelij Avguštin, Descartes, Spinoza, ki presegajo nivo golega prevajanja, saj se

ne spoprijemajo samo z zapletenimi in težko rešljivimi terminološkimi problemi,

ampak pogosto tudi z zahtevnimi komentarji k doslej še neobjavljenim besedilom,

ki preraščajo v prave razprave. Več takih besedil s komentarji je vključil tudi v svoj

dvojezični Cvetnik srednjeveške latinske lirike, ki je tudi kot besedna umetnina v

javnosti zbudil veliko pozornost, na kar kaže vrsta izčrpnih ocen v našem dnev-

nem, revialnem in strokovnem tisku.

Skupščina SAZU je prof. dr. Primoža Simonitija 1. junija 2007 izvolila za re-

dnega člana.

Kajetan Gantar

CHRISTIAN HANNICK

Christian Hannick , rojen 3. septembra 1944 v Neufchâtea v Belgiji, je od 1993

predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v

Würzburgu. Doktorat znanosti je dosegel leta 1969 na dunajski univerzi, kjer se je

1979 tudi habilitiral. Kot redni profesor je od 1981 poučeval na univerzi v Trieru,

od 1993 predava v Würzburgu. Predseduje komisiji za izdajanje staroslovanskih

glasbenih spomenikov pri mednarodnem slavističnem komiteju. Od 1993 je soiz-

dajatelj monumentalne zbirke Biblia slavica, v kateri so letos izšli prvi slovenski

prevodi Svetega pisma.

Hannick je strokovnjak za starocerkvenoslovansko slovstvo, predvsem homi-

letiko. Raziskuje staro evropsko cerkveno glasbo, razpravlja o vlogi pravoslavja v

kulturi jugovzhodne Evrope, o prevajanju Svetega pisma pri južnih Slovanih kot

tudi o jezikih in nacionalni identiteti balkanskih narodov.

Opazno posega v slovenski srednji vek in novejše kulturno dogajanje pri nas.

Zlasti odmevno je bilo njegovo predavanje na mednarodnem simpoziju Sloven-

ske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

127

o Brižinskih spomenikih v

Ljubljani leta 1994 – Die Fre-

isinger Denkmäler innerhalb

der Entwicklung des slavischen

cristlichen Wortschatzes. S

prispevki, ki posredno ali ne-

posredno zadevajo slovensko

kulturno zgodovino, pa se je

oglašal že prej. Pisal je o zgo-

dovinskem slovarju slovanskih

jezikov (1986), o pravoslavju in

slovanski ideji s posebnim ozi-

rom na Matijo Majarja Ziljske-

ga (1992), o Kopitarjevi pred-

stavitvi Gerasimova Zelića in

njegove avtobiografije (1994).

Tudi po simpoziju o Brižinskih

spomenikih je objavil več teh-

tnih prispevkov, pomembnih

za našo kulturno zgodovino

starejših obdobij: Avstroslavi-

zem med katolicizmom in pra-

voslavjem (1996), Starejša slovanska cerkvena terminologija (predavanje na med-

narodnem simpoziju Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo

v Ljubljani 1998, v soprirediteljstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

objavljeno v zborniku simpozija 2002), Dosežki dunajske slovanske filologije in

njeni kulturnopolitični učinki (1999), Veroizpovedi in stereotipi v nekdanji Jugo-

slaviji (2002), Pomen slovanskih apostolov Metoda in Cirila za jugovzhodno in

zahodno Evropo (2005).

Njegova bibliografija knjižnih in drugih znanstvenih objav šteje blizu 300

enot (natančno 292), blizu 300 gesel v mednarodnih strokovnih enciklopedijah

in leksikonih (natančno 296), medtem ko je pred izidom šest njegovih obsežnejših

razprav, med njimi dve, ki v širšem pomenu sodita v problematiko našega zgodo-

vinskega prostora: L'Illyricum entre Rome et Constantinople au 9e siècle (v Zagre-

bu) in Byzantinische Einflüsse auf osteuropäische Rechtsquellen (v Leipzigu).

Christian Hannick je eden najuglednejših predstavnikov nemške univerzitetne

slavistike, ki si po številnih turbulencah v zadnjih petnajstih letih – programskih

in personalnih – spet prizadeva za njeno polno uveljavitev. Kot učenjak klasičnega

tipa je splošno priznan in uspešno predstavlja nemško humanistiko tudi v medna-

rodnem svetu. Je dopisni član Avstrijske akademije znanosti (1990), Severnoren-

ske-Vestfalske akademije znanosti (2001) in Saške akademije znanosti (2002).

128

Skupščina SAZU je prof. dr. Christiana Hannicka 1. junija 2007 izvolila za

dopisnega člana.

France Bernik

ERICH PRUNČ

Rojen 15. oktobra 1941 v

Celovcu kot dvanajsti otrok

kmečke družine v Straži vasi

pri Škocjanu na Koroškem.

Ljudsko šolo je obiskoval v

Škocjanu, gimnazijo v seme-

nišču na P1ešivcu pri Celovcu.

Tu je zadnji leti pred odhodom

urejal dijaški list Kres. 1958. je

v zvezi z obiskom predstave la-

stne komedije semenišče moral

zapustiti, zato je 1960. opravil

maturo na celovški humani-

stični gimnaziji. Leta 1962 je

ustanovil Oder mladje, s ka-

terim je skušal modernizirati

slovensko gledališko dejavnost

na Koroškem, 1965. pa je (pod

psevdonimom Darle Niko) pri

Janežičevem skladu izdal pe-

sniško zbirko Tihožitja.

Leta 1968 je končal slavistični študij na graški univerzi in takoj postal asistent

na Institutu za slavistiko. Tam je ostal do imenovanja za rednega profesorja na In-

stitutu za izobraževanje prevajalcev in tolmačev. Kulturno je sodeloval v takratni

osrednji »konservativni« organizaciji (Krščanska kulturna zveza), bil 1968–1970

tudi njen predsednik. Pri vladi v SR Sloveniji si je takrat med prvimi prizadeval

(pri S. Kavčiču) za normalizacijo odnosov med slovenskimi strankami na Ko-

roškem, opozarjajoč na škodljive posledice enostranskih ideoloških opredelitev;

tako je bilo sčasoma v resnici doseženo enakopravno obravnavanje vseh sloven-

skih kulturnih in političnih organizacij na Koroškem. Vzporedno je imel posebne

oddaje na Koroškem radiu in začel zbirati narečno gradivo ter z videoposnetki

dokumentirati govorne položaje. Iz te dejavnosti sta se razvila ideja in koncept za

raziskovalni projekt Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten.

129

Po nasvetu svojega univerzitetnega mentorja akad. prof. dr. Stanislava Haf-

nerja se je zaradi pok1icne preobremenjenosti na univerzi in zaradi nezdružljivo-

sti s prvotnim asistentskim poklicem umaknil iz neposrednega kulturnega dela,

je pa skupaj s č1ani ljubljanske univerze (B. Grafenauer, N. Šumi, B. Pogorelec) še

ustanovil Koroške kulturne dneve, vsakoletno osrednjo koroško slovensko kul-

turno-znanstveno prireditev. Tudi naprej je v raznih vlogah sodeloval pri vseh ak-

cijah koroškega slovenstva, pri Delovni skupnosti Alpe-Adrija in pri Kontaktnem

komiteju kanclerja Bruna Kreiskega.

Leta 1984 se je habilitiral s kritično izdajo del Urbana Jarnika (Pesnitve in

prevodi 1988, 352 str., Razčlembe besednega zaklada, 272 str., in Konkordanca pe-

snikovega dela in prevodov, 1987, 630 str. Skupni naslov: Besedilosnovne osnove in

slovaroslovne raziskave njegovega jezika, skupaj 1254 str.). Posebna prireditev tega

dela je njegova knjiga Urban Jarnik, Pesmi in prevodi, 2002, 254 str. (z obširnimi

opombami, komentarji in kazali).

Že pred tem je 1979 za ljubljanska Obdobja 1 pripravil temeljno razpravo

Prispevek k poznavanju virov za Gutsmanov slovar (n. d. 209–265), in še prej

disertacijo Notranje prevzeto v slovenskem knjižnem jeziku. Poizkus tipologije

prevzemnih tvorb v slovenščini (1967). V središču Prunčevega dela je bila v letih

1982–1987 izdaja raziskovalnega projekta Inventarizacija slovenskega ljudskega

jezika na Koroškem pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti v več knjigah.

Tu je dokončno izoblikoval koncept slovarja, pravila za oblikovanje gesel ter za

standardiziranje in urejanje razpoložljivega dialektološkega gradiva in kartote-

ke. Bi1 je tudi glavni urednik prvih treh knjig te edicije. To so Ključ, slovar A–B

in C–Dn.

Leta 1987 se je iz dela o koroških narečjih umaknil. Vse to delo pri Inventa-

rizaciji ... je spremljalo še veliko število študij, med drugim npr. tudi izdaja kore-

spondence Jarnik – Kopitar v letih 1970, 1971, 1974, 1981, 1983.

Ker za slovenistično profesuro (zaradi preusmeritve graške slavistike vstran

od slovenistike) ni bilo sistemske možnosti, se je Prunč preusmeril na prevajalstvo

in v Gradcu kot predstojnik izdelal najprej znanstveno infrastrukturo inštituta

(predvsem knjižnice, dokumentacije, kadra), študentom pa nudil večinoma samo

razmnožene učne pripomočke. Enajstim jezikovnim smerem Instituta je dodal še

znakovni jezik. Ves čas je objavljal tudi posebne študije s tega novega področja.

Posebno pozornost zasluži njegova knjiga Uvod v prevodoslovje, ki je od l. 1993

doživela 5 izdaj in se uporabljala tudi na nemških univerzah, prevedena pa je tudi

v hrvaščino.

Graški inštitut za teoretično in praktično prevodoslovje danes v mednaro-

dnem merilu sodi med ugledne raziskovalne in pedagoške ustanove med drugim

tudi zaradi periodike z naslovom Graške prevodoslovne študije, katerih prva knji-

ga je zgoraj obravnavana. Poleg omenjenih publikacij ima Prunč še 100 drugih

objav, kakor vidimo iz njegove bibliografije, ki je poročilu dodana.

130

Prunč je ploden slovenist in prevodoslovec. Prav je, da ga izberemo za dopi-

snega člana SAZU in tako vzdržujemo stike z univerzo, ki nam je vzgojila prve

slovenistične in druge profesorje Univerze v Ljubljani.

Skupščina SAZU je prof. dr. Ericha Prunča 1. junija 2007 izvolila za dopisne-

ga člana.

Jože Toporišič

III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

RAŠA PIRC

Prof. dr. Raša Pirc , rojen

15. junija 1940 v Ljubljani, je

leta 1963 diplomiral iz fizike

na ljubljanski univerzi. Tu je

dosegel tudi stopnjo magistra

fizikalnih znanosti in leta 1968

obranil doktorsko disertacijo

Sipanje fononov na paraela-

stičnih centrih. Leta 1963 se je

zaposlil kot asistent pripravnik

na odseku za teoretično fiziko

Instituta »Jožef Stefan« (IJS) v

Ljubljani.

Leta 1971 je odšel na eno-

letno podoktorsko izpopolnje-

vanje na Technische Univer-

sität München, ZRN. Zatem

je bil do leta 1974 raziskoval-

ni sodelavec in instruktor na

University of Utah, Salt Lake

City, ZDA, nato pa pol leta znanstveni sodelavec Laboratorija za fiziko atomov in

trdnih snovi na Cornell University, ZDA. Konec leta 1974 se je ponovno zaposlil v

odseku za teoretično fiziko IJS. Delo v odseku je bilo večkrat prekinjeno z daljši-

mi gostovanji na Universitade São Paulo, São Carlos, Brazilija, in Universität des

Saarlandes, Saarbrücken, ZRN. Na univerzi v Posarju je bil v letih 1981–1882 tudi

gostujoči profesor v okviru rednega študija fizike. Hkrati je sodeloval pri raziska-

vah faznih prehodov v prostorsko neurejenih spinskih sistemih. Tu je v zimskem

131

semestru 1985/86 sodeloval pri organizaciji seminarja Teorija slučajnih mrež ter

1987/88 pri seminarju Teorija faznih prehodov. V letih 1991–1992 je sodeloval s

tamkajšnjo eksperimentalno skupino pri raziskavah protonskih stekel, v letih

1993–1994 pa s teoretično skupino pri raziskavah nanostrukturnih materialov.

Navedeno je le del Pirčevega razvejenega raziskovalnega in pedagoškega sodelo-

vanja s tujimi raziskovalnimi skupinami in univerzami.

Na IJS je bil izvoljen v nazive raziskovalni sodelavec, višji raziskovalni so-

delavec in raziskovalni svetnik. Leta 1994 je bil imenovan za vodjo Odseka za

teoretično fiziko IJS.

Univerza v Ljubljani je Raši Pircu leta 1975 podelila vnaprejšno habilitacijo

za naziv docenta za področje fizike. Leta 1982 je bil izvoljen v naziv izrednega

profesorja in leta 1988 v naziv rednega profesorja fizike.

Prof. Pirc je vzoren predavatelj z bogatimi izkušnjami. O tem priča tudi dej-

stvo, da so ga ljubljanska in tuje univerze večkrat vabile k sodelovanju pri peda-

goškem delu. Pri predavanjih prof. Pirca izstopata predvsem natančnost in razu-

mljivost.

Leta 1979 je prejel skupaj s prof. Petrom Prelovškom nagrado Sklada Borisa

Kidriča za dela s področja teorije feroelektričnih in strukturnih faznih prehodov

ter neurejenih sistemov.

Leta 1986 je skupaj z dr. Bosiljko Tadićevo prejel Kidričevo nagrado za razi-

skave na področju faznih prehodov v neurejenih sistemih.

Je član strokovnih združenj American Physical Society in Institute of Physics.

Od leta 1995 je član mednarodnega odbora Steering Committee of European

Meetings on Ferroelectricity.

Raša Pirc je objavil nad 130 znanstvenih razprav (članki in referati v revi-

jah SCI ali zbornikih z mednarodno recenzijo), od tega velik del v najvplivnejši

fizikalni reviji Physical Review B. Mednarodna odmevnost njegovih raziskav je

izjemna. Število citatov v bazi Web of Science je okoli 1500.

Raša Pirc je nedvomno eden naših vrhunskih raziskovalcev na področju te-

oretične fizike kondenzirane materije. Začel je z raziskavami idealnih kristalov z

vgrajenimi paraelastičnimi nečistočami in študiral njihovo dinamiko, povezano

s tunelskim efektom. Pozneje je preusmeril svoje zanimanje na spinske sisteme

in analiziral njihovo relaksacijo zaradi sklopitve s fononi, zanimali pa so ga tudi

feroelektrični kristali z vodikovimi vezmi in dinamični pojavi zaradi tuneliranja

protonov oziroma devteronov v vodikovi vezi. V skladu z razvojem fizike v svetu

se je pozneje preusmeril na neurejene kristalne sisteme in obravnaval spinska ste-

kla, dipolarna in kvadrupolarna stekla, kvantne paraelektrike ter relasorske siste-

me s posebnim poudarkom na dinamičnih pojavih. Bil je eden prvih, ki je pri nas

uvedel metodo renormalizacijske grupe za študij kritičnih pojavov.

Raša Pirc se je izkazal kot izredno perspektiven raziskovalec že v začetku

svoje raziskovalne življenjske poti. Njegove raziskave kinetike paraelastičnih cen-

132

trov, ki so predstavljale nadaljevanje doktorskega dela, so doživele velik odmev v

strokovnih krogih. Za tem se je v letih 1971–1974 ukvarjal z nekaterimi splošnimi

problemi teorije linearnega odziva v povezavi z raziskavami sklopitve med spi-

nom in fononi. Potem je prešel na študij dvokomponentnih spinskih sistemov in

njihovih lastnih nihanj ob upoštevanju sklopitve s kristalno mrežo. Po letu 1977

sledijo raziskave kritičnega področja in anomalnega obnašanja konstant elastič-

nosti pri enoosnih feroelektrikih. Pri teh študijah je Raša Pirc uporabil moderne

inačice renormalizacijske grupe, kar je omogočilo bistven napredek pri razume-

vanju kritičnih pojavov.

Pomembno skupino del Raše Pirca v času po letu 1980 predstavljajo raziska-

ve nizkotemperaturnega faznega prehoda v kristalih alkalnih cianidov KCN in

NaCN. Predlagal je nov model za opis kolektivnih vibracijskih in orientacijskih

nihanj dipolov CN¯ v bližini faznega prehoda pri 83K v KCN. Nadaljnji študij tega

problema je pokazal, da indirektne interakcije med ioni CN¯ največ prispevajo k

elektrostatski energiji urejene faze KCN in NaCN. Posledica je dipolna ureditev

antiferoelektričnega tipa, ki jo potrjujejo nevtronska merjenja.

Raša Pirc je skupaj z dr. Bosiljko Tadić opravil obsežne raziskave faznih pre-

hodov v neurejenih sistemih. Rezultat tega sodelovanja je 8 publikacij, ki obrav-

navajo kritične pojave v neurejenih kristalnih sistemih. Dela tvorijo zaključeno

celoto, pri čemer je glavnina posvečena analizi vpliva nečistoč in slučajnih polj na

kritično obnašanje magnetnih in feroelektričnih sistemov v bližini faznih preho-

dov. Za ta dela sta avtorja prejela Kidričevo nagrado v letu 1986.

Raziskave Raše Pirca neurejenih sistemov so izredno obširne in vsestran-

ske. Še posebej je treba omeniti njegove študije mikroskopskih modelov za fa-

zne prehode v sistemih s prostorsko koreliranimi slučajnimi polji. Tu opažamo

v bližini temperature prehoda kritične eksponente, ki so značilni za neurejene

sisteme, daleč od temperature prehoda pa značilnosti čistih sistemov. Raziskave

tudi pokažejo, da se statični in dinamični kritični eksponenti ne morejo, tako kot

pri nekoreliranih poljih, enostavno izraziti z eksponenti čistih sistemov z nižjo

dimenzijo.

Intenzivnost teoretičnih raziskav Raše Pirca z leti nikakor ni pojenjala. Ve-

dno je odpiral nova zelo aktualna področja raziskav v fiziki kondenzirane mate-

rije in statistični fiziki. Največjo skupino del Raše Pirca ob koncu osemdesetih let

prejšnega stoletja predstavljajo raziskave spinskih in protonskih stekel. Obravna-

val je med drugim problem faznih diagramov za protonska stekla v odvisnosti

od tlaka, sestave in stopnje devteracije. Pri tem je uporabljal razne modele in me-

tode, predvsem Isingov model v transverzalnem tunelskem polju ob prisotnosti

slučajnih paralelnih poljih ter metodo replik. Dobljene so numerične rešitve za

ureditveni parameter protonskega psevdospinskega stekla, izračunana dielektrič-

na susceptibilnost in analiziran fazni diagram, če omenimo le nekatere rezultate

obširnih raziskav.

133

V zadnem desetletju se je Raša Pirc začel intenzivno ukvarjati z raziskavami

relaksorskih feroelektrikov ob sodelovanju z laboratorijema za magnetne reso-

nance in dielektrično spektroskopijo IJS (večina del objavljenih po letu 1998). S

sodelavci je razvil nov, zelo odmeven dinamični sferični model slučajnih vezi in

slučajnih polj, ki temelji na interakcijah polarnih nanoskupkov in opiše vrsto rav-

novesnih lastnosti relaksorjev. Odmevnost raziskav Raše Pirca dokazujejo poleg

velikega števila citiranj tudi pogosta vabila za predavanja na mednarodnih konfe-

rencah in tujih univerzah.

Vse navedeno uvršča Rašo Pirca med vodilne in mednarodno uveljavljene

slovenske znanstvenike na področju fizike.

Skupščina SAZU je prof. dr. Rašo Pirca 1. junija 2007 izvolila za izrednega

člana.

Peter Gosar

PETER MANSFIELD

Sir Peter Mansfield , FRS,

rojen 9. oktobra 1933, je emeriti-

rani profesor fizike na Univerzi v

Nottinghamu. Leta 2003 je sku-

paj s prof. P. Lauterburom prejel

Nobelovo nagrado za fiziologijo

in medicino za odkritja na po-

dročju magnetnoresonančnega

slikanja, ki so privedla do upora-

be te tehnike v medicini. Prispe-

vek prof. Mansfielda je predvsem

v tem, da je na podlagi matema-

tične analize signalov uvedel

metodo aktivnega magnetnega

zasenčenja gradientov in s tem

omogočil hitro preklapljanje

gradientov. To pa je pomembno

skrajšalo čas meritve magnetno-

resonančnih slik, kar je bistveno

za uporabo magnetnoresonanč-

nega slikanja v medicini. Prof. Peter Mansfield je uvedel tudi metodo t. i. »echo-planar

imaging«, s čimer je za nekaj redov velikosti povečal hitrost magnetnoresonančnega

slikanja in omogočil njegovo uporabo za rutinske medicinske preglede.

134

Danes je magnetnoresonančno slikanje ena najpomembnejših diagnostičnih

tehnik v medicini, kjer je predvsem za raziskave mehkih tkiv nadomestila rent-

gensko slikanje, ki pa ostaja nepogrešljivo za preiskave trdnih tkiv. Magnetnore-

sonančno slikanje je v mnogih ozirih boljše od drugih slikovnih metod v medicini

in je izboljšalo diagnostiko vrste obolenj. Pomembno je tudi, da je nadomestilo

kar nekaj doslej uporabljanih invazivnih metod in s tem zmanjšalo tveganja za

komplikacije in težave pacientov. Ocenjujejo, da se letno opravi več kot 60 milijo-

nov tovrstnih preiskav.

Prof. Mansfield se je rodil v Londonu. Pri 15 letih je zaradi pomanjkanja

sredstev opustil šolanje in postal tiskar. Srednjo šolo je končal kot izredni štu-

dent ob nočnem študiju. Fiziko je študiral na Queen Mary College v Londonu in

doktoriral leta 1962. Leta 1964 se je pridružil oddelku za fiziku Univerze v Not-

tinghamu in postal profesor leta 1979. Leta 1983 je prejel zlato medaljo Society of

Magnetic Resonance in Medicine, leta 1992 pa nagrado ISMAR. Leta 1987 je po-

stal član Royal Society, leta 1993 pa Sir za prispevke k razvoju angleške industrije,

ki temeljijo na njegovih patentih o hitrem preklapljanju gradientov magnetnega

polja v magnetnoresonančnih napravah. Ti patenti so omogočili podjetju Oxford

Instruments vodilno vlogo v svetu v izdelavi magnetnih sistemov za magnetno-

resonančna slikanja. Prof. Mansfield je leta 1993 prejel tudi Barkleyjevo medaljo

britanskega Journal of Radiology, leta 1995 zlato medaljo Journal of Clinical MRI

in še vrsto drugih medalj ter odlikovanj. Je častni doktor štirih univerz.

Z ljubljansko skupino za magnetno resonanco prof. Peter Mansfield sodeluje

že od leta 1973, ko je objavil prvi prispevek s področja magnetnoresonančnega

slikanja z naslovom: NMR difrakcija v trdnih snoveh. V tem prispevku je poka-

zal, da lahko v prisotnosti gradientov magnetnega polja ob uporabi multipulznih

radiofrekvenčnih sekvenc dobimo slike trdnih snovi, ki so komplementarne rent-

genskim slikam, saj pokažejo predvsem slike mehkih tkiv, ki jih na rentgenskih

posnetkih ne vidimo. Leta 1990 je o tem predaval na letni šoli Ampere v Porto-

rožu, ki jo je organizirala ljubljanska skupina. Od tedaj dalje je večkrat obiskal

Ljubljano, naši raziskovalci pa so bili vedno dobrodošli v njegovem laboratoriju

v Nottinghamu. Pri njem sta se dalj časa izpopolnjevala prof. Janez Stepišnik in

pozneje prof. Gorazd Planinšič, oba s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze

v Ljubljani. Pomembna pa je tudi njegova pomoč in spodbuda pri vrsti raziskav s

področja magnetnoresonančnega slikanja v nizkih magnetnih poljih.

Skupščina SAZU je prof. dr. Petra Mansfielda 1. junija izvolila za dopisnega

člana.

Robert Blinc , Dušan Hadži

135

ANTON MAVRETIČ

Prof. dr. Anton Mavretič se

je rodil na Boldražu pri Metli-

ki 11. decembra 1934. Osnovno

šolo je obiskoval v Radovici in

Metliki, gimnazijo v Ljubljani,

kjer je abituriral 1954. leta. Bil

je študent Univerze v Ljubljani,

Fakultete za elektrotehniko. V

tretjem letniku študija, 1957, je

odšel v ZDA. Tu je opravil ba-

kalavreat in 1961. magistriral

iz elektrotehnike na University

of Denver, Denver, CO. Dokto-

riral je 1968. leta na Pennsylva-

nia State University, University

Park, PA. Disertacija je obrav-

navala raziskave D-sloja ionos-

fere, zasnovo, gradnjo merilne

opreme in znanstveno inter-

pretacijo v vesolju izmerjenih

podatkov.

Po promociji se je zaposlil na znanem MIT – Massachusets Institute of Tech-

nology, Cambridge, MA. Bil je raziskovalni inženir v Centru za vesoljske raziska-

ve. V tistih časih so bile raziskave vesolja del tekme med velesilama. Zaradi tega so

veljala posebna pravila. Iz tega povzamemo, da je bil prof. Mavretič izredno uspe-

šen in iskan raziskovalec. Raziskoval in deloval je na projektih, ki sta jih financi-

rali dve svetovno prestižni ustanovi NASA in JET Propulsion Laboratory, Pasade-

na, California, na področju razvoja merilne opreme, za merjenje medplanetarne

plazme, solarnega vetra, sestave atmosfere planetov osončja in drugih podatkov.

Merilna oprema je bila namenjena za satelite Voyager in spoznavanje globokega

vesolja. Prof. Mavretič je deloval na MIT več kot deset let. Po uspešni izstrelitvi sa-

telitov Voyager iz observatorija Cape Kennedy, Florida, se je zaposlil na Harward

University, kjer je do leta 1980 deloval v harvardskem observatoriju v skupini mo-

lekularne fizike. Nato je je sprejel mesto profesorja elektronike in računalništva

na bostonski univerzi, kjer je deloval 16 let, do leta 1995, ko se je pridružil podjetju

Plasma Therm in deloval v podružnici RF Power products, Vookees, New Jersey.

Prevzel je mesto vodje tehnološko zelo zahtevnega razvoja elektronskih naprav za

polprevodniško industrijo, izdelavo visoko integriranih mikrovezij. Na bostonsko

univerzo se je vrnil leta 2003. Prevzel je vodenje raziskovalcev, postdiplomskih

136

študentov v Centru za vesoljsko fiziko in astronomijo, kjer razvijajo tehnološko

izjemno zahtevno merilno opremo za merjenje visokoenergijskih delcev v Van-

Allenovih pasovih. Slednje sestavljajo ujeta sončna radiacija in ostanki v atmosferi

eksplodiranih atomskih bomb. Eksperimentalni satelit z opremo, katere razvoj

vodi prof. Mavretič, bo predvidoma poletel v vesolje leta 2009.

Prof. Mavretič je prejel mnoge prestižne nagrade kot plaketo NASE 1993,

prestižno mesto Analog Devices Profesorship Chair s finančnim vložkom 1,2 mi-

lijona dolarjev, nagrado NASE za dosežke pri misiji Voyager I in II, 1981, nato

priznanji Tau Beta PI in Tau Alpha Pi, 1981, priznanje za odlikovanega profesorja

na Boston University, 1980 in 1975 nagrado NASE Goddart Space Flight Centra

za dosežke pri misiji Explorer, za dosežke pri Voyagerju in za merjenja sončnega

vetra, ultravijolične svetlobe.

Biografija in razvojne raziskave prof. Mavretiča dokazujejo, da je vrhunsko

uspešen raziskovalec. Prof. Mavretič ima tudi lepe dosežke na področju eksper-

tnega svetovanja. Med ustanovami in podjetji, kjer je svetoval, najdemo medna-

rodno znana podjetja, kot Veeco L. I., New York, od 2003 naprej, Princeton Power

Systems, Princeton, NJ, od 2004, Harvard University, na oddelku Applied Scien-

ce, Cambridge, MA, 1982–1983, Data General Corp., Westboro, MA, 1982–1985,

Analogic Corp. Peabody, MA, 1984–1985, Altech Systems Corp., Newton, MA,

1972–1976, Avitar, Seekonk, MA, 1976–1980, in Advanced Control Systems Corp.,

Quincy, MA, 1976–1982. Prof. Mavretič je bil nosilec projekta za hiter razvoj, testi-

ranje in izdelavo analognih vezij, ki ga je financirala Defense Advanced Research

Projects Agency, in nosilec projekta Faraday Cup Subsystem on Wind Spacecraft

na MIT. Med drugim je izvajal tudi raziskave za NEC, Japonska, nato za Analog

Devices Corp. in Ministrstvo za energetiko ZDA.

Prof. Mavretič je sodeloval s kolegi na Univerzi v Ljubljani in v Mariboru ter

večkrat predaval na obeh univerzah in na Institutu Jožef Stefan. Prof. Mavretič že

od vsega začetka deluje v Slovenskem svetovnem kongresu. V letih med 2000 do

2006 je bil član upravnega odbora. Prof. Mavretič je aktivno podpiral in sprejemal

kolege in študente iz Slovenije. Gmotno je podpiral študente, nekateri od teh da-

nes zasedajo vodilne položaje.

V obdobju 1968–1978 je prof. Mavretič deloval na Massachusetts Institute of

Technology (MIT), Centru za raziskave vesolja, kjer je izdelal zasnovo in razvil

opremo za MIT-ov eksperiment s plazmo, za misijo Voyager I in Voyager II. Ta

oprema je vključevala zelo zahteven analogni senzor in elektroniko za zagotavlja-

nje ekstremno nizkega šuma in predpisane neobčutljivosti na sevanje, kakršno

je prisotno ob planetih osončja, Jupitru, Saturnu, Uranu itd. Vsi našteti sistemi

so odlični znanstveni dosežki, ki se še uporabljajo in nekateri še danes delujejo v

vesolju. Na Harvard College Observatory v Cambridgeu je sodeloval v obdobju

1978–1980 in razvijal ultravijolično kartografiranje sončne korone. To so kasneje

uporabili na plovilu Space Shuttle. V svojem laboratoriju je razvil in testiral me-

137

rilno opremo za plazma eksperiment s Faradayevo pokrovko, in to ob upoštevanju

vseh specifikacij vojaškega standarda. Te raziskave in razvoj je financirala NASA.

Pri projektu sta sodelovala prof. Mavretič z bostonske univerze in Center za razi-

skave vesolja. Kot tehnični direktor in vodilni inženir je v obdobju 1994–1998 pri

RF-Power Products Inc., NJ, razvil vrsto novih in originalnih visokofrekvenčnih

produktov in zanje prejel več patentov. Prof. Mavretič je nosilec štirih patentov,

ki zadevajo tehnično znanost, tehnologijo in nova znanja na področju vezij VLSI.

Znanstveni dosežki prof. Mavretiča na področju elektrotehničnih znanosti so zelo

pomembni. Uporabni so pretežno na dveh prestižnih področjih: v vesoljski teh-

nologiji, vesoljskih plovilih in na področju visokotehnoloških produktov za in-

dustrijo visokointegriranih polprevodniških sestavov. Ti dosežki imajo prav tako

velik pomen v sodobni oboroževalni industriji in za napredek visokointegriranih

informacijskih naprav, kot so prenosni telefoni, dlančni računalniki itd. Lahko

še dodamo, da je bil pri korporaciji Advanced Energy Industries odgovoren za

tehnološkotehnično evalvacijo vrste radiofrekvenčnih projektov, ki zadevajo iz-

razito visokotehnološke izdelke v globalnem merilu in pomenu. O odmevnosti in

pomenu raziskovalno-razvojnega dela prof. Mavretiča na področju elektronike in

tehnologije visokointegriranih merilnih sistemov lahko sodimo na osnovi izvede-

nih del in uveljavljenosti dosežkov. Bibliografija obsega 138 enot, od tega dve knji-

žni poglavji, 22 objavljenih konferenčnih objav, 8 člankov in 105 poročil. V Space

Science Reviews je citiran 145-krat in ima skupaj okoli 170 citatov. O odmevno-

sti njegovega dela lahko sodimo tudi na podlagi poglavja, ki je izšlo v znameniti

knjigi VLSI Handbook urednika J. DiGiacoma pri Mc Graw Hillu leta 1989. Na

področju elektrotehničnih in visokotehnoloških znanosti je odmevnost dosežkov,

novih znanj in del prof. Mavretiča velika. To dokazujejo izjemni dosežki, delujoče

naprave v vesolju in pri visokotehnoloških korporacijah, pa tudi številni industrij-

sko pomembni patenti. To uvršča prof. Mavretiča med vrhunske in mednarodno

uveljavljene znanstvenike na področju elektronike in visoko zahtevne tehnologije

merilnih vezij.

Skupščina SAZU je prof. dr. Antona Mavretiča 1. junija 2007 izvolila za do-

pisnega člana.

Alojz Kralj

138

IV. RAZRED za naravoslovne vede

ROBERT ZOREC

Profesor Robert Zorec se

je rodil 23. januarja 1958 v Ko-

pru. Po osnovni šoli v Piranu

in gimnaziji v Kopru se je leta

1976 vpisal na študij biologije

na Biotehniški fakulteti v Lju-

bljani, kjer je diplomiral leta

1981. Stopnjo magistra biolo-

ških znanosti je dosegel na isti

fakulteti (1983), doktorat me-

dicinskih znanosti (1986) pa

na Medicinski fakulteti Uni-

verze v Ljubljani.

V letih 1983–1985 se je iz-

popolnjeval v Veliki Britaniji

pri dr. McBurneyju (Newcastle

upon Tyne) v elektrofiziološki

metodiki proučevanja ionskih

kanalčkov (patch-clamp). V

naslednjih dveh letih je nato

doma na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete uvedel to metodo. Ker

takrat ni bilo mogoče nabaviti take aparature, je s sodelavci razvil lastno apara-

turo, ne le za merjenje ionskih prevodnosti v membrani, pač pa tudi za meritve

membranske kapacitivnosti.

V letih 1987 do 1990 je delal kot gostujoči znanstvenik v različnih laboratori-

jih univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji, kjer je proučeval spremembe kapaci-

tivnosti hipofiznih celic ter homeostazo kalcijevih ionov z optičnimi fluorescenč-

nimi metodami. Leta 1991 je bil povabljen v Avstralijo (Univ. of Adelaide), kjer je

uvedel meritve kapacitivnosti tudi na rastlinskih celicah. V letu 2000 je bil Robert

Zorec gostujoči profesor na univerzi v Denverju, ZDA (program Fullbright).

Robert Zorec je redni profesor za predmet patološka fiziologija na Medicin-

ski fakulteti od leta 1995. Za izrednega člana naše akademije je bil izvoljen v letu

2001. Vodi programsko raziskovalno skupino Celična fiziologija, ki jo sestavlja

11 članov (3 mladi raziskovalci, 1 strokovna sodelavka in 7 doktorjev znanosti).

Sestavljajo jo raziskovalci Laboratorija za nevroendokrinologijo – Center mole-

kularna celična fiziologija, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta,

139

Univerza v Ljubljani) in raziskovalci Laboratorija za celično inženirstvo (Celica,

Biomedicinski center, Ljubljana). Programska skupina opravlja poleg raziskav na

področju celične fiziologije tudi strokovne storitve na področju celičnega inženir-

stva in laserske konfokalne mikroskopije.

Objavil je 78 člankov, ki jih indeksira SCI, tudi v revijah, kjer je t. i. IF prek 20

(Nature) na področju celične fiziologije (elektrofiziološke, molekularnobiološke,

mikroskopske študije mehanizma eksocitoze, sproščanja hormonov in kemičnih

prenašalcev iz endokrinih, nevroendokrinih, živčnih in drugih evkariontskih ce-

lic). Poleg tega je objavil še 25 člankov v knjigah in drugih publikacijah. Od izvo-

litve v izrednega člana je objavil 26 del, pet jih je v tisku.

Skrbi za razvoj in vrhunsko opremljenost svojega področja. Tako imajo v la-

boratoriju dva laserska konfokalna mikroskopa, ki delujeta v okviru infrastruk-

turnega centra: Carl Zeiss referenčni center za konfokalno mikroskopijo. V za-

dnjem času se ukvarja tudi s terapevtsko biotehnologijo – pripravo avtolognih

tkivnih polnil za odpravljanje deformacij kostnega tkiva in mehkih tkiv kakor

tudi z uvajanjem metod za pripravo celičnih cepiv za zdravljenja rakavih obolenj.

Uspešno dela s študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Uni-

verzi v Ljubljani. Bil je mentor pri 5 diplomskih in študentskih delih za Prešerno-

vo nagrado, mentor 6 magistrandom in 8 doktorandom; poleg tega je tudi uspešen

mentor 7 mladim raziskovalcem. Skupščina ustanove Academia Europaea v Lon-

donu ga je 27. aprila 2007 izvolila za člana v sekciji fiziologija in medicina.

Skupščina SAZU je prof. dr. Roberta Zorca 1. junija izvolila za rednega čla-

na.

Matija Gogala

TATJANA AVŠIČ-ŽUPANC

Prof. dr. Tatjana Avšič-Županc se je rodila 11. julija leta 1957 v Brežicah. Leta

1976 je maturirala na Gimnaziji Brežice. V letu 1982 je diplomirala na Oddeleku

za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v

Ljubljani je zaključila podiplomski študij, kjer je leta 1988 magistrirala s področja

virologije. Doktorica medicinskih znanosti s področja virologije je postala 1992.

Specialistka medicinske mikrobiologije je postala v juniju 1998. Na Inštitutu za

mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete je zaposlena od 1. januarja

1983 dalje – najprej kot stažistka asistentka in kasneje kot strokovna sodelavka.

Od leta 1989–2003 je bila vodja Laboratorija za serološko diagnostiko virusov in

rikecij, od leta 2003 dalje pa vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz na istem in-

štitutu. Od leta 1996 dalje je tudi vodja Referenčnega centra WHO za raziskovanje

in diagnostiko arbovirusov in hemoragičnih mrzlic.

140

Leta 1989 je bila izvoljena

v naziv asistentke, leta 1993 v

naziv docentke, leta 1999 v na-

ziv izredne profesorice in leta

2004 v naziv redne profesorice

za predmet Mikrobiologija in

imunologija. Decembra 2001

je postala »gostujoča profeso-

rica« na Medicinski fakulteti v

Splitu.

Na področju virologije se

je izpopolnjevala nekaj me-

secev leta 1987 in 1988 v An-

twerpnu, Belgija. Leta 1993 je

prejela nagrado ameriškega

raziskovalnega sveta (National

Research Council), uporabila

jo je za enoletno podoktorsko

znanstveno delo v virusnem

laboratoriju inštituta ameriške

vojske USAMRIID, Fort De-

trick, ZDA. Leta 1994 je razi-

skovala na ustanovi University of Maryland, School of Medicine, Department of

Microbiology and Immunology, Baltimor, ZDA.

Raziskovalna dejavnost prof. dr. Avšičeve je usmerjena v preučevanje na-

ravnih žarišč hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Sloveniji in v pre-

učevanje biologije hantavirusov, ki so povzročitelji te okužbe. Raziskovanje je z

leti razširila tudi na širše področje Balkana in srednje Evrope. Rezultati obsežnih

raziskav so prepoznaven prispevek k poznavanju epidemiologije, taksonomije in

biologije hantavirusnih infekcij kakor tudi k razširjenosti bolezni v tem delu sveta.

Za odmevne znanstvene dosežke in objave na področju hantavirusov je leta 1999

prejela Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije.

Leta 2003 je prejela tudi nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti 100 years

of Virology. Zaradi odmevnih rezultatov, ki so bili objavljeni v tujih znanstvenih

in strokovnih revijah, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) imenovala la-

boratorij, ki ga vodi prof. Avšičeva, za svoj referenčni center. Zaradi uspešnega

delovanja tega centra WHO, je le-ta postal leta 2001 del svetovne mreže (Global

Outbreak Alert & Response Network). V novejšem času je raziskovalno delo uspe-

šno razširila na področje preučevanja molekularne ekologije mikroorganizmov,

ki jih v naravnem okolju prenašajo različni vektorji. Tako je postal njen laborato-

rij tudi del evropske mreže, ki vodi nadzor nad vnesenimi nevarnimi virusnimi

141

boleznimi (European Network of Imported Viral Diseases). Vseskozi dopolnjuje

in poglablja znanstvene dosežke s svojega področja ter skrbi za njihov prenos in

uporabo v slovenski biomedicini. V letu 2003 je pristojna služba Ministrstva za

zdravje RS pooblastila njen laboratorij za diagnostiko in raziskave visokonevar-

nih mikroorganizmov, vključno z bioterorističnimi agensi.

Izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela uspešno in odmevno obja-

vlja v mednarodnem prostoru. V revijah, ki jih indeksira SCI, je do sedaj objavila

98 člankov. Njeni članki so bili citirani prek 1100-krat. Posebno pomembni so

prispevki, ki jih je objavila v reviji Lancet. Izrednega pomena je tudi njeno delo kot

urednice izdaje knjige Annals of New York Academy of Sciences iz leta 2003 (vol.

990), ki obsega 770 strani. Od leta 1993 je vodja številnih nacionalnih in mednaro-

dnih raziskovalnih projektov in programov. Od leta 2004 dalje je s svojo razisko-

valno skupino vključena v štiri projekte 6. okvirnega programa Evropske unije.

Pedagoško delo opravlja na Medicinski in Biotehniški fakulteti ter na Fakul-

teti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, na dodiplomskem in

podiplomskem študiju.

Dr. Tatjana Avšič-Županc je na področju virologije priznana znanstvenica in

strokovnjakinja doma in v tujini. Glavno področje njenega strokovnega in znan-

stvenega delovanja predstavljajo patogeni mikroorganizmi, ki jih prenašajo raz-

lični vektorji. Preučuje jih z vidika ekoloških, bioloških in genetskih dejavnikov v

naravnem okolju in v gostiteljih.

Skupščina SAZU je prof. dr. Tatjano Avšič-Županc 1. junija 2007 izvolila za

izredno članico.

Robert Zorec

BOŠTJAN KIAUTA

Prof. dr. Boštjan Kiauta se je rodil 20. januarja 1937 v Ljubljani, kjer je hodil

v osnovno šolo in gimnazijo ter se nato vpisal na študij biologije. Ta študij je ab-

solviral v Ljubljani, nato pa se je preselil v inozemstvo in je diplomiral na univerzi

v Utrechtu na Nizozemskem in tam leta 1969 tudi doktoriral z nalogo Studies on

karyotypic evolution in Odonata.

Njegovi prvi favnistični članki o kačjih pastirjih so izšli že v začetku šest-

desetih let, in to v domačih in tujih revijah. Na Nizozemskem je najprej delal

kot znanstveni sodelavec hidroentomolog, od 1964 dalje, ko je dobil zaposlitev

na Inštitutu za genetiko državne univerze v Utrechtu, pa se je posvetil predvsem

citotaksonomiji, citofilogeniji in sistematiki kačjih pastirjev in nekaterih drugih

živalskih skupin, kot so mehkužci, pražuželke in mladoletnice. Poleg tega ga je

zanimala speciacija v visokogorskih in jamskih okoljih.

142

Leta 1980 je bil na državni

univerzi v Utrechtu na Nizo-

zemskem imenovan za rednega

profesorja citotaksonomije in

citofilogenije nevretenčarjev,

predaval pa je tudi sistematsko

zoologijo nevretenčarjev. Bil je

mentor pri okoli 300 diplom-

skih nalogah in 35 doktorskih

disertacijah. Sedaj je emeriti-

rani profesor te univerze.

Boštjan Kiauta se je veliko

ukvarjal z mednarodno orga-

nizacijo in koordinacijo viso-

kogorskih in odonatoloških

raziskav v Švici, Nepalu, Indi-

ji, na Tajskem in na Filipinih.

Vodil je eno mednarodno in

tri nizozemske biološke razi-

skovalne odprave v nepalsko

Himalajo. Med 1980–2002 je

bil član Species Survival Com-

mission pri Mednarodni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Od 1971 vodi uprav-

no pisarno Mednarodne odonatološke fundacije SIO v Bilthovnu. Leta 1981 je

bil pobudnik ustanovitve Mednarodnega odonatološkega raziskovalnega inštituta

(IORI) v Gainesvillu (Florida, ZDA) in je član njegovega upravnega sveta.

Boštjan Kiauta je bil ali še je urednik mednarodnih znanstvenih revij Gene-

tica (1971–1991), Odonatologica (1972–), Notulae odonatologicae (1978–), na Slo-

venskem pa je (bil) član uredniških odborov revij Varstvo narave (1962), Exuviae

(1994–) in Triglavskih razgledov, TNP (1997–). Od leta 1984 izdaja v Švici med-

narodno revijo Opuscula zoologica fluminensia. Ustanovil je reviji Advances in

odonatology (sedaj v Parizu) in Malangpo (sedaj v Bangkoku). V Utrechtu vodi

založbo Ursus Scientific Publishers.

Objavil je okrog 350 razprav in člankov, večinoma odonatoloških razprav s

pomembnimi znanstvenimi odkritji s področja citotaksonomije in citofilogenije

v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, nekaj pa tudi v slovenski periodiki.

Za referativno revijo Odonatological Abstracts je prispeval že neverjetnih 16900

kratkih izvlečkov oz. prikazov odonatoloških objav iz celega sveta.

Je častni član društva Societas internationalis odonatologica in nosilec ne-

katerih drugih znanstvenih priznanj. Z utemeljitvijo o »mednarodnem pomenu

(njegovih) znanstvenih dosežkov na področju odonatologije« ga je nizozemska

143

kraljica 8. aprila 2002 imenovala za viteza Oranje-Nassauskega reda. Letos je ob

njegovi sedemdesetletnici v Indiji izšla njemu posvečena knjiga z naslovom Odo-

nata, Biology of Dragonflies urednika B. K. Tyagija. Prispevke v knjigi je napisalo

38 avtorjev ali soavtorjev iz 17 držav, kar je vsekakor pomemben dokaz znanstve-

nega pomena in mednarodne odmevnosti del prof. dr. Boštjana Kiaute.

Skupščina SAZU je prof. dr. Boštjana Kiauto 1. junija izvolila za izrednega

člana.

Matija Gogala

ERWIN NEHER

Prof. dr. Erwin Neher se

je rodil 20. marca 1944 v kra-

ju Landsberg/Lech v Nemčiji.

Fiziko je študiral na Inštitutu

za tehnologijo in diplomiral

leta 1965. Magisterij iz fizike

je prejel na Univerzi Wiscon-

sin v ZDA leta 1967, doktorat

pa leta 1970 ponovno v Mün-

chnu na ustanovi, kjer je pričel

s študijem fizike. Trenutno je

zaposlen kot direktor ustano-

ve Max-Planck-Institut (MPI)

für biophysikalische Chemie,

v Goettingenu, Nemčija. V letu

1991 je prejel Nobelovo nagra-

do za fiziologijo skupaj s prof.

dr. B. Sakmannom, in sicer

za njuna odkritja v povezavi z

delovanjem posameznega ion-

skega kanala v celicah. Poleg te prestižne nagrade je prejel še 24 drugih visokih

mednarodnih priznanj za znanost (npr. Leibnitzova nagrada v letu 1986). Z razi-

skavami na področju biologije se je ukvarjal že med svojim študijem fizike v Nem-

čiji in se v devetdesetih letih z izboljšavami elektrofizioloških metod in optičnih

metod lotil pionirskih raziskav sklopitve med dražljajem in sproščanjem kemič-

nih prenašalcev iz nevronov in nevroendokrinih celic. Zaradi svojih odmevnih

odkritij je postal član 13 akademij in društev (npr. član Kraljevega društva v Lon-

donu, član Nacionalne akademije za znanost ZDA) in častni član 12 svetovnih

144

univerz in znanstvenih združenj. Objavil je preko 200 člankov, ki jih indeksira

SCI, od tega tudi v revijah, kjer je t. i. IF prek 20 (Nature, Science, Neuron, Cell,

PNAS). Pri tem velja omeniti, da so njegova dela izredno visoko citirana (prek

35.000 citatov, Web of Science). Članek, ki je bil objavljen v letu 1981 in opisuje

novo elektrofiziološko metodo vpete krpice membrane (angl. patch-clamp), pa je

bil citiran prek 15.000-krat. V svoji bogati znanstveni karieri je izobrazil veliko

mladih sodelavcev in poskrbel za možnosti, da ti lahko sami neodvisno razvi-

jajo inovativni potencial. Skupaj z MPI in Univerzo Goettingen je ustanovil Eu-

ropean Neuroscience Institute v Goettingenu z namenom financiranja raziskav

skupinam, ki jih vodijo mladi odgovorni nosilci raziskav. S svojim delovanjem

je bistveno pripomogel, da se je politika financiranja raziskav Evropske komisije

izboljšala. Pozval je skupino več deset Nobelovih nagrajencev, da so predlagali

ustanovitev Evropske agencije za raziskave (ERA), ki je v letu 2007 pričela z de-

lom. Delovanje prof. dr. E. Neherja ni bilo le v korist evropski znanosti, pač pa je

odločilno prispevalo k razvoju znanosti v Sloveniji na področju fiziologije.

Sodelovanje s prof. dr. E. Neherjem se je pričelo v osemdesetih letih prejšnje-

ga stoletja, ko smo v Sloveniji neodvisno razvili tehnologijo za merjenje mem-

branske kapacitivnosti. Ob njegovem laboratoriju v Goettingenu in raziskovalcih

v Sloveniji je to uspelo le še enemu laboratoriju v ZDA. Sodelovanje se je v devet-

desetih letih in še posebej v novem stoletju ojačalo, ko je večkrat prišel na obisk

v Slovenijo. V letu 2000 je imel tudi vabljeno predavanje na SAZU. Ob postavitvi

Evropskega inštituta za nevroznanost v Geottingenu je prek našega sodelovanja

rekrutiral mlade obetajoče znanstvenike na področju raziskav na posameznih ce-

licah in jih kasneje povabil, da se prijavijo na razpise za vodje raziskav. Komisija

Evropskega inštituta za nevroznanost je kasneje izbrala kandidata iz Slovenije, ki

se je pred kratkim vrnil v Slovenijo in prevzel mesto profesorja za fiziologijo na

Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Prof.

dr. Marjanu Rupniku je pri preselitvi laboratorija iz Goettingena v Maribor prof.

dr. Erwin Neher izdatno pomagal, saj je večino opreme, ki jo je prof. dr. Rupnik

uporabljal med svojim delom v Nemčiji, lahko prenesel na Univerzo v Mariboru,

kjer novi laboratoriji že nekaj let delujejo. Univerza v Mariboru pa v tem času

prejema finančno podporo partnerske ustanove, ki omogoča dolgotrajno podporo

razvoju celične fiziologije v severovzhodni Sloveniji.

Skupščina SAZU je prof. dr. Erwina Neherja 1. junija 2007 izvolila za dopi-

snega člana.

Robert Zorec

145

V. RAZRED za umetnosti

EMERIK BERNARD

Emerik Bernard je bil ro-

jen 22. septembra 1937 v Celju.

Je redni profesor za slikarstvo

na Akademiji za likovno ume-

tnost in oblikovanje Univerze

v Ljubljani v pokoju. Izredni

član SAZU je od 7. junija 2001.

Umetniški prispevek

Emerika Bernarda k razvoju

slovenske umetnosti je mogo-

če označiti kot najvidnejšo in

doslej najuspešnejšo sintezo

temeljnih načel modernizma

z likovnimi invencijami post-

modernizma. Bernard je na

izviren in premišljen način

presegel protislovja in apriorije

med visokim modernizmom

in oblikovnimi načeli postmo-

dernizma ter ustvaril samo-

svoj, sežet, izjemno kvaliteten opus. Z njim je dokazal, da je mogoče z odločnim

ustvarjalnim dejanjem preseči utečeno prepričanje, da je razkorak med analitič-

no, reduktivno strogostjo modernizma in izrazito odprtostjo postmodernizma

nepremostljiv. To dejanje ga že danes vpisuje v temeljno razvojno zgodovino slo-

venskega slikarstva v 20. stoletju.

Emerik Bernard je slikar preudarnega, vendar doslednega raziskovalnega

temperamenta. Njegov razvoj je postopen, konsistenten, s premišljenimi odloči-

tvami posega v ustvarjalne modele modernizma in jih preoblikuje v izvirna likov-

na prizorišča in sporočila osebne mitologije in avtopoetike.

V zgodnjem ustvarjalnem obdobju (1968–1975) je modernistični kolaž in as-

semblage izpopolnil s prečiščeno likovno občutljivostjo in humanistično vsebino.

V sliki Bivališče snovi je na svojstven način preobrazil odpadne predmete v antro-

pomorfna pričevanja o človekovem bivanju v svetu odtujenih stvari – iz neugle-

dnih materialov so nastale estetsko dognane kompozicije. V začetku osemdesetih

let je v enkratnem ustvarjalnem razodetju povezal kolažno tehniko s poetično

»ikonizacijo« krajinske podobe, vezane na istrski genius loci.

146

Poseben dosežek predstavljajo velike slike z obsežnimi simbolnimi vsebina-

mi, kot so Venerični palimpsest in Istrsko pregrinjalo, Istrski palimpsest I in Gir-

landa za Umberta Eca (1986). To so razgibana in »oblikovana platna« s formami,

ki se zaradi notranjih izraznih potreb logično razvijajo preko pravokotnega for-

mata in jih je slikar obogatil z lokalnimi etnografskimi materiali.

Enega vrhov tega obdobja predstavlja monumentalna Materada, ki sintetizira

obdobje istrskih palimpsestov.

Istrska motivika se potem umika bolj abstraktni členitvi slikovnega polja,

razpotegnjena krajinska scena se premika v vertikalno kompozicijo. S pretanje-

nim prekrivanjem barvnih površin so se palimpsesti začeli spreminjati v intuitiv-

ne sledi čiste likovne poezije.

Bernardovo novo slikarstvo razkazuje lahkotno, prosojno slikovitost, ki z ve-

liko mero optične inteligence pomembno nadgrajuje njegovo dosedanje ustvarja-

nje. To je slikarstvo, v katerem znova prepoznavamo visoke kvalitete zgodovinske

izkušnje: lepoto in harmonijo, simbolne vsebine in avtonomno formo.

Emerik Bernard je tudi izjemen umetnostni filozof, velik poznavalec zgodo-

vine in teorije slikarstva, filozofije in literature. Njegovi izvirno zasnovani spisi,

zbrani v knjigi Približevanja (2000), temeljijo na presenetljivih interpretacijskih

strnitvah protislovij, npr. Giottove freske in Duchampovi readymades.

Emerik Bernard je prejel Župančičevo nagrado (1986), nagrado Prešernovega

sklada (1987) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1997).

Skupščina SAZU je prof. Emerika Bernarda 1. junija 2007 izvolila za rednega

člana.

Janez Bernik , Andrej Jemec

JANEZ MATIČIČ

Skladatelj Janez Matičič (rojen 3. junija 1926 v Ljubljani) je bil izvoljen za

izrednega člana SAZU v razred za umetnosti leta 2001.

Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani (1950) iz kompozicije pri Lu-

cijanu Mariji Škerjancu. Devet let pozneje se je odločil za dodatni študij v Parizu

pri znameniti profesorici Nadji Boulanger, hkrati se je pridružil skupini Groupe

de Recherches Musicales na francoskem radiu. Zanimanje za sodobna dogajanja

ga je privedlo k preučevanju kompozicije po sistematiki informatike in glasbene

računalniške tehnike, ki jo je takrat vodil Pierre Boulez.

Glasbeno ozračje Pariza je Matičiča samoumevno preobrazilo iz dotedanje ro-

mantično- klasicistične naravnanosti k novim tehnikam komponiranja. Prirojen čut

za barvne odtenke, ritmično pestrost in ustvarjalno prelivanje dinamičnega razpleta

muzikalnih idej mu je omogočil suvereno odkrivanje novih izraznih možnosti.

147

Iz tega obdobja sta Drugi

violinski koncert (1978) – skla-

datelj je tudi diplomiran violi-

nist – in Klavirski koncert št.

2, zanimiv zaradi pianističnih

novosti in orkestrskega zve-

na. Pri delu v pariški Groupe

de Recherches Musicales je

Matičič pod vodstvom Pierra

Schaefferja ustvaril nekaj moj-

strskih elektroakustičnih del:

Stretta (1968), Cosmophonie za

klavir in druga.

Vzporedno z raziskovalno

smerjo nastajajo tudi številna

dela za tradicionale sestave,

kot Druga in Tretja sonata za

klavir (1988 in 1993), Osmose

za marimbo in vibrafon (1992),

Trans za simfonični orkester

(1997), Geodes za klavir in tol-

kala (1998) ter Simfonija št. 2

za simfonični orkester. Navedene skladbe so bile izvedene v Ljubljani, Pragi, Pa-

rizu in drugod.

Janez Matičič je bil v Parizu odlikovan z redom Croix de chevalier (1970),

prejel je nagrado na skladateljskem natečaju Prince Rainer de Monaco (1962),

1. oceno na mednarodnem natečaju elektroakustične glasbe v Bourgesu (1990),

nagrado Prešernovega sklada (1981) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo

(2006).

Tudi v letih po 2001, ko je bil sprejet med izredne člane SAZU, se Janez Ma-

tičič s polno ustvarjalne moči spoprijema z najrazličnejšimi skladateljskimi načr-

ti zdaj spontano doživeto, drugič ustvarjalno premišljeno in načrtovano. Ali kot

pravi: enkrat kot »življenje z zvoki«, drugič kot »material, ki mi daje ideje«.

Iz teh zadnjih let so naslednja dela: Prologue za trobila (2002), Koncert za vi-

olončelo in orkester (2003), Soave za klavir štiriročno (2003), Etuda No 8 za klavir

(2005), Dve skladbi (Canto antico, Frenetico) za alt saksofon in klavir (2005), Me-

mory (Preludio, Lamento, Furioso) za kvartet saksofonov (2005), Canto Rapsodico

za klarinet in klavir (2005).

Prepričani smo, da predstavlja skladateljski opus Janeza Matičiča enega od

vrhov sodobne slovenske glasbene umetnosti, iz česar sledi upravičenost in pri-

mernost njegove kandidature za rednega člana v razredu za umetnosti SAZU.

148

Skupščina SAZU je prof. Janeza Matičiča 1. junija 2007 izvolila za rednega

člana.

Lojze Lebič

MARKO MARIJAN MUŠIČ


se je rodil 30. januarja 1941

v Ljubljani. Njegov izjemno

obsežen in vsestransko bogat

arhitekturni opus bi lahko

razdelili v tri medsebojno pre-

pletena in povezana obdobja

ustvarjanja.

Prvo pomeni prodor nje-

govega arhitekturnega uve-

ljavljanja že v času študija in

neposredno po diplomi s šte-

vilnimi osvojenimi natečaji

in nagradami po vsej nekda-

nji Jugoslaviji. S projektom,

poimenovanem »Vila Bled«

in predstavljenim na bienalu

mladih v Parizu konec šestde-

setih let, je vzbudil veliko po-

zornost domače in mednaro-

dne strokovne javnosti. To je čas nabiranja velikih izkušenj, pridobljenih v dolgi

vrsti uspešno uresničenih nalog, ki jih spremljajo na eni strani najvišja strokovna

priznanja, na drugi pa potrebna samozavest za resnično presežne vrednosti v

smeri poetičnosti novih arhitekturnih stvaritev. Mušičeva zelo samosvoja arhi-

tekturna risba, njene izvedbe, hkrati pa najširše urbanistično-arhitekturno vi-

denje izvirajo iz miselnofilozofskega, splošnokulturnega, predvsem pa bogatega

duhovnega zaledja.

Njegovo drugo obdobje predstavljajo uresničitve arhitekturnih projektov,

dobljenih večinoma na natečajih, največkrat za potrebe kulture. Gre za »domo-

ve«, projektirane v različnih regijah nekdanje Jugoslavije, ki so nadgrajeni v duhu

posebnosti vsebin ruralno-urbanega okolja. Premišljeno in preudarno se je Mušič

v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja poglabljal v strukture novih oblik arhitek-

ture, med tem ko je na pohodu čas vsesplošnega hitenja, funkcionalistične eno-

149

stavnosti in površnosti. Loteval se je najrazličnejših arhitekturnih nalog, ki jim je

uspel do danes ohraniti dostojanstvo prave arhitekture.

Obdobje od začetka osemdesetih let pa v Mušičevem delu pomeni veliko sin-

tezo med načrtovalnimi »utopijami« in kreativnimi preseganji, izraženo z beseda-

mi: »Arhitekturno delo kot prostor simbolov in atmosfere, ki graditeljske stvaritve

spreminja v svet arhitekturne umetnosti.«

V impozantnem opusu Mušičevih arhitekturnih uresničitev, ki razdaja su-

vereno obvladovanje širokega spektra arhitekturnih nalog in njihovo preseganje

meja umetnosti, na tem mestu omenjamo: Dom 7. sekretarjev Skoja v Zagrebu

(1966), univerzitetno središče v Skopju (1975–1978), Spominski dom v Bosan-

skem Šamcu (1975–1978), frančiškansko cerkev v Kotor Varošu blizu Banjaluke

(1986–1991), na Slovenskem prvič uresničen vkopan prostor cerkve Kristusovega

učlovečenja v Dravljah v Ljubljani (1980–1985), tako imenovane Nove Žale v Lju-

bljani (1982–1988), avtobusno postajo v Novem mestu (1989–), natečajni projekt

za spominski park Teharje (1993), vrsto stanovanjskih hiš, javnih spomenikov in

notranjih ureditev (Domus Slovenica na Dunaju, 1987–1988, sprejemna dvorana

železniške postaje, 1983–1988, in atrij oziroma Prešernova dvorana Narodnega

muzeja, 1987–1991, oboje v Ljubljani) in nagrajene natečajne projekte za novo po-

tniško postajo (1980–), novo Narodno in univerzitetno knjižnico (1989–), nuncia-

turo (1998). Prenovil je staro železniško postajo (1996) in Plečnikov NUK (1999),

oboje v Ljubljani.

Mušičevo delo pomeni očiten generacijski prelom v slovenskem moderniz-

mu. Prepoznavamo ga po duhoviti prostorski razgibanosti in harmoniji, polni

simbolnih znamenj lepote in smisla.

Skupščina SAZU je Marka Marijana Mušiča 1. junija 2007 izvolila za rednega

člana.

Andrej Jemec

TONE PAVČEK

Svojevrsten paradoks: v šestih letih statusa izrednega člana je pesnik Tone

Pavček ustvaril opus, ki bi imel po svoji kvaliteti, žanrski raznolikosti in obsegu že

sam po sebi zadostno težo za sprejem v SAZU, kar z drugimi besedami pomeni, da

gre pri tem predlogu za prevedbo (izvolitev) med redne člane za golo formalnost.

V teh šestih letih je Tone Pavček nadaljeval z nezmanjšanim tempom na vseh tistih

področjih, ki so bila zanj značilna in plodna že ob sprejemu leta 2001, sedanje kraj-

še obdobje le še bolj izpostavlja njegovo tako rekoč nepretrgano pesniško izrekanje

o vsem, kar on sam nosi v sebi, in hkrati o marsičem eksistencialno pomembnem,

kar čuti in zaznava okrog sebe v svetu in času, ki sta tudi naš svet in čas.

150

Pavčkova temeljna ustvar-

jalna preokupacija je seveda

poezija, ki pa ni niti za trenu-

tek ujeta v en sam izraz, v eno-

smerno in enoznačno izpove-

dovanje sebe in svoje doživljaj-

ske unikatnosti v prostoru in

času, torej v kontekstu njegove

dosedanje in sočasne slovenske

literature sploh. Med štirimi

najnovejšimi zbirkami »za od-

rasle«, kot imamo navado reči,

Darovi, Starožitja, Nežnosti,

Ujedanke, pomenita vsaj dru-

ga in zadnja tematsko novost

v doslej znani Pavčkovi poeziji,

nekakšno objektivizacijo pred-

metnega sveta (Starožitja), sve-

ta, ki je bil, a ga ni več, sveta, ki

je bil nekoč naša vsakdanjost,

zdaj pa se je kot kulturna dedi-

ščina preselil med etnografske

muzejske zbirke, čeprav še zmerom živi v nas (v starejših generacijah) kot živ spo-

min na naše individualno in družbeno otroštvo. In prav na inspirativni ravni tega,

kar je nekoč bilo, a zdaj ni več, pa vendar še živi v nas, je Pavček izkopal v sebi nove

doživljajske sklope, ki jih je – v tej pesniški preobleki – mogoče razumeti tudi kot

opozarjanje na nepretrganost življenja v nas, v rodu in času. Skoraj vsaka pesem

ima v svojem podtonu, nekatere celo v razkriti poanti, nekakšno prijazno etično

sporočilnost. Ujedanke pa so epigramatsko zašiljena zbirka, bolj ali manj neposre-

dno naslovljena na vse bolj bohotne oblike naše današnje slovenske pritlehnosti,

številne nečednosti ljudi in poklicev, ki postajajo, so že postali, razpoznavna po-

doba naših razmer in nas v njih kot njihovih sooblikovalcev. Pavček rad piči, rad

»ujeda«, kot sam pravi, vendar bolj z nasmehom kot s strupom, celo najprej se sam

v sebi prav po pavčekovsko na široko nasmehne že ob izbiri predmeta svoje bodice

in nam tako hkrati s svojo »ujedanko« posreduje tudi svoje lastno, kreativno av-

torsko razpoloženje ob njej.

Zvest sam sebi in svojemu prirojenemu daru je Pavček s tremi zbirkami (Ra-

dobesednice, S črko čez Krko, Koncert) ostal tudi v tem obdobju nepretrgano pri-

soten v poeziji za otroke in mladino, humoren, iznajdljiv in presenetljivo blizu

otroške in mladostniške psihe. In prav duhovita iznajdljivost presega temeljno na-

membnost te poezije, ki je zanimivo in plodno branje tudi za odrasle.

151

Ob bok Pavčkovi poeziji sodi tudi njegova publicistika (Čas duše in telesa 3,

Hiša Cankarjeva zaveze), ki ji gre takoj dodati prilastek »poetična«: ob branju te

esejistike, ki je tematsko povsem razvidno stratificirana, občutimo tudi poseben

estetski užitek ob razkošju jezika, bogati metaforiki (pogosto asociativni) in rit-

mičnosti stavka, ob posameznih pasažah pogosto z občutkom pesmi v prozi.

Posebej bi lahko govorili o Pavčkovem prevajalskem deležu (Ahmatova, Jese-

nin), tudi njegove pesmi so v tem času izšle v hrvaškem in češkem prevodu. Njego-

vo popularnost med bralci po svoje potrjujejo kar tri zaporedne izdaje miniaturke

z izborom njegove poezije.

Skupščina SAZU je Toneta Pavčka 1. junija 2007 izvolila za rednega člana.

Ciril Zlobec

SAŠA VUGA

Saša Vuga je eden največjih

mojstrov sodobne slovenske

pripovedne proze. V povsem

izvirnem in neponovljivem,

lahko bi rekli novobaročnem

slogu, je napisal vrsto romanov

in novelističnih zbirk. Vse po

vrsti so ob svojem izidu prite-

gnile pozornost širokih kro-

gov bralcev, temeljito pa sta se

z njimi ukvarjali tako sprotna

kritika kakor literarnozgodo-

vinska veda. Njegovo osrednje

in najbolj kvalitetno literarno

področje je proza, vendar Saša

Vuga piše tudi mladinsko lite-

raturo in dramatiko.

Saša Vuga je bil rojen 8.

februarja 1930 v Mostu na

Soči. Dva razreda slovenske

gimnazije je obiskoval v Gorici v Italiji, druga dva pa v Šempetru pri Gorici, kjer

je maturiral leta 1949. Istega leta se je vpisal na slavistiko in primerjalno književ-

nost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1957. S

štipendijo italijanske vlade je podiplomsko študiral na Univerzi za tujce v Perugii

(1960), (etimologija, dantologija, renesansa), s podporo slovenskega ministrstva

152

pa je 1962 proučeval radijsko igro v Varšavi in Krakowu. Leta 1966 se je s štipen-

dijo Prešernovega sklada izpolnjeval v TV dramatiki v Parizu. Od 1949–1952 je

delal na Radiu Ljubljana kot govorec v oddajah za tujino, pozneje kot slovenski

napovedovalec. Od 1961. do upokojitve 1989. je delal kot dramaturg in urednik

dramske redakcije na TV Slovenija.

Je član slovenskega Pena.

Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Prešernovega sklada (1979) in

Prešernovo nagrado 1998.

Vugovo literarno delo obsega novele, romane, mladinsko prozo ter radijske in

televizijske drame. Prva besedila, ki so napovedovala izrazito slogovno značilnost

in izbor tematike, je od 1947. objavljal v goriškem Soškem tedniku, Mladinski reviji

in Sodobnosti (sodelavec te revije je ostal do danes). Zgodbe iz življenja Tolmin-

ske zapisuje s čustveno in etično občutljivostjo in jezikovno ekspresijo. Pri tem

svojevrstno anekdotično in groteskno oblikuje pripoved, v katero pogosto vklju-

čuje tudi prvine krajevnega ljudskega izročila, predvsem v zvezi z dramatičnimi

zgodovinskimi dogodki. Tako so za novele, ki so v periodiki izhajale v petdesetih

letih (Ljubil je marjetice, Mesec gleda na polje, Zlata mrtvaška glavica), značilni

motivi duševnih stisk v vojnem času, doživetja smrti in erotike. Prva knjižna izda-

ja Vugove proze je povest Škorenjček Matevžek (1955). V petdesetih letih je nastala

njegova prva radijska igra Žalostna obsoška povest (1953). Na razgibanost scen in

jezikovni izraz, ki kaže ustvarjalno veselje do slogovne izbrušenosti, izvirne meta-

forike in natančnih opisov, je opozoril z novelistično zbirko Račke po reki plavajo

(1961). Prvi roman Veter nima cest (1958) je mozaik zgodb o usodah tolminskih

ljudi, obremenjenih z vojnimi preizkušnjami. Te določajo tudi njihov fatalistični

in hkrati uporno bojeviti odnos do sveta.

Vuga velja za pionirja pri uveljavljanju novih dramskih zvrsti – televizijske

drame in nadaljevanke. S scensko predstavitvijo je poleg besedne zgoščenosti in

anekdotične groteske gradil sunkovite, ekspresivne prizore človeške tragike s pre-

senetljivimi poantami. Vsebine za svojske radijske in televizijske igre je od anto-

logijskega Bernardka (1962) izbiral med večinoma vojnimi temami (Devet sloven-

skih radijskih iger, 1975).

Njegov očitni literarni vzpon se je začel z modernističnim romanom iz so-

dobnega življenja in sveta Vseenost (1972), potem pa je to delo kmalu nadgradil

s še bolj slogovno zahtevnim, vsebinsko razgibanim in fabulativno bogatim ter

raznovrstnim zgodovinskim romanom Erazem Predjamski (1978). Nekateri po-

znavalci menijo, da je to njegovo najboljše delo in eden najpomembnejših sloven-

skih zgodovinskih romanov. Toda tu so še Testenine bivših bojevnikov (1980), zelo

svojevrstno prozno delo in odlični, prav tako zgodovinski roman iz Napoleono-

vih časov Krtov kralj (1987). Sledi zbirka nagrajenih RTV-dram Stezà do polnoči

(1993), roman Opomin k čuječnosti (1993), slogovna, kompozicijska in jezikovna

posebnost, s katero Vuga pripoveduje o neznosnosti človeškega trpljenja. Po tem

153

odmevnem besedilu pomeni roman Na rožnatem hrbtù faronike (1999) znova

umik v zgodovinski čas, Sij s kačjih rid (2003) pa ironično parafrazira mitološko

motivno osnovo z nekakšnim mrtvaškim plesom na Soči ob koledarskem zlomu

tisočletja. Besedilo Delanje romana (2007) je posvečeno prijatelju Lojzetu Kova-

čiču in obsega dnevniško nočne zapiske, komentarje, razpoloženja in avtorjeve

kritične poglede na podobo narave, človeka, domačije itn. Posebej dragoceni so

spomini na sodobnike, na kulturno prizorišče preteklih let. Glavni poudarek je na

genezi posameznih del, ob katerih je Vuga zapisoval (ob nastajanju štirih svojih

romanov) besedilo o značilnih zakonitostih knjižnega ustvarjanja.

V dramatiki je Saša Vuga razvijal literaturo novega žanra – TV-igro in igrane

dokumentarce. Med pomembnejše sodijo Rekviem za heroji, Gorjupa bajta (prvič

na Slovenskem knjižna objava radijskih in televizijskih iger), Silvestrovo črepinj in

Maistrova najdaljša mariborska noč.

Saša Vuga je še zmeraj aktiven in plodovit pisatelj. V letu 2007 bo pri Sloven-

ski matici izšel romaneskni triptih Kobariško zrcalo.

Skupščina SAZU je Saša Vuga 1. junija 2007 izvolila za izrednega člana.

Drago Jančar , Andrej Jemec

VINKO GLOBOKAR

Slovenski pozavnist, skladatelj in dirigent je bil rojen 7. julija 1934, Anderny,

Francija.

V začetku deluje kot jazzpozavnist v Jugoslaviji, kjer živi od 1947 do 1955,

nato po povratku v Francijo študira na Nacionalnem visokem konservatoriju v

Parizu in nadaljuje solistično aktivnost kot pozavnist. Študij kompozicije in diri-

giranja je nato nadaljeval pri Renéju Leibowitzu, kontrapunkt pri Andreju Hode-

iru, izpopolnjeval pa se je pri Lucianu Beriu. Krstne izvedbe skladb za pozavno so

mu zaupali svetovno znani skladatelji 20. stoletja, kot so Karlheinz Stockhausen,

Luciano Berio, Maurizio Kagel, René Leibowitz idr. Kot dirigent je sodeloval z

uglednimi evropskimi orkestri: z orkestrom zahodnonemškega radia, francoskim

radijskim orkestrom, orkestrom radia Helsinki, s Simfoniki RTV Slovenija, s fil-

harmoničnima orkestroma iz Jeruzalema in Varšave. V obdobju med 1967 in 1976

je Globokar poučeval na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. V letih med 1973 in 1979 je

bil vodja oddelka za zvočne in glasovne raziskave na institutu IRCAM v Parizu, v

letih med 1983 in 1999 pa je v Firencah vodil tečaje za glasbo 20. stoletja.

Leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Je avtor mnogih publikacij o glasbi, med drugimi priljubljene knjige Vdih-Izdih.

Vinko Globokar je kot skladatelj težko opredeljiv. Po eni strani ustvarja

dela, osredotočena na razmerje glas – instrument (Discours II, VIII) ali razmer-

154

je tekst – glasba (Voie, Kolo).

Po drugi strani se zanima za

inventivni potencial inter-

preta, pritegujoč ga k skupni

kreativnosti (Concerto Grosso,

Individuum/Collectivum). Is-

točasno usvarja glasbena dela,

ki temeljijo na elementih gle-

dališča.

Prepričan, da mora imeti

glasba kritično vlogo v sodob-

ni družbi, se v nekaterih delih

spopada s socialnimi proble-

mi (Les Emigrés, L'Armonia

Drammatica). V kompoziciji

se pogosto inspirira ob vpra-

šanjih, ki se zastavljajo izven

glasbe (družba, politika, hu-

manizem). Ta ga usmerjajo k

uporabi novih tehnik, novih

glasbenih materialov in novih

oblik. Meni, da vsak organiza-

cijski model v naravi ali kulturi lahko postane glasbeno uporaben.

Pomembnejša dela:

Vokalna: Letters, Second Thoughts.

Orkestralna: Etude pour Folklora I.

Skupinska glasba: Fluide, Laboratorium za 10 instrumentov.

Komorna glasba: Discours VI za godalni kvartet, Discours VII za kvintet tro-

bil, Discours VIII za pihalni kvintet, Dos á dos za 2 izvajalca, Elegie balkanique za

flavto, kitaro in tolkala, Kvadrat za 4 tolkalce, To whom it may concern za kvintet

in magnetofonski trak, Tribadabum extensif sur rythme fantóme za 3 ali neomeje-

no število tolkalcev.

Solistična dela: Dialog über Feuer za kontrabas, Dialog über Luft za harmo-

niko, Exchanges za eno trobilo, Oblak semen za trombone solo, Ombre za tolkala,

zvočni trak in stroj za ritem, Pendulum za violončelo solo, Pensée écartelée za tol-

kala solo, Pre-occupation za orgle in magnetofonski trak, Res / As / Ex / Inspirer

za pihalca.

Skupščina SAZU je Vinka Globokarja 1. junija 2007 izvolila za dopisnega

člana.

Janez Matičič

155

GEORGI KONSTANTINOVSKI

Georgi Konstantinovski

(rojen 29. julija 1930) je diplo-

miral na oddelku za arhitektu-

ro Tehnične fakultete v Skopju,

magistriral na Yale Faculty of

Art and Arhitecture v ZDA

(mentorja Paul Rudolph in

Serge Chermayev) ter sodelo-

val v biroju Jo Ming Pei v New

Yorku.

Do leta 1995 je bil profe-

sor na Fakulteti za arhitekturo

v Skopju. Od leta 1999 je član

Akademije za arhitekturo pri

Združenju makedonskih ar-

hitektov. Bil je predsednik

Sveta za urbanistično planira-

nje mesta Skopja (1983) in de-

kan Fakultete za arhitekturo

(1987–1988).

Izjemno obsežen ustvar-

jalni opus vključuje preko 360

projektov in študij. Med njimi izstopajo glavne realizacije, kakršne so Arhiv mesta

Skopja, Arhiv mesta Štip, Arhiv mesta Ohrid, Inštitut za potresno inženirstvo in

inženirstvo za seizmologijo v Skopju, Študentski dom Goce Delčev ter palači Unija

in Kuzman v Skopju, Spominski dom, Razlovečkoto Vostanie, Memorialni muzej

ASNOM v Pelincih, več stanovanjskih stavb in kompleksov itd.

Prejel je številne nagrade, tako na Svetovnem arhitekturnem trienalu v Beo-

gradu (1991), nagrado 11. oktober (1969), tri Borbine nagrade (1969, 1972 in 1983),

veliki nagradi BIMAS (1981 in 1995), red dela z zlatim vencem (1985) in nagrado

Andrej Damjanov za življenjsko delo (1999).

Pet desetletij ustvarjalnega dela, ki ga je nedavno ob jubileju predstavil na

razstavi v Likovnem salonu Makedonske akademije znanosti in umetnosti (okto-

ber 2006), spremlja zavzeto poslanstvo akademskega učitelja na Fakulteti za arhi-

tekturo skopske univerze sv. Cirila in Metoda. Obe temeljni dejavnosti od vsega

začetka dopolnjuje z bogatimi in dragocenimi publicističnimi prispevki. Med nji-

mi v zadnjem času izstopa knjiga Arhitekti v Makedoniji od 18. do 20. stoletja (v

dveh delih), ki je zajeten, podroben in natančen prikaz zgodovine arhitekture na

makedonskih tleh in predstavitev njenih ustvarjalcev.

156

Nenavadna usoda je že pred več kot pol stoletja intenzivno povezala Slovenijo

in Makedonijo prav na področju umetnosti gradnje in kulture prostora. Številni

slovenski umetnostni zgodovinarji, konservatorji, arhitekti in urbanisti so ustvar-

jali v Makedoniji najpomembnejša dela in proučevali ter obnavljali najdragocenej-

še makedonske kulturne in arhitekturne spomenike. Posebna zasluga profesorja

Georgija Konstantinovskega je prav v korektnem in zavzetem spoštovanju ter pu-

bliciranju in nesebičnem uveljavljanju del slovenskih avtorjev, ki tako postajajo in

ostajajo trajne kulturne in umetnostne vrednote obeh narodov.

Tudi v sedanjem času se intenzivno in uspešno zavzema za polno spoštovanje

slovenskih arhitekturnih stvaritev v Makedoniji in za njihovo formalno in kon-

kretno neprizadetost, ohranitev in obnovo. Ker je opus najvidnejših slovenskih

arhitektov in konservatorjev ter urbanistov v Republiki Makedoniji tudi za Slove-

nijo izjemno pomemben, saj obsega več kot polstoletno delo, je vključitev takšnega

uglednega in strokovnega poznavalca ter zavzetega varuha slovenske prostorske

in arhitekturne kulture na makedonskih tleh v Slovensko akademijo znanosti in

umetnosti tudi v tem usodno pomembnem pogledu primerna.

Skupščina SAZU je prof. dr. Georgija Konstantinovskega 1. junija 2007 izvo-

lila za dopisnega člana.


MATEJA MATEVSKI

Mateja Matevski se je rodil 13. marca 1929 v Istambulu (oče pečalbar), vendar

se je družina kmalu vrnila v Makedonijo. Osnovno šolo je obiskoval v Gostivarju,

gimnazijo v Tetovu in Skopju, kjer je tudi diplomiral na tamkajšnji Filozofski fa-

kulteti. Pozneje (šolsko leto 1962–1963) je svoje znanje izpopolnjeval v Parizu na

Inštitutu za gledališke študije. Oboje, literatura in gledališče, sta ostali temeljni

preokupaciji na vsej njegovi življenjski in poklicni poti.

Matevski je bil v svoji bogati in uspešni karieri – v različnih obdobjih – glav-

ni urednik in direktor najprej radia, potem pa še RTV, urednik pri založbi Kočo

Racin, celo desetletje predsednik makedonske republiške komisije za kulturo, so-

ustanovitelj in tudi predsednik nekoč svetovno znanega pesniškega festivala Stru-

ški večeri, hkrati pa tudi član predsedstva republike, na skopski univerzi je kot

njen redni profesor predaval zgodovino svetovne dramatike in gledališča. Leta

1979 je bil izvoljen za izrednega, štiri leta kasneje (1983) za rednega člana Make-

donske akademije znanosti in umetnosti, v mandatu 2001–2004 je bil tudi njen

predsednik.

Ob vsej tej pisani biografiji javnega delavca in kulturnega organizatorja je

nič manj impresivna njegova umetniška bibliografija, Matevski sodi med najbolj

157

plodovite makedonske pesni-

ke druge polovice prejšnjega

stoletja. Nič manjši ni njegov

prevajalski opus.

Literarna kritika je že

njegovo prvo pesniško zbirko

Doždovi (Deževja) iz leta 1956

ocenila kot prelomno, delova-

la je, kot vsa njegova poznejša

lirika, kot nekakšen kažipot in

spodbuda mlajšim generacijam

makedonskih pesnikov, saj je

odločilno prispevala, da je bil

v makedonski poeziji prehod

iz tradicionalizma v umirjen

modernizem domala nekon-

flikten, brez večjih notranjih

lomov, tako značilnih za vse

nacionalne kulture v naši bivši

skupni državi. Matevski je na-

mreč ves čas z uspehom vgra-

jeval v svoji moderni (tudi mo-

dernistični) formo in metaforiko pomembne in odmevne eksistencialne dileme

in stiske svojega časa in sebe v njem. V simbiozi intelekta in čustva je z navdihom

zapisoval nepremagljiv razcep med objektivno danostjo in neuresničljivostjo te-

meljnih človeških aspiracij. Glavni postulat vsega njegovega pisanja pa je bila in

ostaja lepota, v tem primeru poezija, edino orožje, s katerim razpolaga pesnik.

Matevski je doslej izdal 14 samostojnih pesniških zbirk, 9 izborov, štiri knjige

literarne in gledališke kritike in esejistike, okrog petdeset knjižnih prevodov iz

različnih jezikov (francoščine, španščine, italijanščine, slovenščine, srbščine, ru-

ščine, albanščine). Pa tudi v tujini njegova poezija ni ostala brez odmeva, saj je v

knjižni obliki izšlo v raznih jezikih okrog petdeset njegovih del.

Tako kot prevodi v obeh smereh so številne tudi literarne nagrade in prizna-

nja, doma in tujini, Francozi so ga počastili z legijo časti, je tudi dopisni, redni ali

častni član več tujih akademij.

Dovršen del svoje dejavnosti je Mateja Matevski posvetil slovenski literaturi.

S sprevodi iz slovenske poezije se je oglasil že tri leta (1953) pred svojo prvo pe-

sniško zbirko. Slovensko poezijo je objavljal tako rekoč nepretrgoma in izkoristil

sleherno možnost za njeno popularizacijo, tako v revialnem tisku kot na radiu in

v raznih antologijah, nekatere avtorje pa je izdal tudi v samostojnih zbirkah, po-

ezijo Ivana Minattija je v samostojnih in različno urejenih zbirkah predstavil kar

158

trikrat, po eno knjigo je namenil Prešernu, Gradniku, Pavčku, Zlobcu in Zajcu.

Segal je tudi po prozi in mladinski literaturi, med imeni najdemo Prežiha Vo-

ranca, Toneta Seliškarja, Miška Kranjca, Ivana Potrča, Bena Zupančiča, Bratka

Krefta, Elo Peroci idr.

Njegovo posredovanje slovenske literature makedonski kulturni javnosti je

še posebej pomembno, saj je Matevski imel do vsakega svojega prevoda, tudi do

tistega, ki je izšel samo v revialnem tisku ali bil predvajan na radiu, enak odnos

kot do lastne poezije, ves čas zvest svojemu idealu lepote kot edinemu pesniškemu

orožju »v spopadu z zlom v vesolju, času in v nas samih«.

Izvolitev Mateja Matevskega za dopisnega člana Slovenske akademije zna-

nosti in umetnosti ni le utemeljena oddolžitev za vse, kar je storil za slovensko

literaturo, ampak tudi obogatitev naše ustanove.

Skupščina SAZU je Mateja Matevskega 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.

Ciril Zlobec

ZLATKO UGLJEN

Zlatko Ugljen se je rodil

15. septembra 1929 v Mostarju.

Po končani srednji šoli je leta

1950 začel študirati arhitekturo

na sarajevski Tehniški fakulteti.

Že med študijem je sodeloval s

prof. Jurajem Naidhardtom pri

več projektih, po diplomi leta

1958 je nekaj časa deloval v pro-

jektivi, sodeloval kot asistent pri

prof. Jahielu Finciju, leta 1962 se

je na fakulteti zaposlil, 1970 je

bil izbran za docenta Arhitek-

tonsko-urbanistične fakultete,

na kateri je deloval vse do 2000,

ko je že kot redni profesor odšel

v pokoj. Poučeval je arhitektur-

no načrtovanje, kompozicijo in

interier. Za rednega profesorja

je bil izvoljen tudi na Akademi-

ji likovnih umetnosti, ko je leta 1986 začela s študijem industrijskega oblikovanja,

še zdaj predava unikatno oblikovanje. Svoje načrtovalsko delo je tesno povezal z

159

delovanjem Inštituta za arhitekturo, urbanizem in prostorsko načrtovanje pri Ar-

hitekturni fakulteti univerze v Sarajevu (vodil je skupino A-4). Zlatko Ugljen živi

in ustvarja v Sarajevu. Ob arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju in kiparstvu se je

posvečal tudi raziskovalnemu delu. Odmevno je razstavljal na samostojnih in sku-

pinskih razstavah doma in v tujini. Od 2002 je redni člana ANUBIH.

Ustvarjalnost bosensko-hercegovskega arhitekta Zlatka Ugljena je bila že v

nekdanji skupni jugoslovanski državi deležna najvišjih vrednostnih sodb, za svoje

delo je dobil eno najpomembnejših mednarodnih arhitekturnih priznanj – Aga

Khanovo nagrado (1983), številnih priznanj je bil deležen tudi v domačem oko-

lju, kjer je vplivno deloval ne le kot arhitekt, urbanist in oblikovalec, ampak tudi

kot univerzitetni pedagog in, spodbujen od svojega učitelja Juraja Naidhardta, Le

Corbusierjevega učenca, raziskovalec dediščine modernistične arhitekture na Bal-

kanu, usmerjen predvsem v raziskovanje njenih povezav s tradicionalno balkansko

arhitekturo, pri čemer se je navezoval tudi na delo v Bosni delujočega slovenske-

ga arhitekta Dušana Grabrijana, ki se je posebej posvečal raziskovanju regionalne

(bosanske in makedonske) arhitekture. V arhitekturnem nagovoru Zlatka Ugljena

se je dialog med izročilom in modernistično govorico polno udejanjil z ustvarjalno

sinergijo novodobne arhitekturne znakovnosti, prav gotovo avtorsko najbolj pre-

poznavno, arhitekturno najbolj izrazito in prepričljivo, krajinsko najbolj sozvočno,

polno upoštevajoč genius loci, ter z mojstrsko izbrušenim in funkcionalno izpi-

ljenim detajlom in opremo, kar je prav tako usklajeval v trajnem dialogu iz dveh

označenih virov. Tako je kritično označil Ugljenovo celostno ustvarjalnost sloven-

ski umetnostni zgodovinar Stane Bernik v monografiji Arhitekt Zlatko Ugljen (Tu-

zla, MGP, 2002), iz katere navajamo nekaj vrednostnih utemeljitev. Knjiga je nasta-

la in bila tiskana v Sloveniji, za kar si je Ugljen posebej prizadeval, saj je vseskozi

visoko cenil vlogo in dosežke slovenske arhitekture in kritike. Z njo je bil na nek

način tudi nazorsko povezan, spoštoval je ustvarjalnost, teoretične in pedagoške

dosežke Edvarda Ravnikarja, izjemno dobro poznal stvaritve uveljavljene genera-

cije, pravzaprav svojih sodobnikov, Milana Miheliča, Stanka Kristla, Savina Seve-

ra, Miloša Bonče in mlajšega Marka Mušiča, s slovenskimi arhitekti in poznavalci

stroke vzdrževal stike in bil na nek način z njimi v nenehnem diskurzu.

Izbor najpomembnejših realiziranih del: sarajevska menora, Sarajevo (1964),

Šefrudin Bijela džamija, Visoko, 1969–1970, pošta, Visoko, 1968–1970, Narodno po-

zorište, Zenica, 1974–1978 (skupaj z J. Fincijem), Hotel Visoko, Visoko (1971–1974),

Hotel Ruža, Mostar (1974–1975)*, Hotel Bregava, Stolac (1973–1975)*, motel in

mladinski kampus Vukosavci, Majevica (1974–1976), počitniška hiša B. Mikulić,

Bugojno (1974–1976)*, rezidenca Izvršnega sveta SR BiH, Tjentište (1977–1978)*,

rezidenca predsedstva SR BiH, Sarajevo (1976–1978), katoliška cerkev sv. Petra

in Pavla, Tuzla (načrt 1977), rezidenca predsednika SFRJ, Bugojno (1978–1979)*,

mestni hotel Kalin, Bugojno (1979–1983), planinski hotel Vučko, Jahorina (1983)*,

džamija Behrambegove medrese, Tuzla (1996–2000).

160

Op.: Z * so označeni v vojni 1992–1996 porušeni objekti (skupaj 10).

Skupščina SAZU je Zlatka Ugljena 1. junija 2007 izvolila za dopisnega člana.

Milan Mihelič

VI. RAZRED za medicinske vede

JANEZ SKETELJ

Janez Sketelj se je rodil

leta 1947 v Ljubljani. Na Me-

dicinski fakulteti v Ljubljani je

diplomiral leta 1972. Od 1991

je redni profesor patološke fi-

ziologije na Medicinski fakul-

teti v Ljubljani in predstojnik

inštituta. Leta 1982 je dobil

nagrado Sklada Borisa Kidriča

kot član raziskovalne skupine

in leta 1989 kot vodja skupine.

1994 je prejel nagrado Repu-

blike Slovenije za vrhunske do-

sežke v znanosti. Leta 2001 je

bil izvoljen za izrednega člana

SAZU.

Po izvolitvi za izrednega

člana SAZU je prof. Janez Ske-

telj nadaljeval svoje delo kot

učitelj in predstojnik na Inšti-

tutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih

2001–2005 je bil prodekan Medicinske fakultete. Do leta 2004 je bil dva mandata

predsednik Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino in član Nacionalnega

znanstvenoraziskovalnega sveta pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Leta

2002 je bil ponovno imenovan v Svet za znanost in tehnologijo Republike Slo-

venije. Do leta 2004 je delal kot član Komisije Republike Slovenije za nagrade

in priznanja v znanosti in do sedaj je ostal član Komisije za kvaliteto visokega

šolstva Republike Slovenije. Leta 2002 je postal delegat SAZU v Stalnem odboru

Evropskega sveta za medicinske raziskave (EMRC) pri Evropski znanstveni fun-

daciji.

161

Raziskovalno delo Janeza Sketlja sega na tri področja, ki so metodološko in

delno tudi vsebinsko povezana: raziskoval je mehanizme živčnega uravnavanja

presnove v mišicah, posebej na primeru sestavin živčnomišičnega stika (encim

acetilholinesteraza in kolagen Q), proučeval je meje adaptacijskega obsega mišice

glede izražanja kontraktilnih beljakovin in mehanizme, ki so pomembni za obno-

vo živčevja po poškodbi.

Doslej je objavil 58 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih

znanstvenih revijah, od tega 55 v revijah, ki jih zajema SCI. Je soavtor poglavja v

knjigi Handbook of Neurochemistry in 8 poglavij v knjigah mednarodnih založb,

v katerih je pregledno prikazano njegovo raziskovalno delo, predstavljeno na ple-

narnih predavanjih na mednarodnih kongresih, ter 8 takih poglavij, objavljenih v

zbornikih mednarodnih kongresov.

Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. Sketelj nadaljeval delo na ome-

njenih treh področjih raziskovanja. S sodelavci je objavil 14 izvirnih raziskovalnih

člankov v znanstvenih revijah, ki jih indeksira SCI, in en članek v tuji reviji izven

SCI. Objavil je tudi dve plenarni predavanji, ki jih je imel na mednarodnih kon-

gresih, in sicer kot poglavji v knjigi mednarodne založbe.

Na področju raziskav o uravnavanju sestavin živčnomišičnega stika v mi-

šičnih vlaknih je s sodelavci ugotovil, da je vzorec aktivacije mišice dosti bolj po-

memben dejavnik, ki uravnava izražanje acetilholinesteraze v mišičnih vlaknih,

kot pa obremenitev mišice, ki ni odgovorna za razlike med hitrimi in počasnimi

mišicami glede izražanja acetilholinesteraze. Raziskali so tudi učinke povečane

koncentracije ščitničnih hormonov na uravnavanje acetilholinesteraze v tkivih.

Proučili so razlike v živčnem uravnavanju acetilholinesteraze v področju vlakna

pod motorično ploščico in v področjih zunaj njih.

V sodelovanju z raziskovalci Anatomskega inštituta Medicinske fakultete je

nadaljeval raziskave plastičnosti kontraktilnih beljakovin v različnih mišicah. Z

modernimi metodami so opisali tipe mišičnih vlaken v očesnih mišicah podgane

in določili deleže posameznih izooblik težkih verig miozina. V naslednji študiji so

proučili, kako se te mišice obnovijo po začasni paralizi z botulinovim toksinom,

kar se pri ljudeh uporablja za zdravljenje škiljenja. Ugotovili so, da se razmerja

med posameznimi izooblikami težkih verig miozina sicer popravljajo, vendar pa

tudi po več mesecih ne dosežejo normalnih razmerij. To kaže, da po uporabi botu-

linovega toksina lahko nastanejo v očesnih mišicah ireverzibilne spremembe.

Na področju obnove perifernega živčevja po poškodbi je Sketelj s sodelavci

najprej pokazal, da je v zgodnjem obdobju po poškodbi živca za obnovo živčnih

vlaken bolj pomembna bazalna lamina živčnih cevk kot pa posebne celice glije

(Schwannove celice), ki ob živčnem vlaknu napolnjujejo živčno cevko. V novi raz-

iskavi so ugotovili, da je ta neodvisnost obnove živčnih vlaken od Schwannovih

celic relativna in odvisna od ohranjenosti celovitosti in kemične sestave bazalnih

lamin v obdobju po poškodbi živca. Raziskali so tudi, ali so glede regeneracije

162

perifernega živca po poškodbi in obnove občutka bolečine na koži kakšne razlike

med samci in samicami podgan. Izkazalo se je, da je obnova nekoliko boljša pri

samicah kot pri samcih. V seriji člankov so Sketelj in sodelavci obravnavali še

drug možen način obnove funkcije po poškodbi perifernega živca, to je s kolate-

ralnim brstenjem nepoškodovanih živčnih vlaken sosednjega živca v neoživčeno

območje, ki ga je zapustil uničeni periferni živec. Ugotovili so, da je za sproženje

takega brstenja živčnih vlaken potrebno tudi signaliziranje med poškodovanimi

in nepoškodovanimi senzoričnimi nevroni v ganglijih zadnjih korenin hrbtenjače.

Raziskave so pokazale, da je tudi kolateralno brstenje bolečinskih živčnih vlaken

po poškodbi perifernega živca bolj izrazito pri samicah kot pri samcih podgan.

Raziskali so tudi nov model za proučevanje kolateralnega brstenja senzoričnih

živčnih vlaken, to je prišitje konca poškodovanega živca na bok nepoškodovanega

živca, tako da živčna vlakna iz slednjega brstijo v prišiti živčni krn.

Janez Sketelj se je najbolj uveljavil v mednarodnih znanstvenih krogih kot

raziskovalec na področju živčnega uravnavanja izražanja sestavin živčnomišič-

nega stika v skeletnih mišicah. Od leta 1992 naprej je redni vabljeni predavatelj

na mednarodnih kongresih, ki obravnavajo normalne in patološke vidike sesta-

vin holinergičnega živčevja. Njegova dela so bila 754-krat citirana v mednarodni

literaturi. Petindvajset njegovih člankov je bilo citiranih od 10- do 30-krat. Trije

njegovi članki imajo več kot 40 citatov, eden več kot 60. Bil je nosilec podprojekta

v evropski znanstveni mreži s področja holinesteraz.

Iz kratkega opisa kandidatovega udejstvovanja se vidi, da se je Janez Sketelj

ukvarjal z raziskovanjem, stroko, poukom in organizacijskim delom na področju

znanosti. S svojim delom in dosežki od izvolitve za izrednega člana je pomembno

prispeval k razvoju medicinskih znanosti in ugledu SAZU.

Skupščina SAZU je prof. dr. Janeza Sketlja 1. junija 2007 izvolila za rednega

člana.

Marjan Kordaš , Matija Horvat , Jože Trontelj

BOJAN ČERČEK

Prof. dr. Bojan Čerček se je rodil 20. septembra 1949 v Ljubljani. Na Medi-

cinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1976. Tu je pridobil tudi naziv magi-

ster znanosti, doktoriral pa je na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem.

Specializacijo iz interne medicine je začel na Kliničnem centru v Ljubljani in kon-

čal v Cedars-Sinai Medical Centru v Los Angelesu. Tu je postal tudi specialist

kardiolog in začel delati leta 1988. Leta 1992 je postal direktor koronarne enote

v tej bolnišnici, leta 1994 kodirektor Centra za raziskave ateroskleroze, od leta

1996 naprej je direktor koronarnih enot v Cedars-Sinai Medical Centru. Na medi-

163

cinskem oddelku (interna me-

dicina) kalifornijske univerze,

Los Angeles (UCLA), je postal

leta 2001 professor in residen-

ce. Je član številnih ameriških

zdravniških združenj, član

uredniškega odbora revije Jo-

urnal of Cardiovascular Phar-

macology and Therapeutics

in znanstveni recenzent pri

najuglednejših revijah s po-

dročja srca in ožilja. Bil je član

ali predsednik organizacijskih

odborov 7 znanstvenih sestan-

kov s področja kardiologije in

vodilni raziskovalec sedmih

raziskovalnih projektov NIH.

Bil je vabljeni predavatelj na

celi vrsti najpomembnejših

svetovnih kongresov s podro-

čja kardiologije, kjer je nastopil

tako s strokovnimi kot z znan-

stvenimi temami. Glavni področji njegovega raziskovalnega dela sta akutni koro-

narni sindrom in poškodba arterijske stene v zvezi z aterosklerozo.

Prof. dr. Bojan Čerček je soavtor 99 raziskovalnih in strokovnih člankov v

uglednih mednarodnih revijah in 9 poglavij v knjigah mednarodnih založb. Na

mednarodno odmevnost njegovega raziskovalnega dela kaže velika citiranost

njegovih del. Skupno število citatov je več kot 3000, 25 člankov je bilo citiranih

10–30-krat, 14 člankov 30–50-krat, 9 člankov 50–70-krat, 8 člankov 70–100-krat

in 6 člankov več kot 100-krat.

Znanstvene publikacije prof. dr. Čerčka obravnavajo tri glavna področja:

(1) Tromboliza pri akutnem miokardnem infarktu. Začetno raziskovalno delo

dr. Čerčka v okviru Kliničnega centra Univerze v Ljubljani je bilo osredotočeno na

klinične raziskave pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom, zdravljenih na

Centru za intenzivno interno medicino. Raztopitev strdka v koronarni arteriji v

prvih urah srčnega infarkta je pomenila revolucijo v zdravljenju miokardnega in-

farkta in je znižala smrtnost za 30–40 %. To zdravljenje je bilo uvedeno v Ljublja-

ni pred objavo velikih multicentričnih studij. Te zgodnje izkušnje so omogočile

dr. Čerčku obdelavo in opis pomembnih spremljevalnih pojavov trombolitičnega

zdravljenja, predvsem motenj srčnega ritma. Primerjalna študija motenj ritma je

citirana v vodilnem svetovnem učbeniku kardiologije (Braunwald’s Heart Dise-

164

ases). Dr. Čerček je s temi izkušnjami nadaljeval z raziskovalnim delom trombo-

litičnega zdravljenja v laboratoriju dr. Williama Ganza v Cedars-Sinai Medical

Centru (UCLA), School of Medicine v Los Angelesu, svetovni avtoriteti s tega po-

dročja. Eksperimentalno delo je vodilo h kombinirani terapiji trombolitičnega in

antitrombotičnega zdravljenja, kar je občutno skrajšalo čas do uspešne raztopitve

strdka v koronarni arteriji in ustavitve napredovanja srčnega infarkta.

(2) Spremembe v mišičnih celicah arterijske stene ob akutni okvari žilne ste-

ne. V nadaljnjem delu se je dr. Čerček usmeril v raziskave arterijske žilne stene

in sprememb v mišičnih celicah stene po akutni mehanični in vnetni poškodbi.

Preučeval je učinke te okvare na nastajanje strdka in na aktivacijo posameznih

rastnih faktorjev mišičnih celic v žilni steni, ki so vodili k njeni zožitvi in zadebe-

litvi. Prvi je dokazal aktivacijo gena rastnega faktorja IGF-1 v mišični plasti žilne

stene in opisal njegovo uravnavanje. V tem času je ustanovil lastni laboratorij in

vse bolj prevzemal mentorsko vlogo. Nadaljnje delo je bilo nato usmerjeno v študij

vrste dejavnikov, ki vplivajo na debelitev žilne stene. Opis zavore zadebelitve stene

po mehanski okvari z inhibicijo rasti celic gladke mišice v žilni steni s sintetičnim

hormonom oktreotidom je vodil v klinično raziskavo uporabe tega zdravila pri

poizkusu preprečitve zadebelitve stene po balonski dilataciji koronarne arterije.

Raziskave pospešitve zadebelitve žilne stene ob povečani koncentraciji holesterola

LDL in pa preprečitveni učinek holesterola HDL so bile objavljene v dveh publika-

cijah. Raziskave učinka HDL in genetske variante HDL, izolirane pri nekaj dru-

žinah v severni Italiji, so vodile k rekombinantni proizvodnji apolipoproteina AI

Milano in kliničnega testiranja. V zadnjem času pa je pozornost raziskav usmer-

jena v imunske mehanizme, ki obvladujejo proces zadebelitve žilne stene.

(3) Zdravljenje akutnega koronarnega sindroma. Dr. Čerček je ob eksperimen-

talnem raziskovanju načrtoval nadaljevanje raziskav bolnikov s srčnim infark-

tom in nestabilno angino pektoris. Zasnoval in organiziral je prvo multicentrično

študijo o uporabi antibiotikov pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom s

sodelovanjem 6 svetovnih bolnišnic, vključno s Kliničnim centrom v Ljubljani,

brez podpore farmacevtske industrije. Ta študija je bila objavljena v reviji Lancet.

Analiza biokemičnih rezultatov in pa genomska in proteomska obdelava krvnih

vzorcev iz te študije sta v teku.

Iz kandidatove biografije in iz opisa njegovega raziskovalnega dela je razvi-

dno, da se je prof. dr. Bojan Čerček s svojimi dosežki uveljavil kot mednarodno

priznan znanstvenik na področju kardiologije in s sodelovanjem s slovenskimi

raziskovalci in zdravstvenimi institucijami pomembno prispeval k razvoju slo-

venske znanosti na področju medicinskih ved.

Skupščina SAZU je prof. dr. Bojana Čerčka 1. junija 2007 izvolila za izredne-

ga člana.

Matija Horvat , Marjan Kordaš , Jože Trontelj

165

JANEZ LAMOVEC

Dr. Janez Lamovec se je

rodil 14. aprila 1941 (Gornja

Ploča). Na Medicinski fakul-

teti v Ljubljani je diplomiral

leta 1966. Leta 1972 je opravil

specializacijo iz patologije na

Inštitutu za patologijo Medi-

cinske fakultete in tu delal kot

specialist patolog in asistent.

Leta 1974 je začel delati kot ki-

rurški patolog na Onkološkem

inštitutu v Ljubljani. Leta 1975

je opravil izpit ECFMG in nato

kot patolog delal v ZDA, kjer

je opravil tudi specializacijo iz

patologije na New York Medi-

cal Collegeu. Od leta 1978 je

kirurški patolog na Onkolo-

škem inštitutu v Ljubljani. V

letih 1983 in 1990 je kot Ful-

brightov štipendist po nekaj mesecev delal in raziskoval v ZDA na oddelkih za

patologijo na Albert Einstein Medical Collegeu, Bronx, New York, in Yale Uni-

versity v New Havenu. V 90-ih letih je obiskal oddelke za patologijo Univerze

v Bolonji in Memorial Sloan-Kettering Cancer Center v New Yorku. Vseskozi je

sodeloval pri delu dveh mednarodnih »slide« seminarjev vodilnih patologov na

Ohio State University in University of Kansas Medical Center. Leta 1996 je zago-

varjal doktorsko disertacijo s področja diagnostike posebnih oblik raka dojke. Je

član uredniških odborov dveh mednarodnih revij s področja patologije (Advan-

ces in Clinical Pathology in Annals of Diagnostic Pathology) in stalni recenzent

v dveh drugih (Virchow Archive in Breast). Bil je vabljeni predavatelj na štirih

evropskih kongresih za patologijo in na treh kongresih International Academy of

Pathology. V letih 2002–2003 je sodeloval v mednarodnih skupinah patologov, ki

so pripravljale klasifikacije tumorjev mehkih tkiv, dojke in ženskih spolnih orga-

nov ter glave in vratu v okviru WHO. Rezultat tega dela so tri modre knjige o teh

tumorjih, v katerih je soavtor ustreznih poglavij.

Dr. Janez Lamovec je sam ali s sodelavci objavil 65 znanstvenih in strokov-

nih člankov v uglednih mednarodnih revijah. Je eden od avtorjev 46 objavljenih

mednarodnih multicentričnih kliničnih študij, je soavtor 9 poglavij v knjigah

mednarodnih založb ter velikega števila objavljenih kongresnih referatov. Njego-

166

va dela so dosegla veliko mednarodno odmevnost, skupaj so bila citirana več kot

800-krat. 18 del je bilo citiranih 10- do 30-krat, 5 del 30- do 50-krat, eno delo 50-

do 60-krat, eno delo 70- do 80-krat in eno delo 80- do 90-krat.

Raziskovalno delo dr. Janeza Lamovca je bilo pretežno osredotočeno na dve

področji onkološke patologije, na tumorje dojke ter tumorje mehkih tkiv in ko-

sti. Ob najpogostnejšem infiltrativnem duktalnem karcinomu je v dojki skupina

redkejših karcinomov, ki so bili morfološko, klinično in biološko neopredeljeni

ali pomanjkljivo opredeljeni. Dr. Lamovec je kot prvi avtor ali soavtor v vrsti od-

mevnih publikacij v tuji literaturi te posebne oblike raka dojke dodatno opredelil

ali jih sploh prvič opisal in definiral. Nadalje je v odmevni avtopsijski študiji pr-

vič opisal poseben način zasevanja invazivnega lobularnega karcinoma, ki zajema

približno 10 % vseh rakov dojke. Le-ta ne zaseva samo v organe, ki so običajna

mesta zasevkov raka dojke, ampak tudi na nekatera druga mesta, ki so lahko zelo

dolgo klinično »nema« in jih je težko odkriti celo z modernimi slikovnimi meto-

dami.

Dr. Lamovec je raziskoval tudi nekatere neepitelijske tumorje dojke. V reviji

Cancer je objavil prvi opis posebne oblike limfoma dojke vrste MALT. Sodeloval

je v mednarodni skupini raziskovalcev, ki je objavila diferencialno diagnostično

pomembno študijo na velikem številu bolnic o limfoidnih hiperplastičnih lezijah

prsne bradavice. Med objavljenimi deli so nadalje študije filodnih tumorjev, so-

litarnih fibroznih tumorjev, nekaterih redkih psevdotumorskih lezij in metasta-

tičnih tumorjev v dojki. Posebno priznanje je bilo povabilo Svetovne zdravstvene

organizacije za sodelovanje v monografiji WHO o patologiji in genetiki tumorjev

dojke. V monografiji, ki je izšla leta 2003, je kot prvi avtor napisal poglavje o lim-

fomih dojke.

Za razliko od raka dojke, ki je najpomembnejši maligni tumor žensk, so tu-

morji mehkih tkiv in kosti sorazmerno redki. Čeprav so si morfološko zelo po-

dobni, imajo lahko različen biološki potek in jih je zato dostikrat težko opredeliti

v smiselne in prognostično relevantne skupine. Vprašanje njihovega razlikovanja

je še bolj zapleteno zaradi obstoja psevdosarkomskih lezij, ki so histomorfološko

zelo podobne sarkomom, vendar pa so biološko povsem benigne. S tega področja

je kandidat kot prvi avtor ali kot soavtor objavil odmevne raziskave cele vrste

tumorjev. Odmevni so bili nadalje njegovi opisi sarkomskih zapletov pri nekate-

rih benignih lezijah, kot npr. vzrast osteosarkoma v benignem osteohondromu ali

pojav sinovijskega sarkoma ob kolčni protezi. V letu 2002 je kandidat na povabilo

Svetovne zdravstvene organizacije v monografiji WHO o patologiji in genetiki

tumorjev mehkih tkiv in kosti napisal poglavje o Kaposijevem sarkomu, ki se kot

pomemben zaplet lahko razvije pri bolnikih z aidsom.

Poleg odmevnih objav z navedenih dveh najpomembnejših področij njegovih

raziskav je kandidat v priznanih tujih revijah kot prvi avtor ali soavtor objavil

študije o nekaterih drugih tumorjih, kot so feokromocitomi nadledvičnih žlez,

167

kromofobni karcinom ledvic, ektramedularni plazmocitom in familiarni drobno-

celični rak jajčnikov.

Iz kandidatove biografije in iz opisa njegovega raziskovalnega dela je raz-

vidno, da se je dr. Janez Lamovec s svojimi dosežki uveljavil kot mednarodno

priznan znanstvenik na področju tumorske patologije in pomembno prispeval k

razvoju slovenske znanosti na področju medicinskih ved.

Skupščina SAZU je dr. Janeza Lamovca 1. junija 2007 izvolila za izrednega

člana.

Dušan Ferluga , Marjan Kordaš , Jože Trontelj

UMRLI ČLANI

170

Andolšek-Jeras , Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. zna-

nosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakulte-

te Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23.

aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27.

maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999

do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od

25. aprila 2002 do smrti.

Andrić, Ivo , rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd,

Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija

1953.

Apostolski, Mihailo , rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in

vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.

Bajec, Anton , rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor

za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od

13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.

Bajt, Aleksander , rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonom-

skih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Lju-

bljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Lju-

bljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od

23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12.

maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do

28. februarja 1995.

Balenović, Krešimir , rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor

za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za

kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti,

Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.

Barton, Derek Harold Richard , rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, re-

dni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor,

College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni


Bartoš, Milan , rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profe-

sor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Batis, Janez , rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti,

redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in

njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija

1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva

SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.

Bedjanič, Mirko , rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni

profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član

od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicin-

ske vede od 20. marca 1975 do smrti.

171

Beier, Friedrich-Karl , rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor In-

štituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konku-

renčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.

Belić, Aleksandar , rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor

za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije

znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Benac, Alojz , rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znano-

sti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sara-

jevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.

Benhart, František , rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist,

kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka Republika. Dopisni


Berkopec, Oton , rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja

Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka.

Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.

Bevk, France , rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Lju-

bljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. okto-

bra 1960 do 26. novembra 1966.

Bezlaj, France , rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni pro-

fesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v

Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.

Bogdanović, Milan , rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik,

gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na

univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija.


Bole, Jože , rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog

– malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC

SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.

Boršnik, Marja , rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna

profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univer-

ze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.

Brajković, Vladislav , rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava,

redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v

Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Bravničar, Matija , rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj,

redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji

za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca

1974.

Brecelj, Bogdan , rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni pro-

fesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik

Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.

172

Breznik, Anton , rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski

ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

Brodar, Srečko , rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za

kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.

Broz-Tito, Josip , rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal

Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.

Brzin, Miroslav , rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih zna-

nosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univer-

ze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca

1979.

Bujas, Zoran , rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za

psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.

Butozan, Vaso , rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih zna-

nosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in

Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Cankar, Izidor , rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni pro-

fesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Re-

dni član od 2. junija 1953.

Cevc, Emilijan , rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in

teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu

Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od

23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25.

januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do

7. maja 1996.

Cigoj, Stojan , rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni

profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Uni-

verze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila

1987.

Cilenšek, Johann , rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj,

redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija.

Dopisni član od 7. februarja 1967.

Cvetko, Dragotin , rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., re-

dni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. febru-

arja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske

in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od

1986 do 31. januarja 1991.

Čamo, Edhem , rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor

za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Do-

pisni član od 13. marca 1972.

173

Čelešnik, Franc , rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni

profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član

od 7. februarja 1969.

Černigoj, Avgust , rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski

slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Čop, Bojan , rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, re-

dni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca

1976.

Čubrilović, Vasa , rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih

znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na

Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Deanović, Mirko , rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profe-

sor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21.

marca 1974.

Demus, Otto , rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij

umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni

član od 23. aprila 1987.

Despić, Aleksandar , rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za

fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni


Djordjević, Jovan , rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni

profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija.

Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Djurdjev, Branislav , rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profe-

sor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu,

Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.

Djuričić, Ilija , rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor

za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske

akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.

Dolar, Davorin , rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih

znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in teh-

nologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5.

februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.

Dolenc, Metod , rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, re-

dni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni

član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do

smrti.

Dolinar, Lojze , rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, re-

dni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija

1953, redni član od 5. februarja 1970.

174

Drujan, Boris , rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije

in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu,

Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.

Dyggve, Ejnar , rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhi-

tekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Fettich, Janez , rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni

profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.

Finžgar, Alojzij , rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni

profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23.

marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. sep-

tembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene

vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.

Finžgar, Fran Saleški , rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Re-

dni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja

1939 do 30. septembra 1949.

Fischer Kurt von , rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za

muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.

Franchini, Aldo , rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti,

predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29.

marca 1979.

Frangeš, Ivo , rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za no-

vejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška.


Fučić, Branko , rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni sve-

tnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in

umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.

Gaspari, Maksim , rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Lju-

bljana. Redni član od 13. marca 1972.

Gavazzi, Milovan , rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni

profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni


Geršković, Leon , rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni pro-

fesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Gestrin, Ferdo , rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni pro-

fesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.

Geyer, Otto F. , rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-

tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija.


175

Gligorić, Velibor , rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Be-

ograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Golia, Pavel , rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik

Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Golič, Ljubo , rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni

profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo

Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989,

redni član od 27. maja 1993.

Goričar, Jože , rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, re-

dni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni

član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka

za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24.

aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980

do smrti.

Grad, Anton , rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor

za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član

od 10. marca 1977.

Gradnik, Alojz , rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik,

Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.

Grafenauer, Bogo , rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni

profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in

njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13.

marca 1972.

Grafenauer, Ivan , rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimna-

zijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21.

decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra

1949 do smrti.

Grošelj, Milan , rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni

profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izre-

dni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.

Gušić, Branimir , rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni

profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška.

Dopisni član od 3. julija 1964.

Gyergyek, Ludvik , rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporab-

nih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor

za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in raču-

nalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24.

aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.

Hadži, Jovan , rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni

profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Re-

dni član od 7. oktobra 1938.

176

Hafner, Stanislav , rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor

za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.

Hauptman, Ljudmil , rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni

profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška.


Hegedušić, Krsto , rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar

mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.

Hieng, Andrej , rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana.


Ibrovac, Miodrag , rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških zna-

nosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija.

Dopisni član od 17. aprila 1973.

Ilešič, Svetozar , rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor

za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. fe-

bruarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.

Ingolič, Anton , rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni

član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za ume-

tnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.

Ivić, Pavle , rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za

srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija.

Dopisni član od 29. marca 1979.

Jakac, Božidar , rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka-

demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.

Jakopič, Rihard , rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Lju-

bljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

Jakopin, Franc , rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znan-

stveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izre-

dni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.

Jama, Matija , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Lju-

bljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

Jovčić, Dimitrije , rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni

profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu,

Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Jurančič, Janko , rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških

znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srb-

sko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.

marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in lite-

rarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.

Kalin, Boris , rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni pro-

fesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija

1953.

177

Kalin, Zdenko , rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar,

redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda

za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.

Kambič, Vinko , rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni

profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in

njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja

1989.

Kardelj, Edvard , rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični

teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja

marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni

član SAZU od 6. decembra 1949.

Kenk, Roman , rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih

znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wa-

shingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6.

junija 1983.

Kermavner, Dušan , rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znan-

stveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od

5. februarja 1971.

Kidrič, Boris , rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodar-

skega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.

Kidrič, France , rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor

za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani,

višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. ju-

nija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda

SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.

Klopčič, Mile , rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevaja-

lec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.

Koblar, France , rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni

profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Re-

dni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od

7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.

Kochansky-Devidé , Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr.

naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fa-

kulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.

Kogoj, Franjo , rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni

profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član

od 29. marca 1953.

Koneski, Blaže , rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profe-

sor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija.


178

Konstantinović, Zoran , rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor

za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od

18. maja 1989.

Korošec, Viktor , rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni

profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra

1956.

Kos, Gojmir Anton , rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar,

redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od

6. decembra 1949.

Kos, Milko , rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor

za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozof-

ski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od

19. maja 1950 do 13. marca 1972.

Kosmač, Ciril , rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Por-

torož. Redni član od 22. decembra 1961.

Kossack, Georg , rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za

prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od

30. maja 1991.

Kostrenčić, Marko , rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni

profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni

fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Košir, Alija , rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za

histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od

24. junija 1955.

Kovačič, Lojze , rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v

Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12.

junija 2003.

Kozak, Juš , rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana.

Redni član od 22. decembra 1961.

Kozina, Marjan , rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni pro-

fesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Koželj, Venčeslav , rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških

znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izre-

dni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.

Kranjec, Miško , rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Lju-

bljana. Redni član od 2. junija 1953.

Krašovec, Stane , rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije,

redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25.

marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.

Kratochvíl, Josef , rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja,

dr. biologije, profesor zoologije, konzultant – vodilni znanstveni delavec In-

179

štituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Do-

pisni član od 5. februarja 1970.

Kravar, Miroslav , rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za

klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni

profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.

Krbek, Ivo , rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni pro-

fesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17.

oktobra 1958.

Kreft, Bratko , rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književ-

nik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književ-

nost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra

1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca

1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.

Krek, Gregor , rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni pro-

fesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član

od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do

11. julija 1942.

Kretzenbacher, Leopold , rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni

profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27.

maja 1993.

Krklec, Gustav , rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb,

Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.

Krleža, Miroslav , rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb,

Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Kuhelj, Anton , rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških zna-

nosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo

Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU

od 22. decembra 1961 do smrti.

Kumbatovič, Filip Kalan , rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž.

arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Aka-

demiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24.


Kuret, Niko , rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti,

znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni

član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.

Kušej, Gorazd , rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni

profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fa-

kultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik

SAZU od 1972 do 1980.

Kušej, Rado , rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za

cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.

180

Kühn, Othmar , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profe-

sor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopi-

sni član od 6. februarja 1965.

Kyovsky, Rudi , rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni pro-

fesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od

25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.

Lajovic, Anton , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in mu-

zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti

od 30. septembra 1949 do smrti.

Laroche, Emmanuel , rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splo-

šno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor

Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca

1979.

Lavrač, Ivan , rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih

znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične eko-

nomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila

1987.

Lavrič, Božidar , rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., ča-

stni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in pred-

stojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik

SAZU od 21. marca 1950 do smrti.

Lavrin, Janko , rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za

novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. ok-

tobra 1956.

Leeming, Henry , rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor

za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v

Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Lenček, Rado L. , rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za

slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni pro-

fesor. Dopisni član od 30. maja 1991.

Lobe, Feliks , rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni pro-

fesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra

1949.

Logar, Janez , rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni so-

delavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23.

marca 1978, redni član od 6. junija 1983.

Logar, Valentin , rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije,

redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13.

marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in lite-

rarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.

181

Lorković, Zdravko , rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profe-

sor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni


Lukić, Radomir , rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za te-

orijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila

1987.

Lukman, Franc Ksaver , rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teo-

loških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki

fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.

Lunaček, Pavel , rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profe-

sor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pred-

stojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.

Maceljski, Milan , rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za

entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Vseučilišča v Za-

grebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.

Maksimović, Desanka , rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica,

Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.

Matjašič, Janez , rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti,

zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži-

ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.

McLaren, Anne , rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica v

inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija

1995.

Mekuli, Esad , rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih

znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in preva-

jalec. Dopisni član od 29. marca 1979.

Melik, Anton , rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor

za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za

geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra

1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955

do smrti.

Menart, Janez , rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in pre-

vajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska

knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.

Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.

Merchant, Eugene Mylon , rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetova-

lec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Merhar, Boris , rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino

slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za

zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze

v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.

182

Micevski, Kiril , rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za

rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matema-

tične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.

Michie, Donald , rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znano-

sti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno

inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja

2005.

Mihajlović, Mihajlo Lj. , rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998 Redni pro-

fesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v

Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.

Mihalić, Slavko , rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb,

Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.

Mihelič, France , rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki, umrl 1. avgusta

1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za

likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.

Milčinski, Janez , rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med.,

redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predse-

dnik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.

Milčinski, Lev , rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni pro-

fesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni

profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.

Mohorovičić, Andre , rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor

za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopi-

sni član od 6. junija 1983.

Molè, Vojeslav , rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni

profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska.

Dopisni član od 22. decembra 1961.

Moszyński, Leszek , rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor

za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7.

junija 2001.

Murko, Matija , rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni

profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od

16. maja 1940.

Mušič, Marjan , rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni

profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v

Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.

Mušič, Zoran , rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar,

Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Nahtigal, Rajko , rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor

za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter ča-

183

stni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od

7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27.

junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo

in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.

Negovski, Vladimir A. , rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inšti-

tuta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija.


Nejedly, Zdenek , rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-

kologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR.

Dopisni član od 7. novembra 1947.

Neubauer, Robert , rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni

profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22.

decembra 1961.

Nitsch, Kazimierz , rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor polj-

skega jezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra

1947.

Nougayrol, Jean , rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, pro-

fesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od

7. februarja 1968.

Novak, Franc , rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni

profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v

Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970.

Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja

1992.

Novak, Grga , rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor

za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od

22. decembra 1961.

Ocvirk, Anton , rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor

za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.

Olszak, Waclaw , rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških

znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v

Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.

Oštir, Karel , rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za

primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2.

junija 1953 do 17. junija 1958.

Panteleev, Dimitar , rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in pre-

vajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Paulin, Alfonz , rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski

profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko,

Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

184

Pavlov, Todor , rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dia-

lektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgari-

ja. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.

Pavšič, Vladimir-Bor Matej , rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisa-

telj. Redni član od 6. februarja 1965.

Persianinov, Leonid Semenovič , rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978,

dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Ru-

sija. Dopisni član od 29. marca 1979.

Pécsi, Márton , rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor razisko-

valec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budim-

pešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.

Peterlin, Anton , rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslov-

nih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu.

Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.

Pitamic, Leonid , rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni

profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Lju-

bljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta

1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.

Plečnik, Jože , rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za ar-

hitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.

Plemelj, Josip , rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor

matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Uni-

verzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matema-

tične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septem-

bra 1949.

Pogačnik, Jože , rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni

profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru

in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27.

maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne

vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.

Polec, Janko , rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor

za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942

do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.

Potrč, Ivan , rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od

10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.

Prelog, Vladimir , rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik labo-

ratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov

nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.

Pretnar, Stojan , rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni pro-

fesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrij-

185

ske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.

Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.

Prevoršek, Dušan C. , rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, razisko-

valec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član

od 7. junija 2001.

Rajičić, Stanojlo , rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni

profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca

1975.

Rakovec, Ivan , rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profe-

sor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Uni-

verze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra

1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.

Rammelmeyer, Alfred , rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozo-

fije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini,

Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Ramovš, Fran , rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni

profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani.

Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega ra-

zreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU

od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; pred-

sednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.

Ramovš, Primož , rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji

bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca

1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zako-

na o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.

Rant, Zoran , rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških zna-

nosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe-

igu. Dopisni član od 3. julija 1964.

Ravnikar, Edvard , rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitek-

ture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo,

gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja

1969, redni član od 29. marca 1979.

Rechinger, Karl Heinz , rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvor-

ski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni


Regen, Ivan , rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski pro-

fesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član

od 16. maja 1940.

Rigler, Jakob , rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti,

znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Izredni član od 23. maja 1985.

186

Saeverud, Harald , rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in diri-

gent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.

Safar, Peter , rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-

nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave

univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.

Salopek, Marijan , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profe-

sor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Samec, Maks , rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za

kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijske-

ga inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni

član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehni-

ške vede od 16. novembra 1962 do smrti.

Savić, Pavle , rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikal-

no kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.

Seidl, Ferdinand , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, stro-

kovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana.

Izredni član od 16. maja 1940.

Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture,

svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.

Sirotković, Jakov , rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor

Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raz-

iskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopi-

sni član od 29. marca 1979.

Skok, Petar , rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor

za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2.

junija 1953.

Slodnjak, Anton , rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profe-

sor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni

član od 7. februarja 1967.

Sodnik-Zupanc, Anica , rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka.

Izredna članica od 25. marca 1976.

Sovrè, Anton , rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški

jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Spacal, Lojze Luigi , rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in

grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Stanković, Siniša , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni

profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija

1953.

Stelè, Franc e, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profe-

sor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Re-

dni član od 16. maja 1940.

187

Stern, Pavel , rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-

kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni


Stevanović, Petar , rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za

geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od

20. marca 1975.

Stupica, Gabrijel , rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski sli-

kar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član

od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.

Szentágothai, János , rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni pro-

fesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24.

aprila 1981.

Šašel, Jaroslav , rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znan-

stveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja

1985.

Šeligo, Rudi , rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in ese-

jist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.


Šidak, Jaroslav , rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved,

redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagre-

bu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Škerjanc, Lucijan Marija , rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skla-

datelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6.

decembra 1949.

Škerlj, Milan , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni

profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani.

Redni član od 16. maja 1940.

Škerlj, Stanko , rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor

za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.

februarja 1969.

Šlebinger, Janko , rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski

bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni

član od 21. decembra 1946.

Šnuderl, Makso , rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni pro-

fesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni

član od 2. oktobra 1956.

Štampar, Andrija , rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni

profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, Hrvaška;

predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Šuklje, Lujo , rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti,

redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za

188

arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni

profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.

Tavčar, Alois , rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko

in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni


Tavčar, Igor , rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni

profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik

Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.

Taylor, Alan John Percival , rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor

zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.

Tesnière , Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za

primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član

od 2. junija 1953.

Todorović, Kosta , rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni

profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija.


Tolstoj, Nikita Iljič , rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za

staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Ru-

sija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Tomović, Rajko , rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za ra-

čunalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze

v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.

Trofenik, Rudolf , rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil.,

založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.

Trstenjak, Anton , rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije,

častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo

Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni


Udovič, Jože , rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec,

Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.

Ušeničnik, Aleš , rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni

profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Aka-

demija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja

1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem

odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta

1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.

Vavilov, Sergej Ivanovič , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik

Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Vavpetič, Lado , rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profe-

sor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljublja-

ni. Redni član od 17. oktobra 1958.

189

Veber, Franc , rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor

filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja

1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno reha-

bilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.

Vidmar, Josip , rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni

kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949;

predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU

od 25. marca 1976.

Vidmar, Milan , rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved,

častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v

Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslov-

nega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz.

SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične,

fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.

Vilfan, Sergij , rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor

za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni

profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.

Vodovnik, Lojze , rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni

profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko

Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977,

redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do

7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra

1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU

od 7. maja 1996 do smrti.

Volkov, Mstislav Vasiljevič , rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega

inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija.


Vouk, Vale , rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni pro-

fesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija

1953.

Vučenov, Dimitrije , rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti,

literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija.

Dopisni član od 24. aprila 1981.

Wollman, Frank , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za

slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Brati-

slavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.

Wraber, Maks , rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih

znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Iz-

redni član od 7. februarja 1969.

Zadnikar, Marijan , rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti

iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu

190

za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija

2003.

Zajc, Dane , rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, ese-

jist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja

1993, redni član od 27. maja 1997.

Závada, Vilem , rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga,

Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.

Ziherl, Boris , rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za

občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti

za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6.

decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20.

marca 1975 do smrti.

Zupančič, Rihard , rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni

profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7.

oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodo-

slovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.

Zwitter, Fran , rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor

za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz-

redni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za

zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.

Župančič, Andrej O. , rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti,

dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete

Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja

1970.

Župančič, Oton , rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljublja-

na. Redni član od 7. oktobra 1938.

191

ZORAN KONSTANTINOVIĆ

(1920–2007)

Dopisni član Slovenske

akademije znanosti in ume-

tnosti prof. dr. Zoran Konstan-

tinović , rojen 5. junija 1920

v Beogradu, je umrl 22. maja

2007 v Beogradu. Profesor

primerjalne literarne vede je

bil dopisni član več akademij

znanosti in umetnosti, zunanji

dopisni član SAZU pa od 18.

maja 1989. Kot priznan nestor

moderne slavistike je od leta

1970 delal na univerzi v Inns-

brucku. Po njegovi zaslugi so

na tej univerzi gostovali tudi

slovenski raziskovalci literarne

umetnosti. Sam je rad gosto-

val s predavanji na ljubljanski

filozofski fakulteti, še posebej

na simpozijih o literarnih ob-

dobjih, ki jih je organizirala

slovenska slavistika. S sloveni-

stičnimi temami je sodeloval tudi v Slavistični reviji.

Na simpoziju o Ekspresionizmu v slovenski književnosti in kulturi leta 1983

je govori1 o njegovi tipološki problematiki v jugoslovanskem in širšem evrop-

skem kontekstu. Leta 1985 se je vključil v presoje socialnega realizma, razpravljal

o vprašanju, kakšno mesto je v njih v Sloveniji dobil Franz Mehring, še posebej v

pogledih na razmerje med umetnikom in neko politično stranko.

Gradivo slovenske literature je upošteval v svojih komparativnih študijah. V

knjigi Vergleichende Literaturwissenschaft s priznanjem omenja, da ga je za teorijo

primerjalne literarne vede pridobila zlasti knjiga dr. Antona Ocvirka Teorija pri-

merjalne literarne vede (1936). Kritično je bil odprt za vsako pomembno teoretsko

novost in se posebej zavzemal za obravnavo besedne umetnine v spetju trikota

pisatelj - tekst - bralec. V sistemu literarne vede je dal prostor tudi dialogu med

umetnino in drugimi sočasnimi teksti, se zavzemal za medbesedilne, interteks-

tualne raziskave.

V eni svojih knjig je redefiniral tudi pojem »Wetliteratur« ter zavrnil tisti

argument teorije vplivov, ki priznava načelo »velesil« v literaturi in od njih odvi-

192

snega razvoja »malih literatur«. Skratka, Konstantinovićevo znanstveno misel in

sporočilo označuje konstruktivna, rodovitna metodološka pozicija.

Zadnjič je sodeloval na ljubljanskem simpoziju leta 2002 z analitičnimi

razgledi po sodobnem slovenskem romanu. Začel je z ljubeznivim poudarkom:

»Vedno me je zanimala literatura koroških Slovencev in vedno sem jo natančno

spremljal.« Tokrat je raziskal in opisal obsežno pozitivno recepcijo romana Zmote

dijaka Tjaža, delo Florjana Lipuša, recepcijo med nemško govorečimi v Avstriji in

Švici. Veselila ga je umetnina, ki je opravila dragoceno poslanstvo pri afirmaciji

narodne manjšine.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo velikega znanstvenika in is-

krenega sodelavca Zorana Konstantinovića ohranjala v lepem spominu.

Franc Zadravec

LEOPOLD KRETZENBACHER

(1912–2007)

Lani, v času, ko se sonce ustavi in se dan pobesi, je 21. junija 2007 v Gradcu

(Graz) izdihnil eden vidnejših evropskih narodopiscev Leopold Kretzenbacher iz

Leibnitza – Lipnice na Štajerskem, kjer se je rodil železničarski družini 13. novem-

bra 1912. leta. Po maturi na humanistični gimnaziji je na graški univerzi študiral

germanistiko, klasično in splošno jezikoslovje (1932–1936) in nato še slavistiko

in balkanistiko. Med profesorji sta bila K. Pollheim (pri njem je doktoriral z di-

sertacijo o štajerskem ljudskem teatru) in J. Matl pri njem se je habilitiral (1939)

s študijo Germanische Mythen in der epischen Volksdichung der Slovenen, nati-

snjeno 1941). Od leta 1938 je bil, z medvojnim presledkom, v službi pri Štajerskem

narodopisnem muzeju. V Gradcu, kjer si je ustvaril družino, je po vojni v muzeju

napredoval iz kustosa v predstojnika, na univerzi iz docenta postal izredni profe-

sor, naprej pa mu je bila praktično zaprta pot do stolice, ki jo je zasedal politiki

zapisani prof. Hanns Koren. Zato se je Kretzenbacher zelo razveselil vabila v Kiel;

tam je ostal šest let (1962–1968) in nazadnje pristal v Münchnu, od koder se ni

več premaknil do upokojitve leta 1978. V Münchnu je imel odlične pogoje za delo

v nalašč zanj ustanovljenem univerzitetnem inštitutu za nemško in primerjalno

narodopisje (Institut für deutsche und vergleichende Volkskunde). Medtem ko si

je Kretzenbacher v Kielu mogel razširiti svoje delovno obzorje na severno Evropo,

skandinavski in baltski prostor, se je iz Münchna lahko uspešno in brez gmotnih

težav posvečal spoznavanju Evrope z zasebnimi in skupinskimi ekskurzijami (s

študenti) predvsem po jugovzhodni Evropi, kjer se je počutil »kot doma«.

Sodelovanju med Leopoldom Kretzenbacherjem in slovenskim narodopisjem so

se na stežaj odprla vrata septembra 1951 na konferenci IFMC (International Folk Mu-

193

sic Council), povezani z jugoslo-

vanskim folklornim festivalom

v Opatiji, kamor so v sloven-

skem zastopstvu prišli vsaj J. Bi-

tenc, R. Hrovatin, M. Matičetov,

M. Šuštar, V. Vodušek in morda

še kdo ne iz Ljubljane. Tedanji

kustos Štajerskega narodopi-

snega muzeja in hkrati docent

graške narodopisne stolice L.

Kretzenbacher je 12. 9. pritegnil

poslušalstvo z nekaj občuteno

pétimi vložki v prosto govorje-

no predavanje o zgornještajerski

ljudski igri. Ljudska dramatika

je bila namreč eden njegovih

zgodnjih konjičkov, katerega vrh

je bila knjiga Lebendiges Volks-

schauspiel in Steiermark (1951),

posvečena spominu matere,

umrle 2–3 leta poprej. Počutil

se je srečnega, ko je slišal, da nas

bo na avtobusni ekskurziji iz Opatije v Postojno pot peljala skozi kraje, kjer je bila

1876 v železniški čuvajnici pri Narinu rojena in v Šmihelu krščena Franziska Kuder,

njegova mati. Kot sourednik Slovenskega etnografa sem avstrijskega narodopisnega

tovariša povabil k sodelovanju; vabilo je brez oklevanja sprejel, tako da je čez leto dni

lahko že izšel njegov prvi pri nas natisnjeni prispevek (SE 5, 1952, 160 sl.).

L. Kretzenbacherju je beseda zmeraj enako gladko tekla tako z jezika kakor

izpod peresa in tudi temu je treba pripisati, da število njegovih narodopisnih pu-

blikacij, 1936–1999, bodisi samostojnih ali natisnjenih v raznih strokovnih glasi-

lih obsega kar 414 enot (gl. Gesamtbibliographie, s sodelavci pripravil H. Gerndt,

München 2000), pri čemer niso bile še upoštevane knjižne ocene in poročila, ki

naj bi jih bilo nad osemsto.

Na ozkem prostoru, odmerjenem slovesu od kolegov, ki so nas zapustili v

prejšnjem letu, seveda nihče ne pričakuje izčrpnosti. Marsikaj, kar se mi je med

snovanjem tega spisa nabralo in bi bilo nujno čimprej povedati, pa bom moral za-

prositi za objavo uredništvo Traditiones 37, 2008. Tu le še nekaj med sabo ne dovolj

povezanih misli o rajniku, ki mu ne le SAZU (njen dopisni član je bil 1993–2007),

ampak »slovenšna cela« mora biti hvaležna za vse, kar nam je zapustil črno na

belem. To nikakor ni malo, če je N. Kuret že 1993. (gl. Traditiones 21, 194–8) iz

njegovega opusa lahko naštel kar 53 obveznejših prispevkov, pa še 53 poročil in

194

knjižnih ocen zraven. In po tistem – ne pozabimo – je aktivno ustvarjal še deset

let, tako da bo Kuretovi rubriki Slovenica brez dvoma treba dodati še kaj pomemb-

nega.

Pritegnitev tako aktivnega nemško-štajerskega kolega v prosto vzhodnoalp-

sko skupnost narodopiscev Alpes Orientales (prvi namig na potrebo po čem ta-

kem je izšel v glasilu, ki ga je urejal G. Perusini (Ce fastu? 37–38, Udine 1951–32,

127) je bilo pričakovati kot nekaj najbolj naravnega. O tem bo treba seveda sprego-

voriti obsežneje in bolj zanesljivo kot npr. v spominskem pisanju v ÖZV 61, Wien

2007, 465, kjer v odstavku o Alpes Orientales sploh ni omenjen soustanovitelj Tano

Perusini! In vendar sta bila prav on in Kretzenbacher tista, ki sta ob neki krizi,

ko je slovensko-italijansko-nemški navezi skoraj grozil prezgodnji razpad, v pra-

vem času pomagala prebroditi krizo (zaradi zapletov na Koroškem) tako, da je pri

izbiri kraja srečanja mimo vrste vskočilo mesto Brixen (Bressanone) na Južnem

Tirolskem, v organizaciji dr. Hansa Griesmaira, Kretzenbacherjevega učenca; za

izdajo strokovnega zbornika pa je poskrbel slovenski založnik dr. R. Trofenik v

Münchnu.

K temam, ki si jih je prof. L. Kretzenbacher izbiral za obdelavo, se je rad vra-

čal in jih bogatil z novimi spoznanji. Največkrat je morda vzel v roke sv. Lucijo.

Nemška izposojenka (S)cagati je obdelana večstransko, ne samo filološko; podob-

no tudi religiozni pojem Vice. Dotaknil se je preprostega inštrumenta »gudalo-

dudalo« (lončeni bas) in ga strokovno obdelal z raznih plati. Še skrbneje pa je

obravnaval šege: Barčice sv. Gregorja, Cvetni osel v Mariboru, »Rusa« in »Gambe-

la«; Ziljskemu štehvanju in problemom v zvezi z njimi je posvetil dosti več časa in

moči, kakor da bi šlo za tiho znanstveno tekmo s prijateljem Kuretom. Daleč nad

vsem pa je vidna skrb za pripovedna izročila: v nevezani besedi, npr. povedke o

psoglavcih, ki jih je počastil z imenom »Kynokephale Dämonen«; o trentarskem

in Baumbachovem Zlatorogu, kjer razpravlja tudi o Dežmanu, podobno kot je pri

Trdini iskal povezave med izvirnimi izročili in književnimi odmevi/obdelavami:

npr. Cyprianus-Legende in Dismas-Legenden bei J. Trdina und im europäischen

Südosten. Še večji delež ima pesemsko izročilo: Sirota Jerica, Job na gnoju z godci

in ženo, Duša vagana, Jezus brez žlahte, Priča iz pekla. Pri zadnjem primeru in pri

Jobu so pritegnjena kot gradivo tudi likovna pričevanja na panjskih čelnicah idr.;

podobno velja seveda tudi pri izročilu sv. Nedelja.

Pisca teh vrstic, malone zasutega pod preobilico podatkov, bistvenih za po-

znavanje prof. Leopolda Kretzenbachherja (v prijateljskem krogu »Poldla«), rešuje

prijazna ponudba uredništva Traditiones), da bi že prva številka letnika 2008 ob-

javila v zaokroženi celoti tudi tisto, česar ob naravnem odhodu dobrega soseda

in prijatelja nismo mogli stisniti v tukajšnje fragmentarno pisanje, ki bi drugače

ostalo torzo.

Milko Matičetov

195

LJUBO GOLIČ

(1932–2007)

5. julija je umrl v Kranjski

Gori redni član SAZU, zaslužni

profesor dr. Ljubo Golič . Rodil

se je v Vrenski Gorici na Bizelj-

skem. Še kot šolarček je bil leta

1941 interniran v Nemčiji, po

koncu vojne pa je 1951. matu-

riral v Celju. Diplomiral je leta

1956 na Fakulteti za kemijo

Tehniške visoke šole Univerze

v Ljubljani. Akademsko pot je

začel leta 1962 kot asistent na

katedri za anorgansko kemijo

in po običajnih stopnjah leta

1977 dosegel redno profesuro.

Vmes je bil leta 1963 na enole-

tnem izpopolnjevanju v rent-

genski kristalografiji pri dr. J.

C. Speakmanu na Univerzi v

Glasgowu, kar mu je omogočila štipendija Britanskega sveta. Leta 1965 je bil pro-

moviran za doktorja znanosti na Univerzi v Ljubljani.

S pridobitvijo difrakcijske opreme je Golič začel za Slovenijo novo smer raz-

iskav v kemiji in mejnih področjih drugih ved. Določanje kristalnih in moleku-

larnih struktur z difrakcijskimi metodami je nepogrešlijvo v širni paleti panog

kemije od anorganske do bioorganske in znatnem delu fizike. Temu ustrezna je

tudi Goličeva pestra bibliografija. Izmed sto osemdesetih objavljenih člankov

jih velika večina opisuje strukturne določitve novih anorganskih kompleksov in

novih sintetiziranih organskih spojin, ali vsaj novih kristalnih faz, pomembnih

zaradi fizikalnih ali farmakokinetičnih lastnosti. S slednjimi dognanji je Golič

prispeval tudi k proizvodni problematiki. V široki problematiki, ki jo razkriva

Goličevo delo, pa izstopajo strukturne študije kristalov z zelo kratkimi vodiko-

vimi vezmi, ki jim je bila posvečena že njegova disertacija, a so še vedno zelo

aktualne zaradi svoje vloge v biokemijskih mehanizmih in fizikalnih lastnostih

mnogih sistemov. Goličeve objave so odmevale po svetu, kar kažejo ne le sode-

lovanja s kristalografi v Evropi in ZDA, ampak odražajo visoki citacijski indeksi

v Web of Science.

Ljubo Golič je bil tudi odličen visokošolski učitelj in mentor mnogim diplo-

mantom in doktorandom. Na lastno željo se je leta 1999 upokojil in ob tem dobil

196

naslov zaslužnega profesorja. Bil pa je tudi zelo dejaven v strokovno-družbenem

življenju kot dolgoletni predsednik Slovenskega kemijskega društva in podpred-

sednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo ter podpredsednik univerzitetne

habilitacijske komisije. Leta 1975 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za dela

s področja rentgenske strukturne analize, leta 1985 pa Kidričevo nagrado za vr-

hunske znanstvene dosežke.

Skupščina SAZU je Ljuba Goliča leta 1989 izvolila za izrednega, leta 1993 pa

za rednega člana.

Dušan Hadži

DONALD MICHIE

(1923–2007)

Donald Michie , dopisni

član SAZU, je umrl 7. julija

2007 v avtomobilski nesreči na

poti iz Cambridgea v London,

skupaj z Anne McLaren , tudi

dopisno članico SAZU.

Posebnost Michiejeve ka-

riere je v raznovrstnosti po-

dročij, na katerih je uspešno

deloval. V najširših krogih je

postal za vedno znan po svoji

zgodovinski vlogi med drugo

svetovno vojno. V angleškem

institutu Bletchley Park je

skupaj z Alanom Turingom,

tudi enim od pionirjev raču-

nalništva, delal na dešifriranju

nemških vojaških sporočil, ko-

diranih z nemškim kodirnim

strojem Enigma. Njegov zgodnji akademski interes v klasični literaturi je kmalu

zamenjala biologija, za tem pa računalništvo, posebej umetna inteligenca. Postal

je znan kot eden od pionirjev umetne inteligence. Na njen razvoj je vplival s svoji-

mi vizijami, od katerih so bile nekatere najprej sprejete z največjo skepso, kasneje

pa postale splošno sprejete.

Donald Michie se je rodil 11. novembra 1923 v Rangunu, Burma. Študiral je

medicino na univerzi v Oxfordu in leta 1953 doktoriral iz genetike sesalcev. Kot

197

raziskovalec in profesor je med drugim delal na naslednjih ustanovah: Univerza

v Londonu, Univerza v Edinburghu, Turingov institut in Univerza Strathclyde v

Glasgowu, Univerza Stanford, Univerza Syracuse, Univerza v Oxfordu, Univerza

Illinois v Urbana-Champaign, Univerza Novega Južnega Walesa (Avstralija).

Svojo znanstveno kariero je začel na področju biologije, nadaljeval pa na po-

dročju umetne inteligence. Iz biologije je v letih 1952–1968 objavil vrsto pomemb-

nih člankov, okrog leta 1960 pa je začel raziskovati umetno inteligenco – tedaj

novo področje – in postal eden izmed vodilnih pionirjev umetne inteligence v sve-

tu. Leta 1965 je ustanovil raziskovalni oddelek za umetno inteligenco na Univerzi

v Edinburghu, kasneje znan kot Department of Machine Intelligence and Percep-

tion. To je bil eden od prvih štirih laboratorijev za umetno inteligenco v svetu in

prvi v Evropi. Od leta 1967 je bil glavni urednik serije knjig Machine Intelligence,

v kateri je izšlo 18 knjig in je bila dolgo vrsto let med najbolj pomembnimi viri

objav o umetni inteligenci. Leta 1982 je ustanovil Turingov institut v Glasgowu.

Njegovi glavni znanstveni prispevki k umetni inteligenci so na področjih robotike

in strojnega učenja, predvsem v povezavi z avtomatsko sintezo novega znanja, kar

je kasneje vodilo do zdaj popularnega področja odkrivanja zakonitosti v podat-

kih, znanega tudi pod nazivom 'data mining'. Njegova bibliografija vsebuje pet

knjig s področja umetne inteligence in veliko pomembnih znanstvenih objav, med

drugim 16 člankov v reviji Nature.

Leta 1977 se je začelo Michiejevo dolgoletno sodelovanje s tedaj nastajajočo

ljubljansko skupino za umetno inteligenco, ki je bistveno vplivalo na razvoj te

skupine in njeno uveljavitev. V osemdesetih in devetdesetih letih je del tega sode-

lovanja potekal v okviru akademske povezave ISSEK (Int. School for the Synthesis

of Expert Knowledge), v kateri sta med najpomembnejšimi člani delovala Turin-

gov institut (Glasgow) in Institut »Jožef Stefan«. Leta 1995 je bil Donald Michie

imenovan za pridruženega člana Instituta »Jožef Stefan«. Donald Michie je med

drugim dosegel naslednja priznanja in imenovanja v znanstvenih in strokovnih

institucijah: profesor emeritus za umetno inteligenco na Univerzi v Edinburghu,

član Royal Society of Edinburgh, član British Computer Society, ustanovitveni

član American Association for Artificial Intelligence, pridruženi član Instituta

»Jožef Stefan«, tuji častni član American Academy of Arts and Sciences, achieve-

ment medal of the Institution of Electrical Engineers (UK), Feigenbaum Medal,

IJCAI award for research excellence, Lifetime Achievement Award British Com-

puter Society, Pioneer Award International Embryo Transfer Society. Leta 2005 je

bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.

Ivan Bratko

198

MILAN MACELJSKI

(1925–2007)

24. junija 2007 je umrl

akademik Milan Maceljski ,

nestor hrvaških fitomedicin-

skih strokovnjakov. Že nekaj

let je bolehal zaradi starostnih

bolezni. Ker je bil rodbinsko

delno povezan s Slovenijo, naj

na kratko opišem njegovo ži-

vljenjsko pot. Milan Maceljski

se je rodil 27. decembra 1925

v Zagrebu. Po očetu je izviral

iz ugledne zagrebške podjetni-

ške družine, ki je imela v lasti

tudi veleposestva in gozdove

na Maclju, po katerem je dru-

žina pozneje prevzela tudi ime.

V avstro-ogrskem obdobju je

dobila družina plemiški predi-

kat – plemeniti. Da je bila zares

ugledna in premožna, dokazuje dejstvo, da je njena grobnica pod arkadami na

zagrebškem pokopališču Mirogoj, kjer so pokopali tudi Milana Maceljskega. Nje-

gova mati, Marija Gugger, je bila doma v Lovrencu na Pohorju. Zgodnjo mladost

je preživel na družinskem posestvu v Celju, kjer je obiskoval tudi nekaj razredov

osnovne šole. Slovensko je dobro razumel, govoril pa razen posameznih stavkov

ni. Pri recenzijah in drugem sodelovanju in dopisovanju je vedno rekel, da zanj

niso potrebni prevodi ali neposredno pisanje v hrvaščini. Srednjo šolo je obiskoval

v Zagrebu, nato pa je študiral na tamkajšnji Agronomsko-gozdarski fakulteti, kjer

je leta 1950 diplomiral in dobil naziv diplomirani inženir agronomije.

Po treh službah v gospodarstvu, v Slavonski Orahovici in v Zagrebu, je bil

leta 1961 najprej honorarni, nato pa redni asistent za aplikativno entomologijo na

Zavodu za entomologijo Agronomsko-gozdarske fakultete. Doktorat agronom-

skih znanosti je dosegel leta 1963, že naslednje leto pa je bil izvoljen za docenta.

Na isti fakulteti je postal izredni profesor leta 1969, redni profesor pa leta 1974.

Od leta 1973 do 1976 je bil predstojnik Biotehničnega oddelka Agronomske fa-

kultete, od 1978 do 1985 direktor Inštituta za varstvo rastlin, od 1985 do 1987 je

bil dekan Agronomske fakultete, od 1988 do upokojitve leta 1993 pa predstojnik

Zavoda za aplikativno zoologijo. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju je

predaval več predmetov iz entomologije, fitofarmakologije in varstva rastlin. Na

199

podiplomskem študiju fitomedicine je predaval tudi na Biotehniški fakulteti v

Ljubljani.

Njegova raziskovalna področja so bila izredno obsežna. Razen z disciplina-

mi, ki jih je predaval, se je ukvarjal tudi z malo obdelanim področjem aplikacije

fitofarmacevtskih sredstev, s sila aktualnim integriranim varstvom rastlin pred

škodljivci, kjer je bil pionir na območju prejšnje države, seveda pa še posebej na

Hrvaškem, ter v zadnjem času tudi z ekološkim varstvom rastlin. Posameznih

znanstvenih dosežkov akademika Milana Maceljskega ne kaže naštevati. Uveljavil

se je tudi kot organizator mednarodnih znanstvenih projektov. Vodil je več znan-

stvenih projektov, ki jih je financirala vlada ZDA, za kar je dobil posebno prizna-

nje ministrstva za kmetijstvo ZDA. Bil je glavni raziskovalec pri projektih: Raz-

iskave delovanja inertnih prašiv na insekte, Raziskave sovke Autographa gama,

Biotično zatiranje škodljivcev, Biotično zatiranje šestih severnoameriških in jugo-

slovanskih plevelov in Biotično zatiranje plevelov. S slovenskimi fitomedicinskimi

strokovnjaki je veliko sodeloval. Bil je mentor nekaj magistrom in enemu doktorju

iz Slovenije. Po naključju pa ni bilo sodelovanja pri nobenem projektu.

Akademik Maceljski je imel številna predavanja in referate v tujini v angle-

škem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Uvrščen je bil v European

Directory of Pesticide Experts. Rezultate svojega znanstvenega in strokovnega

dela je objavil v množici del. Navedli bomo le njegovo znanstveno in strokovno

ter poljudno produkcijo. Objavil je 65 znanstvenih del, od tega 15 v tujini, 104

znanstvene prispevke in visoko strokovna dela doma in v tujini. Imel je 9 vablje-

nih predavanj oz. referatov, objavil je 6 preglednih del, približno 680 strokovnih

in strokovno popularnih člankov v raznih publikacijah. Sam ali v soavtorstvu je

napisal 25 knjig in univerzitetnih skript ter 23 večjih poljudnih del. Za vsa njegova

dela tako znanstvena kakor strokovna je značilno, da so poskušala biti tesno pove-

zana s potrebami prakse, ki jo je izredno dobro poznal in obvladal.

Kot odličen in ploden pisec je bil vključen v uredniške odbore vseh jugoslo-

vanskih in pozneje hrvaških fitomedicinskih publikacij bodisi kot glavni ure-

dnik ali član uredniških odborov, npr. vodilnih jugoslovanskih znanstvenih revij

Zaštita bilja, Acta entomologica Jugoslavica, Entomologia Croatica, Acta foresta-

les, Biljna zaštita (sedanji Glasnik zaštite bilja), Bibliography of Plant Protection

in Yugoslavia, monografije Hrana i razvoj itd. Uredil je tudi veliko zbornikov

znanstvenih simpozijev in strokovnih posvetovanj. Nikakor ne sme ostati neo-

menjena njegova briljantna priprava znanstvenih simpozijev in strokovnih po-

svetovanj. Med poznavalci je krožila šala. Če Maceljskega povozi avto, ni tako

hudo, glavno je, da ostane nepoškodovana njegova aktovka, kjer je vse pripra-

vljeno do pičice.

Ob taki izredni dejavnosti seveda tudi priznanj ni manjkalo. Bil je član Hrva-

ške akademije znanosti in umetnosti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

med svoje člane ga je izvolila več kot dvesto petdeset let stara Academia dei Ge-

200

orgofili v Firencah, dobil je hrvaško državno nagrado za popularizacijo in pospe-

ševanje znanosti za leto 1997. Bil je predsednik Zveze društev za varstvo rastlin

Jugoslavije, predsednik Hrvaškega entomološkega društva, predsednik Znanstve-

nega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

Bil je član raznih domačih in tujih združenj.

Milan Maceljski je bil človek izredne delovne energije in obsežnega znanja,

tesno povezanega s prakso, kar je pri profesorjih njegovih disciplin čedalje večja

redkost. Njegovo znanje tujih jezikov in široka kultura pa sta mu omogočila, da je

bil pravi svetovljan.

Jože Maček

MÁRTON PÉCSI

(1923–2003)

Ko so geografi po Evro-

pi in tudi drugod po svetu že

pripravljali svečanosti in prilo-

žnostne zbornike v počastitev

80-letnice akademika Mártona

Pécsija, se je razširila žalostna

vest, da je svetovno znani geo-

graf in geomorfolog 23. janu-

arja 2003 umrl.

Márton Pécsi je bil ro-

jen na Madžarskem, v kraju

Budafok pri Budimpešti, 29.

decembra 1923. Na univerzi v

Budimpešti je opravil diplo-

mo za srednješolskega profe-

sorja geografije in zgodovine,

leta 1948 pa je naredil rigoroz

(doktorat prve stopnje) iz fizič-

ne geografije in splošne geolo-

gije. Po enem letu srednješolske profesure v kraju Kecel je bil izvoljen za asistenta

na Zavodu za fizično geografijo budimpeštanske univerze Eötvös Loránd. V letih

1958–1963 je predaval na univerzi ELTE, nadaljnja desetletja pa na Tehnični uni-

verzi v Budimpešti in v Miskolcu. Do 1963 je bil znanstveni sodelavec, od takrat

do 1990 pa direktor Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti, naj-

višje geografske ustanove na Madžarskem.

201

Leta 1958 je obranil doktorsko disertacijo za kandidata znanosti, 1962. veliko

disertacijo za doktorja geografskih znanosti. 1965. je postal dopisni član Madžar-

ske akademije znanosti, 1976. pa njen redni član. Od leta 1966. je bil redni univer-

zitetni profesor na vseučilišču ELTE. Bil je tajnik znanstvenega sveta za geografijo

in namestnik predsednika znanstvenega sveta za geologijo in rudarstvo Madžar-

ske akademije znanosti, glavni tajnik, predsednik in častni predsednik Madžar-

skega geografskega društva ter aktivni član Madžarskega geološkega društva.

Dokaz priznanja znanstvenega in raziskovalnega dela ter ugleda Mártona

Pécsija je članstvo v več kot 20 domačih in tujih akademijah, znanstvenih sve-

tih in društvih ter članstvo uredništev (sicer je bil tudi glavni urednik) številnih

domačih in tujih znanstvenih glasil. Med drugim je bil dopisni član ameriške-

ga, avstrijskega, bolgarskega, češkega, münchenskega in sovjetskega geografske-

ga društva. Preko 10 let je bil predsednik komisije za puhlico v okviru INQUA

(Mednarodna zveza za preučevanje kvartarja), vodja mednarodnega sveta za iz-

delavo paleogeografskega atlasa severne poloble, podpredsednik sveta za geomor-

fologijo karpatsko-balkanskih dežel ter sodelavec številnih drugih mednarodnih

in domačih projektov. Aktiven v znanstveni dejavnosti je bil tako rekoč do konca

svojega življenja, kot priča njegovo sodelovanje pri projektu IGBP (International

Geosphere – Biosphere Programme) Global Change.

Za svoje obsežno delo in znanstvene dosežke je prejel vrsto nagrad in priznanj.

Doma so mu bila podeljena državna priznanja za znanstveno delo Széchenyi, zlati

red dela in državno priznanje druge stopnje ter najvišja geološka (Szabó Jozsef) in

geografska (Lóczy) priznanja. Dobil je Humboldtovo nagrado Geografskega dru-

štva Nemške demokratične republike, izbran je bil za častnega člana hrvaškega in

italijanskega geografskega društva, bil je zunanji član avstrijske, poljske in göttin-

genske akademije ter častni član nemške akademije naravoslovcev Leopoldine.

18. maja 1989 pa ga je na predlog svojega IV. razreda SAZU izvolila za zunanjega

dopisnega člana.

Glavno torišče raziskovalnega dela Mártona Pécsija sta bili geomorfologija in

kvartarna geologija. Posebno pomembna so njegova dela o nastanku in razvoju

doline Donave v Panonski kotlini, o ugotavljanju neotektonskih premikov s po-

močjo geomorfoloških metod, o nastanku in razvoju rečnih teras ter o nastanku,

razvoju in starosti puhlice in njej podobnih sedimentov. Čeprav so ravnine glavna

značilnost Madžarske, se je ukvarjal tudi z uravnavami v gorah. Kot geograf se je

zanimal tudi za odnos med naravnimi danostmi in družbo oziroma dejavnostjo

človeka, v najnovejšem času pa je bilo njegovo zanimanje usmerjeno tudi v geoe-

kologijo pokrajine, tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika, kjer je bil, tako kot

pri vsem svojem delu, prav tako zelo uspešen. Igral je zelo pomembno vlogo pri

razvoju in uveljavljanju novih teorij in raziskovalnih metod na področju fizične

geografije in geoekologije. Pisal je tudi o potencialnih možnostih okolja, o odkri-

vanju naravnih virov in vrednotenju geografskih danosti prostora.

202

Znanstveni opus Mártona Pécsija obsega preko 500 znanstvenih objav, med

katerimi je 20 znanstvenih monografij in preko 50 strokovnih knjig. Preko 100

znanstvenih del je objavil v vodilnih tujih geografskih, geoloških in naravoslov-

nih revijah ter knjigah. Bil je tudi izjemno uspešen pri vzgoji nekaj deset mladih

raziskovalcev, znanstvenikov in univerzitetnih učiteljev, med njimi so današnji

vodilni strokovnjaki, kot npr. akademik in profesor Andrija Bognar z zagrebške

univerze. Sicer je bil mentor vsega skupaj okoli stotim doktorandom.

Márton Pécsi je bil vodilni strokovnjak na področju inženirske geomorfologi-

je in geomorfološkega kartiranja. Za izvirne kartografske zamisli, grafične rešitve

in navodila za kartiranje je dobil posebno nagrado Madžarskega kartografskega

društva – Izredni kartograf. Na podlagi njegovih zamisli so bile izdelane številne

geomorfološke karte v različnih merilih. Bil je vodja mednarodnega projekta za

izdelavo take karte za karpatsko-balkanske dežele v okviru Karpatsko-balkanske

asociacije v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 2.000.000. Ta karta je vzbudila veliko po-

zornosti v mednarodnih krogih in je bila tudi stična točka in začetek tesnejšega

sodelovanja madžarskih geomorfologov s takratnimi jugoslovanskimi oziroma

kasneje slovenskimi geografi in geomorfologi. Kot vodja projekta je bil prav Már-

ton Pécsi tisti, ki je povabil naše raziskovalce k sodelovanju. Na njegovo pobudo se

je v madžarsko-slovensko medakademijsko sodelovanje vključil tudi Geografski

inštitut Antona Melika ZRC SAZU. To sodelovanje je obsegalo tudi medsebojno

izmenjavo raziskovalcev in medsebojne študijske obiske. Pri delu na geomorfolo-

ških kartah in pri spodbujanju sodelovanja je imel s slovenske strani največ zaslug

akademik Ivan Gams . Listino o omenjenem sodelovanju sta leta 1989 podpisala

prav akademika Márton Pécsi in Ivan Gams.

Tako SAZU v celoti kot njen IV. razred, še posebej pa geografi in geologi tega

razreda smo lahko veseli in ponosni, da smo imeli med svojimi dopisnimi člani,

žal prekratek čas, tudi takega človeka, raziskovalca in znanstvenika, kot je bil aka-

demik Márton Pécsi .

Andrej Kranjc

SLAVKO MIHALIĆ

(1928–2007)

5. februarja lani je končal svojo življenjsko pot akademik Slavko Mihalić, ve-

liko ime hrvaške sodobne poezije in eden najiskrenejših prijateljev slovenske, zato

je njegova smrt odmevala v kulturni zavesti obeh narodov, na Hrvaškem seveda

tudi v nacionalni, saj je prav Mihalić kot malokdo drug med hrvaškimi pisatelji

soustvarjal s svojim življenjem in delom utrip in duhovno podobo svojega naro-

da in pri tem v negotovih, kalnih trenutkih njegove politične realnosti na lastni

203

koži izkusil tudi marsikaj brid-

kega. V neprijaznih družbenih

razmerah je moral tudi kot že

priznan pesnik celo skozi mar-

sikatero eksistencialno preiz-

kušnjo.

Toda tudi ko so ga obča-

sne politične razmere potiskale

na družbeno obrobje in v osa-

mo, ni ne prilagajal ne spremi-

njal svoje pesniške poti. Bil je

z vsem svojim bistvom nepod-

kupljivo zavezan poeziji, pa le

ne svoji, prav tako tudi tuji, ni

je sprejemal le kot estetski uži-

tek, ampak je v njej v slehernem

trenutku svojega življenja od-

krival tudi svoj globlji, včasih

že kar edini bivanjski smisel.

Prav zaradi tega je morda nje-

gova metaforika tako izrazita,

tako mihaličevska: označuje jo

določena intelektualna distanca, ki pa jo prežarja osebnostno, intimno doživlja-

nje. V Mihalićevi poeziji se zrcali predvsem zastrto bistvo časa, ki ga je pesnik

živel in razkrival, mu nemočno, a strastno pripadal, hkrati pa bil in ostajal nad

njim kot njegov etični kritik.

Vsekakor je Mihalić »izumil« poetiko, ki mu je omogočala nepretrgano ak-

tualnost in hkrati doživljajsko intimnost vse od njegove prve pesniške zbirke Ko-

morna muzika (1954) do zadnje, Močvare (2004), torej polnih petdeset let plodne-

ga, bogatega življenja, v katerem je podpisal 34 pesniških zbirk in izborov svoje

poezije.

Zmerom sem se mu čudil: ob poeziji, ki ni bila le njegova umetniška, ampak

tudi življenjska usoda, je bil Mihalić tudi nekakšen pesniški aktivist, ustanovil je

prvi pesniški festival poezije v Jugoslaviji, ustanavljal revije, bil uspešen urednik,

večkrat predsednik Društva književnikov Hrvatske, generalni tajnik Zveze pisate-

ljev Jugoslavije, prevajalec poezije, skratka: bil je tako rekoč dejavno zraven kjerkoli

in kadarkoli se je kaj pesniškega dogajalo, še pogosteje tam in v tistem, kar je sam

domislil in tudi realiziral ali bil vsaj glavni nosilec projekta. Ena njegovih glavnih

dejavnosti je bila še posebna skrb za slovensko in makedonsko poezijo, bil je na-

mreč prepričan, da srbohrvaško jezikovno področje živi nekako samozadostno,

tako kot v politiki tudi v literaturi. Zato se je sam lotil prevajanja in pritegnil k

204

sodelovanju najuglednejše hrvaške pesnike ter jim poznavalsko odkrival slovensko

in makedonsko poezijo. Tako je na primer pridobil za prevajanje slovenske poezije

pesnika hispanista Luka Paljetka in ga takoj navdušil za Prešerna, ki ga je Paljetak

tudi v celoti mojstrsko prevedel. Prepričal je založbo Školska knjiga, ki ima najbolj-

šo distribucijsko mrežo, da je v svoj najpopularnejši program uvrstila Antologijo

slovenske poezije od Vodnika do najmlajših našega časa. Antologija je doživela tri

izdaje v fantastični skupni nakladi 20.000 izvodov. K sodelovanju je pritegnil naj-

boljše hrvaške pesnike, ki so že z avtoriteto svojih imen veliko pripomogli k uspe-

hu antologije in ugledu slovenske poezije med hrvaškimi bralci. Občudoval sem

njegov zanos, ko sva skupaj pripravljala to veliko delo, dobesedno živel je z njim,

trepetal v »kriznih« trenutkih, se navduševal nad vsako dobro prevedeno pesmijo,

skratka: Slovenci, ne samo slovenska poezija, smo imeli v njem odličnega ambasa-

dorja, kakršnih v svetu ni veliko. Toliko ljubezni, entuziazma, iznajdljivosti, tudi

finančne – ko je bil sam na robu preživetja – je bil zmožen samo človek, ki je poe-

zijo v današnjem svetu sublimiral do posvečenih višav in se hkrati bojeval za njen

nacionalni, kulturni in družbeni status s pogumom in predanostjo borca.

V enaki meri, kot je populariziral slovensko in makedonsko poezijo na srbo-

hrvaškem jezikovnem področju, je veliko storil tudi za hrvaško: njegova Antologi-

ja hrvaške poezije, ki je izšla 1975 pri Cankarjevi založbi, je naravnost monumen-

talno delo, saj obsega kar šest desetletij hrvaške poezije od latinistov v srednjem

veku do naših dni. Pri tej antologiji sem se mu skušal oddolžiti za njegovo skrb

in ljubezen pri slovenski: organiziral sem ekipo pesnikov, ki smo storili vse, da bi

bilo slovenjenje hrvaške poezije kar najbolj kvalitetno. Poleg nekaterih že obstoje-

čih Gradnikovih prevodov smo resnično zajetno antologijo prevedli: Ervin Fritz,

Kajetan Kovič , Peter Levec, Janez Menart, Ivan Minatti , Tone Pavček , Jože Šmit,

Ciril Zlobec in Branko Zužek.

Ta priložnostni zapis je prekratek, da bi v njem mogel vsaj informativno na-

vesti, kaj vse je Mihalić storil za slovensko literaturo in s čim si je prislužil tako

prestižno mesto v hrvaški.

Ob spominu nanj že moramo zapisati, da je bil z vsem, kar je storil za Sloven-

ce, »po zasluženju« izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in

umetnosti. Z njim je utihnil glas vrhunskega umetnika in zvestega prijatelja.

Ciril Zlobec

ANDREJ O. ŽUPANČIČ

(1916–2007)

Ob zori 3. decembra 2007 je prenehalo biti srce akademika Andreja O. Žu-

pančiča, doktorja medicine, upokojenega rednega in zaslužnega profesorja pato-

205

loške fiziologije na Medicinski

fakulteti Univerze v Ljubljani,

ustanovitelja in prvega pred-

stojnika Inštituta za patološko

fiziologijo MF, presunljivo ne-

navadnega in izjemnega člove-

ka. Imel sem to srečo, da je bil

akademik Župančič moj uči-

telj, prvi raziskovalni mentor,

predstojnik in proti koncu svo-

jega življenja tudi prijatelj.

Dopolnila se je še ena člo-

veška usoda, kakor jo je opisal

pesnik Quasimodo: »Človek

sam stoji na srcu zemlje, s

sončnim žarkom preboden, in

je takoj večer.« To je prispo-

doba življenja: minljivi radost

in bridkost, združeni v enem.

Ob tako bogatem življenju, kot

ga je živel Andrej, nam bo laž-

je, če v tem trenutku ne bomo

imeli pred očmi »večera«, ampak »srce zemlje« in »sončni žarek«.

Akademik Župančič se je rodil leta 1916 v Ljubljani. Kot mladenič se je odlo-

čil za medicino in postal zdravnik na predvečer 2. svetovne vojne. Že med študi-

jem ga je znanost neustavljivo pritegnila in ostal ji je zvest dobesedno do zadnjega

diha. Takole je zapisal o svojih prvih znanstvenih korakih: »Velika sreča v mo-

jem življenju je bila, da sem smel delati v laboratoriju svojega učitelja fiziologije

profesorja Albina Seliškarja, človeka tako nenavadne globine in širine; sprva ob

počitnicah še kot študent, potem kakšno poldrugo leto z diplomo v žepu. Ta šola

je bila sicer kratka, toda zgoščena – objavila sva celo članek o sprostitvi prena-

šalca živčnega vzburjenja acetilholina v retini pod vplivom svetlobe, kar je bilo

prvič, da je bila dokazana sprostitev acetilholina v osrednjem živčevju.« To je bila

resnično pionirska raziskava enega najpomembnejših sistemov prenosa živčnega

vzburjenja, ki je nastala samo 10 let po tem, ko je Nobelovec Loewi pokazal, da je

acetilholin prenašalec vzburjenja v srcu, in tri leta po tem, ko so odkrili v možga-

nih encim, ki razgrajuje acetilholin.

Plodno obdobje raziskovalnega dela v Seliškarjevem laboratoriju je pretrgala

vojna. Župančič je leta 1941 postal eden od organizatorjev OF na področju zdra-

vstva, spomladi 1942 pa je šel v partizane, kjer je kot doktor Mike delal v bolni-

šnicah na Dolenjskem in Notranjskem do jeseni 1944, ko je bil poslan k našim

206

ranjencem v južno Italijo. Je nosilec partizanske spomenice 1941. O tem obdobju,

kljub mojemu zanimanju in občudovanju njegovega poguma, ni dosti govoril. Za-

pisal je le: »Manj očarljiva in presneto trda šola pa je bilo partizansko zdravstvo.

Velikokrat smo ranjence in bolnike zdravili pomanjkljivo oziroma proti doktrini,

ker nismo imeli česa vzeti v roke; v takem položaju je bil odgovor improvizira-

nje.«

Po osvoboditvi leta 1945 je na novi popolni MF v Ljubljani postal ustano-

vitelj, docent in predstojnik Inštituta in katedre za patološko fiziologijo, ki ju je

ustvaril dobesedno iz nič. Med službeno odsotnostjo so mu dodelili le pritlično

stavbo računovodstva Higienskega zavoda, skupaj okrog 150 m2, »toliko, da boš

imel kam obesiti plašč«, se je pošalil takratni dekan MF Božidar Lavrič . O tem

času je akademik Župančič zapisal: »Znašel sem se pred uganko, kako se praznih

rok in med golimi stenami lotiti pouka in raziskovalnega dela, govorim v ednini,

ker sem takrat predstavljal celotno osebje Inštituta. Patološka fiziologija je bila na

MF nov predmet. Zame tudi! Po šest ur na teden.« Po enem letu je dobil prvega

laboranta, šele po štirih letih asistenta. S pogledom, uprtim v prihodnost, je pri

pouku patološke fiziologije uvedel seminarje, moderno obliko aktivnega pouka

za majhne skupine študentov, ter pri tem (kako značilno za inovatorje!) doživel

hrupen študentski protest, ki je segel prav do političnega vrha Slovenije in bi se

za profesorja skoraj končal z odpovedjo dela na MF. Toda Župančič, prepričan v

svojo vizijo univerzitetnega študija in svoj prav, ni popustil, drugi so. Seminarji

so tako ostali pomembna oblika našega pouka, ki jo najbolj cenijo prav najboljši

študentje.

Raziskovalno delo se je okrepilo, ko so na inštitut prišli novi sodelavci, ki

jih je Župančič načrtno izbiral iz različnih strok. V letu 1955 so pod njegovim

vodstvom z danes nepredstavljivimi napori, udarniškim delom in iznajdljivostjo

ob stari pritlični stavbi dogradili novo stavbo inštituta, »prišili so plašč na gumb«,

kot je sam rekel. Malo pred tem je Župančič v Stockholmu na kongresu o receptor-

jih predstavil svojo izvirno in drzno hipotezo o recepcijskih encimih. Ta hipoteza

je bila velik motiv za živahno in pestro raziskovalno delo na Inštitutu za patološko

fiziologijo MF, kjer je pod njegovim vodstvom nastalo prvo močno jedro raziskav

živčevja pri nas. O usodi te hipoteze je kasneje zapisal, da »se je z leti pokazalo, da

niti holinesteraza niti vrsta drugih sondiranj ne ustreza domnevi o recepcijskih

encimih, zato je bolj in bolj plahnela verjetnost, da smo na pravi poti. Tako se mi

zdi povsem razumljivo, da so – razen mene – to domnevo pri nas vsi po vrsti zavr-

gli. Škoda: danes je odkritih toliko recepcijskih encimov, da so prodrli že v stan-

dardne učbenike. Seveda ni rečeno, da bi naša skupina odkrila funkcijo receptor-

skih beljakovinskih tirozinskih kinaz, če bi jih bili vztrajneje iskali. Pri temeljnih

raziskavah nikoli ne veš, kam te bodo pripeljale: v tem je njihov poseben čar.«

Akademik Župančič je kot karizmatična osebnost z izvirnim načinom raz-

mišljanja, nalezljivim navdušenjem za raziskovalno delo in humorjem od nek-

207

daj privlačil številne, v znanstveno raziskovanje usmerjene mlade zdravnike po

klinikah in inštitutih MF. Spodbujal in podpiral jih je pri prizadevanjih, da bi

uvedli sodobne načine raziskovalnega dela v svojih institucijah, kjer pa niso vedno

naleteli na ustrezno navdušen odziv. Eden takih mladih zagnancev je bil tudi dr.

Milan Dimitrijevič, ki je na Nevrološki kliniki ustanovil Laboratorij za klinično

nevrofiziologijo, pri čemer mu je prof. Župančič vseskozi stal ob strani in tako po-

magal, da se je razvilo drugo pomembno središče nevroznanosti pri nas, Inštitut

za klinično nevrofiziologijo KC.

Akademik Župančič je tudi »oče« prvega podiplomskega študija na Medicin-

ski fakulteti v Ljubljani (imenovanega tudi študij III. stopnje ali magistrski študij),

saj je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil študijsko komisijo, ki je pripravila

prvi program tega študija. Kot pri vsaki zadevi, ki jo je vzel v roke, je tudi tu pustil

neizbrisen pečat svoje osebnosti. Študij je zasnoval kot znanstveni študij do naziva

magister znanosti, kar je bila velika izjema v primerjavi s podiplomskimi študiji

na drugih medicinskih fakultetah v Jugoslaviji. Temeljni koncept tega študija se je

na MF ohranil vse do danes, čeprav se je pred kratkim preobrazil v univerzitetni

doktorski študij biomedicine.

Leta 1970 je prof. Župančič postal redni član Slovenske akademije znanosti

in umetnosti. V teh letih se je s svojim doktorandom in sodelavci z Instituta »Jožef

Stefan« ter Oddelka za farmacijo FNT lotil raziskav mikrogeografije aktivnega

centra acetilholinesteraze z metodo elektronske paramagnetne resonance. Odkri-

li in objavili so, »da leži aktivni center acetilholinesteraze v žepu podobni struk-

turi«. To je bilo popolno presenečenje, saj je acetilholinesteraza eden najhitreje

delujočih encimov med vsemi znanimi, in težko si je bilo predstavljati, da bi bil

aktivni center pri takem prometu substrata in produktov v neki globoki luknji v

molekuli. Šele 15 let kasneje so drugi raziskovalci, ki so s kristalografsko analizo

določili tridimenzionalno zgradbo molekule acetilholinesteraze, z velikim pom-

pom razglasili prav to, da se nahaja aktivni center blizu dna globoke in ozke mo-

lekularne globeli.

Leta 1973 pa se je akademik Župančič upokojil, prepustil vodenje pouka, raz-

iskav in Inštituta mlajšim – in obrnil nov list v svojem življenju. Končno se mu

je ponudila priložnost, da se posveti svoji stari ljubezni, ljubezni do narave. To

je sicer v prostem času ob svojih poklicnih dolžnostih negoval vse življenje: bil

je gornik in alpinist, turni smučar, udeleženec odprave v Himalajo, opazovalec

ptic, raziskovalec deževnega tropskega pragozda in njegovih Indijancev. Kmalu

po upokojitvi pa je postal sodelavec venezuelskega Centra za tropsko ekologijo in

z ekološko odpravo tega centra je nekaj let preživel v pragozdu ob reki Orinoko,

pritoku Amazonke, od tega dlje časa med Indijanci plemena Janomami. Kot član

ekipe je posnel čudovit film o tropskem deževnem pragozdu. Ko se je vrnil, se je

lotil snemanja filma o rastlinstvu in živalstvu Slovenije. S sebi lastno zagnanostjo

je obiskoval znane, predvsem pa manj znane kotičke Slovenije in iskal, čakal, is-

208

kal, čakal in vmes s svojo estetsko senzibilnostjo in naravoslovno rahločutnostjo

posnel še en izjemno lep film.

Zdi se mi, da se mu je narava za to ljubezen bogato oddolžila: obdarila ga je z

neusahljivo vitalnostjo, radoživostjo, energijo in bistrino duha, ki jih tudi starost

ni mogla načeti skoraj do zadnjega dne njegovega življenja. Njegov intelekt kljub

pokoju ni miroval niti trenutka. V okviru Inštituta za medicinske vede SAZU, ki ga

je nekaj časa vodil, je s sebi lastno temeljitostjo pripravil in leta 1993 izdal študijo Iz

varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji. Vsako delo, ki je prišlo iz njegovih

rok ali šlo skoznje, je moralo biti izbrušeno do visokega sijaja, glede tega je bil per-

fekcionist, enako nepopustljiv do sebe kot do sodelavcev. Nato se je vrnil k drugim

intelektualnim izzivom, ki so ga po malem spremljali skozi vse življenje: teoretični

fiziki in kozmologiji (iz tega je v davnih šestdesetih letih objavil celo članek v revi-

ji Nature), ter k zadnjemu »divjemu zahodu« nevrobiologije, človekovi zavesti. Za-

dnjih 10 let je pripravljal članek, ki bi nekako povezal ta področja, napisal in brusil je

osnutek, ki pa ga ni več utegnil objaviti. Zato pa je iz školjke njegovega razuma pred

letom dni prišel še zadnji čudovit droben biser, ki ga je dolga leta pestoval v nedr-

jih svojega duha: knjižica razmišljanj o ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju.

Zadnji stavek v njej je sicer namenjen bralcu, še veliko več pa pove o avtorju: »Kdor

občuti, da ob koncu te knjižice ve o ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju manj,

kakor na začetku, ni tratil časa: lahko se prosto poigrava med sanjami in realnostjo,

ne da bi okrnil eno ali drugo.« Iz tega stavka veje morda najbolj tipična in med znanci

ter prijatelji znamenita lastnost Andrejevega duha: lateralno mišljenje. Njegove misli

nikoli niso tekle v glavnem toku, vedno v vrtincih ob strani in proti toku. Kakor sta-

rim mojstrom zena mu je v dnu duše živelo spoznanje, da so paradoks, presenečenje

in provokacija temelji spoznanja resnice kot razodetja stvarnosti. Kakšen božji dar

za znanstvenika! Kakšen vir občudovanja in včasih frustracije pri tistih, ki smo ga

dobro poznali, in kakšno presenečenje pri tistih, ki so se z njim prvič srečali. Tako

kot npr. zame, ko sem začel zahajati v njegovo čumnato na Inštitutu okrog božiča

pred natanko 37 leti. Takrat mi je med razgovorom podaril separat svojega uvodne-

ga predavanja Znanost kot Pandorina skrinjica, ki ga je imel na ohridskem kongresu

fiziologov leta 1969, in mi iz njega pojasnil nekaj svojih temeljnih misli: »Znanost je

taka Pandorina skrinjica, iz katere izvirajo vse vrste zla in nesreče. Razvoj zavesti je

evolucijska slepa ulica, ki z uporabo znanosti vodi v uničenje globalnega ekološke-

ga sistema in, končno, samouničenje. Človeštvo je rak našega planeta, kancerogeni

dejavnik je znanost.« Tako razmišljanje je bilo tedaj, ko se o topli gredi in globalnem

segrevanju še ni nič govorilo, kot sam zapiše »pravi škandal, v takratnih razmerah

je bila politična herezija, če si podvomil v znanost kot edini temelj napredka«. Sedel

sem na stari zofi v njegovem kabinetu, pod policami, ki so se šibile pod knjigami,

zdelo se mi je, da sem v samem epicentru znanosti, star sem bil 23 let in odločen, da

stopim na znanstveno pot za vse življenje – in nisem mogel verjeti svojim ušesom.

Da bi me malo potolažil, mi je prof. Župančič ponudil, da si lahko kadarkoli izpo-

209

sodim katerokoli njegovo knjigo, na separat pa mi je napisal prijazno voščilo: »Kljub

splošnemu mantiskakonstvu želim Janezu (Sketlju) srečno 1971!« S tem si tudi nisem

mogel dosti pomagati, ker nisem vedel, kaj pomeni »mantiskakonstvo«, ker nisem

nikoli bral Iliade v grščini, on pa je znal nekatere dele te pesnitve v grščini na pa-

met. Z besedama »mantis kakon« (v Sovretovem prevodu, ki sem ga kasneje poiskal,

»zlobni skovir«) je Agamemnon nadrl črnogledega vidca Kalhasa, ki mu je razkril,

da sta za zlo usodo Ahajcev pred Trojo krivi njegovi pohlepnost in arogantnost.

Zaradi takega načina mišljenja, izjemne razgledanosti po številnih podro-

čjih znanosti in umetnosti, bujnih asociacij in zavidanja vredne duhovitosti je bil

Andrej imeniten sogovornik in pogosto središče dinamike, prava duša v mnogih

veselih družbah, ki se jim nikoli ni izogibal. Pri tem je imel neverjetno sposob-

nost, da se je enako dobro počutil in vživel tako v družbi mladih raziskovalcev in

študentov kot starejših akademikov, pa tudi v družbi prijateljev iz kroga manj izo-

braženih, a očitno zanj dragocenih ljudi. Pri njih je nadvse cenil njihovo pristnost

in je rad upošteval in navajal njihova mnenja in misli. Ni pa maral hinavščine,

napuha in neodkritosti, z odporom je gledal na ljudi, ki, kot je dejal, »sami sebe

jemljejo resno«. Za vedno sem si zapomnil njegovo definicijo ponosa, ki da »je me-

šanica domišljavosti, agresivnosti in samoljubja«. Spominom na ta srečanja ni ne

konca ne kraja, verjetno zato, ker je kot izjemna osebnost ožaril vsako prijateljsko

druženje z njim in ga spremenil v nepozaben dogodek.

Tak je bil v mojih očeh Andrej Župančič. Ne, narobe sem rekel. Tak je Andrej

in tak bo, dokler bo rasel oreh, ki smo ga z njim in za njega posadili na vrtu njego-

vega inštituta pred desetimi leti.

Janez Sketelj

ANNE MCLAREN

(1927–2007)

Letos poleti, 7. julija 2007, je umrla dopisna članica Slovenske akademije zna-

nosti in umetnosti prof. dr. Anne McLaren . Rodila se je 26. aprila 1927 v Londonu,

leta 1949 je diplomirala na univerzi v Oxfordu iz zoologije, fizike in matematike.

Na isti univerzi je tudi doktorirala in nato v petdestih letih delala kot raziskovalka

na University College in Royal Veterinary College v Londonu, nato pa je 25 let

raziskovala na ARC Unit of Animal Genetics na univerzi v Edinburghu. Potem je

postala direktorica novega razvojnega oddelka britanskega Medical Research Co-

uncila. Sodelovala je pri delu svetovalne skupine za področje etike biotehnologije.

Dopisna članica SAZU je postala 6. junija 1995.

Dr. Anne McLaren je bila svetovno znana raziskovalka na področju temelj-

ne reproduktivne biologije. Proučevala je oogenezo, ovulacijo in implantacijo,

210

spolno determinacijo in razvoj

primordialnih celic pri sesal-

cih ter izražanje genov med ra-

zvojem in maternalni učinek.

Napisala je preko 200 razisko-

valnih člankov in dve knjigi s

teh področij. Bila je urednica

šestih mednarodnih znanstve-

nih revij.

Bila je članica številnih

angleških in mednarodnih

znanstvenih društev ter dru-

gih mednarodnih organizacij

s področja reprodukcije člove-

ka in sesalcev. Petindvajset let

je opravljala najpomembnejše

funkcije v programu o humani

reprodukciji pri Svetovni zdra-

vstveni organizaciji.

Za svoje delo je prejela šte-

vilna mednarodna priznanja:

Marshallovo medaljo Društva

za fertilnost (1985), priznanje Mednarodnega društva za prenos zarodka (1988) in

medaljo Royal Society. Bila je ustanovna članica Evropske akademije (London) in

dopisna članica poljske in ameriške akademije znanosti. Postala je častna doktori-

ca šestih britanskih univerz. V Royal Society of London je bila podpredsednica in

tajnica za mednarodne stike.

Dr. Anne McLaren je več kot 20 let sodelovala pri raziskovalnih projektih

Ginekološke klinike KC v Ljubljani. Zato je ob osamosvojitvi Slovenije dobro po-

znala naše splošne razmere in raven naše znanosti. Po njeni zaslugi se je The Royal

Society of London med prvimi odzvala na predloge Slovenske akademije znanosti

in umetnosti evropskim akademijam znanosti in umetnosti za vzpostavitev znan-

stvenih stikov in izmenjave raziskovalcev. S svojim osebnim vplivom je pospeše-

vala vključevanje SAZU v organizacijske oblike evropskih akademij in skupne

raziskovalne projekte.

Bila je velika prijateljica Slovenije. Dolgujemo ji hvaležnost in prijazen spo-

min na njene odlične znanstvene dosežke, pomoč pri razvijanju slovenske znano-

sti in mednarodnem uveljavljanu SAZU med obdobjem po vzpostavitvi slovenske

suverenosti.

Janez Sketelj

III POROČILO O DELU SAZU

213

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2007

Delovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v preteklem letu po-

tekalo v ustaljenih tirnicah. V letu 2007 smo imeli tri skupščine, finančno febru-

arja, volilno junija, konec junija pa tudi slavnostno skupščino s podelitvijo listin

novim članom. Predsedstvo se je sestalo na štirih sejah, izvršilni odbor, ki rešuje

tekoče zadeve in se praviloma sestane vsak ponedeljek, razen v času letnih poči-

tnic, pa je imel 36 sej.

Osrednji dogodek v prvi polovici leta so bile volitve novih članov. Na skup-

ščini 1. junija smo izvolili osem novih rednih članov, sedem izrednih in dvanajst

dopisnih članov. Med novimi izrednimi člani sta tudi dva Slovenca, ki stalno živi-

ta in delata v tujini. Že v kandidacijskih postopkih se je postavilo vprašanje smi-

selnosti starostne omejitve, ki jo zakon in statut sicer določata zgolj za opravljanje

funkcij, vendar je posredno povezana tudi z novimi kandidati. Kmalu se bo vse-

kakor treba izreči o primernosti starostne omejitve na 75 let, ne samo zaradi vse

daljše aktivne življenjske dobe, ampak tudi zato, ker oži krog možnih kandidatov

za vodenje akademije in razredov.

Na pobudo razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede smo

se že v začetku leta aktivno vključili v razpravo o metodologiji vrednotenja znan-

stvenoraziskovalnega dela in Javni agenciji za raziskovalno dejavnost predlagali,

da sedaj veljavni sistem, ki temelji na dokaj formalni evalvaciji in upošteva pred-

vsem numerična merila, oplemenitijo z večjim poudarkom na vsebinskem ocenje-

vanju. V praksi bi to pomenilo več avtonomije znanstvenoraziskovalnih svetov

ved, da bi lahko izoblikovali svoje kriterije in svoj sistem ocenjevanja. Agencija je

naše predloge, izgleda, v veliki meri upoštevala v novi metodologiji.

Prav tako smo sodelovali v razpravi o zakonu o visokem šolstvu in razvojno-

raziskovalni dejavnosti, ki je zainteresirano javnost razburkal in aktiviral zaradi

nekoliko nenavadnega načina vodenja javne razprave. V nasprotju z večino drugih

inštitucij smo julija pristojnemu ministru poslali konkretne pripombe, ki pozivajo

k izdelavi primerjalnih analiz z univerzitetnimi sistemi po svetu in k jasni oceni

finančnih posledic sprememb ter vztrajajo na avtonomiji visokošolskih inštitucij,

tako na področju priprave študijskih programov kot pri upravljanju in zaposlova-

nju. Ob vsem tem pa ne smemo spregledati prednosti in pasti, ki jih ponuja pri nas

sicer še zelo nov sistem javno zasebnega partnerstva.

S posebno izjavo za javnost se je izvršilni odbor vključil v aktualne razprave o

slovensko-italijanskih odnosih in izrazil zaskrbljenost nad stališči italijanske po-

litike ob dnevu spomina na žrtve fojb; opozoril je na nesorazmerje med uničeno

naravo in proizvedenimi kilovati električne energije v primeru postavitve vetrne

214

elektrarne na Volovji rebri. Dva razreda, razred za medicinske vede in razred za

umetnosti, sta pripravila izjavi o škodljivih posledicah, ki naj bi jih imela gradnja

megazabaviščnega parka na Goriškem.

Po več kot letu dni se je zaključila razprava s profesorjem Hanom Steenwij-

kom z Univerze v Padovi, ki je želel rezijanščino kot samostojni jezik vnesti v

sistem ISO standardov za jezike. Na podlagi polemike, v katero je bil vključen

zlasti razred za filološke in literarne vede, je profesor Steenwijk odstopil od svoje

namere.

Delavni so bili tudi naši sveti in odbori ter kabinet akad. Franceta Bernika.

Komisija za slovenščino v javnosti pri odboru za slovenski jezik je pripravila iz-

redno odmeven enodnevni posvet o stanju, stiskah, zagatah in zakladih našega

jezika zdaj in jutri, tu in na tujem. Posvetovanje so s predavanji obogatili številni

člani SAZU in drugi ugledni slovenisti in ljubitelji naše besede ter tako prispevali

k razpravi o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Razprave smo izdali

v posebnem zborniku. Odbor za preučevanje narodnih manjšin je pripravil dvo-

dnevni znanstveni posvet Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama, ki

je govoril o sožitju in interkulturnosti v panonskem svetu in je bil dobrodošel

del medkulturnega dialoga kot ene od vrednot Evropske unije. Svet za energetiko

je razpravljal o nacionalnem projektu celovite izrabe obnovljivih virov energije v

Sloveniji, ki v razmerah večje skrbi za čisto okolje niso zanemarljivi.

Biblioteka SAZU je pridobila skoraj 7.700 knjižnih enot, tako da znaša celotni

knjižnični fond okroglih 513.000 enot. Poleg tega je prevzela zapuščino po pokoj-

nem dopisnem članu dr. Stanislavu Hafnerju, koroškem Slovencu, ki nam je zapu-

stil knjižni fond z okoli 5000 knjigami, predvsem znanstvenimi publikacijami. Na

skromni slovesnosti je knjige Akademiji formalno izročil njegov sin dr. Gerhard

Hafner. Objavljanje izjemnega rokopisa Latinsko-slovenskega slovarja Frana Wie-

sthalerja, ki je nastajal več kot 110 let in se hrani v Biblioteki SAZU, se je zaključilo

z izdajo zadnjega, šestega zvezka, v novembru.

Precej truda je bilo vloženega v pripravo Akademijine zbirke povojne slo-

venske grafike in v odkup del. V okviru Fundacije Janez Vajkard Valvasor nada-

ljujemo z izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. Poleg tega je fundacija denarno

pomagala pri izdaji knjige Valvasor in astronomija. Fundacija dr. Bruno Breschi

je pripravljala dvojezično komentirano izdajo krajših besedil Primoža Trubarja in

Tomaža Hrena, ki so pomembna za slovensko literarno zgodovino.

Razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih izhajanju periodičnih publi-

kacij in monografij, je bila določena z razdelilnikom, ki ga je, kot vsako leto, pri-

pravila komisija za tisk. Poleg edicij pod naslovom Razprave II. in IV. razreda smo

izdali sedem del oziroma sofinancirali izdajo vsaj treh del skupaj z ZRC SAZU in

sofinancirali izdajo petnajstih drugih publikacij. Med knjigami velja izpostaviti

delo Slovenski pesniki in pisatelji akademiki v angleškem jeziku, omeniti pa mora-

mo tudi zbirko faksimilov Svetega pisma z naslovom Biblia Slavica, ki predstavlja

215

najstarejše slovenske prevode Svetega pisma. Zbirka je izšla pri nemški založbi F.

Schöningh, vodja večletnega projekta, od zamisli do izdaje, pa je bil akad. Jože

Krašovec . V tem letu smo tudi posodobili in dopolnili spletno stran SAZU.

Akademija je tudi v letu 2007 s svojimi člani sodelovala v Znanstvenem svetu

in Upravnem odboru ZRC SAZU in na ta način izvrševala svoje ustanoviteljske

pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na znanstveno, kadrovsko in upravno politiko.

Preko proračuna Republike Slovenije smo zagotovili sredstva za nadaljevanje izva-

janja programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in investicijska

sredstva. Poleg tega smo se uspešno vključili v reševanje finančne sanacije Inštituta

za slovenski jezik Frana Ramovša, zavedajoč se, da gre za ustanovo, ki varuje in

skrbi za identiteto naroda na jezikovnem področju. Poleg tega sodelujemo pri reše-

vanju finančnih težav Biološkega inštituta Jovana Hadžija, ki se je znašel pred vpra-

šanjem nadaljnjega obstoja. Pri teh borbah za finančno preživetje gre v bistvu za

dejstvo, da inštituti ZRC SAZU predstavljajo vrhunsko kadrovsko mrežo razisko-

valcev, ki se ukvarjajo z naravno in kulturno dediščino naroda, in njihove raziskave

ne morejo biti pokrite s komercialnimi pogodbami, ker tržno niso zanimive, so pa

nujne. In zaradi tega bi jih morala država finančno bolj velikodušno podpreti.

Na področju mednarodnega sodelovanja bi izpostavil novico, da je konec leta

2007 Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije postala, poleg SAZU

in Slovenske znanstvene fundacije, članica Evropske znanstvene fundacije (EZF).

Preko Agencije in njenega finančnega zaledja se bo Slovenija tako lahko bolj aktivno

vključila v evropske raziskovalne projekte. Sprejem nove članice je bil pospremljen

z obiskom dr. Johna Marksa, izvršnega direktorja EZF, v Sloveniji, ko se je srečal

z vodstvom vseh treh članic. Po obisku akad. Branka Stanovnika pri Kraljevem

društvu v Edinburgu smo vzpostavili sodelovanje v okviru 7. raziskovalnega pro-

grama, katerega koordinator je omenjena škotska ustanova. S svojimi projekti sta

se v program zaenkrat vključila Inštitut za raziskovanje krasa in Gozdarski inštitut

Slovenije. Skupaj s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti smo decembra pri-

pravili dvodnevni posvet Pariška mirovna konferenca in mirovni sporazum z Italijo,

katerega namen je bil predvsem potrditi in utrditi veljavnost sklenjenih pogodb.

Podprli smo tudi stališča EASAC o bioterorizmu, etiki na področju razisko-

valnega dela in nevarnosti, ki jo človeštvu prinaša vedno večja odpornost infek-

cijskih bolezni na zdravila. Podpisali smo sporazum o sodelovanju z Romunsko

akademijo ter obnovili sporazum o sodelovanju z Bolgarsko akademijo znanosti,

na podpis pa še čaka pismo o nameri s Kraljevo nizozemsko akademijo umetnosti

in znanosti. V okviru medakademijskega sodelovanja je Slovenijo obiskalo 30 tu-

jih znanstvenikov, devet slovenskih strokovnjakov pa je odšlo v tujino. Na podlagi

sporazuma o sodelovanju nam je Hrvaška akademija znanosti in umetnosti vrnila

razstavo in pripravila v Cankarjevem domu pregled italijanske grafike iz 16. in 17.

stoletja. Prisotni smo tudi v delu Mednarodne akademijske mreže za človekove

pravice, ki se odziva na kršitve človekovih pravic znanstvenikov po svetu.

216

Leto 2007 je bilo za naše člane bogato z nagradami in priznanji: prejemnik

Prešernove nagrade je bil akad. Janez Matičič , akad. Janez Orešnik je prejel Zoiso-

vo nagrado za življenjsko delo na področju jezikoslovja, dobitnik Zoisove nagrade

za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke je bil akad. Ivan Bratko , izr. član

Jože Pirjevec pa je postal ambasador znanosti Republike Slovenije; akad. Branko

Stanovnik je prejel mednarodno nagrado, ki jo v spomin prof. A. N. Kostu pode-

ljuje Univerza Lomonosov iz Moskve. Najvišje francosko odlikovanje vitez legije

časti je prejel starosta slovenskih pisateljev dopisni član Boris Pahor , dopisni član

Sergio Tavano je prejel visoko italijansko odlikovanje commendatore, akad. Tone

Pavček pa je postal častni občan glavnega mesta Ljubljana, če omenimo le najvi-

dnejše nagrade in priznanja.

Poročilo zaključujem s spominom na naše člane, ki so se poslovili v tem letu.

Zapustili so nas redna člana Ljubo Golič in Andrej O. Župančič ter dopisni člani

Donald Michie , Zoran Konstantinović , Leopold Kretzenbacher , Anne McLaren ,

Milan Maceljski , Márton Pécsi in Slavko Mihalić .

Ob koncu leta je imela Akademija 77 rednih, 27 izrednih in 83 dopisnih čla-

nov.

Boštjan Žekš

217

DELO SKUPŠČINE SAZU

Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22. 2. in 19. 12.

Skupščina SAZU 22. 2.

Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš . Na začetku je pozdravil navzo-

če in se zahvalil za številno udeležbo. Po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna (od

99 je bilo prisotnih 59 rednih in izrednih članov), je predlagal sprejem dnevne-

ga reda. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni

red:

1. potrditev zapisnika skupščine 19. decembra 2006,

2. informacija o volilnem postopku za volitve novih članov 1. julija 2007,

3. finančno poročilo SAZU za leto 2006,

4. finančni načrt SAZU za leto 2007,

5. razno.

K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 19. decembra 2006

Prisotni niso imeli pripomb k zapisniku decembrske skupščine, zato je bil sprejet

SKLEP:

Skupščina je potrdila zapisnik seje skupščine z dne 19. 12. 2006.

K točki 2: Informacija o volilnem postopku za volitve novih članov 1. julija 2007

Predsednik je podal kratko informacijo o poteku volitev za nove člane SAZU. Vsi

datumi so določeni, tajniki razredov so prejeli rokovnike volilnih opravil, poleg

tega pa je predsedstvo določilo še en vmesni rok, in sicer 1. marec 2007, to je da-

tum, do katerega se morajo razredi medsebojno obvestiti o predlogih za nove čla-

ne. Pri tem je predsednik opozoril še na formalnosti, ki jih zahteva Statut in se

nanašajo na pripravo biografije in bibliografije ter podpise poročevalcev.

Na vprašanje akad. Janeza Orešnika o številu prostih mest je glavni tajnik od-

govoril, da je predsedstvo na seji 23. januarja letos določilo število prostih mest

po razredih. Iz zapisnika seje je razvidno, da je za napredovanje v redne člane

na voljo osem prostih mest, za nove izredne člane pa pet, in sicer po eno mesto

za I., III., IV., V. in VI. razred in dve mesti za slovenske znanstvenike, ki delujejo

v tujini in nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. Za dopisne člane pa je na voljo

12 prostih mest. Napredovanja kandidatov so možna v skladu z dogovorom po

šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izr. čl. Marjan Mušič . Izvršilni odbor

ter predsedstvo sta to izjemno napredovanje že potrdila, ker kandidat izpolnjuje

218

vsebinske pogoje za napredovanje, razred pa nima drugega ustreznega kandidata

za vodstvene funkcije, katerih volitve bodo potekale prihodnje leto.

Akad. Janez Orešnik se je zahvalil za izčrpno poročilo.

K točki 3: Finančno poročilo SAZU za leto 2006

Finančno poročilo za leto 2006 je predstavil upravni direktor gospod Zoran Me-

zeg. Povedal je, da je SAZU za svoje delovanje in za delovanje ZRC SAZU v letu

2006 prejela 905,9 mio tolarjev, od tega 97,7 % iz proračuna Republike Slovenije,

preostali del približno 1 % je prispevala Javna agencija za raziskovalno dejavnost

za periodične publikacije, 1,36 % pa smo pridobili iz najemnin in prodaje knjižnih

izdaj.

Med odhodki, ki znašajo 904,3 mio tolarjev, predstavljajo največji odliv članske

nagrade 330,3 mio tolarjev, sledijo jim bruto plače in povračila v zvezi z delom za

zaposlene 223 mio tolarjev ter sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje

v višini 180,8 mio tolarjev.

Operativni odhodki so porastli v primerjavi s predhodnim letom za 90 %, in sicer

na račun izpeljave zelo uspešne razstave Zakladi slovenske grafike 1955–2005, ki

je potekala lani v Skopju.

Pri transferih ustanovam in zavodom imamo negativno rast zato, ker smo v letu

2005 dobili dodatna sredstva za pokrivanje stroškov Inštituta za slovenski jezik

Frana Ramovša ZRC SAZU, medtem ko imamo v letu 2006 na tem kontu samo

odhodke, ki izvirajo iz pogodbe o izvajanju skupnega dolgoročnega programa Na-

ravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.

Sredstva, porabljena za bruto plače in povračila delavcem, so v primerjavi s pred-

hodnim letom nižja zato, ker v letu 2006 nismo izplačali nobene odpravnine,

medtem ko smo v letu 2005 zaradi upokojitev izplačali 5 odpravnin.

Vsota, izplačana za članske nagrade, se je dvignila, ker se te revalorizirajo glede na

rast bruto plač zaposlenih delavcev v RS za obdobje zadnjih treh mesecev.

Večji del sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje oz. dve tretjini, 120

mio tolarjev, je bilo namenjenih za ZRC SAZU, in sicer za dokončanje atrija v

stavbi Novi trg 2; dobrih 48 mio tolarjev smo porabili za obnovo 3. nadstropja;

12,8 mio tolarjev pa za obnovo knjižničnega fonda v biblioteki SAZU.

Po zelo izčrpnem prikazu finančne situacije v letu 2006 prisotni niso imeli vpra-

šanj, zato je bil sprejet

SKLEP:

Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo Slovenske akademije znanosti in

umetnosti za leto 2006.

K točki 4: Finančni načrt SAZU za leto 2007

Upravni direktor gospod Zoran Mezeg je predstavil finančni načrt proračunskih

sredstev za leto 2007. Proračun za leto 2007 je sprejel Državni zbor Republike Slo-

219

venije in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126, 5. decembra 2006. Slovenska

akademija znanosti in umetnosti je v proračunu predstavljena kot nevladni prora-

čunski uporabnik pod šifro 3911.

Predvidena sredstva za leto 2007 znašajo 3,8 mio € oz. dobrih 925 mio tolarjev.

Za plače zaposlenih bomo porabili 0, 98 mio €, pri čemer ni predvideno poveča-

nje števila zaposlenih. V tem znesku so vključena tudi sredstva za regres, prevoz

in prehrano, jubilejne nagrade, odpravnina in solidarnostne pomoči. Za članske

nagrade akademikom je predvidenih 1,6 mio €.

Večji znesek v višini 0,4 mio € je namenjen investicijam in investicijskemu vzdr-

ževanju, tako da bomo 0,11 mio € porabili za obnovo dvoriščne fasade stavbe na

Novem trgu 3, vzdrževanje ostalih objektov in nakup računalniške opreme ter

0,29 mio € za dokončanje obrtniških del na stavbi Novi trg 2.

Za soorganizacijo svetovnega kongresa biblicistov, združenih v Mednarodni or-

ganizaciji za raziskovanje Svetega pisma stare zaveze, ki bo v Ljubljani od 12.–20.

julija, bomo prejeli 0,12 mio €. Meddržavnemu sodelovanju, ki se kaže predvsem

v medakademijskih izmenjavah na podlagi sprejetih sporazumov, sodelovanju v

raznih zvezah, ki združujejo evropske akademije, in plačilu članarin je namenje-

nih 0,08 mio €, biblioteki 0,03 mio €, fondu upokojenih akademikov pa 0,06 mio

€. Preostanek bomo porabili za materialne stroške in za tisk Letopisa in drugih

publikacij ter za nakup revij in knjig.

Razprave ob obravnavi finančnih sredstev za prihodnje leto ni bilo. Sprejet je bil

SKLEP:

Skupščina je soglasno sprejela finančni načrt za leto 2007.

K točki 5:

5. 1. Župan Ljubljane gospod Zoran Janković je sporočil, da bo 12. aprila 2007

pripravil sprejem za redne in izredne člane SAZU.

5. 2. Na izjave italijanske politike ob dnevu spomina na žrtve fojb se je predsed-

stvo SAZU odzvalo z izjavo, v kateri poziva, da upoštevajo poročilo slovensko-

italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in poglobijo védenje o problematiki

»fojb«, deportacij maja 1945 in izseljevanja iz Istre med letoma 1945 in 1956 na

temelju že objavljenih študij italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, pa tudi do-

segljivih arhivskih dokumentov. Mediji se iz nerazumljivih razlogov niso odločili

za objavo omenjene izjave, tako da je v celoti na razpolago zgolj na internetni

strani Akademije.

5. 3. Glavni tajnik je kot vodja projekta povedal, da je Akademija začela postopek

prenove spletnih strani, in prosil člane, da sporočijo svoje predloge.

Zapisala sekretarka predsedstva: Glavni tajnik:

Lucija Gorički Akademik Matija Gogala

220

Skupščina SAZU 1. 6.

Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš . Na začetku je pozdravil nav-

zoče in izrazil zadovoljstvo ob visoki udeležbi. Ko je ugotovil, da je skupščina

sklepčna, je predlagal, da sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom

in soglasno sprejeli naslednji dnevni red:

- potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2007,

- izvolitev verifikacijske in volilne komisije,

- predstavitev kandidatov za nove redne, dopisne in izredne člane in razprava,

- poročilo verifikacijske komisije,

- volitve,

- razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine.

K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2007

Predsednik je zaprosil navzoče, da podajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku

skupščine 22. februarja 2007. Predsednik je sam opozoril na napako v 2. odstavku 2.

točke in predlagal naslednji popravek: stavek »Napredovanja kandidatov so možna v

skladu z določili Statuta po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izredni član Mar-

jan Mušič « se nadomesti s stavkom »Napredovanja kandidatov so možna v skladu z

dogovorom po šestih letih, izjema je kandidat V. razreda izredni član Marjan Mušič«.

Ker drugih pripomb ni bilo, je bil zapisnik skupščine 22. februarja 2007 s tem

popravkom sprejet.

K točki 2: Izvolitev verifikacijske in volilne komisije

Predsednik je na podlagi 10. člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupšči-

ni, da izvoli verifikacijsko in volilno komisijo.

Za člana verifikacijske komisije sta predlagana: izredna članica Zinka Zorko in

izredni član Zorko Simčič .

Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predlog

na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predlagano ve-

rifikacijsko komisijo.

Za člane volilne komisije so predlagani: akad. Mitja Zupančič za predsednika vo-

lilne komisije, izredni član Marijan Pavčnik za člana volilne komisije, izredni član

Uroš Skalerič za člana volilne komisije.

Predsednik je zaprosil za pripombe oziroma druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal

predlog na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno izvolili volilno

komisijo s predlaganimi člani. Predsednik je ugotovil, da sta verifikacijska in vo-

lilna komisija izvoljeni.

K točki 3: Predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane in raz-

prava

221

Predsednik je zaprosil tajnike razredov oz. njihove namestnike, da predstavijo po-

samezne kandidate.

Tajnik I. razreda akad. Rajko Bratož je predstavil kandidatko za redno članico

Bibo Teržan, kandidata za izrednega člana Petra Štiha in kandidate za dopisne

člane Nialla O'Loughlina, Karla Stuhlpfarrerja in Henrya Teunea v razredu za

zgodovinske in družbene vede.

Tajnik II. razreda akad. Matjaž Kmecl je predstavil kandidata za rednega člana

Primoža Simonitija in kandidata za dopisna člana Christiana Hannicka in Ericha

Prunča v razredu za filološke in literarne vede.

Tajnik III. razreda akad. Peter Fajfar je predstavil kandidata za izrednega člana

Rašo Pirca in kandidata za dopisna člana Petra Mansfielda in Antona Mavretiča v

razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.

Tajnik IV. razreda akad. Ivan Kreft je predstavil kandidata za rednega člana Ro-

berta Zorca, kandidata za izredna člana Tatjano Avšič-Županc in Boštjana Kiauto

ter kandidata za dopisnega člana Erwina Neherja v razredu za naravoslovne vede.

Akademika Lojze Lebič in Kajetan Kovič sta predstavila kandidate za redne čla-

ne Emerika Bernarda, Janeza Matičiča, Marka Marijana Mušiča in Toneta Pavč-

ka, kandidata za izrednega člana Sašo Vuga in kandidate za dopisne člane Vinka

Globokarja, Georgia Konstantinovskega, Mateja Matevskega in Zlatka Ugljena v

razredu za umetnosti.

Akad. Saša Svetina je predstavil kandidata za rednega člana Janeza Sketlja in kan-

didata za izredna člana Bojana Čerčka in Janeza Lamovca v razredu za medicinske

vede.

Predsednik je odprl razpravo o navedenih kandidatih. Ker razprave ni bilo, je za-

prosil verifikacijsko komisijo za poročilo.

K točki 4: Poročilo verifikacijske komisije

Članica verifikacijske komisije izredna članica Zinka Zorko je poročala, da ima

SAZU sedaj 71 rednih in 28 izrednih članov, kar je skupaj 99 članov. Vsi so volilni

upravičenci. Na današnji skupščini je prisotnih 75 članov, pisno je volilo 13 članov.

V celoti bo torej volilo 88 članov, kar je 88,9 % volilnih upravičencev. Predsednik

je glede na poročilo verifikacijske komisije ugotovil, da je skupščina sklepčna in

da se lahko začnejo volitve.

K točki 5: Volitve

Predsednik je po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, pojasnil volilni postopek,

ki ga določata statut SAZU in pravilnik o volitvah, po katerih se voli »za« kandi-

data tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom.

Po 15. členu statuta (drugi odstavek) volijo redne in dopisne člane le redni člani,

izredne člane pa redni in izredni člani. Kandidat za rednega člana mora dobiti vsaj

36 glasov, za izrednega vsaj 50 in za dopisnega vsaj 36 glasov.

222

Skladno s 25. členom zakona o SAZU in 7. členom pravilnika SAZU o volitvah

je bilo omogočeno pisno glasovanje. Ugotovil je, da je pisno glasovalo 13 članov.

Pojasnil je postopek pisnega glasovanja, ki je možno za tiste člane, ki se zaradi

zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov niso mogli udeležiti volitev, in sicer

na podlagi določil 13. člena zakona o SAZU.

Predsednik volilne komisije akad. Mitja Zupančič je začel z volitvami. Najprej je

odprl glasovnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel izjavo o pisnem

glasovanju ter prebral ime in priimek člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v

ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v skrinjico

tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja.

Ko je predsednik volilne komisije to opravil, je predsednik zaprosil navzoče člane,

da glasujejo. Hkrati je predsednik napovedal, da bo moral zaradi službene poti v

tujino sejo po glasovanju zapustiti in da bo vodenje skupščine prevzela podpred-

sednica akad. Alenka Šelih .

Volilna komisija je po glasovanju zbrala glasovnice in v odmoru, ki je sledil glaso-

vanju, preštela glasove.

K točki 6: Razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine

Podpredsednica je pozvala predsednika volilne komisije akad. Mitjo Zupančiča,

da skupščini sporoči rezultate volitev.

Akad. Mitja Zupančič je povedal, da je od 71 rednih članov glasovalo 65 članov ali

91,5 % volivcev. Za nove izredne člane je od 71 rednih in 28 izrednih članov volilo

88 članov, kar predstavlja 88,9 % volivcev.

Nato je sledila razglasitev rezultatov.

Za nove redne člane so bili izvoljeni:

v razredu za zgodovinske in družbene vede,

v oddelku za zgodovinske vede: Biba Teržan z 59 glasovi;

v razredu za filološke in literarne vede: Primož Simoniti z 58 glasovi;

v razredu za naravoslovne vede: Robert Zorec z 62 glasovi;

v razredu za umetnosti: Emerik Bernard s 56 glasovi;

Janez Matičič s 57 glasovi;

Marko Marijan Mušič z 58 glasovi;

Tone Pavček z 62 glasovi;

v razredu za medicinske vede: Janez Sketelj s 60 glasovi.

Za nove izredne člane so bili izvoljeni:


v oddelku za zgodovinske vede: Peter Štih s 74 glasovi;

v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede,

v odddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede:

Raša Pirc z 82 glasovi;

v razredu za naravoslovne vede: Tatjana Avšič-Županc z 82 glasovi;

223

Boštjan Kiauta s 77 glasovi;

v razredu za umetnosti: Saša Vuga s 76 glasovi;

v razredu za medicinske vede: Bojan Čerček z 82 glasovi;

Janez Lamovec z 80 glasovi.

Za nove dopisne člane so bili izvoljeni:


v oddelku za zgodovinske vede: Niall O'Loughlin z 59 glasovi;

Karl Stuhlpfarrer z 61 glasovi;

v oddelku za družbene vede: Henry Teune s 57 glasovi;

v razredu za:

filološke in literarne vede: Cristian Hannick z 58 glasovi;

Erich Prunč s 60 glasovi;

v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede,

v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede:

Peter Mansfield z 61 glasovi;

v oddelku za tehniške vede: Anton Mavretič z 59 glasovi;

v razredu za naravoslovne vede: Erwin Neher s 60 glasovi;

v razredu za umetnosti: Vinko Globokar z 59 glasovi;

Georgi Konstantinovski z 52 glasovi;

Mateja Matevski z 58 glasovi;

Zlatko Ugljen s 53 glasovi.

Po razglasitvi volilnih rezultatov za nove člane je predsednik volilne komisije ugo-

tovil, da so bili vsi kandidati izvoljeni.

Podpredsednica SAZU se je zahvalila članom verifikacijske in volilne komisije

za opravljeno delo, vsem navzočim pa za sodelovanje in udeležbo na skupščini.

Hkrati je čestitala vsem novoizvoljenim članom. Nato je sporočila datum podeli-

tvene skupščine, ki bo 20. junija 2007, ter skupščino zaključila ob 12. uri.

Zapisala: Glavni tajnik:

Irena Sbil Novak Akademik Matija Gogala

224

RAZREDI SAZU

Razred za zgodovinske in družbene vede

Razred za zgodovinske in družbene vede je imel v letu 2007 štiri seje: 15. mar-

ca, 21. maja, 16. oktobra in 12. decembra. Na teh sejah so prevladovale tri osrednje

teme: (I) priprava na volitve, njihov potek in rezultati; (II) odzivanje na razvoj

znanosti v Sloveniji, zlasti v zvezi z njenim ocenjevanjem in z oceno osnutka za-

kona o razvoju znanosti in visokega šolstva; (III) raziskovalno, organizacijsko in

publicistično delo na področju zgodovinskih in družbenih ved, ki je bilo v letu

2007 dokaj bogato, če sodimo po številu znanstvenih srečanj in knjižnih objav.

Naj najprej strnemo poglavitne rezultate tega dela, kot jih razodevajo zapisniki

razrednih sej in glavni dogodki v okviru cele SAZU.

Na prvi razredni seji, ki je potekala 15. marca, so bila v ospredju predvsem

tri vprašanja. Prvi razred, ki je skladno s predpisi in dogovorjenimi roki pripravil

seznam svojih kandidatov za izredne, redne in dopisne člane, ni izrazil nobenih

pripomb na izbor kandidatov v drugih razredih. Glede bodočih volitev (2009) je

bilo soglasno podprto mnenje, da bi morali pri izboru kandidatur upoštevali v

večji meri tiste vede, ki so v SAZU slabo zastopane ali celo brez predstavnika.

Pri razpravi o sedaj veljavni metodologiji vrednotenja raziskovalnih rezul-

tatov znanstvenega dela je bilo poudarjeno, da je neustrezno ocenjevanje kvan-

titete (»točkovanje«) znanstvenega dela brez upoštevanja vsebine. Zelo sporno je

»točkovanje« po rangu revij, saj je mednarodno vrednotenje pristransko v prid

objav na angleškem govornem področju. Neustrezno slabo je ocenjeno objavljanje

v zbornikih simpozijev, ki praviloma po kvaliteti in pomenu presegajo posamezne

letnike revij. Neustrezno je tudi ocenjevanje raziskovalcev po številu citatov, saj je

to večkrat bolj odvisno od razvitosti neke vede ali njenega področja kot od kvali-

tete objavljene razprave. Poenotenje metodologije vrednotenja znanstvenega dela

je izrazito v prid naravoslovnih znanosti in lahko prizadene razvoj posameznih

humanističnih in družboslovnih ved oziroma posameznih njihovih področij.

Razred je podprl objavo rezultatov projekta z delovnim naslovom Zbornik

o ženskah, kolektivno delo več uveljavljenih raziskovalk s področja družbenih in

zgodovinskih ved. Prav tako je podprl dve pobudi izr. člana Jožeta Pirjevca: (1)

Načrt z delovnim naslovom Bela knjiga o 'fojbah', katerega končni rezultat naj

bi bila publikacija z objavo gradiva iz britanskih, italijanskih, nemških, jugoslo-

vanskih in ruskih arhivov, ki bi objektivno in znanstveno neoporečno osvetlila

dogodke na Primorskem ob koncu 2. svetovne vojne. Knjiga naj bi obenem slu-

žila kot odgovor na pritiske italijanske strani (državne politike in dela javnega

225

mnenja) v zvezi z razlago spornih dogodkov. (2) Podpore je bil deležen predlog,

da bi SAZU navezala stike z akademijami Češke, Poljske in Hrvaške, držav, ki so

podobno kot Slovenija izpostavljene pritiskom in napačnim interpretacijam zgo-

dovine v zvezi s pregonom ali izselitvijo pripadnikov nemške manjšine (Poljska in

Češka) oziroma italijanske manjšine (Hrvaška in Slovenija). Akademije teh štirih

držav naj bi po pripravljalnem sestanku organizirale skupen mednarodni simpo-

zij, na katerem bi strokovnjaki različnih ved in narodnosti osvetlili problematiko

povojnega prostovoljnega ali prisilnega odhoda nemške in italijanske manjšine iz

omenjenih držav.

Na drugi seji se je razred za zgodovinske in družbene vede posvetil analizi

osnutka Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti. Besedilo,

ki ga je predložilo Ministrstvo za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje, je bilo

po mnenju članov razreda konceptualno neprimerno in v posameznih vprašanjih

pomanjkljivo. Posebej so bili izpostavljeni kot neprimerni tisti členi osnutka, ki so

pomenili omejevanje avtonomije univerze v smislu njenega podrejanja državni in

politični kontroli, prav tako členi, ki so govorili o povezovanju in razdruževanju

visokošolskih in raziskovalnih ustanov z odpiranjem možnosti privatizacije in

decentralizacije visokega šolstva. Kot neustrezni so bili ocenjeni še številni drugi

predlogi v osnutku, zato je I. razred upravičeno izrazil pričakovanje, da bo besedi-

lo bodočega zakonskega predloga konceptualno, vsebinsko in oblikovno bistveno

boljše od obravnavanega besedila.

Tako kot za celotno SAZU so bile tudi za I. razred najpomembnejši dogodek

volitve 1. junija 2007. Te so okrepile predvsem članstvo oddelka za zgodovinske

vede, ki je dobil novega izrednega člana Petra Štiha in novo redno članico Bibo

Teržan. Od treh novih dopisnih članov sta dva s področja zgodovinskih ved (bri-

tanski muzikolog Niall O'Loughlin in avstrijski zgodovinar Karl Stuhlpfarrer ) in

eden s področja družbenih ved (ameriški družboslovec Henry Teune ). Vsi kandi-

dati I. razreda so dobili prepričljivo visoko število glasov. Številčno stanje v I. ra-

zredu se je z okrepitvijo predvsem zgodovinskega oddelka spremenilo tako, da sta

oddelka skoraj izenačena. Oddelek za zgodovinske vede šteje 6 rednih, 2 izredna

in 10 dopisnih članov, oddelek za družbene vede pa 6 rednih, 3 izredne in 8 dopi-

snih članov. Nerešeno vprašanje, ki se prenaša na prihodnje volitve v letu 2009, je

neustrezna zastopanost nekaterih ved, zlasti s področja družboslovnih znanosti

(v sedanjem članstvu niso zastopane ekonomske znanosti, premalo zastopane so

tudi pravne znanosti), v manjši meri tudi pri zgodovinskih vedah (brez zastopni-

ka je umetnostna zgodovina).

Obe jesenski seji, 16. oktobra in 12. decembra, sta bili posvečeni v prvi vrsti

oceni opravljenega dela in kratkoročnim delovnim načrtom, predvsem na publi-

cističnem področju. Med zaključenimi projekti, pri katerih je sodeloval I. razred,

naj navedemo naslednje: (1) objava zbornika simpozija o Antonu Trstenjaku (An-

ton Trstenjak : 1906–1996 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici roj-

226

stva in 10-letnici smrti (ur. T. Hribar, J. Krašovec, J. Musek, M. Polič, J. Ramovš,

M. Pavčnik); (2) simpozij v čast pred desetletjem preminulega akademika Sergi-

ja Vilfana v maju in izid zbornika referatov jeseni 2007 (Arhivistika, zgodovina,

pravo: Vilfanov spominski zbornik – Gedenkschrift für Sergij Vilfan – Vilfan's

memorial volume, ur. T. Šenk; (3) zbornik Problemi demokracije na Slovenskem

v letih 1918–1941 : zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006 (ur. J.

Pirjevec, J. Pleterski); (4) kolektivno delo z naslovom Pozabljena polovica : portreti

žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (ur. A. Šelih, M. Antić, A. Puhar, T. Rener,

R. Šuklje, M. Verginella), po vsebini predstavitev 129 žensk, ki so se uveljavile

na različnih področjih javnega življenja; (5) izid obsežne arheološke monografije

akad. Staneta Gabrovca o Stični (Stična II/1 – Gomile starejše železne dobe. Ka-

talog; Ljubljana 2006 (knjiga je izšla spomladi 2007); (6) izid razprave nemškega

zgodovinarja Friedricha Lotterja o Judih v pozni antiki in zgodnjem srednjem

veku, ki je bila v obliki predavanja predstavljena na SAZU v oktobru 2005 (Pogoji

za sobivanje kristjanov in judov ter njihova vprašljivost zaradi prisilnih spreobr-

nitev in izgonov v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, Zgodovinski časopis

61, 2007, str. 5–45); (7) na pobudo I. razreda je nastopil na SAZU z vabljenim pre-

davanjem nemški arheolog Hermann Parzinger.

Anton Vratuša je bil pobudnik simpozija z naslovom Panonski prostor in lju-

dje med dvema tromejama, ki je potekal 9. in 10. novembra 2007 v Murski Soboti,

obravnaval pa je raznovrstno problematiko tega obmejnega prostora (kulturna in

politična zgodovina, manjšinska problematika, sedanje razmere na stičišču več

držav, narodov (opaženo je bila zastopana romska problematika) in veroizpovedi.

Zbornik (več kot 30 referatov) bo izšel v letu 2008. Jože Pirjevec , ki je 26. maja

2006 organiziral (prvi) simpozij o Pariški mirovni konferenci, je bil pobudnik

in soorganizator (drugega) simpozija o Pariški mirovni konferenci, ki je potekal

v Zagrebu 7. in 8. decembra. Referati obeh simpozijev bodo objavljeni v skupni

publikaciji v letu 2008.

V pripravi je nekaj publikacij, ki bodo izšle v letu 2008. S področja ved, ki jih

zastopa oddelek za zgodovinske vede, sta v pripravi dve knjigi: (1) sklepni del ar-

heološke monografije o Stični; (S. Gabrovec, Stična II/2); (2) izbrane razprave do-

pisnega člana Hansa-Dietricha Kahla o zgodovini Karantanije in vzhodnoalpskih

dežel v zgodnjem in visokem srednjem veku (ur. P. Štih in R. Bratož). V pripravi

je večje število publikacij članov oddelka za družbene vede: (1) Veljko Rus , Tretja

pot ali brezpotje; (2) Anton Vratuša , Vodnik po stezah kulturne in naravne dedi-

ščine; (3) Zdravko Mlinar , Bivalno okolje v globalni informacijski dobi (2. del); (4)

Mireille Delmas Marty, Preureditev oblasti (slovenski prevod francoske študije);

(5) Marijan Pavčnik , Izročilo pravne znanosti (monografija); (6) terminološki slo-

var s področja sociologije (Veljko Rus, Slavko Splichal ); (7) objava korespondence

Avgusta Pavla (Anton Vratuša v sodelovanju z Zinko Zorko, članico II. razreda

SAZU).

227

Dva člana I. razreda sta praznovala v letu 2007 življenjski jubilej: 14. junija

je dopolnil 60 let Slavko Splichal , 25. julija Biba Teržan . Ob priložnosti počastitve

njenega jubileja je bil predstavljen zajeten zbornik razprav v njeno čast (Scripta

praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla, 44). Med pomembnimi uspehi čla-

nov I. razreda velja omeniti dve visoki priznanji. Jože Pirjevec je postal ambasador

znanosti Republike Slovenije v letu 2007. Dopisni član Sergio Tavano je dobil vi-

soko državno odlikovanje (commendatore), s katerim ga je nagradil predsednik

republike Italije Giorgio Napolitano za življenjsko delo na področju znanosti, kul-

ture in utrjevanja obmejnega sožitja.

Rajko Bratož

Razred za filološke in literarne vede

Razred je ob koncu leta 2007 štel 14 rednih, 2 izredna in 14 dopisnih članov.

Izredni član Simoniti je bil na volilni skupščini izvoljen v rednega člana, razred pa

je dobil tudi nova dopisna člana, Ericha Prunča (univerza v Gradcu) in Christiana

Hannicka (univerza v Würzburgu). Med letom sta umrla dopisna člana Zoran

Konstantinović in Leopold Kretzenbacher . – Akad. Orešnik je bil za svoje življenj-

sko delo nagrajen z najvišjim državnim priznanjem, Zoisovo nagrado.

Do srede leta je bil tajnik razreda akad. Kmecl, s 1. julijem je tajništvo prevzel

akad. Simoniti, njegova namestnica je izredna članica Zinka Zorko . Razred je v

tem letu načrtoval, se usklajeval in sklepal na treh sejah.

Na njih se je med drugim opredeljeval tudi do osnutka novega zakona o viso-

kem šolstvu. Svoje predloge so v pisni obliki predložili akademiki Kmecl, Gantar,

Orešnik in Paternu, v živahni razpravi pa je bilo opozorjeno tako na slabe kakor

tudi na nekatere dobre strani zakonskega osnutka. Povzetek razprave je tajnik ra-

zreda Kmecl posredoval predsedstvu SAZU. – Iz prejšnjega leta se je nadaljevala

tudi diskusija o statusu rezijanščine v zvezi s poskusi, da bi jo razglasili za samo-

stojen jezik (v okviru določanja standarda pri »ISO 639-3 Registration Authority«).

Razveseljivo je dejstvo, da se je pobudnik Han Steenwijk (profesor slavistike na

univerzi v Padovi) zaradi poprejšnjih ostrih intervenc SAZU vendarle odpovedal

temu svojemu predlogu, ki bi lahko prinesel nezaželene, kulturnopolitično in tudi

politično nevarne posledice za status Rezijanov kot pripadnikov slovenskega naro-

dnega telesa. Sklenjeno je bilo tudi, da akad. Toporišič v sodelovanju z akad. Pater-

nujem in izr. članico Zorkovo pripravi publikacijo, ki bi jo o vprašanju rezijanščine

objavila SAZU. V njej naj bi bile poleg spremne besede in predgovora natisnjene

štiri temeljne jezikoslovne razprave izpod peres najkompetentnejših slovenskih

avtorjev (Ramovš, Rigler, Logar, Toporišič). Besedilo bi izšlo v slovenskem izvirni-

ku in italijanskem prevodu prof. Liliane Spinozzi Monai (Čedad). Ob koncu leta je

228

bil prevod narejen, tako da bo izid publikacije sledil v letu 2008. – Akad. Orešnik

je opozoril na predlog senata Univerze v Ljubljani, da prepove vpis na primerjal-

no slovansko jezikoslovje in primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov, zato

je vodstvo SAZU na podlagi sklepa našega razreda doseglo, da je bil naš ugovor

upoštevan in predlog o prepovedi umaknjen. – Akad. Gantar je kot član odbora za

Zoisovo priznanje večkrat opozarjal, da je zadnja leta presenetljivo malo predlogov

za priznanje s področja humanistike. Razred je zato priporočil, da bi člani razreda

za priznanje predlagali zlasti mlajše raziskovalce, npr. iz ZRC SAZU, za delo v

zadnjih sedmih letih. – Večkrat je bilo na sejah opozorjeno tudi na Trubarjev ju-

bilej v letu 2008, ki ga bo treba primerno zaznamovati tudi v okviru SAZU. Akad.

Kmecl je pogrešal koordinacijo različnih pobud, ki prihajajo tako iz slovenskih kot

iz nemških institucij. Predlagal je, naj poteka na SAZU samo slovesna proslava,

na kateri bi predstavili Trubarjevo delo. Na SAZU naj bi poseben koordinacijski

odbor urejal te aktivnosti v okviru uresničevanja možnega in ustreznega.

Akad. Krašovec, predsednik IOSOT (International Organization for the Stu-

dy of the Old Testament), je odigral pomembno in vidno vlogo pri organizaciji

in izvedbi 19. mednarodnega kongresa IOSOT, ki je bil v Ljubljani v dneh od 12.

do 20. julija 2007. Velika odmevnost kongresa je pomenila nesporno afirmacijo

tudi slovenske biblicistike. Zainteresirani člani razreda so za osebne potrebe pre-

jeli po en izvod faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma skupaj

z znanstvenim komentarjem v okviru mednarodne zbirke Biblia Slavica. – Sep-

tembra 2007 je potekal na SAZU dvodnevni simpozij ob stoletnici rojstva Antona

Ocvirka, ki so ga pripravili predstavniki našega razreda, Inštituta za slovensko

literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelka za primerjalno književnost Fi-

lozofske fakultete v Ljubljani in Slovenskega društva za primerjalno književnost.

Simpozij je v svojem drugem delu obravnaval tudi današnje probleme in dileme

primerjalne književnosti in njen prihodnji razvoj. – Akad. Orešnik je imel 28. no-

vembra 2007 dobro obiskano predavanje Moji pomisleki glede tvorbene skladnje.

V uredništvu akad. Toporišiča je ob koncu leta izšel 20. zvezek Razprav na-

šega razreda s članki in prispevki 23 jezikoslovcev in jezikoslovk. V sozaložništvu

SAZU in ZRC sta izšla tudi dvojezična knjiga akad. Krašovca Svetopisemska la-

stna imena: fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje svetopisemskih la-

stnih imen / Biblical Proper Names: Phonetic, Etymology, Translation and Tran-

sliteration in 5. (zadnji) zvezek Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki ga je

pripravil dr. Marko Snoj.

V debati o novem vodstvu SAZU so člani razreda za prihodnjega predsedni-

ka soglasno predlagali akad. Jožeta Trontlja.

Razred je po dogovoru z umetniškim razredom pripravil nov slovenski pre-

dlog za Nobelovo nagrado za književnost; predlog je pripravil akad. Kermauner.

Primož Simoniti

229

Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in od-

delek za tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2007 16 rednih, 7 izrednih in

18 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede

10 rednih, 4 izredne in 12 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih,

3 izredne in 6 dopisnih članov. Kot novi izredni član je bil izvoljen Raša Pirc . Nova

dopisna člana sta postala Nobelov nagrajenec Peter Mansfield in Anton Mavretič .

Umrla sta redni član Ljubo Golič in dopisni član Donald Michie .

V letu 2007 je imel razred štiri redne seje: 15. februarja, 15. marca, 21. junija

in 25. oktobra. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sesta-

jata tudi samostojno. Razred vodijo akad. Peter Fajfar kot tajnik razreda, akad.

Josip Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede

in akad. Igor Grabec kot načelnik oddelka za tehniške vede.

Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne

baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s ka-

terimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na

svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in spreje-

majo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge

v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo

strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje

aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev

financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.

V začetku leta se je razred ukvarjal s predlogi za nove člane. Člani razreda so se

ob upoštevanju omejenega števila prostih mest za nove izredne člane dogovorili, da

ima v tokratnem volilnem obdobju prednost kandidat oddelka za matematične, fizi-

kalne in kemijske vede in predlagali kandidata tega oddelka. Razred je predlagal tudi

dva nova dopisna člana, po enega iz vsakega oddelka. Vsi trije predlagani kandidati

so bili izvoljeni na volilni skupščini SAZU. V razredu je bila opravljena tudi temeljita

obravnava predlogov kandidatov, ki so jih pripravili drugi razredi. Razred je imel

več pripomb, ki so se nanašale predvsem na pripravljen material. Pripombe so drugi

razredi upoštevali tako, da so predloge dopolnili ali pa dali ustrezna pojasnila.

Razred je nadaljeval z razpravami o Metodologiji vrednotenja rezultatov znan-

stvenoraziskovalnega dela. Na podlagi pripomb in predlogov članov razreda je

delovna skupina, ki so jo sestavljali tajnik razreda, oba načelnika oddelkov in oba

predsednika znanstvenih svetov ARRS, pripravila predlog stališč, ki jih je razred po

diskusiji na seji razreda posredoval predsedstvu SAZU. Razred je bil mnenja, da naj

ARRS pripravi pregled financiranja raziskav (deleže po posameznih področjih) v ti-

stih razvitih državah, ki so nam za zgled, pregled načinov odločanja o financiranju

raziskav v teh državah in primerjavo kvalitete posameznih področij pri nas s področji

v teh državah. Nadalje je razred menil, da je pri ocenjevanju kvalitete treba upošteva-

230

ti specifiko področij, ki se lahko tudi znotraj posameznih ved med seboj znatno raz-

likujejo, ob upoštevanju mednarodne primerljivosti z vodilnimi v EU. Bibliometrični

kazalci naj bodo le pomoč pri oceni znanstvene vrednosti, ki jo lahko podajo le pri-

merno kvalificirani recenzenti. Svet vede naj ob vsakokratnem ocenjevanju pregleda

podatke za posamezne ocene, končne ocene potrdi in v primeru večjega razkoraka

med bibliometričnimi kazalci in oceno recenzentov odloči o oceni. Mnenje razreda

je bilo skupaj z mnenji drugih razredov osnova za mnenje SAZU, ki je bilo poslano na

ARRS. Mnenje SAZU je bilo v veliki meri upoštevano pri dopolnitvah metodologije.

Pokazalo se je, da lahko SAZU, tudi s pomočjo dobrega sodelovanja predsednikov

posameznih znanstvenih ved, pozitivno vpliva na znanstveno politiko v Sloveniji.

Zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče organizirati sestanka razreda, na kate-

rem bi razpravljali o osnutku predloga novega zakona o visokem šolstvu in razisko-

valno-razvojni dejavnosti. Člani razreda so bili pozvani, naj izrazijo svoje mnenje v

pisni obliki po elektronski pošti. Večinsko je bilo podprto mnenje, naj SAZU podpre

stališče rektorske konference, da osnutek predloga zakona ni primerna podlaga za dis-

kusijo in ne nudi ustrezne podlage za urejanje področja znanosti in visokega šolstva.

V letu 2006 je razred izvolil tri znanstvene svetnike. Vsi trije so aktivni v Sve-

tu za energetiko, ki ga vodi akad. Janez Peklenik . Ta svet je v letu 2007 formiral de-

lovno skupino, ki je na osnovi temeljite analize energetskih problemov v Sloveniji

pripravila nacionalni raziskovalni in razvojni projekt O celoviti izrabi obnovljivih

virov energije v Sloveniji. V raziskovalni sistem bodo povezane in koordinirane

vse raziskovalne in razvojne skupine, ki so doslej delovale na teh pomembnih po-

dročjih energetske problematike. Pri znanstvenih svetnikih se je pojavilo vpraša-

nje, kako naj bi jih vključili v delo razreda. Ali bi npr. svetnike vabili na določene

seje razreda? Razred je sprejel sklep, da so znanstveni svetniki lahko povabljeni

izključno na tiste seje, ki so v celoti posvečene specifični problematiki, npr. vpra-

šanjem energetike. Pri tem nimajo pravice glasovanja. Ni pa primerno, da bi jih

vabili na druge seje ali na posamezne točke dnevnega reda.

Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje.

Akad. Boštjan Žekš je predsednik SAZU in po svoji funkciji član številnih orga-

nov izven SAZU, akad. Branko Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodno

sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovne

znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akad. Robert

Blinc vodi Odbor za trajnostni razvoj SAZU. Izredni član Tadej Bajd je predse-

dnik upravnega odbora ARRS in član Odbora RS za Zoisovo nagrado. Akad.

Gabrijel Kernel in izredni član Igor Emri sta predsednika znanstvenih svetov za

naravoslovje in tehniko pri ARRS. Akad. Ivan Bratko je prejel Zoisovo nagrado za

vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju umetne inteligence. Akad.

Robert Blinc je postal častni član IJS. Akad. Dušan Hadži je prejel veliko Preglovo

nagrado Kemijskega inštituta za raziskovalno delo. Akad. Branko Stanovnik je

prejel nagrado In Memory of Professor A. N. Kost, ki jo podeljujejo Internatio-

231

nal Scientific Partnership Foundation, Lomonosov Moscow State University in

Mendeleev Russian Chemical Society. Akad. Janez Peklenik je ob 40-letnici CIRP

International Seminars on Manufacturing Systems prejel nagrado CIRP – The

International Academy for Production Engineering. Zveza strojnih inženirjev

Slovenije je akad. J. Peklenika odlikovala z nagrado za življenjsko delo.

Peter Fajfar

Razred za naravoslovne vede

Razred je ob koncu leta 2007 imel 14 rednih, dva izredna in 11 dopisnih čla-

nov. Dosedanji izredni član IV. razreda dr. Robert Zorec je bil v letu 2007 izvoljen

za rednega člana, izvoljena pa sta bila tudi dva nova izredna člana dr. Tatjana Av-

šič-Županc in dr. Boštjan Kiuta ter nov dopisni član dr. Erwin Neher. Med letom

je umrl dopisni član Milan Maceljski .

Razred je imel v letu 2007 štiri seje in več neformalnih posvetovanj. Na sejah

smo razpravljali o kandidatih za nove člane našega in drugih razredov, o kan-

didatih za novo vodstvo SAZU, o stališčih SAZU glede raziskovalne politike v

Sloveniji in delovanju ARRS ter o stališčih SAZU o uvajanju gensko spremenjenih

organizmov v Sloveniji.

Na sejah smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih na-

ravoslovnih ved v osnovnih in srednjih šolah ter prispevali stališča za pismo pred-

sednika SAZU Zavodu za šolstvo in Biološkemu društvu Slovenije.

Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah naših publikacij.

Acta Carsologica, letnik 36 (2007). V letu 2007 smo izdali tri številke revije

v novem, bolj ustreznem formatu in novi grafični podobi. Vsega skupaj je obja-

vljenih okoli 50 prispevkov s kraško vsebino avtorjev z vsega sveta, med njimi je

tudi vrsta vodilnih svetovnih strokovnjakov. Ena številka je tematska, posvečena

vprašanjem starosti krasa, pripravljena v sodelovanju s krasoslovnim inštitutom

iz ZDA. Eno pomembnih priznanj, ki jih je revija prejela v letu 2007, je nedvomno

vključitev v sistem SCI (Science Citation Index). To je druga krasoslovna revija na

svetu, ki je vključena v to obdelavo podatkov.

V letu 2007 sta izšla dva zvezka Razprav IV. razreda SAZU (48/1 in 48/2). Prvi

zvezek je geološki, oziroma paleontološki, z devetimi razpravami. Drugi zvezek je

biološki, predvsem s področja botanike in obsega 6 daljših razprav. V razredu in ure-

dniškem odboru smo razpravljali o novem imenu, formatu (obliki) in sploh posodo-

bitvi revije. Priložnost za to uresničitev načrtujemo v letu 2009 ob 50. letniku revije.

V okviru sodelovanja SAZU na srečanjih Nobelovih nagrajencev, ki je leta

2007 potekalo od 1. do 6. julija v mestu Lindau, je bilo v IV. razredu predlagano,

da se srečanja udeleži mladi raziskovalec Jernej Jorgačevski, doktorand v Labo-

232

ratoriju za nevroendokrinologijo in molekularno celično fiziologijo, Medicinske

fakultete na Univerzi v Ljubljani. Na spletni strani organizatorjev srečanja je bilo

objavljeno poročilo srečanja. V njem so navedeni vsi dogodki, ki so potekali med

srečanjem, kot tudi izjave Nobelovih nagrajencev in nekaterih udeležencev sre-

čanja. Med izjavami je tudi izjava predstavnika mladih udeležencev, kjer je bil

izbran udeleženec iz Slovenije. To je Jernej Jorgačevski (stran 8 poročila, v prilogi

in na spletu: http://www.lindau-nobel.de/content/section/2/17/).

V sodelovanju s Slovenskim fiziološkim društvom smo 20. septembra 2007

organizirali na Univerzi v Mariboru enodnevni simpozij z naslovom Celična fizi-

ologija, kjer so sodelovali tuji in domači predavatelji.

Razred je pričel s pripravami za soizvedbo mednarodnega simpozija Meha-

nizmi eksocitoze, ki bo na SAZU v času od 22. do 25. maja 2008.

Razred posebej spremlja delovanje Alpskega foruma in UEAA (Union of Eu-

ropean Academies for Science Applied to Agriculture, Food and Nature).

Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU (I. Gams, M.

Gogala, A. Kranjc, J. Maček, M. Zupančič), organih ZRC SAZU (I. Gams, M. Go-

gala, A. Kranjc, I. Kreft, J. Maček, M. Pleničar, D. Turnšek, I. Vrišer, M. Zupančič)

in državnih organih (M. Gogala, A. Kranjc, I. Kreft, J. Maček, R. Zorec).

Ivan Kreft

Razred za umetnosti

Razred je imel ob koncu leta 14 rednih, 5 izrednih in 14 dopisnih članov.

Petega februarja je umrl dopisni član Slavko Mihalić . Članek o umrlem Slav-

ku Mihaliću je v Delu objavil Ciril Zlobec .

V letu 2007 je imel razred 6 sej.

Glede na številne predloge, pobude in sprotna dogajanja, na katera se je ra-

zred odzival, so ob delu in izpolnjevanju že prej dogovorjenih nalog razreda te

predstavljale osrednji vsebinski del naših sej.

Posamezna področja in sklopi dogovorjenih vsebin, ki jih je razred opredelil

kot prioritetna, so bila obravnavana kot naloge.

V tem kontekstu se pojavljajo zadolžitve, kot primer navajam zbornik razreda

za umetnosti v treh delih, ki bo v celoti zaobjemal obdobje dobrih osmih let do

izida zadnje III. knjige v letu 2008.

Prav tako tudi številne druge oblike dela in odzivanje razreda za umetnosti

na tekoča dogajanja, ki so bila predmet dogovorov in sklepov in so tako po času

uresničevanja kot po vsebinski tematiki navzoča na naših sejah daljše obdobje.

Tako so bila različna vprašanja in naloge s področja literature, glasbe ali li-

kovno-arhitekturnih umetnostnih strok v delu razreda obravnavana v sklopih,

233

kot jih narekujejo notranje spodbude in vsi drugi dejavniki, ki predstavljajo odziv

na sprotna dogajanja v širšem kulturnem prostoru.

Vprašanje uveljavljanja stališč SAZU na področju urbanizma in arhitekture

je glede na širši kulturni interes in pomen področja vseskozi močno prisotno. Oči-

ten vpliv specifičnih centrov moči, ki ga predstavljajo različne kapitalske poveza-

ve, največkrat mimo upoštevanja najboljših predlogov urbanistično-arhitekturne

stroke in spomeniškega varstva, predstavlja gotovo eno od najbolj razvejanih za-

dolžitev razreda v pogledu raziskovanja, odzivanja in delovanja. Vsekakor gre za

problem širokega kulturnega pomena.

Postopki v volilnem letu in predlogi za napredovanje, izvolitve izrednih in

dopisnih članov so bili na dnevnem redu sej prve polovice leta. Po sklepu pred-

sedstva SAZU o prostih mestih za izvolitve novih članov, za napredovanje v redno

članstvo in izvolitve dopisnih članov, je razred za umetnosti predlagal naslednje

kandidate: za novega izrednega člana pisatelja Saša Vuga , za napredovanje v redno

članstvo Emerika Bernarda, Janeza Matičiča, Toneta Pavčka in Marka Mušiča in

za dopisne člane: Vinka Globokarja, Georgija Konstantinovskega, Mateja Mate-

vskega in Zlatka Ugljena. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni na volilni skup-

ščini SAZU 1. junija 2007.

Potrebno je omeniti, da se pri kadrovanju za dolžnosti v predsedstvu SAZU

ali za tajnika razreda zmeraj znova pojavlja vprašanje o smiselnosti določila sta-

tuta SAZU o gornji starostni omejitvi, ki ne dopušča opravljanja teh dolžnosti v

starosti nad 75 let! Glede na številčno omejene možnosti pri izboru možnih kan-

didatov ima razred za umetnosti zmeraj znova težave glede tega, zato je prišlo do

predlogov za spremembo tega določila.

Pomembna je tudi pobuda V. razreda za nove člane s področja umetnostne

zgodovine, umetnostne teorije in muzikologije, ki so po dosedanji strokovni pri-

padnosti bili praviloma člani I. razreda za zgodovinske in družbene vede. S smrtjo

posameznih nosilcev omenjenih strokovnih področij je prvi razred, z njim pa ce-

lotna akademija, izgubil za umetnost pomemben komplementarni, to je teoretski

del. Ker je po dosedanji sestavi in zastopanosti strok v SAZU razred za umetnosti

najbližji področju naštetih teoretskih strok, je bilo dogovorjeno, da v času priprav

na prihodnje volitve novih članov I. in V. razred skupaj naredita predlog kandi-

datov za izvolitve. Na predlog V. razreda je bil na zadnjih volitvah v letu 2007 že

izvoljen dopisni član I. razreda muzikolog dr. Niall O'Loughlin .

Na posameznih sejah razreda so bile pomembnejše zadeve v obravnavi skla-

dno z že omenjenimi okvirnimi načrti, ob tem pa na prvi januarski seji še oble-

tnice umrlih članov SAZU (Jože Plečnik , France Mihelič , Marjan Kozina , Lojze

Spacal, Edvard Ravnikar idr.) in oblike počastitve.

V Plečnikovem letu je predsednik SAZU akademik dr. Boštjan Žekš posredo-

val razredu za umetnosti pismo civilne iniciative Ljubljana - Trnovo v zadevi zazi-

dave zelene površine med Plečnikovo hišo in Trnovsko cerkvijo. Pisno nasproto-

234

vanje celotnega razreda, ki ga je oblikoval Marko Mušič proti zazidavi območja, ki

ga je Plečnik leta 1943 opredelil kot park, je bilo posredovano predsedstvu SAZU

in skupaj s stališčem predsedstva SAZU poslano ljubljanskemu nadškofu, županu

Ljubljane, ministru za kulturo in ministru za okolje in prostor. Mnenja in stališča

SAZU niso bila upoštevana, saj so se jeseni na tem prostoru že začela dela za gra-

dnjo doma ostarelih.

V juliju je bil natisnjen prevod v angleščino II. dela zbornika razreda za ume-

tnosti Slovenski književniki akademiki. Uredil in uvod je napisal Kajetan Kovič ,

ki je 16. oktobra 2007 na tiskovni konferenci v Prešernovi dvorani SAZU tudi

celovito predstavil to delo.

Priprave na 100-letnico rojstva Zorana Mušiča v letu 2009 so privedle do se-

stave devetčlanskega iniciativnega odbora, ki mu predseduje Niko Grafenauer . Za

SAZU so v njem še E. Bernard, J. Bernik, A. Jemec in T. Šalamun, za Narodno

galerijo dr. Barbara Jaki, za Moderno galerijo prof. Breda Ilich Klančnik, kot so-

delavca pa še Alenka Puhar in Gojko Zupan.

Na novembrski seji razreda je bilo na podlagi širše razprave o igralništvu v

Sloveniji, še posebej na Goriškem, sklenjeno, da Saša Vuga oblikuje zapis, o kate-

rem bomo razpravljali v razredu in ga posredovali predsedstvu SAZU. Izjemno

veliko zanimanje in vsesplošni odziv članov umetniškega razreda na to vprašanje

sta bila strnjena v sklep, ki je bil uresničen v članku Saša Vuge: Las Vegas na Go-

riškem? Besedilo je bilo posredovano uredništvu Sobotne priloge Dela, vendar do

objave ni prišlo! Razred od uredništva ni prejel obrazložitve zakaj.

Na pismo tajnika II. razreda Primoža Simonitija, da predlagajo kot kandidata

za Nobelovo nagrado Draga Jančarja, je bil posredovan razredu za literarne in fi-

lološke vede tudi vnaprejšnji sklep razreda za umetnosti, sprejet na 20. seji razreda

dne 18. januarja 2006, »da je naslednji kandidat razreda za umetnosti za Nobelovo

nagrado Drago Jančar «.

Ob naštetih dejavnostih razreda v letu 2007 je potrebno omeniti še nekatere

pobude, načrte in sklepe, ki so na poti uresničitve v bližnji prihodnosti. Mednje

sodi posvet o življenju in delu Lojzeta Kovačiča v letu 2008, organizacija predava-

nja za celotno SAZU o načrtih in namerah glede urbanističnih in arhitekturnih

posegov v Ljubljani in uresničitev nekaterih predlogov in sklepov, do katerih smo

se opredelili znotraj strokovnih področij, zastopanih v SAZU.

Andrej Jemec

Razred za medicinske vede

Razred za medicinske vede (RMV) je imel ob koncu leta 7 rednih, 6 izrednih

in 8 dopisnih članov. Med letom sta umrla redni član akademik Andrej O. Župan-

235

čič in dopisna članica dr. Anne McLaren . Razred se je v letu 2007 sestal na štirih

rednih sejah. Na njih je razpravljal o naslednjih pomembnejših temah.

Razred je nadaljeval aktivnosti v zvezi z volitvami novih članov v SAZU. Pre-

dlagana in sprejeta v SAZU sta bila dva nova izredna člana dr. Janez Lamovec in

prof. dr. Bojan Čerček (nerezidenčni član), v rednega člana je napredoval prof. dr.

Janez Sketelj . Razred je obravnaval tudi kandidate drugih razredov in pripombe 3.

razreda na izbor kandidatov.

Člani RMV so se vključili v razpravo o dopolnitvah in spremembah ocenjeva-

nja projektov in programov, ki ga izvaja Javna agencija za raziskovalno dejavnost

RS (ARRS). Kot gost je sodeloval prof. dr. Eldar Gadžijev, član Znanstvenega sveta

Agencije s področja medicine. Člani so menili, da je novi postopek ocenjevanja raz-

iskovalnega dela za področje medicine korak na slabše v primerjavi z dosedanjim

sistemom. Razred se je zavzel za heterogenost ocenjevalnih postopkov in večjo av-

tonomijo po posameznih vedah. Svet za medicino naj bi dobil večje pristojnosti

pri evalvaciji zbranih podatkov in kazalcev, tako kvalitativnih kot za znanstveno

uspešnost. Odločal naj bi o kazalcih znanstvene uspešnosti, pa tudi o recenzentih.

Razred je začel z obravnavo zelo aktualne teme o zagatah in priložnostih par-

tnerstva med javnim in zasebnim zdravstvom. Na sejo smo povabili doc. dr. Jane-

za Bajca, predstojnika privatnega Kirurškega sanatorija Rožna dolina. Poudaril je,

da privatna bolnišnica v Sloveniji brez javne koncesije ne more finančno uspešno

delovati, vsaj dokler se ne razvijejo privatne zdravstvene zavarovalnice. Problem

se mu zdi tudi upad strokovnih ambicij mladih zdravnikov, ki delajo v njegovem

sanatoriju. Člani razreda so navajali uspešne primere privatnega dela v zdravstvu

na področju poliklinične dejavnosti, drugi pa so opozorili na probleme, kot so ne-

enakopraven položaj bolnika v zdravstvu, pobiranje smetane s strani privatnikov

v zdravstvu in siromašenje javnega sistema ter pomanjkanje celovite strategije.

Razred je sklenil nadaljevati razpravo predvsem z usmeritvijo na področje vr-

hunske in akademske medicine v povezavi z raziskovalnim in pedagoškim delom.

Člani razreda so zato sklenili povabiti na sejo generalno direktorico Kliničnega

centra v Ljubljani, ki pa se povabilu ni želela odzvati. Razpravo bomo zaenkrat

odložili.

Člani RMV so razpravljali o osnutku predloga zakona o visokem šolstvu

in raziskovalno-razvojni dejavnosti in posredovali svoja stališča in več pripomb

predsedstvu SAZU. Zavzeli smo se za iskanje kompromisnih rešitev, ki bi bile spre-

jemljive tudi za slovenske univerze in ki ne bi zmanjševale njihove avtonomije.

Na pobudo akademika Trontlja je razred obravnaval predlog novega zako-

na o nalezljivih boleznih. Poudarili smo, da je nova določba v tem zakonu glede

možnosti staršev, da odklonijo obvezno cepljenje svojega otroka, zelo neustrezno

sporočilo javnosti glede te problematike. Raziskave in primeri iz prakse drugih

držav kažejo na nevarnosti takega početja za zdravje nezaščitenih otrok. Razred je

skupaj s Komisijo za medicinsko etiko o tem v Delu objavil svoje stališče.

236

Glede problematike hranjenja medicinske dokumentacije, ki jo je izposta-

vila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc glede na obstoječi zakon o arhivih,

so člani razreda po razpravi podprli stališče Komisije za medicinsko etiko, ki je

predlagala moratorij na obstoječi zakon glede določil, ki zadevajo arhiviranje

medicinske dokumentacije, do priprave novega zakona, pri katerem bi komisija

morala sodelovati. Prav tako razred podpira stališče, da za hrambo psihiatrične

dokumentacije niso potrebna posebna pravila glede na drugo medicinsko doku-

mentacijo.

Razred je po razpravi podprl predlog predsednika Komisije za medicinsko

etiko, da bi se delovanje te komisije razdelilo na dve telesi: državni svet za bioetiko,

ki bi se ukvarjal z načelnimi vprašanji, in komisijo za etično ocenjevanje biome-

dicinskih raziskav na človeku. Na novo bi bilo treba ustanoviti svet za bioetiko, ki

bi imel vlogo posvetovalnega organa v bioetičnih zadevah splošnega pomena. Ker

naj bi imel kolikor mogoče neodvisen status, RMV podpira zamisel, da bi skrbni-

štvo nad svetom prevzela SAZU.

Razred je odprl tudi razpravo o pripravi novele kazenskega zakonika v tistem

delu, ki zadeva evtanazijo. Podpira stališče Komisije za medicinsko etiko, da de-

janje opustitve nekoristnega, nesmiselnega zdravljenja ne bi smelo biti predmet

KZ, če je opustitev v skladu s poklicnimi in etičnimi standardi medicinske stroke.

Odločili smo se, da bo razred začel nekoliko širšo razpravo o problematiki zdrav-

niškega ukrepanja pri kritično bolnih.

V zvezi z volitvami novega vodstva SAZU je razred soglasno podprl kot kan-

didata za novega predsednika SAZU akademika Trontlja, če bi bil on to funkcijo

pripravljen sprejeti, za kar pa si je vzel čas za razmislek.

Janez Sketelj

Kabinet akademika Franceta Bernika

Vodil ga je akad. France Bernik , častni član Slovenske akademije znanosti in

umetnosti. Sodelavka Ana Marija Batič.

Akad. France Bernik je kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesni-

kov in pisateljev predstavil v Ljubljani na tiskovni konferenci dvoje knjig, ki jih

je izdala Študentska založba Litera – Zbrano delo Ludvika Mrzela II in mono-

grafijo Dušana Moravca o Mrzelu. Pripravil je program za naslednje leto in se

dogovoril z Založbo ZRC SAZU, ki bo od leta 2009 izdajala zbirko. Predaval je o

Cankarju nekoč in danes na Vrhniki (6. 2.), o Cankarju in krščanstvu v Gorici v

okviru videmske Fakultete za tuje jezike in književnosti (28. 3.) ter o Cankarju in

svetem pismu na posvetu Urada za verske skupnosti Republike Slovenije (7. 11.).

Sodeloval je z uvodnim referatom Kultura in politika – načelno razmišljanje na

237

simpoziju Inštituta dr. Jožeta Pučnika »Kultura in politika« v Ljubljani (22. 3.).

Udeležil se je slovesnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu

– Toleranztag – in v simpozijskem delu prireditve govoril o temi Über Dialog und

aktive Toleranz (15. 8.). S spominskim prispevkom je sodeloval pri nastajanju treh

dokumentarnih filmov – o Janku Lavrinu, predvajan 20. 3., o Antonu Ocvirku,

29. 10., in o Francu Kersniku Tacu za film »Poslednji graščak« (12. 11.), ki bo

predvajan v letu 2008. Odzval se je vabilom Lions kluba Škofja Loka in predaval

o kulturi (5. 2.) ter Lions kluba Maribor, kjer je na dobrodelni prireditvi sodeloval

z nagovorom (14. 4.).

Akad. Bernik je bil član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti,

član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC

SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko so-

žitje, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar in upravnega odbora Slovenske matice.

Član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedniku vlade

RS in formalno član Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Sloveni-

je.

France Bernik

Svet za varovanje okolja

Programska usmeritev Sveta za varstvo okolja pri SAZU se je v zadnjih letih

bistveno spremenila, saj se je z intenzivnim izvajanjem izpopolnjene zakonodaje

in številnih projektov v okoljski politiki EU in vlade RS izboljšalo reševanje okolj-

skih problemov. Uresničujejo se pomembne smernice EU (IPPC o podjetjih, vo-

dah, podnebnih spremembah, o Naturi 2000 idr.). Člani Sveta so se posvečali ak-

tualnim temam, kot so razmere v Tržaškem zalivu in posebej v Piranskem, ogro-

ženost morja, lokacijska in tehnološka nesoglasja (odlagališča odpadkov, vetrne

elektrarne, novi objekti), zakon o Triglavskem narodnem parku itd. Sodelovali so

v številnih strokovnih in javnih razpravah, tudi Sveta za varstvo okolja RS.

Ob tem smo zaznavali, da je ozaveščenost o okoljskih pojavih in nalogah še

vedno zelo pomanjkljiva, pri izobraževanju na vseh stopnjah pa primanjkuje pre-

glednega gradiva. Okoljska politika in njeno izvajanje sta del prednostnih progra-

mov vlade RS, Evropske unije in Združenih narodov. Zato se je skupina članov

posvetila pripravi poljudnoznanstvenega leksikona o gospodarjenju v okolju, ki

ima tudi pregledno študijo o stanju okolja v svetu in o strategiji naravovarstvenega

razvoja. Delo je bilo po triletni aktivnosti v letu 2007 zaokroženo in je pripravlje-

no za natis.

Avguštin Lah

238

Svet za energetiko

V letu 2007 je Svet za energetiko deloval na pripravi projekta Celovita izraba

obnovljivih virov energije v Sloveniji. Zasnovana je bila delovna skupina razisko-

valcev z univerz, inštitutov in drugih ustanov, ki so v tem letu obdelali sledeče

naloge:

- sedanje stanje in razvoj obnovljivih virov energije v SLO (OVE),

- potencial in izraba lesne biomase kot prioritetni potencial OVE,

- določitev in velikost potenciala,

- delovanje obstoječih sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, primerne teh-

nologije,

- priprava lesne biomase za najuspešnejši sistem proizvodnje toplote, električ-

ne energije in hladu,

- vključevanje sistemov kogeneracije v elektroenergetski sistem Slovenije.

Svet za energetiko je določil vodilno skupino, ki bo upravljala z raziskavami

in razvojem navedenih vprašanj OVE. Pri tem so bile upoštevane raziskovalne

skupine na univerzah in inštitutih, ki so se do sedaj učinkovito ukvarjale z razi-

skovalnimi problemi. Določeno pozornost je Svet posvetil tudi delovanju skupine

BION Institut d. o. o., ki je vodil raziskave o možnosti razvoja nekaterih tehnolo-

ških procesov za pridobivanje električne energije v Sloveniji.

Janez Peklenik

Odbor za preučevanje narodnih manjšin

V letu 2007 se je odbor za preučevanje narodnih manjšin osredotočil predvsem

na pripravo mednarodne konference, naslovljene Panonski prostor in ljudje med

dvema tromejama, ki ga je sofinancirala ARRS. Simpozij, pri katerega organizaciji

je sodeloval tudi Inštitut za narodnostna vprašanja – v prvi vrsti dr. Vera Klopčič

– je potekal od 9. do 11. novembra v Murski Soboti v prostorih mestne knjižnice. V

petek in soboto 9. do 10. septembra je bila na sporedu vrsta predavanj, ki so razen

uvodnega plenarnega zasedanja potekala v dveh sekcijah, in se zaključila s skle-

pnim panelom. Tematike, ki so jih referenti predstavili v svojih posegih, so se dota-

knile kulturnih, jezikovnih in zgodovinskih problemov, pa tudi vprašanja kadrov,

zaposlovanja in razvoja pomurskega prostora. Simpozij se je zaključil s strokovnim

izletom na Goričko v nedeljo 11. novembra, med katerim so si udeleženci ogledali

tamkajšnji naravni park in kulturno-zgodovinske znamenitosti ter se v pogovoru z

domačimi upravitelji in intelektualci seznanili z aktualnimi problemi pokrajine.

V sodelovanju s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti je odbor poleg

tega organiziral simpozij na temo: Pariška mirovna konferenca in mirovna po-

239

godba z Italijo (1946–1947). Znanstveno srečanje je potekalo v Zagrebu 7. in 8.

decembra 2007 na sedežu HAZU, udeležili pa so se ga poleg slovenskih in hrva-

ških zgodovinarjev tudi oba predsednika akademij, akademika Milan Moguš in

Boštjan Žekš , predsednik Republike Hrvaške Stjepan Mesić in zunanja ministrica

RH. Referate, predstavljene na simpoziju, bodo objavili v zborniku, ki ga bo izdala

Univerza v Splitu.

Jože Pirjevec

Odbor za medicinske študije

Raziskovalna skupina Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU je v letu

2007 opravila naslednje naloge v okviru domačih projektov:

Zaključeno je delo na temeljnem triletnem projektu Družbeno ozadje nizke

rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji: 90 prepisanih intervjujev je

analiziranih s programom Atlas/Ti, napisano je končno poročilo, v katerem so ute-

meljene vse faze projekta, preliminarni izsledki pa so objavljeni v posebni tematski

številki revije Anthropological Notebooks z naslovom Talk about Fertility: The

Case of University Educated in Slovenia. V okviru projekta sta bila opravljena dok-

torat U. Rajgelj Med samouresničitvijo in družbenimi pričakovanji: študija prime-

ra odnosa univerzitetno izobraženih do rodnosti in diplomska naloga M. Kranjc

Vrednotne usmeritve v odnosu do rodnosti pri univerzitetno izobraženih parih.

Nadaljuje se delo v okviru CRP Odnosi med generacijami in spoloma na kme-

tijah v Sloveniji. V skladu z raziskovalnimi cilji projekta je bila od marca do sep-

tembra 2007 na terenu po celotni Sloveniji opravljena anketna raziskava (n = 861).

Temeljila je na obsežnem vprašalniku, ki je vključeval teme o družinskem zaledju

in socialnem omrežju posameznika, značilnostih posameznikovega in partnerje-

vega delovnega okolja, materialnih pogojih, vrednotnih usmeritvah ter specifič-

nih vsebinah, vezanih na kmečko družino in kmečko gospodarstvo (lastništvo,

nasledstvo, načrti s kmetijo, delitev dela in odločanje).

CRP Razvoj kakovosti in dostopnosti preventivne zdravstvene dejavnosti na

področju duševnega zdravja na primarnem nivoju: V letu 2007 smo oblikovali bazo

512 služb, ki izvajajo preventivne in storitvene aktivnosti na področju duševnega

zdravja na primarni ravni v 12 slovenskih statističnih regijah. Izdelali smo vpra-

šalnik za zajemanje podatkov o oblikah preventive, ciljnih skupinah in varovalnih

dejavnikih ter dejavnikih tveganja, na katere želijo vplivati izvajalci programov.

Za namene sistematičnega ovrednotenja in kategoriziranja programov smo preve-

dli in priredili vprašalnik ESMS (The European Service Mapping Schedule), ki bo

omogočal mednarodno primerljivost dostopnosti in značilnosti mapiranih služb.

Do konca leta smo popisali 2/3 akterjev na področju duševnega zdravja.

240

V okviru aplikativnega projekta Evalvacija učinkov psihoedukacije in far-

makoterapije bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja smo izdelali računalni-

ško krmiljen nevropsihološki instrumentarij za testiranje selektivne pozornosti

(emocionalni Stroop), vedenjske inhibicije (emocionalni Go/NoGo test) in so-

cialne kognicije (Bentonov test prepoznavanja obrazov) ter prevedli in priredili

klinične lestvice za oceno manije, depresije in impulzivnosti. Opravljena so bila

tudi že prva testiranja zdravih prostovoljcev in oseb z bipolarno motnjo razpo-

loženja ter njihovih svojcev, ki so bili vključeni v terapevtski program psihoe-

dukacije.

V okviru raziskovalnega projekta MOL Evalvacija preventivnih programov

preprečevanja zasvojenosti v projektih vzgojnih ciljev za mlade smo analizirali

relevantno literaturo ter v celoti izvedli terenske evalvacije. Iz podatkov, prido-

bljenih s pomočjo evalvacijskih vprašalnikov, intervjujev in Rosenbergove lestvi-

ce samospoštovanja, smo oblikovali novo bazo podatkov za nadaljnjo statistično

analizo.

V letu 2007 smo opravili tudi pomembno delo v okviru mednarodnih pro-

jektov:

V okviru projekta 6. okvirnega programa Evropske komisije FEMAGE – Ne-

eds for Female Immigrants and their Integration in Ageing Societies smo zbrali nove

podatke o tujcih na trgu delovne sile v Sloveniji ter pregledali obstoječo zakonoda-

jo na področju migracijske politike v Sloveniji. Zbrani podatki so bili uporabljeni

za pripravo drugega nacionalnega poročila. Na osnovi rezultatov polstrukturira-

nih intervjujev z migrantkami in rezultatov podatkovne baze MIG (predhodno

pridobljenih podatkov v okviru projekta Država, blaginja in prebivalstvo o od-

nosu prebivalstva Slovenije do imigracij in imigracijske politike) je bila izvedena

fokusna skupina z deležniki na področju migracijske politike in oblikovano naci-

onalno poročilo. Oblikovana in v slovenščino prevedena je bila izjava za javnost o

integraciji migrantk.

Druge odmevne dejavnosti Družbenomedicinskega inštituta v letu 2007:

Soorganizacija mednarodnega delovnega sestanka GGS (Generations and Gen-

der Survey) v Ljubljani: V sodelovanju s Population Activity Unit (PAU) pri United

Nations Economic Commision for Europe (UNECE) smo organizirali 5. medna-

rodni sestanek delovne skupine Generations and Gender Programme (GGP), ki je

potekal od 18. do 20. januarja 2007. Na sestanku se je razpravljalo o trenutni si-

tuaciji in napredku programa GGP, pripravi standardnih tabel, analizi podatkov,

uporabi administrativnih podatkov, kontekstualni bazi in prihodnjem razvoju

programa.

Soorganizacija Tedna možganov: V sodelovanju s Slovenskim društvom za

nevroznanost (SiNAPSA) smo organizirali mednarodni Teden možganov 2007, ki

je potekal v Ljubljani, Postojni, Spodnji Idriji, Novi Gorici, Brežicah, na Ravnah

na Koroškem in v Murski Soboti od 12. do 18. marca. Z vrsto dejavnosti (predava-

241

nja, delavnice, medijske predstavitve, nevroznanstveni kinovečeri) smo posvetili

posebno pozornost obveščanju splošne javnosti o delovanju živčnega sistema v

normalnih in bolezenskih razmerah, predstavitvi trenutnih izzivov na področju

nevroznanosti, ki se ukvarja s poškodbami živčnega sistema, ter aktualnih dosež-

kov ter raziskav v laboratorijih slovenskih in tujih nevroznanstvenikov.

Duška Knežević Hočevar

Odbor za trajnostni razvoj

Odbor za trajnostni razvoj je v sodelovanju s Slovenskim združenjem Rim-

skega kluba v letu 2007 organiziral javno srečanje z naslovom Trajnostni razvoj

v Evropi danes z mednarodno udeležbo. Srečanje 10. decembra 2007 na Medna-

rodni podiplomski šoli Jožefa Stefana je bilo posvečeno pripravam na konferen-

co Trajnostni razvoj in konkurenčnost. Akademik prof. dr. Ivo Šlaus z Instituta

Ruđer Bošković, član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in številnih med-

narodnih akademij, je predstavil delo Rimskega kluba na področju trajnostnega

razvoja, dr. Thomas Schauer iz Evropskega podpornega centra Rimskega kluba

pa je predstavil možnosti centra pri mednarodnem povezovanju pobud na po-

dročju trajnostnega razvoja. Člani odbora so bili aktivni tudi na mednarodnih

konferencah, in sicer je bil na 4. konferenci SDEWES (Dubrovnik Conference on

Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems) v Dubrov-

niku junija 2007 predstavljen prispevek z naslovom Klimatske spremembe in traj-

nostna prihodnost Slovenije, Hrvaške in Evrope in na letni konferenci Rimskega

kluba v Madridu septembra 2007 na delavnici z naslovom Global Civil Society &

Participatory Democracy: Best Practice Examples of Civil Society Engagement

prispevek o vseživljenjskem učenju za lokalni trajnostni razvoj.

Robert Blinc

Odbor za slovenski jezik

Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika

V letu 2007 je bilo odgovorjeno na nekaj zastavljenih vprašanj z ustrezno

problematiko. Glavna zadeva pa je bila dogovarjanje za 3. natis novega slovenske-

ga pravopisa.

Jože Toporišič

242

Komisija za slovenščino v javnosti

Komisija za slovenščino v javnosti je v letu 2007 sledila z delom in s hotenji

namenu, zaradi katerega je bila ustanovljena: poudarjeni skrbi za materinščino in

k širjenju njenega vpliva ter moči v kulturnem, političnem, gospodarskem in vsa-

kršnem javnem življenju. Poleg opozarjanja na občasne jezikovne malomarnosti

in kršitve zakona o slovenščini, na izrivanje domače besede iz javnosti v korist an-

gleščine, je bilo še zmeraj v ospredju zanimanje za nadaljevanje in izpopolnjevanje

slovenske terminologije, zlasti pri skrbi za terminološke slovarje in priročnike na

različnih znanstvenih področjih. Položaj se kljub gmotnim in kadrovskim teža-

vam na tem področju vsekakor izboljšuje, za kar gre zasluga nekaterim inštitutom

in zagnanim posameznikom. Slovenska terminologija se prav tako dovolj opazno

uveljavlja tudi v poljudno znanstvenih revijah in publikacijah, ki v praksi uvelja-

vljajo že sprejeto terminologijo. V tem pogledu je to delo, ki nima konca, ki ga je

potrebno sproti in neprestano doponjevati in uveljavljati, za slovenski in jezik in

slovensko kulturo izrednega pomena.

Poglavitno dejanje Komisije za slovenščino v javnosti pa je bilo v letu 2007

posvetovanje o slovenščini. Ta mali simpozij je bil najpoprej zamišljen kot prispe-

vek SAZU k resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011,

a je bil zgolj ta okvir tako po obsegu kot po obravnavi različnih tem posameznih

referatov celo presežen.

Program posveta je vseboval prispevke osmih zunanjih znanstvenih in kul-

turnih delavcev in desetih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po

naslednjem vrstnem redu:

Jože Toporišič : Evroslovenščina, Janez Orešnik : Ali je slovenščina ogrožena,

Tone Pavček : Dom je jezik, Zdravko Mlinar : Kako presegati nasprotja med upo-

rabnostjo in identiteto, Marjeta Humar in Andreja Žele: Današnje slovaropisje na

Inštitutu za slovenski jezik – stanje in perspektive, Franc Batič in Borislava Ko-

šmrlj Levačič: Potrebe po usklajevanju botanične terminologije z vidika stroke in

slovenskega jezika, Andrej Šmalc: Slovenščina v naravoslovnih znanostih, Matija

Gogala : Raba slovenščine v objavah slovenskih naravoslovcev, Drago Jančar : Pisa-

ti v jeziku malega naroda, Teodor Domej: Slovenščina na avstrijskem Koroškem,

Miran Košuta: Sloveščina med Slovenci v Italiji, Zorko Simčič : Skušnje in skušnja-

ve mojega jezika, Slavko Splichal : Slovenščina v dobi komunikacijske globalizaci-

je, Zinka Zorko : Medjezikovno prepletanje med Muro in Savo, Ciril Zlobec : Jezik

– naš ponos in naša travma, Tomaž Longyka: Človekove jezikovne pravice.

Med gornjimi avtorji in referati jih je kar nekaj dovolj opazno odmevalo

v javnosti. Na primer vprašanje akademika Janeza Orešnika Ali je slovenščina

ogrožena? in njegov odgovor: Slovenščina kratko in srednjeročno ni ogrožena.

Vendar slovenščini jemljejo nekatera področja rabe, zlasti v znanosti. Približuje se

dvojezičnost, ki je tudi povezana z nevarnostmi. V ospredju je bila vseskozi tudi

243

dilema, ali se identiteta ohranja z izključevanjem drugačnosti in jo globalizacija

ogroža, ali pa se potrebno vključevati v sodobne tokove, se odpirati svetu, kar je

tudi priložnost za afirmacijo svojega v svetu. V tej zvezi sta prišla do izraza mul-

tikulturnost in multikulturni dialog, ki naj bi premagoval razdalje med ljudmi,

jeziki in kulturami. Vendar, če ne bomo sami skrbeli za svoj jezik, ga nam tujci

seveda tudi ne bodo ohranjali. Celo članstvo v Evropski uniji kljub demokratski

deklarativnosti o enakopravnosati članic in njihovih jezikov, kakšnega lagodnega

miru s svojimi istočasnimi zahtevami po prostem pretoku blaga, ljudi in idej ne

zagotavlja. Zato pri vsej stvari ni dovolj politična podpora jeziku tudi ne zaščitna

jezikovna zakonodaja (še zlasti, če se ne izvaja), ampak predvsem naša trdnost v

svojem jeziku tudi v globalizacijskem svetu. Tako upravičeno trdi Zlobec, da je

slovenski jezik vse manj in manj strokovno, jezikoslovno vprašanje, vse bolj pa

nacionalno in politično, pa če se tega zavedamo ali ne. To sta vsak na svoj način in

z dokazi s svojega jezikovnega področja še posebej potrdila oba govorca iz našega

sosedstva: dr. Teodor Domej z analizo jezikovnega stanja v zadnjih desetletjih na

avstrijskem Koroškem in Miran Košuta z navedbami jezikovnih in nacionalnih

zagat Slovencev v Italiji.

Celoten splet tem na simpoziju je bil ne le raznovrsten in zanimiv, a tudi po-

globljeno in strokovno utemeljen. V javnosti je zbudil precej pozornosti in prizna-

nja. Zato je predsedstvo SAZU odločilo, da prispevke simpozija v celoti objavimo

v posebnem zborniku.

Tone Pavček

Fundacija dr. Bruno Breschi

Potem ko je Fundacija pred dobrim letom izdala izčrpen Slovar jezika Janeza

Svetokriškega, na katerem je delo potekalo sedem let, se je lotila drugega velike-

ga projekta, in sicer priprave dvojezične (latinsko-slovenske oz. latinsko-nemške

komentirane izdaje nekaterih doslej premalo upoštevanih besedil, ki vsebujejo

dragocene podatke za starejšo slovensko prosopografijo in s tem tudi starejšo

slovensko literarno zgodovino. Gre za relevantna krajša besedila pri Primožu

Trubarju in Tomažu Hrenu, predvsem pa za dodatek (Anhang) k VI. knjigi Val-

vazorjeve Slave (1689) o kranjskih piscih in za Dolničarjev rokopis Bibliotheca

Labacensis publica (1715), kjer so – ob sprehodu skozi fiktivno knjižnico – v obli-

ki dialoga med učiteljem in učencem našteti starejši kranjski avtorji. To izdajo

pripravlja Luka Vidmar (ki je kot prevajalec in interpret že sodeloval pri ponatisu

Pohlinove Bibliothecae Carnioliae), kot prevajalci pa so v projekt vključeni tudi

drugi, med njimi (zdaj že pokojni) prof. Janko Moder in akademik prof. dr. Pri-

mož Simoniti .

244

Dela na tej ediciji dobro napredujejo in pričakujemo, da bodo v letu 2008 kon-

čana, tako da bo knjiga lahko izšla leta 2009. Žal je medtem umrl prof. Janko Mo-

der, ki je svoj delež prevoda iz Valvazorja že dokončal, potrebne retuše ob besedilu,

ki vsebuje neverjetno veliko latinskih citatov in naslovov, pa bo opravil akademik

Primož Simoniti , ki bo tudi pripravil interno recenzijo, preden bo delo šlo v tisk.

Kot smo omenili v dveh zadnjih poročilih Fundacije, je bila ob izidu ponatisa

Pohlinove Kraynske grammatike in Bibliothecae Carnioliae, ki je izšel leta 2003 z

denarno pomočjo Fundacije, dana pobuda, da se pod okriljem SAZU organizira

znanstveni posvet o dejavnosti in pomenu Marka Pohlina. Žal se v tem pogledu ni

nič premaknilo. Fundacija si bo še naprej prizadevala, da bi se pobuda uresničila

in da bi se – v sodelovanju z možnimi drugimi organizatorji posveta (SAZU, Inšti-

tut za slovensko literaturo in literaturne vede ZRC SAZU) – zagotovila potrebna

denarna sredstva.

Kajetan Gantar

Fundacija Janez Vajkard Valvasor

V letu 2007 je fundacija pospešeno pripravljala natis VI., IX., X., XIV., XV.,

XVI. in XVII. zvezka zbirke Iconotheca Valvasoriana. Avtorji so na teh zvezkih

strokovno domala že opravili svoje delo, potrebne so le še korekture, prevodi v

hrvaščino in angleščino. To pa smo prenesli v naslednje leto, ko bomo projekt

Iconotheca Valvasoriana zaključili.

Matjaž Kmecl

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (v nadalje-

vanju oddelek) je tudi v letu 2007 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstve-

nikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znano-

sti in umetnosti sklenila s tujimi akademijami. Pogodb je 35 in so naštete po abe-

cednem redu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža:

Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,

Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija

znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija zna-

nosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Češke re-

publike, Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska

akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,

245

Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znano-

sti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna

akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska aka-

demija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija druž-

benih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademija

znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Lito-

vska akademija znanosti, Vilnius, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,

Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Berlinsko-brandenburška

akademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava,

Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehni-

ških ved, Moskva, Romunska akademija, Bukarešta, Ruska akademija znanosti,

Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Kraljeva akademija književno-

sti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih

ved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo

društvo v Edinburghu, Edinburgh, Kraljevo društvo v Londonu, London.

V letu 2007 je SAZU sklenila pogodbo o sodelovanju z Romunsko akademijo

in podpisala obnovljen sporazum o medakademijskem sodelovanju z Bolgarsko

akademijo znanosti s skupnimi temami sodelovanja.

Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš , glavni tajnik akademik

prof. dr. Matija Gogala in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik

so se 4. 9. sestali na SAZU s prof. Mauriciom Coutinhom Filhom, članom Brazilske

akademije znanosti in se pogovarjali o možnostih sodelovanja med akademijama.

V pripravi je podpis pisma o nameri med SAZU in Kraljevo nizozemsko aka-

demijo umetnosti in znanosti, podpis sporazuma o medakademijskem sodelova-

nju s Turško akademijo znanosti in podaljšanje sporazuma s Poljsko akademijo

znanosti s skupnimi temami sodelovanja.

Predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik se je (28.–30. 8.)

odzval vabilu Kraljevega društva iz Edinburgha, ki koordinira delo določenih čla-

nic EU pri pripravi raziskovalnih projektov v sklopu 7. okvirnega programa. Goz-

darski inštitut Slovenije in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU sta pripra-

vila predloge programov o sodelovanju. Pri predlogu skupnega projekta SESAN

– Socio-Economic and Science Academy Network – v okviru EU FP7 sodelujejo

še Akademija znanosti Češke republike, Slovaška akademija znanosti in Kitajska

nacionalna fundacija za naravoslovje. V pripravi pa so tudi predlogi projektov o

dvostranskem sodelovanju med Kraljevim društvom iz Edinburgha in SAZU.

Podpredsednica SAZU akademikinja prof. dr. Alenka Šelih se je od 21. do

23. 10. udeležila srečanja evropskih akademij na Francoskem inštitutu v Parizu

– L'Institut de France, ki je krovna organizacija petih francoskih akademij, med

njimi tudi Akademije znanosti. Srečanje je temeljilo na posvetu o aktualnem po-

ložaju in prihodnosti evropskih akademij z naslovom Vloga evropskih akademij

v 21. stoletju.

246

Glavni tajnik SAZU akademik prof. dr. Matija Gogala se je v času od 21. do

23. novembra udeležil srečanja evropskih akademij v Parizu, v okviru katerega

je na Akademiji znanosti potekala konferenca Nanoznanost in nanotehnologije:

tveganja in prednosti za zdravje in okolje.

Častni član akademik prof. dr. France Bernik kot senator in predstojnik od-

delka akademik prof. dr. Branko Stanovnik kot dekana razreda za naravoslovne

znanosti sta se udeležila konstitucijskih sej senata Evropske akademije znanosti in

umetnosti v Salzburgu. Na generalni skupščini v marcu se jima je pridružil glavni

tajnik SAZU akademik prof. dr. Matija Gogala .

Ob otvoritvi razstave v Cankarjevem domu Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja

iz zbirke Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je bila 23.

1. na obisku na SAZU delegacija HAZU v sestavi: podpredsednica akademiki-

nja prof. dr. Alica Wertheimer-Baletić, podpredsednik akademik Pavle Dešpalj

in tajnik razreda za likovne umetnosti akademik prof. dr. Ante Vulin. Delegacijo

so sprejeli predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš , podpredsednica

akademikinja prof. dr. Alenka Šelih in predstojnik oddelka akademik prof. dr.

Branko Stanovnik .

Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je na Dunaju udeležil

slovesnega letnega zasedanja Avstrijske akademije znanosti od 22. do 23. maja in

slovesnosti ob počastitvi 40-letnice Makedonske akademije znanosti in umetnosti

v Skopju od 7. do 9. novembra.

Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas

obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske

spremembe, ali pa prosile za različne podatke.

Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijskimi združe-

nji, v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (ALLEA,

All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EA-

SAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za

mednarodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Meda-

kademijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Evropska

znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation), Mednarodno združe-

nje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža me-

diteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komi-

te alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung),

Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic

Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskova-

nje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter

drugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za

človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network).

Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) se je ukvarjala

predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju

247

ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugim

je obravnavala tematiko integritete znanosti, evropskega raziskovalnega obmo-

čja (ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Svoje članice je informirala

predvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalna

skupščina ALLEA je organizirana vsako drugo leto. Naslednja skupščina bo leta

2008 v Madridu.

Predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanj Sve-

tovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies

Science Advisory Council) v Londonu (7.–9. 3.), v Ljubljani (18.–19. 6.) in v Parizu

(19.–20. 12.).

Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, InterAcademy Panel on

International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih,

predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki.

Mednarodno mrežo za človekove pravice (IHRN, International Human Ri-

ghts Network) je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne

zavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so bili v kazenskem postopku zaradi svojega

raziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. Predstav-

nica SAZU je podpredsednica akademikinja prof. dr. Alenka Šelih . Na pobudo

IHRN smo v letu 2007 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravic

na Kubi in v Iranu.

Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation) je zelo

razvejana organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice

o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znan-

stvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in

drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravlje-

nem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure,

publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim pred-

stavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter

posameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene infor-

macije. Fundacija ima 5 odborov, in sicer za: humanistiko (SCH), družboslovne

vede (SCSS), vede o življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC)

ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference

(EURESCO), ekspertne skupine (EUROHORC), vseevropske skupne raziskave

(EUROCORES), multi- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF Scientific

Forward Looks) in drugo.

Predstavniki Slovenije v odborih EZF so: akademik prof. dr. Janez Sketelj v

stalnem odboru za medicinske vede, dr. Peter Venturini v stalnem odboru za fi-

zikalne in tehniške vede, prof. dr. Sonja Lojen v stalnem odboru za vede o življe-

nju in okolju, akademik prof. dr. Rajko Bratož v stalnem odboru za humanistiko

ter izredni član SAZU prof. dr. Slavko Splichal v stalnem odboru za družbene

vede. Predstavnik Slovenije na generalni skupščini EZF je predstojnik oddelka

248

akademik prof. dr. Branko Stanovnik . V skladu s spremembami statuta upravnega

odbora EZF je bil za predstavnika Slovenije v upravnem odboru EZF imenovan

predsednik SAZU prof. dr. Boštjan Žekš . Vsi predstavniki so se udeleževali sej

odborov.

22. oktobra je SAZU obiskal izvršni direktor EZF dr. John Marks. V skupnem

pogovoru, med drugim z direktorjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost

Republike Slovenije in direktorjem Slovenske znanstvene fundacije, je pojasnil na-

čin dela v državah, kjer ima več institucij status članice EZF.

V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAI, Union Aca-

démique Internationale) se je akademik prof. dr. Kajetan Gantar , kot predstavnik

SAZU, od 1. do 6. 6. v Oslu na Norveškem udeležil 81. redne letne skupščine zveze,

kjer je bil tako kot prejšnja leta izbran v komisijo za notranje zadeve UAI.

Srečanja predsednikov akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevrop-

ske mreže (CEEN – Central and Eastern European Network) se je v Črni gori od

1. do 2. 6. udeležil predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš . Sprejeta je

bila Budvanska deklaracija o večjem vlaganju držav v znanost. Na srečanju CEEN

v Cluj Napoci, v Romuniji, 5. 10., je bila sprejeta deklaracija z naslovom Investiraj-

mo v prihodnost. SAZU je deklaracijo pisno podprla.

Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko

komisijo, UNESCOM (akad. Biba Teržan je predstavnica SAZU v UNESCOVI

državni komisji), UNIDOM, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raz-

iskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založ-

bami in agencijami.

Na podlagi podpisanega dokumenta o sodelovanju SAZU s Svetom Lindau-

skih srečanj je SAZU v letu 2007 nominirala tri kandidate za srečanje prejemni-

kov Nobelovih nagrad z mladimi znanstveniki s področja fiziologije in medicine.

Srečanja v Lindauu so se udeležili Jernej Jorgačevski in Sergej Pirkmajer z Me-

dicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter dr. Simon Podnar z Univerzitetnega

kliničnega centra, Ljubljana.

Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podla-

gi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih

drugih akademij. V letu 2007 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 29 tujih

znanstvenikov v skupnem obsegu 34 tednov in 6 dni, 12 slovenskih znanstvenikov

pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 16 tednov. (Izmenjave

so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)

Oddelek je organiziral 6 predavanj uglednih domačih in tujih znanstvenikov.

(O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)

Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenorazisko-

valnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko

šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republi-

ke Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi

249

ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v aka-

demiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor,

predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote.

Tudi v letu 2007 je predstojnik oddelka sodeloval v delu komisije Sklada do-

natorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predse-

dnik.

Branko Stanovnik

250

MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV

OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI

Avstrijska akademija znanosti

Dr. Franz Lackner z Avstrijske akademije znanosti je obiskal Oddelek za ume-

tnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru nada-

ljevanja bilateralnega projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slo-

venskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in

arhivih (17.–22. 6.).

Akademija znanosti Češke republike

Mag. Vit Boček z Oddelka za etimologijo Inštituta za češki jezik Akademije zna-

nosti Češke republike je obiskal Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

(3.–10. 6.).

Dr. Petr Pruner in dr. Pavel Bosák z Inštituta za geologijo Akademije znanosti

Češke republike sta v času od 23. do 28. 6. opravljala raziskovalno delo na

Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni.

Dr. Kateřina Fliegerová z Inštituta za živalsko fiziologijo in genetiko Akademije

znanosti Češke republike je opravljala raziskovalno delo na Oddelku za zoo-

tehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani od 1. do 14. 8.

Dr. Karel Oliva z Inštituta za češki jezik Akademije znanosti Češke republike je

obiskal Odsek za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan v času od 14. do

20. septembra.

Britanska akademija

Dr. Zoran Milutinovič, direktor Centra za jugovzhodne evropske študije Univerze

v Londonu, se je udeležil simpozija ob 100-letnici rojstva akademika Antona

Ocvirka, Primerjalna književnost v 20. stoletju (19.–21. 9.).

Estonska akademija znanosti

Prof. Jüri Engelbrecht in prof. Leo Mõtus, člana Estonske akademije znanosti, sta

se udeležila zasedanja EASAC – Svetovalnega odbora za znanost evropskih

akademij v Ljubljani od 18. do 20. 6.

Dr. Mare Kõiva z Inštituta za narodopisje Estonske akademije znanosti je opra-

vljala raziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU

(24. 10.–11. 11.).

251

Kraljeva irska akademija

Dr. Niamh Moore s Fakultete za geografijo Univerze v Dublinu je predavala na

Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in obiskala

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (22.–29. 10.).

Kraljevo društvo iz Edinburgha

Prof. Jo Shaw s Pravne fakultete Univerze v Edinburghu je od 11. do 30. 7. obiska-

la Ustavno sodišče RS, Inštitut za narodnostna vprašanja, Mirovni inštitut,

Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede Univerze

v Ljubljani in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prof. Shaw

je preučevala evropeizacijo državljanstva v Vzhodni Evropi.

Madžarska akademija znanosti

Ddr. Imre Fertő in dr. Zoltan Lajos Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske

akademije znanosti sta v času od 11. do 29. 5. obiskala dr. Štefana Bojneca s

Fakultete za management Univerze na Primorskem v okviru sodelovanja pri

skupnem projektu: Gibanja kmetijsko-živilske trgovine v srednjeevropskih

državah (The pattern of agri-food trade in Central European countries).

Dr. Éva Pócs z Etnografskega inštituta Madžarske akademije znanosti se je odzva-

la vabilu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakulte-

te Univerze v Ljubljani in se udeležila mednarodne konference: Concept of

Space and Time in European Folklore od 5. do 10. septembra.

Dr. Peter Hajdu z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti se

je udeležil simpozija ob 100-letnici rojstva akademika Antona Ocvirka, Pri-

merjalna književnost v 20. stoletju (19.–23. 9.).

Ddr. Imre Fertő z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti je so-

deloval na mednarodni konferenci MIC 2007 (Management International

Conference) v kongresnem centru Bernardin v okviru skupnega projekta s

Fakulteto za management v Kopru (20.–23. 11.).

Poljska akademija znanosti

Dr. Paweł Prokop z Inštituta za geografijo in prostorsko organizacijo pri Poljski

akademiji znanosti je obiskal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

in opravljal terensko raziskovalno delo v Železnikih (24.–30. 9.).

Dr. Marek K. Dulinicz z Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije

znanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Univerzo na Primor-

skem (27. 9.–4. 10.).

Dr. Jaroslaw Stolarski z Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti je

obiskal Geološki zavod Slovenije in sodeloval pri paleobioloških in paleoeko-

loških raziskavah triasne makrofavne Dinaridov z vodjo Oddelka za paleon-

tologijo dr. Teo Kolar-Jurkovšek (3.–10. 12.).

252

Ruska akademija znanosti

Prof. Jelena Jurevna Guskova z Inštituta za slovanske vede je v času od 9.–20. 4.

zbirala gradivo, povezano z zgodovino Slovenije iz sredine 20. stoletja, in obi-

skala Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani.

Dr. Mariyam Mustafajevna Kerimova z Inštituta za etnologijo in antropologi-

jo Ruske akademije znanosti je obiskala Inštitut za slovensko narodopisje

ZRC SAZU v okviru projekta: Rusko-slovenski znanstveni stiki v 19. stoletju

(15.–24. 4.).

Dr. Alexander Mikaelyan in dr. Tamara Shiganova sta obiskala Morsko biološko

postajo v Piranu v okviru sodelovanja v skupnem projektu: Škodljivi vplivi

želatinoznih organizmov na zoo-ihtioplankton in fitoplankton v Jadranskem

in Črnem morju (7.–16. 6.).

Dr. Viktor I. Kosik z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je opra-

vljal raziskovalno delo v arhivih in knjižnicah na temo ruskih emigrantov v

Ljubljani v 20. st. (23. 10.–1. 11.).

Dr. Anna Leonidovna Khoroshkevich z Inštituta za slovanske študije Ruske aka-

demije znanosti je opravljala raziskovalno delo o Žigi baronu von Herberste-

inu v slovenskih knjižnicah in arhivih (3.–12. 12.).

Slovaška akademija znanosti

Dr. Olga Danglová z Inštituta za etnologijo Slovaške akademije znanosti je obiska-

la Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (17.–21. 5.).

Ing. Mária Kačírková, raziskovalka Inštituta za ekonomska raziskovanja Slovaške

akademije znanosti, je obiskala Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljublja-

ni in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (4.–8. 6.).

Dr. Klára Marková z Inštituta za arheologijo Slovaške akademije znanosti je v času

od 17. do 21. 6. opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za arheologijo ZRC

SAZU in obiskala Narodni muzej Slovenije.

Mag. Ladislav Vörös z Zgodovinskega inštituta Slovaške akademije znanosti je

obiskal Inštitut za novejšo zgodovino in Oddelek za zgodovino Filozofske

fakultete v Ljubljani. Gradivo za tematiko političnega gibanja v Sloveniji je

raziskoval tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (24.–29. 6.).

253

OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI

Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine

Dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljal teren-

sko raziskovalno delo, kartiranje jam in kraškega površja v zaledju Popovega

polja od 15. do 28. avgusta.

Avstrijska akademija znanosti

Prof. dr. Nataša Golob z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakulte-

te Univerze v Ljubljani je obiskala Avstrijsko akademijo znanosti v okviru

nadaljevanja bilateralnega projekta: Katalogiziranje srednjeveških rokopisov

slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in

arhivih (25. 11.–8. 12.).

Estonska akademija znanosti

Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, višja znanstvena sodelavka z Inštituta za slovensko

narodopisje ZRC SAZU, je v času od 14. do 20. 5. obiskala etnološke ustanove

v Tartuju in se udeležila mednarodne konference Reflecting on Knowledge

Production: The Development of Folkloristics and Ethnology, kjer je predsta-

vila slovensko etnološko in folkloristično problematiko v 20. stoletju.

Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela,

prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je obiskala

Oddelek za javno zdravje na Univerzi v Tartuju in v predavanju predstavila

slovenski primer odkrivanja in reševanja problema onesnaženosti okolja z

azbestom (22.–28. 11.).

Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je predaval na Uni-

verzi v Tartuju o ritualih v jugovzhodni Sloveniji in o tipologiji direktorjev in

tehniki intervuja. S profesorji na Oddelku za semiotiko v Tartuju se je dogo-

varjal o možnostih sodelovanja in obiskal Literarni muzej (22. 11.–4. 12.).

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Dr. Peter Weiss in dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

ZRC SAZU sta 13. in 14. 2. obiskala Inštitut za hrvaški jezik v okviru projek-

tov Slovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas.

Kitajska akademija družbenih ved

Prof. dr. Aleš Erjavec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU in predsednik Sloven-

skega društva za estetiko je imel v času od 21. 4. do 1. 5. predavanja o estetiki

in filozofiji na Kitajski akademiji družbenih ved in na univerzah v Pekingu.

Kitajskim kolegom je svetoval glede konceptualizacije XVIII. mednarodnega

kongresa za estetiko (Peking 2010).

254

Kraljeva irska akademija

Dr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiska-

la center za folkloro v Dublinu: University College Dublin – Centre for Irish

Folklore, kjer se je seznanila z digitalizacijo terenskega gradiva (10.–17. 6.).

Kraljevo društvo iz Edinburgha

Dr. Barbara Gerič-Stare s Kmetijskega inštituta Slovenije je v času od 5. do 16. 2.

obiskala Scottish Crop Research Institute.

Madžarska akademija znanosti

Mag. Drago Kunej z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskal In-

štitut za muzikologijo Madžarske akademije znanosti, kjer se je udeležil po-

govorov o sodelovanju z muzikologi centralne Evrope v okviru okrogle mize

z naslovom: 100 let etnomuzikologije (26. 3.–3. 4.).

Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management Univerze na Primorskem je od 2.

do 9. septembra obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti,

s katerim sodeluje v skupnem projektu: Gibanja kmetijsko-živilske trgovine

v srednjeevropskih državah.

Dr. Štefan Bojnec se je v času od 28. 11. do 2. 12. udeležil tudi konference, ki jo je

organiziral Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti in sodeloval

pri pripravi omenjenega skupnega projekta.

Pripravil

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU

255

JUBILEJI

V letu 2007 so praznovali:

90 let: dopisni član Milan Herak , 85 let: redni člani Stanko Grafenauer , Uroš Krek ,

Janez Stanonik , izredni član Stanko Kristl , dopisni člani Irena Grickat-Radulović ,

Abel Lajtha , Branko Pavičević , 80 let: redni člani France Bernik , Matija Drovenik ,

Drago Tršar , dopisni člani Thomas Luckmann , Sibe Mardešić , Anne McLaren ,

Pavle Merkù , Gian Carlo Menis , Karl-Alexander Müller , Gunnar Olaf Svane , 75

let: redni člani Ljubo Golič , Dragica Turnšek , Gabrijel Kernel , dopisna člana Slo-

bodan Perović , Bogdan Povh , 70 let: redni člani Emerik Bernard , Matija Gogala ,

Alojz Kralj , izredna člana Vito Turk , Franc Gubenšek , dopisni člani Gerhard Gie-

semann , Florjan Lipuš , Karl Matej Woschitz , 65 let: izredni član Miha Tomaževič ,

dopisna člana Peter Handke , Heinz-Dieter Pohl, 60 let: redna članica Biba Teržan ,

izredna člana Slavko Splichal , Matija Peterlin .

NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA

Akademik Robert Blinc je postal častni član Instituta »Jožef Stefan« in prejel zlati

znak Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.

Akademik Ivan Bratko je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke

in priznanje za prispevke k razvoju in promociji informacijse družbe.

Akademik Matija Gogala je bil na XXI. kongresu Mednarodnega bioakustičnega

sveta (IBAC) 18. septembra v Pavii ponovno izvoljen za predsednika uprav-

nega odbora (chairman).

Izredni član Niko Grafenauer je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo.

Akademik Dušan Hadži je prejel veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo ob

60-letnici Kemijskega inštituta.

Akademik Drago Jančar je prejel nagrado Jean Améry, evropska nagrada za ese-

jistiko.

Akademik Kajetan Kovič je prejel zlatnik poezije za življenjski in literarni opus.

Akademik Jože Krašovec je prejel priznanje zlata plaketa, ki ga podeljuje Univerza

v Ljubljani.

Akademik Ivan Kreft je prejel priznanje Medal of Honor of International Buckw-

heat Research Association in priznanje mestne vlade Yulina, Kitajska, za sve-

tovanja za industrijski razvoj ter bil izvoljen za tajnika Razreda za naravo-

slovne vede SAZU.

Akademik Jože Maček je prejel odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske

konference za dolgoletno požrtvovalno delo pri Celjski Mohorjevi družbi

in za znanstveni prispevek na področju cerkvene zgodovine glede gospo-

darskih vprašanj. Prejel je tudi priznanje Ministrstva za zdravje Republike

256

Slovenije za dolgoletno strokovno delo in prispevek h kemijski varnosti v

Sloveniji.

Akademik Janez Matičič je prejel Prešernovo nagrado.

Akademik Zdravko Mlinar je bil izvoljen za predsednika sveta revije Teorija in

praksa.

Akademik Janez Orešnik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Akademik Tone Pavček je prejel Veronikino nagrado in postal častni meščan Me-

sta Ljubljane.

Akademik Janez Peklenik je prejel nagrado CIRP za 40-letnico CIRP Internatio-

nal Seminars on Manufacturing Systems (CIRP The International Academy

for Production Engineering) in nagrado za življenjsko delo Zveze strojnih

inženirjev Slovenije.

Izredni član Jože Pirjevec je postal ambasador znanosti RS.

Akademik Primož Simoniti je bil izvoljen za tajnika Razreda za literarne in filo-

loške vede SAZU.

Akademik Branko Stanovnik je prejel diplomo in medaljo In Memory of Profes-

sor A. N. Kost, ki jo podeljujejo International Scientific Partnership Founda-

tion, Lomonosov Moscow State University in Mendeleev Russian Chemical

Society za delo na področju heterociklične kemije, in priznanje Tetrahedron:

Asymmetry Most Cited Paper 2004–2007 Award za članek: U. Grošelj, D.

Bevk, R. Jakše, A. Meden, S. Pire, S. Rečnik, B. Stanovnik, J. Svete: Synthesis

and properties of N-substituted (lR,5S)-4-aminomethylidene-l,8,8-trime-

thyl-2-oxabicyclo[3.2.1]octan-2-ones.

Izredni član Tomaž Šalamun je prejel evropsko nagrado za poezijo mesta Münster

in Jenkovo nagrado.

Izredni član Vito Turk je prejel zlati znak Mednarodne podiplomske šole Jožefa

Stefana in postal častni član Slovenskega Biokemijskega Društva.

Akademik Robert Zorec je bil izvoljen za člana ustanove Academia Europaea, sek-

cija fiziologija in medicina.

Akademik Boštjan Žekš je bil član častnih odborov več nacionalnih in mednaro-

dnih konferenc in prireditev.

257

TISKOVNE KONFERENCE

1. februarja

Tiskovna konferenca razreda za naravoslovne vede SAZU s predstavitvijo pu-

blikacij: Razprave IV. razreda SAZU XLVIII, zvezki 1, 2, 3, Dela SAZU 40:

Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji, avtorjev Mitje Zu-

pančiča, Vinka Žagarja in Metke Culiberg, Acta carsologica, letnik 35, 2006,

številki 1 in 2

27. februarja

Predstavitev knjige prof. dr. Fedje Koširja K arhitekturi (pripravil razred za ume-

tnosti SAZU)

20. marca

Tiskovna konferenca SAZU s predstavitvijo:

Faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki

Biblia Slavica in predstavitvijio programa petih svetovnih bibličnih kongresov

in spremljevalnih kulturnih prireditev od 12. do 20. julija 2007 v Ljubljani

17. maja

Predstavitev knjige, izdane ob 80-letnici častnega člana SAZU akad. Franceta

Bernika

16. oktobra

Predstavitev angleškega prevoda jubilejnega zbornika razreda za umetnosti SAZU

Slovenski pesniki in pisatelji akademiki

7. novembra

Tiskovna konferenca ob izidu monografije Pozabljena polovica – portreti žensk 19.

in 20. stoletja na Slovenskem (Razprave I. razreda SAZU)

8. novembra

Tiskovna konferenca ob izidu zbornika Problemi demokracije na Slovenskem v le-

tih 1918-1941

9. novembra

Predstavitev knjige dr. Jureta Mikuža Nova cerkev v Dravljah: Učlovečena arhi-

tektura

258

PREDAVANJA NA SAZU

10. 5.

Prof. Eberhard Neumann

SISTEMSKA ELEKTROPORACIJA – NA STIČIŠČU FIZIKE IN BIOLOGIJE

Prvi primer funkcionalno učinkovitega prenosa nevirusne DNA v celice s

stabilnim izražanjem genov je bil dokumentiran v letu 1982 [1, 2] in danes velja

za nastanek metode uporabe električnih pulzov za transformacijo bioloških celic

z golo DNA. Že leta 1972 je bilo z uporabo te metode doseženo prvo nedestruk-

tivno iztekanje celične vsebine, npr. kateholaminov, ATP in kromograninov iz

izoliranih kromafinskih granul goveje nadledvične žleze [3]. Leta 1989 so bili z

elektroporacijsko celično fuzijo pridobljeni prvi živi veliki sinciciji [4].

Te začetne študije vnosa in iztekanja molekul so bile nedavno v reviji Nature

Methods [5] ovrednotene kot bistvenega pomena za več področij uporabe v biolo-

giji in medicini, ki se danes imenujejo sistemska elektroporacija, tj. uporaba nape-

tostnih pulzov v kombinaciji z bioaktivnimi učinkovinami v živih tkivih. Metode

sistemske elektroporacije danes dosegajo vrhunce na novih kliničnih področjih

elektrokemoterapije in elektrogenske terapije.

Elektroporacija je bila že leta 1982 fizikalno-kemijsko opredeljena kot kemič-

na tranzicija (C) = (P) iz zaprtih (C) v porozne (P) membranske strukture, ki jih

opisujejo van t’ Hoffove enačbe elektroporacije, sonoporacije in termoporacije (la-

serske optoporacije).

Metoda celične elektroporacije je bila pred kratkim razširjena še na področje

ultrakratkih pulzov z zelo visoko jakostjo polja, s katerimi lahko preko ionske po-

larizacije in dielektrične polarizacije vodnih stičnih ploskev učinkujemo tudi na

znotrajcelične organele. Ena pomembnih ugotovitev je, da lahko predporacijski

čas kot funkcijo lokalnega usmerjajočega polja (običajno za faktor 2.25 večjega od

zunanjega polja) na celotnem področju jakosti pulzov – vključno z zelo močni-

mi polji pri ultrakratkih pulzih – konsistentno opišemo z enim samim dipolnim

momentom velikosti 91.7(5.0) Cm (27.41.4 D) za posamezno na polje občutljivo

molekulsko grupo. Pri tem velja omeniti, da je povprečni dipolni moment zwitte-

rionske fosfatidilholinske lipidne glave 70(5) Cm (212).

Če povzamemo, so podatki v skladu s konceptom, po katerem so ena glav-

nih molekulskih tarč električnega polja ionske in dipolarne glave molekul mem-

branskih lipidov ter vode na stičnih ploskvah. Eden pomembnih mehanizmov

je elementarni proces rotacije lipidnih dipolov v steni elektropore v orientacijo,

vzporedno električnemu polju. To je ključno spoznanje pri konceptu elektropora-

cijske histereze, ki karakterizira hiter nastanek in počasno zapiranje por [6], upo-

rabno pa je tudi za optimizacijo smernic za napredne protokole elektroporacije in

259

generatorje pulzov za klinično uporabo, kakršen je uradno certificirani in tržno

dostopni Cliniporator (IGEA, Carpi, Italija).

[1] E. Neumann, M. Schaefer-Ridder, Y. Wang, P. H. Hofschneider, Gene

transfer into mouse lyoma cells by electroporaton in high electric fields, EMBO J.,

1, 841–845 (1982).

[2] T. K. Wong, E. Neumann, Electric field mediated gene transfer, Biophys.

Biochem. Res. Commun. 107, 584–587 (1982).

[3] E. Neumann, K. Rosenheck, Permeability changes induced by electric

impulses in vesicular membranes, J. Membr. Biol. 10, 279–290 (1972); and 14,

194–196 (1973).

[4] E. Neumann, G. Gerisch, K. Opatz, Cell fusion induced by high electric

impulses applied to dictyostelium. Naturwissenschaften 67, 414–415 (1980)

[5] M. Eisenstein, A look back: a shock to the system, Nature Methods, 3, 66

(2006)

[6] E. Neumann, The relaxation hysteresis of membrane electroporation, in:

Electroporation and Electrofusion in Cell Biology. Eds. E. Neumann, A. E. So-

wers, and C. A. Jordan, Plenum Press (1989), pp. 61–82.

24. 5.

Prof. dr. dr. h. c. mult. Hermann Parzinger

ELITA NOMADSKO-KONJENIŠKIH LJUDSTEV OB ZGORNJEM JENI-

SEJU – SKITSKI KNEŽJI GROB IZ ARŽANA V TUVI, JUŽNA SIBIRIJA

Kot pomemben dosežek skupnega arheološkega raziskovalnega projekta

Evrazijskega oddelka Nemškega arheološkega inštituta iz Berlinu (Eurasien-Abte-

ilung, Deutsches Archäologisches Institut) in ruskega državnega muzeja Ermitaž

(Ermitage) iz St. Petersburga je bila v letih 2000–2003 v celoti izkopana gomila v

Aržanu v pokrajini Tuva v južni Sibiriji.

Skitska nekropola Aržan v dolini Ujuka je bila odkrita in je postala slavna v

zgodnjih 60-tih letih 20. stol., ko je tam izkopaval ruski arheolog P. Grjaznov. Raz-

iskal je največjo gomilo – velikanko, označeno kot veliki kurgan Aržan 1. Čeprav

je bila v sivi davnini že delno izropana, se je izkazalo, da gre za najstarejši doslej

znani skitski knežji grob evrazijskih step, kajti datiran je v pozno 9. oz. 8. stol.

pr. n. št. Ker je bila ta gomila postavljena na izrazit, a ne zelo visok kamnit podij,

kakršni so vidni na tej visokogorski planoti še danes vsaj trije, so izbrali za nove

raziskave, ki so se začele leta 2000, gomilo, katere lega je bila v sklopu nekropole

najdlje proti vzhodu.

Raziskana gomila – kurgan Aržan 2 – je nekoliko mlajša kot prva, ki jo je

izkopal Grjaznov, a še pripada zgodnjeskitskemu obdobju, ki je na območju Tuve

260

poimenovano kot kronološka faza Aldy Bel ,́ dendrokronološko pa je grob dati-

ran proti koncu 7. stol. pr. n. št. Leta 2001 je bil v gomili odkrit knežji grob (grob

5), v katerem je bilo 9300 pridatkov, od teh kar 5700 zlatih. Gre torej za doslej

najbogatejši grob z območja Sibirije oz. evrazijskih step, ki nima primerjave niti

med skitskimi grobovi niti med grobovi kasnejših konjeniških ljudstev. V grobu

sta bila pokopana moški in ženska, odeta v oblačila, ki so bila okrašena z več ti-

soč aplikami zlatih ploščic v obliki panterjev, enako pa tudi konični pokrivali in

visoki usnjeni škornji. Med njunim izredno bogatim nakitom so posebej omembe

vredni zlata ovratnica, zlati pektoral in pa pozlačeno orožje, kot so bodalo, bojna

koničasta sekira in tul s puščicami. Ti predmeti sodijo med vrhunske mojstrovine

skitske umetnosti, za katero je še posebej značilen tako imenovani »zgodnjeskitski

živalski slog«. Pomembno se zdi poudariti, da gre za lokalne izdelke te umetnosti,

brez opaznih drugih kulturnih vplivov, kar odpira povsem nove poglede na nasta-

nek in razvoj skitskega umetnostnega sloga na območju Tuve.

Pri raziskavah te gomile so bili odkriti tudi številni drugi skitski grobovi in

pokopi konjev. Ker gre za eno izmed redkih, še nepoškodovanih gomil so bila med

izkopavanji zabeležena dragocena opažanja in detajli glede gradnje in notranje

strukturiranosti gomile, ki vodijo k predpostavki, da gomila ne predstavlja le kraja

zadnjega počitka knežjega para in njunega spremstva, ki ga je doletela nasilna smrt,

temveč da gre za posvečeno kultno mesto, kjer so potekali različni verski obredi.

7. 6.

Prof. dr. John Nicholls

ZAKAJ SE CENTRALNO ŽIVČEVJE PO POŠKODBI NE REGENERIRA?

Profesor Nicholls je predstavil rezultate dela skupine raziskovalcev na oddel-

ku za nevrobiologijo ISAS iz Trsta (Neurobiology Sector, SISSA, Italija). Skupina

se že vrsto let ukvarja z odkrivanjem genov, ki se izražajo v kratkem kritičnem

obdobju razvoja centralnega živčevja pri sesalcih (CŽS), ko to izgubi sposobnost

regeneracije. Raziskovalce zanima, katere molekule so udeležene pri tem procesu

(nevtrofini, inhibitorji itd.), da bi lahko ugotovili mehanizme, ki so pri tem udele-

ženi. To pa bi pomenilo ogromen napredek na področju razvoja metod zdravljenja

poškodb CŽS. Delo skupine temelji na razvoju lastnega preparata hrbtenjače opo-

suma (Monodelphis domestica).

Pri novorojenih oposumih, starejših od 12 dni, regeneracija preneha v vra-

tnem predelu hrbtenjače. V naslednjih petih dnevih se sposobnost regeneracije

izgublja postopoma do ledvenega predela hrbtenjače.

V Trstu so se problema ugotavljanja razlik v prepisovanju mRNA pri hrb-

tenjači, ki se še regenerira in v kasnejši fazi, ko to ni več mogoče, lotili z metodo

261

subtraktivne hibridizacije na osnovi PCR. Ekstrahirali so mRNA vratnega dela

hrbtenjače pri 9 in 12 dni starih oposumih in odšteli prve od drugih. Dodatno

subtrakcijo so naredili med mRNA ledvenega in vratnega predela hrbtenjače pri

12 dni starih oposumih. Tako so pripravili mini knjižnico okoli 2000 klonov opo-

sumove cDNA iz vsake subtraktivne hibridizacije. Veliko teh sekvenc je bilo na

novo odkritih. Ostale, ki so se izražale diferencialno, pa so bile povezane s celično

rastjo, proliferacijo, diferenciacijo, gibanjem, adhezijo ter citoskeletom in ekstra-

celularnim matriksom. Sedaj je bila glavna naloga zožitev najdenih razlik in odpis

genov, ki niso povezani z regeneracijo. Klone iz različnih subtrakcij so navzkrižno

hibridizirali. S tem so izločili tiste, ki so prisotni tako v regenerirajoči kot v nerege-

nerirajoči hrbtenjači. Ostalo je 248 sekvenc, ki so bile zanimive za nadaljnje delo.

Med temi je bilo nekaj novih sekvenc kot tudi genov, udeleženih pri transkripciji,

celičnem signaliziranju, formaciji mielina, motiliteti rastnega stožca, regeneraciji

jeter, upravljanju z nukleinskimi kislinami in proteini. Te so imeli za pomembne

kandidate, ki sodelujejo pri nevroregeneraciji (npr. kadherin, katenin, mielinski

bazični protein). Njihovo prostorsko in časovno porazdelitev in nivo ekspresije v

CŽS so spremljali z metodami Northern blot, semikvantitativni in RT-PCR ter in

situ hibridizacijo.

Ta serija poskusov je omogočila razvoj novega načina testiranj učinkovitosti

kandidatnih genov, ki so odgovorni za preklop med sposobnostjo CŽS, da se re-

generira, in dokončno izgubo te sposobnosti. Obenem so uvedli in vitro preparat

hrbtenjače oposuma kot zanesljiv in hiter test presoje izraščanja aksonov in na-

stanka sinaps.

21. 9.

Prof. dr. Vladimir P. Dmitriev

UPORABA SINHROTRONSKEGA SEVANJA ZA RAZISKAVE MATERI-

ALOV PRI EKSTREMNIH POGOJIH

Posebnosti fotonov, ki jih seva sinhrotron, odpirajo nove raziskovalne sme-

ri različnim disciplinam sodobnih znanosti. V predavanju je bil najprej podan

kratek pregled izvorov tega sevanja in nekaj njegovih posebnih lastnosti. Primeri

uporabe sinhrotronskega sevanja, ki jih obravnavajo na SNBL, posegajo v geofi-

ziko, kemijo in znanost o materialih. Posebna pozornost je bila namenjena in situ

meritvam pri ekstremnih pogojih, to je pri velikem tlaku in visokih temperatu-

rah.

Prvi primer kaže, kako so raziskave materialov s pomočjo sinhrotronskega

sevanja pokazale možno razlago za podrobnosti gibanja Zemlje. Izbrane snovi

smo izpostavili ekstremnemu tlaku in visokim temperaturam, to je pogojem, ki

262

vladajo na meji med sredico in plaščem Zemlje. Pokazalo se je, da je sestava in

lastnosti snovi, ki so na tej meji (to je ti. D'' plast), lahko možni vzrok za nutacijo

Zemlje (majhne variacije smeri osi vrtenja). Tekoče kovinsko jedro je v glavnem

sestavljeno iz železa, plašč pa iz silikatov v trdni obliki. Raziskovanje smo posvetili

meji med njima. Značilne lastnosti te meje so velike in nenadne spremembe gosto-

te snovi, hitrosti seizmičnih (potresnih) valov, električne prevodnosti in kemijske

sestave. Da bi razumeli lastnosti D plasti, je potrebno poznati kemijske reakcije,

ki potekajo med tekočim železom in kompleksnimi kovinskimi oksidi v notra-

njosti Zemlje. V sinhrotronskem pospeševalniku ESRF smo raziskali interakcije

med železom in silicijevim oksidom pri tlaku 140 GPa in temperaturi preko 3500º

C, kar ustreza pogojem na meji med sredico in plaščem Zemlje. Najprej smo pri

pogojih nastanka sredice Zemlje (40 GPa in visoke temperature) ugotovili, da že-

lezo in silicijev oksid reagirata, pri čemer nastane železov oksid in zlitina železa

in silicija. Vendar pri pogojih, v katerih je sredica danes (85–140 GPa), železo in

silicijev oksid ne reagirata, zlitina železa in silicija pa se loči v skoraj čisto železo

in B2 strukturo zlitine FeSi. Ta komponenta zlitine je pri visokih tlakih električno

prevodna. Prisotnost zlitine FeSi s strukturo B2 na dnu plašča Zemlje pa lahko

pojasni anomalno veliko električno prevodnost v tem področju in ponudi ključ za

razumevanje nekaterih podrobnosti v gibanju Zemlje. Na vrtenje Zemlje vplivata

Sonce in Luna. Njun gravitacijski vpliv na Zemljo povzroča lunisolarno precesijo

in nutacijo, to je omahovanje njene rotacijske osi. Nedavno so ugotovili, da nuta-

cija osi ni v fazi s plimovanjem, ki ga povzroča gravitacijski vpliv Sonca in Lune.

Ugotovili smo, da je pojav mogoče pojasniti z veliko električno prevodnostjo D''

plasti, ki jo povzroča FeSi zlitina s strukturo B2.

Drugi primer obravnava porozno hibridno snov – različne tridimenzional-

ne kovinsko-organske strukture, ki so jih razvili v raziskovalni skupini Lavoi-

seirjevega inštituta iz Versaillesa in so poznane kot MIL – po Material Institute

Lavoisier. Te snovi vsebujejo kovinske ione (primer, ki smo ga analizirali, vsebuje

Cr in Fe), ki so med seboj povezani z organskimi verigami. Ker imajo le-te veli-

ko upogljivost, lahko material hitro in reverzibilno spremeni obliko. Hitre spre-

membe oblike povzroča zunanja sila, na primer tlak, temperatura, svetloba, ali pa

neposredni vpliv plina ali topila. Francoski raziskovalci so v sodelovanju z ekipo

Švicarsko-norveške žarkovne linije pri ESRF prvič zasledovali reverzibilno orja-

ško povečanje volumna te snovi. Poveča se od 85 % velikosti prav do 230 %. Doslej

še ni bila opažena tolikšna ekspanzija kristaliničnega materiala. To reverzibilno

»dihanje« je podobno delovanju človeških pljuč, ki se pri vdihu širijo in krčijo pri

izdihu, vendar se pri tem prostornina pljuč spreminja le za okoli 40 %. Veliko na-

pihovanje se je zgodilo na razmeroma preprost način: MIL material smo potopili

v topilo, ki je zapolnilo votline in odprlo kanale za molekule topila. Pri tem se je

struktura močno napihnila, ne da bi se pretrgale kemijske vezi. Tekom celotnega

procesa napihovanja se je v celoti ohranila kristalna struktura materiala. Ta pro-

263

ces smo opazovali in situ s pomočjo sinhrotronskega sevanja visokih energij na

ESRF.

7. 11.

Prof. dr. Robert J. Donia

15 LET HAAŠKEGA SODIŠČA: ALI JE PRISPEVALO K VEČJI MEDNA-

RODNI PRAVIČNOSTI?

Odkar je bilo maja 1993 z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov

ustanovljeno haaško sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije, se je

soočalo z mnogimi ovirami. Srbija in Hrvaška z njim nista hoteli sodelovati ali pa

sta sodelovali samo po večjih zamenjavah v državnem vodstvu. Hrvaška obvešče-

valna služba je v času Tuđmana začela »Operacijo Haag« in vtihotapila agente v

haaško sodišče. Jugoslavija in Srbija več let nista hoteli izročiti vojnih zločincev in

sta odrekli tožilcem dostop do pomembnih dokumentov.

Kljub tem oviram je sodišče skrbno, premišljeno in uspešno vpeljalo med-

narodno humanitarno pravo v jugoslovanski konflikt. Največji dosežek haaškega

sodišča je nedvomno obtožba, privedba in sojenje jugoslovanskemu predsedni-

ku Miloševiću. Dokazni material, zbran v Miloševićevem primeru, bo verjetno

najpomembnejše trajno in z dokazi podprto poročilo o vojnah v bivši Jugoslaviji.

Sodišče je tudi prispevalo k razvoju pravosodja v tranzicijskih državah s tem, da

je nekatere primere predalo pristojnim tožilcem in sodiščem v posameznih drža-

vah. Kljub več pomanjkljivostim haaško sodišče postopoma uresničuje nekatera

od pričakovanj, ki so pripeljala do njegove ustanovitve pred petnajstimi leti.

28. 11.

Akad. prof. dr. Janez Orešnik

MOJI ZADRŽKI GLEDE TVORBENE SKLADNJE

Medtem ko sem v 60-ih in deloma 70-ih letih v neki meri tudi sam deloval v

okviru tvorbene skladnje, sem kasneje izstopil iz te šole, ker so polagoma vznikali

skrb zbujajoči pojavi:

1. Nekateri vidnejši tvorbeniki so se iz šole umaknili, ker so presodili, da v

njenem okviru ne morejo obravnavati po njihovem mnenju bistvenih jezikovnih

razmer. Tisto, zaradi česar sta se umaknila npr. David Perlmutter in Paul Postal,

niti dandanes v tvorbeni slovnici ni zadovoljivo rešeno. Sem spadajo tudi domala

vsa vprašanja, povezana s frazeologijo (Fillmore, Lakoff).

264

2. Šola je začela ožiti jezikovno gradivo, za katero se je štela pristojna, bodisi

s trditvijo, da neka dejstva ne sodijo v slovnico, bodisi z molkom o takih dejstvih.

Tvorbena slovnica namreč ne gradi deduktivne teorije posameznih jezikov, tem-

več deduktivno teorijo narejenega jezika, v katerem so resnični jeziki podmnožice

s kopico nenapovedljivih lastnosti, navedenih v ti. slovarju ali parametriziranih.

3. Verjetno ni resnična trditev tvorbenikov, da obstajajo univerzalne skla-

denjske zgradbe. To je bilo v predavanju ponazorjeno s trpnikom. Zgradba se tako

razlikuje od jezika do jezika, da gre v najboljšem pomenu zgolj za družinsko po-

dobnost.

4. Nesoglasje med vrstami napovedi (posplošitev) v tvorbeni skladnji in vr-

stami napovedi (posplošitev) v tvorbenem oblikoslovju je veliko. V tvorbenem

oblikoslovju so napovedi pretežno plitve, v tvorbeni skladnji skušajo biti globin-

ske (»želva na želvi«). Težko je razumeti, da bi bili dve v besedilih nerazdružno

sprepleteni sestavini (namreč oblikoslovje in skladnja) glede napovedi njunega

vedenja tako različni.

265

BIBLIOTEKA SAZU

Podelitev Čopove diplome, najvišjega strokovnega priznanja, našemu viš-

jemu bibliotekarju Dragu Samcu je bila hkrati tudi priznanje za delo celotnega

kolektiva.

Tudi v letu 2007 je bilo delo v svet odprte sodobne klasično urejene Biblioteke

SAZU opravljeno korektno in brez večjih zaostankov. Zato se spet lahko pohva-

limo z delovnimi uspehi, ki jih bomo predstavili tako, kot že mnoga leta doslej –

najprej s poudarkom na nekaterih točkah, nato pa bo sledilo standardno poročilo

z ustaljenim redom in statističnimi podatki.

Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo

do teh podatkov tudi prek domače strani na http://www.sazu.si/biblioteka_sazu.

htm.

Inventarizirali in strokovno obdelali smo 7.919 enot knjižničnega gradiva.

Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI je v letu 2007 zasedel

visoko peto mesto med 354 sodelujočimi knjižnicami, in to kljub pogostim komu-

nikacijskim težavam pri aktivnem sodelovanju v vzajemnem katalogu. Zasluge za

to ima predvsem prizadeven in visoko usposobljen kolektiv.

V skladu z normativi, ki jih predpisujejo za bazo CONOR.SI vedno bolj zah-

tevna bibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in spro-

tno vodenje bibliografij – za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce Znanstve-

noraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU) in za vse nove publikacije SAZU in

ZRC SAZU.

Že sedemnajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sis-

temu COBISS.SI, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raz-

iskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju po našem pretežno

tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh

pravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s sloven-

skimi in angleškimi deskriptorji).

Biblioteka SAZU je že peto leto sodelovala pri Osrednjem specializiranem

informacijskem centru za humanistiko, kjer je ZRC SAZU nosilec programa te

dejavnosti.

V letu 2007 je Biblioteka SAZU v sodelovanju z ZRC SAZU pričela s pripravo

na elektronsko izdajo Slovenskega biografskega leksikona.

Ohranili smo dokaj visok obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gra-

divu res težko doseči. Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij – tako po ti-

skanem gradivu kot po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo

v Elsevierjevem konzorciju ScienceDirect.

266

Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpo-

šiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.425 ustanovam po vsem svetu

knjižnica presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni

znanstvenoraziskovalni prostor.

Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in

knjižnice inštitutov ZRC SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske

založbe.

Tudi v letu 2007 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno so-

delovali na delovnih sestankih, strokovnih posvetovanjih in na obiskih domačih

in tujih knjižnih sejmov.

AKCESIJA

Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:

Zamenjava Darila Nakup Lastne izdaje Skupaj

Knjige, letniki revij 3.228 1.556 1.568 1.341 7.693

Rokopisne zapuščine 0 2 0 0 2

Mikrofilmi 20 0 0 0 20

Kartografsko gradivo 1 4 5 8 18

Slikovno gradivo 1 17 0 0 18

Plošče, (video)kasete 4 11 4 117 136

CD-ROM-i, multimedi-

alno gradivo, računalni-

ške datoteke

8 5 3 16 32

Skupaj 3.262 1.595 1.580 1.482 7.919

Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig dediči akademikov Ivana

Grafenauerja, Franca Jakopina, Nika Kureta, akademiki Drago Jančar , Zdravko

Mlinar , Boštjan Žekš , dediči dopisnega člana SAZU Stanislava Hafnerja, dediči

dr. Danila Pokorna in dr.Toneta Cevca ter dr. Liza Debevec, dr. Marjan Dolgan,

dr. Metoda Kokole, dr. Monika Kropej, dr. Vojislav Likar, dr. Andrej Pleterski, dr.

Damjan Prelovšek, dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Marija Stanonik, mag. Tomaž

Faganel, Simona Frankl, Alenka Koron in Drago Samec. Pomembna darila nam je

poslal tudi Zavod RS za varstvo narave iz Ljubljane.

CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND

Ob koncu leta 2007 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:

knjig in letnikov revij 497.149

rokopisnih zapuščin 136

mikrofilmov 853

kartografskega gradiva 3.854

267

slikovnega gradiva 9.630

plošč in (video)kaset 963

CD-ROM-ov, multimedialnega

gradiva, računalniških datotek 364

Skupaj enot 512.949

KATALOGI IN BAZE PODATKOV

Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega katalo-

ga (numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimen-

ski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija

po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij.

Biblioteka SAZU je tudi v letu 2007 dopolnjevala več internih računalniških

baz podatkov. Najbolj intenzivno so naraščale baze podatkov o naslovnikih, ki

jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.286

naslovnikov, Slovenija: 139 naslovnikov), v dar (inštitucije: 187 naslovnikov; člani

SAZU: 100 naslovnikov), v recenzijo (47 naslovnikov, od tega 36 tujih), in bazo

podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske pu-

blikacije (arhiv: 815 naslovnikov).

Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih smo iz programa STEVE

prenesli v nov program EVA, ki omogoča delo na novejših in močnejših osebnih

računalnikih. Večina ostalih baz podatkov pa že nekaj let nastaja s programsko

opremo za okolje Windows.

Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v koope-

rativnem online bibliografskem sistemu COBISS.SI. V vzajemno bazo podatkov

COBIB.SI smo v letu 2007 prispevali 5.714 zapisov, kar nas po statistiki prirasta

zapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) sedaj že za

354 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča na peto me-

sto za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana; 23.290 zapisov), Osrednjo

humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana; 8.496 zapisov), Univer-

zitetno knjižnico Maribor (7.474 zapisov) in Inštitutom za biomedicinsko infor-

matiko (Ljubljana; 6.382 zapisov), prehiteli pa smo Knjižnico Mirana Jarca (Novo

mesto; 3.749 zapisov), ki je bila v letu poprej pred nami.

Podrobni podatki za lokalno bazo so:

Ob koncu leta 2007 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 138.285 zapi-

sov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 102.938, pre-

vzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 35.347 zapisov.

V letu 2007 je bilo vnesenih 7.843 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno

in vsebinsko obdelanih 5.714, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebin-

sko dodelanih pa 2.129 zapisov. Tako velik vnos je sad prizadevanj vseh delavcev

v Biblioteki, saj obvladajo zahtevno in poglobljeno katalogizacijo z normativno

kontrolo in upoštevajo vse zahteve glede standardov za normativne zapise.

268

Tudi v letu 2007 smo stalno pregledovali obsežen lokalni geslovnik in zato

redigirali kar 111.961 zapisov, saj smo ga le tako lahko obdržali na tako visoki rav-

ni, kakršno smo si pri oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezi

bibliotekarskih društev Slovenije pridobili že v letu 2001.

ZAMENJAVA

Zamenjava akademijskih publikacij je kljub intenzivni reviziji naslovnikov še

vedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Potem ko smo pre-

verili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki, smo v dogovoru z Znanstve-

noraziskovalnim centrom SAZU med letom zaradi racionalizacije redno poslo-

vanje prekinili s 4 naslovniki iz inozemstva, vendar pa smo nove stike navezali z

enim slovenskim in 25 inozemskimi naslovniki, večinoma na željo inštitutov ZRC

SAZU za zamenjavo njihovih publikacij. Izkazalo se je, da interes za zamenjavo

še kar narašča, saj je pogosto tak način nabave publikacij edina možnost, ker sicer

niso naprodaj. Prezreti pa tudi ne smemo učinka, ki ga dosežemo s širjenjem slo-

venske znanosti v svet, kar daje zamenjavi dodatno vrednost.

Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 82

držav sveta s 1.425 naslovniki (139 v Sloveniji in 1.286 v inozemstvu).

Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od

leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka

SAZU na računalniških datotekah in listkovnih kartotekah.

RECENZIJE

Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 47 naslovnikom, večinoma v ino-

zemstvo (36). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskani izvod tehtnih objavljenih

ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam.

RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV

Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala

v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene Bi-

blioteke SAZU:

Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri

tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili

vpogled v naše delo in biltene, saj imamo elektronsko inačico na domači strani

SAZU.

Publikacije:

v zamenjavo – tujina 4.250

v zamenjavo – Slovenija 468

v dar 4.162

v prodajo 139

Skupaj 9.019

269

Informacijski bilteni:

v dar 394

Skupaj 394

Vsega skupaj: 9.412

IZPOSOJANJE

Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa je

bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2007 izposojanje precej

oteženo, saj je sicer manj iskani knjižnični fond, ki smo ga že leta 2002 preselili

in uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno hodit tja iskat

in vračat. Veliko težav so imele tudi knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj so zaradi

adaptacij njihovih prostorov morali gradivo večkrat prestavljati ali pa sploh ni bilo

dostopno.

V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše

številke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje.

Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte.

Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka, lah-

ko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) in

po internetu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih

baz podatkov, dosegljivih prek interneta.

Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo,

zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise. V projektu sodeluje večji del

kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in

da pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, saj je vedno

več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z

delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnih

knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu.

Število uporabnikov (okrog 5.000) se je v zadnjih letih nekako ustalilo in se

bistveno ne spreminja, manjši padec od okrog 10.000 na okrog 9.000 pa smo za-

znali pri številu obiskov.

Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2007 izposojala 5.042

uporabnikom (4.902 posameznikom in 140 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko

obiskali 8.704-krat (4.292-krat za izposojo v čitalnici, 4.412-krat za izposojo na

dom).

Število izposojenih zvezkov v preteklem letu:

v čitalnici 19.122

na dom 6.069

inštitutskim bibliotekam 9.437

medbibliotečno v Slovenijo 355

medbibliotečno v inozemstvo 25

Skupaj 35.008

270

Skupno število izposojenih zvezkov je že nekaj let skoraj enako.

Pri izposoji moramo posebej omeniti tudi podatke o iskanju po elektronskih

virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju Science-

Direct. Tu so si lahko uporabniki sami poiskali veliko aktualnega gradiva, saj so

jim bile revije elektronsko dostopne in si zato ni bilo potrebno izposojati tiskanega

gradiva.

Članstvo v konzorciju se je že v letu 2005 izkazalo za zelo koristno in zelo

uporabljano. V letu 2007 je bilo opravljenih 1.409 iskanj (leto prej pa 1.344), po-

slanih 2.164 zahtevkov za dokumente s polnim besedilom (v letu 2006 pa 1.730) in

kar 12.214 zahtevkov za vse strani (leto prej pa 9.485, kar pomeni povečanje za če-

trtino). Ti podatki lahko razložijo tudi malenkosten padec pri obiskih za izposojo.

Predvidevamo sicer, da bi bil konzorcij za raziskovalce ZRC SAZU še bolj obiskan,

če bi vključeval več humanističnih revij.

INFORMACIJE

Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne

informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim

popolneje.

Poleg tiskanih informacijskih biltenov: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v

letu 2006, Mesečni seznam novosti 2007, Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU

2007 in Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Februar

2007 je tudi v letu 2007 Biblioteka pripravila bibliografijo Publikacije Slovenske

akademije znanosti in umetnosti v letu 2006 (z dodatkom za leti 2004 in 2005) za

Letopis SAZU.

ČOPOVA DIPLOMA 2007

Za izjemno strokovno delo na področju domoznanstva, bibliografije in za

prispevek pri ohranjanju dragocenih knjižnic pri zamejskih Korošcih je na posve-

tovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (Bled 2007) višji bibliotekar Dra-

go Samec, profesor slovenskega in srbohrvaškega jezika, prejel najvišje strokovno

priznanje – Čopovo diplomo.

Iz utemeljitve ob podelitvi: »Kot bibliotekar informator je s svojo skromno-

stjo, širokim znanjem in poznavanjem humanistične stroke zelo cenjen med razi-

skovalci in akademiki, s katerimi vzorno sodeluje. Njegovo izjemno uspešno delo

je vidno na področju domoznanstva, zbiranja informacij – velikokrat kar na te-

renu, urejanju posameznih knjižnic v zamejstvu in doma ter objavljanju temelji-

tih in obsežnih bibliografij. Recenziral je več znanstvenih monografij ter aktivno

sodeloval na vrsti konferenc in simpozijev, tudi v tujini. Je avtor več razstav o

slovenskih znanstvenikih in domoznanskih razstav na Dolenjskem ter v Posavju.

Vrsto let skrbi za ustrezno obdelavo in hranjenje starejšega knjižničnega gradiva.

V zamejstvu s svojim svetovalnim delom pomaga ohranjati knjižnice, hkrati pa

271

objavlja članke o znanih zamejskih Korošcih ter njihove osebne bibliografije. Med

posebne dosežke se uvršča njegovo pionirsko delo na področju zbiranja manj zna-

nega gradiva na terenu, predvsem v zamejstvu.«

DIGITALIZACIJA SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SBL)

V letu 2007 je Biblioteka SAZU v sodelovanju z ZRC SAZU pričela s pri-

pravo na elektronsko izdajo Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991). Na-

men elektronske izdaje je, da zapolni vrzel zavoljo nedosegljivosti izvirne izdaje

Slovenskega biografskega leksikona. S spletnim dostopom do SBL nameravamo

uporabniku omogočiti iskanje po celotnem besedilu kakor tudi zahtevno iskanje

po določenih parametrih. Digitalizacija SBL obsega več faz: pretvorbo iz tiskanega

medija v elektronsko obliko, pretvorbo iz grafičnega formata v osnovno besedilno

obliko s pomočjo postopka optičnega prepoznavanja znakov (OCR), pretvorbo iz

osnovnega besedila v zapis XML, označevanje besedila s strukturnimi oznakami

po priporočilih TEI, pretvorbo iz shranjevalnega formata XML v format za prikaz

na zaslonu HTML ter implementacijo poizvedovalnega sistema, ki bo uporabniku

omogočil dostop do iskanih informacij prek uporabniškega vmesnika. Nekate-

re postopke je mogoče izvesti avtomatsko s pomočjo ustreznega programja, pri

drugih pa je potrebna večja ali manjša mera človeškega dela, bodisi v smislu pri-

prave potrebnih leksikalnih virov v podporo izvajanju avtomatskih postopkov ali

v obliki ročne redakcije samega besedila in strukturnih oznak. V letu 2007 smo

izvedli skeniranje celotnega Slovenskega biografskega leksikona ter pretvorbo iz

grafičnega v besedilni format s postopkom optičnega prepoznavanja znakov (s

pomočjo zunanjih izvajalcev). Pričela se je priprava leksikalnih virov, potrebnih

za avtomatsko obdelavo besedila, in sicer seznama krajevnih imen ter priprava

osebnega kazala v ustreznem formatu za nadaljnjo strojno obdelavo. Hkrati smo

pričeli z ročno redakcijo besedila v obliko, primerno za učinkovito pretvorbo v

format XML.

OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO

Biblioteka SAZU že od leta 2003 z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU

sestavlja Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH), ki

ga je v letu 2006 ponovno potrdila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-

blike Slovenije (JARDRS).

Naloge in dela v okviru OSICH so na podlagi javnega razpisa iz leta 2006 za

obdobje 2006–2008 opredeljene tako:

sodelovanje pri optimiranju metodoloških osnov vodenja bibliografij razi-

skovalcev;

spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot razi-

skovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu

COBISS.SI;

272

organiziranje arbitraže v primeru vsebinsko spornih tipologij (v sodelovanju

z znanstvenoraziskovalnimi sveti ved);

redigiranje bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepra-

vilnih razvrstitev bibliografskih enot;

sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem

COBISS.SI.

Podrobno poročilo o opravljenih delih in nalogah v okviru OSICH v letu

2007 za projektno obdobje 2006–2008:

Mojca Mlinar Strgar je v letu 2007 kontinuirano spremljala in nadzirala

ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev na področju humanistike

po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.

SI. V primeru nepravilnih razvrstitev bibliografskih enot je zapis redigirala s spre-

membo tipologije. Ustrezno oblikovane zapise je nato potrdila oz. verificirala. V

sodelovanju z IZUM-om je probleme, ki so se pojavili pri vrednotenju bibliograf-

skih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji JARDRS in so imeli svoj

vzrok v napačnem ali nepopolnem bibliografskem zapisu v bazi COBISS.SI, reše-

vala sproti. V letu 2007 je v obdobju od 01. 01. 2007 do 31. 12. 2007 pregledala in

potrdila 4.511 bibliografskih zapisov in presegla zahtevano realizacijo.

Jeseni 2006 smo zastavili delo pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega

slovarja za sistem COBISS.SI. Simona Frankl, koordinatorica dela pri Splošnem

geslovniku SGC.SI za OSICH, se je v ta namen v času od 26. 09. 2006 do 13. 10.

2006 udeležila štirih seminarjev, namenjenih koordinatorjem pri razvoju SGC

in po opravljenem izobraževanju pričela s prvimi pregledi kontrolnega seznama

redigiranih zapisov SGC. V letu 2007 je prispevala 1.101 nov zapis, 79 pa jih je

redigirala. OSICH je pri pripravi Splošnega geslovnika SGC.SI presegel zahtevano

realizacijo.

MUZEJSKA ZBIRKA SAZU

V izmenjavo za razstavo japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana Jagra, ki jih

hrani SAZU, smo v letu 2007 iz Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti

in umetnosti dobili razstavo Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja. Postavili smo jo

v Galeriji Cankarjevega doma, odprta je bila od 23. januarja do 18. marca 2007.

Avtorica razstave je bila Margarita Sveštarov Šimat, ki je ob otvoritvi v Ljubljani

izpeljala tudi vodstvo po razstavi.

V letu 2007 smo pridobili 143 grafik najvidnejših slovenskih avtorjev druge

polovice 20. stoletja. Del tega fonda je bil od 18. aprila do 31. maja 2006 razstavljen

v Skopju na razstavi Riznicata na slovenečkata grafika 1955–2005. S temi grafični-

mi listi je SAZU pomembno obogatila svoj fond umetniških predmetov.

ROKOPISI

Nadaljevali smo z digitalizacijo rokopisne zbirke.

273

Ob zaključku velikega projekta in izidu zadnjega, 6. zvezka latinsko-sloven-

skega slovarja Frana Wiesthalerja smo 19. novembra 2007 v rokopisno zbirko pre-

vzeli slovar v kartotečni obliki.

V letu 2007 smo v hrambo dobili tudi kopije praških dokumentov Jurija

Vege.

BIBLIOGRAFIJE

Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS.SI sta se tudi v

letu 2007 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklih

letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografi-

je nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU.

Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov

SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2007 prispeva-

la v bazo COBIB.SI: kreiranih je bilo 4.050, prevzetih 974, redigiranih pa še 2.773

zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 7.797) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih

predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila.

Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejav-

nost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2007 poglavje z naslovom

Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2007 (z dodatkom za

leto 2006) močno skrajšano.

BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU

Marija Fabjančič

Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2006. – Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2007,

18 f. 30 cm.

Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2006). – Letopis SAZU, 57(2006), 2007,

198–207.

Mesečni seznam novosti. 2007 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in ume-

tnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU,

2007. 11 zv. (XXVII + 169 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica)

Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU. 2007. Biblioteka SAZU, 2007. II + 17 str.

30 cm. (Odgovorna urednica)

Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Februar 2006. Bi-

blioteka SAZU, 2007. 48 f. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica)

Dušan Koman

Anabelle Križnar: Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Sloven-

skem. – Umetnostna kronika, 2007, št. 14, str. 25-26. (Ocena)

Gothic Mediterranean : virtualni muzej sredozemske gotske arhitekture = A Virtual

Museum of Mediterranean Gothic architecture. – Ljubljana, Mednarodni in-

274

štitut za turizem. 2007, 24 str. + 1 zganj. zvd. Ilustr. 20 cm. (Soavtor Robert

Peskar)

Margita Sveštarov Šimat: Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja = Print art in Italy of the

16th and 17th century : [iz zbirke Kabineta grafike Hrvaške akademije znanosti

in umetnosti Zagreb: Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 23. januar–18.

marec 2007]. – Ljubljana, Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. 2007.

26 str. Ilustr. 28 cm. (Prevajalec in urednik)

Breda Pajsar

Žirovska bibliografija prof. dr. Marije Stanonik. – V: Naglič, Miha (ur.), Stanonik,

Marija: Žiri na meji. Ljubljana, 2007, str. 143-147.

Drago Samec

Ko je bila železniška postaja v Grosupljem še mlada. – Grosupeljski odmevi, 33,

2007, št. 11, str. 54-55. Ilustr.

Konjeniški klub Grosuplje je svojo 50-letnico delovanja zaznamoval tudi s knjigo. –

Grosupeljski odmevi, 33, 2007, št. 12, str. 56. Ilustr.

Šmarska bibliografija. – V: Müller, Jakob (ur.): Šmarska knjiga. Šmarje - Sap, 2007,

str. 535-586.

V bibliografijo vpeto delo dr. Frančiška Lampeta. – V: Tominšek Perovšek, Mateja:

Frančišek Lampe. Ljubljana, 2007, str. 205-302.

Hugo Uhliř in njegova Umetniška propaganda. – Razborski večer, 10. II. 2007. Raz-

bor nad Loko pri Zidanem Mostu. (Razstava in predstavitev)

Bibliofil Rudolf Maister. – Simpozij Rudolf Maister-Vojanov včeraj, danes, vedno,

29. III. 2007. Kamnik, grad Zaprice. (Referat)

Mons. Ivan Trinko : (1863–1954) : spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kul-

turami. Čedad, Kulturno društvo Ivan Trinko, 2006. – Tiskovna konferenca,

SAZU, 13. IV. 2007. (Razstava in predstavitev zapuščine Ivana Trinka)

Nena Škerlj

Misli, čuti in sodobna umetnost : 52. beneški bienale. – Umetnostna kronika, 2007,

št. 14, str. 33-34.

Helena Verbinc

Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2006 (z dodatkom za

leti 2004 in 2005). – Letopis SAZU, 57(2006), 2007, 211-217.

Petra Vide Ogrin

Towards a digital edition of the Slovenian biographical lexicon. – V: Digital infor-

mation and heritage / 1. međunarodna znanstvena konferencija »The Future

of Information Sciences: INFuture2007 – Digital Information and Heritage«,

275

Zagreb, 7.–9. studenoga 2007. Zagreb, 2007, str. 115-124. (Soavtor Tomaž Er-

javec)

Ana Zadnikar

Mesečni seznam novosti. 2007 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in ume-

tnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU,

2007. 11 zv. (XXVII + 169 str.) 30 cm. (Urednica)

OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST

V letu 2007 je višji bibliotekar Drago Samec prejel Čopovo diplomo, najvišje

strokovno priznanje za zgledno opravljeno delo na svojem ožjem delovnem po-

dročju – izposoji in zbiranju in posredovanju informacij.

Z znanjem, pridobljenim s stalnim izobraževanjem na tečajih, posvetovanjih,

na ogledih domačih in tujih knjižnih sejmov in razstav, kakor tudi s spremljanjem

literature ter s prizadevnostjo celotnega kolektiva smo svoje delo zelo dobro opra-

vili, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali

in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI.

V letu 2007 smo dobili precej nove računalniške opreme: 6 osebnih računal-

nikov, 7 monitorjev, 3 laserske tiskalnike, termični tiskalnik črtne kode, skener,

zunanji disk. Pri delu z razpošiljanjem publikacij smo prešli na nov program EVA.

Sodobna računalniška oprema nam je kljub pogostim težavam s komunikacijami

vendarle omogočila tudi boljše delo, s katerim smo se primerno oddolžili vodstvu

SAZU, ki je bilo financer naložb.

Težave zaradi prostorske stiske za skladiščenje moramo spet poudariti, saj jih

dodatni skladiščni prostor, ki smo ga v letu 2007 sicer pridobili, še vedno ni rešil.

Zato bomo še naprej intenzivno iskali dodatne skladiščne prostore. S tem bi priza-

devni kolektiv, ki že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s

katerimi daje dober zgled stanovskim kolegom, lahko bolje izkoristil čas.

Vodi nas misel, da smo kot knjižnica dolžni čuvati in ohranjati našo kulturno

dediščino še za prihodnje rodove, z zamenjavo publikacij SAZU in ZRC SAZU pa

širiti slovensko znanost po svetu.

IVPUBLIKACIJE SAZU

279

PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA

LETO 2007 (z dodatkom za leto 2006)

SPLOŠNE PUBLIKACIJE

1.

Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 57. knjiga. 2006 = Year-

book of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 57/2006. (Glavni in

odgovorni urednik Matija Gogala .) Ljubljana 2007. 263 str. Ilustr. 22 cm.

ISSN 0374-0315

2.

Slovene poets and writers of the Slovene Academy. Edited by Drago Jančar

and Kajetan Kovič . (Introduction Kajetan Kovič; bio-bibliographic sketches of

authors Helga Glušič.) Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana 2007. 469

str. Fotogr. 25 cm. – (Anniversary anthology / Slovene Academy of Sciences and

Arts ; vol. 2)

ISBN 978-961-6242-75-2

PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE

3.

Anton Trstenjak 1906–1996. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-le-

tnici rojstva in 10-letnici smrti. Ljubljana 2007. 248 str. Fotogr. 23 cm. - (Razprave

/ Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene

vede ; 21)

ISBN 978-961-6242-73-8

4.

Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918–1941 : zbornik prispevkov

na simpoziju 7. in 8. decembra 2006. Uredila Jože Pirjevec in Janko Pleterski .

Ljubljana 2007. 366 str. 24 cm. – (Razprave / Slovenska akademija znanosti in

umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene ; 23)

ISBN 978-961-6242-79-0

280

5.

Arheološki vestnik 58: 2007. (Glavna urednica Marjeta Šašel Kos. Izvršna

urednika Primož Pavlin, Andreja Dolenc Vičič. Uredniški odbor Dragan Božič …

et al.) Ljubljana 2007. 470 str. Ilustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)

ISSN 0570-8966

6.

Gorzanis, Giacomo: Il primo libro di napolitane che si cantano et sonano in

leuto (1570). Il secondo libro delle napolitane a tre voci (1571) (Uredila Alenka

Bagarič.) [predgovor, foreword Metoda Kokole, Dinko Fabris : prevod, translati-

on Suzana Ograjenšek ; prevod pesemskih besedil, translation of the poetic texts

Alenka Klemenc.] Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muziko-

loški inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2007. 2 partituri

(LXIII, 80 str.) 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 51) (Sozaložnik

ZRC SAZU)

ISMN M-709004-22-5 (ZRC SAZU)

7.

Dusík, František Josef Benedikt: Simphonia grande in G (Edited by Matjaž

Barbo, prevod Suzana Ograjenšek.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti;

Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije zna-

nosti in umetnosti. Ljubljana 2007. 1 partitura (XXIX, 69 str.) 29 cm. -(Monumen-

ta artis musicae Sloveniae ; 52) (Sozaložnik ZRC SAZU)

ISMN M-709004-23-2 (ZRC SAZU)

PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE

8.

Razprave XX. (Uredil Jože Toporišič .) Ljubljana 2007. 357 str. 24 cm.

ISSN 0560-2920

9.

Traditiones 36/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-

narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik.

Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič … et al.) Ljubljana 2007. 264 str. Ilustr.

24 cm.

ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU)

10.

Traditiones 36/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-

narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik.

281

Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič … et al.) Ljubljana 2007. 259 str. Ilustr.

24 cm.

ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU)

11.

Slovenski pravopis. Uredniški odbor Jože Toporišič … (et al.) (Stvarno kazalo

Janko Moder … et al.) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znan-

stvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Za-

ložba ZRC, ZRC SAZU, I Pravila, II Slovar. Ljubljana 2007. XV, 1805 str. 24 cm

ISBN 978-961-6568-89-0

12.

Bezlaj, France : Etimološki slovar slovenskega jezika. Knj. 5: Kazala. (Izdelala

Marko Snoj in Simona Klemenčič.) Izdala Slovenska akademija znanosti in ume-

tnost (in) Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramo-

vša, Etimološko - onomastična sekcija. Založila Založba ZRC, Ljubljana 2007. 769

str. 25 cm.

ISBN 978-961-254-016-6 (zv. 5)

13.

Krašovec, Jože : Svetopisemska lastna imena: fonetika, etimologija, prevajanje

in transliteriranje = Biblical proper names: phonetics, etymology, translation and

transliteration. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke

in literarne vede; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC. Ljubljana

2007. 263 str. 24 cm

ISBN 978-961-6242-82-0 ; 978-961-254-041-8

PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE

14.

Razprave XLVIII-1. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič .) Ljubljana

2007. 278 str. Ilustr. 24 cm.

ISSN 0352-5090

15.

Razprave XLVIII-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič .) Ljubljana

2007. 344 str. Ilustr. 24 cm.

ISSN 0352-5090

282

16.

Acta carsologica 36/1. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc .) Ljublja-

na 2007. 243 str. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)

ISSN 0583-6050

17.


na 2007. Str. 185-347. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)

ISSN 0583-6050

18.


na 2007. Str. 353-528 + CD. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)

ISSN 0583-6050

IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala

19.

Krašovec, Jože & Merše, Majda & Rothe, Hans (uredniki):

Matthäus-Evangelium (1555) ; Paulus, Römerbrief (1560) ; Paulus-Briefe (1561,

1567) ; Psalter (1566) ; Neues Testament (1581-1582.) (übersetzt von Primož Tru-

bar.) (Jesus Sirach (1575) ; Pentateuch (1578) ; Proverbia (1580) (übersetzt von Juraj

Dalmatin.) Kommentare. Paderborn – München – Wien - Zürich : F.

Schöningh, 2006. 397 str. 35 cm. - (Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln ; Bd.

3,2: Kommentare)

ISBN 978-3-506-75714-2

20.

Gabrovec, Stane : Stična. 2/1, Gomile starejše železne dobe = Grabhügel aus

der älteren Eisenzeit: katalog (s sodelovanjem Ane Kruh, Ide Murgelj in Bibe Ter-

žan.) [prevod Britta Greier Greiner, Marija Javor Briški, Ana Kruh; risbe Ida Mur-

gelj; fotografije Rudolf Berce ... et al.] Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2006.

- 488 str., 4 zganj. pril. Ilustr. 34 cm. - (Katalogi in monografije ; 37)

ISBN 978-961-6169-51-6

21.

XIXth Congress of IOSOT, International Organization for the Study of the

Old Testament, Ljubljana, 15th-20th July 2007 / [edited by Jože Krašovec .] - Lju-

bljana: Faculty of Theology: IOSOT, Organizing Commitee, 2007. 205 str. 24 cm

ISBN 978-961-90507-4-3 (Faculty of Theology)

283

22.

Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem / [zbrale

in uredile Alenka Šelih ... [et al.]; uvod in predgovor Alenka Šelih; spremna študija

Marta Verginella.] - 1. izd. - Ljubljana : Tuma ; SAZU, 2007. - 598 str. Ilustr. 25 cm.

- (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske

in družbene vede ; 22)

ISBN 978-961-6682-01-5 (Tuma)

23.

Simoniti, Primož : Med humanisti in starimi knjigami: prispevki k slovenski

kulturni zgodovini. V Ljubljani: Slovenska matica, 2007. 386 str. Ilustr. 24 cm.

(Razprave in eseji / Slovenska matica ; 59)

ISBN 978-961-213-162-3

24.

Maček, Jože : Na zemlji domači: kratka zgodovina slovenskega kmečkega sta-

nu. Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, 2007. 303 str.

Ilustr. 22 cm.

ISBN 978-961-218-694-4

25.

Bedina, Katarina: Povprečen nisem hotel biti: korespondenca med akade-

mikoma Dragotinom Cvetkom in Petrom Konjovićem (1949–1968) (Uredila in

pojasnila Katarina Bedina; prevod povzetka Vladimir Pogačnik.) Znanstveno-

raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 2007. 387 str. Ilustr. (Razprave

Filozofske fakultete)

ISBN 978-961-6648-04-2

26.

Arhivistika, zgodovina, pravo: Vilfanov spominski zbornik = Archivkun-

de, Geschichte, Recht: Gedenkschrift für Sergij Vilfan = Archives, history, law:

Vilfan's memorial volume / [Tatjana Šenk (glavna urednica).] - Ljubljana : Zgodo-

vinski arhiv, 2007. - 368 str. Ilustr. 24 cm.

ISBN 978-961-6247-21-4

27.

Pravotvornost v evropski zgodovini - Sergij Vilfan , arhivist in pravni zgodo-

vinar = Formation of law in European history - Sergij Vilfan, archivist and legal

historian (Uredila Marko Kambič in Katja Škrubej.) Ljubljana : Slovenska akade-

mija znanosti in umetnosti; Zgodovinski arhiv Ljubljana; Univerza v Ljubljani,

Pravna fakulteta 2007. 67 f. 30cm

284

28.

Miklošič, Franc & Ismajli, Rexhep & Snoj, Marko & Gashi, Skënder: Gjur-

mime shqiptare = Albanische Forschungen. Akademia e Shkencave dhe e Arteve

e Kosovës; Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prishtinë, Ljubljana 2007.

504 str. 25 cm. – (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za

filološke in literarne vede ; 63) ; (Botime të veçanta / Akademia e Shkecave dhe e

Arteve e Kosovës ; 81 / Seksioni i gjuhësisë dhe i letërsisë ; lib. 36)

ISBN 978-9951-413-56-5

29.

Zadravec, Franc : Miško Kranjec 1908-1983: monografija. Ljubljana: Prešer-

nova družba, 2007. 188 str. Ilustr. 24 cm .

ISBN 978-961-6512-75-6

30.

Mrzel, Ludvik: Zbrano delo: druga knjiga: članki, eseji, polemike / knjižne

ocene; gledališke kritike, pisma. (Uredil in opombe napisal Dušan Moravec .) Ma-

ribor: Litera 2006-2007. 637 str. 21 cm.- (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pi-

sateljev)

ISBN 978-961-6604-16-1 (knj. 2)

31.

Lebič, Lojze : Invokacija: za klarinet in klavir = Invocatio: for clarinet and

piano: (á Primož Ramovš ) (Besedilo Jelena Lebič.) (Notografija Andrej Lenarčič,

ml.) Samozal. Ljubljana 2007. (16) str. 36 x 26 cm.

ISMN M-709012-12-1

32.

Nova cerkev v Dravljah: učlovečena arhitektura: arhitekt Marko Mušič. (Be-

sedilo in komentarji Jure Mikuž; risbe Marko Mušič; fotografije Janez Kališnik,

Milan Pajk ter Marjan Smrke.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in ume-

tnosti, 2007. 37 str. Ilustr. 20 cm.

ISBN 978-961-6242-76-9

33.

The new church in Dravlje: humanised architecture: architect Marko Mu-

šič. (Text and commentary Jure Mikuž; translation Klementina Jurančič Petek;

drawings Marko Mušič; photographs Janez Kališnik, Milan Pajk and Marjan Smr-

ke.) Ljubljana: The Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007. 37 str. Ilustr.

20 cm.

ISBN 978-961-6242-77-6

285

34.

Die neue Kirche in Dravlje: menschengemäße Architektur:

Architekt Marko Mušič. (Text und Kommentare Jure Mikuž; Übersetzung Vesna

Kondrič Horvat; Zeichnungen Marko Mušič; Fotos Janez Kališnik, Milan Pajk

und Marjan Smrke.) Ljubljana: Slowenische Akademie der Wissenschaften und

Künste, 2007. 37 str. Ilustr. 20 cm.

ISBN 978-961-6242-78-3

35.

Udovič, Jože : Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana : Knjižna zadruga, 2007. 127

str. 11 cm.

ISBN 961-6140-46-1

36.

Zlobec, Ciril : Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana : Knjižna zadruga, 2007. 127

str. 11 cm.

ISBN 961-6140-45-4

V SUMMARY

289

SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2007

During the year the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) was carry-

ing out its activities in the customary manner. In 2007 three assembly meetings were

held: in February the financial Assembly, in June the electoral one and by the end of

June the festive one when the new members received their membership certificates.

The Presidency held four sessions; the Executive Board, running operational mat-

ters of the Academy, met, in principle, every Monday, the exception being the sum-

mer recess.

The focal event of the first semester was the election of new members. On the

1st of June, during the Assembly meeting, we elected eight new full members, seven

associate members and twelve corresponding members. Among the new associate

members we also have two Slovenians, who are permanently living and working

abroad. Already during the candidacy procedure the question arose whether it is

reasonable to have age limits; these are determined by law and by our bylaws for

certain executive functions, but indirectly they also regard new candidates. Soon we

shall have to take a stand concerning the suitability of the age limit of seventy-five

years of age, not only in view of the ever longer active life, but also because it reduces

the choice of possible candidates for conducting the activities of the Academy and

its sections.

Already at the beginning of the year, at the initiative of the Section of Math-

ematical, Physical, Chemical and Technical Sciences, we participated actively in

the debate referring to the evaluation methodology of scientific and research activ-

ity and submitted a proposal to the Slovenian Research Agency indicating that the

current system - based on quite formal evaluation which takes into account mainly

the quantity of output - should be enhanced by placing greater emphasis on the

evaluation of substance. This, in practice, would imply greater autonomy for the

scientific and research councils for different sciences, allowing them to set their

own criteria and their own evaluation system. It appears that the Agency took in

consideration, to a great extent, our proposals regarding the new methodology.

We were also actively involved in the debate concerning the Law on Higher

Education and R&D Activities. The rather unusual manner in which the public

debate was being run provoked and activated the concerned public. As opposed to

the majority of other institutions, in July, we sent the competent minister concrete

observations, with an invitation to undertake a comparative analysis of university

systems throughout the world and to give a clear evaluation of financial conse-

quences of the envisaged changes. In our observations we insist on the autonomy

of higher educational institutions, both in the drafting of study programs, as well

290

as in the area of administration and employment. Yet, we should not overlook the

advantages as well as pitfalls that a very new system of public-private partnership

offers.

The Executive Board, participating in a topical debate concerning Slovene-

Italian relations, issued a special statement with which it expressed its concern

relating to the position taken by the Italian political circles on Memorial Day for

Foibe Victims; it also drew the attention to the disproportionate destruction of

the natural environment and produced kilowatts of electric energy in case of con-

struction of a wind power plant at Volovja reber. Two sections, of Medical Sciences

and of Arts, prepared a statement concerning the possible detrimental effects of

constructing a mega amusement park in the Gorica area.

After more than a year the debate with prof. Han Steenwijk, from the Padova

University, has been brought to a close. His intention was to include the Resian

language, as an independent language, into the ISO language code. On the basis of

the polemics, involving mainly the Section of Philological and Literary Sciences,

prof. Steenwijk abandoned this objective.

Also our numerous committees, councils and the Cabinet of academician

France Bernik were quite active. The Commission on Slovenian in Public use,

attached to the Committee for the Slovenian Language, organized a resounding

one-day meeting concerning the status, difficulties, perplexities and treasures of

our language today and tomorrow, here and abroad. Many SASA members, other

Slovenian language scholars and participants who appreciate this language en-

riched the program of this meeting with their lectures thus contributing to the

discussion concerning the National Language Policy Program. We published a

book of proceedings, comprising all the discussions. The Committee for Ethnic

Minorities Studies organized a two-day scientific symposium on the topic of Pan-

nonian Space and Peoples Between Two Tri-Border Areas, the discussion covered

the topics of co-existence and interculturalism in the Pannonian area and as such

it is a welcome part of the intercultural dialogue representing one of the values of

the European Union. The Council for Energetics discussed the national project

concerning the comprehensive use of renewable sources of energy in Slovenia,

which are not negligible in view of the growing concern for a clean environment.

The SASA Library acquired approximately 7,700 units of library material,

so that now the entire book fund totals 513,000 units. What’s more, we also took

over the legacy of late dr. Stanislav Hafner , a Slovenian from Carinthia and corre-

sponding member of SASA, who left us a library collection of approximately 5000

books, mainly scientific publications. During a low-key ceremony the son of the

deceased, dr. Gerhard Hafner, formally handed over the books to the Academy.

The publication of Fran Wiesthaler’s exceptional manuscript of the Latin-Slov-

enian Dictionary, which was 110 years in the making and is stored in the SASA

Library, has been completed with the sixth and final volume in November 2007.

291

Much effort was invested in the preparation of Academy’s collection of Slovene

post-war graphic art and in the acquisition of some additional works of art. Within

the framework of the Janez Vajkard Valvasor Foundation we are continuing the

work for the publication of the collection Iconotheca Valvasoriana. Moreover, the

Foundation gave financial support to the publication of an interesting book »Valva-

sor and Astronomy«. The Dr. Bruno Breschi Foundation has undertaken the draft-

ing of shorter texts by Primož Trubar and Tomaž Hren, accompanied by commen-

taries in two languages. This is an important work for the Slovene literary history.

As in the previous years the Printing Committee adopted a set of criteria for

the distribution of budgetary funds earmarked for the issuing of periodical pub-

lications and monographs. We published the editions under the title »Treatises

of Sections II and IV« plus seven other works; we also co-financed at least three

books together with SASA SRC and fifteen other publications. Among the books

mention should be made at least of the book Slovenian Poets and Writers Acad-

emicians published in English. We also published the collection of facsimile of

the Holy Scriptures, under the title Biblia Slavica, representing the oldest Slovene

translations of the Holy Scriptures. A German publisher, F. Schöningh issued the

collection, but academician Jože Krašovec headed the multi-annual project from

the initial idea to the publication.

In this year also the Academy’s website was completed and up-dated.

Throughout the year 2007 the Academy’s members participated in the work

of the SRC Scientific Council and the Management Board, thus fulfilling the

founder’s rights and obligations related to the scientific policy, personnel and

management policy. In the budget of the Republic of Slovenia we ensured funds

for the continuation of the program »Natural and Cultural Heritage of the Slov-

enian Nation« and investment funds too.

Furthermore, we were actively involved in the successful financial recovery of

the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, fully aware that this is an in-

stitution that fosters and safeguards the identity of the nation at the linguistic level.

We are also involved in resolving the financial problems of the Jovan Hadži Institute

of Biology, which faced the problem of survival. This struggle for the mere financial

survival is linked to the fact that the SASA SRC institutes represent a supreme net-

work of expert researchers who are working on the natural and cultural heritage of

the Slovenian nation, however their research cannot be covered by commercial con-

tracts. Namely, the research is not attractive for the market, but it is essential. That is

the reason that the state should be more generous in supporting these endeavors.

In the sector of international cooperation, at the end of 2007, the Slovenian Re-

search Agency became a member, in addition to SASA and the Slovenian Science

Foundation, of the European Science Foundation (ESF). Via this Agency and its fi-

nancial backing it will become possible for Slovenia to be involved more actively in

European research projects. The admission of the new member was followed by the

292

visit of dr. John Marks, ESF Chief Executive, to Slovenia, when he met the leaderships

of all three institutions. After the visit of academician Branko Stanovnik to the Royal

Society of Edinburgh we established mutual cooperation within the framework of

the 7th research program, the coordinator of which is the said institution in Scotland.

At present the SRC Karst Research Institute and the Forestry Institute of Slovenia are

participating in the program with their respective projects. In December, together

with the Croatian Academy of Sciences and Arts we organized a two-day sympo-

sium concerning the Paris Peace Conference and the Peace Treaty with Italy, the

primary objective being to confirm and reassert the validity of the said treaties.

We also expressed our support for the position of EASAC concerning bio-

terrorism, ethics in the area of research and the threat posed by the ever-greater

antibacterial resistance of infectious diseases. We signed an agreement of coopera-

tion with the Romanian Academy and renewed the agreement with the Bulgarian

Academy of Sciences, while the letter of intent with the Royal Netherlands Acad-

emy of Arts and Sciences is still waiting to be signed. Within the framework of in-

ter-academy cooperation thirty foreign scholars visited Slovenia and nine Slovene

scholars went abroad. On the basis of our mutual agreement the Croatian Acad-

emy of Sciences and Arts reciprocated with an exhibition, organized at the venue

of Cankarjev dom, offering a review of graphic art in the 16th and 17th centuries.

We were also active in the work of the International Human Rights Network

of the Academies and Scholarly Societies, which responds to violations of the hu-

man rights of scientists.

The year 2007 was rich in awards and signs of recognition: academician Janez

Matičič was the recipient of the Prešeren Award, academician Janez Orešnik was

the recipient of the Zois Award for Lifetime Achievements for his work in linguis-

tics; academician Ivan Bratko received the Zois Award for the topmost achieve-

ments in science and research; associate member Jože Pirjevec has been appointed

Ambassador of RS for Science; academician Branko Stanovnik received a prize,

awarded by the Lomonosov University in Moscow, in memory of A.N. Kost. The

recipient of the highest French decoration i.e. the Knight of the Legion of Honor

was Boris Pahor , the doyen among Slovene writers and our corresponding mem-

ber. Also prof. Sergio Tavano , our corresponding member in Italy, was conferred

a high Italian decoration the Commendatore.

The report will conclude with the mention of our members who passed away in

the course of the year. These are: full members Ljubo Golič and Andrej O. Župančič

and corresponding members Donald Michie , Zoran Konstantinović , Leopold

Kretzenbacher , Anne McLaren , Milan Maceljski , Marton Pesci and Slavko Mihalić .

At the end of the year the Academy had 77 full members, 27 associate mem-

bers and 83 corresponding members.

Boštjan Žekš

293

THE PRESIDENCY

President: Boštjan Žekš

Vice-Presidents: Alenka Šelih

Jože Trontelj

Secretary-General: Matija Gogala

SECTION ONE Historical and Social Sciences

Secretary: Rajko Bratož

SECTION TWO Philological and Literary Sciences

Secretaries: Matjaž Kmecl , until July 1, 2007

Primož Simoniti , since July 1, 2007

SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences

Secretary: Peter Fajfar

SECTION FOUR Natural Sciences

Secretary: Ivan Kreft

SECTION FIVE Arts

Secretary: Andrej Jemec

SECTION SIX Medical Sciences

Secretary: Janez Sketelj

Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA:

Jože Maček ,

Tone Pavček ,

Saša Svetina .

Branko Stanovnik , Head of Department for International Relations and Sci-

entific Coordination, is also invited to the Presidency meetings.

295

MEMBERS

OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

SECTION ONE Historical and Social Sciences

Full Members

Bratož, Rajko , D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History,

Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,

Full Member since June 7, 2001.

Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15.

Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/

241-11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail:

[email protected].

Gabrovec, Stane , D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeo-

logical Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate

Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.

Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16.

Hribar, Valentin , D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of

Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of

Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since

June 7, 2001.

Home: SI-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 059-939-439, E-mail:

[email protected].


241-10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37.

Majer, Boris , Ph. D., born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Faculty

of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,

1975, Full Member since April 24, 1981.

Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/

252-64-40.

Melik, Vasilij , Ph. D., born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of

Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993,

Full Member since May 27, 1997.

Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 1/ 252-25-44.

Mlinar, Zdravko , Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spa-

tial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate

Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987

Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 059-965-763.

296

Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax:

+386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected].

Mlinarič, Jože , Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of

Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member

since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94.

Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška

c. 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80.

Pleterski, Janko , D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of

Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989,

Full Member since May 27, 1993.

Home: SI-1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62.


+386 1/ 425-34-23.

Rus, Veljko , Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial

Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of

Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,

1995.

Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260

Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.

Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1,

Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13, E-mail:

[email protected].

Šelih, Alenka , Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal

Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of

Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June

12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since

May 5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01 or

SI-4260 Bled, Grič 7a.

Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski

nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail:

[email protected], SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386

1/470-61-27, Fax: +386 1/425-64-92, [email protected].

Teržan, Biba , D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Ar-

chaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since

June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, Zavetiška 5,

Phone: +386 1/241-15-58, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: [email protected].

Vratuša, Anton , Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-

Management Development in Yugoslavia and Workers’ Self-Management in

297

the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associ-

ate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.

Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88.

Office: ICPE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax:

+386 1/ 568-27-75.

Associate Members

Pavčnik, Marijan , D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theo-

ry and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate

Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or

+386 1/ 232-58-62.

Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/

420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: [email protected].

Pirjevec, Jože , Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at

the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding

Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005.

Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, E-mail: [email protected].

Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, SI-6000 Koper,

Glagoljaška 8, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail:

[email protected] or [email protected].

Splichal, Slavko , D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Fa culty of

Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail:

[email protected].

Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5,

Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail:

[email protected].

Štih, Peter , Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and

Associate Historical Sciences, Facilty of Arts, University of Ljubljana. Associ-

ate Member since June 1, 20007.

Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, Phone: +386 1/059-018-908,

E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386

1/241-11-10, Fax:+386 1/425-13-37, E-mail: [email protected].

Žižek, Slavoj , Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theo-

retic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljublja-

na. Associate Member since May 5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail:

[email protected].

298


241-10-00.

Corresponding Members

Feil, Arnold , born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musi-

cology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since

May 30, 1991.

Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/

71-791289.

Flotzinger, Rudolf , born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musi-

cology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985.

Home: AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81.

Gombocz, Wolfgang L. , born on September 28, 1946, Professor of History of Phi-

losophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302-324.


Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010

Graz, Heinrichstrasse 26. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705,


Kahl , Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute

of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June

12, 2003.

Home: D-35396 Giessen, Sandfeld 13.

Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Ot-

to-Behaghel-Str. 10 C 2, E-mail: [email protected].

Luckmann, Thomas , born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociol-

ogy, University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of

Linköping, National Technical University of Trodheim, University of Trier

and University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997.

Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Os-

siachberg 2, AT-9551 Bodensdorf.

Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10.

Menis, Gian Carlo , born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology

and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997.

Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179.

Müller-Karpe , Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and

Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member

since May 27, 1993.

Home: D-5330 Königswinter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/

44-22-85.

299

O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lec-

turer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough Univer-

sity, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB – Leicestershire, LE 11 ZRD,


Pavičević, Branko , born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts,

University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10,

1977.

Home: CRG-81000 Podgorica, Rista Stijovića 5, or: SER-11000 Beograd,

Sindjelićeva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096.

Perović, Slobodan , born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law,

Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April

23, 1987.

Home: SER-11000 Beograd, Miročka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15.

Office: Udruženje pravnika Srbije, SER-11000 Beograd, Krunska 74, Phone

+381 11/ 244-69-10, E-mail: [email protected] or: [email protected].

Pusić, Eugen , born on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty

of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7,

2001.

Home: HR-10000 Zagreb, Vramčeva 1, Phone: +385 1/ 481-78-32, E-mail:

[email protected].

Rumpler, Helmut , born on September 12, 1935. Professor of Modern and Aus-

trian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May

27, 1993.

Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/

281-782.

Stefanović, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musi-

cology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and

Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987.

Home: SER-11000 Beograd, Džordža Vašingtona 28 a, Phone: +381 11/

3221-985.

Office: SANU, SER-11000 Beograd, Knez Mihailova 35, Phone: +381 11/

3342-400, E-mail: [email protected].

Straus, Jože , born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific

Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property,

Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of

Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Pro-

fessor of International and Comparative Law, George Washington Univer-

sity Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the

Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6,

1995.

300

Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax

Law, D-80539 München, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax:


Stuhlpfarrer, Karl , born on September 23, 1941. Professor of History, University

of Klagenfurt. Corresponding Member since June 1, 2007.

Office: Universität Klagenfurt, Institut für Geschichte, Abt. Zeitgeschichte,

Universitätsstrasse 65–67, A-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 2700-2241,

Fax: +43 463/ 2700-2297, E-mail: [email protected].

Supičić, Ivan , born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, Univer-

sity of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian

Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since

April 24, 1981.

Home: HR-10000 Zagreb, Boškovičeva 9, Phone: +385 1/ 487-32-73.

Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski

trg 11, Phone: +385 1/ 489-51-11.

Tavano, Sergio , born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzan-

tine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June

7, 2001.

Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotti 9.

Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Tri-

este, IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617.

Teune, Henry , born on March 19, 1936. Sociologist and Professor of Political

Sciences, University of Pennsylvania. Corresponding Member since June 1,

2007.

Home: 6100 Henry Ave. 6F, US- Philadelphia, PA 19128, E-mail:

[email protected].

SECTION TWO Philological and Literary Sciences

Full Members

Bernik, France , Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927.

Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sci-

ences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since

June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian

Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honor-

ary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12,

2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65.



301

Gantar, Kajetan , Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin

Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate

Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice - President

of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5,

2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail:

[email protected].


+386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected]; Faculty of Arts, SI-1000

Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37.

Kermauner, Taras , Ph. D., born on April 13, 1930. Professor of Dramaturgy,

retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,

1995.

Home: SI-6210 Sežana, Avber 8.

Kmecl, Matjaž , D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary

History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member

since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14.

Kos, Janko , Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative

Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. As-

sociate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.

Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99.

Krašovec, Jože , Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944.

Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana.

Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax:

+386 1/ 433-04-05.

Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/

434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: [email protected].

Matičetov, Milko , Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the

Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. As-

sociate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86.

Moravec, Dušan , B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the

Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25,


Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92.

Orešnik, Janez , Ph. D., born on December 12, 1935. Professor of Germanic Com-

parative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of

Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May

27, 1993.

302

Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail:

[email protected].



Paternu, Boris , Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature,

Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,

1979, Full Member since May 23, 1985.

Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail:

[email protected].

Simoniti, Primož , Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin

Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate

Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Home: SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1/ 283-10-60, E-

mail: [email protected].



Stanonik, Janez , Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and Amer-

ican Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate

Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.


Toporišič, Jože , D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Liter-

ary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana,

retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27,

1997.

Home: SI-1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97.


241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37.

Zadravec, Franc , Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slov-

enian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate

Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.

Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20.

Associate Members

Inkret, Andrej , D. Sc., born on April 24, 1943, Professor of Dramaturgy and His-

tory of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of

Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, E-mail:

[email protected].

Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12,

Fax: +386 1/ 251-04-50.

303

Zorko, Zinka , D. Sc., born on February 26, 1936, Emeritus Professor of History

and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University

of Maribor. Associate Member since June 12, 2003.

Home: SI-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/ 671-91-18.

Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška

cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail:

[email protected].


Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Depart-

ment of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indi-

ana. Corresponding Member since June 6, 1995.

Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067.

Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures,

Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana

47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail:

[email protected].

Flaker, Aleksandar , born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty

of Arts, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April

23, 1987.

Home: HR-10000 Zagreb, Voćarska 110, Phone: +385 1/ 468-39-00.

Giesemann, Gerhard , born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and

Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen.

Corresponding Member since May 18, 1989.

Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802.

Grickat-Radulović , Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the In-

stitute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, re-

tired. Corresponding Member since June 6, 1983.

Home: SER-11000 Beograd, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203.

Hannick, Christian , born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic

Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding


Home: D-54296 Trier, Am Trimmelter Hof 70.

Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, Universität

Würzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/

312-863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: [email protected].

Ivić, Milka , born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Lan-

guages, Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired. Corresponding


Home: SER-11000 Beograd, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501.

304

Lauer, Reinhard , born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic philology

and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Mem-

ber since June 12, 2003.

Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin-

gen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax:

+49 551/ 394-707, E-mail: [email protected].

Martinović, Juraj , born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Fac-

ulty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23,

1985.

Home: BA-71000 Sarajevo, Bolnička 30.

Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sara-

jevo, E-mail: [email protected].

Moskovich, Wolf , born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian

and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding

Member since May 5, 2005.

Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: [email protected].

Neuhäuser, Rudolf , born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute

of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding


Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10.

Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Uni-

versitätsstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22.

Pohl, Heinz Dieter , born on September 6, 1942. Professor of General and Dia-

chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since

May 5, 2005.

Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43

664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: [email protected].

Office: Universität Klagenfurt, AT-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse

65-67, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99.

Prunč, Erich , born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the

University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: Untertal 613, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818.

Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und Ange-

wandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43

316/ 380-26-67, E-mail: [email protected].

Svane, Gunnar Olaf , born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages

and Literature, University of Århus. Corresponding Member since May 18,

1989.

Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4.

Woschitz , Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of The-

ology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.

305

Home: AT-9064 Pischeldorf, Treffelsdorf 28, Phone: +43 4224/29-569 or:

AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.

Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Reli-

gionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/

380-9315.

SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences

Full Members

Blinc, Robert , D. Phys. Sc., born on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty

of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Dean of the J. Stefan

International Postgraduate School. Associate Member since February 7, 1969,

Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy

of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999.

Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13.

Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/

477-33-44, 477-32-81, Fax: +386 1/ 477-31-91, E-mail: [email protected].

Bratko, Ivan , D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Infor-

mation Science, Faculty of Computer and Information Science, University

of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June

12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11.

Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljublja-

na, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax:


Fajfar, Peter , D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earth-

quake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University

of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May

27, 1993.

Home: SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52.

Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova

2, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail:

[email protected].

Forstnerič, Franc , D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical

Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Asso-

ciate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005.

Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/

561-17-87.

Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56,


306

Globevnik, Josip , D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Math-

ematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of

Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May

18, 1989.

Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11.

Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000

Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/

251-72-81, E-mail: [email protected].

Gosar, Peter , D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Phys-

ics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. As-

sociate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.

Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57.

Grabec, Igor , D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of

Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member


Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18.

Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6,

Phone: +386 1/ 477-12-00, 477-16-05, Fax: +386 1/ 425-31-35, E-mail:

[email protected].

Hadži, Dušan , D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Pro-

fessor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology,

University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967,

Full Member since March 21, 1974.

Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59.

Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386

1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: [email protected].

Kernel, Gabrijel , D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of

Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associ-

ate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61.

Office: Faculty of Mathematics and Physics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19,

Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail:

[email protected].

Kralj, Alojz , D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical

Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering,

University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member

since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and

Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002.

Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 563-12-03, E-


Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25,

307

Phone: +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail:

[email protected].

Levec, Janez , D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineer-

ing, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana.

Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51.

Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana,

Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/

241-95-30, E-mail: [email protected] or [email protected].

Peklenik, Janez , D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control

and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University

of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member

since March 29, 1979.

Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00.

Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6,

Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail:

[email protected].

Stanovnik, Branko , D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic

Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of

Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,

1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scien-

tific Coordination since September 21, 1999.

Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40.

Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljublja-

na, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail:

[email protected]; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone:

+386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: [email protected].

Tišler, Miha , D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18,

1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and

Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since Feb-

ruary 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.

Home: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom

32, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail:

[email protected].

Vidav, Ivan , Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics,

Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associ-

ate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962.

Home: Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, Phone: +386 1/

234-74-31.

Žekš, Boštjan , D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of

Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987,

308

Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sci-

ences and Arts since April 25, 2002.

Home: SI-1360 Vrhnika, Poštna 4, Phone: +386 41/741-898.

Office: Institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/

543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail:

[email protected], SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone:


Associate Members

Bajd, Tadej , D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of

Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June

12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80.

Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone:


Emri, Igor , D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Me-

chanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May

5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, Phone: +386 1/ 257-27-52.

Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Me-

chanics, SI-1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 85, Phone: +386 1/ 477-16-60, Fax:


Gubenšek, Franc , D. Sc., born on October 31, 1937, Professor of Biochemistry, Mo-

lecular Biology and Genetic Technology, Faculty of Chemistry and Chemical

Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June

12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84.

Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Chair of Biochemis-

try, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5 or. Jožef Stefan Institute, SI-1000 Ljublja-

na, Jamova 39, Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 1/ 257-35-94, E-mail:

[email protected].

Pirc, Raša , D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher

at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate


Home: SI-1000 Ljubljana, Jamova 52, Phone: +386 1/ 256-57-20.

Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics SI-1000 Ljubljana,

Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.

[email protected].

Tomaževič, Miha , D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake

Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engi-

309

neering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001.

Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80.

Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-1000

Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84,


Turk, Vito , D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scien-

tific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecu-

lar Biology. Associate Member since May 5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Lamutova 4, Phone: +386 1/ 519-96-51.

Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology,

SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25,

Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: [email protected].

Zupančič, Črtomir , D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor

of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since

May 5, 2005.

Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62.

Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748

Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail:

[email protected], [email protected]

muenchen.de.


Bergles, Arthur E. , born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, Rens-

selaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June

7, 2001.

Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M.A. 02632-3236, E-mail:

[email protected].

Borisevič, Nikolaj A. , born on September 21, 1923. Professor of Physics and Math-

ematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F.

Scoryna Av. 66.

Bratos, Savo , born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of

Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre

and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987.

Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Phys-

ics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris

Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952.

Grdenić, Drago , born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic

Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since

March 25, 1976.

310

Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 485-51-69.

Hahn, Erwin Louis , born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Bar-

keley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California

94720.

Hajdin, Nikola , born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engi-

neering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April

23, 1987.

Home: SER-11000 Beograd, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48.

Katritzky, Alan R. , born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Heterocy-

clic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member

since June 7, 2001.

Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gaines-

ville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail:

[email protected].

Lehn, Jean-Marie Pierre , born on September 30, 1939. Director of Laboratory of

supramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and

of Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in

Paris. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June

12, 2003.

Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Stras-

bourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail:

[email protected].

Mansfield, Peter , born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, Uni-

versity of Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Cor-

responding Member since June 1, 2007.

Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of

Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/

951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E. pošta: [email protected].

Mardešić, Sibe , born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Anal-

ysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University

of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Cor-


Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail:

[email protected].

Mavretič, Anton , born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the

Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since

June 1, 2007.

Home: D: 34 Liberty St., US-Natick, MA 01760, Phone: +1 508/ 655-6579, E-


Office: E-mail: [email protected].

311

Müller, Karl-Alexander , born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics,

University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member

since April 23, 1987.

Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190,

CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04.

Povh, Bogdan , born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Colle-

gium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidel-

berg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member

since March 10, 1977.

Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980,

Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.

[email protected].

Rao, Chintamani Nages Ramachandra , born on June 30, 1934. Professor of Chem-

istry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Re-

search, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail:

[email protected].

Severn, Roy Thomas , born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engi-

neering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of

Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Correspond-

ing Member since June 12, 2003.

Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engi-

neering, University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-Bristol

BS81TR, E-mail: [email protected].

Stankowski, Jan , born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, In-

stitute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland.

Corresponding Member since May 27, 1993.

Office: Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19,

PL-60-179 Pozńan.

Villadsen, John , born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical

University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: Phone: +45 49/ 707-709.

Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyn-

gby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail:

[email protected].

Waugh, John S. , born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the

Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member

since May 18, 1989.

Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: [email protected].

312

SECTION FOUR Natural Sciences

Full Members

Drovenik, Matija , D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Miner-

alogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of

Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member

since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General of

the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999.

Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35.



Gams, Ivan , D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty

of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full


Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-18-46,


Gogala, Matija , D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser

and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor

of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associ-

ate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-

General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002.

Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39.



Grafenauer, Stanko , D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Crystallo-

graphy, Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Tech-

nology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17,


Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months

incl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Mobile: +386 41/ 812-648.

Kranjc, Andrej , D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser at the Karst

Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor of

Physical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Mem-

ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: SI-6230 Postojna, Rožna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail:

[email protected].

Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone:


Kreft, Ivan , D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechni-

cal Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997,


313

Home: SI-1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax:

+386 1/ 517-14-88.

Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone:

+386 1/ 423-11-61, +386 1/ 423-12-01, E-mail: [email protected],

SASA: Phone: +386 1/ 470-61-46, Fax: +386 1/ 425-34-23.

Maček, Jože , D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus

Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty,

University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member

since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law

on the SASA since November 27, 2003.

Home: SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31.

Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone:

+386 1/ 423-11-61, +386 1/ 256-37-70, Fax: +386 1/ 423-10-88.

Mayer, Ernest , Ph. D., born on November 10, 1920. Botanist-Taxonomist, Profes-

sor of Botany, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA

Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March

21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant

to Art. 22 of the Law on the SASA from November 23, 2000 to November 22,

2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59.


+386 1/ 425-34-23.

Pleničar, Mario , D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratig-

raphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology,

University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full


Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12.

Šercelj, Alojz , D. Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviser

at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre,

Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since

May 27, 1997.

Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24.

Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone:

+386 1/470-63-19.

Turnšek, Dragica , D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific

Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Re-

search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full


Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17.

Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2,

Phone: +386 1/ 470-63-73.

314

Vrišer, Igor , D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geog-

raphy and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Asso-

ciate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.

Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98.

Zorec, Robert , D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology,

Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana.

Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84.

Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana,

Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail:

[email protected].

Zupančič, Mitja , D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific

Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research

Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Mem-


Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66.

Office: SRC SASA, Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi

trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.

Associate Members

Avšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology

and Immunology, Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and

Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Mem-


Home: SI-1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, Phone: +386 1/ 529-20-87.

Office: Institute of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana,

Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax:

+386 1/ 543 74 01, E-mail: [email protected].

Kiauta, Boštjan , D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotax-

onomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the

Netherlands. Associate Member since June 1, 2007.

Home: SI-1000 Ljubljana, Murnikova 5, Phone: +386 1/ 425-87-73.

Office: P. O. Box 256, NL-3720 AG Bilthoven, [email protected].


Bosák , Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist,

Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005.

Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute,

Prague, E-mail: [email protected].

315

Elsner, Norbert , born on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, Univer-

sity of Göttingen. Specialist in neuroethology of acoustic communication in

singing insects. Corresponding Member since June 12, 2003.

Office: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität,

D-37073 Göttingen, Berliner Strasse 28, E-mail: [email protected].

Herak, Milan , born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Nat-

ural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding


Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 465-59-15.

Hottinger, Lukas Conrad , born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology,

Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993.

Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, CH-4001 Basel, Phone:

+41 61/ 266-55-22.

Ilijanić, Ljudevit , born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany,

Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sci-

ences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since

June 12, 2003.

Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a.

Karamata, Stevan , born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Faculty

of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May

30, 1991.

Home: 11080 Zemun, Karamatina 17.

Neher, Erwin , Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of

the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize

for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1,

2007.

Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11,

D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E-


Nicod, Jean , born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography

and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian

University. Corresponding Member since June 12, 2003.

Office: FR-13012 Marseille, Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33

491/ 930-026.

Pignatti , Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoe-

nologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corre-

sponding Member since May 5, 2005.

Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail:

[email protected].

Poldini, Livio , born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University

of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.

316

Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Tri-

este, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.

Popov, Andrej Vladimirovič , born on October 24, 1939. Head of Department for

Neuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiol-

ogy and Biochemistry, Russian Academy of Sciences in St. Petersburg. Cor-


Home: RU-188680 St. Petersburg, Koltushi, ul. Bikova 21, kv. 2, Phone: +7

812/ 70 72 308.

SECTION FIVE Arts

Full Members

Bernard, Emerik , painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting,

Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate

Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78.

Bernik, Janez , painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Pro-

fessor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana.

Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.

Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274

Žirovnica, Breznica 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05.

Jančar, Drago , writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of

Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since

June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31.

Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: +386 1/


Jemec, Andrej , painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and

Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired.

Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66,

Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail:

[email protected].

Kovič, Kajetan , poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associ-

ate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-86-52,


Krek, Uroš , composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition

and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate

Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.

317

Home: SI-4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91.

Lebič, Lojze , composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Mu-

sic Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljublja-

na, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June

6, 1995.

Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-31-55.


+386 1/ 425-34-23.

Matičič, Janez , composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and

Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corre-

sponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001,


Home: SI-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386

31/ 401-531.

Mihelič, Milan , architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24,


Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87.

Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/

436-14-48.

Minatti, Ivan , poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate

Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.

Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09.

Mušič, Marko Marijan , architect, born on January 30, 1941. Associate Member


Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E-


Pavček, Tone , poet, essayist and translator, born on September 29, 1928. Editor-in-

chief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member

since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Member of the Presidency

pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003.


Tršar, Drago , sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture,

Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Mem-

ber since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Stu-

dio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1.

Zlobec, Ciril , poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor.

Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-

President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992

to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on

the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.

318

Home: SI-1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76.



Associate Members

Grafenauer, Niko , poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on De-

cember 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired.

Associate Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27,

Mobile: +386 41/ 632-072.

Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, Phone: +386 1/


Kristl, Stanko , architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape archi-

tecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Mem-

ber since May 5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail:

[email protected].

Simčič, Zorko , writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May

5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile:

+386 1/ 31-200-866.

Šalamun, Tomaž , born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Member

since May 5, 2005.

Home: SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail:

[email protected].

Vuga, Saša , born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Member

since June 1, 2007.

Home: SI-1230 Domžale, Slamnikarska 1B, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516

Most na Soči, E. mail: [email protected].


Brajdić, Ivan , born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature,

Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989.

Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12.

Globokar, Vinko , born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member

since June 1, 2007.

Home: F-77019 Paris, 82 Rue de Crimée, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail:

[email protected].

Handke, Peter , born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator,

319

Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987.

Home: AT-5020 Salzburg, Mönchsberg 17/A.

Hrymyč, Vil , born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secre-

tary of the Kiev Chapter of the Writers’ Union of Ukraine, Kiev. Correspond-

ing Member since May 30, 1991.

Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72.

Konstantinovski, Georgi , born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Fac-

ulty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1,

2007.

Home: MK-1000 Skopje, Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, Phone: +389 2/ 309-5864,

GSM: + 389 70-338269; e. pošta: [email protected].

Kos, Božidar , born on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at the

University of Adelaide. Corresponding Member since June 12, 2003, E-mail:

[email protected].

Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm SA 5051 Australia, Phone: +62

8/ 8370-04-19.

Lipuš, Florjan , born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May

23, 1985.

Home: AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52.

Matevski, Mateja , born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corre-

sponding Member since June 1, 2007.

Home: MK-1000 Skopje, Partenija Zografski 49, Phone: +389 2/ 31-77-829, e.


Merkù, Pavle , born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme

Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May

23, 1985.

Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477.

Pahor, Boris , born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Sloveni-

an and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Cor-

responding Member since May 27, 1993.

Home: IT-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880.

Paljetak, Luko , born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-

in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7,

2001.

Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/

332-490.

Podrecca, Boris , architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute

Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corre-

sponding Member since April 23, 1987.

Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jörgerbadgasse 8, Phone:

+43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: [email protected].

320

Rebula, Alojz , born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of

Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,

1993.

Home: IT-34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/

213-687.

Ugljen, Zlatko , born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at

the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corre-

sponding Member since June 1, 2007.

Home: BA-71000 Sarajevo, Hazima Šabanovića 3, Phone: +387 33/ 212-413,


SECTION SIX Medical Sciences

Full Members

Dolenc, Vinko V. , D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Fac-

ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,

1987, Full Member since May 27, 1993.

Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00.

Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljublja-

na, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: [email protected].

Ferluga, Dušan , D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of

Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full


Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, Phone: +386 1/ 232-21-36.

Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Ko-

rytkova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-


Horvat, Matija , D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medi-

cine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since

May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: mat-

[email protected].

Kordaš, Marjan , D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Patho-

physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member


Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96.


Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.

[email protected].

Sketelj, Janez , D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of

321

the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full


Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26.


Zaloška 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.

[email protected].

Svetina, Saša , D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of

Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full

Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of

the Law on the SASA since November 4, 2004.

Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386

41/ 778-235.

Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljublja-

na, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/


Trontelj, Jože , D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor of

Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member

since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the

Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002.

Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386

41/ 576-218.

Office: Clinic of Neurophysiology, University Medical Centre, SI-1525 Ljublja-

na, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33,

E-mail: [email protected], SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386

1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected];

Associate Members

Čerček, Bojan , Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the

University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care

Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June

1, 2007.

Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA.

Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of

Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel. + 1/ 310-423-38-36,

faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: [email protected].

Lamovec, Janez , D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of On-

cology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.

Home: SI-1000 Ljubljana,Ul. Bratov Učakar 132.

Ofifice: Onkološki inštitut, SI-1000 Ljubljana, Zaloška 2, Phone: +386 1/


322

Peterlin, Matija , D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology

and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member

since May 5, 2005.

Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/

665-2071.

Office: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and

Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902,

+1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: [email protected].

Rozman, Blaž , MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Med-

icine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since

May 5, 2005.

Home: SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone: +386 1/ 534-65-66.

Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology,

SI-1000 Ljubljana, Vodnikova 62, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/

522-55-98. E-mail: [email protected].

Skalerič, Uroš , D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases

of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of

Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associ-

ate Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Ul. bratov Jančar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28.

Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana,

Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail:

[email protected].

Strle, Franc , D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of infectology, Faculty of

Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases

and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University

Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.

Home: SI-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91.

Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana,

Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail:

[email protected].


Cardesa, Antonio , born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of

Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001.

Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036

Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail:

[email protected].

Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head

of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of

323

Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza,

US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: nai-

[email protected].

Lajtha, Abel , born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York Uni-

versity School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline

Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989.

Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orange-

burg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31,


Milič, Emili , Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experi-

mental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill

University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983.

Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS.

Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Ur-

bain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/

398-7483.

Prokop, Otto , born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, Hum-

boldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle

and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding

Member since April 23, 1987.

Office: Institut für gerichtliche Medizin, D-104 Berlin, Hannoverische Strasse

6, Phone: +49 30/ 2827-725.

Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neuro-

physiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May

27, 1997.

Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.

Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751

85 Uppsala.

Unger, Felix , born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac

Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea.

Corresponding Member since June 6, 1995.

Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10,

AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail:

[email protected].

Wernig, Anton , born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Univer-

sity of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001.

Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31,

D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail:

[email protected].

324

LIBRARY

(Summary)

The SASA Library worked intensively on its programme and has implement-

ed it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of per-

sonnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the

Library staff and management.

The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts,

works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central

library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slov-

enian Academy of Sciences and Arts.

Publications and duplicate stock exchange established with 1.425 institutions

throughout the world represents the most significant and active sphere of the Li-

brary's activities.

In 2007, the Library collection was increased for 7.919 units, 3.262 on the ba-

sis of exchange, 1.595 donations, 1.580 purchases and 1.482 obligatory editions.

At the end of the year, the Library collections comprised 512.949 units, re-

corded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a

systematic way (UDC).).

In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-

BISS.SI. We are creating our local data base, which is on-line connected with host

data base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor).

In 2007, our local data base as a part of shared cataloguing system was in-

creased for 7.797 entries, precisely for 4.050 entries created by our library, and

3.747 copied and revised entries.

At the end of the year, our local data base holds a total of 138.285 entries,

precisely for 102.938 entries created by our library, and 35.347 copied and revised

entries.

Since 2003, the Library in cooperation with the Research Centre of the Slov-

enian Academy of Sciences and Arts has been a part of the Central Specialized

Information Centre for Humanities, organized and directed by the Slovenian Re-

search Agency.

In 2007, our Library started with a new activity - the digitization of Slovenski

biografski leksikon (Slovenian biographical lexicon) – in cooperation with the Re-

search Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.

The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own

activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is acces-

sible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library

325

has lent out 35.008 works to 5.042 readers, and has recorded 8.704 visits. Since

2003, our library took part in the Elsevier Consortium ScienceDirect, so that users

could search e-publications too. In 2007 our users sent 2.164 requests for full-text

documents and 12.214 requests for all pages.

The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A compre-

hensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to,

was revised in 2007 too. It comprises 1.425 addressees for regular exchange (1.286

from abroad and 139 from Slovenia), 47 for reviews, 187 addressees receiving pub-

lications as gifts and 100 addressees receiving publications as compulsory copies.

At the end of the year, its staff consisted of 20 employees, 15 of them enlisted

as the professionals.

327

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU

A

Andolšek-Jeras, Lidija 15, 170

Andrić, Ivo 170

Apostolski, Mihailo 170

Avšič-Županc,Tatjana 9, 44, 139, 141,

222

B

Bajd, Tadej 9, 30, 45, 230, 308

Bajec, Anton 170

Bajt, Aleksander 170

Balenović, Krešimir 170

Barton, Derek Harold Richard 170

Bartoš, Milan 170

Batis, Janez 15, 170

Bedjanič, Mirko 170

Beier, Friedrich-Karl 171

Belić, Aleksandar 171

Benac, Alojz 171

Benhart, František 171

Bergles, Arthur E. 9, 32, 309

Berkopec, Oton 171

Bernard, Emerik 9, 37, 45, 145, 146,

222, 255, 316

Bernik, France 9, 11, 14, 23, 45, 46,

128, 236, 237, 246, 255, 290, 300

Bernik, Janez 9, 37, 47, 146, 316

Bevk, France 171

Bezlaj, France 171, 281

Blinc, Robert 9, 12, 14, 27, 47, 134, 230,

241, 255, 305

Bogdanović, Milan 171

Bole, Jože 171

Borisevič, Nikolaj A. 9, 32, 309

Boršnik, Marja 171

Bosák, Pavel 9, 36, 250, 314

Brajdič, Ivan 9, 40, 318

Brajković, Vladislav 171

Bratko, Ivan 9, 27, 51, 216, 230, 255,

292, 305

Bratos, Savo 9, 32, 309

Bratož, Rajko 9, 11, 19, 52, 119, 221,

227, 247, 293, 295

Bravničar, Matija 171

Brecelj, Bogdan 171

Breznik, Anton 172

Brodar, Srečko 172

Broz-Tito, Josip 172

Brzin, Miroslav 172

Bujas, Zoran 172

Butozan, Vaso 172

C

Cankar, Izidor 172

Cardesa, Antonio 9, 43, 322

Cevc, Emilijan 172

Cigoj, Stojan 172

Cilenšek, Johann 172

Cooper, Henry R. Jr. 9, 26, 303

Cvetko, Dragotin 172

Č

Čamo, Edhem 172

Čelešnik, Franc 173

Čerček, Bojan 9, 42, 162, 163, 164, 223,

235, 321

Černigoj, Avgust 173

Čop, Bojan 173

Čubrilović, Vasa 173

328

D

Deanović, Mirko 173

Demus, Otto 173

Despić, Aleksandar 173

Dimitrijević, Milan R. 9, 43, 322

Djordjević, Jovan 173

Djurdjev, Branislav 173

Djuričić, Ilija 173

Dolar, Davorin 173

Dolenc, Metod 173

Dolenc, Vinko V. 9, 40, 53, 320

Dolinar, Lojze 173

Drovenik, Matija 9, 15, 33, 255, 312

Drujan, Boris 174

Dyggve, Ejnar 174

E

Elsner, Norbert 10, 36, 315

Emri, Igor 9, 30, 54, 230, 308

F

Fajfar, Peter 9, 11, 27, 59, 221, 229, 231,

293, 305

Feil, Arnold 10, 22, 298

Ferluga, Dušan 9, 41, 60, 167, 320

Fettich, Janez 174

Finžgar, Alojzij 174

Finžgar, Fran Saleški 174

Fischer, Kurt von 174

Flaker, Aleksandar 10, 26, 303

Flotzinger, Rudolf 10, 22, 298

Forstnerič, Franc 9, 28, 61, 305

Franchini, Aldo 174

Frangeš, Ivo 174

Fučić, Branko 174

G

Gabrovec, Stane 9, 19, 116, 282, 295

Gams, Ivan 9, 33, 61, 202, 312

Gantar, Kajetan 9, 12, 15, 24, 61, 126,

244, 248, 301

Gaspari, Maksim 174

Gavazzi, Milovan 174

Geršković, Leon 174

Gestrin, Ferdo 174

Geyer, F. Otto 174

Giesemann, Gerhard 10, 26, 255, 303

Gligorić, Velibor 175

Globevnik, Josip 9, 28, 61, 229, 306

Globokar, Vinko 10, 40, 153, 223, 318

Gogala, Matija 9, 11, 15, 33, 62, 139,

143, 219, 223, 242, 245, 246, 255,

279, 293, 312, 336

Golia, Pavel 175

Goli, Ljubo 175, 195, 216, 229, 255, 292

Gombocz, Wolfgang L. 10, 22, 298

Goričar, Jože 15, 81, 82, 175

Gosar, Peter 9, 28, 133, 306

Grabec, Igor 9, 28, 63, 229, 306

Grad, Anton 175

Gradnik, Alojz 175

Grafenauer, Bogo 175

Grafenauer, Ivan 175

Grafenauer, Niko 9, 39, 234, 255, 318

Grafenauer, Stanko 9, 34, 255, 312

Grdenić, Drago 10, 32, 309

Grickat-Radulović, Irena 10, 26, 255, 303

Grošelj, Milan 175

Gubenšek, Franc 9, 31, 66, 255, 308

Gušić, Branimir 175

Gyergyek, Ludvik 175

H

Hadži, Dušan 9, 28, 134, 196, 230, 255,

306

329

Hadži, Jovan 175, 291, 313, 314

Hafner, Stanislav 176, 290

Hahn, Erwin Louis 10, 32, 310

Hajdin, Nikola 10, 32, 310

Handke, Peter 10, 40, 255, 318

Hannick, Christian 10, 26, 126, 127, 303

Hauptman, Ljudmil 176

Hegedušić, Krsto 176

Herak, Milan 10, 36, 255, 315

Hieng, Andrej 176

Horvat, Matija 9, 41, 162, 164, 320

Hottinger, Lukas Conrad 10, 36, 315

Hribar, Valentin 9, 19, 295

Hrymyč, Vil 10, 40, 319

I

Ibrovac, Miodrag 176

Ilešič, Svetozar 176

Ilijanić, Ljudevit 10, 36, 315

Ingolič, Anton 176

Inkret, Andrej 9, 26, 67, 302

Ivić, Milka 10, 26, 303

Ivić, Pavle 176

J

Jakac, Božidar 176

Jakopič, Rihard 176

Jakopin, Franc 176

Jama, Matija 176

Jančar, Drago 9, 37, 67, 153, 234, 242,

255, 266, 279, 316

Jemec, Andrej 9, 11, 37, 69, 146, 149,

153, 234, 293, 316

Jovčić, Dimitrije 176

Jurančić, Janko 176

K

Kahl, Hans-Dietrich 10, 22, 298

Kalin, Boris 176

Kalin, Zdenko 177

Kambič, Vinko 177

Karamata, Stevan 10, 36, 315

Kardelj, Edvard 177

Katritzky, Alan R. 10, 32, 310

Kenk, Roman 177

Kermauner, Taras 9, 24, 70, 109, 301

Kermavner, Dušan 177

Kernel, Gabrijel 9, 29, 70, 230, 255, 306

Kiauta, Boštjan 9, 36, 71, 141, 142, 223,

314

Kidrič, Boris 177, 186

Kidrič, France 14, 177

Klopčič, Mile 177

Kmecl, Matjaž 9, 11, 12, 24, 71, 221,

244, 293, 301

Koblar, France 177

Kochansky-Devidé, Vanda 177

Kogoj, Franjo 177

Koneski, Blaže 177

Konstantinović, Zoran 178, 191, 216,

227, 292

Konstantinovski, Georgi 10, 40, 155,

223, 319

Kordaš, Marjan 9, 41, 72, 162, 164, 167,

320

Korošec, Viktor 178

Kos, Božidar 10, 40, 319

Kos, Gojmir Anton 178

Kos, Janko 9, 24, 72, 301

Kosmač, Ciril 178

Kos, Milko 15, 178

Kossack, Georg 178

Kostrenčić, Marko 178

Košir, Alija 178

Kovačič, Lojze 178

Kovič, Kajetan 9, 38, 204, 221, 234,

255, 279, 316

Kozak, Juš 178

Kozina, Marjan 178, 233

330

Koželj, Venčeslav 178

Kralj, Alojz 9, 15, 29, 73, 137, 255, 306

Kranjc, Andrej 9, 34, 73, 202, 282, 312

Kranjec, Miško 110, 178, 284

Krašovec, Jože 9, 24, 74, 75, 76, 215,

255, 281, 282, 291, 301

Krašovec, Stane 178

Kratochvíl, Josef 178

Kravar, Miroslav 179

Krbek, Ivo 179

Kreft , Bratko 14, 179

Kreft , Ivan 9, 11, 34, 76, 221, 232, 255,

293, 312

Krek, Gregor 15, 179

Krek, Uroš 9, 38, 76, 255, 316

Kretzenbacher, Leopold 179, 192, 216,

227, 292

Kristl, Stanko 9, 39, 77, 255, 318

Krklec, Gustav 179

Krleža, Miroslav 179

Kuhelj, Anton 14, 179

Kühn, Othmar 180

Kumbatovič, Filip Kalan 179

Kuret, Niko 179

Kušej, Gorazd 15, 179

Kušej, Rado 179

Kyovsky, Rudi 180

L

Lajovic, Anton 180

Lajtha, Abel 10, 43, 255, 323

Lamovec, Janez 9, 42, 78, 165, 167, 223,

235, 321

Laroche, Emmanuel 180

Lauer, Reinhard 10, 26, 304

Lavrač, Ivan 180

Lavrič, Božidar 14, 180, 206

Lavrin, Janko 180

Lebič, Lojze 9, 38, 78, 121, 148, 221,

284, 317

Leeming, Henry 180

Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 32, 310

Lenček, Rado L. 180

Levec, Janez 9, 29, 79, 204, 307

Lipuš, Florjan 10, 40, 87, 255, 319

Lobe, Feliks 180

Logar, Janez 180

Logar, Valentin 180

Lorković, Zdravko 181

Luckmann, Th omas 10, 22, 255, 298

Lukić, Radomir 181

Lukman, Franc Ksaver 181

Lunaček, Pavel 181

M

Maceljski, Milan 181, 198, 200, 216,

231, 292

Maček, Jože 9, 11, 34, 79, 80, 200, 255,

283, 293, 313

Majer, Boris 9, 19, 295

Maksimović, Desanka 181

Mansfi eld, Peter 10, 32, 133, 134, 223,

229, 310

Mardešić, Sibe 10, 32, 255, 310

Martinović, Juraj 10, 26, 304

Matevski, Mateja 10, 40, 156, 157, 223,

319

Matičetov, Milko 9, 24, 80, 194, 301

Matičič, Janez 9, 38, 81, 146, 147, 154,

216, 222, 256, 292, 317

Matjašič, Janez 181

Mavretič, Anton 10, 32, 135, 223, 229,

310

Mayer, Ernest 9, 34, 313

McLaren, Anne 181, 196, 209, 210, 216,

235, 255, 292

Mekuli, Esad 181

Melik, Anton 46, 181

Melik, Vasilij 9, 19, 295

Menart, Janez 181

331

Menis, Gian Carlo 10, 22, 255, 298

Merchant, Mylon Eugene 181

Merhar, Boris 181

Merkù, Pavle 10, 40, 255, 319

Micevski, Kiril 182

Michie, Donald 182, 196, 197, 216, 229,

292

Mihajlović, Mihajlo Lj. 182

Mihalić, Slavko 182, 216, 232, 292

Mihelič, France 182, 233

Mihelič, Milan 9, 38, 160, 317

Milčinski, Janez 14, 46, 182

Milčinski, Lev 182

Milič, Emili Joseph 10, 43, 323

Minatti, Ivan 9, 38, 81, 204, 317

Mlinarič, Jože 9, 20, 82, 296

Mlinar, Zdravko 9, 19, 81, 125, 226,

242, 256, 266, 295

Mohorovičić, Andre 182

Molè, Vojeslav 182

Moravec, Dušan 9, 24, 46, 83, 284, 301

Moskovich, Wolf 10, 27, 304

Moszyski, Leszek 182

Müller, Karl-Alexander 10, 32, 255,

311

Müller-Karpe, Hermann 10, 22, 298

Murko, Matija 182

Mušič, Marjan 182, 217, 220

Mušič, Marko Marijan 9, 38, 83, 148,

156, 222, 317

Mušič, Zoran 182

N

Nahtigal, Rajko 14, 182

Negovski, Vladimir A. 183

Neher, Erwin 10, 36, 143, 144, 223, 315

Nejedly, Zdenek 183

Neubauer, Robert 183

Neuhäuser, Rudolf 10, 27, 304

Nicod, Jean 10, 37, 315

Nitsch, Kazimierz 183

Nougayrol, Jean 183

Novak, Franc 183

Novak, Grga 183

O

Ocvirk, Anton 183

O'Loughlin, Niall 10, 22, 119, 223, 225,

233

Olszak, Waclaw 183

Orešnik, Janez 9, 25, 87, 216, 218, 242,

256, 263, 292, 301

Oštir, Karel 183

P

Pahor, Boris 10, 40, 68, 216, 292, 319

Paljetak, Luko 10, 40, 319

Panteleev, Dimitar 183

Paternu, Boris 9, 25, 87, 302

Paulin, Alfonz 183

Pavček, Tone 9, 11, 12, 38, 88, 110, 149,

204, 216, 222, 242, 243, 256, 293,

317

Pavčnik, Marijan 9, 21, 88, 220, 226,

297

Pavičević, Branko 10, 22, 255, 299

Pavlov, Todor 184

Pavšič, Vladimir - Bor Matej 184

Pécsi, Márton 184, 200, 202, 216

Peklenik, Janez 9, 12, 29, 89, 230, 231,

238, 256, 307

Perović, Slobodan 10, 23, 255, 299

Persianinov, Leonid Semenovič 184

Peterlin, Anton 184

Peterlin, Matija 9, 42, 90, 255, 322

Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 37,

315

Pirc, Raša 9, 31, 90, 130, 131, 132, 133,

222, 229, 308

332

Pirjevec, Jože 9, 12, 21, 91, 122, 216,

226, 227, 239, 256, 279, 292, 297

Pitamic, Leonid 184

Plečnik, Jože 184, 233

Plemelj, Josip 184

Pleničar, Mario 9, 35, 313

Pleterski, Janko 9, 20, 279, 296

Podrecca, Boris 10, 40, 86, 319

Pogačnik, Jože 184

Pohl, Heinz Dieter 10, 27, 304

Poldini, Livio 10, 37, 315

Polec, Janko 184

Popov, Andrej Vladimirovič 10, 37,

316

Potrč, Ivan 184

Povh, Bogdan 10, 32, 255, 311

Prelog, Vladimir 184

Pretnar, Stojan 184

Prevoršek, Dušan C. 185

Prokop, Otto 10, 43, 323

Prunč, Erich 10, 27, 223, 304

Pusić, Eugen 10, 23, 124, 299

R

Rajičić, Stanojlo 185

Rakovec, Ivan 185, 313

Rammelmeyer, Alfred 185

Ramovš, Fran 14, 15, 185, 291

Ramovš, Primož 67, 185, 284

Rant, Zoran 185

Rao, Chintamani Nages Ramachandra

10, 32, 311

Ravnikar, Edvard 185, 233

Rebula, Alojz 10, 40, 320

Rechinger, Karl Heinz 185

Regen, Ivan 185

Rigler, Jakob 185

Rozman, Blaž 9, 42, 92, 322

Rumpler, Helmut 10, 23, 299

Rus, Veljko 9, 20, 226, 296

S

Saeverud, Harald 186

Safar, Peter 186

Salopek, Marijan 186

Samec, Maks 186

Savić, Pavle 186

Seidl, Ferdinand 186

Severn, Roy Th omas 10, 33, 311

Sever, Savin, 186

Simčič, Zorko 9, 39, 93, 220, 242, 318

Simoniti, Primož 9, 11, 25, 93, 125,

222, 228, 243, 244, 256, 283, 293,

302

Sirotković, Jakov 186

Skalerič, Uroš 9, 42, 94, 220, 322

Sketelj, Janez, 9, 11, 41, 94, 160, 162,

209, 210, 222, 235, 236, 247, 293,

320

Skok, Petar 186

Slodnjak, Anton 186

Sodnik-Zupanc, Anica 186

Sovrè, Anton 186

Spacal, Lojze Luigi 186

Splichal, Slavko 9, 21, 94, 226, 227,

242, 247, 255, 297

Stålberg, Erik Valdemar 10, 43, 323

Stanković, Siniša 186

Stankowski, Jan 10, 33, 311

Stanonik, Janez 9, 25, 95, 255, 302

Stanovnik, Branko 9, 11, 29, 95, 216,

230, 245, 246, 248, 256, 292, 293,

307

Stefanović, Dimitrije 10, 23, 299

Stelè, Franc 186

Stern, Pavel 187

Stevanović, Petar 187

Straus, Jože 10, 23, 299

Strle, Franc 9, 43, 98, 322

Stuhlpfarrer, Karl 10, 23, 121, 223, 225,

300

333

Stupica, Gabrijel 187

Supičić, Ivan 10, 23, 300

Svane, Gunnar Olaf 10, 27, 255, 304

Svetina, Saša 9, 11, 41, 99, 221, 293, 321

Szentágothai, János 187

Š

Šalamun, Tomaž 9, 39, 99, 256, 318

Šašel, Jaroslav 187

Šeligo, Rudi 187

Šelih, Alenka 9, 11, 15, 20, 103, 222,

245, 246, 247, 283, 293, 296

Šercelj, Alojz 9, 35, 104, 313

Šidak, Jaroslav 187

Škerjanc, Lucijan Marija 187

Škerlj, Milan 187

Škerlj, Stanko 187

Šlebinger, Janko 187

Šnuderl, Makso 187

Štampar, Andrija 187

Štih, Peter 9, 22, 117, 118, 222, 297

Šuklje, Lujo 187

T

Tavano, Sergio 10, 23, 216, 227, 292,

300

Tavčar, Alois 188

Tavčar, Igor 188

Taylor, Alan John Percival 188

Teržan, Biba 9, 21, 104, 105, 115, 116,

222, 227, 248, 255, 296

Tesnière, Lucien 188

Teune, Henry 10, 23, 123, 223, 225,

300

Tišler, Miha 9, 30, 105, 307

Todorović, Kosta 188

Tolstoj, Nikita Iljič 188

Tomaževič, Miha 9, 31, 105, 255, 308

Tomović, Rajko 188

Toporišič, Jože 9, 12, 25, 106, 130, 241,

242, 280, 281, 302

Trofenik, Rudolf 188

Trontelj, Jože 9, 11, 15, 41, 106, 162,

164, 167, 293, 321

Trstenjak, Anton 46, 75, 108, 188, 225,

279

Tršar, Drago 9, 39, 107, 255, 317

Turk, Vito 9, 31, 107, 255, 256, 309

Turnšek, Dragica 9, 35, 255, 313

U

Udovič, Jože 188, 285

Ugljen, Zlatko 10, 40, 158, 159, 223,

320

Unger, Felix 10, 43, 45, 323

Ušeničnik, Aleš 188

V

Vavilov, Sergej Ivanovič 188

Vavpetič, Lado 188

Veber, Franc 189

Vidav, Ivan 9, 30, 307

Vidmar, Josip 14, 189

Vidmar, Milan 14, 189, 237

Vilfan, Sergij 53, 189, 226, 283

Villadsen, John 10, 33, 311

Vodovnik, Lojze 189

Volkov, Mstislav Vasiljevič 189

Vouk, Vale 189

Vratuša, Anton 9, 21, 108, 226, 296

Vrišer, Igor 9, 35, 314

Vučenov, Dimitrije 189

Vuga, Saša 9, 39, 109, 151, 153, 223,

233, 234, 318

W

Waugh, John S. 10, 33, 311

334

Wernig, Anton 10, 43, 323

Wollman, Frank 189

Woschitz, Karel Matej 10, 27, 255, 304

Wraber, Maks 189

Z

Zadnikar, Marijan 189

Zadravec, Franc 9, 25, 110, 192, 284,

302

Zajc, Dane 190

Závada, Vilem 190

Ziherl, Boris 14, 190

Zlobec, Ciril 9, 15, 39, 77, 110, 151, 158,

204, 232, 242, 285, 317

Zorec, Robert 9, 35, 110, 138, 141, 144,

222, 256, 314

Zorko, Zinka 9, 26, 111, 220, 221, 227,

242, 303

Zupančič, Črtomir 9, 31, 309

Zupančič, Mitja 9, 35, 114, 220, 222,

281, 314

Zupančič, Rihard 190

Zwitter, Fran 190

Ž

Žekš, Boštjan 9, 11, 14, 30, 114, 216,

217, 220, 230, 233, 239, 245, 246,

247, 248, 256, 266, 292, 293, 307

Žižek, Slavoj 9, 22, 297

Župančič, Andrej O. 190, 204, 216,

235, 292

Župančič, Oton 190

ISSN 0374–0315

LETOPIS

SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

58. KNJIGA

2007

Glavni in odgovorni urednik:

akad. prof. dr. Matija Gogala

Jezikovni pregled

Marjeta Humar

Slike

Marko Zaplatil, Igor Lapajne in Arhiv SAZU

Izdala

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

v Ljubljani

Prelom

Medija Graphics

Tisk

Littera picta

Ljubljana, 2008

issn 0374-0315 the yearbook of the slovenian academy … · issn 0374-0315 letopis slovenske...

Documents