istorija na industriskiot dizajn
TRANSCRIPT
1
Istorija na industriskiot dizajn
Materijal za u~ewe
Von. Prof. D-r Sofija Sidorenko, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij“
Ma{inski fakultet, Skopje
Skopje 2010
2
Voved
Za vreme na 19 vek proizveduva~ite nemilosrdno gi eksploatirale
novite tehniki i materijali, taka {to golem broj proizvodi so bogati
dekorativni detali stanale dostapni za srednata klasa potro{uva~i.
Vakvite proizvodi prethodno bile rezervirani samo za bogatata elita koja
~esto nabavuvala mebel i ku}na oprema {to pretstavuvalo olicetvorenie na
ve{tinite i virtuoznosta na individualnite zanaet~ii. Proizvodstvoto na
ovaa nova klasa na {iroko dostapni stoki za masovna potro{uva~ka bilo
ovozmo`eno so raznite novi tehnolo{ki procesi, kako galvanizacija,
{tampawe, umno`uvawe so kalapi, kako i so primena na materijali kako
guta-perka, hartija ili lieno `elezo. Site tie poseduvale bogati mo`nosti
za imitacija na poskapite i individualno proizvedeni rakotvorbi i obilna
fabrikacija na dekorativni detali. Vakvite dizajni bile `estoko
kritikuvani od mnogu teoreti~ari vo XIX vek, koi gi smetale niv za ne~esni
zaradi nesoodvetnata primena na materijalite i na~inite na konstrukcija.
Vo 1851 god. vo London se odr`ala Golemata izlo`ba na industriski
proizvedeni proizvodi, sponzorirana od princot Albert. Izlo`bata se
odr`ala vo t.n. Kristalna palata, ogromna zgrada od staklo i ~elik
izgradena specijalno za taa namena, proektirana od arhitektot Xozef
Pakston. Izlo`bata pretstavuvala stilisti~ka anarhija, kade pove}eto
proizvodi bile dekorirani po principot: ornamenti zaradi ornamenti.
Ornamentot bil do`ivuvan kako egzoti~en, im daval status na objektite, gi
pravel da izgledaat poekspresivni otkolku {to bile, zanemaruvaj}i ja pri
toa nivnata funkcija i konstrukcija. Ra~no dekoriranite proizvodi bile
mnogu poskapi od onie dobieni so novite procesi na obrabotka.
3
Josef Paxton, Kristalna Palata vo London, 1851
4
Dvi`eweto Arts & Crafts
Brojni istori~ari na dizajnot go istaknuvaat zna~eweto na
vlijanieto na dvi`eweto Umetnosti i Zanaeti (Arts & Crafts Movement) vrz
progresivnoto dizajnersko razmisluvawe vo ranite godini na XX vek. Vo
godinite pred Prvata Svetska vojna stavovite na mnogu od ovie istori~ari i
prakti~ari bile koncentrirani na `elbata da se vnesat povisoki standardi na
dizajnerskite i estetskite vrednosti, silno povrzani so ekonomijata na
masovnoto proizvodstvo.
Me|utoa, nivnite prethodnici od XIX vek, go imale
identifikuvano procesot na masovnoto proizvodstvo so nehumanite rabotni
uslovi prisutni vo pogolemiot del od manufakturnite rabotilnici. Nivniot
najgolem problem bil kako da se obezbedat dovolno dobro dizajnirani
proizvodi za pove}eto potro{uva~i. Drug problem okolu koj bile zagri`eni,
bil kako, vo uslovi na masovno proizvodstvo, da se dobli`i do fabri~kite
rabotnici sfa}aweto za neophodnosta od zadovolstvoto vo rabotata i
u`ivaweto vo ~inot na sozdavaweto.
Vo vtorata polovina na XIX vek, Vilijam Moris, klu~na figura vo
ova dvi`ewe, sakal da ja reformira ne samo umetnosta, tuku i celoto
op{testvo, no od agolot na eden zanaet~ija. Za nego “umetnosta za site” zna~ela
“blagosostojba za site” i istovremeno otfrlawe na site ukrasi so koi se
kitele bogatite. Negovite stavovi se prili~no kontradiktorni, bidej}i toj od
edna strana se zalagal za obnova na zanaet~istvoto i otfrlawe na ma{inite,
a od druga strana za blagosostojba na site, {to e mo`na edinstveno samo preku
masovnoto proizvodstvo. Toj previdel deka samo preraspredelba na silite
mo`e da stvori potrebni preduslovi za negovite zamisli. Toj `estoko ja
odbival ma{inata i baral ~isto ra~na izrabotka, pa zatoa pottiknal otvorawe
na firmi vo koi ma{inite bile strogo zabraneti. Ova anglisko reformatorsko
dvi`ewe vo XIX vek se odvivalo nadvor od gradovite, bidej}i Moris gi smetal
gradovite za neprijateli na umetnosta i prirodata.
Dvi`eweto Arts & Crafts bilo prvo koe stanalo svesno deka vo
industrijalizacijata ne e vklu~ena samo funkcijata na dizajnerot, tuku i
socijalnite konsekvenci. Ideolo{ki, dvi`eweto se stremelo kon
utopisti~kiot socijalizam koj gi otfrlil ma{inite na smetka na efektite na
promena i gi branel zanet~istvoto i trgovijata kako gordi zanimawa. Toa bilo
dvi`ewe koe se stremelo ne samo kon socijalna reforma tuku i kon
stilisti~ka inovacija. Toa gi odbilo pretencioznite i trivijalni dekoracii
od erata na manufakturni proizvodi i propagiralo ubavina prifatliva za
site. ^lenovite na dvi`eweto se stremele da gi respektiraat kvalitetite na
materijalite koi gi koristele i gi bazirale svoite dekoracii na formite od
prirodata.
5
Vilijam Moris e klu~na figura vo dvi`eweto Arts & Krafts -
dizajner, pisatel i poet. Toj go idealiziral tradicionalniot na~in na `ivot
vo Anglija, dodeka okolu nego besneela Industriskata Revolucija. Anglija
bila prva zemja koja ja iskusila brzata industrijalizacija.
Vo 1861 Vilijam Moris formiral kompanija so cel kreirawe na nova
estetika vo dizajnot, dobro dizajnirani i dobro obraboteni proizvodi. Toj i
negovite sorabotnici se opi{uvale sebesi kako rabotnici - umetnici vo
oblasta na slikarstvoto, mebelot i metalite. Za niv najimpresivni objekti
bile ma{inite bidej}i bile dizajnirani bez ornamenti, so cel da bidat
apsolutno ednostavni i korisni.
Vo industrijata, intenzivnata upotreba na ma{inite i razdvojuvaweto
na proizvodite vo specijalizirani fabriki dovelo do podelba na
dizajnerskite i proizvodnite aktivnosti. Vilijam Moris ja sogledal
prekumernata ornamentacija vo masovnoto proizvodstvo kako pri~ina za
ottu|uvawe na rabotnicite od proizvodite {to gi proizveduvale. Vo
fabrikite dizajniraweto bilo svedeno na zemawe gotovi urneci od katalozi,
taka {to rabotnicite i dizajnerite nemale direktna kontrola vrz kone~nata
izrabotka. Poradi toa, stradal kvalitetot na proizvodite. Zatoa Moris
smetal deka re{enieto le`i vo vra}aweto na zanaet~iskite tradicii na
stara Anglija.
Stavovite na Vilijam Moris bile pod golemo vlijanie na Xon Raskin,
umetnik i filozof. Raskin objavuval statii vo koi ja prezentiral novata
industriska era koja zapo~nala vo Anglija. Vo negovite statii toj go forsiral
stavot deka dekoraciite treba da bidat bazirani na stilizirani prirodni
formi. Toj go poso~uval gotskiot stil kako model za sledewe i deka
dizajnerite treba da gi sledat formite proizlezeni od britanskata
tradicija. Toj ja kritikuval golemata izlo`ba vo Kristalnata palata poradi
faktot {to site proizvodi imale ma{inski izrabotena ornamentika. Za nego
vistinskiot dizajn le`i vo ra~nata izrabotka na proizvodite, a toa im dava
zadovolstvo vo rabotata na zanaet~iite.
Osven Vilijam Moris, vo ovaa grupa bile vklu~eni i drugi li~nosti:
Filip Veb (Philip Webb) - glaven dizajner na mebel vo grupata;
Volter Krejn (Walter Crane) - ilustrator i dizajner na tapeti, tekstil,
kerami~ki proizvodi, se odlikuval so stil poln so ritam i dvi`ewe;
Vilijam Ledebi (William Lethaby) - dizajner na mebel so ednostavni formi,
ja naglasuval konstrukcijata i upotrebata na tradicionalni materijali;
^arls Vojzi (Charles Voysey) - arhitekt, dizajner na tapeti, tekstil i knigi,
mebel, oprema za doma}instvo. Negoviot stil se odlikuval so primena na
ednostavni formi i limitirana ornamentika, svetli boi, rastitelni
formi.
Vilijam Benson (William Benson) bil pridru`nik na Vilijam Moris,
arhitekt koj dizajniral metalni proizvodi, mebel i tapeti. Vo negoviot
mebel kombiniral metalni delovi i skapo drvo, kako mahagoni. Za razlika
od negovite kolegi toj koristel moderna tehnologija upotrebuvaj}i ma{ini
i proizveduvaj}i proizvodi za doma}instvo od metal.
6
Philip Webb, Williem Morris, Red House, Bexleyheath
Williem Morris, enterier
7
Art Nuvo
Art Nuvo (Art Nouveau), vo prevod od francuski zna~i nova umetnost),
poznat i pod imeto Jugendstil (vo prevod od germanski zna~i mlade{ki stil),
nare~en spored ~asopisot Jugend, koj go promoviral, e me|unarodno dvi`ewe i
stil vo slikarstvoto, arhitekturata i primenetata umetnost, a osobeno vo
dekorativnata umetnost, koe {to stanalo popularno na preminot me|u XIX i XX
vek (1890–1905).
Kako reakcija na akademskata umetnost na 19-tiot vek se karakterizira
so organski, osobeno floralni motivi inspirirani od prirodata, izvonredno
stilizirani, krivoliniski formi. Art Nuvo e pristap vo dizajnot so koj
dizajnerite kreirale umetni~ki tvorbi od predmetite za sekojdnevna upotreba,
pa se do arhitektonskite objekti. Petnaesette godini prisustvo na ova
dvi`ewe silno se po~uvstvuvale vo Evropa, od Glazgov do Moskva i Barselona,
negovoto vlijanie bilo globalno. Art Nuvo e isto taka, dvi`ewe na
individualci kako Gustav Klimt, Charles Rennie Mackintosh, Alfons Mucha, René Lalique, Antoni Gaudí i Louis Comfort Tiffany, so svoj specifi~en izraz.
Denes na Art Nuvo se gleda kako na totalitaren stil, koj bil prisuten
vo site oblasti na dizajnot: arhitekturata, dizajnot na enterieri,
dekorativnite umetnosti, dizajnot na nakit, mebel, tekstil, srebreni predmeti
za doma}instvo, osvetluvawe itn. Toa bilo dvi`ewe koe imalo {irok rang na
deluvawe, totalen dizajn. Za mnogumina Evropjani toj zna~el na~in na `iveewe.
Bilo mo`no da se `ivee vo ku}a inspirirana od Art Nuvo, isto kako i mebelot,
nakitot, duri i kutiite za cigari.
Dvi`eweto Art Nuvo imalo za cel da gi pretvori predmetite od
sekojdnevniot `ivot vo umetni~ki dela, da gi prekine site vrski so klasi~nite
vremiwa i da postavi barieri pome|u slikarstvoto i primenetata umetnost.
Art Nuvo bil potenciran so specifi~en na~in na razmisluvawe za
modernoto op{testvo i novite metodi na proizvodstvo, stremej}i se da go
redefinira zna~eweto na prirodata na umetni~kata rabota, taka {to
umetnosta da ne go zaobikolila bilo koj objekt od sekojdnevniot `ivot, bez
razlika na negovata primena.
Iako Art Nuvo ja izgubil popularnosta so doa|aweto na
modernisti~kiot stil na XX vek, negovoto zna~ewe vo istorijata na dizajnot e
okarakterizirano kako va`en most pome|u istoricizmot na neoklasicizmot i
modernizmot.
8
Art Nuvo vo Velika Britanija
Anglija se smeta za zemja vo koja zapo~nalo celoto stilsko dvi`ewe art
nuvo (jugendstil), no sepak tamu ne se izgradil vo vistinska kontinentalna
smisla. Tuka se korenite na idealisti~koto soznanie za vistinska kolektivna
svest, koja se svrtela protiv davawe prednost na odredena op{testvena klasa i
namesto industrija na luksuzni stoki barala pravi~na raspredelba na seriskite
proizvodi.
Toga{nite kriti~ari go definiraa art nuvo (jugendstil) kako izrazito
snobovska pojava. Julius Majer Grafe rekol: “Toa e besmislica, ama bo`estvena,
i nikoj ne treba da se kae deka u~estvuval vo nea“.
Arhitekturata na art nuvo se odlikuva so ednostavnost i dinami~nost.
Nejzinite podvrsti se mnogubrojni. Pri toa jasno se raspoznavaat dva lajtmotiva:
prviot - oblikuvawe na arhitekturata kako vajarstvo i tvore~ki pristap na
reducirawe do osnovnite formi i vtoriot - o`ivuvawe so povr{inska i
ornamentalna plastika. Karakteristi~ni materijali za arhitekturata na art
nuvo se stakloto i `elezoto. Tie se prisutni u{te vo Kristalnata palata vo
London, izgradena za Svetskata izlo`ba vo 1851, proektirana od arhitektot
Xozef Pakston. Trieset godini pokasno, po povod Svetskata izlo`ba vo Pariz,
izgradena e Ajfelovata kula, delo na Gistav Ajfel.
Vode~ki dizajneri na art nuvo vo Britanija na krajot na XIX vek se ^arls
Robert E{bi, ^arls Frensis Vojzi, Artur Makmerdou, Obri Berdzli, Volter
Krejn i dr. Tie se osnovopolo`nici na art nuvo vo Anglija, koj bil pod golemo
vlijanie na francuskiot art nuvo. Se karakterizira so izobilie od cvetni i
drugi floralni motivi, dinami~na ornamentika, simbolizam itn.
Arthur Mackmurdo
Charles Francis Voysey
9
Charles Robert Ashbee
10
Glazgovska ^etvorka
Vo ovoj period, vo {kotskiot grad Glazgov raboti edna grupa
umetnici koja do{la do sopstvena sinteza na angliskite stilski iskustva. Toa
bile ^arls Reni Mekinto{ i Herbert Mekner so nivnite soprugi, sestrite
Mekdonald. Mekinto{ razvil svoj kubi~en stil, negovoto pretstavuvawe na
prostorot e obele`eno so prizmi i kocki, {to na zgradite im dava izgled na
tvrdini. Toj arhitektonski cvrst sklop e ubla`en so ornamenti od ne`no
svieni linii, koi ~esto gi obvitkuvaat vertikalite, kako mre`a od vodeni
cvetovi. Samo ako se simne ovaa re{etkasta obvivka se prepoznava
prizmati~niot oblik tipi~en za stilot na Mekinto{. Negovo najzna~ajno delo e
zgradata na Umetni~kata {kola vo Glazgov, izgradena vo 1897-1899 god., kako i
brojnite enterieri.
Na~inot na gradewe na ovaa Glazgovska {kola, zatvoren vo
blokovi, stanal presuden za novoto trezveno sfa}awe na arhitekturata.
Rafiniranosta na povr{inite koi se preklopuvaat i kompaktnosta na osnovata
ja izbegnuvaat geometriskata strogost. Glazgovskata grupa, ve}e vo 1903 go
izgubila zna~eweto, no nejzinoto vlijanie na razvojot na modernata
arhitektura e neosporen.
Charles Renie Mackintosh, Umetni~kata {kola vo Glazgov
11
Charles Renie Mackintosch, Hill House, Helensburg, enterieri
Charles Renie Mackintosh, stolici
Charles Renie Mackintosh, nakit i ukrasi
12
Art Nuvo vo Francija
Okolu 1900 godina vo Pariz se pojavile dotoga{ nesekojdnevni
primeri na umetnost - vlezovite vo pariskoto metro, delo na arhitektot
Hektor Gimar. Zamislata bila da se dade umetni~ka ramka na edno tehni~ko
dostignuvawe, koe imalo javna primena. Ovie dela ne mo`at da se pripi{at na
arhitekturata vo tradicionalna smisla, ne se ni delovi od arhitektura, nitu
dekorativni elementi. Pretstavuva vkrstuvawe na arhitekturata i
umetni~koto zanaet~istvo, skulptura i dekoracija: plasti~ni ornamenti so
upotrebna vrednost. Vlezovite vo metroto na Gimar ne se yidani portali, tie
se konstrukcii od kovano `elezo, vo kombinacija so staklo za pokrivnite
delovi. Konstrukcijata e vitka, ne`na, vo oblik na steblenca koi nosat
svetilki vo vid na cvetovi - laliwa.
Ovie dela na Gimar pretstavuvaat prvi, ako ne i najzna~ajni primeri
na francuskiot jugendstil, nare~en art nuvo, koj se karakterizira so rasko{ni
floralni formi, dinami~ni dvi`ewa, krivini i branuvawa koi se
povtoruvaat, figuri koi li~at na insekti i drugi primeri na `iviot svet,
primeneti vo ornamentikata. Osven spomnatite vlezovi vo metroto, zna~ajno
delo na Gimar e stambeniot blok Kastel Beran`er od 1894-1897, kade
najizraziti detali se vleznite porti i ogradata na skalite od kovano `elezo.
Zna~ajni dela ima ostvareno i na poleto na dizajnirawe mebel, toj e majstor za
ornamentika.
Hector Guimard, Vlez vo Pariskoto metro 1899-
1900
Hector Guimard, Влез vo zgradata Castel Beranger,
Pariz
13
Alphonse Mucha
Drugi zna~ajni francuski umetnici od ovoj period se: @il
Lavirot, @or` En{el, E`en Gajar, Luj Ma`orel, Emil Gale, Rene Lalik,
Alfons Muha, Aleksander [arpantje i dr.
14
Emile Galle
Rene Lalique
15
Victor Horta, Maison Peuple, Brisel, 1899
Proslaveniot arhitekt Viktor Horta, majstor na transparentni
povr{ini i ritmi~ni linii, e eden od najzna~ajnite pretstavnici na
jugendstilot. Toj e umetnik na ornamentot, koj umeel bez neposredno vnesuvawe
ornamenti da i dade na celata gradba ornamentalen karakter. Takva e zgradata
Mezon Puple, izgradena vo 1896-1899, koja se karakterizira so smela
konstrukcija vo `elezo i staklo, skoro bez ornamenti. Ornamentot ovde go
obrazuva oblikot na zgradata, izviena linija na fasadata koja te~e bez
prekr{uvawe i nagli preodi. Taa samata pretstavuva vsu{nost zgolemen
ornament.
Vo ku}ata na baronot Eetvelde od vitkite `elezni stolbovi
izrasnuvaat ornamenti na prekrasna staklena kupola. Poimot kupola za nea e
premnogu grub, pove}e bi se reklo deka e {tit ili nebo koj mu dava na
osmoagolniot prostor vozdu{esta lesnotija.
Art Nuvo vo Belgija
Victor Horta, enterier na ku}ata
na baronot Eetvelde
16
Henry van de Velde
Najzna~aen dizajner na jugendstilot voop{to, e Henri van de
Velde, sestrana li~nost i golem kosmopolit. Roden vo Belgija, prvite
tvore~ki godini gi pominuva vo rodnata zemja, rabotej}i dela koi }e ostanat
obele`ani kako najzna~ajni primeri na jugendstilot voop{to. Vo
podocne`nite godini prestojuval vo Anglija, Francija, Germanija, kade
stanal eden od osnovopolo`nicite na moderniot stil.
Prvenstveno slikar, pointilist, prete`no rabotel proekti na
mebel i umetni~ko zanaet~istvo. Vo negovite dela skladno rasporedenite
ornamenti so ogromna dinamika se stremat napred i go doveduvaat celiot
predmet vo vpe~atok na dvi`ewe.
17
Jugendstil vo Germanija
Posledniot golem vojvoda od Esen,
Ernst Ludvig, odlu~il vo 1899 god. da
sozdade edno zdru`enie na mladi
umetnici. Taka Darm{tat stanal edno
od najzna~ajnite mesta vo razvojot na
germanskiot jugendstil. Ernst Ludvig
povikal umetnici na noviot stil od
cela Germanija, pa duri i od Avstrija.
Toj osnoval Kolonija na umetnici koja
vsu{nost bila negova privatna trupa, a
toj bil edinstven finansier. Prvata
zada~a {to im ja zadal bila izgradba na
`ivoten i raboten prostor za
umetnicite. Na toj na~in bil sozdaden
eden edinstven arhitektonski okvir,
koj bitno se razlikuval od
voobi~aeniot. Na brdoto Matildenhoe
bile sozdadeni mnogu vpe~atlivi
arhitektonski dela, no najmarkantni se
delata na avstriecot Josef Maria
Olbrih: Svadbenata kula i negoviot
sopstven dom. Osven arhitektonskite
dela, negovite dizajni za proizvodi od
sekojdnevniot `ivot se ne pomalku
vpe~atlivi i zna~ajni.
Josef Maria Olbrich, svadbenata kula i Ruskata crkva na
Matildenhoe vo Darm{tat, 1908-1911
Josef Maria Olbrich, ku}ata na
umetnikot na Matildenhoe
18
Secesija vo Avstrija
Vo 1897, grupa avangardni umetnici na ~elo so arhitektot Oto Vagner,
vo Avstrija go osnovale zdru`enieto Secesija. Spored nivnite ubeduvawa,
umetni~koto zanaet~istvo trebalo da izleze od svoite tesni ramki i da
ostvari sinteza so vnatre{noto ureduvawe i slobodnite umetnosti, koja bi
odgovarala na celokupnoto ~ove~ko bitisuvawe, koe }e predizvika edno novo
~uvstvo na `ivot.
Jozef Hofman i Koloman Mozer, glavni nositeli na ova dvi`ewe, se
voshituvale na ednostavnosta na formata prisutna vo rabotata na
britanskite dizajneri E{bi i Mekinto{. Taka, secesijata, stil na naglaseni
~uvstva, pod anglisko vlijanie se promenila vo ~isto oblikuvawe povrzano so
geometriski arabeski na povr{inata. Vo novoproektiranite prostorii i
enterieri vladeela najstroga edinstvenost, od sadovite za cve}e, ogradite na
skalite, preku mebelot, tepisite, tapetite i sitnata poku}nina.
Najzna~ajno delo na ova zdru`enie, ~ie umetni~ko rakovodewe bilo
dovereno na Josef Hofman i Koloman Mozer, e Palata Stokle vo Brisel. Ovaa
sovr{ena gradba e eden od najubavite spomenici na jugendstilot.
Oto Vagner, avstriski arhitekt, u~estvuval vo osnovaweto na
Vienskata secesija, no negovite dela se nadvor od ovaa grupa. Toj pripa|a na
onaa grupa umetnici koi so svoite raspravi gi polo`ile temelite na
modernata arhitektura. Negovi u~enici bile Josef Marija Olbrih i Josef
Hofman. Najpoznati negovi dela se Crkva so kupola vo [trajhof, zgrada na
po{tenskata {tedilnica vo Viena, izgradena vo 1905 itn.
19
Otto Wagner, zgrada na po{tenska
{tedilnica vo Viena, 1905
Joseph Hoffmann i Koloman Moser, Palata Stokle vo Brisel, 1905-1911
Otto Wagner, crkva vo [tajnhof
20
Art Nuvo vo [panija
Arhitekturata na Antonio Gaudi, nakloneta kon ekspresionizmot,
izvr{ila juri{ na site dotoga{ni principi na graditelskata umetnost. Na
mestoto na starite pravila nastapila fantazijata, koja dozvoluva sé i sé
pravi mo`no. Negoviot svet na formi gi opfa}a site mo`ni `ivotinski i
rastitelni oblici. Arhitekturata e oblikuvana kako plastika, fasadata
isprepletena. Ornamentite se prelevaat od enterierot, preku fasadite do
krovnite zavr{etoci. Celiot organizam na gradbata toj go pot~inuva na
voqata na izrazot, ne moraj}i da vodi smetka za nasledenite principi na
konstrukcijata. Statikata na gradbata ja odreduval spored intuicija
potkrepena so iskustvo. Izgradbata se odvivala spored mnogubrojni spontani
odluki, a kone~niot izgled ne bil utvrden na po~etokot na gradbata, tuku se
dobival duri na krajot na grade`nite raboti. Vo svoite dela koristel spoj na
heterogeni materijali: surov kamen, obrabotuvan kamen, cigla, kovano `elezo,
raznobojno i belo staklo, keramika itn. Negovi najzna~ajni dela se: Kaza
Mila, Kaza Batqo, katedralata Sagrada Familia, parkot Guel i drugi, site
vo Barselona.
Antonio Gaudi, Sagrada Familia, katedrala vo
Barselona, [panija , 1905-1907
21
Antonio Gaudi Каза Mila, Barselona
Antonio Gaudi Каза Batqo, Barselona
22
Funkcionalizam
Konceptot na funkcionalizmot se pojavil
najprvo vo XIX vek, koga amerikanskiot
skulptor Horacio Grinou ja napi{al knigata
“Forma i funkcija", vo koja e pofalen dizajnot
na ma{inite, a se kritikuvani dekoriraweto
na proizvodite i ornamentiranite fasadi vo
arhitekturata. Negoviot entuzijazam za
in`enerskata estetika odeknal vo zborovite
na Luis Saliven, arhitekt koj na krajot na
vekot ja proklamiral idejata "formata ja sledi
funkcijata".
Vo toa vreme vo SAD bilo ohrabruvano
mehaniziranoto masovno proizvodstvo bidej}i,
za razlika od situacijata vo Evropa, nemalo
dovolno evtina rabotna raka. Nare~en
amerikanski sistem na proizvodstvo, toj stanal
poznat pod imeto funkcionalisti~ka
tradicija, kade odredenite metodi na
proizvodstvo ne se odnesuvale samo na
sredstvata za proizvodstvo, tuku i na
vizuelnata forma na proizvodite.
Vo arhitekturata, funkcionalizmot zna~el
eliminacija na ornamentite taka {to zgradata
ja izrazuvala nejzinata namena, a principite
vodele kon idejata za dizajn na zgradi od
vnatre kon nadvor, dozvoluvaj}i na
su{tinskata struktura da ja diktira formata, a
so toa i nejziniot nadvore{en izgled.
Funkcionalisti~kite idei za dizajnot stanale
dominantna filozofija i jazik na dizajnot vo
prvata polovina na XX vek. Poznata i kako
ma{inska estetika trael se do 1930-tite
godini. Idejata za dizajnot koj ja izrazuva
funkcijata bila sledena i od Henri Ford ~ii
vozila bile sostaveni od standardizirani
delovi i bile izrabotuvani glavno ma{inski.
Slika levo: Louis Sullivan, oblakoderi vo Wujork i ^ikago
na preodot me|u 19–ti i 20-ti vek
23
Henry Ford, Ford model T funkcionalizam vo avtomobilskata industrija
Frank Lloyd Wright, funkcionalizam vo arhitekturata
Frenk Lojd Rajt, eden od najzna~ajnite
sledbenici na funkcionalizmot, go
istaknuval odbivaweto na
istoriskata arhitektura,
propagiraj}i usvojuvawe na noviot
stil koj koristel sovremeni
materijali, ~elik, beton i keramika,
za da kreira ku}i kako skulpturi. Za
evropskata avngarda, poradi
geometriskite formi i
spektakularnite konzoli, Rajt bil
eden ma{inski arhitekt. Toj veruval
vo funkcionalizmot, dizajniraj}i
ku}i na krajot na XIX vek so ogromni
otvoreni prostori, svetli i
provetreni, kade strukturata go
diktirala oblikot na eksterierot.
Mebelot {to toj go dizajniral
poka`uva vlijanie od dvi`eweto
Arts & Krafts i Mekinto{, a najmnogu
od prirodata, reflektirani vo
negovata cel za harmonizacija na
ku}ata so okolinata, istaknuvaj}i go
konceptot na ku}ata kako zasolni{te.
Dekoracijata mu e minimalna,
yidovite ~isti od podot do plafonot.
24
Futurizam vo Italija 1910-1914
Vo 1909 god. Tomazo Marineti, italijanski futuristi~ki umetnik, objavil
manifest na Futurizmot i so toa go ozna~il po~etokot na postoeweto na
dvi`eweto na futuristite. Vo site oblasti na umetnosta bile sru{eni
starite idei za ubavina, vo korist na novata urbana industriska kultura.
Nivnite celi da poka`at pove}e pogledi na eden objekt bile kombinirani so
nivnata preokupacija so brzinata.
Futuristi~kiot arhitekt Sant' Elia, zaginal mlad, na bojnoto pole vo 1916
god., no ostavil golem trag vo istorijata na dizajnot so negovite idei za
moderni gradovi, koi seu{te se koristat. Stepenastite terasi, balkoni i
vozdu{ni mostovi vo negovite crte`i ja odrazuvaat vozbudata i voshitot od
modernata tehnologija. Iako umrel rano, negovite crte`i prodol`ile da
`iveat i bile nasledeni, zaedno so teorijata na futurizmot, od grupata De
Stil.
Antonio Sant' Elia, futurism
25
Dvi`eweto De Stil vo Holandija Grupata De Stijl (na holandski - stil) go zela imeto od istoimeniot ~asopis
koj go izdaval Teo van Desburg vo periodot od 1917do 1928 god. Holandija ostanala
neutralna vo Prvata svetska vojna i gi izbegnala katastrofalnite razru{uvawa,
koi dovele do zastoj vo dizajnot vo drugite evropski dr`avi.
Nasproti bu~nite i strastni futuristi, De Stil umetnicite se ladni.
racionalisti, apstraktni i inspirirani od ma{inite. Tie go odbivale
naturalizmot za smetka na formalnata apstrakcija i odlu~ile da kreiraat
univerzalen stil vo slikarstvoto, arhitekturata i dizajnot. Tie koristele
pravoagolnici i kvadrati na ramni povr{ini od silni primarni boi, vo
kombinacija so crna, siva i bela - site gri`livo komponirani so pravi linii.
^lenovite na De Stil go otfrlile naturalizmot, a ja prifatile ~istata
ma{inska estetika i geometrija. Tie go odbile individualizmot na ra~nata
zanaet~iska izrabotka i dekoracija. Ma{insko proizvodstvo, apstrakcija,
univerzalizam bil na~in na postignuvawe jasnotija i red vo dizajnot. Ona vo {to
tie veruvale mo`elo da se izrazi kako beskraen prostor i nedefinirani granici.
Prv pottiknuva~ na dvi`eweto bil Pit Mondrian. Toj sozdal potpolno
nova realnost kreirana od ~ovekot i negovite umetni~ki teorii stanale teorii na
dvi`eweto De Stil. Za nego crvenata, `oltata i sinata boja bile edinstvenite
boi, osven belata i crnata. Spored nego, `oltata boja ozna~uva ekspanzivnost i
vertikalnost, nasproti sinata - meka, odmoruva~ka, horizontalna. Crvenata
izrazuva kru`no dvi`ewe na `ivotot. Mondrijan ja izbegnuval upotrebata na
zelenata boja poradi asocijacijata so prirodata. Negovite sliki, so
asimetri~nite crni linii izgledaat kako del od pogolema okolina.
Theo Van Doesburg, proekt za enterier
26
Piet Mondrian, apstrakcija
Gerrit Rietveld, crveno-sina stolica
Geometriskite sliki na Mondrijan i
geometriskiot mebel na Gerit
Ritveld, stanaa bezvremenska
klasika na dizajnot na XX vek.
Kvalifikuvan majstor za ormari i
privrzanik na prefabrikacijata,
Gerit Ritveld imal za cel da
dizajnira mebel za masovno
proizvodstvo koj bi bil evtin i
dostapen za sekogo. Negovata crveno-
sina stolica od 1917 be{e
revolucionerna, taa stana ikona na
moderniot dizajn. So primena na
crvenata, sinata i `oltata boja, taa,
na nekoj na~in pretstavuva 3D
asocijacija na slikite na Mondrijan.
27
Gerrit Rietveld, Schroder House, 1924
[reder Haus vo Utreht,
dizajnirana vo 1924 be{e
kombinacija na pravi linii
i pravoagolni ramnini,
materijalizirana vo forma
na plo~i, stolbovi i gredi.
Volumenot e definiran so
ramninski elementi
povrzani kako karti za
igrawe. Podvi`nite yidovi
ovozmo`uvaat podelba na
gorniot prostor za `iveewe
vo pomali sobi.
28
Eileen Gray, mebel
Vo 1926 holandskiot arhitekt Mart Stam, ~len na De Stil, ja dizajniral i
proizvel prvata konzolna stolica. Nejzinata konstrukcija e izrabotena kako
kontinuirana ramka so raspnata ko`a preku nea, kako sedi{te.
Irskata dizajnerka Ajlin Grej stapila vo grupata vo 1922 godina. Nejzinite dela
go izrazuvaat funkcionalniot pristap vo dizajnot na mebel. Tie se
karakteriziraat so proporcija i simetrija, kako i so primena na novi
materijali. Stava akcent na vertikalni i horizontalni linii.
Mart Stam, konzolna stolica
29
Konstruktivizam vo Rusija Vo Rusija Konstruktivizmot stanal va`en fokus vo progresivnite dizajnerski
krugovi. Po Oktomvriskata Revolucija vo 1917 mnogu ruski avangardni umetnici
i dizajneri se posvetile na dizajn na posteri i teatarski scenografii.
Me|utoa, od 1920, se slu~il razdor vo redovite na avangardata. Umetnicite
kako Vasilij Kandinski, koj zaminal da raboti vo Bauhaus vo Germanija,
veruvale vo primatot na kreativnata ekspresija na individualecot vo
umetnosta, dodeka drugi kako Aleksander Rod~enko, negovata sopruga Varvara
Stepanova i Vladimir Tatlin, se posvetile na pokorisna rabota, vodeni od
potrebite na op{testvoto, obrabotuvaj}i formi kompatibilni so tehnologijata
na masovnoto proizvodstvo. Tatlin ja gledal umetnosta kako proizvod na
dekadentnoto op{testvo i imal svoe moto - umetnosta vo `ivotot. Vo Rusija, po
Revolucijata, Tatlin stanal dizajner na korisni proizvodi, kako pe~ki koi
koristat minimum gorivo za maksimum greewe, obleki za rabotnicite itn.
Negovo najpoznato delo e spomenikot na Duhot na Revolucijata, koj nikoga{ ne
bil izgraden. Bil proektiran kako dvojno pogolem od Empajr Stejt Bilding. Vo
nego bile inkorporirani tri golemi spiralni zgradi. Sekoja od niv imala
skriena simbolika povrzana so revolucionernite socijalisti~ki idei.
El Lisitski e drugiot vlijatelen Rusin so silna predadenost na
vospostavuvaweto me|unaroden re~nik na formata.
Ideite na konstruktivistite, osobeno nivnoto otfrlawe na naturalizmot i
romantizmot, se pro{irile i nadvor od Rusija. Tie kreirale umetnost koja bila
ne samo apstraktna, tuku i apsolutna - apsolutna geometriska. Ovie temi
stanale nova estetika {to dominirala so noviot razvoj na dizajnot.
Construktivism – Wassily Kandinsky
30
Construktivism – El Lisitsky
Monument Spirit of the Revolution, Construktivism, Vladimir Tatlin
Construktivism Lazslo Moholy - Nagy
31
Za~etoci na germanskiot modernizam Herman Mutezius, voodu{even od dvi`eweto Arts & Krafts vo Anglija,
impresioniran od ednostavnosta na funkcionalizmot, bil odreden od
germanskata vlada da raboti na podobruvawe na kvalitetot na germanskiot
dizajn. Po vra}aweto od Anglija bil nazna~en kako supervizor vo {kolite za
umetnost i dizajn vo Germanija.
Gledaj}i go potencijalot na masovnoto proizvodstvo toj sakal germanskite
dizajneri da rabotat so novite industrii i da postignat reputacija na visok
kvalitet na proizvodite od Germanija. Toj veruval deka uspehot le`i vo
fundamentalniot dizajn na proizvodite namesto vo dekoracijata. Smetal deka
mehaniziranoto proizvodstvo ne e kompatibilno so ornamentite.
Za da ja olesni integracijata na dizajnerite so industrijalcite, osnoval vo 1907
god. edna organizacija nare~ena Verkbund. Dizajnerite trebalo da predlo`at
ednostavni formi reducirani do nivnata osnovna funkcija. Zatoa toj
insistiral na poseben, ra~en pristap vo u~eweto na dizajnot. Toj iniciral
odr`uvawe na kursevi vo koi studentite u~ele ne samo kako da gi dizajniraat
proizvodite, tuku isto tolku dobro i da gi izrabotuvaat.
Mutezius se zalagal i za vospostavuvawe na homogenost i univerzalni
standardi vo gradeweto, osobeno standardizacija na komponentite za izgradba i
nivno masovno proizvodstvo.
Herman Muthesius, enterieri
32
Vo vremeto po Prvata svetska vojna vo Germanija se pojavuva novo dvi`ewe
vo arhitekturata i umetnosta nare~eno Nov Objektivizam. Vo arhitekturata
ova zna~elo funkcionalni zgradi, nasproti dekorativnite stilovi od
prethodniot vek. Voda~ na ova dvi`ewe bil Valter Gropius.
Walter Grophius, Desau, ku}i za `iveewe na personalot
na {kolata Bauhaus, Nov Objektivizam
Walter Grophius, zgrada na Fagus Factory, Nov Objektivizam
33
Peter Behrens, dizajnirani proizvodi za kompanijata AEG
Peter Berens e drug zna~aen ~len na Verkbund, sledbenik na dvi`eweto Nov
Objektivizam. Negovite po~etni dela se kreirani vo jugendstil. Toj bil eden
od umetnicite na umetni~kata kolonija na Matildenhoe vo Darm{tat.
Peter Berens vo 1906 god. stanal dizajner na AEG, fabrika za elektri~ni
proizvodi. Rabotel kako glaven dizajner na site nivni proizvodi, no i
arhitekt na site zgradi na fabrikata, primenuvaj}i gi pri toa stavovite na
Mutezius za standardizacija.
Peter Behrens, arhitektonski dela vo stilot na noviot objektivizam:
zgrada so `iveali{ta za vrabotenite vo fabrikata - zgrada na fabrikata AEG
34
Bauhaus
[kolata Bauhaus bila osnovana vo 1919 god., kako integracija na dve {koli vo
Vajmar: akademijata za umetnost i {koloto za umetnost i zanaeti osnovano od
Henri Van de Velde vo 1907 god. Prv direktor na {kolata bil Valter Gropius.
Bauhaus zapo~nal so obrazovanie vo koe bile kombinirani estetikata na
slikarstvoto so korisnosta na sposobnosta za izrabotka na proizvodite.
Studentite u~ele kako da kreiraat ma{inski izraboteni modeli so dobar
funkcionalen dizajn. Glavnoto moto na ovaa {kola bilo: Learning by doing -
u~ewe preku rabota (izrabotka).
Gropius preferiral ma{inska obrabotka, geometriski i modularen dizajn.
Kako direktor na Bauhaus, vo obrazovanieto na studentite gi primenuval
principite: koegzistencija na moderen stil, ma{inska obrabotka, ra~na
rabota, konstrukcija, dobar dizajn, nova estetika. Veruval vo ednostavnost i
multiplicirawe - dizajn na ne{to ednostavno {to mo`e da se standardizira i
potoa masovno da se proizveduva. Taka Bauhaus stanal centar na novi
kreativni sili vo dizajnot koi gi prifatile predizvicite na tehni~kiot
progres.
Novite dvi`ewa vo svetot na dizajnot - kubizam, futurizam i De Stil, go
favorizirale modernizmot, poto~no primenata na apstraktni likovi i
geometriski formi. Mnogumina poznati pretstavnici na ovie dvi`ewa
prestojuvale vo {kolata i ostavile svoj trag kako profesori: Vasilij
Kandinski, Pol Kle, Laslo Moholi Na|, Johanes Iten i dr.
Laslo Moholi Na| e eden od najzna~ajnite profesori na ovaa {kola. Toj go
otfrlil misticizmot, romantizmot i sé iracionalno, veruvaj}i vo
potencijalot na apstraktnata umetnost za da kreira novi vizuelni zakoni od
~ista i ednostavna logika. Negovata edukacija gi naglasuvala objektivnite
u~ewa za boja i forma, koristej}i novi tehniki i materijali. Vo rabotilnicite
za metal se koncentriral na proizvodstvo na prototipovi za masovno
proizvodstvo. Imal te{kotii da gi ubedi studentite da prestanat da
proizveduvaat ra~no izraboteni proizvodi od blagorodni metali na smetka na
elektri~na oprema za doma}instvata. Moholi izbegnuval upotreba na srebro i
drugi skapi metali za smetka na ~elikot. Namesto srebreni vinski pehari i
servisi za kafe baral od studentite da koristat hrom i nikel za prekrivawe
na ~elikot i da proizveduvaat prototipovi za industrijata za elektri~ni
svetilki. Eden od negovite najzna~ajnite u~enici e Vilhelm Vagenfeld.
Moholi kreiral nova nasoka vo studiite, vklu~uvaj}i vo isto vreme edukacija
i industrisko proizvodstvo. Zabele`al deka na pazarot ima zabele`itelen
nedostatok na ednostavni i funkcionalni proizvodi za sekojdnevna upotreba,
pa zatoa im dal na studentite zada~a da napravat modeli za masovno
proizvodstvo, za {to industrijalcite dobro pla}ale.
35
Vo 1925 god. {kolata Bauhaus bila prinudena da se preseli od Vajmar vo Desau,
poradi politi~ki pri~ini, t.e. poradi radikalnata reputacija. Gradskiot sovet
na Desau bil poprogresiven, pa zatoa go prifatil premestuvaweto na Bauhaus.
Gropius gi dizajniral novite zgradi na {koloto, kako i zgradite za `iveewe na
personalot. Ovie zgradi go odrazuvale duhot na vremeto, bile novi i poinakvi.
Duhot na dvi`eweto "nov objektivizam" bil olicetvoren vo nivnite
prizmati~ni, funkcionalni oblici.
Arhitektonskite dizajni na Gropius ja izrazuvaat temata na edinstvo me|u
rabotni~kite zgradi. Ovoj stil denes e nasekade, no vo 1920-tite bil nov i
poinakov. Idejata deka funkcijata na zgradata treba da bide izrazena vo
nejziniot dizajn kako ednostavnost, ramnost, proizvela ne{to {to izgleda
mnogu poinaku.
Novata zgrada na Bauhaus bila silna, svetla i ramna. Ramni, asimetri~ni i
prostrani - enterierite bile isto tolku funkcionalni kolku i moderni. Nov
mebel, osobeno stolici, bile dizajnirani ne zaradi nivniot izgled, tuku za
lu|eto da sedat udobno vo niv. Prostoriite bile neutralni, spremni za
adaptacija od strana na korisnicite. Inovacijata {to ja vovel Gropius vo ovaa
zgrada bile staklenite yidovi koi formiraat transparenten agol. Toj rekol
deka toa ne e samo mudar izum, tuku ~ist voshit.
Walter Gropius, {kolata
Bauhaus vo Desau
Walter Gropius, mebel
36
Marcel Breuer, Wassily chair
Marsel Broer bil student vo Bauhaus i pristapot so primena na ra~no
zanaet~istvo mu odgovaral. Od samiot po~etok dizajniral proizvodi za
proda`ba so {to zarabotuval dosta, pominuvaj}i mnogu vreme vo rabotilnicata.
Pod vlijanie na Gerit Ritveld i De Stiq vo negoviot mebel od drvo toj
primenuval idei od geometriskiot prostor, beste`instvo i standardizacija na
delovi vo konstrukcijata. Stanal glaven vo rabotilnicata za pravewe
kancelariska oprema, kreiraj}i mebel od drvo i od vitkani cevki od hromiran
metal.
Negoviot metalen mebel, inspiriran od delata na Ritveld, osobeno konzolnite
stolici, pretstavuvaat kombinacija na ednostavnost i cvrstina, no poudobni se
za sedewe blagodarenie na upotrebata na rastegnati materijali - tekstil i
ko`a. Toj velel deka koristi metal za da postigne moderen efekt. Od Ritveld
ja prifatil i idejata za standardizirani delovi i lesna monta`a.
Negovata stolica Vasilij gi demonstrira principite na Bauhaus dizajnot deka
strukturata go odreduva nadvore{niot oblik.
Gropius go napu{til Bauhaus vo 1928 god. i bil zamenet so Hans Majer. Toj go
naso~il Bauhaus kon dizajn na proizvodi za proda`ba: evtini proizvodi za
masovno proizvodstvo. Toj go odvel Bauhaus od umetnost kon funkcionalizam
bez stil. Go naglasuval in`enerstvoto, industrijata i proizvodstvoto na
evtini, prakti~ni proizvodi potrebni na op{testvoto. Za `al, Majer bil
marksist i go ohrabruval komunisti~kiot aktivizam me|u studentite, {to bilo
mnogu opasno vo Germanija vo 1930-tite.
Vo 1930 Mis Van der Roe stanal nov direktor na Bauhaus. Toj vospostavil
moderna arhitektura, ~ii principi gi nau~il koga rabotel za Peter Berens na
po~etokot na karierata, i vnesol novina vo dizajnot na proizvodi - stilska
elegancija. Toj se stremel da go otstrani politi~kiot aktivizam vo Bauhaus i
da ja vrati negovata originalna cel - {kolo za instrukcii vo dizajnot.
37
Loudvig Mies van der Rohe, Barcelona chair
Sli~no na Broer, toj dizajniral konzolni stolici od hromiran ~elik i ko`a. Vo
1929 go dizajnira germanskiot paviqon za svetskiot saem vo Barselona.
Negovata preciznost i elegancija se olicetvorenie na moderna arhitektura. Vo
objektot se smesteni negovite pro~ueni Barselona stolici. So luksuzni ko`eni
sedi{ta i dva para prese~ni metalni nosa~i, ovie stolici go vnesoa metalot
vo svetot na luksuzniot mebel.
I pokraj streme`ot na Mis Van der Roe da go vrati ugledot na {koloto, toa go
izgubilo celiot originalen personal i pod naletot na nacizmot bilo
zatvoreno. Toj se obidel da go za`ivee povtorno vo edna napu{tena fabrika vo
Berlin, bez poddr{ka od vladata, no povtorno bilo zatvoreno vo 1933.
Klu~niot personal na Bauhaus emigriral vo Evropa i vo SAD.
Stilot na Bauhaus - ramnost, funkcionalnost, anonimnost, stanal mnogu
vlijatelen vo Evropa i SAD koga Gropius emigriral tamu vo 1937 zaedno so
Broer. Mis Van der Roe i Moholi Na| isto taka emigrirale. Moholi otvoril
nova {kola Bauhaus vo ^ikago.
Loudvig Mies van der Rohe germanskiot paviqon na
svetskata izlo`ba vo
Barselona
38
Modernizam vo Francija Internacionalnata izlo`ba na umetnost, dekoracija i industrija vo Pariz se
smeta za va`en forum za soo~uvawe na konfliktnite dizajnerski ideologii vo
voenite godini. Ovde, modernata estetika na Korbizje vo slavniot paviqon L’ esprit Nouveau (nov duh) jasno ja poka`ala ogromnata ideolo{ka razlika me|u
dekorativniot izraz na skapite kreacii na francuskite tradicionalisti koi
bile dominantni na izlo`bata i modernisti~kiot duhoven afinitet so znaci na
standardizacija, primena na novi materijali i silno struewe na modernisti~kiot
duh. Opredelbata na Le Korbizje za poetikata na objekti koi imaat korisni~ka
vrednost mo`ela da se vidi vo ~istite formi na opremata vo enterierot i
mebelot, pove}eto industriski proizvedeni.
[vajcarecot Le Korbizje bil voda~ na modernoto dvi`ewe i dizajn. Negovite
arhitektonski objekti se sekoga{ beli, so ramni krovovi, inspirirani od
mediteranskata tradicija vo gradeweto. Ednostavnata ~istota vo formata e
glavna karakteristika na negovite dela. Poznat e negoviot stav vo procesot na
dizjnirawe. Toj gi tretiral svoite dela kako del od ma{inskoto vreme, taka, na
primer, ku}ite gi poistovetuval so ma{ini za `iveewe. Poznata e i negovata
le`alka {to ja narekuval Rest machine (ma{ina za odmarawe).
Edno od negovite najpoznati arhitektonski dela e vilata Savoj, koja vo vremeto
koga se pojavila pretstavuvala ne{to sosema novo i nevoobi~aeno. So nejziniot
ednostaven izgled na pravoagolna prizma postavena vrz stolbovi, ostava
vpe~atok kako da lebdi. Zaoblenite yidovi vo krovnata partija ostavaat
skulptoralen izgled. Prostorot za `iveewe e definiran so pregradni yidovi, so
mnogu sloboden prostor i netradicionalna podelba na prostoriite.
Kako i drugite modernisti, Le Korbizje se stremel kon ~istewe na arhitekturata
od ornamenti i revidirawe na skrienata struktura i funkcija na zgradite. Vo
dizajnot koristel osnovni formi - pravoagolnici i kvadrati, a od materijal
naj~esto koristel beton i ~elik.
Vo oblasta na dizajniraweto poznat e po svojot mebel. Edno od najpoznatite dela
od ovaa oblast e foteqata Chaise Longue od 1928 vo koja se prepoznavaat
principite na Gerit Rietveld. Sedi{teto e izdvoeno od ramkata i izrabotena e
od metal i mek mebel {tof. Foteqata Grand Conford, isto taka so metalna ramka
i sedi{te od mek mebel {tof, bila inspirirana od ogromnite viktorijanski
foteqi, no vo nov, moderen oblik.
Ne samo {to bil eden od trojcata najzna~ajni arhitekti na XX vek, zaedno so
Frenk Lojd Rajt i Mis Van Der Roe, Le Korbizje bil i nadaren slikar, sledbenik
na kubizmot.
Po II svetska vojna negoviot stil vo dizajnot i arhitekturata do`iveal promeni i
preminal vo organski. Toj poleka gi napu{til strogite geometriski formi i
po~nal da koristi poslobodni formi i povr{ini.
39
Le Corbusier – Villa Savoye
Le Corbusier – L’esprit Nouveau
Le Corbusier – Rest Machine Le Corbusier – Le Grand Comfort
40
Eden od najvpe~atlivite paviqoni na svetskiot saem vo Wujork vo 1939 bil
Finskiot, kreiran od Alvar Aalto. Toj e eden od najindividualnite majstori na
funkcionalizmot vo modernata arhitektura i dizajnot na mebel. Funkcionalizmot
bil eden aspekt vo negoviot dizajn. Negovata rabota bila izrazena i so organska
povrzanost me|u lu|eto, prirodata i zgradite. Toj go definiral svoeto delo kako
umetnost na gradeweto, kako sinteza na `ivotot vo materijalizirana forma i
stanal daleku poznat po imaginativnata primena na obraboteno drvo.
Dizajnite na Alvar Aalto se primer za na~in na nadminuvawe na barierite na
stilot i vkusot. Toj veruval vo funkcionalizmot i smetal deka proizvodot treba
da bide so niska cena. Iako masovno proizveden negoviot mebel e eleganten i
moderen. Negovite dizajni od vitkano lamelirano drvo prkosele na noviot mebel
od metal.
Modernizam vo Skandinavija
Alvar Aalto scandinavski dizajn
41
Iako modernisti~kiot dizajn vo Britanija privlekuval zna~itelno vnimanie od
istori~arite, negovoto vistinsko zna~ewe, so ogled na po{irokata primena vo
proizvodstvoto i potro{uva~kata, mo`ebi e preceneto. Modernizmot vo
Britanskiot dizajn bil izgraden preku golem broj klu~ni individualci i primeri,
kako Vels Kouts so proektot za Loun Roud stanovite vo Hemp{ted, London.
Venesta Plywood i Isokon bile kompanii za mebel za koi rabotele i nekoi
germanski emigranti, kako Marsel Broer, Valter Gropius, Laslo Moholi Na|,
pred da zaminat za SAD.
Modernizam vo Britanija
Wells Coates
Wells Coates – Lawn Road
stanovi vo Hemp{ted, London
42
Racionalizam vo Italija
Rabotata na Grupo 7, formirana vo 1926, bila prv jasen izraz na duhot i
estetikata na modernizmot vo Italija. Vode~ki figuri vo ovaa grupa bile Lui|i
Figini, \ino Polini i \uzepe Terawi. Poznati kako Racionalisti, tie ja
prifa}ale estetikata na modernistite so jasni apstraktni formi, duhovno
uskladeni so moderniot `ivot, materijali i tehnologija.
Fa{isti~kiot re`im vklu~il golem broj na dizajneri za promovirawe na svoite
vrednosti. Bile odr`ani politi~ki izlo`bi za slavewe na re`imot na koj bile
prika`ani enterieri i mebel. Najpoznat primer e Ku}ata na fa{izmot od 1933,
delo na \uzepe Terawi.
Casa Elettrica, Luigi Figini, Gino Pollini
Casa Del Fascio, Como, 1932, Giuseppe Terragni
43
Art Deko
Art Deko e termin koj se odnesuva na popularen stil vo dizajnot i arhitekturata
vo periodot me|u 1920-tite i 1930-tite godini, vo toa vreme ednostavno poznat
kako moderna. Se stremel preku dizajnot da ja portretira su{tinata na
modernoto `iveewe - ma{inskoto doba, tehnologijata, xezot i drugite simboli
na progres na XX vek.
Identifikuvan e so stilisti~kite osobini kako ekstravagantna ornamentika,
dekorativna geometrija, aerodinami~nost. Zapo~nal vo Francija kako moderna,
stanal popularen vo Pariz vo 20-tite godini na minatiot vek. Pretstavuva
me{avina na egzoti~ni motivi od drevnite kulturi i Art Nuvo, so primena na
elegantni figuri vo aktivni pozi.
Noviot stil Art Deko bil inspiriran od modernata i tradicionalnata
skulptura i drevnata Egipetska umetnost. Tokmu vo toj period, poto~no vo 1922
godina, bila otkriena Tutankamonovata grobnica. Kompletnata kolekcija na
nejzinata riznica stanala inspiracija za ovoj popularen stil vo dizajnot.
Motivite na dreven Egipet se pojavile vo dizajnot nasekade.
Po pariskata izlo`ba, izbrani izlo`bi patuvale niz svetot, pojavuvaj}i se vo
amerikanskite muzei. Ovoj nov stil, t.n. moderna ili Art Deko, postoe{e vo isto
vreme so dvi`eweto modernizam, no be{e poznat kako poekskluziven i poskap.
Art Deco, France, Jean Dunand
44
Jacques Emile Ruhlmann, Art Deco, France
Jacques Emile Ruhlmann, Art Deco, Hotel Lord Byron, Roma
45
William Van Alen, Chrysler building, New York
Harrison Abramovitz & Harris, Rockefeller Center, New York
Edward Durell Stone, Radio City Music Hall, New York ,
Donald Deskey enterier na
Radio City Music Hall, New York,
46
Aerodinami~en stil Krahot na Vol Strit vo 1929 godina e granica na podelba pome|u 1920-tite i
1930-tite godini pome|u evropskiot stil moderna (Art Deko) i amerikanskiot
streamlining (aerodinami~en). Poradi potrebata od poevtini proizvodi,
ekstravagantnite dekoracii go otstapile mestoto na proizvodi so pogolema
ednostavnost vo dizajnot za da ovozmo`at polesno masovno proizvodstvo, a so
toa i poniski ceni.
Novata profesija industriski dizajner se pojavila vo 1930-tite. Art Deko
stilot bil primenet na proizvodite za {iroka potro{uva~ka. Tie izgledale
luksuzno, skapo, no mo`ele da bidat masovno proizvedeni po poniski ceni.
Stilot vo 20-tite bil so kompleksni formi, egzoti~ni materijali, izobilstvo.
Vo 30-tite dominirale pravoliniski formi, aerodinami~ni zavr{etoci,
primena na sinteti~ki materijali i zavedenost od brzinata, dinamizam i ideja
za nov podobar svet, nasproti depresivnosta na ekonomskata kriza.
Aerodinami~nosta pretstavuvala vizija za idninata.
Mnogu novini vo tehnologijata se pojavile vo ova vreme vo Amerika. Se pojavile
ma{ini za pi{uvawe, telefoni, avioni i site evoluirale i se podobruvale.
Industriskite pioneri bile pronao|a~i, kreiraa novi proizvodi koi trebalo da
se proizveduvaat kako evtini, kolku {to e mo`no podostapni.
Pazarite se natprevaruvale, a nivniot opstanok zavisel od novite proizvodi i
novite idei. Industriskite proizvodi go preplavile pazarot za masovno
proizvodstvo, bile {iroko rasprostraneti i bilo predizvik da se napravat
atraktivni i da se prodavaat. Toa bile glavnite pri~ini za pojavata i brziot
razvoj na profesijata industriski dizajner.
Za vreme na golemata ekonomska kriza industriskiot dizajn poka`al deka na
pazarot koj se {iri sekoga{ }e pobedi onoj proizvod koj e dizajniran od
profesionalen industriski dizajner. So vreme, motivira~kiot duh na
modernizmot bil transformiran od reakcioneren vo vizioneren bidej}i
dizajnot i industrijata se obedinile otkako dizajnerite gi vovele
marketin{kite iskustva vo nivnata profesija. Amerikanskite Art Deko
proizvodi se odlikuvale so zaobleni paralelni linii i zaobleni agli, taka
{to art deko stana prva visoka moda adaptirana za industrisko proizodstvo.
Cik-cak konstrukciite bile inspirirani od egipetskite piramidi i noviot
izgled na gradot kade cik-cak dizajnite bile ~esto koristeni vo estetikata na
oblakoderite, no glavno za da ja potvrdat idejata deka oblakoderite mora da ja
reduciraat nivnata povr{ina na osnovata kako {to rastat nagore za da mo`at
da obezbedat barem malku son~eva svetlina me|u zgradite.
47
Iako bila upotrebuvana vo 20-tite godini plastikata stanala najpopularna vo
godinite na depresijata bidej}i ovozmo`uva brzo umno`uvawe so kalapi vo razni
popularni oblici. Na ovoj na~in bile reducirani tro{ocite na proizvodstvo bez
potreba od ra~na dorabotka. Na ovie proizvodi, kako radioto na primer, kako
dekoracija se pojavuvale svetle~ki kop~iwa, kometi, strelki, upotrebeni da
sugeriraat dinamizam, nauka, dvi`ewe.
Industrijata za proizvodi od plastika go ovozmo`ila aeodinami~niot izgled koj
predizvikal masovna privle~nost. Potro{uva~ite gi sakale proizvodite so mazna
povr{ina koja lesno se ~isti i koi imale umetni~ki modelirani oblici.
Naskoro se pojavile mnogu profesionalni dizajneri: Norman Bel Geds, Valter
Dorvin Tegju, Rejmond Louvi. Industrijalcite, impresionirani od izlo`bata vo
Pariz vo 1925 godina i Art Deko stilot, pobrzale da gi redizajniraat
funkcionalnite izumi. Tie ovozmo`ile razvoj na noviot jazik na dizajnot -
aerodinami~nost. Kompliciranata ma{inerija na predmetite bila skriena zad
ne`niot aerodinami~en eksterier.
Aerodinami~nosta proizlegla od studiite za aerodinamika vo 20-tite godini na
minatiot vek. Eliminacijata na otporot na vozduhot imala ogromno vlijanie na
industriskiot dizajn vo ovoj period. Inspirirani od formite razvieni vo
fabrikite za avioni, toa stana sinonim za poednostaveni linii i kontinuirana
skulptoralna forma.
Rejmond Louvi i Norman Bel Geds bile vode~ki dizajneri na aerodinami~niot stil.
Za niv formata na kapka solza bila metafora za moderen `ivot otelotvoren vo
brzinata, dinamizmot i glamurot na tehnolo{kite promeni. Ovoj oblik bil
koristen vo dizajnot na avtomobili, avioni, pa duri i ostrilki za molivi.
Novite prednosti na oblikuvaweto na metalite za avtomobilskata industrija
vodele do sli~ni principi na konstrukcijata vo opremata za poku}nina (bela
tehnika) - ma{ini za perewe, pe~ki itn.
Raymond Loewy – dizajner na vozovi
48
Raymond Loewy – Greyhound corporation, 1940, dizajner na avtobusi
Raymond Loewy – dizajner na najrazli~ni proizvodi i logoa
49
Norman Bel Geddes mebel za kompanijata Simons
i futuristi~ki ku}i
Norman Bel Geds ja po~nal karierata kako dizajner vo teatar, preminuvaj}i
vo industriskiot dizajn vo 1920-tite godini, delumno pod vlijanie na
Frenk Lojd Rajt. Bil najmen vo kompanijata Simons za dizajn na spalni sobi
od oboen ~elik. Vo 1934 bil vklu~en vo redizajn na Krajsler Earflou -
avtomobil so pionerska aerodinami~na forma, prvo vozilo so zaobleni
stakla.
50
Norman Bel Geddes – dizajn
na futuristi~ki
transportni sredstva
Vo 1939 svetskiot saem vo
Wujork go ulovi duhot na
vremeto vo SAD - optimizam
i futurizam. Norman Bel
Geds - FUTURAMA izlo`ba na
avtomobili i super avtopati
za General Motors.
51
Henry Dreyfuss – dizajn na vozovi,
lokomotivi, helikopteri, aparati za
doma}instvo
Henry Dreyfuss - DEMOCRACITY
52
Harold Van Doren prv kreiral radio priemnik od plastika vo 1930 godina, so
oblik na skalest oblakoder so paralelni linii od docniot art deko. Ova
radio se pojavilo vo vremeto na pojavata na xezot kako popularna muzika.
Dizajniral i razni aparati za doma}instvo.
Walter Dorwin Teague, radiopriemnici i kameri za CANON
53
Ri~ard Bakminster Fuler bil dizajner - vizioner, vklu~en vo aerodinami~ni
dizajni. Negova cel bila da se najde na~in da se napravi pove}e so pomalku.
Napravil serija na revolucionerni dizajni. Terminot koj go upotrebuval bil
dymaxion - dynamic, maximum + ion. Najpoznat od ovie dizajni e prefabrikuvanata
koliba Dimaksion haus. Imala zaoblena forma so minimum zaguba na toplina i
koli~estvo materijal za izgradba, so te`ina kolku del~e od voobi~aena ku}a, koja
mo`e lesno da se premestuva so podigawe. Bila sostavena od prefabrikuvan
materijal koj nemal potreba od odr`uvawe, a osnovata mo`ela da se menuva po
`elba. Imala obezbedeno ladewe i greewe so prirodni sredstva, dizajnirana da
bide samostojna, so elektri~na energija na dizel generator. Toj izgradil prototip
koj nikoga{ ne bil pu{ten vo proizvodstvo.
Vo 1933 razvil aerodinami~en avtomobil na tri trkala. Toj koristel ist motor i
vozen mehanizam kako modelot Ford Model A, no mnogu pobrz i poefikasen vo
potro{uva~kata na gorivo. Imal namera da bide i vozilo za letawe koga }e se
pojavat soodvetni motori. No, voziloto bilo mnogu golemo i za amerikanski
priliki. Deset godini podocna napravil i pomal avtomobil so pet sedi{ta so
poseben motor na sekoe trkalo. Iako so odli~ni performansi (bo~no parkirawe,
mala potro{uva~ka), na probnite testovi se slu~ila fatalna nesre}a {to go
spre~ila negovoto pu{tawe vo proizvodstvo.
Richard Buckminster Fuller – Dymaxion house
Richard Buckminster Fuller – Dymaxion car
54
Dizajnot vo SAD po vtorata svetska vojna
Poradi faktot {to, za razlika od pove}eto evropski zemji, ne pretrpe golemi
razru{uvawa i ekonomska pusto{, SAD po II svetska vojna stana svetski lider vo
ekonomijata i politikata. Blagodarenie na ogromnata finansiska pomo{ {to SAD
ja davaa za obnova na razru{enite i opusto{eni zemji, se slu~i brz ekonomski
razvoj vo site niv. SAD stanaa najnapredna potro{uva~ka kultura so ogromen rast
na potro{uva~kata mo} kaj naselenieto. Edna od najvpe~atlivite simboli na
potro{uva~kiot luksuz vo 50-tite godini be{e pojavata na amerikanskite
avtomobili. Tie se karakteriziraa so svojata izrazita golemina, aerodinami~na
forma, hromirani detali i dekoracii vo oblik na opa{ki ili perki.
Eden od najzabele`itelnite dizajneri na avtomobili vo ovoj period be{e Harli
Erl, koj rabote{e za firmata Xeneral Motors. Virxil Eksner be{e glaven
dizajner na vozila za firmata Krajsler, a Xorx Voker za Ford. Nivna glavna
zada~a be{e da ovozmo`at izleguvawe na novi modeli na avtomobili sekoja
godina so {to se borea za prevlast na pazarot.
II svetska vojna go prekina razvojot na dizajnot na proizvodi, no zatoa vo toj
period tehnologijata dostigna ogromen razvoj. Blagodarenie na potrebite na
voenata industrija bea otkrieni novi materijali, kako fiberglas, plastika
(najlon, poliester), prerabotki od drvo ({perplo~a itn.). Po zavr{uvaweto na
vojnata, site ovie tehnolo{ki dostignuvawa najdoa primena vo dizajnot na
proizvodi. Dizajnerite imaa polni race rabota i so site sili se trudea da go
vratat optimizmot i `ivotnata radost kaj naselenieto. Za da se zaboravi
siviloto na vojnata, dizajnerite se svrtija kon primena na svetli i veseli boi -
oran`, sina, `olta itn., kaj site vidovi proizvodi.
Harley Earl – dizajn na vozila za firmata General Motors
55
Virgil Exner - dizajn na vozila za firmata
Chrysler
George Walker – dizajn na vozila za
firmata Ford
56
Novite kompanii od SAD koi se zanimavaa so dizajn se trudea da vovedat stil
sli~en na evropskiot. Dve od niv se izdvoija kako lideri - pioneri vo razvojot na
inovativen sovremen dizajn, kade ima{e radikalni razmisluvawa za primena na
novite materijali. Herman Miler Kompani se zanimava{e so proizvodstvo na
stolici dizajnirani od ^arls Ejms. Kompanijata Nol Aso{iejts proizveduva{e
stolici od svitkana `i~ena mre`a, dizajnirani od Hari Bertoja (Diamond lounge chair), kako i stolici od plastika dizajnirani od Eero Saarinen (Tulip chair, Womb chair).
Vo 50-tite godini po~naa da se zabele`uvaat pridobivkite od primenata na
tehni~kite inovacii od voenite godini. [perplo~ata i ivericata stanaa mnogu
popularen materijal vo proizvodstvoto na mebel, osobeno so pojavata na novite
sinteti~ki lepila. Primenata na ovoj materijal ovozmo`uva dobivawe na
zaobleni i izvitkani povr{ini so skulptoralni formi. ^arls Ejms ja koristi
duri i vo dizajnot na ortopedski pomagala i druga medicinska oprema, kako i za
avionskata industrija.
Primenata na novite materijali - {perplo~a, fiberglas i plastika,
ovozmo`uvaat oblikuvawe na slobodni skulptoralni formi i primena na
organski formi vo dizajnot na proizvodi. Vo 1948 god. Eero Saarinen ja
dizajniral stolicata Vomb, koja ovozmo`uva komfor za sekoj korisnik. Vo 1957 ja
kreira poznatata Tulip chair - so plasti~no sedi{te postaveno na aluminiumsko
postoqe. Negovata namera bila stolicata da bide kompletno izrabotena od
plastika, vo edno par~e, no bidej}i ne mo`el da postigne dovolna cvrstina,
upotrebil oboen aluminium, za da izgleda kako plastika.
Harry Bertoya, Diamond lounge chair, za firmata Knoll Associates
57
Charles Eames - Lounge Chair Wood, 1948
Charles Eames - Lounge Chair
Eero Sarrinen , Womb chair za firmata Knoll Associates Company
Eero Sarrinen , Tulip chair
58
Ernest Race – Antelope Chair
Dizajnot vo Britanija po vtorata svetska vojna
Spored nekoi istori~ari “Festivalot na Britanija”, odr`an vo 1951, kreira nov
angliski stil, osobeno vlijatelen na narodniot vkus. Iako ovoj stil bil so
kratok vek, bil po~uvstvuvan vo raznovidni sekojdnevni sferi, od dizajn na
opakovki do saksii za cve}e, od ormari do {oping centri. Tipi~en primer za ovoj
stil e stolicata Antelope od Ernest Rejs, tekstilnite dizajni na Lisjen Dej. Ovoj
stil bil dobli`en do pazarot na srednata klasa i na{ol najgolema primena vo
sektorot na lesnata industrija: pribor za kujna, mebel, osvetluvawe i tekstil.
Ernest Race – Donkey
59
Dizajnot vo Skandinavija po vtorata svetska vojna
Skandinavskite zemji: [vedska, Danska i Finska se zdru`ija na pazarot za da
vospostavat imix na edinstven Skandinavski pristap vo dizajnot. Ova
predizvikalo golem uspeh i pri krajot na 50-tite godini skandinavskiot dizajn
stanal vode~ki doma{en stil, koj se karakteriziral so elegantni i
funkcionalni doma{ni proizvodi, dostapni za potro{uva~ite. Nivnata
tradicija na svetla, otvorena i podredena estetika so upotreba na prirodni boi
na drvo, kreirale verzija na modernizam koj bil fokusiran na ~isti linii i
komfor. Ovoj stil se karakterizira so slobodni formi, adaptacija na
funkcionalisti~kata tradicija na 30-tite godini i kombinirana so nejzinite
poednostavni, pominimalisti~ki principi na formata, so skulptoralnite
mo`nosti na novite materijali koi dozvoluvaat krivi, organski formi.
Ovie ednostavni otvoreni dizajni imale za cel transparentnost i
minimalizacija na vlijanieto na mebelot vo prostorot koga toj ne se koristi.
Nivnite dizajneri sakale da gi opremat ku}ite so mebel koj e komforen, no da ne
go osvojuva fizi~kiot prostor na sobata.
Dizajnerite kako Arne Jakobsen poka`ale deka ednostavnoto i geometriskoto
mo`e da deluva toplo i prijatelski.
Arne Jacobsen – Swan chair
Arne Jacobsen
60
Uni{tuvaweto na pogolemiot del od germanskata industrija vo Vtorata Svetska
Vojna predizvikalo radikalni inovacii i vo 1950-tite bile vidlivi prvite
znaci na ekonomskoto ~udo. Bruto nacionalniot proizvod rastel pobrzo otkolku
vo bilo koja druga evropska zemja. Amerikanskoto vlijanie bilo zna~aen faktor
vo germanskata postvoena reorientacija i mnogu vode~ki germanski
industrijalci posetuvale pogolemi proizvodni centri vo Detroit, SAD, zaradi
u~ewe na progresivni tehniki i organizacija vo industrijata. Amerikanskite
filmovi go promovirale amerikanskiot na~in na `ivot. Mo`ebi ne e
iznenaduvawe {to poradi vakvoto vlijanie aerodinami~nosta bila
manifestirana vo mnogu doma{ni i drugi aparati, kako i vo dizajnot na
avtomobili, kako na primer Hansa 1500 Borgvard od 1949, koj imal izgled kako
amerikanskite vozila od 1930-tite.
Organskata forma bila osnova vo dizajnot na mebel, tekstil i vo arhiktonskiot
dizajn. Vo 1940-tite germanskite dizajneri zaedno so dizajnerite od Italija,
Holandija, Francija i SAD gi delele zaedni~kite znaci na umetni~ka
kreativnost, individualnost, sloboda na inspiracijata, interes za umetnosta i
zanaetite. Vrskite so delata so organski formi na ^arls Ejms vo SAD mo`at da
se sporedat so rabotata na germanskiot dizajner na mebel Egon Ajerman, na
primer stolicata na sklopuvawe Model SE18, proizvedena od Vilde+[pit,
edna od najprodavanite drveni stolici vo 1950-tite. Mnogu poo~igleden e
primerot so stolicata na Georg Leovald od 1954, proizvedena od Vilkening &
Hane, a vo arhitekturata skladnite formi na Berlinskata filharmonija na
Hans [arun od 1963.
Dizajnot vo Germanija po vtorata svetska vojna
Borgward Hansa 1500, 1949 god.
61
Egor Eiermann, dizajn na stolici za firmata Wilde + Spieth
Georg Leowald – stolici za firmata Wilkhahn
Dieter Rams – proizvodi za kompanijata Braun
62
Dizajnot vo Italija po vtorata svetska vojna
Po zavr{uvaweto na vojnata italijanskata ekonomija napravila impresivno
oporavuvawe. Ova najdobro mo`e da se iska`e preku komparacija na izvozot so
ostanatite zasegnati zemji. Vo periodot me|u 1951 i 1962, britanskiot izvoz
porasnal za 29%, francuskiot za 86%, zapadno germanskiot za 247%, a
italijanskiot za 259%. Samo Japonija so 378% bila pred Italija.
Italijanskiot dizajn postignal visoka reputacija za stilot i sofisticiranosta,
skoro vo site poliwa: avtomobili, mebel i oprema, osvetluvawe, enterieri i
moda. Konceptot na vistinski italijanski stil stanal realnost za vreme na
1950-tite, paralelno so postvoenata regeneracija na italijanskata industrija.
Vo 1946 bila odr`ana izlo`ba na popularen mebel, RIMA, vo Milano kade
dominirale konceptite na modernost, fleksibilnost, za{teda na prostor i
prakti~nost, kako i vetuvaweto deka dizajnite }e bidat proizvedeni so ceni
dostapni do pove}eto potro{uva~i. Milanskoto trienale vo 1947 bilo
posveteno na temata rekonstrukcija so naglasok na domovite na rabotni~kata
klasa. Ovaa preokupacija so demokratski dizajn mo`e da se vidi vo brojni
proizvodi kako skuterot Vespa, dizajn na Koradino Daskawo za firmata Pjaxio
od 1946, potoa skuterot Lambreta Ino~enti na ^ezare Palavi~ino od 1947,
mini vozilata Iso-Iseta od 1953 i FIAT Nuova 500 od 1957.
Izborite vo 1948 ozna~ile jasno premestuvawe od levi~arska kon
centralisti~ka politika. Ovaa promena izvr{i vlijanie i vo dizajnot so
premestuvawe od demokratskiot idealizam kon estetika so pogolema svest za
stilot, koja vodi kon xebovite na poimotnite sektori vo zemjata.
Italijanskata estetika vo dizajnot, koja e vidliva do denes, se karakterizira
so organski, skulptoralni formi, koi mo`at da se najdat vo razli~ni vidovi
proizvodi, vklu~uvaj}i go skuterot Vespa, avtomobilot Sisitalia Berlinetta
202 na firmata Pinanfarina od 1947, ma{inata za pi{uvawe Leksikon 80 na
Nicoli za firmata Oliveti od 1948, vozot ETR, dizajn na Giulio Minoleti od
1949, aparatot za kafe La Pavoni na Gio Ponti od 1949 itn. Skladnite formi
na ovie dizajni go delat re~nikot so dizajnerskata rabota na ^arls Ejms i Eero
Saarinen vo SAD.
63
Iso Isetta, 1953
FIAT Nuova 500, 1957
Corradino D’Ascanio –Vespa, Piaggio Company, 1946
Cesare Pallavcino, Lambretta Innocenti, 1947
64
Sisitalia Berlinetta 202, Pininfarina, 1947
Nizzoli –Lexicon 80, ma{ina za kucawe, dizajn
za kompanijata Olivetti , 1948
Giulio Minoleti, ETR Arleccino, 1949
65
Gio Ponti, kafemat La Pavoni, 1949
Eden od najpoznatite dizajneri vo Italija po vtorata svetska vojna be{e
Gio Ponti, eden od osnova~ite na spisanieto Domus. Negoviot stil vo
dizajnot na mebel se karakterizira so kombinacija na avangardni
dizajnerski idei i tradicionalni formi, a kako rezultat na toa - visoko
dekorativen mebel.
Gio Ponti, dizajn na mebel
66
Ico Parisi - dizajn na mebel
Marco Zanuso - dizajn na mebel Carlo Mollino - dizajn na mebel
Franco Albini - dizajn na mebel
67
Kompanijata Kartel mo`e blisku da se identifikuva so razvojot na italijanskiot
dizajn vo toa vreme. Osnovana od Xulio Kasteli vo Milano vo 1949 naskoro stana
edna od vode~kite proizvoditeli na stilski plasti~ni proizvodi.
Pogolema grupa dizajneri bea zadol`eni za promovirawe na ovie proizvodi: Xino
Kolombini, Xoe Kolombo, Ahile i Pjer Kastiqone, Anna Kasteli -Ferieri.
Glavna preokupacija im bila kreirawe na prakti~ni doma{ni proizvodi koi gi
odrazuvaat potrebite na obi~nite lu|e. Kreirale fleksibilni sistemi od mebel
so mo`nost za kombinacija vo razli~ni objekti; dodatni sistemi za sedewe od
poliuretanska pena, prete`no mebel za za{teda na prostor.
Joe Colombo - dizajn na mebel od plastika
Joe Colombo - dizajn na multifunkcionalen mebel
68
Anna Castelli – Ferrieri dizajn na
mebel od plastika
Gino Colombini - dizajn na mebel od plastika
69
Dizajnot vo Japonija po vtorata svetska vojna
Vo postvoeniot period vo Japonija imala zna~ajni promeni vo proizvodnata
industrija. Stravot deka Japonija }e gi preplavi zapadnite pazari so evtina
stoka bil po~uvstvuvan vo mnogu zemji. Vo Anglija, na primer, so ova se soo~ila
tekstilnata i kerami~kata industrija.
Po poni`uva~kiot poraz vo Vtorata svetska vojna, glavna zada~a so koja se
soo~ila japonskata vlada bila rekonstrukcijata na nacionalnata ekonomija.
Japonskite rabotnici bile nesebi~no posveteni na uspehot na kompaniite vo koi
rabotele. Vo 1980-tite razvojot na japonskata ekonomija i proizvodna industrija
dostignale visoko nivo {to rezultiralo so investirawe vo novi fabriki,
istra`uvawe i razvoj. Japonija dostignala mo}na ekonomija kako i visoka
reputacija vo dizajnot vo mnogu poliwa, od motorni vozila do elektri~ni
aparati, od kancelariska oprema do kameri i videorekorderi, od grafi~ki
dizajn do visoka moda: Honda, Tojota, Macu{ita, Kanon, [arp, To{iba, Soni.
Japonskoto ekonomsko i industrisko oporavuvawe zna~itelno se zgolemilo po
zavr{uvaweto na vojnata vo Koreja vo 1951, {to ovozmo`ilo klu~en pazar za
Japonskata industrija vo toa kriti~no vreme.
Olimpiskite Igri vo Tokio vo 1964 napravile mnogu za pro{iruvawe na
svetskiot interes za Japonija, stimuliran od mediumite. Toa bil period na brz
ekonomski razvoj i liberalizacija. Ottoga{ japonskiot industriski dizajn se
probi vo mnogu poliwa: avtomobilska industrija, motocikli, audiovizuelna
oprema, aparati za doma}instva, kameri, ~asovnici, kancelariska oprema i
oprema za avtomatski sistemi vo fabrikite, telekomunikacii, napredna
medicinska elektronska oprema i oprema vo te{kata industrija.
Kompanijata Soni go dobila svoeto ime otkako eden od nejzinite osnova~i
do{ol do zaklu~ok deka kratkite imiwa se dobri za pamtewe i se efektivni vo
marketingot. Japonija stanala lider vo novata industriska revolucija, pioner
vo proizvodstvoto na minijaturni elektri~ni aparati, a potoa i vo upotrebata
na kompjuteri i roboti vo monta`ata na proizvodite.
Soni Vokmenot be{e eden od najuspe{nite revolucionerni proizvodi. Se pojavi
vo 1979 godina i negoviot uspeh be{e postignat poradi direktnata fokusiranost
na potrebite na potro{uva~ite. Mal, prenosliv i nenametliv stana dopadliv,
lesen za upotreba, sli~no kako i elektri~niot lonec i penkaloto.
70
Proizvodi na kompanijata Honda
Shozo Sato – prvoto vozilo Datsun za Nissan Motor Co. Vokmenot na kompanijata
Sony
71
Riki Watanabe
Dizajnerite vo Japonija ja prodol`ija upotrebata na tradicionalnite
materijali i tehniki, kreiraj}i moderni dizajni, a sepak bezvremenski. Takvi
se i delata na Riki Vatanabe, koj ja zadr`al japonskata tradicija za upotreba
na prirodni materijali za kreirawe na negoviot eleganten mebel od bor.
72
Pop art
POP ART e popularno dvi`ewe vo kulturata i umetnosta kade umetnicite se
stremele kon poistovetuvawe na umetnosta so sekojdnevniot `ivot, so
vnesuvawe na objekti koi lesno se identifikuvaat. Likovite bile prezentirani
so doza na humor, kritika i ironija. Predmet na umetnosta stanale objekti od
sekojdnevniot `ivot, obi~no industriski proizvodi.Ova dvi`ewe ja pretvorilo
umetnosta vo smisla na sekojdnevniot sovremen `ivot.
Se pojavilo najprvo vo Anglija vo 50-tite godini na minatiot vek, a potoa vo 60-
tite se prefrlilo i vo SAD. Iako primenetite tehniki se razlikuvaat, izgledot
na ovie dela e sekoga{ sve`, kul, objektiven, bez emocii.
Ri~ard Hamilton vo 1956 godina go napravil poznatiot kola` pod naslov "[to e
toa {to gi pravi dene{nite domovi tolku razli~ni, tolku neodolivi?" Vo ovoj
dizajn voveduva upotreba na pozajmena fantazija vo umetnosta, dvi`ewe koe gi
inspirira dizajnerite isto kako i umetnicite.
Vo 60-tite godini pop dizajn umetnicite i dizajnerite go istra`uvale svetot na
popularnata kultura. Kako inspiracija tie go primenuvale svetot na nau~nata
fantastika, reklamata, igra~kite.
Avangardni dvi`ewa vo vtorata polovina na XX vek
“Just what is it that Makes Today’s Homes so Different, so Appealing?”
73
Franck O’ Gehry
Andy Worhol - Merilin
Andy Worhol “Soup or a picture of soup ? “
74
Plug-in-City, Peter Cook, 1964 Megastruktura bez zgradi, samo so masivna
ramka vo koja mo`at da se smestat ku}i~ki
vo forma na kelii ili standardni
komponenti.
Walking City, Ron Herron, 1964 Sostaven od inteligentni zgradi ili
roboti koi se vo forma na xinovi,
sostaveni od lu{pi za `iveewe koi mo`at
da se dvi`at niz gradovite. Formata e
izvedena od kombinacija na insekti i
ma{ini i na nekoj na~in pretstavuva
primena na poznatata metafora na Korbizje
deka ku}ata e ma{ina za `iveewe. Lu{pite
se nezavisni, no se odnesuvaat i parazitski
za da mo`at da se vklu~at vo nekakvi
stanici zaradi razmena na energija i
materii. @itelite na toj na~in `iveat
nomadski, sli~no na primenata na
dene{nite trajleri za kampuvawe. Idejata
za nivno kreirawe e vo pesimisti~kata
zamisla za idninata na svetot posle
nuklearna vojna.
Instant City e mobilen tehnolo{ki objekt
koj plovi vo nerazvieni gradovi so pomo{
na baloni so provizorni strukturi.
Efektot e osloboduvawe na prekumernata
stimulacija za proizvodstvo na masovna
kultura, so osvrt na estetikata na
reklamiraweto. Celata ideja e so namera
za eventualno preseluvawe so cel da se
`ivee so pridobivkite na naprednata
tehnologija. Peter Cook and Colin Fournier.
Kunsthaus - Grac
Arhigram
Arhigram e avangardna grupa na arhitekti formirana vo 1960-tite vo London.
Ovaa grupa bila nastroena fututristi~ki, anti-herojski i prokonsumeristi~ki.
Crpele inspiracija od tehnologijata so cel da kreiraat nova realnost koja ja
izrazuvale preku hipoteti~ki proekti. Glavnite ~lenovi na ovaa grupa bile Peter Cook, Warren Chalk, Ron Herron, Dennis Crompton, Michael Webb i David Greene.
Verni na visokata tehnologija, infra-strukturalniot pristap fokusiran na
tehnologijata na pre`ivuvawe, grupata eksperimentirala so modularna
tehnologija, mobilnost niz okolinata, prostorni kapsuli i izmislici na
masovniot konsumerizam. Nivnite dela nudat vizija na glamuroznoto idno
ma{insko doba.
75
Arhizum
Arhizoom Associati e dizajn studio formirano vo 1966 godina vo Firenca od
~etvorica arhitekti, ~ij voda~ bil Andrea Branci.
Timot kreiral bogata serija od dizajnerski proekti, arhitektura i urbani vizii,
trud koj seu{te e fundamentalen izvor na inspiracija za idnite generacii. Ovaa
grupa kreirala eklekti~ki objekti i ki~ kako protest protiv strogiot
modernizam.
Istra`uvaweto na Arhizum kulminiralo vo No-Stop-Siti, edna od
najtainstvenite i radikalni futuristi~ki vizii na grad od idninata, bez
granici, ve{ta~ki osvetluvani i provetruvani.
Archizoom Associati
76
Archizoom Associati, No-Stop-Sity
77
Superstudio
^lenovite na grupata Superstudio ja otfrlile idejata za dizajnirana okolina,
predlagaj}i prazen prostor za da im dade na `itelite maksimum fleksibilnost.
Tie predlagale otfrlawe na kulturata bazirana na komoditet i gi gledale
gradovite na idninata kako anonimni, standardizirani, beskrajni strukturi koi
mo`at da se ra{irat preku cela planeta. Nivniot koncept na anonimnost vo
dizajnot na idninata bil izrazen vo nivnite izlo`bi na strukturi pokrieni so
pravoagolni, liniski {ari. Konstruirani od {perplo~a i pluta, pokrieni so
plastika dekorirana so obi~na mre`esta {ara, ovie sinteti~ki par~iwa mebel
bea oslobodeni od personalnost, individualen dizajn ili dekoracija.
Superstudio bila firma za arhitektura, osnovana vo 1966 vo Firenca, Italija
od Adolfo Natalini i Kristijano Toraldo di Fran~a. Superstudio bilo edno od
najva`nite radikalni arhitektonski dvi`ewa vo 60-tite godini na minatiot
vek, koe bilo vo tesna vrska so Andrea Branci, osnova~ot na Arhizum.
78
Studio Alhimia
Vo 1976 god. vo Milano bilo formirano Studio Alhimia (alhemijata pretstavuva
transformacija na obi~en metal vo zlato). Toa se razvivalo kako prodol`enie na
pop trendot za antidizajn vo docnite 60-tti, kreiraj}i konceptualni idei za
banalen dizajn {to bil {iren preku izlo`bi i publikacii. Tie veruvale deka
dizajnot se odviva okolu povr{inata i igrale igri so dekoracijata.
Negovi ~lenovi bile Etore Sotsas i Alesandro Mendini, koj bil glaven
teoreti~ar na grupata.
"Proust Armchair" e delo na Alesandro Mendini, prvo delo na grupata {to go
pretstavuval ki~ot i banalnosta kako inspiracija za dizajn. Taa pretstavuva
reprodukcija na tipi~na foteqa, koja Mendini preku povr{inskata dekoracija ja
transformiral vo eden egzoti~en objekt. Taka, foteqata bila banalen objekt koj
stanal ki~ ili ubav - pretpostavkite za dobar ili lo{ vkus stanale dvosmisleni
preku mudrata asocijacija povrzana so naslovot na deloto.
Alessandro Mendini, Proust Armchair
79
Memfis dizajn
Etore Sotsas go formiral dizajn studioto Memfis kako komercijalna zamisla
so cel internacionalno {irewe. Studioto Memfis bilo formirano za da
obezbedi alternativa i kritika na modernizmot i na funkcionalisti~kata
estetika vo dizajnot. Grupata izvr{ila ogromno vlijanie u{te so prvata
izlo`ba vo 1981 god.
Tie koristele efekti preku kombinacija od razli~ni materijali i razli~ni
oblici. Nivnite dizajni imaat ednostavnost i izgled na detski igra~ki, svetli,
`ivi, kontrastni boi i {ari, simbolizam i povr{inska dekoracija.
Sotsas mu dal na dizajnot nov za~etok preku Memfis, stavaj}i ja Italija kako
centar na postmodernisti~koto dvi`ewe i privlekuvaj}i dizajneri od celiot
svet.
EttoreSottsass Jr.
80
Postmodernizam
Avangardnite stilovi od 60-tite i 70-tite godini na minatiot vek bea podloga za
razvivawe na postmodernizmot, kako kritika na strogite principi na
modernizmot. Milanskoto trienale go pottiknalo ovoj nov internacionalen stil
koj ja kombinira ednostavnosta na Bauhaus so stilovite pozajmeni od cel svet.
Osnovnite karakteristiki na postmodernizmot se: smelo kombinirawe na
modernizmot so prethodni stilovi vo dizajnot, smeli kombinacii na boi i
materijali, doza na humor, eden vid potsmev na funkcionalizmot i strogite
estetski normi na modernizmot. Rezultat se interesni, privle~ni, vozbudlivi i
{armantni dela, koi vnesoa sve`ina vo svetot na dizajnot. Postmodernizmot, vo
koj vladela svesnata zabava preku majtapewe so prethodnite stilovi se
pretvoril vo nov stil. Ovoj stil za kratko vreme dobil privrzanici od celiot
svet, poradi {to so pravo, bil nare~en nov internacionalen stil.
Paolo Portoghese, Italy Mario Bellini, Italy Onda Quadra shelves
81
Luigi Colani, Germaniy
Richard Sapper – Tizio table lamp Richard Sapper, Austria
82
Matteo Thun, Austria
Hans Hollein, Merilyn sofa Holandija
Javier Marisal, Spain
83
Shiro Kuramata, Japan
Masanori Umeda, Japan
Arata Isozaki, Merilin chair, Japan
Masanori Umeda, Japan
84
Robert Venturi , USA,
Sheraton chair
George Nelson, USA
Michael Graves – USA
85
Phillipe Starck, France
Ron Arad - Britain
86
Literatura:
Twentieth Century Design, Jonathan M. Woodham, Oxford University Press, 1997
History of Modern Design, David Raizman, Laurence King Publishing, 2003
Pioneers of modern design, Nikolaus Pevsner, Yale University Press New Haven and London, 2005
Design for the 21st Century, Charlotte & Peter Fiell, Tashen Gmbh, 2003