izboljŠevanje kakovosti izdelka z uvajanjem ...• nakup družbe gorenje surovina, maribor in...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IZDELKA Z UVAJANJEM TALILNEGA LEPILA V

HLADILNO-ZAMRZOVALNIH APARATIH V GORENJU D. D.

Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Gomišček Kandidatka: Milena Jazbinšek

Kranj, junij 2013

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Boštjanu Gomiščku za nasvete, strokovno pomoč in napotke pri pripravi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Gorenje, d. d., ki mi je omogočilo študij in izdelavo diplomskega dela. Še posebej se zahvaljujem svoji družini za podporo in potrpežljivost v času študija.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava izboljševanje kakovosti proizvoda z uvajanjem talilnega lepila za lepljenje vakuumskih panelov na vrata hladilnega aparata HS 3966. Pri analizi obstoječega stanja proizvodnega procesa hladilnega aparata, smo ugotovili, da je le-ta zaradi slabe izolativnosti energetsko manj učinkovit. Z uvrstitvijo v energetski razred A+ ni zadovoljeval vse višjih zahtev kupcev, hkrati pa je bil nekonkurenčen. V podjetju smo bili primorani poiskati najboljšo možno rešitev za izboljšanje kakovosti proizvoda, ki ne bo zahtevala prevelikih stroškov in spremembe tehnologije. Odločili smo se za lepljenje vakuumskih panelov na vrata aparata s talilnim lepilom. Pred vpeljavo v proizvodni proces je bilo potrebno uvesti nove materiale in tehnološko opremo, nato pa izvesti še meritve in testiranja. Na podlagi opravljenih analiz smo lahko potrdili ustreznost materiala za proizvodni proces. Smotrnost uvedbe nove tehnologije smo dokazali s testiranjem vzorčnih aparatov. Rezultati so dokazali, da hladilni aparati izdelani po novem tehnološkem postopku porabijo skoraj za polovico manj električne energije. Uvrstitev v najvišji energetski razred A+++ je opravičila vse nastale stroške kakovosti. Izdelali smo aparat, ki je okoljevarstven in izpolnjuje zahteve kupcev. KLJUČNE BESEDE: kakovost, izboljševanje kakovosti, stroški kakovosti, izolativnost, energetska učinkovitost.

ZUSAMMENFASSUNG Die Diplomarbeit beinhaltet die Verbesserung der Produktqualität mit der Einführung vom Schmelzklebstoff zum Verkleben der Vakuumdämmpaneele an der Tür vom Kühlgerät HS 3966. Bei der Analyse des herrschenden Produktionsablaufzustands dieses Kühlgeräts, haben wir festgestellt, dass dieses wegen schlechter Dämmung energetisch weniger effizient ist. Mit der Klassifizierung in die Effizienzklasse A+ hat es immer höhere Anforderungen der Kunden nicht erfüllt und war gleichzeitig nicht konkurrenzfähig. In der Firma waren wir dazu gezwungen, die bestmögliche Lösung zur Verbesserung der Produktqualität zu finden, die aber keine zu großen Kosten und Veränderungen der Technologie fordert. Wir entschieden uns für das Verkleben der Vakuumdämmpaneele an der Tür des Geräts mit dem Schmelzklebstoff. Vor der Einführung in den Produktionsablauf mussten neues Material und technologische Ausstattung eingeführt und danach noch Messungen und Tests gemacht werden. Aufgrund der gemachten Analysen konnten wir Eignung vom Material für den Produktionsablauf bestätigen. Zweckmäßigkeit der Einführung neuer Technologie bewiesen wir mit dem Testen von Mustergeräten. Die Ergebnisse bewiesen, dass die nach dem neuen technologischen Verfahren hergestellten Kühlgeräte fast um die Hälfte weniger Energie verbrauchen. Einordnung in die höchste Energieeffizienzklasse A+++ rechtfertigte alle dazu kommenden Qualitätskosten. Wir haben ein umweltschützendes Gerät, das die Anforderungen der Kunden erfüllt, hergestellt. SCHLÜSSELWÖRTER: Qualität, Qualitätsverbesserung, Qualitätskosten, Dämmung, Energiewirksamkeit.

KAZALO 1. UVOD ...................................................................................................................... 1 2. PREDSTAVITEV SKUPINE GORENJE, D. D. ................................................ 2

2. 1. ZGODOVINA SKUPINE GORENJE .......................................................................... 3 2. 2. POSLOVNA PODROČJA SKUPINE GORENJE ........................................................... 4 2. 3. BLAGOVNE ZNAMKE .......................................................................................... 5 2. 4. VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE .................................................................... 6

3. KAKOVOST .......................................................................................................... 7 3. 1. OPREDELITEV KAKOVOSTI ................................................................................. 7 3. 2. POLITIKA KAKOVOSTI ........................................................................................ 8 3. 3. KAKOVOST IZDELKA ........................................................................................ 10 3. 4. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI .......................................................................... 11

3. 4. 1. Razlogi za zagotavljanje kakovosti ........................................................ 12 3. 4. 2. Načela sistema zagotavljanja kakovosti ................................................ 13

3. 5. VLOGA TEHNOLOGIJE PRI KAKOVOSTI.............................................................. 14 3. 6. CILJI KAKOVOSTI ............................................................................................. 15 3. 7. PROIZVODNI PROCES ...................................................................................... 16 3. 8. IZBOLJŠEVANJE PROIZVODNEGA PROCESA ....................................................... 17 3. 9. MERJENJE IN NADZOROVANJE PROCESOV ......................................................... 20

4. STROŠKI KAKOVOSTI .................................................................................... 22 4. 1. STROŠKI PREVERJANJA SKLADNOSTI ................................................................ 25 4. 2. STROŠKI KAKOVOSTI – PAF MODEL .................................................................. 27

4. 2. 1. Stroški preventive ................................................................................... 27 4. 2. 2. Stroški ocenjevanja ................................................................................ 27

5. POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA .......................................................... 28 5. 1. LASTNOSTI POLIURETANSKE PENE ................................................................... 28

5. 1. 1. Prosta pena ali pena v prostem teku ...................................................... 28 5. 1. 2. Formirana pena ..................................................................................... 29

5. 2. POSNETEK IZDELAVE VRAT HLADILNEGA APARATA ......................................... 29 5. 3. PRIKAZ PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE APARATA ........................................... 31

6. IZBOLJŠAVA PROIZVODNEGA PROCESA ............................................... 33 6. 1. VAKUUMSKO IZOLACIJSKI PANEL (VIP) ............................................................ 33

6. 1. 1. Vakuumsko izolacijski panel Silica ........................................................ 34 6. 2. TALILNO LEPILO .............................................................................................. 34

6. 2. 1. Testiranje ustreznosti talilnega lepila.................................................... 35 6. 3. UVEDBA NOVE TEHNOLOGIJE V PROIZVODNI PROCES ....................................... 36

6. 3. 1. Prikaz porabe električne energije aparata po uvedbi nove tehnologije 37 6. 4. STROŠKI PREIZKUŠANJA IN PREVENTIVE .......................................................... 38

7. IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IZDELKA ................................................. 39 7. 1. PRIMERJAVA KAKOVOSTI IZDELKA PRED IN PO UVEDBI VAKUUMSKEGA PANELA

............................................................................................................................... 40 8. ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 42 9. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 43

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Milena Jazbinšek: Izboljševanje kakovosti izdelka z uvajanjem talilnega lepila v hladilno-zamrzovalnih aparatih v Gorenju d. d. stran 1

1. UVOD Uspešne organizacije izhajajo iz naslednje definicije kakovosti: zadovoljiti ali preseči zahteve in pričakovanja kupca ter zagotoviti dolgoročen poslovni uspeh (Pivka, 2000). Stalno izboljševanje kakovosti procesov in proizvodov, povečanje produktivnosti in zmanjševanje stroškov so tri najbolj pomembna zagotovila za določen obstoj in rast organizacije na konkurenčnem svetovnem trgu (Marolt in Gomišček, 2005). Osnovna skrb vsakega podjetja ali organizacije mora biti kakovost izdelkov ali storitev. Pomemben del kakovosti poslovanja so prav tako vsi zaposleni. Njihova vključenost omogoča, da se njihove sposobnosti uporabljajo v korist celotne organizacije (Šostar, 2000). Praviloma je kakovost končnega proizvoda organizacije skupni rezultat dela zaposlenih, timov in oddelkov ter je zanjo odgovoren vsak, najmanj za tisti del procesa, v katerega je vključen. Vsaka organizacija naj bi upoštevala tri ključna načela: doseči čim večje zadovoljstvo svojih kupcev, stalno izboljševati svoje procese in doseči čim boljše sodelovanje zaposlenih pri realizaciji ciljev kakovosti, ki si jih je postavila (Marolt in Gomišček, 2005). Vsak od nas je tudi potrošniki in ko nekaj kupujemo tudi zahtevamo, da je izdelek kakovosten, da nam bo dolgo dobro služil in da bo cena primerna. Ker pa je na trgu veliko podjetij, ki ponujajo podobne izdelke, so zahteve po visoki kakovosti in nižjih cenah vedno večje. To pa je mogoče doseči le z visoko kakovostjo izdelkov, visoko produktivnostjo dela ter s stalnim zniževanjem stroškov (Kralj, 2005). Sistem zagotavljanja kakovosti mora pokazati svojo učinkovitost tako, da prispeva k uspešnosti poslovanja podjetja. Tako kot ostale stroške je možno tudi stroške kakovosti načrtovati, planirati, meriti in analizirati s ciljem doseči zaželeno kakovost ob nižjih stroških (Marolt, 1994). Namen diplomskega dela je prikazati, kako pomembno je, da podjetje izboljšuje kakovost svojih proizvodov in s tem sledi vse višjim zahtevam kupcev. Z uvedbo nove tehnologije izdelave želimo doseči boljšo izolativnost hladilno-zamrzovalnega aparata, saj z obstoječo tehnologijo ne dosegamo želenega energijskega razreda in ne izpolnjujemo zahtev kupcev v celoti. Cilj diplomskega dela je prikazati izboljšane karakteristike kakovosti proizvoda ob uporabi vakuumsko-izolacijskega panela, ki se odraža zlasti v manjši porabi električne energije.



2. PREDSTAVITEV SKUPINE GORENJE, D. D. Skupina Gorenje spada med vodilne evropske izdelovalce tehnološko dovršenih, vrhunsko oblikovanih in energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov z več kot šestdesetletno zgodovino. Poudarki poslovanja Skupine Gorenje za leto 2012 (www.gorenjegroup.com):

• leto strateškega prestrukturiranja, • pričetek optimizacije proizvodnih lokacij, • pospešeno izvajanje aktivnosti za krepitev finančne stabilnosti poslovanja, • uvajanje novih izdelkov za dom na trge, • prihodki od prodaje so se znižali za 1,5 %, vendar so se v zadnjem četrtletju

povečali za 2,2 %; v osrednji dejavnosti izdelkov in storitev za dom rast prihodkov za 1,7 %, v zadnjem četrtletju pa za kar 6,9 %,

• najvišja rast na trgih Rusije, Nemčije, Poljske, Ukrajine, Avstralije, ZDA, Skandinavije, Bolgarije in Hrvaške

• 5,5-odstotna rast na neevropskih trgih, kar je v skladu s strateško usmeritvijo večje globalne prisotnosti,

• prosti denarni tok v višini 43,7 milijona EUR je za 12,5 milijona EUR višji kot v letu 2011 in za 15,1 milijona EUR višji od načrtovanega,

• število zaposlenih v Skupini Gorenje v letu 2012 prikazuje slika 1.

Slika 1: Število zaposlenih v Skupini Gorenje leta 2012 (Vir:www.gorenjegroup.com)



2. 1. ZGODOVINA SKUPINE GORENJE Začelo se je v majhni vasi z izdelavo kmetijskih strojev. Razvoj podjetja, kot ga poznamo danes, zaznamuje kar nekaj zgodovinskih prelomnic, kar odraža obsežna zgodovina Skupine Gorenje (www.gorenjegroup.com): 1950–1960

• 1950 ustanovitev v vasi Gorenje • 1958 proizvodnja štedilnikov na trda goriva

1961–1970

• 1961 prvi izvoz v Nemčijo – začetek izvozne dejavnosti

• 1965 proizvodnja pralnih strojev • 1969 proizvodnja hladilno-zamrzovalnih

aparatov

1971–1980

• Nova poslovna področja: kuhinjsko pohištvo, keramika, medicinska oprema, zabavna elektronika, televizorji: vse za dom

• Izgradnja distribucijske mreže v zahodni Evropi

1981–1990

• Usmeritev na temeljno dejavnost gospodinjskih aparatov

1991–1996

• Prestrukturiranje in lastninska preobrazba • Močna izvozna usmerjenost – izguba

jugoslovanskega trga • Ustanavljanje podjetij v vzhodni Evropi

1997–2005

• Gorenje, d. d., postane delniška družba • Novi tehnološki in okoljevarstveni standardi,

intenzivna vlaganja, vračanje na trge nekdanje Jugoslavije

• Nakup češkega proizvajalca kuhalnih aparatov Mora Moravia



2006–2007

• Otvoritev nove tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu, Srbija

• Otvoritev tovarne grelnikov vode v Stari Pazovi, Srbija

• Nova design linija Gorenje Pininfarina; Gorenje Made with CRYSTALLIZEDTM - Swarovski elements; Ora Ïto

• Nakup družbe Gorenje Surovina, Maribor in aktiven vstop na poslovno področje celovitega ravnanja z odpadki

2008–2009

• Nova design linija Gorenje Pininfarina Black in Gorenje Ora-Ïto White

• Prevzem nizozemske družbe ATAG • Nova generacija kuhalnih aparatov; • Gorenje designed by Karim Rashid; Gorenje

Retro Collection; Gorenje Simplicity

2010 • Prevzem švedske družbe ASKO • Vstop IFC, članice Svetovne banke v lastniško

strukturo

2011 • Uvedba nove blagovne znamke Gorenje+ za vgradne aparate v kuhinjskih studiih

• Nova generacija pralnih in sušilnih strojev • Zagon tovarne v Zaječarju • Potrditev nove strategije 2015

2. 2. POSLOVNA PODROČJA SKUPINE GORENJE Temeljno dejavnost Skupine Gorenje predstavljajo tri poslovna področja (www.gorenjegroup.com):

• Dom, • Ekologija, • Portfeljske naložbe.

Poslovno področje Dom je temeljna dejavnost Skupine. Obsega velike in male gospodinjske aparate, naprave za ogrevanje, prezračevanje in klimatske naprave, kuhinjsko pohištvo, oblikovanje izdelkov in storitve za dom. V letu 2015 bo temeljna dejavnost predstavljala že približno 90 odstotkov poslovanja Skupine Gorenje.



Poslovno področje Ekologija predstavlja dopolnilno dejavnost Skupine: storitve za celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Poslovno področje Portfeljske naložbe pa obsega orodjarstvo, izvedbeni inženiring, prodajo in zastopstvo za industrijsko in medicinsko opremo ter opremo IT, izdelke in storitve s področij energentov in obnovljivih virov energije, gostinsko dejavnost in hotelirstvo (www.gorenjegroup.com). Organiziranost Skupine Gorenje po novih poslovnih področjih je razvidna iz slike 2.

Slika 2: Organiziranost Skupine Gorenje po novih poslovnih področjih (Vir:Strateški načrt Skupine Gorenje 2012–2015)

2. 3. BLAGOVNE ZNAMKE Gorenje na svetovnih trgih nastopa s portfeljem devetih blagovnih znamk, in sicer Gorenje, Asko, Gorenje+, Atag, Pelgrim, Upo, Mora, Etna in Körting (slika 3).

Slika 3: Strategija več blagovnih znamk v vseh cenovnih razredih (Vir: Strateški načrt Skupine Gorenje 2012–2015)



2. 4. VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE Temeljne vrednote Skupine Gorenje so vizija, poslanstvo in vrednote kot jih prikazuje slika 4. VIZIJA Postati najboljši, v oblikovanje usmerjen inovator izdelkov za dom na svetu. POSLANSTVO SKUPINE GORENJE Ustvarjati inovativne, oblikovalsko dovršene izdelke in storitve, ki uporabnikom prinašajo enostavnost. VREDNOTE SKUPINE GORENJE Ambicioznost, kreativnost, odgovornost, iskrenost, enostavnost.

Slika 4: Temeljne vrednote Skupine Gorenje (Vir: Strateški načrt Skupine Gorenje 2012–2015)



3. KAKOVOST 3. 1. OPREDELITEV KAKOVOSTI Beseda kakovost ima v vsakdanjem življenju (zasebnem in poslovnem) za različne ljudi različen pomen. Skoraj vsak izmed nas ima kako svojo definicijo kakovosti, ki izhaja iz spoznanj in izkušenj (Pivka, 2000). Ožji pomen pojma kakovosti pomeni kakovost proizvoda. Širši pomen pa vključuje kakovost dela, kakovost storitve, kakovost informacije, kakovost procesa, kakovost oddelka, kakovost ljudi vključno delavcev, inženirjev, vodij administracije, kakovost sistema, kakovost organizacije, kakovost cilje (Ishikawa, 1987). Kakovost je skupek značilnosti in značilnih vrednosti nekega izdelka ali storitve glede na njegovo primernost in izpolnjevanje točno določenih predpostavljenih potreb (Šostar, 2000). Po ISO 8402 je kakovost doseganje vseh lastnosti izdelka ali storitev, ki jih kupec pričakuje (Potočnik, 1998). Kakovost je pravzaprav eno od glavnih meril, po katerem ljudje ocenjujejo organizacije (Marolt in Gomišček, 2005). Stopnja izpolnjevanja kakovosti je torej vsota zmnožkov posameznih lastnosti z njihovo pomembnostjo (slika 5) (Potočnik, 1998).

Slika 5: Kakovost kot zmnožek posameznih lastnosti (Vir: Potočnik, 1998)



O petih kriterijih za ocenjevanje kakovosti govori Garvin (1991), in sicer: ocenjevalni kriterij – primerjalni, kriterij proizvoda – funkcijski, kriterij uporabnika – prilagodljivost, vrednostni kriterij – ocenjevalni, izdelovalni kriterij – usklajenost (Garvin, 1991 v Piskar in Dolinšek, 2006). Gilles (1992) razlaga kakovost posredno na podlagi petih lastnosti. Te so: kakovost ni absolutna, kakovost je večdimenzionalna, kakovost je odvisna od omejitev, kakovost in sprejemljivi kompromisi in dejavniki, ki vplivajo na kakovost, so med seboj odvisni (Gilles, 1992 v Piskar in Dolinšek, 2006). Zahteve postavlja kupec oziroma tržišče. Kakovost torej pomeni optimalno izpolnjevanje zahtev tržišča glede na naslednja merila (Šostar, 2000):

• funkcionalnost, • zanesljivost, • prijaznost do okolja, • življenjska doba, • čas dobave, • cena, • svetovanje in vzdrževanje.

3. 2. POLITIKA KAKOVOSTI Vodstvo podjetja mora določiti in zapisati politiko kakovosti, zavzetost zanjo in cilje, ki jih želi z njo doseči. Ob tem mora poskrbeti (Potočnik, 1998):

• da je politika smiselna in napisana v vsem razumljivem jeziku, • da je združljiva z organizacijsko sestavo, dejavnostjo podjetja, predmetom

trgovanja in osebjem, ki je zaposleno v podjetju, • da so cilji merljivi in dosegljivi.

Bistvene prednosti sodobnega sistema zagotavljanja kakovosti morajo biti jasno opredeljene v politiki kakovosti podjetja, ki je v skladu s cilji podjetja. Le-ti se morajo ujemati predvsem z naslednjimi, s kakovostjo povezanimi elementi (Šostar, 2000):

• s stroški, • s prilagodljivostjo, • s kakovostjo, • z zanesljivostjo dobaviteljev in upoštevanjem rokov.

Politika kakovosti, organizacija poteka in izgradnja sistema managementa kakovosti so natančno opisane in definirane v poslovniku kakovosti, s čimer so dokumentirane vse značilnosti sistema zagotavljanja kakovosti za nadzorne službe, kupce in klasifikacijo (Šostar, 2000).



Vodstvo mora svojo zavzetost za tako določeno politiko dokazovati dejavno in stalno. To dokazuje (Polajnar, 1998):

• tako, da pojasnjuje vsebino in pomen politike kakovosti, • z določanjem, vodenjem in spremljanjem izvajanja politike, vključno z

uvajanjem sistema kakovosti, • s tem, da ne dopušča odstopanj od politike kakovosti, • z zagotavljanjem primernih virov: znanja, sredstev in osebja.

Gorenje ima v lasti certifikat po SIST ISO 9001 od leta 1995, kar je dokaz, da imamo v Gorenju vpeljana načela kakovostnega poslovanja po mednarodnih merilih. Vendar se s tem dosežkom ne želimo zadovoljiti, ampak je pred nami posebna odgovornost, da postavljeni sistem vzdržujemo, dopolnjujemo in razvijamo v smereh, ki nam dviguje učinkovitost, kakovost poslovanja in preglednost nad opravljenimi aktivnostmi (Poslovnik kakovosti Gorenja, 2012). Osnovna načela so politiki kakovosti v Gorenju (Poslovnik kakovosti Gorenja, 2012):

• kakovost je gradnik prihodnosti in se odraža v vseh elementih našega delovanja,

• kupcem ponujamo kakovostne in okolju prijazne izdelke, • zadovoljstvo kupcev spremljamo, pri čemer ostajamo fleksibilni in usmerjeni

k nenehnemu izboljševanju, • s kupci in uporabniki negujemo odnose medsebojnega zaupanja in

spoštovanja, • definirane procese vodimo ciljno in merimo njihovo uspešnost, • s prenovo poslovnih procesov povečujemo konkurenčnost poslovnega

sistema, • s sodobnimi metodami razvoja sledimo potrebam kupcev in gradimo

konkurenčnost, • usposobljeni, motivirani in lojalni zaposleni so vir naše moči, • dobavitelji so naši partnerji, dobro sodelovanje z njimi je pomemben element

za izboljšanje kakovosti, • hitre in enostavne rešitve, ki zagotavljajo realizacijo ciljev na osnovi

evidentiranih priložnosti nam omogočajo rast, • zadovoljstvo uporabnikov skozi celotno obdobje uporabe izdelkov

zagotavljamo z integralnim sistemom servisiranja. Za izvajanje procesov so odgovorni lastniki procesov. Lastniki procesov so določeni z vsakokratno organizacijo, bodisi kot odgovorne osebe organizacijskih enot, ki izvajajo posamezne procese, bodisi kot odgovorne osebe, imenovane za obvladovanje posameznih procesov. Slika 6 prikazuje procese in njihove medsebojne vplive (Poslovnik kakovosti Gorenja, 2012).



Slika 6: Shema procesov in medsebojnih vplivov (Vir: Poslovnik kakovosti Gorenja,

2012) 3. 3. KAKOVOST IZDELKA Standard managementa kakovosti ISO 9001 opredeljuje kakovost kot stopnjo, v kateri skupek svojevrstnih karakteristik izpolnjuje zahteve (Piskar in Dolinšek, 2006). Crosby (1989) opredeljuje kakovost izdelka oziroma storitve kot usklajenost z zahtevami odjemalcev in nasprotuje uporabi vsakega drugega razumevanja kakovosti (Crosby, 1989 v Piskar in Dolinšek, 2006).



Kakovost izdelka ali storitev ustvarja imidž podjetja. Podjetje, ki bo nudilo kupcem stalno tak nivo kakovosti, da bo kupec zadovoljen, bo imelo dober sloves. Zagotavljanje kakovosti ni enkratno in dokončno dejanje, temveč stalen proces, ki zahteva stalno izboljšanje lastnosti izdelkov ali storitev, organizacije zagotavljanja kakovosti, tehnologije, merilne opreme in sposobnosti ljudi (Marolt, 1994). 3. 4. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Zagotavljanje kakovosti je skupek dejavnosti managementa kakovosti, načrtovanja kakovosti, upravljanja in preverjanja kakovosti (Šostar, 2000). Zagotavljanje kakovosti so vse planirane in sistematične aktivnosti, izvajane v okviru sistema zagotavljanja kakovosti, ki se prikazujejo kot potreba za dosego primernega zaupanja, da bo predmet obravnave izpolnil zahteve za kakovost (Pivka, 2000). Kakovost je v tem, da nudimo kupcu pričakovane storitve z zadovoljivo zanesljivostjo, po konkurenčnih cenah, ob želenem času in pod zanj ustreznimi pogoji (Jocou in Lucas, 1995). Zagotavljanje kakovosti je usmerjeno v: sisteme zagotavljanja kakovosti, programe izboljševanja kakovosti, upravljanje človeških virov (v najširšem smislu), benchmarking, razne nagrade za kakovost, "orodja za kakovost", FMEA, Quality Deployment, planiranje za kakovost (Pivka, 2000). Obvladovati kakovost pomeni razviti, načrtovati, proizvajati in servisirati kakovosten proizvod, ki je najbolj ekonomičen, najbolj uporaben in vedno zadovoljuje potrošnika (Ishikawa, 1987). Lotiti se obvladovanja kakovosti pomeni (Ishikawa, 1987):

• uporabiti obvladovanje kakovosti kot osnovo, • lotiti se integriranega obvladovanja stroškov, cene in dobička, • obvladovati količino (obseg proizvodnje, prodaje in zalog) in čas odpreme.

Za prehod v celovito obvladovanje kakovosti mora imeti podjetje uveden sistem zagotavljanja kakovosti, hkrati pa mora vzporedno upoštevati še stroške in dobavne roke. Izpeljati je potrebno miselno revolucijo, predvsem pri vodenju podjetja. Vodstvo mora upoštevati učinke svojega poslovanja na širšo družbo in dolgoročno (Žnidaršič, Seražin in Polak, 1990). Zagotavljanje kakovosti, ki temelji na preprečevanju neustrezne kakovosti, je strokovno bolj zahteven pristop kot zgolj kontrola kakovosti in je povezan z novim organizacijskim načelom, ki pravi, da mora vsak oddelek, funkcija oz. zaposleni v organizaciji nositi svoj delež odgovornosti za kakovost proizvoda (Marolt in Gomišček, 2005).



Doseganje in vzdrževanje določenega nivoja kakovosti v industrijskem načinu proizvodnje je sistemske narave, ki presega okvire ozkih proizvodnih okvirov in vključuje vse funkcije in enote organizacije. Zagotavljanje kakovosti zajema vse faze industrijskega ciklusa, od tržnih raziskav do servisa proizvoda v uporabi (Marolt in Gomišček, 2005). Za poenotenje pristopa h kakovosti in boljše definiranje parcialnih odgovornosti do kakovosti v organizaciji so bili v tej stopnji izdelani posebni nacionalni in mednarodni standardi. Najbolj so poznani standardi ISO 9000, ki sistematično določajo odgovornosti posameznih služb in funkcij v zvezi s kakovostjo. Zagotavljane kakovosti daje poudarek preprečevanju nastanka problemov v zvezi s kakovostjo (Marolt in Gomišček, 2005). Kontrola kakovosti so izvajalne tehnike in aktivnosti, ki se uporabljajo za izpolnitev zahtev za kakovost. S kontrolo procesa preverjamo, ali so rezultati procesa enaki pričakovanim oziroma v mejah dovoljenih odstopanj – toleranc (Pivka, 2000). Zagotavljanje kakovosti tako ne obsega samo preverjanja kakovosti, ampak tudi naslednje dejavnosti (Šostar, 2000):

• določanje meril in ciljev kakovosti, • razvoj lastnih analiz in preverjanj, • svetovanje pri vprašanjih o kakovosti, • zagotavljanje kakovostno usmerjenih razvojnih, proizvodnih, montažnih in • logističnih procesov.

3. 4. 1. Razlogi za zagotavljanje kakovosti Zagotavljanje kakovosti je postalo odločujoče za uspeh podjetij predvsem zato, ker so se tržišča in izdelki v zadnjih letih zelo spremenili. Kot najpomembnejše lahko navedemo naslednje spremembe tržišča in izdelkov (Šostar, 2000). Spremembe tržišča (Šostar, 2000):

• hitro spreminjajoče se zahteve kupcev oziroma tržišča, • poostrene varnostne zahteve, • naraščajoče zahteve po dokazih o zagotavljanju kakovosti, • prijaznost do okolja in ustrezno ravnanje z odpadki, vprašanje kakovosti

življenja, • naraščajoče zahteve oziroma pričakovanja kupcev, ki vključujejo zaupanje,

trajnost, enostavnost uporabe, lahko razumljiva navodila za uporabo in izdelke brez napak,

• mednarodna prepletenost podjetij (globalna tržišča), • nove poti širjenja in prodaje izdelkov oziroma storitev.



Spremembe izdelkov (Šostar, 2000): • krajši inovacijski čas in hitrejša zrelost za tržišče, • zahtevnejša sestava izdelkov.

3. 4. 2. Načela sistema zagotavljanja kakovosti Za sistem zagotavljanja kakovosti je značilno, da vključuje vse dejavnosti, ki so povezane s kakovostjo izdelka ali storitve ter jih tudi medsebojno povezuje. Sistem vključuje vse faze od začetne identifikacije kakovosti izdelka ali storitve do končne zadovoljitve zahtev in pričakovanj kupcev. Te faze in dejavnosti so lahko (Marolt, 1994):

• trženje in raziskava trga, • razvoj, konstruiranje, izdelava specifikacij, • nabava, • planiranje in razvoj procesa proizvodnje, • proizvodnja, • nadzor, preskušanje in preiskava, • pakiranje in skladiščenje, • prodaja in distribucija, • vgradnja in zagon, • servis in vzdrževanje, • odstranjevanje izdelka po uporabi.

Z ugotovitvami v matriki na sliki 7 je dosežena harmonija z okusi še tako izbirčnih poslovnežev (Potočnik, 1998).

Slika 7: Cilji poslovne politike in rezultati zagotavljanja kakovosti (Vir: Potočnik, 1998)



Bistvo sistema zagotavljanja kakovosti je, da se vse dejavnosti, ki vplivajo na kakovost izdelka, planirajo, izvajajo, nadzorujejo in dokumentirajo sistematsko. Natančno morajo biti določeni plan dela, organizacija dela in odgovornost posameznih služb. Vsak udeleženec v procesu mora natančno vedeti, kje je njegovo mesto v sistemu, kaj so njegove naloge in odgovornosti in kako mora delati (Vujoševič, 1992). 3. 5. VLOGA TEHNOLOGIJE PRI KAKOVOSTI Tehnologija je sistematično uporabljanje znanstvenega in drugega organiziranega znanja pri praktičnih nalogah. Zajema vse usposobljenosti in postopke za izdelavo, uporabo in delovanje koristnih stvari. Tehnološki napredek, ki mu morajo vse tehnologije slediti, je posledica novega in izboljšanega načina izvajanja tradicionalnih nalog. Hruška (1995) govori o obstoju treh različnih vidikov, s katerimi lahko pozicijo podjetja na trgu krepimo s tehnologijo (Hruška, 1995 v Mitić, 2009):

• tehnologija v proizvodnji (npr. roboti …), • tehnologija v proizvodu (npr. novi materiali …), • tehnologija kot proizvod.

Po mnenju Claytona (1997) je značilnost današnjega časa, da so dobre nove tehnologije, iznajdbe ter ideje večinoma nagrajene izključno od tržnega uspeha (Clayton, 1997 v Mitić, 2009). Vsaka možnost prihoda na trg z novo tehnologijo vpliva na naš proizvodni proces. Na situacijo konkurenčnosti podjetja znotraj dejavnosti vplivata tudi tekmovalnost med konkurenti in trg (Polajnar, Buchmeister in Leber, 2005). Za uporabnika izdelkov je po oceni Jezernika (2000) samoumevno, da njegov dobavitelj uporablja najboljša možna proizvodna sredstva. Nenehno izboljševanje proizvodnje nam omogoča, da lahko z novo tehnologijo ali novimi izdelki uspešno prodremo na trg (Jezernik, 2000 v Mitić, 2009).



3. 6. CILJI KAKOVOSTI Cilji služijo kot vodila za odločitve in dejavnosti, ki jih je potrebno izvršiti za njihovo dosego. Cilje kakovosti lahko postavljajo na različnih nivojih organizacije tako posamezniki kot tudi timi. Izbrani cilji in strategije v povezavi s kakovostjo so outputi procesa odločanja v organizaciji (Marolt in Gomišček, 2005). Pri določanju ciljev v zvezi s kakovostjo je potrebno upoštevati, da naj bodo (Marolt in Gomišček, 2005):

• cilji realni ter upoštevajo dejanske zmožnosti organizacije, drugače bo prihajalo do frustracij, nesoglasij in nezadovoljstva;

• cilji in pomembnost njihove realizacije prepričljivo predstavljeni vsem zaposlenim; v nasprotnem primeru ljudje ne bodo smatrali ciljev za pomembne in verjetnost njihove realizacije bo manjša;

• cilji v skladu z izbrano politiko kakovosti; • cilji nedvoumni in razumljivi vsakomur; • cilji merljivi.

S tem, da organizacija določi svojo politiko kakovosti in cilje kakovosti, točno določi, na kaj se mora osredotočiti. Tako politika in cilji skupaj določajo zaželene rezultate in pomagajo organizaciji, da uporabi svoje vire tako, da jih doseže. Doseganje ciljev kakovosti je potrebno meriti. Doseganje ciljev kakovosti ima lahko pozitiven vpliv na kakovost proizvoda, učinkovitost izvršitve, kot tudi na finančne učinke ter na zadovoljstvo in zaupanje zainteresiranih strani (Marolt in Gomišček, 2005). Podjetje se lahko odziva na spremembe tržišča in izdelkov ter pri tem ohranja kakovost, če izpolnjuje naslednje zahteve (slika 8) (Polajnar, Buchmeister in Leber, 2005):

Slika 8: Cilji in filozofija sistema zagotavljanja kakovosti (Vir: Polajnar,

Buchmeister in Leber, 2005)



3. 7. PROIZVODNI PROCES Proces je celota med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih se zaporednih in vzporednih dejavnosti, ki pretvarjajo vhode v izhode in s tem dodajajo vrednost (Piskar in Dolinšek, 2006). Standard ISO 9000:2000 definira proces kot: ″niz medsebojno povezanih ali vzajemno delujočih dejavnosti, ki pretvarjajo inpute v outpute″. Proces naj bi spreminjal input v output, ki ima neko dodano vrednost. Vsak proizvodni proces je povezan z inputom in outputom, kot prikazuje slika 9 (Marolt in Gomišček, 2005).

INPUT →→→→ PROCES →→→→ OUTPUT vstopni viri izdelki in storitve

Slika 9: Shema proizvodnega procesa (Vir: Marolt in Gomišček, 2005)

Resnična učinkovitost proizvodnega procesa je odvisna od kakovosti dela izvajalcev dela oziroma upravljavcev procesa in jo lahko izrazimo kot učinkovitost proizvodnega procesa = output/input ⋅ faktor kakovosti (Marolt in Gomišček, 2005). Podjetje mora določiti in izvajati postopke za načrtovanje procesov, da lahko le-ti potekajo v obvladovanih pogojih, ki so (Potočnik, 1998):

• izvedba mora potekati po dokumentiranih postopkih (navodilih) vedno, kadar je to pomembno za kakovost (navodila za izvedbo so lahko tudi primerjalni (etalonski) vzorci in slikovne ponazoritve),

• izvedba mora biti skladna s predpisi, standardi, postopki ali načrti kakovosti, • osebje mora biti ustrezno usposobljeno, • spremljati je potrebno pomembne parametre procesa in lastnosti predmetov

in jih obvladovati, • oprema za izvedbo mora biti primerna in jo je potrebno primerno vzdrževati, • procese in opremo za izvedbo je potrebno preveriti in odobriti, • zagotoviti je potrebno primerne pogoje okolja in ustrezna pomožna sredstva.

Ko pričnemo z dejansko proizvodnjo (na osnovi predhodne potrditve sposobnosti proizvodnje), pričnemo tudi uporabljati posebne tehnike za nadzor procesa in plane preverjanja, da bi zagotovili, da bomo vse cilje kakovosti tudi dejansko dosegli. Čim višja je avtomatizacija in bolj zapleteno računalniško vodenje proizvodnje ter čim bolj se uporabljajo avtomatizirani procesi proizvodnje, bolj je pomembno predhodno planiranje nadzora procesa (Marolt, 1994). Naučiti se moramo meriti delovni proces, medtem ko teče, ne pa čakati, da se pojavi otipljiv izdelek in se potem vreči nadenj (Crosby, 1991).



3. 8. IZBOLJŠEVANJE PROIZVODNEGA PROCESA Pri prizadevanju za stalno izboljševanje se soočamo z resničnostjo kot virom napredka za doseganje čedalje trajnejših in predvidljivejših rezultatov. Načelo delovanja je jasno: z načrtovanim opazovanjem dejstev odkrivamo pomanjkljivosti in ugotavljamo njihove vzroke. Standardi, pravila in predpisi nato omogočajo določitev primerne delovne metode, ki preprečuje, da bi se pomanjkljivosti spet pojavile. Z rednim in vztrajnim delom, seveda ob optimalnih stroških, takšno prizadevanje postopno privede do zadovoljivih učinkov (Jocou in Lucas, 1995). Zahteve odjemalcev se stalno spreminjajo in postajajo vse bolj kompleksne, zato jim organizacija lahko uspešno sledi le ob stalnem učenju in razvijanju sposobnosti ljudi, zagotavljanju potrebnih virov in nenehnem izboljševanju proizvodov in procesov (Novak, 2001). Meritve zmogljivosti nam pomagajo ugotoviti sposobnost procesa. Primerjamo obstoječe stanje (zmogljivost procesa) z želenim stanjem (cilji in benchmarking). Razlike, ki jih ugotovimo, lahko premostimo s/z (Križman in Novak, 2002):

• stalnimi izboljšavami (ang. Continuous Process Improvement – CPI) – majhnimi spremembami obstoječega procesa. Ta proces je eden načel »Celovitega upravljanja kakovosti« (ang. »Total quality management – TQM«);

• reinženiringom (ang. »Business Process Reinginiring – BPR¸) – ko je razlika zelo velika. Potreben je popolnoma nov pristop.

Glavni cilji pri izboljševanju procesov so (Križman in Novak, 2002):

• napraviti proces uspešen – dati mora želen rezultat; • napraviti proces učinkovit – minimizirati potrebne vire; • napraviti proces hiter – seveda ne na račun uspešnosti ali učinkovitosti; • napraviti proces prilagodljiv – biti mora sposoben prilagajati se

spremenjenim zahtevam kupca ali poslovanja. Te cilje lahko dosežemo, če se osredotočimo na (Križman in Novak, 2002):

• odpravo aktivnosti, ki ne dodajajo vrednosti, • skrajšanje časa izvedbe, • odpravo napak in prekinitev znotraj procesa, • vključevanje vseh zaposlenih, • stalno izboljševanje.



Dolgoročen nepretrgan krog dejavnosti (Demingov krog, slika 10) je sestavljen iz štirih ponavljajočih se dejavnosti (Piskar in Dolinšek, 2006). Demingov krog je poznan tudi pod kratico PDCA (Plan, Do, Check, Act) – (načrtuj) planiraj, stori, preveri, ukrepaj (Potočnik, 1998).

Slika 10: Demingov krog (Vir: Piskar in Dolinšek, 2006)

Proces nenehnega izboljševanja se torej začne s skrbnim načrtovanjem (P) lastne dejavnosti pred začetkom dela. Kar pomeni zamišljanje rezultatov (ciljev) ter poti oziroma metode, kako priti do cilja. Saj brez določitve znanstvenih in racionalnih metod za dosego ciljev teh ni mogoče doseči (Piskar in Dolinšek, 2006). V izvedbo (D) izboljšav v procesih so enako vključeni vsi zaposleni in še drugi viri (materialni, finančni) ter okolja (infrastruktura, delovno okolje). Samo znanje, izkušnje ter informiranost zaposlenih pripomorejo k učinkovitemu reševanju problemov in prilagajanju okoliščinam (Piskar in Dolinšek, 2006).

Ukrepaj (A) korektivni

ukrepi, motiviranje zaposlenih

Preveri (C) presoja izvedbe,

presoja ustreznosti

Izvedi (D) usposabljanje,

izvajanje

Načrtuj (P) analiza stanja in določanje ciljev,

izdelava navodil, zadolžitve



Namen preverjanja (C) rezultatov izboljšav v procesih je odkrivanje izjem, ki so drugačne kot rutina. Prvi korak pri preverjanju je preverjanje vseh možnih vzrokov, tj. vseh procesov od načrtovanja, odkrivanja sprememb. Preveriti je torej treba cilje in zahteve za procese in proizvod ter poročati o rezultatih (Piskar in Dolinšek, 2006). Ustrezno ukrepanje (A) na osnovi ugotovljenih vzrokov in rezultatov. Delovanje procesa mora voditi k nenehnemu izboljševanju. To je del nadzora, ki ga izvaja glavni management in na osnovi katerega pridobiva informacije za naprej. Če dobljeni rezultati niso zadovoljivi, se krog P-D-C-A ponovi ob istem problemu. Če so začrtani cilji uresničeni, se opravila, s katerimi smo dosegli želene rezultate standardizirajo (Piskar in Dolinšek, 2006). ISO 9000:2000 v točki 2.9 poudarja, da je namen nenehnega izboljševanja povečevanje zadovoljstva odjemalcev in drugih zainteresiranih strani. Določa tudi potrebne korake procesa, in sicer (Novak, 2001):

• analiza in ocena obstoječega stanja s ciljem ugotavljanja priložnosti za izboljšave;

• določitev ciljev izboljšav; • iskanje možnih rešitev za doseganje ciljev; • izvedba izbrane rešitve; • meritve, overitve, analize in ocena doseženih rezultatov in • formiranje sprememb.

Najboljše izdelke ali storitve lahko organizacija nudi samo s stalnim izboljševanjem procesov. Mnogo bolje je izboljšati proces, kar omogoči izboljšanje kakovosti izdelkov ali storitev in zmanjša ali odpravi neustrezne izdelke in storitve ter s tem tudi zmanjša stroške procesa. Najboljši način za izboljšanje procesa je njegovo podrobno proučevanje, analiziranje in spreminjanje (Marolt in Gomišček, 2005). Vsi materiali in sestavni deli morajo ustrezati postavljenim specifikacijam in standardom kakovosti, preden jih uporabimo v proizvodnji (Marolt, 1994). Izboljševanje je osredotočeno na izboljšanje kakovosti samo enega izbranega izdelka oziroma storitve. Zato je posebno uporabno (Gunčar, 1998 v Potočnik, 1998):

• ko želimo izboljšati kakovost določenega obstoječega proizvoda, • ko ni dosežen sporazum z zahtevami kupca glede proizvoda, • ko razvijamo nov proizvod.



Vsaka funkcija (sektor ali služba) v podjetju izvaja določene operacije, katerih rezultati so pomembni za izvajanje operacij v kasnejših fazah procesa. Slika 11 prikazuje proces kot zaporedje aktivnosti (Šostar, 2000).

Slika 11: Model podjetja s serijskim izvajanjem aktivnosti (Vir: Šostar, 2000) Planiranje je proces, ki se lahko nanaša na nov proces, izdelek ali storitev, lahko pa tudi le na del nekega procesa, izboljšavo izdelka, storitve (Pivka, 2000). Plan kakovosti zajema, kako bodo realizirane zahteve za kakovost izdelka ali storitve. Pomembnejši elementi planiranja kakovosti (Pivka, 2000):

• izhodišče: jasne zahteve kupca/uporabnika, • usklajenost vseh faz: od razvoja do proizvodnje,namestitve in vzdrževanje, • zahteve za vsa orodja, naprave … v procesu • postopki in zahteve za merjenje, • pravočasne zahteve za nova orodja, metode …, • referenčne vrednosti kritičnih parametrov, • kriteriji sprejemljivosti.

3. 9. MERJENJE IN NADZOROVANJE PROCESOV Merjenje je proces, v katerem na osnovi določene metode pridobivamo številčno, simbolno ali opisno izražene lastnosti obravnavane entitete. Za vsako vrsto izdelka, procesa, storitve mora dobavitelj izdelati model kakovosti – torej nabor merljivih ali kako drugače določljivih lastnosti, ki opredeljujejo kakovostni vidik izdelka, procesa, storitve (Pivka, 2000).



Kadar se ugotovi, da so procesi merjenja izven merjenja nadzora, ali kadar je oprema za merjenje in preizkušanje zunaj zahtevanih umeritvenih (kalibracijskih) mejah, so potrebne dejavnosti za izboljšanje (Marolt, 1994). Preden se lotimo merjenja, moramo poznati cilje. Primeri managementa ciljev so (Pivka, 2000):

• ugotoviti stanje, • zmanjšati absentizem, • dvigniti produktivnost, • izboljšati kakovost, • napovedati prihodek, • uvesti nove postopke.

Točnost (in ponovljivost) meritev je odvisna od vseh v procesu: ljudi, metod, materialov, orodij in okolja (Pivka, 2000). Za doseganje stalne sposobnosti procesov, za doseganje in preseganje zahtev odjemalcev ter za izpolnjevanje zastavljenih ciljev v Gorenju uporabljamo metode merjenja in nadzorovanja procesov. Za dosledno merjenje in nadzorovanje procesov in doseganje zastavljenih ciljev so odgovorni vodje procesov oz. vodje organizacijskih enot, kjer se procesi odvijajo. Merjenje in nadzorovanje procesov izvaja za to pooblaščeno osebje, kot prikazuje slika 12 (Poslovnik kakovosti Gorenja, 2012).

Slika 12: Temeljna pravila pri nadzorovanju in merjenju procesov (Vir: Poslovnik kakovosti Gorenja, 2012)



4. STROŠKI KAKOVOSTI Stroški kakovosti so pomembno orodje managementa, s katerim je mogoče komunicirati z vsemi nivoji organizacije in funkcionalnimi enotami glede učinkovitosti sistema managementa kakovosti (Marolt in Gomišček, 2005). Stroški kakovosti so nam v veliko pomoč pri (Marolt in Gomišček, 2005):

• ocenjevanju učinkovitosti celotnega ali samo dela sistema managementa kakovosti,

• ugotavljanju področja ali enote, kjer nastopajo problemi povezani s kakovostjo,

• odločanju o prioriteti in vrsti potrebnih izboljšav, • določanju optimalnih količin potrebnih virov (npr. ljudi, opreme, denarja) za

različne dejavnosti v okviru managementa kakovosti, • postavljanju cene proizvodom.

Iz kibernetskega modela procesa (slika 13) vidimo, da se s stroški kakovosti srečamo v vseh elementih modela.

Slika 13: Kibernetski model procesa (Vir: Pivka, 2000) Uspešne organizacije tudi stroške, povezane z managementom kakovosti, spremljajo in analizirajo tako kot druge stroške. Stroški se nanašajo na stroške dela, kontrolne, merilne in preskusne opreme, surovin, energije, izmeta (slabe kakovosti) ipd. (Pivka, 2000).



Če se podjetje pretirano osredotoči zgolj na učinkovitost na račun uspešnosti, to povzroča dodatne nepotrebne stroške. Ti stroški se sicer eksplicitno ne pojavljajo v računovodskih poročilih, imenujejo pa se stroški kakovosti. Nekakovost je vzrok za nastajanje nepotrebnih stroškov in zato posledično visokih cen. Učinkovitost poslovnega sistema je merljiva s stroški nekakovosti. Stroški kakovosti so torej tisti, ki so potrebni in prispevajo h kakovosti poslovnih učinkov, stroški nekakovosti pa so nepotrebni, saj nastajajo zaradi nekakovosti poslovnih učinkov (Arnol, 2002). Ne moremo se izogniti stroškom, povezanim s testiranjem, inšpekcijami, delovanjem sistema managementa kakovosti, izobraževanjem, izbiro dobavitelja … (Pivka, 2000). Po Maroltu in Gomiščku za ustrezno zagotavljanje kakovosti izdelkov poznamo več vrst stroškov – makro delitev (Marolt in Gomišček, 2005):

• stroški preventive, to so stroški, ki imajo namen preprečiti realizacijo neustreznega izdelka;

• stroški preverjanja skladnosti, ta kategorija stroškov je povezana s preverjanjem skladnosti proizvodov in materialov, ugotavljanjem sposobnosti proizvodnih sredstev ter uporabo merilne in preskusne opreme;

• stroški neustrezne kakovosti, nastanejo kadar izdelki niso v skladu z oziroma ne izpolnjujejo predpisanih zahtev, specifikacij ali standardov.

Odnos med termi glavnimi kategorijami makro stroškov prikazuje slika 14. Ti stroški so v medsebojnem odnosu.

Slika 14: Odnos med tremi glavnimi kategorijami makro stroškov (Vir: Marolt in Gomišček, 2005)



Praksa dokazuje, da se stroški preverjanja skladnosti povečujejo, kadar se stroški nekakovosti povečujejo. Zato pravimo, da imata ti dve kategoriji stroškov enak trend. Stroški preventive naj bi praviloma vplivali tako na zmanjšanje stroškov preverjanja skladnosti kot na zmanjšanje stroškov zaradi neustrezne kakovosti. Vendar je iz slike 14 razvidno, da je povečanje stroškov preventive racionalno samo dokler skupna vsota vseh treh kategorij pada. To je do točke, kjer skupni stroški vseh kategorij dosežejo minimalno vrednost. Ta točka predstavlja optimum. Preko te točke običajno ni racionalno povečevati stroškov preventive, ker se sicer krivulja skupnih stroškov kakovosti začne znova dvigati (Marolt in Gomišček, 2005). Vendar novejše raziskave kažejo, da če povečujemo vlaganja v preventivne dejavnosti, ter preverjamo skladnosti tako dolgo, da dosežemo nivo kakovosti, stroškov neustrezne kakovosti pravzaprav ni več. To pomeni, da so skupni stroški kakovosti sestavljeni le še iz stroškov preventive in stroškov preverjanja skladnosti. V primerjavi s klasičnim pristopom, je v novem pristopu seveda vsota stroškov preventive in preverjanja skladnosti višja kot v optimalni točki pri klasičnem pristopu, vendar pa precej nižja kot celotni skupni stroški (Marolt in Gomišček, 2005). Na sliki 15 sta predstavljena oba pogleda na direktne stroške, upoštevajoč stroške za ustrezen proizvod: na levi strani klasičen pristop 15 (a), na desni strani pa nov pristop 15 (b).

Slika 15: TQM pristop k odnosu med glavnimi kategorijami stroškov (Vir: Marolt in

Gomišček, 2005)



Pri zniževanju stroškov sta pomembna dva vidika (Šostar, 2000); • narediti izdelek z zahtevanimi lastnostmi ceneje, • izločiti stroške neskladnosti.

Slika 16 prikazuje pristop pri zniževanju stroškov po ISO 10014.

Slika 16: Pristop pri zniževanju stroškov po ISO 10014 (Vir: Šostar, 2000) 4. 1. STROŠKI PREVERJANJA SKLADNOSTI Ta kategorija stroškov je povezana predvsem s preverjanjem skladnosti proizvodov in materialov, ugotavljanjem sposobnosti proizvodnih sredstev ter uporabo merilne in preizkusne opreme. Preverjanje skladnosti s pomočjo pregledov, preskusov, nadzora in presoj ima namen, da se ugotovi stopnjo skladnosti med zahtevano kakovostjo, določeno s specifikacijami, standardi, predpisi, obratovalnimi lastnostmi itd. in dejansko kakovostjo (Marolt in Gomišček, 2005).



Na sliki 17 so predstavljeni stroški kakovosti v okviru proizvodnih stroškov določene organizacije.

Slika 17: Predstavitev stroškov kakovosti v okviru proizvodnih stroškov (Vir: Marolt

in Gomišček, 2005) Stroški povezani s preverjanjem skladnosti so (Marolt in Gomišček, 2005):

• stroški izvrševanja pregledov in preskusov materialov in sestavnih delov, ki so bili prejeti od zunanjih ali notranjih dobaviteljev, stroški preverjanja pri samem dobavitelju in presoja pri dobavitelju,

• stroški pregledov in preskusov v teku procesa proizvodnje, ki se nanašajo na ugotavljanje stopnje skladnosti v fazi nastavljanja stroja, pregled prvi proizvodov in nadzor karakteristik kakovosti v času poteka procesa proizvodnje,

• stroški končnih pregledov in preskusov proizvodov zajemajo preglede in preskuse končnih proizvodov, njihove funkcijske preskuse pred skladiščenjem ali odpremo in pregledi pakiranja proizvodov,

• stroški merilne in preskusne opreme, ki vključujejo stroške povezane z nabavo, izdelavo, obratovanjem, pripravo, kalibracijo in vzdrževanjem,

• stroški materialov in izdelkov pri destruktivnih preskusih, • stroški laboratorijskih preiskav doma ali pri zunanjih institucijah, ki obsegajo

stroške posebnih pregledov, materialov ali proizvodov, preskušanja zanesljivosti proizvodov in pridobivanje izvedenskih mnenj, certifikatov ipd.



4. 2. STROŠKI KAKOVOSTI – PAF MODEL Skupne stroške povezane s kakovostjo lahko razvrstimo v naslednje kategorije (Pivka, 2000):

• stroške preventive (Preventive costs), • stroške ocenjevanja ali spremljanja kakovosti (Appraisal costs), • interni stroški napak (internal Failure costs), • zunanji stroški napak (external Failure costs).

Če so stroški kakovosti korektno spremljani, znašajo nekako od 1 % do preko 20 % prihodkov. Katera številka je prava, management ne ve. Torej: zmanjševanje stroškov kakovosti na račun dviga kakovosti s predhodnim investiranjem v preventivo (izbira, dobaviteljev, izobraževanje, organizacija, tehnologija) (Pivka, 2000). 4. 2. 1. Stroški preventive Stroški preventive se prvenstveno nanašajo na ljudi, ki sodelujejo pri načrtovanju, vpeljavi in vzdrževanju sistema kakovosti. Med tipične stroške preventive štejemo stroške planiranja kakovosti. ISO 9001 posveča veliko pozornost planiranju kakovosti (zahteva 4. 2. 3 Planiranje kakovosti). Stroški v zvezi s temi zahtevami so lahko naslednji (Pivka, 2000):

• izdelava planov kakovosti, • izobraževanje, • raziskava novih materialov, procesov, tehnologije, • posodabljanje organizacije, • ugotovitev vseh zahtev za merjenje in potreben razvoj za meritve, • priprava zahtev za dokumentiranje, • razvrščanje kriterije sprejemljivosti (vključno s subjektivnimi elementi).

4. 2. 2. Stroški ocenjevanja To so vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s testiranjem, kontroliranjem, ocenjevanjem, presojami itd. procesa (Pivka, 2000):

• stroški dela, • stroški materiala za izvajanje vseh vrst kontrol, testiranja …, • stroški prevzemnega testiranja na zahtevo kupca, • stroški certifikacijskih organov.

Ne moremo pa se izogniti naslednjemu (Pivka, 2000):

• vzdrževanje sistema managementa kakovosti, • vzdrževanje in kalibriranje instrumentov za kontrolo, • izbira dobavitelja in nadzor dobavitelja, • ustrezna raven testiranja in kontrole.



5. POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA V podjetju Gorenje, d. d., hladilno-zamrzovalne aparate z namenom, da bi zagotovili čim manjšo toplotno prevodnost v notranjost oziroma zunanjost aparata, izoliramo s poliuretansko peno (PU pena). To poglavje predstavlja postopek izdelave vrat za hladilni aparat oznake HS 3966. Namen je prikazati zagotavljanje kakovosti PU pene. Na podlagi testiranja hladilnega aparata v Razvojnem laboratoriju hladilno-zamrzovalnih aparatov (HZA) bomo prikazali porabo električne energije. 5. 1. LASTNOSTI POLIURETANSKE PENE Poliuretanska pena (PU pena) nastane kot posledica kemijske reakcije med tekočim izocianatom in tekočim poliolom, kot gonilno sredstva se uporablja ciklopentan, ki v sami reakciji ne sodeluje, temveč samo spremeni svoje agregatno stanje. Reakcija med poliolom in izocianatom je eksotermna, to pomeni, da se med reakcijo sprošča toplota, ki se delno porabi za uplinjanje tekočega ciklopentana (Tvrel. = 49 °C). Le-ta preide iz tekočega v plinasto agregatno stanje, pri čemer se mu poveča volumen. Poliuretan ekspandira in nastane pena. Zaprtocelična struktura poliuretanskih pen (min. 90 % zaprtih celic) pogojuje nizek koeficient toplotne prevodnosti oziroma dobro izolativno sposobnost PU pene (Fizikalno-kemijske lastnosti PU pene, 2002). PU sistemi, ki jih uporabljamo v Gorenju, so prilagojeni naši tehnologiji izoliranja. Postopek uvajanja ustreznih materialov za proizvodni proces je sledeč:

• v analiznem laboratoriju ustreznost komponent poliola in izocianata preverjamo že pred uvedbo v proizvodni proces;

• če po opravljenih analizah ugotovimo ustreznost komponent, se izvede manjši proizvodni preizkus za potrditev uporabe v redni proizvodnji.

Pri PU peni sta bistvena dva pojma:

• prosta pena ali pena v prostem teku je pena, ki jo doziramo v vrečko in ni prostorsko omejena;

• formirana pena je pena, ki je prostorsko omejena, v našem primeru je to pena, ki se formira v prostoru med vrati in protivratom.

5. 1. 1. Prosta pena ali pena v prostem teku Za kakovost proste pene, ki jo po predpisanem tehnološkem predpisu testirajo laboranti dvakrat dnevno ali po potrebi večkrat, so naslednji pogoji:

• pravilno razmerje komponent, • predpisane temperature komponent, • predpisani tlaki komponent, • reakcijski čas komponent.



Če so ti pogoji v okvirjih predpisanih mej, potem je gostota proste pene v mejah predpisanih vrednosti. 5. 1. 2. Formirana pena Za formirano peno v vratih je pomembno, da ima nizek koeficient toplotne prevodnosti, biti mora dimenzijsko stabilna v hladnem prostoru in imeti mora dober oprijem na podlago. Vse te zahteve so določene s strani tehnologije, ki jih redno testirajo na naključno izbranih vzorcih vrat polnjenih s PU peno. Za doseganje ustrezne kakovosti PU pene in s tem dobrih fizikalno mehanskih lastnosti ter toplotne prevodnosti, je potrebno upoštevati predpisane tehnološke parametre. Razmerje komponent poliola in izocianata je določeno s strani proizvajalca in ga moramo upoštevati. V primeru, da imamo v mešanici preveč izocianata, ima pena steklen izgled, kar pomeni, da je krhka. Če pa imamo preveč poliola, je pena mehka in elastična. V obeh primerih je dimenzijska stabilnost PU pene pri nizkih temperaturah slaba. Pravilna uravnava temperature komponent omogoča doseganje nastavljenega razmerja. Temperature orodij (mask in jeder) pogojujejo oprijem PU pene na plastiko in pločevino ter vpliva na formirni čas pene v maski. Pritiski komponent neposredno vplivajo na pretoke komponent in kakovost mešanja le-teh. S časom formiranja pene je pogojena oblika končnega izdelka. Če so vrata prekratek čas v maski, to pomeni, da pena še ni dokončno formirana in da deluje še po prihodu iz maske. Možno je, da pena poči in so vrata napihnjena. V izredno pomoč pri doseganju kakovosti PU pene je računalniški nadzor nad tehnološkim procesom, ki omogoča nastavitev parametrov, kot so: temperature, tlaki, čas polnitve, težo polnitve in polimerizacijski čas PU pene. 5. 2. POSNETEK IZDELAVE VRAT HLADILNEGA APARATA Na liniji za izdelavo vrat izdelamo vrata iz hladno valjane, predlakirane in nerjaveče pločevine. Vrata nato v oddelku lakirnice na liniji predobdelave z nanotehnologijo pripravimo za nadaljnji postopek, tj. lakiranje. Na oddelku za izoliranje vrat na lakirana vrata namestimo plastične robnike, protivrata in tesnilo vrat. Sestavljena vrata dobro zatesnimo z lepilnim trakom in tesnilnimi gobicami, da pri polnjenju s PU peno ne pride do iztekanja le-te. Sestavljena vrata vstavljamo v maske za izoliranje, kjer poteka proces polnjenja s PU peno. Po preteku polimerizacijskega časa (čas, ko se pena popolnoma formira) se vrata avtomatsko odložijo na delovno mesto kontrole, kjer jih kontrolor vizualno pregleda, če so ustrezna za nadaljnji proizvodni proces.



Slika 18: Vrata izolirata s PU peno Kakovost izoliranih vrat s PU peno zagotavljamo tako, da imamo po tehnoloških predpisih določeno vsakodnevno izvajanje nadzora delovnega procesa ter laboratorijska testiranja PU pene. Dnevno se analizirajo vzorci proste pene in vzorci pene iz izoliranih vrat po točno določenem tehnološkem predpisu (določena teža za izolirana vrata, gostota za prosto peno in gostota za specifično peno). Slika 18 prikazuje vrata izolirana s PU peno. Vzorce proste pene jemljemo iz mešalnih glav, poleg tega preverimo še temperature, tlake in reakcijske čase. Vzorec vrat za laboratorijsko testiranje pripravimo med redno proizvodnjo, tako da se prazna vrata stehtajo in označijo kot vzorec. Po izoliranju se vzorec ponovno stehta, da se ugotovi, če je teža izoliranih vrat v predpisanih mejah. Ta se razstavijo in vzorčijo, običajno se za laboratorijski preizkus vzame 5 kosov ali več, odvisno od tipa vrat z različnih pozicij. Za vsak tip je točno določena teža polnitve, specifična gostota, tlačna in dimenzijska stabilnost PU pene. Če rezultati po izvedenih laboratorijskih testiranjih odstopajo od predpisanih tehnoloških zahtev, se obvesti odgovorne osebe v proizvodnem procesu. K reševanju napak pristopi glavni operater oziroma vodja postrojenja. Po odpravi napake sledijo ponovna testiranja vzorcev. Izvedejo se laboratorijski testi, kjer se preveri ustreznost PU pene.



Ko je aparat na montažni liniji dokončno izdelan, se na oddelku Zaključnega statističnega pregleda (ZSP) preveri delovanje aparata in ali je aparat izdelan po vseh tehnoloških predpisih. Na sliki 19 je prikazan končno izdelan aparat HS 3966, na katerem je bila testirana poraba električne energije in njegovo uvrščanje v energetski razred.

Slika 19: Hladilni aparat HS 3966 Ker želimo našim kupcem zagotovili kakovosten aparat, ki bo služil svojem namenu, v Razvojnem laboratoriju redno in natančno izvajamo funkcionalna testiranja in porabo električne energije. 5. 3. PRIKAZ PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE APARATA Analiza termostatskega delovanja na vzorcu aparata HS 3966 (posnetek izdelave vrat je predstavljen v poglavju 5. 2) je bila izvedena v Razvojnem laboratoriju HZA, dne 5. 1. 2012. Izmerjene vrednosti so zbrane in prikazane v poročilu o preskusu (slika 20). Aparat smo testirali v treh različnih točkah T1m, T2m in T3m ter pri treh različnih nastavitvah delovanja termostata, tj. na 50, 55 in 100 % delovanja. Nastavljena temperatura okolice je bila 25 °C.



Pri nastavitvi delovanja termostata na 50 % je bila povprečna temperatura v hladilnem aparatu 5,6 °C, poraba električne energije pa 0,411 kWh/24 h. Analize pri delovanju termostata na 55 % so pokazale, da je bila povprečna temperatura v aparatu 5,3 °C in poraba električne energije 0,429 kWh/24 h. Veliko večja poraba električne energije je bila pri 100% delovanju termostata (0,692 kWh/24 h). Pri takšnem delovanju termostata je bila povprečna temperatura v hladilnem aparatu – 0,7 °C.

Slika 20: Termostatsko delovanje – poraba električne energije na vzorcu aparata HS 3966 (Vir: Razvojni laboratorij HZA)

Kratica RVČ pomeni čas delovanja v enem dnevu izražen v odstotkih. Interpolacija je interpoliranje med dvema nastavitvama delovanja termostata. V našem primeru je poraba električne energije aparata izračunana z interpoliranjem med temperaturama 5,3 in – 0,7 °C na vrednost 5 °C v hladilnem aparatu. Tako izračunana vrednost porabe električne energije je bila 0,447 kWh/24 h. Deklarirana poraba električne energije za energetski razred A+ za aparat HS 3966 je 0,425 kWh/24 h. Pri testiranem aparatu je odstopanje pri porabi električne energije od deklariranega razreda 5,2 %, kar je še vedno znotraj dovoljenega odstopanja, ki znaša 10 %.



6. IZBOLJŠAVA PROIZVODNEGA PROCESA Cilj vsakega podjetja je delati kakovostne in inovativne izdelke ter kupcem ponuditi čim boljši izdelek. Po temeljitih raziskavah smo ugotovili, da z obstoječo tehnologijo ni možno doseči želenih rezultatov za višji energetski razred. Če bi izolativnost povečali s PU peno, bi to pomenilo, da bi morali imeti debelejša ohišja in vrata. Ker pa bi s tem zmanjšali volumen hladilnega aparata, to ni želeno. Ob iskanju rešitve, kako doseči višji energetski razred, smo prišli do spoznanja, da lahko izolativnost vrat povečamo z uporabo vakuumsko izolacijskega panela. 6. 1. VAKUUMSKO IZOLACIJSKI PANEL (VIP) Slika 21 prikazuje primerjavo toplotno izolacijskih materialov. PU pena ima toplotno izolativnost 0, 025 W/mK.

Slika 21: Primerjava toplotno izolacijskih materialov (Vir: Turna, 2013) Vakuumsko izolacijski panel (VIP) je toplotno izolacijski material, bistveno učinkovitejši (tudi do desetkrat), kot do sedaj poznani in razširjeni toplotno izolacijski materiali. Vakuumsko izolacijske panele se lahko uporablja (Turna, 2013):

• v industriji bele tehnike (hladilno-zamrzovalni aparati), • v medicinskih hladilnikih, • v gradbeništvu (izolacija toplotnih mostov, teras, fasad) in • pri toplotno izoliranih pošiljkah (transport zdravil).



Toplotna prevodnost vakuumsko izolacijskega panela znaša 0,0045 W/mK ali 4,5 mK/mK in toplotna prehodnost 20 mm debelega panela celo 0,22 W/(m2K). Vakuumsko izolacijski panel je sestavljen iz silikatne plošče in večslojne visoko barierne folije, ki zadržuje tlak <<<< 100 Pa do 60 let. 6. 1. 1. Vakuumsko izolacijski panel SILICA V proizvodnem procesu za dodatno izolacijo uporabljamo VP Silica, z naslednjimi tehničnimi lastnostmi:

• jedro: Silica/kremenov prah, • toplotna prevodnost samega jedra je 22 mW/(mK), izdelanega panela pa nad

4,5 mW/(mK), • gostota: 200 kg/ m3, • življenjska doba > 30 let.

Skupaj s sodelavci nabave smo pri že uveljavljenih dobaviteljev pričeli s postopkom osvajanja vakuumskih panelov. Dobavitelju smo poslali tehnološke zahteve, sledil je obisk in iskanje optimalne rešitve. Dobavitelj je na podlagi svojih bogatih izkušenj in referenc predlagal dobavo vzorcev. Po osvojenih panelih se je pokazala potreba, kako le-te aplicirati na vrata. Odločili smo se, da za apliciranje le-teh osvojimo talilno lepilo. Pri že uveljavljenih dobaviteljih smo se dogovorili za dobavo vzorcev. Po prijetih vzorcih smo pričeli z laboratorijskimi testi za potrditev ustreznosti talilnega lepila, istočasno pa z osvajanjem ustrezne tehnološke opreme. 6. 2. TALILNO LEPILO Talilna lepila uvrščamo med termoplastična polimerna lepila, ki so pri normalni temperaturi v trdem stanju, pri segrevanju se raztalijo in preidejo v tekoče stanje. Odlikuje jih kratek čas vezanja, kar omogoča visoko produktivnost. Poleg elastomerov talilna lepila vsebujejo še smole, voske, polnila in antioksidante. Elastomeri dajejo lepilu adhezijo, elastičnost, temperaturno odpornost, kohezijo in vodoodpornost. Ker so talilna lepila polimeri z visoko viskoznostjo in se jih zelo težko nanaša, se v recepturo doda smola. Dve lastnosti, ki sta najbolj pomembni za aplikacijo talilnega lepila, sta viskoznost in zmehčišče lepila. Pred uvedbo v redno proizvodnjo smo najprej opravili laboratorijska testiranja, da se je ugotovila primernost in možnost uporabe. Po prejemu vzorcev talilnega lepila smo v proizvodnem obratu izdelali vzorce lepljenih panelov na vrata aparata, nato smo izvedli laboratorijska testiranja. Tako pripravljene vzorce smo dali v laboratorijske komore, kjer smo izvedli funkcionalno preizkušanje ustreznosti materiala.



Čas testiranja je trajal en mesec, vzorce smo spremljali dnevno. Po preteklem času testiranja je tehnolog zadolžen za področje lepljenja izdelal uradno poročilo o preskusu, na podlagi katerega se je material potrdil kot ustrezen. 6. 2. 1. Testiranje ustreznosti talilnega lepila Vakuumske panele smo nalepili na vrata s talilnim lepilom EUROTACK 4096 (slika 22) in jih za en mesec izpostavili naslednjim pogojem preizkušanja:

• sobna temperatura (+ 25 ºC), • + 2 ºC, • + 60 ºC, • - 30 ºC, • 100% vlaga (izpostavljenost 12 dni).

Slika 22: Vrata z nalepljenim vakuumskim panelom Po končanem preizkusu smo vzorce temperirali in jih vizualno pregledali. Paneli so ostali dobro nalepljeni, zato je testirano talilno lepilo EUROTACK 4096 za lepljenje vakuumskih panelov ustrezne kakovosti. Ko smo ugotovili, da je izdelek primeren, smo pričeli z osvajanjem nove tehnologije za uvedbo v proizvodni proces.



6. 3. UVEDBA NOVE TEHNOLOGIJE V PROIZVODNI PROCES Pred uvedbo nove tehnologije v proizvodni proces smo pripravili tehnološko tehnične zahteve. Te smo posredovali dobavitelju, ki nam je na podlagi le-teh izdelal strojno opremo za nanos talilnega lepila. Na sliki 23 je prikazan stroj z robotsko celico za nanos talilnega lepila. Da bi zagotovili dober stik vakuumskih panelov s pločevino, je bila s tehnološkim predpisom določena količina nanosa talilnega lepila. Količino nanosa talilnega lepila smo preverjali enkrat tedensko ali po potrebi.

Slika 23: Stroj z robotsko celico za nanos talilnega lepila Ko je dobavitelj izdelal in dobavil želeno strojno opremo, še pred uvedbo tehnologije v proizvodni proces, smo preizkusili, ali stroj izpolnjuje tehnološko tehnične zahteve. Po potrjeni ustreznosti stroja smo pričeli s proizvodnim procesom lepljenja vakuumskih panelov na vrata. V naslednji fazi proizvodnega procesa smo tako izdelana vrata izolirali s PU peno. Na montažnem traku smo izolirana vrata namestili na ohišje. Nato je sledilo testiranje vzorcev aparata v Razvojnem laboratoriju.



6. 3. 1. Prikaz porabe električne energije aparata po uvedbi nove tehnologije Analiza termostatskega delovanja aparata HS 3966 po uvedbi nove tehnologije je bila izvedena v Razvojnem laboratoriju, dne 21. 1. 2013. Izmerjene vrednosti so zbrane in prikazane v poročilu o preskusu (slika 24). Aparat smo testirali v treh različnih točkah T1m, T2m in T3m in pri dveh različnih nastavitvah delovanja termostata, tj. na 4 in 4,5 delovanja. Nastavljena temperatura okolice je bila 25 °C. Pri nastavitvi delovanja termostata na stopnjo 4 je bila povprečna temperatura v hladilnem aparatu 5,2 °C, poraba električne energije pa je bila 0,22 kWh/24 h. Analize pri delovanju termostata na stopnji 4,5 so pokazale, da je bila povprečna temperatura v aparatu 4,7 °C in poraba električne energije 0,234 kWh/24 h.

Slika 24: Termostatsko delovanje – poraba električne energije na vzorcu aparata HS

3966 po uvedbi nove tehnologije (Vir: Razvojni laboratorij HZA) Deklarirana vrednost porabe električne energije za energetski razred A+++ za aparat HS 3966 je 0,212 kWh/24 h. Na podlagi testiranja je bil vzorec aparata uvrščen v energetski razred A+++, saj je imel porabo električne energije 0,226 kWh/24 h. Pri testiranem aparatu je bilo odstopanje pri porabi električne energije od deklariranega razreda 6,6 %, kar je še vedno znotraj dovoljenega odstopanja, ki znaša 10 %.



6. 4. STROŠKI PREIZKUŠANJA IN PREVENTIVE Ob ugotovitvi, da z dosedanjo tehnologijo ne dosegamo želene kakovosti pri hladilnem aparatu HS 3966, smo se odločili za uvajanje nove tehnologije. Pred uvedbo novih materialov v proizvodni proces je bilo le-te potrebno preizkusiti in potrditi njihovo ustreznost, v našem primeru sta nova materiala vakuumski panel in talilno lepilo. V tabeli 1 so zajeti stroški materiala, ki so nastali v postopku preizkušanja lepljenja vakuumskega panela s talilnim lepilom. Strošek na posamezni vzorec testiranja je znašal 30,22 €, medtem ko je strošek testiranja na petih pogojih znašal 151,10 € (pogoji testiranja so predstavljeni v poglavju 6. 2. 1). Vzorci so po preizkušanju sodili v izmet.

strošek na enoto strošek preizkušanja na

petih vzorcih vrata 7,45 € 37,25 € vakuumski panel 13,22 € 66,10 € talilno lepilo 0,17 € 0,85 € strošek delavca 9,38 € 46,90 €

skupaj 30,22 € 151,10 €

Tabela 1: Stroški materiala in delavca za preizkus pred uvedbo v proizvodni proces Po uvedbi novih materialov v proizvodni proces so za zagotavljanje kakovosti potrebna preventivna preizkušanja. Takšna preizkušanja izvajamo 2-krat mesečno na naključno izbranem vzorcu. Tabela 2 prikazuje mesečni strošek preventivnega preizkušanja po uvedbi novih materialov oziroma uporabe materialov v serijski proizvodnji, ki znaša 302,20 €.

strošek preizkušanja

na petih vzorcih strošek mesečnega

preventivnega preizkušanja vrata 37,25 € 74,50 € vakuumski panel 66,10 € 132,20 € talilno lepilo 0,85 € 1,70 € strošek delavca 46,90 € 93,80 €

skupaj 151,10 € 302,20 €

Tabela 2: Mesečni strošek preventivnega preizkušanja materialov v serijski proizvodnji



7. IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IZDELKA V podjetju Gorenje, d. d., skušamo v čim večji meri zadostiti zahteve kupcev in biti hkrati čim bolj konkurenčni na trgu bele tehnike. Zavedamo se, da je kakovost proizvodov in zadovoljstvo končnega uporabnika bistvenega pomena. V podjetju ves čas stremimo k izboljšavam proizvodov, kljub temu, da razvoj in uvedba nove tehnologije zahtevata dodatne stroške. Dosedanja proizvodnja aparatov ni v celoti zadovoljevala potreb in zahtev kupcev. Prav tako s takšnim proizvodom nismo bili dovolj konkurenčni. To je bil povod za izboljšanje kakovosti in uvedbo nove tehnologije. V proizvodnem procesu smo proizvajali hladilne aparate, ki so bili energetsko potrošni in uvrščeni v energetski razred A+. V enakem času so se na tržišču že pojavili izdelki višje kakovosti, zato smo bili primorani pričeti z iskanjem novih rešitev za izboljšanje kakovosti energetskega razreda. Pred uvedbo izboljšave je bilo potrebno:

• analizirati obstoječe stanje, P • izbrati optimalno rešitev za izboljšanje kakovosti proizvoda, • iskanje ponudnikov in pošiljanje povpraševanja, D • pregled ponudb in izbira dobavitelja materialov in strojne opreme, • priprava tehnično tehnoloških zahtev za materiale in strojno opremo, • usvajanje in preizkušanje novih materialov in strojne opreme, C • izvajanje proizvodnih preizkusov, • potrditev ustreznosti materiala in strojne opreme ter A • uvedba v proizvodni proces.

Vse faze oziroma korake pred uvedbo nove tehnologije je mogoče umestiti v Demingov krog kakovosti – plan (analiza obstoječega stanja, izbira optimalne rešitve), do (iskanje ponudnikov in pošiljanje povpraševanja, pregled ponudb in izbira dobavitelja materialov in strojne opreme, priprava tehnično tehnoloških zahtev za materiale in strojno opremo), check (usvajanje in preizkušanje novih materialov in strojne opreme, izvajanje proizvodnih preizkusov) in act (potrditev ustreznosti materiala in strojne opreme, uvedba v proizvodni proces).



Slika 25 prikazuje posamezne korake, ki so bili pomembni pred uvedbo izboljšav. Faze so med seboj povezane in vsaka posebej je pomembna v procesu izboljševanja kakovosti proizvoda.

Slika 25: PDCA cikel v procesu izboljševanja kakovosti proizvoda V procesu za izboljšanje kakovosti proizvoda je bilo vključeno večje število strokovno usposobljenih ljudi za različna področja oziroma oddelki podjetja, kot so Razvoj, Tehnologija, Nabava, Priprava proizvodnje, Razvojni laboratorij itd. Za uspešno uvedbo izboljšave je nujno potrebna dobra organiziranost in sodelovanje med posameznimi službami. 7. 1. PRIMERJAVA KAKOVOSTI IZDELKA PRED IN PO UVEDBI VAKUUMSKEGA PANELA Z analizo obstoječega stanja smo izbrali najboljšo rešitev, ne da bi nastali preveliki stroški in posegi v obstoječo tehnologijo. Sledil je postopek usvajanja in preizkušanja materialov in strojne opreme. V tabeli 3 so prikazani rezultati analize vzorcev aparata HS 3966 pred in po uvedbi izboljšave. Oba vzorca sta bila v Razvojnem laboratoriju testirana pri enakih pogojih, kar je pogoj za njuno primerjavo.

uvedba

v proizvodni

proces

potrditev

ustreznosti

izvajanje

proizvodnih preizkusov

usvajanje

in preizkušanje

priprava tehnično

tehnoloških zahtev

pregled

in izbira

ponudb

iskanje

ponudnikov +

povpraševanje

izbira

optimalne rešitve

analiza

obstoječega stanja

Izboljševanje

kakovosti proizvoda



Parametri Aparat HS 3966 brez VP Aparat HS 3966 z VP Nastavljena temperatura okolice (°C)

25 25

Odstopanje porabe električne energije od ER (%)

5,2 6,6

Deklarirana poraba za ER (kWh/24h)

0,425 0,212

Poraba električne energije (kWh/24h)

0,447 0,226

Energetski razred aparata A+ A+++

Tabela 3: Primerjava kakovosti aparata HS 3966 pred in po uvedbi vakuumskega panela

Trdimo lahko, da je hladilni aparat izdelan brez vakuumskega panela energetsko potrošen in da ne dosega želene kakovosti proizvajalca in kupca. Za potrošnika ni pomembna samo cena aparata, ampak tudi nadaljnja uporabnost in strošek, v našem primeru je to strošek električne energije. Kljub temu, da so za izboljšavo kakovosti nastali določeni stroški, se prednost izboljšanega izdelka kaže v manjši porabi električne energije in njegova umestitev v višji energetski razred A+++. To načeloma pomeni večje povpraševanje in prodajo hladilnih aparatov in posledično konkurenčnost ter energijsko varčnost. Slednje je razvidno tudi iz slike 26.

0,447

0,226

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

0,45

Po

rab

a e

l. e

ne

rgij

e

(kW

h/2

4h

)

A+ A+++

Energetski razred aparata

Poraba električne energije aparata HS 3966

Slika 26: Razlika v porabi električne energije



8. ZAKLJUČEK Gospodarska kriza se kaže na vseh področjih, zato je toliko bolj pomembno, da podjetja, kot je Gorenje, d. d., vedno več vlagajo v razvoj novih tehnologij in s tem izdelavo kakovostnejših proizvodov. V Gorenju dajemo velik poudarek na ohranjanje in varstvo okolja, hkrati pa se zavedamo, da so zahteve kupcev po kakovosti vse višje in da moramo biti za obstanek na trgu konkurenčni. V obstoječem proizvodnem procesu smo izdelovali hladilni aparat HS 3966, ki smo mu izolativnost zagotavljali s PU peno. Testiranja vzorcev aparata so pokazala, da aparat za svoje delovanje porabi 0,447 kWh/24h električne energije, kar pomeni, da je uvrščen v energetski razred A+ in je energetsko manj učinkovit. To se je odražalo v zmanjšanem povpraševanju kupcev in nekonkurenčnosti ostalim proizvajalcem enakih proizvodov. Namen diplomskega dela je bil dokazati, kako z uvedbo nove tehnologije vplivamo na kakovost proizvoda. Za najustreznejšo rešitev izboljšanja izolativnosti hladilnega aparata, se je izkazala uvedba lepljenja vakuumskih panelov na vrata aparata. Takšna odločitev je pripomogla tudi k temu, da ni bilo potrebno izvesti večjih sprememb v proizvodnem procesu, kar bi lahko povzročilo velike stroške in dodatno prilagoditev tehnologije izdelave. Z lepljenjem vakuumskih panelov na vrata aparata HS 3966 smo zmanjšali toplotno prehodnost oziroma povečali izolativnost vrat. Testiranje vzorčnih aparatov je potrdilo pravilno izbiro tehnološkega postopka, saj se je poraba električne energije zmanjšala skoraj za polovico. Izmerjena poraba električne energije je 0,226 kWh/24h in zato se uvršča v najvišji energetski razred A+++. Na osnovi preizkušanj novih materialov lahko zaključimo, da smo kljub nastalim stroškom za vpeljavo nove tehnologije izdelali hladilni aparat, ki izpolnjuje visoke zahteve okoljevarstva in kupca, predvsem pa pridobili na kakovosti proizvoda. Za zagotavljanje kakovosti je potrebno redno spremljanje in nadzor proizvodnega procesa. Osredotočenost na kakovost je in bo tudi v prihodnje v podjetju Gorenje, d. d., postavljena v ospredje, saj se zavedamo, da s kakovostnim proizvodom opravičujemo zaupanje kupcev.



9. LITERATURA IN VIRI ARNOL, N. (2002): Stroški kakovosti v podjetju, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. CROSBY, P. B. (1990): Kakovost je zastonj – umetnost zagotavljanja kakovosti, Gospodarski vestnik, Ljubljana.

CROSBY, P. B. (1991): Govorimo o kakovosti, Gospodarski vestnik, Ljubljana. DUBROVSKI, D. (1991): Finančni, trženski in drugi vidiki kakovosti, Naše gospodarstvo, Maribor. ISHIKAWA, K. (1987): Kako celovito obvladati kakovost, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. JOCOU, P. in LUCAS, F. (1995): V vrtincu sprememb: drugačno vodenje: celovito obvladovanje kakovosti, Gospodarski vestnik, Ljubljana. KRALJ, M. (2005): Stroški kakovosti v povezavi s sistemom zagotavljanja celovite kakovosti po ISO 9001 v podjetju Cementarna Trbovlje, d. d., Ekonomska fakulteta, Ljubljana. KRIŽMAN, V. in NOVAK, R. (2002): Upravljanje poslovnih procesov, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Ljubljana. MAROLT, J. (1994): Management in tehnologija zagotavljanja kvalitete, Moderna organizacija, Kranj. MAROLT, J. in GOMIŠČEK, B. (2005): Management Kakovosti, Moderna organizacija, Kranj. MITIĆ, D. (2009): Vpliv novih tehnologij izdelave na razvoj in cilje podjetij, Fakulteta za strojništvo, Maribor.

NOVAK, R. (2001): Procesni pristop k novim standardom 9001, Gospodarski vestnik, Ljubljana. PISKAR, F. in DOLINŠEK, S. (2006): Učinki standarda kakovosti ISO: od managementa kakovosti do poslovnega modela, Fakulteta za management, Koper. PIVKA, M. (2000): Management kakovosti, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor. POLAJNAR, A., BUCHMEISTER, B. in LEBER, M. (2005): Proizvodni menedžment, Fakulteta za strojništvo, Maribor. POTOČNIK, E. [et al.] (1996): ISO 9001 Iz teorije v prakso, Taxus, Ljubljana.



SIST ISO 9001:2008 (2008): Quality management systems – Requirements ŠOSTAR, A. (1996): Management kakovosti, Fakulteta za strojništvo, Maribor. VUJOŠEVIČ, N. (1992): Sistemi kakovosti po ISO 9000 : smernice za zgradbo sistemov kakovosti, Gospodarski vestnik, Ljubljana. ŽNIDARŠIČ, J., SERAŽIN, S. in POLAK, P. (1990): Razumevanje kakovosti, Gospodarski vestnik, Ljubljana. Interni dokumenti: Gorenje (2012). Organizacijski predpis: Poslovnik kakovosti Gorenja, d. d. Gorenje (2013). Interno gradivo: Letno poročilo za leto 2012. Gorenje (2002): Interno gradivo: Fizikalno-kemijske lastnosti PU pene. Spletne strani: http://www.gorenjegroup.com (17. marec, 2013).



KAZALO SLIK Slika 1: Število zaposlenih v Skupini Gorenje leta 2012 ......................................................... 2 Slika 2: Organiziranost Skupine Gorenje po novih poslovnih področjih ................................. 5 Slika 3: Strategija več blagovnih znamk v vseh cenovnih razredih ......................................... 5 Slika 4: Temeljne vrednote Skupine Gorenje .......................................................................... 6 Slika 5: Kakovost kot zmnožek posameznih lastnosti ............................................................. 7 Slika 6: Shema procesov in medsebojnih vplivov ................................................................. 10 Slika 7: Cilji poslovne politike in rezultati zagotavljanja kakovosti ...................................... 13 Slika 8: Cilji in filozofija sistema zagotavljanja kakovosti .................................................... 15 Slika 9: Shema proizvodnega procesa .................................................................................... 16 Slika 10: Demingov krog ...................................................................................................... 18 Slika 11: Model podjetja s serijskim izvajanjem aktivnosti ................................................... 20 Slika 12: Temeljna pravila pri nadzorovanju in merjenju procesov ...................................... 21 Slika 13: Kibernetski model procesa ...................................................................................... 22 Slika 14: Odnos med tremi glavnimi kategorijami makro stroškov ....................................... 23 Slika 15: TQM pristop k odnosu med glavnimi kategorijami stroškov ................................. 24 Slika 16: Pristop pri zniževanju stroškov po ISO 10014 ....................................................... 25 Slika 17: Predstavitev stroškov kakovosti v okviru proizvodnih stroškov ............................ 26 Slika 18: Vrata izolirata s PU peno ........................................................................................ 30 Slika 19: Hladilni aparat HS 3966 ......................................................................................... 31 Slika 20: Termostatsko delovanje – poraba električne energije na vzorcu aparata HS 3966 . 32 Slika 21: Primerjava toplotno izolacijskih materialov ........................................................... 33 Slika 22: Vrata z nalepljenim vakuumskim panelom ............................................................. 35 Slika 23: Stroj z robotsko celico za nanos talilnega lepila ..................................................... 36 Slika 24: Termostatsko delovanje – poraba električne energije na vzorcu aparata HS 3966 po uvedbi nove tehnologije ......................................................................................................... 37 Slika 25: PDCA cikel v procesu izboljševanja kakovosti proizvoda ..................................... 40 Slika 26: Razlika v porabi električne energije ....................................................................... 41 KAZALO TABEL Tabela 1: Stroški materiala in delavca za preizkus pred uvedbo v proizvodni proces ........... 38 Tabela 2: Mesečni strošek preventivnega preizkušanja materialov v serijski proizvodnji .... 38 Tabela 3: Primerjava kakovosti aparata HS 3966 pred in po uvedbi vakuumskega panela ... 41

KRATICE IN AKRONIMI HZA: hladilno-zamrzovalni aparati PU pena: poliuretanska pena ZSP: zaključni statistični pregled VP: vakuumski panel

izboljŠevanje kakovosti izdelka z uvajanjem ...• nakup družbe gorenje surovina, maribor in...

Documents