Kmetijski inštitut Slovenije, 2019 Stran 1

���������������������������������������������������������������-������

IZROČEK�9:�PROTOKOL�GOJENJA�STR�N�NA�PROSTEM�� Ljubljana, 2.10.2019

Primož Žigon, Eva Praprotnik, Špela Modic, Jaka Razinger

Raziskava je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta V4-1602: Uporaba metod z

nizkim tveganjem za varstvo zelenjadnic. Za finančno podporo se zahvaljujemo ARRS in MKGP.

Priprava betonskih korit za gojenje strun na prostem

Betonska korita dimenzij 1x1x1 m vkopljemo 0,8 m v globino tal. Napolnimo jih s 140 L

komercialnega rastnega substrata. Pričnemo pomladi, lahko pa tudi že jeseni v korita

posejemo semena cvetočih rastlin (npr. detelja, ajda, facelija…), saj se odrasli hrošči

prehranjujejo z nadzemnim rastlinskim materialom (nektar, cvetni prah, listi…), prav tako pa

rastline hroščem omogočajo enostavnejše odlaganje jajčec v zemljo. Seme pokrijemo z

dodatnimi 35 L komercialnega rastnega substrata in zalijemo z vodo. Čez betonska korita

namestimo protiinsektno mrežo, ki ima dovolj majhne odprtine, da prepreči izlet hroščev.

Mrežo na rob betonskega korita pričvrstimo z lesenim okvirjem dimenzij 1x1 m in dodatno

obtežimo z vrečami napolnjenimi s peskom (Slika 1).

Slika 1: Priprava betonskih korit z mrežniki.

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019 Stran 2

Ulov hroščev pokalic vrste Agriotes lineatus (poljska pokalica) in Agriotes

sputator (solatna pokalica)

Z lovljenjem odraslih hroščev pokalic (Elateridae) pričnemo spomladi v drugi polovici aprila.

Vrsta A. lineatus je prisotna do konca junija, medtem ko ima A. sputator daljše obdobje

rojenja, in sicer do sredine avgusta, z vrhom pojavljanja v juliju (Gomboc in Milevoj 2000,

Milevoj in sod. 2005). V tem obdobju nastavimo pasti za lovljenje pokalic. Največjo

populacijo hroščev lahko pričakujemo na z rastlinami poraščenih zemljiščih, kot so travniki in

pašniki (Barsics in sod. 2013, Gomboc in Milevoj 2000). Pasti za lovljenje pokalic

nastavljamo na travnike ali na robe njiv, ki za hrošče predstavljajo pomemben življenjski

prostor, kjer odlagajo jajčeca v bližnje posevke (Blackshaw in Vernon 2006). Postavitev pasti

poteka tako, da na tla razgrnemo plastično (PVC) ponjavo bele barve, velikosti 2,25 m2 (1,5 x

1,5 m). Na vrh ponjave položimo 5-10 cm debelo plast sveže pokošene trave. Travo na

ponjavi dvakrat tedensko natančno pregledamo in poberemo odrasle pokalice. Večina pokalic

se zadržuje med ponjavo in travo, predvsem v jutranjem času. Travo na ponjavi po potrebi

zamenjamo, predvsem če je ta suha ali pričenja gniti. Ulovi hroščev so največji v obdobju

toplega in vlažnega vremena (Kölliker in sod. 2009).

Druga metoda, ki jo lahko uporabimo za lov odraslih hroščev, je uporaba lijakastih talnih

pasti (Yf click beetle trap (=YATLORf;

http://www.csalomontraps.com/6trapdesigns/osszerakasipdfek/yatlorfosszerak07.pdf), pri

katerih spodnji del pasti zakopljemo v zemljo. Odrasli osebki padejo v past in zaradi lijakaste

oblike pasti ne morejo pobegniti (Slika 2).

Slika 2: Postavitev pasti za ulov hroščev pokalic (Elateridae). Levo: Belo PVC ponjavo prekrijemo s

plastjo sveže pokošene trave. Travo dvakrat tedensko razgrnemo in s ponjave poberemo hrošče. Desno:

Lijakasta talna past, katere spodnji del je zakopan v zemljo. Zbirno posodo, v katero se ujamejo hrošči,

redno praznimo.

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019 Stran 3

Številčnost ulova pokalic lahko povečamo z uporabo feromonov, ki jih namestimo v lijakaste

pasti oziroma med plasti pokošene trave na ponjavi. Pri tem je potrebno upoštevati, da

feromoni privabljajo v glavnem samce pokalic, prav tako pa se razdalja, do katere feromon

privablja hrošče, razlikuje med vrstami. Razdalja, do katere so feromoni učinkoviti je

ocenjena na 5-20 m (Sufyan in sod. 2011). Žive ulovljene hrošče shranimo v plastične

posodice in v laboratoriju ločimo po vrstah, in nato prenesemo v betonska korita.

Gojenje hroščev pokalic

Hrošče gojimo v zamreženih betonskih koritih, in sicer ločeno po vrstah. V posameznem

koritu gojimo od 150 do 200 hroščev ene vrste. V korita po potrebi dodamo dodatno hrano za

pokalice, ki jo pripravimo iz mešanice kvasa in medu v razmerju 1:9. Betonska korita so

izpostavljena spremenljivim okoljskim razmeram, zato redno spremljamo stanje mrežnikov in

skrbimo za zadostne količine hrane za hrošče.

Gojenje ličink – strun

Samice pokalic po parjenju odlagajo jajčeca v zemljo, približno 2-3 cm v globino (Sufyan

2014). Ko ne opazimo več živih hroščev lahko mrežnike odstranimo. Nadzemne dele

posušenih rastlin porežemo in odstranimo ter dosejemo mešanico žit ali trave. Ličinke lahko

hranimo tudi s prerezanimi gomolji krompirja ali korenja, ki jih zakopljemo v tla (Slika 3).

Redno skrbimo za odstranjevanje odmrlih rastlin in spremljamo stanje posevka, da imajo

ličinke na voljo zadostne količine hrane.

Slika 3: Odmrle rastline odstranimo in dosejemo žita ali travo. Ko ne opazimo več živih hroščev lahko

mrežnike odstranimo in po potrebi ličinke hranimo s prerezanimi gomolji krompirja ali korenja.

Kmetijski inštitut Slovenije, 2019 Stran 4

Ocena uspešnosti gojenja strun

Eno leto po začetku gojenja ocenimo število strun v posameznem koritu. Posajene rastline

previdno odstranimo ter izkopljemo substrat do globine 50 cm. Substrat prenesemo v zaprt

prostor in ga raztresemo na ponjavo. Substrat razporedimo v tanko plast, da se ličinke lažje

opazijo. Razgrnjen substrat ročno natančno pregledamo in preštejmo število ličink. (Slika 4).

Slika 4: Ocenjevanje številčnosti strun v izkopanem substratu.

Viri in literatura

Barsics F., Haubruge E., Verheggen F.J. 2013. Wireworms' Management: An Overview of the Existing Methods, with Particular Regards to Agriotes spp. (Coleoptera: Elateridae). Insects 4: 117-152. doi:10.3390/insects4010117

Blackshaw R.P., Vernon R.S. 2006. Spatiotemporal stability of two beetle populations in non-farmed habitats in an agricultural landscape. Journal of Applied Ecology 43: 680–689.

Gomboc S., Milevoj L. 2000. Nove tehnologije spremljanja pojava pokalic in stru (Coleoptera: Elateridae) v kmetijskih posevkih. Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin: 327-336.

Kölliker U., Jossi W., Kuske S. 2009. Optimised protocol for wireworm rearing. Insect Pathogens and Insect Parasitic Nematodes IOBC/wprs Bulletin 45: 457-460.

Milevoj L., Gomboc S., Bobnar A., Mikuš T., Gril T. 2005. Učinkovitost različnega števila feromonskih vab na nalet poljske pokalice (Agriotes lineatus L.). Acta agriculturae Slovenica 85: 375-384.

Sufyan M., Neuhoff D., Furlan L. 2011. Assessment of the range of attraction of pheromone traps to Agriotes lineatus and Agriotes obscurus. Agricultural and Forest Entomology 13: 313–319. DOI: 10.1111/j.1461-9563.2011.00529.x

Sufyan M., Neuhoff D., Furlan L. 2014. Larval development of Agriotes obscurus under laboratory and semi-natural conditions. Bulletin of Insectology 67 (2): 227-235.