Kranjska GoraBovecDovje – MojstranaRadovljica – BledBohinjKamni{ka BistricaJezerskoLogarska dolinaTr`i~Me`i{ka dolinaPreddvorPot Karla in @ige Zoisa

PLANINSKI ZEMLJEVIDI

PLANINSKI VODNIKI

VODNIKI IN DNEVNIKIPO VEZNIH POTEH

PLEZALNI VODNIKI

VODNIKI V TUJIH JEZIKIHIN VE^JEZI^NE IZDAJE

VZGOJNA LITERATURA

DRUGE EDICIJE

Kamni{kaBistrica

planinsko-izletni{kivodnik

planinsko-izletni{kivodnik

PLANINSKO-IZLETNIŠKIVODNIK

PLANINSKO-IZLETNIŠKIVODNIK

PUBLIKACIJE PLANINSKE ZALO@BEPUBLIKACIJE PLANINSKE ZALO@BE

11 EUR

Kamni{kaKamni{kaBistricaBistrica

Kamni{kaBistrica

V tej knji`ici je predstavljenih19 opisov poti razli~nih

zahtevnosti: dostop v osr~eKamni{kih planin (Ko`eljeva pot,po Kamni{ki Bistrici, slap Orglice,

Sv. Primo`), obiski »zelenegapredgorja« (Krvavec, Velika

planina, Kamni{ko in Kokrskosedlo, Koro{ica, Greben, Konj,Vodoto~no jezero) in vzponi nasive o~ake (Grintovec, Skuta,Brana, Planjava in Ojstrica).

»Prelepa Bistri{ka dolina,zelena trata za vodo,

neba poletnega modrinain bele stene nad meno…«

(Janez Gregorin, Štamfovska)

KAZALOKAZALO

Predgovor 5Prakti~ni napotki 7Seznam planinskih ko~ 7Poti 9Oprema 12Gorska re{evalna slu`ba in vodniki 14Zemljevidi 15

Dolinski sprehodi1. KOŽELJEVA POT (601 m) 162. PO KAMNIŠKI BISTRICI ─ na Lepi kamen (888 m) 223. SLAP ORGLICE (ORLIŠ^E, ORLI^JE – 782 m) 334. SV. PRIMOŽ (826 m, 916 m) 38

Sredogorski izleti5. KRVAVEC (1853 m) 436. KALŠKI GREBEN (2224 m) 567. KOKRSKO SEDLO (1793 m) 658. KAMNIŠKO SEDLO (1876 m) 719. KOROŠICA (1808 m) 81

10. VODOTO^NO JEZERO (1805 m) 8711. VELIKA PLANINA (1668 m) 9112. KONJ (1803 m) 104

Visokogorske ture13. GRINTOVEC (2558 m) 11114. SKUTA (2532 m), DOLGI HRBET (2374 m) 12215. BRANA (2253 m) 13616. PLANJAVA (2392 m) 14117. OJSTRICA (2350 m) 147

Pisni viri 159

4 5

PREDGOVORPREDGOVORZa osrednji del Kamni{kih Alp lahko re~emo, da je nekak{na

trdnjava pravokotne oblike. Vogalni stolpi so Krvavec, Grintovec,Ojstrica in Velika planina.

Prva stra`arja Kamni{kih Alp – Kamni{ke Bistrice – sta Kam-ni{ki vrh na zahodu in Ravni hrib na vzhodu. Zanimiva je sime-tri~nost: Krvavec – Velika planina, Zvoh – Je` – Kal{ki greben inKonj – Ve`ica – Lu~ki Dedec, Kokrsko sedlo – Koro{ica, Grintovec– Skuta – Brana in Ojstrica – Baba – Planjava ter na sredi Kamni{kosedlo. Razgledi se`ejo zelo dale~, ker ve~ sto kilometrov protivzhodu in jugu ni tako visokih hribov. So si pa z vseh vrhov zelopodobni, ker je celotni masiv razmeroma majhen – kvadrat sstranico pribli`no 10 km. Vi{ine posameznih vrhov so vzete iznajnovej{ega zemljevida GRINTOVCI 2005 PZS.

Dolgo je trajal »prepir«, katero naj bi bilo pravilno ime za KSA– Kamni{ke in Savinjske Alpe. Re`ek in Frischauf dosledno upo-rabljata samo »Savinjske Alpe«, drugi avtorji Kamni{ko-Savinjske,redkej{i pa Kamni{ke in Savinjske. Eden glavnih ugovorov protiuporabi veznika »in« je bilo to, da bi ob takem poimenovanjumorali vedeti za mejo med prvimi in drugimi. Kamnik je imel odnekdaj v lasti skoraj ves planinski svet na severu. Meja te posestije potekala po grebenih, od Kamni{kega vrha ~ez Krvavec in Velikigreben na Grintovec, ~ez Skuto, Brano in Planjavo do Ojstrice ter~ez Lu~kega Dedca na Konja in po robovih Velike planine na Ravnihrib. Torej so bile to res kamni{ke planine (Alpe), ne samo pogeografski pripadnosti, ampak tudi v pogledu lastnine. Meja jebila to~no dolo~ena `e leta 1499! Razumljivo je, da so temuosrednjemu delu nato v 19. oz. 20. stoletju geografsko pripisali{e zahodnega – do @irovnice. In razumljivo je tudi, da Štajerciniso »hoteli dati svojega« dela in je zato »njihov« del poimenovan»Savinjske Alpe«. Sicer pa je v svetu {e veliko hribov, ki nosijopo dve imeni ali celo ve~ (Sagarmata, ^omolungma, MountEverest …)

Pri tem je zanimivo tudi to, da je bilo eno prvih zapisanihimen za te hribe (Belsazar Hacqeut, 18. stol.) »Ta kamelskeplanine« torej Kamni{ke planine; pri tem je ime obsegalo vse,tudi najvi{je vrhove, ne samo pa{ne planine. Ob vzno`juKamni{kih planin vsi »domorodci« vedno pravijo, da gredo vplanine ali v hribe in nikoli v gore. V podzavesti teh ljudi je {evedno poimenovanje gora kot gozda v bregu, na vi{ini, ne kake(visoke) vzpetine. Da je tako, dokazuje veliko ledinskih imen.

6

PRAKTI^NI NAPOTKIPRAKTI^NI NAPOTKI

Dostop

Do Kamnika lahko iz Ljubljane med tednom pridemo z vlakom– ta ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vozi – in avtobusom. DoStahovice vozi redni avtobus ve~krat na dan, do spodnje postaje`i~nice na Veliko planino in do Doma v Kamni{ki Bistrici pa obdelovnih dnevih trikrat na dan, ob sobotah in prostih dnevih pa dva-krat. Do Doma v Kamni{ki Bistrici vodi asfaltirana cesta, po dolini Ko-ro{ice in do spodnje postaje `i~nice na Kokrsko oz. Kamni{ko sedloter na Jermanco pa gozdne ceste. Prav tako se je mo`no pripeljati zavtomobilom na Kri{ko planino pod Krvavcem, na Kisovec, za U{ivecin v Ma~kin kot (na Srednji pot) pod Veliko planino.

Seznam planinskih ko~

Dom`alski dom na Mali planini, 1534 m (tel. 051 340 730),odprt stalno. Dostopi: s Stahovice (3 ure), od Jur~ka (2 uri in pol),od zgornje postaje sede`nice (pol ure).

^rnu{ki dom na Mali planini, 1526 m (tel. 051 621 742 ),odprt ob sobotah in nedeljah, od junija do oktobra stalno.Dostopi: s Stahovice (3 ure), od Jur~ka (2 uri in pol), od zgornjepostaje sede`nice (pol ure).

Kocbekov dom na Koro{ici, 1808 m (tel. PD Celje: 051 338358), odprt v poletni sezoni. Dostopi: iz Kamni{ke Bistrice ~ezPresedljaj (4 ure in pol), iz Lu~ke Bele ~ez Stare Stale (2 uri inpol), iz Lu~ (po cesti do Ravnega polja 14 km, nato {e 2 uri), odRogovilca skozi Robanov kot (4 ure in pol), iz Logarske doline~ez Klemen~o jamo in Škarje (4 ure in pol).

Ko~a na Kamni{kem sedlu, 1864 m (tel. PD Kamnik: 018391 345, tel. 051 611 367), odprta v poletni sezoni, pozimi oblepih koncih tedna. Dostopa: iz Kamni{ke Bistrice (3 ure in pol),iz Logarske doline od slapa Rinka (2 uri in pol).

7Odcep za Podvolovljek

9

Cojzova ko~a na Kokrskem sedlu, 1793 m (tel. PD Kamnik:01 8391 345, tel. 051 635 549), odprta v poletni sezoni. Dostopa:iz Kamni{ke Bistrice (3 ure in pol), od Suhadolnika (2 uri in pol).

Planinski dom na Gospincu, 1491 m (tel. PD Kranj: 04 2367850, tel. 04 2012 922), odprt med smu~arsko in poletno sezono.Dostopi: z gondolsko `i~nico iz doline Reke, z avtom po cesti izCerkelj, od spodnje postaje gondolske `i~nice ~ez Davovec (2 uriin pol), s Stahovice po dolini Bistri~ice, mimo Ambro`a in planineJezerca (3 ure in pol), od spodnje postaje nihalke na Veliko planinopo dolini Koro{ice in ~ez Kri{ko planino (3 ure in pol).

Dom v Kamni{ki Bistrici, 600 m (tel. 01 8325 544), stalnoodprt. Dostopa: po asfaltirani cesti iz Kamnika (13 km), poKo`eljevi poti iz Kamnika (3 ure in pol).

Okrep~amo pa se lahko ne le v ko~ah, ki so v oskrbi planinskihdru{tev, ampak tudi v Jar{kem domu na Mali planini (1520 m),v gosti{~u »Zeleni rob« na Traticah (1612 m), v gosti{~u »PriJurju« (596 m) v Kamni{ki Bistrici, v Domu na Krvavcu (1684 m)in drugje.

Poti

Ve~ina opisanih tur poteka po ozna~enih poteh, nekaj pa tudipo neozna~enih poteh in brezpotju. Vendar so vse poti, razentiste do Sv. Primo`a, planinske – to pomeni, da niso povsod ~istogladke, ampak so na njih tudi kamenje, korenine in podobno.

Planinske poti:

Planinske poti so po te`avnosti razvr{~ene na tri kategorije:

- lahke poti – to so tiste, na katerih si pri hoji ni trebapomagati z rokami. Kadar pre~ijo strmo pobo~je, so dovolj {iroke,da omogo~ajo varnej{o hojo tudi manj izurjenim planincem. Odnjih zahtevajo le pazljivost in kondicijo. Vendar moramo tudi natakih poteh na kaj popaziti, na primer na kamenje, korenine,kak{en del je mogo~e o`ji, ponekod je treba narediti ve~ji korak,tu in tam se je treba malo prijeti, na kak{nem kraju je tudi ograjaza la`ji prehod in podobno;

- zahtevne poti – te vodijo ~ez te`e prehodna mesta, nakaterih si zaradi varnosti in ravnote`ja pomagamo z rokami.Morebitne varovalne naprave so namenjene planin~evi varnostiin za premagovanje te`av na teh krajih niso nujno potrebne. Tudite poti si po te`avnosti oz. zahtevnosti niso povsem enake, ~epravimajo enako oznako; nekatere so malo te`je, druge la`je. Nanekaterih ka`ipotih so ozna~ene s trikotnikom;

- zelo zahtevne poti – te vodijo ~ez mesta, na katerih je tudiza napredovanje nujno potrebna uporaba rok. Varovalne napraveomogo~ajo prehod krajev, na katerih bi bili potrebni plezanje invarovanje z vrvjo. Po navadi moramo imeti tudi dodatno opremo(samovarovalni sestav, v~asih tudi cepin, dereze). Za uporabniketakih poti je zelo priporo~ljivo, da niso vrtoglavi in da so izurjeni,du{evno in telesno dobro pripravljeni. Vendar si tudi te poti pote`avnosti oz. zahtevnosti niso povsem enake, ~eprav imajoenako oznako: nekatere so malo te`je, druge la`je, nekatere imajove~ zelo zahtevnih mest, druge manj. Na smerokazih so ozna~enes klicajem v trikotniku.

(Zadnji metri pred ko~o na Kamni{kem sedlu

korakov na minuto pri vzponu v kopnih in suhih razmerah in prizmerni temperaturi, zaokro`eno na ~etrt ure navzgor, ter stempom kakih 66–73 korakov pri hoji navzdol. Kjer je naveden~as za hojo na posameznih delih poti, ga moramo jemati z nekajrezerve, +/– 20 %. Navedeni ~asi pomenijo samo ~as hoje. Torejje ~as, potreben za izvedbo ture, lahko precej dalj{i in je odvisenod vsakega posameznika, njegove kondicije, postankov, po~itkovin podobnega. V drugih vodnikih in na ka`ipotih napisani ~asi selahko razlikujejo od ~asov v tem vodniku.

Zahtevnost ture:

V tem vodniku so opisane ture teh te`avnosti: lahkapohodni{ka oz. izletni{ka, lahka sredogorska, zahtevnasredogorska, zelo zahtevna sredogorska, zahtevna visokogorskain zelo zahtevna visokogorska tura.

Lahka pohodni{ka tura poteka po poteh, na katerih uporabarok ni potrebna niti za ravnote`je, {e manj pa za napredovanje.Taka pot je precej gladka, na njej ni veliko korenin in kamenja,ki bi motilo korak.

Lahka sredogorska tura poteka delno ali vsa malo nadgozdno mejo. Na njej ni potrebna uporaba rok za ravnote`je, {emanj pa za napredovanje.

Zahtevna sredogorska tura poteka delno ali vsa malo nadgozdno mejo. Je taka, da na ve~ krajih zahteva uporabo rok,predvsem za ravnote`je. Za ve~jo varnost je priporo~ljiva ~elada,na nekaterih mestih pa bi bila za`elena tudi uporaba drugih delovsamovarovalnega sestava.

Zelo zahtevna sredogorska tura poteka delno ali vsa malonad gozdno mejo. Pot je taka, da je potrebno tudi plezanje. Zave~jo varnost je zelo priporo~ljiv samovarovalni sestav.

Zahtevna visokogorska tura poteka po ve~ini precej nadgozdno mejo, pot pa je taka, da na ve~ krajih zahteva uporabo

11

Preostale poti

Gozdne ceste, traktorske vlake, vlake, kolovozi. Gozdneceste so po navadi vzdr`evane in prevozne tudi z obi~ajnimivozili. Traktorske vlake in vlake so za~asne narave. Lahko so zelostrme in kotanjaste, prevozne samo s traktorji. Po uporabi zaspravilo lesa jih ne vzdr`ujejo ve~, zato se zarastejo ali propadejo.Stanje poti, gozdnih cest, vlak in kolovozov velja za leto 2007.

Oznake

Na obmo~ju, ki ga obravnava ta vodnik, je uporabljenih ve~vrst oznak.

Planinske poti so ozna~ene s Knafel~evo (planinsko)markacijo. To je bela pika s premerom 4–5 cm, ki jo obdaja rde~krog s premerom 8–10 cm. Na kri`potjih so navadno postavljenirde~i ka`ipoti z belimi napisi. Ponekod ozna~ujejo pot tudi rde~e~rte, vendar moramo biti zelo pazljivi, da jih ne zamenjamo zaoznake za meje gozdnih parcel. ^e je zraven markacije napisana{tevilka 1, je to oznaka za Slovensko obhodno planinsko pot –transverzalo. Ponekod so narisane tudi pu{~ice in/ali napisi nadeblih ali skalah. Zimske markacije so kovinski drogovi s pu{~i-cami, usmerjenimi k naslednjemu drogu.

Poleg teh oznak obstajajo tudi lesene table z modrimi napisiin {tevilkami, ki ozna~ujejo nekaj planinskih poti in kolesarskihspustov. Z rde~o peterokrako zvezdo je ozna~en dostop do kraja,na katerem je stala partizanska bolni{nica. Bela pika z rumenimrobom ozna~uje nekatere poti na obmo~ju Krvavca. Na obmo~juOkre{lja so {e obmejne markacije – Knafel~eve markacije,obrobljene z zelenim krogom. S temi so ozna~ene poti, po katerihje bilo mo`no prestopiti dr`avno mejo. Zdaj ni skoraj nobenihomejitev gibanja po ozna~enih poteh.

^as hoje

Navedeni ~asi so predvsem orientacijski in prilagojeniplanincem z zmerno kondicijo in tempom pribli`no 50–55

10

bomo potrebovali, ~e pa se vreme poslab{a – to se v planinah,{e posebno v visokogorju, lahko hitro zgodi – pa ta opremapomeni dodatno varnost in v~asih celo mo`nost pre`ivetja.

Kjer je priporo~ljiva {e kak{na druga oprema, je posebejnavedeno.

13

rok, predvsem za ravnote`je. Za ve~jo varnost je priporo~ljiva~elada, ponekod pa tudi uporaba drugih delov samovarovalnegasestava.

Zelo zahtevna visokogorska tura poteka po ve~ini precejnad gozdno mejo in na njej je potrebno tudi plezanje. Za ve~jovarnost je zelo priporo~ljiv samovarovalni sestav.

PRIPORO^ILO: Hodimo po poti, ne delajmo bli`njic, nesekajmo ovinkov, posebno ne navzdol! Tako se poti zara{~ajo,bli`njice pa se spreminjajo v hudourni{ke jarke. Pri strmihbli`njicah po{kodujemo najprej ru{o, ki varuje zemljo. Ko te nive~, voda odna{a prst, pesek in nato tudi kamenje in tako kopljevedno globlje korito. To je neodgovorno vedenje in uni~evanjenarave. ^e je steza dovolj polo`na, voda nima tako velikerazdiralne mo~i.

Oprema

V opisih so uporabljene tri oznake: dolinska, sredogorska invisokogorska. Priporo~ljiva je oprema, ki ob ustrezni uporabiomogo~a varnej{o turo.

Dolinska oprema: mo~nej{i ~evlji ali {portni copati znedrse~im podplatom.

Sredogorska oprema: planinski ~evlji, ki segajo ~ez gle`enjin imajo torzijsko tog podplat z narebreno gumo; obleka za toploin hladno vreme.

Visokogorska oprema: mo~nej{i planinski ~evlji, ki segajo~ez gle`enj in imajo torzijsko tog podplat z narebreno gumo;obleka za toplo in hladno vreme.

UIAA priporo~a, da ima vsak planinec poleg rezervnegaperila, vetrovke, puloverja oz. flisa in pokrivala vedno vnahrbtniku tudi {al, rokavice, astronavtsko folijo, prvo pomo~,svetilko z rezervno `arnico in vlo`kom, v`igalice, sve~o, za{~itnao~ala in za{~itno kremo. V lepem vremenu ve~ine te opreme ne

12

Na Mlinarskem sedlu – za~etek poti proti Grintovcu

Zemljevidi

Za osnovo je uporabljen zemljevid GRINTOVCI, 1 : 25 000,ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije leta 2005 z eviden~no{t. 266. Prikaz antropogenega dela ima sicer velikopomanjkljivosti, prikaz naravnega dela pa je bolj{i od prej{njih.

15

Gorska re{evalna slu`ba in vodniki

^e smo v stiski in si ne znamo ali ne moremo sami pomagati,pokli~emo na pomo~ gorsko re{evalno slu`bo. ^e imamo mobilnitelefon, pokli~emo {t. 112. ^e signala ni, se za nekaj metrov pre-maknemo in poskusimo znova. ^e {e vedno ne dobimo zveze,pokli~emo na pomo~ (6 znakov – klicev na minuto, enominutnipresledek, potem pokli~emo znova). Na opisanem obmo~judelujejo dru{tva gorske re{evalne slu`be Celje (vzhodno odgrebena Ojstrica–Konj–vzhodni rob Velike planine), Jezersko(severno od grebena Koro{ka Rinka–Ko~na), Kamnik (osrednjeobmo~je) in Kranj (zahodno od grebena Grintovec–Krva-vec–Pokov{e).

Gorski vodnikiGorski vodnikiJanez A@MAN – janez_azman@yahoo.com,Pre{ernova 51, 1230 Dom`ale, 041 826 371

Metod HUMAR,Orehova 3, Šmarca, 1241 Kamnik, 031 359 246

Damjan KO^AR – damijankocar@yahoo.com,Cankarjeva 17, 1240 Kamnik, 041 556 100

Marjan KREGAR – kregar.marjan@siol.net,Kettejeva 15, 1240 Kamnik, 031 326 896

Klemen MALI – kosutnik@gmail.com,Cankarjeva 15, 4260 Bled, 041 586 397

Radivoj NADVEŠNIK – nadvesnik@siol.net,Zg. Stranje 15, 1242 Stahovica, 041 774 889

Bojan POLLAK – bojan.pollak@siol.net,Trg svobode 5, 1240 Kamnik, 041 777 187

Marko PREZELJ – mark@amebis.si,Kajuhova pot 10, 1241 Kamnik. 041 378 137

Tone ŠKARJA – tone.skarja@siol.netKolodvorska 24, 1234 Menge{, 041 777 181

14

Ob lepih dnevih na vrhovih nikoli nismo sami- kavka na vrhu Ojstrice)

Vrh Skute je precej prostoren, toda precej razbit od strel, kirade treskajo vanjo in so tam `e ubile nekaj ljudi. Zato je neobi{~ite v nevihtnem vremenu – ~e s bli`a nevihta, se ~im prejumaknite v krnico med Skuto in Štruco, v kateri je razmeromavarno. Razgled je ob jasnih dnevih fantasti~en, vendar podobentistemu z Grintovca.

Vzpon z nobene strani ni lahek. ^e gremo z Jezerskega,moramo splezati na Mlinarsko sedlo, nato pod Dolgim hrbtom inzatem ~ez zahodno steno Štruce. ^e gremo nanjo iz Logarskedoline, nas ~akata zelo zahtevni Turski `leb in vzhodna stena, sKamni{kega sedla pa zahteven spust v Bo{tjanco in nato vzpon

1414 SKUTA (2532 m)SKUTA (2532 m)

Zelo zahtevna visokogorska tura – pre~enjeZelo zahtevna visokogorska tura – pre~enje

Vi{inska razlika: vseh dvigov ve~ kot 900 mOprema: visokogorska, samovarovalni sestav^as hoje: 4 ure do 5 ur gor, 3 ure in pol do 4 ure dolIzhodi{~e: Kokrsko sedlo

Skuta je osrednji vrh Kamni{kih Alp, prava lepotica, ~epravje po vi{ini {ele na tretjem mestu. Njeno ime ni slovenskegaizvora, ~eprav spominja na mle~ni izdelek – skuto (saj je tudiskuta pri{la k nam iz Furlanije, pri nas so ji doma~ini rekli in ji {evedno pravijo kisli sir),ampak je verjetno starej{e,{e iz keltskih ~asov. Drugipa pravijo, da je dobila toime zato, ker je »priskutna«– z nobene strani namre~ni lahko dostopna. Na vsehstraneh so prepadi s strmi-mi, za alpiniste zanimivimistenami. Naj bo tako alidruga~e, na alpinisti~nihkrstih {e vedno spra{ujejo:»Zakaj v Kamni{kih nikolinisi la~en?« »Zato, ker na-ma`em skuto na {truco!«Štruca je namre~ Skutinazahodna soseda, ki je ver-jetno dobila to ime zaradisvoje trebu{aste oblike –videti je, kot da bi bila nanjen vrh poveznjena veli-kanska {truca.

122

Dolgi hrbet, Štruca, Skuta in Kranjska rinka

vr{i~kov in vrhov. Razteza se od vzhoda proti zahodu in na obehstraneh so prepadi s strmimi stenami. Te se spu{~ajo proti jugu,na planoto Velikih podov, nekaj ve~ kot sto vi{inskih metrovgloboko, medtem ko na sever, v Ravensko Ko~no, padajo ve~ kot900 m.

VZPON

Ta tura ni za vrtoglave, saj je ponekod mo~no izpostavljena.Drugod pa vodi pod stenami, zato je mo`nost, da kaj prileti zvi{ine, precej{nja. Med potjo ni nikjer vode, zato je moramodovolj vzeti s seboj. V zgodnjem poletju je sicer mo`no tu in tam{e dobiti sneg, pozneje pa ni ve~.

Do bivaka Pavleta Kemperleta pod Grintovcem vodi pot, kije opisana `e v pristopu na Grintovec. Od bivaka se spustimo na

125

na Tursko goro, potem pa {e vzhodna stena. Naravnost izKamni{ke Bistrice vodi lovska steza, ki tudi ni ~isto enostavna,nato pa sledita dolgo meli{~e in vzhodna stena. S Kokrskega sedlaje tako {e najla`ja pot. Zahtevna sta samo pre~enje Jurjevca inpa vzpon ~ez zahodno steno Štruce.

V to skupino sodita tudi Štruca in Dolgi hrbet. Štruca jeenkratna oblika v tem predelu Alp. S severne strani ni prav ni~posebnega in se nekako stiska med stene Dolgega hrbta in Skute,tako da je skoraj ne vidimo. Zato pa je s svojo monolitno pojavozelo opazna z juga. @e iz Kamni{ke Bistrice vidimo njenozavaljeno obliko – »trebuh« – ki visi nad gladkimi platmi nazahodno stran. Sam vrh pa je drug »monolit« podolgovate inzaobljene oblike; ko ga gledamo s Skute, resni~no spominja na{truco.

Povsem druga zgodba je Dolgi hrbet. @e ime samo pove, daje ta hrib podolgovate oblike in nima izrazitega vrha, ampak niz

124

Ju`na stena Skute z Velikih podovDolgi hrbet s Štruce

Skuta s Kamni{kega sedla

~as, pa tudi samovarovalni sestav bo pri{el kar prav. Na desnonavzgor na greben~ek (zahtevna mesta nam pomagajopremagovati `i~na vrv in klini). Nato navzdol v grapo in {e nekajmetrov po njej. V zgodnjem poletju je tam {e sneg. Na drugistrani nam `i~na vrv pomaga ~ez gladka mesta navzgor do roba.Malo navzdol, na majhno travnato izravnavo pod previsom, nakateri so imeli gamsi po~ivali{~e, a jim ga je »ukradla« steza. Smona stiku gladke plati spodaj in previsne stene zgoraj. Spustimose {e za nekaj metrov in po notranjem robu brezna, v kateremje po navadi {e do poznega poletja sneg, pridemo na drugo stran.

129

nekak{no sedlo, na katerem je kri`i{~e poti. Vendar ne gremo nalevo, kamor nas usmerja pu{~ica in napis, ampak na desno, protiTurskemu `lebu.

Po stezici gremo na desno, malo navzgor okoli travnategaroba in ~ez travnat `leb, ki je spodaj gru{~nat, potem pa gor pod{krapljastimi platmi. Stezica se kmalu izgubi v platastem in{krapljastem svetu, ki ga prepredajo jarki, manj{a brezna inkotli~i. Zato je nujno, da dosledno sledimo markacijam, sicer se,{e posebno v megli, lahko izgubimo. @al se je `e ve~krat zgodilo,da so planinci v tem svetu zaradi nepazljivosti za{li in zatavalinad prepadni svet Velikega in Malega hudega grabna. Nekaj takihtavanj se je kon~alo tragi~no. ^e smo dovolj zgodnji, ne preve~glasni in ~e piha veter v pravo smer, bomo morda opazili tuditrop gamsov, ki bo takoj, ko nas bo zaslutil, hitro pobegnil.

Škrapljasti svet postane malo polo`nej{i, pojavljajo se manj{abrezna in razpoke. Sledimo markacijam, malo gor, malo dol, ~ez{kraplje, razpoke, plati, gru{~, ~ez pribli`no ~etrt ure pa pridemodo travnatega hrbta, na katerem se spet pojavi steza. Vodi malonavzgor, predvsem pa navzdol. Smo tik pod Štruco, ki se kotmogo~na oklepljena trdnjava dviga nad nami. Spustimo se vkotanjo, v kateri sneg v jami oz. breznu na levi pogosto do~akanaslednjo zimo. Hodimo po desni pod strmo steno in po ve~jihkamnih na desni strani manj{e podolgovate vrta~e pridemo nasedelce. Nad nami se poka`e ju`na stena Skute v vsej svojimogo~nosti. Steza je pregrajena s kamni, nas pa ka`ipot in napisna skali usmerita na levo navzgor, prav proti steni Skute. To stezoso na novo nadelali leta 2004, ker je leto prej velikanski podorpotrgal varovala na poti ~ez plo{~o v Slemenu, poleg tega pa setam {e vedno trga kamenje in je prehod nevaren.

Po nakazani stezi gremo navzgor po levem robu travnategarebra, med skale in gru{~. Steza je dobro ozna~ena, vendar {ene preve~ uhojena, in vodi prav do previsov pod Skuto. Gremodesno od strme gladke plati z ro`enci in nato strmo navzgor podprevisi. ^e si {e nismo nataknili na glavo ~elade, je zdaj skrajni

128

Greben Slemena

na meli{~e pod navpi~nimi stenami. Ob njihovem vzno`ju sevelikokrat zadr`ujejo tudi kozorogi, vendar se za nas ne zmenijokaj dosti, ~e le ne silimo k njim. Še malo gru{~nate, polo`ne stezein `e smo v manj{em `lebu.

Pre~imo `leb in se za~nemo delno plezaje dvigati porazbitem, kru{ljivem, oblastem robu. Nato gremo malo na desnoin ob pomo~i klinov ~ez {krapljaste plati na levo navzgor ter ~ezbolj razbit svet pridemo na manj{o izravnavo. Na desno navzgor,skoraj do `leba in nato po nekaj ovinkih na greben, da pokukamo~ezenj na Velike pode. Po grebenu, na katerem za ve~jo varnostskrbi `i~na vrv. Za robom po kru{ljivem `lebu, ki je vedno boljpokon~en, navzgor – v zadnjem delu ob pomo~i klinov. Nagreben, nekaj metrov po njem, naravnost navzgor in po desni,plezaje, tudi ob pomo~i klinov in `i~ne vrvi – nato na levo ~ezrazbit, rde~kast svet; samo toliko na greben, da pokukamo naVelike pode. Nato na desno ~ez strmo stopnjo ob pomo~i `i~nevrvi in na levo med rde~kastimi skalami v `leb. Po njem strmonavzgor, skoraj do roba, kak{nih 20 m po njem, nato na desno,skoraj do drugega grebena, in na levo na vrh. S Kokrskega sedlapribli`no 4 do 5 ur.

131

Tam zmanjka previsov, ostaja samo bolj ali manj pokon~na razbitastena. Po stezi naprej in rahlo navzdol pod zna~ilnim koni~astimrogljem do roba ter v manj{i, strm `leb. Po njem navzdol. Nadesni lahko vidimo rob odloma, visok nekaj metrov. Smo naza~etku Slemena – na desni je Sleme, levo zgoraj pa se za~enjagreben Stre`e. Odpre se nam pogled na Male pode – na Bivakpod Skuto in naravni most pred njim, Brano, Tursko goro. Kmalusmo pri ka`ipotu, ki usmerja nazaj proti Kokrskemu sedlu. ZVelikih podov smo pri{li na Male pode.

Sledimo ozna~eni stezi v krnico. Tam se steza malo izgubi inmoramo pazljivo slediti markacijam, ki nas pripeljejo na drugostran. Na desno navzgor, po gru{~natem pobo~ju, poraslem zborno ru{o, drni~i, na travnat hrbet in okoli njega. Nato nas potvodi skoraj vodoravno, malo navzdol, v travnato in gru{~natodolinico in gor na {ir{i travnat in skalnat hrbet. Gremo ~ezenj,malo proti levi, gor in dol in ~ez {krapljaste plati mimo kotli~evokoli roba. Po robu na levo navzgor in na desno ~ez naslednjo»dolinico«, po kraj{em travnatem greben~ku in ~ez naslednjiskalnati greben~ek v razbit svet. Naprej do naslednjega grebena(skoraj vodoravno). Malo navzdol, ~ez nekak{ne skalne razpokein po platastem svetu (dva klina) na desno navzgor, na rob in nalevo, do stika s potjo, ki pride z Okre{lja oz. s Kamni{kega sedla.Na skalah so napisi in pu{~ice, ki usmerjajo nazaj proti Kokrskemusedlu in navzgor proti Skuti in Rinkam.

Gremo na levo in ~ez minuto, dve smo na kri`i{~u. Na desnopo grebenu vodi steza na Rinke, mi pa gremo na levo; napis naskali nas usmeri naprej (polo`no). Sledi malo plezanja ~ez strmostopnjo, nato postane polo`neje; gremo na levo, na skalno rebro,s katerega se nam prika`e Skuta v vsej svoji veli~ini, pa tudi smer,po kateri bomo {li gor, lahko vidimo. Steza je polo`nej{a, vodi~ez skalno rebro in se skoraj vodoravno nadaljuje ~ez skalnatodstavek na meli{~e pod Kranjsko Rinko. Sledi prehod ~ez skalnatdel na naslednje meli{~e. ^e smo si morda prej sneli ~elado, jezdaj spet ~as, da si jo nadenemo, saj steza pripelje do gladkih,delno {krapljastih plati, ~ez katere nam pomagajo klini. Pridemo

130

Obraz Štruce

v sedlo med Skuto in Štruco. Levo pod nami je krnica med njima.Sledi kraj{i vzpon na manj{o ramo, steza je malo polo`nej{a. Naskali je napis »VODA«, ki pa ne pomeni `ive vode, ampak to, daje v kotli~u sneg, pa {e tega v poznem poletju ni ve~. Steza je spetmalo strmej{a in nekaj klinov nam pomaga ~ez te`je mesto nadprepadom na desni. Sledi skoraj vodoraven prehod na greben.

Ko smo `e tam, lahko gremo {e na vrh Štruce oz. kar na oba– vzhodnega in zahodnega. V megli ta obisk odsvetujem, kerpoteka po skalnem brezpotju, v katerem lahko hitro zaidemo.Preden steza zavije navzdol po grebenu, je po brezpotnemgrebenu na levi kak{nih 40 m na zahodni vrh (2457 m). S potije kak{no minuto. Na vzhodni vrh, ki je po podatkih iz TTN 10visok 2457,5 m, se z zahodnega vrha malo spustimo in natodvignemo; do tja je pribl`no 2 do 3 minute. Na ozna~eno stezose vrnemo po isti poti.

Seveda pa se lahko tisti, ki se mu zdi opisani vzpon predolgin prezahteven, odlo~i za najla`ji pristop. V tem primeru gre nakri`i{~u za bivakom Pavleta Kemperleta pod Grintovcem na levo,na naslednjem kri`i{~u na desno in nato ~ez steno Štruce na rob,dol na sedlo in naprej na vrh. V tem primeru je s Kokrskega sedla2 uri in pol do 3 ure.

SESTOP

Sestopati za~nemo po razmeroma polo`nem grebenu protijugozahodu, po stezi med kamenjem in gru{~em, levo odnekak{nega jarka. ^e smo tam v zgodnjem poletju, je ponekod {esneg. Ko se jarek na desni neha, pre~imo na desno navzdol, skorajna sam rob, tako da spet vidimo v Ravensko Ko~no. Spustimo se

Štruca in Skuta

vrvi in klinov plezamo navzdol. Vrnemo se na levo; plezanje, tudi~ez nekaj malo previsnih mest (`i~na vrv in klini), se nadaljuje {enekaj deset metrov. Ko priplezamo pod steno, {e ni konecprevidnosti, saj moramo priti {e ~ez nekaj nerodnih krajev, nakaterih moramo paziti predvsem na to, da se ne zapeljemo popesku in gru{~u na skalah. Še kak{nih pet do osem minut in `esmo na Mlinarskem sedlu.

Na skalah napisi usmerjajo v razli~ne smeri: na Skuto (po poti~ez Dolgi hrbet ali pa pod njim), ~ez sedlo na desno navzgor innato navzdol proti ^e{ki ko~i, po grebenu naprej na Grintovec,levo navzdol pa proti Cojzovi ko~i.

Gremo torej navzdol, najprej na levo in nato na desno pogru{~u, na razbit svet, proti ve~ji previsni skali z markacijo.Naslednjih 20 minut do pol ure hodimo po svetu, na kateremsteza ni ravno dobro vidna, zato moramo posebno dobro pazitina markacije, da ne zaidemo, temve~ pridemo do kri`i{~a, nakaterem se nam z leve priklju~i steza s Skute.

Nadaljujemo naravnost in po kratkem, strmem spustupridemo v majhno dolinico oz. na njen levi rob pod kratkimi,razbitimi stenicami. Naprej pod njimi proti jugu. Steza se malodvigne in se nato za~ne po~asi spu{~ati. Na robu planote kakih400 m dale~ `e vidimo bivak, mimo katerega smo {li pri vzponu.Na desni je pod nami globoka kotanja, nad njo pa se dvigujetaju`na stena Malega Grintovca na desni in vzhodna stena Grintovcana levi.

Po stezi, ki se spu{~a, pridemo do kri`i{~a in po kratkemvzponu smo pri bivaku. Nadaljujemo po poti, po kateri smo pri{li– do Kokrskega sedla je {e kako uro. Za sestop potrebujemoskupaj 3 ure do 3 ure in pol.

135

Naprej gremo po stezi, ki se polo`no spu{~a po razglednem,v desno prepadnem grebenu. Kmalu zavije na levo in ~ezpribli`no 50 do 60 m smo na kri`i{~u. Napisi na skalah nasusmerjajo nazaj proti Skuti, na levo navzdol proti Cojzovi ko~i inna desno navzgor na Dolgi hrbet.

S kri`i{~a gremo kakih 10 metrov navzgor, na levo okoli robain nato strmo navzdol v Škrbino; ~ez previsni del nam pomagajo`i~na vrv in klini. Sledi vzpon iz nje – po plitvem `lebu ob pomo~iredkih klinov splezamo na greben. Gremo po njem, prete`no polevi (ju`ni) strani. V naslednji {krbini se odpre pogled na ^e{koko~o in Jezersko. Po levi nekaj metrov navzdol, nato strmonavzgor; okoli ostrega roba na levi plezamo gor in dol, doklerne pridemo do {krbine. Nato na levo navzgor in po grebenu terpred najvi{jo to~ko spet na levo navzdol ob pomo~i `i~ne vrvi.V {krbini se odpre pogled proti Kranjski ko~i na Vodinah(Ledinah). Na levo navzgor (strmo), okoli roba in po majhnigrapici v {krbino, ki ima naravni most oz. okno v grapi na desnistrani grebena. Po levi na greben in spet na levo navzdol obpomo~i skob in `i~ne vrvi. Potem po gru{~natem `lebu na levonavzgor in na greben. Po njem naprej. Spustimo se v naslednjo{krbino in iz nje po levi navzgor, nato naredimo kraj{i ovinek nadesno. Nadaljujemo na levo po grebenu. Sledi {e kraj{i vzpon in`e smo na vrhu Dolgega hrbta, to nam potrdita tudi skrinjica zvpisno knjigo in `ig.

Sam vrh ni ravno prostoren, vendar tudi ne tako ozek, da sina njem ne bi mogli privo{~iti po~itka in razgleda, predvsem nazajproti Skuti in naprej proti Ko~ni in Grintovcu. Seveda nam poglediuhajajo tudi na jug in na sever, vendar vidimo skoraj isto kot sSkute – seveda malo manj, saj je vrh ni`ji (2473 m).

Nadaljujemo pot; najprej gre skoraj vodoravno, nato pa sledimanj{i spust do prvega sedelca. S sedelca gremo na levo, malonavzgor, po ju`ni strani polagoma navzdol, nato pa nazaj nagreben, nekak{no ramo. Sledi zelo strm del, ki se ga lotimonajprej z leve, pridemo na desno stran, tam pa ob pomo~i `i~ne

134