katja viŠ nar - share.upr.si · svinčnik i, različn e podlage za risanje in slikanje, različn e...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

KATJA VIŠNAR

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA NEVSAKDANJIH LIKOVNIH

MATERIALOV IN ORODIJ PRI LIKOVNIH

DEJAVNOSTIH V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Katja Višnar

Koper 2016

Mentorica: dr. Eda Birsa, pred.

Likovno ustvarjanje raste skupaj z otroki. Že sama sem se v otroških letih najraje

igrala z maminimi šminkami, s katerimi sem porisala stene po hiši. Zunanje stene

očetove delavnice so dobile drugačno podobo, pa četudi je bilo nanj potrebno namazati

veliko blata. Iz parketa, katerega je imel oče skrbno shranjenega na podstrešju, pa so

počasi nastajale hišice za avtomobilčke, katere sva s sosedovim fantom uporabila za

igro. Seveda oče vsega tega ni bil najbolj vesel. Je pa mama, ki ima tudi sama velik dar

za umetnost, znala moje izvirne domisli vselej pohvaliti.

Katja Višnar

ZAHVALA

Pravijo, da pot do uspeha ni pot po mehki travi, temveč gorska steza s številnimi

skalami. Vendar vedno vodi navzgor, naprej …

Iskrena hvala mentorici prof. dr. Edi Birsa za strokovnost in pomoč. Hvala vsem

mojim najdražjim, da so verjeli vame. Možu Gregorju za vse nasvete, spodbude. Marku

in Žani za še večjo voljo in motivacijo. In vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k

mojemu zaključku šolanja.

Hvala vsem, ki so skupaj z mano, ob meni, prehodili to mojo študijsko pot.

In seveda …

Pot se tukaj ne konča. Tu se šele začne.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Katja Višnar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uporaba nevsakdanjih likovnih materialov in orodij

pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju

− rezultat lastnega raziskovalnega dela,

− so rezultati korektno navedeni in

− nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

____________________

V Kopru, dne 2. 3. 216

IZVLEČEK

V današnjem času je odnos otrok do likovnega materiala popolnoma drugačen kot

pred leti. Otroci imajo vsakodnevno na izbiro več različnega materiala in orodij.

Mnogokrat je slišati iz ust kakšne vzgojiteljice ali tudi starša, da otrok danes ne

moremo z ničemer več motivirati k ustvarjanju, zelo hitro se naveličajo vsega. Še

vedno je tema drugačnosti pri izbiri likovnega materiala dokaj ozko opredeljena. Še

zlasti na predšolski stopnji. Kadar govorimo o likovnemu ustvarjanju predšolskih otrok,

navadno pomislimo le na otroka s svinčnikom, barvico ali čopičem, nemara še z glino,

čeprav je likovno ustvarjanje najmlajših še mnogo bolj vsestransko.

Otroci imajo v predšolskem obdobju prav posebej nagib za likovno ustvarjanje.

Krajčeva (Krajnc, 1982) v eni izmed svojih literatur navaja, da je pri tem ključnega

pomena motivacija. Za spodbudo k likovni dejavnosti lahko vzgojitelj otroke spodbudi,

motivira tudi s samo izbiro likovnega materiala. Z izbiro novih, nevsakdanjih likovnih

materialov in orodij lahko vzgojitelj popestri likovno ustvarjanje naših najmlajših v vrtcu.

Diplomska naloga z naslovom »Uporaba nevsakdanjih likovnih materialov in orodij

pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju« je sestava teoretičnega in empiričnega

dela. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili pojem in stopnje ustvarjalnosti ter

spodbujanje ustvarjalnosti na likovnem področju z uporabo nevsakdanjih materialov in

orodij. V nadaljevanju smo obravnavali posebnosti motiviranja otrok z likovnimi

materiali in orodji pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju. Teoretični del zajema

značilnost likovnih materialov, različnih področij in njihov vpliv na motivacijo.

Empirični del diplomske naloge smo predstavili v obliki kvalitativne študije primera.

Načrtovane likovne dejavnosti smo izvedli na različnih likovnih področjih. Otroci so pri

dejavnostih uporabljali nevsakdanje likovne materiale in orodja. Z raziskavo smo prišli

do ugotovitve, da z uporabo nevsakdanjih likovnih materialov in pripomočkov lahko

bistveno vplivamo na motivacijo otrok pri likovnem izražanju. Raziskava je pokazala, da

likovno delo z uporabo nevsakdanjih materialov otroke motivira k večjemu

ustvarjalnemu razmišljanju in likovnemu izražanju. Vsak otrok ustvarja na svoj lasten

način. Otroci z neobičajnimi likovnimi tehnikami ustvarijo nevsakdanje, originalne in

nepričakovane likovne izdelke.

Ključne besede: otroška ustvarjalnost, nenavadne likovne tehnike, motivacija,

likovni materiali in orodja, likovne dejavnosti

ABSTRACT

Use of Unusual Art Materials and Tools by Art Activities in the Preschool Period

Nowadays, children's relation to art materials is completely different than it was

years ago. Children daily have more different materials and tools available. Many times

it can be heard from a teacher or even a parent that today we cannot motivate children

to create, that is why they quickly get tired of everything. The topic of diversity by

choosing the art material is quite narrowly defined, especially on the preschool level.

When we talk about artistic creativity of preschool children, we usually have in mind a

child with a pencil, coloured pencil or a paint brush, perhaps even clay, although artistic

creativity of our youngest is a lot more versatile.

Children in preschool period are especially keen on artistic creativity. Ms Krajnc

(Krajnc, 1982) writes in one of her books that here the motivation is of key importance.

For encouragement to an art activity a teacher can encourage and motivate children

only with the choice of art material. With the choice of new, unusual art materials and

tools, a teacher can diversify artistic creativity in the kindergarten.

This thesis with the title “Use of Unusual Art Materials and Tools by Art Activities in

the Preschool Period” is a composition of a theoretical and empirical part. In the

theoretical part we briefly explained the term and the levels of creativity and

encouraging of creativity in the artistic field with the use of unusual materials and tools.

Then we discussed the peculiarities of motivating children with art materials and tools

by art activities in the preschool period. The theoretical part includes the features of art

materials, different fields and their influence on motivation.

Empirical part of this thesis is presented in the form of a qualitative study of the

case. We performed the planned art activities on different artistic fields. Children used

unusual art materials and tools by the activities. With our research we came to a

conclusion that with use of unusual art materials and tools, we can fundamentally affect

the motivation of the children by artistic creativity. The research showed that artistic

work with use of unusual materials motivates children to think creatively and promotes

artistic expression. Every child creates in their own way. Using unusual art techniques,

children create unusual, original and unexpected artworks.

Key words: children's creativity, unusual art techniques, motivation, art materials

and tools, art activities

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Ustvarjalnost ....................................................................................................... 2

2.1.1 Opredelitev ustvarjalnosti ............................................................................. 2

2.1.2 Stopnje likovnega ustvarjalnega procesa ..................................................... 3

2.1.2.1 Dejavniki ustvarjalnosti .......................................................................... 4

2.1.2.2 Spodbujanje otroške likovne ustvarjalnosti ............................................ 5

2.2 Motivacija pri likovnem izražanju predšolskih otrok ............................................. 6

2.3 Likovni materiali in orodja, ter njihov vpliv na motivacijo ..................................... 7

2.3.1 Risarske tehnike .......................................................................................... 9

2.3.2 Slikarske tehnike .........................................................................................16

2.3.3 Grafične tehnike..........................................................................................21

2.3.4 Kiparske tehnike .........................................................................................26

2.3.5 Tehnike oblikovanja prostora ......................................................................26

2.3.6 Nevsakdanje likovne tehnike.......................................................................29

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................33

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ................................................................33

3.1.1 Cilj raziskovanja ..........................................................................................33

3.1.2 Raziskovalna vprašanja ..............................................................................33

3.2 Metodologija ......................................................................................................34

3.2.1 Opis raziskave ............................................................................................34

3.2.2 Raziskovalne metode .................................................................................34

3.2.3 Raziskovalni vzorec ....................................................................................34

3.2.4 Opis pripomočkov .......................................................................................35

3.2.5 Obdelava podatkov .....................................................................................35

4 IZVAJANJE IN EVALVACIJA LIKOVNIH DEJAVNOSTI ...........................................36

4.1 Likovna dejavnost »Prstne barve in projektor« ..................................................36

4.2 Likovna dejavnost »Oblikovanje domačega plastelina« .....................................39

4.3 Likovna dejavnost »Svetlobna tabla z moko« ....................................................42

4.4 Likovna dejavnost »Plastična škatlica in frnikola« ..............................................44

4.5 Likovna dejavnost »Barvne ledene kocke« ........................................................47

4.6 Likovna dejavnost «Barvamo sneg« ..................................................................49

4.7 Rezultati in razprava ..........................................................................................52

5 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................54

6 VIRI IN LITERATURA ..............................................................................................55

KAZALO SLIK

Slika 1: Načrt za posaditev lipe. Svinčnik. Deklica, 4 leta in 2 meseca ........................ 9

Slika 2: Prosti čas. Risanje s kredo. Deklica, 4 leta ....................................................10

Slika 3: Moja najljubša igrača. Voščenka. Deklica, 4 leta in 3 mesece ........................11

Slika 4: Risanje po domišljiji. Otroci, 4−5 let ...............................................................12

Slika 5: Pika nogavička. Flomaster in voščenka. Deklica, 3 leta in 8 mesecev ...........13

Slika 6: Pravila v igralnici. Flomaster. Otroci, 4−5 let ..................................................14

Slika 7: Risanje po pravljici. Perorisba. Otroci, 4−5 let ................................................15

Slika 8: Ptica sinica. Praskanka s peresi. Deklici, 4 in 5 let .........................................15

Slika 9: Mavrična ribica. Slikaje z voščenimi barvami. Deček 5 let in 2 meseca ..........17

Slika 10: Mamici za rojstni dan. Flomaster. Deklica, 4 leta in 3 mesece .....................18

Slika 11: Igra z barvo. Prstne barve. Deklica, 2 leti .....................................................19

Slika 12: Pisanice. Lepljenka s trganjem barvnega papirja. Otroci, 4−5 let ..................20

Slika 13:Skrite snežinke. Brisalec tinte. Deček, 4 leta .................................................20

Slika 14: Srčki. Tisk z naravnim materialom − jabolka. Deček, 3 leta ..........................21

Slika 15: Jesen. Tisk z naravnim materialom. Otroci, 3−5 let ......................................22

Slika 16: Moj dom. Kartonski tisk. Deklica, 5 let ..........................................................23

Slika 17: Prijateljstvo. Računalniški program Paper Artist. Deček, 4 leta .....................24

Slika 18: Prijateljstvo. Računalniški program Paper Artist. Otroci, 4-5 let ....................25

Slika 19: Oblikovanje glinene posode − skupinsko sodelovanje. Glina. Otroci, 4−5 let

....................................................................................................................................27

Slika 20: Prosto oblikovanje iz slanega testa. Otroci, 2−5 let .......................................28

Slika 21: Reka. Prostorsko oblikovanje. Otroci, 4−5 let ...............................................29

Slika 22: Kakšne barve je okus? Tempera barva. Deklica, 5 let ..................................30

Slika 23: Risanje po domišljiji. Tempera barva. Deklica, 5 let .....................................31

Slika 24: Pisanke. Tiskanje zmesi »mekol« lepila in tempera barve. Otroci, 4 leta .....31

Slika 25: Rdeče zelje. Svinčnik in vodene barvice. Deklica, 3 leta ..............................32

Slika 26: Zima bela. Prstne barve. Deček, 5 let ..........................................................32

Slika 27: Priprava prostora. Otroci, 4−5 let .................................................................38

Slika 28: Izvajanje dejavnosti − ujemi barvo. Deklica, 4 leta .......................................38

Slika 29: Izvajanje dejavnosti − ujemi barvo. Otroci, 4−5 let .......................................39

Slika 30: Končni izdelek − ujemi barvo. Deklica, 4 leta ................................................39

Slika 31: Domači plastelin. Oblikovanje. Deček N., 4 leta ............................................41

Slika 32: Domači plastelin. Ustvarjanje otrok. Otroci, 4−5 let .......................................42

Slika 33: Skrita risba. Otroci, 4−5 let ...........................................................................42

Slika 34:Svetlobna tabla. Otroci, 4−5 let ......................................................................44

Slika 35: Svetlobna tabla. Ustvarjanje z moko. Deček, 4 leta ......................................44

Slika 36: Plastična škatlica in frnikola. Ustvarjalnost otrok. Otroci, 4−5 let ...................46

Slika 37: Likovna ustvarjalnost. Deček, 4 leta .............................................................47

Slika 38: Plastična škatla in frnikole. Končni izdelki otrok ............................................47

Slika 39: Barvne ledene kocke. Ustvarjalnost dečka N. Deček, 4 leta .........................49

Slika 40: Barvne ledene kocke. Ustvarjanje z občutenjem. Otroci, 4−5 let ...................49

Slika 41: Barvamo sneg. Likovno ustvarjanje otrok. Otroci, 4−5 let..............................51

Slika 42: Izbira drugačne likovne podlage. Deklica 4 leta in 5 mesecev .......................51

Slika 43: Oblikovanje iz snega. Otroci, 4−5 let .............................................................52

Višnar, Katja (2016): Uporaba nevsakdanjih likovnih materialov in orodij pri likovnih dejavnostih v

predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V sodobnem času se starši zelo trudijo ugoditi svojim otrokom na vsakem koraku.

Tudi kar zadeva materialnih stvari. Sodobno tržišče je zasičeno z otroškimi izdelki. Med

njimi je tudi pestra izbira likovnega materiala, kot na primer raznobarvni barvniki in

svinčniki, različne podlage za risanje in slikanje, različne debeline in velikosti čopičev

ipd. Material je cenovno tudi lahko dostopen. Otroci imajo doma, v vrtcih in šolah na

izbiro dosti različnega materiala in orodij za ustvarjanje.

Vzgojitelji v vrtcih in tudi učitelji, predvsem na razredni stopnji, navadno povezujejo

učno snov s temo likovne naloge, pri tem pa samo izbiro materiala pustijo nekje na

strani. Velikokrat se v kakšnem oddelku zgodi, da otroci za risanje uporabljajo zgolj

barvice, flomastre, voščenke, nemara še kakšen svinčnik. Drugačne, nove materiale in

orodja, pa si vzgojiteljice za likovno delo ne »drznejo« ponuditi.

Likovno ustvarjanje je del otrok. Otroci imajo nekakšen svoj čutni svet. Potrebno je

le, da ga izrazijo. Drugačnost, novost, nevsakdanjost. S temi besedami bi lahko čisto

na kratko opisali pomen naše naloge.

Od nas odraslih je odvisno, kako in na kakšen način bomo otrokom likovno

umetnost predstavili in približali. Otroci so tisti, ki imajo najboljše občutenje in seveda s

tem največjo moč doživljanja in ustvarjanja.

Likovno ustvarjanje ni dano samo umetnikom, nekako ima ustvarjalnost vsakdo,

vendar, če jo zanemarimo že zgodaj v otroštvu, ostane nerazvita (Gerlovic in Gregorač,

1976).

Otroško likovno izražanje spada k osnovnim oblikam izražanja otrokove osebnosti.

Občutek za lepoto pri otroku vzbujajo umetniške dejavnosti. Bolj kot je dejavnost

nevsakdanja, bolj bo otrok izrazil še najbolj skriti del sebe. Otrokom je potrebno pustiti

svobodno likovno ustvarjanje. Kako otroke spodbujati k likovnemu ustvarjalnemu delu s

primerno motivacijo? Ponuditi otrokom drugačne stvari za likovno ustvarjanje.

Predvsem pa zavedanje, da pri vsem tem ni pomemben končni izdelek, ampak je

bistveno pomembno otrokovo eksperimentiranje s tradicionalnimi ter seznanjanje z

nevsakdanjimi materiali in orodji (Bucik, Požar Matjašič, Pirc in Barle, 2001).



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Ustvarjalnost

Z likovnim ustvarjalnim delom razvijamo pri otrocih različne plati duševnosti in s

tem usklajujemo raznolika vzgojna področja. Z likovnim izražanjem otroci sporočajo in

komunicirajo. Otroci si z likovnim izražanjem bogatijo sposobnosti opazovanja,

poglabljanja v sposobnosti predstavljanja in spomina. S pojmom ustvarjalnost se v

sodobnem času vedno bolj srečujemo. Sam pojem velikokrat povežemo z umetnostjo,

znanostjo in inovativno dejavnostjo. Umetnost otroku omogoča udejanjenje ustvarjalnih

procesov. Otrok v predšolskem obdobju vse to počne skozi igro ob raziskovanju in

spoznavanju sveta, ki je zanj vir ustvarjalnosti, inspiracije in motivacije. Otrokova

ustvarjalnost se kaže na več področjih. Izkušnje, na področju likovne umetnosti, so za

predšolskega otroka, zaradi celovitega doživljanja in ustvarjalnosti, pomemben

dejavnik v njegovem uravnoteženem razvoju in duševnem zdravju (Bahovec, 2004).

2.1.1 Opredelitev ustvarjalnosti

Ustvarjalnost proučujemo z različnih vidikov. Kriteriji ustvarjalnosti se določijo na

osnovi dosežkov in ustvarjalnega produkta; osebnostne poteze ustvarjalca; samega

ustvarjalnega procesa; interakcije posameznika z okoljem. Seveda je vprašljivo, ali

lahko takšen pojem, kot je ustvarjalnost, opredelimo zgolj s tega vidika. Večina

avtorjev, ki so temeljili k dosežku posameznika, so ustvarjalnost videli v nečem novem;

v novosti, kot širši družbeni razsežnosti (Jaušovec,1987).

»Nov je vsak tisti dosežek, ki se je prvič pojavil v zgodovini ali pri posamezniku. Po

tej opredelitvi je ustvarjalen vsakdo, ki je rešil neki problem tako, da rešitve ni priklical

iz spomina, ampak jo je za problem na novo izdelal. Pri tem pa ni pomembno, ali je bil

zgodovinsko gledano prvi, ki se je tega domislil« (prav tam).

Po zapisih Vrliča (2001) Guilfford enači ustvarjalnost in divergentno mišljenje.

Divergentno mišljenje je pomembna sestavina likovnega izražanja, saj uporablja

različne pristope za reševaje problemov, temelji k sposobnosti raznosmernega

reševanja likovnih problemov ter poudarja individualnost vsakega posameznika. Vsak

dober otroški izdelek nosi v sebi individualni pečat in se razlikuje od drugih.

Trstenjak (1981) pa vidi v ustvarjalnosti nekaj novega, nekaj, česar še ni bilo.

Ustvarjalnost enači z izvirnostjo.



3

Vrlič (2001) navaja, da je izviren tisti, ki vprašanj ne le rešuje, ampak jih tudi

zastavlja. Po njegovem je bistvena značilnost ustvarjalnega, da nadgrajuje prejšnje

izkušnje. Ne glede na nekatere razlike, ki so jih avtorji oblikovali pri reševanju pojma o

ustvarjalnosti, je vsem skupno, da v ustvarjalnosti človek proizvaja nekaj novega

(izdelek, zamisel …). Nekaj, česar ni nikjer videl, posnel, ampak čisto na novo ustvaril.

Ustvarjalnost torej pomeni nekakšno gonilo napredka na različnih področjih

udejstvovanja ljudi. Kakorkoli gledano je ustvarjalnost največje bogastvo človeka. Brez

ustvarjalnosti ne bi imeli kaj početi, kaj proizvajati, prodajati, uživati in se navsezadnje o

čem pogovarjati. Ustvarjalnost je torej večen razvoj vsakega posameznika (Pompe,

2011).

Obstaja razlika in obenem povezava med izvirnostjo in ustvarjalnostjo.

Ustvarjalnost je sposobnost ustvarjanja novosti, neodvisno od njihove uporabnosti in

dodane vrednosti. Izvirnost pa je nekakšna osnovna začetna predpostavka, nekakšno

»rojstvo« zamisli, ideje. Izvirnost je bistveno merilo in določba ustvarjalnosti,

opredeljena z značilnostmi, kot so: redkost, neobičajnost. Obenem pa obstaja med

pojmoma tudi povezava. Obema je skupno to, da na koncu nastane nekaj, česar še ni

bilo, nekaj novega, enkratnega. Ustvarjalnost je torej oblika mišljenja, ki daje izvirne

rezultate (Trstenjak, 2011).

2.1.2 Stopnje likovnega ustvarjalnega procesa

Likovno izražanje predšolski otrok je svojevrstno ustvarjanje, ki poteka po

določenih stopnjah. Vse stopnje mora vzgojitelj pri svojem delu poznati, saj lahko le

tako otroke pravilno likovno-pedagoško usmerja (Vrlič, 2011).

Stopnje ustvarjalnega procesa:

− spoznavanje novega likovnega problema, ki je otrokom zastavljen. Zastavljen

problem mora biti otroku razumljiv, izvedljiv in dovolj kompleksno zasnovan, da

predstavlja izziv za otroka. Pri vsem tem pa je pomembna informacija, da

predšolski otrok problem oziroma nalogo najbolje reši, če je le to del igre. O

problemu naj bi imeli otroci dovolj informacij, da lahko brez problemov preidejo na

naslednjo stopnjo;

− otrok ima o problemu ali nalogi že informacije, zato je stopnja tako imenovane

iluminacije, ko se pri otroku pojavijo ustvarjalne ideje za kakovostno delo,

pomemben del ustvarjalnega procesa. Otroku mora biti omogočeno, da samostojno



4

razvija ideje. Vzgojitelj pomaga otroku le v primeru, ko ima otrok pomanjkanje

izkušenj; kadar je nespreten pri izvedbi nevsakdanjih tehnik, nepoznavanju

materialov in orodij. Na tej stopnji je potrebno otroku pustiti, da se seznani z

materiali in orodji, se vklopi v okolje, kjer bo likovno dejaven, ter se navadi na

skupno sodelovanje;

− na osnovi dovolj ustvarjalnih idej sledi stopnja dela ali, z drugimi besedami, stopnja

udejanjenja ali likovnega izražanja. Otroci že imajo ideje za likovno izražanje,

potrebno je le še udejanjenje in končni izdelek je realiziran;

− zadnja stopnja likovno-ustvarjalnega procesa je stopnja verifikacije, vrednotenja,

analiziranja, pogovora o končnem izdelku (Vrlič, 2001).

2.1.2.1 Dejavniki ustvarjalnosti

Originalnost, fleksibilnost, fluentnost, elaboracija, redefinicija in občutljivost za

probleme so dejavniki, ki jih v procesu ustvarjanja najpogosteje zasledimo. Originalnost

je sposobnost iskanja nevsakdanjih, statistično redkih rešitev. Originalnost se v

procesu likovnega ustvarjanja kaže v samostojnosti likovnega izražanja. Originalne so

nenavadne domišljijske ideje, sposobnost opažanja originalnih detajlov na opazovanih

motivih in v iskanju originalnih povezav med detajli na umetninah. Fleksibilnost je

sposobnost elastičnosti mišljenja. Za ta dejavnik ustvarjalnosti je značilno prehajanje iz

ideje na idejo, več pravilnih rešitev, odsotnost fiksiranosti, nedejavnost in neprožnost.

Pri likovnih dejavnostih se fleksibilnost kaže v iskanju in odkrivanju novih poti, uporabi

izraznih sredstev, tehnik, materialov, delovnih postopkov. Fluentnost se izraža v

bogastvu idej, potez, zastavljenih hipotez, asociacij. Pri likovnih dejavnostih

spodbujamo najrazličnejše načine uporabe materialov, najrazličnejše pristope k

upodabljanju motivov, med drugimi tudi nesmiselne, drugačne, nevsakdanje. Z vsemi

načini krepimo skupinsko iskanje novih idej oziroma tako imenovano »igro možganov«.

S tem spodbujamo bogastvo številnih idej in načinov likovnega izražanja. Elaboracija je

sposobnost razvijanja idej, izdelovanja načrta. V procesu likovnega ustvarjanja se kaže

v uporabi likovnih tehnik in postopkov, prilagoditvi orodij glede na starost otrok, pripravi

vsega potrebnega za likovno delo. Redefinicija je sposobnost obrazložitve znanih stvari

na nov način. Pri likovni dejavnosti gre za transformiranje oblik, barv, likovnih vzorcev

idr. Občutljivost za probleme je sposobnost zaznavanja bistvenega. Pri likovni

dejavnosti je to občutljiva čutna zaznava barv, oblik, likovnih odnosov, harmonija,

ravnotežja (Vrlič, 2001, str .45−46).



5

2.1.2.2 Spodbujanje otroške likovne ustvarjalnosti

Vrlič (2001) poudarja različne načine spodbujanja otrokove ustvarjalnosti pri likovni

vzgoji. Otrokom lahko pomagamo spodbujati ustvarjalnost in ustvarjalno mišljenje, če

jih navajamo na to, da vidijo možnosti, ki jih ponujajo materiali in orodja v okolju.

Vzgojitelj otroka pri likovnemu ustvarjanju usmerja na opazovanje posebnosti,

značilnosti, različnosti; bodisi materiala, orodij, tehnike, motiva, idej in jih z drugačnimi

vprašanji usmerja k drugačnim likovnim rešitvam. Vsak otroški likovni izdelek je

originalen, pa naj bo še tako »čuden« in nenavaden, potrebno ga je sprejeti in

upoštevati dejstvo, da je rezultat otrokove ustvarjalnosti. Vzgojitelj ne sme otrokove

ideje nikoli podcenjevati in jih ocenjevati kot napačne ali celo neprimerne. Otroci

morajo imeti pri likovni ustvarjalnosti popolno svobodo za igranje z likovnimi materiali, s

tem nekako ohranjamo njegovo zavest o svobodi likovnega izražanja.

Likovna vzgoja vsebuje načela, ki nekako določajo sam potek likovnega dela v

vzgojnem programu. Vsa načela, bodisi aktivnost, zanimanje, nazornost in seveda tudi

ustvarjalnost, so vselej prisotna skozi likovne tehnike ustvarjanja. Osnovno načelo

likovne vzgoje je ustvarjalnost. Odrasli ne bi smeli z nobenim postopkom ali napotkom

ovirati razvoj otrokovih ustvarjalnih sposobnosti. Odrasli ne bi smeli otroka učiti risati,

prerisovati ali mu že v naprej določati, kako naj likovno ustvarja. Kajti pri vsem tem

otroku zaviramo velik del svobode, ki jo potrebuje, da se likovno izrazi. Načelo

ustvarjalnosti pri tem izgubi svoj namen. Tudi pri predšolskih otrocih je razvoj

ustvarjalnosti kompleksno početje, katerega je potrebno upoštevati v vseh vsebinah

likovnega načrtovanja (Vrlič, 2001).

Armstrong (2006) navaja, da je kritika lahko zanesljivo sredstvo za zatiranje

ustvarjalnosti otrok. Če otrok začuti, da njegov likovni izdelek ne ustreza nekakšnim

merilom, ali pa je »slabši1« v primerjavi z izdelki drugih otrok, se lahko zgodi, da bo

počasi izgubil interes za likovno ustvarjanje. Prav tako lahko pohvala deluje zelo

negativno na otroka. Vzgojitelj mora biti pozoren na pravilno izbiro besed, tako pri kritiki

kot pri pohvali. »Likovna dejavnost omogoča otroku ustvariti izdelke, ki so v sozvočju z

1»Slabši« je izraz, najbolj uporabljen na razredni stopnji, kjer otroci likovne izdelke radi medsebojno primerjaj in ker se izdelki otrok vrednotijo z oceno. Slabše ocenjen je izdelek, kjer je otrok za likovno ustvarjanje uporabil napačen material ali orodje, bil površen ali neustvarjalno posnemal tuje vzorce. Na predšolski stopnji pa je ta pojem opredeljen v procesu, kjer se otrok kljub primerni spodbudi likovno ne izraža, glede na njegovo razvojno stopnjo. Zavedati se moramo, da se sposobnost za vrednotenje na tej starostni stopnji šele razvija. Slaba ostra ocena mlajše otroke zmede. Otroci lahko postanejo neodločni in boječi. Likovne izdelke do devetega leta ocenjujemo predvsem s pohvalo. Pri tem se izogibamo pohvalam, kot na primer: »Res lepo!« ali »Ti si pravi mali slikar!«. Otroke pri vrednotenju likovnih del opozorimo na barvo, razvrstitev podobe na papirju ipd. (Armstrong, 2006; Gerlovič in Gregorač, 1976).



6

dogajanjem v njegovi duši in hkrati z zahtevami zunanjega, čutnega sveta. Drži, da je

otrokom pogosto najbolje pustiti, da se sami in v miru prepuščajo umetniškemu

procesu na svoj način«.

Otroci morajo biti pri procesu likovnega ustvarjanja dejavni in ustvarjalni in ne

samo predmet proučevanja. Vzgojitelj otrok ne uči, kako se določen motiv nariše, prav

tako ne popravlja končnih izdelkov. Vzgojitelj vodi otroke na način, da pri likovni vzgoji

sodelujejo sami, z lastnimi izkušnjami (Vrlič, 2001).

»Zanimive, bogate, izzivalne pa tudi fleksibilne in smiselno načrtovane dejavnosti

bodo porajale enkratne izkušnje, take, ki bodo zaznamovale otrokovo življenje. Zato ni

nikoli odveč spomniti, da ustvarjalnost ni zgolj pripojena značilnost osebnosti, ampak

se lahko razvija z izkušnjami« (Tomšič in Podobnik, 2015, str. 100).

2.2 Motivacija pri likovnem izražanju predšolskih otrok

Verjetno se je že vsak vzgojitelj kdaj zamislil, kako bi spodbujal otroke pri likovnem

izražanju; na kakšen način bi jih motiviral in s kakšnimi metodami pristopil. Današnji

otroci imajo zelo veliko predznanja in veliko idej, katere skrivajo in jih nekako ne zanjo

celovito izraziti. Ne glede na vse pa je za predšolskega otroka ključnega pomena, da je

zelo radoveden, rad spoznava nove stvari, rad ima likovno izražanje in seveda izzive.

Torej, kako otroka najlažje in na najboljši način izzvati, da bo ustvarjalen? Motivacija je

ena od temeljnih pogojev za uvodno dejavnost in usmerjanje otroka na področju

likovnega izražanja. Majhni otroci so zelo vedoželjni in radovedni in prav zaradi tega se

tudi bolj hitro učijo, zapomnijo in dojemajo. So kot nekakšen »magnet«, ki znanje nase

kar privlačijo. Včasih odraslim razumevanje neke stvari predstavlja večji problem kot

otrokom. Motivacija pa pri vsem tem predstavlja ključen pomen, katerega bi se tudi

vzgojitelji morali dobro zavedati (Krajnc, 1982).

»Vzgojitelji včasih kakšnega otroka po krivici oznanijo, da je lenoba,

nezainteresiran za delo, po možnosti utrujen. Vendar v resnici je lahko drugače. Otrok

ne čuti interesa in nima dovolj moči za ustvarjanje, izražanje. Vzgojitelj lahko na otoka

vpliva z ustrezno motivacijo« (prav tam, 1982, str. 10−13).

Motivacija pozitivno vpliva na otroško vedenje, likovno spoznanje in način, kako

bodo pri likovnem izražanju uporabili pridobljena znanja, spretnosti in navade. Otroci, ki

so dobro motivirani, izkoriščajo vse svoje likovne zmožnosti, so veseli pri reševanju

zastavljenih likovnih nalog, lažje ustvarjalno razmišljajo in uživajo v likovnem

ustvarjanju. Nezadovoljnost, pomanjkanje interesa pri izvajanju likovnih nalog se v



7

večini primerov pokaže pri otrocih, ki za likovno delo niso bili motivirani. Za uspešno

motiviranje predšolskih otrok je odgovoren vzgojitelj. Njegova naloga je, da izbere

najbolj učinkovito vzgojno sredstvo pri različnih oblikah in metodah dela (Tacol, 2001).

Karlavaris in Berce-Golobova (1991) v svojem delu navajata več elementov

motiviranja predšolskih otrok. Med elemente šteje vse, kar nekako daje pobudo za

likovno izražanje, ga usmerja in mu obenem določa intenzivnost in trajanje. Splošni

pogoj, da do likovne dejavnosti sploh pride je, kot prvo splošno zanimanje, napetost in

vzburjenje otrok. Na to vpliva predvsem otrokovo okolje, z vedno novimi dražljaji.

Vzgojitelj je v vrtcu tisti, ki s svojimi domiselnimi metodami in oblikami in tudi lastnim

vzgledom vpliva na otrokovo zanimanje za likovno dejavnost. Poleg vzgojitelja pa je tu

še otrokova družina. Otroci, katerih starši se bolj zanimajo za likovno ali kulturno

dogajanje, so bolj zainteresirani za likovno delo. Poleg splošnega zanimanja so pri

motivaciji predšolskih otrok za likovno delo pomembne tudi zunanja, notranja in storilna

motivacija. Pri notranji motivaciji je pomemben odziv otroka samega, torej kako se sam

zanima za likovno dejavnost. Ne zanima vse otroke isto likovno področje. Notranje

motiviranega otroka opazimo, saj se rad sam vključuje v likovne dejavnosti. Pri zunanji

motiviranosti otrok pa je nekoliko drugače. Zunanje motivirani otroci likovno ustvarjajo

predvsem zaradi zunanjih posledic, kot so na primer: pohvala vzgojitelja; pohvala in

tudi nagrada, ki jo dobijo za svoj izdelek; takšni otroci se radi pohvalijo drugim otrokom

in staršem. Zunanja motivacija sicer pripomore k aktivnosti otrok za likovno ustvarjanje,

vendar so takšni otroci preveč odvisni od zunanjih dražljajev. Otroci motivirani na

takšen način se ne vključujejo prostovoljno v likovne dejavnosti. Različna raziskovanja,

odkrivanje novih likovnih tehnik, interes za estetiko prav tako pripomorejo k motivaciji

otrok za likovno delo. Izkušnje so pokazale, da zanimivi materiali, orodja in tehnike še

tako nemotiviranega in vzgojno motenega učenca pripravijo za likovno delo.

2.3 Likovni materiali in orodja, ter njihov vpliv na motivacijo

Raznovrstni materiali in orodja ter način njihove uporabe oblikujejo pojem likovne

tehnike. Materiale in orodja lahko pri likovnem izražanju uporabimo na več načinov.

Materiali predstavljajo snov, ki jo uporabimo pri likovnem ustvarjanju npr. svinčnik,

barve, papir, glina, mavec, žica in drugi. Orodja so pripomočki, s katerimi oblikujemo,

npr. svinčnik, pero, čopič in drugi. Otroci imajo prav poseben nagib za ustvarjanje v

različnih tehnikah. Za spodbudo k likovnemu ustvarjanju lahko otroke spodbudimo že s

samo izbiro likovnega materiala in orodij. Velikokrat zasledimo, da otrok riše s palčko



8

po mivki, sestavlja kamenčke; oblikuje z mivke; in za to ne potrebuje spodbude.

Likovne tehnike se v predšolskem obdobju prilagajajo glede na starost in število otrok.

Niso vse tehnike primerne za vsako starostno obdobje. V predšolskem obdobju je

otrokom potrebno likovno tehniko predstaviti in večkrat ponuditi, da jo bolje spoznajo in

obvladajo. Obenem pa je potrebno poskrbeti za pestrost in drugačnost. Z novimi

nepoznanimi, nevsakdanjimi likovnimi tehnikami, lahko popestrimo likovno

ustvarjalnost otrok. Vsaka likovna tehnika je svojstvena, ima svoje lastnosti. V

poznavanju le-te je možnost likovnega izražanja zelo vsestranska. Ni samo en način

uporabe likovnih orodij in materialov »pravilen«. Otrokom je potrebno pustiti, da

preizkušajo vsestranske možnosti likovnega izražanja pri določeni tehniki (Gerlovič in

Gregorač,1976).

Dobro je skupaj z otroki razmišljati tudi o »dodatni« vrednosti določenega

materiala. Nekatere vrste materialov lahko uporabimo samo za določen namen, bodisi

podlago, medtem ko lahko druge vrste materialov z izvirnostjo spreminjamo,

preoblikujemo. Pri ustvarjanju z različnimi materiali in orodji je predpogoj, da material

dobro poznamo. Eksperimentiranje s slikarskim in risarskim materialom je lahko za

otroke zelo posebna izkušnja. Podloge za risanje in slikanje izbiramo glede na

različnost oblik, velikost in barve materialov. V vrtcu se pri likovnem ustvarjanju

uporabljajo podloge iz različnih materialov: od papirja, kartona, lepenke, tudi lesa,

fornirja, tkanine, naravnega in umetnega usnja, gline, mavca, keramike idr. Lahko pa

smo izvirni pri izbiri podloge in za podloge uporabimo drugačne, nevsakdanje

materiale. Izvine podlage za likovno ustvarjanje si lahko naredimo iz kombinacij

odpadnega papirja, podlago lahko premažemo z lepilom in grobe soli. Kot smo že

navedli, je eksperimentiranje z materiali neponovljiva izkušnja. Otroci spoznavajo

različne vrste materialov, od trdih, tekočih, mastnih, mehkih, takšnih ki se raztopijo v

vodi (Tomšič in Podobnik, 2015).

Otroke navajamo pri nastajanju idej za likovno izražanje samostojnosti. Otroška

likovna dela lahko glede na način uporabe likovnih materialov in orodij, razvrstimo v

naslednja likovna področja: risarstvo, slikarstvo, kiparstvo, kiparstvo in oblikovanje

prostora. Pri različnih področjih uporabljajo različne vrste materialov in orodij, tako na

primer: rišejo s kredo, s svinčnikom, s palico po različnih površinah, slikajo z barvami,

sestavljajo iz različnih kamenčkov, izrezujejo iz papirja, trgajo papir v različne oblike,

lepijo iz kartonskih tulcev, škatel, kosov blaga, ostankov filca, tapet, slamic, okrasnih

gumbov, koščkov stiropora, oblikujejo iz gline, plastelina, mavca, voska ipd.



9

2.3.1 Risarske tehnike

Risanje je v predšolskem obdobju najbolj zastopano likovno področje. Pri risanju

se uporabljajo suhe, mokre in pomožne risarske tehnike (Vrlič,2010).

Pri risarskih tehnikah uporabljamo različne materiale in orodja. Podlage za risanje

so različnih velikosti in oblik: risali listi, različni kartoni, kolaž papir, ovojni papir,

»šeleshamer«, tehniški papir, nepotiskan (rotacijski) časopisni papir (Tacol, 1996).

Rišemo lahko s tankimi ali debelimi črtami. Otroci za risanje motivov z več

podrobnostmi uporabljajo orodja, ki puščajo tanjše sledi. Za otroke primerna orodja in

materiali pri risanju tankih črt so: svinčnik, pero, tuš in črnilo. Za risanje debelih črt pa

so primerni suhi materiali, kot so oglje, razne barvne krede ter tekoči materiali, kot na

primer črnilo, tuš in vodena barva (Gerlovič in Gregorač, 1976).

Suhe risarske likovne tehnike

− Svinčnik

Otroci rišejo s svinčnikom, ko imajo dovolj razvite ročne spretnosti. Pri risanju s

svinčnikom je priporočljivo, da starejši otroci uporabljajo mehkejše svinčnike, mlajši pa

močnejše tesarske svinčnike. Uporaba radirke pri risanju s svinčnikom ni priporočljiva.

Načinov motivacije za risanje s svinčnikom je bodisi sama predstavitev materiala,

otrokom pokažemo, kako je grafitna mina vpeta v lesen ovoj, otroci si lahko tudi sami

pripravijo (šilijo) svinčnike. Mogoče je kupiti tudi samo grafitno mino. Otroci si lahko vrh

svinčnika tudi poljubno okrasijo. Otroci v vrtcu radi uporabljajo barvne svinčnike −

barvnike. Črte, ki jih otroci rišejo z barvnimi svinčniki, so bolj ali manj tanke, odvisno od

tega, kako je svinčnik zašiljen (Vrlič, 2010).

Slika 1: Načrt za posaditev lipe. Svinčnik. Deklica, 4 leta in 2 meseca



10

− Voščenka

Za prve likovne poskuse najmlajših otrok so debelejše voščenke najprimernejši

material. Otroci brez razvitega pincetnega prijema in kontrole pritiska, brez večjih težav

manipulirajo z njimi. Kadar ponudimo voščene barvice najmlajšim, moramo paziti, da

voščena barvica ni prekratka in da je na konici odstranjen zaščitni papir. Kadar otroci

že dobro osvojijo risanje z voščenimi barvami, lahko le te nadomestimo z drugimi

risarskimi in slikarskimi materiali. Za delo z voščenimi barvicami je najprimernejša

podlaga risalni list A3. Za motivacijo pri risanju z voščenimi barvami pa med drugim

lahko otrokom ponudimo barvno podlago. Pri tem moramo paziti pri kombinaciji z

voščenko. Barvi morata biti kontrastni (glej sliko 2) (Vrlič, 2010).

Slika 2: Prosti čas. Risanje s kredo. Deklica, 4 leta



11

Slika 3: Moja najljubša igrača. Voščenka. Deklica, 4 leta in 3 mesece

− Kreda

Pri risanju s kredo je potrebno poudariti, da je material cenovno ugoden in je po

navadi na voljo v večjih količinah. Pri risanju lahko uporabljamo posebne, ki so v

različnih barvah: črne, bele, rjave in rdeče. S kredami otroci rišejo različne tanke in

debele črte. Otrokom lahko za risanje ponudimo različne podlage: tabla, zid, asfalt (glej

sliko 4), papir. Običajno izbiramo za risanje s kredo večje podlage (Tacol, 1996).



12

Slika 4: Risanje po domišljiji. Otroci, 4−5 let

− Oglje

Oglje je risarski material, ki je primeren za starejše otroke. Zaradi svoje mehkobe

omogoča barvanje sorazmerno velikih površin. Otroci z različnim pritiskom na podlago

spoznavajo množico svetlo-temnih tonov. Pri risanju z ogljem uporabljamo različne

podlage: bel ali senčen (toniran) papir, nepotiskan časopisni papir, papirnate tapete,

ovojni papir. Otroci lahko svojo risbo popravljalo, vedno znova zbrišejo narisano.

Uporabljajo lahko različne načine brisanja z radirko, s prsti. Risbe, narisane z ogljem,

niso fiksirane. Oglje zaradi svoje sestave ne obdrži svoje vrednosti, zato je dobro

poznati načine, kako risbe fiksirati. Za fiksiranje risb lahko uporabljamo lak za les in

mleko, ki ga vlijemo v posodo s pršilom. Slednji je predvsem primeren za otroško

lastno aktivnost pri fiksiranju končnega izdelka (Vrlič, 2001).

− Kombinirano risanje

Pomožne risarske likovne tehnike vpeljemo v likovno delo šele takrat, ko otroci že

poznajo in obvladajo tehnike, katere imamo namen kombinirati. Pomembno je, da pri

kombiniranju različnih materialov vemo, kaj bomo s tem dosegli. Pri kombiniranju

risarskih likovnih tehnik uporabljamo materiale v isti barvi. Kombiniramo lahko



13

materiale, kot so: voščenka in flomaster, oglje in kreda. Pri risanju z voščenko in s

flomastrom (glej sliko 5) se otroci izražajo z različno debelimi črtami (Vrlič, 2001).

Slika 5: Pika nogavička. Flomaster in voščenka. Deklica, 3 leta in 8 mesecev

Mokre risarske tehnike

− Flomaster

Flomaster je eden izmed novejših likovnih materialov. V vrtcu se uporabljajo

flomastri z različno debelimi konicami. Poznamo flomastre različnih barv in nians, ki so

lahko vodoodporni ali vodotopni. Tovrstni flomastri omogočajo zanimivo ukvarjanje z

likovnimi problemi debelih in tankih črt. Barve flomastrov niso med seboj prekrivne in

se med seboj ne mešajo. Za risanje je najbolj primeren gladek papir. Za barvanje večjih

površin se načeloma flomastri ne uporabljajo, v primeru, da se otroci odločijo barvati z

njimi, naj bodo poteze nanešene v različnih smereh. Poznamo dve vrsti flomastrov. Eni

so neobstojni na svetlobi, hitro zbledijo in so topni v vodi, medtem ko so alkoholni,

kakor jih poimenujemo, netopni v vodi in dosti bolj obstojni. Negativna lastnost

flomastrov je, da se hitro izsušijo. Prav zato je potrebno otroke navajati, da jih zapirajo

(Vrlič, 2001; Tacol, 1996).



14

Slika 6: Pravila v igralnici. Flomaster. Otroci, 4−5 let

− Tuš in pero

Tuš je zelo kakovosten material. Pri uporabi tuša je potrebno dobro poskrbeti za

zaščito otrok in delovnih površin. Perorisba (Slika 8) je risba, nastala z uporabo tuša in

peresa. Gosje pero je staro risarsko orodje. Risanje s peresom od otrok zahteva precej

motoričnih sposobnosti. S peresom rišejo različne debeline črt. Pero lahko na vrhu

priostrimo. Z različno močjo pritiska peresa na podlago dobimo različno debelino črt.

Otroci morajo pero pravilno držati, saj le tako lahko pritisk na podlago pusti želeno sled.

Debelost črte pa je odvisna od smeri naklona. Pri risanju s peresom in tušem

uporabljamo gladke in svetlejše površine (Vrlič, 2010; Tacol,1996).



15

Slika 7: Risanje po pravljici. Perorisba. Otroci, 4−5 let

− Črtna praskanka

Postopek priprave podlage za praskanko je sledeč: surov jajčni rumenjak ločimo

od ovojnice. Rumenjak in tempera barvo (najboljša je temnejša barva) zmešamo v

razmerju 1:1. Podloga za nanos barve mora biti gladka, saj se tako posušena barva

lažje praska. Za motivacijo pri likovnem delu ustvarjanja črtne praskanke lahko

uporabimo različna orodja: zobotrebce, ptičje pero (Slika 8) in druga orodja s primerno

konico za praskanje (Vrlič, 2010).

Slika 8: Ptica sinica. Praskanka s peresi. Deklici, 4 in 5 let



16

2.3.2 Slikarske tehnike

Če je risanje prvo najbolj zastopano likovno področje, potem je slikarstvo drugo

najbolj zastopano področje likovnega ustvarjanja na predšolski stopnji. Kadar na

različne ploskve nanašamo barvo, nastaja slika. Osnovna vizualna komponenta

slikanja je torej barva, barvna ploskev. Slikarske tehnike, ki jih uporabljamo pri

likovnem ustvarjanju s predšolskimi otroki, razdelimo v tri skupine. Suhe slikarske

tehnike, pri katerih otroci slikajo s suhimi materiali v paličasti obliki; pri slikanju s suhimi

slikarskimi tehnikami ne ponudimo samo ene barve, ampak poskrbimo za pester izbor

barv: voščenke, krede, barvice. Kot drugo so mokre slikarske tehnike. Podlago lahko

prekrijemo z različnimi barvami ali pa jo polepimo z barvnimi ploskvami (Slika 13). Pri

slikanju otroke seznanjamo z barvnimi pojavi, katere otroci lahko vidijo. Pri slikanju

otrokom ponudimo tekoči slikarski material, največkrat jim je na voljo: tempera, akvareli

(vodene barvice), razni barvni tuši, prstne barve, predvsem za najmlajše ustvarjalce.

Podlage za slikanje so lahko iz različnih materialov (platno, svila, lepenka, les, usnje,

glina). Otrokom lahko za slikanje ponudimo različne oblike (ozke, okrogle, ovalne) in

velikosti (majhne, velike) slikarskih podlag. Otrokom pri mešanju barv vedno damo

palete, katere so močan motivacijski dejavnik (Vrlič, 2010; Tacol, 1996).

Suhe slikarske tehnike

− Svinčnik barvice

Barvni svinčniki so v večini risarko orodje, vendar pri predšolskih otrocih velikokrat

orodje za slikanje. Pri slikanju z barvnimi svinčniki otroci barvo nanašajo v različnih

smereh in s tem ustvarjajo razgibane barvne ploskve. S svinčnik barvicami je otrokom

omogočeno upodabljanje podrobnosti. Za slikanje izbiramo manjše površine (Vrlič,

2010; Tomšič Č. in Tacer, 2010).

− Voščenke

Pri slikanju z voščenko lahko otroci barve med seboj križajo in s tem raziskujejo

barvne odtenke in dosežejo različne barvne učinke. Barve lahko mešajo z nanašanjem

ene barvne plasti čez drugo, prekrijejo temno barvo čez svetlo. Otrokom za slikanje z

voščenkami ponudimo različni barvni papir. Slikanje na različne podlage je otokom še

posebej zanimivo. Pri slikanju z voščenko nastanejo zanimivi vzorci. Slikajo lahko na

brusni papir, debelo vzorčast reliefni papir, blago, pod tanek papir položen drevesni list,

pluto (Angels–Comela, 2002; Tomšič Č. in Tacer, 2010).



17

Slika 9: Mavrična ribica. Slikaje z voščenimi barvami. Deček 5 let in 2 meseca

Mokre slikarske tehnike

− Barvni flomastri

Pri slikanju s flomastri otroci uporabljajo različne barve. Barvo nanašajo v različnih

smereh. Pri slikanju s flomastri lahko otroku ponudimo različne, manjše, površine z

zanimivo in primerno teksturo (slika 10). Za barvanje večjih površin se načeloma

flomastri ne uporabljajo, v primeru, da se otroci odločijo barvati z njimi, naj bodo poteze

nanesene v različnih smereh. Barvo lahko nanašajo enakomerno ali neenakomerno

(Angels–Comela, 2002).



18

Slika 10: Mamici za rojstni dan. Flomaster. Deklica, 4 leta in 3 mesece

− Tempera barve

Slikanje s tempero je poleg slikanja z vodenimi barvami najpogosteje uporabljena

tehnika v vrtcu. Otrokom za slikanje ponudimo čopiče različnih debelin, posodice za

vodo, krpice za brisanje. Barve otrokom ponudimo v lončkih ali na paleti. Razredčimo

jih z vodo. Tempera barva, ki se uporablja za slikanje, mora biti gosta, za lažje

prekrivne nanose na podlogo. Za sliknaje s TEMPERA barvami lahko namesto čopiča

uporabimo tudi drugo orodje. Slikamo lahko z odsluženo zobno ščetko, gobico,

valjčkom, leseno palčko. Z barvo otroci slikajo na različne podlage: les; papir; steklo;

platno (Angels–Comela, 2002; Tacol, 2010).

− Vodene barve

Slikanje z vodenimi barvami od otrok zahteva, da obvladajo zaporedje: namakanja

čopiča v vodi, mešanja barve v posodi, slikanje, spiranje in brisanje čopiča ter

ponovitve postopka. Slikanje na mokro podlago je lahko zelo zanimiva likovna

dejavnost za predšolskega otroka. Mokro podlago si otroci lahko pripravijo sami. Z

vodenimi barvami si lahko otroci ustvarijo različne barvne učinke. Slikajo lahko s

različnimi čopiči ali celo s svojim prstom. Posebne učinke je moč ustvariti tudi z

nanašanjem vodenih barv na različne podlage (Angels–Comela, 2002).

− Prstne barve

Likovne dejavnosti slikanja s prstnimi barvami so primerne predvsem za mlajše

otroke, pa tudi večji se lahko prav zabavajo ob packanju. Prstne barve so nestrupene

in so primerne tudi za gosto nanašanje barve. Bistvo slikanja s prstnimi barvami je



19

otrokov neposredni stik z barvo, saj tako otrok spoznava tudi lastnost materiala. Za

slikanje s prstnimi barvami so primerne večje podlage. Eksperimentiranje z barvnimi

toni prstnih barv je za otroke zelo zanimiva izkušnja. Za nanos barve pa lahko

uporabimo tudi druge dele telesa (Slika 23) (Einon 2002; Vrlič, 2010).

Slika 11: Igra z barvo. Prstne barve. Deklica, 2 leti (Fideršek, 2016)

Lepljenke z barvnimi materiali

− Lepljenke z barvnim kolaž papirjem

Lepljenke navajajo otoke na ustvarjanje z različnimi potezami in različno gradnjo

slik. Za lepljenko lahko uporabljamo različne materiale: stare časopise, ovojni papir,

barvni papir … Ploske oblikujejo s trganjem ali striženjem. Prav tovrstno delo v

kombinaciji z lepljenjem otrokom ponuja veliko različnih ustvarjalnih možnosti in

razvijanje koordinacije rok in oči. Lepljenke lahko delamo tudi iz drugih materialov, kot

na primer iz blaga. Pri izbiri orodja za lepljenko pa se je potrebno zavedati, da

predšolskemu otroku ne smemo zaupati samostojne uporabe ostrega orodja (Einon

2002; Vrlič, 2010).



20

Slika 12: Pisanice. Lepljenka s trganjem barvnega papirja. Otroci, 4−5 let

− Brisalec tinte

Pri risanju z brisalcem tinte je potrebno predhodno s črnilom enakomerno obarvati

podlago oziroma površino, na katero bodo otroci risali. Rezultat tovrstnega dela je

svetla risba na temni podlagi (Slika 6). Pri eksperimentiranju z brisalcem lahko

postopek obrnemo. Otroci najprej rišejo z brisalcem na podlago in šele nato pobarvajo

s črnilom (Vrlič, 2010).

Slika 13: Skrite snežinke. Brisalec tinte. Deček, 4 leta



21

2.3.3 Grafične tehnike

Grafične tehnike ločimo glede na to, iz kakšnega materiala je matrica in kako jo

umetnik obdeluje. Odtiskujemo lahko različne motive na različne vrste podlag. Za

podloge lahko uporabimo papir, les, tekstil ali kakšen drug material.

Odtiskujemo šablone – modele, ki jih premažemo z barvo. Odtiskujemo vsako

naravno ali umetno površino: list drevesa (Slika 15); usnje, les, kamen, kose tekstila

(Slika15). Z uporabo nevsakdanjih stvari lahko skupaj z otroki ustvarimo čudovite

oblike, teksture in ponavljajoče vzorce (Vrlič, 2010; Tacol, 1996).

Tisk s pečatniki

Starejši otroci si pečatnik za tiskaje lahko izdelajo sami. Mlajši pa za tiskanje

uporabijo različne naravne ali umetne materiale. Otrok ne sme imeti problema pri

držanju in nanašanju barve na pečatnik, torej je potrebno obliko pečatnika prilagoditi

otroku. Pečatnike izdelamo iz različnih plodov: iz krompirja; jabolk (Slika 14);

plutovinastih zamaškov, lahko tudi iz kosov lesa. Površina pečatnikov mora biti gladka,

da lahko vanje vdolbemo različne motive, ki jih želimo odtisniti. Pečatniki so primerni za

igrivo ritmično nizanje. Nizanje lahko prilagodimo glede na starostno stopnjo otrok.

Starejši otroci se pri nizanju pečatnikov lahko še barvno poigrajo. Pečatnike pomakamo

v barvo, ali pa jih pobarvamo s čopičem. Običajno za podlago pri tiskanju uporabimo

tekstil in papir (Vrlič, 2010; Tacol 1996).

Slika 14: Srčki. Tisk z naravnim materialom − jabolka. Deček, 3 leta



22

Tisk z naravnimi materiali

Pri izbiri naravnih materialov moramo biti domiselni in pazljivi. Paziti moramo na

velikost, razgibanost in ploščatost površin, katere bomo uporabili za tiskanje. Za

tiskanje lahko uporabimo različne naravne materiale: listje, lubje, krzna, cvetove,

koruzne storže. Iz vseh teh materialov z izrazito strukturo otroci oblikujejo matrico za

tiskanje, na katero nanašajo barvo, po navadi je to tempera. Z roko pritiskajo na

matrico in odtisnejo izbrani motiv (Vrlič, 2010; Tacol, 1996).

Slika 15: Jesen. Tisk z naravnim materialom. Otroci, 3−5 let

Kolažni, kartonski tisk

Za kartonski tisk je potrebna izdelava matrice. Predšolskemu otroku pri izdelavi

matrice ponudimo različne materiale: karton, debelejše liste, valovito lepenko, fornir,

kose blaga (Slika 16), usnje. Otroci iz materialov izrezujejo različne oblike, ki jih

prilepijo na podlago. Za nanos barve uporabimo večji čopič ali valjar. Nanašamo lahko

tempera barve ali grafične vodotopne barve. Otroci odtiskujejo s pritiskanjem na

matrico ali uporabijo kuhinjski valjar (Tacol, 1996; Vrlič, 2001).



23

Slika 16: Moj dom. Kartonski tisk. Deklica, 5 let

Računalniška grafika

V vrtcu se računalnik vedno pogosteje pojavlja. Bolj posodobljeni vrtci imajo

urejene tudi posebne računalniške prostore, ki so namenjeni otroku. Za delo z

računalnikom pri likovni vzgoji predšolskih otrok je potrebno vedenje, da je računalnik

zgolj orodje, ki nam omogoča nove pristope likovnega izražanja (Slika 18). Računalnik

je medij prihodnosti, ki tudi pri otrocih predstavlja močno motiviranost za likovno

ustvarjalno delo. Otroci lahko pri risanju na računalnik uporabljajo računalniško miško,

na novejše računalnike pa rišejo s prstnim dotikom na zaslon (Slika 17). Prednost

uporabe računalnika za likovno izražanje je v omogočanju neomejenega dela, kar

omogoča neomejene poskuse in je s tem do neke mere podloga otrokove ustvarjalnosti

(Vrlič, 2010).



24

Slika 17: Prijateljstvo. Računalniški program Paper Artist. Deček, 4 leta



25

Slika 18: Prijateljstvo. Računalniški program Paper Artist. Otroci, 4-5 let



26

2.3.4 Kiparske tehnike

Za izdelovanje kiparskih oblik otrokom ponudimo različne vrste materialov: glino,

slano testo, plastelin, les, vosek, papirno kašo, mavec, školjke, raznobarvne gumbe,

karton, lepenko, razne kartonske embalaže, plastenke, stiropor. Omenjene so nekatere

vrste, saj je materialov veliko. Vsak material ima različno možnost obdelave. Otroci

materiale gnetejo, dodajajo, odvzemajo, se igrajo, pregibajo, sestavljajo in lepijo

različne materiale skupaj. Vsak otrokov izdelek je edinstven, vendar le kiparski izdelki

so tisti, ki jih otrok, ko ga izdela, lahko tudi otipa (Patru, 2009; Tacol, 1996; Vrlič, 2010).

2.3.5 Tehnike oblikovanja prostora

»Prostor je »praznina«, v kateri živimo in se gibljemo in v kateri so stvari in

predmeti. Prostor nastane znotraj lupine iz materiala (les, opeka, kamen, železo,

beton)« (Tacol 1996, str. 102).

Pri prostorskem oblikovanju likovne tehnike niso opredeljene, kot na primer pri

slikanju in risanju, ampak jih lahko poimenujemo glede na način obdelave materialov,

ki smo jih uporabi pri likovnem delu. Materiale nizamo, sestavljamo, praskamo,

odtiskujemo, lepimo, zabijamo, ovijamo in jim s tem spreminjamo velikost, obliko, ritem

in barvo. Različne prostorske oblike lahko zasledimo pri otroški igri »gradovi« iz mivke,

»hišice na gozdni jasi« iz vej, ki jih otroci oblikujejo s sestavljanjem, zlaganjem različnih

materialov.

Torej, otroci se s prostorskim oblikovanjem srečajo že zelo zgodaj, skozi igro.

Likovna dejavnost otrokom omogoča spoznavanje prostorskih oblik na dveh stopnjah,

skozi igro in pri usmerjenih dejavnostih (Vrlič, 2010; Tomšič Č. in Tacer, 2010).

Mehki materiali

− Glina

Glino otroci oblikujejo z gnetenjem, odvzemanjem in dodajanjem. Za oblikovanje

gline otrokom ponudimo različna orodja in pripomočke: lesene paličice, valjar, glavnik,

kalupe iz umetne mase, modelčke za piškote. Dobro je vedeti, da se glina pri sušenju

krči in spremeni svojo obliko. Da bi bili izdelki iz gline obstojnejši, lahko glino tudi

žgemo v posebnih pečeh (Vrlič, 2010).



27

Slika 19: Oblikovanje glinene posode − skupinsko sodelovanje. Glina. Otroci, 4−5 let

− Plastelin

Plastelin je možno kupiti v različnih barvnih odtenkih. Lahko pa ga izdelamo tudi

sami doma. Recept za izdelavo plastelina je sledeč: v kozico damo dve skodelici moke,

eno skodelico soli, dve žlici olja, eno skodelico vode in malo živilskega barvila.

Sestavine v kozici počasi segrevamo, dokler ne dobimo mehke kepe, katero, ko se

malo ohladi, še pregnetemo. Dobra lastnost plastelina je, da se suši zelo počasi.

Plastelin lahko otrok stiska, reže, valja, dela razne odtise v plastelin, pri igri uporablja

tudi različne modelčke za piškote ali posodice iz kuhinje. Oblikovane motive lahko

otroci »razderejo« in ponovno uporabijo (Einon, 2001).



28

Slika 20: Prosto oblikovanje iz slanega testa. Otroci, 2−5 let

Ploščati materiali

Papir, karton in lepenko otroci zgibajo, zvijajo, režejo, sestavljajo, luknjajo in lepijo.

Za oblikovanje so primernejši trši kartoni in papir (šeleshamer) (Patru, 2009).

Upogljivi material

Otrokom za oblikovanje ponudimo ALU-folije in različne žice, ki jo otroci ovijajo,

zvijajo ipd. Žica je primerna za drugo starostno obdobje. Obe vrsti materiala pa lahko

uporabimo v kombinaciji z drugimi naravnimi ali umetnimi materiali: palice, slamice,

plastelin, storži. Namesto žice lahko uporabimo žično folijo (Patru, 2009).

»Montažni materiali«

Otrokom za sestavljanje ponudimo različe naravne (les, kamen) in umetne

materiale (tkanine, plastike, kocke, striropor, škatle) (Patru, 2009; Čerkez T.,Tacer,

2010).



29

Slika 21: Reka. Prostorsko oblikovanje. Otroci, 4−5 let

2.3.6 Nevsakdanje likovne tehnike

Ekonomičnost ne pomeni vedno »uporabiti čim manj«, ampak čim bolj smiselno.

Za vsak material je v našem okolju značilen način uporabe. Velikokrat je zaslediti, da

vzgojitelji otrokom za likovno ustvarjanje ponujajo zgolj enovrstne likovne materiale.

Vendar dodatna vrednost, ki nam jo lahko določen material ponuja, je veliko bolj

vsestranska. Zanimivo je torej razmišljati o » dodatni vrednosti«, ki jo lahko ima

posamezni material. Pri nevsakdanjih likovnih tehnikah je pomembno, da materiale in

orodje, s katerimi bomo likovno ustvarjali, dobro poznamo. Vzgojitelj mora torej pri

uporabi dobro poznati značilnost in zakonitost obnašanja določenega materiala. Kadar

vzgojitelj uvaja drugačno − nevsakdanjo likovno tehniko, mora ugotoviti, ali je le ta

primerna razvojni stopnji otrok in za doseganje katerega cilja jo bomo uporabili.

Otrokom eksperimentiranje z materiali in orodji vsekakor predstavlja neponovljivo in

posebno izkušnjo. Kadar pa likovna dejavnost temelji na seznanjanju z nepoznano

likovno tehniko, jo vzgojitelj načrtuje brez dodatnih zahtev po motivu. Otroci se naj pri

tovrstnih likovnih dejavnostih spontano igrajo, eksperimentirajo z materiali in orodji in

raziskujejo različne možnosti izražanja. Motivi se lahko pojavijo čisto nevede ali pa tudi

ne. Otrokove miselne aktivnosti bodo pri spoznavanju novih likovnih tehnik usmerjene

na obvladovanje novih orodij, manipuliranje z novimi materiali in osvajanje novih

postopkov likovnega ustvarjanja in ustvarjalnega mišljenja (Vrlič, 2001).



30

Eksperimenti z likovnimi materiali in orodji ter likovnimi tehnikami so dober primer

otrokove fleksibilnosti in ključne komponente otrokove ustvarjalnosti. Otrokom lahko za

ustvarjanje ponudimo tempera barve v plastenkah (glej sliko 23), odtiskujejo lahko z

različnimi materiali. Pri slikanju s prstnimi barvami lahko namesto rok uporabijo noge

(glej sliko 26 ). Prerez sadja ali zelenjave (glej sliko 29) je zelo zanimiva dejavnost, kjer

otroci upodabljajo zanimive vzorce. Posebno čutno doživljanje likovnega ustvarjanja

otroci doživijo, če rišejo z zavezanimi očmi. Oblikovanje naravnega materiala je zelo

ekonomično in otrokom neprecenljivo doživetje. Za spodbujanje motivacije pri slikanju

lahko barvo škropimo na podlago, namesto čopiča uporabimo zobno ščetko ali slamico

za pihanje barve. Slikamo lahko z ustvarjanjem raznobarvnih pik in črtic.

Eksperimentiramo lahko tudi z različnimi kombinacijami likovnih materialov. Na

voščenko slikamo s tušem in vodenkami. Vzgojitelji z uporabo nevsakdanjih likovnih

tehnik omogočajo otroku ustvarjalno raziskovanje in doživljanje likovne umetnosti

(Tomšič Č. in Podobnik, 2015; Tomšič Č. in Tacer, 2010).

Slika 22: Kakšne barve je okus? Tempera barva. Deklica, 5 let



31

Slika 23: Risanje po domišljiji. Tempera barva. Deklica, 5 let

Slika 24: Pisanke. Tiskanje zmesi »mekol« lepila in tempera barve. Otroci, 4 leta



32

Slika 25: Rdeče zelje. Svinčnik in vodene barvice. Deklica, 3 leta

Slika 26: Zima bela. Prstne barve. Deček, 5 let



33

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Ko smo na začetku razmišljali o pomembnosti otroškega ustvarjalnega mišljenja in

izražanja, se nam je porajalo več vprašanj in dilem. V današnjem času je odnos otrok

do likovnega materiala popolnoma drugačen kot pred leti. Otroci imajo vsakodnevno na

izbiro več različnega materiala in orodij. Mnogokrat je slišati iz ust kakšne vzgojiteljice

ali tudi starša, da otrok dandanes ne moremo z ničemer več motivirati za ustvarjanje,

da se zelo hitro naveličajo vsega. O uporabi nevsakdanjih likovnih orodij in materialov

je bolj malo napisano. Še vedno je tema drugačnosti pri izbiri likovnega materiala dokaj

ozko opredeljena. Še zlasti na predšolski stopnji.

V okviru diplomske naloge smo uporabili kvalitativno študijo primera. Raziskali smo

motiviranost predšolskih otrok drugega starostnega obdobja pri uporabi nevsakdanjih

materialov in orodij pri likovnih dejavnostih. Zanimalo nas je, ali uporaba drugačnih

materialov in orodij vpliva na motivacijo otrok za likovno izražanje in ustvarjalno

mišljenje.

3.1.1 Cilj raziskovanja

Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako uporaba nevsakdanjih likovnih materialov

in orodij motivira predšolske otroke k ustvarjalnemu razmišljanju in likovnemu

izražanju.

3.1.2 Raziskovalna vprašanja

R. V. 1: Ali je uporaba nevsakdanjih likovnih materialov in orodij primerna

motivacija za likovno izražanje predšolskih otrok?

R. V. 2: Ali nevsakdanji likovni materiali vplivajo na razvijanje likovne

ustvarjalnosti?

R. V. 3: Kako in na kakšen način predšolski otroci pokažejo iznajdljivost in

samostojnost pri manipuliranju z nevsakdanjimi likovnimi materiali in orodji?



34

R. V. 4: Ali lahko z uporabo nevsakdanjih likovnih materialov in orodij vplivamo na

realizacijo originalnih, nevsakdanjih in nepričakovanih otroških izdelkov?

3.2 Metodologija

3.2.1 Opis raziskave

Uporabili smo deduktivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. S

študijo primera smo raziskali zastavljen problem ter ga podrobno opisno in slikovno

analizirali.

Izvedbo šestih likovnih dejavnosti, pri katerih so otroci likovno ustvarjali z

nevsakdanjimi materiali in orodji, smo podrobno predstavili v kvalitativnem delu študije.

Likovne dejavnosti smo opazovali, snemali, fotografirali in sproti beležili ugotovitve,

zanimivosti in posebnosti. Na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pri

diplomski nalogi, smo odgovoriti v razpravi.

3.2.2 Raziskovalne metode

Pri zbiranju podatkov smo poleg deduktivne metode uporabili tudi metodo sinteze.

Otroke smo pri likovnih dejavnostih spremljali, opazovali in si pisno beležili posebnosti.

3.2.3 Raziskovalni vzorec

Pri likovnih dejavnostih z uporabo nevsakdanjih likovnih materialov in orodji so

sodelovali otroci stari od 4 do 5 let. Šest dečkov in šest deklic. Otroci, ki so sodelovali

pri likovnih dejavnostih, imajo na splošno manj zanimanja za likovno delo. Potrebna jim

je dodatna motivacija, sicer hitro obupajo in prenehajo z likovnim ustvarjanjem. Eden

izmed dečkov (deček N) ima lažjo obliko cerebralne paralize. Omejuje ga povišan

mišični tonus, slabovidnost. Motijo ga različni zunanji držaji, predvsem glasen hrup.

Deček ima težave s koncentracijo in je zelo nedovzeten za novosti. Potrebuje fizično

pomoč spremljevalke. Dejstva, ki smo jih podali pri izbiri otrok, temeljijo na

vzgojiteljičinem opazovanju otrok pri likovnem izražanju, v dvoletnem časovnem

obdobju.



35

3.2.4 Opis pripomočkov

Pri izbiri likovnih dejavnosti smo upoštevali razvojno stopnjo otrok in njihovo

predhodno znanje o likovnih tehnikah. Nevsakdanji materiali in orodja za likovno

ustvarjanje temeljijo na lastni idejni zasnovi. Nekateri izmed njih so tudi lastnoročno

narejeni, kot na primer: svetlobna tabla, doma narejen plastelin, ledene kocke. Sneg

smo pripeljali v velikih zabojih iz Pohorja. Avdio vizualna sredstva imamo v oddelku.

Plastične škatle so podarili v podjetju SwatyComet Zreče. Finančno smo za zasnovane

likovne dejavnosti uporabili le nekaj denarja, in sicer za nakup moke in pecilnega

praška, katerega smo uporabili za izdelavo domačega plastelina.

3.2.5 Obdelava podatkov

Vso gradivo, ki smo ga zbrali pri likovnih dejavnostih z uporabo nevsakdanjih

likovnih materialov in orodij, je sestav besednega in slikovnega gradiva. Vse dejavnosti

smo sproti analizirali in evalvirali. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali.

Dejavnosti so potekale v šolskem letu 2014/ 2015, v času od februarja do aprila 2015.

Šest deklic in šest dečkov, ki so sodelovali pri likovnih dejavnostih, smo opazovali,

beležili, snemali in fotografirali. Pri tem so nam bili v pomoč (pri fotografiranju) tudi

strokovni sodelavki v oddelku: vzgojiteljica in spremljevalka dečka N.



36

4 IZVAJANJE IN EVALVACIJA LIKOVNIH DEJAVNOSTI

4.1 Likovna dejavnost »Prstne barve in projektor«

Drugače zasnovana likovna dejavnost s področja slikarstva zajema mokro

slikarsko tehniko slikanja s čopičem, pri čemer je nanašanje barve potekalo po

opazovanju oblik, ki so nastale s polzenjem barvnega tuša, v posodi z vodi. V

dejavnosti smo realizirali naslednje zastavljene cilje. Otroci sodelujejo pri likovni

dejavnosti, pri načrtovanju idejne zasnove za likovno delo. Otroci samostojno

manipulirajo s čopičem in prstnimi barvami. Otroci opazujejo posebnosti plavajočega

barvnega črnila, snemanja z avdiovizualnim sredstvom, upodobijo likovno delo s

pomočjo nevsakdanje likovne tehnike in sodelujejo pri končni skupni evalvaciji.

Drugačno likovno izražanje z neposrednim opazovanjem projekcije posnetka otrokom

omogoča razvoj opazovalnih zmožnosti. Skozi likovni proces opazujejo vizualne

značilnosti prehajanja barve iz temnega v svetlo, različnih oblik in smeri, ki mu jih

predstavlja v vodi plavajoče barvno črnilo.

Dejavnost je potekala dva dni. Prvi dan poteka likovne dejavnosti smo uporabili

prostor igralnice, drugi dan smo dejavnost izvajali v prostorih telovadnice vrtca, ker

smo za likovno delo potrebovali večji prostor. Pri izvedbi dejavnosti smo bile prisotne

pomočnica vzgojiteljice in spremljevalka dečka N.

Evalvacija

1. dan poteka likovne dejavnosti

V uvodnem delu smo v vrč z vodo s kapalko kanili nekaj kapljic modrega črnila.

Plavajočo barvo črnila so otroci samostojno posneli z avdio videokamero. Vsak otrok je

imel možnost posneti svojo barvo. Na koncu smo z otroki izbrali najlepši posnetek.

2. dan poteka likovne dejavnosti

Motiviranost otrok prejšnje dejavnosti smo prinesli na glavno dejavnost

naslednjega dne. Z otroki si ogledamo posnetek plavajočega črnila. Otroke smo

spodbudili k razmišljanju o tem, kako bi »barvo ulovili« na papir. Eden izmed dečkov je

podal zanimivo izjavo o tem, kako bi z kuhinjskim cedilom ulovil barvo in nato s



37

čopičem slikal na list. Kljub nekoliko težjemu uvodnemu delu2 otroci niso pokazali

pomanjkanja zanimanja za nadaljnje delo. Skupaj smo oblikovali idejni načrt za

ustvarjanje in otroke seznanili s potekom likovne naloge. Določili smo materiale, s

katerimi bomo slikali, izbrali primeren barvni ton in podlogo za slikanje. Otroci so

aktivno sodelovali tudi pri pripravi prostora (glej sliko 27). S pomočjo projektorja smo

posnetek plavajočega tuša projicirali na podlago. Z izštevanko smo izbrali deklico, ki je

prva pričela z likovnim ustvarjanjem. Deklica A (glej sliko 28) je najprej slikala s

čopičem. S čopičem je najprej risala črte. Ko se je barva na posnetku pričela razlivati

po površini, pa je deklica odvrgla čopič, namočila roke v barvo in nanašala z rokami.

Ko je bilo posnetka konec, je deklica končala z likovnim delom. Nastalo sliko smo

fotografirali in podlago pobrisali z vlažilno krpo. Z likovnim delom je pričel naslednji.

Tudi deček J je poizkušal risati črte s čopičem. Kmalu je tudi on ugotovil, da je lažje

risati z roko. Vsi otroci so kasneje risali zgolj z roko. Problem je nastal zgolj pri dečku

N, kateremu smo dejavnost prilagodili glede na njegove potrebe. Podlago smo postavili

na tla in nanjo projicirali posnetek. Pri igri z barvo so otroci uporabljali različne smeri.

Najprej so vsi risali, črte so bile tanjše in bolj vidne. Ko pa so zaznali, da se barva

razliva po površini, pa so z rokami risali večje površine. Z risanja so prehajali k slikanju.

Otrokom je bilo posebej zanimivo, saj je bila podlaga dosti večja, kot so jo dejansko

vajeni pri likovnih dejavnostih. Izziv jim je prestavljajo tudi slikanje na pokončno

podlago. Končni izdelki so bili prav posebni, nevsakdanji, čisti odraz otroške igrive

ustvarjalnosti.

V zaključnem delu smo skupaj z otroki izvedi evalvacijo. Otroci so povedali svoja

občutenja ob končani dejavnosti in svoje končne izdelke zelo različno poimenovali. V

svojih unikatnih slikah so videli od mamice, oblakov, zime, delfina, barve, slona (glej

sliko 30) do snega, dima, muce, rožice. Deček N svojega končnega izdelka ni želel

poimenovati. Deček J je svoj končni izdelek poimenoval »prava čarovnija«. V koncu

skupne evalvacije smo z otroki določili naslov teme. Otrokom je bila ideja dečka J všeč

in nastala je izvirna tema »likovna čarovnija«. Projekcijo »ulovi barvo« smo naslednji

dan uporabili pri gibalni vadbeni uri za igro umirjanja, vendar tokrat brez uporabe

barve.

2 V uvodnem delu (ogled videoposnetka počasnega polzenja barve črnila v vrču z vodo) so

otroci razmišljali, kako bi posnetek narisali oziroma barvo »ulovili« na papir. Razgovor z otroki je trajal približno deset minut.



38

Slika 27: Priprava prostora. Otroci, 4−5 let

Slika 28: Izvajanje dejavnosti − ujemi barvo. Deklica, 4 leta



39

Slika 29: Izvajanje dejavnosti − ujemi barvo. Otroci, 4−5 let

Slika 30: Končni izdelek − ujemi barvo. Deklica, 4 leta

4.2 Likovna dejavnost »Oblikovanje domačega plastelina«

V dejavnosti smo realizirali naslednje zastavljene cilje. Otroci opišejo posebnosti

mehkega kiparskega materiala za likovno ustvarjanje. Z uporabo, oblikovanjem

domačega plastelina razvijajo sposobnost ustvarjalnega mišljenja. Otroci sodelujejo na

različnih stopnjah ustvarjalnih procesov: pri izdelavi in pripravi mehkega materiala

(otroci gnetejo in mečkajo zmes plastelina in prstne barve); aktivni obdelavi plastelina



40

(otroci plastelin dodajajo in odvzemajo, ga valjajo, stiskajo in uporabljajo za svobodno

igro ter oblikovanje po lastni zamisli). Otroci se seznanijo z uporabe fotoaparata, s

katerim fotografirajo svoje končne izdelke.

Dejavnost smo izvajali v prostoru igralnice. Spremljale smo jo pomočnica

vzgojiteljice, spremljevalka dečka N in njegova specialna pedagoginja.

Evalvacija

1. dan poteka dejavnosti

Otroci so aktivno sodelovali pri pripravi zmesi za plastelin. Sestavine (moko, sol,

pecilni prašek, vodo in olje) smo zmešali v posodi in nato počasi kuhali3, da je nastala

gladko zmes. Kuhano zmes smo za nekaj minut postavili na hladno. Ko je bila zmes

dovolj ohlajena, so jo otroci zgnetli, da so dobili mehko maso, voljno za oblikovanje. V

naslednjem koraku smo zmesi dodali belo barvo4 in ponovno gnetli. Otrokom priprava

barvne zmesi ni predstavljala večjega problema kljub temu, da je bilo potrebno plastelin

in barvo nekaj časa gnesti, da se je barva oprijela. Deček N je pri barvanju zmesi

potreboval pomoč spremljevalke. Ko je bila zmes plastelina pripravljena za oblikovanje,

smo ga razdelili med otroke. Vsak otrok je dobil podoben del plastelina.

Na mize smo pripravili podlage iz plošč. Otroci so iz plastelina lahko oblikovali, ga

valjali, plastelin odvzemali in dodajali manjše dele, se z njim igrali. Deklica L je iz

plastelina izdelala snežaka. Velika večina otrok je nato prav tako izbrala temo zime,

izdelali so snežake, snežinke. Prav posebej me je presenetila izjava dečka J, ki je

menil,«kako super je oblikovati plastelin, lepo diši, pa še tako prijetno hladen je, kot bi

bil pravi sneg«. Deček N (glej sliko 31) je aktivno sodeloval v dejavnosti. Nad samim

materialom je bil zelo nadušen. Vseskozi ga je gnetel, vonjal, tipal, vanj izdeloval

luknje.

Ob konce dejavnosti so otroci svoje izdelke postavili na razstavo. Vsak je svoj

izdelek fotografiral s fotoaparatom. Skupaj z vzgojiteljico sva prišli do spoznanja, da bi

lahko fotografije otrok likovno nagradili s skrito risbo (glej sliko 33). Fotografije smo

skopirali na bele A4 liste in jih prerezali na polovico. Polovice smo prilepili na barvno

podlago.

3 Za kuhanje smo uporabili indukcijsko ploščo, kuhalnico in lonec. Otroci so mešanje zmesi

zaradi lastne varnosti samo opazovali. Z gnetenjem smo pričeli, ko se je zmes ohladila na primerno temperaturo. 4 Plastelinu smo primešali prstne barve Giotto, 1x 200 ml bele barve.



41


Skupaj z otroki smo naslednji dan ponovno pregledali razstavljene kiparske

izdelke. Otroci so svoje izdelke opazovali in se o njih pogovarjali. Na mizah so jih

čakale fotografije njihovih izdelkov. Naloga otrok je bila prepoznati svoj izdelek oz.

polovico skrite slike. Otroci so prepoznali svoj izdelek na fotografiji. Otroke smo

spodbudili, da z belo kredo narišejo manjkajoči del. S tovrstno dejavnostjo smo

nadgradili otroško likovno ustvarjalnost. Končne likovne izdelke (ker so bili sestavljeni

iz fotografije in risbe) smo prilepili v portfolijo otrok.

Slika 31: Domači plastelin. Oblikovanje. Deček N., 4 leta



42

Slika 32: Domači plastelin. Ustvarjanje otrok. Otroci, 4−5 let

Slika 33: Skrita risba. Otroci, 4−5 let

4.3 Likovna dejavnost »Svetlobna tabla z moko«

Glede na zastavljeno likovno dejavnost smo oblikovali naslednje cilje. Otroci

opišejo posebnosti risanja z različnimi risarskimi materiali in orodji; rišejo na svetlobno

tablo z moko, ki predstavlja novo nevsakdanjo podlago za ustvarjanje; rišejo in si



43

izmišljajo razne vzorce, oblike, motive, razvijajo pojem svetlo−temno; z dejavnostjo

risanja na moko spodbujamo otroško veselje in radovednost do umetniških dejavnosti

in različnosti.

Dejavnost je potekala po jutranji rutini v prostoru igralnice. Pomočnica vzgojiteljice

in spremljevalka dečka N sva aktivno spremljali in beležili posebnosti likovne dejavnosti

otrok.

Evalvacija

Pri dejavnosti so otroci delali skupinsko in individualno. Uvod v likovno dejavnost

smo pričeli s skupinskim razgovorom, kateri materiali so primerni za risanje, kateri ne, s

katerimi so že risali, s katerimi bi še poskušali risati. Poleg vsakdanjih pripomočkov za

risanje so naštevali tudi nevsakdanje. Deček Ž je na primer omenil, da lahko rišemo

tudi z voskom, kot to dela njegov deda, ki je čebelar.

S skrito vrečo smo motivirali otroke za nadaljnje delo. Otroci so s tipom in vonjem

ugotavljali, kaj je skrito. Deklica N je prva ugotovila, da se v vrečki skriva moka. Otroci

so za dve minuti v spremstvu vzgojiteljice zapustili prostor. Prostor igralnice smo

zatemnili. V posebnem delu igralnice je izpod bele rjuhe pronicala svetloba. Otroci so z

radovednostjo in navdušenjem prikorakali nazaj v igralnico. V posebnem delu igralnice

je stala svetlobna tabla. Otroci niso vedeli, kaj je to in čemu je tabla namenjena. Tudi,

ko smo jim pokazali vrečo z moko, niso vedeli oz. povezali dejavnosti.

V naslednjem koraku smo na svetlobno tablo nasuli moko. Z izštevanko smo

izbrali otroka, prav tako tudi naslednjega. Izbran deček J je imel prvi možnost risati.

Otroci so s prsti risali enostavne linije, oblike, vzorce (glej sliki 34, 35). V kolikor jim

risba ni bila všeč, so zgladili površino in z moko ponovili. Vsak izmed otrok je imel

dovolj časa za ustvarjalno razmišljanje in aktivno ustvarjanje. Pri risanju na svetlobno

tablo so pridobivali izkušnje s svetlo−temnim kontrastom.

Po končani dejavnosti smo skupaj z otroki izvedli evalvacijo. Vsak otrok je povedal,

kaj mu je bilo najbolj všeč. Pogovorili smo se tudi o tem, katera sredstva bi še lahko

uporabili za risanje na svetlobno tablo. Ugotovili so, da bi najraje risali z mivko, s

polento, z mlekom. Zanimiva je bila izjava dečka J, ki bi za risanje na svetlobno tablo

uporabil zemljo. V prihodnjih dneh so svetlobno tablo uporabili tudi v drugih oddelkih

našega vrtca.



44

Slika 34: Svetlobna tabla. Otroci, 4−5 let

Slika 35: Svetlobna tabla. Ustvarjanje z moko. Deček, 4 leta

4.4 Likovna dejavnost »Plastična škatlica in frnikola«

Z likovno dejavnostjo smo realizirani naslednje zastavljene cilje. Otroci se

svobodno igrajo z nevsakdanjimi likovnimi materiali. Pri dejavnosti obnovijo znanje o

osnovnih barvah. Z uporabo frnikole in plastične škatle mešajo osnovne barve in



45

ugotavljajo nastale barvne odnose. S poljubno kombinacijo osnovnih barv se likovno

igrajo in z vrtenjem in obračanjem škatle ustvarjajo različne vzorce, oblike. Z

nevsakdanjim načinom izvedbe likovne tehnike si otroci razvijajo sposobnost likovnega

izražanja in ustvarjalnega mišljenja. Seznanjanje z uporabo nevsakdanjih likovnih

materialov otroke spodbuja k radovednosti in veselju do umetniških dejavnosti.

Dejavnost je potekala v prostorih igralnice. Pri dejavnosti sva bili prisotni

pomočnica vzgojiteljice in spremljevalka dečka N.

Evalvacija

V uvodnem delu dejavnosti smo se pogovarjali, katere so osnovne barve in načini

njihovih barvnih kombinacij pri mešanju. Otroci so sodelovali pri razgovoru.

V nadaljevanju smo otrokom razložili postopek, s katerim bomo barve mešali in se

barvno igrali. Vsak otrok je dobil svojo škatlo in frnikolo. Otroci so imeli možnost izbire

osnovnih barv. Vsi otroci so izbrali vse barve hkrati. Barve so kanili v škatlo, vanj

položili frnikolo in škatlo zaprli. Škatle so obračali v različnih smereh, hitro in počasi. S

frnikolo so risali različne linije. Otroci so med dejavnostjo medsebojno komunicirali. Za

primer je zanimiv pogovor med deklico N in dečkom, ki sta ugotovila, da je med

mešanjem nastala rjava barva − »barva kave«. Ko so otroci prenehali z raziskovanjem,

smo škatlice oprali in obrisali. Tudi deček N pri dejavnosti ni imel večjih težav.

Postopek smo ponovili. Otroci so si ponovno sami izbrali barve. Tokrat smo barvi

primešali še lepilo z namenom, da se je barva oprijela plastične podlage. Po končani

dejavnosti smo izdelke razstavili na hodniku našega vrtca.



46

Slika 36: Plastična škatlica in frnikola. Ustvarjalnost otrok. Otroci, 4−5 let



47

Slika 37: Likovna ustvarjalnost. Deček, 4 leta

Slika 38: Plastična škatla in frnikole. Končni izdelki otrok

4.5 Likovna dejavnost »Barvne ledene kocke«

Likovna dejavnost zajema področje slikarstva. Pri likovni dejavnosti smo realizirali

naslednje zastavljene cilje. Otroci sodelujejo na različnih stopnjah ustvarjalnih



48

procesov: z mešanjem osnovnih barvnih tonov in vode pomagajo pri pripravi barvnih

ledenih kock in lastne aktivnosti pri slikanju z ledenimi kockami na risalni papir. Barvne

ledene kocke otroci vlečejo v različne smeri, upodabljajo oblike in vzorce. Z ledenimi

kockami mešajo osnovne barve, barvajo, barvo nanašajo v različne smeri in

spoznavajo njihove sekundarne barve.

Dejavnost je potekla dva dni v prostorih igralnice. Dejavnost sva spremljali

vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice in spremljevalka dečka N.

Evalvacija


V jutranjem krogu smo se z otroki pogovarjali o mrazu, zimi. Zakaj nas pozimi

zebe, kako nastane sneg, led, kakšne barve je led. Otroci so različno odgovarjali.

Razložili smo jim, kako nastane led. Pokazali smo jim primer ledene kocke. Z

vprašanjem, kaj bi nastalo, če bi vodi v posodi primešali malo barve in jo postavili v

zamrzovalnik, smo spodbudili otroke k razmišljanju za dejavnost. Skupaj z otroki smo

pripravili tekočo zmes barve in vode. Barvo in vodo smo zmešali v razmerju 1:1. Otroci

so napolnili plastične posodice za zamrzovanje. Posodice smo čez noč postavili v

zamrzovalnik v shrambi našega vrtca.


Naslednje jutro se je deček J že pri zajtrku spomnil, da imamo nekaj v

zamrzovalniku. Skupaj z otroki smo pripravili prostor in podloge risalnega papirja.

Otroke smo motivirali k likovnemu delu s pripravljenim materialom. Na mizi smo

pripravili obarvane ledene kocke. Otroke smo motivirali k opazovanju mešanja barv,

nastajanju barvnih kontrastov in harmonij. Otroci so slikali po lastni domišljiji in

ustvarjali z občutenjem. Upodabljali so različne kroge, iz sredine papirja prehajali na

robove. Posebej zanimivo odkritje je bilo pri dečku N5 (glej sliko 39), ki je brez

problema manipuliral z ledenimi kockami. V času likovnega dela je bila v oddelku

prisotna dečkova specialna pedagoginja, ki je dečka pri dejavnosti še podrobneje

spremljala. Nastale so originalne, nevsakdanje otroške slike, katere smo razstavili na

panojih po hodniku vrtca.

5 Deček N ima lažjo obliko cerebralne paralize. Motijo ga različni zunanji držljaji,

predvsem glasen hrup. Deček ima težave s koncentracijo in je zelo nedovzeten za novosti. Potrebuje fizično pomoč spremljevalke.



49

Slika 39: Barvne ledene kocke. Ustvarjalnost dečka N. Deček, 4 leta

Slika 40: Barvne ledene kocke. Ustvarjanje z občutenjem. Otroci, 4−5 let

4.6 Likovna dejavnost «Barvamo sneg«

Z izvedbo likovnega ustvarjanja smo realizirali naslednje zastavljene cilje. Otroci

tempera barve s čopičem nanašajo na snežno podlago. Opišejo različne barvne

učinke, ki nastanejo pri mešanju osnovnih barv na snežni podlagi. Iz snega oblikujejo



50

enostavne oblike, sneg odvzemajo, vanj vtiskujejo in dodajajo najdene predmete iz

narave.

Dejavnost je potekala v prostorih igralnice, kjer smo izvedi jutranjo rutino na igrišču

pred vrtcem, kjer je potekala glavna dejavnost. Pri spremljanju realizacije dejavnosti

smo bile prisotne vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice in spremljevalka dečka N.

Evalvacija

Po jutranji rutini smo si z otroki ogledali izdelke v njihovih likovnih mapah.

Ugotavljali smo, na kakšne vrste podlog so že ustvarjali. Otrokom smo postavili

vprašanje, kaj menijo o tem, da bi danes slikali na sneg. Deklica N je takoj podala

povratno vprašanje: »Kako pa bi risali na sneg, kje ga bomo pa dobili, če ga ni?«

Po malici smo otroke pripravili in uredili za na bivanje na prostem. Otroci niso

vedeli, da jih zunaj čaka presenečenje. Ko so otroci zagledali sneg6, sredi zelene trate,

niso skrivali navdušenja. Snežno gmoto smo razdelili na dva dela. Otrokom smo

razložili potek dejavnosti. Sneg so barvali in iz njega oblikovali. Pri porabi snega so bili

zelo »ekonomični«. Nobeden od otrok ni snega uporabil za kepanje ali podobne igre,

čeprav jim tega nismo prepovedali. Deklica K si je izdelala snežno kepo, katero pa je

uporabila za risanje na zaščitne podloge − plošče okrog igral. Risanje s snegom na

plošče je bilo originalno, nepričakovano. Za otroke je tovrstna likovna dejavnost

predstavlja enkratno izkušnjo. Dejavnost je v celotnem pogledu dosegla svoj namen.

6 Sneg nam je gospod Hohler, v velikih zabojih, okoli desete ure zjutraj pripeljal iz Pohorja,

natančno iz vasice Božje, ki se nahaja 7 km vstran od našega vrtca, na višini 850m.



51

Slika 41: Barvamo sneg. Likovno ustvarjanje otrok. Otroci, 4−5 let

Slika 42: Izbira drugačne likovne podlage. Deklica 4 leta in 5 mesecev



52

Slika 43: Oblikovanje iz snega. Otroci, 4−5 let

4.7 Rezultati in razprava

S spremljanjem, opisovanjem, pisnim beleženjem ter slikovnim arhiviranjem smo

prišli do naslednjega zaključka. V nadaljevanju razprave smo odgovorili na zastavljena

raziskovalna vprašanja.

Naše prvo raziskovalno vprašanje je bilo, ali je uporaba nevsakdanjih likovnih

materialov in orodij primerna motivacija za likovno izražanje predšolskih otrok. Lahko

se navežemo na teoretični del, kjer smo zapisali, da ni samo en način uporabe likovnih

materialov in orodij »pravilen« (Gerlovič in Gregorač,1976). Otrokom je potrebno

pustiti, da preizkušajo. Izbrani materiali so v otrocih vzbujali zanimanje, napetost,

interes in obenem izziv. Dodatno motivacijo je bilo moč zaznati prav pri pripravi

materiala. Povzamemo lahko motiviranost otrok pri likovnih dejavnostih, ki so potekale

dva dni (glej dejavnosti 4.1; 4.2; 4.5). Aktivno sodelovanje otrok pri pripravi plastelina,

ledenih barvnih kock in videoposnetka plavanja barve je naslednjega dne predstavljal

izziv za likovno delo. Česa si otroci bolj želijo kot snega sredi zime. Sneg sredi zelene

trave je tako že sam po sebi motiviral otroke k likovno ustvarjalnemu delu. Dodane

barve so bile le kot dodatek k ustvarjanju. Svetlobna tabla z moko pa je predstavljala

popolnoma novi, drugačen material in s tem tudi drugačen način likovnega dela, kot so

ga nasploh otroci vajeni. Če se navežemo na dejstvo, da so otroci, ki so bili izbrani za

likovne dejavnosti, manj motivirani za delo in po večini likovno delo hitro opustijo, lahko



53

navedemo, da drugačni, nevsakdanji materiali otrokom predstavljajo zanimanje, interes

in izziv za likovno ustvarjanje.

Drugo raziskovalno vprašanje je bilo, ali nevsakdanji likovni materiali vplivajo na

razvijanje likovne ustvarjalnosti. Ugotovili smo, da otroci pri likovnem izražanju niso

imeli dodatnih težav. Vsak je ustvarjal na svoj lasten način. Likovne dejavnosti so

otrokom predstavljale izziv in obenem reševanje zastavljene likovne naloge skozi igro.

Otroci so spontano likovno ustvarjali, imeli pri ustvarjanju popolno svobodo za

eksperimentiranje z likovnim materialom ter bili neobremenjeni, kakšen bo njihov

končni izdelek. Otroci pri likovnem delu niso potrebovali dodatne spodbude, saj ni bilo

zaznati pomanjkanja oz. izgube interesa za likovno ustvarjanje. Pri opazovanju likovnih

dejavnostih smo zabeležili primere, ko je deklica A namesto čopiča uporabila roko (glej

siko 28), saj je tako z barvo lažje prikrila večjo površino podlage, deklica K je risala s

kepo na podlogo igral (glej sliko 42); deklica N je iz plastelina oblikovala snežaka,

otroci so pri oblikovanju iz snega poiskali naravne materiale (vejice, kamenje) in okrasili

snežaka (glej sliko 43). Iz podanih primerov otroškega ustvarjanja je razvidno, da

uporaba nevsakdanjih materialov in orodij lahko vpliva na razvijanje otroške likovne

ustvarjalnosti.

Naslednje raziskovalno vprašanje, kako in na kakšen način predšolski otroci

pokažejo iznajdljivost in samostojnost pri manipuliranju z nevsakdanjimi likovnimi

materiali in orodji. Otroci so imeli popolno svobodo pri manipuliranju z likovnimi

materiali med likovnim izražanjem. Ugotovili smo, da so otroci z likovnimi materiali

eksperimentirali in jih uporabljali tudi na drugačne načine (glej sliko 28, 42). Videti je

bilo, kot da so drugačni likovni materiali in orodja otrokom predstavljali zgolj eno izmed

igrač, katero so uporabljali za ustvarjanje. Po končanih likovnih nalogah sva s

spremljevalko dečka N prišli do ugotovitve, da je deček N pri 2., 4., 5. in 6. dejavnosti

samostojno, brez težav, uporabljal podane materiale, ter da še nikoli prej ni pokazal

tolikšnega interesa za likovno ustvarjanje, kot v izvedenih likovnih dejavnostih.

Pri zadnjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, ali lahko z uporabo

nevsakdanjih likovnih tehnik vplivamo na realizacijo originalnih, nevsakdanjih in

nepričakovanih otroških izdelkov. S slikovnim gradivom (glej slike 30, 33, 35, 38, 43) in

vrednotenjem izdelkov smo prišli do zaključka, da so otroški izdelki, ki so nastali z

uporabo nevsakdanjih likovnih materialov in orodij, popolnoma nepričakovani, popoln

izraz otroške likovne domišljije.



54

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kako uporaba nevsakdanjih likovnih

materialov in orodij motivira predšolske otroke k likovnemu izražanju. Zanimalo nas je

tudi, ali lahko z nevsakdanjimi likovnimi tehnikami vplivamo na razvijanje ustvarjalnega

mišljenja in likovnega izražanja. Prav tako smo se spraševali, ali predšolski otroci

pokažejo samostojnost in iznajdljivost pri manipuliranju z nevsakdanjimi likovnimi

materiali in orodji. Ali z nevsakdanjimi likovnimi materiali in orodji vplivamo na

realizacijo nevsakdanjih, nenavadnih in nepričakovanih likovnih izdelkov otrok, pa je

bilo zadnje vprašanje, ki nas je zanimalo pri raziskavi študije primera. Odgovore na

zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili s kvalitativno raziskavo, ki smo jo izvedli

na primeru šestih zastavljenih likovnih dejavnosti. Pri raziskavi smo ugotovili, da z

uporabo drugačnih, nevsakdanjih, pestrih likovnih materialov in orodij motiviramo

otroke k likovnemu ustvarjanju in ustvarjalnemu mišljenju. Otroke smo seznanili z

različnimi slikarskimi tehnikami, ki so jim omogočale svobodno likovno igro in obenem

eksperimentiranje z različnimi materiali in orodji. Tovrstne dejavnosti so smiseln

predlog vzgojiteljicam, da lahko za motivacijo pri likovnih dejavnostih uporabijo

drugačne, različne materiale in orodja. Potrebno se je zavedati, da imajo otroci radi

novosti, nevsakdanje stvari, radi se igrajo in eksperimentirajo. Deček N še nikoli prej ni

pokazal tolikšnega interesa za likovno ustvarjanje. Samostojno je uporabljal podane

materiale in orodja. Vključeval se je v vse dejavnosti, po svojih sposobnostih. Ugotovili

smo, da pri uporabi nevsakdanjih likovnih materialov in orodij otroci nimajo večjih

težav. Otroci so bili pri likovnem izražanju samostojni, iznajdljivi, skozi » likovno igro«

so spoznavali različnosti in značilnosti uporabe likovnih materialov in orodij. Čeprav pri

likovnem delu ni pomemben končni izdelek, je študija pokazala, da so naša

pričakovanja bila opravičena. Končni izdelki, ki so nastali z uporabo nenavadnih

likovnih tehnik, so bili izraz bogate likovne ustvarjalne domišljije otrok.

Otroci skozi tovrstno zastavljene dejavnosti dobivajo nove izkušnje, nove dražljaje

ustvarjalnega mišljenja in nove zamisli.



55

6 VIRI IN LITERATURA

Armstrong, T. (1998). Prebudite genija v svojem otroku. Spodbujanje radovednosti,

ustvarjalnosti in učnih sposobnosti. Tržič. Učila.

Bahovec, E. D. (2010). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport.Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Birsa E. (2015). Medpredmetno povezovanje pri pouku likovne vzgoje. Doktorska

disertacija. Koper: UPPEF.

Bucik, N., Požar Matjašič, N., Pirc, V. in Barle, A. (2011). Kulturno umetnostna vzgoja:

Priročnik s primeri iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Einon, D. (2002). Ustvarjalen otrok: spoznajte in spodbudite naravno nadarjenost

vašega otoka. Tržič: Učila International.

Gerlovič, A. in Gregorač I. (1976). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hohmann, M. in P. Weikert, D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana:

DZS.

Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Kohl, M. A. (2000). Mali umetnik. Spodbujamo otrokovo ustvarjalnost. Ljubljana: Educy.

Karlavaris, B. in Berce-Golob, H. (1991). Likovna vzgoja. Priročnik za učitelje likovne

vzgoje. Ljubljana: Država založba Slovenije.

Krajnc, A. (1982). Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavska enota.

Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana. Visoka

šola za socialno delo.

Patru, E. (2009). Likovno izražanje predšolskega otroka: Študijsko gradivo za študente

Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje. Koper:

Univerza na Primorskem.

Pome, A. (2011). Ustvarjalnost in inovativnost. Nujnost sodobnega podjetništva.

Ljubljana: GEA Gollege.

Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.



56

Tacol, T. (1998). Likovno izražanje: Učbenik za peti razred. Ljubljana: Debora.

Tacol, T. (2003). Likovno izražanje: Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne

vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora.

Tomšič Čekrež, B. in Podobnik U. (2015). Igraj se s črtami: predšolsko likovno

ustvarjanje. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d.

Tomšič Čerkež, B. in Tacar, B. (2010). Likovne kuharije: Uporabe likovne tehnike.

Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d.

Tomšič Čerkež, B. in Tacar, B. (2012). Likovne kuharije 2: Eksperimenti z likovnimi

tehnikami. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d.d.

Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.

Vrlič,T. (2001). Likovno-ustvarjalni otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana: Debora.

katja viŠ nar - share.upr.si · svinčnik i, različn e podlage za risanje in slikanje, različn e...

Documents