klasicna gr cina, tex in matematika - marko razpetsupmrazp/zgodovina/grki_matematika.pdf ·...
TRANSCRIPT
Klasina grina, TEX in matematikaMarko Razpet
Seminar za zgodovino matematinih znanosti
Ljubljana, 28. februar 2011
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Razvoj pisave
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Platon (427347 p.n.e.)
Napis nad vhodom v Platonovo akademijo(387 p.n.e. 529 n.e., delovala 916 let):Naj ne vstopa, kdor ne zna geometrije
Primerjava: univerza v Bologni je bilaustanovljena 1088 n.e., deluje 923 let., lat. academia, izvira iz imena, ki je bil bajeslovni atenskijunak.
Platon in Aristotel
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
TEX in klasina grina
e sam TEX imakorenine vklasini grini:izvira iz besede
ki pomeniumetnost,znanstvo,spretnost.
V popolnem MiKTEXu imamo na razpolagopaket bable, ki ga uporabljamo z opcijogreek oziroma polutonikogreek. Z njimlahko piemo grka besedila. Paket e imaukaze za alfabetine grke tevilke.Po potrebi lahko uporabljamo e paketaathnum(za akrofonine grke tevilke) inteubnerza celo vrsto drugih simbolov.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Preambula in uporaba
\usepackage[polutonikogreek,english]{babel}\usepackage{lmodern}\usepackage{athnum}\usepackage[T1]{fontenc}\newcommand{\grk}[1]{\selectlanguage{polutonikogreek}#1%\selectlanguage{english}}
Med angleino in grino preklapljamo z ukazoma
\selectlanguage{english}\selectlanguage{greek}
Za kraje grko besedilo uporabljamo ukaz\grk
Sredi grkega besedila preidemo na latinico z ukazom
\textlatin
V zavitem oklepaju je za zadnjima ukazoma zapisano besedilo.Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Prerkovanje
a b g d e z h j i k l m n v x o p r s t u f q y w c
Za zakljuni v, torej , ni treba skrbeti, za osamljeni v vtipkamosv. A B G D E Z H J I K L M N X O P R S T U F Q Y W
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Akcenti, pridihi, . . .
akut polis gravis ta
cirkumfleks ~ g~h krepki pridih < >aspis
iota subscriptum | o>uran~w| diereza " Pelh"iadew podpije ; vpraaj ? ;
levi opuaj desni opuaj levi narekovaj (( desni narekovaj ))
Pri pravih diftongih sta znak za pridih in akcent na drugemsamoglasniku.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Dvojna znamenja
Nekoliko dalje besedilo
Pater urano~is,onoma sou;>eljetw uran~w|kai >epi t~hs g~hs.
, , , .
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Grke tevilke
Alfabetine: ,
\greeknumeral{28}
\greeknumeral{2011}
Akrofonine: ,
\athnum{28}
\athnum{2011}
Ukaza delujeta v grkem okolju.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Alfabetine in akrofonine grke tevilke 130
1 11 21 2 12 22 3 13 23 4 14 24 5 15 25 6 16 26 7 17 27 8 18 28 9 19 29
10 20 30
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Alfabetine in akrofonine grke tevilke
10 100 1000 20 200 2000 30 300 3000 40 400 4000 50 500 5000 60 600 6000 70 700 7000 80 800 8000 90 900 9000
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Alfabetine in akrofonine grke tevilke
10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 99999 2011
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Glavni in vrstilni tevniki
1 , , 2 3 , 4 , 5 6 7 8 9
10 11 12 20
100 1000
10000
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Izvor nekaterih pogostih izrazov 1
, - rka, pisni znak, - dohodek, dobiek, korist, - delo, dejanje, - telo, truplo, - tvor, podoba, - znanje, nauk, - ast, vrednota, ugled, zahteva, - (svarilen) zgled, vzorec, dokaz, - zdruitev, celota, - stavek, sestavek, izvirna beseda znotraj sede piem mera
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Izvor nekaterih pogostih izrazov 2
zakon, pravilo tek mesto, kraj, zemlja logika vprio, pred, nasproti skladnost, pravo razmerje podoben, slien, isti, enak podoben, ravnotak, slien, skupen raunstvo somernost kolo, krog, obod pojedina, obed, pitje, omizje na
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Izvor nekaterih pogostih izrazov 3
elipsa parabola hiperbola krogla, obla, oga kov, vtisk, lastnost mnogo, , kratek, kraji, najkraji isti, ravnotak as, doba, vek razsoden mo, sila enak, temelj, podstava kaos
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Izvor nekaterih pogostih izrazov 3
majhen velik zvezda okrasni trak pokonen volneni trak brljan iznajdljiv, bistroumen, zvit, spreten matematik srce beseda, misel, govor, nauk podstavek, osnova predem poeven, preen
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Izvor nekaterih pogostih izrazov 4
otor, koa, koliba svetloba, sonce razveza, osvoboditev sam, edin Ahil Pitagora Sokrat Evklid Elementi Platon Tales Arhimed Delos Ptolemaj
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Izvor nekaterih pogostih izrazov 5
Eratosten Aristotel Apolonij Aristarh Zenon Hipatija Hiparh Hipokrat Heron Diofant Papos Menelaj Menajhmos Perzej
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Prva heksametra Iliade
, .
Pesem boginja zapoj, o jezi Pelida Ahila,srdu pogubnem, ki silo gorja prizadel je Ahajcem.
(Prevod: A. Sovr)
Iliado sestavlja 15 693 heksametrov.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Prva heksametra Odiseje
, , , .
Muza, povej mi moa, ki silo poti je prehodilkriem po svetu blode, kar sveto razruil je Trojo.
(Prevod: A. Sovr)
Odisejo sestavlja 12 110 heksametrov.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Pitagorov izrek
.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Evklidovi Elementi
. , .
Toka je tisto, kar nima dela.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Evklidovi Elementi
. , .
Znameniti 5. postulat.
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Znameniti Arhimedov problem o govedu odlomek
, , , , , , , .
Tujec, prisedi, pretej vse Sonevo lepo govedo.(Bistrc nabrusi ostro, naloga bo, bogme, zavita.)Panike sone Trinakra, Sicilije polja preleti,tiri bo rede nael, po pasmah jih loil natanko:Ta se kot mleko beli. Kot morja viharnega valitemna je v oni ivina. Rjavordea je tretja,z lisami zadnja pokrita.
(Prevod: F. Kriani)
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Umetnika upodobitev
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Znameniti trije problemi antike
. podvojitev kocke
deloki problem
. raztretjinjenje kota
. kvadratura kroga
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Hvala za vao pozornost
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika
Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika