klasicna gr cina, tex in matematika - marko razpetsupmrazp/zgodovina/grki_matematika.pdf ·...

30
Klasična grščina, T E X in matematika Marko Razpet Seminar za zgodovino matematičnih znanosti Ljubljana, 28. februar 2011 Seminar za zgodovino matematičnih znanosti Klasična grščina, T E X in matematika

Upload: truongnhan

Post on 07-Feb-2019

223 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Klasina grina, TEX in matematikaMarko Razpet

Seminar za zgodovino matematinih znanosti

Ljubljana, 28. februar 2011

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Razvoj pisave

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Platon (427347 p.n.e.)

Napis nad vhodom v Platonovo akademijo(387 p.n.e. 529 n.e., delovala 916 let):Naj ne vstopa, kdor ne zna geometrije

Primerjava: univerza v Bologni je bilaustanovljena 1088 n.e., deluje 923 let., lat. academia, izvira iz imena, ki je bil bajeslovni atenskijunak.

Platon in Aristotel

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

TEX in klasina grina

e sam TEX imakorenine vklasini grini:izvira iz besede

ki pomeniumetnost,znanstvo,spretnost.

V popolnem MiKTEXu imamo na razpolagopaket bable, ki ga uporabljamo z opcijogreek oziroma polutonikogreek. Z njimlahko piemo grka besedila. Paket e imaukaze za alfabetine grke tevilke.Po potrebi lahko uporabljamo e paketaathnum(za akrofonine grke tevilke) inteubnerza celo vrsto drugih simbolov.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Preambula in uporaba

\usepackage[polutonikogreek,english]{babel}\usepackage{lmodern}\usepackage{athnum}\usepackage[T1]{fontenc}\newcommand{\grk}[1]{\selectlanguage{polutonikogreek}#1%\selectlanguage{english}}

Med angleino in grino preklapljamo z ukazoma

\selectlanguage{english}\selectlanguage{greek}

Za kraje grko besedilo uporabljamo ukaz\grk

Sredi grkega besedila preidemo na latinico z ukazom

\textlatin

V zavitem oklepaju je za zadnjima ukazoma zapisano besedilo.Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Prerkovanje

a b g d e z h j i k l m n v x o p r s t u f q y w c

Za zakljuni v, torej , ni treba skrbeti, za osamljeni v vtipkamosv. A B G D E Z H J I K L M N X O P R S T U F Q Y W

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Akcenti, pridihi, . . .

akut polis gravis ta

cirkumfleks ~ g~h krepki pridih < >aspis

iota subscriptum | o>uran~w| diereza " Pelh"iadew podpije ; vpraaj ? ;

levi opuaj desni opuaj levi narekovaj (( desni narekovaj ))

Pri pravih diftongih sta znak za pridih in akcent na drugemsamoglasniku.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Dvojna znamenja

Nekoliko dalje besedilo

Pater urano~is,onoma sou;>eljetw uran~w|kai >epi t~hs g~hs.

, , , .

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Grke tevilke

Alfabetine: ,

\greeknumeral{28}

\greeknumeral{2011}

Akrofonine: ,

\athnum{28}

\athnum{2011}

Ukaza delujeta v grkem okolju.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Alfabetine in akrofonine grke tevilke 130

1 11 21 2 12 22 3 13 23 4 14 24 5 15 25 6 16 26 7 17 27 8 18 28 9 19 29

10 20 30

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Alfabetine in akrofonine grke tevilke

10 100 1000 20 200 2000 30 300 3000 40 400 4000 50 500 5000 60 600 6000 70 700 7000 80 800 8000 90 900 9000

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Alfabetine in akrofonine grke tevilke

10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 99999 2011

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Glavni in vrstilni tevniki

1 , , 2 3 , 4 , 5 6 7 8 9

10 11 12 20

100 1000

10000

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Izvor nekaterih pogostih izrazov 1

, - rka, pisni znak, - dohodek, dobiek, korist, - delo, dejanje, - telo, truplo, - tvor, podoba, - znanje, nauk, - ast, vrednota, ugled, zahteva, - (svarilen) zgled, vzorec, dokaz, - zdruitev, celota, - stavek, sestavek, izvirna beseda znotraj sede piem mera

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Izvor nekaterih pogostih izrazov 2

zakon, pravilo tek mesto, kraj, zemlja logika vprio, pred, nasproti skladnost, pravo razmerje podoben, slien, isti, enak podoben, ravnotak, slien, skupen raunstvo somernost kolo, krog, obod pojedina, obed, pitje, omizje na

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Izvor nekaterih pogostih izrazov 3

elipsa parabola hiperbola krogla, obla, oga kov, vtisk, lastnost mnogo, , kratek, kraji, najkraji isti, ravnotak as, doba, vek razsoden mo, sila enak, temelj, podstava kaos

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Izvor nekaterih pogostih izrazov 3

majhen velik zvezda okrasni trak pokonen volneni trak brljan iznajdljiv, bistroumen, zvit, spreten matematik srce beseda, misel, govor, nauk podstavek, osnova predem poeven, preen

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Izvor nekaterih pogostih izrazov 4

otor, koa, koliba svetloba, sonce razveza, osvoboditev sam, edin Ahil Pitagora Sokrat Evklid Elementi Platon Tales Arhimed Delos Ptolemaj

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Izvor nekaterih pogostih izrazov 5

Eratosten Aristotel Apolonij Aristarh Zenon Hipatija Hiparh Hipokrat Heron Diofant Papos Menelaj Menajhmos Perzej

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Prva heksametra Iliade

, .

Pesem boginja zapoj, o jezi Pelida Ahila,srdu pogubnem, ki silo gorja prizadel je Ahajcem.

(Prevod: A. Sovr)

Iliado sestavlja 15 693 heksametrov.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Prva heksametra Odiseje

, , , .

Muza, povej mi moa, ki silo poti je prehodilkriem po svetu blode, kar sveto razruil je Trojo.

(Prevod: A. Sovr)

Odisejo sestavlja 12 110 heksametrov.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Pitagorov izrek

.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Evklidovi Elementi

. , .

Toka je tisto, kar nima dela.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Evklidovi Elementi

. , .

Znameniti 5. postulat.

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Znameniti Arhimedov problem o govedu odlomek

, , , , , , , .

Tujec, prisedi, pretej vse Sonevo lepo govedo.(Bistrc nabrusi ostro, naloga bo, bogme, zavita.)Panike sone Trinakra, Sicilije polja preleti,tiri bo rede nael, po pasmah jih loil natanko:Ta se kot mleko beli. Kot morja viharnega valitemna je v oni ivina. Rjavordea je tretja,z lisami zadnja pokrita.

(Prevod: F. Kriani)

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Umetnika upodobitev

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Znameniti trije problemi antike

. podvojitev kocke

deloki problem

. raztretjinjenje kota

. kvadratura kroga

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Hvala za vao pozornost

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika

Seminar za zgodovino matematinih znanosti Klasina grina, TEX in matematika