knjiga_efotografija_2001

Teorije

Digitalne KamereSkenerja,

RaunalnikaProgramov

Tiskalnika - Osvetljevalne enote

FOTOGRAFIJE

od TeorijeprekoDigitalne Kamere

Skenerja,Raunalnika

ProgramovinTiskalnika - Osvetljevalne enotedo

FOTOGRAFIJE

FOTOGRAFIJAOSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTINE IZKUNJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

Avtor: Matja Intihar

F O T O G R A F I J AKnjiga je namenjena vsem fotografom,

ki noejo, da jih nova tehnologija prehiti,

in ki se elijo seznaniti z osnovo in

kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi

fotografij predvsem iz praktinega izhodia.

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

77.02:004(035)

INTIHAR, MatjaE-fotografija : osnove digitalne tehnike in praktine izkunje

pri digitalizaciji fotografije : od teorije preko digitalne kamere,skenerja, raunalnika, programov in tiskalnika - osvetljevalneenote do fotografije / avtor Matja Intihar. - Ljubljana :samozal., 2001

ISBN 961-236-139-8

113057792

KAZALO

Beseda avtorja 6

Kemija, adijo! 8

Zaetki digitalne fotografije 12

Analogno proti digitalno 32

Uvod v digitalno tehniko 42

Film proti tipalu 72

Loljivost in barvna globina 88

Digitalne kamere 166

Skenerji 220

Raunalniki 264

Programi 284

Tiskalniki in osvetljevalne enote 316

Dodatna oprema 346MISLI DIGITALNO!

Matja Intihar

Veliki mejniki v fotografiji

se vedno zanejo z iznajdbo

novih materialov,

na katere lahko trenutke

zabeleimo s svetlobo.

54

Matja Intihar e-Fotografija.si

www.e-Fotografija.si avtor: Matja Intihar 2001

avtor: Matja Intihar 2001 www.e-Fotografija.si

AVTORJEVA BESEDAimenovanimi poslovnimi fotografiraziril vsaj za petino. e septembraleta 2000 so v zdrueni Evropi digitalnekamere prav zaradi novih uporabnikovprevzele 28 odstotkov fotografskegatrga (podatek je bil uradno objavljenna Photokini 2000). Iz meseca vmesec se odstotek dviguje.Raunalnika tehnologija je slikoprinesla v raunalnike in s tem do ljudi,ki se do sedaj s fotografijo nisoukvarjali in so storitve naroali priprofesionalnih fotografih. V letu 2003se tudi v Sloveniji e priakuje 50odstotni trni dele digitalnih kamer.Poslovnei si z digitalno kamero samiposnamejo elene motive, jih shranijov raunalnik in hitro predstavijo svojiekipi.Druinski fotograf, si s pomojodigitalne kamere zajame na desetineve posnetkov kot z uporabo dragegafilma.Fotoreporterji s kakovostnimi digi-talnimi kamerami in telefonskimmodemom v nekaj minutah prenesejoposneto fotografijo v urednitvo.Digitalna fotografija je v vsem temnala svoje mesto. Z izredno hitro

razvijajoo se kakovostjo in dosto-pnostjo glede cene bo v nekaj letihprevzela veino trga klasinih kamer,ki e uporabljajo filme. Ta se boobdral samo e pri redkih ljubitelskihfotografih, ki bodo v temnicah latentnosliko spreminjali v vidno.

Knjiga je namenjena vsem fotografom,ki noejo, da jih nova tehnologijaprehiti, in se elijo seznaniti z osnovoin s kakovostjo digitalne tehnikepredvsem z ravni uporabnika. Razloitije treba, za koga je digitalna tehnikae primerna in zakaj e nekaj asa nebo dosegla kakovosti analognefotografije.

Prav tako je namen knjige seznanitinovodobne raunalnike fotografe znekaj osnovnimi tehninimi inzgodovinskimi podatki o fotografiji.Spoznali bodo, da fotografija niproizvod sodobne raunalniketehnike in da v njej e ve kot stoletjeveljajo doloene zakonitosti.

Misli digitalno!Matja Intihar

Knjigo o digitalni fotografiji sem imelnamen izdati e leta 1996. Toda edini,ki bi jo tedaj z zanimanjem prijeli v roke,bi bili grafini studiji in posamezniljubitelji fotografije. Za fotografe je bilatedaj digitalna tehnologija enezanimiva. Predvsem je bila kakovostdigitalne fotografije slaba in konniizdelek z uporabo drage grafinetehnike zelo drag.Zavedal sem se, da bi prekmalu izdanaknjiga mnogim bralcem, ki jih jedigitalna fotografija pritegnila ele zdaj,ponujala o digitalni tehniki podatke, kibi bili prestari nekaj mesecev ali celoleto. Pripravil sem e kar precejgradiva, toda razvoj je el v samo tirihletih toliko naprej, da sem moral leta2001 ob prvi izdaji spremeniti velikotehninih podatkov in dopolniti izkunjekot uporabnik. Tudi v tej prenovljeniCD izdaji maja 2003 je mnogo novosti.

V letu 2003 prihaja do sprememb.Proizvajalci se zavedajo, da je trebatehnologijo poceniti in pribliatiuporabnikom, ki so se s fotografijo esreevali. V digitalni fotografski tehnikizdaj e ni enotnih standardov. Tehnika

je z na svetlobo obutljivimi tipali vskenerjih, z raunalniki, programi zaobdelavo fotografij in tiskalniki prilaiz grafine industrije. e so skenerji,raunalniki in programi za obdelavofotografij e v enotnem standardu, padigitalne kamere, predvsem tipala vkamerah, in kapljini tiskalniki e iejosvojo enotnost.

Fotografije digitalno obdelujem e 27let. Z digitalno tehniko sem se prvisreal na grafini oli in nato v tiskarniDelo z velikimi in izredno dragimibobenskimi skenerji. Zadnjih 15 letuporabljam v svojem podjetju namizneploskovne in bobenske skenerje,raunalnike in raunalnike programe.e nekaj let ne gre brez digitalnekamere in barvnih tiskalnikov.

Dolgoletne izkunje fotografa, ki jesam razvijal filme in izdeloval rno-belein barvne fotografije, ter ve kot 25-letne izkunje v digitalni tehniki midajejo monost objektivne predstavitvedigitalne fotografije v primerjavi spoasi odhajajoo analogno tehniko.Fotografski trg se je z novimi, tako

76




kemija adijo 98 kemija adijo

Kemija, ADIJO!Kemiji v pozdrav namenjam prve strani knjige.Fotografe spremlja e ve kot 160 let in ponuja velikouitkov, ki jih v digitalni tehniki ni ve. Pri razvijanjufilma in slike lahko aktivno sodelujemo. Zgoenostkemikalij, temperatura in hitrost razvijanja je samonekaj od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovostfotografije v laboratoriju ali na njeno umetnikovrednost.Izbira filma, kemikalij, foto papirja, asa osvetlitve inrono maskiranje predstavljajo tehniko, ki jedananjim raunalnikim fotografom nerazumljiva.V digitalni dobi je drugae. Osnovne korektureopravimo z raunalniki programi, ki so takozmogljivi, da lahko svoj izdelek z njimi v celotispremenimo. Korekture, ki so bile v klasini fotografijinemogoe, so v digitalni tehniki otroje lahke.

Kodakov proces E-6 velja zastandard za kemino razvijanjediapozitivnih filmov e ve kotdvajset let.

8 kemija adijo




kemija adijo 1110 kemija adijo

Kemini proces se bo obdral samo e pri izpisufotografije na papir z barvami v tiskalniku, z uporabotermosublimacijskih tiskalnikov in nekaj asa e vfotolaboratorijih, kjer bo svetloba e sproalakemino reakcijo na svetlobno obutljivi emulziji. esedaj tudi fotolaboratoriji klasini kemini postopekopuajo. V novejih mini laboratorijskih napravahso e vgrajene kapljine tiskalnike naprave.

Doba kemije v fotografiji se konuje. Na pohodu jenova raunalnika tehnologija, imenovana digitalnafotografija.Svet elektrinih signalov bo zamenjal keminoreakcijo po ekspoziciji in s tem skrivnost latentneslike na filmu.

Zastavica je padla. Kemija, ADIJO!

kemija adijo 11

Jaz e uporabljam digitalno tehniko.Z eno samo kamero lahko brezmenjave filma snemam rno-belo alibarvno, s 50 ISO ali 3200ISO obutljivosti.Uporabljam samo enobjektiv z gorinico od 28do 500 milimetrov, da negovorim o monostiostrenja od samo dvehcentimetrov pri makronastavitvi. Tudi filmov mi vlabolatoriju ne praskajo ve.




zgodovina fotografije 1312 zgodovina fotografije

Zgodovina fotografijeAnalognemu fotografu naj to poglavje nakratko osvei spomin na zaetke razvoja in namnogo stopnic, ki so jih morali zanesenjakiprestopiti, da je fotografija sploh zaivela.Fotografu, ki je fotografijo zael spoznavatiele z digitalno tehniko, pa naj bo v poduk, daima klasina analogna fotografija velikoskupnega z digitalno tehniko in da sefotografija ni priela z raunalnikom, temve zmnogo predanosti e v zaetku 19. stoletja.

Odkritjaeprav je lovek e v pradavnini upodabljal svojeutne zaznave, snujo skulpturo in slikarstvo, se jemehanino-tehninega naina upodabljanja lotil elev 18. stoletju. Tedaj so se raziskovalci vedno boljogrevali za izum, ki je izviral iz prvih let moderneznanosti - kamero obskuro. Sistem temnice z luknjicoje e davnega leta 1519 opisal umetnik in izumiteljLeonardo da Vinci. Velika, znotraj pornjena katla

Vpadna svetloba skozimajhno luknjico zarie motivna zadnjo steno kamere.

Sodobna zrcalno-refleksnakamera in doma narejenakamera obskura

12 zgodovina fotografije





ali soba je preluknjana v srediu ene izmed estihpravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira vnotranjost svetloba in projecira na nasprotno stenonarobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjicoosvetljuje mona svetloba. elja, da bi lahko takeprojekcije uporabili za vselej in jih shranili, jenaposled privedla do obstojne fotografije.tiristo let pred odkritjem fotografije so uenjaki evedeli, da doloene snovi in barve pod vplivommone svetlobe spremenijo svoje lastnosti.

Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanoviteljKraljevega drutva, podal zapiske o srebrovemkloridu, ki po ekspoziciji spremeni svojo lastnost inpostane rn.Angelo Sala je v zgodnjih sedemdesetih letihsedemnajstega stoletja zapisal, da nitrati srebra vprahu pod vplivom svetlobe pornijo.Leta 1727 je Johan Heinrich Schulze odkril, danekatere tekoine spremenijo barvo, ko jihizpostavimo svetlobi.

Na zaetku devetnajstega stoletja je ThomasWedgwood s poskusi zadovoljivo zabeleil sliko.Toda obrisi niso obstali, prav tako pa tudi ne zapiskio njegovi metodi fotografiranja.

Prve obstojne fotografijePrvo zadovoljivo fotografijo je v juniju ali juliju leta1827 posnel in izdelal Nicephor Niepce. Za film jeuporabil kositrno ploo, premazano z asfaltom, kije pod vplivom svetlobe postal trdneji. Po osmihurah osvetljevanja je sliko obdelal po posebnempostopku. Slika sama je bila zelo nerazpoznavna,predvsem mono neostra in kontrastna.4. januarja 1829 se je Niepce strinjal, da gre vpartnerstvo z odrskim slikarjem Luisom J. M.

Nicephor Niepce

Kamera obscura, kakrno jeopisal Leonardo da Vinci

Izvirnik prve fotografije, ki joje posnel N. Niepce.





Daguerrom. Niepce je umrl le tiri leta pozneje,vendar je Daguerre nadaljeval z eksperimentiranjem.Kositrne ploe je zamenjal z bakrenimi, jih naparilz jodovimi solmi in nato pustil, da je nanje uinkovalapara ivega srebra. Tako mu je uspelo posneti zeloostre in jasne fotografije. Zaradi uporabe bakrenihplo fotografij ni bilo mono kopirati, so se paizkazale kot uinkovite in postavile temeljefotografskih procesov. as ekspozicije se je odzaetnih osem ur zmanjal na samo pol ure.

Vodilni uenjak tistega asa, Paul Delaroche, jeizdelal zapiske o Daguerrovem nainu izdelavefotografij. Glede na zapiske se je v juliju 1839francoska vlada odloila odkupiti pravice infotografski proces so predstavili javnosti 19. avgusta1839. Daguerre je postopek izdelave poimenovaldaguerrotipija.Daguerrov proces je bil slikovno dober, toda drag innikoli v celoti zanesljiv. Fotografi so problem izdelavekopij premoali s fotografiranjem istega motiva z

Luis Daguerre

Ena prvih fotografij,narejenih po Daguerrovempostopku.

Fox Talbot leta 1845razkazuje svojo novomnogostransko papirnofotografijo.Matja Intihar

e-Fotografija.si




ve kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni vpopolnosti zadovoljil fotografov tistega asa.Razvoj in tehnika sta la naprej. Angle Fox Talbotje hkrati z Daguerrom razvijal svoj proces izdelavefotografije. Za osnovo je vzel tanek papir, premazanz srebrovim jodidom. Prvo fotografijo je napravil kars svojega doma. Negativ je meril samo tri centimetrepo diagonali in je bil slabe kakovosti. Toda odpravilje slabost bakrenih plo in nezmonost kopiranja.Talbot je leta 1840 fotografiranje na papir zeloizpopolnil in z monostjo kopiranja je fotografiranjepostalo bolj mnoino.

Steklene ploeDaguerrotipija in Talbojeva papirna tehnika sta hitrozali v pozabo. V estdesetih letih devetnajstegastoletja si je hitro utrla pot fotografija na keminopreparirani stekleni ploi.Prvi, ki je e leta 1841 uvedel to tehniko, je bilSlovenec Janez Puhar, po poklicu upnik. Steklo jeodlina podlaga za kemino emulzijo in odlinoprepua svetlobo, zato je primerno tudi za izdelavokopij. Kopije so bile zelo ostre in dobre. Puhar jeimel s svojim postopkom obilo teav predvsem prioprijemu emulzije na steklo; na zaetku je bila zatoizdelava fotografij teka. Problem obstojnostiemulzije na steklu je ele leta 1851 uspeno reil

Angle Scott Archer. Emulzijo je izdelal iz lepljivegakolodija, zato je ta nain fotografiranja dobil imekolodijev proces. Izdelava fotografije po tempostopku je bila za tiste ase zelo preprosta inizdelek kakovosten. as ekspozicije se je skrajalna vsega nekaj sekund. Tudi cena se je priblialamnoicam. e je moral povpreni delavec zadaguerrotipijo plaati celo tedensko mezdo okoli enegvineje, je fotografija, posneta na stekleno ploo,stala le e pet ilingov.Preden so se na svetlobo obutljive emulzijeposuile, je bilo treba vlane steklene ploe oslojitiz emulzijo in nato e mokre osvetliti. eprav je bilpostopek zahteven, so fotografi e lahko z vprenimivozovi, spremenjenimi v temnice, potovali naokoliin fotografirali. Uspena pionirja sta bila William H.Jackson, ki je med prvimi fotografiral Divji zahod inAngle Roger Fenton, ki velja za prvega vojnegafotoreporterja.

Predmeti in kemikalije, ki jihje potreboval fotograf.

Steklo je odlina podlaga zakemino emulzijo in odlinoprepua svetlobo. Prvi, ki jee leta 1841 uvedel totehniko, je bil SlovenecJanez Puhar.





Suhi postopekNaslednjo stopnico je prestopil doktor RichardMaddox leta 1871. Po le nekaj letih od odkritjaelatine je le-to uporabil v svetlobno obutljiviemulziji. Emulzija se je lahko na steklu posuila inzaradi raztegljivosti elatine ohranila svoje lastnosti.Po osuitvi ni ve pokala; bila je obstojna. Stekleneploe so lahko oslojili vnaprej.Po ekspoziciji tudi ni bilo ve potrebe po takojnjemrazvijanju e vlane emulzije. S tem se je aspriprave za posnetek zelo skrajal, razvijanje paodloilo na kasneji as. Tudi obutljivost emulzijeje bila precej veja. Kamere so morali zaradi kratkihasov osvetlitve opremiti z zaklopi in fotografi so naploe e lahko zabeleili trenutne slike. EadweardMuybridge je svet presenetil s posnetki gibanjaloveka iz razlinih kotov. Emulzije so e omogoaleosvetlitvene ase vsega nekaj stotink sekunde.

Vse do leta 1884 je bilo steklo znano kot najboljinosilec fotografske emulzije. Kljub odlini kakovostiposnetkov, monosti vnaprejnje priprave plo,kasnejega razvijanja in kopiranja je okornost velikihkamer in tekih steklenih plo fotografe e vednospravljala v slabo voljo.

Zaetki filmaNa te teave je postal pozoren tovarnar GeorgeEastman (1854 - 1932), ki je izdeloval suhefotografske ploe. Zavedal se je, da je steklo samonosilec emulzije in da bi ga bilo treba zamenjati zneim bolj uporabnim. Celuloid so iznali pred letom1860. Zamisel o filmskem zvitku se je porodilaHannibalu Goodwinu leta 1887. Leta 1888 je dal

Angle Roger Fenton se je stem vozom leta 1855odpravil na polotok Krim.

Prva kodakova kamera





Eastman na trg boks-kamero z e vpetim filmom meddvema valjkoma. Izum gibkega filma in majhnekartonske boks-kamere je pripeljal do mnoineuporabe in fotografijo priblial iremu kroguuporabnikov. Kamera je premogla svetlobno jakost1:9 in gorino razdaljo 57 milimetrov. Posnetki sobili okrogli s premerom dveh palcev in pol. Zanimanjeza fotografiranje je bilo izjemno. Eastmanovo geslo:Vi pritisnite na gumb, drugo naredimo mi, je bilorevolucionarno glede mnoinosti v fotografiji.Eastman je poel vso slavo. Kamera je bila

napolnjena s filmom za sto posnetkov. Po stotihpritiskih na gumb so jo poslali v laboratorij na izdelavofotografij, fotografu pa kamero napolnili z novimfilmom. Za tiste ase je bila to neverjetna preprostostfotografiranja. Zaelo se je doba fotoamaterstva.

e zdaj, po 110 letih razvoja nekaterim strankam evedno vstavljajo filme v kamero. APS sistem je vseskupaj poenostavil, toda ta sistem se pri nas ni prijel.Film sam se tudi ni bistveno spremenil. Zdaj jenosilec emulzije tanek trak poliestra.

George Eastman na palubiparnika, ko fotografira ssvojo boksovko.





Barvna fotografijaNewtonove raziskave, pri katerih je skozi optinoprizmo usmeril tanek snop svetlobe, iz njeizstopajoe arke projeciral na zaslon in tako odkrilbarvni spekter, so tudi fotografskim izumiteljempomagale pri razvoju barvne fotografije. kotski fizikJames Maxwell je leta 1855 predstavil monostfotografiranja v barvah, pri emer je motiv fotografiralskozi tri filtre v treh osnovnih barvah barvnegaspektra (v rdei, zeleni in modri). Ta nainfotografiranja je zahteval tri loene posnetke, zasleherno osnovno barvo po enega. Niepcejev neakje leta 1867 posnel motiv na srebrno ploo in jotako obdelal, da se je pod razlinim kotom slikakazala v druganih barvah. Leta 1904 sta brataLumiere odkrila bolj zanesliv postopek s samo enimposnetkom. Za osnovo sta uporabila avtokromatskoploo s rno-belo emulzijo, obutljivo na celotenbarvni spekter, na njo pa nanesla drobcena krobovazrnca, ki so bila menjaje obarvana rdee, zeleno inmodro. Postopek razvijanja slike je bil zelo zapleten.

Barvni filmLetnica 1936 je prelomni trenutek za barvnofotografijo. Kodak in Agfa sta tedaj na trgu predstavilasvoja prva diapozitivna filma v 35-milimetrskem kinoformatu.

Od tega prelomnega trenutka se za mnoinostfotografiranja ni veliko spremenilo - do prihodadigitalnega zapisa.Bili smo prie izboljevanju kamer (svetlomeri,motorni transport, avtomatska ostrina) in filmov(zrnatost, obutljivost, barvitost). Zdaj se mnogi nitine zavedajo, da smo prie na novo postavljenemumejniku v fotografiji. Digitalna fotografija namrepomeni novo dobo fotografije, ki se razvija z velikovejo hitrostjo, kot se je klasina.

Zgodovina digitalne fotografijeVse se je zaelo z raziskovanjem vesolja inmonostjo prenosa podatkov direktno na zemljo vsredino 60-tih. CCD (Charge Coupled Device) vezjeso pri Bell Laboratories iznali e leta 1968. Izumiliso ga kot novi tip raunalnikega spomina. Kmaluso ugotovili, da je uporaben tudi za procesiranjeslikovnih signalov.Canon je leta 1976 na prodajne police postavil modelkamere AE-1. To je bila prva foto-kamera, ki jo jekrmilil procesor.Leta 1976 je Apple predstavil svoj prvi namizniraunalnik Apple I, ki je e obvladal risanje rt inkrogov.Sony je konec leta 1980 predstavil prototip digitalnekamere z magnetnim zapisom, imenovano Mavica.

To sta prva dva barvna filmaiz leta 1936.AGFA colorje imel 2,5 DIN obutljivosti,KODACHROMpa celih 10 DIN.

Ena izmed prvih barvnihfotografij

Canon AE-1. Prva zrcalnorefleksna kamera, ki jo krmiliCPU (centralna procesorskaenota).

Willard Boyle (levo) inGeorge Smith (desno),izumitelja CCD vezja, leta1970 preizkuata prvo videokamero s CCD tipalom.Matja Intihar

e-Fotografija.si




Mavica velja za prvo digitalna kamero na svetu.Kamera ni doivela uspeha, je pa nakazala, kaj vsezmore digitalna tehnologija.Leto za Mavico je Canon predstavil celoten digitalnisistem v barvnem magnetnem zapisu z nazivom Stillvideo. Sistem je sestavljala digitalna kamera zmagnetnim zapisom loljivosti 350.000 tok, sprenosom digitalnih signalov prek javne telefonskelinije in s tiskalnikom. Japonska asopisna hiaYomiuri Shimbun je opremo testirala deset mesecevpred otvoritvijo olimpijskih iger leta 1984 v LosAngelesu. Po petih mesecih testiranj in izboljav jebila kamera nared za preizkus na igrah. Sistem seje dobro obnesel. Maraton so prvi posneli z digitalnokamero. V spremljevalnem avtomobilu so imeliprocesorsko enoto za pretvorbo podatkov velektrine impulze in elektronske podatke so natoposlali po javni telefonski liniji na Japonsko vsprejemnik, ki je iztiskal barvne slike, primerne zaasopisni tisk. Tehnologija je na ta nain e kazalamonosti zajemanja slike, telefonskega prenosapodatkov in kakovost izpisovalne tehnologije. Zaradicene kompleta Still videa, ki je bila nad 50.000 USD,in dokaj slabe slike se sistem ni prijel. Vseeno pa sobili uporabniki in konstruktorji z delovanjem opremezadovoljni in tako pridobili veliko znanja za nadaljnjedelo.

Avgusta 1981 je IBM e prodajal prvi namizniraunalnik z Intel procesorjem. Pot raunalnikitehnologiji se je zaradi nije cene konno odprla.10. november 1983 bomo pomnili kot enega izmedzgodovinskih datumov v raunalniki industriji, ki gamarsikateri uporabnik PC-ja enai s hiroimskobombo. Microsoft je na ta dan napovedal operacijskisistem Windows 1.0. Okna so imela takrat kot edanes mnogo teav, zato je vodstvo Microsofta leta1985 elelo odkupiti licenco za bolj zanesljiv Applovoperacijski sistem.Za Applove raunalnike, ki e danes veljajo zavodilne pri obdelavi digitalnih fotografij, je zanimivoleto 1984. e takrat so v operacijskem sistemuodpravili bug Y2K ali milenijski hro, ki jeMicrosoftu in njegovim uporabnikom leta 1999 takogrenil ivljenje.Leta 1986 so pri Applu predstavili namizni raunalnikMacintosh Plus. V sodelovanju s programskimahiama Aldus in Adobe so pripravili programskapaketa Page Maker in PostScript. AldusovPageMaker je omogoal enostavno prelamljatiasopisne strani z besedilom in sliko. AdobovPostScript, ki e zdaj velja za vodilni profesionalnijezik v grafini industriji za izpisovanje s tiskalniki,pa je skrbel za izredno kakovosten izpis. Apple jedodal e laserski tiskalnik LaserWriter, ki je e

Izboljani Still Video sistem izleta 1986 - kamera RC-701 zmagnetnim zapisom,prenosnik digitalnih signalovin dekoder za barvni tiskalnik

Namizni ploskovni skener

Still video kamera, RT-971Video transciever in colorvideo printer RP-601 - sistemso uporabljali leta 1984 naolimpijskih igrah v LosAngelesu.





premogel PostScript gonilnik in izpis s 300 tokamina palec. Doba digitalne priprave asopisov, revij,knjig in tiskanje fotografij se je tako zaela.Grafina industrija je novo tehnologijo priakalanepripravljena. Sledil je val odpuanj grafinihdelavcev. Pripiemo ga lahko velikim zmonostimraunalnike tehnike.V letu 1986 so na trgu e prvi namizni skenerji sCCD tipalom in rno-bele faksirne naprave; sprvasamo za rno-belo skeniranje, kmalu za tem pa eza barvno skeniranje. Barvno skeniranje je potekalo

podobno kot prvo barvno fotografiranje pred ve kotsto leti. Skener je skeniral vsako osnovno barvoposebej. Fotografijo je bilo treba trikrat presneti, sajCCD tipalo e ni imelo barvnih filtrov predsenzorskimi tokami. Prvi taki skenerji so uporabljalisistem osvetlitve s tremi barvnimi arnicami (RGB),kasneji so uporabljali barvne filtre (RGB).Razirjenost digitalnih kamer je omogoila kameraFotoMan podjetja Logitec leta 1991. FotoMan jelahko posnel 32 rno-belih posnetkov z loljivostjo376 X 284 tok in z 256 sivimi toni.Za dananje razmere pravo digitalno kamero je leta1994 trgu ponudil Kodak. Model DC-40 je e snemalv barvah z loljivostjo 756 X 506 tok in z 8-bitnobarvno globino.

Kodak DC - 40 in DC - 50.Eni izmed prvih pravihdigitalnih kamer.

Digitalna kamera E2,izdelana v sodelovanju medNikonom in Fujijem

V dobi svinenih rk je bilotreba za izdelavo dnevnegaasopisa imeti na razpolagovsaj petdeset stavnihdelavcev, ki so rko po rkosestavljali rkovne vrstice.asopis DELO so pri nasprenehali staviti s svinenimirkami in fotografijeprenaati na cinkove ploeele na koncu 70-tih. Prelose je na enostavneji nainpriprave tiskovne forme.asopise so zaeli montirati stekstovnim prelomom, ki soga prek zapleteneraunalnike enote osvetlili nafoto papir. Tudi slike sorastrirali na papir. Kot vsvineni dobi so asopismontirali rono, toda velikoenostavneje. Tisk je preel nasodobno offset tehniko.Pravo raunalnikopripravljanje strani pa se jepri nas zaelo ele v zaetku90-tih let.

FUJI je e od zaetka medvodilnimi ponudniki digitalnihkamer.





Digitalne kamere, predvsem pa zmogljivi skenerji inraunalniki so sredi 90. let e dokazovali, da sekemini fotografiji piejo slabi asi.

Leto 2003Od leta 1970 smo bili prie dokaj tihega razvojadigitalne tehnike. Uporabniki grafine tehnologijesmo s skenerji digitalno tehniko uporabljali e odsredine 70. let. Raunalniki, programi za obdelavofotografij in sublimacijski tiskalniki so e nekaj letnae orodje za kakovostno izdelavo fotografij.Digitalne kamere so ele v letu 2001 na policahfotografskih trgovin poasi zaele odvzemati prostorklasinim kompaktnim kameram. Razumljivo, sajobstojea fotografska industrija ne sme dovoliti, dazamajejo njene temelje.Tako so se na novo tehnologijo dobro pripraviliizdelovalci filmov. Kodak in Fuji sta dolgo zaustavljalaprodor CCD tipal. Spomnimo se primer digitalneganastavka podjetja IMAGEK. Prirejen je tako, da sklasino kamero e vedno lahko snemamo na film,e pa potrebujemo digitalne slike, ga vstavimonamesto filma. Zanimanje fotografov za ta nastavekje bilo veliko. Razvoj pa se je ustavil. Govorilo se je,da so idejo odkupila fotografska podjetja in jo zaprlav bunker.Hkrati so podjetja, ki izdelujejo filme, digitalno

tehnologijo razvijala tudi sama. Tako Kodak kot Fujista postala vodilna pri razvoju in izdelavi svetlobnihtipal.Proizvajalci kamer, ki jih poznamo fotografi, so vzadnjih dveh letih tehnologijo preusmerili sebi v prid.Digitalne kamere uporabljajo veliko tehnologijeklasinih kamer in znanja, vloenega vanje. Objektivi,na primer, kot bistveni del kakovostnih zrcalno-refleksnih kamer so uporabni tudi v digitalni tehniki.Svetlobno tipalo pa le prevzema vlogo filma.Tako podjetja, znana iz analognega sveta,nadzorujejo tudi velik del trga digitalne tehnike.Canon, Minolta, Nikon, Olympus in Pentax ponujajoe od vsega zaetka med seboj in s konkurencoprimerljive digitalne kamere, ki v veini izhajajo iztehnologije zabavne elektronike. Fotografskapodjetja so med vodilnimi tudi v kakovosti namiznihtiskalnikov (Canon) in skenerjev (Canon, Nikon,Minolta).

Leto 2008Ali pri vas prodajate filme za fotografsko kamero?Mladi prodajalec, ki se z filmom nikoli ni spoznal,vas bo povsem resno vpraal nazaj.Kaj pa je to?Le kdo poleg redkih ljubiteljev in nekaterihprofesionalnih del ga danes e potrebuje?

Prava inovacija. PodjetjeIMAGEK je naredilo digitalninastavek, ki ga lahkovstavimo v klasino zrcalno-refleksno kamero namestofilma.




analogno / digitalno 3332 analogno / digitalno

Analogno / DigitalnoV analogni fotografiji imamo za oceno tehninekakovosti samo dve monosti: dobro, ni dobro. Filmiso v letih svojega razvoja doiveli vrhunec in izrednokakovost. Vemo, kdaj uporabiti diapozitivni, kdajnegativni film, kdaj film vije obutljivosti ali takegaza veje poveave. Kemina obdelava posnetegafilma je avtomatizirana in veina fotografov se nesreuje s tem postopkom. Tako tudi nima vpliva namone korekture.Fotografije na fotografski papir izdelujejo v veinilabolatorijev z avtomatskimi stroji. Tako je osnovaza oceno kakovosti samo pogled na diapozitiv alifotografijo na papirju. Fotograf ve, kakna mora bitikakovost, in ob ogledu lahko fotografijo oceni samoz dobro ali ni dobro. Analogna tehnologija izdelaveje dovrena in tehnino na zelo visokem nivoju,fotografija s filma pa je vrhunska tako po barvnihvrednostih kot po ostrini in kontrastu.

Sodoben barvni film v 35mmformatu je od leta 1936 dosegelvisoko kakokovost.S prihodom digitalnih kamer intiskalnikov pa opazimo, damnogi te kakovosti niti nepotrebujejo.

32 analogno / digitalno

e izrazni fotograf ene eli menjatitehnologije, bo motive zapisoval ssvetlobo nadiapozitivni film.Od te toke naprej paje smotrnadigitalizacija slike sskenerji.





Kaj digitalna tehnika prinaa fotografu?

Predvsem neomejeno svobodo pri konni izvedbi fotografije.Vsi, ki fotografirajo za video-raunalnike predstavitve, predstavitve izdelkov in storitevna internetu itd., e sami vedo, da je to edini moni nain, da hitro in po ugodni cenipridejo do fotografije za predstavitev. Nakup drage kamere se hitro povrne. V to skupinofotografov spadajo tudi zavarovalni agenti, policisti in nepremininska podjetja. Vsi tilahko na samem mestu dogodka posnamejo pokodovan avto, sledi vloma, nepreminine...V nekaj sekundah je lahko slika v bazi podatkov v njihovem raunalniku. Nato jih lahkopoiljajo na drug raunalnik prek mrene povezave ali elektronske pote ali pa samoiztiskajo za svoj arhiv.Profesionalni fotografi so e na poslovni prelomnici. Naroniki ne zahtevajo ve toliknekakovosti posnetka kot hitrost storitve. Vsi studijski fotografi, ki imajo veliko dela sfotografiranjem blaga za razline visokonakladne kataloge, e vedo, kako hitro se jetreba seznaniti z digitalno tehnologijo.

Digitalna tehnika nam prinaa ve pogledov natehnino kakovost izdelane fotografije. V tem primeruje izdelava fotografije v labolatoriju samo ena izmedve monosti, ki jih lahko uporabimo, in edina, kinam omogoa pravilno oceno razlike v kakovostianalogne in digitalne tehnike, filma in tipala. Kritinooko takoj opazi, da fotografija s filma po tehninikakovosti e vedno prekaa tisto iz tipala.Toda ali ni ocena kakovosti osebno mnenjevsakega fotografa posebej!? Ali vsi potrebujemokakovost fotografije, izdelane s filma?Ali ni monost vplivanja na fotografijo prek

raunalnikih programov in takojen izpis stiskalniki na delovni mizi veje zadovoljstvo kotpogled na bolj kakovostno fotografijo?!Z vstopom v digitalno tehniko se pojem kakovosti,kot ga gledamo v analogni tehniki, meri drugae.Fotograf ele po ekspoziciji digitalnega filma (CCDali CMOS tipala) doivi vso irino digitalne tehnike.Z aktivnim pristopom pri izdelavi fotografije se namporui mnenje o primerjavi kakovosti z analognofotografijo.Fotografu, ki dogodek in s tem njemu venofotografijo iztiska s kapljinim tiskalnikom, boste zeloteko dopovedali, da bi bila ista fotografija, osvetljenana fotografskem papirju, bolja.Tu pa smo e pri oceni vsakega gledalca posebej.Digitalna tehnika ponuja ve monosti, vsak pa silahko izbere svojo.In to je velika prednost digitalne tehnike.

Studijska kamera Rollei zdigitalnim hrbtom.Za vrhunske digitalne posnetkeuporabimo linijska tipala. Z njimimotiv skeniramo. Osvetljevanjepa traja lahko tudi nekaj desetsekund. Kakovost posnetkov stakimi digitalnimi nastavki jevrhunska.





Kaj je bolje? Odvisno zakaj!

ANALOGNO - iri tonski razpon, monost velikihpoveav, prenos v digitalno obliko s skenerji.DIGITALNO - hitra pot od ekspozicije do fotografije,pregled posnetkov takoj po snemanju, monostpopravka barvne temperature svetlobe (WhiteBalancing), izbris neelenih posnetkov iz pomnilneenote, monost barvne korekture, montiranje ve slikskupaj, dodajanje tekstovnih elementov in e in emonosti, ki jih daje raunalniki program zaobdelavo fotografij. Izpis na domaem tiskalniku.

Razlike med klasinim (analognim) indigitalnim postopkom

Kadar fotografiramo izbrani motiv po klasinempostopku, se svetloba prek objektiva in kamereprenese na film, kjer se po svetlobni reakciji na filmus keminim postopkom ustvari latentna (nevidna)slika. ele v laboratoriju s kemikalijami ustvarijoprisiljeno kemino reakcijo in latentna slika sespremeni v vidno kot negativ ali diapozitiv, odvisno

Razlika med analognim indigitalnim fotografiranjem

Samo fotografiranje poteka naisti nain. Zapis posnetka pa jedrugaen - pri klasini fotografijina film, pri digitalni na tipalo.

Pri klasini fotografiji je motivzapisan kot latentna slika nafilmu, pri digitalni pa vpomnilniku ali pomnilniki kartici.

Film oddamo na razvijanje vlaboratorij, kjer skoraj nemoremo ve vplivati nafotografijo, medtem ko digitalniposnetek prenesemo vraunalnik in ga z razlinimiprogrami obdelujemo po milivolji. Nato tiskamo sliko napapir, folijo, jo shranimo na CDali po elektonski poti poljemov foto labolatorij, kjer jo osvetlijona fotografski papir.

S prenosom fotografije nazaslon in z raunalnikimprogramom se nam odpre novsvet. Fotografija ni bila konanas pritiskom na sproilec inzapisom na film, ampak sepravo delo pri konni podobifotografije ele prine.





od filma, na katerega smo fotografirali.Ko fotografiramo z digitalno kamero, se izbrani motivpo odprtju zaklopa prenese prek objektiva nasvetlobno obutljivo tipalo (CCD ali CMOS).Mikroraunalnik prenese sliko iz svetlobnega tipala,kjer se ustvarijo elektrini signali, toko za toko vpomnilnik in jo shrani v digitalni obliki. Shranjevanjedigitalne slike je odvisno od tipa kamere, vendar seslika v veini primerov shrani na pomnilnike kartice(Compact card, Flash card ali na mini disk, ki zmoresprejeti e 1GB podatkov), ki jih lahko menjamo kotpri klasinih kamerah film.In tu je velika razlika med klasino in digitalnofotografijo. Sliko lahko vidite takoj, ker ima kameraLCD zaslon. e kamero prikljuite na televizijskisprejemnik, vidite sliko na ekranu; podatke,preneene v raunalnik, pa na raunalnikem ekranuali na papirju, e kamero prikljuite na tiskalnik.

Noveje digitalne kamere e omogoajo takojenprenos slike v tiskalnik celo brez kabelske povezave.Za iztis zato ne potrebujete raunalnika.e smo pri klasinem fotografskem postopku lahkole v najmanji moni meri vplivali na posnetek, je pridigitalni fotografiji obratno.Posneti motiv se da obdelati na neteto nainov zraunalnikom in s programi za obdelavo fotografij.Zaradi teh monosti, ki jih zaposleni v digitalnihstudijih in tudi domai raunalniki zanesenjaki e spridom uporabljajo, bo fotografiranje na film poasi

Po ekspoziciji je slika ezamrznjena na LCD zaslonu.e vam ni ve jo lahkoizbriete, ali pa jo prenesete vraunalnik in zanimivo deloobdelave slike se lahko prine.

Iz digitalne kamere v bojauesa.Po zapisu slike na pomnilnoenoto se nam odpre tolikomonosti, da je zamarsikaterega fotografadigitalna tehnologija kljub slabikakovosti e dovolj mamljiva zanakup.





Z digitalizacijo slik smo sepribliali slikarjem, prikaterih smo sprvaobudovali neverjetneportrete in pokrajine, natopa so preli na novoumetnost, ki nima ve stikaz resninostjo in je laik nitine razume.

izginjalo - kot v glasbenem svetu stara vinilna ploa,ki so jo ohranili le redki avdiofili.Naj si mojstri analogne fotografije (do njih vse spoto-vanje) e tako prizadevajo za ohranitev vrednotklasinega fotografskega postopka in s tem izdelavefotografij po merilih, ki so veljali do sedaj (kar siposnel, se je preneslo na papir), se z digitalnofotografijo vse popolnoma spremeni. etudi niste biliv nekem kraju, si to lahko zmontirate; e nistefotografirali objekta s prave perspektive ali e nistenaredili prave kompozicije ali barvnih kombinacij, topopravite doma z raunalnikim programom. Zaradidigitalne fotografije se bodo merila o dobri fotografijipovsem spremenila - kot pri klasinem slikarstvu,kjer so kompozicija in barvne tonske vrednosti vasih

veliko pomenile za dobro sliko, zdaj pa pri modernemslikarstvu obstajajo povsem drugane vrednote inmerila.TAKO JE ZDAJ Z DIGITALNO TEHNIKO E PRIIZRAZNI IN REKLAMNI FOTOGRAFIJI.

Spoznali smo razlike med analogno indigitalno tehniko, kaj digitalna tehnika prinaafotografu v praksi in katere so njene prednostiin slabosti. V nadaljevanju sledi, kako se jipribliati, jo spoznati in uporabiti.

Leva fotografija je izvirna. V labolatoriju lahko vplivamo na fotografijo kvejemu z delno barvnokorekturo ali z izrezom originala.Desno fotografijo sem prek skenerja prenesel v digitalno obliko in motee elemente zbrisal zraunalnikim programom.Obe fotografiji sta bili osvetljeni na enak fotografski papir. S tem zabriemo razlike, po katerih bi lahkospoznali, katera fotografija je izvirna - e posebej v primeru, e odstranimo nam znano zgornjospominsko sliko Strunjanskega zaliva.




uvod 4342 uvod

Uvod v digitalno tehnikoRazvoj digitalne tehnologijee 25 let nazaj je bilo posnetek teko pravilnoosvetliti. Velika veina kamer e ni premogla dovoljdobrih merilnikov svetlobe in fotograf je bil vedno vdilemi glede pravilne osvetlitve. Manj izkuenidruinski fotografi so nepravilno osvetlili vsaj polovicofilma. Laboratoriji so fotografije izdelovali rono spoveevalnikom in elatinskimi filtri razline barvnegostote, da so opravili barvno korekturo posnetka.Tehnika je la naprej z razvojem na svetloboobutljivih kadmijevih tipal, ki so pravilno merila jakostvpadne svetlobe, in na koncu osemdesetih let sprietkom uporabe avtomatskih strojev za izdelavofotografij, ki so bili e delno raunalniko podprti.

4242 uvod




uvod 4544 uvod

Prvi, ki so po letu 1991 zaeli uporabljati digitalnekamere, so bili raunalniki zanesenjaki. e takratso tej novosti zaeli peti hvalospeve, saj sami skakovostno fotografijo niso imeli stika. Pred sedmimileti so kamere predvsem zaradi vse boljih svetlobnoobutljivih tipal zaele pridobivati za uporabnikezadovoljivo kakovost. Predvsem takojen ogled slikena raunalnikem zaslonu in pridobitev asa vprimerjavi s fotografiranjem na film sta bila glavnavzroka, da je digitalna fotografija kljub slabemuzapisu postala bolj uporabna. In doloen deluporabnikov jo je sprejel.Moto: Ni vana kakovost, ampak hitrost! je zaelprevladovati tudi v fotografiji.Tako smo dobili nove, tako imenovane poslovnefotografe. Ti so z digitalnimi kamerami vpeljali

fotografijo v delovne procese in se tako izognilidragim in poasnim, vendar kakovostnim studijskimfotografom. Kakovost fotografij je zelo padla, vendarje hitrost izvedbe navduila uporabnike.Zaenkrat digitalne kamere najve uporabljajo pravna podroju poslovne fotografije. Podjetja si lahkoprivoijo draje kamere, saj se jim nakup povrne shitrostjo posredovanja slik.Tudi fotoreporterji so e spoznali prednosti digitalneslike, predvsem hitrost njenega prenosa v urednitvo.Olimpijske igre v Atlanti leta 1996 so bile prelomneza fotoreportersko fotografijo. Vse veje agencije soopremile svoje fotografe z digitalnimi kamerami.Studijskim fotografom so e na voljo na svetloboobutljiva tipala s 22 milijoni in ve tokami ter s 36-bitno barvno globino. To jim omogoa - tudi gledena bogate fotografske izkunje risanja s svetlobo -osvetliti velikoformatne posnetke odline kakovosti.

Digitalna tehnologija je emono prisotna v poslovnifotografiji. Dogodek, ki se edogaja, je lahko v realnemasu na vaih internetnihstraneh ali pripravljen zaposredovanje asopisnimhiam.

Kamere iz leta 1998 s samomilijonom in pol tok.Razvoj gre naprej, vsako letododa milijon tok.




uvod 4746 uvod

V knjigi se bomo spoznali s tirimi glavnimiskupinami fototografov, ki se med sebojrazlikujejo pri uporabi digitalne tehnike.

1. Poslovna fotografija je namenjena predstavitvipodjetja, storitev in izdelkov na video-raunalnikihpredstavitvah ali na spletu. Ta zvrst fotografije je bilado sedaj v domeni poklicnih, predvsem studijskihfotografov. Zaradi enostavnosti dela z digitalnokamero, raunalnike podpore in enostavnostishranjevanja slik na pomnilnike kartice se je krogposlovnih fotografov izjemno raziril. K uporabidigitalne kamere v poslovne namene so precejpripomogli tudi raunalniki zanesenjaki inraunalnike revije.Pri sodobnih poslovnih fotografih je hitrost izvedbepomembneja od kakovosti posnetka. e so moraliprej akati na naroene fotografije, razlagatifotografu, kaj elijo posneti v doloenemproizvodnem procesu, zdaj s prironimi digitalnimi

kamerami sami posnamejo, kar elijo.Postopek od ideje do posnetka in nato dopredstavitve se je zelo skrajal in pocenil.Zadoajo e najceneje digitalne kamere in skenerjiza preslikavo slik, saj uporabniki posnetke v veiniprimerov uporabljajo na internetnih straneh,pregledujejo na ekranu namiznega raunalnika alinapravijo iztis na kapljinem tiskalniku.

Digitalne kamere jeenostavno uporabljati.Fotografiranje delovnihprocesov lahko opravi vsakdoin fotografijo prekraunalnika in telefonskelinije prenese v matinopodjetje.Nadzor lahko opravljamo izpisarne, dale stran odprojekta.

S e tako enostavno kamerodoseemo cilj. Poslovnafotografija ne potrebujevisoke kakovosti. Posnetkepregledujemo naraunalnikih zaslonih aliizpisujemo s kapljinimitiskalniki.




uvod 4948 uvod

2. Druinska fotografija: Pri tej zvrsti fotografije igravelik pomen cena kamere in konna cena izdelanefotografije. Digitalne kamere, tudi nijegakakovostnega razreda, so zaenkrat predrage, da bijih druinski fotograf zamenjal s kompaktnimi 35-milimetrskimi kamerami. Izdelava fotografij podigitalnem postopku je e vedno draja kot izdelavafotografij s filma. To velja tako za laboratorijskoizdelane fotografije kot za iztiskane na domaembarvnem tiskalniku.Kmalu se bo cena digitalnih kamer, ki bodo zmoglenarediti kakovostno fotografijo v velikosti 10 X 15centimetrov, pribliala ceni zdajnjih kompaktnihkamer. Z vejo razirjenostjo digitalnih kamer se bozniala tudi cena izdelave fotografij v laboratorijihter papirja in barv za domae tiskalnike.

3. Izrazna fotografija: Danes digitalne kamerenajteje najdejo pot do izraznih fotografov. Predvsemvija cena je tisti element, ki zavira hitreji vstop vdigitalno tehnologijo. Vendar se tudi njim kmalubliajo lepi asi. Predvsem Canon je z kamero EOS10D e nakazal nianje cen in vrhunsko kakovostprimerljivo s filmom.e e pred letom ni bilo jasno, ali se bodo obdraliklasini fotografski pojmi glede velikosti kamer, jezdaj e jasno, da razred maloformatnih kamer ostajain s tem tudi vsa obstojea optika in dodatna oprema,kar je za izraznega fotografa velikega pomena. Todokazujejo kamere Canon EOS 10D, Nikon D100,Fuji S2pro, Pentax za junij 2003 napoveduje svojokamero. Prav tako Olympus, z novim sistemom.Toda digitalne kamere nekatere fotografe vajenefilma, e vedno ne zadostijo kakovosti, ki jo eli

Canon EOS 10D jepredstavnik digitalnik zrcalnorefleksnih kamer za napredneamatereje.Tudi z njeno pomojo seizrazna fotografija razvija vnove smeri.

Z uporabo digitalne kamere,boste mnogo ve druinskihdogodkov zajeli na tipalo.Ni stroka filma in takoodpade prva ovira k veimposnetim fotografijam.Mnogi si nikoli ne bosteodpustili, kako malo imatefotografij svojih otrok izotrotva. S pomojo digitalnekamere Canon jih bo mnogove.

Z digitalno kamero je posnetiavtoportret otroje lahko.

Tudi z digitalnim zapisom selahko izrazno predstavljamov fotografiji.




uvod 5150 uvod

4. Profesionalna fotografija: eprav so posnetki,posneti s kakovostno digitalno kamero z vsaj dvemamilijonoma tok, dovolj dobri za asopise in revije,ostaja e vedno teava s hitrostjo prenosa slike napomnilniko kartico. Sodobne kamere pri slabiloljivosti e lahko posnamejo tudi dvajset posnetkovv sekundi. Toda ko se zunanji spomin zapolni, skamero ne moremo fotografirati, dokler podatkov neprenesemo na pomnilniko kartico ali notranji disk.To pa lahko traja nekaj sekund. Fotoreporter si ne

Izrazni fotograf bo e nekajasa uporabljal film inposneto gradivo prekskenerja prenesel v digitalnoobliko.

izrazni fotograf pri svojem delu. Je le vajen filma.Zato bo njegovo glavno oroje e vedno poliestrskifilm, saj eli iz posnetka izstisniti njemu znanokakovost. Je pa danes samo e cena tisti element,ki ovira hitreji vstop digitalnih kamer v izraznofotografijo.Mnogi e uporabljajo skenerje za pretvorbo slike vdigitalno obliko in sliko nadalje obdelujejo v digitalnitehniki. Zanimajo se za kakovost osnovnihraunalnikih komponent, za zmogljivost programaza obdelavo fotografij in za kakovost izpisa nakapljinih tiskalnikih. Veino poveav naredijo vprofesionalnem laboratoriju, kjer osvetljujejo digitalneslikovne podatke na klasien fotografski papir prekdigitalne osvetljevalne enote.

Kameri EOS 1D in EOS 1Ds,sta naslednjici analognegamodela EOS 1V. vrhunskoohije prenese tudi denjekaplje, prah, saharski pesekin celo kopanje v snegu.V refleksnem profesionalnemrazredu nam to omogoajosamo kamere proizvajalcaCanon.Matja Intihar

e-Fotografija.si



uvod 5352 uvod

more privoiti nekaj pomembnih sekund brezkamere. e pri klasini kameri ve, kdaj bo zmanjkaloposnetkov, mu digitalna kamera lahko ob prevevnetem snemanju neprevidljivo zataji. Zato so samonajbolje kamere primerne za reportersko delo.Skoraj ni ve foto reporterja ki pri svojem delu neuporablja digitalno zrcalno-refleksno kamero. Hitrostprenosa podatkov v urednitvo opravii visokestroke profesionalnih digitalnih kamer.

Studijski fotografi lahko uporabljajo e zelokakovostne digitalne nastavke za srednje invelikoformatne kamere. Digitalna tehnologija jenajprej zamenjala film prav pri studijski fotografiji.Fotograf na zaslonu vidi, kaj bo posnel. Odpadeakanje na razvijanje filma in skeniranje posnetkov.S tem je naronik pridobil glede hitrosti in cenejegaposnetka. V uporabi so e digitalni nastavki zmonostjo kakovostnih poveav tudi v velikosti 70 X100 centimetrov, kar zadoa za veino posnetkov,narejenih v studiu. Kakovost posnetka je e povsemprimerljiva s klasinim posnetkom na filmu.

Digitalni nastavki za razlinevrste velikoformatnih kamer. Matja Intihar

e-Fotografija.si



uvod 5554 uvod

V uvodu v digitalno fotografijo je treba razloitinekaj osnovnih raunalnikih pojmov, ki nasbodo vseskozi spremljali in s katerimi se dosedaj nismo sreevali.Pojme film, zrnatost in razvijanjemenjajo novi pojmi tipalo, loljivost,raunalniki program in tiskalniki.Kdaj RGB ali CMYK, zakaj 300 dpi in ne 100dpi? Kako do 16 milijonov barv in ve!? Vseto je za fotografa, ki si je z raunalnikomprinesel labolatorij na svojo delovno mizo,nekaj novega.Tudi pojma svetlobe in barvnega meanja, kiju klasini fotograf delno e pozna, je trebapodrobneje razloiti zaradi monosti barvnihkorektur in uporabe RGB in CMYK meanja.

V analogni fotografiji se z matematiko nismosreevali. Loljivost filma smo merili z obutljivostjo,z manjim ali vejim zrnom. Barvno globino,razpoznavanje barv, smo izbirali z uporabo filma,katerega barve so nam ugajale - vse drugo so opravililabolatorijski stroji, vodeni s programi, na katerelaboranti niso mogli vplivati.Kakovost fotografije smo ocenjevali dobesedno naoko.Z digitalnim zajemom fotografije je prilo do

Studijski posnetek, posnet zdigitalnim nastavkom zasrednje formatne kamere Leafcantare. Kakovost jevrhunska. Prav tako tudicena.

Studijski fotograf za ogled in konno obdelavoposnetka uporablja najzmogljiveje namizneraunalnike. Seznanjen je s programi za obdelavofotografij, zna napraviti korekturo slike, razlinemontae in sliko pripraviti za nadaljnjo obdelavo vgrafinih studijih.Digitalna tehnika je med profesionalnimi fotografi emono prisotna.Navedel sem nekaj osnovnih podatkov zaposamezno fotografsko podroje, iz katerih jerazvidno, kaj se dogaja z digitalno tehniko povsemna zaetku 21. stoletja, bolj tono v sredini leta 2003.Omemba asa je pomembna, saj se e v nekajmesecih kakovost tipal in kamer povea. Todaosnovni namen knjige, prikazati digitalno tehniko,ostaja isti. Povealo se bo samo tevilo tok na tipalu,zniala cena kamer in celotna tehnika se bo e boljpribliala uporabniku.




uvod 5756 uvod

spremembe. Posnetek lahko prenesemo vraunalnik, ga obdelamo s programom za obdelavofotografij in na koncu sami iztiskamo s tiskalnikomali se odloimo za osvetlitev v labolatoriju na digitalniosvetljevalni enoti. Vse te monostmi pa postavljajonova vpraanja.Zapis digitalnega posnetka je sestavljen iz niel inenic. Le-te nam omogoajo kakovost meriti tudi zdruganimi merili, s teorijo. e v praksi veljajodoloene zakonitosti, jih je treba mnogim, ki vpraktine izkunje ne verjamejo, e teoretinorazloiti.Kaj je loljivost, barvna globina, pixel, dot, bit?Kakno digitalno kamero ali kateri skener kupiti, kakoin s katerim programom obdelati fotografijo? Vkaknem zapisu jo shraniti, jo lahko stiskamo, s temzmanjamo koliino podatkov? Kako dobri sokapljini tiskalniki? Zastavlja se precej vpraanj.Programi za obdelavo fotografij so odprti inomogoajo toliko razlinih nastavitev, da je trebarazloiti doloene zakonitosti. Zakaj ima slika zekrana drugane tonske vrednosti kot tiskana natiskalniku? Zakaj je fotografija na ekranu lahko vejain v tej velikosti kakovostneja kot iztiskana?Odgovori so lahko enostavni. Nekateri se z digitalnotehnologijo sreujemo e prek deset let in izkunjepomagajo do enostavne razlage. Toda zakaj je

kaken pojav ravno taken in ne drugaen, je trebarazloiti tudi s teorijo. e ste praktik in verjametepraktinim izkunjam, pustite teoretine razlage.Tiste pa, ki praktinim izkunjam ne verjamejo inmislijo, da se da nekatere stvari poenostaviti inzaobiti, bosta izuili teorija in nato e praksa.Kakovost konnega izdeleka e vedno merimo spogledom vsakega posameznika posebej innjegovim merilom kakovosti.

KameraZael bom z besedo kamera. Pri nas ta termin, naalost tudi fotografi, uporabljamo e iz asov 8-milimetrskih filmskih kamer izkljuno za filmske invideo kamere, klasine kamere pa poimenujemofotoaparat. Toda as je, da grko besedo kamara,ki pomeni obokano sobo, kot drugod po svetuzanemo uporabljati za klasino fotografsko kamero

Razlina loljivost tiskanja,prinaa ve ali manj tonskihvrednosti na iztiskani fotografiji.




uvod 5958 uvod

z objektivom, lahko tudi svetlomerom, sistemom zaostrenje itd.Torej KAMERA!

SvetlobaBrez svetlobe ni fotografije. Prek objektiva zariesliko na film ali tipalo. Zato je poznavanje njenihosnov dobrodolo vsakemu fotografu, e posebeje se v digitalni temnici sam ukvarja z barvnokorekturo in izpisom fotografij.Svetloba je elektromagnetno valovanje. lovekooko prepozna barvne vrednosti glede na valovnodolino valovanja. Kjer so vse barvne vrednostizastopane enako, oko zazna sivo ali belo svetlobo,odvisno od intenzitete, jakosti svetlobe. e svetlobeni, pravimo, da je barva rna.Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv spektra.e spekter razdelimo na tri enake dele, bo prvi deldal rdeo, drugi zeleno in tretji modro barvo. Te tribarve skupaj dajo belo svetlobo, zato jih imenujemoosnovne barve. V digitalni tehniki jih boste vsezkozisreevali kot kratico RGB (Red Green Blue). Njihovomeanje imenujemo aditivno barvno meanje.Z odvzemanjem ene od snovnih barv beli svetlobidobimo cian, magento in rumeno barvo, odvisno odtega, katero osnovno barvo odvzamemo. Te tri barvev celotnem barvnem spektru dopolnjujejo osnovne

Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (CommissionInternationale d Eclairage) CIE:Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna nae oko, so nasiene barve, premik ksredini daje nenasiene barve, v sredini pa je setevek vse svetlobe, bela.




uvod 6160 uvod

Barvno meanje

Levo je aditivno meanje trehosnovnih barv svetlobe,rdee, zelene in modre. Tanain uporabljamo pritipalih, zaslonih, v barvnikorekturi in pri osvetljevanjufotografskega papirja vlabolatorijih.

Desno je prikaz subtrativnegabarvnega meanja,kakrnega uporabljamo vtiskani tehniki.Cian, magenta in rumenabarva skupaj v teorijisestavljajo rno barvo. Kerpa v praksi s taknimmeanjem ne dobimopopolnoma rne, dodajamoe rno barvo.

barve do popolne bele svetlobe in jih zato imenujemokomplementarne barve. Spoznavali jih bomopredvsem pri izdelavi tiskovin pod kratico CMYK.Njihovo meanje imenujemo subtraktivno barvnomeanje.V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena iz celotnegabarvnega spektra, ob trku z gosto snovjo del spektraodvzame, s tem se spremeni dolina valovanja invidimo barvo.Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter, zatovidimo belo svetlobo. e ga obarvamo z rdeo barvo,bo odbijal samo rdei del spektra, plavi in zeleni delspektra pa bo vsrkal.

Barvno meanje RGB/CMYKOd predmeta odbita svetloba se s fotografiranjemprenese na film ali tipalo. Toda oba medija morataimeti monost barvnega zapisa, ki ga omogoajo

barvni filtri in pigmenti.Najpogosteja barvna modela, ki ju uporabljamo vfotografiji, sta RGB in CMYK.RGB nain meanja svetlobe uporabljamo priosvetljevanju fotografij na fotografski papir in priprikazu fotografije na zaslonih. Torej povsod tam,kjer fotografijo zapisujemo s svetlobo.CMYK meanje uporabljamo pri tiskanih fotografijah,iztiskanih s tiskalniki ali z grafino tehniko. Belasvetloba se odbija od fotografije.Oba naina meanja svetlobe uporabljamo tudi pribarvni korekturi z raunalnikim programom predosvetljevanjem ali tiskanjem. Nain in izvedba barvnekorekture sta velikega pomena za konno kakovostfotografije. Zato je poznavanje osnov barvnegameanja za vse, ki boste fotografije sami popravljali,velikega pomena.Z osnovnimi in komplementarnimi barvami in zaditivnim in subtrativnim barvnim meanjem se bomosreali tudi v nadaljevanju, predvsem v poglavjih oraunalnikih programih in tiskalnikih.

CCD / CMOS na svetlobo obutljiva tipala(digitalni film)Na klasinem filmu fotografijo zapisujemo in jo hkratishranjujemo. V digitalni tehniki je drugae.Zapisovalni, na svetlobo obutljivi del je loen od




uvod 6362 uvod

shranjevalnega. Namesto srebrovih halogenidovuporabljamo CCD ali CMOS vezje - tipalo. Oba imataskupno, za fotografe pomembno lastnost. Svetlobnoenergijo spremenita v elektrine signale. Tehnologijaza kakovosten zajem slike je e v povojih. Tipala sozaradi zahtevnosti izdelave e manja, kot je format35mm filma, razvoj pa gre v smer velikosti filmskegaformata.Tipalo je sestavljeno iz mnoic na svetlobo obutljivihelementov - celic, ki jih imenujemo toke (piksli).CCD (Charged Couple Device) uporabljajo za zajemslike e od zaetka sedemdesetih let. Vgrajujejo gatako v kamere kot v skenerje.CMOS tipalo je noveje. Toshiba je bilo prvo podjetje,ki ga je uporabilo v kameri. CMOS tehnologija imaprednost predvsem v mnogo manji porabi energije,kar veliko pomeni pri baterijsko napajanih napravah,kakrna je digitalna kamera. Na isto povrino spravijo

tudi ve na svetlobo obutljivih tok kot pri CCDtipalih. Ima pa tudi slabosti. Tehnologija jezahtevneja in tipala izdeluje le nekaj podjetij.Strokovnjaki predvidevajo, da bodo CMOS vezja vkamerah sasoma zamenjala CCD vezja. Seveda,e do takrat ne bodo razvili e kakega boljegamedija za branje svetlobnih impulzov.Ve v poglavju Film proti tipalu.

In - cola / palec ( 2,54 centimetra )V raunalniki tehnologiji so mnoge mere zapisanev angleko/ameriki dolinski enoti inch (in).Ameriani so pa vodilna sila v razvoju raunalniketehnologije. Inch prevedemo kot palec, medraunalniarji pa se je udomail kar in. Za lajerazumevanje: 1 inch = 2,54 cm.V digitalnem svetu se boste vedno sreevali s toenoto, naj si gre za tevilo tok na dolinsko enotona digitalnem tipalu ali za mero ekrana po diagonali.Zato se bo palec kot dolinska enota pojavljal tudi vtej brouri.

Barvna globinaBarvna globina (Color Depth) nam pove, koliknotevilo tonskih vrednosti zazna toka tipala ali zariebarvni zaslon, osvetljevalna enota ali tiskalnik.Bolj je tipalo dovzetno za barve, ve barv, predvsem

Kamere na film - kdor potrebujekakovost, jih bo uporabljal enekaj asa.

CCD tipalo za zajem slike -za nekatere pregreha, zamnoge radost.S takojnjim digitalnim zapisomodpadeta film in skeniranje.




uvod 6564 uvod

v temnejih delih, prepozna. Veji kontrastni razponfotografiramo ali skeniramo, bolje tipalo zarazpoznavanje barvne globine potrebujemo.Realni zapis imve tonskih vrednosti je polegalgoritmov za njihovo preraunavanje v digitalnikameri najbolj pomemben element, ki vpliva nakakovost fotografije.Barvno globino merimo z biti (Binary digit). Bit jenajmanja raunalnika enota in ima lahko le dvemonosti: 0 ali 1. Osem bitov tvori Byte.Za preslikavo rtnih predlog (samo bela in rna)potrebujemo enobitno tipalo. Z veanjem tevila bitovse s potenco tevila 2 vea monost opisa. Osembitov pomeni 28 ali 256 monih vrednosti za opis nekekoliine, v naem primeru barvne globine. Taka tipalapotrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskihpredlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so tokeobarvane z RGB barvami. Tako dobimo 3 X 8 (24)-bitno tipalo, ki prepozna 16 milijonov barv (224).Teoretino bi to moralo zadostovati za potrebedigitalnega opisa dobre tonske fotografije. Kerosembitno tipalo v temnih delih zelo slabo loiposamezne odtenke, so v uporabi tipala z vejobarvno globino. ele v fazi procesiranja se slika zopetpretvori v osembitno z razpoznavnejo stopnjo sivinpredvsem v temnih delih slike. Raunalniki programiza obdelavo fotografij v procesu iztisa delujejo z 8-

1 bitrno/belo

8 bitod 0 do 255stopenj

12 bitod 0 do 4095stopenj

12 bitpretvorjenov 8 bit

Zapis filma

PRIKAZ ZAPISA S FILMOM IN TIPALIprehod od bele prek sivin do rne barve s CCD tipalomPrikaz je zaradi tiskarske tehnike rastrski-

Original




uvod 6766 uvod

bitnimi podatki po barvi (256 tonov).Z barvno globino se bomo sreali e pri kamerah,skenerjih in tiskalnikih v delovni obliki, ki velikokratkae drugane rezultate.

Resolucija / LoljivostV digitalni tehniki se z resolucijo sreujemo dokajpogosto. Z njo oznaimo loljivost doloenihelementov na enoto, v veini primerov na in alipalec, ali po celotni povrini.Za resolucijo se zanimamo pri svetlobnih tipalih vkamerah in skenerjih, ekranih, osvetljevalnih enotah,tiskalnikih in pripravi za tisk.Pri klasinem filmu izraamo loljivost z linijami.rno-bel film zmore loljivost tudi prek 200 linij namilimeter, kar bi, prevedeno v jezik loljivosti tipal,ustrezalo prek 30 milijonom tok. CCD in CMOStipala v kompaktnih in zrcalno refleksnih digitalnihkamerah zdaj zmorejo do 6 milijonov tok.Loljivost je v digitalni tehniki zelo pomembna,merimo pa jo tako razlino (ppi, dpi, lpi...), da ji je vnadaljevanju knjige namenjeno posebno poglavje .

Dot, pixel, line (dpi, ppi, lpi)Tudi s temi izrazi se bomo e sreevali. Dot ali pixelpomenita toko. Izraz najvekrat uporabimo priopisu, koliko tok zmore razpoznati na svetlobo

Dobra in slaba loljivost

obutljivo tipalo ali koliko tok lahko zarie tiskalnikna palec (in). Izraz lahko enaimo z zrnatosjo filmav analogni tehniki.Beseda line pomeni rto. Z njo se bomo sreevalipri svetlobnih zapisovalnih enotah.

Interpolacija - poveevanje loljivostiSvetlobna tipala premorejo glede na film zelo majhnololjivost. Dobra tipala v 35-milimetrskem razreduzaenkrat premorejo do 14 milijonov tok; dober filmpa ve kot 20 milijonov tok.Ni vse v tokah. Tipalo ima glede na film monost




uvod 6968 uvod

procesiranja elektronskih signalov, s tem pa digitalnafotografija goljufa nae oko. Z manj tokami in spreraunavanjem vmesnih vrednosti goljufanja inslabe kakovosti v veini primerov niti ne opazimo.6 milijonov tok v boljih kamerah e zadoa zaodlino poveavo do 30 X 45 centimetrov. ele vejepoveave kaejo vidno interpolacijo.Od tu naprej nastopi matematika. Podatkov za vejopoveavo ni. Zato algoritem rauna pribline vmesnevrednosti med dvema sosednjima tokama. To pase odraa na kakovosti posnetka. Kvadratki, izkaterih je sestavljena digitalna fotografija, postanejovidni. In prav matematini algoritem za raunanjemanjkajoih tok je tisti del, ki mono vpliva na

Kadar imamo premalo tok zapoveavo, prihaja dointerpolacije. Interpolirajo setudi barvne vrednosti.

kakovost fotografije. Bolji so vsi procesi od zajemasvetlobe preko A/D pretvornikov in algoritmov, boljabo konna fotografija.

e poveujemo fotografijo sfilma, se poveuje zrno, ostrinain barvne vrednosti ostajajorazmeroma dobre.Poveevanje in interpoliranjedigitalne fotografije pa prinaaveje slabosti. Izgubimo ostrinoin tonske vrednosti.




uvod 7170 uvod

Shranjevanje digitalnih fotografijPo zajemu svetlobe s tipalom se elektrini signaliprenesejo na pomnilne enote, najvekrat na Com-pact Flash in SmartMedia kartice. Za shranjevanjevejih koliin podatkov uporabljamo mini disk enote.Iz pomnilne enote je treba podatke prenesti vraunalnik. Za to uporabljamo serijske, SCSI, USBin FireWire IEEE 1394 vmesnike.Digitalne fotografije iz raunalnika shranjujemo naCD-R, DVD enote.Tudi o nainih prenosa in shranjevanja je ve

Digitalne kamere zapisujejo nazapisovalne kartice. Prekraunalnika pa vejo koliinofotografij lahko zapiemo naCD-ROM enoto.

zapisanega ob vsakem poglavju digitalne tehnikeposebej.

Naini zapisa digitalnih fotografijKamere zapisujejo v RAW, TIFF in JPEG formatih.Z raunalnikim programom pa dobimo e vemonih formatov zapisa. GIF in PNG lahkouporabimo za internetne strani, EPS za grafinotehniko PostScript obdelave. PhotoShop zapisuporablja istoimenski program za zahtevnejeobdelave digitalnih slik v plasteh.

Pri vsakem poglavju o digitalni tehniki so opisipodrobneje predstavljeni - predvsem na nain,ki ga razume fotograf v asu preskoka izanalogne v digitalno fotografijo.

SCSI in serijski prikljuki.




film / tipalo 7372 film / tipalo

FILM proti TIPALU

Film je sestavljen iz treh nasvetlobo obutljivih plasti.Plasti so postavljene druga nadrugo, zato je loljivost(zrnatost) filma realna.

CCD ali CMOS tipalo jesestavljeno iz tok, na njih paso filtri za rdeo, zeleno inmodro svetlobo. Toke sopostavljene druga zravendruge. Zato je nazivna loljivosttipala manja od predstavljene.

Digitalna znanostNa svetlobo obutljivo tipalo je odlien pripomoekza dosego cilja. Z njim pridobimo predvsem pri asuod ideje in ekspozicije do izdelane fotografije. Todavse drugo je e v povojih.Predvsem v raunalnikih revijah je videti, dapostajajo raunalniarji najbolji fotografi. V opisihpreizkusov digitalnih kamer zasledite tolikonapisanega o loljivosti tipal, kot da samo loljivostvpliva na kakovosten posnetek. Ni opisa pravilnostidelovanja ekspozicije, zaslonke, pravilnosti merjenjasvetlobe, osvetlitve z bliskavico ali kakovostidelovanja objektiva. Ne verjamem, da jih zanimahitrost ostritvenega mehanizma v objektivu,robustnost kamere ali monost dodatne opreme. Vseje podrejeno tipalu.

Film. e danes za nekatere fotografe samo e nostalgija.





Ali ste pri nakupu klasine kamere e kdaj najprejprebrali vse o preizkusih filmov in o njihovizrnatosti in se ele potem odloali o nakupukamere?! Niste!Svetlobno tipalo e mono zaostaja za klasinimfilmom in dokler tipalo ne bo primerljivo s filmom,toliko asa nam bodo prodajali meglo in digitalnotehniko razlagali kot veliko znanost. Pravegafotografa zanima tevilo tok na tipalu samo toliko,kot v analogni fotografiji tevilka obutljivosti filma.Vse drugo je osebna izbira: za katerega proizvajalcase bomo odloili in za kaken cenovni razred samegafilma.

Profesionalec in izrazni fotograf lahko reeta: estmilijonov tok v refleksnem razredu pomeni 100 ISO.Kar je ve, toliko bolje.Druinski fotograf je lahko zadovoljen e z enim dotremi milijoni tok, kar je za njega primerljivo s filmomobutljivosti 400 ISO. To povsem ustreza zahtevi pokakovosti druinskih posnetkov. Manj zahtevnim pazadostuje e milijon tok.In tu je vsa znanost. Toliko tiskarske barve je lo zaopis svetlobnih tipal, kot da bi odkrili nov naseljeniplanet.Kamera je kamera. Za boljega fotografa mora bitinjena zmonost velika, za druinskega toliko manj.Dobro kamero znajo narediti ta in ta podjetja,svetlobna tipala s toliko in toliko tokami pa soprimerna za to ali to zvrst fotografije. Od tu naprejpa se zanejo preizkusi kamer.

Vrhunska zrcalno-refleksnakamera v prerezu, ki uporabljaza zajem svetlobe film

Fotograf, ki je zadovoljen z izpisomkapljinega tiskalnika, si najbr e ni ogledalkakovostnega diapozitiva.

S e tako enostavnokompaktno kamero, ki uporabljafilm, lahko posnamete zelokakovostne posnetke.

Digitalna kamera uporablja vsedele klasinih kamer (objektiv,zaslonka, zaklop). Zajem slikeje na tipalu, ki pa e monozaostaja za filmom, s tem patudi nadaljnja izdelavafotografij.

Pri snemanju s tipalom je evedno velika teava vinterpolaciji, barvni globini inalgoritmih. Oslepitev CCD inv manji meri CMOS vezjapri monih svetlobnihkontrastih in s temnepravilen zajem podatkovpovzroa um tipal.Predvsem pri daljihekspozicijah nad 10, 20sekund, pride dopregrevanja tipala. Ne bosteverjeli, toda z posebnimisistemi tipala ohlajajo, takokot pri avtomobilih motorje.





Raunalniki fotografi kupujejo digitalne kamere zaposnetke, ki jih potem predstavijo na spletnihstraneh. Takno kakovost zagotavljajo e kamere ssamo milijonom tok. Tehnologija pa gre naprej. Vprodaji so e kompaktne kamere s tremi, tirimi inve milijoni tok. Z njimi dosegamo in presegamonivo druinske fotografije.Tu pa se zanejo lomiti kopja in dodajanje tiskarskebarve. Nezahtevnim takne kamere e zadostujejoza poveavo fotografij na velikost A4 ali celo A3formata. S takim nainom razmiljanja in pogledomna fotografijo kakovostna raven pada. Ostrina niprava, paleta tonskih vrednosti je majhna, slike sopremaknjene, na fotografiji ni opaziti, da fotografobvlada zakonitosti asa osvetlitve ali globinskeostrine, bliskavica je uporabljena v nepravemtrenutku; in tako dalje.

Res je videnje kakovosti stvar osebne presojeposameznika. Toda neke doloene zakonitosti okakovosti obstajajo. In kovati v nebo tehnologije, kiklasini po kakovosti posnetka ne sega niti do kolen,v tem asu e ne smemo - vsaj ne preprievati boljzahtevnega gledalca, da digitalne kamere eponujajo kakovost filma.Takne razmere nam prinaa svetlobno tipalo in eljapo hitri izdelavi fotografije. Zato si elim, da sestandardi za svetlobno obutljiva tipala poenotijo innjihova kakovost hitro razvije do kakovosti filma. Natobomo spet brali o optiki, hitrosti ostritve, pravilnostidelovanja osvetlitve. Pozorni bomo e na hitrostprenosa posnetkov v pomnilniko enoto, njenovelikost in hitrost prenosa digitalnih podatkov vraunalnik ali neposredno na tiskalnik.Svetlobno tipalo nas bo zanimalo samo v tolikni

Poveava s filma.Poveava s 35-milimetrskegafilma obutljivosti 200 ISO navelikost 24 X 36 centimetrov jekakovostna.

Poveava iz CCD tipala.Tipalo s 3.3 milijona tok nepremore toliko loljivosti, da bipoveavo lahko primerjali s tistos filma.

tevilo tok pri digitalnihtipalih pove samo monovelikost poveave in e tipodatki so zelo varljivi.Vse toke na tipalunamre ne berejo vsakazase, ampak tiri toketvorijo celoto, kar v praksimono zniuje tevilo tokna tipalu, ki vplivajo nakakovost fotografije.ele procesor z algoritmiopravi interpolacijo inmeanje barv medposameznimi tokamitipala.

Oblikovnih razlik med kameramiz uporabo tipala ali filma ni ve.





meri, kot nas zdaj zanima kakovost filma. Nekateriproizvajalci so e omenili monost enotnegastandarda in zdruljivost digitalnih komponent, meddrugim tudi tipal. Torej, e vam ne bo ustrezaloPhilipsovo tipalo, ga boste zamenjali zaPanasonikovega. Kot v klasiki. e vam ni ve FUJI,vzemite KODAK.In bo vse tako, kot je bilo.

Loljivost filma in tipalaZapisal sem e, koliken pomen ima loljivost tipala.Zato jo bomo podrobneje spoznali in jo primerjali zloljivostjo filma.V fotografiji velja pravilo, da za po izrazni vrednostikakovosten posnetek ni pomembna kamera, ampakfotograf, ki z njo upravlja. Za dobro poveavo intehnino kakovost sta veliko bolj kot kamera samapomembna objektiv in film ali v digitalni tehnikiobjektiv in na svetlobo obutljivo tipalo.Najbolji objektivi zmorejo loiti med seboj veliko ve

vzporednih rtic na milimeter kot najbolji rno-belifilm 35-milimetrskega formata. O konni loljivostizato vedno odloa film, v digitalni kameri pa nasvetlobo obutljivo tipalo. Najbolji rno-beli filmi, kismo jih nekdaj uporabljali v grafini tehniki (izjemnokontrastni ortokromatski Lith filmi z obutljivostjosamo nekaj ISO), so razloili ve kot 1000 linij namilimeter ali ve kot 25.000 linij na palec. rno-belipoltonski pankromatski filmi z obutljivostjo 25 ISOzmorejo razloiti 200 linij na milimeter, kar pomenicelih 5.000 linij na palec in 4800 X 7200 tok vgovorici tipala na povrini leica formata. To je 30milijonov tok.Bolji barvni diapozitvni film z obutljivostjo 100 ISOpremore loljivost nad 100 linij na milimeter ali 2540linij na palec. e te vrednosti preraunamo v tokena svetlobno obutljivih tipalih, znaa 24 milimetrov

CCD tipalo in APS film.Tehnologija se spreminja -digitalno zamenjuje analogno.

Loljivost rno belega (Kodak T-MAX 400) in barvnega diapozitivnega (Ektachrome 100 SW) filma.





v viino in 36 milimetrov v irino celih 2400 X 3600tok ali 8,6 milijona tok. Ker pa barvni film uporabljatri na svetlobo obutljive sloje, po enega za vsakoosnovno barvo RGB spektra posebej, dobimo vkonni podobi priblino 26 milijonov tok. Z barvnimidiapozitivnimi filmi nije obutljivosti, recimo FujiVelvia (50 ISO) ali Kodachrom 25, ISO 25, lahkodobimo e za polovico ve slikovnih tok, teoretinodo 40 milijonov tok. Nadaljnji razvoj filmske emulzijene bo bistveno posegel v kakovost in vijo loljivost,zato lahko menimo, da je loljivost 40 milijonov tokcilj, ki ga bodo morala dosei na svetlobo obutljivatipala.

loveko okoMnoica slikovnih tok in barvnih stopenj jepomembna zaradi enega samega razloga,lovekega oesa. Ta organ, ki daje loveku ve kot90 odstotkov vseh dojemljivih informacij iz okolice,zmore loiti v povpreju samo okoli 10 linij namilimeter. To pomeni, da moramo 35-milimetrskidiapozitiv z loljivostjo 100 linij na milimeter desetkatpoveati, da bo oko opazilo prve napake v poveavi.Ker pa lae tako loveko oko kot filmska emulzija,e bolj pa algoritmi, ki procesirajo elektrine signaleiz tipala, so vse te tevilke relativne.Teoretino je mono, da s tipalom, ki premore 2000

X 3000 tok in 36-bitno barvno globino, dobimokakovostno fotografijo, primerljivo z analogno, e jeosvetljena na digitalni laserski enoti v velikosti 24 X36 centimetrov.Oko sprejme vidne draljaje, nato pa nam naimogani posredujejo sliko kot dovolj kakovostno inbrez napak, recimo sliko potnega nabiralnika.

Z barvni diapozitivni filmi imamonajveje monosti pokakovostnem zajemu barv.Kljub vsakoletnim izboljamfilmov, so med proizvajalci innjihovimi filmi e vedno velikerazlike.

Razlika o loljivosti med filmomin tipalom je oitna.Na loljivost vpliva tudikakovost objektiva.

Z dobrim objektivom doseemopolno loljivost filma, tudi 100linij na mm.

S cenenim zoom objektivomloljivost pade za polovico.

Zapis tipala je neprimerljiv zzapisom filma. Vendar tipalolahko goljufa. Tipalo zapisujesamo z nilami in enicami. Zatose med kotrasti, tako sivinskimikot barvnimi, ustvari monalonica. Nae oko tako zaznaizredno ostrino. Toda ob boljnatanem pogledu lahkoopazimo, da ob tej lonicimnogo podatkov manjka.Seveda z najboljimi tipali, kotjih imajo refleksne digitalnekamere podjetja Canon, jerezultat povsem primerljiv sfilmom. v nekaterih pogledih, ecelo bolji.

FILM,KAKOVOSTENOBJEKTIV

FILM,POVPREENOBJEKTIV

Kompaktna kamera in CCDTIPALO s 3.3 mio. tok





Doloeni, vsak dan videni motivi so shranjeni vnaem spominu in nepopolna slika nam je kljubnepopolnosti ve, pa etudi je zrnata, tokasta,kontrastna ali nekoliko neostra - razen e primerjamofotografiji istega motiva, posnetega na film ali natipalo. Povsem drugae je pri fotografiranju neznanihpredmetov, kjer je mnoica podatkov v razlinihbarvah. Tu interpolacija in algoritmi ne premorejo temoi, da bi izigrali nae oko. S sliko e pri manjipoveavi nismo ve zadovoljni. Tonske vrednosti soslabo izraene, mono je vidna interpolacija in z njoneostrina in neenakomerna barvna skala doloenihtonskih vrednosti posameznih barv. Takoj opazimo,

da razlini odtenki, recimo pri fotografiranju portreta,niso zarisani v lepem tonskem zaporedju kot na filmu,ampak so toni med seboj loeni stopniasto. Vejaje interpolacija, veje je odstopanje medposameznimi odtenki.

Zakaj tako?Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese vnadaljnjo obdelavo; reakcija foto-elementov sespremeni v elektronski signal, ki podaja vizualnelastnosti posnete okolice na kraju in v asu.Digitalizator dalje pretvarja signal v digitalno obliko.Rezultat digitalizacije je dvodimenzionalna matrika,

50-krat poveani zapisbarvnega kroga na film

50-krat poveani zapisbarvnega kroga na tipalo

Koliko linijna milimeter preberete?1010,5

Dodatna teava CCD inCMOS na svetloboobutljivih tipal inalgoritmov zapreraunavanjeelektrinih signalovnastane pri pravilnembranju barv in predvsemrazpoznavanju velikegatevila barvnih tonov. Tunastopijo v ospredjepodatki o barvni globini.Bolje kamere premorejo36-bitno barvnoglobino, torej za vsakoosnovno barvo R(rdea), G (zelena) in B(modra) po 12 bitov.





katere velikost je predvsem odvisna od znailnostidigitalizatorja. Vsa na svetlobo obutljiva tipala indigitalizatorji s svojimi prednastavljenimi algoritmigoljufajo. Barvni film je sestavljen iz treh plasti zaprepuanje rdeega, zelenega in modregabarvnega spektra. S kemikalijami lahko razvijamovsak sloj posebej. Pri tipalu pa te monosti ni; tipaloje kot rno-bel film. Da bi loilo barve, so celicepobarvane z rdeo, zeleno in modro barvo. Najveje zelenih tipal, da pridobimo kontrast in tudi lovekooko je najbolj dojemljivo za zeleni del barvnegaspektra. Tako ima noveje tipalo z nazivno loljivostjo2048 X 2560 tok, 1024 X 1280 tok z rdeim filtrom,1024 X 1280 tok z modrim filtrom in 1280 X 2048tok z zelenim filtrom. Tako smo dobili od priblino5 milijonov tok 1,3 milijona tok z rdeim filtrom,1,3 milijona tok z modrim filtrom in 2,3 milijona tokz zelenim filtrom. Ko tipalo zajame svetlobo in se le-ta spremeni v elektrine impulze, impulze raunskialgoritem pretvori v digitalno obliko in jo shrani vpomnilno enoto. Pretvorba je zelo goljufivi elementdigitalne tehnologije. Kot smo videli, je tok na tipaluzaradi zajemanja razlinih barvnih vrednosti mnogomanj. Tudi oddaljenost med tokami iste barve jeveja.Da poenostavimo, pri pretvorbi mora tipalo zadoloitev ene barve prebrati tiri toke, da lahko

zmea pravi odtenek, vsaj dve tretjini barv jeinterpoliranih. Prav tako je interpolirana tudipoveava sama. Vendar, kot je e zapisano, laetudi nae oko in teh napak tipal na fotografijah neopazimo vedno.

Skrivnost lovekega vidaPsiholoki vidiki dojemanja barv so znanostinepredvidljivi. Vendar razvijalci tipal dobro vedo, kajje psiholoka skrivnost lovekega vida, in jo priprocesiranju elektrinih signalov, ki prihajajo iz CCDtipal, s pridom uporabljajo. e, na primer, barvnidiapozitiv, na katerem je posnet motiv z modrozastavo, projeciramo na rumeno platno, bo gledaleczastavo oznail za sivo. Ta pojav ustreza znanimzakonom o meanju barv in o komplementarnihbarvah. Ker sta modra in rumena komplementarnibarvi, se med seboj nevtralizirata, tako da ju vidimokot sivo barvo. e pa modro zastavo najprejprojeciramo na belo platno, da opazovalec vidiresnino barvo zastave, jo bo nato vedno videl v pravibarvi, ne glede na kakno barvo platna jo bomoprojecirali. lovek vedno tei k temu, da vidi znanpredmet v razlinih razsvetljavah vedno enako.Lastnik modrega avta le-tega vedno vidi modro, paeprav ga obsije lu obcestne svetilke ali sonnegazahoda. Barvo avta bo vedno videl enako. Zanaa

Nekateri proizvajalci predtipalom ne uporabljajoRGB filtrov, ampakkombinacijo CMY - cian,magento in rumeno. Tifiltri so svetleji od RGBfiltrov, zato pade na tipalove svetlobe. Zaenkrat vkakovosti zapisa nitoliknih razlik, da bi elahko govorili, katerinain filtriranja je bolji.

Toke CCD tipala. tiri toke,dve z zelenim, rdeim inmodrim filtrom tvorijo en pravipixel. Ostalo je interpolacija inlaganje naega oesa.





se na barvo v spominu. lovek se sasoma nauiznane predmete vedno videti pravilno, to jespominsko. Primer je potni nabiralnik. e takobeen pogled na nabiralnik ob razlinih osvetlitvahbo vedno pokazal rumeno barvo.In prav na to karto igrajo razvijalci algoritmov zapretvorbo barv. eprav tipalo ni zmono zabeleitivseh barv, nam jih oko v veliki veini primerov prikaerealno. Seveda ni vedno tako, zato pa tipala vnekaterih primerih mono greijo. Spominskih barvne smemo nikoli posploiti. eprav ste pojedli emnogo zrezkov, boste izgubili tek, e vam ga boobsijala modra lu. Spomin na barvo zrezka vas tuzapusti in prav tako dober tek.Kako deluje psiholoki vidik na videnje barve,najbolje opazimo, ko od jutra do veera slikamo sfilmom za dnevno svetlobo. Oko razlike v barvnitemperaturi svetlobe ne razpozna, nad posnetki pasmo lahko razoarani. Na slikah bodo prevladovaleod jutranje hladnih barv do veerno toplih. Tegabarvnega pojava med fotografiranjem ne bosteopazili.S tem si lahko razloimo, zakaj nam je digitalna slikave kljub slabim tipalom in interpolaciji. Pripodrobnejem pregledu fotografije pa vse slabostiopazimo brez teav.Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije

vedno stvar osebne presoje gledalca. Za nekatereje posnetek, narejen s povprenim digitalnim tipalom,dovolj kakovosten, za bolj zahtevne pa je tudi znajboljimi tipali e vedno nemogo.Druinskemu fotografu je pomembno, da se sfotografije razvidi, kje in kaj se je delalo na nekemkraju. Zanj je raven analogne fotografije mnogokratprevisoka. Izrazni fotograf, ki eli vedno vrhunskokakovost, pa bo nad kakovostjo digitalnih poveav vprimerjavi s klasinimi e dolgo razoaran.

Film ali tipalo?Vsem, priporoam tipalo, seveda, e vam to proraundopua. Izrazni fotografi bodo e naprej uporabljalifilm in posnetke s skenerji pretvorili v digitalno obliko.Zaenkrat je samo e cena argument, ki govori v pridanalogni tehniki.Reporterji in studijski fotografi si e lahko privoijonakup dovolj zmogljive tehnologije. Cena, kakovostin predvsem hitrost od fotografije do iztisa jih e silijov nakup digitalne tehnologije. e danes pa tudi razlikav ceni med tehnologijama ni ve tako izrazita in tudimanj premoen druinski fotograf e sega po digitalnikameri. V to ga so ga prepriali tako laboratoriji zdigitalno tehniko kot prednosti same tehnologije.

Gremo od iste teorije, do teorije digitalne fotografije.

um, napaka tipal. Slabe ko jetipalo ve napak bo nafotografiji. Tipalo lahkoprimerjamo z anteno zakakovosten sprejem TV signala.Slabi ko je signal bolj je slikana TV zasneena.Levo posnetek z digitalnokamero cenovnega razreda200.000 sit. Desno, posnetek zkamero cenovnega razreda600.000 sit. Razlika v kakovostitipala in s tem fotografije jeoitna.




ppi/dpi/lpi/bpp 8988 ppi/dpi/lpi/bpp

PPI, DPI, LPI, BPPv treh procesih digitalne fotografije

e razumete loljivost in barvno globino, v digitalni tehnikirazumete takoreko vse.S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreevali. 85odstotkov fotografskega trga predstavljajo tako imenovanidruinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveujejo prekvelikosti 10 x 15 centimetrov. Povpreni filmi, fotografski papirjiin objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve.Samo majhen del naprednejih fotografov in poklicni fotografiznajo uporabljati razliko med vejo in manjo loljivostjo filma,med razlinimi barvnimi toni in njihovo zasienostjo. Vemo,da manj obutljivi filmi prinaajo boljo loljivost, vejikontrastni razpon, pornitev in zasienost z barvami. Polegobjektiva tako le e film doloa pojem loljivosti v analognifotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celotizadovoljujejo.

V digitalnem svetu je drugae. Loljivost in barvna globinatipal CCD in CMOS, raunalnikega zaslona, monostspremembe loljivosti v raunalnikem programu in razlinezahteve tiskalnikov glede loljivosti konnega izpisa fotografupostavljajo prva vpraanja, kako pripraviti digitalno datotekoza kakovostno izdelane fotografije na razlinih enotah za izpis.Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajalvrednosti, ki jo zagotavljajo. Veje loljivosti, na primer, nepotrebujete, manja pa vsekakor prinaa slabo kakovost.Sami se na podlagi preizkusov odloite, ali vam slabakakovost zadoa.

88 ppi/dpi/lpi/bpp

300 ppi 200 ppi 150 ppi 100 ppi

Sami se na podlagi preizkusov odloite, ali vam nija loljivost od 300ppi zadoa.





Aritmetika velikosti slike in barvnega razpona(od zajema, prek obdelave do izpisa)Kaj pomeni loljivost 1600 x 1200 tok (pikslov) naCCD ali CMOS tipalu v digitalni kameri?Zakaj zadostujejo ploskovni skenerji s samo 600 ppiloljivosti?Ali res 72 ppi za ekransko loljivost?Kdaj 8 ali 12-bitna barvna globina (color depth) bpp.Zakaj je fotografija na zaslonu barviteja odiztiskane?Zakaj RGB in CMYK?Koliko dpi loljivosti bitne fotografije za iztis?Zakaj sublimacijski tiskalniki tiskajo s samo 300 lpiin z odlino foto-kakovostjo v primerjavi s kapljinimi,ki premorejo 1440 ali ve dpi loljivosti iztisa?V digitalni tehniki se postavlja ogromno vpraanj.Toda z malo matematike za vsa vpraanja obstajajoodgovori. Vemo e, da digitalno fotografijo sestavljajoposamezni piksli - toke. Ve jih je, vejo in boljkakovostno fotografijo lahko naredimo. Ve podatkovo barvni globini vsebujejo, bolja je fotografija gledetonskih vrednosti.Vsak len v verigi digitalne fotografije od zajema doiztisa deluje na svoj nain. V tem poglavju se bomospoznali z razlikami, ki obstajajo samo v tevilkah,konna ocena o kakovosti fotografije pa je videnjevsakega posameznika posebej.

Tipalo: CCD / CMOSLoljivost: xy PPI (od 640 x 480ppi do 4000 x 4000 ppi)Barvno meanje: RGBBarvna globina: 8, 10, 12, 14 ali16 bitov po kanalu RGBIzhod: RGB - RAW, TIFF, JPEG

Tipalo: CCD ali Photo MultiplayerLoljivost: x PPI (od 300 ppi do20.000 ppi)Barvno meanje: RGBBarvna globina: 8, 10, 12, 14 ali16 bitov po kanalu RGBIzhod: RGB ali CMYK

Program za obdelavofotografij v raunalniku:mona spremembaloljivosti fotografije,pretvorba RGB v CMYK,16 bitov v 8 bitov.Izhodna loljivost je od300 do 3600 dpi za iztis,do 400 ppi zaosvetljevanje.

Termo-sublimacijskitiskalnik:vhodna loljivost300 ppi, 8 bitov;loljivost zapisa300 dpi, zveznizapis, CMYK.

Kapljini tiskalnik:vhodna loljivost 200- 300 ppi, 8 bitov;loljivost zapisa od720 x 360 dpi do2880 x 720 dpi;FM rasterski zapis,CMYK.Do 128 sivinskihtonov.

Priprava za grafini tisk:vhodna loljivost 1200 - 3600dpi, odvisno od zahteverastrske tiskovine, 8 bitov.Loljivost zapisa laserskeosvetljevalne enote je do3600 dpi. Moen je zapis 256sivinskih tonov.CMYK zapis.

Laserska osvetljevalna enota zRGB barvnim zapisom:vhodna loljivost 300 - 400 ppi;loljivost zapisa do 400 ppi;zvezni zapis toka za toko z 8do 12 biti na barvo.

Loljivost: xy PPI(640 x 480 ppi do 1800 x1440 ppi)Zapis: RGB, programskoprirejeno CMYKBarvna globina: RGB 8,16, 24, 32 bitov - odvisnood grafine kartice





V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije zdigitalno kamero in tipalom s 1600 x 1200 tokamizadostuje za kakovostno poveavo 13 x 10 cm (5 x4 ine ali palce). Skeniranje fotografije velikosti 5 x4 z loljivostjo 300 ppi zadostuje za kakovosten izpisv isti velikosti na vseh izpisovalnih enotah.Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalneenote za kakovosten iztis potrebujejo loljivost 300dpi/ppi.Kapljini tiskalniki in grafine osvetljevalne enotetiskajo na drugaen nain, zato za kakovosten iztispotrebujejo vsaj 2400 dpi loljivosti - zaradipoltonskega rasterskega zapisa line per inch (linijna in) lpi, ki mora vsako toko zapisati z 256tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticamippi, dpi in lpi. Njihove lastnosti bomo spoznali vnadaljevanju.

Fotografirano s tipalomloljivosti 1600 x 1200 pikslov Skenirano z

knjiga_efotografija_2001

Documents