7/31/2019 Ko zarjovijo blogi

1/4

SPLETNI DNEVNIKI

58 Monitor / januar 2008

KO ZARJOVIJOblogie so govorice o skupnem mediju blogov, ki se mu ree blogosfera, veino asa neutemeljene, sajsi posamezni blogerji bolj prizadevajo za lastno prepoznavnost, pa blogerje ob posebnih dogodkihkljub vsemu ovije skupinski duh spleta in poroanje o enem dogodku se pojavi po vsem svetu,blogerji pa praviloma v svoje zapise vstavljajo e povezave do zanje najbolj vroega vira te novice.

Domen Savi

echnorati, nekaken blogerski goo-gle, e ve let meri priljubljenostposameznih dogodkov in tevi-lo odzivov po svetovni blogosferi.Tako lahko vidimo, da so leta 2006blogerje najbolj razburile ameri-

ke volitve, spopadi v Libanonu, ru-darska nesrea v rudniku severneVirginije, leta 2005 pa eksplozije na londonskipodzemni eleznici, hurikan Katrina in cunamiv Indijskem oceanu. Leta 2007 so pisce spletnihdnevnikov najbolj spodbodle priprave na ame-rike predsednike volitve ter objava fotografijgole tekmovalke zelo priljubljenega resninost-nega ova Ameriki idol.

Glasni tudi pri nas

Res je, da gre veinoma za dogodke, pove-

zane z Zdruenimi dravami Amerike, a to nepomeni, da druge nacionalne blogosfere nimajoporoil o dogodkih, ki so zelo pomembni za po-samezno dravo, pokrajino ali mesto, poudarjabloger in komunikolog Mitja Mavsar.

Ko so jeseni leta 2007 poplave prizadele obi-no elezniki in okolico, je pisec spletnega dnev-nika Uro Gruber ustvaril spletno stran Poplave2007, na kateri je pisce spletnih dnevnikov po-zval, naj po svojih moeh prispevajo za prizadetev poplavah. Odzvalo se je ve kot sto piscev splet-nih dnevnikov, ki so v svojih dnevnikih objavljalitudi povezave do spletnega mesta Poplave 2007

in tako e poveali vidljivost spletnega mesta.Tudi v Sloveniji se lahko pohvalimo s karnekaj aferami, ki so jih odkrili blogerji, po-zneje pa prevzeli tudi klasini mnoini mediji.Med prve sodi javni govor nekdanjega poslanca

Ruparja, ki je v Triu ob odprtju prenovljeneceste zbrano obinstvo med drugim nagovorilz besedami: Tistega pa, ki je govoril o kavboj-skem ljudstvu v Triu, ki je govoril o ljudeh, kise pretepamo, ki je protagonist bive vlade inse gre novinarja, naj najprej sezuje Pekove ev-

lje in pride v Tri, e si upa! In naj pred manoponovi besede, ki jih je izrekel, in videl bo, kakomoja pest vge po gobcu!

Amaterski videoposnetek je avtor z vzdev-kom Glas Tria najprej objavil v spletnemdnevniku, nato pa je posnetek zakroil po sple-tu, prevzele so ga tudi veje medijske hie in gauvrstile bodisi v svoje tiskane ali elektronske iz-daje, vse skupaj pa je nazadnje dodatno okrnilougled takratnega upana Tria. V podobni za-gati se je na drugi strani sveta znala kandidat-ka za upanjo mesta New Orleans, ki se je po ru-ilnem hurikanu Katrina v podporo prebivalcem

prestolnice Louisiane slikala v znailni francoskietrti New Orleansa. Toda blogerji so br ugoto-vili, da se je Kimberly Williamson Butler prav-zaprav slikala v zabavinem parku Disneyland,kjer stoji posnetek francoske etrti.

Bes blogosfere so na svoji koi izkusili tudi

hrvaki politiki, saj so uporabniki v spletu se-cirali pogovorne oddaje, najbolj pa so se znes-li nad notranjim ministrom Ivico Kirinom, kise mu je v neki televizijski oddaji zareklo in

je znane spletne dveri YouTube preimenoval vJubito. Hrvati so ponoreli, e naslednji dan se jeposnetek znael v spletu, registrirana pa je bilatudi domena Jubito.com. Tudi predsednik stran-ke SDP, Zoran Milanovi, je zaradi svojega tele-vizijskega nastopa, na katerem je na ve vpra-anj odgovoril s preprostim Ne vem, postalzvezda dveri YouTube, na katerih so ga uporab-niki neusmiljeno secirali.

T

tevilo blogerskih prispevkov

Tsunami

Teroristini napadi v Londonu

hurikan Katrina

Vojna v Libanonu

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

nov. 2004avg. 2004 feb. 2005 mar. 2005 avg. 2005 nov. 2005 feb. 2006 mar. 2006 avg. 2006 nov. 2006 feb. 2007

Vir: Technorati

Blogerji so sodelovali pri poroanju o dogodkih po vsem svetu.

7/31/2019 Ko zarjovijo blogi

2/4

7/31/2019 Ko zarjovijo blogi

3/4

SPLETNI DNEVNIKI

60 Monitor / januar 2008

ti prodajo svoje konzole. Dnevnik naj bi pisaladva mladoletnika, v njem pa sta popisovala na-ine, kako prepriati stare, naj jima za boikupijo igralno konzolo. Na alost (ali sreo) souporabniki hitro ugotovili, kam pes taco moli,in Sony se je zapletel v dolgotrajno pojasnje-vanje, na koncu pa blog zbrisal. Podobno se jeopekla Toyota, ki je v lanem spletnem dnev-niku objavila posnetke svojega prototipa medtestno vonjo, ki naj bi jih posnel neki najstnik.Tudi tokrat so blogerji hitro opazili, da bi semoral najstnik za spektakularne posnetke dr-venja avtomobila zelo potruditi, najprej z vsajpetimi mobilnimi telefoni, ki bi dogajanje sne-mali z razlinih kotov, potem pa e z natannomontao posnetkov.

Blogerji pa se iz kritinih bralcev lahko zelohitro spremenijo v ustvarjalce novic. Eno naj-bolj znanih sodelovanj med velikimi medijski-mi hiami in blogi je bilo leta 2005, ko je bri-tanski BBC ljudi, ki so bili ujeti na podzemnieleznici, pozval, naj poljejo svoje fotografije,medtem ko so novinarji kot vir informacij na-

vajali tudi blogerje, ki so o tem napadu pisaliali mu celo prisostvovali. Podobno se je zgodilotudi v Libanonu, kjer so blogerji o naravni ka-tastrofi razlitja nafte poroali ve dni, preden

je celoten dogodek dosegel medije.

Anonimnost je prednost

Blogi imajo pred klasinimi mediji doloe-no prednost, saj se blogerjem ni treba pred ob-

javo posvetovati z uredniki, hkrati pa jim nitreba skrbeti za formo in anr besedila, pojas-njuje politologinja in blogerka Karmen piljak.Kljub temu je to dvorezen me, saj informaci-

je v spletnih dnevnikih niso vedno preverjene,bloganje pa je za nekatere zelo ustven in neracionalen proces.

piljakova meni, da s spletnimi dnevniki vSloveniji ni mogoe vplivati na javno mnenje,da torej blogi so relevanten vir informacij, kljubtemu pa je treba pisanju in obveanju posve-titi as in voljo. Kljuna je vsebina in natan-nost, ocenjuje Karmen, ki meni, da je najve-

ji problem pomanjkanje kakovostne vsebine.Ljudje so preve sploni in le redki so primeri,ko se bloger posvea tono doloeni temi in jozelo natanno obdeluje, poudarja piljakova.

Eden redkih slovenskih blogerjev, ki si je zasvoje kritino opazovanje in opozarjanje izbralsvojo obino, prihaja iz Meice. Pomena blo-gov se premalo zavedajo nai politini veljaki,

od poslancev, obinskih svetnikov do, ne na-zadnje, upanov, pojasnjuje Meian, ki svoje-ga imena noe objaviti v medijih. Anonimnostti omogoa doloeno svobodo izraanja, saj sedejansko lahko gre ples v maskah. Daje ti svo-

jevrstno zaito pred javnostjo, a te kljub vse-mu na neki nain tudi omejuje, saj zaradi skri-vanja identitete ne more priti do vseh infor-macij, nadaljuje. Vseeno poudarja, da so kra-

jevni blogi kljunega pomena za razvoj kriti-ne javnosti.

V prispevkih sem opozarjal na tevilneteave in ovire, nekatere so seveda odpravili.

Tako so odpravili oviro za dostop invalidov dopokopalia, kar je bilo tudi objavljeno v asni-ku Veer. Potem sempisal tudi o nevarno-sti, ki je pretila otro-kom pri Narodnemdomu, kjer ni biloograje in bi lahko kakotrok padel v rekoMeo, a so po objaviposta v blogu in as-niku Veer to zadevotakoj uredili, je po-

nosen na svoje do-seke.Tudi Jure Mesari,

urednik spletnegadnevnika Drugi Dom,

ima podobno izkunjo z vplivanjem na javnomnenje. Lahko reem, da sem v nekem trenut-ku postal osrednja informacijska toka za vse,kar je bilo povezano s trgovsko verigo Lidl,se nasmehne Mesari, ki je v svojem dnevni-ku objavil nekaj zapisov o kritinih razme-rah v trgovinah Lidl. Najprej se na zapise ninihe oziral, potem pa se je, po mojem mne-nju zaradi iskalnikov, v dnevniku zaela odvi-

jati burna razprava med zaposlenimi, bodoi-mi zaposlenimi in vodstvenim kadrom, ki sopojasnjevali vsak svojo plat zgodbe, pojasnju-

je Jure. Zapisi so prejeli ve sto komentarjev,Mesari pa meni, da je tako z blogom prispe-val k vzpodbujanju razprave v slovenskem me-dijskem prostoru. Nekaj asa je bil moj splet-

ni dnevnik na Googlu prvi zadetek v zvezi s totematiko, potem pa so temo prevzeli tudi kla-sini mediji in jo tako e bolj postavili v ospre-dje, poudarja.

Odmev in ne krik

Poglavitno prednost spletnih dnevnikov vprimerjavi s klasinimi mnoinimi mediji vidiMesari v manku politinih in ekonomskih pri-tiskov, ki pestijo slednje. Kljub vsemu se stri-nja z urednikom spletnega Dnevnika, MilanomSlano, da morajo spletni dnevniki skoraj nuj-

no dobiti odmev v klasinih medijih, e hoe-jo vplivati na javno mnenje. Teava pri sloven-skih blogih je predvsem v tem, da veino asadelujejo kot odmev mnoinih medijev in nekot izvirni krik, meni Mesari.

Medijski analitik Lenart Kui potrjuje totezo in opozarja, da je treba biti pri informa-cijah, dobljenih s pomojo spletnih dnevnikov,previden, tako kot je v navadi pri klasinih no-vinarskih virih. Spletni dnevniki so nekaknarna katla, pri kateri velikokrat ne ve tono,kdo je informacije posredoval, oziroma kdo jevir, pojasnjuje Kui in nadaljuje: Tudi e po-

gledamo tevilke branosti, bomo hitro ugoto-vili, da ljudje novice e vedno veinoma dobiva-jo iz klasinih medijev in da celo dogodki, ki soprimarno povezani s spletnimi dnevniki, prido-bijo na veljavnosti, ko jih potrdijo klasini mno- Hrvaki notranji minister Kirin si je jezikovni spodrsljaj dobro zapomnil.

Mesariev blog je bil nekaj asa prvi zadetek za iskal-ni pojem Lidl.

Milan Slana, Dnevnik Blogi so dober vir informa-

cij za klasine mnoine medije. (Foto: Luka Cjuha/Dnevnik)

7/31/2019 Ko zarjovijo blogi

4/4

SPLETNI DNEVNIKI

Monitor / januar 2008 61

ini mediji. Lenart kot zgled navaja amerikipredvolilni videospot, objavljen na strenikuYouTube, v katerem neznana manekenka izpo-veduje ljubezen do kandidata Baracka Obame.Za ta videospot je veina ljudi izvedela ele, kose je pojavil v klasinih medijih, medtem ko jeavtor videospota ostal bolj ali manj neznan,opozarja Kui.

Premajhna kritina masa

Oitno je res vse odvisno od uporabnika, sajbrezplanih spletnih aplikacij, s katerimi si lah-ko posameznik ustvari svoj medij, res ne pri-manjkuje. Od brezplanih strenikov za foto-grafije, filmskih in zvonih posnetkov do blo-gerskih asopisov in imenikov, v katerih si lah-ko na enem mestu preberete poroila ve stoblogerjev vse to daje ljudskemu mediju blo-gov mo in vpliv. Dodatno pomo predstavljamonost nagrajevanja zapisov na posameznihblogerskih agregatih, ki posledino dlje asaostanejo bolj vidni. Kljub temu pa slovenskeblogosfere po mnenju skrbnikov treh najvejihblogerskih agregatov pri nas sourejanje vsebinne zanima preve.

Robert Klinc, avtor blogerskega agrega-ta Slovenski blogi, opaa, da se ljudje dodat-nih funkcij na njegovem agregatu ne uporab-ljajo. Zdi se mi, da je baza ljudi, ki v Slovenijiglasujejo, enostavno premajhna, da bi rezul-

tati lahko predstavljali dejansko stanje. Pravtako menim, da lahko samo sam zase oce-nim, kaj mi je ve, zato v ocenjevanje ne ver-

jamem in ga na SloBlogih tudi ni, nadalju-je Klinc, k i opaa, da ljudje ocenjujejo blogeiz razlinih vzgibov. Kot vedno imamo ljudi,ki bi radi imeli vpliv in odloali, in druge, ki

jim je vseeno. al je ponavadi tako, da tisti, kibi radi odloali, glasujejo, drugi, ki jih je pomoji oceni precej ve kot prvih, pa ne. Polegtega se v Sloveniji pogosto dogaja, da ljudje gla-sujejo na podlagi osebne zamere (ali pa simpa-tije, poznanstva) do avtorja in ne na podlagi

kakovosti bloga (ali prispevka) samega, zato jeslika vedno izkrivljena. Skratka, nekatere ljudisourejanje zanima, veliki veini pa je vseeno,poudarja Robi.

S tem se strinjajo uredniki agregata Blogo-rola, ki menijo, da ocene ne odsevajo dejanskekakovosti zapisanega. Trenutno za ocenje-vanje zapisov na Blogoroli ne bi mogel ravnotrditi, da so ne vem kako priljubljeni, e manjkaejo na neko relevantno oceno splonegamnenja o zapisih, pojasnjuje odgovorni ured-nik Blogorole, Gregor Fras, s tem pa se strinjatudi Matija Hoevar, promotor in pobudnik slo-

venske razliice e enega vasih zelo priljublje-nega agregata, Reddita, kateremu pisci spletnihdnevnikov poiljajo zanimive prispevke, drugipa zanje glasujejo in jih tako promovirajo alidegradirajo. Reddit bi bil lahko koristna apli-

kacija, vendar al zaradi pomanjkanja uporab-nikov ni. Slovenski ponudniki blogerskih sto-ritev so sicer reddit razmeroma hitro podprli,predvsem z dodajanjem gumbov za neposred-no poiljanje lankov na reddit. Je pa bilo te-vilo uporabnikov nizko, kar je e posebej kri-tino pri glasovanju. Kot povsod drugod te-vilo aktivnih uporabnikov, ki glasujejo, pred-stavlja razmeroma majhen odstotek obiskoval-cev. e to prevede v slovenske razmere, dobijolanki premalo glasov. Obenem je tudi lankovmalo, kar pomeni nizko fluktuacijo in posledi-no manj zanimivo stran, pojasnjuje Hoevar.Kljub vsemu je Fras preprian, da se bo to v pri-hodnosti spremenilo.

Tomasz Pirc za neuporabo agregatov krivipredvsem nepraktino uporabo. Nakljuni ob-iskovalec, ki je priel na stran neposredno alipa prek iskalnika, ne bo mogel oceniti zapisa,e nima nameenega vtinika ali pa na stra-ni ni neposredne povezave do lanka na eni odteh storitev. Drugi, ki spremljajo zapise prekbralnikov RSS, pa tudi ne bodo mogli z enimklikom dati odziva, e ne uporabljajo za bra-nje teh dveh storitev. Za bloge, za katere imampodatke, se pokae, da ve kot petdeset odstot-kov uporabnikov uporablja Google (Reader aliIG). Od slabih petdeset RSS, ki jih redno sprem-ljam, pa imajo samo trije(!) neposredno v RSSvkljueno monost za dajanje kakrnegakoli od-ziva, trdi Pirc.

Kui je preprian, da imajo slovenski blogie kar nekaj neizkorienega medijskega poten-ciala. e sklepamo po dverih Vest, blogu 100%irony-free in Razgledih, lahko reemo, da ima-mo med slovenskimi blogi e kar nekaj alter-nativnih medijev, ki opravljajo tevilne nalogeklasinih medijev: obveajo javnost, komen-tirajo aktualne dogodke in objavljajo kritinamnenja, ki jih drugi mediji spregledajo. Vendarpa ta njihova vloga ni posledica nekaknih glo-balnih tehnolokih teenj, ki naj bi spreminja-li naravo medijske pokrajine in sproali naedemokratine potenciale. Ti alternativni medi-

ji so lahko na dolgi rok uspeni in vplivni le, ese jim uspe uveljaviti s kakovostnim novinar-skim, avtorskim in aktivistinim delom, ugo-tavlja Lenart Kui.

Tako je za nadobudne dravljanske novi-narje na voljo nekaj smernic pri delu. e po-gledamo e zgoraj omenjene spletne dnevnike,lahko hitro ugotovimo, da je kljuna doloitevkomunikacijskih ciljev. Treba je vedeti, zakajustvarja vsebino, pojasnjuje Jure Mesari, intreba si je doloiti okvir, znotraj katerega bodeloval. Hkrati je tudi zelo pomembno, da jekoncept ozko zastavljen in da si na podroju, ki

ga obdeluje, dovolj razgledan za suveren na-stop. Meian dodaja, da so spletni dnevnikizelo uinkoviti na krajevni ravni. Pred asomsem v svojem blogu uvedel rubriko Kje pa vasevelj uli?. V njej krajani opisujejo, kaj jih v

naem kraju moti. Naj vam povem, da se stva-ri do objave v mojem blogu niso premaknile, kopa se je o neki zadevi pisalo, je bila prej ali slejurejena, pojasnjuje.

Tako zaenkrat slovenski blogosferi krempljiele rastejo. Ali se bodo s asom razvili v ena-kovrednega partnerja klasinim medijem, ki sootroke bolezni blogosfere e preboleli, jih pazato zdaj muijo starostni krii in teave, bo

pokazal as. Primerov, pri katerih so se izkaza-li, je e nekaj.

V lanku omenjeni blogi invideoposnetkiTechnoratiwww.sifry.com/stateoftheliveweb

Mitja Mavsarwww.kalidej.net/mitja

Uro Gruberpoplave2007.gruber.si

Pavel Ruparyoutube.com/watch?v=zyXphMgNQ9Q

Kimberly Williamsonjustinspace.com/blog/2006/04/12/12/

Ivica Kirinwww.youtube.com/watch?v=GgRedHE2YOk

Zoran Milanoviwww.youtube.com/watch?v=zN1JDvKaAuk

Milan Slanawww.dnevnik.si

Tomasz Pircwww.pirc.cc

Walmartwalmartwatch.com/images/uploads/flog_

controversy.pdf

Jure Mesariwww.drugidom.net

Meiarwww.vecer.com/blog/fotke

Matija Hoevartritecomment.blogspot.com

Nagrajevanje zanimivih zgodb v Sloveniji po mnenjuupraviteljev agregatov zaenkrat e ni priljubljeno kot vZDA.