~ Kaj dela Zveza

Mirko Aitenc

(;)

.. 0

:Letalske sezone je konec. Na osnovi poročil, ki jih prejemamo od včlanjenih organizacij, pripravčjamo globalno oceno rezultatov za leto 1980 na osnovi sprejetega programa. V kvantitativnem pogledu smo lahko zadovoljni z rezultati, medtem ko v kvalitativnem ne. Res, da so temu krive objektivne težave kot po­manjkanje goriva v prvi polovici leta ter slabi meteorološki pogoji, toda ne smemo pozabiti tudi na subjektivne težave, ki so še vedno prisotne, ko govorimo o kvaliteti. Kako smo finančno gospodarili, še ne vemo. To nam bo znano šele po zaključnih računih v februarjU 1981, ko jih moramo dati članstvu v pretres in verifikacijo. En izvod tega poročila po metodologiji ZLOS pa boste dostavili Zvezi za izdelavo globalnega obračuna prihodkov in odhodkov za leto 1980. Sele takrat bo moč izdelati oceno, ali smo bili gospodarni ali ne.

Razen teh analiz DS PS ZLOS že pripravlja na osnovi sprejetega programa za leto 1981 operativne plane za posamezne akcije. Kot smo objavili, imamo v planu 22 prireditev. za vse prireditve je potrebno pripraviti opera­tivne plane (pravilnike, sodnike, ope­rativna vodstva, tehnična sredstva ter finančno konstrukcijo prihodkov ter odhodkov) in zagotoviti finančna sred­stva (lastna, združena in iz naslova kotizacije). To je zelo zahtevna naloga, ki jo DS PS ZLOS rešuje z vso odgovorno­stjo. Pripravljamo tudi program seminarja za vse upravnike, mehanike ter realiza­torje pogodbenih nalog, ki bo v febru­arju.

Dela torej dovolj in to odgovornega, saj je pred nami leto stabilizacije, kk be

~1~ O

brez dvoma poseglo tudi v našo dejav. nost. Zato bo nujno potrebno dosledno spoštovati in uresničiti sklepe PS Zl.DS in skupščine ZLOS.

Na koncu se vam delovna skupnost PS ~LOS iskreno. zahvaljUje za sodelovanje lil pomoč v mmulem letu z željo, da bi v novem letu 1981 to sodelovanje temeljilo resnično na načelih dogovarjanja in sporazumevanja po vseh vprašanjih. Le tako nam bo s skupnimi močmi uspelo rešiti zastavljene cilje v novem letu 1981.

Srečno ter uspehov polno novo leto vam želi

DS pri PS Zl.DS

Zahvala podpornikom revije "KRILA"

Ob izteku starega leta se uredniški odbor revije KRILA iskreno zahvaljUje za pogodbeno sofinanciranje revije KRILA v letu 1980 sledečim organizacijam zdru-ženega dela in inštituciiam: . Aerodromsko podjetje Ljubljana - Brnik Aerodromsko podjetje Maribor- 25.000

20.000 din OZD ELAN 12.000 din Inex adria avio pr omet 40.000 din Igralnica Portorož 25.000 din Geodetski zavod SRS 10.000 din Splošno združenje prometa in zvez

30.000 din 50.000 din TKS Slovenije

l!redniški odbor želi, da bi ti pogod­bell! odnosi o sofinanciranju letalske revije KRILA ostali tudi v letu 1981, odnosno da bi se razširili tudi na tiste organizacije, ki imajo svoja letala za poslovnost.

UREDNIŠKI ODBOR

Reši nas edino intervencijski uvoz, kakor leta 1980 (karikatura: F. Breza-;)~-

Str. 12

Str. 22

str. 24

str. 26

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

K.elL,4 DECEMBER 80 * LETO X. ST. 12 Tudi v zadnjo letošnjo številko nismo mogli stlačiti vsega (dobrega!) gradiva, ki Ste nam ga poslali. Zlasti SO morali počakati daljŠi prispevki iz jadralstva in zgodovine letalstva. Rezervirali smo jim prostor v januarSki številki - do pomladi bosta vsaj Še dva meseca časa za Študij. - Pogrešamo pa prispevke iz organizacij, saj mislimo, da je pozimi več časa za samoupravno dejavnost in urejanje odnOSOV. Tudi razmiŠljanja o pretekli sezoni in načrti za tekočo SO hvaležno gradivo za izmenjavo izkušenj. V letošnjem letniku nismo zavrgli niti enega prispevka bralcev, čeprav Srno morali kakšnega malo skrajŠati. Če boste takoj Sedli k pisanju, Se bo zanesljivo našel proStor tudi za vaše poročilo že v prvi številki XI. letnika. Do takrat pa nasvidenje in - Srečne pristanke v novem letu 1981!

Kaj dela zveza Vsi moramo skrbeti za podmladek Predsednik predsedstva SRS med slovenskimi letalci Letalska pošta Ob 10 -letnici AK v Velenju Ob našem praznovanju Sportno letališče Velenje Kolikor sejemo, toliko žanjemo Leteti Letalski balet Tehnika sporazumevanja po radiu Sport

2 4

10

14

16

17 18

20 24 26 34 38

/(Fi!'U' izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v L jubljani, Lepi pot 6 * Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta * Gradivo za objavo v K RI LI H prispevajo ljubitelji leta lstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljene za naslovno stran: 500 din Za barvni diapozitiv, 300 din za č rno-beli poz itiv. Za točnost vsebine svoj ih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v revij i s poročili in slikam i, ki obravnev(lio dejavnosti , kot : modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje. raketarstvo. zmajarstvo in balonarstvo . Urp.rlni~tvo si pridržuje pravico Skrajšati, dopolniti ali pri lagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji * Urerlniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar (tehnični IJrednik), Tone Čerin, Dominik Greql, Hočevar Lu čka, Belizar Keršič, Leon Mesaric, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odqovorni urerlnik), Jože Perhavc, Srečo Petric , Tone Polenc in Ciril T rček, lektor: Tone Gošnik* Naslov ur€:dništva: Marian Moškon, poštni predal 33,68001 Novo mesto * Pri spevki za naslednjo številko morajo b iti v uredn ištvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvn ih diapozitivov in tujih knj ig, če je priložena ovoinica s povratnim naslovom in potrebnim i znamkami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni prenal 496, 6100 1 Ljublj ;'lna, telefon (06 11-21 - 9 18, tekoči račun pri Z LOS, štev. 50101-678-51077. Sp remembo na,luva sporOČite upravi revi ie ter obvezno napišite star i in novi naslov; upravi revije sporOČite tudi, če revije ne prejemate redno * Letna naročnin2 120 din , cena posamezne števi lke 15 din * Grafična priprava in tisk: Dolenj sk i informativni in ~iskarski ce::nter, Novo mesto.

************************************************************************* * . * * Ko se tudi naše OSnovne organizacije srečali, dovolite, da ga vsaj na kratko * :: uspešno vključujejo v sistem splošne, predstavimo: :: :: ljudske obrambe in družbene samo- Tovariš R~lic se je rodil pred 59 leti v :: * zaščite, Se vendarle komu zazdi, zlasti še Kragujevcu. Ze pred vojno je v delavskem * :: takrat, kadar gleda skozi klubska očala, gibanju širil revolucionarne ideje, komaj :: :: da smo letalci vse preveč prepuščeni sami 1B-leten pa je stopil v Komunistično :: * sebi. Da bi čim ŠirŠi krog na~ih bralcev partijo Jugoslavije. Sodeloval je pri * :: lažje razumel ln sprejei revolucionarne organiziranju vstaje in postal jeseni 1941 : :: spremembe v vojaški doktrini, katerih komisar čete '! Kragujevškem partizan- :: * ustvarjalci moramo biti tudi mi sami, smo skem odredu. Ze med vojno je pomagal * ;: za decembrsko številko pred praznikom waditi naše novo vojno letalstvo, koti :: :: JLA pripravili izčrpnejši prispevek na to komandant MladinSkega letalSkega bata- * :: temo. za sodelovanje smo tokrat Ijona pa je vodil naše bodoče pilote in :: * zaprosili komandanta vojnega letalstva in strokovnjake na dolgi poti od Jugoslavije :: :: protizračne obrambe generalpodpolkov- čez Afriko in Bližnji Vzhod v Sovjetsko * :: nika letalstva Stevana Roglica, ki je v zvezo. Po vojni je opravljal Številne :: * intervjuju z našim glavnim urednikom odgovorne visoke štabne in poveljniške :: :: Marjanom MOŠkonom izčrpno odgovoril dolž rtosti v našem letalstvu in armadi. * :: na vrsto vprašanj, ki zadevajo naŠO vlogo KOl'čal je visoke vojaške šole v domovini : * in odnose v obrambi socialistične in 1/ tujini, je nosilec "Partizanske :: :: samoupravne Jugoslavije. spomenice 1941" ter vrste visokih vojnih * :: in mironodobskih odlikovanj. Ves čas je : * ~er ~ s tovarišem ko~and~nt~m v bil aktiven političen delavec, zdaj pa je :: :: naSI reVIJI, razen na fotografijah, se nismo član komiteja ZK v JLA. * * ' * *************************************************************************

KRILA: Kakšna je vlo!Jl letalskih organizacij v Letalski zvezi Jugoslavije v privz!Jljanju splošne letalske kulture in, kot posledica tega, v pripravah za splošno ljudsko obrambno vojno in družbeno samozaščito?

General ROGLIe: Dovolite mi, da preden odgovorim na to vprašanje, povem še svoje mnenje o reviji ,,KRILA", ki jo spremljam, in za katero lahko rečem, da pomembno doprinaša k obveščanju jugoslovanske javnosti o do­gajanjih v športnem letalstvu. Pomen revije je še toliko večji, če vemo, da jo kvalitetno in odgovorno ureja skupina letalskih entuziastov, aktivnih članov Letalske zveze Jugoslavije. Poznam teža­ve, ki sPfemljajo izdajateljsko dejavnost nasploh. pa tudi vaše.

Smatram, da bi bilo zelo dobro, če bi lahko z angažiranjem družbenih organiza­cij in skupnosti v okviru Zveze prerasli lokalni okvir in postali dejansko jugoslo­vanska letalska revija. Ko to pravim, ne mislim, da je tematika, ki jo revija obravnava lokalna, ampak da je bolj usmerjena na področje le ene naše socialistične republike. Globoko sem prepričan, da bi z večjim prizadevanjem vseh nas zmogli toliko moči in našli sredstva in možnosti, da bi io uresničili. VeIjetno bi bilo moč kaj narediti tudi v sodelovanju z listom VL in PZO ,,KRILA

ARMIJE", prav pa bL bilo, da bi ta spodbuda prišla z vaše strani.

V odgovoru na zastavljeno vprašanje, ki prav gotovo zanima bralce KRIL, bi rad rekel nekaj o resnicah, ki so svojstvene za Letalsko zvezo Jugoslavije. Naše letalske organizacije, aeroklubi s svojimi letalskimi centri in šolami, tVorijO hrbtenico za zbiranje otrok in mladine, za njihovo organiziranje v letalsko­športnih dejavnostih in družbenih ter vzgojno-izobraževalnih akcijah. Tako so družbena osnova letalstva Jugoslavije in od tu njihov izjemen pomen.

Letalstvo je že samo po sebi zelo privlačno področje človekovega zanima­nja in nič čudnega ni, da tako močno spodbuja njegovo domiselnost. Pri mladih ljudeh je to najprej radovednost, prava spoznanja pa dobe prav v osnovnih organizacijah LZJ, vaeroklubih. Odgovor na vaše vprašanje se vsiljuje kar samo po sebi: aeroklub je kraj za zbiranje in organiziranje otrok in mladine, za uvaja­nje v skrivnosti letenja, za spodbujanje njihove motivacije za letalske znanosti in tehniko. To je važen člen v verigi izobraževanja in vzgojo človeka, ·ki nista omejena samo na področje letalske kulture in znanja o letalstvu, ampak na njegovo celovito kulturno, znanstveno in tehnično izobrazbo, oziroma poklicno usmeritev v pogojih, ki veljajo za naše

General Stevan Roglič v pogovoru s predsednikom predsedStva SRS Viktorjem Avbljem, predsednikom AK Celje Antonom Jelenkom in sekretarjem PS ZLOS Mirkom Bitencam na le~jem mitingu v Celju ob petdesetletnici kluba in zaključku 2J. jugoslovanskega aerorallyja (Fotoarhiv AK Celje)

socialistično samoupravno organiziranje in opredelitev.

Ker je ljudska obramba opredelitev vse naše družbene skupnosti, vseh naših narodov in narodnosti, je strokovno izobraževanje članov v naših organiza­cijah, kot temeljna priprava za splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza­ščito, logična posledica naše organizira­nosti, ki izvira iz potrebe, da gradimo, razvijamo, branimo in ohranimo našo socialistično samoupravno ureditev in družbeno skupnost pobratenih narodov in narodnosti Jugoslavije. Temu moramo pri delu s člani aeroklubov posvečati posebno pozornost. Programi moralno­političnega dela in motivacije članov LZJ uživajo posebno skrb vseh družbenih struktur in seveda tudi vojnega letalstva in protizračne obrambe.

KRILA: Kakšna je vloga aeroklut-ov v pripravi karirov za Vojno letalstvo, še posebno v okvirl& letalstva teritorialne obrambe?

General ROGUC: Lahko rečem, daje to ena izmed pomembnih vlog aeroklu­bov, še zlasti, ker so razčiščena tudi nekatera vprašanja v zamisli o uporabi letalstva TO V ' sistemu splošne ljudske obra..'1lbe.

Odkrito lahko rečem, da je kader, ki se letalsko usposablja v aeroklubih, ki tam dobiva tudi osnovne letalske izkušnje in znanje v letalskkm in raketnem modelar­stvu, padalstvu, jadralnem letenju, mo­tornem letenju, balonarstvu, zmajarstvu, samogradnji letal in drugem, ki pozneje nadaljuje šolanje v vojaških šolah in se poklicno odloči za službo v VL in PZO, zelo dragocen. To niso samo letalsko motivirani, ampak tudi sociaUstično samoupravno usmerjeni mladi ljudje, ki se zavedajo osebne in skupne odgovorno­sti, ki so dosledni v izvajanju in uresničevanju vseh načel , na katerih temelji naše družbeno organiziranje.

Letalstvo teritorialne obrambe ima svoje pomembno mesto in vlogo, ra­zumljivo da v razmerju s svojimi zmoglji­vostmi in resursom. Razumeli boste tudi. da so podrobnosti o tem, kot mi rečemo ; vojaška skrivnost.

V tem trenutku bi težko rekli , da letalstvo TO predstavljajo samo kadri iz aeroklubov. To ne bi bilo niti popolno, niti pravilno. Letalstvo To je dejavnik v sistemu SLO in deluje z drUgimi dejavniki v tem sestavu. Tu imajo svoje naloge

zlasti štabi teritorialne obrambe, v razmerjih z njimi pa se, v glavnem, to vprašanje tudi rešuje.

Vendar, ko že razpravljamo o letalstvu TO in pomenu kadrov iz aeroklubov zanj , bi rad predlagal zamisel, ki bi lahko pripomogla k enostavnejšemu in učinko­vitejšemu izvajanju programa za šolanje teh kadrov. Vem, da imate v LZJ dogovorjen sistem tekmovanj v ustreznih letalsko-športnih diSciplinah in progra­mih. V vseh teh tekmovalnih programih prevladuje športni značaj . Z drugimi besedami: čeprav ima vse to določen namen, je vendarle samo letenje v športnem okviru, kjer niso , ali pa vsaj niso dovolj vgrajene naloge, ki ustrezajo potrebam splošne ljudske obrambne vojne. To pravim zato, ker je letenje danes zelo draga stvar, ker zahteva draga sredstva in gorivo, ki ima zaradi svetovne­ga položaja značaj strateškega materiala, in ga je treba uporabljati zelo racionalno. Sprašujem se, zakaj ne bi športnih nalog, tam kjer je to mogoče, združili s programi šolanja pilotov za letalstvo TO? Za to imate pogoje in možnosti, s prihrankom pri materialu in denarju pa bi programe lahko dosti ceneje uresničili. Vzemite, na primer, Jugoslovanski aero­rally, tekmovanje motornih pilotov Jugo­slavije. Letite čez vso Jugoslavijo, tekmo­vanje traja nekaj dni, pogoji za izpolnitev programa tekmovanja so zelo različni. Če bi naloge tekmovalcev prilagodili prakti­čni vaji iz programa TO, bi imeli dosti bolj kvalitetne rezultate in to prav v sestavinah iz vašega vprašanja o vlogi kadrov LZJ v okviru letalstva TO.

Podobne možnosti so tudi v padal­skem, jadralnem in drugih športnih LZJ, na primer v balonarstvu.

KRILA: Kako gledate na sodelovanje aeroklubov, teritorialne obrambe in dru­gilo civilnih struktur pri zagotavljanju materialne osnove in šolanju letalskega ill tehničnega kadra?

General ROGUC: Najbrž mislite na uresničevanje programa za obnovb mate­rialne osnove LZJ, okrog katerega se je zbral velik del letalskih organiucij, ki imajo veliko skupnega, kadar gre za načrte in programe splošne ljudske obrambe. Nobena skrivnost ni , da usmer­jamo skupne napore za zagotovitev modernejše in bogatejše materialne osno­ve Letalski zvezi Jugoslavije in njenim organizacijam. V prvi vrsti mislimo na letala, jadralna in motorna, na padala in

padalsko opremo, pa tudi na šolanje tehničnih strokovnih kadrov.

Nekaj iz tel!il programa lahko že vidimo - naprimer, sodobna letala UTVA-7S že lete po našem nebu in prve, na njih izšolane generacije pilotov že imate v svojih organizacijah. Vem tudi, da je mnogo narejenega za izboljšanje parka jadralnih letal, aeroklubi pa imajo najnovejše tipe padal.

Pri vsem tem je zelo pom~mbno, da so ta sredstva iz dQfilače proizvodnje. .

Lahko rečem, da ie to načelo sO<l,elo­vanja dobro zasnovano in: pravilno postavljeno. Tu nimam, niti ne morem imeti pripomb. Pripombo imam kvečje­mu na način , kako se ta program izvaja. Vidimo namreč, da se del udeležencev ne obnaša tako, kot smo se dogovorili 28. junija 1974, saj pričakUjejO , naj vse breme nosi VL in PZO. To seveda ru prav iz več razlogov, pred vsem pa zato, ker je uperjeno proti enotnosti interesov na vseh, ki to strukturo sestavljamo.

Padalci So po- Organizacije Letalske zveze Jugoslavi­memben dejavnik je, aeroklubi in člani, piloti, jadraici in v splošni ljudSki padalci, po posebnem programu pa tudi obrambi (Foto: modelarji, se šolajo in usposabljajo tudi Jože Pojbič) za potrebe letalstva TO Veste. da so bili

• __ t o.

letos in lani orgllnJzuam ln izvedem tečaji za letalsko in tehnično osebje za vzdrževanje in izkoriščanje novih sredstev. Letalstvo · pa seveda zahteva neprekinjeno izpopolnjevanje, zato moramo tudi stalno vlagati sredstva in si prizadevati, da bi to dosegli.

Še nekaj se mi zdi izredno pomembno. Seznanjen sem namreč, da si v LZJ prizadevate za izdelavo normativne uredi­tve ne}(at~ih vprašanj v sistemu izobraže~ '(.lnja letalskih kadrov. Mislim, da morat~ to POSpe~iti, saj je bodočnost teh programov stvarna.

ICULA: Kako gledate na razv~ domačega športnega letala, zlasti glede nabavne cene, vzdrževanja, stroškov za gorivo, možnosti uporabe za vlek jadral­nih letal in skakanje padalcev?

General ROGLI<> Naše novo domače športno letalo je UTVA-7S. To je večnamensko letalo s solidnimi možno­stmi v različnih pogojih. Zasnovano je več ali manj kot univerzalna rešitev za potrebe letalskel!il športa, pa tudi za letalstvo TO. Morda boste presenečeni, če povem, da se je to letalo uspešno obneslo tudi v mednarodni konkurenci.

,

Predvsem pa je to naše letalo in to je tisto, kar pri njem največ velja. Načrtova­li so ga naši konstruktorji, izdelujejo ga naši delovni ljudje, u porabljeni so prete­žno domači materiali in izdelki, dobili smo izkušnje in potrebe za večje serije in za več izboljšanih verzij, lahko tudi rečem, da je Jugoslavija, mislim LZJ, včasih visoko kotirala v svetu s takimi tipi letal. Spomnili se boste, da so se generacije naših pilotov izšolale in uspo­sobile na domači "trojki", da so po našem nebu leteli piloti z letali ,,KB-6", ,,matajur", ,,kurir", "aero-2", ,,aero-3" in drUgi. Vendar po letu 1965 ta konstruktorska dejavnost vse bolj zamira, z njo pa se danes bav:ijo samo še ljubitelji letalstva. To je premalo in člani aeroklu­bov bi se morali s tem ukvarjati na svojih sestankih tja do najvišje ravni organizira­nosti.

Vprašali ste me glede cene, pa vam lahko odgovorim s podatkom, ki je bil objavljen v skupščini SFRJ med razpravo o proračunu za leto 1981. Cena enega letala je od leta 1976 do 1980 povečana za 230,49 indeksnih točk, je bilo tedaj povedano. Razumljivo je, da gre za repromaterial, če pa k temu dodamo še odstotek povečanja zaradi naše majhne proizvodnosti, majhnih serij in pod<?bno, je to še bolj ilustrativnO. . V IStem razmerju rastejo tudi stroški vzdrževanja.

Vse to nas sili, da zdaj, ko sta varčevanje in stabilizacija imperativa časa, v katerem živimo, iščemo najprimernejše rešitve za naše delo. Ena izmed teh je tudi možnost izkoriščanja sredstev, kot sem maloprej rekel.

Stroški za gOrivo so ena najdražjih postavk v vsakem programu. Zaradi tega morajo biti programi šolanja dobro zasnovani. Vprašanjte letal ce iz VL in PZO o njihovih izkušnjah pri šolanju!

Povedali vam bodo, da imajo za eno uro letenja sedem do deset ur priprav na zemlji, kar pa po moje, navzlic impo­zantnosti tega podatka, še vedno ni dovolj.

Povsem zanesljivo vem, da se v nekaterih organizacijah LZJ izvaja šolanje skoraj izključno v zraku, kar je, priznali boste, zelo drago celo za mnogo bolj razvite dežele kot smo mi in za dosti bolj močne letalske organizacije, kot je naša Zveza. Sprašujem se, zakaj so iz šolanja izvr ženi trenažerji, start jadralnih letal z

gumo, uporaba avtomobilskih vitel. Lepo prOSim, revija KRILA je objavila zapis o možnostih uporabe električnih vitlov za dviganje jadralnih letal in dodala izkušnje iz Zahodne Nemčije! Vsaj jaz pa ne vem, da je katerikoli od naših aeroklubov poskusil dvigniti jadralno letalo s stabil­nim električnim vitlom, niti ne vem, če se kje še uporablja takoimenovani te­žiščni start za šolanje jadralnih pilotov.

Vzemite samo na prim~r možnost padal­skih skokov iz balonov, napolnjenih s toplim zrakom, namesto predragega leta­la, ki rabi, za potrebe aeroklubov, ogromne količine goriva.

Se pravi, da je možnosti dovolj, treba jih je samo najti, obdelati in uporabiti v praksi - tu je dovolj skritih rezerv. Otresti se moramo nekaterih pridobljenih navad, paziti na vse, na vsak dinar, pa bomo hitro našli možnosti za pocenitev programa šolania v vsakem aeroklubu.

S tem v zvezi bi rad povedal tudi lep in poučen primer, ki bi ga lahko povzeli številni aeroklubi v Jugoslaviii.

Ni dolgo tega, kar sem prisostvoval proslavi petdesetletnice obstoja in uspe­šnega dela aerokluba v Celju. Bil sem prijetno presenečen, ko so mi tovariši pokazali, kako rešujejo materialne in tehnične težave z velikim uspehom in na zares originalen način. Vsak pilot mora namreč za eno uro letenja z letalom odslužiti, zdi se mi, 14 ur v strojnem obratu aerokluba, ki za neko podjetje izdeluje serijsko dele za pranje perila in tako ustvarja znatne denarje. Povedali so mi, da je podobno tudi v drugih aeroklub-ih po Sloveniji.

KRILA: Kako gledate na jadralstvo v smislu šiIjenja letalske kulture inkako v smislu vzgoje za potrebe splošne ljudske obrambe?

General ROGLlC: Jadralno letalstvo je sestavni del. šolanja in usposabljanja pilota, za to dejavnost pa velja tudi vse, kar sem rekel, ko smo govorili o letalski kulturi na splošno.

Rad bi samo dodal, da vidim bodo­čnost športnega letalstva predvsem v jadralstvu pa tudi v jadranju z motornimi jadralnimi letali. To zlasti zadeva stro­kovno delo v programu šolanja in usposabljanja. Sicer pa je bodočnost letalskih športov predvsem v dobro

Domače utve-75 ro se predftavile .. di na letoinjem državnem prven­stvu v akrobacijah v Sremski Mitrovi­ci (Foto: FRONT)

zasl10vanem delu z otroci, s pionirji in pionirkami, to najširšo in najmočnejAo osnovo naše celotne skupnosti, ne samo letalstva.

Mislim, da smo enotni, da je we, kar je družbeno koristno, koristno tudi v sestavu splošne ljudske obrambe. Kdor bi napadel našo svobodo in v revoluciji priborjene pravice, našo samoupravno socialistično ureditev, našo demokracijo in svobodo opredelitve, torej kdor b i iz kakršnihkoli pobud skušal krniti našo suvereniteto in integriteto, mora vedeti, da ga bomo to1kli z vsemi močmi in sredstvi. V tem smislu so tudi Aportni letalci predvsem člani te družbene skupnosti.

KRILA: Kakšna je vl~ letaJsk~ in raket nep modelarstva pri vzgoji naše mlade generacije?

General ROGLI C: Dovolite da v tem odgovoru poudarim vlogo letalskega podmladka pri razvoju, rasti in krepitvi športnega letalstva.

Vzgoja in izobraževanje letalske!:'fl podmladka nista samo skrb letalske!:'fl in raketnega modelarstva. Skrb za zbiranje mladih, njihovo vzgojo in izobraževanje, zlasti v letalskem smislu. njihovo motivi· ranost in uvajanje v skIiV:fl(l~i.i letenja, je po mojem globokem prepričanju stalna nalo!:'fl vseh naših aeroklubov, kar je zelo lepo zastavljeno v statutu Letalske zveze Jugoslavije in statutih o r!:'flnizacij v njenem sestavu. Pomeni, da morajo za letalski podmladek skrbeti tako letalski in raketni modelarji, kot pada1ci,jadralci, motorni piloti in vsi drugi, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z družbeno koristnim delom v aeroklubih. To je smisel naših opredelitev in usmeritev v množičnost in to bi moralo prerasti v

,.

glbat:ge, kakrmo so, na primer, včasih bili seleniti.

Veste, da VL in PZO redno pomaga IZJ pri izvajanjU programa letalske vzgoje in izobraževanja članov letalskega podmladka Jugoslavije. Ena izmed takih oblik so tudi znani natečaji ,)karovo pero", ,,selenitska paleta", zadnja štiri leta pa so postali že tradicionalni tudi zleti 'letalskega podmladka Jugoslavije. vsakič v drugi republiki, oziroma pOKra· jini in v okviru letalske garnizije. To je sicer lepo in koristno, vendar še ni dovolj, ker se s temi dejavnostmi ni zajelo vsega, kar bi bilo treba, čeprav so uspehi impresivni, saj je samo lani v naštetih natečajih sodelovalo okoli 1400 osnovnih šd iz vseh republik in pokrajin z več kot 210.000 deklicami in dečki. To je področje, na katerem imajo naše organi. zacije največ možnosti in to mora biti njihova temeljna usmeritev.

Smatram, da je delo z letalskim podmladkom v programu izobraževanja in vzgoje dobro usmerjeno. Vsebina takih programov je tudi nega letalskih tradicij, še posebno tradicij naše!:'fl vojaškega letalstva v narodnoosvobodi1ni vojni, za pravilno motiviranje in informiranje mla· dih članov o dolžnostih, ki jih v življenju čakajo.

Na koncu bi rad rekel, da mi je bil ta razgovor o temah, ki niso zanimive samo za bralce KRIL, ampak za širši krog lj udi, ki spremljajo in podpirajo razvoj letalstva pri nas, zelo prijeten in drag. Obljubljam, da si bomo mi iz Vojnega letalstva in protizračne obrambe prizadevali še bdj razviti sodelovanje z or!:'flnizacijami Le· talske zveze Jugoslavije.

Prosim vas, da vsem letalskim športni· kom in članom aeroklubov LZJ, kot tudi bralcem vaše cenjene revije KRILA, sporočite moje prisrčne pozdrave in iskrene želje za uspeh v novem letu!

RfL.410

Predsednik predsedstva SRS med slovenskimi letalci "Splošno kulturo o pojmovanju vlo­ge letalstva je potrebno dvigniti na višji nivo"

Slovenski letalci smo letos 15. novem­bra v Ptuju pripravili razgovor s predse­dnikov predsedstva SRS tovarišem Vikto­rjem Avbljem - Rudijem. Poleg predstav­nikov društev v Zvezi letalskih organizacij Slovenije so razgovoru prisostvovali ugledni družbenopolitični delavci iz re­publike in ptujske občine, med njimi: generalmajor Bamo Kovačevič, ko­mandant korpusa vojnega letalstva iz Zagreba, generalmajor Miha Petrič, ko­manant republiškega štaba teritorialne obrambe, Matjan Lenarčič, predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slo­venije, Rajko Šugman, predsednik 10 rKS Slovenije, Ivan Vinkler, namestnik republiškega sekretatja za notrarye zade­ve, Stane Kotnik, namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, Ljubo Jasnič in Alojz GOjčič, izvršna sekretarja predsedstva KC ZKS, Drago Seliger, član

predsedstva RK SZDL, Cveto Doplihar , predsednik skupščine občine Ptuj, Dimče Stojčevski, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj in Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj.

Uvodoma je predsednik predsedstva ZLOS Stane Menegalija seznanil goste z našimi prizadevanji in uspehi v letošnjem letu, s srednjeročnim načrtom za obdo­bje 1981-1985 ter opozoril na napore in naš prispevek k stabilizacijskim priza­devanjem celotne družbe.

V razpravi je bila izpostavljena vrsta problemov in težav, ki danes pestijo slovensko športno letalstvo. Nismo pa izpustili priložnosti, da goste seznanimo tudi z doseženimi rezultati in uspehi v okviru ZLOS.

V dveurnem sproščenem, kritičnem, a hkrati ustvarjalnem ter usmerjajočem razgovoru je sodelovalo kar 18 razprav­ljalcev.

Iz množice kOristnih pobud in predlo­gov je težko izluščiti najpomembnejše,

posebej pa še določiti prioritet ni vrstni red.

Nedvoumno je, da spada samoupravna organiziranost društev v sam vrh lestvice, pri tem pa odprtost društev do zdruze­nega dela in občanov, civilnega in vojnega letalstva predstavlja celovitost aktivnosti. In to je prav tisto, J kar si športni letalci najbolj želimo. Ni potem čudno, da so razpravljalci posebej poudaIjali pomen sodelovanja z vsem letalstvom Jugosla­vije, zlasti po večjem obsegu šolanja in trenaže pilotov in padalcev. Sem spada vsekakor zmanjšanje oziroma odprava treh vrst članov v društvih, ki so zaradi virov financiranja v različnih odnosih in tudi odgovornosti do društev (JVL, TO, ci vili).

V slovenskem športnem letalstvu še vedno predstavljajo večino tisti, ki s svojim lastnim delom v delavnicah ustvarijo 62 % potrebnih sredstev za življenje društva in lastno aktivnost. ,,Noben šport ne pokriva za svojo dejavnost tolik.nšna lastna sredstva ko prav letalstvo, čeprav gre za pomembno družbeno dejavnost", je dejal eden izmed razpravljalcev. Poduk, da bo potrebno sistemsko rešiti tudi financiranje dejav­nosti in sprejeti družbene dogovore po regijah, torej ni odveč. Vzporedno s to aktivnostjo pa bo potrebno vse bolj ,,zarezati'" v svobodno menjavo dela in urediti status letalskih organizacij v Sloveniji.

Beseda pa ni tekla samo o sredstvih. Nikakor ne! Razpravljavci so se dotaknili tipičnih vprašanj in hkrati odgovorov po vseh dejavnostih oziroma sekcijah v društvih.

Motorni piloti so izpostavili problem tipizacije letal po namenih, govorili o varčevanju z gorivom, šolanju, trenaži, učiteljih motornega letenja itd.

Jadralci so opozorili na problem vlečnih letal in na precejšnje vzdrževalne stroške, zlasti pomanjkanje deviznih sredstev za revizije in nakup opreme. Po letu 1970 je viden napredek v izkoristku ur naleta, ki se je v poprečju podvqjil (od 70 ur na 141 ur na letalo). Pripravljenost za štednjo (vitle) je močno prisotna.

Padalci so povedali, da v Sloveniji izšolamo na leto 50-60 padalcev. Pred­vsem gre za vzgojo mladih in tekmovalni šport. ,,Predvzgoja" je zlasti za potrebe JLA, žal pa se tr ena že kasneje ne odvijajo tako kot bi bilo potrebno. Dejstvo je, da ta aktivnost zahteva izredno veliko časa, saj padalci opravljajo prav tako delo v delavnicah, sodelujejo v pripravah sko­kov, so sodniki itd., skok pa stane kar 450-600 din.

Udeleženci smo menili, da je p-opa­gandna dejavnost za letalstvo izrednega pomena. Pri tem smo ugotOvili, da so v zadnjih dveh letih slovenska informativna sredstva od radia in televizije do časo­piso v odigrala pomembno vlogo. Revijo

Po razgovoru v mestu se je tovariš predsednik predsedstva udeležil še otvoritve novega hangarja na letaliŠčU (slika zgoraj: med nagovorom tovariša Alojza Gojčiča, predsednika AK Ptuj) in si s tovariši, generalom Kovačevičem, generalom Pe tričem, Stanetom Menegalijo in Alojzem Gojčičem ogledal tudi naša letala in priložnostni letalSki program (Foto: Danilo Škofič)

ohru1ofitev na ~ je dal P,1'8dIednjk PS ZLO$ Stane ~jja iFoto: ejani)

~e'LI' 12

• ,KIi!a" dobin we več prm:atevv jugodo1anskem pl"ostoru, čeprav bj bila lahko propapndna aktimost in obvešča· ·nje iz slogemt:m društevakti:mejša.

Beseda je med drug;.m stdda tudi o problemu letališča 1jubljanskkga aeroklu­ba. o kadroYallju Slovencev v vojno lelahltvo. o pogodbah z IVL in ro, o tako imenOll3nih le1ališčih .. C" itd. pa ne samo o problemih, temveč tudi z nabzanimi predlogi rešitev.

Na koncu razgovma se je, očitno zadovoljen. Wdjučil v razpravo in razmi­šljanje tuili predsednik: predsedstva SRS tovariš Viktor Avbelj-Rudi. Posebej je poudaril, da lahko največ koristi nadaljnji aktivnosti konkretizacija predlogov in sodelo1/3.l1je z IX. armado. Hkmti je ugotovil, da tak:mih. rezultatov slovenski letalci ne bi dosegli, če v njih ne bi bil takšen entuzi.azem in samoodpoved o­"ial1.le. Ko je obujal spomine na predvojni letalski miting v Celju, je posebej opozoril na propagandne učinke, ki jih moramo doseči v vsakdanjem delu tudi danes. Opozorila in napotila, ki nam jih je dal, moramo resnično koristiti.

Letalstvo moramo jemati kot celoto . st<henija je :sicer mala, ~ vendar danes nista odveč dve letališči. Če je tu in tam kritičen odnos družbe do letalstva, moramo edino v tej družbi naj ti odgovor la rešitev konkretnih odnosov. pri temje posebq izpostavil piramidni sistem izo­braževanja kadrov, posebej pa opozoril na izobraževanje za varnost v letalstvu. Društva lahko ogromno prispevajo pri kadrovanju za JVL in so v osnovi propaga tor za ta edinstveni in zahtevni šport.

"Splošno kukuro o pojmovanju vloge letalstva je potrebno dvigniti na v~i nivo", je zaključil svoje razmišljanje tovariš Avbelj.

po končanem razgovoru so se gostje udeležili slovesnosti ob zaključku leto­š,ye uspešne sezone ptujskCWl aerokluba in otvoritvi novega hangerja.

Alojz Gojčič, predsednik UO Aero­kluba Ptuj, je v uvodnem delu vkratkern prikazal potek priprav in izvedbo nove prepotrebne lope 7:a letala. Člani in vodstvo ptujskega aerokluba so se resni· čno ravnali po načelu "dobro premisli,

hitro stori". Že v letu 1979 so pričeli s pripravami in zbiranjem dokumentacije, maja letos pa zasadili lopa to.

480 m2 pokrite lope, z asfaltira nim platojem kar 1000 m2, so zgradili v rekordnem času. Upajo si trditi, daje to e~ .izm:~ redkih in.~esticij v J~goslaviji, k1 m dOZ1vela podraz1tev. Zakaj? Veljala je 3,800.000 dir1 in 11.000 prostovoljnih delovnih ur članov aerokluba.

Pri tem je pomembno in potrebno omeniti, da ptujsko združeno delo ni stalo križem rok, ampak je, tako kot vedno, živelo z aeroklubom. Vredno posnemanja, kajne?

Devetnajst motornih in jadralnih letal, to družbeno bogastvo, je danes pod varno, s ponosom, srcem in znojem zg!'ajeno streho.

STANKO LEPEJ

Pogled v dvorano, kjer je potekal pogovor s tovarišem predsednikom predsedstva SRS (zgoraj) in svečani trenutek otvoritve novega hangarja (spodaj) Foto: Ciani in Škofič

Bloudkova nagrada V Mariboru SO 26. novembra na

slovesnosti v UnionSki dvorani podelili letošnje Bloudkove nagrade ir1 plake. te, najvišja republiška priznanja za delo in dosežke v telesni kulturi. To je bila 16. podelitev takih priznanj - v tem času je bilo podeljenih 100 nagrad in 418 plaket

Za Zvezo letalsklli ' organizacij Slovenije je nagrado prevzel pred­sednik predsedstva skupščine ZLOS Stane Menegalija. Naša z~za je dobila nagrado za uspešno u~javljanje letalSkega športa v Slo~niji in zal vrhunske športne dosežke, podrobnej­ša obrazložitev pa glasi:

Sedanjo Zvezo letalskih organizacij Slovenije SO kmalu po osvoboditvi ustanovili predvojni letalci in sicer potem ko so osnovali temeljne celice - klube. Sprva je bilo njihovo delovanje usmerjeno v šolanje pilotov in jadm/c(!v, nadaljevali pa SO s šolanjem padalcev in motornih pilo­tov v znanih centrih v Kompo/ju, Ribnici in na Blokah. Za razvoj slovenskega in jugoslovanskega letal­stva je pomembna tudi njihova konstruktorska dejavnost, saj so izdelali več načrtov za jadralna in motorna letala, v delavnicah Letov in Udarnik pa so tudi izdelali vrsto teh letal za potrebe jugoslovanskega letalstva. razvejano dejavnostjo SO slovenski letalci eden trdnih temeljev našega.. splošnega ljudskega odpora in po­memben del kadrovske osnove za ju~slovansko vojno in še zlasti civilno letalstvo. Zveza letalskih organizacij Slovenije izdaja kakovostno in v Ju~slaviji edino letalSko revijo ,,[(rila ". Oblikovan ima solidarnostni sklad za obnovo in nakup letal in opreme za potrebe klubov. . V jugoslovanskem merilu SO slovenSki letalci v samem vrhu po kakovosti dosežkov v vseh kategorijah, jadra/ci pa se na primer lahko ponašajo s kar 78 odstotkov vseh osvojenih zlatih značk C s tremi diamanti. Take uspehe seveda lahko dosegajo le z največjim zanesenjaštvom. Znano je, dil kar 70 odstotkov dohodkov ustvarijo člani z delom v klubskih delavnicah.

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Na F 3 B tekmovanju v Munchnu

Na petem tradicionalnem mednarod­nem srečanju modelarjev z radijsko vodenimi jadralnimi modeli (kategorija F3B) so se pomerili tekmovalci iz 6 iMav; ZR NelTJčije, Belgije, J:1izozemske, Itid/;e, Avstrije ln Jugoslavije. Med 72 udeleženci je bilo tudi precej znanih imen s svetovnega prvenstva v letu 1979.

Glede organizacije in kakovosti prire­ditve je bilo to tekmovanje na zelo visoki ,"vni, pa tudi z vremenom smo imeli srečo - bilo je čudovito. Le prvi dan nas je nekoliko ovirala megla, da smo napravili prve polete !ele ob enajsti uri

Glavni vodja tekmovanja je bil inženir Decker (lanSki vicešampion svetovnega prvenstva), ki je bil hkrati tudi tekmovalec. Prav on je tudi nekoliko spremenil pravila tako, da smo imeli vsi enake vremenske pogoje. Izkazali so se vsi tekmovalcL tako osebno, kot tudi po kakovosti modelov.

Na trajanju nas je letelo po 8. Najbolj!i po času in v točnosti pristanka je dobil 1000 točk. ne glede na čas 6 minut Tudi na preletih je v skupini štirih dobil najbolj!i 1000 točk za najdaljši prelet, ne glede na število 12.

Na . tem prvenstvu smo Se marsikaj naučili, in se seznanili z novimi lwnstrukcijami za naše delo v bodoče.

Kar zadeva naše letenje, pa bomo morali še trdo delati VSi smo se namreč uvrstili šele v drugo polovico, kar je najboljši dokaz, da nam manjka še veliko treninga.

Škoda, da udeležba na takem tekmovanju zahteva toliko denarja. V bodoče kaže še slabše, čeprav smo morali že zdaj polovico prispevati sami Kranjski aero­klub namreč ne zmore vsega tega.

Zmagovalci so v Muenchnu prejeli poleg pokalov tudi praktične nagrade za vse udeležence, zmagovalec pa je dobil celo radijsko napravo od firme SIMPROP.

TONEPERCIC Kranj

Kupole veteranov- v senci Da se ne bi v naši reViji "KRILA"

samo hvalili in delili pohvale, predlagam, da bi bilo od časa do časa potrebno tudi kakšno pismo s kritiko. Dokaj dobro poznam padalske razmere v aeroklubih, ki pa jih čevelj v glavnem tišči na istem mestu. Ugotavljam namreč naslednje:

Srednje - RotNI program razvoja ZLOS

~, /

PRIPRAVITE SE I

IIELAn'oI - 8tart-t-t I

Karikatura: JANEZ BREZAR

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

rceIL415

po teoriji in prakse si lilhko padalec le, dokler si aktiven tekmovalec, potem si naenkrat odveč, v breme klubu ali mlajšim vrstnikom. Zadovoljiti se moraš z odgovorom: "Kaj boš, za vraga, brez zveze peglili zrak!" Kljub temu pa moraš sleherni skok odslužiti v populilmih klubskih delilvnicah in ne vem, zakaj prihaja do nerazčiščen ih dilem, medtem ko lilhko pilot (jadralni ali motorni), ki ni več tekmovalec, oziroma nikoli ni bil, mirno leti naprej. Motornjakk je dana možnost šiepanja, met padalcev ipd, dokler se mu ne začne tresti roka na pilotski palici.

Nujno bo potrebno načrtovati nov program v padalstvu, izluščiti sposobne in jim nuditi čim več ter omogočiti skakanje ostalim, ki takšnih sposobnosti nimajo. Tako bomo uspeli dvostransko. Dobili kvalitetne tekmovalce in tim padalcev, ki bi želeli skakati po prostem programu. V času stabilizacije in ener­getske krize bi bilil takšna odločitev še kako potrebna. Zakaj brezglilvo iščemo univerzalnega padalca in mu vsiljujemo vse tekmovalne discipline? Bolje bi bilo imeti dobre posameznike določenih disciplin, kot so: skoki na cilj,figurativni skoki, skoki na vodo, likovni skoki in para-ski Da bi posameznik vse to obvlilda/, bi moral biti zares ekstraverti­ran. Tako deliljo drugje po svetu. O tem sem se prepričal na tW'ističnem letališču v Vrsarju. Tri dni sem opazoval izvajanje likovnih skokov (reliltčw-workj neke tuje padalske reprezentance. Z njimi sem v pogovoru ugotovil, da so v glilvnem starejši padalci od 25 do 40 let, nekateri od njih pa se ne morejo pohvaliti niti s stotimi skoki, so pa pravi mojstri v tej disciplini. Prizemljijo sicer bolj trdo, toda zatrjevali so, da ni časa za vse, saj skačejo le dva dni v t~nu čez vikend.

Torej zmoremo mi več, saj v istem času tr~niramo vse povprek od discipline A do Z s šolilnjem vred. Ko pa naredimo letno bilil.nco rezultatov, lilhko mirno ugotovim, da smo vse in nič. Kdo nam stoji na kupoli? po vsej verjetnosti vplivnejši klubski kolegi, ki žal nimajo pOjma o [Xldalstvu, so pa spretni pri krojenju padalskk politike. Mislim, da pilot ne more učiti [Xldalca in ne padalec pilota.

TONE CESNIK Maribor

ln memoriam Vest, da je preminil Aleš Vihar, je

globoko pretreslil vse letalce Alpskega letalskega centra Lesce, kakor tudi vse druge, ki so ga poznali. Nemogoče je z besedami opisati čustva, ki oddajajo človeka ob izgubi prijatelja, kakršen je bil Aleš.

Dobrih deset let je posvetil letalstvu, saj je že kot modelilr dobil prvo teoretično podlilgo, da je leta 1970 uspešno končal začetniški jadralni tečaj in naslednje leto tečaj v motornem letenju. PO tem začetku se je razvil v odličnega jadralnega in motornega pilota in učitelja letenja in imel je odprta vsa vrata, da bi se začel poklicno ukvarjati z letalstvom.

Stotine ur letenja na jadralnih in motornih letalih pomenijo za letalsko organizacijo Alešev velik prispevek k napredku športnega letalstva, pomenijo njegove športne tekmovalne dosežke, pomenijo nove letalce, ki jih je izšolal, pomenijo vse tisto, kar v srcih čutijo samo letalci. Zato je tolikk težje razumljiva njegova usoda in dejstvo, daje vsega, kar si je želel, konec.

Letenje je bilil njegova velika ljubezen, prevelika za ta majhen in okruten svet, prevelika, da bi bil na njem lilhko srečen.

Ob 10 -letnici AK v Velenju Za nastanek in rast nove športne

panoge in društva vsaj v začetku niso najvažnejša finančna in materialna sredstva, ampak je mnogo važnejši polet in zagnanost posameznikov, skupine entuziastov.

Tako je bilo tudi z Aero klubom Velenje, ki je že po enem letu obstoja, 1972. leta, štel 71 članov.

Prepričani smo, da je bila vnema teh prvih članov dovolj prepričljiv argument, da. SO • njihovim načelom in željam prtsluhnile družbeno-politične organiza­cije občine Velenje in da So nam na naših ~četnih.v.koraki:h .. nesebi~I?-0 pomagali IZkušeneJsI tovartŠI IZ starejših slovenskih aero klubov, predvsem celjskega. .

. . Ko smo leta 1972 govorili o naši želji; prt dobiti si kar največ simpatij med občani, delovnimi kolektivi in družbeno­-političnimi organizacijami, nismo priča­kovali, da bomo ob otvoritvi našega novega letalskega doma želi ne samo simpatije, ampak tudi spoštovanje in priznanja, kako je naša dejavnost pomembna ne samo za obogatitev športnega življenja v naši občini, temveč tudi pomemben člen v sistemu SLO.

Nova steza in hangar z učilnicami, delavnico za modelaIje, servisom za popravilo letal in pisarno sta bila pred kratkim bolj pogoj za nadaljnji obstoj kluba, danes pa temelj la uspešnejši razvoj našega kluba in močnejšo

prisotnost v športnem in gospodarskem življenju občine Velenje.

Ob letališču bomo uredili trimsko stezo, teni~a igrišča)n,. druga igrišča za mrtožično rekreacijo delovnih ljudi.

Osnovna naloga kluba pa še nadalje ostaja vzgoja novih in mladih modelarjev, motornih in jadralnill pilotov in padalcev.

V naših načrtih do leta 1985 So poleg ostalega zapisani: pri jadralcill 4 zlati "C" z diamanti, 4-6 novih učiteljev letenja, pri motornem športu 20 novih pilotov in trije učitelji motornega letenja, 'dobili naj bi 30 novih padalcev in dva učitelja padalstva.

Modelarstvo, ki je temelj in vir za ostale športne panoge letalstva, smo v letu 1980 postavili na nove poti. To naj množi čnej Šo dejavnost bomo razširili in obogatili z modelarskimi sekcijami po osemletkah. Svoj center bi te sekcije imele v našem klubu in v ta namen bo v začetku le ta 1981 končana modelarska delavnica v hangarju.

Za dosego sprejetih ciljev in uresniči­tev nač rtov do leta 1985 pa bomo v tem obdobju kupili novo vlečno letalo Super Cup in tri nova jadralna letala DG - 100 Elan.

Posebna pridobitev tako za športno dejavnost kot padalstvo v mišem klubu pa bo nakup štirisedežnega letala CeSna 172. Z njim bomo občanom nudili tudi letalsko-prevozniške usluge, ali malce drugače, služilo nam bo za aerota.xi.

Nova steza in hangar v Lajšah

Ob našem praznovanju Pred devetimi leti 28. novembra, ob

pmzniku nove Jugoslavije, smo se nekilte­ri Velenjčani po temeljitih prip1flVah sestali na ustanovnem zboru za ustanovi­tev letalSkega društva. Številni udeležen­ci,. mladi. in manj mladi so s svojo Prisotnostjo in navdllšenostjo dajali upa­nje in polet za nadaljnje delo. Dvanajsta slovenska letalskil šola ,.Aero-klub Vele­rqe" je bila ustanovljena.

Mlada generacija naše doline je tako dobila še eno športno zvrst, kjer lahko svojo mladostno energijo sprošča v. ustvarjalnem, vzgojnem in izobmževal­nem delu. Razumljivo je, da to ni zadostovalo za razvoj, ki smo mu priča danes, ampak je temu prispevalo mzumevanje, zaupanje, materialna in mo.ralna pod pom družbeno-političnih in delovnih organizwcij ter posameznikov v naši občini

Druga prvina. ki jo mommo podčrtati je nesebična podpom in vzpodbujanje Aerokluba Celje pri začetni vzgoji in šolanju naših kildrov. Posebna zahvala velja takratnemu upmvniku AK Celje tovarišu Maksu Arbajterju in predsedniku AK Celje Jožetu Cerjaku.

V našem društ\U deluje zdaj več kot 130 letalcel~ . padalcev, modelarjev, graditeljev Jetal - amaterjev in prijateljev letalstva Stevilnost članstva moramo še povečati, letalsko dejavnost pa dvigniti

na višji, kvalitetnejši nivo in približafŽ.I občanom, še posebno šolarjem. Pomemb­na nalof!Z. .naše pri~<?dne dejavnosti je. omogOČlti zn ponuditl delovnim, družbe­no-političnim in drugim organizacijam letalSke usluge za najrazličnejše namene poslovne in drge prevoze, urejen; obrambe in zaščite in podobno.

Deve~ let ni malo časa za opazovalce, nam, ki smo ta dela in razvoj aktivno vodili in spremljali pa je bil izredno kratko odmerjen, od termina do termina za ~alizacijo zastavljenih ciljev. Zato s; želzmo v tem zapisu zahvaliti vsem, ki so namenili del svojega prostega časa pri dograjevanju tega lepega objekta in vzgoji kadra, kar le skupno tvori celoto in daje zagotovilo za uspešen nadaljnji mzvoj.

Hvala kmjanom Lajš in celotni krajevni skupnosti za tako prisrčen sprejem v tej prelepi dolinici Trudili se bomo za obojestransko razumevanje, sodelovanje in vmščanje v njihovo sredino.

Osebno se iskreno zahvaljujem vsem članom kluba, članom sedanjega uprav­nega odbora in članom v preteklih mandatnih obdobjih, delovnim in druibe" no-političnim organizacijam in posamez­nikom za delež pri tem pomembnem dosežku v naši dolini

Predsednik AK Velenje PETER ROBIDA, dipl ing.

Športno letališče Velenje -_./ tN

8J(/ffI D eO':' IC

NAVODILA ZA UPORABO SPORTNEGA LETALISCA VELENJE

refL419

POL02:AJ LETALISCA Letališče AK -Velenje leži na sever­

nem robu Šaleške doline, oddaljeno 2 km od Šoštanja, ob cesti Šoštanj-Zavodnje na nadmorski višini 380 m in ga obdaja razgiban gričevnat relief. Letališče leži v majhni dolini, ki je obdana s smrekovi~ gozdom, zato je precej skrito. Da bl letališče takoj našel pilot, ki leti prvič na območju velenjskega letališča, svetujemo za glavni orientir do letališča 260 mvisok dimnik elektrarne šoštanj, gornjih 50 m dimnika je obarvan rdeče-belo, tako da je viden že iz razdalje 15-20 km. Od dimnika do letališča je le 2,5 km v smeri Nord. Letališče ima aSfaltno VPS 18 X 800 m in travnato VPS 50 X 800 m, označeno z belimi emaj1iranimi ploščami in zato že od daleč vidno. Celotna površina travnate VPS je gladka in dobro utIjenak v dež~vju je uporabna! saj)~ drenaža na vsakih 15 m po celotnI dolžim VPS. Pristanek poteka v smer 330, v.z;letanje pa v Smer 150. V navedenih Smereh ni nobenih preprek v neposredni bližini, tako da je pristajanje in vzletanje popolnoma varno. Prostor za parkiranje je desno od steze za vožnjo pred hangerjem.

METEOROLOSKI POGOJI

predpisi ima letališče gasilsko opremo, rešilni avto in opremo za prvo pomoč.

VZLETANJE IN PRISTANEK JADRALNIH LETAL

Polet poteka v Smer 150 pristanek pa v 330 stopmj. Navodila:

Zona za jadralna letala je na območju med hangarjem in vasjo TopoIšica. V zoni se jadralno letalo spusti do višine 250 m, nakar leti v levem šolskem krogu na pristanek in sicer v smeri " Šoštanj" (150), nakar pilot v letu konstruira širino šolskega kroga. Orientir je točka "T". Tretji in četrti zavoj napravi pilot glede na viŠino, ki jo ima letalo med letom od zone proti tretjemu zavoju. Četrti zavoj konstruira pilot tako, da pri ravnanju iz zavoja letalo usmeri v 330 in pristane levo od tožke ~ T". V primeru,- da jadralno letalo prileti v zono z manjšo višino od 250 m, pilot ne konstruira običajnega šolskega kroga, temveč šolski krog z zavojem za 180 stopinj tako, da leti vzporedno s stezo v smer "Šoštanj" in to po grebenu vzpetine, ki poteka v.z;poredno s stezo. Zavoj za 180 napravi pilot glede na višino in presojo, tako da po zavoju zavzame smer 330 levo od točke "T". Pri trenažnem letenju je minimalna višina prihoda v zono 400 IJl

Zaradi razgibanosti reliefa so meteoro-loški pogoji idelani, predvsem za jadralno VZLET ANJE IN PR ISTANE K letenje. Termični dan se noram1no začne ob 9. uri in traja do 17. ure . Termični MOTORNIH LETAL priključki na 250 m iznad terena So Polet poteka v Smer 150, pristanek pa običajni. Praksa je pokazala, da je v 330 stopinj. letališče odlična izhodiščna točka za 300 Motorno letalo-pilot pred prihodom in 500 km prelete. Letališče ima odlično na letališča sporoči prihod po radiu na lego za valovno jadranje in to ~ri frekvenci 123,50 MHz, nakar dobi .od

l~:~~~~~~f~ j: m~~~~dpe';rt:~t1S~ ·=t~-~Qjjt~~~s~~~~~~:'; m iznad terena na hribu Lom, odkoder je da letalo nima radijske zve'lJ!, prileti nad možno z višine 800 m prileteti na točko" T" na višini 300 m iznad terena pobočja Pohorja in od tu iskati valove v in po pUŠČici, ki se nahaja pred točko smeri Mislinje. Druga varianta pri istem "T", konstruira običajni desni šolski vetru je vlek do 7 km oddaljene gore krog. OUKE z možnostjo odk1opitve na 200 rrenažna zona za motorne pilote je m iznad terena iskanja valov na območju nad Belimi vodami in to na višini, ki jo Polzele. Na tem območju je bilo določi vo~ia letenja. doseženih že več zlatih in diamantnih Postopek ob neuspelem pristaj~iu v višin. Običajni veter na letališču je iz Smer 330 stopinj. smeri 150 jakosti 2 do 5 m/ s. Do te situacije pride v primeru

nepravilnega proračuna pristanka ali ob neupoštevanju navodil vodje letenja. V

OPREMA LETALISCA primeru, da je letalo na pragu VPS 25 m Letališče je opremljeno s telefonom iznad nje, je treba ponoviti pristanek z

(št: 063/881366 ali 881--290), UKV boljšim proračunom za pristajanje. Višine radijsko postajo, ki dela na odobreni izpod 25 m nw pragu VPS zagotavljajo frekvenci 123,50 MHz. V letu 1981 bo letalom, na aerodromu Velenje normalen začel obratovati teleprinter. V skladu s _ pristanek.

Lem 1980 je končano, wata letalskih lop so sezaprla,aktivnostna vseh letališčih je zanrrla, le upravniki letalskih šol seštevajo polete, me, skoke ir kilometre, sestavljajo poročiJo o delu in pripravljajo programe dela za nasled.rge leto.

Tudi na športno tekmovalnem podro­čju pregledujejo rang-liste in analizirajo uspehe ali POWME. Vse te analize so potrebne, ker le na osnovi teh lahko načrtujemo nadaljnje delo na določenem področju. Vprašljivo pa je, ali jih dell'mo vsi'?

Letos se je končalo XV. svetovno padalsko prvenstvo, ki je bilo v Bolgariji. Kje smo v tej panogi športa v medna­rodnem merilu? Na 18. mestu med 25 sodelujočimi državami ali z drugimi besedami rečeno: krepko smo se usidrati na DNU.

Zakaj? Že desetletje se ta refren ponavlja, a odgovora še nismo našli. Iščemo, eksperimentiramo, menjamo tre­nerje, tekmovalce, avedno zgrabimo vola za rep, ne za roge! Na koncu napišemo obsežno poročilo, da so bili tekmovalci

demotivira ni , nepripravljeni za tekmo­vanje, da so prepotentni itd., skratka, da so nemogoči in jih je potrebno zamenjati z mlajšimi. Tehtni vzroki slabega uspeha so utemeljeni, ,,krivci" znani, porabljena sredstva upravičena, a mi bomo še naprej naslednji dve leti do naslednjega prven­stva ali POLOMA vzdihovali za starimi ,,zlatimi časi" našega padalstva.

Jugoslavija, zibelka padalskega športa v svetu, pobudnik in organizator 1. sve­tovnega padalskega prvenstva 10. in 14. Jugoslavija, ki ie imela rezervirano meste v vrhu tekmovalnih tabel in tekmovalce, ki so se tako pogosto vračali z odličji iz žlahtnih kovin. Kje so Lutovac, Gorjup, Miličevic, Rončevie, Damjanovie, Dedie'? Fantje, ki so se borili s srcem, a fantje današnje generacije: Na umovie, Hrast, Humar, Safarie, Svetina... oh, tako ozko srce, se ne trudijo in ne želijO odliČij.

Ali je res tako? Nepoznavalec razmer v tej zvrsti

športa, ki vidi samo rezult~te tekmovanj objavljenih v športnih lrublikalll tiska, bo odgovoril pritrdilno, ker le medalje nekaj

veljajo. Tudi vodstva num organizacij, ki poznajo razmere v tem športu na osnovi poročil strokovnih komisij in vodstev reprezentance, upoštevajoč porabljena sredstw za priprave in končno uvrstitev naUt tekmovalcev, bodo pritrdila: "Tako je!"

Poglejmo rang listo generalne končne uvrstitve naših tekmovalcev in tudi tu smo lahko enotni v oceni - NA DNU SMO.

GENERALNI PLASMA na XV. SPP -1980

1. Sovjetska zveza 2. DDR 3. Francija 4. USA 5.ZRN 6. Kitajska 7. Švica 8. Madžarska 9. Kanada

10. Bolgarija 11 • Avstrija 12. Italija 13. Finska 14. Češkoslovaška 15. Poljska 16. Anglija 17. Avstralija 18. JUGOSLAVIJA 19. Danska 20. Belgija 21. Nizozemska 22. Argentina 23. Turčija 24. Japonska 25. Grčija

Zakaj'? Tokrat nam je organizator XV. SPP v swjib. biltenih nanizal nekaj več podatkov o tekmovalcih sodelujočih ekip, kakor prejšnji organizatorji in nam omogočil. da pogledamo ta naš POLOM in "slabe" fante malo iz drugega zornega kota, ki nam bo dal popolnoma drugo sliko v okviru znanega reka - "Kolikor sej emo , toliko žanjemo"!

Ustavimo se najprej pri ugotovitVI naše~ vodstva, da imamo staro repre­zentanco, ki jo je potrebno zamenjati z mlajšimi tekmovalci. To je ugotovitev posameznika, a pregled starosti tekko­valcev posameznih ekip nam pokaže, da imamo eno izmed najmlajših ekip, ki bo svoj maksimum na tekmovanjih šele lahko dala, v kolikor izpolnimo vse ostale pogoje za priprave teh tekmovalcevoz. na osnovi analiz zmožnosti vsakega

posameznika napravimo načrt indivi­dualnih priprav v okvirih realnih mo­žnosti.

POVPREČNA STAROST TEKMO-VALCEV ekip na XV. SSP - 1980

1. Kitajska 2.DDR 3. Belgija 4. JUGOSLAVIJA 5. Češkoslovaška 6. Sovjetska zveza 7. Švica 8. Francija 9. USA 10. Nizozemska 11. TurČija 12. Kanada 13. Danska 14. Finska 15. Avstrija 16. Bolgarija 17. Anglija 18 - 19. Madžarska 18 - 19. Japonska 20. Poljska 21. ZRN 22. Avstralija 23. Argentina 24. Italija 25. Grčija

20,4 let 22

24,6 25,6 25,8 26,2 26,4 26,6 26,8 27,2 27,3 27,4

28 28,2 29,2 29,6 29,8 30,1 30,1 30,2 30,8 32,4 32,4 34,2 42,6

Prav tu že desetletja grešimo. V svetu ni organiziranih. toliko tekmovanj (po­membnih), kolikorkrat bi mi želeli zamenjati našo reprezentanco z ,,mlaj­šimi". a na državnih prvenstvih se nam pojavlja približno 60 tekmovalcev (od te~ samo 10 - 15 kValitetnih). Malo razmislimo o naši nadaljnji usmeritvi!

Poglejmo še našo bazo, iz katere črpamo vrhunske športnike, kandidate 23 državno reprezentanco, njihove možnosti za osebno izpopolnjevanje in trenažo. Za vsak skok mora naš športnik - padalec krepko delati težaška dela (kaj in kako se dela v naših klubih, o tem je bilo že veliko napisanega. Ko je tak ,,neugledni" fant delal vso zimo in si prislužil 50 skokov v swjem AK, se pojavi problem vse dra7Jega goriva za letalo in letala samega. VSJ ima dve (pravilno ste prebrali: DVE) letali za meta~e padalcev za celo področje Jugoslavije. Klubskih letal za to dejavnost ni in j ih tudi v teh stabilizacijskih naporih celotne družbe še v doglednem času ne bomo mogli nabaviti. Kako naj se pripravljamo'? Tako kakor sedaj - ne, nekoliko slabše.

POVPREČJE SKOKOV PO TEKMO VALCU sodelujočih ekip na XV. SSP

1. Sovjetska zveza 2. Madžarska 3. Bolgarija 4. Poljska 5. USA 6.ZRN 7. Češkoslovaška 8. Italija 9. Francija 10. DOR 11 - 12. Avstralija 11 - 12. Anglija 13. Švica 14. Avstrija 15. Finska 16. Kanada 17. JUGOSLAVIJA 18. Danska 19. Kitajska 20. Belgija 21. Nizozemska 22. Turčija 23. Argentina 24. Grčija 25. Japonska

4860 skokov 4470 3960 3923 3240 3230 2715 2680 2560 2080 1920 1920 1800 1700 1661 1620 1500 1430 1350 1312 1125

952 930 660 374

Pregled števila skokov posameznika v ekipah nam pokaže marsikaj. Smo nekj e tam, kjer nam je mesto na rang listi, a zahtevamo medalje.

Tudi nali "neugledni" fantje to znajo. Samo iz česa naj skočijo?

Tudi priprave naše reprezentance so svojevrsten eksperiment, ki je iznad ravni prvoligaških nogometnih moštev, saj je pri njih trener v poprečju vsaj 4 leta na krmilu. Pri nas je stvar ista kakor s tekmovalci: menjamo in menjamo, a s tem menjamo tudi koncepte dela. Enotna je edino tehnična stran priprav, ki je ostala 30 let ista, saj trener nima kaj vzeti v roke; "elektronska "O" - želja, magnetoskop - sanje, da drugih prepo­trebnih malenkosti ne naštevam. Priprave so po naše "uspešne", v kolikor je bil ,.~meštaj i ishrana" zadovoljiv.

V poročilu priprav je navedeno, da je materialno stanje reprezentantov 'zelo dobro. Res, takoj so dobili izplačano žepnino za čas priprav in udeležbe na tekmovanju (po Pravilniku JSFK), dobili so celo obleko, par čevljev, srajco, ,,kravato" trenerko in športne copate. nobeden od naših reprezentantov ne dobiva hranarine, katero bi vsak po predpisih moral dobivati. To naj rešujejo tekmovalci sami, če hočejo in se ,,~ilijo" zastopati naše barve. Vse je bilo na pripravah. O. K., le z malenkostjo, da so napravili na skupnih pripravah samo 95 skokov - in zakaj samo 95, s tem se res ne splača ubadati. Ali res ne? žal nimam podatkov o porabljenih sredstvih, ker bi

~e'L423

bila zanimiva cena skoka na pripravah. Pregled izvršenih skokov na skupnih pripravah ostalih ekip nam lahko pove marsikaj. Mepim, da se velja malo ~misliti, kaj nudimo, dajemo - in kaj ZELIMO! Kako porabimo nemajhna sredstva, ki nam jih daje družba in kakšni so sadovi vloženih sredstev?

ŠTEVILO ' IZVRŠENIH SKOKOV NA SKUPNIH PRIPRAVAH za XV. SPP-1980. po tekmovalcu

1. Bolgarija 600 2. Sovjetska zveza 500 3 - 4. Francija 400 3 - 4. Poljska 400 5. Madžarska 350 6. ZRN 320 7 - 9. Kitajska 300 DDR 300 USA 300 10. Češkoslovaška 280 11. Italija 260 12. Avstrija 240 13. Kanada 180 14. Nizozemska 169 15. JUGOSLAVIJA 95 Za vse ostale ekipe nimamo podatkov

Vse je lepo in prav, za vse vedno najdemo opravičila, vendar ne grešimo in ne obtožujmo. Nihče ne more reči, še manj pa trditi, da so fantje sedanje generacije manj vredni od "zlatih fantov" petdesetih let. Prav sedanji fantje imajo

za seboj že desetletje odrekanja vsemu in živijo in delajo samo za skoke, za svojih tisoč skokov, kar v preteklosti ni bil primer. Postavimo se že enkrat z obema nogama na zemljo in poglejmo resnici v oči! Res je, da je polovica ekip, s katerimi tekmujemo, profesionalnih (vo­jaških). Res je, da nimamo sredstev, katera bi bila potrebna in katera želimo, vendar je tudi res, da sedanjih ne porabimo smotrno. Imamo tudi nekaj specifičnih posebnosti, jugoslovanskih. Padalstvo je pri nas izven zakona o :zračni plovbi, a predpisi za padala (ki so v zakonu), nam tesno vežejo roke. Pri nas je nemogoči boom a la Kitajske na XV. SPP. N. pr. njihov tekmovalec Gang Tian-Gung je star 17 let in ima 1.000 izvršenih skokov.

Vse to je res, dve leti sta pred nami do naslednjega svetovnega prvenstva in sedaj je čas, da premislimo, pretehtamo delo v preteklosti. Začrtati: si moramo realno in jasno pot nadaljnjega razvoja našega vrhunskega padalskega športa. Razmisliti moramo o vsem in budno spremlja ti razvoj tega športa v svetu tudi s tehnične plati, ker se moramo zavedati: dokler bomo več pozornosti pred odhodom na tekmovanje posvetili izbiri barve kravate kakor tipu padala, s katerim tekmujemo, bo naše mesto tu, kjer je sedaj.

JANEZ BREZAR

Medalje na XV. svetovnem padalskem prvenstvu. Kdaj spet za nas?

Že od mladih nog je bila Heliju Godniču "leteti" velika želja, ki se mu je letos poleti končno le uresničila. Prve dni septembra je po večmesečnih preizkuš­njah le poletel in sicer s plovilom, ki si ga je sam izdelal. prvi let z žirokopteIjcm si je ogledalo več ljudi, ki so spremljali let z velikim zanImanjem in so ob pristanku Heliju prisrčno čestitali. To se je dogajalo na letališču v Ajdo~čini. Za izdelavo žirokopterja je porabil veliko prostega časa, seveda tudi brez denarnih Izdatkov ni šlo.

Celotna konstrukcija žirokpterja je iz Al - profilov, ki so med seboj vijačeni. Plovilo poganja VW 1 SOO kubični motor s 45 KW (54 KS). Na gred motorja je s

šestimi vijaki pritrjena veternica, ki meri v premer 1,2 m in doseže pri polnem šteVilu vt1jajev 1140 N (114 kp) potiska. Mala veternica ie lesena in lepljena iz več plasti, medtem ko je velika bila prvotno tudi lesena, vendar jo je kasneje zamenjal s kovinSko. Velika veternica - rotirajoče krilo meri v Bremer 6,2 metra in se vrti s približno 33 vrtljajev na minuto. Samo ob vzletu se gornjo vetrnico zavrti s pomožnim mehanizmom in s tem Skrajša v.zletno pot, v zraku rotira zaradi rotacijskih sil, ki delujejo nanjo pri letu. Žirokopter je poseben tip plovila, ki ima namesto togega krila rotirajoče krilo, ki je pritrjeno členkasto na ogrodje. Trup žirokpterja je prevlečen s platnom ter skriva v sebi sedež, komandne vzvode in merilne instrumente. Ti so: višinomer, merilec hitrosti, merilec števila vrtljajev male vetrnice, kontrolna luč za olje, kontrolna luč za električno napajanje.

Našteti instrumenti popolnoma za­doščajo za varno vožnjo. Celotna teža žirokopterja z gorivom je 1300 N (130 kp).

Kot sem že na začetku povedal, je za gradnjo porabil veliko prostega časa, ves ta čaS gradnje pa ie za žirokopter vladalo precejšnje zanimanje med ljudmi, ki pa je še bolj naraslo po uspešnih poskusnih letih.

Pri gradnji seveda ni šlo brez težav, ki spremljajo vsakega graditelja, vendar je

vse probleme Sproti reševal bodisi sam, bodisi s pomočjo drugih. Najbolj So mu pri gradnji in preizkušanjih pomagali sin Vojko, Miloš Jogan, upravnik ajdovskega letališča tovariš Edi Lorenzon in drugi.

Na koncu naj povem še to, da je na zahodu več klubov, kjer SO včlanjeni letalci z 7irokopteIji. Ti izdajajo tudi svoja glasila.

IZTOK GODNIČ

Žirokopter je seveda zbudil veliko zanimanje med obiskovalci in gledalci (na levi strani), polet pa je bil tudi za nas doživetje (slike od zgoraj navzdol: ogrevanje motorja na delovno tempera­turo pred vzletom, start v letu in ob pristanku

"etL426

Letalski balet Državno prvenstvo motornih pilotov v aktobatskem letenju - Sremska Mi­trovica 1980

12. d1Žavno prvenstvo v akrobatskem letenju je organiziral AK "Franjo Kluz" iz Sremske Mitrovice.

Tekmovanja se je udeležilo 17 akrobats~ih pilotov i.z Srbije, H~ašk~, Bosne ln HercegoVine, Slovemje ln

Vojvodine. Uradni trening" ki se je začel 22.

~ptembra, ni potekal normalno. Od treh ln pozneje štirih letal je prve dni večina stala na tleh, zadnji dan pred tekmova­njem pa So bila vsa nared za letenje. Prvi dan tekmovanja 26. sept.. je bil na sporedu obvezni znani program. Otvoritev in začetek tekmovanja sta bila zaradi megle nekoliko preložena. Vidlji­vost je bila tudi med samim tekmovanjem slaba. kar je tekmovalce oviralo, odražalo pa se je tudi na kvaliteti izvajanja figur. Naslednji tekmovalni dan je obsegal

dopoldne tekmovanje v neznanem obvezne·m programu, popoldne pa v prostem. V dopoldanskem času je pihal na višini dokaj močan SZ Veter z inverzijo na 900 m, kjer So Se tvorili kumu1usi, kisa precej ovirali tekmovanje. Popoldne se je vreme umirilo, videli smo horizont. nebo pa je bilo na tekmovalnih višinah brez oblakov.

Nedelja je bila rezervirana za tekmova­nje za značko IVANA SARIČA. prvega vojvodinSkega pilota. To se ni upoštevalo za državno prvenstvo. zato je vodstvo tekmovanja za sodnike določilo prvih pet uvrščenih z državnega prvenstva.

TEKMOVALNI PROSTOR

Za akrobatska prvenstva v Jugoslaviji je tekmovalni prostor določen na sledeči način:

na zemlji je označena površina velikosti 500 x 1000 m tako. da se postavijo pJatna širine 1 m ter dolžir.e 10

m na vogale , v center tega pravokotnika pa puščico, p~v tako iz beli~ .platen v vzdolŽlli smen kvadrata. Pušclca kaže obvezno smer začetka izv~ianJa progra­ma. Višina je navzgor omejena na 1200 m, spodaj pa 300 m. Tekmovalec mora torej leteti akrobatski program v opisanem kva dru 500 mxl 000 m x 900 m(ax b xt.H).

SISTEM KAZENSKIH TOCK

Za vsako prekoračitev prostora So določene kazenske točke. Sodniki za prostor ugotavljajo število figur, ki jih tekmovalec leti delno izven prostora in za vsako figuro dobi 50 negativnih točk, ki se odštejejo od zbranih točk za izvajanje programa. Če so preleti izven prostora nad 1200 m ali pod 300 m, je to 100 kazenskih točk. Za letenje pod 200 m sledi diskvalifikacija.

TEKMOVALNI CAS Ko tekmovalec začne s tekmovalnim

programom, pomaha s krili. Od . tega trenutka sodniki merijo čas, ki je določen za vsak program posebej. Normalno je čas določen od 6 ~~ 7,5 minute. Po preteku časa sodniki ne ocenjujejo več, vse figure So ocenjene z O točkaml

Po zaključku programa pilot zopet pomaha s .krili.

Avtor prispevka Miha Šorn s pokalom zmagovalca (z~oraj, f~to: FRONT) in Delič - "Delija" v hrbtnem letu pl1 prednjem loopingu (slika nad naslovom, (Foto: Miloš Popovič)

VISINA

Če med programo~ preveč izgu bl~ višino zaradi različnIh vzrokov (nebati­tetno izvajane figure, predolgo odvzema­nje plina itd.), lahko prekinem~ prog~ se vzpenjamo in nadaljujemo pn naslednji figuri, vendar dobimo za to dolo~eno število negativnih točk. Tekmovalm ~ tudi med vzpelljanjem teče naprej, tOJe] nam na koncu lahko zmanjka časa pred zaključkom programa. Če med te1aJ.l~ njem piha veter v čelo , moramo paZiti na to, da figure in let v smeri proti vetru podaljšujemo ter tako odnašanje z vetrom anuliramo. Bočni veter predst.­lja precej večji pr~blem. Potrebno.je korigiranje po smen, kar nam zm3llJ1a kvaliteto figur. Prav tako n. pr. je dobro, če obrate v raversmallih delamo proti \etru, vemo pa, da se odvisno od vrtenja elise letalo lažje obrača v eno kot v drugo stran, kar zopet predstavlja težave.

ARESTIJEV SISTEM OZNACEVANJA IN OCENITVE TE2AVNOSTI FIGUR

ŠpanSki akrobat J. L. A~STIi~ akrobatsko letenje, ki je po prvi svetovru vojni predstavljal? p~dvse'!1 a~rakcijo in letenje na razhčnih prIreditvah ter napredovalo kvalitet~o glede ~a tehnič~e izboljšave (konstrukcija letal, IzpopolnJe­vanje motorja) in želje pilotov, grafično prikazal in sistematično ocenil figure po težavnosti.

V svoji knjigi, ki je večkrat izšla z dopolnitvami in izpopolnitvarni, je najprej opredelil ravnine in osi prostora ter letala in razdelil figure na 9 grup.

V legendi figur So narisane tipične figure posameznih skupin, označene s kataloško številko. Sledi grafična predsta­vitev, na desni pa koeficient težavnosti.

Pri nazivu figur je na prvem mestu slovenski naziv (če obstaja), sledi francoski in angleški. Beseda, ki je za posamezno figuro pri nas najpogosteje v rabi, je podčrtana.

V zadnji izdaji je sistem določevanja koeficientov že tako izpopolnjen, da lahko željeno figuro, ki jo narišcmo, razdelimo na linije , kroženja, sukanja itn. Vsaka linija pod določenim kotom, del krožnice, zasuk za določen kot je ocenjen s koeficientom, vsota pa predstavlja koeficient težavnosti celotne figure.

LEGEND~ FIGUR

.JL f>.2 17 la • lb ,--, 28

.----.. _\.....t--f 7.l.1.1. Ic .. _.- .-

--bl 18 Id 7.2.1. .-- -t

r'Q 28 le

®---fI 7.6.1. \_;'~-•

1.1.1.l. • O

--1~ 14 8.l.I.1.7. J'-'~ I 1.1.4.

j 10 8.1.3.1.1 • • 1.4.2.1.

L 13

8.2.2.1.3. ~ 7 +;----t 2.2.1. ..... __ -4 10 ~ '\ ..... _-

~ 10 8.3.l.1.1 • • -J , l~ 3.1.

8.3.2.1.1 • • 4.1.1.

~ 10

.~' 32 8.4.1.7. 4.2.1.

~ 24

9.1.1.1. --=s- 17

d' ~ 2'3

5.1.1. 20 9.1.9.3.1.

~ 14

.JJ' 27 6.1.

9.2.1.1.3.

NAZIVI FIGUR

1. PRA VOLJNlJSKI LET IN LET POD

7. LOOPING BOUCLE (franc) LOOP(angl)

RAZliČNIMI KOTI (slov) LlGNES ET UGNES ANGLES (franc)

PLUS 7. 1. 1. 1. OKROGEL (HRBTNI) (slov) CIRCULAIRE (franc)

LINES AND LINES PLUS ANGLES (angl.) la. nonnalni let ' lb. let na htbtu le. let na "nož" td. začetek in konec fIgure le. začetek, konec programa

1. 1. 1. l.. HORIZONTALNI LET (slov) UGNES HORIZONTAL (franc) HORIZONTAL LINES (angl)

l. 1. 4. NAVPIČNO DVIGANJE (s1ovJ LJGNES ASCENDANT DE 90 (franc) 90° CUMBING LINES (angl.)

1. 4. 2. l. PIKIRANJE {slov) DESCENDANTS (franc) DIVING (angl)

1.. HORIZONTAlNI ZAVOJ (slov) VlRAGE HORIZONTAL (franc) HORIZONTAL TURN (angl)

2. 2. 1. HRB1N1 ZA VOJ (slov) 3. VERTIKALNI ZA VOH (slov)

VIRAGE VERTICAL (franc) CERTlCAL TURN (angl)

3. L CHANDELLE (franc, izg. ŠAN· DEL)

4. KOVIT VRILLE (franc, iz.g. VRIJ) SPIN (angl)

4. 1. 1. NORMALNI KOvrr 4. 2. 1. HRBTNI KOVlT

S. BOČNI OBRAT (slov) TOMBE D' AILE (RENVERSE· MENT) (franc, izg. RA VERSMAN) WlNG SLIDE (angl)

6. ZVONEC ( slov) TOMBEE DE QUEUE (CLOCHE) tfmne) TAILSLIDE (ang)

6. 1. ZNOVEC Z OBRATOM NA KOLESA (slov) MANCHE EN ARRIERE (franc) STICK BACKWARD(angl)

CIRCULAR (angl)

7. 2. 1. KVADRATNI (slov) ali KVA­DRAT CARREE (franc) SQUARE (angl)

1. 6. 1. HORIZONTALNA OSMICA (slov) ,,8" VERTICAL TOMBE VERTICAL ,,8" LYING DOWN

8. VRTENJE OKROG VZDOLŽNE OSI LETALA (slov) TOmffiAU franc, izg. TONO) ROLL(angl)

8. 1. 1. 1. 7 TONO Z OBRATOM IN TRIČETRT

8. l. 3 .. 1. 1. NOTRANJI SODČEK (Slov) TONNEAU BARRIQUE INTE­RIEUR (franc) INSIDE BARREL ROLL (angl)

8. 2. 2. 1. 3. TONO NA ČETRTINE (za 180°)( slov) TONNEAU EN 4 TEMPS HO RI­ZONTAL(franc) HORIZONTAL 4 POINTS HES­ITA TlON ROLL (angl)

8. 3. DINAMICNI TONO (slov) T ONNEAUX DECLANCHES (franc) FLlCK ROLLS (angl)

8. 3. 1. 1. lo NOTRANn 8. 3. 2. 1. 1. ZUNANJI

8.4. VENČEK (slov) TONNEAU LENT EN CERCa:

HORIZONTAL (franc) SWW ROLL IN HORIZONTAL CIRCLE{a~l)

8. 4. 1. 7. VENČEK S ŠTIRIMI TONOJI

9. 1/2 LOOPING IN 1/2 TONO ali 1/2 TONO in 1/2 LOOPING (slov) 1/2 BOUCLE ET l/2 TONNEAU OU 1/2 TONNEAU ET 1/2 BOUCLE(fr) 1/2 LQOP AND 1/2 ROLL OR 1/2 ROLL AND 1/2 WOP (angl)

9. 1. 1. 1..IMELMAN

6. 2. ZVONEC Z OBRATOM NA 9. 1. 9. 3. 1. 3/4 LUOPINGA Z 1/2 KABINO (slov) ZUNANJEGA DINAMICNEGA MANCHE EN AVANT (franc) TONOJA STlCK FORWARD (angl) 9.2. 1. l. 3.

~ <t o:: (!) o o:: a.

z <t Z N -Z N W > al o

štj. koel 1 10 l 18 328 421 529 627 722-8 21 9 22-10 38 11 17 iZ 16 13 12. 14 20 15 22 16 17 17 7 18 10

OBVEZNI ZNANI PROGRAM

Ta del programa dobimo pred vsakim prvenstvom skupaj z razpisom in pravilni­kom v klube in ga lahko treniramo že doma. Koeficient težavnosti znanega programa je bil na letošnjem DP 357 s skupno 18 figurami. Hrbtnega leta je bilo v programu malo, od teŽjih figur pa so bile tiste s pol tonoji v vertikali navzgor.

Potrebna je brzina vsaj 250 - 160 km/h v horizontali in dobro postavljena verti· kala.

Neugodna figura je še zvonec, kjer pri vertikalnem letu navzgor nikoli točno ne vemo, kam bo letalo padlo, ali na kabino ali na kolesa. Pri napačni izvedbi je ocena O in ko to pomnožimo s koeficient om , je še vedno O. Normalno letim o to figuro tak o, da že pred začetkom letenja na rep nakažemo s palico začetni impulz v željeni smeri.

Zaradi nečiste vertikale sicer izgubimo nekaj točk pri oceni sodnikov, vendar vemo, da bo figura pravilna. V obveznem znanem programu je prvo mesto zasedel Vlado Spasič s 3000 točkami, za njim se je uvrstil Svetozar Trifunovič z 2912 točkami, tretji pa je bil Matija Škrbec z 2892 točkami.

Udeleženci državnega prvenstva v akrobatskem letenju ( Foto: M. PopovicH

~ < a:: ~ O a:: OO

Z < Z N W Z

Z N w > aJ O

-.... CI)

O cx: a.

~

~ I.

V-.,J

~ ~ ~ ~ t:::: ~ ~ ~ IQ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ....... -..:t-.... Nj

Q ~ o') ~ 1:1;) ~

'" ~ \o ~ li) ~ ~ ~ rt) ~ <"l co

«)

..... ~ ~ ~ ;; .~

.tJ

~ ~ ~ ~

~ ,,--, lJI 3 ' .... _) 2

~ ,-,

4~ G~

8'>-"

LtID , , \ '---1

12 ~11 ~O

1~, ~ "I::} ~ P~'~-j

II (t4 1~

šIL kOf{.

1 10 2. 2.1 3 31 4 32. 5 47 6 27 7 2.5" 8 28 9 2.7

10 2.1 11 33 12 12.. 1~ 18 14 20 15 14 f6 17 17 5 18 18 19 za 20 16

OBVEZNI NEZNANI PROGRAM

Dan pred tekmovanjem odda vsak aeroklub po eno figuro, ki jih tekmovalna komisija nato poveže in še sama doda določeno število figur za povezavo. Dve uri pred tekmovanjem je objavljen obvezni neznani program. Pri žrebanju štartnih številk je ugodno, da ne dobite ene izmed prvih treh številk, ker si lahko tako že z zemlje ogledate posebnosti programa, zanos vetra, izgubljanje višine itn.

Tokrat je bil po težavnosti ta program težji kot prosti, saj je za 19 figur koeficient znašal 441. Ze 5. figura je bila sestavljenka figur, ki jo večinoma še nismo leteli: iz horizontale v vertikalo , tono za 180

0, pol hrbtnega loopin~ in v

vertikali navzdol, pri pravilni bezini dinamični tono za 360

0 ter zatem četro

normalnega loopinga in horizontalni let. Sledila sta kvadratni looping in pol looping, hrbtni Z, ter raversman s hrbtnim uvajanjem. Po vertikali s polto­nojem je sledila 11. figura, venček s štirimi tonoji navzven. Po vsakem tonoju mora biti sprememba smeri horizontalne­ga zavoja 900

, kar je povzročalo precej preglavic. 17. figura je bil prav tako venček s štirimi tonoji, tokrat s sukanjem navznoter, to je v smeri zavijanja horizontalnega razvoja. Zadnja figura je bil tono na štiri četrtine. Vsakih 900

,

vrtenja okoli vzdolžne osi za trenutek nakažemo ravnino, tako da zaustavimo sukanje, nakar nadaljujemo s figuro.

V tem programu je prvo mesto zasedel z odličnim letenjem in brez napak Marjan Kencijan s 4034 točkami, drugo Miha Šorn s 3981 in tretje Sveto Trifunovič s 3863.

PROSTI PROGRAIVI Prosti program sestavi vsak tekmovalec

tako, da se drži predpisanih MAKSIMU· MOV. Letos so bili mak simumi sledeči: koeficient 450, 20 figur ter čas 6'. manjši koeficient je dovoljen, vendar takk avtomatsko zberemo manj točk pri istih ocenah sodnikov. Število figur je lahko manjše, vendar moramo v tem primeru izbirati težje figure, če hočemo obdržati maksimalni dovoljeni koeficient 450. Čas normalno ne lXedstavlja problema, razen če prekinemo program zaradi različnih vzrokov in ga nato zopet nadaljujemo.

V zadnjem, prostem program u, je zasedel prvo mesto mojster prostega programa Mat~ia Škrlec s 4016 točkami,

cc

cc~ /';;\o! ~ 2 :!OJ I:::.J ~ { :::Em z ~ ~, a: ...J I ,

·UJ cc . ,_/

= Se!) JI r-;~~"~J

[». ~ 3 L1fI [--] j 11~' (',

13 " .......

r>Qn20 18 19 et::) 1\

ttJL432

št! M:aloška šUj ~r 1 8.1.1. 1.1. 10 29.1.8.2. 16 3 H.I.I.

lB:1...i. 1. 1. 38 ~ 9.1.1.3.1. 21 5tI,U: 1.1. 22. 6 9.2.1.3.1. 121 71Uj·2.. 131 8 8. 1. 1.10.4 . 2. 18 98.3.1.11.1.3. 26

10 7. 2.1. 1a 11 9.2..1.4.1. 27 27.6.1,2 . ~ ~ 4.1.7. 12.

14- ;.1 .!. !O. B.~ . ~.I'.J. 29

15 'S. 1.1. lZQ 16 7. '.1. !. ~ Ji, , ~ 1.

17 9.1 .1.2.. 16 18 7. 6.1. 1. 28 fCj J' i: :;; .t.1. 22. 20 2.1. 4

štJ, Itot{.

1 10 2 18 3 28 it 1(; 538 6 27 738 8 21 .i ~

22. ~B

11 1B 12. 21 t3 22. 14 18 iS" 1B 16 20 17 22-~8 17 19 19 20 18 r-Itlli

drugi je bil Šorn s 3983 in tretji zopet veteran Trifunovič s 3865 točkami.

GENERALNA UVRSTITEV Generalna uvrstitev predstavlja na

našem državnem prvenstvu vsoto točk vseh treh programov. Po seštevku točk so se na prva tri mesta uvrstili : L ŠORN Miha 10702 točki 2. TRIFUNOVIČ Svetomir 10540 točk, 3. SPASIČ Vladi· mir 10217 točk. Na svetovnih prvenstvih se najboljši piloti pomerijo še v finalnem prostem programu. Pri nas smo tako vrsto programa prvič preizkusili letos na nedeljskem tekmovanju za značko IVANA SARIČA.

Tekmovalci imajo na razpolago dolo· čen čas, v katerem prikažejo svoj akrobatski program. Sodniki brez predlo· ženih programov posameznikovocenjuje· jo sledeče:

1. držanje prostora 2. raznovrstnost figur 3. težavnost figur 4. harmoničnost in ritem izvajanja

programa Vsaka postavka ima svoj koeficient

težavnosti (od 50 do 125), ki jo vsak sodnik oceni z oceno.

Pri držanjU prostora je pomembno, da se piloti ne oddaljujejo od centra stalno v isti smeri, ampak, da je poprečje figur v centru prostora.

pri raznovrstnosti je pomembno, da so figure izbrane iz vseh grup kataloga, daje del programa v hrbtnem letu itn.

Težavnost figur je odvisna od koefi· clenta težavnosti in pn večjem številu težjih figur je ocena višja.

Harmonija in ritem izvajanja je umetni· ška vrednost programa in predstavlja subjektivno mnenje sodnika. Enak.omer· nej še letenje, isti radiusi podobnih zavojev in krivin, ritmično izvajanje programa, enaki presledki med figurami, vse to predstavlja večjo vrednost progra· ma.

za značko IVANA SARIČA so prva tri mesta zasedli: l.) STAROVIČ VOJ· KO, 2.) KENCIJAN Marjan, 3.) STEVA· NOVIČ Milutin.

ZAKLJUCEK PRVENSTVA V nedeljo po zaključenem tekmovanju

v spomin Ivana Sari ča so domačini organizirali še aeromiting, kjer so nasto· pali padalci, akrobatsko letenje pa so prikazali: jadralno letalo BLANIK, reakcijsko JASTREB, lJTVA 75 in ZLIN 526 F.

uvrs-titev

l. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17.

relL,433

Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in s tem je bilo 12. prvenstvo uradno zaključeno.

V prihodnje se glede na pozitivno politiko delitve akrobatskih letal po republikkh odpirajo mnogo boljše mož­nosti za šolanje in trenažo akrobatskih pilotov. Za prvenstvo v dr.žavi ta letala še ustrezajo, na mednarodnih tekmovanjih

pa z njimi nismo več uspešni. Svetovni proizvajalci izdelujejo akrobatske enose­de z mnogo ugodnejšimi letalskimi sposobnostmi in razmerji med močjo stroja ter težo letala. Z današnjo tehniko se mi ne moremo več kosati, kar smo nazadnje videli leta 1979 na III. balkana­di v Romuniji. Za prodor v mednarodno areno potrebujemo tak šna sodobna letala in kvalitetno organizirano trenažo.

·'1l!:~RAV~A U\fflSTITE1f

IM.E IN PRIIMEJ( mesto,AK prva druga tretja SKUP.A.J disciplina TOČK

~orn Miha L.jubl.jana 2738 3981 3983 10702 TTi~unovič Sveto~ir 7agreb 2n2 3763 '386'5 1(:540 spasič Vladimir 3erajevo 3000 3487 3730 10217 ~krlec ~fatija L.jubl.iana 2892 3219 4016 10127 Hojnik 'lanilo Ptu.j 2626 "'296 3710 9632 J{encijan Marjen ~1.'1r9dec 2483 4034 2000 fI'517 Slana Jote LiubljQna 2593 1704 "'694 7993 starovič Vojko ~elje 23~7 2043 30fi2 7442 ~!erbančič oto ~aribor 1446 2796 '3779 7021 vujoševič qadoslav t:1eograd 18cO 2209 2620 M29 Karner peter jel.je 1924 1994 2310 fi228 stevanovič MiJutin pl'!ra~in 947 1947 2fiC6 '5'5eO popov Radica va1.jevo 1172 1693 2'578 5443 Gavrilovič zoran "!iš 797 2169 2071 "je37 Dimič Milan Zrenjanin 1868 835 2283 4986 Lukič zdravko TUzla 1844 97e 2076 4WW Delič "lijaz Qorovo 1150 1486 1'524 4160

TEKMOVALNA KOFI'3IJ~: l.~vetkovič 3.l)elič ~.TorniČič 4.Rračika

'5.J(ikoš

Najboljši (od leve proti desni): Spasič, Šorn in Trifunovič - po razglasitvi zmagovalcev (Foto: MiloŠ Popovič)

MARJAN MOŠKON

Tehnika sporazumevanja po radiu .

(Nadaljevan~ iUt. 6-.-t)

SPORAZUMEVANJE V PO-SEBNIH OKOUSCINAH

Kadar nastopijo posebne okoliščine, tudi radijs~e zveze v letalstvu potekajo II? posebnih postopkih. Postaje v letalih ali na tleh morajo namreč dati prednost klicem v sili, nujnim sporočilom in varnostnim sporočilom.

Za klic v sili se uporablja beseda ~ YDA Y (mejdej), kar je v radiotelefo­ngl nasploh mednarodni klic za njuno in tak?jšnjo ~,:"Oč, podobno kot je v radIo telegraf gI udomačena kratica SDS (Save Our Souls). Znak za klic v sili po radiu ponovimo trikrat, preden povemo svoj pozivni znak.

Za klice v sili je leAO rezervirala posebne frekvence (ICAO Distress Frequencies):

v radiotelefoniji -- VHF: 121,50 MHz - UHF: 243,00 MHz v radiotelefoniji in radiotelegrafiji: PODNEVI: 4574 kHz PONOČI: 3105 kHz Za radiotelegrafijo v mednarodnem

pomolskem prometu J?ll Sta za klice v sili rezervirani frekvenci (International Naval Distress Frequencies): 8364 kHz in 500 kHz.

Za zelo nujna (urgent) sporočila uporabljajo letala trikrat besedico PAN tako, da jo povedo med . pozivnim zna~OI~ klicane postaje in med svojim pozIvrum znakom. Besedico PAN smemo uporabiti, kadar oddajamo sporočilo, ki zad~va varnost letala ali kakšnega drugega vozila .. T~ko nujno sporočilo, na primer o nesreČI, lIna prednost pred vsemi drugimi pogovori, razen klicem v sili. Vse postaje, ki slišijo nujni poziv PAN, so dolžne p?skrbeti, da ne bodo motile sporočila, ki. sledi,. Poslušati morajo najmanj tri mmute.' m potem, če ne slišijo nujnega sporOČila, spet lahko nadaljujejo z običajnim defom.

P~staje, ki $0 sprejele J1ujno sporočilo z lera~, morajo ~l<0 sporOčilO. razen če ni izrecno naslovljeno, prenesti področni kontroli (ACC) ali službi informacij za letenje (FIS, FlO).

Za varnostna sporočila se v radiotele­foniji uporablja trikrat ponovljena francoska beseda SECURITE (sekirite). Besedo SECURITE ponavljamo takoj za svojim pOzivnim znakom, s čimer opozorimo, da hočemo oddati sporočilo, ki zadeva varnost zračne plovbe, ali da bomo sporočili važna mateorološka opozorila.

Postaje, ki so sprejele varnostno sporočilo z letala, morajo tako sporočilo, razen če ni izrecno naslovljeno, takoj prenesti področni kontroli (ACC) ali službi informaCij za letenje.

Poglejmo še>. praktičen primer sporazu mevanja v posebnih okoliščinah:

letalo: MAYDAY, MAYDAY, MAY. DA Y, tukaj YU-CD S , tukaj YU-CDS, tukaj YU-CDS, moja pozicija je 5 kilometrov juž,no od Slovenjgradca v smeri ena ena nula, hitrost devet pet knotov, višina dva tisoč metrov, motor pokašljuje (gumb mikrofona naj ostane pritisnjen še približno 10 sekund!). Sprejem.

MA YDA Y, MA Yl)A Y, MA YDA Y, this is YU-CDS, this is YU-CDS, this iS YU-CDS, my position on five kilometers south Slovenj gradec, course one one zero,. speed ninE! ftve .k11f)ts, altitude two thousand meters, engine troubles (period of about 10 seconds dttring which microphone button remains depressed). Over.

. Kontrola: YU-CDS, YU-CDS, YU-CDS, tukaj kontrola Zagreb, tukaj kontrola Zagreb, tukaj kontrola Zagreb, RAZUMEL MA YDAY. Končano .

YU-CDS, YU-CDS, YU-CDS, this is Zagreb control, this is Zagreb control, this is Zagreb control, ROGER MA Y­DAY. Out.

in nato kontrola:

MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY, vsem postajam, tukaj kontrola Zagreb, vsem postajam, tukaj kontrola Zagreb, vsem pos~ajam, tukaj kontrola Zagreb. PREKINITE VSE ODDA.TE. Klic v sili od YU-CDS. Ostanite na sprejemu. Konča­no.

MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY, all stations, this is Zagreb control, all stations, this is Zagreb control, all statians, this is ZaQeb control STOP ALL TRANSMISSION8. Distress call from YU-CDS. Standby. Out.

Pozneje I~talo: Mayday, kont~ola Zagreb, tukaj YU-CDS. Odpovedujem klic v sili. Motor spet dela. Pristal bom v Slovenjgradcu. Sprejem.

Mayday, Zagreb control, this is YU-CDS, cancel distress. Motor runs aga in. 1 willIand in Slovenjgradec. Over.

Kontrola potrdi: MA YDA Y vsem postajam, vsem postajam, vsem postajam. Tukaj kontrola Zagreb. Točen čas 16.43. YU-CDS promet v sili je končan. Končano.

MA YDA Yall stations, all statians, all statians, this is 74 !(reb control 16.43. YU-CDS distress trallic ended. Out.

NA VIGACIJSKE KARTE

. Pregled letalske radiotelefonije ne bi bIl popoln, če ne bi vsaj opozorili na vsebino navigacijskih kart, ki dajejo vrsto podatkov za vzpostavljanje in opravljanje pogovorov po radiu. Zadržali se bomo seveda le na najnujnejšem, kar bi moral vedeti športni pilot.

K pripravi za prelet sodi tudi zapiS frekvenc vseh postaj , s katerimi bomo

PORTO HElI (A) 10·55 VIENNA (Sch ... chtJ 9~N

'Rdo 119.7030155638

PlACTlCA DI MARE lABI IO·2N 'Twr 122. lO PREVEZA IO~5 'Rdo 30 15 5638 • App/Twr 122.10 122.35 PRI5T1NA 1 O~N 'App 118.40 'Twr 118.40 PULA 9·35 'App 118.40 'Twr 120.00

REGGIO CALA8RIA (ABI 10·35 App (Cotanio App) ' Twr 118.30 122.10

REGGIO EMILIA 9·1 S 'Rdo 122.60 123.50

T wr (Bologno T wr)

RiEn 10-2N ' Rdo 123.50 (ltol i an) RIJEKA 9-35 'Ai'p 119.00 'Twr 119.00

...... _~R_'M.'N' (Mirl .. lr. ABI 9.25

ATI5 111.2T 113.0T 1I3.5T 115.5T 122.95; App (Rodar) 119.40 119.80128.20 124.55 Tw. 118.10 121.20 Gnd 121.60 VIENNA ACC (Radar) 119.40119.80 124.55 128.20 128.70 129.20 131.35 132.60 133.60 133.80

134.35 FIS 132.95 WEl5 'Rdo 119.70 ZADAR 'App 118.60 'Twr 118.60

9·3N

9·35

ZAGREB 9~S

App 118. 50 120.70 Twr 118.30 ZAGREB ACC 124.60 129.30 119.70 ZAKINTHOS IO~S 'Rdo 119.70 3015 5638 ZEll AM SEE 9·2N

Izrez iz abecednega seznama na gene ral ni preletni karti (Jel'pesen), kjer SO naštete frekvence na mednarodnih letaliŠčih

stopili med preletom v stik. Večino podatkov bo motorni pilot naiel y

priročniku za prelet (Route Manual: Jeppesen, Swissair ipd.), jadralec pa kar y upravnikovi pisarni ali na steni pilotske sobe, kj~r imajo navado, da izobesijo preglednice z najvažnejšimi številkami. kot so nadmorske višine in telefonske številke letaliŠČ, frekvence radijskD postaj , razdalje med letališči in podobno.

Poleg frekvence radijske postaje na svojem letališču mora pilot obvezno poznati

frekvenco postaje na letaliŠČU, kamor se je namenil,

splošne "športne" frekvence (123,50 in 122,50 MHz,

"preletno" frekveno (v Jugoslaviji 127 ,OO MHz),

frekvence za klic v sili (121,50 in 243,00 MHz) in

frekvenco področne kontrole (npr.: zahodni sektor Zagreb - 129,30 MHz).

Zlasti jadraici pa si morajo zapisati tudi frekvence vseh letališč, mimo katerih nameravajo leteti.

Frekvenco letališča, na katerega smo namenjeni, bomo našli na karti aerodro­ma, oziroma v navodilih za uporabo letališča kjer So tudi vsi podatki o stanju in opremi steze, geografske koordinate in elevacija letališča, okoliŠke vi~e točke in informacije o drugih pogojih za letenje. za vzpostavitev radijske zveze z letališčem nas zanimata frekvenci stolpa (TWR) in zemeljske kontrole (GND).

Te podatke bomo našli tudi na "pristopni" karti. letališča (Approach Chart), s katere Si bomo zapisali zlasti frekvenco vhodne aH pristopne kontrole (Appro~ch Control - APP), po eotrebi pa tudi frekvence 10katoIjev (NDB), VOR in drugih radijskih navigacijskih pripomočkov.

Nekaj podatkov lahko dobimo na ~neralnih preletnih kartah za potniška letala (Low altitude enroute charts), ki jih tudi nekateri naši klubi redno prejemajo. Frekvence sektorskih podro­čnih kontrol (ACC) So vnešene v zemljevide teh kart v okvirčkih iz "telefonskih slušalk" (npr. : BELGRADE CONTROL 124,70 - south sector), dru~ pogovorne frekvence pa bomo našli v besedilu, ki je tiskano na levem pregibu take karte. Tu So navedene frekvence vseh prometnih letališč in kontrol s te karte po abecednem redu. Pred vsako frekvenco je okrajšava, ki pove za kakšno postajo gre:

Rdo - Radio (koncertna radijska postaja) App - Approach Control (pristopna kontrola) Dep - Departure control (odhodna kontrola) Twr - Tower (stolp) * - Part-Time operation (omejen del. čas) T - Transmits only (samo oddaja) G - Guards only {samo posluša) X - On request (na zahtevo) C - Clearance de1ivery (Clearance služba) S - Selcal (selekt. sistem na tej frekv.) (A) - (letališče vnešeno samo na področni karti) ATIS - (avtomatične informacije na tej frekv.)

Na desni strani je izrez preletne kar­te Jeppesen E( LO)9, na kateri smo obkrožili ne­kaj značilnih radij­skih podatkov: 1 - zagrebŠka pod­ročna (oblasna) kontrola (ACC), 21 - zagrebška pri­sto pna kontrola (APP), J - VOR Dolsko, 4 - NOB Metlika in 5 lokator Mengeš

Avtomatična je tudi oddaja o vremenskih pogojih na letališču in njegovih sosednjih letališčih na posebni frekvenci, ki jo označujemo z VOLMET (Meteorological information for Aircraft Flight). Tako avtomatično oddajo ima pri nas primer Zagreb. Sicer pa pilot med poletom lahko zahteva meteorološke podatke tudi od kontrole. Radijske postaje na naših športnih

letališčih delajo po večini na frekvenci 123,50 MHz, vendar se je treba z izjemami seznaniti preden se odpravimo na prelet (na primer za Lučko v Zagrebu!)

Poleg naštetih pogovornih (COMM -communication) frekvenc Jla vsebuje. generalna preletna karta (pruner Jeppe­sen) še frekvence in signale radijskih naprav za navigacijo:

- v pravokotnih, osenčenih okvirčkih modre barve s številkami od 110 do 117 SO frekvence (v MHz), okrajšava imena in morzovi znaki za to okrajšavo, ki jih oddaja VOR na zemeljskem sredstvu v kraju, vpisanem v zgornjem robu okvirčka (npr.: .OOLSKO 112,7 DOL - .. 1 -:--1 .-.. ). Če ima sredstvo opremo za merjenje razdalje (DME), to je vJ okvirčku označeno pred številko frekven­ce s črko "D" ,

-'- v pravokotnih okvirčkih zelene barve s številkami nad 300 pa So frekvence (v kHz) neusmerjenih radijskih snopov - "farov" (NDB) prav tako z okrajšavo imena in morzovimi znaki (npr.: METUKA 394 MEL --IJ.-.,)

- pod imenom letališča, kjer je najprej dana elevacija letališča v fetih, najdemo običajno tudi frekvenco lokatorja in okrajšavo za ime kraja na zemlji {npr.: UVBLJANA 1273 *296 MG, kar pomeni: Ljubljana 1273 ft, omejen delovni čas, frekvenca 296 kHz, Mengeš),

- pod imeni lokatorjev na preletnih poteh je tudi frekvenca oddajnika (npr.: Slav. Brod 340,5 SLB)

Vse te frekvence sicer ne spadajo v radiotelefonijo, pa jih omenjamo prav zaradi tega, da ne bi prišlo do nesporazumov. Pogovorne ali radio tele­fonske frekvence So namreč za letalstvo razporejene samo v področju od 118 do 136 MHz.

RADIJSKE POSTAJE

Vsaj besedo ali dve moramo reči tudi o napravah za komuniciranje. Pri letalSkih radijskih zvezah namreč ločimo zemelj­ske postaje in postaje, vgrajene v letalih. Ene in druge pa so lahko pogovome (COMM), navigacijske (NAV) in kon­certne. Tudi koncertne postaje uJlorablja­mo predvsem za navigacijo {ADF -Automatic direction finder, radio compass).

RadijSke postaje ločujemo tudi po njihovih delovnih frekvencah in modula­ciji Signalov: pogovome in del navigacij­skih (VOR) slXlijo v področje zelo visokih frekvenc (Very high Frequency, Ultra high Frequency) v megahertzih, del navigacijskih pa v področje nizkih in srednjih frekvenc v kilohertzih (kHz). Modulacija je lahko ali amp1itudna ali frekvenčna.

Tako najdemo v vseh letalih vsaj komunikacijske radijSke postaje, v bolje opremljenih pa še navigacijske postaje, oddajnik za poneSrečena letala in tranSponderje. Transponder je posebna radijska naprava za sprejem Signala iz kontrolnega centra, ter za modulacijo, pojačanje in vračanje takega signala v radarSko kontrolo. Nastavitev frekvence transponderja zahteva kontrolor z besedo "squawk" in štirimestno vrednostjo frekvence (npr.: 7200)

RadijSko postajo sestavljajo: spre­jemnik z zvočnikom ali s slušalkami, oddajnik z mikrofonom, napajalni del in antena. Na manjŠih letalih Se radijSke postaje napajajo :iz akumulatOIjev, na večjih pa z eleKtrično energijo iz pogonSkega agregata. Pogovor o pravilni] uporabi vseh sklopov postaje, postavlja­nju in vzdrževanju ne sodi v okvir naše obravnave, razen uporabe mikrofona, o čemer Smo že govorili. Najbrž pa ne more Škodovati, če se ponovno spomnimo nekaterih pravil radijske zveu, ki Smo jih v posameznih poglavjih tudi že omenili:

še na tleh preizkUSimo in vzpostavimo zvezo z letališko kontrolo letenja, pa najSi bo to stolp, zemeljSka kontrola ali vodja letenja na startu;

I lO

uL,-------i--rll-t:p~~_:_fJ

I I I- ~ --1 -----~-- --.... ,-- --'--

AL U .. QN Ell.C . ptio

T ak.-o O.se. 1 level.

Trans itiQ Charts e

79

preverimo, če postaja dobro sedi v ležišču;

- v jadralnem letalu se javimo zemlji takoj po odpenjaoju - to je hkrati preizkus, če postaja zaradi premetavanja ali morebitnega izklopa pri odpenjanju sploh še dela;

- nemudoma Se oglašamo na pozive z zemlje;

- vse pogovore opravljamo natančno po proceduri;

- govorimo kratko in zbrano, zlasti zaradi drugih letal na isti frekvenci, zaradi koncentracije pri letenju , pa tudi. zaradi varčevanja z energijo v akumula­torju;

- radijsko postajo Se naučimo uporabljati na zemlji!

To zadnje velja za govorno proceduro in za rokovanje s postajo. Res je , da So zlasti komunikacijske postaje dovolj enostavne in imajo le nekaj gumbov: vklop-izklop, nastavitev jakosti in izbiro frekvence , vendar nas v zraku lahko najmanjša pomanjkljivost ali malo­marnost Spravi ob živce. Velja poudariti tudi skrb za pravočasno napolnjene akumulatorje, sicer se nam lahko zgodi , da ostanemo gluhi in nemi v najbolj kočljivem položaju.

Za govorno proceduro Smo v našem opiSU tehnike sporazumevanja po radiu navedli samo najvažnejše. Nedvomno je tudi tukaj najboljša šola praksa, najboljši pripomoček pa magnetofon, kjer naj nam ne bo žal čaSa za snemanje in poslušanje sebe in drugih v najrazličnejših letalskih okoliščinah.

* Naš skromni zapis je nastal z željo, da

bi tudi slovenskim pilotom omogočili komlUliciranje v zraku - v svojem jezika Na<!alje~a' .ki so bila objavljena letos. v KRiLIH (v stevUkah 1,2,3,4,5,6-7, ID

12) So poskus zbiranja ~radiva za izpitni predmet iz radioteldoOlje za športne in jadralne pilote. Uredništvo naše revije in avtor prispevka bosta hvaležna vsem za kakršnekoli pripombe in izboljšave ali dopolnitve gradiva, ki bi bilo morda lahko osnova za priročnik s tega področja.

Zaradi stiske s prostorom nista bili obdelani poglavji "Organizacija zveze uprave za kontrolo letenja" in "Zakonski predpisi s področja radijSkih zvez". Če bo mogoče, bomo ta področja obdelali prihodnje leto.

šport LETALSKO MODELARSTVO

Zvezno tekmovanje za "Štajerski pokal"

Tekmov~nje modelarjev v kat~gorijah prostoletečih modelov za " Stajerski pokal" je bilo letos 20. septembra v ?rga!1izaciji aero~luba Ptuj. Tekmovanje Je bilo letos tretjlč kot zvezno, sicer pa ima že daljšo tradicijo. V vseh treh kategorijah je nastopilo 75 modelarjev iz 17 jugoslovanskih klubov. Iz Slovenije jc . tekmovalo 37 modelarjev iz 6 aeroklu­bov.

Kategorija F 1 A (jadralni modeli) -41 tekmovalcev

1. Žagar Iztok (Ptuj) 1260 2. Fartelj Stanko (EMO Celje) 1129 3. Raleti6 Miloš (Novi Sad) 1123 4. Zagorac Jovo (Nova Pazova) 1079 5. Videnšek Tone (Ljubljana) 1079 Ekipno: ' 1. Ptuj 3103 2. Nova Pazova 2959 3. Ljubljana 2595 Kategorija F 1 B (jadralni modeli na

pogon z gumo) - 20 tekmovalcev 1. Jusufbašic Kenan (Visoko) 1170 2. Lačimi6 Lazar(N. Pazova) 1156 3. Frani6Josip (Split) 1133 8. Dajčman Miro (Ptuj) 980 12. Pečak Dušan (Ptuj) 920 Ekipno: 1. Visoko 3341 2. Sombor 2976 3. Ptuj 2762 Kategorija F 1 C (jadralni modeli na

pogon zmotOJjem) - 14 tekmovalcev 1. Velunšek Oton (Ptuj) 1260 2. Zuran Maks (Ptuj) 1247 3. Pavlov Milan (Pančevo) 1208 4. J ovin Svetozar (Sombor) 1199 5. Glogovčan Milan (Subotica) 1140 Ekipno: 1. Ptuj 3229 2. Sisak 1956 3. Subotica 1900

XIV. državno prvenstvo radijsko vodenih modelov

Prvenstvo je bilo od 27. - 29. septembra na letališču Lučko pri Zagrebu. Na prvenstvu je tekmovalo 31 modelarjev iz 4 republik, od tega števila kar 21 iz Slovenije.

Kategorija F 3 B (jadralni modeli) -27 tekmovalcev

1. Kikelj Rado (Kranj) 7882

2. Hluchy Otokar (qubljana) 7554 3. Prukner Tomislav (Trešnjevka) 7545 4. Kralj Marko (Tršnjevka) 7500 5. Ivanček Marijan (Trešnjevka) 7464 Ekipno: Kranj 21. 887 2. Trešnjevka 21. 717 3. Novi Sad 17.261

V kategoriji motornih modelov-akro-batov so nastopili vsega 4 tekmovalci

1. Markun Franc (Kranj) 2505 2. Suntner Miran (Maribor) 2339 3. Hluchy Otokar (Ljubljana) 1840 4. SindjeJi6 Svetozar (Beograd) 471

XVI. "Pokal republike" Na tem mednarodnem tekmovanju

klubskih ekip, ki je bilo 25 . oktobra na letališču Lučko pri Zagrebu, je tekmova­lo 115 modelarjev iz Jugoslavije, Italije, Madžarske in ZR Nemčije. Zaradi vetra in dežja je bilo tekmovanje končano že po petem tumusu ter v dveh kategorijah v končnem plasmanu več tekmovalcev z enakim številom točk na prvem mestu.

Kategorija F 1 A (50 tekmovalcev, iz ZWS) 2)

1. Zagar Iztok (Ptuj) 900 2. Zrimšek Jože (Ljubljana) 882 3. Brussolo Vittorio (Italija) 875 Ekipno: 1. Monfalcone 2522 2. Ptuj 2481 3-4. Celje , Ljubljana 2427

Kategorija p 1 B (35 tekmovalcev iz ZWS6) ,

1. Gialanella Mario (Italija) 900 Jusufbaši6 Kenan (Visoko) Kmoch Vilim (Trešnjevka) Sanavio Antonio (Italija) 5. Alujevi6 Nikša (Split) 888 10. Pečak Dušan (Ptuj) 829 Ekipno: l. Visoko 2591 2. Monfalcone 2552 3. ptuj 2165

Kategorija F 1 C (30 tekmovalcev iz ZWS7) ,

Prvo mesto deli kar deset tekmovalcev s po 900 točkami, med njimi iz ZWS: Stojan Kranjc.) N. mesto, Oton Velunšek Ptuj in Maks Zuran, Ptuj. '

Ekipno: 1. Budimpešta 2699 2. Muenchen 2681 3. Subotica 2603

rerL439

Generalni plasman za "pokal republi. ke" (26 ekip):

1. Ptuj 7220 2. Novo mesto 6559 3. Muenchen 6314 lO. ljubljana 3170 15. Celje 2427

PADALSTVO

III. mednarodno tekmovanje v skokih na cilj

Tekmovanja, ki je bilo v Celovcu od 12. - 14. septembra, so se udeležile 3 ekipe iz ALC Lesc. Tekmovanje je bilo v skupinskih skokih na cilj (8 skokov), ki SO veljali za ekipno in posamično uvrstitev.

Na tekmovanju je zmagala ekipa ALC Lesce I (Humar, Bunčič in Svetina) z rezultatom 0,44, druga je bila ekipa ZDA/Memphis z 0,65 in tretja Graz 1 z 2,68. Skupaj je bilo 14 ekip. Med posamezniki, 42 tekmovalcev, So bili naslednji rezultati :

1. Fugit Tony (ZDA) 0,03 2. Svetina Darko (ALC l.) 0,05 3. Bunčič Drago (ALC I.) 0,15 4/5. Huber Alex (ZDA) 0,24 Humar Maks (ALC I.) 0,24

III. mednarodno tekmovanje za "Alpski pokal"

Tekmovanje je bilo od 2. - 6. oktobra v Avstriji v Aigenu. Na tekmovanju ie SOdelovalo) OO padalcev iz 12 evropskih. držav (Avstrija, Belgija, Danska, Fran·

cija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Svica, Sovjetska zveza, ZR Nemčija in Jugoslavija) ter ZD Amerike. Tekmovanje je bilo v dveh klasičnih padalskih ~scplinah: skokih na cilj (8 turnusov) lU figurativnih skokih (4 turnusi). Ekipo ALC Lesci ie sestavljalo 5 padalcev (Svetina, Bunčič, Smid, Hrast in Humar). Na tem tekmovanju je bilo precejšne število vojaških ekip.

Skoki na cil.i: 1. Meszarovics (Madž.) 0,00 2/4. Ušmajev (SZ) 0,01 Aleksandrov (SZ) 0,01 Juhacz (Madž.) 0,01 5. Svetina (ALC) 0,02 28. Bunčič (ALC) 0,19 56. Šmid (ALC) 0,83 70. Hrast (ALC) 1,65 90. Humar (ALC) 3,19

Plasman posameznikov - končni 1. Ušmajev (SZ) 5 2. Aleksandrov (SZ) 29 3. Kourline (Franc.) 98 Fi~re: 1. Ušmajev (SZ) 24,05 2. Dermine (Franc.) 25,89 3. Lubbe (Franc.) 26,08 31. Humar (ALC) 33,85 39. Hrast (ALC) 34,92 40. Bunčič (ALC) 35,02 (,1. Šmid (ALe) 39,56 68. Svetina (ALe) 42,28 26. Bunčič (ALe) 2384 41. Svetina (ALC) 4649 55. tIrast (ALe) 6421 59. Smid (ALC) 6857 72. Humar (ALC) 9061

Srečno 1981 vsem - v zraku in na tleh!

~ LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS * številka 6. * leto V. december 1980

Analiza izpitov V Koroškem letalskem cen­

tru v Slovenjgradcu so bili v času od 26. do 28. septembra letos opravljeni izpiti za do­voljenja motornih pilotov, od 3. do 5. oktobra pa izpiti za dovoljenja jadralnih pilotov. K izpitom za dovoljenja športnih pilotov je prišlo 27 kandidatov, za obnavljanje dovoljenja šport­nih pilotov trije kandidati, za dovoljenja športnega pilota z opravljeno SROA pa še dva kandidata.

Na izpitih je bilo prisotnih: iz AK Celje šest kandidatov, od katerih je pet uspešno opravilo izpit, eden pa ima popravni izpit; iz AK Ljubljana eden, ki je bil uspešen; iz AK Portorož tudi eden, ki j~ bil uspešen; iz AK Ajdovščina štirje, od kate­rih sta samo dva uspešno opravila izpit, medtem ko sta druga dva pokazala izredno malo znanja; iz AK Ptuj dva kandidata, od katerih je eden izpit opravil, drugi pa ni zado­voljil že na praktičnem delu izpita; iz AK Murska Sobota štirje, od katerih so bili trije uspešni, eden pa ima popravni izpit; iz ALC dva, od katerih je eden bil uspešen, drugi pa ima popravni izpit; iz AK Maribor pet kwndidatov, od katerih sta samo dva opravila izPit, dva imata popravne izpite, a peti sploh ni zadovoljil. Iz AK Slovenjgradec je bilo pet kandi­datov, od katerih so izpit trije uspešno opravili, eden ima

popravni izpit, eden pa mora na ponovni izpit, in končno iz AK Velenje in Postojna po en kandidat, ki sta uspešno opravi­la izpit za dovoljenje športnega pilota.

Vsi trije kandidati, ki so obnavljali svoja športna do­voljenja, so uspešno zagovarjali predvidene ' predmete, a od kandidatov, ki so imeli dokon­čano ŠROA, je znanje pokazal samo eden, medtem ko drugi ni opravil praktičnega dela izpita.

Razen navedenih izpitov pa je še šest kandidatov uspešno opravilo . izpit iz ,,koriščenja radio-navigacijskih sredstev" in šest drugih kandidatov izpit iz predmeta ,,radiofonija" .

Kot vedno do sedaj, so tudi tokrat kandidati imeli najslabše znanje iz predmeta "teorija letenja", saj ga ni obvladal o kar sedem. Iz predmetov "pogon­ske grupe" in ,,radiofonija" niso izpit opravili po štirje kandidati, po trije kandidati pa niso pokazali potrebno znanje iz predmetov ,,konstrukcije" in "pra vila in predpisi". Samo po dva kandidata nista opravila izpit iz predmetov "navigacija" in ,,meteordogija".

Z doseženim uspehom na teh izpitih ne moremo biti zadovoljni, saj je samo 65,6 % kandidatov bilo uspešnih, med­tem ko je v pomladanskem roku dosegalo uspeh 75 %. In tudi tokrat moram poudariti, da odgovorni učitelji letenja

niso kandidatom posvetili dol­žno pozornost, kajti napotili so jih k izpitom teoretično IX'e­slabo pripravljene. Nesprejem­ljivo je tako ravnanje letalskih pedagogov s svojimi varovanci in smatram, da je že čas, da s tako prakso končajo!

Da se zares slabo ukvarjajo s svojimi učenci, dokazujejo tudi "leta čke knjižice", ki jih pod­'pisujejo brez predhodne kon­trole, kaj je v njih vpisano. Čeprav mora vsak letalec vestno vnašati v knjižico vse podatke, ki so predpisani, to še vedno v nekaterih klubih ni praksa. In kot po pravilu se take stvari ' dogajajo v onih klubih, kjer je tudi uspeh na izpitih slab.

K izpitom za dovoljenja jadralnega pilota je lXišlo 23 kandidatov iz devetih aero­klubov, za obnavljanJe 2 kandi­data iz dveh aeroklubov, za vpis pooblastila za slepo letenje en kandidat in dva kandidata iz dveh aeroklubov na popravni izpit za pooblastilo za Učitelja jadralnega letenja.

za dovoljenje jadralnega pi· lota je izpit uspešno opravilo 1 O kandidatov, uspešno sta obnovi­la dovoljenje dva kandidata, edini kani:lidat je bil uspešen na slepem letenju, uspešno pa je tudi opravil popravni izpit ka­ndidat za učitelja letenja, med­tem ko drugi ni zadovoljil.

Popravne izpite ima osem kandidatov: iz AK Celje trije, iz AK Ljubljana eden, iz AK Maribor dva, iz AK Ptuj eden in iz AK Velenje eden.

Slabo znanje je pokazalo pet kandidatov, ki se morajo po. novno prijaviti na izpit: po en kandidat iz naslednjih aeroklu-

bov: Ljubljana, Murska Sobota, Ptuj, Slovenjgradec in Velenje.

Tudi pri jadralcih je evident­no, da kažejo najslabše znanje kandidati pri predmetu "Teori­ja letenja", iz katerega ima popravni izpit kar osmerica. Iz predmeta ,,konstrukcije" ni po­kazalo potrebnega znanja pet kandidatov. Po štirje kandidati niso zadovoljili v predmetih ,,meteorologija" , "pravila> in predpisi" in v praktičnem leten­ju. Po dva kandidata sta bila slabo pripravljena iz predmetov "eksploatacija" in ,,navigacija", po en kandidat pa ' še iz predmeta "padalo" in ,,radiofo­nija" .

Uspeh izpitov za jadralna dovoljenja je komaj 43,4 % .kar je izredno slab rezultat. Če naj ob tem povem še to, da se je nekaj kandidatov pOizkušalo

okoristiti na izpitih z raznimi pripomočki, ki naj bi jirD. nadomestili pomanjkljivo znan­je, potem lahko trdim, da je resnično znanje kandidatov ver­Jetno še pod ugotovljenim. Dobivam vtis, da se kandidati pripravljajo za izpit iz gole formalnosti, da zadovoljijo čla­ne izpitne komisije s predvide­nimi odstotki ocene, a ne zato, da bi jim to znanje pri nadaljn­jem letenju zagotovilo varnost v zraku in na zemlji.

Skrajni je čas, da. se učitelji letenja resno zavzemajo za vsestransko pripravo kandi­datov za izpite. S takim pristo­pom odgovornih do dogovor­jenih .selektivnih izpitov, katere morajo predhodno opraviti s kandidati v aeroklubih, ne mo­remo biti zadovoljni. Posledica pomanjkanja znanja jadralnih

Vrednotenje dejavnosti letalskih šol

Na 5. seji predsedstva ZLOS, 5. 12. 1980, je bil v obravnavi tudi predlog sprememb ocenje­vanja letalskih šol. Po sklepu . predsedstva je način ocenje­vanja letalskih šol naslednji:

nespremenjeno ostane ocen­jevanje strokovne dejavnosti le­talskih šol v posamezni veji (jadralstvo, padalstvo, motorno letenje). Ocenjevanje je bilo objavljeno V reviji Krila, v l. številki leta 1979. Ker pa se je pri tiskanju v poglavju "ocenje­vanje športnikov" "izgubHa" enačba, jo objavljamo tokrat:

tx n - (p - 1) T= --. ---'----' f

to n

Sprememoa je nastala pri oceni evanju najboljše letalske šole oz. v:s~h Šol v vseh treh v~ah. Namesto dosedanjega se­števanja do~eženih točk v vejah se za seštevek najprej pretvorijo

točke na enako vrednost za prvo mesto v veji, in sicer na 100 točk. Pretvarjanje točk je po naslednji enačbi:

Tx T = -- .100

Tl

T ... točke šole v posamezni veji

T x..' •. število točk o ce nje­vane sole v veji

TI' " število točk prvopla­sirane šole v veji

Seštevek novih (pretvorjenih) točk določa končno mesto letalske šole. Za letošnje ocenje­vanje šol še ne pride v poštev prištevek rezulta tov modelarske dejavnosti, kar je bil predlog za sejo predsedstva. Za prihodnje leto pa bo treba razmisliti o načinu ocenjevanja letalskih šol, vključujoč v dejavnost šole tudi modelarstvo. Način bo treba določiti do ' pričetka sezone.

pilotov je vidna tudi pri letal­skih nesrečah, ki so letos precej narastle.

Mislim, da se bo na strokov­nih komisijah pri PS ZLOS potrebno dogovoriti o merah, ki naj bi v bodoče zagotovile boljŠi uspeh na izpitih, v praksi pa zmanjšale lome dragocenih letal.

V letalski šoli \ aerokluba Maribor so bili 15. 11. 1980 opra vij eni popravni izpiti za kandidate ki niso bili uspešni na izpitih za motorna in jadralna dovoljenja v septembru in oktobru. Na popravne izpite za motorna dovoljenja je bilo prijavljenih osem kandidatov, prišlo in uspešno opravilo pa jih je osem. Za popra vne izpite za jadralna dovoljenja je bilo pri­javljeno osem kandidatov, opravilo pajihje sedem.

Uspešno opravljeni popravni izpiti dokaZUj jo, da se kandi­dati lahko uspešno pripravijo iz teoretičnega znanja le, če se resno zavzamejo ali pa če jim teče voda v grlo.

GUSTA V AJDIČ

PADALSTVO 1980

-L-- - - uA. ~ ~i_1 ... Co" a. :L ~.L It ft I E.T Al-S ".... Da •• ~ ,...... SR %1. - - "'VT._"'T~"" -pv $ UrA.'3 M. "- "'-t-i

;'0""" ..-. ....w. ...... "c.IO "c.It

1. U. III. :~:l:I. _ :~~.;& StCOKO" le!..p t-"-'j.1 A~OOVŠČ,J.l~ 4 ~ - :5 350 "5.,

3 -- -- - - - SO 9 S9:1 5"" .- -- . --- ---------+--f---- - - - ----- -- ------+---'-----+-~--+--!___+-__ll

Aloe • ft 4 s ,... 2.41.0 <14 50 $\o ~4 :5 - 4& 41 44 5 t. .... o ~ .n5 3 . 86:5 "4 2s 59

(.EL:)E ,s;s : - .. ,"o 40 6 9 6 - - - - - - - so t.48 298 (,,, 6

I L:JUal..JA.lJA - - - - - - - - .- - - - - -

M .f4. • j 2. 4 - - - ".560 44 H a9 AltIS?~ 4. s' - ."5 40 ;s 2 - 494 4.09'T ".2.9" 22 45 &1

it---- - --- --- --+--+-----+--+---I------1I----+----f------+-----+------I-------1'---+- --11 M.50eOTA.. .,;s - - - - - - , ~oo "o" 40

It 3- - - - - - 42 955 9f1" S 9.10 it---------+---l----I--- ---r---+--+--+-+-----+--~--~~~-~~_+--+~-II

N. MESTO s' - - 3 ~VI' ft,. s' 1) - - - - - - - ~ 'ni 400 ci,,. $'

5 3 - 4 . I 2n' a.. 4-Po STO:J IJ A.. :5 - - - - - - - _ Ite 48 ~.... D_ o( 40" - t. 490 45 5 ,.. I roR.,..OU.OZ 5 - - - I - - - - a(. 9ft "Sil ., 4 4

l> • S ! 4 .. .. - - .. 4.2fto 40 41t 49 I ,..U:) 4 1. - 3 .. " - - aa 4.~4" ".US 40 45 "5

51.. GRAO.EC. - -- -- --- - - - - --V ~ 4" "oo S 2 s ~1..E"'::J. _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2.0 to -....

I~t ~~~··~~_t-~-~_t-~-~~-~----~---_+~~--~-+-~~~I ::--,_. • v -.-

_.... - ~&.O. - 48 - ~ - - - - - - -144 - "-1+ •• - -

1>1.. .... 1..1 - 80 '7" 291 6 <ca 7 - - ~ '1.2.60 9'I"oS 434-

hA.uZAC.lJA-80 78 15 - -ta 25 .. a 7 2. 688 . 7.567 8.225 96 85 109

.... . :::-;: CD ~--. = '-IIIIIIIf '-- • C) .

en -t 3 m O -;::::r -c _. -~ C) E2.::::s _. _. < -t c» ~ =: CD ... _. c: ::::s ...... =-=­CDC) CO~·

Oo Q.

MOTORNO LETEN::JE - 1980 .- .

'ooI.l .. ,~; 1" S. '" U 'p A. ';J - l.l .... i~ - ~~b&"" "l~'" ~ ... ~4 ........... " "'.,t ..... o -4 .. ~.I .. l~ ~-

L~TA1..S~A. ~" ito ... l\..t. i \1 ... ~ .. ~ ŠO.LA. ŠeIOOa. ..... "- Ik;!. Abe. ~ l..L+-V Uit. LU-o" ue. Ld-.,v Uit.. L.Uo .. U~ ~.l..j. ~ 4 • ...!i. 1-;-

A.:J I:)OV;~ \ ~ A. - 3 - 2 2 - 240, 240 450 600 ~ .. 46 49 2- 2 - 2- 2

_., ",.7'1 282'38 f72.0 u.~·o"- 443 34 ' 03 3040 53'1'45 ~f 2.0 22

3 :5 - - 2 31>0 350 500 .t2.00 3 :56 ~ Al.e 44 :s - - - - 2""'" !itlo 41.42- 2"5 40~ Sitil. 5356 U98 <14- 44 JH. 2- 4 4 2. 2- 450 480 ioo 750 4 32 34

C ~.L'J.E.. 2 '1 4 4 - ,. -1834 3G4-'~ <\982- 350'24 "'00 60 3943 '1'15 ' 03 2. 3e 39 4 6 2. -1 -1 550 300 !i50 4400 ~o 44 4'1

L:JUS1...~~~A.. ~ 4 f 4 - S 2.094 528'2.0 "49«- :se'1'54 -too" So4 45"92- ·H 5'1' 44- 9 42 SO 1----52S 590 SO 4~"S 45 28 4'1 M A.l2.1 1!.OR..

3 43 - 2 :s ~ S - - - - 4502. lkiS'4!; 2293 580'48 - - 31>9S 743'.35 40 1,'1 2.4 --1-- .. _---

42.0 :5 '1 '1 3 - - 4 • 22.0 20 360 M.SOSOTA.

!i 4 - - - - • "18 40'.03 "i~_ 242·4c;. - 2.80 • 648'49 (, 8 ~ 1-

4000 49 3 :5 L 2 2. 350 400 250 8 f6 J..l. MESTO 4 - 4 f - - 444-1 .. 60 2.c2.i 283'57 4io 400'5+ 3~ 644'49 7 45 4Ei

1---- ' - ~.~-- -- --6 3 2 - - - - 2'75 445 - .390 8 40

POSTO::Hol.&... - of - - - - '15"9 wr·. 38'1 5(.09 43 28'~ .f489 2.54'38 ~ 8 40 f---------- .. ----- - - --

4t.o 5"02 fL 3 ., POR..T$)~OŽ

6 4 - - - 252 450

S- 4 - - - - ~9f8 3f9 '~ 3'17 45'14 ~ . 48' 2.55'8 582.' 4(;. f2- 8 8 - -- - -. -- --.. --

~oi" fAsi~aJ:;' fooo fooo - sr. 2-

- - - - - - - - - - 1.4.,., ('!s'1'54 21+.,., '-""SIt - Il. 2

2. 4 2 of 2. 495 3'15' 200 -40'10 a a. • Pru'::) !

i • - ~ 4 :5 23'10 -E.24'u, 49f,4J ~ . .., Us .f~9·5. 441D'1 ..... i7·6It 4 33 a.

5L c:t RA.DEC. 4 4 .. 2 1. 300 240 21ro ~ 6 46 2.0

5 "- - - - 3 2~" (of ti ' f4 ~H (,0'05 &'Q ·4-'7'56 3.06 824'40 ., ~6 25 1-. 4 480 Leo 380 f- e 40

y.E..J....E.~:JE 2 2 - -2. 3 - - - - 4~9 90· .... 4Q.of. 495"'. - -162" ~' 26' .. ., 40 -- -- .- . -

PLA.\J - 80 35 45 8 43 "8 3,881 3.5io 2.Wo ~o..f81 83 24., t90

~1.,\1..IZA.C.IJA.· 80 42 35 6 6 3 "6 20.098 145.5'56 .46.554 12'175'04 5.9'rl .fge6·42 ~.629 9275·42 8'1 252 29i.

.JADI2AL~O LETE~JE - 1980

I !

UR.

I A:JDOVŠč..I~~ 54 ' 2. - - - -- - 2. 600 6 .000 ~6 26 &o

A 1. C. (o 8 6 2. ~ ~ ~ ~ 2. It- 4.Soo U.ooo U u. Vo S :5 - - .. • 2. - 9$2. •. 2.40 45. SV8 2.9 5'1 Si

~·---·-------4---+--4---~~--'+-~--~- 4-~~--~---------+~~----~-=~------~~~~--~1 .ti' , + :5 ~ l of ~ 2. 2. -1.&"00 41".000 too 50 55

(.El-JE •• 2. 2. - 2. - - - • - of.SG.4 ... 2.86' 48 .0.906 fS' 5'0 u. I!-------+-+--+--I--f-=-+--+~I__:__+_-+_:__+-...::....:.-=---_+~=-=--t__;_-----I__:__t-_+___:_ ..

8 -I. Y 4 2. .. .. .. 2. 4 4.000 40.000 ., 55 64-LJUSL:7At.lA, 9 ., 4 - 2. - - - I.. 1..508 U5S·..., 44.U2. '" 4+ SfS'

------.-- ----~---+--~--+---~~--~~--+_--~_+----------~--------+_--------_1~_+--_+---. 4e. 40 8 ~ (, 3 3 & 2. .5 ·f.Eooo 2.8.000 04 4& u.

MA.~Ie,O~ 1 46 4 4 - - - - - - - 2..1577 1.47'S'Se. 40.oH 34 U 56 ! 11------ ... - . -----+---+---f--_+--~___1I--_j-___1r---_+__,__t_--+_--------_+ .. -.---___i-----.-f--.--.. -- -- f--- ._-

M.SOBOTA. IS S 4 4 .. 1 .f 4 -t 4 (000 6.000 .4 40 4S'

i " . H - - - - - - • .s 505 S.050 ., POSTO::HV, - .c - - - - - - - - 485 Y5'06 - 4&

9 9

~ I 40 4 - - - - - - - - 2.~ 2-400 44-1>OQ.TO'R..OZ. '" _ _ _ _ _ _ _ _ _ lI4-'1 (05' SO 2.05 5 4

1!--------------~--4_--~_+--~--~~--·~_+·--+_--~--------_+--------~----------~--~~~~11 & (o S 3 2. - 4 - - ~ 'Too .0.1000 46 U ' 4-4 I

4

PTU:J 9' 5 .c • 4 - - - - - ... 1'.... -I . ~<t .v.. 9.100 .. It- 38 .19 i

~----·--------~--+---~-+--~--~~--~-+--~---+-----------~-------1--~------_t_--~--+-~1 ., I 40 S 2. ol f 2. .. (o 5 9So 9.~00 25!1.'1.1'1

SL.~~DE~~-~-· ~'-'~~~~~~~~~~~~~~~--~~~--~--~----~~~~~ - • 2. - - - - - .- - 408 456 '2." .c. '140 .1 26 29

4 .1 2. 4 .c 4 • 4 .. 4 41>0 4.500 41t 45 46 V El...EJ.J::J.E '" IS 2. - - - - - .. 4 847' 644"30 2..454 15 44 "9

PLA}..l - 80 215 355 446 " ··-- - ---+-+--+-+-.....--+- +---+--+--l---I-----+---- -+------jf---------jf----+-+----!I

~35.930

RU.llZA.C/JA-80 92 28 46 ~ '1 - .. - 7 2 ~4.9~o 9.'5~"·4' . 7(,.005 22.6 MIt '5"

Novo v letalskih predpisih v Uradnem listu SFRJ štev.

43 z dne 1. 8. 1 980'je izšel: PRAVILNIK O HOMO LO­

GACIR LETAL, MOTORJEV, PJ.iWPELERJEV, PADAL IN OPREME LETALA

V Uradnem listu SFRJ štev. 48 z dne 29. 8'.1980 je izšel:

PRA VILNIK O IZDELA VI, VIDRABI IN VZDRŽE-· VANJU PADAL

V Uradnem listu SFRJ sta iZšla dva prravilnika za letalsko področje: .

št!. 58 z dne 17~ 10. 1980-PRA VILNIK () PREISKO­VANJU LETALSKIH NESREČ

št.. 65 z dne 21. 11. 1980 -PRA. VILNIK O DELOVNEM ČASU IN ČASU LETENJA, ŠTEVILU VZLETOV IN PRI­S:],ANKOV V DELOVNEM Č'ASU IN O DNEVNEM PO­ČITKU ČLANOV POSADKE LETAL

v številkah za april in maj 1980 smo objavili določila iz Pravilnika o strokovni izobraz­bi, ki veljajo za pilote z jadralmm odn. športnim (mo­tornim) dovoljenjem. V Juniju SOl bile v Ur. listu SFRJ št. 31 objav:ljene spremembe in dopol­nila tega pravilnika. Od teh objavljamo samo tiste, ki veljajo za jadralce in športne pilote. PIed spremembo člena dajemo še oznako "S", (splošna ddoči­la), ,J" (jadralci) in ,,M" (motorni) .

Dopolnila posameznih čle­nov~

S - člen 5, doda se nov odstavek:

Vsebino knjige učencev ozi­roma vsebino knjige pripravni­kov določa in knjigo potrjuje Zvezni komite za promet in zveze.

J - člen 12, zamenja se besedilo:

"po 5 ur samostojnega leten­ja v vsakem letu veljavnosti dovoljenja" z:

"najmanj 5 ur letenja v 12 mesecih pred potekom veljav- . nosti dovoljenja«.

M - člen 15, zamenja se besedilo:

,,ki tehta nad 1500 kg" z ,,ki tehta do, 3000 k.g" ..

M - čren ' 16 zamenjl se besedilo: ' ,

"od tega vsako leto veljav­nosti dovoljenja najmanj po 5 UF samostojnega letenja z avi­onom" z

"od tega najmanj 5 ur samostojnega letenja z avionom v 12 mesecih pred potekom veljavnosti dovoljenja".

M - člen 53-, zamenja. se šte.vilkk v drugem odstavku:

,,ki tehta nad 350() kg" z ,,ki tehta nad 3000 kg".

M - člen 55, za prvim odstavkom se doda nov odsta­vek, ki postane drugi odstavek:

,~a opravljanJe posebnih del instrumentalnega letenja mora imeti pilot pd podaljšanju vel­javnosti . dovoljenja najmanj 10 ur instrumentalnega letenja, od tega ne' več kot 5, ur letenja z radioelektronskimi napravami za simulirano letenJe".

M - člen 67,. Pri predmet­niku posebnih izpitov (predme­tnik objavljen pIi Jadralcih) se. dodajo še premeti:

18. teorija instrumentalnega letenja

19. radionavigacija instru­mentalnega letenja

20. standardne mednarodne izraze na angleškem jeziku.

M - člen 67, (v: Krilih objavljeno (>Od 3. instrumental­no letenje) - zamenja se besedilo .

,,Predmete iz 1, 3, 8 in 16 točke prvega odstavka" z

. ,,Predmete iz 3,.8, 16, 18, 19 ul 20' točke prvega odstaVka".

J, M - člen 1m, v besedilu prVega odstavka se črta . , .. teoretični del. posebnega IZpita pa samo ustno"

J', M - člen 103, erta se besedilo prvega odStavka in vpiše novo, ki se glasi:

"Za izpraševalca za praktični del. izpita je. lahko imenovana ?seba, ki fma najmanj dovoljen­Je' za delo, za katero opravlja kandidat izpit."

J, M - člen 113, v drugem stavku tretjega odstavka se doda med besedilo: . ,,in duševni zmožnosti pro­

sIlca ter potrdilo" dopolnilo: ,,in duševni zmožnosti prosil­

ca knjižico letenja, ki jo potrdi odgovorna strokovna oseba ter potrdilo .. "

J: M - člen 114, v nadalje­vanju prvega odstavka se doda

, š.e besedilo:

,,kot tudi po končanem pouku za tip letala."

Zaradi tiskovne napake v delu pravilnika za motorne pilote. (v maju) objavljamo ponovno drugi odstavek 13. člena:

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme avion voditi tisti, ki ima dovoljenje za delo pilota jadralnega letala, če ima končan pouk za športnega pilota, najmanj 25 ur samosto­jnega letenja z avionom, od tega najmanj 5 ur samostojnega letenja med letališči s pristanki na treh letališčih in napravljen strokovni izpit za športnega pilota.

"' P.r,edsedstvu TKS Problematika financiranja pano­ge

PREDSESTVU TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Ljubljana

Dovolite, da vas na kratko seznanimo s problemom finan­ciranja te pomembne, športne panoge iz naslova združenih sredstev za telesno kulturo v Sloveniji.

V tej zvezi je bilo že veliko povedanega in tudi napisanega. Sprejete so bile tudi deklarativ­ne rešitve za financiranje te dejavnosti. Omenimo naj samo 101. sejo PCK ZKS, ki je zadolžila vse člane ZK v teh strukturah, da aktivno in v okviru realnih možnosti rešijo ta problem. Kako heterogeno rešujejo ta problem v posamez­nih TKS in ZTKO v občinah, pokaže naslednja slika:

ZLOS potrebuje za realizaci- , jo svojega letnega programa pribl. 50,565.000 din. Od te vsote odpade na gorivo 10,000.000 din, kar je deset­krat več kot pred tremi leti. za toliko se je podražilo gorivo. za realizacijo tega programa prej­me ZLOS v globalu iz naslova združenih sredstev za telesno kulturo le 9,30 % ali 4,706.376.- din.

Po občinah alI regijah je situacija naslednja:

PS ZLOS prejme ALC Lesce AK Celje AK Ljubljana LC Maribor AK Murska Sobota DLC Novo mesto KL Postojna . AK Ptuj OLC Portorož KLC Slovenj Gradec AK Gorenj e-Velenj e AK Bela Krajina

din 1,265.000

388.919 469.929 550.000 414.456 128.000 465.000

75.000 251.600

50.000 28.269 32.800

AK Slovenske Konjice

AK Ajdovščina AK Brežice AK Idrija AK Kranj AK Litija AK Nova Gorica AK Novo mesto AK Tolmin RC Maribor

Skupaj:

132.816

24.000 44.500 30.000

30.000 310.905

15.182

4,706.376

Če pri tem upoštevamo dej­stvo, da je motorni, jadralni in padalski šport vezan v celoti na zakonske predpise, ki zahtevajo v letalski šoli diplomiranega profesionalno zaposlenega uči­telja in letalskega tehnika plus protipožarno in sanitetno služ­bo ter minimalno tehnično in navigacijsko opremo, potem je jasno, da ta sredstva iz naslova TKS-ov niso zadostna niti za OD z dajatvami po zakonu zaposlenih profesionalcev. Ti stroški znašajo letno 5,760.000.- din. Potem ni čudno, da je članstvo prisiljeno fizično delati za OZD.

Iz tega naslova letno ust\laIi­jo 31,567.227.- din ali 62,43 % celotnih potrebnih sredstev za realizacijo letn. programa. Smatramo, da je odnos med sredstvi TKS-ov in lastnimi destimulativen za član­stvo in nerealen. Tega verjetno ni v nobenem športu ki je t~o pomemben za družbo kot letal­stvo.

Predsedstvo TKS Slovenije prosimo, da obravnava to pro­blematiko tudi na delegatSki

skupščini TKS Slovenije, ki naj v tej zvezi sprejme konkretne sklepe.

Tovariški pozdrav. Predsednik PS ZLOS

MENEGALIJA STANE

Dosta vIj eno : - pre<iS. TKS Ravnik Miha - tov. Šugman Rajko - tov. Gojčič Alojz , CK ZKS -ZTKOS - Revija KRILA - arhiv

S seje predsedstva 5. decembra je bila seja

predsedstva skupščine ZLOS. Na osnovi pripravljenega ma­teriala in razprave delegatov so bili sprejeti naslednji sklepi:

- sprejet je bil predlog za organizaciJo III. pokala ,,Bran­ko Ivanuš " ki bo v Portorožu v času od 28.8. do 30. 8.1981.

- Podana je bila informacija predstavnikov klubov o izgrad­nji športnih letališč: Ljubljana, Bovec, Otok - Bela krajina, Slovenske Konjice in posodo­bitev letališča Celje. V kolikor bo potrebno, bo predsedstvo pomagalo vsem klubom pri reševanju težav v zvezi z izgrad­njo pri občinskih strukturah posameznega območja.

- Sprejeto je bilo poročilo o uresničevanju strokovnega pro­grama in analitična ocena za posamezne dejavnosti. Stro­kovne komisije naj celovit<? ocenijo delo v letošnji letalski sezoni, ker so le realne ocene dela lahko izhodišče za bodoči plan dela.

- Obravnavane so bile nesre­če v letu 1980. Analiza nesr~č je pokazala, daje bil vzrok vseh nesreč enak - "človeški fak­tor" (neznanje, ne disciplina le­tenja, samovolja). Človeških žrtev sicer v letu 1980 ni b ilo vendar pa je materialna škoda ogromna (1,351.000 din). V bodoče je potrebno posvetiti več pozornosti preventivnemu delu za varnost letenja. To je predvsem naloga klubskih ko­nusij za nesreče, ki morajo biti po zakonu o zračni plQvbi formirane v vsaki letalski šoli, in strokovnih komisij za posa­mezno dejavnost.

- Glede letnega rangiranja včlanjenih organizacij v ZLOS je bil sprejet način točkovanja po predlogu ALC Lesce. Mode-

larstvo se za leto 1980 rangira še lo čeno od ostalih dejavnosti.

- Sprejetje bil predlog, da se letalo AN - 2 od V. P. 5551 Zagreo uporablja v letu 1981 izključno za začetniško šolanje padalcev v okviru odobrenega naleta za ZLOS.

- Glede razpisa oz. ponudbe VSJ za ŠOlanje tujcev v naših organizacijah se Predsedstvo na­čelno strinja, da prevzamemo to nalogo. Uresničitev te naloge pa je možna samo integralno na osnovi skupnega dogovora vseh ponUdnikov, t. j. organizacij, ki imajo pogoje za omenjeno šo­lanje. Ponudba se pošlje preko PS ZLOS in mora biti enotna.

- Sprejet je bil osnutek ankete samoupravne organizira­nosti in kolektivnega dela v včlanjenih organizacijah ZLOS. za izvedbo ankete je zadolžen sekretar PS ZLOS Mirko Bi­tenc.

- Glede organizacije semi­narja za upravnike in mehanike je bil sprejet sklep, da bo v Portorožu. Pozitivni rezultati dosedanjih seminarjev so poka­zali, da je organizacija le-teh nujna, vendar naj se v letu 1981 skrajŠa na najmanjši možru čas. Sprejet je bil predlog, da bo seminar trajal 4 dni. Gradivo in program pripravi sekretar in DS PS ZLOS.

' - Obravnavan je bil predlog izobraževalnega centra IAA o usmerjenemu izobraževanju le­talskih kadrov v okviru Posebne izobraževane skupnosti. Tov.

Pipan je seznanil vse delegate z možnostmi sodelovanja naših letalskih šol in izobraževalnega centra IAA.

- Podpredsednik tov. Gojčič je seznanil delegate o razgovo­rih s kkmandantom V. P. 5551

Zagreb generalom Kovačevičem o pomoči in sodelovanju z organizacijami ZLOS. Ravno tako je podal informacijo o razgovorih s SDK o pro­izvodnem delu v naših klubih.

- Glede koriščenja fonda solidarnosti pri PS ZLOS je bil sprej et sklep'. da se v letu 1981 odobravajo posojila po sledeči namenbnosti:

1. premostitveni krediti za izplačilo OD zaposlenih (soc. varnost) ,

2. krediti za plačilo posamez­nih anuitet klubov,

3. krediti za investicijsko vzdr ževanj e,

4. nove investicije. - Sprejet je bil sklep, da se

prejeta Bloudkova nagrada v višini 30.000.- din da v ,,fond" .

- Delegat LC Maribor je seznanil predsedstvo, da zaradi prevelikih fmančnih obveznosti kluba ne morejo prevzeti orga­nizacije Para-ski tekmovanja v letu 1981.

- Sprejet je bil datu~ delovne konference zlos lil

proglasitve najboljših športni­kov za leto 1980.

Konferenca in proglasitev bo v Ljubljani 25 . februarja 1981.

- Vloga društva balonarjev za sprej em-v članstvo ZLOS ni bila obravnavana, ker na seji ni bil prisoten predstavnik društva in se obravnava na naslednji seji.