1

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

KRITIČNA OCENA MNOŽIČNEGA

FINANCIRANJA

April, 2016 Natalija Jug

2

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

KRITIČNA OCENA MNOŽIČNEGA

FINANCIRANJA

CRITICAL ASSESSMENT OF THE CROWD FUNDING

Kandidatka: Natalija JUG

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Finance in bančništvo

Mentor: doc. dr. Franjo MLINARIČ

Jezikovno pregledala: mag. Nataša Koražija, prof. slov.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, April 2016

3

Zahvala

Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju doc. dr. Franju Mlinariču in svojim

bližnjim, ki so me spodbujali in verjeli vame sedaj in tekom celotnega študija.

4

POVZETEK

Tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu je svetovna finančna kriza otežila pridobivanje osnovnega kapitala, kar je danes zelo pogosta ovira, s katero se soočajo mnogi podjetniki in organizacije, ki skušajo zagnati nov posel. Pridobivanje osnovnega kapitala s pomočjo tradicionalnih oblik financiranja prinaša številne težave, ki so pri množičnem financiranju izvzete, in prav zaradi težav pri pridobivanju finančnih sredstev se manjša mlada podjetja v zadnjem času raje poslužujejo množičnih virov financiranja (crowdfunding oziroma »množicanje«) prek spletnih platform. Zbiranje denarnih sredstev prek množičnega financiranja je med slovenskimi podjetniškimi ekipami izjemno priljubljeno. V zadnjih nekaj letih smo tako našteli že več kot 150 slovenskih projektov, ki so skupaj zbrali skoraj 4 milijone dolarjev. Najbolj znana in priljubljena crowdfunding platforma je Kickstarter, ki že od leta 2009 pomaga mladim podjetjem. V tem času je pomagal več kot 100.000 projektom ter pridobil več kot 2 milijardi dolarjev podpore podjetjem v glasbi, filmu in videu, ki jim sledita založništvo in umetnost.

Na začetku diplomske naloge se osredotočamo na prevladujoče oblike financiranja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, saj predstavljajo večinski delež vseh podjetij tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. V nadaljevanju raziščemo značilnosti množičnega financiranja, izvedemo raziskavo uspešnosti projektov množičnega financiranja in podamo napotke za zagon kampanje.

Ključne besede:

viri financiranja, množično financiranje, mala in srednje velika podjetja, Kickstarter

SUMMARY

Both in Slovenia and elsewhere around the world, the global financial crisis has made it more difficult to obtain share capital, a very common problem nowadays, which many businesses and organisations that are trying to start a new business are facing. Acquisition of share capital through traditional forms of financing brings numerous problems, which are in crowdfunding exempt. It is because of these difficulties in obtaining financial assets that small young companies in recent times prefer to make use of crowdfunding via online platforms. Collecting funds through crowdfunding has been very popular among Slovenian entrepreneurial teams. Over the last few years we have listed over 150 Slovene project, which collected in total almost US $ 4 million. Kickstarter is the most famous and the most popular crowdfunding platform, helping young businesses since 2009. During this time it has helped over 100,000 projects and collected over US $ 2 billion support for companies engaged in music, film and video, followed by publishing activities and art.

At the beginning of the thesis we will focus on the predominant form of financing for small and medium-sized enterprises in Slovenia, representing the majority of companies both in Slovenia and the European Union. In continuation we will explore the characteristics of crowdfunding, carry out a research on the performance of crowdfunding projects and issue guidelines for the launch of a campaign.

5

Keywords:

Financing sources, crowdfunding, small and medium-sized enterprises, Kickstarter

6

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 9

1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................................. 9

1.2 Namen in cilji ..................................................................................................................................... 10

1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................................................................. 10

1.4 Metode raziskovanja ......................................................................................................................... 10

2 PREVLADUJOČE OBLIKE FINANCIRANJA MSP ................................................ 11

2.1 Analiza obstoječih oblik financiranja MSP ..................................................................................... 12

2.1.1 Dolžniški viri financiranja MSP ................................................................................................. 13

2.1.2 Lastniški viri financiranja MSP .................................................................................................. 15

2.2 Trendi na področju klasičnih virov financiranja MSP ......................................................................... 17

2.3 Trendi na področju množičnega financiranja MSP .............................................................................. 20

3 ZNAČILNOSTI MNOŽIČNEGA FINANCIRANJA ................................................. 21

3.1 Osnovne značilnosti ........................................................................................................................... 22

3.2 Značilnosti in način delovanja platforme Kickstarter.................................................................... 23

3.2.1 Pogoji za sodelovaje ................................................................................................................... 23

3.2.2 Priprava projekta na Kickstarterju .............................................................................................. 24

3.3 Pregled značilnosti ostalih platform ................................................................................................. 25

3.3.1 IndieGogo ............................................................................................................................................ 25

3.3.2 RocketHub ........................................................................................................................................... 25

3.3.3 Ulule .................................................................................................................................................... 25

3.3.4 33Needs ............................................................................................................................................... 26

3.3.5 Crowdcube .......................................................................................................................................... 26

3.3.6 YouCaring ........................................................................................................................................... 26

3.4 Neodvisne kampanje množičnega financiranja ............................................................................... 27

3.5 Tveganja ............................................................................................................................................. 28

4 RAZISKAVA USPEŠNOSTI PROJEKTOV MNOŽIČNEGA FINANCIRANJA .. 28

4.1 Statistični pregled najuspešnejših projektov .......................................................................................... 28

4.1.1 Prison Architect: $19,000,000 financirano iz lastne neodvisne kampanje množičnega financiranja. . 28

4.1.2 Pebble Time: $20.338.986 financirano na Kickstarterju ..................................................................... 29

4.1.3 Coolest Cooler: $13,285,226 financirano na Kickstraterju. ................................................................ 30

7

4.1.4 Flow Hive: $12,488,050 financirano na IndieGogo ............................................................................ 30

4.1.5 The BauBax jacket: $11,326,275 financirano na IndieGogo ter $9,192,055 financirano na

Kickstraterju ................................................................................................................................................. 31

4.1.6 Pebble (watch): $10,266,845 financirano na Kickstraterju. ................................................................ 32

4.1.7 OUYA: $8,596,474 financirano na Kickstraterju. ............................................................................... 33

4.2 Najodmevnejši slovenski projekti ............................................................................................................ 34

4.2.1 FlyKly Smart Wheel: 701.239,00 $ financirano na Kickstraterju. ...................................................... 34

4.2.2 Goat Mug: 458.071 $ financirano na Kickstraterju. ............................................................................ 35

4.2.3 FlyKly Smart Ped: 385.467 $ financirano na Kickstraterju. ................................................................ 35

4.2.4 SipaBoards: 345.000 $ financirano na Kickstraterju. .......................................................................... 36

4.2.5 Ondo: 124.182 $ financirano na Kickstraterju..................................................................................... 37

4.3 Dejavniki uspešnosti projektov množičnega financiranja ..................................................................... 37

4.4 Napotki za zagon kampanje ..................................................................................................................... 39

5 ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 41

6 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 412

8

KAZALO SLIK

Slika 1: Prison Arhitekt ......................................................................................................................................... 29

Slika 2: Pebble Time ............................................................................................................................................. 29

Slika 3: Coolest Cooler ......................................................................................................................................... 30

Slika 4: Flow Hive ................................................................................................................................................ 31

Slika 5: BauBax jacket .......................................................................................................................................... 31

Slika 6: Pebble (watch). ........................................................................................................................................ 32

Slika 7: OUYA Mupen64Plus ............................................................................................................................... 33

Slika 8: FlyKly Smart Wheel ................................................................................................................................ 34

Slika 9: Goat Mug ................................................................................................................................................. 35

Slika 10: FlyKly Smart Ped ................................................................................................................................... 35

Slika 11: SipaBoards ............................................................................................................................................. 36

Slika 12: Ondu ...................................................................................................................................................... 37

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Uporabljeni klasični viri financiranja MSP med leti 2011 in 2013.................................................... 18

Grafikon 2: Uporabljeni klasični viri financiranja MSP med letoma 2014 in 2015. ............................................. 20

9

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Od začetka svetovne finančne krize je pridobivanje osnovnega kapitala zelo pogosta ovira, s katero se soočajo mnogi podjetniki in organizacije, ki skušajo zagnati nov posel (Block & Sandner, 2009, str. 295–309).

Pridobivanje osnovnega kapitala s pomočjo tradicionalnih oblik financiranja, kot so banke, poslovni angeli in različne oblike tveganega kapitala, prinašajo številne težave, ki so pri množičnem financiranju izvzete. Pri tradicionalnem načinu financiranja lahko namreč nastopijo visoki transakcijski stroški, birokracija ipd. (Ebben & Johnson, 2009, str. 346–363; Cosh & Huges, 2009, str. 1494–1553). Iz podatkov, objavljenih na strani Organisation for Economic Cooperation and Development (OECD), je razvidno, da se je število odobrenih prošenj za kredit v mnogih državah zmanjšalo. Stopnja zavrnitve se je v evroobmočju v letu 2009 iz 12 % zvišala na 18 %. V Sloveniji je tako delež bančnega dolga do malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) padel iz 57 % v letu 2007 na 50 % v letu 2010. Kreditni pogoji za MSP so strožji kot tisti za velika podjetja, tako v smislu višje obrestne mere, krajše ročnosti kot tudi povišane zahteve po dodatnih zavarovanjih (OECD, 2012).

Zaradi težav pri pridobivanju finančnih sredstev se manjša mlada podjetja v zadnjem času raje poslužujejo množičnih virov financiranja (angl. crowdfunding; slov. »množicanje«) prek spletnih platform. Pri nas najbolj znana sta Kickstarter in Indiegogo ter nova slovenska platforma Chariyo. Če v slovenski spletni iskalnik vtipkamo besedno zvezo "poslovni angeli", dobimo že samo s to besedno zvezo 10–15 ponudnikov, ki nudijo financiranje. Prednost tovrstnega financiranja ni le v pridobitvi finančnih sredstev za razvoj in marketing, temveč tudi v zagotovitvi prodaje prve serije izdelkov. Množično financiranje je v porastu in je relativno nov način pridobivanja finančnih sredstev, zato posamezne države v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) in svetu različno urejajo zakonodajo. Na evropski ravni še ni urejena zakonodaja, je pa Evropski ekonomsko-socialni odbor naklonjen izvajanju in proučitvi alternativnih in inovativnih načinov financiranja s tveganim kapitalom, ki je tudi množično financiranje, pri katerem državljani prek platform vlagajo v MSP.

V diplomski nalogi se bomo osredotočili na kritično ocenjevanje množičnega financiranja. Predstavili in analizirali bomo prevladujoče oblike financiranja MSP ter proučili trende na področju klasičnih in množičnih virov financiranja MSP. V nadaljevanju bomo predstavili značilnosti množičnega financiranja, pri čemer bomo opisali osnovne značilnosti, način delovanja platform ipd. V raziskovalnem delu pa bomo izvedli raziskavo uspešnosti projektov in v zaključnem delu diplomske naloge na podlagi ugotovitev podali kritično oceno množičnega financiranja.

Glavno raziskovalno vprašanje diplomskega dela je, kako uspešni so projekti iz množičnega financiranja.

10

1.2 Namen in cilji

Namen raziskave je predstaviti ključne značilnosti najpopularnejših platform za financiranje. Predstaviti želimo način delovanja, prednosti, slabosti in tveganja tovrstnega financiranja ter na podlagi analize nabora uspešnih in neuspešnih projektov podati nekaj napotkov za čim uspešnejšo izrabo množičnega financiranja.

Cilj raziskave je opredeliti najpomembnejše dejavnike in oblikovati model za uspešno pridobivanje sredstev s pomočjo množičnega financiranja, na katere moramo biti pozorni pri zagonu kampanje na spletni platformi Kickstarter. Prav tako želimo raziskati, s katerih področij prihaja največ kampanj in katere so najuspešnejše. Predstavili bomo tudi nekaj najodmevnejših slovenskih projektov.

Na podlagi ugotovitev bomo podali kritično oceno množičnega financiranja in nekaj napotkov za uspešen zagon kampanje tovrstnega financiranja.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri podrobnejši predstavitvi množičnega financiranja in analizi njegove uspešnosti se bomo omejili na najbolj znano in najbolj množično uporabljeno platformo Kickstarter. Pri pregledu uspešnih praks se bomo omejili na slovenske projekte v obdobju 2012–2015.

Osredotočili se bomo na podjetja, ki so najpogostejša pri tej vrsti financiranja: manjša mlada podjetja, IT-podjetja, podjetja z inovativnimi idejami, dobrim kadrovskim potencialom. Največ projektov je v kategoriji filma in glasbe novih ustvarjalcev, ki se želijo uveljaviti. Sledijo pa IT-podjetja ustvarjalci programja in iger. Značilno zanje je, da so običajno avtorji neuveljavljeni in se na tak način lahko predstavijo kupcem in potencialnim vlagateljem.

Izhajamo iz predpostavke, da je pridobivanje osnovnega kapitala s pomočjo množičnega financiranja boljša izbira, saj tradicionalne oblike financiranja, kot so banke, poslovni angeli in različne oblike tveganega kapitala, prinašajo številne težave, ki so pri množičnem financiranju izvzete.

1.4 Metode raziskovanja

Za pripravo teoretičnega dela bo uporabljena metoda študija tuje in domače literature ter internetnih virov. Študija literature bo izvedena s pomočjo tujih bibliografskih baz, za iskanje slovenske literature pa bo uporabljena Virtualna knjižnica Slovenije – COBISS. Iskanje bo potekalo s pomočjo naslednjih ključnih besed, ki so vsebinsko povezane s temo diplomskega dela: financiranje, viri financiranja, množično financiranje, mala in srednje velika podjetja, Kickstarter ipd. V angleškem jeziku: financing, funding sources, massive funding, small and medium-sized enterprises, Kickstarter, etc. Znanstveni članki na izbrano temo bodo poiskani na spletnih portalih, kot so Web of Knowledge, Web of Science in Science Direct.

Teoretični del naloge bo tako temeljil na analizi sekundarnih podatkov, pri čemer bomo uporabili metode deskripcije, kompilacije in komparacije. Z deskriptivno metodo bomo opisovali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja. Posamezne ugotovitve bomo med seboj primerjali, vrednotili in jih kontekstu primerno interpretirali. Nadaljevali bomo z metodo kompilacije, kjer bomo povzemali teoretske osnove, stališča,

11

sklepe, spoznanja in prepričanja različnih avtorjev, ki obravnavajo področje motiviranja in nagrajevanja ter management. Z metodo komparacije bomo primerjali vse rezultate, pridobljene s teoretičnega vidika.

V raziskovalnem delu bomo za proučevanje uspešnosti projektov uporabili tako imenovano namizno raziskovanje, kjer bomo zbirali in analizirali podatke projektov, ki so že na razpolago, saj nam omogočajo osnovno informiranje o raziskovalnem problemu, redno spremljanje dogodkov in sledenje temam, spremljanje vseh za raziskovalni problem ključnih nosilcev in pojasnjevanje njihovih stališč do raziskovalnega problema, historično opredeljevanje ključnih dogodkov ob uporabi vseh dostopnih dokumentov. Naši najpomembnejši viri namiznega raziskovanja bodo raziskovalna sporočila, internet, kliping, analize medijske podobe, vsi javni dokumenti in strokovne študije. Z metodo indukcije bomo v končnem delu naloge predstavili splošno veljavne ugotovitve.

2 PREVLADUJOČE OBLIKE FINANCIRANJA MSP

Večina podjetij se v današnjem času, času okrevanja po gospodarski krizi, bori za obstanek na trgu. Gospodarske in socialne spremembe ter tudi vsesplošen tehnološki napredek za podjetja predstavljajo velik izziv – izziv, kako se nanje odzvati za uspešen preboj med globalno konkurenco. Vse te spremembe se med drugim odražajo tudi v virih financiranja podjetij (IRP, 2011, str. 3).

MSP so definirana kot samostojna podjetja z manjšim številom zaposlenih, katerih število ni enotno v vseh nacionalnih sistemih in se v Evropi giblje nekje od 10 do 250 zaposlenih. Srednje velika podjetja zaposlujejo med 50 in 249 oseb ter imajo manj kot 50 mio EUR letnih prihodkov, njihova bilančna vsota pa ne presega 43 mio EUR. Mala podjetja zaposlujejo od 10 do 49 oseb, dosegajo manj kot 10 mio EUR letnega prihodka, njihova bilančna vsota pa ne presega 10 mio EUR. Zraven števila zaposlenih pa se med kriterije vključujejo tudi podatki o letnem prihodku od prodaje, bilančna vsota in vrednost aktive podjetja (Žakelj, 2004, str. 12–13).

MSP predstavljajo večinski delež vseh podjetij tako Sloveniji kot v Evropski uniji in posledično zagotavljajo tudi velik delež delovnih mest v zasebnem sektorju – tako prispevajo k dobri polovici celotne dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja v EU (Evropski parlament, 2016).

Izjemno pomembna za gospodarstvo so zraven srednjih podjetij tudi mala podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij in so tako ključni vir delovnih mest, inovacij in blaginje ter predstavljajo glavni nosilec socialnega in lokalnega povezovanja v Evropi. So torej izjemno pomembna, hkrati pa tudi najobčutljivejša na spremembe v poslovnem okolju. So prva, ki občutijo breme birokracije, in prva, ki reagirajo na pobude za njeno zmanjševanje in nagrajujejo uspeh (Liikanen, 2004, str. 7).

Za vsesplošno in tudi finančno podporo MSP je bilo sprejetih več akcijskih programov. V ta namen je Evropska komisija junija 2008 objavila Akt za mala podjetja, s katerim želi spodbuditi rast in razvoj MSP ter hkrati celovit način vzpostavljanja spodbudnega okolja in pomagati pri odpravljanju ovir, ki zavirajo njihov razvoj. Akt za mala podjetja je namenjen razvoju celovitega političnega okvira (Komisija Evropskih skupnosti, 2008, str. 3–4). Za podporo MSP sta bila sprejeta tudi programa Obzorje 2020 in COSME (Competitiveness of

12

Enterprises and Small and Medium-sized Enterprises), namenjena povečanju konkurenčnosti MSP s pomočjo raziskav in inovacij ter zagotavljanju boljšega dostopa do financiranja za MSP (MIZS, 2016; COSME, 2016).

Zraven omenjenih imamo v Sloveniji še nekaj institucij, ki pomagajo MSP: Slovenski podjetniški sklad, ki je nacionalna institucija in predstavlja osrednjo finančno

podporo slovenskim mikro, malim in srednje velikim podjetjem pri njihovem dostopu do finančnih sredstev na finančnem trgu (Slovenski podjetniški sklad, 2016).

Projekt »vse na enem mestu« (VEM), ki deluje na regionalni ravni. Je regionalna institucija, ki deluje kot podpora MSP za spodbujanje podjetniškega in gospodarskega razvoja regije. Deluje kot koordinator interesov regije na lokalni in državni ravni na področjih regionalnega razvoja, gospodarstva, človeških virov in varstva okolja. Konkretni cilji projekta VEM so podjetnikom in bodočim podjetnikom na enem mestu zagotoviti vse informacije, ki se nanašajo na registracijo in delovanje podjetja ter izvedbo vseh postopkov in pridobitev potrebnih potrdil za delovanje (VEM, 2016).

Tehnološki parki, ki na eni lokaciji združujejo razvojno-raziskovalne in poslovne dejavnosti novih tehnološko usmerjenih podjetij ter svojim članom nudijo spodbudno okolje, lažjo izmenjavo informacij, prenos znanj in potrebno infrastrukturo (Podjetniški portal, 2016a).

JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, ki deluje kot ključna razvojnoimplementacijska nacionalna agencija za izvajanje razvojne politike na področju razvoja podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji. Deluje z namenom ustvarjanja konkurenčnega gospodarstva in inovativnega okolja, delovanja na področju podjetništva in podjetniškega okolja, tujih neposrednih investicij, internacionalizacije podjetij, razvoja in pospeševanja finančnega okolja, partnerstva med akademsko in gospodarsko sfero, znanja za gospodarstvo ter zagotavljanja informacij, znanja in virov financiranja za podjetja (Podjetniški portal, 2016b).

Evropski napotki in podpora EU. Za podporo MSP so vzpostavljene Evropska listina za mala podjetja, ki skrbi za izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, spodbuja in omogoča cenejši in hitrejši zagon, boljšo zakonodajo in regulativo, zagotavljanje strokovnega znanja, krepitev tehnološke sposobnosti malih podjetij ipd. (Liikanen, 2004, str. 10–13), Evropski informacijski centri (EIC), SOLVIT, OPET (Organization fort he promotion of Energy Technologyies), EURES (European Employment Service- portalza zaposlitveno mobilnost v Evropi), IEE (Intelligent Energy Europe) ipd. (Račel, 2008, str. 13–18).

2.1 Analiza obstoječih oblik financiranja MSP

Ugodni viri financiranja za MSP so ključni dejavniki, ki omogočajo hitrejšo rast, razvoj in napredek podjetij, hkrati pa terjajo tudi skrbno načrtovanje, premislek in pregled možnosti, ki so na voljo.

Kot navaja Kos (2011), je »eden najpomembnejših aspektov podjetništva zagotovitev virov financiranja za ustanovitev, zagon, rast in ekspanzijo podjetja. Pri tem ima podjetnik na voljo več virov financiranja, ki jih mora uspešno kombinirati, predvsem pa zagotoviti zadostno višino teh, tako da se podjetje ne znajde v finančnih težavah. Bolj kapitalsko intenziven kot je posel ter hitrejša kot je rast, več sredstev običajno potrebuje podjetje. V osnovi naj bi podjetnik uspešno kombiniral med dolžniški in lastniškimi viri financiranja.«

13

Podjetje se torej lahko odloča med različnimi oblikami financiranja, pri čemer mora upoštevati svojo dejavnost in okolje, v katerem deluje, vrsta in obseg različnih virov financiranja pa sta odvisna od finančne politike, ki jo ima podjetje, od razpoložljivih virov na finančnem trgu in od faze finančnega cikla podjetja, v katerem se nahaja ob iskanju finančnih virov in investicij (Račel, 2008, str. 17).

Podjetje mora imeti za investiranje v razvoj podjetja jasno zastavljeno vizijo, konkretno opredeljene kratkoročne in tudi dolgoročne cilje ter podrobno izdelano oceno tveganja (Podjetniški portal, 2016c).

Čeprav lahko podjetja pridobivajo finančna sredstva na različne načine, lahko v splošnem oblike financiranj delimo na dve osnovni obliki: na dolžniško financiranje, pri katerem zunanji investitor posodi denar v zameno za obresti, in na lastniško financiranje, kjer investitor pridobi lastniški delež v podjetju (Berger & Udell, 1998, str. 613–616). Ne glede na to, katero obliko obravnavamo, gre za pritok finančnih sredstev v podjetje od zunaj, zato lahko oba imenujemo zunanji vir financiranja, ki predstavlja sekundarni vir financiranja, s katerim podjetje dopolnjuje svoje notranje vire financiranja (Rebernik & Repovž, 2000, str. 88).

2.1.1 Dolžniški viri financiranja MSP

Dolžniški viri financiranja so tisti viri financiranja, kjer si denar izposodite, mesečno odplačujete in za to plačujete določeno obrestno mero. Najpogostejše oblike med dolžniškimi viri so bančni in hipotekarni krediti (dolgoročni in kratkoročni), obveznice, lizingi, faktoring, franšizing in druge vrste posojil. Po navadi novoustanovljena podjetja to obliko financiranja težko dobijo, saj so zanjo potrebne ustrezne bonitete, zgodovina poslovanja in garancija v obliki sredstev podjetja ali osebnih sredstev. Zato je lažje poseči po lastniških virih financiranja (Podjetniški portal, 2016c; IRP, 2011, str. 6).

Dolžniški kapital predstavlja najpogostejši vir financiranja, pri katerem med najemnikom in upnikom (dolžniškega kapitala) nastane upniško razmerje, ki se zaključi z vračilom posojila z dogovorjenimi obrestmi vred (Tajnikar, 2000, str. 198). Slabost dolžniškega kapitala je predvsem ta, da mora najemnik upniškega kapitala redno in dosledno odplačevati upniška sredstva, ne glede na to, kakšne poslovne rezultate dosega (Žugelj et al., 2001, str. 28–29).

Med vire dolžniškega financiranja uvrščamo (Žugelj et al., 2001, str. 28–29): banke, hranilnice, državo in državne sklade, mednarodne sklade, podjetja za finančni lizing in faktoring idr.

Financiranje podjetij s pomočjo dolžniških virov je sicer s pojavom gospodarske krize precej zamrlo, a je v Sloveniji še vedno pogosta oblika financiranja. Največ težav pri pridobivanju tovrstnega vira financiranja imajo predvsem podjetja v začetnih fazah razvoja, mlada podjetja, ki se soočajo z nezmožnostjo pridobivanja kreditov, saj so banke povečale stopnjo previdnosti pri podeljevanju kreditov pravnim osebam (Kotey, 1999, str. 16).

Za dolžniške vire je značilno, da se zraven glavnice odplačujejo tudi vnaprej določene obresti za izposojen denar, glavne značilnosti dolžniških virov pa so (Podjetniški portal, 2016b):

14

majhna delitev tveganja, obremenjevanje denarnega toka podjetja, lastništvo ostaja enako, vedno je prisotno ustrezno zavarovanje, dodana vrednost je majhna.

Najpogostejše oblike dolžniškega financiranja so krediti banke, poznamo pa tudi nekatere druge oblike (IRP, 2011, str. 7–9; Vozel, 2005, str. 215; Podjetniški portal, 2016c):

Bančne oblike financiranja se v osnovi ločijo na kratkoročno financiranje (limit na transakcijskem računu, financiranje obratnih sredstev, okvirni kredit in kreditna linija v obliki fiksnih tranš) in dolgoročno financiranje (investicijsko financiranje, dolgoročno financiranje obratnih sredstev, projektno financiranje, nepremičninsko financiranje in sindicirani krediti).

Faktoring ali odkup terjatev je finančna storitev, ki podjetjem omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev. Faktorinška podjetja torej ponujajo podjetjem zavarovanje pred tveganjem neplačila, financiranje poslovanja in unovčevanje ter izterjavo terjatev in še druge dodatne storitve. Podjetja se tako prek faktoringa zavarujejo pred slabimi terjatvami tako doma kot v tujini, saj faktor prevzame tveganje neplačila kupcev in se hkrati zaveže, da terjatev podjetju poravna v določenem roku in pod določenimi pogoji, če kupec ne poravna računa. Faktorinška podjetja tudi financirajo poslovanje teh podjetij, kar poteka drugače kot pri bankah. Faktor podjetju denarna sredstva odobri iz odstopljenih terjatev, pri tem zaračunava provizije in obrestne mere. Faktoring poteka po naslednjih korakih: 1. Prodajalec proda in dobavi kupcu blago ali storitev ter mu za to izda račun. 2. Prodajalec takoj po dobavi odstopi terjatev faktorju, mu izroči kopijo računa in

odstopno izjavo, ki jo podpišeta prodajalec (odstopnik terjatev) in kupec (dolžnik). 3. Faktor lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže dogovorjeni znesek, zmanjšan za

faktorinško provizijo. 4. Ob dospelosti terjatve kupec plača blago ali storitev z nakazilom na račun faktorja. 5. Faktor poračuna plačilo za odstopljeno terjatev, znesek pa zmanjša za obresti na

uporabljeno financiranje. Pri faktoringu je pomembna kreditna sposobnost končnega dolžnika in ne odstopnika terjatev. Storitev omogoča pridobivanje ustreznih virov za financiranje obratnega kapitala za MSP, velikim podjetjem pa omogoča optimiziranje kapitalske strukture. Z uporabo faktoringa se lahko z odprodajo terjatev zniža tveganost poslovanja, po drugi strani pa se dražji viri nadomestijo s cenejšimi.

Faktoring je danes eden izmed najkonkurenčnejših oblik financiranj in v svetovnem merilu ena izmed bolj uveljavljenih finančnih storitev. Tudi v Sloveniji je faktoring vse prepoznavnejši, saj se število uporabnikov iz leta v leto povečuje, kar kaže tudi kontinuirana 30-odstotna rast.

Leasing je pogodbeno razmerje, kjer dajalec leasinga (lastnik opreme) po naročilu jemalca leasinga (uporabnika) kupi predmet leasinga in mu ga izroči v uporabo. Beseda »leasing« je angleška izpeljanka besede »to lease«, kar pomeni »dati v najem«. Leasing dajalec v času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik, jemalec leasinga pa mu za uporabo predmeta leasinga plačuje pogodbeno dogovorjen (mesečni) obrok. S plačilom zadnjega obroka jemalec leasinga postane pravni lastnik predmeta leasinga. Pri leasingu gre za posebno obliko financiranja uporabe opreme in nepremičnin. Ni popolni najem in ni popolno posojilo, čeprav ima elemente obeh. Ločimo dve vrsti leasinga (NLB, 2016):

15

1. Finančni leasing, ki je najpogostejša oblika leasinga, primerna tako za fizične kot pravne osebe. Jemalec leasinga se že ob sklepu pogodbe odloči, da želi na koncu odplačilne dobe z odkupom lastniške opcije postati pravni lastnik predmeta pogodbe (avtomobila, stanovanja, hiše, plovila itd.). Pravni lastnik predmeta pogodbe do poplačila vseh anuitet in odkupne opcije pa je dajalec leasinga.

2. Operativni leasing, ki je namenjen tistim strankam, ki jih zanima predvsem uporaba, ne pa tudi nakup predmeta pogodbe. Običajno se za to obliko leasinga odločajo pravne osebe in podjetni posamezniki, ki imajo možnost prilagoditi višino mesečnih najemnin. Ob izteku pogodbe lahko najem podaljšajo, predmet pogodbe vrnejo ali odkupijo.

2.1.2 Lastniški viri financiranja MSP Lastniški viri financiranja predstavljajo najcenejša sredstva, saj se z njimi ne bremeni denarnega toka, in hkrati tudi najcenejša sredstva po stroških in glede nadzora nad sredstvi. Z lastnim investiranjem v podjetje podjetnik potencialnim investitorjem dokazuje, da verjame v svoje podjetje, kljub temu pa to s seboj prinese veliko tveganja, saj podjetnik postane odvisen od podjetja in lahko ob propadu podjetja izgubi večino ali celoten vložen denar. Pri lastniškem financiranju vlagatelj dobi v zameno za investicijo lastniški delež in si skupaj z lastnikom deli usodo uspeha ali pa neuspeha naložbe. Vlagatelji torej dobijo sredstva povrnjena le v primeru rasti, dobičkonosnosti podjetja, v primeru propada podjetja pa to pomeni izgubo za vlagatelje (Podjetniški portal, 2016c; IRP, 2011, str. 6).

Po mnenju Kosa (2011) so najpogostejše oblike lastniškega financiranja po definiciji 4F: Founders (ustanovitelji), Family (družina), Friends (prijatelji), Fools (naivneži).

Viri lastniškega financiranja so lastna sredstva podjetnika in drugih sovlagateljev, ki jih v podjetje vložijo v obliki kapitalskih deležev ali v obliki delnic. Financiranje z lastniškim kapitalom daje vlagatelju pravico do lastniškega deleža v podjetju. Pri taki obliki financiranja ni treba zastaviti sredstev, plačilo pa je povezano z dobičkom. Zaslužki vlagateljev so torej odvisni od dobičkonosnosti podjetja. Slabost lastniškega financiranja je, da podjetnik prepusti del lastništva in nadzora. Če podjetje propade, ima vlagatelj izgubo (Podjetniški portal, 2016c).

Katerega vira lastniškega kapitala se poslužuje podjetje, je odvisno od faze razvoja, v kateri se podjetje nahaja, oziroma od namenov, zaradi katerih kapital potrebuje. Glede na podatke Evropske komisije ločimo pet faz investiranja z lastniškim kapitalom (Slovenski podjetniški sklad, 2016; IRP, 2011):

Semenska faza: financiranje se zagotovi za proučevanje, presojo in razvoj začetnega koncepta pred zagonsko fazo. Semenski kapital je namenjen mladim podjetjem (mlajšim od pet let) v drugi razvojni fazi za vstop le-teh na trg. Financiranje v obliki semenskega kapitala se osredotoča na podporo tistih mladih podjetij, ki izkazujejo potencial rasti, razvoj novih produktov, ki vstopa na tuje trge ali skuša povečati število zaposlenih v podjetju.

Zagonska faza: financiranje za razvoj izdelkov in začetno trženje, zagotovljeno podjetjem, ki še niso prodala svojih izdelkov ali storitev na trgu in še ne ustvarjajo dobička. Zagonska in semenska faza sta začetni fazi.

16

Razširitvena faza: financiranje za širitev in razvoj podjetja za namene povečanja proizvodne zmogljivosti, razvoja trga ali izdelka ali zagotavljanja dodatnega obratnega kapitala.

Faza zamenjave kapitala (nadomestni kapital ali sekundarni nakup): pomeni nakup obstoječih delnic v podjetju od druge zasebne organizacije za naložbe lastniškega kapitala ali drugega delničarja oziroma delničarjev.

Faza odkupa podjetja (kapital za odkup podjetja): pomeni odkup podjetja od trenutnih delničarjev, vsaj kontrolnega deleža lastniškega kapitala podjetja, tako da se prevzamejo njihova sredstva in operacije s pogajanjem ali ponudbo v javnem razpisu.

Po mnenju Tajnikarja (2000, str. 209) obstaja sedem oblik lastniškega kapitala, ki so povezane s fazo poslovanja in rasti podjetja:

lastna sredstva, ki jih ima podjetnik, ustanovitelj privarčevana in jih tako lahko vloži v posel,

zadržani dobiček oziroma preostanek od dobička, ki ga podjetje ne nameni za izplačilo plač ipd., temveč ga vloži v financiranje nadaljnje rasti podjetja,

zasebne naložbe, ki predstavljajo vložek oziroma investicijo finančnih sredstev s strani vlagatelja, ki v zameno postane solastnik, partner ipd.,

zaprta prodaja, ki predstavlja nakup delnic med lastniki podjetja in zaposlenimi, javna prodaja, ki predstavlja prodajo delnic javnosti in se na tak način pridobi kapital, odprodaja dela, prodaja celotnega podjetja.

Lastniške vire financiranja za zagon in razvoj podjetij delimo na (Pfeifer, 2008, str. 9): lastna sredstva ustanovitelja, sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev, zadržani dobiček, amortizacija in rezervacije, formalne finančne vire finančnih institucij, ki so specializirane za lastniške oblike

financiranja podjetij (skladi ali družbe tveganega kapitala), neformalne finančne vire premožnih posameznikov, tako imenovanih poslovnih angelov, alternativne borze, specifične za MSP, ali zaprto prodajo delnic (prodaja izven borze), mezzanin oblike financiranja (navidezni lastniški kapital).

Kateri vir lastniškega kapitala je najprimernejši za posameznega podjetnika oziroma njegovo podjetje, je odvisno predvsem od stopnje razvoja podjetja in namena, za katerega podjetje potrebuje lastniški kapital. Kapital, potreben za začetek poslovanja, običajno zagotovi podjetnik sam, v naslednjih razvojnih fazah pa so možne različne oblike in kombinacije virov lastniškega financiranja podjetij, ki smo jih našteli zgoraj (Pfeifer, 2008, str. 9).

Pomembna oblika lastniškega kapitala je tudi tvegani kapital, ki predstavlja kapitalske vložke v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja, vendar so kljub temu pripravljeni investirati lastni kapital v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja. Vse raziskave v svetu kažejo, da ima tvegani kapital pomembno vlogo pri zaposlovanju, rasti prodaje in tehnološkem razvoju podjetij. V večini razvitih evropskih držav se posveča velika pozornost naložbam tveganega in lastniškega kapitala v mikro, mala in srednje velika podjetja, saj imajo ta podjetja velik vpliv na razvoj celotnega gospodarstva (Pfeifer, 2008, str. 5).

Prav tako pomemben je tudi rizičen kapital, katerega pojem se večkrat zamenjuje ali enači s pojmom tveganega kapitala, a vendar je med njima kar nekaj razlik. Rizični kapital namreč pomeni tudi vlaganje navideznega lastniškega kapitala, vključno z neformalno naložbo poslovnih angelov, tveganim kapitalom in alternativnimi borzami, specializiranimi za MSP.

17

Pojem rizičnega kapitala torej ne zajema samo financiranja iz tveganega kapitala oziroma prek skladov (družb) tveganega kapitala, temveč tudi lastniško financiranje podjetij iz različnih lastniških virov. Oba pojma pa imata enak pomen, glede na to, v katere razvojne faze vstopa podjetje. Evropska komisija uporablja pojem rizični kapital, ko opredeljuje dovoljeno državno pomoč pri spodbujanju lastniških oblik financiranja podjetij (Pfeifer, 2008, str. 11).

Lastniški kapital za razliko od dolžniškega nosi tveganje uspeha ali neuspeha podjetniškega projekta.

2.2 Trendi na področju klasičnih virov financiranja MSP V tem poglavju smo raziskali, za katere klasične vire financiranj so se v preteklih letih najpogosteje odločali podjetniki MSP v Sloveniji. Obravnavano je obdobje 2011–2015.

Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da se v Sloveniji MSP večinoma financirajo s privarčevanimi zaslužki, bančnima viroma in lizingom. Povečuje se uporaba notranjih virov. V leta 2013 so bili najpomembnejši viri financiranja privarčevani zaslužek, prodaja sredstev (66 %), bančno posojilo (46 %), lizing, odkup kratkoročnih terjatev in faktoring (30 %) ter prekoračitev na tekočem računu (29 %). Dolžniško financiranje podjetij je bilo v obdobju 2011–2013 nepomembno (Geršak, 2013, str. 4).

V grafikonu 1 podrobneje predstavljamo uporabljene vire financiranja MSP med letoma 2011 in 2013.

18

Grafikon 1: Uporabljeni klasični viri financiranja MSP med letoma 2011 in 2013

0

10

20

30

40

50

60

70

9 10

18 19

2931

46

51

139

1412

3336

47

62

15

10 1114

30 29

46

66

Od

sto

tek

(%)

Uporabljen vir financiranja

2011 2012 2013

Vir: Prirejeno po (Geršak, 2013).

Geršak (2013, str. 5) še navaja, da so MSP v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 najbolj povečala neto povpraševanje (potrebe) po prekoračitvi na tekočem računu, to je za 8-odstotnih točk, za 4-odstotne točke so se povečale potrebe po lastniškem kapitalu in za 3-odstotne točke po posojilu. Potrebe po komercialnih kreditih so ostale nespremenjene, po drugih klasičnih oblikah zunanjega financiranja pa so se zmanjšale.

Po podrobnejših podatkih, ki jih navaja Maja Tomanič - Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju Sklad) je slednji v letu 2014 odigral pomembno vlogo pri zagotavljanju ugodnih finančnih sredstev za projekte (MSP), ki podpirajo rast in zaposlenost v podjetjih. V letu 2014 so se pri MSP še vedno čutile posledice finančne krize in prav zato je Sklad ključnega pomena za ohranjanje in razvoj podjetij s pridobljenimi finančnimi sredstvi. V letu 2014 je Sklad pomagal kar 721 podjetjem s skupno dobrimi 92 mio EUR dodeljenih sredstev, ki jih v večji meri predstavljajo sredstva evropskih strukturnih skladov in evropskih posebnih programov za MSP. Dodatno je 8 podjetij v letu 2014 prejelo tudi kapitalski vložek družb tveganega kapitala v skupnem znesku 6,59 mio EUR. Okvirno 75 % finančnih spodbud je bilo dodeljenih MSP, starejšim od petih let, preostanek pa podjetjem, mlajšim od petih let. V letu 2014 je največji delež podjetij (57 %) prejelo garancije s subvencionirano obrestno mero. Število izdanih garancij (411 izdanih garancij) se je v letu 2014 povečalo za 59 % v primerjavi z letom 2013 (258 izdanih garancij). V zadnjih letih so se spremenili tudi deleži odobrenih kreditov po bankah, za katere je Sklad izdal garancijo s subvencijo obrestne mere. V letu 2014 je vodilno vlogo prevzela Banka Koper, d. d. s 14 % odobrenih kreditov, ki je bila v letu 2013 na tretjem mestu. Sledita Banka Celje, d. d., in Sberbank, d. d., ki je bila v letu 2013 vodilna. S tem se je ponovno potrdilo dejstvo, da so se mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so glavni cilj delovanja Sklada, tudi v letu 2014

19

soočala s težavami pri dostopanju do finančnih sredstev, saj so odvisna predvsem od bančnih virov financiranja in v povprečju plačujejo višje stroške financiranja kot velika podjetja oziroma kot njihovi konkurenti v ostalih državah EU. To je povezano predvsem z večjim tveganjem in negotovostjo prihodnjega poslovanja malih podjetij ter z manjšimi vrednostmi opredmetenih sredstev, ki jih imajo mala podjetja možnost zastaviti v zavarovanje. Prav zaradi teh dejavnikov je Sklad pomemben člen pri zagotavljanju finančnih virov MSP, da lahko ta sledijo inovacijam, raziskavam in razvoju ter da njihove naložbe omogočajo rast in razvoj podjetij (Slovenski podjetniški sklad, 2014, str. 5–6).

Na začetku leta 2014 je bilo razdeljenih vseh 5 mio EUR razpisanih mikrokreditov, s katerimi je Sklad omogočil 213 mikro in malim podjetjem hitro in enostavno pridobitev kredita, izdanega neposredno s strani Sklada, do višine 25.000 EUR. S spodbudami za zagon podjetij je Sklad podprl 40 startupov in 35 podjetij, ki so prejela drugo tranšo nepovratnih sredstev za razvoj podjetja. V letu 2014 je Sklad začel tudi z razpisi za semenski kapital, in sicer SK 50 kot konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 50.000 EUR na podjetje, s čimer je podprl 20 podjetij, in SK 200 kot lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR na podjetje, s čimer je podprl 2 podjetji (Slovenski podjetniški sklad, 2014, str. 5–6).

Finančne spodbude za nova in mlada podjetja so se v letu 2014 začele postopno nadgrajevati še z vsebinskimi spodbudami, ki jih izvajajo partnerji startup ekosistema v Sloveniji oziroma partnerske institucije podpornega okolja, ki so se v testnih fazah izkazale za racionalne in nujno potrebne, saj dopolnjujejo in povečujejo uspešnost koriščenja finančnih spodbud oziroma uspešnost poslovanja in rasti novih in mladih podjetij. Pri razvoju trga tveganega kapitala, ki je namenjen financiranju mladih inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti, je tvegan kapital v obliki kapitalskih vložkov oziroma mezzanine kreditov (v obdobju 2010 – 2013) prejelo 25 podjetij, in sicer v višini 23,30 mio EUR, samo v letu 2014 pa 8 podjetij v višini 6,59 mio EUR (Slovenski podjetniški sklad, 2014, str. 5–6).

Če povzamemo zgoraj zbrane podatke, so MSP v letu 2014 v največjem obsegu koristila klasičen vir financiranja prek sredstev evropskih strukturnih skladov in evropskih posebnih programov za MSP, največji delež podjetij (57 %) pa je prejelo garancije s subvencionirano obrestno mero. Povečalo se je tudi število bančnih virov financiranja (predvsem mikro kreditov, prek Sklada pa je klasičen vir financiranja v obliki semenskega kapitala, in sicer SK 50 kot konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij). Klasičen vir financiranja so v Sloveniji pri razvoju trga tveganega kapitala, ki je namenjen financiranju mladih inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti, nadgradili tudi s tveganim kapitalom v obliki kapitalskih vložkov oziroma mezzanine kreditov. V obdobju 2010–2013 je tovrstno klasično financiranje prejelo 25 podjetij, in sicer v višini 23,30 mio EUR.

20

V grafikonu 2 predstavljamo uporabljene vire financiranja MSP med letoma 2014 in 2015.

Grafikon 2: Uporabljeni klasični viri financiranja MSP med letoma 2014 in 2015

0

10

20

30

40

50

60

70

1510

14 12

3126

41

63

13

1914 16

37

22

40

56

Od

sto

tek

(%)

Uporabljen vir financiranja

2014 2015

Vir: Prirejeno po (Geršak, 2014, 2015).

Kot je razvidno iz grafikona 2, so bili v letu 2014 najpomembnejši viri financiranja privarčevani zaslužek (63 %), bančno posojilo (41 %), lizing, odkup kratkoročnih terjatev in faktoring (31 %) ter prekoračitev na tekočem računu (26 %). Dolžniško financiranje podjetij je bilo tudi v letu 2014 zanemarljivo, nepomembno (Geršak, 2014, str. 4).

Tudi v letu 2015 so bili najpomembnejši viri financiranja privarčevani zaslužek, prodaja sredstev (56 %), a je bil tovrstni vir financiranja za 7 % v upadu, bančno posojilo (40 %) je ostalo skoraj nespremenjeno iz leta 2014 v leto 2015, uporabljen vir klasičnega financiranja je bil lizing, odkup kratkoročnih terjatev in faktoring sta bila za 6 % nižja in sta tako znašala 37 %, prav tako prekoračitev na tekočem računu, ki je iz leta 2014 upadla za 4 %, to je na 22 %. Dolžniško financiranje podjetij je bilo tudi v letu 2015 zanemarljivo, nepomembno (Geršak, 2015, str. 4).

Na področju klasičnih virov financiranja MSP v Sloveniji je največ uporabljenih lastniških virov. Izstopajo lastna, privarčevana sredstva, bančna posojila, lizing, faktoring in financiranje prek prekoračitev na transakcijskem računu. Nekoliko manj se uporabljajo dolžniški viri, ki so v primerjavi z uporabo lastniških virov zanemarljivi, a kljub temu prisotni.

2.3 Trendi na področju množičnega financiranja MSP

Zbiranje denarnih sredstev prek množičnega financiranja (crowdfunding) je v zadnjih letih med slovenskimi podjetniškimi ekipami izjemno priljubljeno. Tekom zadnjih nekaj let je množično financiranje uporabilo že veliko podjetij, ki tako izpeljejo kar 150 projektov, za

21

katera so skupno zbrala 4 milijone dolarjev finančnih sredstev množičnega financiranja. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji sta med najbolj priljubljenimi množičnimi viri financiranja najbolj priljubljeni crowdfunding platformi Kickstarter in Indiegogo (Borštnik, 2014a).

V tujini, kjer presenetljivo deluje okoli 800 crowdfunding platform, se ta oblika financiranja močno krepi, pri nas pa je množično financiranje oziroma crowdfunding šele dobro vzniknil leta 2013 ter še zakonsko in regulatorno ni povsem urejen (Praprotnik, 2013).

Kar kmalu po pojavnosti crowdfundinga v Sloveniji pa so mladi nadobudneži začeli združevati zamisli o prvi Slovenski platformi za množično financiranje in januarja 2016 je bila ta zamisel realizirana – dobili smo prvo slovensko platformo za nagradno množično financiranje Adrifound, ki je nastala po vzoru uspešne islandske platforme Karolina fund, ki jo odlikuje osebni pristop do prijaviteljev projektov, posledica česar so večje možnosti za končni uspeh zbiranja zagonskih sredstev (Čeh, 2016).

Podrobnejših podatkov o tem, kakšni so trendi na področju množičnega financiranja MSP v Sloveniji, še ni, iz pregledanih objav na spletu pa lahko povzamemo, da si slovenski podjetniki MPS finančna sredstva skušajo pridobiti predvsem na crowdfunding platformah Kickstarter in Indiegogo. Podatkov o sodelovanju Slovencev v drugih tovrstnih virih množičnega financiranja še ni možno pridobiti.

3 ZNAČILNOSTI MNOŽIČNEGA FINANCIRANJA

Množično financiranje je definirano kot skupen nastop posameznikov v podporo določenemu projektu, ki se v zadnjem času najučinkoviteje organizirajo prek različnih spletnih platform (Borštnik, 2013).

Evropska komisija (2015, str. 6) definira množično financiranje kot način zbiranja sredstev za financiranje projektov in podjetij. Množično financiranje omogoča osebam, ki potrebujejo denar za poslovne projekte, da prek spletnih platform zbirajo sredstva kar največjega števila ljudi, in ga najpogosteje uporabljajo zagonska ali rastoča podjetja za dostop do alternativnih sredstev. Lahko pa predstavlja promocijsko sredstvo, da ponudba podjetja ali samostojen projekt pritegne pozornost in pridobi naklonjenost določene skupnosti. Moč spletne skupnosti zraven prepoznavnosti podjetja ali projekta lahko omogoči tudi koristen vpogled v trg in dostop do novih strank.

Množično financiranje lahko definiramo tudi kot postopek za zbiranje kapitala prek skupnih prizadevanj prijateljev, družine, strank in posameznih vlagateljev, kot financiranje projekta ali podjetja z majhnimi količinami denarja s strani velikega števila ljudi, ki običajno poteka prek interneta (Prive, 2012; Fundable, 2016).

Množično financiranje deluje prek platform za množično financiranje. Ta predstavljajo spletišča, ki omogočajo interakcijo med osebami, ki zbirajo sredstva, in javnostjo (množico). Prek platform za množično financiranje se lahko sklepajo in zbirajo finančne zaveze. Osebe, ki zbirajo sredstva, morajo tem platformam večinoma plačati provizijo, v zameno pa naj bi platforme za množično financiranje zagotavljale varno in uporabniku prijazno storitev (Evropska komisija, 2015, str. 6).

22

Številne platforme delujejo po modelu financiranja „vse ali nič“, kar pomeni, da sredstva prejmete v primeru, če dosežete zastavljeni cilj, v nasprotnem primeru se denar vrne vlagateljem (Evropska komisija, 2015, str. 6).

3.1 Osnovne značilnosti

Projektni ustvarjalci si ob vstopu v sodelovanje na izbrani crowdfunding platformi ustvarijo profil, ki običajno vsebuje kratek video kot uvod v svoj projekt, seznam nagrad za darovanje in nekaj slik. Ideja je ustvariti prepričljivo sporočilo, v katerem ni v ospredju podatek, kaj počnete, temveč zakaj ste to naredili. Poudarek na večji namen deluje kot gonilna sila blagovne znamke, s katerim bodo projektni ustvarjalci lahko ustvarili edinstveno skupnost podobno mislečih posameznikov, ki jih bodo najverjetneje tudi finančno podprli. V ospredju sta torej namen projekta in čustvena plat tako izdelka/projekta kot tudi projektnega podjetnika/ustvarjalca (Prive, 2012).

Množično financiranje ima v grobem tri podporne oblike za zbiratelje sredstev (Borštnik, 2013):

lastniško financiranje, dolžniško financiranje, nagradno/donacijsko financiranje.

Nagradna/donacijska oblika financiranja, kjer podpornik donira sredstva zaradi simpatij do projekta (takrat je namen ideje prepričljivega sporočila dosežen) ali pa ker v zameno prejme izdelek po promocijski ceni ali z ekskluzivnimi dodatki, je trenutno najaktualnejša.

Nekateri avtorji pa delijo množično financiranje v štiri vrste, katero vrsto pridobivanja množičnih sredstev izbrati, pa je odvisno od vrste izdelka ali storitve in ciljev, ki si jih podjetje zastavi za rast. Glavna razvrstitev zvrsti množičnega pridobivanja sredstev temelji na darovanju, nagradah, kreditiranju in kapitalu crowdfundinga (Ryan, 2012; Hebert, 2016):

Darovanje (Donation-Based Crowdfunding): kot že ime pove, temelji na darovanju, ki se običajno uporablja za pridobitev denarja za neprofitne organizacije, ki vključujejo zbiranje sredstev za pomoč ob nesrečah, dobrodelne organizacije in medicinske menice.

Nagrade (Rewards-Based Crowdfunding): ta vrsta množičnega financiranja vključuje posameznike, ki finančno prispevajo k podjetju v zameno za "nagrado", ki je običajno v obliki izdelka ali storitve podjetja.

Kreditiranje (Debt crowdfunding): pri tovrstnem množičnem financiranju vlagatelji ne dobijo nobene nagrade, temveč dajo posojilo s pričakovanjem, da dobijo izplačano glavnico in obresti. Torej podobno kot posojilo od banke, vendar se pri tem podjetnik ne zadolži za večjo količino denarja iz ene banke, temveč si izposodi manjše količine denarja od več ljudi.

Kapital (Equity-Based Crowdfunding): omogoča, da plačniki, ki finančno podprejo podjetje/projekt postanejo delni lastniki podjetja, kot delni lastniki kapitala pa prejemajo finančne donose od svojih naložb in na koncu dobijo delež dobička v obliki dividend ali distribucijo.

Bistvena razlika med klasičnimi viri financiranja in množičnim financiranjem je ta, da mora podjetnik za pridobivanje kapitala za zagon podjetja ali uvajanje novega izdelka pripraviti poslovni načrt, tržne raziskave in prototipe, šele nato pa lahko svojo idejo predstavlja zgolj premožnim posameznikom ali institucijam: bankam, poslovnim angelom in družbam tveganega kapitala, kar v resnici omejuje možnosti na zgolj nekaj ključnih igralcev. Namesto

23

peščice tradicionalnih vlagateljev so crowdfunding kampanje financirana s strani množične javnosti (Fundable, 2016).

Prednosti crowdfundinga v primerjavi s tradicionalnimi metodami zbiranja finančnih sredstev so naslednje (Fundable, 2016):

Doseg: z uporabo platforme crowdfunding, dosežete dostop do več tisoč akreditiranih vlagateljev, ki vas lahko vidijo, pridejo z vami v interakcijo in delijo vašo kampanjo.

Predstavitev: z ustvarjanjem crowdfunding predstavitve greste skozi neprecenljiv proces spoznavanja svojega podjetja na najvišji ravni; njegovo zgodovino, oprijem, vrednote, ponudbe ipd. Spoznate svoj namen in namen vašega izdelka/projekta ter tako spoznate bistvo, ne zgolj potencial in vrednost izdelka ter tržne raziskave v izbranem sektorju.

Spoznavanje in potrditev koncepta: predstavitev koncepta ali podjetja množici ponuja odlično priložnost za potrditev ali dodelavo, nadgradnjo svoje ponudbe, saj ko potencialni investitorji začnejo izražati zanimanje, postavljati vprašanja, ugovore, hitro spoznate, če ima vaša ponudba izdelka kakšno pomanjkljivost, ki jo lahko na podlagi mnenj tako široke množice zagotovo odpravite.

Učinkovitost: namesto tiskanja dokumentov, priprave veziva in ročnega posodabljanja vsakega posebej je predstavitev na spletu v veliko dostopnejši obliki, kar vam bo pustilo več časa za zagon vašega podjetja namesto zbiranja sredstev.

3.2 Značilnosti in način delovanja platforme Kickstarter

Kickstarter je ogromna globalna skupnost, zgrajena na podlagi ustvarjalnosti in ustvarjalnih projektov, ki je bila ustanovljena 28. aprila 2009. Projekt Kickstarter je podprlo več kot 10 milijonov ljudi iz vseh kontinentov na Zemlji. Platformo za množično financiranje so ustvarili in zgradili z namenom, da bi podprli ustvarjalne projekte in jim omogočili življenje, rast in razvoj. Kickstarter tim sestavlja skupina 137 ljudi, ki so razvijalci, oblikovalci, strokovnjaki za podporo, pisatelji, glasbeniki, slikarji, pesniki, igralci, robot-gradbeniki ipd., Ti sodelujejo in vodijo platformo s sedežem v New Yorku (Kickstarter, 2016a).

Gostijo projekte iz sveta umetnosti, stripov, obrti, plesa, oblikovanja, mode, filma in videa, hrane, igre, novinarstva, glasbe, fotografije, založništva, tehnologije in gledališča. Skoraj polovica vseh projektov na Kickstarterju je bila uspešno financiranih, doslej kar 103.174.

Tudi pri Kickstarter platformi za množično financiranje si projektni ustvarjalci ob vstopu v sodelovanje ustvarijo profil, ki običajno vsebuje kratek video kot uvod v svoj projekt, seznam nagrad za darovanje in nekaj slik. Tukaj je ideja ustvariti prepričljivo sporočilo, s katerim bodo projektni ustvarjalci ustvarili edinstveno skupnost podobno mislečih posameznikov, ki jih bodo najverjetneje tudi finančno podprli. V ospredju sta torej namen projekta in čustvena plat tako izdelka/projekta kot tudi projektnega podjetnika/ustvarjalca (Prive, 2012).

3.2.1 Pogoji za sodelovanje

Pogoji za sodelovanje na platformi Kickstarter so (Kickstarter, 2016a):

24

Na Kickstarter se lahko prijavi vsak, ki ima prijavljeno stalno bivališče v eni izmed naslednjih držav: v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, na Nizozemskem, Švedskem, Danskem, Norveškem ali Irskem.

Oseba, ki bo prijavila projekt na Kickstarterju, mora imeti v eni izmed zgoraj naštetih držav tudi odprt transakcijski račun, kreditno ali debetno kartico in veljaven osebni dokument.

Oseba mora biti starejša od osemnajst let. Kickstarter zaračuna 5-odstotno provizijo od vsote financiranja projekta, če se projekt

uspešno financira. V primeru neuspešnega financiranja ne zaračuna provizije. Dodatni stroški v višini 3–5 % za stroške pri procesiranju plačil. Prijavijo se lahko projekti iz naslednjih kategorij: umetnost, strip, obrt, ples, oblikovanje,

moda, film in video, hrana, igre, novinarstvo, glasba, fotografije, založništvo, tehnologija in gledališče.

Projekti morajo ustvariti nekaj, kar se lahko deli z drugimi (vlagatelji). Projekti morajo biti pošteni in jasno predstavljeni. Projekti ne smejo biti v dobrodelne namene, saj Kickstarter ne more zagotoviti, da bo

zbran denar šel resnično tja.

Na začetku sodelovanja v Kickstarterju je treba določiti tudi finančni cilj, ki smo si ga zadali, in ga tudi doseči, če želimo, da je projekt uspešno financiran. Določiti moramo tudi končni datum kampanje, za zbiranje sredstev pa je nato priporočeno, da se zastavijo in oblikujejo stopnje donacij, v katerih se sponzorje ustrezno nagradi (Anderson, 2013, str. 164–172).

3.2.2 Priprava projekta na Kickstarterju

Priprava projekta, s katerim se ustvarjalec želi prijaviti na Kickstarter, poteka v štirih fazah (Steinberg & DeMaria, 2012, str. 29–53):

Predpriprava: omogoča podrobnejši vpogled v projekt, ki lahko prinese dobra ali slaba spoznanja, a tudi slednja so koristna, saj se lahko ob morebitnih pomislekih zaustavite, premislite in projekt ali produkt dodelate, pri tem pa se izognete morebitnemu neuspehu projekta, ki bi vas v prihodnje stal morebitnih vlagateljev. V predpripravi si najprej pripravimo material (vzorce in podporno gradivo za hitro in nazorno ponazoritev ideje), nato sledi izdelava videoposnetka, ki mora biti kratek, jasen in jedrnat ter mora vsebovati sporočilo, ki bo pritegnilo podpornike in oblikovalo njihovo skupnost. Sledi prepričljiva zgodba, ki predstavlja celoten projekt nekoliko obširneje, načrtovanje nagrajevanja (treba je pripraviti vsaj pet nagrad različnih vrednosti), zastavljanje ciljev, minimalne ravni financiranja in dolžino trajanja projekta (na spletni platformi Kickstarter večinoma traja trideset dni).

Zagon projekta: projekt postane aktiven, ko ga prijavimo na Kickstarter in predstavimo širši javnosti.

Upravljanje projekta: ko zaženemo projekt, je treba dnevno spremljati dogajanje na platformi, kjer posodabljamo podatke, objavljamo novice, promoviramo izdelek/storitev, odgovarjamo na vsa vprašanja s strani podpornikov. Vzporedno moramo promovirati naš projekt na Kickstarterju na socialnih omrežjih ali drugih promocijskih kanalih.

Končanje projekta: v primeru uspeha ali neuspeha je prva naloga, da se zahvalimo vsem našim podpornikom, nato je treba izpolniti obljube, ki smo jim jih dali (poskrbimo za dostavo nagrad, torej moramo zbrati vse njihove podatke, kot so ime in priimek, naslov itd.), ne nazadnje je zelo priporočljivo s podporniki ohraniti stik (najbolj priporočen je

25

blog, ki omogoči podpornikom vpogled v razvoj projekta), na koncu pa moramo poskrbeti še za pravočasno in pravilno plačilo vseh davkov, pri čemer je izjemno priporočen finančni svetovalec.

3.3 Pregled značilnosti ostalih platform

V tem poglavju bomo predstavili še ostale najbolj znane platforme za množično financiranje in njihove značilnosti.

3.3.1 IndieGogo

Platforma IndieGogo je odprta za vse vrste projektov, kjerkoli na svetu. Ponuja veliko orodij in podpore za nazorno spremljanje lastnega projekta. V primeru, da pri projektu ne dosežete svojega cilja, ponuja priložnost, da obdržite denar od kampanje. Oseba, ki se prijavi na IndieGogo, mora imeti osemnajst let ali več (Indiegogo, 2016aa; Steinberg & DeMaria, 2012, str. 21).

Provizije: IndieGogo zaračunava provizijo na dva načina (Indiegogo, 2016aa; Steinberg & DeMaria, 2012, str. 21):

prilagodljiv: 4 %, če izpolnjujete cilj, 9 %, če cilj ni izpolnjen, vendar boste obdržali svoj denar v vsakem primeru,

predpisan: 4 %, če izpolnjujete cilj, če cilj ni dosežen, vam ni treba plačati provizije, a tudi zbranega denarja ne morete dobiti, saj se donacije vrnejo vlagateljem.

3.3.2 RocketHub RocketHub je bil sprva namenjen zgolj umetnosti, kasneje pa se je razširil še na naslednja področja: znanost, izobrazba, poslovanje in socialne dobrine. Danes je tudi ta platforma odprta za skoraj vse vrste projektov. Vključuje več socialnih konceptov in možnosti, da glasujete za druge projekte in si tako prislužite posebne značke. Ustvarjalci se lahko vzporedno prijavijo tudi na RocketHub "Launchpad možnosti", ločeno od svojih projektov. Launchpad temelji na priljubljenosti svojih stvaritev in vrednotenju strokovnih sodnikov ter je lahko zelo dragocen. Oseba, ki se prijavi na RocketHub, mora imeti osemnajst let ali več (RocketHub, 2016; Steinberg & DeMaria, 2012, str. 21).

Provizije: provizije za projekte ni treba plačati. Treba je plačati le 5 $ ob vstopu v sodelovanje (RocketHub, 2016; Steinberg & DeMaria, 2012, str. 21).

3.3.3 Ulule

Ulule platforma za množično financiranje podpira ustvarjalne, inovativne ali v skupnost usmerjene projekte. Za zbiranje sredstev se postavita omejen časovni okvir in poseben minimalni znesek. Je prva platforma, ki ima na voljo dve vrsti zbiranja sredstev: vodja projekta lahko določi proračunski cilj ali pa določi ceno in minimalno število prednaročil, ki

26

so potrebna za dosego cilja. Če cilj projekta ni dosežen, ustvarjalec ne dobi nobenega denarja. Oseba, ki se prijavi na Ulule, mora imeti osemnajst let ali več (Ulule, 2016).

Provizije: 5 % za projekte, ki so dosegli zastavljen cilj, 3,4 % provizije za PayPal in 0,25 $ na transakcijo. V primeru, da projekt ni v celoti financiran, ni dosegel ciljev, provizije ni (Ulule, 2016).

3.3.4 33Needs Tudi ta platforma je odprta za skoraj vse vrste projektov, a se razlikuje v več pogledih od drugih crowdfunding mest. Njena primarna moč prihaja v obliki udeležbe v dobičku: v zameno za donacije podporniki obljubijo odstotek dobička za določen čas. To je še posebej pomembno za podjetnike, ki začnejo nove podvige in so pripravljeni deliti dobiček z donatorji. Poudarek je na poslovnem ustanavljanju – za razliko od drugih tovrstnih spletnih platform, ki so bolj projektno usmerjene. Oseba, ki se prijavi na 33Needs, mora imeti osemnajst let ali več (33Needs, 2016).

Provizije: 5 % + transakcijski stroški (33Needs, 2016).

3.3.5 Crowdcube Crowdcube je vodilna svetovna investicijska crowdfunding platforma s sedežem v Združenem kraljestvu, ki služi kot platforma za majhne naložbe v podjetjih, ki imajo sedež v Veliki Britaniji. Crowdcube omogoča vsakomur, da vlaga skupaj s profesionalnimi vlagatelji v startup podjetja prek lastniških, dolžniških in investicijskih skladov. Omejen je na projekte s področja obrti, hrane in pijače. Vsak projekt traja devetdeset dni. Kapital v podjetju je na voljo v zameno za donacije, priporočajo pa se tudi spodbujevalne nagrade. Oseba, ki se prijavi na Crowdcube, mora imeti osemnajst let ali več (Crowdcube, 2016; Steinberg & DeMaria, 2012, str. 21).

Provizije: £ 250 + 5 % v primeru realiziranega cilja, £ 1750 sodnih taks. Če projekt ne izpolni zastavljenega cilja, provizije ni (Crowdcube, 2016; Steinberg & DeMaria, 2012, str. 21).

3.3.6 YouCaring

YouCaring je brezplačna spletna platforma za množično financiranje, ki je namenjena za zbiranje podpore za osebne in dobrodelne namene, brez pristojbin za zbiranje sredstev. Zraven ničelne provizije je prednost te platforme, da se zbiranje sredstev začne že v zgolj treh korakih: ustvari (že predloga platforme omogoča ustvariti učinkovito domačo stran projekta), deli (aktiviranje svoje socialne mreže z le nekaj kliki na socialnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, e-pošta in drugi kanali) in zberi sredstva (YouCaring ponuja brezplačno zbiranje sredstev, ki jih je mogoče prenesti na svoj račun takoj, ko so prispela) (YouCaring, 2016).

Zaradi zgoraj naštetih razlogov so platformo YouCaring sodelujoči v raziskavi spletne strani CrowdsUnite ocenili za najboljšo platformo za množično financiranje (Borštnik, 2014b).

27

3.4 Neodvisne kampanje množičnega financiranja

Kljub priljubljenosti crowdfunding platform ali crowdfunding spletnih mest je v zadnjem času prišlo do povečanja uporabe neodvisnih metod crowdfundinga; projekti, ki ne uporabljajo spletnih mest običajno tretjih oseb, kot sta Kickstarter in IndieGogo, ustvarijo in gostijo svoje neodvisne kampanje kar na svojem spletnem mestu (Therriault, 2014).

Tako kot kampanje množičnega financiranja na zgoraj opisanih crowdfunding platformah, imajo tudi neodvisne crowdfunding kampanje svoje prednosti, prav tako slabosti oziroma tveganja. Therriault (2014) izpostavlja naslednje prednosti neodvisne crowdfunding kampanje:

Večja strategija blagovne znamke: z uvedbo neodvisne crowdfunding kampanje na svoji spletni strani krepite blagovno znamko, saj se projekt tako nanaša samo in izključno na vas. S tem ko omogočate prednaročila na svoji spletni strani, slednja postane tudi neposreden in poglaviten vir informacij, ki jim lažje sledite in se tudi po zaključeni akciji lahko nadaljujejo, kar pa se na primer pri Kickstarter kampanji zaključi s koncem vaše akcije.

Izogib »članarini« platform: pristojbine za crowdfunding mesta so v razponu 4–9 %. To se morda zdi majhen znesek, toda v primerih nekaterih zelo visoko financiranih akcij je to lahko na koncu zelo drago.

Fleksibilnost trajanja akcije: projekti na zgoraj omenjenih platformah (Kickstarter, IndieGogo, Crowdcube itd.) trajajo krajše obdobje, od trideset do šestdeset dni, kar običajno daje podpornikom občutek nujnosti darovanja pred koncem akcije. Neodvisne akcije lahko trajajo leta (kot je Star Citizen), saj neodvisna kampanja za množično financiranje omogoča, da ponudite prednaročila, nagrade in ustvarite namenske baze podpornikov že leta pred uradnim začetkom ter projekte ohranjate še dolgo po končani kampanji, akciji.

Dodatne informacije: neodvisna crowdfunding kampanja vam omogoča samostojno uporabo programske opreme, ta pa vam omogoča, da začnete projekt na svojem spletnem mestu in upravljate celotno bazo podatkov, ki ste jih prejeli od podpornikov. Pri kampanjah prek tretje osebe (Kickstarter, IndieGogo, Crowdcube itd.) so količine podatkov med ustvarjalci in podporniki omejene.

Na podlagi raziskave o delovanju platform za množično financiranje prek tretje osebe lahko kot prednost neodvisne crowdfunding kampanje navedemo tudi to, da si primeru neodvisne crowdfunding kampanje ne rabimo zastaviti cilja, če si ga, pa nam zbrana sredstva ostanejo, ne glede na to, ali smo cilj dosegli ali ne.

Kot slabosti neodvisne crowdfunding kampanje pa Therriault (2014) navaja:

Nepodpora s strani skupnosti platforme: z izbiro neodvisne crowdfunding kampanje ste v bistvu izgubili podpornike, ki bi jih dobili iz obstoječe crowdfunding skupnosti.

Izguba ukrepov proti goljufijam: tretje osebe crowdfundinga imajo izdelane ukrepe (postopki prijave in pravila) za zaščito uporabnikov pred goljufijami, kadar pa se v kampanjo spuščate sami, lahko to pri podpornikih vzbudi strah pred slabo zaščito in morebitnimi goljufijami.

Zahteva močan in dober marketing: ko se odločite za neodvisno crowdfunding kampanjo, nimate na voljo že obstoječe skupnosti podpornikov, kot bi jo imeli na primer na Kickstarter platformi, zato si jo morate ustvariti sami s pomočjo dobrega in intenzivnega oglaševanja ter trženja.

28

Tako neodvisna crowdfunding kampanja kot crowdfunding kampanja prek tretje osebe imata prednosti in slabosti; ena je primernejša za en projekt ali ustvarjalca, druga za drug projekt ali drugega ustvarjalca. Vsekakor pa je dobro poznati lastnosti obeh in se na podlagi teh odločiti, katero strategijo izbrati.

3.5 Tveganja V dobro načrtovanem projektu crowdfundinga ne obstaja veliko slabosti, a vendar vedno obstajajo nekatera tveganja, ki se jih je treba zavedati (Steinberg & DeMaria, 2012, str. 24):

Obstaja tveganje, da projekt ne doseže svojega cilja – tako tvegate denar, ki ste ga vložili v prijavo in pripravo projekta. V skoraj vseh primerih pa ne boste dolgovali ničesar mestu crowdfundinga ali donatorjem – v smislu nagrad, saj vam v primeru neuspeha ne bo treba plačati za svoje obljube.

V primeru slabe priprave projekta za izvedbo si lahko pokvarite sliko podjetja ali projekta. Neuspešen crowdfunding projekt lahko oteži nadaljnje predstavljanje potencialnim

vlagateljem. Podpora crowdfunding projektov lahko zahteva več časa, denarja in truda, kot jih sprva

ustvarjalec predvidi, ali jih je sploh pripravljeni vlagati.

4 RAZISKAVA USPEŠNOSTI PROJEKTOV MNOŽIČNEGA FINANCIRANJA

V tem poglavju smo za proučevanje uspešnosti projektov uporabili tako imenovano namizno raziskovanje, kjer smo zbirali in analizirali podatke najuspešnejših projektov množičnega financiranja.

V nadaljevanju predstavljamo najuspešnejše projekte množičnega financiranja iz različnih crowdfunding platform, za primerjavo pa bomo predstavili tudi eno neodvisno crowdfunding kampanjo.

4.1 Statistični pregled najuspešnejših projektov

V nadaljevanju predstavljamo najuspešnejše projekte množičnega financiranja na svetovni ravni.

4.1.1 Prison Architect: 19.000.000 $ financirano iz lastne neodvisne kampanje množičnega financiranja

Gre za računalniško igro »Prison Arhitekt«, ki omogoča zasebno gradnjo zapora in simulacijo upravljanja. Njeno ustvarjanje je omogočila neodvisna kampanja množičnega financiranja, ki je ponujala prednaročila, podporniki pa so lahko na vsake tri do štiri tedne spremljali njen

29

napredek in nadgradnjo. Igra Prison Arhitekt je nato uradno izšla 6. oktobra 2015 in v tem času zbrala rekorden znesek množičnega financiranja (Wikipedia, 2016).

Slika 1: Prison Arhitekt

Vir: Stream, 2016.

4.1.2 Pebble Time: 20.338.986 $ financirano na Kickstarterju

Gre za izdelek Erica Migicovskyga, ki je zasnoval najbolj priljubljeno »pametno uro« (Smartwatch) na svetu. Na Kickstarterju so si zadali cilj pridobiti 500.000 $ in ta cilj presegli za dobrih 19.000.000 $. Pebble Time ima podporo iPhona in Android telefona ter odprto platformo za razvijalce – vsebuje več kot 6500 aplikacij. Ura ima zaslon z barvnim e-papirjem, zmogljivo baterijo, ki zdrži kar sedem dni, in nov uporabniški vmesnik, ki uporabniku pomaga usklajevati dnevne obveznosti. Poleg vseh danosti navadne ročne ure lahko uporabnik z izdelkom Pebble Time pošilja sporočila in glasovno odgovarja na opozorila oziroma klice – vgrajen ima namreč tudi mikrofon (Forbes, 2015, Mladipodjetnik, 2015; Kickstarter, 2015).

Slika 2: Pebble Time

Vir: Kickstarter, 2015.

30

4.1.3 Coolest Cooler: 13.285.226 $ financirano na Kickstraterju

Avgusta 2014 je izjemen znesek množičnega financiranja zbral projekt Coolest Cooler. Zbrali so kar 13.285.226 $, za cilj pa so si v primerjavi z realiziranim zadali zelo nizek znesek, zgolj 50.000 $. Gre za izdelek ameriškega razvijalca Ryana Grepperja, ki je zbral seznam najbolj ključnih potrebščin, ki bi jih hladilna torba njegovih sanj potrebovala. The Coolest Cooler ima vgrajen mešalnik za koktajle, vodoodporne zvočnike, ki prek povezave Bluetooth ali katere druge predvajajo glasbo s pametnega telefona, vodoodporni USB-polnilec, LED-luči, ki tudi ponoči omogočajo preprosto iskanje po hladilni torbi, praktično vgrajen prostor za pribor in osnovno posodo, vgrajen odpirač za steklenice ter raztegljive ročke in elastike za pritrjevanje (Forbes, 2015; Dobranovica, 2014).

Slika 3: Coolest Cooler

Vir: Forbes, 2015

4.1.4 Flow Hive: 12.488.050 $ financirano na IndieGogo

Flow Have je revolucionaren izum panja, ki vam omogoča, da pridelek medu brez odpiranja panja in z minimalnimi motnjami za čebele iztočite naravnost v kozarec. Na IndieGogo so se prijavili s ciljem doseči 70.000 $ in ga krepko presegli.

31

Slika 4: Flow Hive

Vir: IndieGogo, 2015

4.1.5 The BauBax jacket: 11.326.275 $ financirano na IndieGogo in 9.192.055 $ financirano na Kickstraterju

Z izdelkom so se ob prijavi na Kickstarter prijavili z zadanim ciljem 20.000 $ in ga presegli za kar dobrih 11.000.000 $. BauBax jakna, ki sta jo ustvarila Hiral Sanghavi in Yoganshi Shahje, je na voljo v štirih različnih stilih za moške in ženske ter je opremljena s petnajstimi funkcijami, ki vključujejo blazino za okoli vratu, masko za oči, rokavice, odejo in žepe za tehnologijo, za osebni dokument in očala ipd., kot je razvidno iz slike 4.

Slika 5: BauBax jacket

Vir: Indiegogo, 2016b.

32

4.1.6 Pebble (watch): 10.266.845 $ financirano na Kickstraterju

Avgusta 2012 so na Kickstarterju zagnali projekt Pebble s ciljem doseči 100.000 $ in v tistem obdobju dosegli rekord v izkupičku zbranih sredstev (10.266.845 $ financirano s strani 68.929 podpornikov na Kickstarterju) ter vodilno mesto obdržali kar dve leti, vse do že predstavljenega projekta Coolest Cooler, ki jih je izrinil na drugo mesto v uspešnosti projektov množičnega financiranja. Marca 2015 so ustvarili še naprednejšo uro Pebble Time, pri kateri je množično financiranje prek Kickstarterja doseglo vrtoglavih 20.338.986 $.

Pebble povezuje tako Android kot iOS, tako da lahko prikaže obvestila iz telefona, omogoča nadzor glasbe, pogled na koledar dogodkov in ustvarjanje opomnikov.

Slika 6: Pebble (watch)

Vir: Wikipedia, 2016.

33

4.1.7 OUYA: 8.596.474 financirano na Kickstraterju

OUYA je nova vrsta videoigralne konzole. Androidna mikrokonzola oblikovalca Yvesa Béharja temelji na osnovi odprtokodnega operacijskega sistema Android, strojna oprema obsega 4-jedrni procesor ARM Cortex A9, zmogljivo platformo Nvidia Tegra 3, vgrajeni pomnilnik kapacitete 8 GB, GB sistemskega pomnilnika in brezžično povezavo Bluetooth (Računalniške novice, 2012; Forbes, 2015; Kickstarter, 2013a).

Vse igre so dosegljive prek storitve računalništva v oblaku. Uporabniki odprtokodne igralne konzole lahko do iger dostopajo prek osebnih računalnikov (Windows in OS X), tabličnih računalnikov in celo pametnih mobilnih telefonov Android. Vse oblačne igre je mogoče brezplačno igrati do 30 minut, na podlagi izkušenj pa se bodo uporabniki nato odločili, ali bodo računalniško igro kupili ali ne (Računalniške novice, 2012; Forbes, 2015; Kickstarter, 2013a).

Slika 7: OUYA Mupen64Plus

Vir: Kickstarter, 2013a.

34

4.2 Najodmevnejši slovenski projekti

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najuspešnejših slovenskih projektov, ki so na različnih crowdfunding platformah uspeli doseči ali celo preseči zastavljene cilje.

4.2.1 FlyKly Smart Wheel: 701.239,00 $ financirano na Kickstraterju

Ko se je na Kickstarterju končalo zbiranje sredstev za projekt FlyKly Smart Wheel, je postalo jasno, da je projekt s 701.239,00 $ zbranih sredstev in 2.358 podporniki postal najuspešnejši slovenski projekt na crowdfunding platformah. FlyKly, ultra tanek motor z inteligentno elektroniko, je pametno električno kolo, ki ga je razvila ekipa enajstih inženirjev, dizajnerjev in software programerjev pod vodstvom izkušenega podjetnika Nika Klanška (Kickstarter, 2013b).

Slika 8: FlyKly Smart Wheel

Vir: Borštnik, 2014a

35

4.2.2 Goat Mug: 458.071 $ financirano na Kickstraterju

Goat Mug so kavne skodelice v obliki kozjega roga, ki so podpornike na Kickstarterju popolnoma obnorele, ekipi dizajnerskega studia Desnahemisfera in marketinškega podjetja Equa pa sta zbrali kar 458.071 $, bistveno več od zastavljenega cilja 25.000 $. Financiralo jih je 10.617 podpornikov iz 61 državah (Borštnik, 2014b).

Slika 9: Goat Mug

Vir: Borštnik, 2014b

4.2.3 FlyKly Smart Ped: 385.467 $ financirano na Kickstraterju

FlyKly Smart Ped je drugi projekt, s katerim se je na Kickstarter prijavil podjetnik Klanšek. Tokrat gre za praktično kolo na električni pogon enostavnega zložljivega dizajna. Omogoča hiter transport po mestu, tudi na daljše razdalje, s čimer se uporabniki lahko izognejo javnim prevozom. S kampanjo na Kickstarterju so zbrali kar 385.467 $ sredstev.

Slika 10: FlyKly Smart Ped

Vir: FlyKly Store, 2016

36

4.2.4 SipaBoards: 345.000 $ financirano na Kickstraterju

Četrti najuspešnejši slovenski crowdfunding projekt je bil SipaBoards, ki je bil, tako kot vsi ostali najuspešnejši slovenski projekti, speljan na Kickstarterju. Gre za plovno desko SipaBoards, ki učinkovito odpravlja upor v vodi, omogoča motorno plovbo in je primeren za uporabo na zaščitenih vodah, saj je motor brez emisij in komaj slišen. Deska je prek tehnologije Bluetooth 4.0 povezljiva tudi s pametnim telefonom in pametno uro Pebble Watch (Žibert, 2015a).

Slika 11: SipaBoards

Vir: Kickstarter, 2016.

37

4.2.5 Ondo: 124.182 $ financirano na Kickstraterju

Na Kickstarterju se je s svojimi pinhole kamerami že drugič predstavil Elvis Halilović. Z njimi se je na platformi predstavil že leta 2013 in popolnoma obnorel podpornike. Nova generacija kamer Ondu prinaša kar nekaj novosti: zaslonka je zaščitena z aluminijem, kamera ima hitrejši in natančnejši sprožilec, dodali so močnejše magnete (ki služijo pritrjevanju) ter lasersko vgravirane črte za lažje kadriranje. Kamere so izdelane iz javorjevega in orehovega lesa, premazane pa so s čebeljim voskom. Ekipa je s kampanjo zbrala kar 124.182 $ (Žibert, 2015b).

Slika 12: Ondu

Vir: Žibert, 2015b.

Zraven zgoraj opisanih slovenskih projektov so uspešno speljali crowdfunding kampanje še:

ZenEgg, leseno jajce – ekipa je skupno zbrala 111.144 $ finančnih sredstev, Trobla z nadgradnjo obstoječega izdelka, lesenim zvočnikom – zbrali so 58.941 $, Scoutee, ki je predstavljala prvi pametni radar za merjenje hitrosti žogice v športu in velja

tudi za enega najmanjših na svetu – ekipa je na Kickstarterju zbrala 53.687 $, Less Game, preprostejša oblika šaha – ekipa Invented 4 je zbrala 48.411 $

Seveda obstala še nekaj slovenskih podjetnikov, ki so se odločili za množično financiranje svojih projektov, vsem pa je zagotovo skupno to, da so vsi izbrali crowdfunding platformo Kickstarter.

4.3 Dejavniki uspešnosti projektov množičnega financiranja

Platforme za množično financiranje, torej crowdfunding platforme, ponujajo dobre možnosti za projektne ustanovitelje, da objavijo svoje projektne ideje in zberejo denar, da bi jih lahko tudi uresničili. Zato je zelo pomembno vprašanje, kaj vpliva na uspešno financiranje projektov.

38

V nadaljevanju predstavljamo celovit vpogled v dejavnike, ki vplivajo na crowdfunding uspeh.

Predhodne raziskave so že proučevale vprašanje, kakšne značilnosti ima določen projekt, da se ta tudi uspešno financira. Ugotovljeno je bilo, da globina opisa projekta (Xiao et al., 2014) in zahtevani znesek denarja (Mollick, 2014, str. 1–16) odločilno vplivata na uspeh financiranja projekta.

Pomembna sredstva, ki vplivajo na uspeh financiranja, so torej celovite informacije v obliki besedila. Besedilo mora zajemati vse ključne informacije o projektu, odgovarjati mora na vsa morebitna vprašanja, ki bi se morebiti porajala potencialnemu podporniku, še en pozitiven učinek objavljenih informacij pa prispeva tudi izčrpnejši opis projektnih tveganj, saj podpira odločitev financiranja, poveča preglednost in tako privede do večjega zaupanja in posledično večjega uspeha v zvezi s financiranjem projekta (Mudambi in Schuff, 2010, str. 185–200; Cheung et al., 2008, str. 229–247).

Pomemben dejavnik uspešnosti crowdfunding projekta je globina opisa projekta, podane informacije.

Prav tako kot tekstovno besedilo so pomembne tudi slike in videoposnetki. Slike pritegnejo obiskovalčevo pozornost, ko je ta prvi korak dosežen, pa se možnosti za finančno podporo tega obiskovalca znatno povečajo. Unnava in Burnkrant (1991, str. 226–231) sta z vidika teorije medijev bogastva v poskusu dokazali, da je s pomočjo slike omogočena bogatejša komunikacija kot zgolj z uporabo samega opisnega teksta.

Park in Hopkins (1993) sta na podlagi izvedbe temeljitega pregleda literature in precejšnjega števila raziskav dokazala, da je dinamičen vizualni prikaz informacij učinkovitejši od statičnega vizualnega prikaza informacij. Jiang in Benbasat (2007) pa sta v empirični analizi spletnih strani z videovsebino ugotovila in dokazala, da se slednje dojemajo kot uporabnejše za obiskovalce v primerjavi s spletnimi stranmi, ki vsebujejo zgolj statično sliko. To vodi do zaključka, da uporaba oziroma vključitev videoposnetkov v predstavitev poveča sprejemljivost projekta, saj lahko obiskovalca bolje seznani z vsebino projekta, omogoča pa tudi, da obiskovalec, potencialni podpornik, dejansko spozna tudi same projektne ustvarjalce. Skupek naštetega posledično poveča njegovo zanimanje in morebitno finančno podporo.

Pomemben dejavnik uspešnosti crowdfunding projekta je njegova grafična podoba projekta, kombinacija teksta, slik ter avdio- in videoposnetkov.

Tudi komunikacija s člani in obiskovalci platforme se je izkazala za izjemno pomembno sredstvo uspešnosti projekta, prav tako so pomembne redne posodobitve opisov projekta, ki omogočajo dodajanje dodatne vsebine za zagotavljanje poročila o napredku (Xiao et al., 2014).

Pomemben dejavnik uspešnosti crowdfunding projekta sta posodabljanje informacij in komunikacija s člani in obiskovalci crowdfunding platforme.

Za potencialnega podpornika, financerja, obstajata dva načina za ocenjevanje velikosti in kompleksnosti projekta: razpoložljive informacije o izvedbi in ciljih projekta, drugi način pa je z zastavljenim finančnim ciljem (predstavlja mu približek za velikosti in zahtevnosti projekta). Višji donatorski cilji v potencialnem podporniku vzbudijo razmislek, kako zahteven je projekt in koliko denarja je treba vložiti, da bodo cilji projekta sploh lahko doseženi. Bolj zapleten, kot je projekt, več denarja, kot je treba vložiti, več zaupanja je treba vzbuditi pri

39

potencialnem podporniku. Visoki zastavljeni finančni cilji vzbujajo dvom in tako posledično negativno vplivajo na uspešnost financiranja projektov.

Velikost donatorskih ciljev ima negativen vpliv na uspešnost zbiranja sredstev.

Raziskave so pokazale, da so projekti, katerih ustanovitelji so podprti še z drugimi projekti, pogosteje uspešneje financirani v primerjavi s tistimi projekti, katerih ustanovitelji prijavljajo svoj prvi projekt in še predhodno niso opravljali financiranj kakšnega drugega projekta (Mollick, 2014, str. 1–16; Zvilichovsky et al., 2013, str. 16–32, Arrow, 1962, str. 155–171).

Izkušnje pri tovrstnem projektnem ustvarjanju imajo pozitiven vpliv na uspešnost financiranja projektov.

4.4 Napotki za zagon kampanje

Projektni ustvarjalci, ki želijo pridobiti sredstva s strani množičnega financiranja, si morajo ob vstopu v sodelovanje na izbrani crowdfunding platformi najprej ustvariti profil, zastaviti donatorske cilje in izbrati nagrade. Ko je projekt prijavljen in v polnem teku, pa morajo z delom nadaljevati, redno komunicirati tako s člani platforme kot s svojimi podporniki.

V predpripravi si najprej pripravimo material (vzorce in podporno gradivo za hitro in nazorno ponazoritev ideje), nato sledi izdelava videoposnetka, ki mora biti kratek, jasen in jedrnat ter mora vsebovati sporočilo, ki bo pritegnilo podpornike in oblikovalo njihovo skupnost. Sledi prepričljiva zgodba, ki predstavlja celoten projekt nekoliko obširneje, načrtovanje nagrajevanja (treba je pripraviti vsaj pet nagrad različnih vrednosti), zastavljanje ciljev, minimalne ravni financiranja in dolžino trajanja projekta (na spletni platformi Kickstarter večinoma traja trideset dni).

1. Zastavljanje donatorskih ciljev in obseg trajanja projekta

Visoki zastavljeni finančni cilji vzbujajo dvom in tako posledično negativno vplivajo na uspešnost financiranja projektov. Zastavite si najnižje donatorske cilje, ki so še sprejemljivi za realizacijo vašega projekta, in si tako prihranite nekoliko časa, saj večji in bolj zapleten, kot je projekt (in posledična višina donatorskih ciljev), več časa in truda boste morali vložiti za vzpostavljanje zaupanja pri potencialnem podporniku, hkrati pa si z nižjim donatorskim ciljem tudi izboljšate možnost njegove realizacije. Opredeliti moramo tudi, koliko časa bo projekt aktiven na izbrani platformi. Običajen rok je trideset dni.

2. Izbira in priprava nagrad

Kot smo opisali v teoretičnem delu diplomske naloge, sicer obstajajo v grobem tri podporne oblike za zbiratelje sredstev: lastniško financiranje, dolžniško financiranje in nagradno oziroma donacijsko financiranje. Slednje je najpogostejše (na crowdfunding platformah, ki smo jih opisali v diplomski nalogi, celo večinsko), zato si je v predpripravi projekta treba izbrati nagrade, ki jih bodo podporniki dobili v zameno za financiranje, in določiti ravni financiranja ter zanje opredeliti vrste nagrad (glede na raven financiranja).

40

3. Ustvarjanje profila in aktivacija projekta

Profil naj vsebuje kratek video kot uvod v projekt, seznam nagrad za darovanje in nekaj slik. Videoposnetek kot nujen in ključen sestavni del profila mora biti kratek, jasen in jedrnat ter mora vsebovati sporočilo, ki bo pritegnilo podpornike in oblikovalo njihovo skupnost. Sledi prepričljiva zgodba, ki predstavlja celoten projekt nekoliko obširneje.

Pomembno je ustvariti prepričljivo sporočilo, v katerem ni v ospredju podatek, kaj počnete, temveč zakaj ste to naredili. V ospredju morata biti namen projekta in čustvena plat tako izdelka/projekta kot tudi projektnega podjetnika/ustvarjalca.

Izjemno pomembni so dinamičen vizualni prikaz informacij, saj je bistveno učinkovitejši od statičnega vizualnega prikaza informacij, ter grafična podoba projekta in kombinacija vključenega teksta. Zraven teksta je izredno pomembno vključiti tudi avdio- in videoposnetke in slike.

Ko je profil izdelan, se projekt prijavi in aktivira na izbrani platformi. Projekt postane aktiven, ko ga prijavimo na izbrani crowdfunding platformi in predstavimo širši javnosti.

4. Komunikacija s člani platforme in podporniki

Komunikacija s člani platforme in podporniki predstavlja dejansko upravljanje projekta. Ko zaženemo projekt, je treba dnevno spremljati dogajanje na platformi, posodabljati podatke, objavljati novice, promovirati izdelek/storitev, odgovarjati na vsa vprašanja s strani podpornikov in vzporedno promovirati projekt na socialnih omrežjih ali drugih promocijskih kanalih. Posodabljanje informacij in komunikacija s člani in obiskovalci crowdfunding platforme sta pomemben dejavnik uspešnosti crowdfunding projekta, saj se je komunikacija s člani in obiskovalci platforme izkazala za izjemno pomembno sredstvo uspešnosti projekta, prav tako so pomembne redne posodobitve opisov projekta, ki omogočajo dodajanje dodatne vsebine za zagotavljanje poročila o napredku.

5. Končanje projekta

Ko je projekt zaključen, je v primeru uspeha ali neuspeha prva naloga, da se zahvalimo vsem podpornikom, nato je treba izpolniti obljube, ki smo jim jih dali (poskrbeti za dostavo nagrad, pri čemer moramo zbrati vse njihove podatke, kot so ime in priimek, naslov itd.), ne nazadnje je zelo priporočljivo s podporniki ohraniti tudi stik (najbolj priporočen je blog, ki omogoči podpornikom vpogled v razvoj projekta), na koncu pa moramo poskrbeti še za pravočasno in pravilno plačilo vseh davkov, pri čemer je izjemno priporočen finančni svetovalec. Odločitev za pridobivanje sredstev prek množičnega financiranja na spletnih platformah mora biti premišljena. Upoštevati je treba dejstvo, da je ta pot težka in zahtevna, da od projektnih ustvarjalcev terja veliko časa, truda in negotovosti. Vsekakor priporočamo, da se tovrstnega projekta ne lotite sami, temveč z ekipo, ki ji zaupate in ki jo sestavljajo različne osebnosti z različnimi spretnostmi – na podlagi teh jim lahko porazdelite naloge. Osredotočite se na cilj in mu sledite, posebno pozornost pa posvetite svojemu profilu, predstavitvi kampanje, saj je slednja najmočnejši dejavnik uspeha.

41

5 ZAKLJUČEK

Ugodni viri financiranja za MSP oziroma posameznike so ključni dejavniki, ki omogočajo hitrejšo rast, razvoj in napredek podjetij, hkrati pa terjajo tudi skrbno načrtovanje, premislek in pregled možnosti, ki so na voljo.

Model množičnega financiranja je zastavljen tako, da skuša pridobiti predvsem inovativna podjetja. Menimo, da so slovenska podjetja dovolj inovativna, podjetna in vešča v tovrstnem poslovanju, saj so pokazala, da so slovenski podjetniki in njihovi izdelki sposobni pritegniti širše množice, to pa predstavlja ključ za dosego finančnih ciljev s pomočjo množičnega financiranja.

Ugotavljamo, da ima množično financiranje pri nas potencial, da nadomesti ali pa vsaj omeji tradicionalne oblike financiranja. Financiranje s pomočjo tradicionalnih oblik je za nova podjetja še posebej težko. Poleg tega se podjetjem ne omogoča hitra rast zaradi prevelike osredotočenosti na proces pridobivanja finančnih sredstev. Te probleme model množičnega financiranja izloči iz procesa in tako postaja vedno privlačnejša možnost za nova podjetja. Množično financiranje v osnovi podjetnikom predstavlja marketinško orodje, ki poda realne ugotovitve o stanju njihovega izdelka na trgu.

Pri nas smo naklonjeni podjetništvu, vendar se zaradi zaprtosti in rigidnosti sistema ne more tako hitro razvijati. Prav zaradi tega, ker je pridobivanje finančnih sredstev v Sloveniji velik problem, se vedno bolj uveljavlja možnost množičnega financiranja v slovenskem podjetniškem okolju. Daleč največji uspeh slovenskih podjetnikov je bilo pametno električno kolo podjetnika Nika Klanška, ki je zbralo 701.239 $. Kar nekaj ekipam je uspelo zbrati več denarja, kot je bil njihov zastavljeni cilj. Platforma Kickstarter je od ustanovitve leta 2009 pomagala več kot 100.000 projektom in s 36-odstotno uspešnostjo zbrala več kot 2 milijardi dolarjev.

Uvajanje modela množičnega financiranja v slovensko poslovno okolje, in po svetu, je vsekakor želena poteza, ki spodbuja podjetništvo in posledično tudi gospodarstvo, predvsem s povečano stopnjo inovativnosti in z ustvarjanjem priložnosti novih delovnih mest. Če želimo ohranjati konkurenčnost na mednarodni ravni, moramo dati mladim in inovativnim možnost predstaviti se in širiti svoje podjetniške ideje.

42

6 LITERATURA IN VIRI

1. Anderson, C. (2013). Izdelovalci: nova industrijska revolucija. Ljubljana: UMco. 2. Arrow, K. J. (1962). "The Economic Implications of Learning by Doing." 29(3), 155–173. 3. Block, J. & Sandner, P. (2009). What is the Effect of the Financial of the Financial Crisis

on Venture Capital Financing? Empirical from US Internet Start-ups. Venture Capital – International Journal of Entrepreneurial Finance, 11(4), 295–309.

4. Berger, A. N. & Udell, G. F. (1998). The economics of small business finance: The roles of private equity and debt markets in the financial growth cycle. Journal of Banking & Finance; 22, (6–8), 613–673.

5. Borštnik, B. (2013). Množično financiranje (crowdfunding). Prevzeto 11. aprila 2016 iz http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/pridobivanje-sredstev/mnozicno-financiranje-crowdfunding

6. Borštnik, M. (2014a). Množično financiranje in Slovenci. Prevzeto 11. aprila 2016 iz http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/pridobivanje-sredstev/mnozicno-financiranje-in-slovenci

7. Borštnik, M. (2014b). Kickstarter med top 10 crowdfunding platformami zasedel peto mesto. Prevzeto 11. aprila 2016 iz http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/kickstarter-med-10-top-crowdfunding-platformami-sele-peti

8. Cheung, C. M., Lee, M. K. & N. Rabjohn (2008). "The impact of electronic word‐of‐mouth." Internet Research, 18(3), 229–247.

9. Cosh, A., Cumming, D. & Huges, A. (2009). Outside Entrepreneurial Capital. The Economic Journal, 119, 1494–1553.

10. Crowdcube. (2016). Craved. Prevzeto 12. aprila 2016 iz https://www.crowdcube.com/investment/craved-20974

11. Čeh, S. (2016). Slovenski Adrifund za množično financiranje. Zaživela je prva slovenska platforma za nagradno množično financiranje Adrifund. Prevzeto 12. aprila 2016 iz http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/slovenski-adrifund-za-mnozicno-financiranje.html

12. Ebben, J. & Johnson, A. (2009). Bootstrappingand the financial condition of small firms. International Journal of Entrepreneurial Behaviour & Research, 15(4), 346–363.

13. Evropska komisija. (2015). Razlaga množičnega financiranja. Vodič o množičnem financiranju za mala in srednje velika podjetja. Prevzeto 13. aprila 2016 iz ec.europa.eu/DocsRoom/documents/10229/attachments/1/.../sl/.../native

14. Evropski parlament. (2016). Mala in srednja podjetja. Prevzeto 6. aprila 2016 iz http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.9.2.html

15. FlyKly Store. (2016). Smart Ped. Prevzeto 20. aprila 2016 iz http://store.flykly.com 16. Forbes, 2015. 15 Most-Funded Crowdfunding Projects On Kickstarter And Indiegogo.

Prevzeto 18. aprila 2016 iz http://www.forbes.com/sites/gilpress/2015/02/16/15-most-funded-crowdfunding-projects-on-kickstarter-and-indiegogo/#1bb313e77ba9

17. Fundable. (2016). What is crowdfunding? Prevzeto 12. aprila 2016 iz https://www.fundable.com/learn/resources/guides/crowdfunding-guide/what-is-crowdfunding

18. Geršak, U. (2013). Predstavitev raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2013. Finančna statistika. Prevzeto 11. aprila 2016 iz https://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5505

43

19. Geršak, U. (2014). Predstavitev raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2013. Finančna statistika. Prevzeto 11. aprila 2016 iz https://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=6191

20. Geršak, U. (2015). Predstavitev raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2013. Finančna statistika. Prevzeto 11. aprila 2016 iz https://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=6992

21. Hebert, C. (2016). The Different Types of Crowdfunding (and which is right for you). Prevzeto 11. aprila 2016 iz http://crowdfundinghacks.com/different-types-of-crowdfunding/

22. IndieGogo. (2015). Flow Hive: Honey on Tap Directly From Your Beehive. Prevzeto 19. aprila 2016 iz https://www.indiegogo.com/projects/flow-hive-honey-on-tap-directly-from-your-beehive#/

23. IndieGogo. (2016a). How it Works. Prevzeto 13. aprila 2016 iz https://www.indiegogo.com/how-it-works

24. IndieGogo. (2016b). World's Best TRAVEL JACKET with 15 Features-BauBax. Prevzeto 18. aprila 2016 iz https://www.indiegogo.com/projects/world-s-best-travel-jacket-with-15-features-baubax#/

25. IRP. (2011). Uporabni napotki za raziskovalce, podjetnike in tiste, ki se v podjetništvo šele podajajo. »Vse kar morate vedeti o virih financiranja za zagon in razvoj podjetja«. Projekt: INNOVATION 2020. Prevzeto 6. aprila 2016 iz Inštitut za raziskovanje podjetništva: http://www.innovation2020.eu/Dokumenti/Koristni_nasveti/Vse%20kar%20morate%20vedeti%20o%20virih%20financiranja%20za%20zagon%20in%20razvoj%20podjetja_final.pdf

26. Jagodic, M. (2015). Nov rekorder Kickstarterja: pametna ura Pebble Time. Prevzeto 18. aprila 2016 iz http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/nov-rekorder-kickstarterja-pametna-ura-pebble

27. Kickstarter. (2013a). Mupen64Plus OUYA (Nintendo 64 Emulator). Prevzeto 18. aprila 2016 iz https://www.kickstarter.com/projects/1114140022/mupen64plus-ouya-nintendo-64-emulator?ref=discovery

28. Kickstarter. (2013b). FlyKly Smart Wheel. Prevzeto 20. aprila 2016 iz

https://www.kickstarter.com/projects/flykly/flykly-smart-wheel 29. Kickstarter. (2015). Pebble: E-Paper Watch for iPhone and Android. Prevzeto 18. aprila

2016 iz https://www.kickstarter.com/projects/597507018/pebble-e-paper-watch-for-iphone-and-android

30. Kickstarter. (2016a). About us. Prevzeto 12. aprila 2016 iz https://www.kickstarter.com/about?ref=nav

31. Kickstarter. (2016b). The World's Best TRAVEL JACKET with 15 Features. BAUBAX. Prevzeto 18. aprila 2016 iz https://www.kickstarter.com/projects/597538543/the-worlds-best-travel-jacket-with-15-features-bau

32. 31 Kickstarter. (2016c). SipaBoards. Prevzeto 18. aprila 2016 iz

https://www.kickstarter.com/projects/1529801280/worlds-first-self-inflating-electric-powered-sup-b/description

33. Kos, Blaž. (2011). Viri financiranja podjetij. Blog. Prevzeto 8. aprila 2016 iz http://www.blazkos.com/viri-financiranja-podjetij.php

34. Kotey, B. (1999). Debt Financing and Factors Internal to the Business. International Small Business Journal, 17(3), 11–29.

35. Liikanen, E. (2004). Evropska listina o malih podjetjih. Luksemburg: Urad za uradne objave Evropske skupnosti.

44

36. MIZS. (2016). O Obzorju 2020. Prevzeto 7. aprila 2016 iz Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/si/obzorje2020/o_obzorju_2020/

37. Mollick, E. (2014). "The dynamics of crowdfunding: An exploratory study." Journal of Business Venturing, 29(1), 1–16

38. Mudambi, S. M. & D. Schuff (2010). "What makes a helpful Online Review? A Study of Customer Review on Amazon.com." MIS Quarterly, 34(1), 185–200.

39. OECD. (2012). Financing SMEs and Entrepreneurs 2012: AnOECD Scoreboard. OECD Publishing http://dx.doi.org/10.1787/9789264166769-en

40. Pfeifer, B. (2008). Osnove lastniških oblik financiranja MSP in razvoj trga rizičnega in tveganega kapitala v Republiki Sloveniji. Prevzeto 7. aprila 2016 iz http://www.imamidejo.si/resources/files/doc/Osnove_lastni__kih_oblik_financiranja_MSP.pdf

41. Podjetniški portal. (2016a). Tehnološki parki in inkubatorji. Prevzeto 7. aprila 2016 iz http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/inovativno-okolje/tehnoloski-parki-in-inkubatorji

42. Podjetniški portal. (2016b). JAPTI Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Prevzeto 7. aprila 2016 iz http://www.podjetniski-portal.si/izdelki-in-storitve/kam-po-pomoc/Institucionalna-podpora/JAPTI

43. Podjetniški portal. (2016c). Viri financiranja. Prevzeto 7. aprila 2016 iz http://www.podjetniski-portal.si/izdelki-in-storitve/viri-financiranja

44. Praprotnik, A. (2013). Zanimanje za crowdfunding je pri nas izjemno. Prevzeto 12. aprila 2016 iz http://www.finance.si/8343625

45. Prive, T. (2012). What Is Crowdfunding And How Does It Benefit The Economy. Prevzeto 12. aprila 2016 iz http://www.forbes.com/sites/tanyaprive/2012/11/27/what-is-crowdfunding-and-how-does-it-benefit-the-economy/#1ecf3f534ed4

46. Račel, V. (2008). Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

47. Računalniške novice. (2012). Odprtokodna igralna konzola Ouya ugledala luč sveta. Prevzeto 18. aprila 2016 iz http://www.racunalniske-novice.com/igre/novice/dogodki-in-obvestila/odprtokodna-igralna-konzola-ouya-ugledala-luc-sveta.html

48. Rebernik, M. & Repovž, L. (2000). Od ideje do denarja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 49. RocketHub. (2016). Legal. Prevzeto 13. aprila 2016 iz https://www.rockethub.com/legal 50. Ryan, C. (2012). 4 types of crowdfunding and what this means for the future of

investments. Prevzeto 12. aprila 2016 iz http://utrconf.com/4-types-of-crowdfunding-and-what-this-means-for-the-future-of-investments/

51. Slovenski podjetniški sklad. (2014). Letno poročilo 2014. Prevzeto 11. aprila 2016 iz http://www.podjetniskisklad.si/images/letnaporocila/2014.pdf

52. Slovenski podjetniški sklad. (2016). Osnovne informacije o Skladu. Prevzeto 6. aprila 2016 iz http://www.podjetniskisklad.si/sl/

53. Steinberg, S. & DeMaria, R. (2012). The Crowdfunding bible. Prevzeto 13. aprila 2016 iz http://www.crowdfundingguides.com/The%20Crowdfunding%20Bible.pdf

54. Stream. (2016). Prison Architect. Prevzeto 19. aprila 2016 iz

http://store.steampowered.com/app/233450/ 55. VEM. (2016). Izhodišča in cilji projekta VEM – vse na enem mestu. Prevzeto 7. aprila

2016 iz Vse na enem mestu http://vem.rra-sp.si/vsebine/22 56. Tajnikar, M. (2000). Finančne oblike podpore malega gospodarstva. V M. Glas (ur.), V.

Pšeničny (ur.) et al., Podjetništvo – izziv za 21. stoletje (str. (340 – 348). Ljubljana: GEA Collage.

45

57. Therriault, K. (2014). Launching an independent crowdfunding campaign: pros and cons. Prevzeto 19. aprila 2016 iz http://www.crowdfundingpr.org/launching-independent-crowdfunding-campaign-pros-cons/

58. Ulule. (2016). About. Prevzeto 13. aprila 2016 iz https://www.ulule.com/about/faq/ 59. Unnava, H. R. & R. E. Burnkrant (1991). "An Imagery-Processing View of the Role of

Pictures in Print Advertisements." Journal of Marketing Research, 28(2), 226–231. 60. Vozel, M. (2005). Kaj je faktoring in kako deluje: Prožna alternativa bančnemu

financiranju, predvsem za manjše. Revija Finance, 215/2005. 61. Zvilichovsky, D., Inbar, Y. & O. Barzilay (2013). "Playing Both Sides of the Market -

Success and Reciprocity on Crowdfunding Platforms." Working Paper. 62. Žakelj, L. (2004). Razvoj malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji in Evropski uniji.

Ljubljana: UMAR. 63. Žibert, M. (2015b). Slovenski SipaBoards dosegel cilj na Kickstarterju! Prevzeto 20.

aprila 2016 iz http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/slovenski-sipaboard-dosegel-cilj-na-kickstarterju

64. Žibert, M. (2015b). Top 10 slovenskih Kickstarter kampanj. Prevzeto 20. aprila 2016 iz http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/top-10-slovenskih-kickstarter-kampanj

65. Žugelj, D., Penca, P., Slavnič, N., Žunec, B. & Vandjal, J. (2001). Tvegani kapital: Si upate tvegati?. Ljubljana: Lisac&Lisac.

66. YouCaring. (2016). Crowdfunding. Prevzeto 13. aprila 2016 iz https://www.youcaring.com/crowdfunding

67. Wikipedia. (2016). List of highest funded crowdfunding projects. Prevzeto 18. aprila 2016 iz https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_highest_funded_crowdfunding_projects

68. Xiao, S., Tan, X., Dong, M. & J. Qi. (2014). "How to Design Your Project in the Online Crowdfunding Market? Evidence from Kickstarter." In: Proceedings of the Thirty Fifth International Conference on Information Systems. Auckland: Australia.

69. 33Needs. (2016). 33needs App Review. Prevzeto 13. aprila 2016 iz http://33needs.appappeal.com/