1

KRANSKI DEMOKRAT.

Z ZAKONOM REUJEMO PROBLEME PRI POSVOJITVI OTROK

DVORAKOVA ULICA 11A - ODSLEJ NOVI SEDE NSi

asopis Nove Slovenije - kranskih demokratov, september 2016, t. 7

VLADNA DAVNA REFORMA GOSPODARSTVU NE KORISTI

Kranska demokracija ima v Sloveniji edinstveno prihodnost.

INTERVJU:

JoeSTRGAR

Jernej Vrtovec

VLOGA NADKOFA UTARJA PRI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

CENA: 20 EUR

mag. Matej Tonin

UPANJE ZASLOVENIJO

CENA: 10 EUR

Knjigi lahko naroite na elektronskem naslovu tajnistvo@ijek.si ali na telefon 01/241 66 68.

CENA: 20 EUR

3

4

5

6

7

8

12

13

14

15

16

17

18

19

NASLEDNJIH 25 LET

VLADNA DAVNA REFORMA

INTERPELACIJA MINISTRICE

NOV SEDE NSi

INTERVJU: JOE STRGAR

BREXIT IN EU

GOZDOVE NAPADLI PODLUBNIKI

ZGODILO SE JE

NA OBISKU NA GOLEM OTOKU

NA UPAN

JAVNO MNENJE

mag. PAVEL REBERC

NAGRADNA KRIANKA

NOVA SLOVENIJA KRANSKI DEMOKRATI

KAZALO

UVODNIK

NOV ZAETEK. Za nami so poletni oddih in olske poitnice. Tokratno politino poletje je minilo v relativno mirnem ozraju in upam, da ste si tudi lanice in lani ter prijatelji in simpatizerji nabrali nove energije in moi. Na tabor v Vojniku meseca junija je odlino uspel in tudi na tem mestu se lepo zahvaljujem obinskemu odboru NSi Vojnik in sodelavcem na glavnem tajnitvu za odlino sodelovanje pri pripravi tabora. Vzduje je bilo res praznino in v vseh pogledih smo ponosno praznovali srebrni jubilej nae drave. Ob petindvajsetletnici sem ugotavljal, da se je ob letonjem prazniku po krajih in med ljudmi utilo nekaj ve praznovanja in ponosa, kot je bilo obiajno v preteklih letih. Pa tudi slovenskih zastav je bilo ve. V prejnji tevilki sem napovedal, da se bo sede stranke po petnajstih letih preselil na novo lokacijo. Selitev smo zaposleni na tajnitvu opravili v drugi polovici avgusta in stranko uspeno preselili na Dvorakovo ulico 11a. Ve o novih prostorih je napisano na posebni strani tokratne tevilke. Vzduje in obutki so v novih prostorih odlini. Novi prostori so prinesli med vse, ki vsak dan delamo na sedeu stranke, nov delovni elan in energijo. Nekdo je dejal, da je bila Cankarjeva nae bivanje, Dvorakova pa bo na dom. S skupnimi momi bo kranska demokracija dobila stalni sede, saj bodo prostori zadostovali tudi, ko bomo na volitvah dosegali e bolje rezultate. Verjamem, da si mnogi elite od blizu ogledati nae nove prostore in v ta namen bomo organizirali posebna dneva odprtih vrat, in sicer v oktobru in novembru. Seveda pa smo za obiske odprti vsak dan in veseli vas bomo. Jesenski as je vsako leto as naega rednega kongresa, saj smo edina slovenska politina stranka, ki ima kongres vsako leto in edina, ki ima mandatno obdobje funkcij v stranki omejeno na dve leti. Posebni smo tudi v tem, da se naega kongresa kot obiskovalec lahko udelei vsak, ki to eli. Vse to kae na veliko stopnjo demokracije in odprtost nae stranke. Letonji kongres bo jubilejni deseti in se bo odvijal v soboto, 12. novembra, v Breicah. Po dveh letih bomo imeli na kongresu volitve organov stranke, seveda pa bo kongres zartal pot stranke v prihodnje. Vesel bom, e se nas bo zbralo im ve in bomo tako skupaj obeleili praznik stranke. Tokratna tevilka Kranskega demokrata prinaa intervju z naim astnim lanom gospodom Joetom Strgarjem, ki je velik in ponosen kranski demokrat. Seveda pa vas seznanjamo tudi z drugimi aktualnimi temami in aktivnostmi nae poslanske skupine v dravnem zboru.

Robert Ilcglavni tajnik

Interni asopis Nove Slovenije - kranskih demokratovIzdaja: Glavno tajnitvo NSi, Dvorakova ulica 11a, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik Oblikovanje: Andrej Cimperek Naslovna fotografija: Andrej CimperekNaklada: 10.500 izvodov, Ljubljana, september 2016 Tisk: Tiskarna Janu d.o.o.

www.nsi.si

4KRANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

Praznovanja 25-letnice samostojne drave Slovenije so za nami. Ugotavljali smo, da so se s samostojnostjo izpolnile nae velike elje in sanje naih prednikov. Vsak izmed nas je ob zaetku poti imel tudi svojo predstavo o prihodnosti in razvoju Slovenije. V glavnem pa smo si eleli, da bi komunistino enoumje zamenjala demokracija in da bi se Slovenija im hitreje razvijala po zgledu razvitih in demokratinih zahodnih drav. Seveda smo sedaj vsi po vrsti razoarani, ker e nismo dosegli vicarske razvitosti in urejenosti; ker se e vedno delimo na osnovi ideoloke pripadnosti levici ali desnici; ker e vedno nismo razistili s preteklostjo. Vedno znova pa nas pretresajo tudi afere, primeri korupcije in klientelizma zaradi premalo uinkovitega sodstva, ki bi naredilo konec taknemu ravnanju in plenjenju drave.

Nai rojaki v zamejstvu in po svetu pa pravijo, da so na Slovenijo najbolj ponosni takrat, ko je ne samo lepa in urejena, pa pa tudi uspena in ne preve skregana.Uspenost pa je odvisna tudi od nas in od tega, v kolikni meri vladni ukrepi spodbujajo gospodarsko rast ter privabljajo nove domae in tuje vlagatelje. Brez delovnih mest za dravljane in brez mladih, ki vidijo svojo poklicno pot in dom v domovini, pa ne more biti spodobnih pokojnin, mladih druin, uinkovitega zdravstvenega sistema in zadovoljnih dravljanov.V NSi smo leta 2000 zartali svojo politino pot kot neodvisna stranka, ki izhaja iz vrednot kranske demokracije. Predvsem pa smo se v to stranko povezali ljudje, ki elimo s svojim delovanjem sluiti domovini in ljudem. Delitev v drubi ni postavil Bog, pa pa mi sami, zato jih lahko samo sami preseemo. Tistim, ki svojo politiko gradijo s spodbujanjem delitev, pa nikakor ni po godu, e kdo usmeri svoj pogled preko teh razprtij in ie reitve za prihodnost. Kdor si upa drugae razmiljati, je takoj oigosan in napaden z najhujimi obtobami in podtikanji, ne glede na dobre namene. uvanje k prepirom je za dva skrajna pola najbolj udobna in prirona politika, saj vedno znova uspeva na podlagi delitev in ne na podlagi reitev.Dovolj je takne politike, ki dravljanom ne prinaa napredka in zadovoljstva. Zato smo v NSi e bolj odloeni, da izberemo srednjo pot, podprto s stebrom sodelovanja vseh dobromisleih in dobronamernih dravljanov, ki ne iejo prepirov, pa pa reitve za tevilne naloge, ki so pred nami. Svoje zaveznike bomo iskali med ljudmi in krogi, ki jim ve pomeni domovina, kot pa prepiri, predvsem pa so demokrati, ki spotujejo tudi drugae mislee. Vsa obkladanja z neprimernimi izrazi moramo odloiti na odpad zgodovine, e hoemo nai domovini in nam samim dobro. Kranski demokrati pa smo prvi poklicani, da iemo dobro v ljudeh in za ljudi. To je nae voilo Sloveniji za naslednjih 25 let.

Ljudmila Novakpredsednica NSi

Sloveniji za naslednjih 25 let

V Novi Sloveniji nedvomno podpiramo pravico do pokopa mrtvorojenih in splavljenih otrok, kar na novo omogoa zakon o pogrebni in pokopaliki dejavnosti. Nikakor pa se ne moremo strinjati z dolobo istega zakona, ki izrecno prepoveduje, da bi pokojnik kljub izraeni poslednji volji leal doma, e je v kraju mrlika veica. e umrli eli, da se slovo opravi v njegovi domai hii, na njegovem domu, je to po naem mnenju potrebno spotovati. Predvsem na podeelju, kjer imata dom in domaija e vedno drugaen pomen kot v mestih, se e vedno ohranjajo tovrstni obiaji. Sprejeti zakon izrecno nasprotuje, da bi umrli lahko leal

doma in to tudi v primeru, e je pokojnik umrl doma in so ga svojci doma uredili. Na ta nain smo eleli omogoiti dostojno slovo od pokojnika. V NSi nismo podprli zakona tudi zato, ker svojci v primeru smrti nimajo pravice izbire izvajalca prvega prevoza pokojnika iz kraja smrti, kot tudi zagotovo povianje strokov pogrebnih storitev, emur so nasprotovale prav vse obine in upokojenci. To so bili kljuni razlogi, zakaj NSi ni podprla zakona, seveda pa podpiramo dolobo, ki omogoa pokop mrtvorojenih in splavljenih otrok na eljo starev.

NSi PODPIRA PRAVICO DO POKOPA MRTVOROJENIH OTROK

5

Vladna davna reforma jemlje gospodarstvu in daje javni upravi

Mramorjeva naslednica je v dravni zbor poslala tri zakone, ki naj bi predstavljali mini vladno davno reformo. Vlada s to res mini reformo predlaga, da se za dodatnih 60 milijonov evrov obdavi gospodarstvo in posredno zaposlene, na drugi strani pa se javnemu sektorju namenja novih 70 milijonov evrov.

S spremembo zakona o davnem postopku se uvaja predizpolnjen obraun prispevkov za samostojne podjetnike in kmete. Gre za poenostavitev birokratskih postopkov, kar je potrebno pozdraviti. Drugi zakon v paketu, zakon o dohodnini, razbija dosedanji 41 % dohodninski razred, ki vkljuuje dravljane, ki zasluijo med 20.400 in 70.907 evrov letno, na dva nova dohodninska razreda, in sicer na 34 % (do 48.000 evrov) in 39 % (do 70.907evrov). Ta zakon pa ima kljub dobremu namenu pomembno pomanjkljivost. Vlada ni predlagala ni za razbremenitev dravljanov z najnijimi dohodki, zato smo v NSi predlagali amandma, da se uvede splona olajava v viini 7.000 evrov. To bi v najveji meri koristilo prav dravljanom z nijimi prihodki, a vladna koalicija naega amandmaja seveda ni sprejela. Tretji zakon v paketu, zakon o davku od dohodka pravnih oseb, predlaga povianje obdavitve dohodka podjetij s 17 % na 19 %, kar z drugimi besedami pomeni 60 milijonov evrov dodatnega bremena za gospodarstvo. Ob gospodarski rasti in z zadranostjo pri zaposlovanju v javnem sektorju smo imeli monost, da bi zmanjevali javni dolg in resnino davno razbremenili vse dravljane, ne zgolj prerazporejali davna bremena. A Cerarjeva vlada se je odloila za drugo smer - zaposlila je dodatnih 3.695 javnih uslubencev, gospodarstvo pa e dodatno obremenila.

mag. Matej Toninvodja poslanske skupine NSi

Gospodarski klub: davna reforma brez uinkaGospodarski klub NSi (GK NSi) je na svoji septembrski seji obravnaval predlog vladne davne reforme. Predsednik GK NSi mag. Pavel Reberc je v izjavi za javnost po koncu seje dejal, da predlagana sprememba zakona od dobika pravnih oseb ne reuje bistvene teave, saj bi veji dele dodatno pobranega davka pravzaprav usmerili v bonus pri dohodnini, ki bi ga bili deleni predvsem dravni uradniki. To pomeni, da je reforma brez pravega uinka za gospodarstvo, je opozoril Reberc. Kot mono reitev je predstavil sistem, kjer bi delodajalec lahko dva odstotka svojega dobika po svoji presoji izplaal svojim zaposlenim, pri emer bi bila ta nagrada obdavena po isti stopnji, kot velja za kapitalske dobike. Gre za to, da bi dobiek, ki je bil

ustvarjen v gospodarstvu, tudi pustili gospodarstvu in zaposlenim, je logiko NSi pojasnil Reberc.

Mag. Matej Tonin in Joef Horvat pa sta v izjavi za javnost po seji opozorila na nenehno spreminjanje davne zakonodaje, ki vodi v nestabilno davno okolje. To ni v korist ne domaih in ne tujih vlagateljev oziroma podjetij. Nekdo, ki eli investirati v posel, eli vnaprej izraunati, kakne davke bo moral plaati. e se ob tem davna politika nenehno hitro spreminja, pa je to skoraj nemogoe storiti, je dejal Horvat, mag. Tonin pa je opozoril na problematino potezo vlade pri spreminjanju dohodninske lestvice, kjer bodo najve pridobili predvsem dravni uradniki z visokimi plaami.

AKTUALNO

6KRANSKI DEMOKRAT

e ve kot desetletje se v slovenskem zdravstvu kopiijo tevilne teave, pravih reitev pa ni na obzorju. Ker ni reitev, dravljani izgubljamo zaupanje in potrpljenje. Mnogim se dogaja krivica, saj za denar, ki ga vplaujejo v zdravstveno blagajno, ne dobijo tistega, kar si zasluijo. V obstojeem zdravstvenem sistemu se nihe ne pouti dobro - ne uporabniki ne izvajalci zdravstvenih storitev.

Ker se v prvi polovici mandata niso zgodile kljune spremembe, smo se v NSi odloili za interpelacijo ministrice Milojke Kolar Celarc. Sedanja ministrica za zdravje ni edina kriva, da je danes slovenski zdravstveni sistem v tako kritinem stanju. Je pa ministrica poleg predsednika vlade najbolj odgovorna, da se v dveh letih, ko vodi ministrstvo, niso zgodile potrebne spremembe, ki bi pomenile bolji in finanno vzdren zdravstveni sistem. e ve, razmere so se v zadnjih dve letih mono poslabale. akalne vrste se daljajo (v njenem mandatu so se podaljale za dvakrat), v zdravstvenih ustanovah vlada nezadovoljstvo, zaradi nepreglednega financiranja se kot e desetletja napajajo lobiji, hkrati

pa zmanjkuje denarja za tiste, ki zdravstvene storitve zares potrebujejo. Tudi dialoga ni.

Namesto, da bi s sistemskimi ukrepi reevali stisko zavarovancev, so mnogi izmed njih prepueni dobri volji sodravljanov. Ko pa zbiranje plastinih zamakov in dobrodelni koncerti postanejo edina reitev za sistemske napake zdravstva in posledino preivetje bolnikov, je as, da se vpraamo, kako naprej.

Bolj ko vlada odlaa s pripravo reforme, bolj se slovensko zdravstvo pogreza in vse veje bodo teave. Tudi monosti za sprejem reforme so s tovrstnim odlaanjem vse manje, saj je efektivnega asa do naslednjih rednih volitev vedno manj. Iz izkuenj pa vemo, da so monosti za izvedbo resne in celovite reforme v volilnem letu nadvse majhne.

Jernej Vrtovecposlanec NSi

AKTUALNO

as je, da ministrstvo za zdravje dobi novo vodstvo

ZA LOVEKOVO DOSTOJANSTVO GRE Poletja je konec in pred nami je jesen. Velja krilatica, da je vsaka jesen vroa zaradi dogodkov, ki si sledijo. Zagotovo si podroje, ki je povezano z zdravjem, zdravstvenim sistemom, pacienti, bolniki, izvajalci zdravstvenih storitev, ZZZS-jem, zavarovalnicami in ostalimi deleniki, zaslui, da je jesen vroa in to iz enega samega razloga, ki ga imenujemo dostojanstvo posameznika.

V delovanju zdravstvenega sistema je bilo namre dostojanstvo posameznika prevekrat poteptano. Tukaj mislim predvsem na dolge akalne vrste, ki so na nekaterih podrojih specialnosti enostavno nerazumljivo predolge, da bi lahko to dopustili. Slovensko zdravstvo je na mnogih podrojih odlino. Imamo vrhunske zdravnike, pediatre, kirurge, medicinske sestre in ostale, ki delujejo in dosegajo odline rezultate na posameznih podrojih, kar nam priznava tudi tujina, a na drugi strani je preve sistemskih pomanjkljivosti, da bi lahko odlaali z nujnimi spremembami. Temeljno vpraanje je, kako naprej? Kako premakniti razmiljanja odloevalcev, da se stori korak v pravo smer? Katera je pravzaprav prava smer? In kdo mora storiti te korake?

Oblikujejo se posamezne skupine delenikov, ki v svojih strokovnih krogih pripravljajo predloge reitev za izzive v zdravstvu danes in v prihodnosti. Ekonomska fakulteta, zdravnike organizacije ter tevilni posamezniki prek medijev sporoajo predloge za reitev zdravstva, ki so za nekatere bolj sprejemljivi in za nekatere manj. Tudi

kranski demokrati smo pripravili sistemski in strokovni predlog nove ureditve zdravstvenega sistema, ki je bolj uinkovit in bolje zadovoljuje potrebe naih dravljanov. Ohranjamo javno zdravstvo, a v ospredje postavljamo loveka, ne pa interesnih skupin.

Odsotnost dialoga na tem podroju spodbuja razline skupine delenikov, da pripravijo svoje predloge reitev zdravstvenega sistema, ter da so sliani. Prvi korak za reformo zdravstvenega sistema je nacionalni dogovor o tem, koliko javnih sredstev bomo kot druba lahko zbrali in koliko ga bomo prispevali kot posamezniki v obliki zasebnih sredstev. Javna in zasebna sredstva, namenjena zadovoljevanju zdravstvenih potreb, morajo iti z roko v roki. Taken dogovor pa ni naloga samo ministrstva za zdravje, temve celotne odgovorne politike in zdravstvene stroke.

Torej gre za javno zasebno partnerstvo, ki mnogim dravam v okviru EU ni tuje; prav nasprotno, to je njihov zdravstveni sistem okrepilo. Do sedaj nam ni uspelo, da bi druba in politika v celoti sprejeli poslanstvo v dialogu in razumevanju dobrih predlogov za reitev e v zdravstvu, ne glede od kod prihajajo - opozicije ali koalicije. Odgovorna politika lahko ta trenutek naredi korak naprej. Oblikujmo korake nacionalnega dogovora za nove prilonosti v zdravstvenem sistemu. Povabimo vse za skupno mizo. Zdravje namre ne izbira politine stranke. To je odgovorna politika, ki jo dravljani od nas priakujejo. Smo kot druba pripravljeni na to?

Matja Tronteljpredsednik sveta NSi

7

AKTUALNO

Po 15 letih smo sede stranke preselili na novo lokacijo, in sicer na Dvorakovo ulico 11a v centru Ljubljane. V prostorih na Cankarjevi smo bili najemniki Mestne obine Ljubljana, ki pa se je odloila prostore prodati. Pojavila se je izjemna prilonost in ponudba zakoncev Brecelj, tako da smo se odloili, da gremo v dolgoroni nakup vejih in opremljenih prostorov.

Novi prostori obsegajo nekaj ez 400 m2 v dveh nadstropjih, s samostojnim vhodom z ulice. Prostori so zelo svetli in resnino omogoajo sodelavcem glavnega tajnitva kakovostno delo v dobro stranke.

Dvorakova ulica (izgovorjava Dvorakova) se nahaja praktino med dvema hoteloma, in sicer hotelom Lev ter hotelom Intercontinental 5*, ki bo odprt junija prihodnje leto. Lokacija je izjemno dostopna in glede parkiranja tudi prijazna obiskovalcem. Samo 50 m stran se nahaja garana hia Bavarski dvor, blizu pa je tudi parkirie za bencinsko rpalko Petrol na Tivolski cesti ali parkirie pri elezniki in avtobusni postaji.

Nova Slovenija - kranski demokrati imamo nov sede

P1

P2

P3

1

2

3

4

HOTEL LEV

BAVARSKI DVOR

ELEZNIKA POSTAJA

AVTOBUSNA POSTAJA

P1P2P3

PARKIRIE TIVOLSKA CESTA (S-IP)

PARKIRNA HIA KOZOLEC

PARKIRIE PARKAUTO

Skeniraj QR kodo za prikaz poti do lokacije.

Vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT novega sedea NSi. Seveda je stranka odprta za vse lanice in lane vsak dan, na dnevih odprtih vrat pa bomo pripravili e poseben program in povabili v goste tudi nae poslance in druge funkcionarje stranke.

Z veseljem vas priakujemo

v etrtek, 13. oktobra 2016, med 9. in 18. uro in vetrtek, 24. novembra 2016, med 9. in 18. uro.

Lepo vabljeni in prisrno dobrodoli na Dvorakovi ulici 11a!

8KRANSKI DEMOKRAT

JoeSTRGAR

Joe Strgar se je rodil leta 1929 v Jelah pri Leskovcu. Poklicno ivljenje je posvetil predvsem hortikulturi oz. urejanju parkov in vrtov. Svoje znanje je izpopolnjeval tudi v tujini in ga delil z drugimi v ve kot desetih knjigah in prironikih o hortikulturi. e leta 1968 je ustanovil lastno podjetje Parkovno vrtnarstvo in drevesniarstvo, ki se danes imenuje Pro horto Strgar. V asu osamosvajanja Slovenije je bil izvoljen za upana Ljubljane, leta 2000 pa je bil eden izmed ustanoviteljev NSi, ki mu je podelila tudi naziv astnega lana. e vedno je aktiven kranski demokrat, ki mu ni vseeno za prihodnost Slovenije, ira javnost pa ga pozna tudi kot pobudnika civilne iniciative Prebudimo Slovenijo.

Kranska demokracija ima v Sloveniji edinstveno prihodnost.

8KRANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

9

INTERVJU

Vaa mladostna leta so bila zaznamovana z vojno in izgonom v tujino. Komunizem in socializem sta po vojni mono zatirala kransko misel in dro samostojnega aktivnega dravljana. Kako ste prekrmarili to obdobje? e od otrokih let naprej sem imel svojo slovensko zavest. Zavest, ki se je rodila in ohranjala v okviru katolike, to je izvirno nae vere, ki me je ves as uila za lepo in dobro. Biti zasidran v neem, kar je dobro, je tista osnova, iz katere se da previhariti tudi teje ivljenjske razmere. Ko smo bili kot druina izgnani v Nemijo, je bila naa vera tisti temelj, ki nas je v tujini drala pokonci. Ko smo se sredi poletja leta 1945 vrnili iz izgnanstva, so nas za tri dni zaprli v ograjeno zemljie v Radovljici in nam dopovedovali, da smo prili v Titovo Jugoslavijo, kjer ne bo ve farjev ter kulakov in izkorievalcev vseh vrst in ne bo ve mranjake vere. Moji stari in sorodniki, delovni in poteni ljudje, so videli in e takrat doumeli, da se nam zaenja novo in muno obdobje, kajti govornik ni mogel skriti prevarantstva in ostali smo, kar smo bili, pri svoji kranski dri.

eprav ste tudij in poklicno ivljenje posvetili hortikulturi in ustanovili svoje podjetje, ste vseeno vstopili tudi v politiko. Kako to?Za ljubljanskega upana sem kandidiral na prigovarjanje meni znanih uglednih Ljubljananov. Najprej sem se branil, e da nisem pravi politik, da z veseljem delujem na podroju svoje stroke, pa smo se zedinili v mnenju, da ima upanovanje glavnemu mestu sicer prizvok politike, a vaneja plat te slube je upravljanje velikega in mnogostranskega sistema. Prepriali so me. Tako sem priel na javno, na pol politino prizorie, brez da bi to nartoval.

Na katere stvari, ki ste jih uspeli narediti v asu svojega upanovanja med leti 1990 do 1994, ste najbolj ponosni?Najprej smo morali postoriti kopico drobnih, a nujnih zadev. Stebrike na tromostovju so otroci z nogami porivali v Ljubljanico in morali smo jih takoj zamenjati z novimi. Zrak v mestu je bil tako zastrupljen in potrebno je bilo po najkraji poti zamenjati zastarele avtobuse, ki so bili velik vir onesnaenja. Na porodninici je puala streha, potrebna je bila nova kritina. Gasilci niso imeli visoke lestve in ne bi mogli gasiti visokih stavb. Rdei kri ni imel avta za nujen prevoz. Kaj vse je bilo e nujno in neodloljivo! Velika in morda najvaneja zadeva za Ljubljano je bila obnovitev Plenikovih al. V propadajoih kapelicah so se e zadrevali cigani in e kdo. Obnovili smo jih in s tem reili najpomembnejo kulturno znamenitost mesta. Na novo smo uredili zahodni del Tivolija. Pri tem je pomembna zlasti metoda, kajti nartovali in delali smo po merilih parkovnega urejanja, kar naj bi bilo za vse naslednje mestne uprave izredno pomembno. Postopek je natanneje predstavljen v knjigi Tivoli, ki je izla leta 1994.

Kako pa sicer ocenjujete situacijo oz. razvoj Ljubljane danes? Gre upan Zoran Jankovi v pravo smer s hitrim razvojem mestnega jedra, kamor prihajajo mnoice turistov z vsega sveta?Res je, mestno jedro intenzivno urejujejo, kar je oitno namenjeno reprezentanci, zlasti turizmu. Seveda, in al, na raun ostalih predelov mesta. Sam se spominjam, kako sem ob predaji upanstva mojemu nasledniku Dimitriju Ruplu zagovarjal potrebo, da je v Ljubljani nadvse nujno urediti primestni in mestni promet. Razlogi so bili dovolj kriei e takrat, danes so e bolj. A ves as je vse ostajalo pri starem. e vedno nimamo niti avtobusne postaje, kar je krie primer neurejenosti. Imamo pa Stoice, s katerimi se je problem samo e poveal. Posebej sem zaskrbljen, ker Ljubljana nima pravega odnosa do zelene politike. To je tisto, kar se neposredno nanaa na moj poklic. V slehernem urejenem mestu v srednji Evropi so prvine narave, to je zelenje, nekaj bistvenega. Dokaj zanemarjeni so ljubljanski parki, drevoredi in sploh celovita podoba mesta. Zelenice vseh vrst, e so kakovostno urejene in oskrbovane, so najprej ogledalo, zunanja podoba mesta, a vse to hkrati bistveno vpliva na kakovost bivanja in ivljenja sploh. Poudarjanje, da smo najlepe mesto, e na tej toki dobi negativno oceno. S tem geslom ne smemo biti preglasni, eprav imamo veliko lepega. lovek bi priakoval ve razumevanja za dejstvo, da smo prestolnica naroda in drave in da smo sredi Evrope. Zato je upanova najava, ki smo jo pred leti sliali, da bomo v Ljubljani posadili petsto novih dreves, tem bolj problematina. Manjka misel o tem, katera drevesa bomo posadili ter kam in kako, da bodo zares uspevala in za mesto predstavljala vijo kulturo. O teh reeh lahko odloa le kvalificirana uprava ali organ, ki kontinuirano, brez prekinitve ali odlogov skrbi za strokovno neoporeno ter odgovorno mestno zelenje. e vekrat sem javno povedal, da brez takne uprave ne moremo imeti lepega mesta.

Letos praznujemo 25 let osamosvojitve in tudi vi ste bili takrat mono politino dejavni v vrstah slovenske kranske demokracije. Kako se spominjate tistih asov?Imam jih v lepem spominu, kajti bili so asi napornega, a ustvarjalnega delovanja. Slovenski kranski demokrati, brez da bi se dobro zavedali svoje politine pripadnosti, delovali smo pa v okviru Medkofijskega odbora za izobraence, smo se e desetletje prej pripravljali na velike dogodke. Nismo sicer vedeli, kdaj bodo prili, a prili so. Slovenski katoliani smo takrat bili edina zares zanesljiva in kolikor toliko urejena politina skupnost, ki je bila trdno na svojih slovenskih in kranskih tleh in bili smo poznani tudi v svetu. Ko so prile volitve se je to ele prav izkazalo. Na volitvah smo zmagali demokratino usmerjeni volivci, eprav nismo vsi volili samo kranske demokracije. In ko je bilo treba vzeti v roke vodenje drave, smo spet bili tisti, ki smo sprejeli dravnike dolnosti. Bili smo tudi edini, vsaj v zaetnem asu, ki smo imeli iroko mednarodno podporo. Podprla nas je tedanja kranska Evropa, vse druge politine naravnanosti so bile proti naemu osamosvajanju, celo uradna politika ZDA. Ameriki veleposlanik, g. Zimmermann mi je, kot upanu glavnega mesta, poslal svarilno pismo in sporoal, da se ne smemo oddaljevati od Jugoslavije. Toda glej, v ameriki javnosti je bila prisotna tudi katolika cerkev, ki je z mono delegacijo

Reforme so nam potrebne kakor vsakdanji kruh. A same na sebi niso dovolj - morali bi jih izvajati strokovno neoporeno, pravino in predvsem poteno.

10KRANSKI DEMOKRAT

INTERVJU

straniu, sem vrnil in naslovil na Zvezo borcev Slovenije in pripisal, da bodo sami najbolje znali identificirati pravega avtorja. Niso mi odgovorili. Omeniti moram e drugo plat tega problema. Pri nas doma je vsako jutro, ob asu, ko sem se napravljal ali zajtrkoval, zazvonil telefon. Dvigala ga je soproga Olga. Oglaal se je oduren glas, ki je soprogo zmerjal s primitivnimi izmiljotinami. Nekega dne pa je telefon dvignila herka Helena, takrat gimnazijka, in omenjenega loveka nagovorila takole: Dobro jutro gospod, kako ste kaj spali Ni priel do besede in od takrat se ni ve oglaal. Toliko let po teh dogodkih se spraujem, ali je teh ljudi, ki so takne rei naroali in vzdrevali, kaj sram? Se bodo kdaj opraviili?

Med drugim ste tudi pobudnik in motor civilne pobude Prebudimo Slovenijo, ki je v preteklosti pripravila kar nekaj odmevnih dogodkov z uglednimi gosti. Kaj vas je gnalo, da ste to civilno pobudo sploh ustanovili in kaken je cilj te vae pobude? Po obdobju Bajukove in Janeve vlade, je bilo dokaj jasno, da levi politini pol, nasledniki starega boljevizma in z njim okueni olani vodstveni kadri, niso v stanju, da bi dravo naravnali na boljo prihodnost. e voditelji javnih ustanov in drave ne upotevajo veliine desetih bojih zapovedi, se vsa njihova prizadevanja prej ali slej zruijo na neobvezno bivanje in delovanje danes tako, jutri drugae, jaz tako, ti drugae vse gre samo v smer zmenjave. Leta 2010 sem v Druini objavil lanek z naslovom Na vrsti smo. S tem mnenjem sem pozneje povabil okrog 40 meni znanih ljudi, za katere sem menil, da jim ni vseeno, kaj vse se v drubi dogaja. Dobili smo se v dvoranici pri Sv. Joefu v Ljubljani. Prilo jih je 36, in sicer vseh starosti in iz raznih krajev. entjakobski upnik Joe Kokalj je z uvodno molitvijo vabil Sv. Duha, da bi dobili pogum in pravo vedenje. Vsi smo se strinjali, da o razmerah ne kae samo govoriti ali se nad njimi pritoevati, ampak je treba tudi kaj postoriti. Izvolili smo manji odbor in imenovali mene za predsednika. Potem smo se kar pogosto sestajali in nali ime, geslo za nao civilno dejavnost - PREBUDIMO SLOVENIJO. 19. septembra 2011 smo tako organizirali prvi Zbor kristjanov in ljudi dobre volje, ki se je od tam kot odmev iril e v druga mesta. portna dvorana na Otocu je ostala naa sredina toka za vsakoletni Zbor tudi letos, 15. oktobra, ga bomo imeli.

Kje vidite reitve za Slovenijo? So po vaem mnenju reforme na podroju zdravstva, sociale, sodstva in davne politike tiste, ki nas bodo potegnile iz krize?Reforme, ki jih navajate, so nam potrebne kakor vsakdanji kruh. A same po sebi niso dovolj - morali bi jih izvajati strokovno neoporeno, pravino in predvsem poteno. Poteno do ljudi, do domovine in do gospodarja sveta, do Boga.

amerike kofovske konference, na elu s predsednikom McCarrickom, prila v Ljubljano. Najprej k nadkofu utarju in potem na Magistrat k upanu s kranskimi koreninami. Tudi ta dogodek je bil edinstvena, podpora Sloveniji ter kranski demokraciji.

Nekaj pomoi pred prvimi vestrankarskimi volitvami leta 1990 ste bili deleni tudi iz tujine, kajne?Med prvimi in najbolj uinkovitimi podporniki so bili avstrijski kranski demokrati, zdrueni v Ljudski stranki, z zunanjim ministrom Mockom na elu in enako tudi kranski demokrat, nemki kancler Helmut Kohl. Veliko podporo smo imeli v Vatikanu. Seveda, vse to se je lahko dogajalo, ker smo z evropskimi kranskimi zdruenji sodelovali e dve desetletji. Do tedaj smo v okviru Medkofijskega odbora priredili e tri (mini) simpozije z mednarodno udelebo in imeli smo tevilne dodatne povezave. Najtesneje sodelovanje smo imeli z avstrijskimi katolikimi akademiki. Njihov predstavnik in viden evropski politik Erhard Busek nas je e prej nekajkrat obiskal. Vse te rei so podrobneje opisane tudi v knjigi Treba je povedati.

Ste ob osamosvajanju in potem kasneje kot prepriani kranski demokrat kdaj doivljali kakne pritiske, ali bili deleni kaknih groenj s strani politinih nasprotnikov oz. stare nomenklature?Spoetka sem bil prijetno preseneen, koliko ljudi mi je pisalo ali obiskovalo. Vrata Magistrata so se namre odprla in to je bilo za Ljubljano nekaj resnino novega, saj prej nismo mogli kar tako priti do upana. Tudi meni se je nekdaj dogodilo, da sem se, kot funkcionar Zveze hortikulturnih drutev Slovenije, prijavil na pogovor in na sprejem. akal mesec dni, pogovor pa je smel trajati deset minut. Glede groenj pa, kaj bi me spraevali, poglejte javne medije tistega asa. Iz njih je razvidno, da so me ves as javno napadali, in sicer v njihovi maniri z lami ter neodgovorno predrznostjo. A sem jih zavraal, kolikor mi je dopual as in jim povedal kar jim gre. Odgovarjal sem tudi na tevilna pisma polemiko sem imel celo s predsednikom Milanom Kuanom. Izredno predrzna so bila pisma s podpisom BOREC. Enega izmed njih, ki je bil najprej uporabljen na

Stranka, kot taka pa je v pomladnem bloku in tudi v celotnem politinem prizoriu, edina, ki ima v narodu svojo zakoreninjenost, svojo zgodovino in resnine uspehe.

11

Minevata dve leti vlade Mira Cerarja. Kako ocenjujete delo njegove vlade in bi po vaem mnenju morala obstojea vlada do konca mandata e postoriti? Spet teko vpraanje, saj e niesar ni storila. Vsa akutna vpraanja, od olstva, zdravstva do gospodarstva, so e odprta in akajo na novo obdobje, to je na as, ko bodo dravo vodili odgovorni ljudje - odgovorni do nas dravljanov in do drave Slovenije.

Na desnem politinem polu je v zadnjem letu prilo, da nekaterih nesoglasij glede vizije slovenske prihodnosti. Kranski demokrati smo zavzeli jasno stalie, da bi se morali ukvarjati predvsem z uvedbo nujnih reform, izboljati poslovno okolje ter Slovenijo narediti bolj pravino in normalno srednjeevropsko dravo. Kako ocenjujete dananje stanje na politini desnici in kondicijo slovenske kranske demokracije, ki jo vodi Ljudmila Novak?Dovolj zapleteno vpraanje, o katerem sem v svojih lankih, e pisal, a treba bo e kaj rei. Desnica je razdrobljena in sliijo se namere, da bi se delila e naprej. To je tisto, kar elijo stare sile. Bognedaj, da bi se jim uresniile. Res pa je, da nam manjka osrednje vodstvo. Ni se nam posreilo, da bi se nael lovek, politik, ki bi deloval v smislu zdruevanja: Vsi smo nekaj, posamezne stranke so komaj kaj. Poprijeti moramo skupaj in na volitvah zmagati. To je naa glavna naloga. e vedno nismo prerasli ideje, da je dobra in pravilna le ena stranka, druge pa naj bi ji bile pokorne. e se kdo najde in ima svoje ideje, je kaj hitro oznaen za razdiralca desnice ali celo za sodelavca starih sil. Takno stanje ni samo problematino, je tudi nespametno. Tudi temu botrujejo stare sile, kaken drug razlog si lovek teko predstavlja.

Predsednica Ljudmila Novak stoji na svojem mestu. Je prava kranskademokratka, kar potrjuje z dejanji, s svojo dejansko ivljenjsko dro in s popolno predanostjo svojim dolnostim.

INTERVJU

Drugi del vaega vpraanja se nanaa na nao stranko in na predsednico Ljudmilo Novak. Zahtevno vpraanje, a pri vsej zapletenosti je vendar nekaj gotovo. Predsednica Ljudmila Novak stoji na svojem mestu. Je prava kranska demokratka, kar potrjuje z dejanji, s svojo dejansko, ne le navidezno, ivljenjsko dro in s popolno predanostjo svojim dolnostim. Da bi delala vse samo najbolje, tega ne zmore noben lovek, a da bi delala toliko napak, kot jih ji pogosto pripisujejo ljudje iz prijateljskih strank, tudi ne dri. Sodelavce ima, kakrne ima. Nekateri so e preizkueni v javnem in politinem delovanju, drugi so na poti, da to postanejo. Tistim lanom in prijateljem kranske demokracije, ki to podroje bolje poznajo, bi svetoval, da sodelujejo pri izbiri in olanju dobrih dodatnih sodelavcev. Sama vsega tega ne zmore. Veliko je e postorila poglejmo njeno zavzetost v asu, ko stranka sploh ni bila v parlamentu, ko je iz kraja v kraj in dokaj samotno prirejala sreanja za uveljavitev vrednot. Kdo in kje je to e poel?

Stranka kot taka pa je v pomladnem bloku in tudi v celotnem politinem prizoriu edina, ki ima v narodu svojo zakoreninjenost, svojo zgodovino in resnine uspehe. e z nastankom, ko je Krek z drugimi odliniki tistega asa organiziral Slovensko ljudsko stranko in s tem pripeljal slovenski narod na politino prizorie, je bil to velik zgodovinski korak. Sledi zmaga na volitvah tik pred drugo vojno in spet zmaga po propadu komunizma. Katera druga stranka ima takno zgodovino in tolikne uspehe? e zaradi tega ima dananja kranska demokracija, sicer z novim imenom, neodloljivo nalogo, da ponovi in potrdi vse dosedanje uspehe. Res je, da se na lovorikah, ali kakor pravi Ivan Oman od stare mame, ne da iveti. Potrebni so novi in temeljito premiljeni prijemi, naslonjeni na tuje vzore, ki so vsepovsod vidni ter za nas pouni. Tako smemo rei, da ima kranska demokracija tudi v Sloveniji edinstveno prihodnost.

Kljub temu, da ste v pokoju in boste kmalu praznovali 87. rojstni dan, ste e vedno zelo drubeno dejavni, piete knjige, objavljate lanke, Imate e kakne neuresniene elje oz. kakne narte za prihodnost?Upokojen sem res, a Bog mi je dal zdravje in voljo, da lahko postorim e to in ono - tudi taken pogovor z vami. Posebnih nartov ali elja za naprej si ne morem ve privoiti. Sem pa nadvse hvaleen Boji previdnosti za vse tisto, kar se je e dogodilo hvaleen sem starem, sestram in bratom, uiteljem in dobrotnikom vseh vrst, monostim za izobraevanje doma in na tujem, za poklicno ter javno delovanje, za soprogo in mater najinih estih otrok. Vsega je bilo v izobilju, zato sem vsem in za ves ta preivet as, hvaleen. Tudi vam za stvarna vpraanja.

12KRANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

BREXIT NE BO ZRUIL EUeprav je brexit kot zmaga populistov, moramo referendumsko voljo dravljanov Velike Britanije (VB) spotovati, neglede na to, da je zelo kodljiva za Britance in nas v EU. Zdaj potrebujemo enoten odziv, ki ne sme obtoevati in s prstom kazati na druge, temve mora biti konstruktiven in zazrt v prihodnost. V Sloveniji moramo imeti skrbi, saj je VB najpomembneja gospodarska partnerica Nemije v EU, Nemija pa najpomembneja politina in gospodarska partnerica Slovenije. Brexit sproa verjetno najgloblje geopolitine premike po padcu berlinskega zidu ter finanne, gospodarske in politine turbulence, ne le v Evropi, temve v globalnem svetu. Kanclerki Angeli Merkel, ki je s povabilom na sestanek v Berlin predsedniku Francije in italijanskemu premierju pred zasedanjem Evropskega sveta prevzela vajeti kriznega vodenja v svoje roke, velja prisluhniti, da kljub obalovanju pozabimo na prenagljena maevanja Londonu in skupaj poiemo najbolje sporazumne reitve.

Evropsko jedro drav ustanoviteljic eli naprej, za ostale bodo drugi aranmaji. Slovenija mora biti zraven! Mora biti aktivni lan razprav o evropski prihodnosti! Je ekonomsko usposobljena? Danes gre za kljuna vpraanja prihodnosti naega naroda! O tem je v Sloveniji potrebno odpreti iroko demokratino, vkljuujoo razpravo - za ljudsko legitimnost. Nadaljevanje skupne evropske prihodnosti je dober projekt in dobra odloitev za majhne drave, kot je naa, ki so v njem dosegle vejo gospodarsko stabilnost in vzpostavile enakopravni dialog z vejimi, pogosto teavnimi sosedi. Velja ga reiti, biti del najnaprednejega jedra. A najprej moramo sami vedeti, kaj hoemo in kaj bomo zagovarjali v Evropi! Evropska unija je vizionarski projekt, ki je omogoil Evropi mir. Projekt oetov Evrope - kranskih demokratov - mora ohraniti in okrepiti temelje, na katerih je postavljen, mora pa se predvsem gospodarsko okrepiti s kreiranjem delovnih mest. Konkurennost je namre vladar sveta in al je ne doloa ve Evropa. V navalu populizma je jasno, da evropski vladarji nimajo veliko asa, saj bodo v prihodnjih dveh letih potekale volitve v pomembnih dravah, ki bi se lahko obrnile v referendume o obstoju EU. e bodo na naslednjih volitvah v Nemiji zmagali desniarski populisti in evroskeptiki Alternative fr Deutschland (Frauke Petry), v Franciji pa Front National, evropske poslanke Marine Le Pen, potem lahko z veliko gotovostjo reemo, da bo sledilo zruenje EU.

Joef Horvatpodpredsednik NSi

EVROPA PO DOPUSTIH Poletje ni prineslo ve miru in ve Evrope, pa pa ve terorja in ve skrbi. Jesen zaenjamo v EZ bolj razdeljeni kot prej. Razlinost je moneja kot enotnost. Nedavni vrh v Bratislavi ni zagotovil priakovane dodane vrednosti. Brexit zaenkrat koduje Veliki Britaniji in Evropski zvezi, ne samo ekonomsko. Vpraanje je, komu nasloviti raun za kodo, e posebej, ker so glavni igralci zapustili oder. Vrag je vzel alo. Gre za preivetje evropskega projekta. To govorijo naravnost ljudje z najvijih poloajev. Ne govorimo ve o ve Evrope. Nekateri govorijo o bolji Evropi, vendar ni e soglasja, kaj bi bila vsebina boljega. Ta pojem je malce meglen. Sam sem za bolj jasno in razumljivo govorico in si elim delujoe Evrope. Skupna meja je zavarovana, e dogovorjeno deluje. Enako velja za druge odloitve. Pacta sunt servanda. Ljudje vidijo in razumejo, ali Evropa deluje ali ne. Ve bliine dravljanom lahko zagotovi samo delujoa Evropa. Ne morem si predstavljati dobre skupne prihodnosti, e bi imeli dva pogleda na delovanje pravne drave in dve ali e ve razlinih davnih kultur. Videli smo razdeljeno Evropo in prispevali svoj dele k njeni zdruitvi. Res ne bi rad videl, da bi na poti iz Ljubljane do Bruslja stal trikrat na meji s ibko valuto, kot se je to dogajalo v asu dinarja, ki je na vsaki meji veljal manj. Naj se spomnim ob blinji petindvajsetletnici samostojne slovenske valute, da je bila takrat mesena stopnja inflacije dobrih 23 %. Ker smo vse to doiveli, bi se morali zavedati, kaj branimo in esa ve ne maramo. e bodo prevladale populistine stranke z monimi gesli in slabimi reitvami, nas bo to spravilo na dolg ovinek, na koncu katerega bomo zaradi izzivov, na katere lahko uspeno odgovarjamo samo skupaj, ponovno prili do spoznanja, da zdrueno Evropo potrebujemo. Tak ovinek bi nas drago stal. Slovenija ima svoj dele odgovornosti za ohranitev in razvoj evropskega projekta. Tudi posebno odgovornost do prihodnosti evropskega projekta v jugovzhodni smeri. Slovenija mora prispevati k vseevropski zavesti, da viri konfliktnosti na Balkanu niso trajno odpravljeni in da je evropska perspektiva tista, ki lahko zagotovi trajneji mir v tem delu Evrope. im bolj razdeljena je Evropa, tem ve prostora daje drugim interesom. Slovenija bo lahko odigrala svojo konstruktivno evropsko vlogo, im moneje bodo politine sile, ki podpirajo razvoj delujoe Evrope. V tej zvezi ni treba posebej govoriti o nalogah kranskih demokratov v Novi Sloveniji. Nekaj upanja daje tudi politina sprememba na Hrvakem. Andrej Plenkovi je s svojo stranko zmagal z jasnim proevropskim profilom in umirjeno govorico. Pomembno je, da je bil pri naih sosedih poraen populizem. Vesel bom, e bodo priprave na kongres nae stranke okrepile nao zavest in voljo, da prispevamo k nadaljnji izgradnji delujoe Evrope. Evropo moramo ustvariti doma, je vekrat rekel na pokojni predsednik Bajuk.

Lojze Peterleposlanec Evropskega parlamenta

13

AKTUALNO

Stanje v gozdovih se poslabuje, vladnih ukrepov pa niV Sloveniji smo pria umiranju in propadanju naega naravnega bogastva - gozda. e vse od naravne katastrofe leta 2014, ko je nae gozdove mono prizadel ledolom, se spopadamo s teavami, ki jih povzroa lubadar. Gozdovi nam umirajo pred omi! Lastniki in kmetje brezupno sanirajo prizadeta drevesa in se spraujejo, ali res obstaja samo ena reitev - sekanje, sekanje in e enkrat sekanje!

Nerazumljivo je, da vsa gozdarska stroka razlaga, kako se je izvajala napana politika pri zasaditvi in pogozdovanju pred 60 leti in da sedaj nosimo posledice tistih napak. e predsednik vlade dr. Miro Cerar glede te katastrofe pravi, da moramo biti pripravljeni na klimatske spremembe in da so naravne katastrofe naa realnost.

Realnost je tudi, da na ministrstvu za kmetijstvo niso sklicali in organizirali e nobene mednarodne razprave strokovnjakov na temo zatiranja podlubnikov. V delovno skupino, ki so jo po dveh letih vendarle uspeli sklicati v Sloveniji, pa niso vkljuili predstavnikov Zveze lastnikov gozdov. Katastrofo lubadarja pa noemo razglasiti kot naravno nesreo!

Obenem ne moremo mimo ustanovitve dravnega podjetja Slovenski dravni gozdovi, ki so ga izsilili v SD Dejana idana. Ministra za kmetijstvo idana sem na septembrski seji vpraala, zakaj nekateri domai kupci ne dobijo pogodb in ne morejo kupovati lesa iz slovenskih gozdov, eprav je bil ravno to eden od ciljev pri ustanavljanju podjetja Slovenski dravni gozdovi. Konkretnega odgovora nisem dobila. Hkrati je zaskrbljujoe tudi to, da se les prodaja brez zavarovanja plail. Kdo bo odgovarjal za posledice, e pride do neplail v primeru, da ta podjetja, ki niso zavarovana z neko banno garancijo, vendarle ne bodo plaevala v roku? Je to odgovorna politika?

V Novi Sloveniji si odgovorno politiko predstavljamo drugae. Zato sem tudi ponosna na vsa naa skupna prizadevanja pri reevanju davnih blagajn v kmetijstvu. Reitve, ki jih predlagamo v Novi Sloveniji, poznajo vse evropske drave, zato bomo pri njih vztrajali.

Iva Dimicpodpredsednica NSi

NSi vloila zakon, ki reuje problem posvojitev in skrbnitva otrok

Poslanska skupina NSi je nedavno v dravni zbor vloila novelo zakona, s katero kranski demokrati predlagamo, da bi stari lahko vnaprej doloili skrbnitvo oz. izvrevanje roditeljske pravice v primeru njihove smrti, predlog pa vkljuuje tudi stare stare kot mone skrbnike. Omenjeni zakonski predlog je posledica tevilnih pobud, ki so jih lani in simpatizerji NSi izrazili po referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (ZZZDR), kjer je bil vladni predlog, ki bi uredil to podroje, zavrnjen.

Predlog NSi tako prinaa dve novi reitvi, ki sta primerljivi tudi z ureditvami v nekaterih drugih dravah EU:

1. uvaja monost, da stari stari pridobijo oz. izvrujejo roditeljsko pravico v odnosu do vnukov v primeru, ko stari teh otrok niso ve ivi ali je obema starema odvzeta roditeljska pravica in

2. uvaja monost, da stari z notarskim zapisom ali v veljavni oporoki izrazijo svojo voljo glede posvojitve, izvrevanja roditeljske pravice ali skrbnitva svojih otrok v primeru smrti obeh starev.

14KRANSKI DEMOKRAT

AKTUALNO

ZGODILO SE JE...

ZGODILO SE JE

16. 08. 2016Dr. Andreju Bajuku smo hvaleni, ker je ohranil kransko demokracijo v Sloveniji. lani vodstva NSi na elu s predsednico NSi Ljudmilo Novak so ob peti obletnici smrti dr. Bajuka poloili venec na njegovem grobu na ljubljanskih alah.

12. 06. 2016 Tabor NSi v Vojniku v znamenju visoke udelebe in pozitivnega vzduja. Predsednica NSi je v govoru izpostavila, da Slovenija in slovenska politina desnica potrebujeta ve povezovanja in demokratinosti ter hkrati poudarila, da Nova Slovenija ima reitve za teave, ki trenutno pestijo nao domovino.

01. 08. 2016Zapustil nas je dolgoletni lan in nekdanji poslanec Skupine Republike Slovenije (1990 1992) Janez ampa. S svojim drubenopolitinim delovanjem je pomembno prispeval k razvoju dogodkov obine Destrnik in Republike Slovenije. Naj poiva v miru.

24. 08. 2016Delegacija NSi na sejmu Agra ministra idana otela, ker kmetom oteuje kmetovanje. lani vodstva NSi so se na kmetijskem sejmu sestali tudi s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem in z direktorico Zbornice kmetijskih in ivilskih podjetij pri GZS Tatjano Zagorc.

Kmeko drutvo Nova Slovenija je svoj rezultat na volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije mono izboljalo. V svet KGZS sta bila izvoljena dva predstavnika, v svete obmonih enot pa je bilo izvoljenih 11 naih predstavnikov.

Ustanovljen Regijski odbor enske zveze NSi Ptuj Ormo, ki ga vodi Simona Kosi. estitke in uspeno delo!

Novo v stranki

Intitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je skupaj s fundacijo Konrad Adenauer (KAS) organiziral dva dogodka. Prvi dogodek, na katerem sta spregovorila vodja PS NSi mag. Matej Tonin ter nekdanji vodja PS SKD Ignac Polajnar, je bil posveen 25-letnici samostojnosti. Drugi dogodek, na katerem so sodelovali novinarji, pa je bil posveen temi Mediji in politika.

Vodstvo NSi je obiskalo Koroko, Posoje in Idrijsko - Cerkljansko, kjer se je v pogovoru s podjetniki in predstavniki obin iz prve roke preprialo o gospodarskih in socialnih razmerah v omenjenih regijah. Ob koncu obiskov je sledilo sreanje Blizu ljudem s lani in simpatizerji NSi.

15

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

POTREBNO KOT E NIKOLI e je kdaj as za treznost, je to zdaj. V zadnjih mesecih Slovenci intenzivno doivljamo shizofrenijo in umazane igre v slovenskem politinem prostoru. Ljudi se zastruplja z vseh strani: so tisti, ki elijo ljudi radikalizirati, so tisti, ki se elijo na vsak nain ohraniti na oblasti, in so po novem tudi tisti, ki z vpraljivimi akcijami in zbiranji podpisov pod krinko plemenitih dejanj z ljudmi manipulirajo, da bi iz njih naredili bodoe volivce. Tudi e ni vsaka svinjarija kaznivo dejanje, ne sme biti vse dovoljeno! Ravno zato, da bomo znali prepoznati, kdaj kdo z nami manipulira, moramo ta dejanja razkrinkati in loiti zrno od plevela - dobre in sposobne politike od slabih in manipulativnih. Zato je ves as vodilo Mlade Slovenije, da mlade izoblikujemo v kompetentne politike, ki jim bomo lahko vsi zaupali. Ko Slovence poneumljajo tako z leve kot z desne, je treznost Mlade Slovenije potrebna kot e nikoli.

Federico V. Potonikpredsednik Mlade Slovenije

GLAS MLADIH IMA SVOJO MOPretevilni mladi Slovenci in Slovenke svoje prilonosti uresniujejo v tujini. Kljub lepoti nae deele in kljub domanosti naega jezika. al imamo v Sloveniji zadueno poslovno okolje, ki oteuje uresnievanje prilonosti. Ob tem se pojavlja velika apatija med mlajimi generacijami. uden paradoks. Ko je stanje v dravi slabo, bi se morala prizadevanja mladih za vpliv na odloanje poveati, pri nas pa se zmanjuje. Prizadevajmo si, da to spremenimo! Vkljuitev mladih v delovanje demokracije je nujno za izboljanje stanja v Sloveniji. MSi je prvi korak na poti tega procesa. Vse mlade vabimo, pridruite se nam!

Matej Hrastpodpredsednik Mlade Slovenije

OB OBISKU GOLEGA OTOKA SE MI PORAJA E VEJI ZAKAJ? Skupaj z nekaterimi seniorskimi lani Nove Slovenije in lani Kulturnega drutva Kranjani materam, smo se v soboto, 10. septembra, odpravili na ogled Golega otoka. Otok, ki v vsakem loveku vzbudi grozo, ko izve kaj so pravoverni komunisti delali svojim neposlunim lanom.

Bil je lep sobotni dan. Bilo je lepo razpoloenje in potem te zamori zgodba otoka svetega Grgurja, kjer so bile zaprte enske in zgodba Golega otoka, kjer so bili zaprti moki, ki so podpirali Stalina. Ne mislim opisovati trpljenja enih in drugih. Te zgodbe so nam ve ali manj znane. Boli me nekaj drugega. Boli me spoznanje, da tisti vedno prisotni ZAKAJ lahko internacionaliziram. Ta veni zakaj se ne pojavlja ve z dogodki, ki so se odvijal pred ve kot pol stoletja nazaj, ampak se mi pojavlja sedaj, leta 2016. Pojavlja pa se mi v zvezi s Hudo jamo in vsemi grobii v Sloveniji in pojavilo se mi je ob gledanju propadajoih stavb na obeh otokih. Kdo vodi tiste sile, ki hoejo izbrisati povojna grozodejstva pri nas in na Hrvakem? Tukaj ne gre za denar, s katerimi bi odkopali vse povojne rtve v Sloveniji, in ne gre za denar, s katerim bi za zanamce ohranili ve ali manj propadajoe zgradbe na obeh otokih. Tukaj gre za pieteto do mrtvih in vseh

tistih, ki so bili duhovno ubiti. In ta zakaj me sprauje, zakaj nimamo ljudje dananjega asa toliko moi, da bi premagali temne sile preteklosti? Tisti, ki ne elijo, da bi se stvari ohranile, imajo skupni imenovalec in to je strah pred resnico. e nekaj mi je ob gledanju in pripovedovanju na Golem otoku pustilo um v dui. Ne vem, zakaj sem imel obutek, da je Tito tam e vedno heroj, ki so ga zavili v staniol. Vodi, ki je bil mlajih let, ni niti z eno besedo rekel, da je za izvensodne poboje tisoih kriv ravno Josip Broz Tito.

Na poti domov, ko smo se peljali z ladjo proti pristaniu Punat, mi je temne misli odganjal jugo, ki mi je pihal v obraz in mi ga hladil.

Matev Kle

MLADA SLOVENIJA

ZVEZA SENIORJEV

16KRANSKI DEMOKRAT

NA UPAN

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, druina, hobiji)?Po konanem tudiju na mariborski strojni fakulteti sem konal pripravnitvo v Gorenju v Velenju ter se nato zaposlil v Gorenjevi firmi v Rogatcu, kjer sem precej let vodil razvojni oddelek. Letos sva z eno Mariko praznovala trideseto obletnico poroke. Stareji sin Primo je zaposlen v Ljubljani in v teh dneh opravlja pravosodni izpit, Toma, ki je zaposlen v Zdravstvenem domu marje pri Jelah kot lan reevalne ekipe, vsakodnevno pomaga ljudem z obmoja Obsotelja in Kozjanskega, najmlaja, Petra, pa tudira psihologijo. Sicer pa sem tudi vinogradnik, ebelar, z velikim veseljem pa sem vedno rad brcal ogo - na alost pa si nogometa po operaciji hrbtenice ne morem ve privoiti v toliki meri, kot bi elel.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridruili kranskim demokratom? Na prvih lokalnih volitvah leta 1994 me je takratno vodstvo obinskega odbora SKD Rogatec lahko reem skorajda prisililo, da sem kandidiral za upana. Med tirimi izkuenimi politiki sem dobil takrat presenetljivo najve glasov. Tako se je zaela moja politina pot. Sedaj sem e esti mandat upan Obine Rogatec, v obdobju 2004-2008 pa sem bil tudi poslanec Dravnega zbora RS.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je obina Rogatec najbolj prepoznavna?Prav gotovo je obina Rogatec najbolj prepoznavna po bogati kulturni dediini. Od nastanka nove obine smo ogromno vlagali v obnovo objektov, ki so razglaeni za kulturne spomenike. Tako se Rogatec danes ponaa z obnovljenim dvorcem Strmol, obnovljeno grajsko pristavo, Muzejem na prostem Rogatec, ki je najveji tovrstni muzej v Sloveniji, ter trgom, ki je pred 730 leti prevzel trke pravice. Dodati moram e tevilne sakralne objekte, ki jih je obnovila nadupnija Rogatec.

Martin MIKOLIupan obine Rogatec

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj perei in jih reujete prednostno?Trenutno so nae aktivnosti usmerjene v izgradnjo novega nizko-energetskega vrtca, ki bi ga eleli do konca tega mandata tudi zgraditi.

Kako poteka sodelovanje z obinskim svetom in ostalimi politinimi strankami? V vseh dvaindvajsetih letih mojega upanovanja je bilo sodelovanje dobro, konstruktivno. Lahko reem, da ko smo na obinskih svetih razpravljali o pomembnih odloitvah, nam je bilo vedno na prvem mestu dejstvo, da bomo skupaj im ve naredili za ljudi.

Kakna je vaa vizija razvoja obine Rogatec?Poleg gospodarskih subjektov prav gotovo velik razvojni potencial v nai obini predstavljata kulturni in portni turizem.

Povrina:

upan:Obinski svet

NSi lanov OS

Prebivalci moki enske

Povprena starost:

Stanovanjske povrine:Gospodinjstva:Druina:

Delovno aktivni:Brezposelni:

39,6 km

Martin Mikoli12 lanov

4 obinski svetniki

3.0931.5411.552

37,01 let

24,15 m/osebo1.015881

1.534268

OBINA ROGATEC

1717

JAVNO MNENJE

V Novi Sloveniji - kranskih demokratih smo se odloili, da bomo nekaj prostora v asopisu, ki ga pravkar berete, namenili tudi javnomnenjskim raziskavam. V Sloveniji merjenje javnega mnenja opravlja ve agencij v razlinih obdobjih, zato vam bomo poleg rezultatov posameznih raziskav prikazali tudi povpreno podporo stranke NSi med vsemi raziskavami.

Raziskava Vox populi, ki jo izvaja agencija Ninamedia, je kranskim demokratom letos avgusta namerila kar 12,6-odstotno podporo med opredeljenimi volivci. To je najve, odkar stranko vodi predsednica Ljudmila Novak. Po tej raziskavi bi NSi v dravnem zboru zasedla 12 poslanskih sedeev, kar je 7 ve od zadnjih volitev leta 2014. Septembrska raziskava Vox populi je sicer pokazala rahel padec v podpori, in sicer na 8,3 odstotka med opredeljenimi volivci, s imer pa bi NSi v dravnem zboru e vedno zasedla kar 8 poslanskih sedeev. Ob tem naj poudarimo, da trend podpore po raziskavi Vox populi kae, da NSi e vse od zaetka leta 2015 pa do danes ohranja podporo, ki bi stranki zagotovila med 8 in 10 poslanskih mandatov.

V letonjem avgustu je bila objavljena tudi raziskava Episcentra, ki je NSi namerila 11 poslanskih mandatov. e pogledamo trend podpore NSi po raziskavi Episcentra, lahko ugotovimo, da stranka vse od novembra lani zaseda najmanj 9 poslanskih mandatov. Raziskave Episcentra od januarja 2015 pa do septembra 2016 e kaejo, da je NSi edina desnosredinska stranka s stabilno oziroma naraajoo podporo.

NSi bi na volitvah dobila vsaj10 poslancev

Izraun povpreja med vsemi raziskavami, ki jih mediji meseno objavljajo (Ninamedia, Mediana, Episcenter, Delo), pa kae, da bi NSi na dravnozborskih volitvah uspela dobiti 10 poslanskih mandatov - to je 5 poslanskih mandatov ve kot na volitvah leta 2014.

10 poslanskih

sedeev

18KRANSKI DEMOKRAT

mag. Pavel REBERCpredsednik Gospodarskega kluba NSi

OSEBNO

Poklic in delo?Diplomiran inenir raunalnitva, magister poslovnih ved. Direktor podjetja in svetovalec za razline mednarodne organizacije na projektih v razlinih dravah.

Kateri so vai hobiji?Hobijev imam precej, tako da je potrebno stalno usklajevanje in prilagajanje. Izpostavil bi radioamaterstvo in radioastronomijo, uivam e sem doma in prebijam ure v delavnici, kjer si sestavim kako elektronsko napravo ali s sinovoma izdelujemo modele daljinsko vodenih letal. Potem je tu e port, vsako leto odteem vsaj kak (pol)maraton, poseben ar pa ima zame jadranje. Pred kratkim sem na manji jadrnici prekal najveji ocean.

Va najljubi predmet v osnovni oziroma v srednji oli?Bilo jih je ve, omenil bi fiziko in nemino.

Katera je vaa najljuba hrana?Enostavna mediteranska in morska. Na primer carpaccio ribe, ki sem jo pravkar ujel. Pripravim ga z domaim oljnim oljem, limono in balzaminim kisom, zraven pa popeen kruh in kozarec odlinega vina v ozadju pa umljanje valov za glasbeno spremljavo...

Va najljubi letni as?ivimo na ugodni geografski poziciji, kjer imamo super letne ase, ki so lepo porazdeljeni in nobeden ni ekstremen. Nimajo povsod na zemlji tega privilegija. Najbolj se veselim pomladi.

Najljuba turistina destinacija?Na potovanjih me navduijo predvsem ljudje, narava je povsod po svoje lepa. Bolj kot destinacija je pomembno, kar doivim na poti, zato rad potujem poasi, po morju. Kraj, kamor se vraam, je otok Lastovo v juni Dalmaciji, predvsem zaradi miru in prijateljev.

Vaa barva je?Modra.

Najljubi film?Boter z Marlon Brandom v glavni vlogi.

Najljuba knjiga?The Feynman Lectures on Physics.

Najljubi glasbeni izvajalec?Beth Hart.

Najbolji portnik ali portnica?Tina Maze.

Kaken je va moto ivljenja?Ne oklevaj! (Just do it! ang.)

Kaj vam pomeni druina?Varno zavetje, hkrati pa tudi izzivi, ki so posebni. Usklajevanje raznih krokov, interesov in razmerij je na trenutke izjemno zahtevno, ker je naa druina za dananje razmere nadpovpreno velika. Priznam, najveja zasluga gre eni. Velika druina prinaa velik socialni kapital, vsakdo od lanov prispeva po svoje, vsi skupaj se uimo in si pomagamo.

Kaj vam pomeni drava?Vpraanje je veplastno, drave namre ne gre enaiti z domovino ali narodom. Drava je politina skupnost, v kateri za vse veljajo enaka pravila, najviji akt pa je ustava. Z vstopom v Evropsko unijo smo v doloenem delu prevzeli skupna pravila EU in tako imamo dve dravi, slovensko in evropsko.

Kaj vam pomeni politika?Prilonost in obveznost. V vsaki skupnosti je veliko razlinih interesov, vendar je za uspeh nujno zdruevanje. Politika nam omogoa, da se v demokratinem dialogu dogovorimo o pravilih delovanja drave. V sooenju razlinih pogledov se razbremenijo napetosti, ki nastajajo zaradi razlinih pogledov na svet, in prav je, da v teh procesih aktivno sodelujemo.

Kaj vam pomeni Slovenija?Slovenija je moja domovina, hkrati pa tudi drava, katere rojstvo sem imel prilonost doiveti in se ga veseliti. Slovenija je udovita deela tevilnih prilonosti, ki bi jih kazalo bolje izkoristiti. Potruditi se moramo, da naredimo ve.

Zakaj Nova Slovenija - kranski demokrati?Ima dober potencial in dobro mero zdrave kmeke pameti.

Gospodarstvo ali javni sektor?Gospodarstvo. Bil sem tudi v javnem sektorju in bilo je zanimivo, a vendar menim, da svoje potenciale lahko mnogo bolje izkoristim v svojem podjetju, kjer sprejemam odloitve in se veselim rezultatov.

Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?Predsednica Ljudmila Novak je odlina sogovornica, zato bi el z veseljem z njo na klepet ob kavi. Nova Slovenija pa ni le gospa Ljudmila Novak, temve zdruuje moan potencial za boljo Slovenijo. Vpraanje torej ne more biti izkljuujoe, le skupaj lahko naredimo najbolje.

Va vzornik je?Ker delujemo na mnogih podrojih, je en vzornik premalo, zato bom natel tri, v poslu Steva Jobsa, v politiki Margaret Thatcher, v portu pa jadralko Ellen MacArthur.

19

RAZVEDRILO

Za vas smo pripravili nagradno krianko. Pravilno reena krianka vam lahko prinese lepo nagrado. Izrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: kosilo s predsednico in poslanko NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: kosilo s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v oeh drugih. Pravilno geslo krianke nam na dopisnici skupaj z vaimi podatki (mobilna tevilka in elektronski naslov) poljite do ponedeljka, 31. oktobra 2016, na naslov: NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sree pri rebu!

Geslo pretekle krianke je bilo VSE NAJBOLJE SLOVENIJA. Nagrajenci krianke so: 1. nagrado: kosilo s podpredsednikom NSi Joefom Horvatom prejme Marjana as (Ravne na Korokem)2. nagrado: kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic prejme Andreja Kolenc (Ljubno ob Savinji) in3. nagrado: knjigo Ljudmila Novak v oeh drugih prejme Henrik Razpotnik (Kresnice).

Iskrene estitke! Nagrajence bo v prihodnjih dneh kontaktiralo

Glavno tajnitvo NSi.

20KRANSKI DEMOKRAT

10. kongres

NOVA SLOVENIJAkranski demokratiBreice, 12. november 2016

Vljudno vabljeni!

www.nsi.si