Blaž Lešnik, Milan Žvan

Naše smučine Teorija in metodika alpskega smučanja

Naše smučine alpskega smučanja

Blaž Lešnik, Milan Žvan

... pa vendar je na koncu smučar na progi SAM!

K Petrovič

2. dopolnjena izdaja Ljubljana, 2010

•

62 64 66 67 71 72 75 76

80 83 84 88 88 93 98 98

100 104 108 112 113 116 121 122 124 126 130

133 134 134 135 136 136

142 146

158

168

172

ti hitnltj^nplin lomila za yo . jnučanjiM fclpskega)^^ pib grbinastem v celcu

Kazalo Beseda avtorjev V" ,) —

1 Smučanje se spreminja

2 Osnovni vidiki procesov gibanja v povezavi smučanjem

3 Smučarska oprema

4 V čem se kaže napredek smučarskega znanja?

5 Tehnika alpskega smučanja

/1 i

12.I

7.1 7.3.1

7,8.4

Metodiki na pot 6.1 Izbira ustreznega smučarskega terena 6.2 Raznovrstnost vadbe je pravilo, ne izjema 6.3. Didaktični pripomočki pri učenju smučanja 6.3.1 S pomočjo postavitev je mogoče lažje? 6.12 Uporaba kratkih smuči

.4 ^Pomen tekmovalnosti v alpskem smučanju 6.5^Različne poti učenja

Sklopi St£ Prilag, Prilagaj,'^

7.1.2 Osnovr D r sen j «

-j nacionalne šole alpskega smučanja na smuča%:o opremo in osnovne oblike drsenja na smučarsko opremo like drsenja

Prepri ,,te sprememHf >meri drsenja Začetne ot.! i- • Lmučanja Uporaba mtvj-: j|sl<fcylečnice Smučn^kM^^^nhasti^^avoji

7.2.2 Zavoj s klinastim odnvdmAjpd palice 7.2.3 Osnovno vijuganje

Nadaljevalne oblike smučanja Terensko vijuganje v Siriem hodniku

7.3.2 Terensko vijuganje v ožjem hodniku 7.4 Tekmovalne oblike ajj^^^Mnučanja

Zavoi s stranskim r^teaiPRjevanjem 7.4.2 Omej|veuDQyjDe '^p«me v tekmovalnem alpskem smučanju 7.5 Značilnosti i

ZnačMf Posebi alpske Izpelj Smučai

5.82 Smučai f.8.3 Smučai

ezne discipline v tekmovalnem

•snežnih parkih A Dopolnilne oblike smučai n i

k^T formacij kot n a c •»•. , A-ajcjnja it i izt o l j š e v a n j a smučarske t e h n i k e

Značilnosti in primeri smučai ia v ure|emh formacijah

K o r a k o v j e bi lo ve l iko .

10 Kako naprej? 11 Literatura

Recenziji

m

Beseda avtorjev

Pred Vami je knjiga, ki je začela nastajati že dolgo nazaj! Začeli so jo "pisati" tisti, ki so z udejanjanjem novih idej ter prenašanjem znanja ria ralajSe, na različne načine prispevali k razvoju smučanja. Je torej plod prizadevanj naSih učiteljev, ki.so s trdim delonojekleno voljo, predvsem pa ljubeznijo do smučanja, začeli odkrivati lepote tega športa. 2e zdavnaj začeto poskušamo hvaležno nadaljevati in pri tem upoštevati čim več priložnosti in možnosti, ki nam jih ponuja čas, v katerem živimo! S smučanjem se ukvarjajo mnogi. Raziskave Slovenskega javnega mnenja Se vedno potrjujejo, da gre za enega najbolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa pozimi. Zato bi bilo nepravično izhajati le iz ene ciljne skupine smučarjev, na primer tekmovalcev, rekneativcev, otrok. itd. Na drugi strani pa je hkrati težko upoštevati vse dejavnike smučanja in narediti ter napisati nekaj, kar bi zadovoljilo zahteve in potrebe vseh. Komu je torej knjiga namenjena? Knjiga je namenjena VSEM, ki imajo smučanje radi! Mlaj5im tekmovalcem in smučarskim avanturistom ponuja osnovo za usmeritev proti visok^ posta-vljenim, morda celo vrhunskim ciljem. Začetnikom' pa omogoča napredovanje po poteh, ki jim bodo glede na njihovo znanje in sposobnosti v pomoč k dobremu smučarskemu /n^gjii. Nekatera poglavja bodo povprečnemu bralcu morda težje razumljiva!? Ne smema ftfnpreč pozabiti, da gre za strokovno literaturo s področje ;mučanja, ki ima smisel in vrednost le takrat ko je njene vsebine mogoče sproti preverjati m uresničevati tudi v praksi. Rečijmo lahko, da je knjiga v pretežni meri namenjena učiteljem alpskega smučanja.

Slovenci smo bili v smučarskem smislu vedno nekaj posebnega! Smučanje je Šport, za katerega lahko rečemo, da ima pri nas tradicijo v pravem pomenu besede.Ta je tesno povezana z lju-beznijo do gora in je skozi dolgo preteklost ostala globoko zakoreninjena v naSih srcih. Na to smo ponosni! Ne glede na Številčno majhnost nas postavlja ob bok večjim in razvitejšim. Kaj podobnega težko rečemo za katerikoli drugi Šport!? Tradicije in mnogih vrhunskih dosežkov nam ne more odvzeti nihče. Rezultati naSih tekmovalcev in tekmovalk v zadnjih letih ne

-egajtk več vrhunske ravni.Vendar zato Se zdaleč ne moremo trditi, da je s tem pri Sloven-^cih upWia želja po smučanju. Slovenci smo bili in ostajamo prepoznavni po smučanju! H^^udob ju med pecivom smučanja na Bloški planoti, revolucijo imenovano "carving" in

anaSnjim dnena. je zgodiloVeliko. Vse je bilo, tako ali drugače, bolj ali manj, povezano z nami. NismoTpiii»rvi, Se malj' edini na svetu, ki smo bili vselej tesno v stiku z razvojem sodobnega smučajo. Morda smo v določenem obdobju celo preveč hrepeneli po uvelja-

nbiooaTO želeli psehitevati dojemljivost smučarske prakse!? Bili smo ,'i.uči z izrazitejšim stranskim lokom, preko Stenmarka in nekaterih

mlajših tekmovalcev. posHrtal'7»ibližati tekmovalnemu alpskemu smučanju. Svet in s tem tudi najmočnaie smu<'atoe nacije smo prehitevali skoraj za dve desetletji! Pojavu smuči z izrazitejšim stranskim lokortj^UTo med prvimi v svetu prilagodili tudi metodične postopke učenja smučanj in j i i ^me^ t t l a^ jona lno šolo smučanja. Morda smo s pretiranim uve Ijavljanjem B e ž n e tehnike c e l ^ J H n t e začeli zanemarjati nekatere, tudi pomembne de-javnike v smučanju. Ker smo v slehernem začetniku videli potencialnega tekmovalca, je vse, kar ni bilo izvedeno po robnikih (zarezno), predstavljalo nenatančno, slabo, prepočasi, itd. Danes mislimo drugače! Je pa tudi res, da naše izhodišče ni več vezano le na vzgojo različnih kategorij tekmovalcev, ampak širše; na vse, ki želijo, hočejo in zmorejo smučati. Morda bo telo pričakoval. d a . f rU J f r ' obljubljamo revolucijo? Ne. res pa je, da sva v pričujočem delu s pomočjo md|M0Waelavcev in prijateljev poskušala smučanje bolj približati slehernemu; tistu i tistim, ki se učijo. Napisano Se zdaleč ni delo naju samih,

mnogo jenilo narejenega - < Manjkal i so morda nekateri drobni deli, ki smo jih pogrešali in so hkrati držite v rokah.

vitvi v svetu in med prvimi, ki (

Pravijo, da je na:

zahvali vsem,*; šport ter mnogi nije so nas pove;

i" napredku d. Gradili so

njegovi učenci prekašajo! Zato se ne moreva izogniti ost in priložnost sodelovati. Študij na Fakulteti za

fjem Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slov« včasih na različnih bregovih.Tudi slednie je pnpomo-

Sola smučanja danes deluje dobro in ima mednarodni 'Samezniki in skupine od začetkov na bloški planoti pa do danes

čna obdobja sta se spreminjala tudi vloga in lik učitelja smučanja. Ta danes bolj :oli doslej predstavlja človeka s številnimi in različnimi znanji ter sposobnostmi

PozitiM; človeške vrednote so tiste, ki predstavljajo presežno kvaliteto dobrega učitelja smučanja. Oblikujejo in razvijajo se vsakodnevno in v specifičnih okoliščinah. Vseh odlik dobrega učitelja smučanja ni mogoče zajeti niti s pravili opredeljenimi v Kodeksu obnašanja in ravnanja. Učenje smučanja je dinamični proces. Med učencem in učiteljem ustvarja odnos, ki mora biti več kot le napredek v znanju smučanja Le zadovoljen smučar lahko uspešno sestavlja kamenčke v mozaiku svoje lastne športne kulture

Zatorej stopite v Naše smučine!

Avtorja

•

1 Smučanje se spreminja

" " > p

sm • S « a 4i

V V , v r-v ••.V

S * • ^ A

V /V - -k f t i ^ J i ' ^ f i s

Slika 1.1 Ali bo enkrat res mogoče smučati "povsod"?

Alpsko smučanje, deskanje.telernark,prosti slog, smučarski tek, smučarski skoki.. VSE TO JE SMUČAN JE ! Pod besedo smučanje se pri nas doma kakor tudi v mednarodnem prostoru 2e dolgo ne razume le alpsko smučanje. Slednje pomeni danes le del 1.1, snežnih Športov (angl. prev. Snowsports, nem. prev. Schneesport). Ali je mogoče, da postajamo učitelji snežnih športov? _

Človekovi interesi in dejavnosti se manifestirajo na Številnih in različnih področjih. Povsod smo priča hitremu razvoju in napredku Znotraj vseh najdemo tudi Šport in tudi smučanje. Danes je smučanje v primerjavi s preteklostjo precej drugačno! Možnosti, ki nam jih ponu-jajo sodobno urejeni in lahko dostopni smučarski centri, so danes mnogo večje. Če smo bili tudi zaradi nižjega standarda večinoma vezani na bližnja smučišča, je danes pot do najboljših evropskih in svetovnih smučarskih centrov dosegljiva mnogo Širšemu krogu smučarjev kot včasih. Roka civilizacije je poskrbela, da je razvejanost turizma dosegla stopnjo, ki vsakomur omogoča dostop do nekoč nedosegljivih kotičkov narave.

Slika i 3 Smučanje že dolgo niso le zavoji v eno in drugo stran.

Smučarski 5port je ob splošnem tehnološkem napredku in vse boljši infrastrukturi smučišč vselej predstavljal tudi pomemben del športne industrije. Še vedno ostaja dilema, ali so razvoj smučanja v preteklosti zaznamovali interesi posameznikov, ki "so si upali nekaj več", ali je vedno nove možnosti čimbolj različnih oblik gibanja na snegu iskala industrija. Zgodovina pravi, da je bilo včasih odkrivanje novega bolj v domeni zanesenjakov, ki so tako ali drugače živeli s smučanjem, kasneje so to bili najuspešnejši tekmovalci, danes pa...

še najpogumnejši smučarski avanturisti si dobno desetletje nazaj niso mogli predstavljati, da bodo tradicionalna, celo konservativna smučarska pota v takšni men začela presegati meje obstoječega. Prvi pozitiven preskok je bil pojav deskanja na snegu. Prvič - pozitiven zato, ker je v smučarski šport dejansko pnnašal nekaj novega in drugič pozitiven, ker se je ekspanzija imenovana "car-/mg" začela tudi zaradi prvih snežnih desk. verjetno zato, ker so imele izrazitejši stranski lok, morda pa tudi zaradi posebnih skupin smučarjev, ki so se pogumneje spoprijeli z novimi izzivi.

S i i ka 1.2 Pojav deskanja na snegu je veliko pri-pomogel k razvoju sodobnega načina smučanja.

i 1.4 Do je smučanje popularen šport, potrjujejo množice smučarjev.

V zadnjih letih smučarska industrija nastopa zelo agresivno!To se kaže predvsem v dobri pro-pagandi in popularizaciji smučarskih trendov, ki utegnejo na eni strani dejansko omogočati zadovoljevanje najrazličnejših smučarskih interesov, hkrati pa v uveljavljanju dobičkonosnih dejavnosti. Slednje vključuje potrebno opremo, izobraževanja, turistična potovanja ter druge oblike smučanja kot gospodarske dejavnosti.

Deskarji, smučarji izven urejenih smučišč ("off piste"), smučarji telemarka in druge smučarske subkulture užitkov na snegu ne jemljejo več "le" kot šport, temveč mnogo več - kot način življenja! Prav tem napredek v razvoju opreme v zadnjem času v največji meri omogoča še več ustvarjalnosti in iskanja novega, lepšega, tudi nevarnejšega... Omenjeni načini smučanja otrokom in mladini predstavljajo obliko druženja, ki je zaznamovana z značilnim stilom oblačenja, poslušanjem specifičnih glasbenih zvrsti, načinom sporazumevanja ter ostalim, kar povezuje pripadnike isto mislečih skupin.

Slika I 6 Eno pomembnejših smučarskih subkul-tur predstavljajo deskarji.

Slika I.S Telemark je predhodnica današnjega alpskega smučanja.

Srteit-i par ki v svetu in tudi pn nas postajajo vse bolj priljubljen prostor preživljanja prostega časa na smučiščih. Čeprav je v zadnjih letih, predvsem zaradi uveljavitve zarezne tehnike, število alpskih smučarjev spet naraslo, je na drugi strani vse več mladih, ki svojo zabavo iščejo prav v snežnih kanalih, skakalnicah in drugih napravah, ki so že nekaj let tudi del večjih smučarskih centrov v Sloveniji.

i i i ' j u i i ) . s n o u u p o r k

Snežni parki odpirajo nove možnosti razvoja smučanja.

Za novodobne pojavne oblike smučanja ostaja odprta tudi slovenska šola smučanja! Danes užitkov v snežnih parkih, na grbinah, v celcu izven urejenih delov prog, itd. ne gre več obravnavati le kot vrhunske oblike smučanja, ampak kot možnosti, ki so ponujene vsem, ki imajo ustrezno opremo, interes in jim to omogoča znanje in sposobnosti. Ne glede na dejstvo, da se z omenjenimi načini smučanja "lahko" ukvarja tako rekoč vsak in ker je zlasti med mladimi tovrstnih interesov vse več, moramo najprej poskrbeti, da na prvem mestu še vedno ostane varnost. Število smučarskih nesreč narašča, zato bo po-trebno narediti korak naprej predvsem na področju osveščanja o odgovornosti vseh, ki se ukvarjajo s smučanjem.

Vsi, ki se ukvarjajo s smučanjem, bodisi alpskim, deskanjem, telemarkom, itd. morajo dosledno upoštevati zakone in pravila. Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč, 2002; ZVSmuč-B, 2008) opredeljuje smučanje kot"drsenye po snegu s pomočjo smuči in smučem podobnih rekvizitov z različnimi smučarskimi tehnikami". Ne glede na različne načine gi-banja na snegu mora sleherni smučar smučati tako, da ne ogroža varnosti sebe in drugih. Temu lahko enostavneje rečemo tudi znanje!

Osvajanje znanja je vseživljenjski proces.To velja tudi za smučanje. Odgovorne institu-cije na področju izobraževanja v smučanju so zato dolžne slediti razvoju in trendom smučarske tehnike in razvijati ustrezne in učinkovite postopke posredovanja znanj. Pri tem je treba upoštevati stopnjo predznanja, sposobnosti in lastnosti in končno inte-rese m motive najrazličnejših kategorij učencev. Slednje so temeljna izhodišča učenja smučanja!

i Smučanje izven urejenih smučišč v svetu postaja trend

Kljub različnim pojavnim oblikam alpsko smučanje ostaja še vedno najbolj razširjeno in lahko praviloma predstavlja odskočno desko za ukvarjanje z drugimi zvrstmi smučarskega športa. Pričujoče delo je zato namenjeno alpskemu smučanju.

> Smučanje je užitek, dokler smučamo v mejah našega znanja m sposobnosti.

2 Osnovni vidiki procesov gibanja v povezavi z ; H alpskim smučanjem

i

Stopnjevanje obvladanja smučarske tehnike se kaže v vse kvalitetnejših "outputih" subjek-ta Te v množici drugih dejavnikov v največji men pogojujejo predvsem njegove gibalne sposobnosti. Če v začetnih fazah osvajanja motončnih informacij gibanje temelji predvsem na razvoju osnovnih gibalnih sposobnosti, postaja (sorazmerno s stopnjevanjem zahtevnosti gibanj ter pnbliževanjem vrhunski ravni) vloga specialnih gibalnih sposobnosti vse pomembnejša Do-brega smučarja torej odlikuje ustrezna telesna pripravljenost ter visok nivo smučarskega znanja medtem ko je uspe5en nastop tekmovalca pogojen s kvaliteto nadgradnje multidimenzionalnih in suprasumativnih značilnosti njegovega psihosomatičnega statusa (Petrovič idr, 1983).

2.1 Gibalne sposobnosti v alpskem smučanju

učarskega Pomemben del kvalitete smučarskega učitelja se kaže tudi v njegovemu razumevanju psihomotoričnih procesov ter ostalih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja smučanja. Pri tem ima pomembno vlogo predvsem skladnost smučarskih gibalnih struktur z naravno motoriko človeka. Različne načine gibanja (v prostoru in času) v strokovnem smislu oprede-ljujemo kot lokomocije in manipylaci)& osnovo tem pa v prvi vrsti predstavljajo t i. elemen-tarne oblike gibanja med katere uvrščamo plazenja lazenja, hojo, tek,£lezanja, skoke, dviganja in nošenja, potiskanja in vlečenja ter padce (Pistotnik, 2003).

Sliki 2.1 Med rekreativnim in tekmovale m,-| alpskim smučanjem je velika razlika v znanju t sposobnostih.

Sliki 2.2 Načrt gibanja je pogojen s stopnjo razvoja otroka.

Čeprav navedeni načini gibanja v marsikateri športni panogi nimajo prednostnega značaja, pa so brez dvoma v večji ali manjši meri, vsaj kot del telesne priprave, prisotni v vseh športih. Ne glede na zahtevane gibalne akcije v določenem športu (pravila, racional-nost izvedb...), mora biti priprava subjekta vezana na raznovrstno in vsestransko vadbo celega telesa. Med zgoraj naštetimi oblikami gibanja na prvi pogled opazimo načine, ki s smučanjem nimajo neposredne zveze (plazenja, lazenja, plezanja...). Bolj kot to je po-membno, da lahko med navedenimi naravnimi načini gibanja opazimo tudi takšna, ki smo jih v preteklosti vsaj na terenu (ne)hote zanemarjali (skoki, padci...).

Sliki 2.3 Tudi padci so pomemben del smučanja.

Najpreprostejši načini gibanja predstavljajo v procesu osvajanja motoričnih informacij samo osnovo razvoja gibalnih sposobnosti subjekta. V množici pogojev učenja smučanja predsta-vljajo osnovne gibalne sposobnosti tisti segment, od katerega je pri prvih korakih na snegu,

pa tudi kasneje, v največji meri odvisno gibalno napredovanje učenca. Osnovne gibalne sposobnosti lahko po eni izmed mnogih definicij pojmujemo kot skupek notranjih nagnjenj človeka, ki so odgovorne za razlike v gibalni učinkovitosti posameznika (Agrež, 1976).

Stopnja gibalnih sposobnosti je v večji ali manjši meri pogojena genetsko (prirojenost), do določene stopnje pa jih lahko razvijemo s procesom vadbe.

Področje gibalnih sposobnosti je zelo dobro raziskano. Vendar se danes različni avtorji naj-pogosteje sklicujejo na klasifikacijo šestih primarnih motoričnih sposobnosti (moč, hitrost koordinacija, ravnotežje, preciznost in gibljivost), ki jih lahko, glede na to ali so energetskega ali informacijskega tipa, uvrščamo v naslednja dva sklopa (Dragaš, 1998; Gredelj in sod., 1975; Lešnik in 2van, 2002a; Linser, 1993; Momirovič in sod., 1984; Pistotnik. 2003); I. sposobnost za regulacijo energije (energetska komponenta gibanja), ki omogoča

optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja in II. sposobnost za regulacijo gibanja (informacijska komponenta gibanja), ki je odgovorna

za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času.

Primarne gibalne sposobnosti, ki tvorijo energetsko komponento gibanja: I. Moč je po svoji osnovni definiciji sposobnost učinkovitega izkoriščanja sile mišic za

delovanje proti zunanjim silam. Zaradi narave smučarske motorike sta tako uspešnost obvladovanja tehnike, kot tudi premagovanje velikih obremenitev odvisna od spo-sobnosti razvoja določenih pojavnih oblik moči, ki predstavljajo osnovo obravnavani športni panogi. Z vidika manifestacije moči v alpskem smučanju predstavljajo osnovo enonožna in sonožna odrivna moč (koeficient prirojenosti 0.80), statična moč (koefici-ent prirojenosti 0.50) ter repetitivna moč nog (koeficient prirojenosti 0.50). Na podlagi koeficientov prirojenosti posameznih pojavnih oblik moči je razvidno, da z ustrezno vadbo lahko na razvoj statične in repetitivne moči vplivamo v večji meri kot na eksplo-zivno (odrivno) moč (Billeter in Hoppeler, 2003; Lešnik, 1996).

Slika 2.4 Primer sonožne odrivne moči nog. Slika 2.5 Hitrost kot motorično sposobnost mer m o s kratkimi iprinti

2. Hitrost se kaže kot sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času. Niene pojavne oblike se tudi v alpskem smučanju kažejo kot hitrost reakcije (sposobnost

hitrega gibalnega odriva na določen signal), hitrost enostavnega giba (sposobnost premika telesnega segmenta na določeni poti v najkrajšem možnem času) in hitrost alternativnih gibov (frekvenca gibov; sposobnost hitrega ponavljanja gibov s konstan-tno amphtudo). V alpskem smučanju se hitrost pojavlja tudi kot izvedba ustreznega gibanja v hitrosti (drsenje na smučeh). Koeficient prirojenosti hitrosti je 0.95 in jo je s pomočjo treninga v večini primerov mogoče izboljšati le za 5 odstotkov (Ward in Ditman, 1997). To pogojuietudi razmerje odstotkov hitrih in počasnih mišičnih vlaken. Večii odstotek hitrih mišičnih vlaken omogoča kvalitetnejšo, hitrejšo ter racionalnejšo izvedbo določenih sekvenc smučanja med vratci (drsalni korak od starta do prvih vratc pri hitrih disciplinah, poganjanje v cilj pri tehničnih disciplinah...).

Primarne gibalne sposobnosti, ki tvorijo informacijsko komponento gibanja: 3. Koordinacija zavzema v okviru mehanizma za regulacijo gibanja posebno pomembno

mesto. Gre za sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih gibalnih nalog v določenih časovnih, prostorskih in dinamičnih značilnostih gibanja. Opre-delimo jo lahko tudi kot sposobnost usmerjenega izkoristka energijskih, toničnih in programskih gibalnih potencialov za izvedbo kompleksnih gibanj (Pistotnik, 2003). Sposobnost koordinacije je prirojena v 80 odstotkih. V primerjavi z ostalimi gibalnimi sposobnostmi je pod nekoliko večjim vplivom nekaterih psihičnih dejavnikov (special-ne psihične sposobnosti in inteligentnost), predvsem pa je odvisna od delovanja cen-tralnega živčnega sistema. Strukturo koordinacije sestavljajo naslednje pojavne oblike (Pistotnik, 2003; Šturm in Strel, 1981; Ušaj, 1996); a. Sposobnost realizacije celostnih programov gibanja je sposobnost, da se neka

gibalna naloga zazna kot celota in se kot celota tudi izvede (npr. smučarski zavoj...); b. Sposobnost izkoriščanja kinetičnih (gibalnih) informacij (sposobnost izvedbe novega,

še nepoznanega gibanja; npr. izpeljava zavoja po robnikih...); c. Sposobnost kinetičnega (gibalnega) reševanja prostorskih problemov (npr. sposob-

nost hitrega reagiranja v primeru pojava nepričakovanih ovir na smučišču; drugi smučar, kamen,...);

d. Sposobnost kinetične (gibalne) realizacije ritmičnih struktur (sposobnost prilagaja-nja "vsiljenemu" ritmu ali oblikovanju svojega ritma smučanja; smučanje v ožjem ali širšem hodniku...);

e. Sposobnosti timinga (sposobnost izvesti gibanje v časovni sekvenci, ki je za njegovo izvedbo optimalna; npr. pravočasen odriv pri škarjastem navezovanju...);

f. Sposobnost koordinacije spodnjih okončin (sposobnost izvajanja kompleksnih gibov z nogami; npr. tvvister...).

4 Gibljivost je sposobnost izvedbe gibov z veliko amplitudo. Ta sposobnost je odvisna od konstitucionalnih značilnosti telesa, predvsem od sklepnih in obsklepnih površin, kot tudi od delovanja živčno-mišičnega sistema (Pistotnik, 2003). Dokazano je, da gibljivost v smučanju ne more bistveno vplivati na tekmovalno uspešnost (Lešnik, 1996), vendar je tako za tekmovalce, kot tudi rekreativne smučarje dobro, da so optimalno gibljivi. Osnovna gibljivost v alpskem smučanju prihaja do izraza predvsem v okviru ogrevanja in priprave na smučanje, še pomembnejša pa je pri raztezanju in sproščanju mišic po določenem naporu. Med smučanjem dobra gibljivost zmanjšuje možnost poškodb pri različnih (nepredvidenih) gibih do in tudi preko meja gibljivosti posameznih delov telesa smučarja.

Slika 2.6 Primer testa koodinaoje. Slika 2.7 Primer pokazatelja gibljivosti telesa.

5. Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nado-mestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj. Pri smučanju govorimo o dinamičnem ravnotežju, saj gre za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežnega položaja med drsenjem na smučeh (v vseh smereh; levo-desno, naprej-nazaj). Pri tem gre za sposobnost kontrole nihanja težišča smučarja v mejah, ki pri določenih hitrostih še omogočajo ravnotežni položaj smučarja. Neustrezen položaj telesa se kaže bodisi v prevelikem nagibu telesa naprej, s pojavom novo oblikovanih smuči pa je še pogostejši položaj telesa preveč nazaj. Ta je predvsem pri slalomu in veleslalomu nemalokrat pomemben vzrok za izgubo kontrole vodenja smuči. Posledica tega je prevelika obremenitev zadnjih delov smuči ter večja možnost izgube ravnotežja in padca na hrbet (Lešnik, 1999).

I • s E CD E i f

Sliki 2.8 Preprost primer ugotavljanja sposobnosti ravnotežja vzdolžno m prečna

* •

5 >

C\J

• Preciznost e sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti gibanja (Pisto-tnik, 2003). V smučanju je preciznost definirana v smislu gibanja po najustreznejši in s tem najhitrei?i poti glede na postavljena vrata, če pa imamo za izhodišče rekreativno smučanje, pa je preciznost najbližje natančnosti izvedbe določene smučarske storitve.

Slika 2.9 Natančnost gibanja je pomembna za Slika 2.10 Najboljši pokazatelj vzdržljivosti orga-dobro izvedbo vsakega gibanja. mzma je tek na daljše razdalje.

Poleg strukture gibanja, ki je opredeljena glede na opisane motorične sposobnosti, je izvedba določenega gibanja pogojena s funkcionalnimi sposobnostmi organizma. Zato vzdržljivost opredeljujemo kot funkcionalno sposobnost, ki je vezana na možnost opra-vljanja gibanja, ne da bi se pri tem učinkovitost gibanja zmanjšala. Pri tem igrata zelo pomembno vlogo tako motiviranost posameznika za dolgotrajno opravljanje aktivnosti kot tudi njegova aerobna vzdržljivost. Ta je odvisna od funkcionalnih sposobnosti orga-nizma in od količine rezerv glikogena v mišicah, katerega proces izgorevanja poteka ob prisotnosti kisika. V primeru neadaptiranosti organizma na daljše obremenitve se zaradi pomanjkanja dobave kisika v celicah organizma energetske snovi sproščajo s pomočjo anaerobnih procesov (brez prisotnosti kisika). Ker je čas potekanja procesov sproščanja energije brez prisotnosti kisika omejen na relativno kratek čas, začnejo njihovi produkti negativno vplivati na delovanje centralnega živčnega sistema. Posledice tega so lahko utru-jenost, bolečine, pojavljanje napak, itd. (Ušaj, 1996; Pistotnik, 2003). Slabša vzdržljivost je zlasti pri smučarskih začetnikih lahko pogosto vzrok za nenapre-dovanje, v najslabšem primeru pa tudi za poškodbe. Pri mlajših tekmovalnih kategori-jah lahko že nekoliko daljša proga predstavlja velik vzdržljivostni problem. Zato je torej tudi pri smučarjih preko ustrezne psiho-fizične priprave potrebno doseči prag aerobne vzdržljivosti, ki bo zadovoljeval zahteve daljših smučarskih obremenitev (Lešnik, 1996).

Struktura gibanja v alpskem smučanju je kompleksna, učinkovitost pa odvisna od mnogih lastnosti in sposobnosti posameznika. Zato ta šport v stroki tudi uvrščamo v skupino kompleksnih športnih panog, ki so ne glede na raven udejstvovanja - velja tako za vrhunski

šport kot tudi za rekreativno raven - pogojene s kvalitetno pripravljenostjo organizma na napore, ki so tipični za športne panoge, kakršna je smučanje (Mester, 1999).

Namreč, tudi razvoj infrastrukture umetnega zasneževanja na slovenskih smučiščih je v zadnjih letih znatno podaljšal čas smučarske sezone. Le-ta se začenja z mesecem decem-brom in ponekod traja celo do sredine aprila. Časa za smučanje je dovolj, tako da ima povprečen smučarski zanesenjak na slovenskih smučiščih možnost "nabrati" 40 in več smučarskih dni v sezoni.

Med smučarji prevladujejo tisti, ki jim le-to pomeni pomemben del športnorekreativne dejavnosti. Zato je pomembno, da na smuči stopajo ustrezno in primerno psiho-fizično pripravljeni. Ravno med rekreativnimi smučarji so velike razlike tako v obvladanju tehnike, kot tudi v telesni pripravljenosti. Razlogi so verjetno v načinu življenja, ki ga vsakdan nare-kuje današnjemu človeku. Vse več razpoložljivega časa in energije namreč potrebujemo za realizacijo eksistenčnih obveznosti in nalog. To pomeni, da številnim ostaja premalo časa in/ali organiziranosti, mnogim pa tudi volje, da bi svoje proste trenutke izkoristili za psiho-fizično pripravo organizma na aktivno preživetje časa zimske smučarske sezone.

Če torej želimo prvi smučarski dan pričakati pripravljeni, moramo za to tudi nekaj storiti. Preden začnemo, moramo najprej oceniti preteklo obdobje od zadnjega smučarskega dne, pa do dne, ko bomo predvidoma ponovno stopili na smuči. Zavedati se moramo, da netrenirane osebe ob isti obremenitvi kot trenirane dosegajo 15 odstotkov višje frekvence srčnega utripa. Da bo vadba varna, moramo vedeti, kakšna je naša maksimalna frekvenca srčnega utripa in kje so meje našega treninga. Za enostavno določitev je uporabna for-mula, ko od števila 220 odštejemo leta starosti. Stopnjo intenzivnosti vadbe moramo regulirati glede na vpliv določenega napora na telo. Tako gre npr. pri naporu 60-70% od maksimalne frekvence za regulacijo telesne teže, pri naporu 70-80% od maksimalne frekvence za aerobno območje in zdravo srce, pri naporu 80-100% od maksimalne fre-kvence pa za športni trening (Poles, 2000).

Znana je tudi petstopenjska razdelitev intenzivnosti napora telesne vadbe (Ušaj, 1996); nizko intenziven napor; frekvenca srca pod 100 udarcev v minuti zmeren napor; frekvenca srca od 100 do 130 udarcev v minuti srednje intenziven napor; frekvenca srca od 130 do 160 udarcev v minuti intenziven napor; frekvenca srca od 160 do 180 udarcev v minuti največji napor; frekvenca srca nad 200 udarcev v minuti.

Napor je odziv fizioloških, biokemičnih in psiholoških dejavnikov organizma na dano obre-menitev. Glede na čas trajanja ločimo; • kratkotrajni napor; traja do 10 sekund, • srednje trajajoči napor; traja med 20 sekundami in 3 minutami in • dolgotrajni napor; traja več kot 3 minute.

Seveda je samo kratkotrajen napor mogoče premagovati z največjo intenzivnostjo. Če njegovo trajanje podaljšamo, se nujno zniža tudi intenzivnost. Podlago za tako zakonitost predstavljata predvsem moč in kapaciteta energijskih procesov v mišicah.

Zaveoa.oč se oe -.tvi da količine \ procesu Športne vadbe definirajo obremenitev je potrebno P organizacij n vodenju vadbe upoštevati načelo aktivnega in zavestnega sodelov jnja. načelo vsestranskega razvoja, načelo individualnega pristopa, načelo specia-icaoie športne panoge, načelo cikličnosti in spremenljivosti, načelo rastoče obremenitve mt načelo racionalnosti (USaj. 1996).

Našteto e izhodišče za lažje prenašanje smučarskih naporov, ki lahko trajajo tudi ves dan Vendar- se moramo poleg tega zavedati, da to še ni dovolj! Ena izmed definicij dobre tehnike pravi, da je "določeno nalogo treba izvesti s čim manjšo porabo energije". Zato je pomemben del kvalitetne telesne priprave torej tudi poznavanje struktur gibanja na smučeh. To lahko dosežemo z uporabo mnogih in različnih imitacijskih aktivnosti, ki imajo visok motorični transfer na smučanje.

Sliki 2.11 Rolanje ima veliko skupnega z načinom gibanja pri alpskem smučanju.

Uporaba rolerjev predstavlja dober približek situacijski vadbi v okviru priprave na smučanje. Pri rolanju je gibanje v mnogo čem skladno s strukturo gibanja v alpskem smučanju. Tudi v toplejših mesecih lahko namreč posredno vplivamo na izboljšanje tehnike smučanja. Pri /adbi z rolerji je, podobno kot na smučišču, potrebno izbirati teren, ki ustreza znanju in sposobnostim posameznika! Rolanje po ravnini ali v breg je identično drsalnemu koraku na smučeh, konstno pa je tudi glede reševanja gibalnih problemov. Pri vožnji navzdol je položaj telesa podoben smučarskemu, krmarjenje pa je podobno spreminjanju smeri na smučeh. Poleg ravnotežja je pri rolanju pomembno tudi neodvisno delo nog, zlasti zaradi občutka za boljšo razporeditev teže na spodnjo in zgornjo nogo. Z vztrajnostnim prema-govanjem daljših razdalj lahko relativno hitro vplivamo na izboljšanje aerobnih zmogljivo-sti, sočasno pa tudi na racionalnost tehnike. Takšna vadba je ob upoštevanju individualnih sposobnosti primerna za vsakogar, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi varnost, saj smo predvsem pri izbiri terena pogosto vezani tudi na ostale udeležence na smučišču.

Dinamična struktura gibanja zahteva pri smučanju aktivnost celega telesa, vendar moramo pri tem vsemu navkljub izpostaviti predvsem delo nog (Mester, 1997). Zato je priporočljivo izbirati tista sredstva, ki razvijajo različne pojavne oblike moči spodnjih okončin (serije ionožr h "žabjih" poskokov, poskokov preko različno visokih preprek, serije enonožnih

poskokov, počepov...) ter moči trebušne muskulature (vaje za moč trebušnih mišic,...), hitrosti (kratki "sprinti" po ravnem terenu in tudi v breg, starti iz različnih položajev-stoje. leže, kleče, sede...), specifično aerobno in anaerobno vzdržljivost (kombinacije hitrejšega m počasnejšega teka, kolesarjenje...), različne oblike koordinacije (npr. gibanja po vseh šti-rih v smeri nazaj, v stran,...), ravnotežja (hoja po vrvi ali delih s čim ožjo površino,...), ipd. (Malacko, 1986, Matwejew, 1981). Naš cilj je torej dvig tistih dejavnikov, ki nam zagotavljajo uspešnejšo izvedbo različnih elementov v alpskem smučanju in nam hkrati omogočajo dovolj energije za varno smučanje na različnih terenih.

Sliki 2.12 Priprava organizma na smučanje naj bo čim bolj pestra (kolesarjenje, planinarjenje .).

Navedenih je seveda le nekaj možnosti, katerih vsebino in intenzivnost lahko prilagajamo našim dnevnim in tudi dolgoročnejšim ciljem, ki so usklajeni s počutjem, sposobnostmi in ritmom običajnega smučarskega dne. Intenzivnost vadbe lahko torej niha od ener-getsko zahtevnih mnogoskokov in kratkih sprintov, do lahkotnega teka ali hoje z obve-znim vključevanjem razteznih gimnastičnih vaj, ki predstavljajo relaksacijo in zmanjšanja mišičnega tonusa. Z določenimi gibalnimi nalogami lahko tudi neposredno vplivamo na izboljšanje telesnih sposobnosti, ki so najbližje tistim, ki jih rabimo pri smučanju. Kot pri-mer lahko navedemo npr. skakanje iz kamna na kamen, zasledovalni tek ali tek med dre-vesi, s katerimi povečujemo odrivno moč, hitrost in koordinacijo nog, itd.

Ob koncu poglavja seveda ni odveč, če še enkrat poudarimo, da so opisane vsebine vadbe vezane na pripravo rekreativnih smučarjev, medtem ko morajo programi kon-dicijske priprave tekmovalcev potekati skozi celoletni trenažni ciklus. Zavedati se moramo, da ljudje na smuči stopajo z zelo različnimi občutki. Za to jim je tudi v tem pogledu potrebno pomagati in jim ta šport v najboljši meri približati že pred prvim smučarskim dnem.

2 2 Učenje gibanja s

Učenje vsakega gibanja temelji na asociativnih povezavah nevronov osrednjega živčevja. Te povezave trajajo sprva le omejen čas in so podlaga za začasni spomin. Začasnemu spominu pa sledi proces utqevanja, ki trajno učvrsti nevronske zveze in s tem zagotovi trajni spomin. Procese gibalnega učenja lahko obravnavamo na osnovi naslednjih faz motoričnega učenja (Petrovič idr., 1983; Pistotnik, 2004); I. Generalizacija: faza, v kateri se ustvarjajo prvi vtisi in osnovni pogoji za nadaljnje iz-

vajanje določene nove smučarske storitve. Zaradi iradiacije (razpršenosti informacij in žarčenja na sosednje centre centralnega živčnega sistema) so prvi poskusi smučarja neracionalni, polni odvečnih gibov, z nepotrebnim povečanim mišičnim tonusom. V tej fazi učitelj smučanja informira učenca s ciljem, da se vizualna slika, kljub verjetnosti mnogih neuspešnih poskusov, v lažjih pogojih čim prej prevede v ustrezno izvedbo.

II. Diferenciacija: faza učenja, v kateri se izrazito izboljša koordinacija gibov in ko so v gibanje vključene že tiste mišične skupine, ki so za neko izvedbo nujne, hkrati pa so izključene tiste, ki niso. V tej fazi je najučinkovitejše učenje v tipičnih situacijah, medtem ko se v atipičnih situacijah utegne gibanje še vedno porušiti. V tej fazi gre za kon-centracijo (osredotočenje vzburjenosti ustreznih gibalnih centrov), ko učenec že loči ustrezne gibe od neustreznih, zaveda pa se tudi napak. Zato je v tej fazi pomembno čim večje število (pravilnih) ponovitev, pri čemer mora učitelj smučanja znati na ustre-zen in vzpodbuden način popravljati (korigirati) pomanjkljivosti izvedb posameznih smučarskih storitev.

III Avtomatizacija: v tej fazi pride do popolne koordinacije gibanja. Gibi postanejo skladni, ekonomični in natančni. Predstavo o nekem gibanju smo dodelali do ravni samodejnega delovanja gibalnih programov posameznika. Ker gre za stabilizacijo (ustalitev, ureditev gibalnih programov), lahko odpravljamo tudi najmanjše pomanjkljivosti, hkrati pa se lah-ko poslužujemo tudi vadbe v oteženih okoliščinah. Vloga učitelja smučanja je v tej fazi učenja vezana na finalizacijo izvedb, ki morajo biti čimbolj skladne z zastavljenimi cilji.

IV. Modifikacija: proces gibalnega učenja ni nikoli zaključen, saj osvojene programe gibanja prilagajamo in dopolnjujemo glede na pogoje smučanja, lasten interes, zahteve drugih (trener). V tej fazi začnemo torej osvojeno znanje prilagajati svojim sposobnostim in značilnostim (stil), na osnovi asociativnih povezav (asociacija - združevanje spominskih informacij) pa se gibalni programi dopolnjujejo in nadgrajujejo z shranjenimi gibalni-mi programi v centru za gibalni spomin. Vloga učitelja smučanja je v fazi modifikacije vezana na ocenjevanje (validiranje) uspešnosti določenih smučarskih izvedb.

Naravo procesov med izvedbo nekega gibanja je mogoče podpreti tudi na osnovi spo-znanj raziskovalcev s področja gibalnega vedenja. Znani sta t. i. teorija zaprtega in teorija odprtega kroga. Pri prvi gredo gibalni ukazi iz gibalnih središč do gibalnih efektorjev, sledi vrnitvena informacija o storitvi, ki potuje v gibalni kontrolni center, od tod pa spet do središč, ki sprožajo gibalne ukaze. Pri določenih gibanjih v smučanju potekajo gibi v zelo hitrem zaporedju (npr. slalom, vijuganje v ožjem hodniku,...). Takrat očitno ni dovolj časa, da bi bil vsak gib odvisen od vrnitvene informacije o izvedbi prejšnjega gibanja. Tu nam ponuja razlago teorija odprtega kroga, ki samo navidezno nasprotuje prvi, v bistvu pa se dopolnjujeta. Proces je podoben kot pri teoriji zaprtega kroga, le da je krog "odprt", ker ni vmesnega člena - vrnitvene informacije. Po teoriji odprtega kroga povratna senzorična informacija ni potrebna. Gibanja nadzorujejo višja središča v osrednjem živčnem sistemu. Gre za to, da načrtovani smučarski zavoj smučar izvede na osnovi že formiranega gibal-nega programa (Tancig, 1982).

Učenje je očitno najprej vezano na teorijo zaprtega, kasneje pa na teorijo odprtega kroga. Z raznovrstnim in večkratnim ponavljanjem se razvije motorični program in gibanje postane deloma avtomatizirano. Z nobeno od obeh teorij pa ne moremo odgovoriti, kako lahko v smučanju nastane gibalni odgovor, ki ga nismo še nikoli izvedli.

Zaprti krog

efektorji

cžs Odprti krog

gibalni kontrolni center

višji centri v C Ž S

V ^ • - efektorji

Slika 2.14 Shematični prikaz zaprte in odprte zanke v procesu osvajanja smučarskega znanja.

Biomehanske anuice povedo, aa istega giba ne izvedemo nikoli enako (Mullen 1991). Zato nam je pri poiasnjevansu procesov gibanja v športu v pomoč teorija sheme (Schmidth, 1^*1: Schmidth m Lee, 1992). Glede na raznolikost situacij, s katerimi se srečujejo smučarji, bi shemo iahko označili kot nekak načrt s pomočjo katerega razvrstimo nove dražljaje v

iezne kategorije. Gibalni proces se torej začne z določanjem zaželenega dosežka giba-nja m z določaniem začetnih pogojev. Glede na pretekle izkušnje in množico odgovorov si smučar izbere motorični program. Ko se končajo razmeroma zapleteni procesi, smučar ličema gibanje po motoričnem programu. Med gibanjem njegova čutila sprejemajo razne informacije o njem. Razlika med pričakovanim in resničnim predstavlja napako odgovora.Ta se nato prenaša neposredno na motorično shemo. Uspešnejši je torej tisti smučar ki ima "močnejšo shemo, razvitost le-te pa temelji na zadostni in pestri vadbi, ki zagotavlja zado-stno količino informacij.

Učitelj smučanja mora vadbo organizirati tako, da bo kar se da učinkovita in uspešna. Pri tem mora upoštevati didaktična načela (načelo vzgojnosti, varnosti, primernosti, nazornosti, postopnosti, praktične uporabnosti, racionalizacije in ekonomičnosti) hkrati pa mora nje-govo temeljno izhodišče organizacije vadbe biti spol, starost predznanje učencev ter razme-re na smučišču. Proces učenja smučanja ob navedenem temelji na naslednjih treh načelih: 1. načelo individualizacije procesa učenja; 2. načelo zavestnega sodelovanja učenca pri delu in 3. načelo ustvarjalnosti.

Smučanje je sestavljeno gibanje in praksa potrjuje prednost učenja celote pred njenimi deli. To pomeni, da je vsak korak naprej pn osvajanju smučarskega znanja smiselno storiti na osnovi izvedbe celotnega zaporedja gibov (sintetični pristop), medtem ko učenje po delih (analitični pristop) uporabimo le, če pn izvajanju celote opazimo napačno modeliranje celotnega gibalnega programa. Seveda mora pot k zahtevnejšim smučarskim storitvam voditi preko hierarhično nižjih in lažje izvedljivih storitev, vendar kot celot (Petrovič idr, 1987a)!

Slika 2.15 Učenje smučanja mora potekati upoštevajoč didaktična načela.

Osvajanje smučarskega znanja poteka v okviru delovnih enot procesa učenja smučanja. Učne ure so vsebinsko vezane na učne stopnje, ki proces učenja smučanja opredeljujejo na naslednji način (2van idr, 1996):

1. učna stopnja; telesna in duševna priprava na delo (ogrevanje, postopna seznanitev učencev z vsebino dela na snegu);

2. učna stopnja: posredovanje novih informacij (prvi poizkusi izvedbe gibanja na osnovi razlage in demonstracije);

3. učna stopnja: vadba in popravljanje napak (poizkusi gibanja na osnovi ponovnih demonstracij ter popravljanje najprej grobih, kasneje pa tudi drobnejših napak; najprej popravljamo skupino, kasneje pa preidemo na individualno popravljanje napak);

4. učna stopnja: utrjevanje znanja (vadba v težjih okoliščinah); 5. učna stopnja: preverjanje znanja (v obliki ocenjevanja posameznih elementov ali tekmovanja).

Širjenje baze gibalnih informacij se v smučanju uresničuje pneko osnovnega metodičnega skeleta. Tega sestavljajo bazične storitve, ki se logično začenjajo z osnovnimi oblikami drsenja te pa so v nadaljevanju smiselno nadgrajene z začetnimi, nadaljevalnimi in vrhunskimi oblikami smučanja Hierarhija elementov ob možnosti izbire neomejenega števila posredniških in korektumih stori-tev posamezniku glede na osvojeno znanje, sposobnosti ter ostale pogoje omogoča pot tudi do vrhunskega smučarskega znanja Ne pozabimo, da je pot do vrhunske izvedbe zelo dolga in da le-te ni sposoben premagati vsakVeliko je teorij, ki poskušajo pojasniti procese učenja v povezavi s smučanjem pa je že več kot dvajset let znana teorija ameriškega smučarskega učitelja Horsta AbrahamaTa pravi, da so vrhunske izvedbe domena desne možganske hemisfene in njenih spo-sobnosti. Glede osvajanja gibalnih informacij se opira na star kitajski pregovor "Slišim in pozabim. Vidim in si zapomnim. Storim in razumem.", ki se v praksi učenja smučanja nesporno potrjuje tudi danes. Pri tem nam bo v pomoč tudi to, da strokovnjaki pravijo, da si ljudje zapomnijo: • 10% tega - kar berejo; • 20% tega - kar slišijo; • 30% tega - kar vidijo; • 50% tega - kar slišijo in vidijo; • 70% tega - kar rečejo in napišejo; • 90% tega - kar naredijo.

ZAVOJ PROTI DESNI

Slika 2.16 Horst Abraham, avtor še danes aktualnega dela s področja smučanja z naslovom Zavoj proti desni

Delo samo le redko pospešuje proces učenja. Pregovor, da praksa dela mojstra torej tudi zavaja. Prakso mora spremljati telesno zavedanje in bolj, ko se razmer zavedamo, laže in več se naučimo (Abraham, 1985).

čarska oprema

Znanega dejstva, da vse smuči (in tudi ostali deli opreme) niso primerne za vse smučarje, se moramo v času, ko tržišče kupcu ponuja celo paleto različnih smuči, Se toliko bolj zavedati. Danes se marsikdo niti ne zaveda, da je izbira ustreznih smuči pravzaprav zah-tevna naloga. Prepogosto smo pri izbiri smuči prepuščeni samim sebi in dajemo prednost predvsem ceni smuči. A vedeti moramo, da tudi pri smučeh velja, da so najkvalitetnejše smuči praviloma tudi najdražje. Še bolj bistveno je, da se pred odločitvijo za prave smuči zavedamo svojega znanja in sposobnosti, pri čemer smo mnogokrat priča nerealnim oce-nam, ki so prevečkrat povezane s precenjevanjem samega sebe.

Slika 3. stalnica.

Testiranja smuči na smučiščih so danes Slika 3.2 V športnih trgovinah se najde za vso-kogar nekaj.

Spi-emetv.be. ki jih je prinesel čas in seveda tudi splošni tehnološki razvoj, imajo posledice tudi v razvoju smučarske opreme.V neposredni povezavi z novostmi je bilo stalno povezano tudi spreminjanje smučarske tehnike. V preteklosti so najprej učitelji smučanja (Zdarsky, Bilgeri, Schneider Kruckenhausr, Joubert) proizvajalcem smučarske opreme svetovali kaj in kako narediti, kasneje pa so to vlogo prevzeli tekmovalci. Z zamislijo o pojavu smuči z izrazitejšim stranskim lokom se je prvič zgodilo, da so proizvajalci prehiteli potrebe in pričakovanja tekmovalcev! Ne glede na to, ali se je razvoj opreme prilagajal potrebam tehnike smučanja vrhunskih tekmovalcev ali obratno, je jasno, da so predvsem smuči tiste, ki so se v zadnjih letih spremenile v največji meri.

Uveljavitev smuči z izrazitejšim stranskim lokom potrjuje tudi usmerjenost sodobnih načinov smučanja, ki se jim je morala prilagajati tudi metodika učenja smučanja. Ta mora biti narav-nana tako. da posamezniku glede na njegovo znanje in sposobnosti omogoča, kar se le da, kvalitetno in hitro napredovanje.

Slika 3.3 Navidezno podobne smuči se lahko v kakovosti precej razlikujejo.

Smuči z izrazitejšim stranskim lokom žal ne prinašajo le mnogih prednosti, ki jih že nekoliko pretirano potiskamo v ospredje, ampak tudi pasti, ki lahko zimsko veselje hitro sprevržejo v bolečino. Skladno s priljubljenostjo omenjenih smuči se je namreč začelo spreminjati tudi razmerje poškodb na smučanju. Narejenih je bilo mnogo raziskav, ki potrjujejo namige strokovnjakov, da so poškodbe smučarjev lahko tudi posledica različne geometrije smuči. Če so v časih klasične tehnike med poškodbami prevladovale poškodbe kolenskih vezi ter zlomi noge, se je po pojavu zarezne tehnike ob omenjenih poškodbah povečalo število poškodb hrbtenice in ramenskega obroča (Koehle in sod., 2002; Aschau-er in sod., 2007). Slednje je tudi pomemben razlog za to, da pred prvim spustom v dolino prav omenjene dele telesa ogrejemo še posebej dobro!

Smučarsko znanje in razvoj smučarske opreme si sledita z roko v roki. Vse novosti, ki jih ponuja tržišče, morajo smučarski strokovnjaki kritično prenašati v prakso. Še največ možnosti za to imajo smučarski učitelji, ki preko številnih dejavnosti (smučarski tečaji, organizirane šole v naravi, zimski športni dnevi in drugo) posredujejo znanja učencem in pri tem izkoriščajo novosti in prednosti, ki jih prinaša sodobna smučarska oprema.

Slika 3.4 Dober smučar natančno ve, katere smuči bo znal najbolje izkoristiti.

3 1 Kako izbrati ustrezne smuči?

Izbira smuči bi bila najenostavnejša, hkrati pa tudi najbolj realna, če bi imel kupec pred odločitvijo pod strokovnim nadzorom možnost preizkusiti vsaj nekaj različnih modelov in izmed njih izbrati tiste, ki bi tako njegovemu predznanju kot tudi sposobnostim najbolj ustrezale. Glede na pogosta propagandna testiranja smuči različnih proizvajalcev, ki so organizirana na naših smučiščih, ima takšno možnost relativno veliko število tistih, ki se odločajo za nakup. Tudi prodajaln, ki bi ponujale možnost preizkušanja smuči, je pri nas vse več, pa tudi za trgovce lahko rečemo, da imajo o namembnosti smuči že kar veliko temeljnih znanj.

Učitelj smučanja se pogosto pojavlja v vlogi svetovalca, k kateremu se mnogi zatekajo po različne nasvete v zvezi z nakupom opreme. To je po obdobju uveljavitve smuči z izrazitejšim stranskim lokom postalo še pomembnejše. Zato je pomembno, da se v prvi vrsti zavedamo vsaj najpomembnejših geometrijskih in trdnostnih značilnosti, ki smučem v osnovi narekujejo njihove drsne lastnosti. Lahko rečemo, da vsak model smuči smučarju po svoje veliko ponuja, lahko pa hkrati od njega tudi veliko zahteva!

Vloga smuči pri spreminjanju tehnike smučanja Razvoj tekmovalne smučarske tehnike je zadnji dve desetletji temeljil predvsem na spre-membah, ki jih je prinašal razvoj smuči. Na račun geometrijskih značilnosti smuči in tudi materialov iz katerih so sestavljene, lahko tekmovalci na progi pridobijo zelo veliko. Iste lastnosti smuči pa igrajo zelo pomembno vlogo tudi pri rekreativnem smučanju. Če je včasih veljalo, da so za smučanje najpomembnejši del opreme smučarski čevlji, potem danes ugotavljamo, da so to vlogo prevzele smuči.

Z vse natančnejšim proučevanjem elementov različnih tekmovalnih smučarskih tehnik io bilo opaziti napredek v kakovosti izdelave smuči in njihovih drsnih lastnostih. Že proti koncu 60. let so vodilni proizvajalci začeli izdelovati smuči, ki so se glede na način smučanja med vratci razlikovale v svojih najosnovnejših izmerah. Sprva je bil razvoj usmerjen predvsem na obliko smuči, ki je definirana z dolžino in stranskim lokom, nekoliko kasneje pa je postajala vse pomembnejša tudi kakovost materialov ("epoxi" obloge, "fiberglass" oz. steklena vlakna, lesena sredica, ojačitve iz titanija, kevlarja, itd.), ki tekmovalnim smučem ni zagotavljala le boljše drsnosti in vodljivosti, temveč tudi ustreznejšo upogibno togost in torzijsko odpornost (Lešnik in Žvan, 2002). Seveda so bile že v preteklosti smuči za tekmovalce sestavljene iz trpežnejših materialov v primer-javi s t. i. serijskimi smučmi.

Slika 3.5 Razlike med serijskimi smučmi in smučmi narejenimi za tekmovalce.

Slika 3.6 T. i. "sandvvich" konstrukcija omogoča tekmovalnim smučem boljši oprijem in vodljivost.

Z različnimi poskusi definiranja polmera stranskega loka smučke, namenjenega posame-zni tekmovalni disciplini, so strokovnjaki izhajali iz idealnih linij zavojev, ki bi ob optimalni hitrosti in tehniki hkrati pomenile tudi najmanjšo porabo časa. Prefinjena tehnika smučanja današnjih tekmovalcev zahteva prilagojenost smuči načinu smučanja vsakega tekmovalca. Nanaša se na vse prej naštete karakteristike, v katerih se smuči še danes razlikujejo. Današnje smuči so krajše, kar je posledica dovolj natančno opredeljenih polmerov v

določenih delih t. i. cikloidne krožnice, ki skupaj z dolžino daje smučki obliko glede na njeno namembnost.

Slika 3.7 S muči za slalom in smuči za veleslalom.

Glede na upogibno togost in torzijsko odpornost, ki smučki prav tako omogočata vodlji-vost, je bilo potrebno iskati optimalno razmerje med obliko stranskega loka in dolžino smučke. Ta omogoča smučki stabilnost in ohranjanje smeri tudi pri večji hitrosti. Znano je, da izrazitejši stranski lok smučke hkrati omogoča in zahteva tudi večji nagib smuči v zavoj. To je bil tudi temeljni razlog, da so se ob koncu 80. let v tekmovalnem smučanju pojavile prve podložne plošče ("derby flex"). Osnovni namen teh je bil, da je smučar na smučeh stal višje, hkrati pa je plošča med čevljem in smučmi pripomogla k dušenju vibracij in preprečevanju prenašanja tresljajev s smuči na tekmovalčevo nogo. Z debe-lino plošče (višino smučarskega čevlja) je bila ročica, ki tvori kot med golenjo in snežno površino podaljšana. S tem je bila zmanjšana možnost zdrsa obremenjene smučke kot posledice dotika notranjega dela čevlja s snežno površino ob nagibu v zavoj. Ker je šlo za novost, ki je omogočala hitrejše smučanje, še ni bilo nobenih omejitev s strani Mednaro-dne smučarske federacije (FIS). Večje hitrosti in obremenitve pa so imele v tekmovalnem smučanju za posledico vse večje število poškodb (Horterer, 2005; Nachbauer in sod., 1999; Spitzenfeil in Mester, 1997). Razlogi za to so bili v preveliki oddaljenosti smučke od vpetega smučarskega čevlja, ki je bil pri nekaterih tekmovalcih (Girardelli, Zurbriggen) od snežne površine dvignjen tudi do 10 cm. To je pomenilo preveliko razdaljo med nogo v smučarskem čevlju in smučko, kar je pri padcih imelo za posledico prenašanje še večjih sil v smeri obračanja kolen. Iz omenjenih razlogov so danes višine podložnih plošč predpisane s strani FIS-a. Omejitve so predvsem z vidika varnosti tekmovalcev iz leta v leto posta-jale ostrejše, še danes pa se razlikujejo tudi glede na tekmovalno kategorijo. Podložne plošče so pri današnjih smučeh nižje (maksimalna višina za moške in ženske je 50 mm) in imajo pomembno funkcijo tudi glede pravilnega upogiba smuči po vsej dolžini, torej tudi predvsem v predelu pod smučarskim čevljem. Slednje pomembno pripomore tudi k večji natančnosti vodenja na robnik postavljene smučke.

Slika 3.8 Podložna plošča slalomskih smuči je po Slika 3.9 Meritve prenosa sil na smučarski čevelj pravilih FIS lahko visoka največ 50 mm. ob upogibu smuči.

Tekmovalno smučanje in razvoj novih oblik smuči sta vplivala tudi na način smučanja rekreativnih smučarjev.Tem se je najenostavnejša možnost posnemanja tekmovalne tehnike ponudila ravno s popularizacijo t i. zanezne tehnike smučanja. Smuči z izrazitejšim stranskim lokom tudi povprečnemu smučarju omogočajo izvedbo smučarskih zavojev brez stranskega oddrsavanja tudi pri razmeroma majhnih hitrostih. Od tekmovalcev se je s pojavom zarezne tehnike smučanja v širšo uporabo prenesla tudi uporaba podložnih plošč. Smuči z izrazitim stranskim lokom in dvignjenim smučarskim čevljem torej ob ustrezni upogibni togosti in torzijski odpornosti omogočajo smučanje praktično brez stranskega oddrsavanja. Seveda ne smemo pozabiti, da ima slednje za posledico povečanje nekaterih sil v zavoju tudi v rekre-ativnem smučanju.

3 2 Značilnosti in drsne lastnosti smuči

Sodobne smuči za alpsko smučanje se lahko med seboj razlikujejo tako po obliki, ki je definirana z dolžino in izrazitostjo stranskega loka smučke kot tudi po trdnostnih značilnostih, ki so vezane predvsem na materiale, iz katerih so smuči sestavljene.

Dolžina in stranski lok smuči sta v soodvisnosti in skupaj tvorita obliko smuči. Izbira dolžine smuči je odvisna predvsem od načinov in hitrosti smučanja, medtem ko daje bolj ali manj izrazit stranski lok smučke le-tej podobo bolj ali manj "metuljaste" oblike. Ker so daljše smuči primernejše za drsenje v večji hitrosti, bodo boljši smučarji, ki jim hitrost pri

smučanju predstavlja večji užitek, raje izbirali daljše smuči. Gre za to, da daljše smuči pri večjih hitrostih ostajajo stabilnejše in bolje držijo smer drsenja. Pri izbiri dolžine smuči poleg interesa igrajo pomembno vlogo predvsem smučarsko znanje, telesne značilnosti in motorične sposobnosti smučarja. Prekratke smuči lahko pri drsenju z večjo hitrostjo tudi smučarju z več smučarskega znanja povzročajo težave pri vodljivosti in ravnotežju. Po drugi strani pa nikakor ni odveč podatek, da krajše smuči (zlasti, če imamo v vidu starejši - klasični način razbremenjevanja) omogočajo lažji prehod (vrtenje) preko vpadnice. To je lahko še vedno v prid marsikateremu začetniku in smučarjem s slabšim znanjem, ki na smučeh ne dosegajo velikih hitrosti.

širina zadnjega dela (mm) širina srednjega dela (mm) širina sprednjega dela (mm)

Slika 3.10 Obliko smuči tvorita stranski lok (širina sprednjega, srednjega in zadnjega dela smučke) m dolžina smuči.

In kakšno vlogo ima pri tem stranski lok smučke? Stranski lok smučke je definiran s širino sprednjega, srednjega in zadnjega dela smučke ter z njeno dolžino. Te mere poleg na-stavitve robnikov definirajo radij zavoja smuči. Glede na to ločimo smuči s krajšim oz. daljšim radijem stranskega loka. Tiste s krajšim radijem, imajo bolj izrazit stranski lok in bolj "metuljasto" obliko, medtem ko so smuči z daljšim radijem stranskega loka ponavadi daljše in namenjene izvajanju daljših zavojev. Podatek o radiju smuči pomeni, kako smuči teoretično zavijejo, kadar so ves čas zavoja postavljene pod kotom 45 stopinj na podlago; npr. R=l I m pri nagibu 45 stopinj na podlago (Kugovnik, Supej in Nemec, 2003).

Upogibna togost (trdota) in torzijska odpornost predstavljata sklop karakteristik smuči, od katerih je prav tako v veliki meri odvisna kvaliteta in natančnost vodenja zavojev. Obe značilnosti sta seveda v tesni povezavi in soodvisnosti z obliko in samo namembnostjo določenega modela. Smuči začnejo spreminjati smer z začetkom nastavitve robnikov, kar ima za posledico upogibanje smuči. Prvo dosežemo z zvračanjem gležnjev in potiskanjem kolen ter ustreznim nagibanjem telesa v zavoj, drugo pa je pogojeno s prvim, predvsem pa z ustrezno hitrostjo drsenja. Upogibno trše smuči je torej mogoče upogniti le pri ustrezno velikih hitrostih. Zato so smuči z večjo upogibno togostjo praviloma namenjene predvsem tekmovalcem in najboljšim smučarjem, ki smučajo z večjimi hitrostmi in v zavojih dosegajo takšne obremenitve, da potrebujejo upogibno toge in stabilne smuči. Na drugi strani pa velja, da mehkejša (upogibno manj toga) smučka lahko spremeni smer pri manjši hitrosti in

ta. mehkoba) večjo ali manjšo možnost upogibanja > os, pa je pri smučeh pomembna še odpornost le-teh proti zvijanju

i. o^ f o krajše imenujemo torzijska odpornost ali vzvojna togost smuči, izraza zlasti pri smučanju po zahtevnejših (strmih in poledenelih) terenih, svojih ne smejo popuščati. Torzijsko neodporna smučka pri obremenitvah

j sprednjih in zadnjih delih popušča. To pomeni nestabilnost smuči in vodenja zavojev. Sicer je torzijska odpornost lastnost, ki je zaželena pri xi, ne glede na kvaliteto smučarja.

i odpornost Slika 3.12 Izrazitejši noj izziv vsakega boljSega rekreai

danes ega smučarja.

očajo hitrejši napredek predvsem zaradi manj no smučarjev manj stresnega in ekonomičnega te smučanja s smučmi za zarezno tehniko ima nem gibanju težišča smučarja. Načina vodenja lenjevanjem se poslužujejo tekmovalci, saj jim tudi hitrejše smučanje. Smuči s poudarjenim

ativnim smučarjem zaznavati občutke, ki jih novalci (Lešnik in Žvan, 2002).

nogoča zarezna tehnika, je povezana iski smučarji smučajo podobno kot udi tinij zavojev na nek način torej zbližujejo

£ H

3.3 Trendi razvoja smuči

Danes je ob široki ponudbi smuči in raznovrstnih zahtevah smučarjev težko reči, da se v razvoju smučanja in s tem povezane opreme lahko zgodi še kaj novega. Smuči z izrazitejšim stranskim lokom so že tako ali tako stalnica, pa vendar se ponuja vselej kaj novega. V tujini je že vrsto let aktualno smučanje v snežnih parkih (iz angl. prev. "snow park"), smučarski kros (iz angl. prev. "ski cross"), smučanje izven urejenih smučišč (iz angl. prev. "freeride") in drugo. Vsi izmed novodobnih načinov gibanja na snegu so povezani z industrijo, ki uporabnikom omogoča ustrezno opremo. Seveda so tudi v okviru alpskega smučanja potrebe potrošnikov zelo različne. V tem primeru ne mislimo le na boljše ali slabše smučarje, ampak na trende, po katerih se ravna večji del ponudbe v športnih trgovinah. Če je še nekaj let nazaj pred začetkom smučarske sezone na prodajnih policah najprej zmanjkalo smuči za slalom (radij cca II do 13 m, dolžina 150 do 160 cm), so zadnje zime najbolj zaželene nekoliko daljše in bolj vsestranske smuči (iz angl. prev. "allround") s srednje izrazitim stranskim lokom (dolžina nad 170 cm in radij cca 16 m in več). Gre za to, da so se do danes tudi pri nas, kjer prevladujejo krajša in ožja smučišča, smučarji naveličali vijuganja s kratkimi zavoji, ampak raje smučajo tudi z nekoliko večjo hitrostjo. Takšne smuči pri večjih hitrostih omogočajo boljšo stabilnost in tudi nadzorovanje hitrosti, pri počasnejšem smučanju pa od smučarja zahtevajo nekaj več napora (gibanje gor-dol), saj je daljše smuči težje zavrteti proti vpadnici.

Slika 3.13 Danes se vse dogaja hitreje.

Seveea ;e v pr.-mer.avi z daljno preteklostjo Slovencem bližje tudi tujina. Ta smučarjem ponuja neprimerljivo več, zato se tudi ni čuditi precejšnjemu porastu števila kupcev smuči ~ a smučanje po celcu. Gne za širše in daljše smuči, ki so precej mehke. Takšna geometrija posebej v pogojih, kjer je plast novozapadlega snega debelejša od I metra, omogoča smučarju lažje vijuganje na površini.

Slika 3.14 Smuči za smučanje v celcu so širše in mehkejše.

Če so trendi v tekmovalnem alpskem smučanju omejeni s predpisi, pa to seveda ne velja za ostale smučarje, ki se bolj ali manj resno ukvarjajo s tem športom. Poudariti velja, daje tudi med rekreativnimi smučarji veliko vrhunskih smučarjev, ki preizkušajo meje novega in aktualnejšega. Ena takih novosti se je pojavila desetletje nazaj, šlo pa je za uvedbo prvega sistema "smučka-podložna plošča-vez" (Salomonov model "Pilot"). Namen tega je bil pravilnejši upogib na sredini obremenjene smučke po vsej njeni drsni površini. Čeprav je problem upogiba smučke v predelu pod vpetim smučarskim čevljem že konec 80. let delno rešil pojav podložnih plošč, so želeli to lastnost smuči še izboljšati in jo približati tudi populaciji rekreativnih smučarjev.

Slika 3.15 "Motion" sistem je danes le eden mnogih, kijih ponuja tržišče.

Strategija proizvajalcev smučarske opreme se kaže v povezovanju posameznih znamk smuči, vezi in smučarskih čevljev (Elan-Tyrolia-Dalbello, Marker-Tecnica-Volkl, Atomic, Salomon, Fischer, Rossignol, itd.) Tako danes na smuči določenih znamk praktično ni več mogoče pričvrstiti vseh, temveč le določeno znamko vezi. Kar nekaj proizvajalcev se je združilo s sorodnimi in tako pod isto znamko proizvajajo smuči, vezi kot tudi čevlje. Pravi-loma so vezi vpete preko mehanizma, ki je vgrajen v srednji del smučke (sistemi "Fusion", "Motion", "Pilot", itd.). V tem delu je smučka tudi nekoliko debelejša tako, da smučar stoji nekoliko višje. Podaljšana ročica, ki tvori kot med golenjo in snežno površino, predposta-vlja in omogoča izrazitejše nagibanje v zavoj in hkrati zmanjšuje možnost zdrsa obreme-njene smučke. Smuči brez vezi ob nakupu so danes torej redkost!

Ker novostim seveda ni konca, se spremembe še vedno dogajajo. Danes je predvsem pri mlajših smučarjih mogoče vse pogosteje opaziti t. im. »twin tip« smuči. To so modeli, ki so namenjeni smučanju v snežnih parkih, ukrivljenost zadnjih delov smuči pa smučarju omogoča lažje drsenje v smeri nazaj. Pogost pojav so tudi smuči, ki so po svoji obliki po-dobne snežnim deskam! Dolge so med 163 in 185 cm, radij njihovega stranskega loka pa meri od 10 do 17 m. Posebna značilnost teh smuči je širina njihovega srednjega dela. Gre torej za izjemno široke smuči in prav zaradi tega, ker je v delu pod smučarskim čevljem smučka v primerjavi z ostalimi bistveno širša, omogoča še ostrejši kot nastavitve robnikov v zavoju in še manjšo možnost zdrsa smučarja.

Slika 3.16 Smuči "Sense" so narejene ročno in po svojih lastnostih zelo spominjajo na snežno desko.

3 4 Smučarski čevlji, vezi in , letala oprema

Nakup smučarskih čevljev Smučarski čevlji so z vidika udobja kot tudi kvalitete vodenja zavojev marsikomu najpomembnejši del smučarske opreme. Čevelj sestavljata školjka ter (prilagodljivi) no-tranji čevelj, ki morata biti oblikovana čim bolj po nogi smučarja. Zaradi lažjega premago-vanja smučarskih obremenitev morajo biti čevlji udobni, topli, lahki in primerne velikosti. Smučarju morajo omogočati ustrezno usmerjanje smuči ter gibanje in potisk kolen naprej in v zavoj.

Preveliki čevlji ne omogočajo ustrezne nastavitve robnikov in s tem tudi ne občutka za vodenje zavoja, prav tako pa smučarju ne zagotavljajo tudi ustrezne toplotne izolacije. Čevelj praviloma ne sme biti večji od dolžine stopala, zapenjanje tega pa mora biti eno-stavno. Dober oprijem noge v čevlju je odvisen od trdote zunanjega čevlja, oblikovanosti notranjega čevlja in od kvalitete zaponk. Čvrst oprijem noge v gležnju kljub gibanju kolena onemogoča gibanje pete v čevlju. Zato moramo pri izbiri velikosti smučarskih čevljev upoštevati, da se prava velikost čevlja pokaže šele po izrazitem potisku kolena v smeri naprej in s tem potiskom pete čevlja nazaj. Tako kupec ugotovi, ali ima od konic prstov na nogah še kaj prostora, ali ne. Če ta s konicami prstov čuti stik s sprednjim delom notranjega čevlja, je velikost izbranega čevlja prava, nikakor pa ne smejo biti prsti na nogah zaradi premajhnega čevlja pokrčeni.

Slika 3.17 Notranji m zunanji smučarski čevelj. Slika 3.18 Primer oznake indeksa trdote plastike smučarskega čevlja.

i školjka : i čevlja, -

, • p i r eativne smučarje giblje od indeksa 50 do 70, medtem ko so boljšim r e k r e ^ ^ n ičariem namenjeni čevlji z indeksom trdote od 70 do 90, Znanju m sposobnostim najDOijv

• ekreativnih smučarjev odgovarja indeks trdote nad 100. Za primerjavo naj pwemo. da tekmovalci uporabljajo čevlje, katerih indeks trdote je lahko tudi 150 in več. Ti zaradi večjir. obremenitev v zavojih potrebujejo trde čevlje, medtem ko so za začetnike pr imerne, čevlji iz mehkejše plastike. Ko smo ravno pri trdoti plastike, naj spomn.mo tudi na to. da je plastika na mrazu precej trša v primerjavi s temperaturami v trgovini ali doma.

Sodobn, smučarski čevlji imajo po navadi štiri zaponke, ki morajo omogočiti lahko zapenjanje in odpenjanje čevlja. V primerjavi s starejšimi tipi čevljev imajo novejši nekolike dvigmeno peto, kot pregiba v gležnju pa manjši. Oboje pripomore, da je koleno smučarja že v osnovi potisnjeno bolj naprej, položaj smučarja pa nižji, kar omogoča lažje ohranjanje uravnoteženega položaja smučarja.

Kupec mora čevelj pomeriti v smučarskih nogavicah, ki danes niso več iz debele volne, temveč so iz tankih materialov, ki omogočajo nogi dobro ohranjanje toplote. Skrajna rešitev za najbolj zmrzljive smučarje so tudi posebni grelni vložki, ki s pomočjo baterijskih vložkov zagotavljajo ustrezno toploto v čevlju. Kvaliteta čevlja se kaže tako v enostavno-sti obuvanja. kasneje pa v položaju noge v zapetem čevlju. Pravilna lega noge se pokaže šele, ko so zaponke dovolj zapete. Pomerjanje čevlja naj zato traja minimalno pol ure, pri čemer mora kupec z zaprtimi čevlji narediti nekaj korakov ter se na mestu pozibati s

kolen v smeri naprej. Pri tem velja pozornost usmeriti na (negiben) položaj prstov na nogah ter dobro lego goleni na jezik notranjega čevlja. Poudariti

tajajo med proizvajalci precejšnje razlike v obliki smučarskih čevljev. Zato je da se kupec zaveda posebnosti kot je na primer široko stopalo, visok nart.

Prav tovrstne značilnosti nog lahko v neustrezno izbranih čevljih smučarju pokvarijo ' smučarski dan. Smučarski čevlji določenih proizvajalcev imajo bol), drugi pa manj

peto. Slednje je ravno tako pomembno in lahko vpliva na položaj noge v čevlju, a položaj smučarja med smučanjem (potisk kolena naprej-navznoter).

rmacije nog ne smejo biti vzrok za bolečine v čevljih. Pogoj za to je s strokovnjakom glede možnosti prilagoditve čevlja nogi kupca. Tope b

(zaradi ovirane prekrvavitve nog) pri prvem pomerjanju in tudi pri prvih dneh še ne pomenijo, da je smučarski čevelj neustrezen Zavedati se moramo, da se visoke kakovosti lahko nogi prilagodi

Po vsakem smučanju je potrebno čevlje dobro notranji čevelj iz školjke, pri tem pa je dobre na r adiatorju. Pozor pri vstavljanju notranjega desni čevelj!

Pri nakupu smučarskih čevljev za otroke r četudi kvalitetnih čevljev, ne more biti c "

otroku izbrati nekoliko večje, ki kljub temu dobro oprimejo nogo. Upoštevajoč vidik var-nosti so iahko izbrani čevlji največ za pol centimetra daljši od otrokovega stopala. Biti morajo tudi topli, udobni in trpežni, predvsem pa je pomembno, da nogo oprimejo dovolj čvr sto, da se pri potisku kolena naprej peta ne dviguje preveč. Preveč gibljiva (dvignjena) peta predvsem pri otrocih povečuje možnost poškodbe (zlom goleni), saj je v primeru preveč dvignjene pete pritisk na golen večji.

Izbira smučarskih vezi Vezi so iz vidika varnosti najpomembnejši del smučarske opreme. Sestavljajo jih glava in peta, ki ju zlasti pri vezeh višjega kakovostnega razreda povezuje nastavljivo ogrodje. Vezi morajo biti opremljene z varnostnimi zavorami, izbrane pa morajo biti glede na težo smučarja, jakost vzmeti v glavi in peti vezi je razvidna iz standardizirane skale, ki je oštevilčena (npr. Številka 60 pomeni 60 kg), sicer pa je za montažo in pravilno nastavitev vezi odgovoren servis.

Sliki 3.19 Standardizirana skola jakost i posameznega modela vezi.

Pred odločitvijo za nakup vezi preverimo, če te nastavitveni elementi le-teh ustrezajo izbranim smučem (in obratno). Pritrjene so lahko "neposredno" na smuči, na podložno ploSčo ali pa so vezi del v smuči integriranega sistema, ki pripomore k boljšemu upogi-bu v predelu pod čevljem. Pravilno montažo vezi preverimo tako, da pogledamo, če se označena sredina čevljev ujema z označeno sredino smuči.

Dobro vpetost čevljev v vezi pred začetkom smučanja preverimo na mestu z izrazitejšim nagibom naprej, v stran terz udarcem notranjega in zunanjega robnika ob snežno površino. Pokazatelj pravilne vpetosti in lege čevlja v vezi je tudi položaj zavor, ki se morajo prilegati peti vezi.

Izbira smučarskih palic

palice obrnemo navzdol, naslonimo na roča, m z dlanjo primemo pod krpljico, položaju mora v komolčnem sklepu biti pravi kot.

Slika 3.20 Položaj roke ob prijemu ustrezno dolge palice.

Palice morajo biti lahke in opremljene z ustrezno velikimi krpljicami. Ročaji z jermenčkom morajo smučarju omogočati dober prijem palice. Zadnje čase so v modi palice s t. l "click-in - Leki" sistemom, ki v primeru hujših padcev omogoča sprostitev palice od roke, kar zmanjšuje možnost naboda in udarcev.

Slika 3.21 Pravilen prijem palice z jermenčkom.

"kfcfc-iVi".

_ izbira smučarskih oblačil ^^fefe S m u č a j sompiet danes prevladujejo dvodelni kompleti - mora biti v prvi vrsti ustre-zne vel 3s: smučarju dopušča neovirano gibanje. Ena pomembnejših pokazateljev •;valitete le-tega sta regulacija toplote in nepremočljivost materialov.

tudi

tudi iel .»gornjega

notranje več

dobro ledveni

ena vetrovka) je priporočljivo, da ima nepremočljive fenar, dokumente, itd.), hkrati pa mora na praktičnih mestih imeti

(za očala, kapo, za karto na rokavu, itd.). Kapuca je pomemben ki pride prav v vetru in metežih, ki nas v gorskem svetu lahko

fepth napovedjfct ^

smučat ega kompleta (hlače) je priporočljivo, da ima naramnice, ki pasu, dobrodošel pa je tudi kakšen žep. Kvalitetnejše hlače

vsa i do kolena, zelo pomemben del hlačnic pa je tudi ojačitev na na zadnji plati ter v predelu kolen.

Udobno počutje je posebej v mrazu odvisno tudi od kvalitete oblačil, ki jih ima smučar pb-čene pod smučarskim kompletom. Pred pranjem kompleta je potrebno preveriti dovoljeno temperaturo ter ostala navodila, ki so označena na notranji strani kompleta.

i h o č a l

proti vplivom ultravijoličnih žarkov že dolgo niso več le modna vse bolj škodljivih učinkov sonca na oči nujen del smučarske

je v veliki meri pogojena s ceno! Vsekakor je priporočljivo za ki so zračna, kar preprečuje rosenje stekla, hkrati pa naj »mST''"'

BES? •• | i "V' .

H zaščito

mm

Priporočljiv je nakup očal z možnostjo menjave stekel, medtem ko je _ baivnega odtenka odvisna od vremena in vidljivosti. Za spomladansko počitek v sončnem vremenu je poleg smučarskih priporočljivo imeti tudi sonce. Kadar očal ne uporabljamo, bodo stekla teh pred poškodbami etuiju po možnosti iz trših materialov.

Izbira smučarske čelade Predvsem zaradi varnosti postaja čelada za vse smučarje vse bolj nepogrešljiv smučarske opreme. Čeprav je po zakonu (ZVSmuč, 2002; ZVSmuč-B. 2008) obvez, za otroke do 14. leta, jo priporočamo VSEM! Danes je na izbiro veliko vrst čelad! čeiada mora biti lahka in primerne velikosti. Za zunanjo plast čelade je pomembna trdnost, med-tem ko se mora notranja površina dobro prilegati obliki glave in ušes. Bistvenega pomena je tudi zapenjanje čelade, da ta v primeru udarcev ostane na glavi.

Poudariti moramo, da čelada v nobenem primeru ne sme vzbujati pomislekov k hitrejšemu smučanju. Prispevati mora k občutku večje varnosti, predvsem pa k zaščiti glave pred udarci. Četudi ima čelada snemljivo zaščito za ušesa, je (razen v času toplih spomladan-skih smučarskih dni) priporočljivo imeti ušesa pokrita. Vedeti moramo, da to lahko do določene mere tudi ovira posameznikov sluh, zaradi česar med drsenjem ne sliši vetra Slednje zmanjšuje občutek za večjo hitrost, ki ji posameznik s svojim znanjem in sposob-nostmi morda ni kos.

Slika 3.23 čelada in smučarska očala.

l i l i I I I

• J

4 V čem se kaže napredek smučarskega znanja?

Naoiranje kilometrov na smučeh pravzaprav pomeni bogatenje izkušenj in smučarskega znanja. Zato seveda še zdaleč ni vseeno, kako učenje smučanja poteka! Kvalitetno voden proces učenja v prvi vrsti temelji na varnosti in sočasnemu napredovanju v značilnostih, ki kompleksnost tehnike alpskega smučanja opredeljujejo v obliki naslednjih petih pojmov (Petrovič idr., 1987):

Pravočasnost sposobnost izvedbe določene stvari v natančno določenem trenutku, k je ali optimalen ali edini mogoč. Je pomembna za dosego in izvedbo najboljšega možnega zavoja glede na pogoje, sposobnosti in znanje učenca ter je ena sama in edina. Na primer: prepozen vbod palice pri rekreativnem smučarju ali zamujanje z vhodom v zavoj pri tekmovalcu.

2. Natančnost; sposobnost izvedbe smučarske storitve tako, da je čimbolj prilagojena zahtevani oziroma "idealni". Razumemo jo lahko kot obseg spleta sposobnosti, ki so s cer pri vsakem smučarju različne, vendar pa v končni izvedbi zavoja razkri-vajo svojo slabo ali dobro stran. Na primer: oddrs zaradi nenatančne nastavitve robnika pn rekreativnem smučarju ali nenatančna smučina pri vstopu v zavoj pri tekmovalcu.

3. Ritmičnost; sposobnost zaporednega ponavljanja smučarskih gibov, aktivnosti v seriji. Vsak ritem lahko smučar izvede v različnem tempu, kar pomeni izvedbo različnih ritmičnih sekvenc z različno hitrostjo. Temeljna sestava gibanja se ponavlja. Smučar ritem "ujame ali pa ga ne ujame". Na primer rekreativnim smučarjem je izvajanje zavojev prepuščeno lastni zamisli, tekmovalcem pa ritem smučanja narekuje postavite v proge. Vsekakor je smučanje v ritmu "lažje" v primerjavi s prilagajanjem ritma različnim spremembam.

4. Hitrost; v smučanju jo pojmujemo na dva načina: - hitrost izvedbe; hitrost akcij, ki omogočajo izvedbo določene smučarske aktivnosti in - izvedbo v hitrosti; hitrost, v kateri smučar določeno storitev izvaja. Oba načina sta odvisna od "moči motorične sheme", ki jo smučar ima ali pa nima v spominskih centrih, kjer so uskladiščeni gibalni programi. Glede na to, da je vsaka motorična in tudi smučarska storitev programirana v možganih, je torej tudi njena temeljna funkcija prav določitev hitrosti. Na primer rekreativni smučar je sposoben izvesti enak zavoj pri bistveno nižji hitrosti kot tekmovalec.

5. Mehkoba; harmoničnost, ki jo dojemamo z vidom in predstavlja vrhunec smučanja. Gre za lahkotnost in skladnost tako prej naštetih, kot še nekaterih drugih prvin smučanja, ki so izrazite tako v tekmovalnem kot tudi rekreativnem smučanju. Je značilnost, ki prav-zaprav združuje vse prejšnje in nas prepričuje v njihovo pomembnost in soodvisnost.

Z vsakim dnem učenja napredujemo v omenjenih petih značilnostih sodobnega alpskega smučanja. Brez katere od teh si je smučanje pravzaprav težko predstavljati. Cilj učenja smučanja je torej lahko sočasen napredek v vseh, vadbo pa seveda lahko vsebinsko prila-godimo poudarku v posamezni značilnosti.

Sliki 4.1 Značilnosti nega smučki

sodobnega alpskega smučanja predstavljajo skupek znanja in sposobnosti sleher-

5 Tehnika alpskega smučanja

Naše prepričanje je, da so vrhunski tekmovalci tisti, ki odločilno narekujejo smeri ra-zvoja alpske smučarske tehnike in tako v veliki meri definirajo tudi metode in sredstva, ki se jih na tej poti poslužujemo učitelji smučanja!? Naloga smučarskih strokovnjakov je vselej bila izkoristiti novosti, ki so jih ponujali vrhunski tekmovalci. Potrditev njihovega načina smučanja so bili vrhunski rezultati, zato je logično, da je tehnika gibanja zmagoval-cev narekovala usmerjenost trendov, hkrati pa predstavljala v določenem obdobju jasno postavljen cilj usmerjenosti nacionalne šole smučanja. Omenjeno izhodišče je našo šolo smučanja vedno postavljalo ob bok najmočnejših v svetu.

Tekmovalci znajo tudi v najtežjih pogojih smučati lahkotno, hitro, mehko, po robnikih, itd. Zato tudi danes tekmovalci ostajajp pajboljši primer dovršene tehnike, ki se ji poskušamo približati tudi, ko želimo definirati vrhunske oblike smučanja. Vendarle moramo vedeti, da ima tekmovalni način vodenja zavojev z nekom, ki stopa prvič na smuči, vendarle bolj malo skupnega.

Športna tehnika je idealen model nekega gibanja, ki ga določajo biomehanske zakonitosti. Gre za racionalnost izvedbe v prostoru, času in silovitosti. Gre za zelo kompleksen pojav, opredeljen in odvisen od številnih zunanjih in notranjih dejavnikov (Ušaj, 1996). Generalna primerjava načinov smučanja 80. let s smučanjem med vratci, ki prevladuje danes, kaže na razvoj in spremembe nekaterih bistvenih elementov tekmovalne tehnike.

Razklenjen položaj smuči, potisk kolen naprej, ustrezno usločen zgornji del telesa ("mačji hrbet") in potisk rok naprej so tipične značilnosti tekmovalnega smučarskega položaja, v katerem so pri velikih hitrostih sposobni smučati le telesno najbolje pripravljeni tekmo-valci. Različne pojavne oblike moči celega telesa, zlasti nog, omogočajo današnjemu tek-movalcu premagovanje velikih obremenitev v znižanem in kolikor je le mogoče stabilnem tekmovalnem položaju. Obremenjenost smučke v zavoju je odvisna od uravnoteženosti težišča telesa smučarja (v smeri naprej in nazaj in v stran). Pri tekmovalnem alpskem smučanju pa je še posebej pomembna čim manjša amplituda gibanja težišča v vertikalni smeri (Fetz, 1991). Večja amplituda vertikalnega gibanja težišča ima namreč za posledico tudi dalj časa trajajoči pritisk smuči na podlago (Nemec, 1997). Na tak način narašča sila trenja, ki negativno vpliva na hitrost smučanja. Padec hitrosti pri enonožnem razbreme-njevanju iz preteklosti je bil še izrazitejši, zato so tekmovalci v začetku 90-ih let stremeli k smučanju s kratkim, po nekaterih avtorjih t. i. odbojnim razbremenjevanjem z obeh optimalno obremenjenih smučk (Maver in Belehar, 1995). To je način razbremenjevanja, pri katerem naj bi bili kljub sunkovitejšim akcijam in reakcijam smučarja, obe smučki ves čas drsenja v stiku s snegom. Razklenjeni položaj smuči je danes skoraj nujen, vloga tega pa je naslednja: • ob velikih hitrostih nudi tekmovalcu ustreznejšo podporo za ohranjanje ravnotežja, • bolj kakovostno neodvisno delo nog, • boljša kontrola premagovanja obremenitev in • ustreznejša razporeditev teže na zunanjo (spodnjo) in notranjo (zgornjo) smučko.

Slika 5.1 Značilnosti sodobne smučarske tehnike lahko izluščimo iz vsakega tekmovalnega smučarskega zavoja.

Nadzorovanje hitrosti drsenja po robnikih je glede na vpadnico od/isno od dolžine za-voj ! oziroma opravljene poti smučarja. Na isti dolžini vpadnice (L), ko se posamezne faze zavoja prekrivajo predpostavlja daljša pot smučarja krajši radij zavoja ( r l ) , krajša pot smučana pa daljši radij zavoja. (r2) Zato opisane karakteristike zavoja v pogovorne-- jez t opredeljujemo kot bolj ali manj zaprte zavoje oziroma zavoje, ki so bolj ali manj zaključeni od vpadnice/proti bregu.

' S2 SI

Legenda: L -SI -

rl - •, r2 - • 2

SI > S2 => r I <r2

Slika 5.2

Slika 5.3 Primer vertikalnega (a) in stranskega (lateralnega) razbremenjevanja (b).

S spreminjanjem smeri drsenja po robnikih in pri enaki dolžini zavojev hitrost smučanja do določene meje iz zavoja v zavoj narašča. Zaradi strahu in negotovosti začenja smučar hitrost drsenja nadzorovati s stranskim oddrsavanjem smuči in tudi izrazitejšim vertikalnim gibanjem. Smučarji se običajno poslužujejo naslednjih dveh možnosti razbremenjevanja: a) z vertikalnim gibanjem ob koncu zavoja, pri čemer prihaja do povečanja sil/trenja na

podlago in tudi večjega zračnega upora. Tak način smučanja pride bolj v poštev na strmih terenih, razbremenitev pa mora biti izvedena v smeri navzgor in naprej ali

b) s stranskim gibanjem ob koncu zavoja, pri čemer smučar izkoristi napetost smuči za "odboj" v nov zavoj. Minimalno vertikalno gibanje težišča je posledica stranskega giba-nja kolen smučarja.

Smučarji bodo hitrost smučanja glede na svoj znanje in sposobnosti nadzorovali z vode-njem smuči: a) po robnikih in ustreznim zaključevanjem zavojev proti bregu ter bolj ali manj izrazitim

vertikalnim gibanjem oziroma

b) z manjšim ali večjim stranskim oddrsavanjem smuči, kadar zaradi (pre)zahtevnih pogo-jev izvedba zavojev izključno po robnikih ni več mogoča.

Mnogi avtorji (Campell in sod., 2000; Rajtmajer in Gartner, 1986; VVorndle, 2007) so mnenja, da se standard dobrega zavoja in kvalitetnega smučanja ocenjuje glede na izvedbo zadnjega dela zavoja. Daljši kot je ta, prej mora smučar smuči postaviti na robnike. Hitrost smučanja moramo torej uravnavati z vrtenjem smuči do ali celo preko vpadnice. Krajša kot je faza vrtenja smuči, boljša je kontrola hitrosti drsenja. Med vrtenjem smuči do ali celo preko vpadnice vedno prihaja do oddrsavanja.

Slika 5.4 Primeri stopenj stranskega oddrsavanja (vrtenja smuči) v zavoju.

Nadzorovanje hitrosti vodenja zavojev je torej pogojeno še z: 1) znanjem in sposobnostmi smučarja; 2) zahtevnostjo terena; 3) opremo (oblika in kvaliteta smuči), itd.

Značilna razlika med tehniko smučanja v preteklosti in sedanjosti ter osnova razvoja v prihodnosti ni več vse večje pospeševanje (Petrovič, 1992; Petrovič idr., 1987), ampak čim manjše zaviranje (Lešnik, 1999). Možnosti, ki nam jih ponujajo sodobno oblikovane smuči, se nanašajo predvsem na vodenje zavoja s čim manj stranskega oddrsavanja in na čim hitrejše drsenje v fazi približevanja vratom ter čim manjše zaviranje pri izhodu/vhodu iz zavoja ("odboj"). Pravzaprav je osnovni cilj sodobnega načina smučanja ohranjanje, po možnosti pa tudi povečevanje hitrosti v vseh fazah tekmovalnega zavoja. To se torej lahko začne že s čim manjšo izgubo hitrosti pri gibanju kolen v stran oziroma stranskim razbremenjevanjem. Pravočasnost menjave robnikov je pomemben pogoj za določitev optimalne linije za vstop v zavoj skozi naslednja vrata.

Način smučanja tekmovalcev še vedno pomeni vrh hierarhije temeljnih storitev Slo-venske nacionalne šole smučanja. Doseg omenjene stopnje znanja ostaja v domeni najboljših in najsposobnejših smučarjev. Na poti do tja si pomagamo z napredovanjem v pravočasnosti, natančnosti, hitrosti, ritmičnosti in mehkobi. Z vidika tehničnega znanja ima učitelj smučanja na razpolago neomejeno število možnosti, izbira teh pa je v danem trenutku odvisna od znanja učencev.

51. Analiza smučarskega zavoja

Faze smučarskega zavoja Čeprav pn obravnavi sodobnega smučanja posamezne odseke zavoja povezujemo v eno akcijo, je teoretična analiza smučarskega zavoja najenostavnejša, če si pri tem pomagamo z razdelitvijo v faze. Mi smo se odločili za tri:

I. FAZA V H O D A V ZAVOJ pomeni začetno spreminjanje smeri drsenja po odrivu oziroma (nakazanem) vbodu palice. Pri t. i. kombiniranem načinu vodenja zavojev je to začetek vrtenja smuči proti vpadnici ter stopnjevanja kota nastavitve robnikov. Pri zareznem načinu vhod v zavoj smučar izvede z nastavitvijo robnikov, povečanim nagi-bom (pritiskom) telesa proti sprednjim delom smuči, pri tem pa mora "počakati", da se smuči začnejo upogibati (posledica hitrosti in nastavitve robnikov).

1. FAZA V O D E N J A ZAVOJA se ob naraščanju sredobežnih sil začenja z zniževanjem težišča telesa in iskanjem optimalnega položaja smuči glede na smer zavoja. Položaj (nagib) kolen, kolčne osi ter zgornjega dela telesa je v največji meri odvisen od hitrosti smučanja, polmera zavoja in oblike (stranskega loka) smuči. Sorazmerno z zniževanjem težišča začenja v zavoju na smučarja delovati radialna oz. centripetalna sila, ki jo smučar skuša izkoristiti z ustreznim potiskanjem kolen (nastavitev robnikov) in nagibanjem telesa v zavoj. To smučarju omogoča ohranjanje ravnotežja in lažjega nadzorovanja položaja smuči ob "prijemanju" robnikov. Prehod preko vpadnice mora biti po možnosti izveden po robnikih, pri nadzorovanju hitrosti pa si lahko smučar pomaga tudi s

stranskim oddrsavanjem oziroma vrtenjem smuči do ali celo preko vpadnice. Z naraščanjem sil se smuči proti koncu te faze upogibajo glede na hitrost drsenja, polmer zavoja in težo smučarja, medtem ko se njegovo težišče glede na obremenitve v zavoju približa svoji najnižji točki.

Slika 5.6 Faza vodenja zavoja.

3. FAZA IZPELJAVE Z A V O J A se začenja ob koncu faze vodenja zavoja, ko so smuči obre-menjene in upognjene. Gležnji, kolena in boki so v tem delu zavoja najbolj pokrčeni. Položaj telesa (kolena, ustrezno visoki boki in položaj zgornjega dela telesa) smučarju omogoča optimalno premagovanje in izkoriščanje sil, ki naraščajo skladno s hitrostjo ter trajanjem izpeljave (dolžino) zavoja po robniku. Kot nastavitve robnikov smuči je ob koncu te faze najizrazitejši, zunanja roka smučarja pa je že v položaju za vbod palice.

Slika 5.7 Faza izpeljave zavoja.

Opredelitev pojmov: obremenitev - razbremenitev ter zunanja - notranja smučka

Razbremenitev pomen: fazo zmanjšanega pritiska smuči na podlago, je pomemben element smučarske tehnike in predstavlja pogoj za prehod v nov zavoj. Pojavlja se:

na koncu pospešenega gibanja težiSča smučarja po vertikali navzgor (dviganje iz nižjega v viSji položaj) m na začetku pospešenega gibanja težiSča smučarja po vertikali navzdol (spuščanje iz viSjega v nižji položaj).

Oboje predstavlja najugodnejši trenutek za spremembo smeri smučanja.

Obremenitev je faza povečanega pritiska na podlago in se pojavlja: na začetku pospešenega gibanja težiSča smučarja po vertikali navzgor in pn potisku kolen proti centru zavoja (kasneje nagib celega telesa)

Slika 5.8 Zaključek predhodnega in vhod v nov zavoj.

Pri smučanju se praviloma izogibamo prevelikemu obremenjevanju smuči, saj to pred-stavlja enega od večjih zaviralnih momentov. Obremenitev izkoriščamo za ustvarjanje impulza za odriv v zavoj, ki je v različnih oblikah in načinih potreben pri vseh smučarskih tehnikah. Razbremenjevanje in obremenjevanje smuči je potrebno obravnavati kot dinamičen in medsebojno povezan proces. Eden brez drugega ne obstajata in ob (s) hi-trostjo predstavljata pogoj za izvedbo zavoja.

Da bi se pri učenju na snegu izognili pretirani razlagi, oba pojma običajno združimo v besedi odriv v zavoj!

Notranja zunanja in zgornja-spodnja smučka: opredelitev omenjenih pojmov je pomembna zlasti, ko govorimo o položaju smuči v določenem delu zavoja glede na vpadnico. Bolj, ko so smuči v zavoju vzporedne z vpadnico, bolj govorimo o položaju notranje in zunanje smučke (2. faza; vodenje zavoja). V fazi vhoda (I. faza) in izpeljave (3. faza) zavoja je kot smuči glede na vpadnico večji in ko se ta najbolj približa pravoko-tnemu položaju na vpadnico, govorimo o spodnji oziroma zgornji smučki.

zgornja smučka

spodnja smučka

Slika 5.9 Položaj smuči glede na vpadnico.

52 Položaj smučarja v zavoju

Položaj smučarja v zavoju je odvisen od sil, ki v določenih pogojih smučanja delujejo na njega. Optimalno izvedbo smučarskega zavoja pogojujejo znanje, sposobnosti, oprema in Se veliko drugih dejavnikov, izmed katerih na mnoge ne moremo vplivati (vremenski pogoji, stanje na progi...). Na drugi strani pa je mnogo dejavnikov takih, da na njih pred-vsem s kvalitetnim procesom treninga, lahko vplivamo v veliki meri. NajpomembnejŠi dejavnik dobrega smučarskega znanja je gotovo tehnika gibanja. Tako kot v drugih Športih ima ta svoje značilnosti tudi pri alpskem smučanju. Te so: I. Razklenjeni položaj smuči v širini bokov; razklenjeni položaj smuči se je v tekmoval-

nem alpskem smučanju začel pojavljati že v začetku 60-ih let, po osvojitvi zlate medalje J. Vuarneta v smuku na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu. Nekaj let kasneje je z razkle-njeno držo smuči zmagovalni prestol v vseh tekmovalnih disciplinah prevzel J. C. Killy, K. Schranz in drugi. Sledila so 70-ta leta in uspehi I. Stenmarka, B. Križaja, P. Frommelta, bratov P. in S. Mahre in drugih legend, ki so v primerjavi z njihovimi predhodniki imeli nekoliko manj razklenjene smuči. O tem, da mora smučar na smučeh stati čimbolj raz-klenjeno, saj mu močno razklenjen položaj smuči omogoča boljše neodvisno delo nog in lažje premagovanje obremenitev v zavoju, sta že leta 1966 pisala J. Vuarnet in J. Jou-bert (Joubert in Vuarnet, 1966; Mogore, 2001), vendar so pravi predstavniki takšnega načina smučanja v začetku 80-ih let bili M. Girardelli, R. Petrovič, P. Zurbriggen, kasneje v 90-ih pa O. C. Furuseth, A. Tomba, H. Meier, L. Kjus, J. Košir in drugi.

Slika 5.10 Položaj tekmovalcev v zavoju za iasa Slika 5.11 Legendi, ki sta bližje Slovencem K /jo. Schranza in drugih. (Ingemar Stenmark in 8ojan Križaj).

Pojav podložnih plošč, še v večji meri pa uvedba smuči z izrazitejšim stranskim lokom, je omogočala še ostrejšo nastavitev robnikov v zavoju. Široko razklenjen položaj smuči je

pri tem oviral nagib zlasti kolena notranje noge, kar je imelo za posledico nenaraven položaj telesa in konec koncev slabše smučanje. Najboljši pnmer novodobnega tekmovalca, ki danes v slalomu stoji bistveno bolj sklenjeno v primerjavi s prejšnjimi sezonami je Avstrijec M. Pranger, pa tudi M. Matt, ne glede na skeptičen videz in posebnosti svojega stila pa to potrjuje tudi B. Miller Položaj smuči v širini bokov omogoča tekmovalcem izrazitejši nagib v zavoj in ostrejšo nastavitev robnikov obeh smuči (Lešnik, 2002a).

2. Nagib obeh kolen v zavoj; vsak smučarski zavoj se praviloma začne z uvodnim zasukom ramen in šSčasnirn zvračanjem-gležnjev. Zaradi oblike in oprijema smučarskega čevlja se gibanja nog v predelu gTežnjev-ne da videti. Vendar-se_praviloma prva sprememba smeri zgodi ravno zaradi slednjega! Seveda pa od tega ne moremo izvzeti gibanja kolen v smeri naprej in navznoter, ki je v vseh naslednjih fazah odločilnega pomena za učinkovito izvedbo zavoja. Pri smučanju gre za t. i. neodvisno delo nog, ki je pomembno zlasti, ko velik del teže v zavoju prevzame tudi notranja noga. Danes je po raziskavah razmerje razporedi-tve teže na zunanjo in notranjo smučko v povprečju 70:30 odstotkov (Womdle, 2007). V ekstremnih primerih je porazdelitev obremenitev lahko zelo različna in je odvisna predvsem od naklonine. Neodvisno delo nog in pomembnost vloge notranje noge sta dobivala vse večji pomen v začetku 90. let. ko so v svetovnem pokalu začeli zmagovati A. Tomba, F. C. Jagge, O. C. Furuseth, kasneje pa M. von Gruningen in mnogi drugi. Prav v tehniki omenjenih tekmovalcev je bilo zaslediti manj t. i. trikotnega položaja kolen, ki je bil posledica le oporne funkcije notranje noge pri izvedbi smučarskega zavoja.

3. Položaj bokov; položaj kolčne osi je v smučanju prav tako zelo pomemben. Telo smučarja mora biti v vseh fazah zavoja uravnoteženo v vpetih smučarskih čevljih (sprednji deli stopal). Gre za točke telesa smučarja, ki lahko zelo vplivajo na celo-ten položaj smučarja v zavoju. V tem segmentu se slovenska šola smučanja tudi v največji meri razlikuje od avstrijske, italijanske, nemške in ostalih šol. Če v šoli smučanja zagovarjamo način smučanja, pri katerem je teža razporejena na obe smučki, mora v zavoju biti položaj smučarja takšen, da njegov notranji bok ne "uhaja" v zavoj. To pomeni, da mora biti kolčna os smučarja v zavoju dovolj visoko (zunanji bok

potisnjen bolj v smer smučanja), ne pa zasukana od brega. Smučki morata biti čimbolj poravnam. tako da notranja smučka ne prihaja preveč v položaj "krmarice". V položaju, ko ie notranja smučka v zavoju potisnjena izrazito naprej, notranja noga namreč ne more prevzemati ustreznega dela teže in obremenitve v zavoju. V tem primeru pri-haja do prezgodnjega "preloma" oz. odklona bokov in zgornjega dela telesa. Tak način smučanja je bil ustrezen v preteklosti, ko je bila sprememba smeri preko vpadnice mogoča le na osnovi vrtenja smuči. Danes, ko spremembo smeri omogoča hipna in ustrezna nastavitev robnikov, potrebe po potiskanju notranjega boka (in s tem notra-nje smučke naprej) v zavoj v tej fazi ni! Pri tem pa je potrebno poudariti, da na izrazite strmih terenih v pogojih velikih hitrosti in nagibih telesa, ko izvedbo zavoja omogoča le maksimalna nastavitev robnikov, smučar na smučeh ne more več stati drugače, kot da notranjo smučko potisne nekoliko naprej oz. se slednje zgodi samo od sebe. V tem primeru je znatno večji del teže razporejen na zunanji (spodnji) smučki.

4. Sledenje telesa pomeni zaporedje gibanja delov telesa, ki smučarju omogoča nenehno vzpostavljanje ravnotežnega položaja in izkoriščanje nastalih sil. Nagib gležnjev, koleri in zgornjega dela telesa v zavoj je odvisen od velikosti obremenitev v zavoju, ki so posledica hitrosti in radija zavoja. Smučarski zavoj se začne z zasukom ramenske osi v smen novega zavoja, sočasnim zvračanjem gležnjev ter pomikom težišča telesa proti sprednjim delom smuči. V trenutku pred začetkom "prijemanja" robnikov, ko smuči še niso usmerjene v nov zavoj, smučar z zunanjim ramenom nakaže smer novega zavoja V avstrijski in tudi nemški tekmovalni šoli smučanja podobno opisano gibanje imenujejo anticipacija (VVorndle, 2007), mi pa uvodni zasuk. Sočasno stopnjevanje nastavitve robnikov dosežemo z zvračanjem gležnjev, nagibom kolen v smeri naprej-navznoter ter z ustreznim položajem kolčne osi. Ta mora biti v fazi vhoda v zavoj v položaju čim bolj pravokotno na smer drsenja in dovolj visoko glede na smuči. Gibanje kolčne in ramen-ske osi zaradi opisane verižne akcije lahko nekoliko zaostajata. Ustrezno visok položaj bokov je namreč prav tako pomemben predpogoj za dober začetek zavoja. V fazi vode-nja zavoja preko vpadnice smučar preide v nižji položaj, ki je nujen zaradi stopnjevanja nastavitve robnikov (nagib obeh kolen v zavoj). Kolčna in ramenska os ostajata pravoko-tno glede na usmerjenost smuči. Pomembno je, da v zavoju ne pride do nagibanja ramen-ske osi v zavoj, ki je po navadi posledica spuščanja notranje roke. V zavoju naj bo ramen-ska os čim bližje vodoravnemu položaju, slediti pa mora smeri gibanja težišča smučarja (Kugovnik in sod., 2003). Ramena in zgornji del telesa morajo smučarju omogočati najboljše ravnotežje v zavoju. Ob koncu faze izpeljave zavoja položaj smučarja ne sme biti prenizek, kot nastavitve smuči na snežno površino pa je najizrazitejši. To je hkrati razlog, da je ob izhodu iz zavoja upogib v bokih smučarja največji. Tudi to prispeva k bolj vodo-ravnemu položaju ramenske osi glede na položaj smučarja. Opisano kombinacijo nagiba (zaradi upiranja in izkoriščanja radialne oziroma centripetalne sile) in zasuka zgornjega dela telesa v smeri gibanja težišča telesa (potisk kolčne in ramenske osi v smeri smučanja) mnogi še danes imenujejo "odklon". Poudariti moramo, da je opisani odklon bistveno drugačen od odklona od brega, ki ga poznamo iz preteklosti (Gamma, 1985)! V primeru, ko je frekvenca zavojev velika, telo (ramenska os) navidezno ne sledi več smeri smučanja (npr. vijuganje v ožjem hodniku). V tem primeru nas lahko nekoliko zavede smer gibanja smuči, ki pa seveda ni enaka smeri gibanja težišča. Torej tudi v tem primeru je za začetek vsakega zavoja pomemben uvodni zasuk, telo pa ravno tako sledi smeri smučanja.

Sliki 5.13 Anticipacija po avstrijsko in uvodni zasuk "po naše".

5. Položaj rok pred telesom; položaj rok pomembno pripomore k gibanju težiSča telesa. Še zdaleč torej ni vseeno ali ima smučar v zavoju roke ob telesu, pred seboj ali za seboj. Ne glede na to ali je vbod palice izveden ali le nakazan, roke s palicami v zavoju veliko pripomorejo pri vzpostavljanju ravnotežja smučarja. Pomembno je, da so roke ves čas smučanja v vidnem polju smučarja, torej pred telesom. Včasih nas lahko položaj rok pred telesom tudi zavede, zato moramo biti pozorni, da so ramena smučarja dovolj visoko in da ne prihaja do pretiranega sedečega položaja. Položaj rok in ramenske osi, ki je v slalomu prisoten še danes, je v tekmovalni tehniki prvi nakazal M. Berthold. On velja za enega utemeljiteljev novejše slalomske tehnike. Ob pojavu pregibnih količkov na tekmovanjih za svetovni pokal je bil prvi, ki je slalomske količke odmikal z zunanjo roko. Osnovni namen taksnega načina smučanja je bila krajša linija smučanja in pot težišča preko postavljenih vratc. Temu so poskušali slediti šampioni iz konca 80-ih in začetka 90-ih let (I. Stenmark, B. Križaj in ostali), kaj kmalu pa so jih začeli izpodrivati mlajši. Položaj rok je pri smučanju pomemben tudi zaradi vboda palice Ta ostaja elementarni del smučanja in nam je v veliko pomoč pri ohranjanju koordinacije (pravilnega zaporedja gibov) kot tudi ravnotežja pri vodenju zavojev (funkcija tipala). Predvsem pri klasičnem načinu spreminjanja smeri mehan-ska sila preko palice oziroma roke telo smučarja obrača v smer novega zavoja. Danes smučamo zarezno in vbod palice za samo spremembo smeri navidezno ni več potreben. Zaradi ustreznega zaporedja gibov ostaja vbod le nakazan, v tekmovalnem smučanju pa tako v slalomu kot tudi veleslalomu zasledimo celo hkraten vbod obeh palic.

6. Pokončen položaj glave mora omogočati pregled nad smerjo drsenja. Položaj glave mora biti pokončen, pogled smučarja pa naj bo usmerjen ne le naprej in navzdol, ampak tudi navzgor v hrib. Pomemben del varnega smučanja je dober pregled nad smerjo smučanja drugih smučarjev in predvidevanje njihovih namer in smeri drsenja.

Izvedba smučarskega zavoja je vezana na sočasno aktivnost celega telesa smučarja v določenih pogojih. Zato tehniko smučanja analiziramo v smen od spodaj (smuči) navzgor (glava smučarja), položaj smučarja pa predstavlja osnovni pogoj za izvedbo gibanja smučarja hkrati pa tudi izhodišče za analizo nepravilnosti pn izvedbi določenega gibanja. Šele, ko z izbiro korekcijskih vaj ne moremo najti ustrezne poti za popravo nepravilnosti v gibanju, lahko začnemo iskati vzroke tudi v drugih dejavnikih, ki so prav tako pomembni za kvalitetno izvedbo smučarskega zavoja.

Metodiki na pot

Osnova kvalitetnega dela učitelja smučanja je dobro poznavanje psihomotoričnih spo-sobnosti in lastnosti učencev. Ob ostalih dejavnikih učenja je to tudi najpomembnejše izhodišče določanja vsebin in organizacije vadbe na snegu. Razvojni trendi alpskega smučanja so že dalj časa tudi na rekreativni bazi vezani na smučanje po robnikih s čim manj oddrsavanja, večje hitrosti drsenja, izrazitejše stransko gibanje spodnjega dela telesa, nekoliko drugačno vlogo smučarskih palic, itd. Danes se na smučeh torej vse dogaja hitreje - tako učenje, kot samo smučanje! Zato ob vseh teh možnostih hitrega napredovanja vse prepogosto pozabljamo na relativno omejenost pogojev učenja v domačih smučarskih središčih, ki so zlasti v "udarnih terminih" za sodobne načine smučanja preozka.

Problem varnosti zlasti po pojavu novo oblikovanih smuči z izrazitejšim stranskim lokom postaja upravičeno vse bolj izpostavljen. Možnost izkoriščanja poudarjenega stranskega loka in vodenje zareznih zavojev omogoča slehernemu učencu hitrejši napredek, ki se pogosto kaže tudi v pretiravanju in precenjevanju lastnega znanja in sposobnosti. To je pogost pojav predvsem pri povprečnih in tudi boljših smučarjih, ki se ne zavedajo, da danes izbira ustreznega terena ni pogojena le z znanjem in izkušnjami iz preteklosti. Da bo delo učitelja smučanja, kar se da uspešno, veliko pripomore tudi upoštevanje didaktičnih načel tako pri izbiri terena kot tudi vsebin vadbe. Načela varnosti, nazornosti, primer-nosti, postopnosti, praktične uporabnosti, racionalizacije in ekonomičnosti so tisti del procesa učenja, ki v marsikaterem pogledu pripomore k kvalitetni organizaciji in izvedbi procesa učenja smučanja.

t) 1 Izbira ustreznega smučarskega ^ l a t e r e n a

Če so včasih za uživanje na snegu najtežje in najstrmejše proge izbirali mnogi smučarji, lahko danes takšni tereni predstavljajo užitke le še peščici najboljših. Pomembno je namreč vedeti, da je nadzorovanje hitrosti smučanja s smučmi z izrazitejšim stranskim iokom na strmih in zahtevnih terenih v primerjavi s "klasičnimi" smučmi iz preteklosti težje. Od smučarja zahteva vrhunsko znanje in telesno pripravljenost. Zaradi manjšega stranskega oddrsavanja pri vodenju zareznih zavojev hitrost iz zavoja v zavoj narašča, nadzorovanje te pa je poleg ostalih dejavnikov vezano predvsem na stopnjo zaključevanja zavojev od vpadnice. Za smučanje v daljših, bolj zaprtih zareznih zavojih potrebuje smučar dovolj široko in po možnosti prazno smučišče. Ker je pri večji hitrosti njegovo vidno polje osredotočeno predvsem na smer smučanja, je še toliko pomembneje, da zna pravočasno oceniti hitrost in smer smučanja ostalih udeležencev na smučišču. Prav neprilagojena hitrost in slab pregled nad gibanjem ostalih smučarjev sta vse pogostejša vzroka za nesreče na smučiščih. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^

Slika 6.1 Položaj glave in pregled nad smerjo gibanja ostalih smučarjev sta za vamo smučanje zelo pomembna.

Izbira ustreznega terena za vadbo je osnova in predpogoj kvalitetnega učenja smučanja! Pa vendarle bodo izkušeni učitelji smučanja hitro pomislili, da smo lahko glede tega kaj hitro zelo omejeni. Kdaj pa pravzaprav lahko rečemo, da je teren za učenje smučanja primeren? V predhodnih metodikah učenja je bila ob določeni aktivnosti vedno definirana izbira terena. Za začetne oblike smučanja je bilo treba izbirati terene s manjšimi nakloni-nami, za nadaljevalne in vrhunske oblike pa zahtevnejše terene z večjimi nakloninami. Vse to seveda še vedno velja! Pa vendar smo pri omenjenih opredelitvah pogrešali možnosti učenja smučanja v primerih kot je velika gneča, poledenel sneg, po znanju nehomogena skupina, itd. Veliko je dejavnikov, ki ob t. i. (ne)ustrezni naklonini lahko odločilno vplivajo na možnosti učenja! Pogosto prav glede izbire terena pravzaprav sploh nimamo veliko možnosti - sploh pri nas! Učiti moramo torej na terenih, ki so nam na razpolago, vaje in poti napredovanja pa moramo od samega začetka prilagoditi tako učencem kot razme-ram, ki so nam dane. To seveda nikakor ne sme veljati kot izgovor, da lahko vse učence ne glede na njihovo znanje učimo na kateremkoli terenu!

Korak naprej so prav gotovo smučarski poligoni. Ponekod, vendar redko, so tudi pri nas že realnost. Prirejeni so tako, da začetnikom olajšajo pot do drsenja, vijuganja, kar je pa še posebej pomembno, omogočajo jim varno zaustavljanje.

Slika 6.2 Na smučišču še zdaleč nismo somi. Slika 6.3 Primeren teren za prve korake na snegu.

Takšen privilegij imajo vendarle redki učitelji smučanja. To dejstvo smo upoštevali tudi pri nastajanju naše šole smučanja. V tem smislu je odprta in dinamična ter učitelju omogoča ustvarjalno izbiro vsebin in ne vzpodbuja togega spremljanja učnega načrta.

/ \

D 2 Raznovrstnost vadbe je pravilo, ^e izjema

Poti. kako pripeljati smučarskega začetnika do smučarskega znanja, je več. Tako imamo široko množico učiteljev, ki pri svojem delu oziroma učenju uporabljajo različne prijeme, s katerimi se poskušajo izogniti monotoni in enostransko usmerjeni vadbi. Vadbeni proces je torej potrebno prilagoditi učencu in ubrati tako pot kot tudi način, ki bosta glede na njegove možnosti najbolj učinkovita.

Za dosego slehernega cilja je potrebna ustrezna motivacija. Gre za dinamično komponento osebnosti, ki je pomembna tako za splošni, v okviru tega pa tudi gibalni razvoj posame-znika. V procesu učenja smučanja je eno temeljnih sredstev za dvig motivacije učencev igra. V evoluciji človeka je prisotna odkar pomnimo in po mnenju psihologov skozi člove-kov razvoj pravzaprav ne bi smela nikoli izginiti. Pomembna je zlasti za otroke, čeprav bi s pomočjo igre lažje naučili smučati tudi odrasle. Ne glede na kategorijo učencev mora biti igra koristna in mora stremeti k ciljem, ki jih skozi proces učenja skušamo doseči.

Nepisano pravilo pravi, da naj dan poučevanja na smučišču ne bi minil brez zabave ali igre. Otroci med igro pozabijo na napor, kar zagotovo pripomore k lažjemu osvajanju novih motoričnih informacij ali njihovemu utrjevanju. Igra ima v otrokovem razvoju pomembno vlogo pri sociali-zaciji in iskanju vloge v skupini. Zato mora biti igra sestavni del vsakega procesa učenja! Bodisi, da govorimo o različnih elementarnih igrah na snegu (štafetne igre ali moštvene igre v ogrevalnem, glavnem ali zaključnem delu vadbene enote), smučanju v formacijah ali v postavitvah, se moramo zavedati, da mora biti igra izbrana skladno s cilji in vsebinami vadbe. Raznovrstnost vadbe je torej pravilo in ne sme biti izjema! Izbira iger od učitelja zahteva veliko znanja in organizacijskih sposobnosti. Novejša literatura, kjer je to natančneje opisano je sledeča: Pogačnik in Videmšek, 1998 - Igraje na smuči; Pišot in Videmšek, 2006 - Smučanje je igra; Pistotnik, 2004 - Vedno z igno; Pišot in Jelovčan, 2006 - Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju, itd.

' . 6 4 Skozi igro je dojemanje smučarskega znanja lažje i n bolj učinkovito.

6 3 Didaktični pripomočki ' učenju smučanja

Učenje smučanja mora temeljiti na raznovrstni vadbi, ki od učitelja zahteva ustrezno ino-vativnost in ustvarjalnost Dobro pedagoško delo bo tako na skupino kot na posameznika učinkovalo vzpodbudno ter tako pomembno vplivalo k doseganju višje ravni znanja. Pred-vsem najmlajše lahko najlažje k delu pritegnemo s pomočjo različnih pripomočkov. Uporaba pripomočkov mora biti smiselna, saj v nasprotnem primeru zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči.

Danes imamo na razpolago veliko število različnih didaktičnih pripomočkov, ki lahko veliko pripomorejo k lažjemu, hitrejšemu, predvsem pa uspešnejšemu učenju. Ti so lahko stan-dardizirani ali improvizirani. Učitelju smučanja so pri delu na snegu lahko na voljo bodisi zahtevnejši, moderni in dražji pripomočki, v različnih situacijah pa si lahko pomaga tudi s pripomočki, ki so vedno pri roki (smučarske palice, vejice, storži, plastenke, itd.).

Slika 6.5 Primer uporabe palice (smučarskega količka) pri učenju smučanja najmlajših.

Izbira ustreznega pripomočka mora biti skladna z nameni smučarske vadbe ter cilji, ki jih skozi proces učenja želimo doseči. Uporaba pripomočkov mora biti na eni strani smotrna, na drugi strani pa mora pri učenju smučanja pokazati ustrezen napredek oziroma kore-kcijo nepravilnega gibanja smučarja.

Že samo zamenjava pripomočka, ki ga otrok pri vaji uporablja, ali pripomočka, ki ga je učitelj vključil v svoje delo na snegu, pomeni za otroka novo nalogo, novo situacijo. Tisti, ki smo se z otrokom večkrat znašli v podobni situaciji, dobro vemo, kaj vse lahko sproži npr. rdeča žoga ali balon, oranžen obroč. Ne le zato. ker so nekateri pripomočki primernejši za ene, drugi pa za druge vaje, je razlika predvsem v doživljanju otroka. Eden izmed aktualnih pripomočkov za najmlajše so npr. smučarske vajeti (navezanost v pasu omogoča regulacijo dela nog), elastika (navezanost v pasu preprečuje sunke pri regulaciji

hitrost« smučanja). »tU P n korakih na snegu se jih poslužujejo predvsem starši p i individualnem učenju pa tudi i.čiteh- nučanja. Smučanje z omenjenimi pripomočki pri Otroku zmanjšu e občutek strahu delo učitelja pa je lahko precej olajšano. Z vsemi temi pripomočki lahko otroku omogočimo novo izkušnjo in obogatimo njihovo gibalno zna - • nje. Zavedal: se moramcj tudi drugih prednosti, ki jih ima tak način dela. Pa tudi slabosti. Pripomoček na snegu ima pomembno vlogo tudi zato, ker pomaga preusmeriti pozornost' Otroka (strah pned padcem, strmino, odsotnost staršev, nepoznani učitelj, nova skupina ov - O m ga aktivneje vključi v delo.

Pripomočke izbiramo: GLEDE N A O T R O K A : • starost (kronološka, mentalna • predznanje. • sposobnosti. • vzdušje, počutje, motivacijo...

razvojna stopnja),

GLEDE NA UČITELJA: • stopnjo učnega procesa (posredovanje novih informacij, utrjevanje, preverjanje), • del vadbene ure (pripravljalni, glavni, sklepni del), • zbrane vsebine (smuk naravnost, navezovanje paralelnih zavojev, itd.) • možnost izbire terena, • razpoložljiva sredstva...

Razlogi za uporabo didaktičnih pripomočkov v procesu učenja smučanja: • zaradi svoje oblike in barve so očem in smučarju prijazni ter nenevarni, • dvig motivacije vadečih, • praktičnost in široka paleta možnosti uporabe, • enostaven transport, itd.

Pripomočki morajo biti primerni za uporabo na snegu (mraz, vlaga, veter, sonce, itd.). Z v c - a varnosti je potrebno izpostaviti, da morajo biti pripomočki nepoškodovani, brez osi h delov in iz ustreznih materialov (guma, primerna plastika, zaščiten les, itd.). Njihov videz n ora biti zammiv in prijeten, kar dosežemo z pisanimi in živimi barvami.

Nekaj p imerov didaktičnih pripomočkov:

mali; leseni, plastični, gumijasti, itd.), mehke, itd.),

Sliki 6.6 Nekaj pripomočkov za popestritev vadbe.

Predstavljeni so le nekateri izmed množice pripomočkov, ki jih uporabljajo smučarski učitelji pri svojem delu. Seveda ima vsak izmed njih svoj namen. Pogosto učiteljem smučanja ni na voljo ustreznih športnih pripomočkov. Problem je rešljiv z malo domišljije in ustvarjalnosti. Ta nam pomaga do poceni improviziranih pripomočkov, kot so prazne plastenke (manjše in večje, napolnjene s pobarvanim peskom), živo obarvane pločevinke, kosi starih pisanih cunj, žoge iz prelepljenega časopisnega papirja, smrekove vejice in še marsikaj drugega, kar lahko uporabimo v enake namene. Pripomočki, ki jih lahko otroci pripravijo sami, so velikokrat vredni še več (Pišot in Videmšek, 2004).

Z 1.12.2003 je stopil v veljavo Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč, 2002), ki med drugim določa tudi uporabo različnih pripomočkov na smučišču. Uporaba pripomočkov je opredeljena s 16. členom (organizirano poučevanje smučanja) in 5. točko, ki pravi: Strokovni delavec lahko med poučevanjem postavi na smučišču pripomočke oziroma priprave za poučevanje le z dovoljenjem upravljalca smučišča. Prostor za poučevanje mora biti v času poučevanja označen z obvestilnim znakom in trakom vzdolž celotne postavitve.

V ' r«

postavitev proge

opozorilni trak

Slika 6.7 Prostor vadbe z didaktičnimi pripomočki mora biti po zakonu ustrezno zavarovan in označen.

Po zakonu ahko učitelj smučanja deluje na smučišču le z dovoljenjem upravljalca smučišča. Tako je učitelj smučanja dolžan pr edhodno najaviti Število učencev in ali da bo pn poučevanju smučanja uporabljal ustrezne pripomočke. V primeru vadbe z uporabo didaktičnih pripomočkov (količki, stožci, itd.) je upravljalec smučišča dolžan prostor z omenjenimi poligoni zavarovati z obvestilnim znakom in trakom (Marušič, 2006).

Poudariti moramo, da smo kljub pestri ponudbi različnih pripomočkov pri učenju smučanja prepogosto omejeni. Večkrat je to lahko tudi razlog za neuporabo različnih smuči, količkov, stožcev, obročev, markerjev, vrvi, elastik, balonov, itd. Omejitve uporabe pripomočkov izhajajo iz razlogov, da lahko vadba s pripomočki zavzema veliko prostora na smučišču, pomanjkanje časa, transport pripomočkov na smučišče in drugih dejavnikov, ki učitelje smučanja odvračajo od pogostejše uporabe didaktičnih pripomočkov.

Doslednost upoštevanja pravil in določil varnosti na smučiščih mora biti vedno na prvem mestu! To velja tako za posameznike kot vodene skupine. Ne pozabimo, da "nesreča nikoli ne počiva", hkrati pa se moramo zavedati odgovornosti in posledic krivde, ki jih vsem udeležencem na smučišču, predvsem pa učiteljem smučanja nalaga zakonodaja.

i mM i • a

Sirka 6.9 Primer uporabe stožcev pri vadbi z najmlajšimi. -

6.3.1 S pomočjo postavitev je mogoče lažje? Uporaba količkov kot pomembnega didaktičnega pripomočka je bila v zadnjih letih precej zapostavljena. Vzrokov za to je več, v ospredju pa so predvsem trije, sicer dokaj različne narave. Prvi razlog se dotika upravljalcev smučišč, ki (morda tudi iz varnostnih predsodkov) nimajo interesa in zato tudi ne dovolijo postavitev na različnih terenih. Drugi izhaja iz materi-alnih možnosti strokovnih kadrov, ki nimajo za postavitve potrebne opreme (različni količki, vrtalke, opozorilni trakovi, itd.), tretji razlog pa je preprosto v učiteljih smučanja samih, ki bodisi nimajo dovolj znanja, izkušenj ali volje za postavljanje takšnih poligonov. Postavitev količkov pri učenju smučanja predvsem pri mladih začetnikih predstavlja nadomestilo za tekmo, istočasno pa tudi dodaten motiv za vadbo. Takšna metoda dela je včasih pomenila naš doktrinami pristop k poučevanju smučanja, njena prednost pa je predvsem v tem, da omogoča mnogo več smučanja v primerjavi s frontalnim posredovanjem informacij.

Če smo imeli včasih na razpolago le daljše količke, namenjene postavitvam različnih prog, je danes paleta ponudbe mnogo širša. Količki namenjeni učenju smučanja so iz mehkejših (za udarce nebolečih) materialov, različnih barv, dolžin... Izbira in postavitev ustreznih količkov morata biti seveda skladni z nameni smučarske vadbe. Postavitev mora pritegniti pozornost učencev, hkrati pa moramo biti pozorni na možnost pojava strahu zaradi hitro-sti, udarcev, nesvobodne izbire smučine, itd.

Navidezna nesvoboda pri učenju smučanja z uporabo količkov da v resnici, ko se smučarskih storitev naučimo, več znanja in s tem večjo svobodo in užitek. V prvi vrsti ne tekmujemo z nasprotnikom, ampak sami s seboj, zato, da bi naši zavoji bili bolj natančni, bolj pravočasni, bolj ritmični ter izvedeni s pravilno hitrostjo in mehkobo. Neštete možnosti različnih postavi-tev količkov namreč "same povedo", ali je neka smučarska storitev izvedena pravilno ali ne.

Neomejene možnosti, ki nam jih ponuja način učenja smučanja s postavitvami, zahtevajo od učitelja predvsem visoko raven ustvarjalnosti, nikakor pa ne smemo spregledati tudi ustvarjalnosti in zavednega sodelovanja učencev. Zahtevnost gibalnih struktur pri alp-skem smučanju zahteva individualizacijo procesa učenja. Morebitne "napake" pri izvedbi smučarskih prvin so torej lastne slehernemu posamezniku, odgovornost učitelja pa je, da bo te nepravilnosti pri učencu najhitreje in na najbolj racionalen način tudi odpravil.

;m" \iC • u učenci je tudi prt postavitvah bistvena izbira terena in usti* Ji stopnji ."larjd in sposobnostim tečajnikov ter postavljc um i pomena pri delu s količki je občutek učitelja za določ,.nje

i postavljeni« količki (vratci). Osnovno načelo je, da mora ptt-smučanje, kar je seveda odvisno predvsem od konfigura ije

• moremo govoriti o predpisanih dimenzijah postavitev, saj mora-toličk takšne, da so zavoji izvedeni s primerno hitrostjo. Ustrezna '4

ie pogojena z znanjem m sposobnostmi smučarja in zlasti v tekmoval- -i smučanju težimo k povečevanju hitrosti in približevanju oz. "prebijanju" t. i. hitro-bane e. Zato lahko glede na omenjeno s pomočjo različno visokih štartnih vratc

sposobne^ -n posameznikom omogočimo večjo vstopno hitrost. Pri učenju smučanja gre torej postav*.ve. ki omogočajo pestro vadbo, na drugi strani pa so v veliki meri pogo-j n e z ustvarjalnostjo in znanjem učitelja smučanja. Takšna metoda dela je v preteklosti pomen a naš doktrinami pristop k poučevanju smučanja. Kot takšna pa ni prinašala samo omenjen i prednosti, ampak predvsem mnogo več smučanja, ki je pri frontalnem posre-dov.v . / formacij tako zelo zapostavljen. Nekateri podatki celo kažejo, daje pri takšnem načinj poučevanja smučar začetnik aktiven v eni uri le 4 do 5 minut.

Postavit , e na tak ali drugačen način omogočajo torej pestro vadbo tako mlajšim kot tudi stare šim kategorijam učencev. Predvsem iz zgoraj navedenih (treh) razlogov seveda ne gre pričakovati, da bomo poslej poskušali smučarsko znanje učencem posredovati samo s pomočjo količkov. Že to, da se zavedamo prednosti uporabe takšnega načina dela, bo komu "lorda dovolj, da bo otrokom ali odraslim smučanje kot takšno omogočil iz malo bolj tekmovalnega" zornega kota. V nasprotnem primeru pa nam še vedno ostanejo poti učen,a, pri katerih si moramo pri izvedbah posameznih storitev pomagati z različnimi , pnentiri (npr. določeno drevo za smer smučanja...) in opisovanjem hodnikov in lijakov smučanja.

Ob oh naštetih prednosti želimo vendarle dopustit« tudi možnost, da postavite niso - - • - sem! Gre za to, da lahko posameznike takšen način dela v preveliki meri spo-minja na tekmovanje in mu povzroči frustracije.

i koristnejših pripomočke ija. Kratke smuči so lažje lajo lažje gibanje, ki močn ar lahko vsakemu učene jrazito vzpodbujajoče in \ i čennsti in 7ahave

cenosti m zabave.

5 srTOJčN^atke' Začetnik

Sliki 6.11 Kratke smuč lahko prt vadbi tehnike koristijo tudi tekmovalcem.

Ko v procesu prilagajanja na smuči pn začetniku dosežemo uravnotežen položaj v smen naprej-nazaj, se v naslednjem koraku osredotočimo na nastavitev robnikov, ki predstavlja pogoj za spremembo smen drsenja. To dosežemo z zvračanjem stopal in nagibom kolen v zavoj! Spre-memba smeri drsenja po robnikih (zarezna tehnika) je torej posledica nastavitve robnikov, pri čemer mora biti razporeditev teže na obe smučki približno enaka. Zvračanju stopal in potisku kolen v zavoj sledi tudi pravilen položaj kolčne in ramenske osi (sledenje zgornjega dela telesa!!!). Pn tem je pomembno, da med izvedbo zavoja smučarjevi boki ostanejo dovolj visoko in da ne pnhaja do 1.1, potiskanja notranjega boka (in s tem smučke) v zavoj. Prav tako ne sme pnhajati do prekomernega nagibanja (padanje v zavoj) ali vrtenja ramenske osi v zavoj (rotacija). Z uporabo posredniških storitev na kratkih smučeh omogočamo začetniku izvedbo prvih za-vojev (k bregu) z manj napora in strahu. Pri uporabi omenjenega didaktičnega pnpomočka se moramo ob upoštevanju vseh načel vadbe zavedati hitrega napredka. S kratkimi smučmi je praktično vsak začetnik v relativno kratkem času sposoben izvesti preprost(e) zavoj(e) po robni-kih. Problem (neuravnoteženosti na sredini smuči se stopnjuje s hitrostjo drsenja, ki je potrebna za izvedbo zavojev preko vpadnice. Vadba s kratkimi smučmi je omejena s hitrostjo (smučanje s kratkimi smučmi z večjo hitrostjo ni varno), zato je uporaba teh vezana predvsem na osnovne oblike drsenja in začetne oblike smučanja. Pri drsenju z večjo hitrostjo kratke smuči ne dopuščajo napak zato je priporočljivo postopno (če ta možnost obstaja) prehajanje na daljše smuči oz. učenje smučanja s podaljševanjem smuči, danes poznano kot UPS Sistem (Murovec, 2006).

I Slika 6.12 UPS Sistem - učenje s podaljševanjem smuč.

Kei e že od nekdaj znano, da je vrtenje smuči preko vpadnice lažje izvedljivo s krajšimi smučmi, poznamo v preteklosti več poskusov učenja s krajšimi smučmi. V svetu najodmevnejša je bila t. i. metoda GLM (angl. Graduated Lenght Method), ki jo je pred letom 1960 razvil Amenčan C. Taylor (Lund, 2007; Taylor, 1968). Pri nas sta kratko smučko kot učni pripomoček prva uveljavljala J. Uršič in M. Dvoršak, slednji po nemškem modelu M. Puchtierja (Maegeriein in sod., 1968). Kratke smuči v metodiki učenja že dolgo niso ne>u, novega! Tudi danes poznamo nekatere metode učenja s krajšimi smučmi ali prilago-jenimi krajšimi smučmi, ki pa so različno učinkovite. Med temi v zadnjem času morda najbolj izstopat, i. "easy ski" (Slika 6.13) avtorjev A Robiča in I. Beleharja. ki predpostavljata hitrejše napredovanje začetnikov v zarezni tehniki s povezanimi kratkimi smučmi (Alpina, 2007).

3 6 4 S povezan,mi sprednjim, in zadniimi Slika t, I-i tr^ deli kratkih smuči ne moremo smučati drugače kot n Us l SmU* S° I M o koristen

paralelno ,n po robnikih. 8 pripomoček pn osvajanju zarezne tehnike.

p « ™ » p o i m e n o v a „ , e k r a t k i h JZ*^*«^

stranskim lokom (radij od 7 do 10 m). Predstavljajo pomemben didaktični pripomoček pri hitrejšem osvajanju znanj, pomembno pa se pojavljajo tudi kot pripomoček pri nekaterih ravnotežnih korekcijskih vajah za vrhunske tekmovalce.

6.4 Pomen tekmovalnosti alpskem smučanju

Tekmovalnost postaja vse bolj dominantna oblika vedenja. Marsikje je izražena že do te meje, da predstavlja eno najpomembnejših vlog v človekovem vrednostnem sistemu. Ker je ta na najbolj krut način izražena v nenehnem eksistenčnem boju vsakega posameznika posebej, se zlasti v deželah preverjenega tržnega gospodarjenja, takšnemu načinu življenja posveča veliko pozornosti predvsem v zgodnejših fazah otrokovega razvojnega obdobja. Dejstvo je, da v sodobni družbi postaja šport, ne glede na svojo pojavno obliko (vrhunski šport, šport v šolah, športna rekreacija), priročno sredstvo za dosego zastavljenih ciljev posameznika. Le-ti lahko subjektu zagotavljajo status, ki ga priznava njegovo ožje kot tudi širše socialno okolje. Še več! Športu je lastna tekmovalnost, ki se odraža bodisi v prime-rjanju posameznika z drugimi ali s samim seboj (Tušak in Tušak, 1994).

Zaradi tempa življenja, ki nam ga narekuje sodobni čas, smo že od malega izpostavljeni vsakodnevnim stresom, ki se z zrelostjo le še stopnjujejo. V preteklosti smo se prav iz takšnih razlogov mnogokrat izogibali tekmovanjem, saj so mnogi učitelji smučanja ob njih spoznavali tako prednosti kakor tudi slabosti, ki jih prinašata zmaga in poraz. Res je. da poraz mnogokrat in na mnoge deluje travmatično, vendar pa to ne more biti opravičilo, da po drugi strani ne bi dali in dajali možnosti tistim, ki so s svojimi sposobnostmi in zlasti ustvarjalnostjo zmožni preseči povprečje ali se povzpeti celo do samega vrha. Danes se moramo izogibati ideološkim okvirom o enakosti, hkrati pa s strokovnim znanjem, pred-vsem s področja otrokovega obnašanja premagati morebitne posledice, ki bi jih na otroku lahko pustil poraz. Negativne občutke ob porazu lahko v veliki meri nevtraliziramo, če po tekmovanju nagradimo vse udeležence tekmovanja. Nagrada (medalja, diploma) bo otroku dokaz za napredek in izkušnjo, k boljšim občutkom in motivaciji otroka v takih situacijah pa lahko veliko pripomore učitelj smučanja.

Prepričani smo torej, da mora tekmovanje v ustreznem razmerju postati sestavina vsa-kega učnega procesa, tudi pri učenju novih vsebin. Na tak način so otroci sicer pogosteje izpostavljeni tekmovalnim situacijam, hkrati pa moramo upoštevati, da so praviloma tudi bolj motivirani za delo. Pedagoški proces je tako učinkovitejši, otroci pa so bolj zadovoljni, kar je morda celo najpomembnejši cilj tudi pri učenju smučanja.

Vse. kar smo do slej predstavili sodi v t. i. sredstva oziroma zunanje motive, ki vadeče vzpodbuiajo pn deiu. Z vsemi metodami, ki jih uporabljamo pri učenju smučanja in tudi z različnimi oblikami tekmovanj želimo poleg napredka v tehniki pri otroku učiti in vzpo-dbuditi pozitiven odnos do dejavnosti. Namreč, le notranji motivi so tisti, ki dokončno oblikujeio uspešnega smučarja. Imel bo Športni "posluh", občutke zadovoljstva, napredo-val do tiste stopnje, ko bo smučal z veseljem in se zavedal dobrih smučarskih izvedb.

Tekmovanja v smučanju so na smučarskih tečajih oz. šolah v naravi bila in so še vedno prisotna, vendar se zdi, da ne kot sestavina učnega procesa, ampak običajno le kot bolj ali manj uspešen zaključek smučarskega tečaja. Praviloma so se otroci zadnji dan prvič srečali s tekmovanjem, ki pa je marsikateremu resnično na koncu lahko pomenilo stres. Vsaka tekma lahko pri posamezniku povzroči stresno situacijo, še posebej takrat, kadar ;e ni navajen ali kadar se z njo srečuje celo prvič (Žvan in Lešnik, 1997, Žvani idr. 1999). Zato bi bilo v proces učenja smučanja že od samega začetka smotrno vključevati tudi uporabo količkov, ki pn vseh mladih začetnikih predstavljajo nadomestilo za tekmo, zato pa istočasno tudi povečan motiv za vadbo.

7

Slik 6.16 šolsko smučarsko tekmovanje za vselej ostane v spominu slehernega udeleženca.

6 5 Različne poti učenja

Množico različnih načinov učenja ter storitev je že leta 1983 s pomočjo sheme odprte p^amide opredelil K. Petrovič s svojimi sodelavci. Odprto piramido je definiral kot vir-tualno neskončno število sredstev in vaj, s katerimi lahko učenec iz enega ugotovljenega zhodišča-znanja, napreduje v različnih smereh ali do hierarhično višjih oblik smučarskih storitev. Hitrost napredovanja je v celoti odvisna od posameznikovih sposobnosti. Učenec

idu z vsem doslej povedanim subjekt, ki ima možnost izraziti lastno ust !i več samo uresničevalec togega učnega načrta, temveč svetovalec, soustvarjalec tega napredka. Je tudi demonstrator, ki bo notranji podobi, ki jo ima učenec o

rti smučarski aktivnosti, predstavil učencu vizualno (zunanjo) podobo aktivnosti tako, pojmuje sam. Učenec bo poskušal na podlagi vrste izkušenj (notranjih in zunanjih

isma predstava, učiteljeva demonstracija, izvedba drugih učencev, vizualne percepcije ne storitve s pomočjo video posnetka itd.) oblikovati svojo storitev (Petrovič idr., 1983). tM

B M H

mmM ffišmmB

R B D g l J f c •

\ o y o Yo\/oYo\ V o /\o A o A o A o/ \ o /

f \ o 7 \ f \ o c q Y 0 ¥ ° Y

r 0 • • i r o A o J o A v M / * ;

Izbira najbolj učinkovite poti učenja je pogojena predvsem z izkušnjami in znanjem učitelja. Vod i'ne \ loge pri tem ne igra le njegovo pedagoško znanje in obvladanje tehnike smučanja. Sposoben mora biti čimbolj objektivno oceniti vse pogoje in možnosti napredovanja vsa-kega posameznika Na osnovi prikazanega smučanja mora učitelj pri vsakemu učencu zaznati m ugotoviti najpomembnejše razlike med prikazano in ciljno izvedbo gibanja. Glede na analizo razlik in pomanjkljivosti mora izmed množice korekcijskih vaj izbrati naj-bolj učinkovito, ki bo učencu glede na njegovo znanje in sposobnosti omogočala najhitrejše približanje želeni izvedbi. Če smo še nekaj let nazaj strogo ločili t. i. direktno in konven-oonalno pot učenja (Lešnik in 2van, 1996; Lešnik, 2002b) danes velja, da je pot učenja le ena tista, ki je lastna posamezniku glede na okoliščine, v katerih osvaja smučarsko zna-nje! Seveda še vedno drži, da poskušamo učiti po najkrajši in najučinkovitejši poti, vendar je vprašanje, če prav tovrstna pot ustreza vsakemu posamezniku? Glede na različne cilje, s katerimi začetniki stopajo na smuči, zagotovo ne!

Shema odprte piramide omogoča vsakemu posamezniku možnost, da po svojih sposo-bnostih napreduje do stopnje, ki mu jo omogočajo sposobnosti, interes in drugi pogoji učenja smučanja. Učitelju smučanja pa daje možnosti vključevanja ali izključevanja ustre-znih posredniških ali korekturnih storitev oziroma vaj, ki učencu pomagajo na poti do boljšega smučarskega znanja.

V shemi je sistemsko opredeljen širok spekter uporabe različnih metod, ki se izbirajo predvsem na podlagi učiteljevih izkušenj in potreb učencev. Še enkrat je potrebno ome-niti, da je naloga dobrega učitelja, da prepozna in oceni, katera metoda je ob določenem trenutku najbolj smotrna in za učenca najbolj učinkovita.

Ker se zavedamo razlik med posamezniki, hkrati pa sodobna oprema s svojimi prednostmi omogoča preskoke v osvajanju novih znanj, smo kljub prej zapisanim besedam v hierarhijo storitev vnesli označbe bolj ali manj direktnih pristopov k učenju. Tako omogočamo možnost napredovanja po najhitrejši poti VSEM! S tem mislimo tako tiste, ki iz različnih vzrokov na smuči stopajo "za en dan", kot tudi tistim, ki jim je smučanje dostopnejše in se na smučišča vračajo pogosteje. V hierarhiji storitev slovenske nacionalne šole smučanja smo množico poti, ki vodijo k boljšemu obvladanju tehnike opredelili s pomočjo naslednjih treh poti.

a) ZELENA POT - konvencionalna pot • Zelena pot predstavlja konvencionalno pot učenja, po kateri lahko varno po svojih spo-sobnostih napreduje vsak. Namenjena je začetnikom z zelo malo ali celo brez vsakršnih smučarskih izkušenj. Gre za pot, ki je najdaljša in praviloma tudi najzamudnejša. Sesta-ja jo veliko število posredniških in korektivnih storitev, ki učencu pomagajo na poti k bo ;emu smučarskemu znanju. Napredek je po konvencionalni poti učenja praviloma počasnejši.

b) RDEČA POT - kombinirana pot • Rdeča pot predstavlja kombinirano pot učenja, po kateri lahko glede na določene smučarske izkušnje ter bolje razvite gibalne sposobnosti varno napredujejo motorično bolj dojemljivi učenci. Namenjena je torej sposobnejšim začetnikom in tistim z že nekaj smučarskega znanja. Rdeča pot je krajša v primerjavi z zeleno, saj učitelj posamezniku

na poti osvajanja znanja pomaga z izbiro manjšega števila posredniških in korektivnih storitev. Napredek je po kombinirani poti učenja lahko torej hitrejši.

c) MODRA POT direktna pot • Modra pot predstavlja direktno pot učenja, po kateri lahko varno in učinkovito napre-dujejo le najbolj nadarjeni učenci z izjemnim motoričnim potencialom. Med začetniki so takšni učenci sicer redki, a se moramo kljub temu zavedati, da so lahko prav ti tisti, ki utegnejo enkrat postati vrhunski tekmovalci. Direktna pot je najkrajša in najhitrejša, saj so posamezniku na poti do vrhunskega znanja v pomoč le posamezne posredniške in korektivne storitve, ki jih učitelj izbira glede na (visoko) zastavljene cilje.

direktna pot < •

kombinirana pot

konvencionalna pot 4

Slika 6.18 Shemo možnosti izbire poti učenja.

7

Sklopi storitev nacionalne šole alpskega smučanja

^ ^ ^ ^ ^ ^ • "

Pomembno je, da naredimo prve korake na snegu na tak način, da pri začetnikih ne vzbujamo strahu. Prilagajanje na smuči in osnovne oblike drsenja moramo začetniku približati na način, ki bo na eni strani hiter in učinkovit, na drugi strani pa bo učencu dajal občutek varnosti, predvsem pa užitkov na snegu. Na tej stopnji je še bolj pomembno, da izbiramo terene z blago naklonino, po možnosti z ravnim iztekom. V nadaljevanju pa moramo stremeti k cilju, ki vodi od drsenja k smučanju. Zato se naslednji sklop storitev imenuje začetne oblike smučanja Le te so ravno iz prej navedenih razlogov, ki omejujejo učitelja smučanja, izbrane in definirane tako, da tudi začetniku omogočajo nadzorovano premagovanje tudi strmejših terenov. Smučarsko znanje se bogati s pestro vadbo in čim večjim številom ponovitev pravilnih izvedb v različnih pogojih. Postopen prehod v para-lelni položaj smuči omogoča smučanje v večji hitrosti, znanje in sposobnosti pa smučarju omogočajo razbremenitev in kontrolo hitrosti drsenja tudi v težjih pogojih. Nadaljevalne oblike smučanja so torej vezane na premagovanje strmejših terenov in so že resnejši pokazatelj dobrega smučarskega znanja. Osnova tekmovalnim oblikam alpskega smučanja je tekmovalna tehnika, ki v svojih osnovah vsebuje elemente, ki so skupni vsem tekmova-lnim disciplinam. S slalomom, veleslalomom, superveleslalomom in smukom pa alpskega smučanja še ni konec! Sklop smučarskih izpeljank kaže na odprtost alpskega smučanja v smereh, ki zahtevajo veliko smučarskega znanja, na drugi strani pa jih ne moremo obra-vnavati kot del tekmovalnega alpskega smučanja. Gre torej za izpeljanke smučanja, ki so predvsem v zadnjem času zelo prisotne in popularne. Tovrstni načini gibanja na smučeh, so namenjeni tistim, ki želijo nekaj več. Združuje jih atraktivnost, edinstveni užitki, nevarnost in še kaj. Do stopnje, ki je dosegljiva večjemu številu smučarjev, lahko omenje-ne izpeljanke še uvrščamo k alpskemu smučanju, ko pa zahtevnost posameznih izvedb izpeljank smučanja preraste okvire dosegljivosti množic, pa razvoj le-teh ostaja v domeni strokovnjakov posameznih področij (Lešnik, Murovec in Gašperšič, 2002).

\ / Btmmm V m • m

1 M TEKMOVALNE OBLIKE IZPELJANKE • f TEKMOVALNE OBLIKE ALPSKEGA SMUČANJA IN IZPELJANKE }

v širšem • Vi|uganje v ožjem hodniku

OBLIKE SMUČANJA - terensko vijuganje

ZAČETNE OBLIKE

Preproste spremembe smeri drsenja Drsenja naravnost Vaje na mestu

JANJE NA SMUČARSKO OPREMO IN OSNOVNE OBLIKE DRSENJA j J l ^

t t t t t Z A Č E T N

Slika 7.1 Shemo storitev slovenske nacionalne šole alpskega smučanja.

Pn opisu temeljnih storitev skeleta slovenske šole smučanja smo izhajali iz vertikalne hierarhije po zahtevnosti in možnosti različnih smučarskih izvedb na posameznih stopnjah znanja. Zato je ob vsa-ki temeljni storitvi najprej opredeljen CILJ, temu pa sledi opis izvedbe storitve. Pravzaprav je OPIS IZVEDBE le v pomoč, za lažje razumevanje fotografij (kinogramov). Na osnovi teh dobi bralec najboljšo predstavo o izvedbi posamezne storitve. Glede na hierarhijo zahtevnosti smo vsaki te-meljni storitvi pripisali TIPIČNE ZNAČILNOSTI, ki jo ločijo od predhodnih storitev in se nadgraju-jejo skozi naslednje, hierarhično zahtevnejše. Ker ima pri smučanju učenje celote (sintetični pristop) prednost pred učenjem posameznih delov (analitični pristop), smo na osnovi praktičnih izkušenj in glede na pogostnost ali pa v zaporedju "od spodaj navzgor", navedli NAJPOGOSTEJŠE PO-MANJKLJIVOSTI izvedb posameznih storitev. Pri tem smo izhajali predvsem iz razlik med izvedbo opisanega in pnkazanega pravilnega gibanja in izvedbami različnih kategorij učencev. Najpogostejše pomanjkljivosti temeljnih storitev šole smučanja so oštevilčene, zaporedne številke teh pa so v oklepajih navedene ob korekcijskih vajah, ki so učitelju smučanja v pomoč pn posredovanju znanja. Se/eda bi bilo nemogoče napisati vse možnosti izbire korekcijskih vaj, zato pn posameznih storitvah navajamo le najbolj UPORABNE VAJE v praksi. Ob sleherni navedbi vaj je tudi barvna oznaka, ki ponazarja njeno težavnostno stopnjo (• - konvencionalna pot • - kombinirana pot; • - direktna pot, Omenjena oznaka vajo hkrati opredeljuje tudi kot del bolj ali manj direktne poti učenja.

7l Prilagajanje na smučarsko remo in osnovne oblike drsenja

Prvi smučarski dan bo prijeten dogodek, če se ga učenec in učitelj lotita na pravi način. Ne smemo pozabiti, da se priprave na prvi smučarski dan začnejo že veliko prej, preden začetnik stopi na smuči. Poleg telesne priprave in zagotovitve ustrezne opreme so za prvi smučarski dan več kot pomembni prvi vtisi, ki jih dobijo učenci. Vloga učitelja smučanja in način podajanja prvih informacij lahko torej že na samem začetku odločilno vplivata na uspešnost učenja. Prvi koraki na snegu so temelj nadaljnjega osvajanja smučarske moto-nke, zato mora biti prvi kontakt s smučanjem prijazen. Narediti moramo torej vse, da začetnik občuti pozitivne doživljaje in učinke smučarskega športa.

Pri otrocih mora prilagajanje na smuči in osnovne smučarske položaje biti v čim večji meri prepleteno z igro! Velik uspeh bo že to, če začetnik med vadbo ne bo k smučanju pristopal s strahom, razmišljal o bolečinah v čevljih, mrazu in drugih negativnih dejavnikih. V tem pogledu je pomemben odnos do snega in ostalih pogojev, ki so potrebni za smučanje.

Za prve korake na snegu izbiramo terene, ki so položni, široki in imajo raven iztek. V Slo-veniji je veliko smučišč, ki imajo terene, namenjene začetnikom. Največkrat so omenjeni tereni le del (ponavadi vrh ali iztek) smučišča, ki je namenjeno tudi ostalim smučarjem. V dneh, ko se na smučanje odpravi večje število ljudi, so ti tereni preozki za organizirano ogrevanje in kasnejše začetno prilagajanje na smuči. Pri nas imamo veliko literature (npr. Pišot in Videmšek. 2004), ki opisuje načine splošnih in specialnih tipov priprav organizma na smučanje. Opredeljeni so tako sklopi vaj za prilagajanje na smuči, vaj za ogrevanje, kot tudi različnih iger na snegu. S pomočjo slednjih začetnika tako rekoč igraje seznanimo z navajanjem na smučarske čevlje in smuči, drsenjem in končno smučanjem. Nekaj tega bo povzeto tudi v nadaljevanju.

Slika 7.2 Primer skupinskega ogrevanja.

7.1.1 Pri!agcyanje na smučarsko opremo Prvi problem (če izvzamemo oblačenje najmlajših), s katerim se srečamo ob prihodu na smučišče, je obuvanje in zapenjanje smučarskih čevljev. Te zapenjamo od spodaj navzgor, seveda pa ie tako nam kot učencem laž|e. če jim pri tem pomagamo le, če tega ne zmo-rejo sami Vsekakor nam bo to delo šlo lažje od rok, če bomo čevlje večkrat obuli pred smučanjem.

Sledi nošenje smuči! Kadar smučišče ni preveč oddaljeno, naj otroci sami nesejo svojo opremo. Otrok najlažje nosi smuči v naročju, tako ima nad njimi pregled in pri obračanju ne ogroža ostalih. Prav je, da otroke seznanimo tudi, kako se pravilno nosijo smuči na rami. Pomembno je, da so prednji deli spetih smuči obrnjeni naprej in plosko na ramenu tako, da je glava vezi za ramenom. Nošenje smuči je lažje, če so zadnji deli smuči usmerjeni navzgor tako, da pri obračanju ne moremo zadeti koga, ki stoji zraven. Z eno roko držimo smuči, v drugi roki pa držimo palice.

Slika 7.3 Pravilno nošenje smuči.

Smučarske palice bodo začetniku bolj za oporo. Vendar je prav, da ga navadimo na pravilen prijem palic (s spodnje strani skozi trakec in prijem le tega skupaj z ročajem; Slika 3.2I).

Ob prihodu na sneg mora učitelj smučanja najprej preveriti opremo učencev. Dobro je, če ima pri sebi izvijač! Pri tem mora biti posebej pozoren na: • nastavitev vezi (nastavitev jakosti varnostne vzmeti v glavi in peti smuči in nastavitev

vezi glede na dolžino podplata čevlja), • dolžino palic, • ustreznost ostale opreme (rokavice, čelada, obleka...).

Za ogrevanje azgibavanje pred smučanjem lahko uporabimo igre brez smuči in palic. Ogrevanje je obvezni del pred smučanjem, saj zmanjšuje možnost poškodb, izboljšuje telesno pripravljenost ter prožnost mišic in sklepov za večje obremenitve.

Ob prvem stiku s snegom ne pozabimo na užitke kot so kepanje, izdelovanje sneženega moža in drugih možnosti, preko katerih otroci pozabijo na tegobe, povezane z gibanjem

s smučarskimi čevlji. S pomočjo vaj kot so hoja (npr. dolgi koraki, predkloni...), 'eki (npr visoko dvigovanje kolen,...), poskoki (npr. sonožm, enonožm...) m igre kot je "Črni mož Lisica, kaj ješ, Ciljajmo ŽIVI zid, Vlakci, Letala....", poskušamo čevlje čimbolj prilagodit, nogi (natančnejši opisi iger v Pišot in Videmšek, 2004).

Sledi privajanje na "podaljšano stopalo", ki je za učence lažje s pomočjo iger s smučmi - brez palic Najprej si morajo očistiti čevlje, nato pa pripeti smuči. Privajanje na smuči lahko izvedemo s pomočjo naslednjih vaj: • izmenično podrsavanje s smučmi naprej in nazaj; • dvigovanje nog z visokim dvigovanjem kolen; • izmenično dvigovanje krivin; • hoja (drsenje) z eno smučko; • nagibanje telesa naprej-nazaj (poskušamo se dotakniti krivin in zadnjih delov); • prestopanje okrog svoje osi, okrog krivin, okrog zadnjih delov (delamo zvezdice /

svežem snegu); • v razkoraku nagib v stran z izmeničnim upogibanjem ene in druge noge v kolenu;

poskoki z ene noge na drugo; t• širok razkorak, vzročimo ("klip"), globok nihajoč predklon ("klop"), posujemo nazaj s

snegom; • igra "Vrti se vrti" (natančnejši opisi iger v Pišot in Videmšek, 2004).

Namen iger s smučmi v ravnini - s palicami in brez njih je priprava na poti do drsenja na smučeh. Primeri vaj in iger, ki jih najpogosteje uporabimo so:

sonožm poskoki z dvigovanjem zadnjih delov smuči; • drsenje po eni smučki ob odrivanju s palicami: • palico vbadamo izmenično na eni in drugi strani; • ponazorimo smučarsko prežo pri smuku (rahel razkorak, polpočep ob globokem

"jajčastem" predklonu, palici pod rokama, rahla predročitev, pogled naprej); • drsalni korak,; • "Velikan in čarovnik; • "Palčki in zaklad"; • "Kdo se z enim odrivom odrine dlje?"; • "Vozimo skiro"; • "Čudežna vozila"; • "Motorji". ..(natančnejši opisi iger v Pišot in Videmšek, 2004).

Gremo v hrib

Če želimo enkrat drseti po hribu navzdol, moramo prej znati priti gor najprej s smučmi, šele kasneie z žičnico. Učenci morajo spoznati različne načine vzpenjanja v breg. upora bljajo pa naj tistega, ki jim je najlažji. Poznamo: I Stopničasto vzpenjanje; smuči postavimo na robnike, prečno na strmino in pi -

pamo v višjo smučino. 2. Poševno stopničasto vzpenjanje: korak naredimo gor m napre|. tako da vsako stopnico

premaknemo tudi malo naprej, ne samo navzgor.

; Vzpenjanje v razkoraku "smrečice"; sprednji deli smuči so Široko razklenjeni, zadnji pa sirupa vozita nastavitev notranjih robnikov, močno potisnjena kolena navznoter in naprej.

J Slika 7.6 Vzpenjanje v razkoraku. Slika 7.4 Stopničasto vzpenjanje. Slika 7.5 Poševno stopničasto vzpenjanje.

Vstajanje po padcu

Ker so padci sestavni del smučanja je pomembno, da znamo pasti tako, da se ne poškodujemo, in da se znamo po padcu na najlažji način pobrati. To storimo tako, da naj-prej smuči postavimo v položaj pravokotno glede na vpadnico. S tem preprečimo drsenje smuči po bregu. Nato se nagnemo naprej in se opremo na palici, ki jih v sneg zapičimo nad smučmi, čimbolj pravokotno na snežno površino tako, da je palica zgornje roke pred telesom, palica spodnje roke pa za telesom. Če smo postavljeni pravilno, nam ob dvigu na palice smuči ne bi smele uhajati naprej. Poudariti moramo, da je otrokom pogosto lažje vstajanje z opiranjem na roke, medtem ko imajo odrasli pogosto premalo moči v rokah in jim je pri vstajanju potrebno pomagati (podpora z rokami izza hrbta).

Sliki 7.7 Vstajanje po padcu.

Logično nadaljevanje postopkov prilagajanja na smuči v Slovenski nacionalni Soli alpskega smučanja predstavljajo osnovne oblike drsenja

Če se vrnemo k tehniki alpskega smučanja so trije osnovni smučarski položaji (položaj smuka naravnost, klinasti položaj in plužni položaj) tisti, ki predstavljajo osnovo za nadalje-vanje po poti osvajanja smučarskega znanja. Ob izbiri ustreznih poti pridobivanja temeljnih informacij moramo predvsem poskrbeti, da bo začetniku smučanje predstavljalo užitek in veselje na snegu. Osnovne smučarske položaje izvedemo najprej na mestu, kasneje pa na blagem terenu na smučeh posku5amo tudi drseti naravnost.

712 Osnovne oblike drsenja Drsenja naravnost

Drser e na r avnos t s s m u č m i v pa ra l e lnem položa ju

CILJ: prehod iz prilagajanja na smuči v drsenje v paralelnem položaju

IZVEDBA: Pri osnovnem smučarskem položaju drsenja naravnost smučar stoji uravnoteženo na paralelno razklenjenih smučeh. Razklenjenost v širini bokov nudi začetniku dovolj opore v smeri levo in desno. Smuči so postavljene plosko na snežno povriino, teža smučarja pa naj bo po vsej dolžini enako razporejena na levo in desno smučko. Položaj telesa smučarja je sproščen in v hrbtnem delu primerno usločen. Skočni, kolenski in kolčni sklepi so primerno pokrčeni (goleni naslonjene na jezik smučarskega čevlja). Roke naj bodo pred telesom, naravno pokrčene, palice pa čim bolj vzporedne in usmerjene nazaj tako. da so krpljice za telesom nekoliko dvignjene od snega. Pogled smučarja mora biti usmerjen naprej.

Sliki 7.9 Osnovni smučarski položaj in drsenje naravnost s smučmi v paralelnem položaju.

Tt f iČNE ZNAČ ILNOST I :

• osnovni smučarski položaj. • enakomerna razporeditev teže na obe smuči, • piosko drsenje v paralelnem položaju

i jPOGOSTEJ$E POMANJKL J IVOST I :

1. položaj smuči ni paralelen, 2. neenakomerna obremenitev smuči, 3. preveč ali premalo razklenjen položaj smuči, 4. ni opore na čevlje; kolena premalo potisnjena naprej (težišče smučarja pomaknjeno

preveč nazaj), 5. neustrezen položaj rok (preveč ob telesu ali previsoko stegnjene v predročenju), 6. neustrezen položaj zgornjega dela telesa (smučar preveč predklonjen ali preveč

vzravnan), 7. pogled smučarja usmerjen preveč navzdol, 8. nepravilen položaj palic (krpljice niso za telesom smučarja).

U P O R A B N E VAJE:

• prehod iz hoje v drsenje v paralelnem položaju (1,2), • med drsenjem naravnost prehajanje iz sklenjenega v razklenjen položaj smuči (2, 3), • prestopanje v sosednjo smučino in nazaj (2, 3), • prehajanje iz visokega v nizek položaj na mestu in med drsenjem naravnost (4), • sonožni odrivi (gor-dol) na mestu in med drsenjem naravnost (4), • drsenje naravnost s palicami v predročenju (5), • nagibanje naprej-nazaj med drsenjem naravnost (6), • usmerjenost pogleda na določeno točko v smeri naprej (7), • pravilen položaj palic med drsenjem v paralelnem položaju (8), • drsalni korak (I...8).

Drsen je na r a vnos t s s m u č m i v k l inas tem položa ju

CILJ: prehod iz prilagajanja na smuči v drsenje in nadzorovanje hitrosti drsenja v klina-stem položaju

IZVEDBA: Klinasti položaj dosežemo tako. da zadnje dele smuči nekoliko razmaknemo, medtem ko sprednji deli ostanejo razmaknjeni približno v širini bokov. S tem smučki postavimo v polparalelni položaj, ki ga imenujemo klinasti položaj. S potiskom kolen naprej in navznoter dosežemo blago nastavitev smuči na notranje robnike. Telo smučarja naj bo uravnoteženo na sredini smuči, sproščeno in ustrezno pokrčeno v skočnem, kolenskem ter kolčnem sklepu (goleni naslonjene na jezik smučarskega čevlja). Roke so pred telesom, naravno pokrčene, palice pa naj bodo čim bolj vzporedne in usmerjene nazaj tako, da so krpljice za telesom nekoliko dvignjene od snega. Pogled smučarja mora biti usmerjen naprej.

• Slika 7.10 Drsenje naravnost s smučmi v klina-stem položaju.

ZNAČ ILNOST I :

• osnovni smučarski položaj, • enakomerna obremenitev smuči, • nadzorovanje hitrosti drsenja v klinastem položaju.

I. preveč plužno postavljene smuči, 2 neenakomerna obremenitev smuči, A, 3 premajhen nagibni kot naprej . gležnju: kolena premalo potisnjena naprej (težišče

4. nenadzorovana hiti

6 neustrezen položaj zgornjega de:a telesa (smučar preveč predklonjen ali preveč vzravnan).

7. pogled usmerjen preveč navzdol. 8. nepravilen položaj palic (krpljice niso za telesom smučarja).

• drsenje naravnost s palicami v predročenju (5),

Zaustavl janje v p l u z n e m po loža ju

CILJ: nadzorovanje hitrosti drsenja in zaustavljanje

IZVEDBA: Plužni položaj že dalj časa poskušamo uporabljati le še za zaustavljanje Dosežemo ga s potiskom zadnjih delov smuči navzven, medtem ko sprednji deli ostajajo bolj sklenjeni. S potiskom kolen naprej in navznoter nastavimo notranja robnika, smučki, ki sta enako obremenjeni pa s tem pričneta zavirati, dokler se smučar v drsenju naravnost ne zaustavi. Telo smučarja mora biti uravnoteženo na sredini smuči, položaj gornjega dela telesa smučarja pa enak kot pri drsenju naravnost ali v klinastem položaju. Pred izvedbo prehoda iz drsenja naravnost v drsenje v klinastem položaju in v zaustavljanje v plužnem položaju ne pozabimo na ponovitev osnovnih položajev na mestu!

TigiČNE Z N A Č I L N O S T I :

• nižji položaj telesa, • izrazitejši potisk kolen naprej navznoter, • zaustavitev v plužnem položaju.

NA JPOGOSTE JŠE POMANJKL J IVOST I :

1. neustrezna nastavitev robnikov, 2. premajhen razmak zadnjih delov smuči, 3. neenakomerna obremenitev smuči, 4. premajhen nagibni kot naprej v gležnju; kolena premalo potisnjena naprej in navznoter

(težišče pomaknjeno preveč nazaj), 5. neustrezen položaj zgornjega dela telesa (smučar preveč predklonjen ali preveč vzravnan), 6. neustrezen položaj rok (preveč ob telesu ali previsoko stegnjene v predročenju), 7. pogled usmerjen preveč navzdol,

8 nepravi en položaj palic (krpljice niso za telesom smučarja).

VBNE VAJE:

• nastavitev robnikov v plužnem položaju na mestu (I), • zaustavljanje v plužnem položaju iz drsenja po ravnini (I), • med drsenjem naravnost prehajanje iz klinastega v plužni položaj smuči in nazaj (2, 3), • pomikanje težiSča telesa naprej nazaj med drsenjem naravnost (4, 5), • zaustavljanje s palicami vodoravno v predročenju (6), • usmerjenost pogleda na določeno točko v smeri naprej (7), • pravilen položaj palic med zaustavljanjem v plužnem položaju (8), • prehod iz drsenja v paralelnem položaju v drsenje v klinastem položaju in zaustavitev v

plužnem položaju smuči (1-8).

DRSENJE NARAVNOST

DRSENJE V KLINASTEM POLOŽAJU

i ZAUSTAVLJANJE V PLUŽNEM POLOŽAJU

Slika 7.12 Postopen prehod iz drsenja v paralelnem položaju v zaustavitev s plužnim položajem smuči.

Preproste spremembe smeri drsenja

"Pahljača zavojev"

Sprememba smeri drsenja pomeni prvi korak k izvedbi smučarskega zavoja. Temu se poskuSamo približati z uporabo posredniških in korekturnih vaj. Pri tem je dobrodošla uporaba stožcev, kratkih količkov in drugih pripomočkov, ki jih učitelj smučanja izbira glede na cilj in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri posameznih izvedbah. Ena od možnosti, ki učencu zagotavljajo postopno približevanje k izvedbam zavojev, je t. i. "pahljača zavojev".

"Pahljača zavojev" pomeni stopnjevanje izhodiščnega položaja za prehod v drsenje glede na vpadnico. Začetni poskusi izvedb preprostih zavojev k bregu se izvajajo iz položaja bla-gega smuka poSevno, torej v smeri bolj prečno na vpadnico. Kasneje izhodiščne položaje postopoma približujemo smeri vpadnice.

Slika 7.13 Prikaz izhodiščnih položajev glede na vpadnico v klinastem položaju.

Slika 7.14 Prikaz izhodiščnih položajev glede na vpadnico v paralelnem položaju.

Pahljačo zavojev izvajamo z namenom (najprej) približevanja vpadnici in (kasneje) izvedbe zavojev preko vpadnice. Način izvedbe zavoja pogojuje posameznikovo predznanje in sposobnosti. Naprednejši učenci bodo stremeli k vodenju zavoja na paralelno postavljenih smučeh (po robnikih) od začetka do konca, medtem ko bodo slabši smučarji spremembo smeri lahko izvedli s klinastim položajem smuči.

Z izvedbo zavojev preko vpadnice je začetnik torej že sposoben izvesti smučarski zavoj, ki ga mora v naslednjem koraku povezati v smučanje.

'Pahljača zavojev" v klinastem položaju

CILJ: sprememba smen drsenja v klinastem položaju smuči

IZVEDBA: Smučar (v k n nas tem položaju) med prehajanjem iz visokega v nižji položaj, s potiskom kolena naprej in navznoter, postopno obremeni zunanjo smučko in jo usmeri v preprost zavoj k bregu. Pn enostavni spremembi smeri notranja smučka zaradi boljše opore ohran|a klinasti položaj (koleno potisnjeno naprej in navznoter), kolčna in ramenska os pa ostaiata pravokotni na smer drsenja. Glede na sposobnosti bo smučar zaključni del zavoja (3 faza) poskušal izpeljati po robniku spodnje smučke, pri čemer mu bo v veliko pomoč oblika smuči. Pred izvedbo prvega poskusa ne pozabimo na ponovitev gibanja na mestu!

Slika 7.15 Zavoj k bregu v klinastem položaju smuči.

H f l Č N E ZNAČ ILNOST I :

• izdatnejša obremenitev zunanje klinasto postavljene smučke (prenos teže), • zavoji k bregu z vrtenjem smuči (I in 2. faza zavoja) v klinastem položaju, • prehod iz visokega v nižji položaj telesa, • kolčna (zunanji bok ustrezno visoko nad smučko) in ramenska os pravokotni na smer drsenja.

N A J P O G O S T E J Š E POMANJKL J IVOSTI :

1. premajhen nagibni kot v gležnju; premalo potisnjeno koleno zunanje noge v smeri naprej-navznoter (slaba nastavitev robnika),

2. premalo obremenjena zunanja smučka v zavoju, 3. uhajanje notranjega boka v zavoj, 4. rotacija ramen v zavoj ali navzven, 5. povešena ramenska os v zavoj ali iz zavoja, 6. premalo izrazito gibanje iz visokega v nižji položaj.

U P O R A B N E VAJE:

imitacija gibanja na mestu (1,2, 3), potisk kolena zunanje noge med zavojem s pomočjo obeh rok (I, 2), "pahljača klinastih zavojev" z dvigom sprednjega dela notranje smučke (I, 2), "pahljača klinastih zavojev" vzvratno v klinastem položaju (I, 2), potisk zunanjega boka naprej s pomočjo zunanje roke; lahko tudi s pomočjo palic pod zadnjico (3), izvedba klinastih zavojev k bregu s palicami v predročenju, na ramenih ali na hrbtu (4, 5), izvedba klinastih zavojev k bregu z rokami v odročenju brez palic (4, 5), poudarjeno gibanje na mestu ( I . . .6), preproste spremembe smeri v klinastem položaju na položnem terenu (I.. .6).

"Pahl jača zavojev" v pa r a l e l nem položa ju /po robnikih

CILJ: sprememba smeri drsenja v paralelnem položaju smuči

IZVEDBA: Smučar že pred spustom v blagi smuk poševno smuči postavi na robnike To doseže z zvračanjem stopal ter gibanjem kolen v smeri zavoja. Po prehodu v drsenje se smuči zaradi stranskega loka smučarja "same" usmerijo v zavoj k bregu. Pravilna nastavitev robnikov in razporeditev teže na obe smučki bodo potrdile sledi v snegu. Pred izvedbo prvega poskusa ne pozabimo na ponovitev gibanja na mestu (potiskanje, vlečenje po rob-nikih, itd.), pri čemer začetnika opozarjamo na osnovni smučarski položaj in na ustrezno nastavitev robnikov!

Pozor! Opisani element bodo na začetniški stopnji sposobni izvesti le najbolj nadarjeni učenci. Pri tem jim bodo v veliko pomoč lahko vaje s kratkimi smučmi, ostali pa bodo na vodenje zavojev po robnikih morali še počakati.

Slika 7.16 Zavoj k bregu po robnikih v paralelnem položaju smuči

T ^ N E ZNAČILNOSTI :

• enakomerna razporeditev teže na obe smučki. • zavoji k bregu po robnikih, • prehod iz visokega v nižji položaj telesa, • kolčna in ramenska os pravokotni na smer drsenja.

» ^ P O G O S T E J Š E POMANJKLJIVOSTI:

1. premalo izrazita nastavitev robnikov (premalo gibanja v skočmh in kolenskih sklepih), 2. premalo izrazit potisk notranjega kolena v zavoj ("trikotnik"), 3. neustrezna razporeditev teže na obe smučki (preveč teže na notranji nogi), 4. uhajanje notranjega boka v zavoj ("sedenje" in pojav "krmarice"), 5. rotacija ramen v zavoj ali navzven, 6. povešena ramenska os v zavoj ali iz zavoja, 7. premalo izrazito gibanje iz visokega v nižji položaj.

UeOf tABNE VAJE:

• imitacija gibanja na mestu (1,2, 3), • vlečenje skozi zavoj s pomočjo palice na ravnem terenu (1,2, 3), • zavoji k bregu s (škarjastim) prestopanjem v smeri zavoja (I, 2, 3), • izvedba pahljače zavojev po robnikih na kratkih smučeh (I...7), Slika 7.17 • potisk kolen naprej in v zavoj z držo palic med koleni: palice so vodoravno za koleni

(1,2.3, 4). Slika 7.18

Slika 7.17 Slika 7.18

Slika 7.21 Slika 7.22

• potiskanje notranjega kolena v zavoj z zunanjo roko (2, 4), Slika 7.19 • zavoji k bregu z dvigom notranje smučke (I), • potisk notranjega boka iz zavoja s pomočjo notranje roke, zunanja roka pa je v

predročenju (4), Slika 7.20 • potisk zunanjega boka naprej s pomočjo zunanje roke; lahko tudi s pomočjo palic pod

zadnjico (4), • imitacija telemark smučanja; zavoji k bregu s pretiranim potiskom spodnje smučke

naprej (4), Slika 7.21 • izvedba zavojev k bregu s palicami v predročenju, na ramenih ali na hrbtu (4, 5. 6), • izvedba zavojev k bregu z rokami v odročenju brez palic (4, 5, 6), • zavoji k bregu z zunanjo roko v predročenju (vzporedno s smučmi), notranja roka pa v

odročenju vodoravno v smeri središča zavoja (4, 5, 6), • preproste spremembe smeri blizu vpadnice po robnikih na položnem terenu z rav-

nim iztekom (1-7). Slika 7.22

72 Začetne oblike smučanja

)• • sk jp storitev v metodiki Slovenske nacionalne šole smučanja so začetne oblike smučanja. Opredelitev teh tako z vidika zahtevnosti gibanja, terenskih pogojev, hitrosti smučanja, znanja n sposobnosti učencev in drugega predstavlja nadgradnjo osnovnim ol kam drsenja. Že samo ime sklopa stontev pove. da od te stopnje naprej ne govorimo več le o drsenju, ampak o smučanju!

Uporaba smučarske vlečnice Ker od zdaj naprej smučamo, je seveda pomembna tudi pravilna uporaba vlečnice. Prav je, da začnemo otroke na žičnico navajati čim prej, saj bo tako smučanje za učenca pre-cej manj utrudljivo. Otroka mora na vlečnici najprej spremljati učitelj, kasneje pa bo smučarsko vlečnico lahko uporabljal sam. Skupino otrok odpeljemo do vznožja, kjer si ogledajo, kako se je treba postaviti in sprejeti sidro ali "krožnik" in nadaljevati vožnjo proti vrhu. Pri tem poudarimo, da med vožnjo ne smemo sesti, ker to vodi v zanesljiv padec. Pn pt vr poskusih potrebujemo vsaj dve odrasli osebi. Eden pomaga pri vstopu na žičnico, drugi pa pri izstopu na vrhu. Če je vlečnica daljša, je priporočljivo imeti tudi pomočnika ! do potrebi tudi več pomočnikov), ki ob poti navzgor posreduje(jo) v primeru padcev. Če nimamo pomočnikov ob žičnici, otrokom naročimo, naj se v primeru padca na vlečnici umaknejo izpod vlečnice na stran ter nas tam počakajo. Najbolj negotove otroke lahko pred samostojno uporabo vlečnice na vrh peljemo med nogami. Priporočljivo je, da prve poskuse uporabe vlečnice otroci opravijo brez palic, ki jih na vrh prinese učitelj.

Pomembna navodila za uporabo vlečnice: • Predvaja: "Konj in voz"; otrok (voz) si da učiteljevo palico med noge, tako da je naslo-

njen na krpljico in se z obema rokama drži za palico. Učitelj (konj) ga vleče naprej. • Vzpenjanje na vlečnico:

1. palici primemo z zunanjo roko (na sredini), 2. notranjo roko pripravimo na prijem sidra ali krožca, 3. v smučino vlečnice moramo stopiti hitro, 4. smuči moramo naravnati v smeri drsenja navzgor, 5. stati moramo vzravnano na obeh nogah, pripravljeni na potisk.

• Vožnja z vlečnico: 1. v trenutku stika (krožca) s sidrom napnemo vse mišice spodnjega dela telesa (opora

na smučeh), 2. na sidro (krožeč) ne sedemo, ampak se naslonimo (kolena potisnjena naprej, goleni

naslonjene na jezik čevljev), 3. med vožnjo navzgor poskušamo biti sproščeni in ves čas vzravnani. Pazimo na

ravnotežje in gledamo predse, 4. če med vožnjo z vlečnico pademo, takoj izpustimo sidro (krožeč) in se umaknemo

izpod vlečnice. • Izstopanje z vlečnice:

1. ko pridemo na vrh, se rahlo povlečemo naprej in spustimo sidro (krožeč) v smeri naprej,

2. oddrsimo vstran in hitro zapustimo izstopno mesto, da naredimo prostor smučarjem za nami.

Smučarski loki Smučarski loki so kombinacija različnih načinov izvedb zavojev (paralelnih, klinastih, plužnih) in prečenja smučišča. Glede na strukturo gibanja predstavljajo logično nadaljevanje preprostih sprememb smen (k bregu), s katenmi smo se s prehodom preko vpadnice ("pahljača") že zelo približali izvedbi ustrezno zaključenega smučarskega zavoja. V začetnih korakih učenja smučanja ko gibanje še ni avtomatizirano, je za izvedbo vsakega posameznega zavoja potreba ustrezna priprava na pravilno zaporedje gibov (priprava na odriv, vodenje in izpeljava zavoja...). Prav slednje je hkrati tudi razlog, da na pričujoči način smuča pravzaprav največje število smučarjev. Smučanje z "nepovezanimi" zavoji je začetnikom in slabšim smučarjem bližje, zato se smučarskih lokov v praksi poslužujejo tako rekoč v sleherni šoli smučanja. Razlog za to je gotovo tudi v dejstvu, da je na omenjeni način mogoče smučati tudi po terenih, ki niso v pnd začetnikom.To pnde prav zlasti šolam smučanja ki delujejo na smučiščih, kjer ni terenov za začetnike.

Gre za storitev, ki je z vidika tehnike relativno enostavna in že zadostuje smučarskim potrebam mnogih, saj je na tak način mogoče premagovati tudi zahtevnejše terene. Pred-vsem smučarjem, ki zadovoljstva ne iščejo v hitrosti in tehnični dovršenosti, jim tudi tak način smučanja omogoča zadovoljitev nekaterih drugih, nič manj pomembnih motivov (druženje, spoznavanje lepot narave...).

Drsenja po robnikih prečno po bregu danes ne moremo (več) imenovati smuk poševno!

Smuči j izrazitejšim stranskim lokom v "smuku poševno" namreč ne omogočajo drsenja naravnost, Posieo:. a nastavitve robnikov je zavoj (k bregu), ki ga mora smučar s popuščanjem robnikov popravljati in na tak način preči vpadnico toliko časa, kolikor ga potrebuje za pripravo na izvedbo novega zavoja. V začetku potrebuje začetnik za izvedbo zavojev več pnprave torei nekoliko daijše prečenje vpadnice sčasoma pa zavoj postane vse bolj utrjen, priprava na zavoj pa vse krajša.Tako smučar postopoma doseže izvedbo med seboj povezanih zavojev oziroma vijuganje.

^ f f f • j *— dolžina prečenja ^ " "%

l i l Slika 7.24 Hodnik izvedbe smučarskih lokov je odvisen od dolžine prečenja.

7.2.1 Smučarski loki s klinastimi zavoji Pri smučarskih lokih s klinastimi zavoji gre za kombinacijo prečenja vpadnice in spre-membe smeri (zavoja) v klinastem položaju, zato jih pogovorno lahko imenujemo tudi "klinasti loki"!!

CILJ: prehod iz oblik drsenja na smučeh v smučanje

I ZVEDBA : Smučar iz položaja prečno na vpadnico zdrsi v blago prečenje smučišča (skoraj prečno na vpadnico). Z regulacijo nastavitve in popuščanja robnikov na paralelno posta-vljenih smučeh smučar nadzoruje hitrost drsenja, ki mora ne glede na zahtevnost terena biti majhna. Ko je smučar pripravljen na izvedbo zavoja, prenese večji del teže na robnik spodnje smučke, gornjo smučko pa potisne v klinasti položaj. Postopoma prenese večji del teže na klinasto postavljeno smučko, s sočasnim zniževanjem in gibanjem kolena naprej in navznoter (ustrezna nastavitev robnika) pa gornjo (bodočo zunanjo) smučko zapelje preko vpadnice. Notranja smučka pri tem zadržuje "klinasti" položaj glede na zunanjo,

ramenska in kolčna os pa ves čas trajanja zavoja ostajata pravokotni na smer smučanja.

Pravilen položaj kolčne osi med vodenjem zavoja dosežemo s tem, da zunanji bok poti-snemo nekoliko naprej (dovolj visoko nad smučko), oz. pazimo, da nam notranji bok ne "uhaja" v zavoj. Zavoj naj bo zaključen ob končanem gibanju navzdol in sicer do te mere, da hitrost smučanja ostaja nadzorovana. Po zaključku izpeljave zavoja smučar preide v nekoliko višji položaj, ki po prečenju vpadnice predstavlja izhodišče za začetek novega zavoja. Trajanje (dolžina) prečenja vpadnice je odvisno od tega, koliko časa smučar potrebuje za pripravo na izvedbo novega zavoja. Ker gre za prvo izmed oblik smučanja, ne smemo pozabiti na izvedbo pri majhni hitrosti (ustrezno zapiranje zavojev).

faza prečenja vpadnice u : n

Slika 7.25 Smučarski loki s klinastimi zavoji

TIPIČNE ZNAČ I LNOST I :

• majhna hitrost drsenja, • nepovezani zavoji, • zaključevanje klinastih zavojev, • razlika med visokim položajem med prečenjem in prehodom v nižji položaj v zavoju. • paralelni položaj smuči med prečenjem smučišča in klinasti položaj smuči med spremi-

njanjem smeri drsenja, • ramenska in kolčna os v zavoju ostajata pravokotni glede na smer smučanja, • smučanje v širšem hodniku.

N A J P O G O S T E J Š E POMANJKL J IVOSTI :

i. položaj smuči med prečenjem smučišča ni paralelen, 2 prevelik, del teže smučarja na gornjo nogo med prečenjem smučišča, 3. premalo potisnjena kolena naprej med prečenjem smučišča, -1. zdrs spodnje smučke pn prehodu v klinasti položaj, 5. prevelika hitrost pred začetkom spremembe smeri v klinastem položaju, 6. premalo ali sploh ne potisnjeno zunanje koleno naprej-navznoter, 7. premalo obremenjena zunanja smučka v zavoju, 8. uhajanje notranjega boka v zavoj. 9. preveč plosko postavljena notranja smučka v zavoju, 10.premalo potisnjeno koleno notranje smučke v zavoju ( " O " položaj kolen), 11. prehitevanje zunanjega ramena (rotacija v zavoj), 12 prehitevanje notranjega ramena (odklon; rotacija navzven), l3.povešena ramenska os v zavoj (nagnjenost preveč notri), H.povešena ramenska os iz zavoja (nagnjenost preveč navzven), 15.spuščanje notranje roke, 16.preveč stegnjene in toge roke, 17. premajhna amplituda gibanja "dol-gor", IS.palice preveč v stran (nevzporedno), 19. premalo zaključeni klinasti zavoji in prezgodnji prehod v prečenje.

U P O R A B N E VAJE:

• nastavitev in popuščanje nastavitve robnikov med bočnim drsenjem (1,2,3) • prestopanje iz smučke na smučko na mestu in med prečenjem (1,2,3,4), • sonožni odrivi na mestu in med prečenjem (1,3,4), • potiskanje gornje noge v klinasti položaj in nazaj v paralelni položaj med prečenjem (4), • poudarjeno zaključevanje klinastih zavojev (5), • potisk kolena zunanje noge med zavojem s pomočjo obeh rok (6), • "pahljača klinastih zavojev" z dvigom sprednjega dela notranje smučke (7) • potisk zunanjega boka naprej s pomočjo zunanje roke; lahko tudi s pomočjo palic pod

zadnjico (8), • ustrezna obremenitev tudi notranje smučke v zavoju in potisk notranjega kolena

naprej-navznoter (9,10), • izvedba klinastih lokov s palicami v predročenju, na ramenih ali na hrbtu (11,12), • izvedba klinastih lokov z rokami v odročenju; pretirano nagibanje navzven (13), • izvedba klinastih lokov z rokami v odročenju; pretirano nagibanje navznoter (14,15), • zvedba klinastih lokov z rokami v predročenju brez palic, s poudarjenim dvigovanjem

n prehajanjem v nižji položaj (16,17), • zvedba klinastih lokov s palicami v položaju, da se krpljice stikajo za telesom (18), • "pahljača" klinastih zavojev k bregu (19).

Slika 7.27 te zc c-o-emenitev zunanje smučke Slika 7.26 DotoOtev spremembe smen.

Slika 7.28 Vaja za gibanje dol-gor

72,2 Zavoj s klinastim odrivom/vbod palice V u e . w a >,e zavojev s klinastim odrivom je druga od začetnih oblik smučanja in pred-stavlja nadgradnjo smučarskim lokom. Smučanje je na tej stopnji še vedno počasno, a vendarle nekoliko hitrejše v primerjavi s klinastimi loki. Ritmično navezovanje med seboj povezanih zavojev pomeni, da zaključek enega zavoja hkrati pomeni začetek novega. Pri te storitvi gre za kombinacijo odriva v klinasti položaj smuči, ki smučarju olajša prehod preko vpadnice in zavoja k bregu na paralelnih smučeh.

CILJ: odriv v zavoj, izpeljava zavoja (3. faza) na paralelnih smučeh, navezovanje (med seboj) povezanih zavojev

I ZVEDBA: Po prečenju vpadnice smučar na paralelno postavljenih smučeh (uravnotežen na spodnji smučki) odrine v smeri navzgor in v smeri novega zavoja (uvodni zasuk), istočasno pa zgornjo smučko potisne v klinasti položaj. S pomočjo vrtenja stopal smuči zavrti proti vpadnici. Med vrtenjem preko vpadnice te preidejo v paralelni položaj, sočasno z gibanjem navzdol pa se stopnjuje tudi nastavitev robnikov kot posledica zvračanja stopal in krožnega gibanja kolen naprej-navznoter. Izkoriščanje stranskega loka smuči se kaže s stopnjo stranskega oddrsavanja, ki je smučarju v pomoč, da hitrost smučanja ostaja nad-zorovana! Ramenska in kolčna os ostajata pravokotni na smer smučanja, roke pa ostajajo v sproščenem predročenju. Palice držimo vzporedno in načeloma nimajo stika s snegom.

Pravilen položaj kolčne osi med vodenjem zavoja dosežemo s tem, da zunanji bok poti-snemo nekoliko naprej oz. smo pozorni, da nam notranji bok ne "uhaja" v zavoj.

»NE ZNAČ I LNOST I :

povezani zavoji, povezano gibanje gor-dol, odriv (razbremenitev in uvodni zasuk) v klinasti položaj smuči, vrtenje smuči preko vpadnice in izpeljava zavoja (3. faza) na paralelni način, izrazito gibanje gor-dol, smučanje v srednje širokem hodniku in v ritmu "odriiiv-zavoooj".

N A J P O G O S T E J Š E POMANJKL J IVOST I :

1. premalo izrazit odriv navzgor in v smer novega zavoja (brez uvodnega zasuka), 2. zdrs spodnje smučke ob odrivu v klinasti položaj, 3. premajhna hitrost pred odrivom v klinasti položaj, 4. preveč sedeč položaj pred odrivom, 5. prehitevanje notranjega ramena ob odrivu (odklon; rotacija navzven), 6. premalo izrazit klinasti položaj smuči, ki smučarju ne olajša približanja vpadnici, 7. predolgo ohranjanje klinastega položaja smuči v zavoju, 8. uhajanje notranjega boka v zavoj, 9. preveč teže na notranji nogi v fazi izpeljave zavoja, 10. izvedba dvojnega gibanja gor-dol, I. nepovezani zavoji zaradi nepotrebnega prečenja med zavoji,

12uhajanje smuči zaradi premajhne kontrole hitrosti.

UPORABNE VAJE:

• imitacija odrivov v klinasti položaj na mestu (I), • imitacija odrivov v klinasti položaj med prečenjem (2), • imitacija odrivov v klinasti položaj med prečenjem z večjo hitrostjo (3), • imitacija odrivov v klinasti položaj iz položaja nekoliko naprej (4), • navezovanje zavojev s klinastim odrivom s palicami obrnjenimi navpično navzgor (5). • navezovanje zavojev s klinastim odrivom s poudarjenim potiskom zgornje smučke v

plužni položaj (6), • pahljača zavojev k bregu po robnikih (7), • navezovanje zavojev s klinastim odrivom s palicami pod zadnjico, potiskanje zunanjega

boka naprej s pomočjo palic (8), • "pahljača" zavojev k bregu po robniku z dvignjeno notranjo smučko (9). • imitacija gibanja na mestu ob verbalni spremljavi (10, 11), • navezovanje zavojev s klinastim odrivom s poudarjenim zapiranjem zavojev (12), • navezovanje zavojev s klinastim odrivom s poudarjenim vrtenjem smuči proti in preko

vpadnice (12).

Navezovanje zavojev s klinastim odrivom predstavlja korak naprej tako k osvajanju para-lelne tehnike smučanja, kot tudi možnosti izkoriščanja oblike smuči in vodenju zavojev po robnikih. Smučar s smučanjem na tak način utrjuje znanje in si skozi to nabira pomembne izkušnje. Napredek v tehniki smučanja se kaže v tem, da smučanje postaja vse bolj tekoče in povezano. Poleg vzpostavljanja ravnotežja skozi zavoj začne smučar uporabljati palico tudi kot pomoč ob odrivu (vbod palice).

Slika 7.29 Zavoj s klinastim odnvom

. !avoj s klit lastim odnvom z vbodom palice

CILJ: usklajeno vbadanje palic ob odrivu

I ZVEDBA: Po prečenju vpadnice na paralelno postavljenih smučeh smučar ob odrivu navzgor in sočasnem prehodu v klinasti položaj vbode palico*.

V B O D PALICE Smučar vbode po'<o ob odrivu. temu po sled/ prenos teže smučarja na bodočo zunanjo smučko ter vodenje zavoja "okrog" palice. Pravilen vbod je izveden pnbhžno pravokotno no snežno povrimo v predelu nekoliko stran (navzven) od sre-dine sprednjih delov smuči. Pred izvedbo ZGvOfc vbodemo vedno spodnjo palico'.

Slika 7.30 Mesto vboda palice.

Po vbodu palica ostane v stiku s snegom, saj smučarju kot tipalo pomaga pri vzpostavljanju ravnotežja skozi zavoj. Točka vboda predstavlja os vrtenja smučarja v smeri (preko) vpa-dnice. Vbod palice smučarju omogoča lažji prehod preko vpadnice, hkrati pa je smučarju tudi v veliko pomoč pri vzpostavljanju ritma smučanja.

Slika 7.31 Zavoj s klinastim odnvom z vbodom palice.

• povezani zavoji z usklajenim in pravilnim vbadanjem palic, • smučanje v srednje širokem hodniku in v ritmu "odriv-vbod-zavoooj".

NAJPOGOSTEJŠE POMANJKL J IVOST I :

1. prezgoden vbod palice (smučar je 5e v najnižjem položaju), 2. zamujanje z vbodom palice (smučar je po odrivu že v najvišjem položaju), 3. vbod palice preveč naprej ali v stran, 4. usmeritev palice pred vbodom preveč naprej, 5. suvanje palice v smeri navzgor po vbodu, 6. položaj roke po vbodu preveč pred telesom, 7. odpiranje roke (potisk roke preveč v zavoj) po vbodu palice.

UPORABNE VAJE:

• imitacija vboda palice na mestu (I. . .7), • imitacija več zaporednih odrivov v klinasti položaj z usklajenim vbodom palice na mestu

(I...7), • imitacija več zaporednih odrivov v klinasti položaj z usklajenim vbodom palice med

prečenjem smučišča; ob usklajenem gibanju gor-dol (I...7), • podaljšano drsenje po vpadnici v klinastem položaju, vbod palice in paralelni zavoj k

bregu (I...7), • "pahljača" klinastih zavojev z vbodom palice ( I . . .7).

Slika 7.32 Primer uporabe stožcev pri vadbi vboda palice.

| T

m - H i

* * Slika 7.33 Primer uporabe pripomočkov za doseganje paralelnega položaja smuči.

7.2.3 Osnovno vijuganje

I Na tej stopnji smučarske motorike navezovanje zavojev že imenujemo vijuganje. Osnovno

vijuganje predstavlja centralno storitev v Slovenski nacionalni Soli alpskega smučanja in je prva storitev, pri kateri ima smučar na poti učenja ves čas vodenja zavojev smuči v para-lelnem položaju. Pomemben pogoj, ki omogoča paralelni položaj smuči skozi ves zavoj, je ustrezna hitrost! CILJ: navezovanje zavojev nadgraditi z vijuganjem, smuči so v vseh fazah zavoja v parale-lnem položaju, zaključek zavoja (3. faza) po robnikih I ZVEDBA : Smučar med smukom naravnost v primerni hitrosti prehaja v nižji položaj in pripravi palico za vbod. Palico vbode ob odrivu od smuči, skladno s postopnim gibanjem navzdol pa potisne kolena naprej in navznoter. S tem smuči krožno (tudi s pomočjo stranskega loka) usmeri v zavoj. Ramenska in kolčna os sledita smeri smučanja, zavoji pa ostajajo manj zaprti in vodeni na paralelno postavljenih smučeh. Poleg znanja, sposobnosti in ostalih dejavnikov so možnosti izvedbe navezovanja zavojev odv .ne predvsem od hitrosti, ki jo mora smučar na ustrezen način obvladati oz. nadzo-rovati. Zato je hitrost smučanja lažje nadzorovati na t. i. kombinirani način. To p o m e ® da si smučar pri spremembi smeri na paralelnih smučeh po vbodu palice pomaga s t. i. vrtenjem stopal (in smuči) v prvem delu zavoja (I. faza).

Slika 7.34 Vrtenje smuči v prvem delu zavoja je pomemben del nadzorovanega smučanja

Med zniževanjem težiSča in obremenjevanjem smuči (2. faza) se hkrati stopnjuje nastavitev robnikov, ki smučarju omogoči izpeljavo (3. faza) zavoja po robnikih! Pri osnovnem vijuganju gre za ritmično navezovanje zavojev (dool hop, dool- hop...), ki so v začetnih korakih učenja izvedeni s kombinirano tehniko, kasneje pa je glede na sposobnosti in predznanje smučar sposoben stopnjevati nastavitev robnikov s ciljem izpeljave zavojev po robnikih. Ne glede na način izvedbe osnovnega vijuganja, je pomembno, da hitrost smučanja ostaja nadzorovana! Z izborom ustreznih vaj vadimo paralelni položaj smuči in nadzorovanje hitrosti, pravilen in uravnotežen položaj telesa na smučeh v paralelnem položaju ter usklajenost gibanja in vboda palice.

Slika 7.35 Osnovno v igo-:- fkc nika).

Ti f tCNE ZNAČ ILNOST I :

• razkienien (paralelni) položaj smuči v Širini bokov, • razporeditev teže na obe smučki, a vendar več na spodnjo oz. zunanjo, • smučanje v srednje Širokem hodniku. • kombinacija vrtenja in zvračanja stopal (I. faza), • zhod iz zavoja po robniku (3. faza), • smučanj v ntmu (hop doool, hop doool, hop-doool...) in s primerno hitrostjo.

NA J POGOSTE J ŠE POMANJKLJ IVOSTI :

1. položaj smuči ni vzporeden. 2. neustrezna nastavitev robnikov ob izpeljavi zavoja (3. faza), 3. kolena premalo potisnjena naprej in v zavoj, 4. odriv usmerjen premalo navzgor, naprej in v smeri novega zavoja, 5. preveč pokrčena notranja roka ob trenutku vboda palice, 6. vbod palice usmerjen preveč naprej ali v stran, 7. po vbodu palice notranja rama prehiti zunanjo (odklon), 8. po vbodu palice zunanja rama prehiti notranjo (rotiranje telesa v zavoj), 9. zavoji niso ustrezno zaključeni (nenadzorovana hitrost drsenja), 10.pretirano zaključevanje zavojev (premajhna hitrost), 11. suvanje palice v smeri navzgor po vbodu, 12. položaj roke po vbodu preveč pred telesom, 13. odpiranje roke po vbodu palice. 14. neenakomeren ritem, 15.premalo izrazito gibanje gor-dol, itd.

U P O R A B N E VAJE:

• imitacija nastavitve robnikov pri osnovnem vijuganju na mestu (I, 2), • "pahljača" zavojev (kombiniran način) z vbodom palice (I, 2, 3, 4), • "pahljača" zavojev (po robnikih) z vbodom palice in dvigom notranje smučke (2, 3), • imitacija več zaporednih odrivov z usklajenim vbodom palice med prečenjem smučišča;

ob usklajenem gibanju gor-dol (3, 4, 5), • osnovno vijuganje brez ene palice (5, 6), • osnovno vijuganje z vbodom obeh palic na eni strani (7, 8), • osnovno vijuganje s palicami vodoravno v predročenju (7, 8), • osnovno vijuganje na terenu z večjo naklonino (9), • smučarski loki; kombinacija prečenja in paralelnih zavojev (9), • osnovno vijuganje na terenu z manjSo naklonino (10), • vadba vboda palice med prečenjem smučišča ( I I , 12, 13) • osnovno vijuganje z držo palic nižje od ročajev palic (15), • osnovno vijuganje s poudarjenim odrivanjem (15), • osnovno vijuganje v paru (posnemanje ritma, hitrosti smučanja, gibanja...) (14, 15), itd.

Bolj nadarjeni učenci, ki se ne bojijo hitrosti, bodo večji del zavoja po vbodu palice izvedli že po robnikih zarezno, torej brez vrtenja smuči (kontrole hitrosti) v I. fazi zavoja. To bodo lažje dosegli, če po razbremenitvi stopal (in smuči) ne bodo ("na silo") obračali v smeri zavoja, ampak bodo po nastavitvi robnikov "počakali", da smuči začno "prijemati", se posledično upogibati in po robnikih "same" spreminjati smer drsenja.

Praksa je pokazala, da tako rekreativci kot tekmovalci uporabljajo dva osnovna načina: smučanje s kombinirano tehniko, kjer smučar, s pomočjo vrtenja stopal v prvem delu zavoja hitrost prilagaja ustreznemu in želenemu nivoju in

• smučanje z zarezno tehniko, kjer smučar izkorišča nastavitev robnika in stranski lok smučke, pri tem pa se hitrost iz zavoja v zavoj lahko povečuje.

Slika 7.36 Sledi smuč/ v snegu - kombinirana Slika 7.37 Sledi smuči v snegu -zarezna tehnika, tehnika.

Seveda lahko med omenjenima načinoma vodenja zavojev izbiramo na položnejših in srednje strmih terenih, medtem ko vijuganje po robnikih na večjih strminah zahteva že vrhunsko stopnjo znanja in sposobnosti. Osnovno vijuganje zato predstavlja izhodišče bodisi zareznemu načinu vodenja zavojev v enostavnejših in srednje strmih terenih oziroma smučanju s kombinirano tehniko v strmejših terenih in v zahtevnejših pogo-jih. Izbira je odvisna od posameznikovih interesov, predvsem pa od njegovega znanja in sposobnosti. Smiselno nadaljevanje osnovnega vijuganja je torej v nadaljevalnih oblikah smučanja!

73 Nadaljevalne oblike smučanja

Pn nadaljevalnih oblikah smučanja poleg sposobnosti in osvojenega predznanja prihaja do izraza tudi interes smučarja. Ker gre za učenje smučanja v težjih terenskih zahtevah, (strmejši tereni) se poleg užitkov na eni strani, stopnjuje tudi tveganje. Nadzorovanje hitrosti smučanja je odvisno od načina vodenja zavojev, ki ga posameznik še zmore in obvlada pri določeni hitrosti smučanja. S smučmi z izrazitejšim stranskim lokom lahko v enostavnejših pogojih "praktično vsak" smučar hitrost drsenja nadzoruje z vodenjem zavojev po robnikih. Prav to pa postane težje izvedljivo v težjih pogojih, ki od posameznika zahtevajo vrhunsko znanje in obvladanje tehnike. Stopnja do katere lahko posameznik hitrost smučanja po robnikih (za-rezno) nadzoruje z ustreznimi zavoji (in gibanjem gor-dol), je torej individualno pogojena. V pogojih, kjer z zareznim smučanjem posamezniku nadzorovanje hitrosti ne uspeva, je to mogoče s kombinirano tehniko, v skrajnem primeru pa s stranskim oddrsavanjem.

Terensko vijuganje Pri terenskem vijuganju gre za premagovaje različno zahtevnih terenov na način smučanja, ki je glede na dane pogoje najpnmernejši. Dva načina smučanja (vijuganje v širšem hodniku in vijuganje v ožjem hodniku), ki se razlikujeta ("le") v hitrosti in ritmu smučanja v šoli smučanja obravnavamo sicer ločeno, čeprav jih med uživanjem na snegu pogosto izva-jamo prepleteno oziroma v kombinaciji enega z drugim. Obe različici terenskega vijuga-nja na zarezm način v (naj)težjih pogojih (strmina, poledenelo smučišče) brez oddrsa ne more izvesti praktično nihče. Ti obliki predstavljata izhodišče tudi tekmovalnim oblikam alpskega smučanja (slalom, veleslalom, superveleslalom in smuk). Širšemu krogu smučarjev

Slika 7.39 Vijuganje v iiriem hodniku.

7.3.1 Terensko vijuganje v širšem hodniku Terensko vijuganje v širšem hodniku je priljubljen način smučanja dobrih izkušenejših smučarjev, ki uživajo v hitrosti. Pri majhni hitrosti je vijuganje v širšem hodniku težko izve-dljivo, na drugi strani pa je ravno nadzorovanje hitrosti drsenja v zahtevnejših pogojih tisto, ki tudi najboljšim smučarjem onemogoča izvedbo zavojev v zarezm tehniki.

CILJ: navezovanje zavojev v širšem hodniku

IZVEDBA: Med smukom naravnost v primerni hitrosti smučar preide iz srednjega v nižji položaj, s potiskom obeh kolen naprej in navznoter pa smuči usmeri v zavoj. Sledi odriv v smeri novega zavoja (uvodni zasuk) s sočasnim vbodom palice ter zvračanje stopal in gibanje kolen naprej - navznoter. Po menjavi robnikov smučar pokuša izvesti zavoj po robnikih, v kolikor pa so razmere za to prezahtevne (strmina, poledenel sneg...) pa lahko v fazi vhoda v zavoj hitrost smučanja nadzoruje tudi s stranskim oddrsavanjem oziroma vrtenjem smuči v smeri, po potrebi pa tudi preko vpadnice (2. faza zavoja). Izhod iz zavoja (3. faza) mora biti izveden po robniku, ramensko in kolčno os pa smučar po izvedenem uvodnem zasuku ohranja v položaju sledenja smeri smučanja.

Pn vijuganju v širšem hodniku smuči ves čas smučanja ostajajo v nenehnem stiku s snegom, hitrost drsenja pa smučar (poleg stranskega oddrsavanja) nadzoruje tudi s pnmemim zaključevanjem zavojev proti bregu in bolj ali manj izrazitim vertikalnim gibanjem (regulacija pritiskov na podlago in upor zraka). Smučanje mora biti ntmično, gibanje gor-dol pa povezano.

Pomembno je, da prvi zavoj smučar izvede brez vboda palice, ki bi ga utegnil preveč spo-minjati na klasičen način spreminjanja smeri. Hitrost smučanja, ki je potrebna za vodenje zareznih zavojev, smučar pridobi že s spustom v prvi zavoj, kar mu omogoča nadaljevanje navezovanja zavojev v širšem hodniku smučanja. Na strmem terenu, ko smučar že prvi zavoj začne na kombinirani način, je to lažje izvedljivo z vbodom palice.

V naoa.jevanju so na smučai že ustrezno hitrost ter občutek za izpeljavo celotnega zavoja po robnikih, iahko utuganje v širšem hodniku na zarezni način izvaja bodisi brez ali z " obodom palice.V pnmeru smučanja brez vboda palice, mora biti vbod palice vsaj nakazan. Pn zareznem načinu vodenja zavojev je menjava robnikov in vhod v nov zavoj izvedljiv tudi brez oziroma z minimalnim vertikalnim gibanjem (stransko razbremenjevanje). Tak način smučanja predstavlja osnovo tekmovalnemu načinu vodenja zavojev.

Slika 7.40 Stransko razbremenjevanje je osnova tekmovalnemu načinu vodenja zavojev.

TIPIČNE ZNAČ ILNOST I :

• večja hitrost smučanja, • povezano smučanje v širšem hodniku (počasnejši ritem "hop-dooool"), • zarezna (v težjih pogojih pa kombinirana) tehnika vodenja zavojev, • uvodni zasuk pred vhodom v zavoj, • elementi kontrole hitrosti: I. ustrezna stopnja stranskega oddrsavanja, 2. stopnja zapi-

ranja zavojev glede na strmino in 3. stopnja vertikalnega gibanja.

N A J P O G O S T E J Š E POMANJKL J IVOSTI :

I pretirano (nepotrebno) vrtenje smuči po vbodu palice, 2. neustrezna nastavitev robnikov, 3 neustrezna razporeditev teže na notranjo in zunanjo smučko, 4 preveč vertikalno usmerjen odriv brez uvodnega zasuka, 5 neusklajenost odriva in vboda palice, 6. vbod palice usmerjen preveč naprej ali v stran, 7. po vbodu palice notranja rama prehiti zunanjo (odklon), 8. v 2. in 3. fazi zavoja zunanja rama prehiteva notranjo (rotiranje telesa v zavoj), 9. zavoji niso ustrezno zaključeni (nenadzorovana hitrost drsenja),

10.težiSče telesa ob izhodu iz zavoja preveč nazaj, 11. spuščanje roke in suvanje palice v smeri navzgor po vbodu, 12.položaj roke po vbodu preveč pred telesom, •.uhajanje boka v zavoj (položaj krmance, kolena v položaju "trikotnika"), 14. rotacija bokov preveč v smeri zavoja, 15.spuščanje notranjega ramena (položaj ramenske osi "visi" preveč v zavoj), 16.premajhna hitrost in nepovezani zavoji, 17. premalo vertikalnega gibanja na strmejših terenih, 18.prepočasen ritem (nepovezani zavoji),...

• imitacija vijuganja v širšem hodniku na mestu ( I . . . 18), "pahljača" zavojev po robnikih brez vboda palice; stopnjevanje hitrosti drsenja (I, 2. 3, 9, 10. 13, 14, 15, 16, 17), "pahljača" zavojev po robnikih z vbodom palice; stopnjevanje hitrosti drsenja (I...17),

• prehod iz osnovnega vijuganja (kombiniran način) v vijuganje v širšem hodniku (I... 18), prehod iz osnovnega vijuganja (kombiniran način) v osnovno vijuganje (zarezni način) (I...I8). prehod iz osnovnega vijuganja po robnikih v vijuganje v širšem hodniku (I . . . 18), "pahljača" zavojev po robnikih z vbodom palice in dvigom notranje smučke (1,2), zavoji s klinastim odrivom z izpeljavo zavojev k bregu po robnikih brez/z vbodom palice (1,2, 3), vijuganje v širšem hodniku z dvigom notranje smučke (I...I8), Slika 7.41.

Slika 7.41

Slika 7.42

73.2 Terensko vijuganje v ožjem hodniku

več porednih odi . ov usklajenim vbodom palice med (strmejšim) prečenjem smučišča ob usklajenem gibanju hop- dol. (4. 5,6. II. 12, 17. 18), . jame v širšem hodniku s palicami vodoravno v predročenju (7, 8. 13, 14, 15), . ugan a v širšem hodniku z rokami (m palicami) v odročenju (7, 8. 13, 14, 15), n t * te emark smučanja; vijuganje v širšem hodniku s pretiranim potiskom spodnje

smučke naprej (I, 3, 14), . n e v iem hodr - u s poudarienim odnvom; poskok po vbodu palice (4 5 6 7

9. 17. 18). sp- emembe ritma; prehodi iz vijuganja v širšem hodniku v vijuganje v ožjem hodniku in nazaj v vijuganje v širšem hodniku; npr. 5:5 (16, 18), . juganje v širšem hodniku senčno ali zasledovalno v paru, trojkah; posnemanje ritma, hitrosti smučanja, gibanja, stopnje zaključevanja zavojev (od vpadnice)... (I. 18) itd Slika 7.42.

CILJ: navezovanje za/oje/ v ožjem hodniku

I ZVEDBA : Srr .čar med smukom naravnost s primerno hitrostjo na razklenjenih smučeh ž, poiožaj. Odrivu m vbodu palice sledi (gibanje navzdol) energičen potisk o§eh

kc en - aprej - -a /zroter Ob koncu odrine v smer novega zavoja, sočasno z vbodom pafte

'/ijuganje v ožjem hodniku (s kombinirano tehniko) je način smučanja, ki predstavlja orak naprej v dinamiki gibanja na snegu. Ker gre pri tem za izvajanje krajših zavojev z večjo frekvenco), zahteva premagovanje daljših razdalj na tak način od smučarja

dobro kond cijsko pripravljenost. Tak način smučanja je lahko tudi oblika igre zavo-jev. - e. z as: po pojavu smuči z izrazitim stranskim lokom, postal dostopnejši še .ečjem j šte. „ rekreativnih smučarjev. Pogovorno omenjeno storitev še vedno lahko !menujemo tudi "hitro vijuganje".

in zvračanjem stopal ter močnim potiskom kolen naprej in navznoter, poskuša izvesti zavoj izključno po robnikih obeh smuči brez oddrsavanja. Navezovanje zareznih zavojev v ožjem hodnikuzlastivtežjihpogojihzahtevavrhunskoznanjeinsposobnosti.zatojepogostejšain lažja i z v e d b a vijuganja vožjem hodniku nakombiniran način. Pri slednjem je pomembno, dasmučar zavrti smuči proti vpadnici (I. faza), po robniku pa poskuša izvesti čim večji del vodenja zavoja (2. faza) in izhod iz zavoja (3. faza). Zavoje navezuje v ožjem hodniku v značilnem ("sla-lomskem") ritmu, ramenska os sledi smeri smučanja oziroma je v tem primeru praktično v položaju sledenja vpadnici.

Pomembno je, da je smučar uravnotežen in da poskuša krajše zavoje blizu vpadnice izvesti na smučeh, ki ostajajo v razklenjenem položaju in v nenehnem stiku s podlago. Pri vijuganju v ožjem hodniku gre torej za ritmično navezovanje krajših zavojev v ritmu, ki ne sme biti prehiter (hop-hop-hop...), pri tem pa je pomembno, da hitrost smučanja ostaja nadzorovana! Nadzorovanje hitrosti, ritem smučanja ter stopnjevanje nastavitve robnikov so poleg znanja, sposobnosti in kvalitetne opreme odvisni predvsem od zah-tevnosti terena.

Slika 7.43 Vijuganje v ožjem hodniku (komb • • no tehnika).

Slika 7.44 Vijuganje v ožjem hodniku (zarezna tehnika).

T4PICNE ZNAČILNOST I :

ustrezna hitrost smučanja, navezovanje zavojev v ožjem hodniku (primeren ritem "hop-hop-hop"), zarezna (v težjih pogojih pa kombinirana) tehnika vodenja zavojev, uvodni zasuk pred vhodom v zavoj, elementi kontrole hitrosti: I. vrtenje smuči proti vpadnici (samo v I. fazi zavoja), 2. stopnja zaključevanja zavojev glede na strmino in 3. stopnja vertikalnega gibanja.

»STEJŠE POMANJKLJ IVOSTI :

1. preveč poudarjeno vrtenje smuči skozi zavoj (tudi preko vpadnice); "pometanje" z zadnjimi deli smuči (po vbodu palice),

2. oddrs spodnje smučke v 3. fazi zavoja, 3. ni izpeljave zavoja (3. faza) po robnikih, 4. preveč sklenjene smuči, 5. neusklajeno vbadanje palic, 6. rotiranje ramenske osi, 7. nenadzorovana hitrost drsenja (premalo zaključeni zavoji), 8. težišče telesa (ob izhodu) iz zavoja preveč nazaj, 9. nepravilen položaj rok (nepotrebno kriljenje),

10.uhajanje boka v zavoj (položaj krmarice, kolena v položaju "trikotnika"), 11. rotacija bokov preveč v smeri zavoja, 12. premalo vertikalnega gibanja, 13.prehiter ali prepočasen ritem, itd.

UPORABNE VAJE:

• imitacija vijuganja v ožjem hodniku na mestu ( I . . . 13), • prehod iz osnovnega vijuganja v vijuganje v ožjem hodniku (I . . . 13), • "tvvister" (I, 2, 3,5, 13), Slika 7.45

Slika 7.46

• prehod iz imitacije gibanja v drsenju naravnost v vijuganje v ožjem hodniku (I . . . 13), • sonožni poskoki s podaljšanim drsenjem po doskoku (2, 3, 5, 6, 12, 13), • sonožni poskoki brez podaljšanega drsenja (I, 2, 3, 5, 7, 8, 12, 13), Slika 7.46 • poskoki iz smučke na smučko (I, 2, 3, 5, 7, 8, 12, 13), Slika 7.47 • vijuganje v ožjem hodniku z dvigom notranje smučke (I ..13), Slika 7.48 • vijuganje v ožjem hodniku po eni smučki; menjava npr. 5:5, 3:3 (I...I3), Slika 7.49 • vijuganje v ožjem hodniku; prečenje smučišča (I...I3), • vijuganje v ožjem hodniku z rokami (in palicami) v odročenju ( I . . . 13), • vijuganje v ožjem hodniku s sočasnim vbodom obeh palic na eni in drugi strani (5, 6,7, 8,9), • spremembe ritma; prehodi iz vijuganja v ožjem hodniku v vijuganje v širšem hodniku in

nazaj v vijuganje v ožjem hodniku; npr. 5:5 (13), • variante vijuganja v ožjem hodniku v parih, trojkah, manjših in tudi večjih skupinah

(i... 13), itd. Slika 7.50

74 Tekmovalne oblike ^ ^ I p s k e g a smučanja

Temeljna značilnost vseh tekmovalnih oblik smučanja je hitrost. Ta se spreminja od discipline do discipline. Zaradi hitrosti se povečujejo tudi sile, ki nastajajo v zavoju in so prvi pogoj za spremembo vsake smeri gibanja. Najpomembneje je, da te sile izkoriščamo za čimbolj učinkovito smučanje. Najboljši tekmovalci znajo to mejo dvigniti do skrajnih možnosti. Zuna-nje sile ne smejo v nobenem trenutku premagati tekmovalca (oddrs, padec, itd.).

Tekmovalne oblike alpskega smučanja predstavljajo v nacionalni Soli smučanja pomembno stopnico tistim, ki stopajo na pot vrhunskega tekmovalnega smučanja. Glede na zahtevno-stno raven, potrebno predznanje, dobro razvite motorične sposobnosti in mnoge druge dejavnike ukvarjanja s tekmovalnim alpskim smučanjem, je danes število aktivnih tekmoval-cev bistveno manjSe v primerjavi s številom rekreativnih smučarjev. Pa vendarle ni odveč, če možnost spoznavanja osnov tekmovalne tehnike ponudimo vsem! Pri tem zlasti ne sme-mo pozabiti na najmlajše, ki jim je tekmovanje in smučanje med količki v veliko veselje!

V kolikor do sedaj iz že omenjenih razlogov proces vadbe ni mogel potekati s pomočjo postavitev, postaja uporaba količkov na tej stopnji nepogrešljiv del vadbe. Postavitev tore tudi pri osvajanju osnov tekmovalne smučarske tehnike pomeni temeljno vodilo izvedbe ustrezno pravočasnega, natančnega, hitrega, ritmičnega in mehkega gibanja. Zato mora biti postavljena tako, da je v pomoč tako učencu kot učitelju.

Način smučanja med vratci je v prvi vrsti odvisen od terena, postavitve proge in kakovosti snega. Ne glede na razlike v uveljavljenih tekmovalnih disciplinah (veleslalom, slalom, smuk in supen/elesla-lom) je za tekmovalni način vodenja zavojev značilnih nekaj skupnih elementov (razklenjen položai smuči, vodenje zavojev po robnikih, smučanje v nizki - tekmovalni smučarski preži, čim krajša nastavitev robnikov...), ki smučarju omogočajo dinamično, agresivno, predvsem hitro smučanje.

ki|ub pospeševal:' n tehnikam, k so jih tekmovalci uporabljali pri smučanju med količki, je pn pi-ehodu v nov zavoj, prihajalo do zmanjšanja hitrosti. Pri izvedbi celotnega zavoja, sta na zman|šan|e hitrosti vplivala vsaj naslednja dva dejavnika: • pri gibanj navzgor ob odrivu (razbremenitev-obremenitev) prihaja do velikih priti-

skov na podlago, • smučko je v nov zavoj mogoče usmenti le s postavitvijo na robnik ter relativno močnim

pritiskom na podlago.

Izvedba opisanega gibanja je za sodobni način smučanja med vratci zamudna, hkrati pa zahteva tudi veliko prostora med enimi m drugimi vratci. Zato so tekmovalci to rešili tako, da so konec in začetek zavoja povezali v eno akcijo.

7.4.1 Zavoj s stranskim razbremenjevanjem CILJ: tekmovalna tehnika smučanja (vodenje zavojev po robnikih brez ali z minimalnim vertikalnim gibanjem telesa)

IZVEDBA: Smučar, pravilno uravnotežen, v nižjem (tekmovalnem) položaju navezuje zavoje po robnikih obeh smuči, ki ostajata v razklenjenem položaju in v nenehnem stiku s podlago. Ob koncu 3. faze (izpeljava zavoja: obremenitve so največje, smuči najbolj napete, položaj bokov pa ustrezno visok) smučar izkoristi napetost smuči za izvedbo razbremenitve. Posledica napetosti smuči je "odboj", ki mora biti izveden s čim manj ali brez vertikalnega gibanja. Zgornji del telesa (zunanja rama) istočasno za hip prehiti smer smučine (uvodni zasuk). Smučar nato skozi nizek (bolj pokrčen) položaj telesa smuči (pod telesom) prenese na drugo stran. Menjava robnikov mora biti pravočasna in izvedena na način, ki smučarju omogoča najboljše izhodišče za vhod v novi zavoj. Pri tem mora smučar ostati uravnotežen in pripravljen na začetek "prijemanja" smuči in vhod v nov zavoj. Gibanje smučarja v vertikalni smeri je pri tem načinu vodenja zavojev minimalno, povečuje pa se gibanje v stran (stransko razbremenjevanje). Vbod palice je zaradi hitrosti smučanja v

Slika 7.52 Zavoj s stranskim razbremenjevanjem.

nizkem položaju lahko le nakazan. Tako izveden zavoj v SVOJI osnovi predstavlja nadgradnjo terenskega vijuganja v ožjem ali širšem hodniku (odvisno od ritma in hitrosti smučanja).

Slika 7.53 Izguba stika smuči s snegom je pogo-sta posledica odboja v nov zavoj.

TIPIČNE ZNAČILNOSTI:

ohranjanje hitrosti drsenja, tekmovalna preža (nizek položaj telesa), zarezna tehnika vodenja zavojev, razbremenitev v stran ("odboj"), nakazan vbod palice.

NAJPOGOSTEJŠE POMANJKL J IVOSTI :

1. preveč vertikalnega gibanja, 2. sedeč neuravnotežen položaj smučarja, 3. premajhna hitrost (nepovezani zavoji), 4. nepravočasna menjava robnikov, 5. roke premalo potisnjene naprej, 6. uhajanje boka v zavoj ("sedenje", položaj krmarice, kolena v položaju "trikotnika"), 7. nepotrebno vbadanje palic, 8. spuščanje notranje roke (položaj ramenske osi "visi" preveč v zavoj). 9. pogled usmerjen premalo naprej, itd.

UPORABNE VAJE:

• imitacija vijuganja z razbremenjevanjem v stran na mestu ( I . . .9), • simulacija izvedbe "odboja" na mestu (I, 2, 5), • ' pahljača" zavojev po robnikih v nizkem položaju; stopnjevanje hitrosti drsenja (I .9).

• vijuganje v širšem hodniku s palicami vodoravno v predročenju z mninimalnim vertikal nimgibanjem (I...9),

• vijuganje z razbremenjevanjem v stran senčno al. zasledovalno v paru. trojkah; posne manje ntma, hitrosti smučanja, gibanja, stopnje zapiranja zavojev... ( I . . .9),

• vijuganje z razbremenjevanjem v stran v postavitvah; hodniki ( I . . .9). itd

7.4.2 Omejitve uporabe opreme v tekmovalnem alpskem smučanju

v tekmovalnem smučanj predvsem iz varnostnih razlogov 2e dolgo obstajajo omejitve tako glede polmera stranskega loka in dolžin smuči. višine podložnih plošč in tudi druge opreme (višina podplata smučarskega čevlja, prepustnost tekmovalnih dresov,...). Pravila, ki |ih določa in predpisuje FIS, so vezane tako na tekmovalno kategorijo (od najmlajših do članske konkurence), kot tudi na tekmovalno disciplino (slalom, veleslalom, super G in smuk). Omenjene omejitve postajajo iz leta v leto ostrejše, kar posledično vpliva tudi na trening tehnike in vse ostale dejavnike povezane s tekmovalnim alpskim smučanjem. V nadaljevanju navajamo poenostavljeno tabelo najnovejših podatkov, ki za različne tekmo-valne kategonje veljajo v sezoni 2009/10 (FIS, 2008; Sloski, 2009);

Slika 7.54 Pravih glede uporabe opreme so na tekmovanjih strogo določena.

Tabela I: Omejitve geometrije smuči glede na kategorijo in tekmovalno disciplino

D 1 S C 1 P L I N A

GEOMETRI JA SMUČI

S L A L O M VSL S U P E R G S M U K

CICIBANI Dolžina smuči: CICIBANI

Radij str. loka:

MLAJŠI DEČKI

Dolžina smuči: min 130 cm MLAJŠI DEČKI Radij str. loka: min 14 m

MLAJŠE DEKLICE

Dolžina smuči: min 130 cm MLAJŠE DEKLICE Radij str. loka: min 14 m

STAREJŠI DEČKI

Dolžina smuči: min 130 cm min 175 cm STAREJŠI DEČKI Radij str. loka: min 17 m min 27 m

STAREJŠE DEKLICE

Dolžina smuči: min 130 cm min 175 cm STAREJŠE DEKLICE Radij str. loka: min 17 m min 27 m

MLADINCI Dolžina smuči: min 165 cm min 185 cm min 185 cm min 210 cm j MLADINCI

Radij str. loka: min 21 m

MLADINKE Dolžina smuči: min 155 cm min 180 cm min 180 cm min 210 cm MLADINKE

Radij str. loka: min 21 m

ČLANI Dolžina smuči: min 165 cm min 185 cm min 205 cm min 215 cm ČLANI

Radij str. loka: min 27 m min 33 m min 45 m

ČLANICE Dolžina smuči: min 155 cm min 180 cm min 200 cm min 210 cm ČLANICE

Radij str. loka: min 23 m min 33 m -1

min 45 m

Iz navedenih podatkov je razvidno, da so omejitve najostrejše za kategorijo članov, za katere velja, da na tekmovanjih najvišjega ranga (svetovni pokal, svetovno prvenstvo, olimpijske igne) niso dopuščena niti najmanjša odstopanja od predpisanih omejitev. Delna toleranca glede dolžine smuči je omogočena tekmovalkam in tekmovalcem na FIS tekmovanjih; 5 cm tole-rance pri dolžini smuči za slalom, super G in smuk. V mladinski kategonji (moški) je toleranca glede dolžine smuči dopuščena pri uporabi slalomskih smuči, ki so lahko za 10 cm krajše, torej lahko merijo minimalno 155 cm. Poleg navedenih omejitev glede oblike tekmovalnih smuči so v letošnji sezoni poostrene tudi omejitve višine podložnih plošč.Te so lahko za vse kategonje tekmovalk in tekmovalcev visoke največ 50 mm (FIS. 2008; Sloski, 2009).

7.5 Značilnosti >hničnih disciplin

Cilj vsakega tekmovalca je presmučati postavitev čim hitreje! Pot do vrhunskega tekmo-valca je dolga, trnova in prepletena z mnogimi zakonitosti, ki veljajo v procesu treninga. Tako je načelo postopnosti pomembno tudi kar zadeva obvladovanje drsenja na smučeh pri določeni hitrosti. S pridobivanjem izkušenj in napredovanjem v tehničnem znanju smučar dviguje tudi bariero hitrosti. Ta predstavlja tisto zgornjo kritično mejo hitrosti, pri kateri vodenje zavojev v določenih pogojih še ni prepletena s strahom. Zato je v procesu treninga potrebno že zelo zgodaj začeti otroke postopno navajati na večje hitrosti drse-nja. Pn tem je seveda pomembno, da se zavedamo, da lahko najmanjša napaka pomeni padec in negativno izkušnjo ali celo poškodbo, ki ima za posledico pojav strahu. Slalom je z vidika doseganja hitrosti drsenja najpočasnejša disciplina tekmovalnega alpskega smučanja, vendar predstavlja za začetek tekmovalne poti zaradi tehnične (ne)zahtevnosti pravo izhodišče veleslalom.

Ne glede na dejstvo, da je cilj vseh disciplin tekmovalnega alpskega smučanja čim hitreje presmučati progo, pa hitrost, ki jo omogočajo postavitve tehničnih disciplin, nima toliko opraviti s pogumom tekmovalcev. S tem sta vsaj do neke mere zmanjšani nevarnost hudih padcev in nevarnost, ki bi JI bili tekmovalci izpostavljeni zaradi velikih hitrosti. Že iz imena sklopa disciplin, kamor uvrščamo slalom in veleslalom, je mogoče razbrati, da so to disci-pline, pri katerih ne prevladuje hitrost, temveč predvsem tehnika smučanja.

Slika 7.56 Veleslaton .

Veleslalom Kljub temu, da se je veleslalom v zgodovini kot tekmovalna disciplina alpskega smučanja pojavil po slalomu in smuku, velja danes za temeljno disciplino alpskega smučanja. Ele-menti veleslalomske tehnike so torej osnova tako slalomu, ki je izrazito tehnična disciplina, kot tudi hitrim disciplinam, torej superveleslalomu in smuku.

Veleslalomska proga mora biti postavljena glede na razgibanost terena in v skladu s pra-vili (FIS, 2008; IWO, 1988; Sloski, 2009), ki predpisujejo razdaljo med kontrolnimi in smernimi vratci (minimalno 10 m). Gre za navezovanje zavojev s spremembami ritma, pri čemer je hitrost smučanja odvisna od strmine terena in tega ali je proga postavljena bolj zaprto ali odprto. Praviloma je postavitev zlasti na strmejših delih postavljena z večjim zamikom. Predvsem v omenjenih odsekih veleslalomske proge lahko tekmovalci veliko pridobijo, z neracionalno tehniko pa tudi veliko izgubijo. To je odvisno tako od njihovega tehničnega znanja kot tudi od psihofizične pripravljenosti za daljše napore, ki jih otežujejo tudi večje obremenitve v zavojih. Daljši zavoj pri večjih hitrostih zahteva od smučarja tudi več občutka za drsenje. To je neposredno povezano z izbiro smuči, katerih oblika in material morata biti prilagojena načinu smučanja določenega tekmovalca in njegovim telesnim značilnostim.

Kljub temu, da je FIS višino podložnih plošč omejila na 50 mm (FIS. 2008; Sloski, 2009), vrhunska tehnika tekmovalcem še vedno omogoča ekstremen nagib bokov in zgornjega dela telesa v zavoj. To omogoča večje hitrosti v zavoju. Agresiven nizek položaj telesa mora zagotavljati tekmovalcu čim manjšo amplitudo gibanja težišča tako v vertikalni smeri kot tudi v smeri naprej-nazaj (Ferrario in sod., 1997). Položaj rok pred telesom

rnia poleg iavr\ote2nostne (tako kot pri slalomu) tudi zaščitno funkcijo, saj tekmovalec kovčke odnuka z zadnjim delom notranjega ramena, Vbod palice je zaradi hitrosti po-gosto ie nakazan. Razklenjen položaj smuči in pravilen potisk kolena zunanje in notranje noge v zavo omogočata neodvisno delo nog (Hintermeister in sod., 1997). Ustrezna nastavitev robnikov in nagib telesa v zavoj sta pogoj, da v svoji idealni izvedbi daje sled veleslalomskega zavoja vtis, kot da je bil izveden po tirnicah.

Osnovo veleslalomske tehnike predstavlja razbremenjevanje s t. i. stranskim gibanjem. To je povezano z izkonščanjem napetosti smuči (3. faza) za razbremenitev in "odboj" v nov zavo;. Na podlagi natančnejše analize veleslalomskih zavojev lahko ugotovimo, da se tehnika velesialomskih zavojev spreminja glede na naklonino, vstopne hitrosti in zaprtost postavitve vratc.

Slika 7.57 Slalom.

Pn slalomskih postavitvah gre za kombinacije vertikalno, horizontalno m poševno posta-vljenih vratc, postavitev pa je prilagojena razgibanosti terena. Ker sta tako širina vratc kot tudi predpisana razdalja med njimi v primerjavi z drugimi disciplinami najkrajši, pri slalomu izvajamo krajše dinamične zavoje ( I W O , 1988). To je hkrati tudi razlog, zakaj je hitrost v slalomu manjša kot v drugih disciplinah. Sestavni del slalomskih postavitev so tudi različne spremembe ritma, zato mora biti tekmovalec pripravljen na nepričakovane hitre reakci-ic- in spreminjanje smeri. Pri slalomu, vsaj v primerjavi z drugimi disciplinami, ne prihaja do velikih hitrosti, hitri prehodi prek vpadnice pa so lažje izvedljivi z nekoliko krajšimi smučmi. Slalomske smuči so v primerjavi s smučmi za ostale discipline najkrajše (dolžina za moške minimalno 165, za dekleta pa 155 cm). Ker so namenjene izvajanju kratkih zavojev, imajo najbolj izrazit stranski lok. Zaradi dinamičnosti smučanja morajo biti smuči za slalom hitro odzivne, kar jim omogočajo materiali, ki dajejo smučki pnmemo upogibno togost m torzijsko odpornost .

Temeljni napredek slalomske tehnike zadnjih let je opazen predvsem v gibanju zgornjega dela telesa in delu rok. Ob vseh koordinacijskih funkcijah je ob vbodu palice osnovni namen rok pri slalomu tudi odmikanje in zaščita pred udarci količkov. Če so tekmovalci še ob koncu 80. let to delo opravljali z notranjo roko, je kasneje to vlogo v celoti prevzela zunanja roka. Posledica tega je tudi gibanje gornjega dela telesa po krajši poti tako. da se je tudi pot gibanja težišča med enim in drugim zavojem precej skrajšala in je v primerjavi s preteklostjo bolj direktna. V zavoj je smuči mogoče voditi natančno ob količku, ki ga lahko tekmovalec podre tudi s ščitnikom pod kolenom notranje noge.

Tako kot na splošno tudi za dobro slalomsko tehniko velja, da je odvisna od ustrezne nastavitve robnikov, vodenja smuči in razporeditve teže, ki naj bi bila (pre)razporejena na obe smučki, vendar večji del na zunanjo. Ves čas smučanja med vratci mora tek-movalec imeti občutek za pravočasno, natančno in impulzivno razbremenitev ter čim krajšo nastavitev robnikov pred izhodom iz zavoja (Frick in sod., 1997). V tem pogledu ima zelo pomembno vlogo tudi kontrola gibanja težišča, ki je odvisna (tudi) od položaja bokov, ki uravnavajo pravilen položaj kolen in gornjega dela telesa. Trup mora biti v rahlem predklonu, ki zagotavlja tekmovalcu najboljšo stabilnost in uravnoteženost (Raschner. 1997).

76 Značilnosti hitrih disciplin

Superveleslalom Je najmlajša disciplina tekmovalnega alpskega smučanja, ki glede postavitve in načina smučanja vključuje tako elemente veleslaloma kot tudi smuka. Izmed tipičnih značilnosti tehnike ima način razbremenjevanja pri superveleslalomu izhodišče v veleslalomski teh-niki. Smučanje v nizki preži s palicami ob telesu in manjšo amplitudo vertikalnega giba-nja težišča zaradi velikih hitrosti pa bi lahko označili kot lastnost, ki izhaja iz smukaške tehnike. K boljšemu nadzorovanju ravnotežja pri velikih hitrostih ob pravilnem položaju telesa in notranje roke pripomore tudi spremljanje zavoja z zunanjo roko. Zaradi večjih hitrosti in obremenitev sta pri tej disciplini še toliko pomembnejša neodvisno delo nog ter optimalni nadzor razporejanja teže na zunanjo in notranjo smučko po vsej njeni dolžini.

O bistvenih razlikah med opremo za superveleslalom in smuk zaradi velikih razlik med tekmovalci in njihovimi potrebami ne moremo govoriti. Ker so zavoji pri hitrih discipli-nah bolj odprti in daljši, dosegajo tekmovalci v primerjavi s tehničnimi disciplinami večje hitrosti. Zaradi boljše vodljivosti morajo biti zato smuči za superveleslalom daljše od vele-slalomskih, glede na manjše hitrosti pa krajše od smukaških. Ker se zahteve postavitev za superveleslalom oziroma smuk velikokrat prepletajo, so dolžina polmera stranskega loka in trdota smuči kot tudi ostale karakteristike smuči glede na potrebe, prilagojene vsakemu posamezniku in razmeram za smučanje na posamezni tekmi. Glede stranskega loka lahko torej trdimo le, da je njegova izrazitost odvisna od dolžine polmera zavojev. Zaradi daljših in bolj odprtih zavojev je ponavadi pri smučeh za superveleslalom stranski lok manj izrazit kot pn veleslalomskih smučeh, hkrati pa bolj izrazit kot pri smučeh za smuk. Proizvajalci posvečajo posebno pozornost tudi palicam, ki so zaradi boljšega odriva po startu nekoliko daljše in oblikovane tako, da se prilagajajo aerodinamiki tekmovalčevega telesa, medtem ko lahko v zavoju služijo vzdrževanju ravnotežja.

Smuk Ker je smukaška proga v primerjavi z drugimi disciplinami najdaljša, zahteva od tekmoval-cev tudi največ telesnih naporov. Razdalja med kontrolnimi vratci je večja kot pri super-veleslalomu, pomembno pa je, da so ta postavljena pregledno in v skladu z značilnostmi terena. Zaradi velikih hitrosti (tudi okoli 150 km/h) velja smuk za najnevarnejšo in za mnoge hkrati tudi najatraktivnejšo disciplino alpskega smučanja, Poleg zavojev in ploskega drsenja veljajo pri smuku podobne zakonitosti kot pri superveleslalomu. Poseben pomen •majo pri smuku tudi do 70 metrov dolgi skoki oziroma prehodi prek prelomnic, ki jih

Slika 7.58 Superveleslalom

mora tekmovalec s svojo tehniko optimalno nevtralizirati tako, da so smuči čim manj časa v zraku oziroma brez stika s snegom. Tekmovalci najpogosteje uporabljajo dva načina optimalnega prehoda prek vpadnice pri veliki hitrosti, pri čemer je osnovni cilj skrajšanje skoka. Pri prvem, mnogo starejšem načinu v nizki preži roke spustijo niže ter potisnejo težišče nekoliko naprej in potem skušajo ohraniti stik smuči s podlago oziroma let po zraku skrajšati s spuščanjem najprej ene in potem še druge noge. Drugi, način - uvedel ga je Francoz L. Alphand - je tehnično nekoliko zahtevnejši, vendar učinkovitejši, saj poskuša tekmovalec s predskokom preiti čez prelomnico tako, da je skok v bistvu krajši in so smuči dalj časa v stiku s snegom, izguba hitrosti pa zato najmanjša (Rauter, 1999).

Direktnost linije dolgih smukaških zavojev ni tako natančno opredeljena kot npr. v tehničnih disciplinah. Prav to je tudi glavni razlog, da igrata občutek za drsenje in sposo-bnost iskanja najboljše smeri zavoja še toliko pomembnejšo vlogo. Uspešnost v tej discipli-ni je zato odvisna od povsem specifičnih dimenzij tekmovalcev, ki jih je mogoče ugotavljati na področju psihologije športa. Značilnosti te tekmovalne discipline so tudi zaradi opreme in še posebej smuči tako specifične, da o rezultatu mnogokrat odločajo podrobnosti, ki

Slika 7.60 S mu-

|im posvečajo dovolj pozornosti le najboljši tekmovalci s svojimi serviserji in proizvajalci opreme.

Uspešnost v hitrih disciplinah je odvisna predvsem od izkušenosti (natančno poznavanje konfiguracije proge), psihofizične pripravljenosti tekmovalcev kot tudi njihovih konstitu-cijskih značilnosti. V hitrih disciplinah že nekaj let prevladujejo starejši in zrelejši tekmovalci (npr. Girardelli, Maier, Kjus, Eberharter, Raich...). Pri tem imajo velik pomen izkušnje, spo-sobnost visoke stopnje koncentracije in ustrezen pogum, saj se z večanjem hitrosti sto-pnjuje nevarnost, ki ima zlasti v smuku že ob najmanjši napaki lahko tudi skrajne posledice. Zaradi tega mora biti na vseh tekmovanjih v celoti zagotovljena tudi varnost tekmovalcev, še zlasti pod prelomnicami ter na strmih, težkih in poledenelih delih smukaške proge.

77 Posebna določila za posamezne discipline v tekmovalnem alpskem smučanju

Tabela 2: Višinske razlike terenov in število vratic oziroma dovoljenih sprememb smeri zo posamezne discipline v alpskem smučanju za moške m ženske po uradnih navedbah FIS pravil (FIS, 2008).

veleslalom

2 VR_

_ J v _

IMV

M _VR_

1\T Ž VR

M VR

17 Ž VR

M j VR

ŠZ

2 VR

veleslalom RMV

M VR

Legenda: - olimpijske igre - svetovna prvenstva

WC - svetovni pokal COC - celinski pokal

glede na teren

glede na konfiguracijo in preglednost terena

(750») 800-1100 m | 550-1100 m [ 450-1100 nT

glede na teren

140-220 m 120-200 m

30 % do 35 % VR +1-3 spremembe smen

od 0.75 cm do 13 m

180-220 m 140-220 m 30 % do 35 % VR +/-3 spremembe smeri

300-400 m 250-400 m

-15 % VR (število zavojev oz. sprememb smeri)

min. 10 m

300-450 m 250-450 m 11-15 % VR (število zavojev oz. sprememb smen)

400-600 m 350-600 m 10% VR oz. min. 30 zavojev oz. sprememb smeri

min. 25 m

400-650 m (2 skoka)

10% VR oz. min. 32 do 35 zavojev oz. sprememb smeri

OS - tekmovanja RS Z - ženske RMV - razdalje med vratci M - moiki

višinska razlika proge število vtvtc število zavojev potrebno izpeljati 2 teki

78 Izpeljanke (alpskega) smučanja

Če je včasih vrhunsko smučarsko izvedbo predstavljal (le) tekmovalni smučarski zavoj, so danes v alpskem smučanju tudi druge oblike! Vrhunska izvedba je sicer še vedno cilj mnogih smučarjev, m pa nujno, da je ta ob pojavu nekaterih novih tekmovalnih oblik smučanja vezana prav na tekmovalne discipline alpskega smučanja (slalom, veleslalom, smuk, superveleslalom). Načini uživanja na snegu so lahko usmerjeni na smučanje po grbinah, smučanje v celcu, smučanje v snežnih parkih, itd., ki ravno tako zahtevajo veliko vadbe, znanja in izkušenj, a se glede na specifične pogoje kažejo v različnih oblikah. Ne le, da so te pogojene z ustrezno opremo, ki omogoča izvedbo zahtevanih elementov in zvrsti smučanja, še več, predstavljajo način življenja mlajših in tudi vse večjega števila nekoliko starejših smučarjev, ki na snegu želijo nekaj več...

Slika 7.61 V izpeljanke smučanja sodi Slika 7.62 Amortizacija grbin, "tisto nekaj več".

7.8.1 Smučanje po grbinastem terenu Pn vijuganju po grbinah smučar za spremembo smeri izkorišča tipično obliko terena. Pri tem so smuči enakomerno obremenjene in v stalnem stiku s podlago. Zavoje navezuje v ožjem a1' širšem hodniku, srednje visokem položaju in v stalni pripravljenosti za blažitev grbin. Med smučanjem po grbinah naj bi zgornji del smučaqevega telesa ostajal miren. Spreminjanje smeri drsenja mu lahko omogočajo tudi nastale smučine (žlebovi), grbine in protistrmine gtri Zaradi zahtevnih terenskih oblik je vodenje zavojev po robnikih težko izvedljivo, zato

smučar hitrost drsenja nadzoruje z vrtenjem lahko tudi nekoliko bolj sklenjenih smuči. Poleg točke vrtišča predstavlja palica smučarju tudi ravnotežno pomagalo m jo vbada nekoliko stran od telesa. Pri smučanju v širšem hodniku navezuje preko več grbin smučar daljše zavoje pn čemer grbine blaži ali preskakuje. Smučanje po grbinah ponuja užitke mnogim, ki so tega sposobni! S hitrostjo smučanja po grbinah se stopnjuje tudi tveganje, ki pa v marsikaterem pogledu presega alpsko smučanje in stopa v polje smučanja prostega sloga.

7.8.2 Smučanje v celcu Način smučanja pogojuje predvsem debelina novo zapadlega snega. Če je ta tanjša (do 10 cm) in je pod njo smučišče primerno utrjeno, lahko načeloma smučamo tako, kot smo vajeni. V takih primerih ne gre pričakovati globljega ugreza smuči, zaradi česar je smučanje v celcu na položnih terenih težje (premalo hitrosti). Pogoji smučanja v celcu pa so, zlasti kadar je novo zapadlega snega več, drugačni od tistih, ki smo jih vajeni. Zato je pridobljeno znanje pogostokrat premalo za varno uživanje v čarih smučanja, ki nam jih ponujajo ne-teptana smučišča ali smučanje po novo zapadlem snegu izven urejenih smučišč.

Ustrezna hitrost omogoča smučarju lažje premagovanje upora snega in je torej pomem-ben pogoj za uspešno smučanje po terenih pokritih s celcem. V pogojih debele (novo zapadle) snežne odeje lahko pravo hitrost, ki nam bo omogočala varno smučanje, dose-gamo le na večjih nakloninah. Hitrost vijuganja lahko nadzorujemo z bolj ali manj zaprtimi zavoji bodisi v ožjem ali širšem hodniku oziroma kombinaciji obeh glede na možnosti, ki nam jih poleg znanja in sposobnosti dopušča tudi oblika terena. "Ostajanje" na snežni površini nam pri smučanju v celcu poleg ustrezne hitrosti drsenja omogočajo tudi širše in upogibno mehkejše smuči, ki so namenjene tovrstnemu smučanju.

Med smučanjem mora biti položaj smuči razklenjen, teža pa enakomerno razporejena na obe smučki. Smučamo torej sonožno, ritmično, brez sunkovitejših akcij m mehko. Pri vbodu palic moramo biti previdni, da zlasti v zelo globokem celcu palice ne vbodemo pre-globoko. Novo zapadli sneg je torej vse bolj redek IZZIV, ki ga torej velja izkoristiti. Vendar previdno, saj je zaradi močne svetlobe teren slabše pregleden, hkrati pa se pod snegom lahko skriva grbina ali drugačna ovira, ki je ne vidimo

7.8.3 Smučanje v snežnih parkih Zdi se kot da bo dilema o privlačnosti snežnih parkov med alpskimi smuCarji postala "Sečna' uganka. Brez dvoma lahko zatrdimo, da mnogi smučarji radi zaidejo v snežni park, na drugi strani pa je odstotek tistih, ki se podajajo v snežni park v primerjavi s preostalo smuCarsko maso še vedno majhen. Zato o množičnosti seveda ne moremo govoriti, deistvo pa je, da ;e tovrstna ponudba danes nujna in s svojo atraktivnostjo tudi vabljiva. Predvsem med mladimi dobrimi smučarji je danes že precej tistih, ki se raje kot izven urejenih smučišč, preizkušajo v snežnih parkih, ki so nesporno varnejši kot pa naravne ska-kalnice brez ustreznega zaletišča, doskočišča, itd. Deskarska subkultura pridobiva vse več privržencev tudi pri alpskih smučarjih! To potrjuje dejstvo, da je tako na različno zahtevnih skakalnicah ("big air"), škatlah ("boxih"), železnih konstrukcijah ("railih") ter drugih ovirah v snežnih parkih videti že precej smučarjev. Tem je seveda primarnega pomena užitek v izvajanju figur, manj pa se obremenjujejo s tem, ali to utegne biti tudi nevarno...

Slika 7.64 Dogajanje v snežnih parkih.

7.8.4 Dopolnilne oblike smučanja V dopolnilne oblike smučanja sodijo storitve, ki jih na smučeh lahko izvajamo za zabavo, hkrati pa je njihov pomen lahko tudi osnova različnim koordinacijsko zahtevnejšim giba-njem. Gre za storitve, ki zahtevajo dobro kontrolo obvladovanja telesa, njihova korist pa se kaže v širini palete smučarskih znanj in obvladanju drsenja z vidika gibanja v oteženih okoliščinah.

" E x t r e m e Ca rv ing "

Pravilno uravnotežen smučar na razklenjenih smučeh, v nižjem položaju z vzporednim nagibom kolen naprej-navznoter začenja z vodenjem zavoja po robnikih. Ravnotežje v zavoju uravnava z ustrezno nastavitvijo robnikov ter s poudarjenim nagibanjem telesa v zavoj sledenje smeri smučanja. Pri tem je pomembno, da se položaj ramenske osi ne oddaljuje preveč od vodoravnega položaja ("visenje v zavoj"), kar utegne imeti negativne

Slika 7.6S "Extreme carving"

posledice tako glede ravnotežja, kot tudi kontrole razporeditve teže na obe smučki. Nad-zorovanje hitrosti drsenja po večji ali manjši naklonim je pogojeno predvsem s stopnjo zaključevanja zareznih zavojev proti bregu. Opisani element lahko izvajamo v širšem ali ožjem hodniku, kar pa je poleg ustrezne opreme, znanja in sposobnosti pogojeno pred-vsem s hitrostjo smučanja. Krajše smuči (do 160 cm) z izrazitim stranskim lokom (do 13 m) omogočajo lažjo izvedbo zareznih zavojev z izrazitim nagibanjem telesa v zavoj tudi pri manjših hitrostih. Predvsem za boljše smučarje je pomembno, da imajo smuči opremljene s primerno visokimi položnimi ploščami. Te ob izrazitem nagibu preprečujejo zdrs smuči zaradi stika smučarskih čevljev s snežno podlago. Zarezno vijuganje z izrazitim nagibanjem telesa lahko izvajamo tudi brez palic. Pri tem nam kot pomoč pri vzpostavljanju ravnotežja v zavoju služijo kar roke - drsanje z dlanjo notranje ali obeh rok po snegu, zato so zaželene tudi kvalitetne in primerno ojačane rokavice.

Vijuganje s škarjastim odpiranjem smuči

Med smukom naravnost smučar preide v nižji položaj. Skladno z zniževanjem in nagiba-njem v zavoj povečuje nastavitev robnika (bodoče) zunanje smučke, ki začenja spreminjati smer drsenja. Medtem dvigne notranjo smučko in jo škarjasto usmeri, hkrati pa pripravi palico za vbod. Smučar vbode palico ob hitrem in energičnem odrivu s spodnje smučke na škarjasto odprto smučko, ki jo s potiskom kolena dol, naprej in navznoter usmeri v zavo

( Ramenska os in kolčna os sledita smen smučanja, zavoji pa so vodeni blizu vpadnice (ožji hodnik), izključno po robniku zunanje oziroma spodnje smučke. Namen opisanega načina smučanja je povečevanje hitrosti drsenja med vijuganjem po položnejših delih smučišča, omenjeni element smučanja pa pogosto uporabljajo tudi tekmovalci.

^ • ^ h . j i g . -

Slika 7.66 Zavoj s škarjastim odpiranjem.

Vijuganje po eni smučki

Smučar lahko navezuje zavoje v ožjem kot širšem hodniku, pri čemer v eno stran vodi zavoj s potiskom kolena naprej in navznoter, v drugo stran pa z nagibom telesa v zavoj (zavoj po zunanjem robniku). Smučar lahko zavoje navezuje bodisi ves čas po eni smuči (druga je dvignjena) ali pa izmenično po notranji smučki (zunanja je dvignjena).

Slika 7.67 v jganje po er smučki Sliki 7.68 Vijuganje s prekntanimi smučmi. (Ftamingo).

"Fuzzijev zavoj"

Med smučanjem poševno po bregu smučar preide v počep m med zavojem iztegne zunanjo nogo. Med zavojem je uravnotežen v počepu na notranji (kasneje zgornji) smučki z neobremenjeno zunanjo (kasneje spodnjo) smučko pa drsi po snegu Zgornji del telesa je pri tem vzravnan, roke pa so spredaj pred telesom. Ob rahlem dvigu in nagibu v smer novega zavoja smučar pritegne spodnjo smučko do razklenjenega položaja in začenja spreminjati smer drsenja proti vpadnici. Medtem prenese celotno težo na notra-njo smučko po kateri vodi v zavoj, zunanjo pa z iztegovanjem noge potisne v stran. Zavoje lahko navezuje v nekoliko hitrejšem ali počasnejšem ritmu.

Slika 7.69 "Fuzzijev zavoj'

Smučanje vzvratno

Gre za vzvratno izvajanje elementov smučanja pri čemer poskušamo na preglednem in enostavnem terenu ohranjati enakomeren ritem in hitrost drsenja. Pri tem kot prvo velja načelo varnosti!

Igre poskokov in obratov

Smučar navezuje med drsenjem v primerni (praviloma majhni) hitrosti izvaja različne poskoke, obrate ter druga zapletena gibanja na smučeh (elementi smučarskega baleta, smučanje z zastiranjem pogleda...). Ta del vadbe je lahko zelo dobra popestritev smučarskega dne tako v smislu zabave kot tudi vadbe zapletenih gibanj v enostavnejših pogojih drsenja. Ker gre za osvajanja atipičnih smučarskih nalog, pogosto prihaja do padcev. Zato je pomembna primerna ogretost celega telesa, predvsem rok (zapestta. komolci, ramena) ter izbira položnega, gladkega in mehkega terena. Ker je padanje sestavni del smučanja, je tovrstna vadba dobrodošla tudi zato, da se učenci naučiio padati na smučeh. Posamezni elementi se imenujejo po značilnosti gibanja. Nekatere od njih navajamo v nadaljevanju: • poskoki preko vpadnice (sonožno, enonožno, nazaj),

Slika 7.70 Sonožm poskoki preko vpadnice. Sliki 7.71 Poskoki preko vpadnice iz smučke smučko.

vodenje zavojev z dvignjeno notranjo smučko in prehodi v nov zavoj s poskokom na bodočo zunanjo smučko, "tvvister": po razbremenitvi začenjamo zavoj po notranji nogi, v fazi gibanja navzdol (obremenitev) in izpeljave zavoja pa pristavimo spodnjo smučko tako, da z robnikom "zarežemo" smer drsenja; poudarjeno gibanje dol-gor, nastavitev robnikov, usklaje-nost gibanja in vboda palice, nadzorovanje hitrosti, "švedski poskoki": po sonožnem odrivu navzgor gre bodoča zunanja noga naprej,

bodoča notranja noga pa nazaj, hitrost drsenja nadzorujemo z doskokom pod večjim ali manjšim kotom glede na vpadnico, obrat za 360 stopinj v drsenju; sonožno, na notranji ali po zunanji (škarjasta postavitev smuči) smučki...; poudarjenemu nagibu telesa naprej in v smeri obrata sledi poudarjen nagib telesa nazaj, ko se preko vpadnice smučar "odvrti"...

Slika 7.72 "Tvvister" Sliki 7.73 "Švedski poskoki".

• ' V ' ' Sliki 7.74 Skoi

Terenski skoki

Izvajanje terenskih skokov je pomemben del smučarskih užitkov. Poleg znanja in sposo-bnosti je povezano tudi s sposobnostjo obvladovanja telesa v zraku. Tovrstne vragolije na smučeh so mikavne predvsem za otroke. Vidik varnosti in bojazen, da utegnejo skoki s smučmi biti nevarni, ne sme biti razlog, da v ustreznih okoliščinah otrokom ne dovolimo izvedbe enostavnih skokov na smučeh. Res pa je, da je učitelj smučanja tisti, ki mora znati oceniti znanje in sposobnosti svojih učencev, ob tem pa poskrbeti, da učenci pri izve-dbi skokov nimajo prevelike hitrosti. Skok mora biti na preglednem mestu, s primernim doskočiščem. Pomembno je tudi to, da primernost zaletišča, odskočišča in doskočišča najprej preizkusi učitelj sam. Če oceni, da je teren za skok v vseh pogledih primeren in varen, se na njegov znak vsak učenec posebej spusti čez grbino ali manjšo prelomnico. Med vadečimi mora biti predvsem za primer padcev dovolj prostora. Primeri enostavnejših terenskih skokov so: • raven skok (med skokom so smuči v smeri leta in doskoka), • raznožka (v fazi leta so noge maksimalno narazen, pri doskoku pa spet v normalnem

razklenjenem položaju), • "duffy" (v fazi leta je ena noga naprej, druga pa nazaj, pri doskoku pa spet v normalnem

razklenjenem položaju), • "tvvister" (v fazi leta obrne smučar smuči za 90 stopinj v desno ali levo, pri doskoku pa

so smuči spet v normalnem razklenjenem položaju), • "back schratch" (med skokom so krivine smuči obrnjene v smeri navzdol, pri doskoku

pa so smuči spet v normalnem razklenjenem položaju), • skok z obratom za 360 stopinj ("helikopter"), izvaja se z vbodom palice ali brez. po

odrivu mora biti smučar vzravnan ter nagnjen dovolj naprej, med rotacijo telesa okrog vertikalne osi pa je pomembno, da se ta ne ustavi in da vrtenje smuči sledi vrtenju telesa, smučar doskoči na razklenjene smuči v smeri drsenja naprej,

• druge oblike skokov.

Igra formacij kot način osvajanja in izboljševanj; smučarske tehnike

Znano in na mnoge načine je dokazano, da imamo v Sloveniji bogato smučarsko tradicijo. Zato bi v tem poglavju radi smučanje na najenostavnejši predvsem pa na zabaven način, predstavili vsem, ki se še vedno oklepajo stereotipa, da je smučanje izrazito individualen, da ne rečemo celo šport za ljudi, ki so osebnostno bolj zaprti.

Literatura mnogih avtorjev se je tako v svetu kot tudi pri nas skozi čas dopolnjevala in nadgrajevala, tako da danes pravzaprav težko najdemo nezapolnjeno vrzel športne panoge, ki ponuja radosti prav vsem kategorijam smučarjev. S tem pa ne mislimo le sku-pine smučarjev glede na znanje in sposobnosti temveč skušamo upoštevati tudi interese tistih, ki jih zanima nekaj več kot "le" vijuganje po hribu navzdol.

Slika 8.1 Skupinsko smučanje je lahko sinhrono ali prosto v skupini.

Do obvladanja smučarskih osnov lahko začetnika pripeljemo na nešteto načinov, izbira najbolje pot do znania pa je odvisna predvsem od posameznika samega, njegovega učiteija ter sk opa okoliščin učen)a. Prav omenjene okoliščine poskušamo učencu olajšati s sodobno opremo, novimi pristopi, učinkovitimi didaktičnimi pripomočki in še čem,..

Znano dejstvo, da mora proces učenja smučanja potekati skozi igro, poskušamo v praksi upoštevat tako rekoč na vsakem koraku. Pa vendarle ni odveč, če poudarimo, da igra tako v športu kot v življenju nasploh ne bi smela biti le domena otrok. Tudi odrasli se radi igra-mo in bilo bi prav, če bi naš ignvi duh znali prenašati v življenje ali pa vsaj v tiste "trenutke" življenja, ki so povezani s sprostitvijo. Eno takih smučanje gotovo je in igra formacij lahko predstavlja način igre na snegu in koristnega osvajanja tehnike hkrati.

Slika 8.2 Zasledovalno smučanje po grbinah.

Proces učenja večinoma poteka po skupinah

Glede na dejstvo, da sodi smučanje v skupino individualnih športnih panog, je potrebno poudariti, da proces učenja smučanja, razen pri določenih izjemah (najem učitelja za indi-vidualne ure), poteka po skupinah. Te zaradi varnostnih razlogov ne smejo biti številčno prevelike - osem, največ 10 tečajnikov! Zato je pomembno poudariti, da bodo učinki učenja smučanja lahko celo mnogo večji, če bomo pri tem izkoristili prednosti skupin-skega dela. Predvsem pri otrocih je v tem pogledu mogoče izpostaviti pozitivne učinke medsebojnega rivalstva in uporabo igre kot najboljšega sredstva učenja. Tako pri otrocih, kot tudi odraslih pa je proces osvajanja tehnike mnogo uspešnejši, če končne storitve ali pa posredniške oziroma korekturne vaje izvajamo v parih, trojkah in po možnosti tudi večjih skupinah.

Čeprav smučanje še vedno sodi med individualne športne panoge, je lahko prav to vzrok za "osamljenost" in prehitro zasičenost smučarjev. Dejstvo, da je človek socialno bitje, se odraža tudi na smučanju, ki ga mnogi obravnavajo v preozkem smislu, ob tem pa poza-bljajo tako na samo zabavo na snegu in priljubljenih posmučarskih dejavnostih. Pa vendarle ostaja najpomembnejši del smučanja osvajanje smučarske tehnike, ki v največjem delu poteka po skupinah to velja tako za večino turistov, kot tudi učence in dijake v okviru

športnega dne ali šole v naravi, slušatelje na različnih izobraževanjih, tečajnike na kadro-

vskih tečajih, itd.

Prednosti skupinskega poučevanja pred individualnim se kažejo predvsem v: ekonomskem vidiku; individualno poučevanje je precej drago, medtem ko si pn orga-niziranih vodenjih stroške prevoza in smučarskega učitelja porazdelijo udeleženci.

• skupinski dinamiki, ki obsega širok spekter najrazličnejših psiholoških in socioloških dejavnikov, ki jih je mogoče razvijati le v skupim, veliko težje ali celo nemogoče pa pn individualnem učenju. To se konkretno kaže v obliki sodelovanja med udeleženci, pomoči pn odpravljanju napak, dvigovanju motivacije v skupim, itd.

Smučanje v parih, trojkah ali večjih skupinah lahko izvajamo tudi z (po znanju) neho-mogenimi smučarji. Pn tem je naloga boljših smučarjev ta, da slabšim narekujejo ritem, hitrost ter hodnik smučanja. Naloga slabših pa je, da skušajo svoj način smučanja prilagajati boljšim članom skupine. Tak način dela je sproščen in zabaven, hkrati pa tudi bolj učinkovit, saj je istočasno aktivnih več ali pa celo vsi smučarji v skupini. Tako se lahko izognemo zdolgočasenemu čakanju v vrstah in čakanju na izvedbo vsakega posameznika.

Slika 8.3 Primer smučanja v trojkah.

Smučanje v trojkah je oblika skupinskega dela na snegu, kjer imajo skupine iste naloge lahko pa tudi ne. Skupine oblikujemo bodisi po stopnji znanja in sposobnosti glede na vrsto napak pn gibanju, glede na interese znotraj celotne skupine, itd. Vrl,na dobrepa učitelja smučanja je, da ima pregled nad hkratnim delom vseh (pod)skupm in da je vsak izmed skupin v pomoč pri njihovem delu. Ker se učimo smučati s smučanjem ,< • o učinkovita pot pridobivanja znanja in pravih smučarskih izkušenj. Sestavljanje t for mao, se pravzaprav začenja s smučanjem v parih, trojkah, nadgrajuje pa se r večanjem

upm, k, poskušajo smučat, bodis, smhrono ali v težjih kombinacijah. Neomejeno « vilo možnost, smučanja v formacijah vzpodbuja ustvarjalnost na snegu, hk, at pa

r:x;rnjaspro5eenemu vzdus,u ,n konen° iudi——v—ra

8 1 Značilnosti in primeri smučanja v "'^mjpejenih formacijah

Ker e na temo smučanja v formacijah na razpolago bolj malo (ali bolje rečeno nič) vi-rov, smo se morali ob nastajanju tega prispevka nasloniti predvsem na lastne izkušnje in sugestije tistih, ki skupaj z nami razmišljajo o novih, drugačnih načinih poučevanja smučanja.

Sama beseda "formacija" pomeni oblikovanje oziroma tvorbo ali ustroj. Beseda je latinskega izvora ("forma") in označuje neko obliko. Če danes opazujemo dogajanje na smučiščih, kakršnegakoli skupinskega smučanja praktično ni opaziti. Če pride skupina udi skupaj na smučišče, smučajo vsak zase. In prav na ta termin "urejena" moramo biti

pozorni. Samo "formacija" je lahko marsikaj. Z urejeno formacijo pa skušamo doseči red oziroma v naprej dogovorjeno obliko skupine smučarjev na smučišču. In prav v temu je čar. ki daje težo tej storitvi in zbudi v ljudeh občutek zadovoljstva ter vznesenosti.

Pri organiziranem smučanju v formacijah velja pravilo, da smučanje v formacijah večinoma prilagodimo znanju in zmožnostim najslabšega smučarja v skupini! Sicer pa lahko formacije razvrstimo tudi glede na število smučarjev, pri čemer je pomembno, da število smučarjev postopoma stopnjujemo tako, da začnemo z izvedbo enostavnih smučarskih storitev v panh. kasneje pa nadaljujemo z izvedbo težjih storitev v trojkah, četvorkah, itd.

Pri smučanju v formacijah je pomembna tudi razvrstitev smučarjev glede na njihove individualne sposobnosti oziroma nivo znanja. Formacija bo delovala usklajeno, če bodo smučarji v njej razvrščeni po sistemu boljši na začetku formacije in nekoliko slabši proti koncu. To je pomembno predvsem zaradi diktiranja pravilnega tempa smučanja (ritem in hitrost), kar je naloga smučarjev v ospredju, tem pa morajo smučarji v ozadju "samo" slediti. Poskušamo tudi obratno, saj se mnogokrat posreči tudi, če slabše smučarje vodimo in nadzorujemo iz hrbtne strani z glasnim vzpodbujanjem.

Smučanje v urejenih formacijah bi moralo postati pomemben del učenja smučanja, saj posameznikom, ki imajo težave z ritmom oziroma pravilno izvedbo v pravilni hitrosti, omogoča lažje, kvalitetnejše in bolj zabavno učenje. Mesto učencev s težavami je v sredini formacije. Tako so z vseh strani obdani z ostalimi smučarji, na tak način pa sta jim ritem ter hitrost smučanja "vsiljena".

Pn smučanju v formacijah prihaja do izraza tudi sposobnost opazovanja ostalih smučarjev. Ker pri smučanju v formacijah želimo ohranjati enakomerne razdalje med smučarji, moramo znati tudi opazovati in spremljati smučanje ostalih okrog nas v formaciji. Ta vrlina bo v prihodnosti zelo pomembna, saj se gneča na smučiščih povečuje in zato trki med smučarji niso več nobena redkost.

V formacijah lahko izvajamo praktično vse storitve, ki jih poznamo v šoli smučanja. Seveda pa moramo najprej poudariti nekaj bistvenih napotkov, ki so, ne glede na težavnostno stopnjo, pogoj za uspešnost izvedbe sleherne formacije: • razdalje med udeleženci naj bi bile ves čas smučanja enake; • v začetku lahko, če je to izvedljivo, najprej poskušamo smučati v formaciji z večjimi

razdaljami med smučarji in jih postopoma zmanjšujemo; • poskušamo ohranjati horizontalne in vertikalne vrste smučarjev v formaciji, če je tako

mišljena sama izvedba storitve;

X. -X X

• XX Slika 8.4 Smučanje v urejeni formaciji.

• vsi smučarji smučajo istočasno v dogovorjenem ritmu; • ne glede na to, da tehnika posameznika v skupini ni izrazito opazna, moramo smučati

tehnično, kar se da pravilno; • dogovorimo se za začetno in zaključno signalizacijo oziroma komunikacijo med

smučarji.

Iz sklopa začetnih oblik smučanja pri smučanju v urejenih formacijah pogosteje izvajamo vaje v osnovnem vijuganju, iz sklopa nadaljevalnih oblik pa prevladujeta dva načina in sicer vijuganje v ožjem ter vijuganje v širšem hodniku. Ob osnovnih načinih smučarskega gibanja so pri formacijah zelo atraktivne tudi razne dopolnilne oziroma koordinacijske naloge (obrati, "tvvister", poskoki, "flamingo", spremembe hitrosti, ritma...). Seveda bodo formacije učinkovite tudi z najosnovnejšimi smučarskimi storitvami (smučarski loki, klinasti zavoji, itd.)

Sestava formacije je pogojena z znanjem, sposobnostmi smučarjev ter ustvarjalnostjo skupine. Paziti je treba na težavnostno stopnjo zadane naloge in seveda na zagotavljanje varnosti na smučišču.

v urejenih formacijah

;ante V pa ! U

Slike 8 5 Neka/ možnosti smučanja v panj.

V Z P O R E D N O (istosmerno)

Vzporedno lahko smučamo na več načinov. En način je tak, da oba smučarja vijugata hkrati v isto smer, ohranjata hitrost, ritem ter vzporedno (horizontalno) linijo. Je naj-bolj osnovna formacija in najenostavnejša.

V Z P O R E D N O (protismerno)

Vzporedno v parih lahko smučamo tudi tako, da vsak smuča v svojo smer. Ta for-macija je malo zahtevnejša, saj morata smučarja paziti, da v fazi približevanja, ne trčita. Tudi tu smučarja ves čas ohranjata horizontalno linijo.

S E N Č N O

Senčno smučanje izgleda tako, da sta smučarja drug nad drugim v navpični ali vertikalni liniji. Spredaj je lahko slabši ali boljši smučar. Pri senčnem smučanju poteka dogajanje oziroma izvedba določene akcije sočasno. Smučarja torej ne smučata po isti sledi (zasledovalno), temveč je pomembno, da sta ves čas smučanja eden nad drugim (vertikalno ali zamaknjeno). Par lahko smuča v isto ali pa vsak smučar v drugo smer (križanje).

Z A S L E D O V A L N O

Pri zasledovalnem smučanju zgornji (zadnji) smučar sledi prvemu, pri tem pa ostaja njegova hitrost smučanja enaka. Pri zasle-dovalnem smučanju gibanje "zasledovalca" ne poteka sinhrono, torej v istem trenutku, temveč z zakasnitvijo. Boljši smučarji so na tak način sposobni smučati tudi z večjimi hitrostmi in bližje drug za drugim. OPOZOR I LO : smučarjem s slabšim zna-njem priporočamo več varnostne razdalje!

I Z M E N I Č N O

Izmenično smučanje je pravzaprav zasle-dovalno smučanje z istočasnim gibanjem v nasprotno smer (zrcalno). Pri tem je po-membno. da smučarja vsak v svoji smeri smučanja istočasno razbremenjujeta in obremenjujeta smuči - faza menjave robni-kov pa je v vertikalni liniji (različica A). Druga inačica (B) predstavlja smučanje na enak način le, da zgornji (zadnji) smučar ni točno za prvim, temveč nekoliko zamaknjen.

Smučanje v trojkah

Slike 8.6 Nekaj možnosti smučanja v trojkah.

Smučanje v trojkah predstavlja prvi korak k stopnjevanju zahtevnosti skupinskega smučanja. Vse že opisane načine smučanja v parih lahko izvajamo tudi v trojkah, pri tem pa poleg vseh smučarsko tehničnih elementov prihaja do izraza tudi ustvarjalnost (tvorimo npr. trikotnik, navpično linijo, prečno linijo, itd.)

% A P IRAMIDA

Pri smučanju v piramidi imamo več možnosti! Prva je, da je spredaj en smučar in zadaj dva, druga je obratna možnost... Ostale možnosti so npr. da prvi smuča v eno smer, ostala dva zadaj v drugo in obra-tno. itd.

P IRAMIDA Z M E N J A V O MEST

Menjava mest sodi med zahtevnejše forma-cije. saj zahteva od smučarjev sposobnost uravnavanja hitrosti smučanja. Iz skice je razvidna smer menjav lahko se obračajo proti ali v smeri urinega kazalca. Pri tem je pomembno, da imajo enak ritem in sočasno izvedbo zavojev v isto smer. Menjavo mest dosežejo z zaviranjem smučanja ne eni in s povečevanjem hitrosti smučanja (v istem ritmu) na drugi strani. Smučar, ki prehaja iz pozicije I v pozicijo 2, mora imeti najmanjšo hitrost, saj bo opravil tudi najmanjšo pot od vseh treh. Smučar iz pozicije 3 pa mora imeti največjo hitrost, da bo pravočasno na poziciji I. Od dogovora smučarjev je odvisno, na koliko zavojev bodo naredili I menjavo.

Večje formacije

S stopnjevanjem obvladanja smučarskega znanja postaja vadba v formacijah tudi vse bolj zabavna. Pri smučanju v večjih formacijah pa je večja tudi odgovornost vseh članov skupine - ti morajo od začetka in do cilja smučati na dogovorjeni način. Seveda so pri številčnejših formacijah večje tudi možnosti ustvarjanja. V nadaljevanju je prikazanih in opisanih le nekaj primerov.

Slika 8.7 Primer urejene formacije.

Slike 8.8 Nekaj možnosti smučanja večjih skupir,

Primer I: K R I Ž A N J E

Pri tej formaciji so smučarji razporejeni v dve koloni (senčno). Obe koloni smučarjev začneta vijuganje istočasno, vendar vsaka v svojo smer. Če začneta druga proti drugi, mora biti dogovorjeno število zavojev (pred križanjem) liho, če pa začneta navzven, pa mora biti dogovorjeno število zavojev sodo. Po določenem številu zavojev v ožjem hodniku naredijo smučarji daljši zavoj, ko-loni se križata in zamenjata mesti. Na skici je prikazan sistem križanja 3-3 kar pomeni, da najprej naredijo 3 zavoje v ožjem hodniku, zamenjajo stran ter naredijo zo-pet 3 zavoje na drugi strani. Možni so tudi drugačni sistemi, npr. 3-5-5-3, 3-5-1... Pomembno je zlasti, da se dogovorijo, v kate-ro stran začne vijugati posamezna kolona, da bo formacija izvedljiva.

Primer 2 DVA V E N O

Tudi pri tej formaciji so smučarji razpore-jeni v dve koloni. Smučarji v obeh kolonah začnejo vijugati v isto stran. Po določenem številu zavojev začnejo vijugati v obeh kolo-nah proti sredini tako, da s smučanjem v istem ritmu formirajo eno kolono. V kolo-no se vključujejo izmenično eden iz desne in eden iz leve (kot na skici).

Možne izpeljanke: • smučarji se vključijo v eno kolono tako,

da se vključi celotna kolona za drugo; • vsaka kolona začne vijugati v svojo

stran; • smučarji lahko izmenično izvajajo vijuga-

nje v širšem ter ožjem hodniku; • smučanje z koordinacijskimi nalogami: začetna razporeditev je lahko v obliki pi-ramide.

P< L I M O N C A

Smučarji so razporejeni v koloni. Vsak dru-gi prične vijugati v drugo stran (prvi, tretji, peti... smučar v levo stran, drugi, četrti, šesti,... smučar v desno stran). Na začetku smučajo v ožjem hodniku senčno. Po določenem številu zavojev se spustijo na-ravnost v vpadnico in nadaljujejo z navezo-vanjem zavojev v širšem hodniku zasledo-valno, vsaka kolona v svojo stran. Takšen način križanja imenujemo tudi,,limona".

Možne izpeljanke: • zavoje v širšem hodniku lahko navezuje-

jo senčno; • vijuganje v ožjem hodniku z raznimi ko-

ordinacijskimi vajami.

Primer 4 TRANS-FORMAC I JA

Smučarji vijugajo v ožjem hodniku v obliki piramide (I smučar spredaj). Postopoma začnejo med smučanjem v istem ritmu pre-hajati v eno kolono. Iz senčnega vijuganja v ožjem hodniku sledi zasledovalno vijuganje v širšem hodniku - "kača"!

Možne izpeljanke: • smučarji lahko iz ravne vrste zopet prei-

dejo nazaj v piramido; • smučarji lahko iz piramide preidejo v

dve vrsti; • vijuganje v ožjem hodniku z raznimi ko-

ordinacijskimi nalogami in prehod v viju-ganje v ožjem hodniku.

Primer 5: PRELET

Varianta A Smučarji so postavljeni v dve koloni, Prva kolona vijuga v ožjem hodniku, lahko pa tudi na način osnovnega vijuganja (modri krogci), druga kolona pa vijuga v širšem hodniku (rdeči krogci). Med smučarji, ki vi-jugajo na sredini, mora biti dovolj prostora za križanje. Pri tej formaciji je najtežje ujeti pravo hitrost obeh skupin. Smučarji, ki viju-gajo v širšem hodniku, poskušajo sočasno (senčno) križati s smučarji, ki vijugajo na sredini.

Varianta 8 Smučarji, ki vijugajo v širšem hodniku, so lahko razdeljeni v dve vrsti (vsak drugi križa iz druge strani).

D I A M A N T I

Smučarji so postavljeni v obliki kara. Kote formacije sestavljata po dva smučarja. Vsak v paru začne vijugati v drugo smer. Najprej vijugajo v ožjem hodniku. Po določenem Številu zavojev (npr. 5), navežejo en daljši zavoj vsak v paru v svojo stran. Tako nastaneta dve kari, ki se oddaljita, po 5-ih kratkih zavojih pa se ponovno strneta.

Možne izpeljanke: • smučarji lahko v dveh karah navezujejo

daljše zavoje; • vijuganje v ožjem hodniku z raznimi ko-

ordinacijskimi nalogami in sočasen pre-hod v dve kari in v vijuganje v ožjem ho-dniku.

Pnmer 7 DVA V TRI

Smučarji so postavljeni v dve vzporedni ko-loni. Smučarji navežejo najprej npr IO zavo-jev v ožjem hodniku. "Modri" pari zavijejo proti sredini, "rdeči" pari pa zavijejo navzven - tako se formirata dve zunanji koloni in ena sredinska. Vsi smučarji ves čas vijugajo v ožjem hodniku. Po IO zavojih sledi ponoven prehod v dve koloni. Pomembno je, da vsi smučarji pričnejo viju-gati v pravo stran. Če je dogovorjeno število zavojev sodo, morajo začeti vijugati v drugo stran - le tako bodo lahko dosegli v drug položaj formacije.

Možne izpeljanke: • vijuganje v ožjem hodniku z raznimi ko-

ordinacijskimi nalogami in sočasen pre-hod iz kolone in v vijuganje v ožjem ho-dniku.

Pnmer b P U Š Č I C A

Smučarji so postavljeni v dve vzporedni ko-loni. Iz vsake kolone en smučar sestavlja par. Smučarji navežejo najprej npr. pet zavojev v ožjem hodniku. Potem "rdečn" pari zavijejo iz kolone, "modri" pari pa ostanejo v ko-loni. Ves čas vijugajo v ožjem hodniku. Po npr. petih zavojih ponovno preidejo v dve koloni. V naslednjem ciklu začnejo "modri" pari iz kolone.

Možne izpeljanke: • vijuganje v ožjem hodniku z raznimi ko-

ordinacijskimi nalogami in sočasen pre-hod iz kolone in v vijuganje v ožjem ho-dniku.

Smučanje v format Mah postaja \ se bolj priljubljen način preživljanja smučarskega dneva S pomočjo skupinskega smučar,.! si lahko pod vodstvom učitelja smučanja dan na snegu popestruo praktično vse kategoi smučarjev. Pri tem je ob ostalih načelih varnosti zla-sti pomembno, da ie tako formaoia kot tudi izbrani način smučanja, prilagojen članom skupme s Šibkejšim smučarskim znanjem. Prav oni so namreč tisti, ki bodo od takšne zabave imeli največ koristi. Gre za to. da je smučar med smučanjem v skupini "prisiljen" način smučanja kot tudi ritem in hitrost prilagoditi skupini. Predvsem pri otrocih lahko tak načm dela predstavlja pomemben motiv k uspešnejšemu obvladovanju smučarske motonke.

Opisane možnosti skupinske zabave na snegu pa so ob nepravilnih pristopih lahko tudi nevarne. Zato je pomembno, da skupina smuča vselej pod nadzorom usposobljenega učitelja smučanja, na drugi strani pa je seveda težko pričakovati, da se bodo ljudje na smučišču kar spontano zbrali in poskušali smučati v formacijah morda pa enkrat?

Smučanje v formacijah je torej način dela, ki lahko v veliki meri popestri delo na sne-gu bodisi pri učenju najmlajših kot tudi ostalih starostnih kategorij smučarjev. Seveda mora tudi tak način učenja smučanja imeti svoje cilje, kot na primer "vsiliti" učencu pravilen ritem, ustrezno hitrost, širino hodnika, spremljanje ostalih smučarjev, itd. Obra-vnavana organizacija dela se je pokazala kot uspešna predvsem pri zaključenih skupinah (smučarski tečaji, športni dnevi, itd.), kjer se obnese predvsem sprotno popravljanje napak - kar med smučanjem!

Slika 8.9 Smučanje v skupini zahteva aktivno sodelovanje vseh članov.

ja, bi bilo utopično pričakova motnosti, ki se nam ponujajo pri skupil

iekaj najpogosteje uporabljenih načinov sr ni načini dela morda predstavljajo drugačen korak v pristopu

orijami učencev. Boljše obvladanje tehnike je pri obravnavanem posledica boljše motivacije učencev, pa tudi učinkovitejše izra-

kupinskim smučanjem se izogibamo delu v vrstah, popravljanju ameznika in pretiranemu čakanju. Vedno bo veljalo dejstvo, da

v učin io s smučanjem in tega je pri smučanju v formacijah veliko več

Korakov je bilo veliko...

Slovenci lahko s ponosom najširši javnosti predstavimo bloško smučanje, pohorsko smučanje, bajtarstvo na Veliki planini, prve polete preko 100 m, svetovne rekorde v Pla-tnici. vrhunske dosežke na tekmovanjih najvišjega ranga in ter veliko znanj in ljudi, ki so zaznamovali domače in svetovno smučarsko okolje. Morda je lahko prav to razlog, da je danes smučanje v Sloveniji eden najbolj priljubljenih športov in načinov preživljanja pro-stega časa na snegu.

Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske je že leta 1689 na nazoren način opisal spuščanje bloških smučarjev po bregu. Opisal je tako opremo kot tehniko smučanja, ki je bila posebnost tistega časa. Iz zapiskov različnih avtorjev je možno sklepati, da je bilo smučanje na Blokah razvito že sredi 16. stoletja. Zgodovinarji si niso enotni o koreninah bloškega smučanja, vsi pa uvrščajo smuči na Blokah med najpomembnejše predmete slovenske ljudske kulture (Guček, 1989; Guček, 2004).

Sliki 9.1 J. V. Valvasor je v delu Slava vojvodine Kranjske prvi opisal pojav Bloškega smučanja v

našem prostoru.

5 i

mogf tm Sram: ^ m i f f f o f f f r / "•»>>«£ Mmbtafr Sricam,

" ' g g & t t ž j a ^ j s a s * Kfroifcfc.S-rofrriifficn l>rnli$rn 3fr6lanbc«;

SPmmttdTt cula MJfnmnn"'imu aa»uW«6m Ph-iojm.-, ®<KOT eai«, ^^ feS

t * t » " " " " - j ^ " ' ! I --IHHB.

(gl|h>rifd) ?oroararfif4t Mjrrifojna

fiofcuu 3Bri$art ffalbafbt/ rrsbcnn/ tinti bMbidUKbni

£oAff«fFt to f ra fc O i ronann on Untrni ms i« grfmjfafc&OK4, mto+u^T

HtK; fcrafmum f-rcntiih f

ANKO M oc txrxix OmfmikfmStcr, Csfrt, MvrjU*

Ruoo' Gu**.K.\ <:• v;--; 1 • DREN, Ivan lavčar in Je bi lahko naštevali so s pisano besedo in javnimi pnkazi fotograf srni.,- ;ei poučevanjem širili smučanje med ljudmi. Edmund čibej pionir športnega smu^ ania v Sloveniji, saj je kot učitelj v Dolu nad Ajdovščino začel smučati v rgodnun 90. letu 9. stoletja na Irnovski planoti. Tam je tudi začel učiti smučati duake ni prijatelje na smučeh, k; jih je po njegovih izdelal domači kolar (Batagelj, 2006). številni avtom pnspevkov in knjig o zgodovini smučanja so verjeli njegovim spominom, ki jih :e obujal pn skor ji 90. letih starosti in prepisovali, da je prebral članek v dunajskem Welblattu m naročil norveške smuči, ki jih je dobil 15. oktobra 1888. Zgodovinar Borut Batagel; na Dunaju v arhivu ni odkril članka ali novičke o pohodu na smučeh F. Nansna s spremljevalci, ki ga je opravil poleti 1888. Tudi drugi avstrijski časopisi tega ne omenjajo. Tako m verjetno, da je Čibej prvi naročil in dobil norveške smuči, saj kot Batagelj išče po arhivih dopušča še eno možnost: v časopisu Soča, 15. marec 1895 piše "Pred par leti je naročil prve snežke na Primorskem .". Znano je, da je bil gozdar Josef Jarisch in da je tudi smučal. V dokaz njegovega smučanja je tudi verjetno prva fotografija smučanja na Sloven-skem, josefova hčerka Isabela. Batagelj trdi. da niti ni tako pomembno, kdo je prvi naročil smuči, temveč pomemben podatek ali so smuči bile na Trnovski planoti leta 1888, kar skoraj ni verjetno, ali 1889, 1890, 1891, temveč je pomembno, da so smučali na Trnovski planoti na samem začetku 90. let 19. stoletja (Batagelj, 2002; Batagelj, 2002a).

Slika 9.2 Drenova na fotografiji iz leta 1913.

Za razvoj alpskega tekmovalnega smučanja ima velike zasluge Anglež Arnold Lunn. Leta 1922 je organiziral tekme v slalomu v Murrnu s postavljenimi vratci obvezne smeri smučanja in meritvijo časa. Slalom so poznali že Norvežani v zadnji polovici 19. stoletja, vendar so ocenjevali le slog prostega smučanja v zavojih. Staro norveško besedo "slalaam" ("sla" je strmo pobočje, "laam" pa sled v snegu) je povzel tudi Lunn. Tekma v nekakšni obliki slaloma med 83 vratrci na okoli 3.000 m dolgi progi je bila že leta 1905 na avstrij-skem hribu Muckedkogel. Organiziral jo je Mathias Zdarsky, oče alpskega smučanja z uveljavitvijo plužne tehnike, ki se je kasneje razvila v paralelno tehniko. To tekmovanje je imenoval Torlauf" (vožnja skozi vrata, torej slalom). Sir Arnold Lunn je zagovarjal tudi tek-movanje v smuku. Obe disciplini je po letu od leta 1924 organiziral angleški Kandahar Ski Club. ustanovljen v Švici. Lunn je skupaj z Avstrijcem Hannesom Schneiderjem, učiteljem smučanja v St. Anton J organiziral prav tam prvo Arlberg-Kandahar tekmovanje v slalomu

1 in smuku. Mednarodna smučarska zveza (FIS), katere vrh so vodili Skandmavci, največkrat a; Norvežani, so se tradicionalno otepali sprejeti v svoje vrste alpske discipline. Tako sta bolj

bleščala njihova tek in skoki na smučeh. Lunn pa je slalom in smuk odlično zagovarjal na kongresu FIS leta 1929. Z dokazili o uspešnosti izvedbe teh v St. Antonu je pridobil na svojo stran nekatere skandinavske in srednje evropske člane FIS. Prve tekme v slalomu m smuku s podporo FIS so bile na svetovnem prvenstvu leta 1931 v "njegovem" Murrnu. Po njegovi zaslugi sta bila na sporedu zimskih olimpijskih iger leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu sla-lom in smuk, vendar kolajne podeljene le za kombinacijo. Tekmovali so fantje kot dekleta, kar ni bilo dovoljeno v teku in skokih na smučeh (Guček, 1998; Polednik. 1991).

Slika 9.4 M. Zdartky iz leta /896 velja za uteme Slika 9.5 H. Schne.de, vetja za prvega ust.m Ijitelja alpske smučarske tehnike. lja smučarske tole v avsti iiskem St C h, von

S loves smo v iupskem smučanju odmevnejše rezultate začeli dosegati po zmagi Bojana v '.'.Ki na mladinskem evropskem prvenstvu 1975 v Avstriji (Vogrinec, 1982; Križaj in sod.. 19831. In. če bi se danes trkali po prsih in rekli, da je ta vrhunski dosežek bil rezultat sistemskega deU v državi, bi bilo sebično in krivično, predvsem do njega samega. Takratni uspeh ;e bil plod izjemnega talenta, pnzadevnosti domačega okolja in v končni posledici seveda velike ljubezni do smučanja, ki je takrat morda presegla realnost tistega trenutka. Po prvih posamičnih uspehih se je počasi, vendar vztrajno začel krog dobrih tekmoval-cev m tudi vrhunskih rezultatov širiti vse do vrhunca v 80-tih letih s Križajevim srebrom in Strelovim bronom na Svetovnem prvenstvu v Schladmingu (1.1982), srebrom Franka na olimpijskih igrah v Sarajevu (I. 1984), dvojnimi zmagami Križaja in Petroviča v Kranj-ski Gori (1.1986) ter vseh kasnejših vrhunskih posamičnih dosežkov Svetove, Koširja, idr. (Dekleva, 2002).

Slika 9.6 Bojan Križaj, svetovni podprvak iz Shlad-minga leta 1982.

Slika 9.7 Bons Strel, pivo odličje Slovenije na član-skem svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982.

Slika 9.8 ure Franko, na poti po srebrno medaljo na ohmpijzkih igrah 1984 v Sarajevu.

Slika 9.9 Rok Petrovič je bil v sezoni 1985/86 v slalomu neprekosljiv.

Smučanje se je v Sloveniji desetletja razvijalo na specifičen način in si tako ustvarilo nekatere primerjalne prednosti, ki smo jih v mnogo čem tudi izkoristili. Ko govorimo o specifičnih pogojih imamo v mislih predvsem usmerjenost v takšna sredstva, metode in oblike dela, ki so že zelo zgodaj usmerjale mlajše začetnike v tekmovalno smučanje. Zgodnje usmerjanje in sprotno selekcioniranje sta bili poleg prej omenjenega temeljni vodili doktrine alpskega smučanja na Slovenskem. Seveda pa je za realizacijo teh pred-postavk bilo potrebno ustrezno strokovno delo s potrebno podporo znanstveno-raz-iskovalnega deleža. Imeli smo srečo pri uspešni povezanosti, tako kadrovski kot tudi organizacijski, med panožno zvezo oziroma njenim integralnim delom, ki je odgovoren za izobraževanje kadrov (Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije), klubi in Fakulteto za šport.

Izhodišče modela Slovenske šole alpskega smučanja je moralo že v preteklosti temeljiti na izboru mladih začetnikov. Maloštevilen narod skoraj ni imel drugih možnosti, kot da so strokovnjaki morali v slehernem začetniku videti tudi potencialnega tekmovalca. Začetek športne poti potencialnih vrhunskih alpskih smučarjev je bil že takrat in je še danes po-vezan s pravočasnim in kvalitetnim začetnim izborom in usmerjanjem otrok v to športno panogo. Temu sledi začetek uvajanja v specialni proces treniranja in proces selekcionira-nja, ki mora potekati pod kvalitetnim strokovnim vodstvom.

Slovenija je v obdobju 1975 do 1985 predstavljala vzorčni model uspešnega začetnega izbora ter sprotnega selekcioniranja mladih v alpsko smučanje. Le ta je temeljil na množici alpskih smučarskih šol, ki so tako rekoč vzklile in delovale v sleherni urbani sre-dini. Na nek način je bil to fenomen tistega časa, ki je na eni strani imel svoje korenine v že omenjeni večstoletni tradiciji, na drugi strani pa v porajajočih se vrhunskih rezul-tatih in s tem v zvezi tudi v ugodni socialni klimi in družbeni podpori. Mirno lahko celo ugotovimo, da to ni bil samo droben trenutek v naši polpretekli smučarski zgodovini, temveč vsesplošno smučarsko gibanje, ki je limitiralo proti temu, da so se tako rekoč vsi Slovenci na tak ali drugačen način ukvarjali s smučanjem. Takšna plebiscitarna odločitev Slovencev za alpsko smučanje je zato imela za posledico na desettisoče otrok, ki so se usmerili v ta šport in stotisoče staršev in drugih, ki so jih podpirali in vzpodbujali k dobrim dosežkom. Smučanje je v tem obdobju tako rekoč za slehernega Slovenca po-menilo nepogrešljivo sestavino vsakdanjega življenja, za veliko večino aktivno, za druge pa pasivno.

Slika 9.10 Mateja Svet je s srebrom iz olimpijskih iger (Calgary, 1988), štirimi medaljami svetovnih prvenstev ter sedmimi zmagami na tekmah sve-tovnega pokala še vedno najuspešnejša slovenska smučarka.

Slika 9.11 Jure Košir, bronasti iz olimpijskih iger v Lillehammerju leta 1994.

Poglaviten cilj naše, zagotovo pa tudi tujih smučarskih šol, je bil začetnika naučiti smučati oz. mu s pomočjo uporabe bolj ali manj ustaljenih metodičnih postopkov omogočiti napre-dovanje do optimalne stopnje glede na njegove psihofizične karakteristike in smučarsko predznanje. Pot, po kateri bo subjekt najhitreje in najbolj učinkovito napredoval, je v veliki meri odvisna tudi od znanja, ustvarjalnosti in pedagoške usposobljenosti učitelja, zahtev-nostno stopnjo metodičnih postopkov pa je mogoče prilagajati tako učencem, kot tudi času, ki ga imamo na razpolago. Hierarhična urejenost smučarskih storitev glede na njiho-vo težavnostno raven ne sme predstavljati dokončno definiranih poti učenja smučanja, saj je znano, da mora biti posredovanje informacij smučarske motorike prilagojeno zahtevam n nepravilnostim gibalnih struktur slehernega posameznika. Pa vendarle ne pozabimo, da hierarhija temeljnih storitev že v preteklosti ni bila definirana zato, da bi pomenila edino pot učenja!

Pogoj za kvalitetnejše udejanjanje t. i. procesa individualizacije procesa učenja smučanja je delo v manjših skupinah, kar učitelju omogoča boljši vpogled v znanje in napredovanje vsakega posameznika. Istočasno to od učitelja zahteva več ukvarjanja s posameznikom, <ar ima za posledico tudi hitrejši napredek.

Ob vsej smučarski literaturi se danes vse preveč ukvarjamo z podrobnostmi posa-meznih temeljnih storitev, namesto da bi naše učence preprosto učili smučati! Novo-dobni učitelji smučanja sicer nosijo v sebi veliko znanja, težava pa je v tem, da so pri svojem preveč osredotočeni na posamezne storitve, ki v šoli smučanja predstavljajo le posamezne "stopnice". Operativni model učenja smučanja in shema odprte piramide (sistemsko) že več kot dvajset let predstavljata doktrinaren pristop k učenju smučanja. Hierarhična ureditev in stopnjevanje temeljnih smučarskih storitev je veliko pripomoglo k kvalitetnejšemu delu učiteljev in trenerjev smučanja in pridobivanju večjega števila mladih tekmovalcev. Hierarhija elementov takratne šole smučanja je vsakemu začetniku omogočala hitro napredovanje po direktni poti učenja, ki so jo tudi z rezultati potrdili

mnogi danes že bivši šampioni.

V preteklosti se je slovenska šola smučanja veliko spreminjala. Kar nekaj prelomnic se je zvrstilo tja od časa Rudolfa Badjure, ki velja za utemeljitelja šole smučanja na Sloven-skem. Že leta 1914 je vodil prve smučarske tečaje, leta 1924 pa je v knjigi "Smučar" tudi prvi pri nas sistematsko obdelal in opisal tehniko takratnega smučanja. Tako teoretična kot tudi praktična osnova razvoja šole smučanja je bila predvsem v zadnjih 30-ih letih odsev smučanja za tisti čas najuspešnejših tekmovalcev. To potrjuje prisotnost različnih virov, ki vsak na svojstven način predstavlja odsev izkušenj ter poskus uspešnega učenja smučanja Pot do uspeha (Petrovič idr., 1983), ki je bila prevedena v več tujih jezikov, Po Rokovih smučinah (Petrovič idr., 1987), Alpsko smučanje (Rajtmajer in Gartner, 1987), Kako smučati z novimi smučmi (Maver, 2001), Smučanje 2000+ (Pišot idr., 2000), Smučanje danes (Guček in Videmšek s sod., 2002), Pot mojstrov (Matijevec, 2003) in drugih. Veliko število knjig in poudarjanje velikega števila možnosti izbire posredniških in korekturnih storitev, ki jih je učitelj lahko izbiral pri učenju smučanja, je kljub vsem dobrim namenom v proces učenja prineslo tudi vprašanje "kaj je bolj in kaj manj prav"? Vse je praviloma prav, le da moramo posamezne metode in posamezna sredstva posredovati ob pravem času, na pravem mestu in pravim ljudem.

Slika 9.12 Knjiga Smučar avtorja R. Badjure iz leta 1924.

Slika 9.13 Smučarska demonstratorska vrsta iz leta /975.

Slika 9.14 Po Rokov h smučinah (Petro-vič idr.. 1987), ostaja eno doktrinamih del na področju slovenskega smučarskega športa.

Slika 9.15 Gradivo za usposabljanje Smučanje danes (Guček in Videmšek s sod., 2002) poleg alpskega smučanja zajema tudi metodiko in teh-niko deskanja, telemarka, prostega sloga, skokov in tekov na smučeh.

Smučati se naučimo s smučanjem ostaja doktrinarno načelo, ki bi moralo biti blizu vsem, ki se ukvarjamo z učenjem smučanja. Mnogo akumuliranega znanja na področju smučanja se je nabiralo, na drugi strani pa je danes relativno malo učiteljev smučanja, ki bi na osnovi pravilno zastavljenega cilja znali izbrati najbolj učinkovito pot učenja.

Neradi in z grenkim priokusom ugotavljamo, da rezultati zadnjih generacij vrhunskih alpskih smučarjev niso povsem v skladu z našimi pričakovanji. Ta ocena prav gotovo ni plod trenutne prizadetosti, ki jo praviloma povzroči javno mnenje preko sredstev obveščanja in obratno, temveč posledica dolgotrajnejšega spremljanja rezultatov in tudi splošne družbene in športne klime, ki je alpskemu smučanju v zadnjem času bolj ali manj nejnakionjena. Še bolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da ta ugotovitev, še bolj kot za

starejše generacije vrhunskih alpskih smučarjev, velja za najmlajše.

10 Kako naprej?

Slika IO.I Cilj smučanja je uživanje na snegu!

Pri učenju smučanja imamo lahko več ciljev! Najpomembnejši je naučiti (se) smučati! To pomeni, da želimo skozi proces učenja in s preverjenimi metodičnimi postopki posa-mezniku omogočiti napredovanje do stopnje, ki mu jo omogoča motorični potencial, kakovostna oprema, interes, cilji... Pomembna je dinamika učnega procesa, saj si učenci s pretežnim stanjem v vrsti, svojega smučarskega znanja gotovo ne bodo kdo ve kako razširili in poglobili. Zavedati se moramo, da se smučati naučimo samo s smučanjem, to pa bomo dosegli le z ustrezno in pravilno organizirano vadbo.

Ustvarjalnost človeka ne pozna meja in rezultat tega je nenehen razvoj športa - torej tudi smučanja - na vseh ravneh! Nagnjenje k novemu se kaže v iskanju novih oblik zabave na snegu, ob tem pa seveda ne smemo zanemarjati dejstva, da je vsem alternativnim načinom gibanja na snegu vendarle osnova obvladanje temeljnih oblik smučarske tehnike Razvoju novih smeri smučanja sledi tudi sprotno prilagajanje učnih načrtov. Ti morajo biti v koraku z trendi sodobne smučarske tehnike, upoštevajoč interese mladih, ki svoje smučarsko znanje usmerjajo tudi v nove pojavne oblike smučarskega športa (smučarski kros, prosto smučanje, smučanje v snežnih parkih,...).

)j u - i ir i smuča >, i (e usmet iena v tekmovalno, kot tudi v rekreativno smučanje. Po-? da e uvNtnena <. tistim, ki so njem največji porabniki. 2al so v zadnjem času

to v premajhnem deiu potencialni tekmovalci, na drugi strani pa smo lahko veseli, da so, ob muhastih zimah in visokih cenah smučarskih vozovnic, smučišča še vedno dobro obi-

i a Tekmova o torej Je dolgo ne predstavljajo edinega in najbolj cenjenega dejavnika siv č -ega športa Danes se na smučiščih pojavlja kopica smučarjev in deskarjev, skratka

• sk idno s svojimi interesi premagujejo bolj ali manj zahtevne smučarske terene in ia sregu uživajo na bolj ali manj varen način. V tem pogledu seveda ne gre spregledati vlo-ge smučarskih učiteljev, ki morajo na smučiščih predstavljati vzgled tako glede obvladanja tehmke kot tudi varnega in kvalitetnega učenja.

Smo torej na (začetku) poti, ki se lahko ustavi že pri obvladanju najosnovnejših smučarskih zavo|ev. po drugi strani pa lahko proces osvajanja smučarskega znanja razumemo kot proces, ki ob napredku in razvoju smučanja kot športa ne mora biti nikoli dokončan, k ub dejstvu, da za prve korake na snegu ni nikoli prepozno, je napredek odvisen od mnogih dejavnikov, v prvi vrsti pa seveda od posameznika ter izbire učinkovite poti učenja, ki bo posamezniku glede na njegov potencial omogočila osvojiti najvišjo možno raven znanja.

V preteklosti smo preveč podlegali visoko zastavljenim ciljem. Kot majhen narod smo v s ehernem začetniku morali videti potencialnega tekmovalca. Res je tudi, da je bil po ožai smučarskega športa včasih pri nas drugačen. Zaradi slabšega družbeno eko-nomskega statusa smo morali stremeti k hitremu in učinkovitemu učenju in na tak način ustvarjati bazo mladih tekmovalcev, ki so predstavljali osnovo vrhunskim rezul-tatom. Vprašanje pa je, če je to najboljša pot tudi danes, ko se smučanje "izgublja" v mnoiK športnorekreativne ponudbe. Prav je, da želimo biti v svetu prepoznavni z načini učenja, ki so edinstveni, inovativni, hitrejši, pestrejši. Vendar pri tem ne smemo pozabiti da potrebe prevladujočega števila smučarjev že dolgo niso usmerjene več le J vrhunsko tehniko, ampak tudi k drugim užitkom, ki jih ponuja preživljanje prostega časa na snegu.

S smučanjem se danes ukvarja veliko ljudi, na vseh ravneh! Kljub slabšim tekmovalnim rez« tatom, lahko rečemo, da je rekreativno smučanje v vzponu. Pri tem imajo športni pe-dagogi m učitelji smučanja s svojim vplivom, osebnim zgledom in znanjem zelo pomembno

cgo. Torej ne samo kot ljudje, ampak tudi kot strokovnjaki s področja smučanja. Iz te pozicije lahko razmeroma hitro identificirajo posameznikove sposobnosti in nagnjenja ter h tako usmerijo v aktivnejše ukvarjanje s smučanjem. Zato je interes vseh, ki delamo

na tem jx>dročju, da s skupnimi močmi usposobimo kvalitetne kadre tudi na področju a• ega smučanja. Ti so praviloma tisti, ki se poleg staršev prvi srečajo s posredovanjem zna a tudi na tem področju. Glede na dejstvo, da vemo, da pn otrocih prihaja najbolj do izraza prav vizualno zaznavanje, morajo učitelji imeti ustrezno stopnjo smučarskega znanja r; zkušenj za nazorno in pravilno demonstracijo.

J /• :d em obdobju so se družbene in socialne razmere, ki so seveda posledica političnih, r.r ro spremenile. Razlog-so številni in predvsem posledica prej omenjenega dejstva.

. svoj; končm ol > i pa so imeli izjemno negativne posledice na kontinuiteto obstoja, kaj

šele razvoja smučanja v Sloveniji. Alpske smučarske šole obstajajo le še v največjih urbanih sredinah ali pa tam, kjer je izjemno močno izražen osebni in privatni interes. Drugje o njih praktično ne moremo več govoriti. Iz tega razloga in ob dejstvu, da se nam krči tudi biološka masa, je razumljivo, da ne moremo pričakovati rezultatov, kakršni so nekoč bili stalnica. Stojimo torej na razpotju in očitno je, da je potrebno narediti "tisto", kar nam manjka na poti k odmevnejšim rezultatom.

Razvoju smučarskega športa moramo prilagajati tudi šolo smučanja. Kljub temu, da so časi današnjega smučanja drugačni, ostaja mesto šole smučanja pri soustvarjanju vrhunskih rezultatov nepogrešljivo. Smučarski učitelji lahko z ustreznimi pristopi in kvalitetnim delom pomembno vplivamo na kasnejši motorični razvoj slehernega po-sameznika. Otroci so najbolj dojemljivi za razvoj sposobnosti in znanj, osvojeni gibalni programi pa bodo ostali trajno zapisani v njihovem motoričnem spominu. Prav za otro-ke je še kako odločujoče delo smučarskega učitelja, saj prenos izkušenj in učni transfer, poleg motoričnega dela poteka tudi v spoznavnem, čustvenem in socialnem prostoru. Zato je to obdobje tudi odločilno, ali bodo otroci v smučarskem športu vztrajali in ostali ali ne!?

Živimo v novem obdobju, ki je do smučarskega športa manj prijazno. Smučanje je le eden izmed mnogih športov in je odvisen od komercialnih učinkov, ki jih v največji meri proi-zvaja on sam. Vrhunski rezultati so redkejši. Zato se upravičeno sprašujemo o razlogih!? Razkorak med pričakovanji, željami ter realnostjo je nesporen! Zato moramo pogledati resnici v oči in se vprašati, ali smo si v novih okoliščinah postavili previsoke cilje, ali pa naše delo ni bilo dovolj dobro!? Oboje je izraz in produkt naših prizadevanj!

Abraham, H. (1985). Zavoj proti desni, uradna knjiga PSIA-Zveze pok enih učiteljev smučanja ZDA. Ljubljana: Center SOO.

Agrež. F. (1976). Povezanost motončnih m morfoloških dimenzij z uspešnostjo v alpskem smučanju: (testi za selekcijo m kontrolo stanja trenuanosti tekmovalcev v alpskem smučanju) Begunje: Elan. tovarna Športnega orodja: Ljubljana: Visoka Sola za telesno kulturo. Institut za^frekologijo.

Aschauer, E., I risk in sknng an

Batagelj, B. (20 (I), 31-44.

Batagelj, B^ Xl>

|lpina. Pridobljeno 30. II. 2007, iz http://www.easyski.si

i E„ Resch, HL Thoem, H. m Spatzenegger, H. (2007). Injunes and m/ury kvvboordmg. Unfatchirurg. 110 (4). 301 307

> > '

: k zgodovini smučanja na Trnovski planoti. Kronika. 50

aodemega smučarstva na Slovenskem: od prvih poskusov konec JTa Slovenskem. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska

,B . (2006). Edmund čibej Kronika. 54 (3), 498-501.

•r, R. in Hoppeler, H. (2003). Muscular Basis of Strenght. V. Komi (ur.). Strenght and ^ S Q p r t (str. 50-72). Q^|pdfciiackwell Science Ltd.

n Rudisuhli, U. (2000). Schneesport Schvveiz. Stans: Schwe-sportlehrerausbidung.

Maribor Tovo Trade d.o.o.

DragaS, M . ( 1 u nastavi fizičkog vas pitanja u športu. Podgorica: Prosvjetni rad

I ,kr ldr io, V. F., S f t ^ . C„ Michielon, G.. Dugnani, S. in Mauro, F. (1997). A Mathematical ^ H H f r g d forthe Analysts Trajectones in Giant Slalom. V Proceedmgs book of I" International

c H K i on Science ond Sknng. S t. Christoph a Ariberg (str. 107-115). London: E8<FN Spon.

zeriseher

Dekleva. J (2

Fetz, F. (1991). Biomechanik alpiner Zieleinlauftechniken. V F. Fetz in Muller E. (ur.). Biome-chamk der Sportarten, 2, Biomechanik de s alpmen Skilaufs (str. 124-130). Stuttgart: Enke.

FIS (2008). Oberhofen: FIS. Pridobljeno 24. 2.2010, iz http://www.sloski.si/resources/files/ pdf/alpsko-smucanje/08-09/Children-Equipment-2008.pdf

Frick, U., Schmidtbleicher, D„ Raschner, C. in Muller, E. (1997). Types of Muscle Action of Leg and Hip Extensor Muscles in Slalom. V Proceedmgs book of Ist International Congress on Science ond Sknng, St. Chnstoph a. Ariberg (str. 262-271). London: E&FN Spon.

Gamma. K. (1985). S ki Schvveiz. Derendingen: Habegger Verlag.

Gredel), M., MetikoS, D.. Hošek. A. in Momirovič, K. (1975). Model hierarhijske strukture motoriCkih sposobnosti. Kineziologija, 5 (1-2), 7-82.

Guček, S. (1989). Slovenija, zibelka smučanja v srednji Evropi. Ljubljana: Kmečki glas.

Guček, A. (1998). Po smučinah od pradavmne Ljubljana: Magnolija.

Guček, A. (2004). S ledi smučanja po starem: smučarske tehnike. Ljubljana: SZS-ZUTS Slo-venije.

Guček A. in Videmšek D. (2002). Smučanje danes. Ljubljana: Združenje učiteljev in trener-jev smučanja Slovenije.

Hmtermeister, R.A , Lange, G . W „ 0'Connor, D D. Dillman. C J. m Steadman, J.R. (1997). Muscle Activity of the Inside and Outside Leg in Slalom and Giant Slalom Sknng. V Pro-ceedings book of I" International Congress on Science and Sknng. St. Chnstoph a. Arlberg (str. 141 149). London: E8.FN Spon.

Horterer, H. (2005). Carvmgskifahren. Der Orthopčde. 32 (5). 426-432.

I W O (1988). Mednarodna pravila /VVO za smučarska tekmovanja 1988 Ljubljana Smučarska zveza Slovence; Maribor: Večer.

jeločnik, M. (1981). Začetki in razvoj smučanja v Sloveniji m evolucija alpske smučorske tehr. ke. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgoio V§TK.

Joubert, G. in Vuarnet, J. (1966). Comment se perfectionner d ski. Arthaud

Kalčič, B. (1980). Akrobatsko smučanje L|ubljana Tehniška založba Slovenije.

Križaj, B„ Vognnec. T., Dekleva, J., Kaše. E. (1983). Rele arene Ljubljana: Mladinska knjiga.

Koehle, M.S., Lloyd Smith, R. in Taunton. Ji (2002). Alp,ne ski /njunes prevention Sports Mediane. 32 (12). 785-93.

Kugovnik, O., Nemet, B . Pogačar, T in C.oh. M (1998). Measurement of Trajectones and Cround rvMiion Fones ,n Alpme Sk ig (k - . . j Stove 4 (I). 22-26

Kugovnik. O., Supei. M m Nemec. B. (2003) 5 d »o i pskega smučanja. Ljubiiana Fakulteta za Šport, Inštitut za šport.

Lešnik, B. (1996). Vrednoten? moo a ios: m š/b dečkov v alpskem smučanju. Magi-strska naloga, Liubljana: Fakulteta za šport.

Lešnik B. (1999). Definiranje m pnmerjava učinkovitosti gibcinih struktur sodobi-i vvesLorr skih tehnik. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljub an. Fakulteta za šport.

Lešnik. B. (2002a). šola smučanja mora slediti razvoju smučorske tehnike a na prvem mestu je še vedno varnost. V Guček. A. m VidemSek. D. (Ur.). Smučanje danes. 26-27 Ljubiiana: Združenje učiteljev m trenerjev smučanja Slovenije.

Lešnik, B. (2002b). Enak cilj - različne poti V Guček. A. in Videmšek. D. (Ur.). Smučanje danes. 13-18 Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Lešnik. B.. Murovec, S. in Gašperšič, B. (2002). Opredelitev oblik drsen/a m smučanja. V Guček. A. m Videmšek, D. (Ur.), Smučanje danes. 28-88. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Lešnik, B. in Žvan, M. (1996). Paralelna tehnika smučanja - IZZIV za začetnike. Ljubljana: O d delek za permanentno izobraževanje. Fakulteta za šport.

Lešnik, B. in Žvan, M. (2002). Nekatere značilnosti smuči novejših oblik. Gradivo za kadno vski tečaj Učitelj III. Stopnje. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Lešnik, B. in Žvan, M. (2002a). Pomen psihomotoričnih sposobnosti v alpskem smučanju. Gradivo za kadrovski tečaj Učitelj III. stopnje. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Linser, F. (1993). Effektives Krafttrainmg. Grundlagen und Praxis am Beispiel des alpinen Schilaufs. VVisebaden: Limpert Verlag.

Lund. M. (2002). The strange long history of the short ski. Pridobljeno 30. II. 2007 iz http:// skunghistory.org/Ta/lor

Malacko, J. A. (1986). Osnove sportskog treninga. Beograd: Sportska knjiga

Matwejew, L. P. (1981). Grundlagen des Sporthchen Tramings. Berlin: S po rt verlag

Marušič. T. (2006). Slovensko smučarsko pravo m varnost na smučiščih. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Matijevec, V. (2003). Pot mojstrov. Ljubljana: Marbona d.o.o.

Maver, M. in Belehar, I. (1995). Spet zavoj k bregu ne hvala. Ljubljana: Knjižna zadruga.

Maver M. (2001). Kako smučati z novimi smučmi Heretične misli smučarskega učitelja. Lju-bljana: Knjižna zadruga.

Mednarodna pravila IW0 za smučarska tekmovanja /988. Ljubljana: Smučarska zveza Slo-venije: Manbor: Večer.

Maegerlein, H., Ust, F., in PuchtJer M. (1968). Neuer schwung auf kurzem ski. Munchen: Bayerischer Landwirtschaftsverl.

Mester. J. (1997). Movement Regulation in Alpine Sknng. V Proceedmgs book of I * International Congress on Science and Skiing S t. Oiristoph a. Ariberg (str. 333-348). London: E&FN Spon.

Mester,). (1999). Neurophysiological Aspects of Carving. V Book ofAbstracts of Internatio-nal Society of Biomechamcs XVII Congress. Calgary, Canada, August 8-13" 1999 (str. 53).

Mogore, C. (2001). S ki franka/ s. les plus belles annees. Grenoble: Glenat.

Momirovič, K., Hošek, A., MetikoS, D. in Hofman, E. (1984). Taksonomska analiza motončkih sposobnosti. Kmezioligija, /6(2), 115-132.

Mule), M., De Zeeuvv, G., Espejo, R., Jackson. M., Kajzer, š.. Mmgers. J., Rafold. B., Rebernik, M„ Suojanen, W., Thornton, P. m Uršič, D. (1992). Teorije sistemov. Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta.

Muller, E. (1991). Biomechamsche Analyse alpiner Skilauftehmcken in unterschidlichen Schnee-, Gelande- und Pistensituationen. V F. Fetz in Muller E. (ur.). Biomechanik der Spor tarten. Bd 2. Biomechanik des alpinen Skilaufs (101-111). Stuttgart: Enke.

Murovec, S. (2006). Na kanto! Sistem UPS. Kranj: samozaložba

Nachbauer, W„ Schindelwig. K, Mossner. M in Kaps, P. (1999) Forces and Moments at the Boot Sole Dunng Carving V Book of Abstracts of International So< cty of Biomechamcs XVIl'n Congress. Calgary, Canada, August 8-13 1999 (str. 54).

Nemec, B. (1997). A System for Measunng Ground Reaction Forces in Alpine Sknng Coaching and Šport Science Journal, 2 (3), 46-55

Niessen, W„ Muller, E.. Schvvameder. H.. VViemmer, M.A n Riepiec B (1999). Force And Moment Measurements Dunng Alpine Skiing Dependmg On Height Position. V Procee-dmgs /. of XVI International Symposium on Biomechanics m Sports (str. 544-547). Konstanz: University of Konstanz. Department of Šport Sc on te. Germany.

Petrovif, K.. Smitek. j. in Žvan. M (1983). Pot Jo uspe i. Ljubljana: samozaložba.

PetroviC. K„ Belehar, I. in Petrovič R (1987) Po Roko. smučinah. Sarajevo: Agencija za tržišne komunikacije,

PetroviC. K., Belehar I , Petrovič R.(l987a) -o to Success II, Ne* Deveiopment ofSki Techniques <tnd Methodou^, Ljubljana samora ožba

Petrovič, R. (1992). Smen razve I U V kem smučanju (kratka analiza tehničnih disciplin na olimpi|skih i;rah) Šport 10 (4). It

Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja - gibalne sposobnosti m osnovna sredstva za njihov razva/ v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za Šport.

Pistotnik, B. (2004). Vedno z igro - elementarne m družabne igre za delo m prost čas Lju-bljana: Fakulteta za šport.

Pišot, R. m Videmšek. M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trener-jev smučanja Slovenije.

Pišot. R.. Murovec, S., Gašperšič. B.. Sitar. P.. Janko. G. (2000). Smučanj 2000+. tehnika alpskega smučanja. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Pogačnik, U. in Videmšek, M. (1998). Igraje na smuči. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Poledmk, H. (1991). Dos Gluck im Schnee. 100Johne Skilauf in Osterreich. W i en Munchen: Amalthea Verlag.

Poles, J. (2000). Srčni utrip za oceno varne stopnje napora. V J. Turk (ur.) Lepota gibanja. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Rajtmajer, D. in Gartner, F. (1986). Smučanje. Teorija in metodika alpskega smučanja. Man-bor Pedagoška akademija Maribor.

Rajtmajer, D. in Gartner. F. (1987). Alpsko smučanje. Manbor: Založba obzorja Maribor.

Raschner, C. (1997). Kinematische und Dynamische Technikanal/se im Slalom o/s Grundlage fur die Entvvmklung Skispezifischer Krafttiammgsgerčte und Krafttrammgsmethoden. Disser-tation. Salzburg: Geisteswissenschaftlichen Fakultat der Universitat Salzburg.

Rauter, M. (1999). Trendi razvoja m iskanje novih možnosti za boljšo organizacijo treninga superveleslaloma. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Schmidt. R.A. (1991). Motor leammg in performance: from prinaples to praetise. Champaign IL: Human Kinetics.

Schmidt, R.A. in Lee, T.D. (1992). Motorcontrol and leammg: a behabioral emphasis. Cham-paign IL: Human Kinetics.

S/oski (2009). Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije. Pridobljeno 24. 2. 2010 iz http://www. sloski.si/resources/files/pdf/alpsko-smucanje/08-09/Children-Equipment-2008.pdf

Spitzenpfeil, P. in Mester. j. (1997). Carving and skitechnique - aspects of biological regulation. Sportverletz Sportschaden, II (4). 134-140.

šturm, J. in Strel, J. (1981). Struktura koordinacije 17-letnih učencev in učenk. Ljubljana: VŠTK.

Tancig. S. (1982). Motorični kontrolni procesi. Telesna kultura. 30 (3-4), 20-24.

Taylor, C. (1968). Instant sknng on short skis.

TuSak, M. in luSak, M. (1994). Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni institut filozofske fakultete.

USaj, A. (1996). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za Šport.

Vogrinec, T. (1982). Smučarska šola Bojana Križaja. Maribor: samozaložba.

Ward, R.D. in Ditman, G.D. (1997). Sports speed Champaign: Human Kmetics.

Worndle, W. (2007). Alpiner Skilauf. V R. Walter (ur.) Snovvsports Austna - D.e Osterre-ichische Skischule (2007). Č)sterreischischer Skischulverand. Purlcersdorf: Verlag Bruder Hollinek.

ZVSmuč (2002). Zakon o varnostj na smučiščih. 2002. Ljubljana: Uradni list RS. St.110.

ZVSmuč-B (2008). Zakon o spremembah m dopolnitvoh Zakona o varnosti na smučiščih. 2008. Ljubljana: Uradni list RS, St. 17/2008.

2van, M. (1995). Igra zavojev. V.deokaseta. Ljubljana: Z V U T S - SZS

2van, M., Agrež, F., Berčič. H.. DvorSak, M.. LeSnik, B.. Maver, D.. Murovec, S. Petrovič, R., Ra|tmajer, A„ 5egula, R, Sturm, R , VidemSek, D. in Vučetič. L (1996). Alpsko sinučanje Ljubljana: Institut za Šport Fakultete za Šport

2van, M. in LeSnik, B (1997). Tekmovalnost kol sestav ina učnega procesa v alpskem smučanju. Ljubljana: Fakulteta za Šport.

2van, M.. LeSnik, B. in BO2IČ, B (2005). Igra formacij kot način osvajanja m izboljševanja smučarske tehnike. Ljubl|ana: Fakulteta za Šport, Oddelek za permanentno izobraževanje.

2van, M„ LeSnik, B., Lavnč, A. m KaSpar, P (1999). Možnosti uvajajo zarezne tehnike smučanja v program zimske tole v naravi Gradivo za permanentno izobraževanje. Ljublja-na: Fakulteta za Šport.

Pri pisan/o kateregakoli ort^fflftj A • 'njenega Široki strokovni javnosti, je vedno prisotna dilema, kje in kako postavili mejo med izvedbenim a!gofitm*baztčn,mi zakonitostmi m seveda katerimi.

Za opisovanje alpskega smučanja to ni bila samo dtiemc, d/npufc ujtjhndp 9Wčt s poudare-nim stranskim lokom se množično uporabljajo »n kakor hitro so vsaj mah na tobruk.% zavijejo. Lahkotnost zavijanja je v bližnji preteklosti povzročila nekaj nepreglednosti . metor kah. ki so temeljile na izkustvenih mehanizmih $ nekaterih delih so postale nevarne celo za 'uporabnike.

s.t ah wqjak-< n,i vio laztegnik m prHogf- • J

Avtorja sta w v tem uChe-••».. ,vv • te/pr AV Vzačetn&ipo^ h sto opno v osnovne vdik« procesov gibanja v povtzan- ps,- n smučanjem m bazičnimi zakonitostma gibala Na teh te-meljih sto v nadaljevanju .•„'»«»<•'«.- ->eto.'ko. V opisih teftn^e;e .-jsfcJto zelo dobro poznavale biamelkin. principi* smučar nasploh. Slednje < avtcnen ., omogočilo možnost uporabe suverene Jogifce pn strufctunrarij« stontev Sole alpskega smučanja

Zanmw /e prispevek. • \'-!> Os; b primerov smučanja v urejervh formacijah. Po obsegu, se zdi da vzposta i r>r ;« iv f i . . vvs i .c«'de ostc •') vsetun flo drugi strm pc « urejeno formac.ia te dese-tletja i.'ve«.(ben) v nietodkoh alpskega smučanja, ki pa Se m bi deležen sistematičnega opisa. Verjetno s?« „•» ror,-;' trsf. • ••,: smučanje v ure^eftft foi -ocija'- tudi <ot mogočo tekmovalno disciplino alpskega. - \u\ " :: z, >5» - .'hodom tudi v možno •eknwt . x> obMao tego športa

Vesel/ me, do sto avtorja z izjemno velikim občutkom poskuSala obdržal nekatere spec' <e v predstavljeni metodiki, ki upošteva tradicionalna izhodiSča učenja smučanja v skvenskem prostoru. Ocenjujem, da je to lep prispevek k blagovni znamki slovenske nocionc ne šole alpskega smučanja.

i. da bo ta učbenik v veliko pomoč mnogim generacijam učiteljev smučanja. S prebira-si bo lahko vsak smučar pomagal k varnejšemu m bolj pnjetnemu smučanju

dr. Otmar Kueegiik

ter vrfitfM smučai čibejeve alp in ideje tudi ves1

so morda nekoln dela prispevala^ Tako je mogoče'

/Qti zaznati tična izhodi:

očju poučt

Slo&nske snMtine so svoje p^^Hbg^negu pustile že davno tega. Tako kot je lahko pestro in dnSmično gibanje na snegu^^fmagovanje ovir v času in prostoru, tako intenzivno in s pt • loko energijo, so se skozi čas spreminjali pristopi m načini risanja smučin v zasnežene bnegov<r Slovenci smo ta krasen zimski šport že dolgo tega sprejeli kot del svoje identitete m tako ves čas tvorno spremljali in soustvarjali spremembe in napredek, ki na področju alpskega smučanja ni W se lahko pohval*ncfm^od nekdaj krojimo razvoj vrhunske smučarske opreme

tekmovalnj^Jmučanja, tako velja izpostaviti, a smo s slovensko alpsko i prepoznavni v evropskem in svetovnem prostoru. Od prve

radimo, kako hitreje, natančneje, boljše m prijetnejše. Noše delo tako so nastala številna dela in priročniki Nekatere vsebine

{Mj^^^^+mouporabne, prav gotovo pa so popolnoma v s<j napisana i, da ska šola vedno sledila zadnjim trendom razvoja 3Sih smučirWKKunes poiskati večino tistega, kar je bilo dobro že prej le in izzive, WSb še bolje naprej. Predstavljena vsebina ponuja bogata praktične napotke, ki bodo vsem tistim, ki želijo svoj profesionalni razvoj

jja smučanja m smučarskega treninga nadgraditi, omogočili kakovostno m pomoč pri delu. Izkušnje, ki jih imata avtorja na področju, ki ga predstavljata, po igotovilo, da bodo številni nasvet/ /n informacije sprejete in uporabljene v praksi vrednost predstavlja tudi bogat seznam literature, ki dokazuje, da sta avtorja črpala

spoznanja tz številnih tujih in domačih virov. Ta nabor domače in svetovne literature hkrati omogoča vsem uporabnikom poglabljanje v področje in iskanje odgovorov na morebitna Se odprta vprašanja.

Vsaka smučina in smučar, ki jo je zarisal, sta lahko predmet poglobljene znanstvene obravnave, kritične strokovne diskusije ali idilična prispodoba užitkov na snegu. Knjiga, ki je pred vami, vas bo skozi izbran pogled na smučanje vestno spremljala.

prof dr. Rado Pišot

Pri nastajanju knjige so sodelovali: Boštjan Božič Miha Gmajnar

AleS Guček Matic jeraSa Ali Kuzmm

Zdravko Knžaj Vlado Makuc

UroS MartmSek Sandi Murovec Borut Pistotnik

Rado PiSot Luka Sekula Peter Sitar

Tomaž šegula Miha Verdnik

Iztok Zaje UroS Zupan

m drugi.

Naše smučine Teorija tn metodika alpskega

smučarja

Univerzitetni učbenik m uradni učni načrt na tečajih usposabljanja

za učitelje alpskega I., 2. in 3. stopnje

Avtorja: dr Blaž LeSnik dr. Milan 2v«n

Recenzent«: dr. Rado Piiot; Pedagoški fakulteta m

Znanstveno-raziskovalni institut Univerze im Primorskem

dr. Otmar Kugovnik: Fakulteta u Šport

Fotografije: AleS Fevter

AleS Guček (arhiv) FotodokumenUcij« Del«

SZS - alpske discipline pogodbeno z Agence Zoom - agence photogr«phique

Matic Jer«i« Zdravko Primožič

Rado PiSot Simeon Klokočovnik

Matej Svegl Blaž Letnik

Snežtna M«dic LeSnik Igor Mali (arhiv Slovenske Novice)

Andrej čeme Renco Konnožic

Oblikovanj«: Snež«n« M«dic LeSnik

Andrej« Grč«r

T M c Studio Print, d.o.o.

Izdajatelj: SZS ZUTS Slovenije

2. dopolnjena izdaj« Ljubljana. 2010

CIP - Kaulotni zapis o publikaciji N«rodn« in umverutetn« knjižnic«, Ljublj«n«

796926(075 8)

LESNIK. BI«* N«te imuCine : teori|« m metodik« «lptkeg* imu<*n|j :

univerzitetni učbenik m ur »dni u<ni fucn n« te(«jih utpovibl|«n|4 « učitelj «lpskeg4 1.2 m 3 »topnje / Bl«> l eSnik. MiUn 2v«n ((otogr«fijc AleS fevžei el «l|. • 2. dopolnjen* ,/d •

Ljubljana SZS - ZUTS Slovenije. 2010

ISBN 978-961 -91052-5-2

1. 2v«n. MiUn

249609216

• . . " H « f f » « . -V.T" > •. 91 " -v

V slovenskem prostoru postajamo bogatejši za strokovno publikacijo s področja alpskega " smučanja. Osrednji del je vezan na metodiko učenja in najnovejša dognanja v zvezi s tehniko gibanja v alpskem smučanju. Ob tem avtorja na posebno mesto postavljata prelomnice, ki so vplivale na priljubljenost smučarskega športa v slovenskem prostoru in času. hkrati pa se ne

izogibata analiz razlogov za današnji položaj smučarskega športa V besedi in sliki se med drugim spominjata zlatih časov Križaja PetrovTčaln Svetove, sodobno tekmovalno smučarsko

tehniko pa vsem razumljivo analizirata na pnmenh novodobnih šampionov. Ob poglavjih, ki poskušajo bralca usmeriti na pravo pot v zvezi z nakupom smuči in ostalih

delov smučarske opreme, je določen del knjige osredotočen tudi na razumevanje procesov učenja določenega gibanja ter sposobnosti in znanja ki pomenijo osnovo za napredek.

Komu je torej knjiga namenjena? Knjiga je namenjena VSEM, ki imajo smučanje radi! Mlajšim tekmovalcem in smučarskim avanturistom ponuja osnovo za usmeritev proti visoko

postavljenim, morda celo vrhunskim ciljem. Začetnikom pa omogoča napredovanje po poteh. -fc, ki jim bodo glede na njihovo znanje in sposobnosti v pomoč k dobremu smučarskemu znanju.

Znanja s področja smučanja poskušata avtorja strniti v sintezo, ki utegne biti zanimiva in koristna relativno Širokemu krogu uporabnikov. Proces učenja smučanja v slovenski nacionalni

šoli alpskega smučanja temelji na osnovi praktičnih izhodišč in tudi drugih pogojev, ki 0 pomembno vplivajo na kvalitetno delo smučarskega učitelja.

Pn nastajanju knjige "NAŠE SMUČINE" je sodelovalo mnogo sodelavcev in prijateljev smučanja.Velik del fotografij je delo enega naših najboljših športnih fotografov Aleša Fevžeqa Recenzenta vsebine učbenika sta priznana slovenska smučarska strokovnjaka in univerzitetna učitelja prof. dr Otmar Kugovnik in prof. dr Rado Pišot Oblikovanje knjige je delo oblikovalke z mnogimi domačimi in mednarodnimi referencami univ. dipl. ind. obl. Snežane Madič Lešnik Knjiga "Naše smučine" je po sklepu Sekretariata ZUTS Slovenije uradni učni načrt na tečajih

usposabljanja za Učitelje alpskega smučanja I.. 2. in 3. stopnje, kot univerzitetni učbenik pa bo pn predmetu Teonja in metodika alpskega smučanja v pomoč tako študentom in

diplomantom Fakultete za šport. Sicer pa ima knjiga mnogo širši značaj m uporabnost Verjamemo, da bo postala pomemben del v zbirki knjig slehernega Slovenca ki je kakorkoli Jv

povezan s smučarskim športom.