LJUDJE IN DOGODKI

Oblikovanje temeljnih stališč Pred dnevi so bi la vsa veleposlaništva v Bagdadu

obveščena o ustanovitvi Arabske unije med Irakom in Jordanijo ter sestavi prve vlade Arabske unije, katere predsednik je Nur i Said. O tem so obvestili tudi O Z N v New Yorku in vsa iraška diplomatska predstavništva v tujini. Premier Nur i Said je ob tej pr i l ik i izjavil , da želi Arabska unija tesno sodelovati z vsemi arabskimi deželami in da bosta Irak in Jordanija krepila svoje oborožene sile.

Pietro Nenni je na sestanku z novinarji, k i je b i l pred dnevi v Rimu, izjavi l , da je sedaj glavni namen socialistov »onemogočiti demokrščanski monopol na oblast«. Izrekel se je za to, da b i z novo politično po­budo dosegli spremembo sedanjega režima in centrali­stične politike, katere glavni nosilec je demokrščanska stranka. V zvezi s predlogom KPI pa je potrdil svoje znano stališče, da takšen sporazum ne bi b i l zaželen. V Italiji brez Komunistične partije namreč ne more bit i nikake politične alternative. Dokončni razpad meščan­ske koalici je b i pomenil korak najprej k realizaciji takšne alternative.

Francoska poslanska zbornica je 20. maja zvečer s 475 glasovi proti 100 odobrila vladno zahtevo za po­daljšanje izrednih pooblastil v Alžiriji. Proti v ladni za­htevi so glasovali poujadisti, del neodvisnih in skupina bivših degolistov. Glavni govornik v debati je b i l radi-ka lsk i prvak Mendes France, k i je zahteval odločnejšo akcijo vlade proti upornikom v metropoli in prevratni­kom v Alžiriji. Vodja parlamentarne skupine komuni­stičnih poslancev Jack Duclos je takole obrazložil ak­tivno podporo v lad i : »Mi se sicer ne strinjamo z na­črtom zakona o podaljševanju izrednih pooblastil, ven­dar je v sedanjih pogojih glasovanje za vladne zakone dejanje za obrambo republike.« Pred zaključkom seje je poslanska zbornica na predlog socialistov soglasno sprejela resolucijo, kjer izreka priznanje nacije voja­kom in njihovim poveljnikom za usluge državi pod za­stavo republike.

V razgovoru z novinarj i je Dulles izrazil upanje, da bo »francoski narod našel takšen izhod iz sedanje k r i ­ze, k i ustreza njegovim ve l ik im tradicijam«. Podrobneje dogodkov v Francij i in Alžiriji n i hotel komentirati. Meni l je še, da se dogodki v Libanonu ne bodo raz­vi jal i tako, da bi bi la potrebna intervencija ameriških vojaških si l .

V Tunisu so zelo v skrbeh zaradi torkovega inc i ­denta, ko so francoski oklopniki prodrli s svojih opo-iršč v Gemadi v Južni Tunizi j i in nasilno odpeljali 6 tuniških vojakov. Pozneje so j ih sicer izpustil i , toda tuniške oblasti so zaskrbljene spričo možnosti, da b i utegnilo po francoskem bombardiranju tuniške vasi Sa-kijeta priti do novih incidentov med tuniškimi in fran­coskimi četami v Tunizi j i . To je že drugi incident v zadnjih treh dneh, k i so bile vanj zapletene francoske čete na tuniškem ozemlju.

V Moskv i se je v torek začela konferenca predstav­nikov komunističnih in delavskih partij dežel, k i so članice Sveta za ekonomsko pomoč. V soboto pa se bo v Moskv i začela konferenca političnega posvetoval­nega komiteja Varšavske zveze, k i se je bodo udeležili predsedniki vlad, prisostvovali pa j i bodo tudi zunanji ministri in ministri oboroženih s i l .

Ko je na lanskih volitvah v Bun-destag (Zahodnonemški parlament) socialnodemokratska stranka spet izgubila, se je vnovič postavilo pred njo vprašanje njenega pro­grama in načelnih stališč. Mnogi so namreč poraz pripisovali dej-stvn, da so bila osnovna stališča stranke do najvažnejših vprašanj preveč nejasna in meglena.

Te slabosti se je socialdemokrat­ska stranka tudi sama že dosti ča­sa zavedala; zato je že pred dve­ma letoma začela sestavljati pro­gram stranke, prvi program, od­kar Je pred dvanajstimi leti ob­novljena znova vstopila v nemško politično življenje.

Zdaj je osnutek programa že go­tov, o njem teče razprava na se­danjem kongresu stranke v Stutt-gartu, podrobneje ga bodo obdela­le še osnovne organizacije po kon­gresu, dokončno pa ga bodo spre­jeli prihodnje leto na izrednem kongresu.

Mnenja o nalogah in vlogi stran­ke, kakor tudi o najvažnejših go­spodarskih, političnih in družbenih vprašanjih se v stranki sami pre­cej razlikujejo. Zato bo program re­zultat kompromisa med temi na­sprotnimi gledanji. Tako obstojata dve nasprotni struji, ki si vsaka po svoje tolmačita, kakšna naj bo v prihodnje socialdemokratska stranka. Eni pravijo, naj bi se iz delavske stranke spremenila v ši­roko narodnjaško stranko, ki bi zajela vse sloje in razrede in se tako odpovedala svoji razredni podlagi. Drugi pa vztrajajo na raz­rednem značaju stranke in menijo, da bi morali socialdemokrati ohra­niti obeležje delavskega gibanja. Kot vse kaže, so ti drugi za zdaj

v večini, tako da »reformisti« ne bodo prišli na svoj račun.

Kongres pa je moral zavzeti tu­di odločnejša in jasnejša stališča o vrsti drugih vprašanj, predvsem z zunanjepolitičnega, obrambnega in gospodarskega področja. To so

Erich Ollenhauer, prvak zahodno-nemške socialdemokratske stranke

namreč trenutno najbolj pereči problemi za Zahod. Nemčijo, stali­šča socialdemokratov pa so prav tu bila zelo nedoločna.

Zdaj se je kongres postavil na jasnejša stališča glede vseh teh vprašanj. Nekatera stališča kon­gresa ne pomenijo samo podrob­

nejše oblikovanje gledišč stranke, marveč so tudi docela nova in zbujajo vsesplošno pozornost.

Tako n. pr. so se delegati zavze­li za krepkejše gospodarske, poli­tične in kulturne stike med obema deloma Nemčije. To je docela v nasprotju z uradno politiko bonn-ske vlade in Je zato povzročilo po­sebno zanimanje. Takšno stališče pa je zelo realno in zato vzbuja upanje, da bo tndi drugod prišlo do sprememb v pozitivnem smislu. Socialdemokrati povsem stvarno presojajo položaj in menijo, da resno obstoja nevarnost, da bi se­danja razdeljenost Nemčije prera­sla v dokončno razdelitev. Zato se socialdemokrati zavzemajo za skladne ukrepe štirih velesil in obeh delov Nemčije, ki naj bi po­stopoma pripeljali do združitve.

V tem duhu je kongres tudi ob­sodil nadaljnje oboroževanje obeh razkosanih delov, saj to le pove­čuje prepad med njima. Predvsem pa so obsodili načrte demokristjan-ske vlade, da bi oborožili nemško vojsko z atomskim orožjem. Zdru­žen« Nemčija ne bi smela pripa­dati nobenemu vojaškemu bloku — pravijo socialdemokrati — in bi morala prostovoljno omejiti svoje oborožene sile hkrati s sosednimi državami v okviru širšega evrop­skega varnostnega sistema.

Vrsta takih in podobnih stališč jasneje precizira vlogo in cilje šte­vilčno najmočnejše politične stran­ke Zahodne Nemčije. Nedvomno bodo tako določena stališča poma­gala, da bo stranka zavzela jasnej­šo orientacijo v političnem boju proti vladajoči stranki kanclerja Adenauerja.

M A R T I N T O M A 2 I C

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o

I Z D A J A Č A S O P I S N O P O D J E T J E » G O R E N J S K I

T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A

U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R N I U R E D N I K

M I R O Z A K R A J S E K / T E L E F O N U R E D N I Š T V A

Š T E V I L K A 3 9 7 — T E L E F O N U P R A V E S T . 4 7 5 /

T E K O Č I R A Č U N P R I K O M U N A L N I B A N K I V

K R A N J U 61-KB-1-Z-135 / I Z H A J A O B P O N E ­

D E L J K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A

600 D I N , M E S E Č N A N A R O Č N I N A 50 D I N

TRADIC IJA SE N A D A L J U J E

Septembra spet ve l ika tombola v Kranju — 100 glavnih dobit­kov, med njimi 3 avtomobili,

8 motornih koles itd.

Pripravljalni odbor za pripravo velike tradicionalne kranjske tom­bole se je to sredo prvič sestal. Na sestanku so skleni l i , da bodo nadaljevali s tradicijo ve l ik ih kranjskih tombol. Tombola bo v nedeljo, 14. septembra ob 14. ur i v Kranju na Titovem trgu. Skupno bo na tomboli 1100 dobitkov v skupni vrednosti 8 milijonov din, od tega 100 glavnih dobitkov, med njimi 3 avtomobili Fiat 600, 2 ro-lerja NSU, 6 mopedov, 20 koles, 10 radio aparatov, nadalje pa še kuhinjske opreme, konjske opre­me, spalnice, loščilci, sesalci za prah, šivalni stroji, televizijski aparat, kavči, opeka, hladi lniki , električni štedilniki, pralni stroji, mikserji itd.

Dohodek od tombole bo uporab­ljen za dograditev športnega sta­diona v Kranju. -ik

ŠD PODNART : ŠD R A D O V L J I C A 4:0

V nedeljo, 11. maja, je b i l od­igran v Radovlj ici medmoštveni

šahovski turnir v počastitev Dne­va mladosti. Zaradi slabe organi­zacije so se ga udeležili samo ŠD Podnart A , ŠD Podnart B in ŠD i — Radovljica. Z zmago 4:0 nad Ra­dovljico je ŠD Podnart A zasedel prvo mesto in osvoji l prehodni pokal. P. J .

Praznik mladosti in napredka (Nadaljevanje s 1. str.)

Jeseniška mladina prazntije ta praznik vsako leto s še posebnim ponosom in navdušenjem. Mlad in­ski festival je postal na Jesenicah že tradicionalna prireditev. Tako je v vseh teh dneh na Jesenicah do­sti več prijetnega razpoloženja kot ga je sicer. Mladina tekmuje, obi­skuje kulturne prireditve, se zbira na razgovorih, posvetovanjih, od-

OBRAZI IN POJAVI „ W A S W0NSCHEN SIE?"

»Was wunschen Sie?« Fant je neumno gledal. Najprej natakarja, potem

svojo spremljevalko. Nato sta se oba zazrla v obraz nad belo bluzo. Tam nista izsledila, razen podjetne pri­pravljenosti, ustreči kakršnikoli njuni želji, prav ni ­česar. Nič, kar bi razpršilo njuno začudenje ob tem tujem ogovoru.

»Steklenico piva, prosim!« Zdaj je postalo zabavno. Najprej rahla zadrega ob

sodelovanju serviete. Potem rahel nasmešek, k i pomeni toliko kot: »Oprostite nesporazumu!« Potem uslužni:

»Prosim! Takoj!« Mož s servieto je odšel. Nova gosta pa sta še kar

strmela drug v drugega in molče skušala najti vzrok, k i ju je v natakarjevih očeh povzdignil v tujca. Hip nato je njen pogled zdrsnil na spremljevalčeve hlače in v očeh se j i je prižgalo razumevanje.

»Tvoje hlače!« Ste se že kdaj ustrašili za svojo obleko? Živčno od­

r in i l i stol ter obračali hlačnice in iskal i madeže al i luknjo?

Sproščeno se mu je nasmehnila in potolažila njegovo skrb:

»Saj je vse v redu z njimi. Samo — po tvojih hlačah je sodil...«

Tedaj se je posvetilo tudi njemu. Res je: nosil je — irhaste hlače... In te irhastc hlače so v trenutku spre­menilo njegovo narodnost.

Zgodilo se je na Jesenicah. Datum: 16. maj 1958.

Smo tik pred začetkom turistične sezone. Gostinska podjetja in turistične organizacije si prizadevajo, da bi

se kar najbolje pripravile nanjo. Radi bi dosegli, da bi se tujci pri nas res prijetno počutili in odnesli iz našo dežele samo lepe vtise. Nemalo pa zadene človeka, ko naši gostinci kljub spoznanju, kako neprimerno večji delež imajo pri njihovih uspehih domači gostje v pri­meri s tujci, še vedno delajo — zlasti pri postrežbi — tako občutno razliko med našim človekom in tujcem. Menda i eden i drugi plačujeta z enakim denarjem, torej zaslužita oba enako pozornost!

A l i naše strežno osebje kdaj pomisli na to, da pre­tirana vljudnost, ki z iskreno prijaznostjo nima nič skupnega, žali gostov človeški ponos? In da j ih tako ravnanje v očeh tujcev neverjetno ponižun>?

In končno — ali moramo res tako očitno kazati svoic nacionalne manjvrednostne občutke? Po končani NOB, k i vzbuja občudovanje po vsem svetu, bi bi l res že skrajni čas, da bi Cankarjeve pol stgletja stare besede » . . .za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni« že spadale v zgodovino. Do gostov smo lahko vljudni in pozorni, tudi svojo univerzalnost v obvladanju tujih jezikov jim lahko pokažemo, ne da bi pri tem trpela naša lastna narodna zavest in ugled slovenskega ljudstva, k i je za pravico svojega jezika plačalo dovolj visok krvni da­vek. Zato naj bi tujec ob svojih prvih stikih z ljudmi

"pri nas dobil občutek, da smo sicer prijazni in gosto ljubni, zato pa še vedno Slovenci.

Dogodek z irhastimi hlačami ni osamljen primer Ce bi bi l , pač ne bi bilo vredno o njem zgubljati besed. Ker pa ni , pričakujemo od Gostinske zbornice, da ne bo šla molče mimo takih ugotovitev.

J . S.

haja na izlete v naravo. Na praz­nik 25. maja sam nameravajo oditi v Javorniške Rovte, kjer bodo pr i ­pravi l i kulturno-športni program.

Tudi v Radovlj ici so mladi ljud­je s športnimi tekmovanji ustva­r i l i precej pomladnega razpolože­nja. Na predvečer praznika bodo zakuri l i kresove na okoliških hri­bih, ta dan bodo obiskali tudi Dom za defektno mladino v Kamni go­ric i , po vseh večjih kraj ih občine bodo priredil i na predvečer prosla­ve itd. Za 25. maj pripravljajo pa­rado, kjer bodo sodelovali tudi mladinci, k i so se vrni l i iz brigade ter mladinci iz okrajev Murske Sobote in Novega mesta, k i so se­daj v počitniškem domu »Toneta Cufarja« v Dvorski vasi. Razen te­ga pa bodo seveda tudi ljubitelji športa v teh dneh prišli na svoj račun.

Osemletna šola iz Železnikov je pripravila v počastitev Dneva mladosti igro Kristine Brenkove: »Najlepša roža«. V teh in preteklih dneh se je mladina iz Železnikov srečala na raznih športnih tekmo­vanjih. Igrišča so oživela in ljud­je so spremljali uspehe mladih so -vaščanov. Za predvečer priprav­lja Občinski komite LMS tudi jav­no nagradno tekmo van j/.e — »Kaj veš, kaj znaš«. Na praznik sam bodo razna tekmovanja. — Vse osnovne organizacije LMS v obči­ni, pripadniki predvojaške vzgoje, šolska mladina in drugi pa so skle­ni l i , da bodo prav v teh dneh z udarniškim delom dogradili šport­n o igrišče, k i ga, če hočejo prire­jati športna tekmovanja in trenin­ge, nujno potrebujejo.

Tudi cerkljanska osemletka je' pripravila v počastitev praznova uja Dneva mladosti igro »Palčki«. Za predvečer pripravljajo telovad­no akademijo, za praznik sam pa atletski peteroboj, pionirske tekme s skiroji, tekmovanje v streljanju m tako dalje. Razen teqa pa bodo spicjel i precej cicibanov v pionir­s k o oicjain/ae i |o, pierej pionirjev p* v organizacijo Ljudske mladine

Z A S E D A N J E D E L A V S K E G A SVE­T A V JESENIŠKI ŽELEZARNI

V torek je bilo tretje zasedanje delavskega sveta Železarne Jese­nice, na katerem so potrdil i primo­predajo upravnega odbora in pro­gram dela sedanjega upravnega od­bora ter delavskega sveta. Med drugim so razpravljali o nujnosti zidave samskih stanovanj za nado­mestilo družinskih barak v bivšem internatu metalurške industrijske šole in skleni l i , naj se pripravijo načrti ter material za gradnjo samskih stanovanj. Anul i ra l i so sklep, da b i se Železarna udeležila licitacije za najetje kredita za po­ložitev telefonskega kabla Ljub­ljana—Jesenice z ozirom na me­njanje finančne situacije. Predlog bodo ponovno obravnavali, če bo zadeva realizirana. Potrdil i so tudi predračun jeseniške mojstrske šole od 1. januarja do 1. septembra 1.1. v višini nekaj nad 2 mili jona in sklenil i ponovno obravnavati to­čenje piva v kantinah podjetja.

U .

PRIPRAVE N A D A N ŠOFERJEV Okrajni odbor Združenja šoferjev

in avtomehanikov Kranj je na eni zadnjih sej obravnaval priprave na praznovanje 13. juli ja, dan šofer­jev in avtomehanikov. V s i pred­stavniki podružnic so poročali o pripravah podružnic. Podružnice Škofja Loka, Jesenice in Tržič bo­do praznovale s slavnostnimi seja­mi na predvečer, na dan 13. juli ja pa bodo priredile vel ike parade in zborovanja, podružnica Kranj bo na predvečer predvajala strokovni film o tovarni Mercedes in nje­ni strokovni izvedbi sedanjih del, na dan 13. juli ja pa bo imela slav­nostno zborovanje in na njem tudi podelila nagrade najboljšim čla­nom. Prav b i bilo, da bi tudi dru­ge organizacije pomagale, da b i šoferski praznik zajel široko mno­žico ljudi in spominjal na velike dni, ko je motorizirana enota po­magala partizanom uničiti sovraž­nika. Prvikrat so se izkazali šoferji pri skupnem napadu na Žužemberk. Od tistega dneva dalje je naši voj­sk i ramo ob rami stala slovenska motorizirana enota in j i olajševala delo. Med drugim je O O ZŠAM Kranj obravnaval in sprejel sklep, da morajo vse podružnice imeti konzultacijske sestanke, na kate­rih naj se razpravlja o l i ku šofer­ja in tovariških odnosih na cesti. Predvsem je nujno, da se društvo pomeni in poveže s turističnim društvom, da vsestransko pomaga inozemskim in tuzemskim turi­stom, posebno še s spoznavanjem cest, vasi, mest in vseh kažipotov.

Skumavec Franc

PREDSEDNIK ObLO JESENICE SPREJEL V A J E N C E

V počastitev dneva vajencev je v sredo dopoldne predsednik Obč. ljudskega odbora Jesenice France Trevcn sprejel najboljše vajence jeseniške občine. Na sprejem je bilo povabljenih 40 vajencev in vajenk, katerim je predsednik če­stital in ostal z njimi dalj časa v ii/(lovoru. Sprejem je bi l v »Ko-

'rotanu«. U.

POTREBNO J I M JE N O V O SKLADIŠČE ZA H R A N O

Na zadnji skupščini Rdečega križa v Radovlj ici so pregledali I-letno delo tega organa in mu na­kazali delo za prihodnje. Doseda-ii h delo je bilo dokaj plodno, l e

upravni odbor se je preredko se-siujal. V občini deluje 10 osnov­nih organizacij RK, v kateri j e

skupno 1705 članov. Lani je pro­stovoljno dalo kr i 476 članov. -~ Imeli so ludi 88 zdravstvenih pre­davanj; večino teh je izvedel dr. Slivnik. Zdravstveno prosvetne te­čaje so izvedli za moško in žen­sko mladino v Radovlj ici, Beg«' njah, Lescah, Mošnjah, na Ljub­nem in v Ovšišah. Uspešno 3^ končalo tečaje 120 mladincev i " mladink. Mnogo govora je bilo tu­di o razdeljevanju in hranjenju ži­v i l , k i j ih je občinski odbor RK prejemal kot mednarodno pomoč-Hrana, k i so jo prejeli v vredno­sti več milijonov dinaijev, je Z*" radi pomanjkanja ustreznih prosto­rov, stalno ogrožena a B

Iz razprav o osnutku okrajnega perspektivnega plana Iz letošnjega družbenega plaha blejske občine

Uli l i II b 81 ml t l i M * f m m n t p o đ r * UU tU l i t I U 4 I I yU UU milili I f i g j U f l l l L a n i gospodarstvo občine konca leta 1957 niso b i l i monti- videna odcepitev trgovin c

»Če potrebuješ vagon desk, j ih lahko hitro nabaviš, če pa nujno po- krajih. Blagovni promet se je nam-trebuješ eno samo . . . je ne moreš dobiti, razen... če jo nekje »suneš« reč od 1952. leta povečal za 91 %

oziroma za 106 % .kot je predvi-Taka je bi la ena izmed pripomb tamkajšnji Železarni pa je zapo- d e n o z letošnjim planom. Zato je

na posvetovanju Sveta za blagov- slen sposoben zlatar, urar, 7 me- predvideno, da bi do 1961. leta po­ni promet OLO o perspektivnem sarjev in vrsta drugih, seveda ne r a b i l i 9 4 9 mili jonov dinarjev samo Planu razvoja trgovine do 1961. le- v svoji stroki, marveč kot železar- z a r a z y o j t r g o v i n e z d m n a j b i

ta v našem okraju. »Lahko kupiš j i oziroma delavci. T e č s k l a d i š c k a m o r b o m o č

električni strojček za britje. Toda Vse to je bilo povedano »med y i t i 6 3 5 v a g o n o v b l a g a v g l a v n e m

ce se pokvari? Kdo ga popravi, vrsticami«, bolj za šalo. in morda b o d o t Q s k l a d i š č a z a ž i v i l a H k r a t i

K u o zamenja pokvarjene dele?« — tudi n i vse natanko tako. Toda ne-Pripombe so letele tudi na račun kaj je res. Obrt in tudi trgovina obrti. Povsod nam primanjkuje danes nista kos potrebam. To zla-obrtnikov. Zlasti na Jesenicah. V sti v industrijskih in turističnih

III. kongres inženirjev i n tehnikov gozdarstva

i n lesne industrije Na Bledu bo od 26. do 29. maja v gozdovih, izpopolnitev strokov­

n i , kongres inženirjev in tehnikov ne ravni od gozdnega delavca do 9ozdarstva in lesne industrije. najvišjega str6kovnjaka, perspek-

Gozdovi poraščajo eno tretjino t ivni plan gozdarstva in lesne in -Površine Jugoslavije, v Slovenij i dustrije itd. Osnovno vprašanje. Pa celo polovico, predvsem za dru- o katerem bo kongres razpravljal, 9e kulture neprimerna zemljišča, je povečanje donosne sposobnosti Razen neposrednih gospodarskih gozdov. Sem spada gojenje gozdov dobrin, kot so les in postranski z vsemi ukrepi za sodobno pove-gozdni proizvodi, gozdovi blago- čanje prirastka. Kongres torej ne dejno vplivajo na tla, k i j ih po-rascajo, osvežujejo ozračje, s ko­reninskim sistemom vežejo humus m Preprečujejo nastanek hudour­nikov, blažijo klimatične skrajno-s * i . zadržujejo padavine, povoljno urejajo režim voda in krasijo po­krajino.

Lani je gospodarstvo občine konca leta 1957 niso b i l i monti- videna odcepitev trgovin od KZ Bled vidno napredovalo. Narodni rani stroji za lesno moko in za iz- Bled, Gorje i n Ribno. dohodek se je v tem letu povečal delovanje vrat). Pogoji za proiz- Gozdno gospodarstvo Bled je v za 28 odstotkov. Rezultati teme- vodnjo lesne moke v Soteski pa so i e t u 1957 na področju občine pre-Ijijo predvsem na povečanem f i - se letos delno zboljšall. Z dobavo s e g l o plan poseka za 4 %, plan od-zičnem obsegu proizvodnje, dalje hidravlične stiskalnice bo podjetje d a j e p a c e l o za 34 %. Zato se je na porastu kupne moči prebival- lahko doseglo planirano proizvod- precej povečal tudi narodni do-stva, na povečani stanovanjski iz- njo. Tovarna lesne embalaže Vint- hodek. Več kot 14 milijonov din gradnji, k i je ugodno vpl ivala na gar bo letos montirala nov parni j e b j ] 0 v občini določenih za grad-boljšo zaposlitev v gradbeništvu, hotel in tako povečala proizvod- n j o gozdnih cest in prav toliko za na večjo proizvodnjo v obrti in njo za 12 % s sedaj zaposlenimi stanovanja uslužbencev in delav-porastu blagovnega prometa. — ljudmi. cev ter za gradnjo logarnic.

V tovarni čipk in vezenin na Dasiravno bodo investicijska Bledu nameravajo še letos poveča- sredstva za celotno področje za-ti obrat zunaj mesta, tako da bodo radi blokiranega letošnjega pr i l i -vs i čipkarski stroji i n vse druge va nižja od lanskih, se investicij-vezilne naprave v eni zgradbi. To ska dejavnost podjetja na območ-bo nedvomno unodno vpl ivalo na ju občine celo povečuje. Poleg

predvideva perspektivni plan v noslitve zunai občine Ker i ih ie ,., . .. . , y _ _ j • * w - i i - j , , . , / , posinve zunaj o D c i n e . J * boljšo organizacijo delovnega pro- gradnje cest na Mezakl j i i n v

Rudnem polju, logarnice Radovne in tako dalje je predvidena tudi gradnja upravnega poslopja. Pod­jetje bo gradilo tudi stanovanjski blok za delavce v Gorjah, če mu bo odobreno posojilo.

Glede na slabe rezultate turi-

nameravajo kupit i 33 tovornjakov § t e v i l o z a p o s i e m h je v letu 1957 za potrebe trgovine, dalje uredi- z n a š a l o v d r u žbenem sektorju 1089 ti tržnice na Bledu, v Tržiču in o s e b - Letos pa je predvideno po-Loki , na Jesenicah in v Kranju, v e c a n j e števila delovne sile le za urediti samopostrežne trgovine, 3 5 j j u d i . Neprestano pa se pove-blagovnico v Kranju itd. Skupno c u j e število delavcev, k i iščejo za

tem razdobju nič manj kot 99 no- mnogo, k i bivajo na območju ob Tih trgovin v našem okraju. Naj- c i n e i d e i a j 0 p a drugod, se s tem C 6 S a ' več naj b i j ih bilo za živilsko stro- zaostruje vprašanje finančnih sred- Kmetijstvo, posebno pa sadjar-ko, in sicer 48, zatem 16 z meša- s tev za zgraditev stanovanj na stvo, je lansko pomlad hudo pri-nim blagom, 8 za tehnično blago, Bledu, kajti njihov prispevek za zadela pozeba, zato je b i l doho-5 novih trgovin s konfekcijo in stanovanjsko graditev se steka v dek od sadjarstva zelo nizek. Naj-modnim blagom itd. Poleg teh no- sklade tistih občin, v katerih so večji porast je b i l dosežen v po-vih trgovin nameravajo v tem zaposleni. Ijedelstvu, pr i pridelovanju krom- s t i - n i h s e Z Q n y l e t i h 1 9 5 6 / 5 7 S Q Q b _ času tudi obnoviti in opremiti še Značilnosti letošnjega gospodar- pirja in krmnih rastlin. — Letošnji - i n s k i o r g a n i s k u p a j z gostinskimi 70 obstoječih trgovin, tako da b i s kega razvoja pa so naslednje: družbeni plan posveča posebno p o d j e t j i pričeli s pripravami za sedanjim trgovinskim prostorom priključili 5407 kvadratnih metrov.

Pri vsem tem, kot je bilo poudar­jeno na Svetu za blagovni promet, gre za kulturnejšo, sodobnejšo po-

Lesnoindustrijsko podjetje z skrb sadjarstvu in predvideva s e z o n o 1 9 5 8 ž e p r e d i e t 0 m dni. Iz obrati na Rečici, v Gorjah, v Sote- širjenje strnjenih nasadov sadja, d a l i i n r a z p o s i a l i s o turistični pro ski in na Jesenicah se je lani ubadalo z nekaterimi težavami ob­jektivnega značaja, tako n. pr. s

bo samo presojal dela in uveljav­ljanja Zveze inženirjev in tehni

strežbo v trgovinah, gostinsko-tu- spremembo participacije na devi-rističnih obratih, v obrtnih delav- zah, znižanjem izvoznega koefici nicah itd. To pa bodo dosegli

in sicer v skupnem obsegu za 15 s p e k t Bleda in drug propagandni hektarov, ter jagodičevja za 5 ha. material, priredi l i so informativne — V živinoreji bosta KZ Bled in obiske gostincev v tujini in v so-Gorje na osnovi kooperacije tek- sednjih republikah itd. Pričelo se movali v pitanju mlade govedi in j e tudi z nekaterimi večjimi adap-

kov gozdarstva in lesne industri- boljšo tehnično ureditvijo, z uspo-je, ampak bo načelno obravnaval sabljanjem novega kadra, s stimu-vsa gozdarska in lesno industrij­ska vprašanja.

Za zaključek kongresa bodo pri­rejene 4 strokovne ekskurzije. —

Teme na kongresu obravnavajo K ongres is t i si bodo ogledali v prak-Pereča gozdarska in lesna indu- s i p r a v i l n o g o j i t e v gozdov, pravi l -strijska vprašanja Jugoslavije: po- n o izkoriščanje gozdov ter sodob-večanje donosa gozdov (saj je sa- n e transportne naprave, obrambo »no v Slovenij i skupen prirastek p r o t i b u d o u r n i k o m in pa privatne •esa le 2,7 namesto možnih 5 mi l i - gozdove. Jonov kub. metrov), boljše izkori­ščanje in povečanje proizvodne V času kongresa bo na Bledu sposobnosti gozdnega zemljišča, iz- tudi razstava gozdarskega orodja gradnja ustrezne prometne mreže in gozdarske literature. R. G.

lativnim dobno.

nagrajevanjem in po-K. M .

enta na žagani les, padanjem cen svinj. Minulo leto sta omenjeni tacijami gostinskih obratov Union na zunanjem trgu, pa tudi z ne­katerimi problemi tehničnega zna­čaja (padec proizvodnje lesne mo­ke in izdelovanje vrat, ker še do

Podražitev mesa pod povečevalnim steklom

Z zasedanja Zbora proizvajalcev OLO

Ugotovitve tržnega inšpektorata ObLO Kranj — Mesarski podjetji iz

Naklega in Kranja skleni l i t ih sporazum o podražitvi mesa

nameravali podražiti 9. maja — Nered pri odkupu živine

Meso

(Nadaljevanje s 1. strani) Ko postavljamo trditev, da bi

gospodarske organizacije morale 'skati rešitev mnogih od teh pro­blemov v lastnem okviru, bi ka­zalo

Podražitev mesa in nekaterih rentabilitetni izračun podjetja pa mesnih izdelkov 11. januarja in kajpada odločno odklanja vsakršno

| C f f 1 R | 27. marca letos b i bilo moč spričo podražitev mesa. I % I U I I | objektivnih težav, k i spremljajo Podjetje »Mesarija« Naklo sicei

poslovanje mesarskih podjetij, ne- n i p r e dlož i lo kalkulaci j , pač pa n a živinskem trgu. kako tolerirati. Zadnja podražitev s k u š a o p r a v i c i t i nameravano po- Nered in prekrški obstoječih govejega mesa od|280 na 300 din, d r a ž i t e v govejega mesa s trditvijo, predpisov o odkupu živine po raz-k i naj b i na podlagi tihega dogo- c e š d a j e p o v s o d drugod meso n i h nakupovalcih - prevzemalcih,

Lansko leto je prišla do izraza V o r a med predstavniki nekaterih d r a ž j e i n p a s t e m d a n e p o s i u j e prekupčevalcih in podobnih po­ludi prekomerna zaposlitev nove mesarskih podjetij z Gorenjske v s v o j i h p r o s t 0 r i h in da široka mre- srednikih bodo še poslabšale ne-

zadrugi na okrajnem tekmovanju i n Blegaš s kuhinjama in restavra-dosegli prvo in drugo mesto. — cijama. Dela bodo že kmalu go-Da bi se KZ mogle bolj ukvarjati t o v a . Odprti sta b i l i tudi dve pr i -s svojimi nalogami, je letos pred- V a t n i gostilni, in sicer v Zagoricah

in v naselju Grad. Urejajo še bife hotela Toplice in bar v Park ho­telu. Turistično društvo se je tudi najresneje zavzelo za sestavo kvalitetnejšega kulturnega, zabav­nega in športnega programa med sezono.

Tudi v trgovini se predvideva marsikaj novega. Za prodajo sad­ja bo občina uredila potrebno šte­vi lo stojnic. Zamišljena je tudi no­va tržnica. Letos bodo preskrbeli zemljišče in načrte zanjo. V letoš­njem letu bodo dogradili ali ob­novi l i nekatere trgovske lokale. — Ze dalj časa obnavljajo pročelja

sklenjene kupčije. — Položaj na sejmišču je zanetil med nakupo­v a l a , zastopniki podjetij in meše-tarji kopico prepirov, k i so se ta­ko razvneli, da so morali posre­dovati celo organi ljudske milice. — Ta sejem je b i l tipičen primer razmer pri odkupu živine in vseh * n ° t r f n J e ™M° * « ^f^f pomanjkljivosti, k i vse bolj slabijo l o k a l e h o t e l a T r s t T o d b ° d ° že tako in tako neugoden položaj

M A N J K A Z A D O S T N A E K O N O M ­SKO - POLITIČNA UTEMELJITEV

N O V E ZAPOSLITVE

n J a niso izkorist i l i vseh možnosti. Lansko leto je bilo v vseh podjet­jih izplačanih prejemkov na osnovi rezultatov dela nad 1 mil i ­jardo 250 milijonov dinarjev, od t e g a pa so podjetja porabila za iz­plačevanje po individualnih rezul­tatih dela le 48,9 %, medtem ko so "V t % izplačali po splošnih me­ril ih.

uredil i in sodobno opremili trgo­vino Koloniale, delikateso, trgo­vino Teksti l in lokal za prodajo turističnih spominčkov. V Park ho­telu bo podjetje Specerija preure­dilo delikatesni lokal , trg. podjetje Koloniale pa centralni lokal v Ze-

. — — """"" » • - —j-. . , lečah in poslovalnico v Zagoricah. daljuje tudi v letošnjem letu, saj n o izbila sodu dno. Ta namerava- l j a p o d j e t j e v t e ž a v e n p o l oža j . To šlo odkupovanje 'živlM^Tu p V j e Podjetji V ino Bled in Zeleznina pa so podjetja že v prvih štirih me- n a podražitev in pa dejstvo, da je o p r a y i č i l o p a š e v e d n o n e m o r e vzrok, da se bo meso še dražilo, 1

seah prekoračila letni P l a n : _ plan »Mesarija« Naklo 9 maja ze pro- ^ z a d o s i e n r a z l o g z a p o _ č e s e j s . n e b o d Q , o

predvideva zaposlitev v letošnjem dajala meso po 300 dinarjev za kg, d r a ž i t e v m e s a i z , a s t i č e u p o š t e v a . 'etu 550 novih delavcev, doslej j e b i la tudi povod, da so v nasta- m Q f t n a n c n i r e z u U a t p o d j e t j a , k i so j ih pa zaposlili že 705. Postav- l i položaj energično posegli Tržna k a ž e d g z n a § a r e a l i z a c i j a d o b i č k a lja se celo vprašanje zakonitosti inšpekcija ObLO Kranj in organi j 6 2 u 544 d i n , kar predstavlja 40 sprejema teh novih delavcev, ker Finančnega inšpektorata OLO o d s t o t k o v p i a n i r a n e g a dobička za se verjetno povsod niso ravnali Kranj, k i so to podražitev zajezili. j e t Q jg^g

določilih zakona o delovnih P r j nreoledu poslovanja obeh Vso grajo zasluzijo nevzdržne

0 opozoriti še na to, da lansko d e l o v n e s i i e j a tendenca se na- d o b i l a veljavo 9. maja, pa je konč- ž a p o s i O V a l n i c po Gorenjski sprav- ugoden položaj, v katerega je za eto organi delavskega upravlja- d a l j u j e { u d i v l e t o š n j e m 1

bosta uredil i skladišča. Tudi v obrti bo marsikaj nove-

t i l i energičnih ukrepov, k i naj bi ga, med drugim prodajalna mesa odpravil i takšne nezdrave pojave, na Bohinjski Bel i in krojaška de-

S. Š. lavnica v Gorjah. -jb

N a g e l j č k i na maturantskih prsih

Zdravniški pregled delavk v Železarni

po razmerjih, k i predpisuje, da mo- podjetij, in sicer »Mesarije« Naklo rajo delavski sveti oziroma nji- ter Mestne klavnice Kranj, je bilo hove komisije utemeljiti zaposli- na podlagi analiz ugotovljeno, da tev novih delavcev z neobhodni- podjetji te zadnje nameravane po-mi potrebami izpolnjevanja proiz- dražitve ne moreta opravičiti, vodnih nalog. Pr i večini primerov predstavnik Mestne klavnice novih zaposlitev pa manjka prav K r a n j zagovarja nameravano po-

Spričo razširjenosti razn ih obo-^ n . i je pred nedavnim p r i red i la

poratna ambulanta jeseniške Že- zadostna ekonomsko-pohtična ute- d r a z i t e v govejega mesa v glavnem 'varne sistematičen pregled de-

* V k in uslužbenk v Železarni. Ogleda l i so 738 žena i n ugo-tovili, da je od teh kar 394 bo l -n i h - M e d temi je 27 tak ih p r i ­merov, k i zahtevajo operat i vn i D°seg i n 306 pr imerov , k i zahte-vf*Jo nujno zdravniško in terven-c i K Zan im i vo je tud i to, da je ^ o d obo le l im i ženami izredno Veliko samsk ih i n sicer 176. P o p o s t n e m sestavu pa je največ 2̂ nih med 25 i n 35 letom ter *5 in 50 letom starosti .

v nek i tabeli je tudi p r ikaz Porodov, ločeno po stanu. Vse -kakor preseneča, i n smo s tem lahko zadovol jn i , da je zelo m a l o splavov p r i samsk ih ženah, i n sicer 59, čeprav j i h je zapo-s l<mih v tovarni 423 ter da je 1 3 9 <>d teh rodi lo . Na osnovi k l i -n i * n i h preiskav, laborator i jsk ih •zvidov in podobnih ugotovitev, 8 0 odk r i l i , da boluje 394 žena /a Ul i čn imi obolenj i , k i zahtevajo t ravniško zdravljenje«.

meljitev toke zaposlitve.

PRIPOROČILA OBČINSKIM ZBO­R O M P R O I Z V A J A L C E V

Na podlagi poročila in gradiva, k i ga je pripravi l Svet za delo Okrajnega ljudskega odbora ter razprave je zbor proizvajalcev sprejel nekatera konkretna pripo­ročila in sklepe za delo občinskih zborov proizvajalcev in delavskih svetov podjetij na področju tarif­ne politike. Občinskim zborom

stihijskimi razmerami, do katerih

iazmere, k i vladajo pri odkupova­nju živine. O kakem organizira­nem odkupovanju v zadnjem času praktično sploh ne moremo govo­riti. Pooblaščeni nakupovalci - pre-vzemalci mesarskih podjetij in klavnic odkupujejo živino po ve­čini kar v hlevih. To odkupova­nje, v katerem je prišlo do prave

je prišlo pri odkupu živine in pa s a n a r b i j e i p a s e v e d a vpl iva nepo-trditvijo, češ da tudi ljubljanska s r e d n o n a podražitev mesnih izdel-mesarska podjetja prodajajo gove- k o v s k o r a j ni podjetja, k i ne bi je meso po 300 dinarjev za kg. prekršilo pri nakupih živine pred-

V opravičilo podražitve mesa dne p i s o v U r e d b e 0 trgovanju in Odlo-27. marca in 9. maja je Mestna k a Q p o S e b n i h pogojih, ob katerih klavnica predložila vrsto kalkula- l a h k o gospodarske organizacije ku -ci j , za katere pa je bilo ugotov- p u j e j 0 kmetijske pridelke od in­

dividualnih proizvajalcev. Nevzdržne razmere pri odkupo­

vanju živine bomo skušali i lustri­rati s temle dogodkom:

10. maja letos je b i l v Naklem

ljeno, da so sestavljene površno. Razen tega pa so se kalkulacije nanašale zgolj na živino, k i je bila nabavljena v oddaljenih področjih,

proizvajalcev je naročeno, da pro- namesto da b i podjetje skušalo učijo tarifno problematiko na svo- pripeljati živino iz najbližjih kra- p r i K r a n j u r e d n i s p o m l a d a n s k i se­jem območju najkasneje do konca J e v - jem plemenskih bikov, k i ga je

Trditev, češ da ima podjetje spri- p r i r e d i l a o z z K r a n j P o t e m , ko je čo skrajno težavnih razmer pri od- p o u r a d n e m ocenjevanju in pro-kupu živine zelo velike operativne d a j j ž i v i n e o s t a ] o v e £ k o | 5 f J 0 / o

stroške, pa je moč spodbiti s krat- p r j gnan ih bikov neprodanih, so se ko analizo finančnega poslovanja, nekateri proizvajalci odločili, da — Iz brutto bilance za prvo tro- b o d o p r o d a h b i k e z a z a k o l N a s t a -mesečje 1958 je razvidno, da je H p o l oža j po zaključenem sejmu pa klavnica ustvarila v tem obdobju s o i z r a b i l i n e k a t e r i nakupovalci (po odbitih anuitetah) dobiček v mesarskih podjetij in razni meše-znesku 2,566.784 din, v mesecu t a r j i s p o d r o č j a Gorenjske, aprilu pa izkazuje realizacija do- Nastala je 'pravcata zmeda, kajti bička 485.452 din, torej skupaj 3 p r i š l o j e d o p replačevanja že do-milijone 52.236 dinarjev. govorjenih odkupnih cen. V za-

Se zanimivejša pa utegne biti na- četku sejma postavljene najvišje

junija in sprejmejo konkretne smernice za delo delavskih svetov podjetij na tem področju. Te smer­nice naj bi zlasti obsegale skrbno proučitev analitične ocene delov­nih mest, proučitev obstoječih ta­rifnih razmerij, sistema normiranja, premijskegn sistema, izvajanje ukrepov v ci l ju zboljšanja skrbi

y za življenjske in delovne pogoje ' I : a kor je b i l tak pregled delavcev itd. Gospodarske organi-

1 za vse de lavke in na- zacije je treba pripravit i na to, da "feScenke " jeseniške Žetomrne, bodo v drugem polletju letošnje-

. v ° n e K i , stanja zaposlenih. Ne-a - i žena so takoj poslal i na ope- nih razmerjih.

r a t ' v n o zdrav l j en j " , nekatere pa Zbor proizvajalcev je ©bširnej* ' [" i ( ' i premest i l i na primernejša razpravljal tudi o problemih so-

> 1 , , v ' i a mesta; nekater im bodo cialnega zavarovanja. O tem pa •mogočen k l imatsko zdravl jenje, bomo pisali v prihodnji številki

-k

zneska planiranega dobička za leto dinarjev (živa teža), so se spričo 1958 in dobička, k i je bi l ustvar- preplačevanja in prevzemanja ze jen v prvih štirih mesecih, opozar- dogovorjeno prodanih bikov, dvig-ja na to, da je podjetje v tem nile tudi na 160 din za kg. Z ne-štirimesečju ustvarilo 50 % celolet- lojalnim preplačevanjem so pod-»ega planiranega dobička! — Ta jetja drugo drugemu razdirala ze

»Starih, lepih tradicij pa res ne kaže opuščati!« tako so dejali tudi letos osmošolci I. gimnazije v Kranju, ko so se poslovil i od zavoda

s tradicionalnim sprevodom po mestu

KRANJ , 23. M A J A 1958

ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA

Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za pre­voz bolnikov telefon 04.

M A L I O G L A S I .

Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena ma­lih oglasov je: preklic 20 din, iz­gubljeno 10 dinarjev, ostalo 12 di­narjev od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta.

Telefonska številka naročniškega ki oglasnega oddelka je: Kranj 475

Gospodinjsko pomočnico z zna­njem kuhe sprejmem takoj. Plača zelo dobra. — Levičnik Ivan, zla­tar, Huje 39, Kranj. 843

Poceni prodam: dobro ohranjeno moško kolo, nov brzoparilnik, nov nahrbtnik, dva kamna in os z Ie-taji za kmečki mlin. — Verd i * Peter, Zadraga 10. pošta Duplje.

848 ličen enosobno ali dvosobno

stanovanje s pritiklinami na Ble­du ali bližnji okolici. Ponudbe od­dati v oglasni oddelek pod »Visoka nagrada«. 879

Prodam šivalni stroj »Singer«. — Ljubno 7, Podnart. 880

Prodam elektromotor »AEGE« 5 KM. Poizve se pri skladiščniku Franceljnu pri »Jelenu«, Kranj . 881

Prodam staro sobno pohištvo in kompletno krušno peč 1 kv. meter. Peć je dobro ohranjena. Struževo it. 38. 882

Prodam stavbno parcelo, veliko­sti 4600 kv. metrov, zazidlj ivo, • Britofu pr i Kranju, ob glavni cesti. Naslov v oglasnem oddelku. 883

Prodam ali zamenjam elektro­motor »Siemens« 5,5 K M za 2 K M . Lahovče 9. 884

Prodam motorno kolo DKW. — Partizanska 18 ,Kranj. 885

Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Naslov v oglasnem oddelku. 886

Prodam moško športno kolo a l i zamenjam za žensko kolo. Toporš, Cesta na Golnik 28, Kranj. 887

Prodam motorno kolo 50 ccm »Kućilo«. Naslov v oglasnem od­delku. 888

Prodam harmoniko »Hohner«, 120 basov, 1 register, v zelo dobrem •tanju. — Sr. Bela 4, Preddvor. 889

Prodam deske in late. — Ka lva-fija 52. 890

Prodam moško kolo v dobrem stanju. — Zadnikar, Stirnova 13, Kranj. 891

Kupim motorno kolo, najnovej­šega tipa, jakosti do 250 ccm. — Rehberger, Cesta na Rupo 32/b, Kranj.

Kupim snhe hrastove in kosta­njeve deske, 30 mm. — Sodarstvo Homan, Labore 42, Kranj . 892

Weekend hišico kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 893

Trgovinska zbornica v Kranju sprejme takoj izurjeno strojepisko, ki je dovršila najmanj štiri razre­de gimnazije. Ponudbe je poslati na tajništvo Zbornice v Kranju, Prešernova ulica 10/11. 894

»Delikatesa« Kranj, išče za na­stop službe takoj: 2 trgovska po­močnika, slaščičarskega pomočni­ka in 2 pekovska vajenca. Ponud­be poslati upravi »Delikatese« Kranj, Maistrov trg 1. 896

Dne 21. maja sem izgubil moško jopico na cesti Duplje—Tržič. — Najditelja prosim, naj jo proti na­gradi vrne. Beton Marjan, Rupa št. 27, Kranj. 897

Izgubljeno moško jopico od Jo-šta do Kalvari je, prosim vrnit i proti nagradi na Kalvari jo št. 88-1.

898 Obveščamo vse upokojence iz

Tržiča in okolice, da |e naš občni zbor, k i je b i l javljen za ponede­ljek 26. t. m. ob 9. uri dopoldan v dvorani »Svobode« y Tržiču, od­

povedan. — Datum našega občne­ga zbora bomo objavi l i pravočas­no. — Odbor. 899

Poceni prodam rezervne nove dele za motorno kolo NSU 250 ccm tipa 39: zobčanike za 3 in 4 brzi­no, prednjo vzmet, uplinjač in raz­ne druge dele ter 2 psa volčjaka, 3 mesece stara in psico. — Grošelj Jakob, Cesta na Golnik 10/a. 900

Prodam poceni kolarsko stružni­co »Univerzal« in kolarsko orodje. Debeljak Zvonko, Primskovo. 901

CP »GORENJSKI TISK« bo iprejelo T uk

2 učenca T ročni stavnici; 2 »čenča v knjigo tiskarski

strojnici. In t »čenča T klišarni. Pogoj: Uspešno dokončana

osemletka ali 4 razredi gimna-lije. — Učenci bodo obiskovali grafično industrijsko šolo v Ljubljani. — Prijave sprejema

tajništvo podjetja.

Prodam motorno kolo »Sachs«, 98 ccm. Jeraj, Planina IZ, Kranj.

902 Prodam dobro ohranjen kmečki

pod, z opeko krit. — Naslov v oglasnem oddelku. 903

Prodam dobro ohranjeno moško kolo »Diamanta. — Volčič Jože, Gorenja vas, Reteče 52, pošta Sk. Loka. 904

Preklicujem mesečno vozovnico Cerklje—Kranj. — Bohinc Ciril,

905 Dne 21. maja 1958 v dopoldan­

skih urah se je našla otroška jo­pica učenke t. ali 2. razreda. — Izgubljena je bila pred trgovino Slovenija-šport. Lastnik Jo dobi na i"NZ Kranj, soba 20.

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

KRANJ sprejme takoj v službo šo­ferja, ki stanuje v Kranju aH T neposredni bližini me­sta Kranja. 895

T O V A R N A U S N J A »STANDARD«, Kranj

sprejme takoj USLUŽBENCA za vodenje per­

sonalne administracije; NORMIRCA , in M E Z D N E G A K N J I G O V O D J O . Pogoj: Nepopolna srednja šola s

potrebno prakso v podjetju! Plača po tarifnem prav i ln iku. — Nastop službe takoj, oziroma po dogo­voru.

mffrr A D M I N I S T R A T I V N A SOLA

V K R A N J U Z novim šolskim letom 1958/59

bo odprta v Kranju dvoletna ad­ministrativna šola.

Sprejemni izpiti za vpis v I. let­nik bodo 7. in 8. junija 1958 ob 7. ur i zjutraj v zgradbi Ekonom­ske srednje šole v Kranju, Tomši­čeva 7.

Sprejemne izpite iz slovenščine in matematike bodo opravljali di­jaki in dijakinje, k i so uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali osem­letko in niso starejši od 17 let ter stalno prebivajo v kranj. okraju.

Prošnji za opravljanje sprejem­nega izpita je treba priložiti zad­nje šolsko spričevalo, rojstni list in 50 din za kolke.

RAZPIS Komisija za uslnžbenske zadeve Obč. LO Cerklj« na pod­

lagi 33. in 164. člena zakona o Javnih uslužbencih r a z p i s u j e

naslednja delovna mesta v upravi Obč. LO Cerklj« en Gorenj­skem: t. Referenta za gospodarstvo in komunalne zadeve — višja

ali srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse. 2. Sefa Uprave za dohodke — srednja strokovna izobrazba s

5 let prakse v finančni stroki. 3. Davčnega izterjevalca — nižja strokovna izobrazba z 2 leti

prakse. 4. Administrativno moč — nižja strokovna izobrazba z admi­

nistrativno šolo in nekaj prakse, a l i z 2 leti prakse in zna­njem strojepisja. ^ Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, dokazilom o

strokovnosti in življenjepisom je dostaviti najkasneje do 5. ju­nija 1958 na Tajništvo Občinskega LO Cerklje na Gorenjskem.

Komisija za uslnžbenske zadeve

Prošnje sprejema ravnateljstvo do vključno 5. junija 1958. Priče-tek sprejemnih izpitov bo 7. junija ob 7. uri zjutraj po razporedu, k i bo objavljen na oglasni deski.

Ravnateljstvo

& A Z G L A S

V zvezi z 2. členom zakona o uporabi zemljišč za gradbene na­mene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) Občinski ljudski odbor Sk. Loka stavlja na vpogled

GRAFIČNE PRIKAZE zazidalnih okolišev n . dela odloka z* naslednje vasi in naselja: Rote­če, Gorenja vas, Godešič, Pungert, Gosteče, Draga, Zminec, Bodovlje, Gabrk, Brode, Log ia V isoko.

Grafične prikaze je možno po­gledati vsak dan od 28. maja do 0. junija 1958 med 7. in 9. uro dop. v pisarni gradbene inšpekcije, soba št 10, drugo nadstropje, občina Skofja Loka.

Strokovne pripombe proti gra­fičnim prikazom se sprejemajo do dne 15. junija 1958.

ObLO Škof j a Loka

ZAPORA HUJANSKEGA MOSTU Prebivalstvo obveščamo, da je

cesta od doma JLA (Stara pošta) preko hnjanskega mostu na Klane in Huje, zaprta za ves promet za­radi del na tem mostu.

Prosimo, da upoštevate nujno za­poro in varnostne mere, ki so po­stavljene.

OGLED KOVAŠKEGA MUZEJA V KROPI

Kovaški muzej v Kropi Je odprt od maja do oktobra vsak dan od 10. do 11.30 nre. Obiskovalcem pri­poročamo, da prično ogled železar­skih zgodovinskih znamenitosti Krope in Slovenske peči v Dnu, nadaljujejo z vigencem V ice in naseljem, potem pa z muzejem, umetnim kovaštvom in ev. konča­jo s Plamenovo tovarno (potreb­no je dovoljenje). Na ta način bo­do sledi l i zgodovinskemu razvoju.

VPIS V I. LETNIK E K O N O M ­S K E SREDNJE SOLE

V K R A N J U Sprejemni izpiti za vpis v I.

letnik bodo od 5. do 8. junija 1958.

Spre j emni izpi t l ahko o p r a v i ­jo d i j a k i i n d i jak in je , k i so uspešno dovršili 4. razred nižje g imnaz i je a l i popolno osemletko i z : s lovenskega j ez ika , tujega je­z ika i n matemat ike .

Prošnji za polaganje spre jem­nega i zp i ta je treba priložiti zad­nje šolsko spričevalo, ro js tn i l ist i n 50 d i n za ko leke.

Prošnje sprejema ravnate l j ­stvo do vključno 3. jun i j a 1958. Pričetek izpi ta bo 5. jun i j a 1958 ob 7. u r i z jutraj po razporedu, k i bo ob jav l jen na oglasni de­sk i , v

Ravnate l js tvo

RAZPRODAJA Zaradi združitve Kmetijskih po­

sestev Podvin - Poljče Obč. LO Radovljica bo dne 26. maja 1958 razprodaja poljedelskih strojev kakor: vsedeli (filfageret) vprežna kosilnica, kultivatorji , razne bra­ne, plugi, okopalniki , sejalnica, elektromotorji, gnojne črpalke, slamoreznice, in slično. Nadalje razni poljski vozovi in vseh vrst poljskega orodja in drobnega in ­ventarja ter razna sobna in ku­hinjska oprema.

Razprodaja se prične ob 8. uri zjutraj pri Kmetijskem posestvu Podvin.

PODJETJA, USTANOVE, POTROŠNIKI!

Trgovska podjetja za promet s kurivom priporočajo, da na­bavite potrebne količine pre­mo ga-lign i ta za zimo že v času spomladanskih in poletnih me­secev. Z odlašanjem nakupa se vam bo lahko zgodilo, da v je­senskem in zimskem času vaših potreb ne bo mogoče zadovo-ljiU, ker podjetja nimajo pro­storov za vskladiščenje večjih količin premoga, tedaj pa bo­do dobave rudnikov zmanjšane zaradi hitrega porasta potroš­nje. — Razen tega so predvi­dene od meseca avgusta naprej zimske cene za premog-lignit, ki bodo večje od letnih cen.

Trgovinska zbornica okraja Kranj

PRODAJA PREMOGA PO MOČNO ZNIŽANIH CENAH

Trgovsko podjetje »KURIVO«, Kranj, telefon 192, priporoča vsem svojim odjemalcem nakup rjavega velenjskega lignita in karmeljske-ga rjavega premoga že sedaj, ker imajo te vrste premoga do konca juli ja po zaslugi rudniških kolek­tivov znatno znižane cene kot v času avgust—februar.

Na zalogi imamo tudi fižolovke in paradižnikovke.

radižnika 8 din komad, sadike pa­prike 10 din komad, radič 15, špi-nača 25, solata berivka 15 do 20 in semenski grah 20 din merica,-jajca 16 do 17 din komad, kokoši 400 do 590 din komad, hren 5 din komad, por 5 do 10 din komad.

V TRŽIČU Poročili so se: Anton Smole j ,

kovač in Ljuba Hrbolič, tov. delav­ka Štefan Rengeo, tov. delavec in Gizela Cahuk, tkalka,- Peter Aha-čič, kmet in Mar i ja Golmajer, tkalka; Lovrenc Fartek, delavec in Frančiška Roškar, predilka.

Umrla sta: Franc Vinter, upoko­jenec in Anton Štrumbl, upoko­jenec.

G I B A N J E P R E B I V A L S T V A

V KRANJU Rodile so: Nada Čemažar, delav­

ki — dečka; Danica Habjan, de­lavka — dečka; Marija Rudež, san. tehnik — dečka; Ivana Vidic, go­spodinja — deklico; Francka Ju­stin, gospodinja — dečka; Marija Novinec, gospodinja — dečka; Ro-zaltja Jemec, gospodinja — deč­ka ; Antonija Jagodic, statistik — deklico,- Gabrijela Prosen, »služb.

»RADIO«, Jesenice: dne 23. maja italijanski film »Ali smo ljudje ali kaplarji«? 24. in 25. maja angleški barvni film »Lepo je biti mlada.

»PLAVŽ«, Jesenice: dne 23. maja ameriški film »Dobra zemlja«. — Od 24. do 27. maja italijanski film »Ali smo ljudje ali kaplarjia?

ŽIROVNICA: dne 24. in 25. maja ameriški barvni film »Zgodba o Glennu Millerju«.

DOVJE-MOJSTRANA: 24. in 25. maja ameriški film »Dobra zemlja«

BLED: Od 23. do 26. maja ame­riški barvni cineraascope film »Prišel Je iz Laramija«. V petek in soboto ob 18. in 20.30. urL V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 uri. — Dopoldan ob 10. uri mati­neja.

RADOVLJICA: 23. in 25. maja ameriški zgodovinski barvni cine-tnaseope film »Princ Valijant«. — V petek ob 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. — V soboto, dne 24. maja, ni kino predstave zaradi akademije.

LJUBNO: 24.; in 25. maja ameri­ški barvni film »Rapsodija«. V so­boto ob 20. ur i . V nedeljo ob 16. in 18. ur i .

»SORA«, Škofja Loka: 23. do 25. maja ameriški film »Obsojeni«.

»KRVAVC«, Cerklje: 25. maja francoski film »Ne umira se tako«, ob 17. in 20. ur i .

Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj

r a z p i s u j e

na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljud­skih odborov in njegovih organov (Uradni list FLRJ, št 52-644/57) mesto

direktorja

tovarne tiskanega blaga »Tlskanina« Kranj

Pogoji: višja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse kot vodi lni uslužbenec v večjih industrijskih podjetjih, od tega vsaj 5 let v tekstilni stroki, a l i pa srednja strokovna izobrazba ter najmanj 15 let prakse na različnih strokovnih mestih v večjih industrijskih podjetjih, a od tega 10 let v tekstilni stroki. ,

Plača po tarifnem prav i ln iku podjetja.

Kolkovano prošnjo je treba poslati komisij i za razpis mest direk­torjev pri ObLO Kranj v roku 15 dni od objave razpisa in priložiti potrebne dokumente.

Prošnji priložite tudi kratek življenjepis in podatke o sedanjem službovanju.

— dečka; Vera Naglic, tkalka — deklico; Vera Bernard, delavka — deklico; Mar i ja Belehar, predilka — deklico; Pavla Oblak, gospodi­nja — dečka; Mar i ja Trobec, uslužb. — dvojčka; Pavla Horvat, delavka — dečka; Krist ina Ahčin, delavka — deklico,- Ljudmila So-klič, uslužb. — deklico.

Poročili so se: Branko Pikunič, monter in Alojz i ja Slavica Marčan, zobna asistentka; Stanislav Mi-klavčič, mizar in Mari ja Bercik, šivilja; Jože Tibaut, delavec in V i ­da Žigart, bol. strežnica; Štefan Mlinar , delavec in Mari ja Zupan, delavka; Ivan Rebernik, delavec in Amal i ja Muren, delavka,- Franc Fujus, delavec in Frančiška Tr-banc.

V TRŽIČU Rojeni: Andrejka Štefančič,

Marjeta Černe in Janez Slatnar. Poročili so se: Janez Slatnar,

ključavničar in Slavica Ambrožič, predilka; Adolf Kokol j , tovarniški delavec in Klara Leban, tov. de­lavka; Franc Megl ic, mizarski po­močnik in Mari ja Kelenc, trg. po­močnica.

Umrli so: Mar i ja Kuhar, upoko­jenka; Anton Vodnik, upokojenec in Marija Kralj, rojenga Košir, za-sebnica. ire-

šport - šport - šport - šport počastili spomin člana Zveznega izvršnega sveta D jura Sala j a z eno-minutnim molkom. -Jb

V K R A N J U V ponedeljek so bile na kranj­

skem živilskem trgu naslednje ce­ne: ajdova moka 70 do 75, koruz­na moka in koruza 40, kaša 80, ješprenj 70, krma za kokoši 35 do 40, fižol 60 do 80, proso 35 do 40, oves 25, čebulček 280, šalotka 50 do 60, orehi 80 do 90, krhl j i 60 do 70 din liter; krompir 10 do 12, pe­sa 40, rdeče korenje 40 do 50, na­vadno korenje 20 do 25, kisla repa 25, kislo zelje 30 do 40, solata 100 do 120, češnje 150, čebula 80 do 120, jabolka 150, med 400, skuta 90 do 100, surovo maslo 440 do 600 din k g ; mleko 30, smetana 250 din liter, koleraba 10 do 20 din komad, česen 4 do 5 din komad, šopek peter.šilja 10 din, sadike pa-

LETALSKA PRIREDITEV V LESCAH V SREDO, 21. MAJA

Na dan letalstva je bi la na leta­lišču v Lescah tradicionalna letal­ska prireditev, k i jo je A lpsk i le­talski center pr ipravi l ob pr i l ik i praznovanja Dneva mladosti. S tem se je začela sezona poletov, pričeli pa so tudi z letalsko šolo. Bl izu 2000 šolskih otrok in odraslih je s pozornostjo in z zanimanjem sprem­ljalo polete z letal i TEO 2, z ma-tajurjem in z YUCES 170. Nasto­p i l i so izkušeni letalci in učitelji letenja Jože Celar, A l b in Novak, Jože Kus, upravnik Alpskega le­talskega centra Zlatkovski C i r i l in drugi. Letalci so izvedli nekaj le­pih poletov in akrobacij z jadral­nimi letali, k i so j ih vzdigni l i z motorno vprego al i z vit lo. Pravo presenečenje za gledalce pa so b i ­l i skoki s padalom z višine 1000 m In manj. 20 izžrebanih pionirjev iz nekaterih gorenjskih šol pa se je za nagrado lahko peljalo z letali. Na prireditvi so tekmovali tudi mladi modelarji konstruktorji, k i so preizkusil i svoje modele. Nasto­pilo je 19 pionirjev iz različnih šol: Lipnice, Begunj, Mošenj, Lesc, Radovljice, Žirovnice in Bleda. — Vsak tekmovalec je izvedel dva leta. Tekmovali so v 3 skupinah. Z modelom A 1 P50 B je zmagal Jože Trlej iz Begunj s časom 65 se­kund, z modelom A2 je dosecrel pr­vo mesto Janko Benedik z Bleda s časom 480 sekund, z Gumerjakom pa je zmagal Branko Lavrenčič s časom 54 sekund. Na prireditvi so

NA BLEJSKI DOBRAVI DOSLEJ NISO ZNALI

IZKORISTITI VSEH MOŽNOST* ZA RAZVOJ

TELESNE VZGOJE

Delo T T V D »Partizan« — BI«)' ska Dobrava nikakor ni bi lo do­slej v vsakem oziru tako kot W moralo bit i , da b i delavska in tu­di kmečka mladina našla polef telovadbe tudi športno izživljanj« in razvedrilo. Društvo je z r esn i * delom pričelo šele lansko leto i * zato zelo občuti, kako se maščuje brezbrižnost prejšnjih let, ko ni bJ" lo resnega vodstva. Predvsem J * občutno pomanjkanje orodja i * športnih pripomočkov. Telovadnice al i pa vsaj urejenega letnega te-lovadišča še vedno ni , kljub te­mu, da so bi la svojčas že odobre­na denarna sredstva in je bilo tu­di nekaj drugih stvari že priprav­ljenih. Nekaj takratnih voditelje* pač ni čutilo potrebe in n i se J i * ljubilo delati.

S skromnim orodjem in pripr* ' vami se zdaj društvo pripravlja na samostojni nastop na predve­čer Dneva mladosti 25. maja.

S pomočjo ObLO Jesenice t* 1

okrajne zveze »Partizan« bo tre­ba tudi urediti vprašanje poti &° sedanjega letnega telovadišča, d* društvena dejavnost ne bo odvis­na od samovolje posameznih U u ' di.

NESREČE TRAGEDIJA N A J E S E N I C A H V sredo zjutraj sta postala žrtev

nesrečne ljubezni 28-letni M i l an Bravč, po pokl icu bolničar, usluž-ben v Železarni Jesenice in njego­vo 18-letno dekle. Bravč, k i je imel že nekaj časa ljubavno razmerje z Zorkovo, je prišel v sredo zjutraj k Zorkovim, kjer je b i l na hrani, zajtrkovat. Med zaljubljencema je nastal prepir, k i je tragično kon­čal. Bravč, doma iz Nemškega Ru­ta pri Tolminu, je izvlekel revol­ver, ustrelil Faniko Zorkovo, izu-čeno šiviljo, k i se je smrtno za­deta takoj zgrudila. Ko je Bravč videl, kaj je storil, je ustrelil še samega sebe. Preiskava je v teku.

MED KOLESARJI! Redko se pripetijo težje promet­

ne nesreče med kolesarji samimi, kot je bilo oni dan pred tovarno »Sešir« v Skofji Loki .

Na križišču sta trčila V inko Kozjek in Neža Potočnik, k i je pri tem tako nesrečno padla, da jI je počila lobanja.

SAMOMOR V ponedeljek zvečer si je vzel

življenje delavec jeseniške Žele­zarne J . S. Z lovsko puško se je ustrelil v glavo. Kaj ga je privedlo do tega dejanja, ni znano. Govo­rijo pa, da je vzrok nesrečna lju­bezen.

OTROCI S KOLESI!

Da je tako nevarno puščati otro­ke s kolesom na cesto, gotovo n i ­so misl i l i starši 10-letnega Marja­na Golja. Ko je namreč v soboto popoldne privozi l s svojim kole­som iz dvorišča na glavno cesto v

Sp. Sorici, je zavozil naravnost p o t* tovornjak, k i je pr ipe l ' t i s Petr°' vega brda. Ponesrečei ga otro»8. so takoj odpeljali v oolnišniC' vendar je že med potjo podle<Je

težkim poškodbam. K. M-

ČE NI LUČI V sredo zvečer okrog 21. ure j *

motorist Alojz čuk iz Tržiča tm iz Ljubljane proti Tržiču in bl i ** Sp. Bitnja srečal dva vprežna vo* 8

zaporedoma, ki nista imela predp' sane luči. Medtem ko se je C u

prvemu izognil, se je v drU0 vprežni voz zaletel, padel in si mil nogo. Voznika vprežnih sCf' ki sta se vračala takrat iz g o z d * pa trdita, da niti na motorju P o n e

srečenca ni bilo dobre luči.

Z MOTORJEM V OGRAJO Motoristu F. A. iz Ljubljane )'

v sredo zvečer nenadoma P 0 ^ . , zadnja guma, ko je vozi l iz * J ljane proti Skofji Loki . Zaneslo 9 jo v ograjo na mostu pri Trati qa vrglo čez vozilo tako nesreč da je pri tem dobil poškodbe

ki \e

tod*' spodnjem delu trebuha. Žena, bi la na zadnjem sedežu mo pa je ostala brez poškodb.

N IKDAR N A I.EVOI Ta prekršek je zagrešila v K>J*1

20. maja, dopoldne kolesarka B<- f

Murovec s Primskovega, ko ) l

Kranju na Ljubljanski cesti na levo stran in je tam » k tudi obstala. Tako je nenadoma prla pot mimovozečemu tovor ku. Šofer J. N . se je rešil ta J da jo zavil v levo, pri tem » ^ ogra|o In povzročil na vozd u

kakih 50 000 din škode,

KRANJ, 23. MAJA 1958 GU*s C<*remJ*km 5

BEŽNI VTISI z glasbene revije v Kranju

Glasbena rev i ja Svobod i n pro svetnih društev z območja O b L O Kran j , k i je b i l a v petek, 16. i n v soboto, 17. maja v Prešerno­vem gledališču, je za nami . S tem nastopom p red k u l t u r n o javnostjo je bolj a l i manj za­ključena tudi sezona ku l tu rno -prosvetne dejavnost i naših pro ­svetnih društev. Ne b i l o b i pa

Program in izvedba nista

razočarala Med v semi p r i r ed i t vami , k i j i h

je "kranjska k u l t u r n a k r o n i k a zabeležila pre tek l i teden, je k v a -iitetno najmočneje izstopal ne­del jski »Večer narodn ih pesmi i n napevov« (s sodelovanjem Radia - L jubl jana) v Prešerno­vem gledališču. Seveda pa ob tej t rd i t v i ne kaže j emat i cene glasbeni r e v i j i Svobod i n p ro ­svetnih društev i z kran j ske ob-

dovol j , če b i se s tema površni­ma ugotov i tvama zadovol j i l i . S tem bi namreč to pomembno ku l turno pr iredi tev zgolj k r o n i -stično zabeležili. P r a v odtod i z ­v i r a zadrega; nedvomno bi se v koži recenzenta, k i razmišlja o pr i r ed i t v i , bolje počutil, v seka ­kor bolje kot pisec, k i mora svo­ja zapažanja, k i j i h je zabeležil na p r i r ed i t v i , omej i t i v n e k r i ­tičnem pisanju razširjenega po­ročila.

Vsakršno kr i t i z i ran je nastopa posameznih sekci j bi b i lo neu­mestno i n celo krivično, ka j t i smoter revi je n i b i l medsebojno tekmovanje prosvetn ih društev, temveč je služil zgolj kot p r i ­kaz hotenj, naporov i n končnih uspehov, k i so j i h zabeležile na ­stopajoče skupine 5 svo j im de­lom.

Rev i ja je b i la razdel jena na

dva de la : petek je b i l posvećen pe t im ins t rumenta ln im sestavom i n baletu, v soboto pa je nasto­pi lo 10 voka ln ih ansamblov.

Vse nastopajoče skupine so do­segle večji a l i manjši uspeh, prišlo pa je tudi do nekater ih spodrsljajev, k i so neposredno v p l i v a l i t ud i na kval i te to i n k i bi j i h morda p r i bodočih nasto­p ih le kazalo upoštevati.

Vzemimo za pr imer ženski pevski zbor K U D »Straža« iz Oljševka. K e r je zbor i zva ja l pesmi brez d i r igenta i n brez predhodnega inton i ran ja , je p r i ­šlo p r i eni i zmed pesmi do muč­ne d isharmoni je , i z katere se zbor n i mogel i z trgat i vse do konca napeva. Takšno petje brez intonacije bi ogrožalo celo ab­solutne posluhe.

Ob tej p r i l i k i je ku l tu rna k r o ­n ika zabeležila še en pomemben

dogodek, k i ga ne kaže prezret i . K ran j sko občinstvo se je to pot, če odmis l imo nastop v rad i j sk i oddaji , prvič srečalo z nov im voka ln im kv inte tom, k i bo po­slej nastopal pod imenom -Kranjčani«. Čeprav obstoja kv intet šele po l leta, je dosegel presenetl j ivo kval i te to . Vse kaže, da je dob i l v njem renomiran i Goren j sk i v o k a l n i kv inte t moč­nega tekmeca.

Ob zaključku poročila še skromna mise l . K l j u b temu, d a je občinstvo sledi lo p rog ramu revi je kritično, n i b i lo slišati posebnih pr ipomb, k i b i jemale nastopu posameznih skup in ce­no. Nasprotno — nastopajoči so preje l i pr iznanje, vredno n j iho­v ih nesebičnih naporov p r i oprav l jan ju kul turno-prosvetne-ga poslanstva. S.

čine: zaradi nedvomne pomemb­nosti jo moramo pos tav i t i š« Pred pr i red i tev , k i j i je name­njeno pričujoče poročilo.

v N a tem večeru so sode lova l i ženski pevsk i zbor »France P r e ­šeren«, dal je Goren j sk i voka ln i kvintet, ins t rumenta ln i tr io , re-citatorka M a r i j a Fa jon i n so-Pranistka Olga Benda. Kva l i t e t Prešernovega pevskega zbora i n Gorenjskega voka lnega kv inte ta ^ treba posebej poudar jat i , saj uživata oba voka lna ansambla Pr i l jub i te l j ih petja v e l i k sloves.

Javorniški Svobodaši uprizorili opereto „Hmeljska princesa"

Pač Pa b i posvet i l vrst ico, dve r ec i ta tork i Fa jonov i , k i je to P°t presenet i la poslušalce z brezhibno interpretaci jo t reh Pesmi, i n sicer d v eh narodn ih "L jubezen - bolezen« ter »Po c e s t i m i pr ide en jagerček mlad« in Prešernove pesmi "Hčere svet«. — Skoda je le. da i * ta kva l i t e tn i večer zabeležil t a k o maloštevilen obisk. . Sodelovanje Rad i a - L jub l j ana le bilo omejeno zgolj na sp iker -la , k i j e s povezavo posameznih

Pr ip rav i l program za od -d a i ° - k i so j i poslušalci lahko Pr is luhni l i v četrtkovi rad i j sk i glasb e r»i oddaji . S .

Kul turno- reper toarna po l i t ika vseh večjih gledališč se up i ra upr izar jan ju operet, ke r kvar i j o g lasbeni okus opernega občin­stva, ga odvajajo od resnih opern ih i n d r a m s k i h predstav i n silužijo zgolj v zabavo i n raz ­vedri lo . P r a v nič se za tovrstno ku l turno po l i t i ko ne navdušuje Zveza Svobod i n prosve tn ih društev, k i operet sicer ne pre­poveduje, še manj pa j i h p r i ­poroča. N a J a v o r n i k u je u p r i ­zarjanje operet že tradic ionalno, zato j i h upr izar ja tud i sedanja Svoboda, k i je vključila v le­tošnji repertoar dramskega od ­seka Gobčevo opereto v treh de janj ih »Hmeljska princesa«. K e r je Svoboda Javo rn ik študi­ra la v letošnji sezoni tud i Gob ­čevo kantato -Svobodna z em­lja«, je b i la odločitev za ope­reto "še kar opravičljiva, saj so dolžna društva poleg vzgo jn ih de l nud i t i občinstvu tud i zdra­vo razvedri lo . Z a l pa je opereta kantato i zpodr in i la , kar pa ne more bit i v sk ladu s ku l tu rno po l i t iko Svobod v indust r i j sk ih kra j ih . Ce se društva že odlo­

čijo za opereto, naj b i na njen račun ne trpelo ostalo delo. Vendar naj tud i operete teme­l j i to naštudirajo, da bo delo s sicer lahkotno pevsko-glasbeno in besedno vsebino vsaj v poda­jan ju kval i tetno. S tem n ikakor ne mis l imo , da javorniški svo­bodaši »Hmeljske prinecse« niso podal i v n j i m ustrezni kva l i te t ­n i r a vn i .

Polde Mejač je kot glasbeni vodja in dir igent vložil v študij ogromno truda, saj je naštudi-ra l solistične točke, zbor i n o r ­kester. Z a l n i ime l na razpolago p r ime rn ih solistov, pa tud i i z »ad hoc« sestavljenega orkestra ni mogel ustvar i t i tega. kar je želel. Režiser Matevž Kalan jc i m e l težko delo, ker je oder za opereto premajhen i n ker je bilo mnogo igralcev-pevcev prvič na odru . Mnogo je pr ipomoge l k predstavi tudi Jaka Torkar z osnutkom scene, k i sta jo izde­la la Jože Kambič i n Ivan B l a -žič. Med so l is t i je b i la vsekakor najboljša Breda Bidovčeva v vlogi hmel jske pr incesa D a r i n ­ke. Simpatičen je b i l tud i njen partner Anton Koselj, vendar se glasovno D a r i n k a s svo j im čustvenim in Branko z močnim, v nekater ih p r ime r ih pa celo premočnim glasom, nista uje­mala. S svo j im l ep im liričnim glasom bi prišla Da r inka do še

večje vel jave, če b i je njen part­ner, zbor i n orkester glasovno ne zadušili.

P remiera 20. apr i l a i n vse do­sedanje repr ize so navdušile ob­činstvo, k i je ob v sak i predstavi dvorano zasedlo do kra ja , ka r je v ve l i ko pr iznanje vsem na ­stopajočim, k i so se res po t ru ­d i l i . Ce upoštevamo, da Javo r ­nik n ima pevcev-sol istov, n i t i stalnega orkestra, da je bi lo pre­cej igra lcev prvič na odru , da je oder za operete nepr ik laden itd., zaslužijo nastopajoči v »Hmeljski princesi« vse pr i zna ­nje. Ce je danes zdravo poudar­ja t i , »da je denar sveta vladar«, i n če je opereta tekstualno za današnje odre pr imerna , pa je vprašanje zase. K e r je delo i n ­strumentalno kot voka lno zelo pri jetno, b i bi lo mogoče p r imer ­no besedilo vsaj v nekater ih ekstremih poprav i t i . C e b i se s tem str in ja l avtor, Radovan G o ­bec, k i b i tako podpr l upr i za r ­janje operet, je pa zopet drugo vprašanje. V kra j ih , k jer je uprizar janje operet že tradic io­nalnega značaja, kot je to n. pr. na J a v o r n i k u . bi morda res ne bi lo prav, če bi naenkrat po­vsem prenehal i z n j im i . Posk r ­beti pa je treba, da drugo d r u ­štveno delo na račun operet ne bo trpelo i n da se tekst p r i l a ­godi današnjim časom. U .

Z R A Z S T A V E V MESTNE t 0 v " r ; l / - s , ; i v ; i muzejskih pradme-l j e v

l z Z 'birk gorenjskih l jub i te -Mes't P° l n > gornje prostore ^ b u r T i 5 3 n i u / < > J a v K r a n j u , je «tv,, , p r i k ran jskem občin-.. u u o k u S t V u . P r i k ran jskem < razst- , ) k a Jšnjo pozornost.. Red •stuvi ^ e n i r n g rad ivom pred-

• »• Pravo r edkos l Petkov-

:M M U Z K I U V K R A N J U

škova sLika »Per ice« (olje), k i je hkra t i eno njegovih najpomemb­nejših de l . — Jože Petkovšok (I8i)l-1898) je real ist s čustveno poglobitvijo i n bogat imi razpo­loženjskimi vrednotami; zaradi prodirnega, iskrenega Izraza nj •-gove pod-vb; s.> da v i živ _\

V soboto, 10. maja je bi la v o k v i r u V I I . Mlad inskega festi­va la na Jesenicah otvor i tev pio­nirske s l ikarske razstave. Raz­s tav l ja l i so p ion i r j i obeh jese­niških osemletk i n pionirskega s l ikarskega krožka, k i deluje v o k v i r u jeseniške L judske knjiž­nice. 26 m l a d i h s l ikar jev je raz­stavi lo 54 s l ik , k i so s ?vojo pestro tematiko, s temperam >nt-no barvitostjo in z i s k r e n o otro­ško doživetostjo pr i tegni le sle­hernega obi.skovalca. Med mno­gimi ta lent i - , ki razstavljajo, se posebno od l iku je ta Zorko B r a n ­ko in Boni Ceh , saj imajo njune s l ike že določen osebnostni pe­čat, ki priča o zavestnem p r i ­stopu k l i kovnemu ob l ikovan ju . Razstava je b i la deležna s strani obivkovalcev tolikšne pozornosti , kot. še nobena doslej . O tem pričajo tudi številne izjave v kn j i g i vt isov, k i so s i v nečem edine: čimveč tak ih in podobnih l i/stav, še več vzgajanja naše m l a d i n i s p lemeni t im l i ko vn im ustvarjnnjem. Uspeh razstave je lepo in vzpodbudno priznanje m l a d i m s l ikar jem, pa tudi n j i ­hov im p<>dagogom, predvsem tov. prof. P a v l u P i r i h u in tov. Joži Bediču.

Prav tako v o k v i r u M lad inske ­ga festivala je b i l a v ponedeljek, 19. maja o tvor i tev razstave s l i ­ka r sk ih de l 23-letnega trgovske­ga pomočnika Jo:>.<> Maleja s S lo ­venskoga l avo rn ika . Razstava je že za Javo rn ik sam pomemben

PROTI PRIČAM Dve stvari sta, ki dajeta

ameriškemu filmu v črno-beli tehniki »Proti pričam«, posebno mikavnost. To sta iz­virna tematika in odlična igra Ed\varda G. Robinsona, Ginger Rogers in še nekate­rih igralcev, i — Zgodba je pi­sana na temo kriminalk z vsemi značilnostmi, ki dajejo ameriškim filmom tega žanra svojstveno noto. To pa je zgolj osnova, ki služi scena­ristu kot izhodišče za dokaj nenavadno, psihološko po­globljeno filmsko zgodbo.

Zasnova in dramaturška gradnja zgodbe sta zelo pre­prosta, prizori slede drug drugemu v premočrtnem za­poredju brez kakršnihkoli za­pletov, ki bi delali pripoved zamotano. Vodilna misel: ali bo dekle, ki je svoj čas zašlo v gangsterske vrste, z resnič­nim pričevanjem pred sodi­ščem potrdilo vrsto osumljenj in obtožb, ki bremene šefa gangsterske tolpe? Ali bo ta človek, ki je znal spretno za­brisati sleherno sled za svo­jimi zločini, dobil ameriško državljanstvo? Ali sta strah pred tolpo ubijalcev in od tod izvirajoči egoizem, dekle­tovo osebnost toliko izmali-čila, da bo pričevanje odklo­nila in pohodila svoja etična in moralna načela? Kakšna in kolikšna so sploh ta na­čela pri dekletu, ki se je ne­koč udinjala gangsterjem? V razpletu filma pa je utajena zaključna misel: v vsakem človeku je nekaj dobrega!

Osebnost tega dekleta je s finim občutkom za psihološke odtenke, z briljantnim glasov­nim registrom ter impresiv­no mimiko upodobila Ginger Rogers. — Film zares zasluži vso pozornost.

GORA je ameriški barvni vistavi-sion film, ki ga je po scena­riju Ronalda MacDougalla po­snel znani režiser Edward Dmytryk. — Napak bi trdili, da je glavna privlačnost fil­ma vzpon na goro, čeprav ne gre filmu očitati, da prizori niso grozljivi in napeti. Po­snetki so čudoviti, ne zavoljo barv, tmeveč zaradi zornih kotov kamere, s katerimi do­sega snemalec nedosegljive učinke. Manj pohvalno pa bi se lahko izrazili o scenariju, ki ni napisan posebno spret­no; morda je temu kriva te­ma, ki je zavedla scenarista v razburljivo pripovedovanje o večnem ledu in navpičnih stenah gorskih velikanov, ki pa jih humanost — ljubezen do bližnjega le premaga. Pri tem filmu pa pridemo v nav­skrižje s starim preizkušenim pravilom, da se namreč iz slabega scenarija ne more roditi dober film. In vendar gledamo dober film! Kje je torej zasluga, da je temu ta­ko? Vsa veličina filma je v nedosegljivi igri Spencer Tra-cvja. Upravičeno smemo tr­diti, da bi film brez tega igralca zdrsnil pod nivo pov­prečnih, vendar tehnično spretno izdelanih pustolov­skih filmov. aa

5 slikarske razstave v Kranju

Upodobljena mladost T u d i Mes tn i muzej v K r a n j u

je pr i l agod i l tokratno s l ikarsko razstavo praznovanju Dneva mladost i i n se s tem uv rs t i l med tiste pr iredite l je , k i sn d a l i p r i ­r ed i t v i j svojo smotrno program-

Caprav so z razstav l j en im gra­d i vom (barvne reprodukci je ) za ­stopani najpomembnejši p red­s tavn ik i l i kovne umetnost i , k i so v program svo j ih ustvar janj zajel i tud i upodabljanje m l a d i -

Vokviru Mladinskega festivala na Jesenicah dvoje zanimivih

slikarskih razstav k u l t u r n i dogodek, saj je ena p r v i h s l i k a r s k i h razstav mlade­ga domačina sploh. Joža Male j se je resno i n zavzeto začel ba­v i t i s s l i kan j em šele pred dvemi let i , čeprav je zmerom rad s l i ­ka l . Razstav l ja 31 o l j , k i p r i -ajo o njegovem talentu, čeprav

še n ima osebnega pr i j ema i n razčiščene tehnike. Neko l iko preveč je še pod vp l i v om k o p i ­ranja, vendar nekaj s l ik , kot so »Mak-, »Tihožit je« i n »Kranjska gora« pričajo, da je že na poti k las tnemu i z razu in bolj dovr ­šenemu tehničnemu ob l ikovan ju . Mladost i n mar l j ivost sta nje­gova zaveznika. Njegova prva razstava je porok, da bo svoj talent l ahko ra zv i l v kva l i te tne­ga s l ikar ja - amaterja.

In za konec še dvoje majhnih toda ak tua ln ih vprašanj- — K j e so 1 i l i na otvor i tvah obeh raz­stav preds tavn ik i jeseniških pro­svetnih in k u l t u r n i h forumov, in al i Društ. pr i jate l jev mladine taki dogodki ne zanimajo? Res je, da vsi ne morejo p r i t i , toda vs i tudi man jka t i ne b i smel i . In še: kdaj bomo začeli razmišljati o u n d i t v i vsaj skromnega, toda pr imernega prostora na Jesen i ­cah za razstave sploh? Cas bi bi l i n tud i dolžni smo. če ne drug im, pa mlademu rodu, da se bo laže razv i ja l in uve l jav i l s svoj im p l emen i t im umetniškim ustvarjanjem.

-ae-

P I C A S S O : A R T I S T A S P S O M (gvaš, 1905)

sko po l i t iko , če smemo tako re­či, še trajnejšo vrednost: pouk s /prikazom mladosti, kakršno so mojstr i čopiča upodabl ja l i i n j i da l i s tem v zgodovini upo­dabljajoče umetnost i pomemb­no mesto. Še določneje poveda­no: tokratna razstava je pr ikaz mladega človeka v posameznih obdobj ih začenši z renesanso, ne glede na družbtmo di ferenc iac i ­jo, k i je dajala družbenim raz­meram v posameznih dobah pe­čat svojskosti . Pr i red i te l j je pr i izboru • razstavnega mate^a ia predvsem upošteval načelo: otrok je otrok, ne glede na druž­bene sloje, iz katerih i zv i ra .

ne, je razstava vendarle malce pomanjk l j i va . Navz l i c ugotovit­v i pa bodo k r a n j s k i l jubi te l j i l ikovne umetnost i vendar le do­b i l i dovolj izčrpen vpogled v to plat l ikovne ustvar ja lnost i . Na razstavi srečamo dela naslednj ih mojstrov: Bot t i ce l l i , D i i rer , C a -ravagg.o. Rubens, F. Hals . G . de la Tour, A . van Dvck, D. Ve -lasquez, A . Mod ig l i an i , Picasso, P. K lee , A .Anker , F. Goya , G . Tiepolo, A. Watteau, Rembrandt , J . Vermeer , J . Steen, O. G e n t i -leschi.

Razstava bo odprta do 26. ma ­ja.

S.

K R A N J , 23. M A J A 1958

V skrbno urejeni obleki vam v družbi ne bo

nerodno

2uneka zlata, obisk imašl Nede l ja v bolnišnici . . . M a l i b o ln i k i

na otroškem odde lku živahno čeibeljajo o vsem mogočem. T u d i štiriletna Ta ­nja je med n j im i . Vese la je, ker j i je zdravn ik ob l jub i l , d a bo čez t r i dn i že lahko šla domov. S icer pa se tud i v novi družbi ne počuti slabo, posebno še zdaj, ko je okreva la . Z Me tko i n V ido se vsak dan pogovarja o svo j ih punčkah. Včasih rada tud i zapoje, toda le tedaj, ko sestre Nade n i v službi. P r e d dnev i j i h je slišala zarad i tega. T a sestra je z o t rok i vedno groba i n Tan ja je dob i la celo zaušnico, ko je po nesreči z l i l a juho.

»-Neroda, saj n i s i doma,-« jo je ozmer­j a l a sestra N a d a i n v t istem t r enu tku je že pr i l e te la k lo futa . Tan ja je joka la , čutila je, da j i de la k r i v i co . Od tistega dne vedno s strahom pričakuje, kda j bo stopi la v sobo nepr i l jub l j ena nego­va lka , k i je nihče od m a l i h bo ln ikov ne mara . Vse druge sestre so pr i jazne i n se rade pogovarjajo z o t rok i . Ce lo prav l j i ce j i m pr ipoveduje jo ob večerih, če utegnejo, seveda.

Negova lka Nada pa n i vedno i n z vsemi tako nepr i jazna. Zna b i t i s ladka ko med, toda le tedaj, k o v id i , da se j i to izplača.

Tisto nedeljo je prišel na ob isk v bolnišnico Tan j i n oče. Dežurno službo je ime la sestra Nada. V l j u d n o se je pozanimal , kako je s hčerko, nakar m u je ona pr i jazno po jasnjeva la , k a k o »uboga« je b i la Tan ja i n da se je do­bro pozdrav i la .

M O D A

- T o je najbolj p r i dna dek l i ca v sobi 13, zato jo i m a m nadvse rada,-« je deja la.

»Bi jo l ahko za trenutek videl?«

»Obiski sicer n iso dovol jeni , toda, ker je Tan ja pametna i n ne bo joka la , jo bom pr ipe l j a la za kra t ek čas sem.«

»Ze lo hvaležen v a m bom za vašo prizadevnost.-«

»N i vredno besedi. T u d i jaz i m a m hčerkico, zato v em, kako težko p r eb i -j e m en sam dan brez nje ,* je skora j »žalostno« odgovor i la Nada . Tako j za tem je odhi te la v sobo 13 po Tanjo.

»Punčka z lata , ob isk imaš!« je glas­no dejala d e k l i c i , ko jo je za roko p r i ­pe l ja la po hodn iku k očetu. Nato se je za 10 m i n u t »diskretno« odst ran i la .

Tan ja v tem k r a t k e m času očetu n i upa la povedati , kako grobo ravna ta sestra z njo, zato j i je oče ob slovesu naročil, naj jo vedno uboga.

Negova lka Nada se je nato še precej časa pogovar ja la z n j i m . P r ed odho­dom j i je T a n j i n oče pok l on i l petsto-tak i n zavoj pomoranč za njeno hčerko, »Tanja bo šla tako k m a l u domov, pa j i h ne bo to l iko pojedla,« je deja l . Ču­t i l je, da se mora p r i j a zn i i n ustrež-

K A R O , PIKE IN CRTE — PRILJUBLJENI VZORCI Z A P O M L A D IN POLETJE

l j i v i negova lk i nekako oddolžiti za njeno »materinsko« sk rb do Tanje.

K e r je negovalka Nada s starši, s t r i ­c i i n tetami m a l i h bo ln ikov od vseh sester najbolj s l adka , je v njen žep najpogosteje padel k a k stotak. V pogo­vo ru z n j i m i n iko l i ne pozabi omen i t i svoje hčerkice, za katero j i v resn ic i n i dos t i mar . T a nezakonska dek l i ca živi p r i rej niči nekje na deželi. M a t i jo obišče zelo poredko. Mnogo bol j kot hčerka je N a d i p r i srcu 2-letni sinček, prav tako nezakonski ! T u d i njega i m a v re j i , vendar plačuje zanj več pre ­živnine. G o d i se m u bolje kot dek l i c i . Rdečeličen je i n okroge l , njegova se­str ica pa bleda i n s labotna. M a t i k l j u b temu prinaša razne priboljške samo njemu. M o r d a zato, k e r pričakuje, da se bo potem n jen poročeni ljubček raje ločil i n oženil z njo? Toda »nje­mu« je predvsem za denar — za njen denar — k i ga skupaj zaprav i ta po l oka l i h .

In ta mat i j e otroška negovalka. Do tega pok l i ca n ikdar n i čutila poseb­nega vesel ja, toda, ker je b i l a zan ; razpisana štipendija, je i zko r i s t i l a p r i ­ložnost i n si p r idob i l a kva l i f ikac i j o .

-ey

Z a novo obleko potrebujemo precej denarja i n da ne bo ta denar vržen proč, moramo gledati , da vsako obleko čim da l j nosimo i n to tako, kot se ku l tu rnemu človeku spodobi.

L e v l ep i , čisti ob l ek i se bomo dobro počutili.Da pa bo ostala ob leka kar na j ­dal j lepo ohranjena, moramo z njo tudi p r imerno ravnat i . Ob le ld je potrebna posebna nega, na ka r vse preveč rad i pozabl jamo. T u d i n i prav , da v neka ­te r ih družinah prepuščajo skrb zanjo le gospodinj i , k i se mora potem sama mučiti s čiščenjem madežev i n p r a ­n j em. N a svoje oblačilo mora vsakdo m i s l i t i sam. N i sicer treba, da postane­mo sužnji obleke i n se ine upamo spro­ščeno vest i , p r a v tako pa n i potrebno, da b i se po pr i je tnem večeru v vesel i družbi a l i na i z l e tu mora l i pos lov i t i od lepe obleke.

Mars ikda j je to a l i ono dek le v za ­dregi , k e r je njeno k r i l o polno made­žev, b luza pa bolj s iva kot bela. Vča­s ih je t emu vz rok neznanje, včasih pa tud i površnost. Jasno je, da dekle , k i j i n i mar , kakšna je njena ob leka , ne bo n i kda r dobra gospodinja i n mat i . 2e n a ob lek i se j i v i d i , da ne bo varč­na i n tud i ne najbolj snažna.

Kdaj postrežemo s solatami S so la tami pr i jetno dopoln jujemo ko ­

s i la i n večerje, včasih pa j i h se rv i ra ­mo celo za dopoldanske i n ^opoldanske mal ice. Posebno polet i y % M r a zelo ve l ika , tako da je l a h k r ve? teden i n še da l j n a m i z i druga UNS n drugače pr iprav l j ena solata.

N a mizo jo damo ' St i <četno a l i kot g lavno j ed a l i pa **.<?" za zaključek obeda.

Z a utrujene l j ud i i n za tiste, k i n i ­majo teka, je solata kot začetna jed pravo osvežilo. P a tud i za debele je priporočljivo, da potolažijo z njo prvo lakoto, ker solata ne redi , če n i preveč zabel jena.

Razne sestavljene solate pa so dovol j izdatne, da j i h l ahko damo za večerjo na mizo kot samostojno jed, tako na pr imer mešanica iz fižolovega stročja, paradižnika, papr ike i n jajc a l i mesn ih k u h a n i h , oz i roma pečenih ostankov.

P r i nas je navada, da jemo solato vzporedno z os ta l im i jedrni, oz i roma za n j im i . Kor i s tne j e pa je, da solato pre­nesemo na začetek obrokov.

Vse zelene solate: glavnate, trgavke, motovileč, špinača, zelje i td . dajejo na­šemu telesu mnogo v i taminov , r u d n i n ­sk ih so l i i n l is tno zeleni lo, k i je važno za tvorbo k r v i .

Druga skup ina povrtn ine , k i jo upo­rab l jamo kot solato, so gomol j i , kore­n i i n koren ike pese, r edkv i c , hrena, korenja i td . Skora j vse te rast l ine lahko

Okna se bo lesketala

Ce je okensko steklo zelo umazano (od p rahu , d ima , od m u h itd.) ga na j ­prej obrišemo z vlažno krpo , takoj za ­tem raztopite malo bele krede v vod i . V raztopino namočite k rpo ter obrišite »telilo. Za tem ga je treba samo fte po­novno obr isa t i s suho k rpo . Ce so še ostal i madeži, j i h očistite z vodo, v kater i je nekaj kap l j i c amon iaka . Ste­k lo se bo bol j lesketalo, če ga boste po čiščenju obr isa l i s krpo , namočeno v a lkoho lu a l i špiritu.

Ce ne utegnete oken dolgo čistiti, operite steklo s toplo vodo, v katero ste n a l i ter vode da l i žlico boraksa. Seveda morate prej obr isa t i prah. Okensko steklo je najbolje čistiti, k a ­dar n i sonca.

Se v e l i ko hitreje boste steklo očistili s kepo papir ja (najbolje časopisnega) namočeno v špiritu. MasLne madeža boste odstran i l i , če j i h boste očistili s koščkom narezane čebule. Okenska stekla, k i so izgubi la sijaj i n postala motna, je treba čistiti • krpo namoči no v k i su , zatem pa obr isat i • koščkom jelenjega usnja.

Hrapava stekla čistimo s k lorno k i ­sl ino, raztopl jeno v vodi . Razmerje med vodo in k i s l ino mora b i t i 8:1. Stekla čistimo s ščetko, namočeno v tej raztopini , zatem pa j i h operemo s čisto v o d o . Naposled j i h je treba obr isat i z j e l en j im usnjem a l i mehko krpo.

Umazan i j a i n prah , k i se nabira na ob lek i , n i samo neprivlačna na po­gled ampak uničuje tud i blago. Prah obleko razjeda, različni madeži, pred­vsem mastn i , pa pr ivab l ja jo mrčes.

Z a obleko je važno to, k a k o jo od­ložimo. Z a v rhn jo obleko moramo imeti p r imerne obešalnike, kamor jo po upo­rab i obesimo i n prezračimo. Očistiti jo moramo sprot i . Najpre j odstranimo grobo nesnago. Sveže madeže laže oči­st imo, medtem ko zastare l ih večkrat sploh ne moremo. M o k r o obleko pred čiščenjem popolnoma posušimo. Suhe blatne madeže potem zmanemo i n j3* tako z lahkoto odstranimo. P r i red­nem »čiščenju obleko najtprej dobro stresemo i n nato šele skrtačimo. Sčetke ne smejo b i t i grobe, ke r razcefrajo v l a k n a i n s tem poškodujejo blago-Boljše so gumijaste gobe.

Ce bomo z obleko p rav i lno ravna l i i P skrbe l i , d a bo v ise la v o m a r i vedno očiščena, s i bomo p r i h r a n i l i jezo pred oblačenjem i n tud i ob leka bo dal j časa k a k o r nova.

Tilka Jeseuik

uživamo surove a l i pa j i h tud i kuhamo i n p r i p rav imo v solat i . Oskrbuje jo nas z v i t a m i n i i n r u d n i n s k i m i snovmi .

V tretjo skup ino štejemo plodove, k i j i h uživamo kot solate, i n s icer : pa ra ­dižnik, papr iko , kumare , stročji fižol, buče, grah i td . Posebno papr ika i n p a ­radižnik se od l iku je ta z ve l iko količi­no v i taminov .

So la tn ih l i s tov ne namakamo, ampak j i h na hi tro operemo. Peremo le cele zelene l iste i n j i h šele potem pol jubno zrežemo.

M l a d i h gomoljev i n korenov, kd j i h uporabl jamo za solate, ne lup imo , a m ­pak j i h samo dobro umi jemo s k r t a -čico, starejše pa le tanko ostrgamo.

Praktični nasveti Pecivo ostane dal] časa sveže, če v po­

sodo, kjer ga hranimo, denemo nekaj ja­bolčnih rezin. V času, ko jabolk ni , upo­rabljamo rezine dobro umitega surovega krompirja.

A l i : Pecivo hranimo v večjem loncu ali v globoki skledi, katero dobro pokrijemo ali zavežemo s čistim prtičem.

Pokrivale« za kozarce napravimo lahko same. Iz pol iv ini la izrežemo različno vel i ­ke kroge in jim na rob prišijemo ozke elastiko, k i je krajša od krogovega obo­da; pol iv ini l z elastiko tudi naberemo. Taka pokrivalca denemo lahko na razne posode z živili, kot n. pr. na mleko, mar­melado, maščobe.

Moda za naše najmlajše

TUDI O T R O C I SO R A D I

LEPO OBLEČENI. N A SLIKI

SO TRIJE L J U B K I P R A L N r

M O D E L I Z A IGRO N A T O ­

P L E M M A J S K E M S O N C U

RECEPTI JEDILNIK

KOSILO: Fižolova juha Pire krompir Redkvice v omaki Ocvrte kruhove rezine VEČERJA: Jogurt Kruh s sardelnim maslom Kosilo: fižolova juha , pire k romp i r ,

redkv ice v omak i , ocvrte k ruhove re­zine.

Fižolova juha . Zrnat fižol namoči prejšnji dan in ga naslednjega dne skuhaj v slani vodi . Skuhanoga pre­tlači i n zl i j v mrz lo vodo. Dodaj se­sekl jan peteršilj, dva stroka strtega resna, medtem naprav i bledo prežga-nje. Razredči ga z mrz l o vodo in z l i j v juho. K u h a j še tako dolgo, da se Kgoati. Ce je juha preredka . dodaj še pest riža a l i testenih polžkov.

Redkvice v omaki. Mesečne redkv i ­ce očisti i n oper i . Ce l e kuhaj v sla­nem kropu (v čisto ma lo vode). S k u ­hane sesekljaj i n delaj kot p r i špJ' nači.

Ocvrte kruhove rezine. B e l k r u h raz­rez i na prst debele kose. Namoči Jjf najprej v m l e k u , k i si ga sladkala W nato v celem stepenem ja jcu. Ocvr i j i h na vroči mast i i n še vroče potr«1 0

s s ladkorno moko.

Večerja: jogurt, k r u h s sarde ln i * 0

maslom.

Sardelno maslo. Surovo maslo P*~ nasto vmešamo. Nato dodamo konzer­v i rane sardele, k i smo j i m poprej ° " ' .stranih hrbtenico. Seveda morajo •** prav drobno sesekljane. Vse skup« zmešaš i n namažeš k r u h . Ce nimaš 9**' del , uporabi n. pr. drobnjak, peteršiU a l i mesečno redkvico.

Lepa in praktična bluza i/ blaga z bieder-meierskim vzorcem

bo ostal svež... Kruh se prav dobro ohrani na viseči

polici, pritrjeni na stropu v hladni shram bi. Tako je varen pred mrčesom in ne splošni hitro, ker ima dovolj zraka. Se bolj je zavarovan v viseči zamreženi omarici

Preden denemo kruh v shrambo, ga moramo dobro ohladiti.

'V «... t «f

KRANJ, 23. MAJA 1953

P R E D D N E V O M M L A D O S T I

z malega raste veliko • •. Dvorišče ob poslopju Pokoj­

ninskega zavoda na Koroški ce­sti v Kranju se je v zadnjem Času precej spremenilo. Spreme­nili so se tudi tamkajšnji mladi prebivalci. Prejšnje poredne raz­posajenosti skoro ni več opa­ziti, Mihec se ne tepe več s tovariši, Mišo ne nagaja več de­klicam pri igri, tudi prepiri so utihnili. ..

Prejšnji ponedeljek se je zgo­dilo pri njih nekaj novega, ve­likega.

Zbrali so se in izvolili svoj Pionirski, ali kot ga imenujejo,

JANEZ POGAČNIK: »Kmalu bo­do zvedeli za nas tudi drugod. Sklenili smo, da bomo pisali tudi drugim pionirskim hišnim svetom v Sloveniji. Ker smo na Gorenj­skem prvi, bomo pač morali naj­prej pisati na Štajersko!«

mlajši hišni svet. Težko je ver­jeti vsemu temu, njihovemu delu, pridnosti, navdušenju, če se človek sam ne prepriča.

»Izvolili smo odbor, potem pa še predsednika, tajnika in bla­gajnika.«

»Kako ste pa volili?« »Tako kot je treba,«« je skoro

malce užaljeno pojasnil mladi predsednik hišnega sveta. Janez Pogačnik. »Sestavili smo nam­reč kandidatno listo in potem volili. Končno smo na sestanku odbora izbrali še predsednika, tajnika in blagajnika.

Volivci so z nami, upam, za­dovoljni, saj so nas sami izvolili. Seveda imamo sedaj mnogo dolžnosti,« je resno pristavil,« kajti, če ne bomo delali, nas bodo zamenjali še pred letom dni.«

Tega se mladi upravljavci naj­bolj bojijo.

STARŠI NIMAJO V E C TOL IKO SKRBI

V mali sobici so se zbrali čla­ni - odborniki mladega hišnega sveta. Osem jih je bilo. Eden — Edi Resman — je še manj­kal, ker je bil tedaj v šoli. S i ­cer nas je devet, kajti parno število ne sme biti. »Da, tudi to si so zapomnili. Iz njihovih oči je odsevalo toldko ponosa, navdušenja in volje, kot je še nisem opazila v mladih očeh. »Ali smo prvi na Gorenjskem?« so spraševale njihove oči. Men­da ste. Po volji, ki jo imajo ti mladi šolarčki, pa so prav go­tovo prvi in najboljši.

»Popustili ne bomo, ne sme­mo!« V tem so si tedaj enotni. Da le ne bi! To je želja vseh nas in še posebno njihovih staršev. Menda starši že dolgo niso bili z njimi tako zadovoljni kot prav v teh dneh. Otroci v svojem prostem času urejajo dvorišče, pometajo stopnišča, stepajo predpražnike, na dvorišču po­birajo smeti in ga pregrabijo,

urejujejo si prostor za šport. . . Pravijo, da mora biti tako ure­jeno kot še nikoli. Spomnili 60 se celo na to, da bi opravljali vsa riela hišnice!

ALJOŠA BALDERMAN: »Sedaj ko ste me slikali, me bodo še bolj poznali. Še bolj me bodo klicali za tajnico.«

»Pred dnevi smo lovili tudi podgano, pa nam je tedaj ušla, toda brez sknbi, jo bomo že našli — moramo jo, saj vemo, v kate­rem stopnišču se skriva.«

Človek *e jim lahko samo presenečen čudi.

»Toda,« oči so se uprle v re­sen obraz predsednika Janeza, »nekateri nekoliko starejši od nas nam še nagajajo, verjetno zato, ker nam zavidajo.« »Da, trije so taki,« je pristavila Aljo-ša Baldermanova, ki je tajnica mladega hišnega sveta. »Sme­ti jo nam prav tedaj, ko imamo že pospravljeno.« »Toda — te bomo morali nekako prevzgo-jiti.« »Morda jih bo treba tudi

kaznovati.: . . . Vsi so hoteli go­voriti in povedati, da mora biti njihova mlada družina enotna, da ne potrebujejo takih, ki oma­lovažujejo njihovo delo, ki ne razumejo njihovih naporov, vlo­ge njihovega organa.«

»Tovariš predsednik,« se je obrnil mladi predsednik Janez k starejšemu predsedniku hišne­ga sveta, »boste sprejeli naš sklep, da se take, ki nam na­menoma nagajajo, kaznuje z desetimi dinarji?« Predsednik hišnega sveta Alojz Podgoršek in tajnica Slavka Miklavčič kolikor le moreta pomagata mladim, spremljata njihovo delo in jih vzpodbujata. Nedvomno je vse to tudi rezultat dela in priza­devanja starejših, predvsem čla­nov hišnega sveta. Tovariš Pod­goršek pravi, da njihov svet dobro dela, redno se sestajajo, sklepajo in odločajo, le — de­narja je premalo. Ce bi bilo tega več, bi bilo delo prav go­tovo uspešnejše. »Morali smo nekaj storiti,« je dejala tovari-šica Miklavčičeva. »Otroci so bili tako razposajeni, da jih ni ­smo mogli nikakor več ukrotiti. V našem poslopju je namreč okoli 60 malih »razgrajačev« -pionirjev, potem si pa lahko

flor© A Natanko tri tedne bo te­ga, kar smo dostojno poča­stili prvomajske praznike. Zdaj so ti prijetni dnevi že tako daleč za nami, da smo nanje skorajda pozabili. So Pa nekateri, ki teh praznikov ne morejo pa ne morejo iz­brisati iz svojega spomina. Pri tem mislim na tiste, ki dornujejo v poslopju Okrajne zadružne zveze v Kranju vrh Jelenovega klanca. Tamkaj si še vedno lahko ogledate velik napis, ki je bil ponoči med prazniki lepo razsvetljen: »Živel prvi maj!« Zares sem v stiski, ker ne vem, komu bi naprtil malomarnost, da tiste parole še do danes niso sneli — ali Zadružni zvezi aH upravi restavracije »Je­len«? A Prav tako, kot se jež ubrani s svojimi bodicami lisice, tako sem se jaz pre­teklo soboto menda s svo­jimi »bodicami« ubranil na-kelških šolarjev. Pa ne da bi mi stregli po življenju! Kakopak — reveži so bili tako lačni, da bi me skorajda Pohrustali s kožo in kostmi. Cernu takšna lakota v Na­klem? Tisto soboto kranjska Pekarija namreč ni dostavila kruha njihovi mlečni kuhinji, ker je kruha v Kranju zmanjkalo (to se zgodi sle­herno soboto!), ker pa so bili, kot kaže, tudi Kranjčani na moč lačni, je pekarna pro­dala ves kruh Kranjčanom ~~ se pravi tudi nakelški ob­rok. Seveda so bile tega na-kelške gospodinje na moč ve­sele, saj se jim je ponudila redka prilika, da so čakajoč na kruh, lahko do enajste

j ure nemoteno klepetale. Teh veselih razgovorov, s kate* r i m i so dodobra prečesale Naklo, Kranj in še nekaj ljudi povrhu, pa je bilo ko­nec takrat, ko se je kranj­ska pekarija dokončno odlo­čila, da to pot Nakelčanom

kruha sploh ne bo dostavila. Zares, zelo učinkovito zdra­vilo zoper debelost, zlasti če se bo storija s pomanjka­njem kruha pogostoma po­navljala!

A Vse kaže, da tudi »Vrt­narija« na Zlatem polju po­sveča vso pozornost shujše-valni kuri kranjskega prebi­valstva. Prav lepe uspehe namreč dosegajo s tehtnico, ki ima to slabo navado, da laže. Cc kupiš kg solate, do­biš samo 88 dkg, če se odlo­čiš za pol kg, ti navagajo le 37 dkg. Seveda moraš plačati vso količino. Najbolj posre­čeno je pa to, da tehtnica pravilno kaže, nekje pa le drži »figo«. Zdaj pa že nekaj dni razmišljam o pregovoru, ki pravi: »Dobra vaga v ne­besa pomaga,« če pa že ne za nebesa, pa vsaj do ob­čutka, ki mu pravimo — po­štenost.

/\ Radovljiškega gostinstva pa res že dolgo nisem vlačil po zobeh. — K o me je v ne­deljo, 11. maja zaneslo v R a ­dovl j ico, sem žejen, da n i ­ko l i tega, vstop i l v gosti lno p r i železniški postaji. K o sem ves zadovol jen s rka l h ladno pijačo in zraven koket i ra l s c igare tn imi ogorki , vžigalica­mi in s prazn imi škatlicami od cigaret, k i so se val ja le po t leh, m i je obtičal pogled na • L j u d s k i pravici«. K e r med smetmi na gost inskem podu n isem našel nič zan im i -vega, sem se lo t i l časopisa. Sment, pa sem b i l razočaran, brž ko sem segel po časopi­su. B i l |e namreč od četrtka. 8. ma ia , čeprav smo t ist ikrat pisal i /<• 11. maj . — Ce ura zaostaja, še nekako razumem, nisem pa v<xJel, da nekater i l judje zaostajajo celo z d a ­t u m i !

/\ Poslej ne bomo več upo- ^ rahljali besedo »zidan«. Po­gosto namreč pravimo, da je ta ali oni zidane volje; zdaj bomo pa besedo zidan za­menjali z besedo »nylon«. Torej bomo govorih o nylon-ski volji. Cemu pa? Zato, ker so tudi v manufakturni trgovini »Park hotel« na Ble­du črtali iz zaloge ženskega perila domala vse svilene iz­delke. Ondan so imeli na za­logi le 1 garnituro ženskega svilenega perila. Zares škoda, da v tamkajšnji trgovini ne vedo, da so bogate zaloge najraznovrstnejšega blaga stvar kulturne postrežbe in pa to, da si vsi kupci ne mo­rejo privoščiti precej dražjih izdelkov iz nvlona.

A Se malo, pa bo Turistični teden v Kranju za nami. Res i — prav čedno in skrbno so se pripravili na proslavo 80- ) letnice tukajšnjega Turistič­nega in olepševalnega dru­štva. Prireditelj je res na vse mislil: raznih prireditev je bi lo v turističnem tednu na pretek, nekaj so pa le poza­b i l i . V soboto, 17. maja ni bi lo v vsem K r a n j u pr i red i t ­ve, k jer bi se l ahko plesa željni ljudje ob prijetnih zvo­k i h muz ike tud i zavrtel i . — Ce se ne mot im , je tud i ples eden i zmed drobcev, k i de la­jo turizem mikavnejši.

/\ Danes bom pa skočil še h »kofetarici«, da m i bo pre­rokova la , kdaj bodo most v do l in i K o k r e , k i se je prejš­n j i teden sesul pod tovor­njakom, poprav i l i i n ga i z ­ročili prometu? Ce bo delo tako počasi napredovalo, bo most popravl jen šele ob kon­cu leta. P a drugič še kaj .

Vas pozdrav l ja Vaš

Bodičar

VLADI?«R PIRC: »Z denarjem, ki ga bomo prihranili, bomo odšli na izlet.«

predstavljate, kako je bilo. Ho­teli smo na prvi seji hišnega sveta razpravljati o ustanovitvi pionirskega hišnega sveta, da bi otroke zainteresirali za stvari, kjer bi se hkrati razvedrili, marsikaj naučili, razen tega pa znali ceniti delo starejših.«

»Toda mi smo jih prehiteli, ustanovili smo hišni svet, pre­den «0 imeli oni sejo,« je po­segel v besedo mladi predsed­nik.

K A J J E HIŠNI SVET?

»Dobro, tovariš predsednik, pa nam povej kaj je sploh hišni svet?« Pričakovala sem, da ga bo moje vprašanje zmedlo, da morda delajo to po naročilu starejših in se pri tem ne za­vedajo, kaj je pravzaprav hišni svet. Toda ni bilo tako.

»Hišni svet, hišni svet,« je pričel počasi, premišljeno, toda brez vsake zadrege, »hišni svet to je nekakšen zbor stanovalcev, ki skrbijo za red in čistočo, skle­pajo o raznih stvareh, ki se t i ­čejo vseh stanovalcev

»Torej ste si tudi že vi sesta­vili svoj delovni načrt?«

»•Seveda. Skrbeli bomo tudi za red in čistočo in tudi sklepali bomo. Predlagali bomo starej­šemu hišnemu svetu, da bi nam asfaltiral dvorišče.«

»Smo namreč navdušeni šport­niki,« je pripovedoval najstarej­ši član hišnega sveta, dvanajst­letni Vladimir Pire, ki je hkrati tudi blagajnik. »Radi bi igrali hokej pozimi, poleti pa druge igre«

»Dobro, pa mi povej, tovariš blagajnik, zakaj so tebe izvolili, saj vendar nimate nič denarja?«

»Seveda ga imamo — točno 1640 dinarjev. S tem denarjem bomo šli vsi na izlet. Denar do­bimo z igrami, ki jih priredimo na dvorišču, in s podobnim de­lom. -

-In še to, kako se razumete med seboj?« Fantje so pogledali dekleta in deklice fante. »Do­bro!« so odgovorili skoraj vsi hkrati.

»SEDAJ PA NA DELO!«

Iz tesne sobice je odšlo na dvorišče vseh osem članov od­bora — Milena Rebolj, Vladi­mira Torkar, Marko Ribnlkar, Zmago Mavric, Nataša Hafner, predsednik, tajnica in blagajnik. Na dvorišču so jih čakali že drugi otroci.

»Vsi v vrsto!« je zaklical pred­sednik. »Treba je pobrati smeti.«

Mlada telesca so se sklonila in prstki so grefoli po tleh ter pobirali smeti. Ko bodo uredili dvorišče bodo začeli s kakšnim drugim delom — radi bi tudi gredo, da bi uredili vrt i n . . . mnogo stvari bi še radi.

»Moramo delati, sicer nas bo­do zamenjali . . . « Te besede -o mi dolgo zvenele v ušesih. To­rej se že vsi ti najmlajši zave­dajo svoje naloge, zavedajo se, kakšna je vloga mladih uprav­ljavcev, zavedajo se dolžnosti do ostalih, ki so jih izvolili. Tem mladim ljudem nikoli ne bo tuje delavsko in družbeno upravljanje. Kasneje, čez nekaj let, verjetno v hišnem svetu Pokojninskega zavoda nikoli ne bo problema pri sestavljanju hišnega sveta in pritožb, da v hišnem svetu ni mladine. Lj.

Dve novi ambulanti •a Jesenicah

Z ukinitvijo privatne zdravni­ške prakse bo zdravstvena služ­ba na Jesenicah pridobila nove prostore. Za zdaj priprav'ja uprava Zdravstvenega doma ure­ditev šolske ambulante, k i bo v neposredni bližini šole; v drugi ordinaciji pa bodo pripravili stalno športno ambulanto.

Seveda pa se ob teh lepih na­črtih pojavlja standardno vpra­šanje: finančna sredstva. ObLO ni mogel dati v celoti vsote, ki jo ZD potrebuje za preventivno službo. Zaradi tega je sicer na­stala nevarnost, da bi morali marsikaj črtati iz programa; ven­dar v Zdravstvenem domu le upajo, da bodo nekako zvozili mimo vseh ovir in preventivno službo ne le obdržali na dosedanji ravni, temveč jo še izboljšali. Ze s prispevkom sosednih občin, na katere se razteza preventiva je­seniškega ZD, bodo rešeni neka­teri problemi; ostalo pa bo še vedno nekaj milijonov dinarjev primanjkljaja.

Ob tem iskanju sredstev je pač treba podpreti predlog, naj se ukine stalna dežurna služba v čakalnici za matere z otroki na jeseniški železniški postaji. V Kranju so to že storili. Na vožnji z vlakom so matere z otroki prepuščene same sebi precej dalj časa, kakor pa bodo v čakalnici, kjer jim sedaj de­žurne uslužbenke delajo družbo.

BETONSKA OGRAJA OGROŽA PEŠCE

»Doklej še?« se vprašujejo prebivalci Kalvarije v Kranju, ko gledajo betonsko ograjo nad potjo — bližnjico, ki povezuje to četrt z mestom. Del te ograje se je začel lani jeseni nagibati in grozi, da se bo zdaj zdaj po­rušil. Kdaj bo to? Morda že ju­

tri, morda ob prvem obilnem de­ževju, ko razmehčana tla ne bo­do več nudila temelju ograje dovolj trdne opore. In ie nekaj! ljudje, ki se poslužujejo poti pod to ograjo, se vznemirjeni ozirajo kvišku, saj nihče ne ve, kdaj bo graja zgrmela nizdol. — Da le ne bi bilo tkarat, ko je premet na tej peti najživahnejši!

JARKI PA TAKI ! Ce se boste mudili na cesti,

ki vodi od kokrškega mosta proti Primskovemu v Kranju, si oglejte oba obcestna jarka. Eden je lepo očiščen, brez ruše in od-

V KRANJSKI OBČINI 2394 D E ­L A V C E V VČLANJENIH V SZDL

Po podatkih osnovnih organi­zacij SZDL v kranjski občini na dan 31. marca 1958 je še vedno 5932 volivcev ali 22% nevčlanje-nih v organizacijo SZDL. Zani­mivo je, da je med temi nevčla-njenimi največ mladine do 25. leta, in sicer kar 25,3%, za tem ljudi nad 60 let — 15,1%, od 25. do 30. leta jih je 11,7%, od 30. do 35. leta 7,9%, od 55. do 60. le­ta 8,2%, od 50. do 55. leta 8%, od 35 do 40 leta 7,4%, od 45. do 50 leta 7,4% in od 40. do 45. leta 418 volivcev ali 7,2%. Med ne­člani je največ delavcev —2394 ali 42%, 7,4% je uslužbencev, 23,3% kmetov, 1,9% obrtnikov in ostalih 25,3%. Med nevčlanjeni-m i volivci je 3184 žena ali 54%.

padkov, medtem ko je drugi na moč zanemarjen in služi tudi kot nekakšno smetišče. Prav bi bilo, če bi v bodoče tudi temu jarku posvetili malo več pozor­nosti, saj pogled nanj ni posebne

razveseljiv. Navsezadnje tudi ne smemo pozabljati, da je Kranj turistično mesto in da je prav ta cesta magistrala, ki veže naš kraj preko Jezerskega z Avstri­jo. S.

BOLJE NIC I V Britofu je tabla, ki naj opo­

zarja in vabi mimoidoče v kranj­ski hotel »Evropa«. Toda zob ča­sa jo je že razjedel. Vprašamo se, na kaj sedaj taka tabla opozarja — na solidno postrežbo In udob­nost ali pa morda na malomaraost?

r e " 1—1

K R A N J , 23. M A J A 1958

• Pred 15. obletnico borbe na Sutjeski • SEST NA ENEGA

Leto entisočdevetstotriinštirideseto... L a h k o tud i leto, d ve poprej . Vseeno. L e okoliščine so se neko l iko spreme­ni le. Bliže je b i l dan , katerega je vsak nos i l v srcu z v e l i k a n s k i m poželjenjem i n z ve l i ko neučakanostjo. K a k o smo si ga želeli!

Asoc iac i je . . . M i s e l sa je v r n i l a pet­najst let nazaj, v čase, k i so pomen i l i b i t i a l i ne b i t i za vsakogar, kateremu je b i la že sama mise l na ohlapni sred-njev isoki , črni škorenj, zoprna, tuja, o g a b n a . . .

Poenate prav l j i co o ma jhnem, nebo­gl jenem Dav idu i n sirokoplečem v e l i ­kanu Go l ja tu? P r a v gotovo jo poznate a l i pa ste vsaj slišali zanjo. — K a k o je ta ma jhn i D a v i d premagal mnogo moč­nejšega Gol ja ta? U k a n i l ga je, pa če­prav ne b i nihče s tav i l nanj n i t i poče­nega groša.

Podobno je b i lo p r i nas, v Jugos la ­v i j i , k o je pred Nemc i entisočdevetsto-enainštiridesetega leta k l a v r n o k a p i t u ­l i r a l a stara, znotraj popolnoma t rh la in ko rump i r ana k ra l j e v ska vo jska . Začel se je boj, k i ga je vod i la od vsega za ­četka Komunistična part i ja . B i l je to neenak boj. Moči se skoraj niso dale pr imer ja t i . Peščica go lorokih, kvečjemu z v i l a m i i n s ek i r am i oboroženih l jud i se je v začetku upr l a do zob oprem­l jen i nemški i n i t a l i j ansk i soldateski . Toda seme je k l i l o neverjetno hitro. Za l i v a l a ga je vo l ja , hrepenenje po boljšem, lepšam. In čeprav mora sicer preteči mnogo vode v morje prede/i drevesce zrase v drevo, tokrat tega n i bi lo treba. B i l o je dovol j le nekaj l e t . . .

Ofenz iva . Mnogo ofenziv. Da , sko­rajda preveč ofenziv . Preveč za izčr­pano i n utrujeno vo jsko. Za tisto v o j ­sko, o kater i bo poslej govor i l ves svet in kater i mora ves svet p r i zna t i

od l ike , ki j i h je le malo podobnih v svetovni z godov in i . . .

Sut jeska . . . V. sovražna ofenziva, ko smo na ko l edar ju beležili že drugo leto osvobodi lnega boja. Ena najstraš­nejših, a zmagos lavnih epopej jugoslo­vansk ih narodov. Najgrozljivejša, na j ­bolj k ru ta , toda najbolj naša.

B i l je mesec maj . Ravno čez polov ico se je naignil. In takrat — kako lepo se je prebuja la narava i n se odevala v zeleno preobleko — pravzaprav že ne­kaj mesecev prej , ko je d i v j a l a četrta sovražna ofenz iva, se je začelo.

K o l i k o k r a t se je bi lo tako a l i po­dobno začelo? Toda v sak tak začetek je b i l hkra t i bliže koncu . . .

Lepa rečica je Sut jeska. B i s t ra , t em­na, pa spet zelena. Ko t kame leon spre­min ja barve, saj je skoraj na vsakem metru drugačna. Toda — lepa, naša. Ponosna. In ne samo Sut jeska. Mnogo imen je, k i j i h moramo izgovar jat i spoštljivo. Polg lasno. Ne zaradi s ramu. Ne ! Pač pa zarad i t ihega, nemega spo­štovanja . . . Vučevo . . . Čurevo . . . Ze -lengora . . . M i l i n K lade , k jer je b i l ranjen T i to . . .

Vseeno je. če b i se imenova la S u ­tjeska — Reka herojev. Vseeno, ker to tudi pomeni . . .

K o l i k o herojev je padlo ob njej in oko l i nje? ^Tega ne bo nihče n iko l i zvedel . To čuva Sut j eska zase, te s k r i v ­nosti ne bo nihče n iko l i r a z v o z l a l . . .

Sest na enega. Stodvaisettisoč sov­ražnikov na dvajsettisoč borcev. N a stotine stro jn ic pro t i deset inam pušk. Stodvajsetisoč s i t ih želodcev prot i dva jset im tisočem lačnih, stodvajset­tisoc groženj pro t i dvajsetisočim v ro ­čim željam po svobodi. G o l jat prot i D a v i d u . . .

Ka j je b i lo močnejše? Real ist b i ma ­lomarno skomign i l z rameni i n takoj

Taki predeli so tam, kjer Je potekala V . sovražna ofenziva 1943. leta

s tav i l na skodel ico tehtnice šestkrat močnejšega. Toda — preva r i l s i se, mož! Ravno narobe je b i l o . Zeml ja , t ista zeml ja , k i jo je tlačil sovrag, za l jubl jen sam vase, ga je z nev idn im i t i pa l kami posrka la . Pus t i l je tam svoje kost i , pus t i l je tam svoja življenja. Tako kot je b i la Sut jeska neizprosna za part izane, čeprav je b i l a n j ihova zadnja rešilna b i lka , je b i l a ne izprosna tud i za Nemce in nj ihove hlapce. N j i hova t r u p l a so opomin, večen opo­m i n v s em t i s t im, k i b i j i m še ka jkoh prišlo na m i s e l teptati i n pr i sva ja t i si tujo lastnino.

Danes s i , Sut jeska, tako lepa . . . V. o fenz iva, k i je tra ja la neposred­

no od 16. maja do 20. jun i ja 1943. leta, je b i la ena najzmagovitejših par t i zan­sk ih pohodov, hkra t i pa je b i la ute­lešenje i zv i rne part izanske strategije. Tovariš T i to , k i je osebno vod i l ta po­hod, se je i zkaza l kot zelo i zna jd l j i v strateg.

V k r a t k i h o r i s ih je bi lo takole . . . G l a v n i n a part izanske vo jske z V r ­

h o v n i m štabom je ime la namen po IV. o fenz iv i u m a k n i t i se v C rno goro. Bo r c i so b i l i od borb ut ru jen i i n lačni, izčrpani. Toda Nemc i , k i se j i m je m i n u l a o fenz iva i z ja lov i la , so sk l en i l i uničiti part izansko gibanje, k i je b i lo v t istem času močna opora zavezn ikom, borečim se na različnih frontah, saj so par t i zan i z uspehom zaposloval i mars ikatero nemško i n i ta l i jansko d i ­viz i jo .

Toda samo sk lep — uničiti part izane, uničiti V r h o v n i štab s tovarišem T i t o m na čelu — n i b i l dovo l j . To se je po­zneje tud i pokaza lo . . .

Z b r a l i so el i tne d iv i z i j e , pomaga l i pa so j i m tud i I ta l i jani ter nekater i d rug i kvisl inga. Skupaj so zb ra l i 120.000 mož, k i so b i l i oboroženi s takrat na j ­sodobnejšo vojaško tehniko. K a r je b i lo najpomembnejše, sovražnik je b i l spo­čit!

Tovariš T i to pa je takrat i zda l zgo­dov insko povel je. Odločil je, da se bo g lavn ina , s katero je b i lo še oko l i štiri tisoč ranjencev preb i ja la , ne prot i C r n i gori , pač pa pro t i v zhodn i Bosn i i n čez Sutjesko, Maglič, Zelengoro . . . Sovražnik je b i l prelisičen. Za Nemce, preden so se zavedl i , da so se k rvavo zmotili, je 'bilo že skoraj prepozno. Se so sicer uspe l i premest i t i svoje čete, ker j i h je bi lo kot l ist ja in trave i n sk l en i t i oko l i par t i zanov t r i obroče. B i l i so prepričani, da se iz teh obro-čev ne bo i zmotov i l i l prav nihče. Z lota l i so vsako uro, ka r na slepo bom­bard i ra l i gozdove i n kraško kamenje je z i d e l o marsikaterega borca. Mnogo na ­ših je padlo v tem neenakem boju.

Skora j štirideset d n i je trajalo to junaštvo pro le tarsk ih in d rug ih b r i ­gad. Tegobe, k i so j ih preživljali borci ve nekaj mesecev zapovrstjo, so z rah ­l j a l i tud i n j ihovo zdravje. Pegavec se je po jav i l kot nov i , nepredv ideni sov­ražnik, k i pa je ime l še večjo moč kot Nemci .

T i fus . . . Lako ta . . .

TITO v peti

ofenzivi, spomladi

leta 1943, nekaj dni

potem, ko je bil

ranjen. Poleg njega

stoji doktor

Ivan Ribar

Izčrpanost. . . K j e so — človek! — meje tvoje vzdr ­

žljivosti? Je mar mogoče, da zdržiš take napore, tako pomanjkanje in da se razen tega še boriš?

B o r c i so zdržaLi. Brezpr imenuo tova­rištvo, k i se je kovalo na vsakem koraku , na v s a k i ped i bosenskih go­zdov, je vedno znova v l i va lo vero in upanje. V l i v a l o je nov ih moči. N i bi lo važno, kakšen jez ik govoriš, v hotenj ih in željah so se tako a l i tako med seboj vs i razume l i . S rb i , H r v a t i , Makedonc i , S lovenc i , mus l iman i .

K o l i k o herojev je rod i la Sut j eska ! Mož i n žena. Prav i j o , da so žene mno­go bolje prenašale težave in napore v V . o fenz iv i . N i bi lo malo tak ih , k i so jurišale s s t ro jn icami čez ramo in d a ­jale korajžo še moškim. N i b i lo malo pr imerov, ko je ranjeni borec, k i m u je m ina odtrgala nogo a l i roko, pros i l naj ga nesejo a l i peljejo na položaj. Besede, k i j i h je spregovor i l ta a l i oni so bi le skoraj vedno iste, enake:

»Tovariš, p ros im te, pomagaj m i , da maščujem vsaj s e b e . . . «

In ranjenc i . Vede l i so, da j i m n i po­moči, a gan i t i se niso mog l i . T u d i oni so ro t i l i svoje tovariše, k i so j i h no­s i l i :

»Tovariš, daj m i bombo, samo, d a ne bom prišel živ Nemcem v r o k "

T i to je b i l ranjen v borbah na S u -tjeski. T i to , k i je b i l vedno tam, kjer je bi lo najhuje.

Mora l a je b i l a vedno na višku. K l j u b temu, da je padlo v borbah na Sutje-sk i oko l i osem tisoč par t i zansk ih bor­cev, so se le zmagoslavno preb i l i v vzhodno Bosno.

M o r i l s k i Ln uničevalni nak lep i N e m ­cev, so znova doživeli poraz. Poraze so potem še v večji mer i doživljali, kaj t i par t i zanska vo j ska se je po vsak i o fenz iv i , i n tudi po V., samo še bolj okrep i la , dobi la je še večje zaupanje vase, še večjo moč . . .

4. ju l i j letos bo lop dan. Tud i , če ne bo sonce razmetavalo bohotn ih žarkov po ze lenih rebr ih Mag l i ca in Zelengoro, da, tud i takrat bo lepo. Po petnajst ih le t ih s i bo na Tjentištu desettisoč pre­živelih borcev s lavn ih par t i zansk ih br igad seglo v roke. Veselo. St isk rok pa bo hkra t i tud i počastitev vseh t i ­st ih , k i so žrtvovali svoja življenja zato, da b i bi lo nam lepše.

S lava j i m ! Oživeli bodo spet okoliški h r ib i , oži­

v e l i bodo spomin i , k i sedaj že počasi bledijo. Nehote . . .

Ne dajmo j im umret i . Spomin i , gren­k i i n lopi, v i morate živeti! Ne le za nas, tudi za tiste, k i pridejo za nami.

Sut jeska teče. B i s t ra , lepa in ponos­na, In taka bo ta rečica tud i ostala. V resnic i . Pa tudi v naših spomin ih na dn i iz let narodnoosvobodi lnega boja . • •

K . C.

f N FR&NK£OWEN :

W EDDIE CHAPMAN p o i P O V E H U J E

Odšel s e m v k a v a r n o , naročil k a v o i n škatl ico c i g a r e t . K e r d o noči n i s e m m o g e l nič s t o r i t i , s e m šel v k rčmo i n j e l p i t i . S e z n a n i l s e m se z n e k a t e r i m i d e k l e t i i n t a k o s m o s k u p a j odšli na večer jo , p o t e m pa p l e s a t . I m e n i t n o s e m se z a b a v a l z d e k l e t o m v i s o k e r a s t i , k i m i j e r e k l o , d a jO s p o m i n j a m n a n e k o g a , k i ga j e že n e k j e v i d e l a . »Spet boš slišala o meni , « s e m j i z a t r j e v a l .

K r e n i l s e m v bližnji k a m n o l o m . V v s a k e m k a m n o l o m u najdeš e k s p l o z i v , če t i j e p o t r e b e n . V z e l s e m ga . T e d a j s e m . z a g l e d a l n a r o b u c e s t e p r a z e n a v t o i n s k l e n i l s e m s i ga i z p o s o d i t i . H l a s t n o s e m s p r a v l j a l m o t o r v t e k , k o m e j e n e k d o s i l o v i t o u d a r i l p o g l a v i . B i l j e l a s t n i k a v t o m o b i l a z d e k l e t o m , s k a t e r i m j e l j u b i m k a l v g o z d u . Položi l s e m ga n a t l a i n d e k l e je* v s a i z s ebe p o b e g n i l a . P u s t i l s e m a v t o p r i m i r u i n p o h i t e l v m e s t o . Č impre j s e m m o r a l p r i t i na v a r n o i n za t o se m i j e z d e l najpr imernejš i m e s t n i m a g i s t r a t , k j e r b i h k r a t i l a h k o o p r a v i l t u d i p o t r e b n o d e l o .

P o g o n za p o b e g l i m k a z n j e n c e m , k i j e i z m a k n i l o b l e k o u p r a v n i k o v e g a s i n a , se j e že razž ive l . P o d c e s t n o s v e t i l k o j e n e k i moški zakr iča l : » Tu j e ! « P l a n i l s e m v t e m o . T e k e l s e m p r o t i m o r s k i o b a l i . T a m s e m našel z a k l e n j e n o hišico. V d r l s e m v a n j o , n e k a j p o j e d e l i n šel s p a t . I z k a z a l o se j e , d a j e b i l o d s o t n i l a s t n i k d e b e l u h , z a k a j n j e g o v a o b l e k a se m i n i p r a v nič p o d a l a . Pač p a j e b i l č isto p r i m e r e n n j e g o v ribiški k l o b u k .

N a s l e d n j e j u t r o s e m s e d e l v k a v a r n i i n j e d e l b a n a n e in r e z i n e s k r e m o , i z n e n a d a p a m i j e n a t a k a r i c a šepnila: » V časopisu v k l i m , d a j o strašni mož vnov ič pobegni l . «

»Pr ines i te m i časopis,;< s e m j i o d v r n i l . K o m i ga j e p r i n e s l a , s e m v i d e l , d a m o j o b r a z k r a s i p r v o s t r a n .

M e d s p r e h o d o m ob o b a l i s e m o p a z i l n a g r e b e n u štiri moške , k i so b i l i oč i tno na straži ; m e d n j i m i s t a b i l a d v a v u n i f o r m i . N e k i pobičt s o i g r a l i n o g o m e t , i n b r e z s k r b n o , k o l i k o r s e m le m o g e l , s e m se j i m pridružil . T i s t i štr i je s o se m i približali. » V i s t e E d d i e Chapman,« j e r e k e l e d e n i z m e d n j i h . »Poskus i te m e ujet i , « s e m z a k l i c a l i n se s p o p a d e l z n j i m i . S p r a v i l i s o m e v j ečo , k j e r j e u p r a v ­n i k kr ičal : »S lec i te m u t o obleko. « N a p o s l e d s o m e v s a m i s r a j c i p o t i s n i l i v m o j o c e l i c o .

N a s l e d n j i d a n s e m s t o p i l p r e d sodišče v s v o j i k a z n j e n -s k i noši. P r o s i l s e m , na j m e poš l je jo v A n g l i j o , d a b i m i t a m sodi l i . .Državni tož i lec j e p o n o v n o obtoževal . S o d n i k o m n i priporoči l , d a b i m o j i žel j i u s t r e g l i . O d sodišča j e z a h t e v a l , n a j m i m i m o d v e h l e t navrže še d v a j s e t m e s e c e v z a p o r a .

T o j e p o m e n i l o , d a b o m o s t a l t r i n a m e s t o d v e l e t i . T o d a n a p o d l a g i z a k o n o v o t o k a J e r s e v a nihče v o n d o t n i k a z n i l n i c i ne s m e o d s e d e t i v eč k o t d v e l e t i . V e n d a r pc nekakšnih p o s e b n i h p r e d p i s i h , t a k o j e v s a j državni toži lec prepr ičeval sodišče, t a z a p o r n i k ne b i o d s e d e l t r i l e t a , marveč d v e i n e n o l e to . V šoli s e m se naučil, d a s t a d v e i n e n a t r i , t o d a t o oč i tno n i b i l o r e s n a j e r s e v s k e m sodišču, v s e k a k o r p a ne drži , k a d a r se j a v n i tož i lec u k v a r j a z a r i t m e t i k o .

S v o j p r v i det k a z n i v j e r s e v s k i k a z n i l n i c i s e m začel s t r e m i m e s e c i s a m i c e . Z e l o d o l g o se n i s e m t e g a z n e b i l . N a s p r o t n o , prislužil s e m s i nov e k a z n i . Nekoč s e m n e k j e v z e l s v e d e r i n žago, k i j o j e p o z a b i l v k a z n i l n i c i z a p o s l e n t e s a r . O b n e d e l j a h s o m i d a l i j e s t i ob štirih p o p o l d n e i n b i l s e m z a p r t čez noč K a k o r h i t r o j e stražar odšel, s e m začel i z r e z o v a t i k l jučavnico. D e l a l s e m o k r o g t r i u r e , t eda j pa s o se škripaje o d p r l a železna v r a t a n a k o n c u

h o d n i k a i n prišel j e u p r a v n i k . S p r e m l j a l ga j e n a d z o r n i k čuvajev i n n e k d o i z S c o t l a n d Y a r d a , k i j e prišel n a o t ok , da b i se p o m e n i l z m e n o j . N a d z o r n i k j e v t a k n i l kl juč v v r a t a c e l i c e — i n kjlučavnica j e l epo sfrčala n a t l a . U p r a v n i k j e b i l v e s i z s ebe o d j e z e i n ponižanja p r e d s v o j i m g o s t o m . Z a nameček s e m d o b i l še t r i m e s e c e s a m i c e .

K o j e b i l a t u d i ta k a z e n p r i k r a j u , s o m i v e l e l i , na j spe t to lčem k a m e n j e . U s e d e l s e m se i n r e k e l : » N e b o m « N a p r t i l i s o m i še en m e s e c . N a t o s e m začel g l a d o v n o s t a v k o . U p r a v n i k u s e m r e k e l : »Če b i m o g e l , b i v a s ub i l -K e r t e g a ne m o r e m , l a h k o v i m e n e ubi je te . « D o s e g e l s e m r e k o r d v g l a d o v n i s t a v k i .

U p r a v n i k a s o o p o z o r i l i , d a b i v r e s n i c i u t e g n i l u m r e t i . P r e g o v o r i l m e j e , da s e m s p e t začel j e s t i i n m i p r i t e m o b l j u b i l p o g o j n o p r o s t o s t . N i b i l s l a b č lovek ; v s e k a k o r s e m s i p r e m i s l i l In p r i v o l i l v to , d a zauži jom n e k a j žlic gove j e j u h e . Spe t s o m i d o v o l i l i d e l a t i n a v r t u . U p r a v n i k m e j e v z l j u b i l , t a k o se m i v s a j z d i , n e k i n a J e r s e y r o j e n i stražnik pa m e j*? učil francoščino.

V s e e n o se m i j e g o d i l o bo l j e , k o t m o j i m a tovarišema N i c k i j u i n P e t r u , k i s o j u o d p e l j a l i v A n g l i j o , j i m a sod i l i v O l d B a i l e v u in j u t u d i o b s o d i l i . M e n e j e čakala is ta USOda. T o d a u t e g n i l o b i se n e k a j z g o d i t i .

Iti r e s se j e z g o d i l o .

V r t o g l a v i d o g o d k i v E v r o p i s o zasenčili počet je z l o ­činca, kakršen s e m b i l j a z . Z g o d o v i n a j e p o s e g l a t u d i v m o j e n e p o m e m b n o ž iv l jenje. K r i z a v z v e z i z G d a n s k o t n se j e n a p i h n i l a i n s p l a h n e l a . S o v j e t s k a z v e z a j e s k l e n i " n e l a g o d n o p r e m i r j e z nacist ično Nemč i jo . A l i s i b o u p a l H i t l e r vreč i r o k a v i c o z a h o d n i m d e m o k r a c i j a m ? K o c k a l j e . N a p a d e l j e P o l j s k o in t r e t j e g a s e p t e m b r a l e t a 1939 j e

B r i t a n i j a n a p o v e d a l a v o j n o Nemči j i . T o n o v i c o m i j e s p o ­ročil čuvaj , k i m i j e p r i n e s e l k r u h i n vodo .