lokalni energetski koncept obČina ivanČna gorica · 2017. 4. 6. · lokalni energetski koncept...
TRANSCRIPT
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 0
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT
OBČINA IVANČNA GORICA
KONČNO POROČILO
Ljubljana, december 2010
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 1
Naslov projekta: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE
IVANČNA GORICA
KONČNO POROČILO
Naročnik: Občina Ivančna Gorica
Sokolska ulica 8
1295 Ivančna Gorica
Izvajalec: Energen d.o.o.
Tehnološki park 21
1000 Ljubljana
Št. pogodbe: 1044/2010
Vodja projekta: mag. Aleks Jan
Avtorji: mag. Aleks Jan, univ.dipl.ekon.
Marko Seršen, univ. dipl. gosp. inž.str.
Dušan Jug, univ. dipl. inž. kem. tehn.
Borut Kovač, dipl. inž. str.
© Energen, d.o.o.
Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Energen d.o.o., Tehnološki park 21,
1000 Ljubljana oziroma občina Ivančna Gorica, Solkanska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 2
Kazalo:
1. UVOD .............................................................................................................................41.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine...........................................................41.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta ............................................................51.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta ........................................................6
2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE ..............................92.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................92.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica ......................................................................................92.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................92.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih ......................................................................102.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................................................112.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ....................................132.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica........................................182.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ......................................242.3. Raba energije v podjetjih.....................................................................................................262.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih ...................................................................292.5. Raba električne energije v občini ........................................................................................292.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici.....................................................................292.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna goriva v obdobju od leta 2000 do 2009 .........312.6. Javna razsvetljava v občini ..................................................................................................33
3. PROMET .................................................................................................................... 37
4. ANALIZA EMISIJ V OBČINI .............................................................................. 394.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje............................................................................394.2. Analiza emisij pri porabi električne energije.......................................................................40
5. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO ................ 41
6. PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE ............................................... 43
7. POTENCIAL UČINKOVITE RABE ENERGIJE ........................................... 44
8. POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...................................... 468.1. Sončna energija ...................................................................................................................488.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE) ..................488.1.2. Sončne elektrarne ................................................................................................................508.2. Lesna biomasa .....................................................................................................................538.2.1. Izraba lesne biomase ...........................................................................................................558.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso ................................................................578.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica ...............................................................578.2.4. Razvoj v prihodnosti ...........................................................................................................598.3. Bioplin .................................................................................................................................628.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica ..........................................................................638.4. Biogoriva .............................................................................................................................678.4.1. Olje oljne ogrščice...............................................................................................................678.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja...............................................................................................698.4.3. Biodizl .................................................................................................................................70
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 3
8.4.4. Bioetanol .............................................................................................................................718.5. Geotermalna energija ..........................................................................................................728.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji ........................................................................................728.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica .......................................................748.6. Vodna energija ....................................................................................................................778.7. Vetrna energija ....................................................................................................................808.8. Komunalni odpadki .............................................................................................................81
9. CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI .............................. 829.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP)...............................................................83
10. CILJI, UKREPI IN AKTIVNOSTI LEK ....................................................... 8610.1. Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica ..........................................8610.2. Predlog ukrepov ..................................................................................................................8710.3. Ukrepi za gospodinjstva ......................................................................................................9210.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja.............................................................................9210.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih .....................9410.3.3. Primer URE v gospodinjstvu ..........................................................................................9710.4. Javni objekti ........................................................................................................................9910.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica ...........................................................10010.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah ........................................................11710.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe ............................................118
11. AKCIJSKI NAČRT ...........................................................................................148
12. NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK-A..........................................................154
13. VIRI FINANCIRANJA UKREPE OVE/URE.............................................15613.1. Eko sklad j.s. .....................................................................................................................15613.2. Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije .....................15613.3. ARSKTRP .........................................................................................................................15713.4. Javno zasebno partnerstvo (JZP) .......................................................................................15813.4.1. Pravna podlaga .............................................................................................................15813.4.2. Oblike JZP ....................................................................................................................158
14. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................162
15. KAZALO TABEL IN SLIK.............................................................................164
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 4
1. Uvod
1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine
S pomočjo izdelave Lokalnega energetskega koncepta (LEK) ocenimo možnosti in
predlagamo rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. S predlaganimi
rešitvami lahko LEK pripomore k bistveno večji osveščenosti prebivalcev, ki je temeljna za
doseganje ustreznih rezultatov na področju učinkovite rabe energije in uvajanju novih
energetskih rešitev. Lokalni energetski koncept vsebuje analizo obstoječega stanja v
obravnavani občini na podlagi katere ugotavljamo trenutno stanje na področju rabe in oskrbe
z energijo. Pri analizi stanja se pregleda vse možnosti izrabe lokalnih virov energije pri vseh
uporabnikih (javne stavbe, objekti, podjetja gospodinjstva…) in se predlagajo možni bodoči
koncepti energetske oskrbe s toploto in električno energijo v lokalni skupnosti.
Pri izvajanju lokalnega energetskega koncepta smo izvedli naslednje aktivnosti:
Zbiranje podatkov o izrabi lokalnih virov energije pri vseh uporabnikih;
Ugotavljanje preteklega in obstoječega stanja na področju oskrbe in rabe energije v občini
Ivančna Gorica;
Analiza obstoječega stanja in umestitev podatkov v baze za nadaljnje spremljanje in
ugotavljanje različnih možnosti ukrepov;
Vrednotenje in izbira posameznih ukrepov kratkoročne (5 let) in dolgoročne (10 let)
energetske oskrbe;
Ugotavljanje možnosti za učinkovitejšo rabo energije posameznih objektov;
Izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov energije.
Lokalni energetski koncept je pomemben priročnik pri načrtovanju strategije občinske
energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini
prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v
gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni
učinki, ki jih občina lahko s tem doseže.
Osnovni cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so:
učinkovita raba energije na vseh področjih,
povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončne
energije, bioplin,…),
zmanjšanje obremenitve okolja,
spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije,
uvajanje daljinskega ogrevanja,
zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije,
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 5
zmanjševanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov,
uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb,
uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe,
uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.
1.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta
Državni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v
»Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje v skladu z
energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi
področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije.
Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z
Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska
energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept).
Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur. List RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s
katerim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način
oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in
energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon
o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur. L. RS, št. 57/04). Nacionalni
energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (UR.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko
zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte
učinkovite rabe energije.
Obvezne vsebine lokalnega energetskega koncepta, način njegove priprave in načine
spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta ureja
Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št.
74/09).
V lokalnem energetskem konceptu pa mora biti upoštevana tudi vsebina spodaj naštetih
pravilnikov:
Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije
(Ur.l. RS, št. 93/2008),
Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov
(Ur. l. RS, št. 74/2009),
Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije
(Ur.l. RS, št. 93/2008),
Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe
obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 25/2009),
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/2008),
Pravilnik o spremembah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS,
št. 47/2009),
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 6
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št.
77/2009),
Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov
za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/2008).
Zakon o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt, Ur. l. RS, št. 70/2008) ima povezavo z lokalnim
energetskim konceptom, saj zakon v svoji vsebini državi in samoupravni lokalni skupnosti
narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo
prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostni
rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča
zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih
generacij. V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju:
OPN) je potrebno določiti tudi zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra lokalnega pomena. V sklop zasnove gospodarske javne infrastrukture sodi tudi
energetska infrastruktura, kamor štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod, ki so
obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. Smernice določene v lokalnem energetske
konceptu občine dajejo podlago za pripravo OPNja.
V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, 2004) so opredeljeni cilji varstva okolja, kjer je
opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v
12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti
varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki
zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Sestavine lokalnega energetskega koncepta morajo
biti implementirane tudi v občinski program varstva okolja.
1.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta
Občina Ivančna Gorica je mlada občina, ki je bila ustanovljena leta 1995 in obsega 12
krajevnih skupnosti, in sicer Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače,
Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Celoten obseg Občine je 227
km2 in ima po podatkih iz leta 2008 okoli 15.000 prebivalcev. Ugodna prometna lega
omogoča industrijski razvoj in uspešen razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti. Središče
Ivančne Gorice je mlado naselje, o starodavni zgodovinski slikovitosti pa govorijo arheološke
najdbe na Viru in rimski miljnik v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v grbu Občine
Ivančna Gorica.
Občinsko središče je torej mesto Ivančna Gorica s 1578 prebivalci (popis 2002). Ostala
pomembnejša razvojna središča so še Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Muljava, Krka
in Zagradec-Fužina, ki ležijo ob dveh glavnih prometnih poteh, to je ob avtocesti in železnici
v smeri vzhod-zahod ter ob regionalni cesti po dolini Višnjice in Krke v smeri (pretežno)
sever-jug. V nadaljevanju so podane meje občine Ivančna Gorica.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 7
Slika 1: Občina Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica ni opredeljena v Naturi 2000 in podvržena omejitvam. Prav tako v
občini ni gozdnih rezervatov. Južni del občine pa sodi v ekološko pomembno območje, kot je
prikazano v nadaljevanju.
Slika 2: Občina Ivančna Gorica
Vir: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm
Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od izolacijskih lastnosti stavbe in od
vremenskih razmer, predvsem od temperature zraka oz. razlike med zunanjo temperaturo
zraka in temperaturo v stavbi. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s
pomočjo temperaturnega primanjkljaja oz. stopinjski dni. Na osnovi temperaturnega
primanjkljaja lahko postavimo zahteve za minimalno toplotno izolacijo stavb. Karta
stopinjskih dni (temperaturnega primanjkljaja), ki prikaže prostorsko porazdelitev stopinjskih
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 8
dni, je ocena za porazdelitev porabe energije za ogrevanje. Stopinjski dnevi in trajanje kurilne
(ogrevalne) sezone naraščajo z nadmorsko višino (Stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone,
ARSO, 2010). Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone.
Na podlagi meritev v 108 krajih so izračunani stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone, kjer
se je izkazala pomembna povezava med nadmorsko višino in trajanje kurilne sezone. V
nadaljevanju je prikazana omenjena linearna odvisnost.
Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine
Vir: ARSO, Urad za meteorologijo, 2002
Projektantske podlage za izračune se upoštevajo 220 dni in projektna temperatura -13°. Za
primerjavo, kurilna sezona v Ljubljani traja v povprečju 216 dni, v Novem mestu 228 dni, v
Črnomlju 222 in na Babnem polju 307 dni (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje). V
nadaljevanju so prikazane vrednosti trajanja kurilne sezone od leta 1990 do 2007.
Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje
Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov iz ARSO
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 9
2. Analiza obstoječega stanja rabe energije
Izhodišče za določitev energetskega razvoja občine in določitve potencialnih projektov so tudi
podatki o analizi obstoječega stanja rabe energij, s čimer se pridobi energetsko sliko občine.
Porabnike delimo na gospodinjstva oz. individualna stanovanja, skupne kotlovnice, podjetja
oz. industrija ter javni sektor.
2.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj
2.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica
V občini Ivančna Gorica je 5.477 stanovanj, povprečna površina stanovanja pa znaša 76,8 m2.
V primerjavi s Slovenijo, je v občini Ivančna Gorica površina stanovanja večja, saj povprečna
površina stanovanja znaša 74,6 m2 (SURS, 2007).
Glede na podatke o strukturi stanovanj glede na njihovo starost v občini Ivančna Gorica
ugotavljamo, da je bilo največ stanovanj zgrajenih v letih med 1971-1980, in sicer 1035
stanovanj, od skupno 4723 stanovanj, kar pomeni približno 22% zgrajenih stanovanj v tem
obdobju (vir podatkov SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).
2.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj
Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se gospodinjstva ogrevajo pretežno (več kot
polovica) s trdimi gorivi, in sicer z drvi oz. sekanci. Okoli 40 % stanovanj se ogreva z ELKO.
UNP pripada zelo nizek delež, in sicer slaba 2%, najmanjši delež pa predstavlja ogrevanje z
elektriko v 1,3%. V občini Ivančna Gorica nimajo zgrajenega plinovoda.
Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja
Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 10
Na podlagi statističnih podatkov iz popisa prebivalstva 2002, ugotavljamo da ima v občini
Ivančna Gorica 1551 stanovanj centralno ogrevanje, ostalih 3.926 stanovanj pa nima
centralnega ogrevanja (SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).
Pri gospodinjstvih smo izvedli tudi anketiranje gospodinjstev, kjer smo posredovali
vprašalnik na 700 naslovov, od tega smo pridobili 315 izpolnjenih vprašalnikov. Aktualnost
posameznih virov se skozi čas spreminja in po pričakovanjih se zmanjšuje delež ELKO v
primerjavi z letom 2002. Pravilno izpolnjenih vprašalnikov smo pridobili 267. V nadaljevanju
je prikazan delež gospodinjstev glede na vrsto energenta, ki ga porabljajo za ogrevanje.
Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket
Vir: Rezultati obdelave ankete, 2010
Kot je razvidno iz grafa se okoli polovica gospodinjstev ogreva na les, ostala polovica pa na
ELKO oz. imajo kombinirano ELKO in LES. Posamezno gospodinjstvo v povprečju porabi
okoli 23.200 kWh oziroma 2.200 l ELKA. Upoštevajoč le podatke o porabi drv znaša
povprečja poraba v gospodinjstvo okoli 47.482 kWh, kar pa je vsekakor popačen podatek, saj
so podane ocene o letni porabi polen, prav tako gre za stare peči na polena, ki nimajo tako
visokih izkoristkov, kot moderne peči na lesno biomaso. Le 1,5% gospodinjstev se ogreva z
UNP in 0,5% oziroma en porabnik se ogreva na električno energijo, ki porabi 20.000kWh na
letni ravni. Nekaj gospodinjstev pa kombinira tudi ostale energente, npr. UNP in drva, ELKO
in toplotna črpalka ter podobno.
2.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih
Javne zgradbe v vsej Sloveniji kažejo na velik potencial za zmanjšanje rabe energije, kamor
štejemo ogrevanje prostorov in porabo električne energije. Ogrevanje javnih zgradb v
Sloveniji v povprečju predstavlja več kot 70 % celotne rabe energije teh zgradb. Ostala
energija se porablja za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in za druge
porabnike električne energije. Z ukrepi za zmanjšanje rabe energije je, predvsem v starejših
zgradbah (grajenih pred letom 1980), možno prihraniti tudi do 60 % energije za ogrevanje.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 11
Prihranki energije so seveda odvisni od različnih dejavnikov, kot so npr.: starost zgradbe,
kvaliteta gradnje, vzdrževanje, itd.
2.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica
V energetski koncept občine Ivančna Gorica je bilo vključenih 22 zgradb. Na vse naslove
javnih zgradb posredovanih s strani Občine Ivančna Gorica je bil najprej poslan vprašalnik o
rabi električne in toplotne energije ter o splošnem stanju posameznih zgradb. Naknadno smo
v vseh zgradbah opravili preliminarne energetske preglede, na podlagi katerih so bile
ugotovljene prve možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v zgradbah. Preliminarni
energetski pregledi so bili opravljeni v septembru 2010.
Naslednja tabela prikazuje seznam vseh vključenih javnih zgradb v energetsko analizo rabe
električne in toplotne energije v občini Ivančna Gorica. Analiza ni bila opravljena za upravne
prostore (tri pisarne) Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki jih ima zdravstveni dom v
najemu skupaj z občino, kmetijsko svetovalno službo še z drugimi manjšimi najemniki. Prav
tako ni izvedena analiza za glasbeno šolo Grosuplje in Vrtec Pikapolonica, ki imata v najemu
prostore v Srednji šoli Josipa Jurčiča.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 12
Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije
Javni objekt Naslov Poštna številka Dejavnost
1 SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Šolstvo
2 GŠ Grosuplje Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Šolstvo
3 OŠ Stična Cesta 2. grupe odredov 40 1295 Ivančna Gorica Šolstvo
4 PŠ Višnja Gora Cesta na Polževo 26 1294 Višnja Gora Šolstvo
5 PŠ Muljava Muljava 3 1295 Ivančna Gorica Šolstvo
6 PŠ Krka Krka 47 1301 Krka Šolstvo
7 PŠ Zagradec Zagradec 33 1303 Zagradec Šolstvo
8 PŠ Ambrus Ambrus 33 1303 Zagradec Šolstvo
9 PŠ Stična Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Šolstvo
10 OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 46 1296 Šentvid pri Stični Šolstvo
11 PŠ Temenica Temenica 2 1296 Šentvid pri Stični Šolstvo
12 Vrtec Marjetica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo
13 Vrtec Čebelica Šentvid 48/a 1296 Šentvid pri Stični Otroško varstvo
14 Vrtec Miška Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo
15 Vrtec Polžek Ciglerjeva 27 1294 Višnja Gora Otroško varstvo
16 Vrtec Sonček Zagradec 31 1303 Zagradec Otroško varstvo
17 Vrtec Pikapolonica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo
18 Zdravstveni dom Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Zdravstveno varstvo
19 Zdravstveni dom Zagradec Zagradec 31 1303 Zagradec Zdravstveno varstvo
20 Vzgojno varstveni zavod Višnja Gora Cesta 2. grupe odredov 17 1294 Višnja Gora Šolstvo
21 Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični 44 1296 Šentvid pri Stični Zdravstveno varstvo
22 Krajevna skupnost Ivančna Gorica Sokolska ulica 8 1295 Ivančna Gorica
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 13
2.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica
Najpomembnejši podatki za oceno rabe energije so podatki o dejanski rabi energije za
ogrevanje in rabi električne energije za zadnji dve leti, ki smo jih v okviru preliminarnih
energetskih pregledov zbrali in obdelali.
V naslednjih dveh tabelah so zbrani podatki o:
rabi energije za potrebe ogrevanja in rabi električne energije za vse obravnavane javne
zgradbe v občini Ivančna Goriča za leti 2007/2008 oz 2008/2009,
letnih stroških za energijo (posebej za toploto in električno energijo).
Priprava tople sanitarne vode je v vseh zgradbah vključena v rabo energije za ogrevanje (s
kurilno napravo se ogreva tudi sanitarna voda) ali v rabo električne energije, če se sanitarna
voda ogreva z električnimi bojlerji. Specifična raba energije za ogrevanje glede na velikost
ogrevane površine je izračunana za zadnji dve leti posebej.
Zaradi velikega števila objektov in obsežnosti podatkov smo javne objekte ločili na šolo ter
vrtce z ostalimi. V tabeli je razvidna poraba energenta v utežnih enotah in MWh za zadnji dve
leti. Prav tako je prikazan strošek porabe energenta za isti dve leti. V tabeli porabe energenta
za ogrevanje je podan še podatek o povprečni specifični porabi toplote za ogrevanje (t.i.
energijsko število ogrevanja), ki pove podatek o porabi toplote na enoto ogrevane površine
objekta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 14
Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica
Ogrevanje objektov
Objekt Ogrevana
površina
Letna
energenta
poraba
v 2008
Letna
energenta
poraba
v 2009
Povprečna
specifična
poraba
Letni
strošek
ogrevanja
2008
Letni
strošek
ogrevanja
2009
m2 ELKO
l
MWh ELKO
l
MWh kWh/m2 EUR z
DDV
EUR z
DDV
SŠ Josipa Jurčiča 7700 88.140 899 90.200 920 118 ca 60.000 ca 61.400
OŠ Stična 5837 85.730 ( UNP) 600 72.600 (UNP) 508 95 55.134 41.518
PŠ Višnja Gora 2230 38.971 398 43.701 446 189 27.000 24.982
PŠ Muljava 368 8.888 91 7.739 79 230 5.789 4.380
PŠ Krka 153 5.411 55 4.833 49 339 3.512 2.772
PŠ Zagradec 489 10.876 111 8.506 87 202 7.099 4.878
PŠ Ambrus 266 6.121 63 5.249 54 220 3.972 3.017
PŠ Stična 245 7.224 74 7.273 74 300 5.298 3.987
OŠ Ferda vesela 5186 39.961 l 407 36.842 375 75 27.778 21.175
PŠ Temenica 209 3.744 l 38 182 2.135
GŠ Grosuplje** 175
** Opomba: Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v površini 175 m2
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 15
Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica
Objekt Ogrevana
površina
Letna
energenta
poraba
v 2007
Letna
energenta
poraba
v 2008
Povprečna
spečifična
poraba
Letni
strošek
ogrevanja
2007
Letni strošek
ogrevanja
2008
m2 m3/l MWh m3/l MWh kWh/m2 EUR EUR
Vrtec Marjetica 1325 -- 16.240 l (UNP-5
mesecev)
114 86 -- 9.374
Vrtec Čebelica 430 7.320 75 7.685 78 180 4.082 9.862
Vrtec Miška 306 6.255 64 6.129 63 208 3.557 4.590
Vrtec Polžek 190 3.178 32 4.106 42 195 1.868 2.384
Vrtec Sonček* 50
Vrtec Pikapolonica**
ZD Ivančna Gorica 1111 13.000 133 15.000 153 129 9.659 11.145
ZD Zagradec 168 5123 52 5008 51 304 3.806 3.720
VVZ Višnja Gora
Center za zdravljenje
bolezni otrok
2700 88.019 898 92.000
(68.000/2009)
938
(693/2009)
340
(265)
48.260 69.179
(36.344/2009)
Krajevna skupnost 422 5.000 51 215 3.715
Opomba: **Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223 m2
*Vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec in plačuje del stroškov
*** predpostavljena maloprodajna cena ELKA z DDV je 0,743 EUR/l
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 16
Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica
Raba električne energije Svetila Senzorji za
vklop
Objekt Ogrevana
površina
Poraba
el. energije
Povprečna
spečifična poraba
Letni strošek
el. energije*
m2 Skupaj v kwh kWh/m2 EUR
SŠ Josipa Jurčiča 7700 232.064 29,82 27.848* Fluor. in varčna ne
OŠ Stična 5837 167.132 28,63 20.056* Fluor. in varčna delno
PŠ Višnja Gora 2230 55.242 24,77 6.629* Fluor. in varčna ne
PŠ Muljava 386 8.640 22,38 1.037* Fluorescentna ne
PŠ Krka 153 3.595 23,50 431* Navadna ne
PŠ Zagradec 489 5.402 11,05 648* Fluor. in varčna ne
PŠ Ambrus 266 5.248 20,41 630* Fluor. in varčna ne
PŠ Stična 245 6.791 27,72 815* Fluor. in navadna ne
OŠ Ferda vesela 5185 Fluor. in varčna delno
PŠ Temenica 209 Fluor. in varčna ne
GŠ Grosuplje** 175
Opomba: **Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 175 m2
*Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem strošku električne energije je v naslednjih dveh
tabelah strošek izračunan za vse objekte na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna cena
je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 17
Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica
Raba električne energije Svetila Senzorji za
vklop
Objekt Ogrevana
površina
Poraba el.
energije
Povprečna
spečifična
poraba
Letni strošek
el. energije
m2 Skupaj v
kwh
kWh/m2 EUR
Vrtec Marjetica***** 1325 30.550 46 4.240 varčna
Vrtec Čebelica 430 13.983 32,5 1.678* varčna ne
Vrtec Miška 306 9.180*** 30 1102* Fluorescentna in navadna
Vrtec Polžek 190 15.365 80 1.844* Klasična fluorescentna ne
Vrtec Sonček**** 50 1.500*** 30 180* Fluorescentna in navadna
Vrtec Pikapolonica** 223 Fluorescentna in navadna
ZD Ivančna Gorica 1111 Fluorescentna in varčna delno
ZD Zagradec 168 Varčna ne
VVZ Višnja Gora Fluorescentna ter varčna da
Center za zdravljenje
bolezni otrok
2700 214.534 79 24.800 Fluorescentna ter varčna da
Krajevna skupnost 422 Navadne, fluo in varčne delno
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 18
Opombe k gornji tabeli:
*Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem
strošku električne energije je v naslednjih dveh tabelah strošek izračunan za vse objekte
na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna
cena je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji.
**Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223
m2
*** podatek o porabi je ocenjen
****vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec
*****Podatki so za obdobje petih mesecev
2.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica
V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Goriča so bili izvedeni preliminarni energetski
pregledi, ki so nakazali potenciale za zmanjšanje rabe energije v posameznih javnih zgradbah.
Namen preliminarnih energetskih pregledov je odkrivanje šibkih točk rabe energije v javnih
zgradbah in možnosti za izboljšavo. Z obiskom in izvedbo preliminarnih energetskih
pregledov smo povečevali tudi osveščenost in informiranost zaposlenih o nujnosti učinkovite
rabe energije in možnostih izkoriščanja obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe
energije.
Preliminarni energetski pregledi pokažejo tudi na smiselnost izdelave razširjenih energetskih
pregledov, kjer se naredi detajlna energetska analiza celotnega objekta, naredijo se predlogi
organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki se finančno in določijo njihove povračilne dobe.
V naslednjih tabelah so zbrani podatki o:
stanju javnih zgradb in
trenutnem stanju priprave toplote oz. ogrevalnega sistema.
V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica, ki smo jih zajeli v preliminarnih energetskih
pregledih.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 19
Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica
Objekt Leto
izgradnje
Leto
obnove
Izolacija
-
ovoj
Izolacija
-streha
Vrsta kritine Stavbno
pohištvo
Zasteklitev Senčila Prezračevanje
SŠ Josipa
Jurčiča1982
2004- 2009
(postopno) Ne ne betumenska lesena
Dvona
steklena
neizolacijska
Po večini
ne naravno
OŠ Stična2003/200
4 Da da pločevinasta PVC
Dvojna
izolacijska
Delno
zunanja
senčila
Naravno, delno
klimat
PŠ Višnja
Gora 1998 Ne Da pločevinasta Alu.
dvojna
neizolacijska ne Naravno
PŠ Muljava
1900 2002 Ne Ne Opeka
PVC in
lesena
Enojna in
dvojna
izolacijska
Notranje
žaluzije Naravno
PŠ Krka1809 Ne Ne Strešni zidaki Lesena
dvojna
neizolacijska ne Naravno
PŠ ZagradecNe Ne Azbestna Lesena
dvojna
neizolacijska da Naravno
PŠ Ambrus 1883 Ne Ne Opečna Lesena enojna ne Naravno
PŠ Stična
1966
1995
(telovadnica)
In 2008 Da da Pločevinasta
PVC in
lesena
Dvojna
neizolacijska
in izolacijska delno
Delno prisilno,
po večini
naravno
OŠ Ferda
Vesela Da Da Pločevinasta PVC
Dvojna
izolacijska delno Naravno
PŠ Temenica1935 2005 Ne da Betonska PVC
Dvojna
izolacijska ne Naravno
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 20
Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica
Objekt Leto
izgradnje
Leto obnove Izolacija-ovoj Izolacija-
streha
Vrsta
kritine
Stavbno
pohištvo
Zasteklitev Senčenje Prezračevanje
Vrtec
Marjetica 2010 Da Da Pločevina
PVC
izolacijska
Dvojna
izolacijska Da Naravno
Vrtec Čebelica
ne Da-5 cm Pločevina lesena
Dvojna
neizolacijska da Naravno
Vrtec Miška
1900 Ne ne
Opečna
kritina
Lesena
dvojna
Dvojna
neizolacijska ne Naravno
Vrtec Polžek
1980 ne ne Pločevina lesena
Dvojna
neizolacijska da Naravno
Vrtec Sonček
1977 ne ne
Betonska
kritina Lesena
Dvojna
neizolacijska ne Naravno
ZD Ivančna
Gorica 1964 2004 / 2005 ne da Pločevina PVC
Dvojna
izolacijska
Da-
zunanja Naravno
ZD Zagradec
1977 ne ne
Betonska
kritina PVC
Dvojna
izolacijska
Da-
zunanja
Naravno in
umetno
VVZ Višnja
Gora ne da opečna lesena
Dvojna
izolacijska ne Naravno
Center za
zdravljenje
otrok
1940
1999 (bazen)
2006 (stavba
A)in 2009
(stavba B) da da
Pločevina in
betonska PVC
Dvojna
izolacijska
Da-
zunanja Naravno
Krajevna
skupnost 1890 2002 ne ne opečna lesena
Dvojna
neizolacijska ne Naravno
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 21
Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica
Objekt Kurilna naprava Ventil na
sistemu
ogrevalnem Regulacija
ogrevanja
Izolacija
cevi
Moč v kW Leto
montaže
DA / NE vrsta
Srednja šola
Josipa Jurčiča
2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje
tipalo
delno
Osnovna šola
Stična
207 2003 Da Termostatski Zunanje
tipalo
Da
Podružnična šola
Višnja Gora
500 1998 ne navadni Sobni
termostat
ne
Podružnična šola
Muljava
90 1990 Ne Navadni Sobni
termostat
Ne
Podružnična šola
Krka
80-100 1983 Ne Navadni Sobni
termostat
ne
Podružnična šola
Zagradec
90 1983 Da Navadni Zunanje
Tipalo
ne
Podružnična šola
Ambrus
35-70 Da Navadni ne
Podružnična šola
Stična (glej vrtec
Miška)
Osnovna šola
Ferda Vesela
2 krat 150 in 200 1990 in 2008 Da Termostatski Zunanje
tipalo
Da
POŠ Temenica
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 22
Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica
Objekt Kurilna naprava Ventil na
sistemu
ogrevalnem Regulacija
ogrevanja
Izolacija
cevi
Moč/leto izdelave Leto
montaže
DA / NE
Vrtec Marjetica 2010 Da Termostatski Zunanje tipalo Da
Vrtec Čebelica
50
Navadni
regulacijski Zunanje tipalo Ne
Vrtec Miška
90
Navadni
regulacijski Zunanje tipalo Ne
Vrtec Polžek
40 1987 Da
Navadni
regulacijski
Sobni
termostat Ne
Vrtec Sonček**
44 Da
Navadni
regulacijski Zunanje tipalo Ne
Vrtec Pikapolonica** 2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje tipalo Delno
ZD Ivančna Gorica 240 - 350 Termostatski Zunanje tipalo Da
ZD Zagradec 44 Da Termostatski Zunanje tipalo Delno
VVZ Višnja Gora
Da
Navadni
regulacijski Zunanje tipalo Delno
Center za zdravljenje otrok 285 in 390 kW 2009 Da Termostatski Zunanje tipalo Da
Krajevna skupnost
55 kW Da
Navadni
regulacijski Zunanje tipalo Ne
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 24
Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov so bile ugotovljene številne možnosti za
učinkovito rabo energije in za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Z omenjenima
ukrepoma bi se energetsko stanje javnih zgradb v občini lahko občutno izboljšalo. Energetski
prihranki se posledično odražajo tudi pri zmanjšanju stroškov za rabo energije, izkoriščanje
obnovljivih virov energije pa vodi tudi v zmanjšanje energetske odvisnost od fosilnih goriv.
Finančni prihranki so lahko osnova za prihodnje nove investicije v ukrepe učinkovite rabe
energije.
Pri tem je potrebno poudariti, da je nujna vpeljava energetskega knjigovodstva v javne
zgradbe, saj le neprekinjeno spremljanje rabe energije omogoča pregled in ovrednotenje
dejanske rabe energije, ugotavljanje bistvenih odstopanj pri porabi in hitro odkrivanje ter
odpravljanje napak.
2.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica
Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja
specifično rabo celotne energije (toplotne in električne v kWh, vključno s pripravo tople
sanitarne vode) glede na velikost ogrevane površine zgradbe v enem letu. Smiselno je ločiti
energijsko število ogrevanja, ki daje podatek o energijski varčnosti objekta od energijskega
števila tehničnih naprav (poraba električne energije na enoto površine), ki je dostikrat odraz
opremljenosti objekta (prezračevanje ipd.).
Dejanska raba energije v stavbi in s tem tudi energijsko število je odvisno od številnih
dejavnikov, zato je težko določiti idealne in splošne vrednosti za kazalce rabe energije v
stavbah. Pa vendarle je enostavne smernice kljub temu mogoče začrtati. Dogovorjeno mora
biti obdobje, za katero se izračunava energijsko število (ogrevalna sezona, koledarsko leto).
Za vsako od skupin stavb (šole in vrtci, upravne stavbe ... ) v občini ugotovimo povprečno
vrednost energijskega števila za električno energijo in energijo za ogrevanje.
Vse stavbe, ki imajo energijsko število znatno višje od dobljenih povprečnih vrednosti in
nimajo specifičnega razloga za tako visoko rabo energije, je potrebno natančneje pregledati.
V pomoč pri primerjavi energijskih števil je grafikon, ki zajema povprečne vrednosti
energijskih števil doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb ter predlagane ciljne in
alarmne vrednosti.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 25
Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji
Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF
Naslednja slika prikazuje energijska števila za osnovne šole v občini Ivančna Gorica.
Energijsko število ogrevanja, ki smo ga izračunali na podlagi pridobljenih podatkov o rabi
toplotne energije je dobra primerjava za vse šole, saj se dejavnosti v teh zgradbah opravljajo v
podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer določene dejavnosti v
nekaterih zgradbah potekajo le občasno.
Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica
Iz zgornje slike lahko vidimo, da imata energijsko število pod 100 kWh/m2 osnovni šoli
Stična in Franja Vesela; prva je bila zgrajena pred nekaj leti, druga nedavno obnovljena.
Večina šol je v Slovenskem povprečju, izrazito visoko energijsko število imata podružnični
šoli Krka in Stična. Šola Krka bo zaprta z koncem letošnjega leta zaradi dotrajanosti.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 26
Večina objektov v občini Ivančna Gorica se ogrevajo na ELKO; kar pomeni da so zbrani
podatki o nabavi ELKA ne pa tudi o njegovi dejanski porabi. Običajno se energent naroči, ko
ga prične primanjkovati, kar pa ne pomeni, da se bo energent tudi porabil v tistem letu.
Naslednja slika prikazuje energijska števila za vrtce in ostale javne objekte v občini Ivančna
Gorica. Visoka energijska števila ogrevanja imajo predvsem Vrtec Sonček in Zdravstveni
dom Zagradec, ki se nahajata v istem objektu. Visoko energijsko število ogrevanja Centra za
zdravljenje bolezni otrok preseneča zaradi nedavno izvedenih sanacij na ovoju zgradbe in
pripravi toplote; razlog je verjetno predvsem v porabi toplote za ogrevanje bazenske vode.
Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica
2.3. Raba energije v podjetjih
V občini Ivančna Gorica je bilo po podatkih Statistične urada RS v letu 2008 registriranih 895
podjetij, kjer je bilo zaposlenih 4.115 oseb. V okviru izdelave Lokalnega energetska koncepta
smo posredovali anketne vprašalnike na večja podjetja in izvedli oglede na izbranih podjetjih.
Na podlagi pridobljenih podatkov, se večja podjetja ogrevajo na UNP, nekatera še na ELKO.
V nadaljevanju so podani opisi večjih podjetij, od katerih smo pridobili ustrezne informacije.
Elvez d.o.o.
Podjetje Elvez je proizvajalec specializiranih izdelkov za avtomobilsko, elektro in strojno
industrijo ter industrijo bele tehnike. V osemnajstih letih obstoja podjetje raste in se razvija,
uresničujejo strateške cilje in sledijo svojemu poslanstvu in viziji. Podjetje deluje v poslovno-
proizvodnem objektu v Višnji Gori. Objekt ima okoli 2.500 m2 ogrevalne površine, imajo
triizmensko delo, ter se ogrevajo s kotlom na UNP. Letna poraba goriva znaša okoli 25.000 l
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 27
UNPja, dobavlja jim ga Petrol. Največji strošek v energiji pa predstavlja električna energija in
sicer od 70 – 80%.
Na osnovi porabe energenta, stanja v kotlovnici in razpoložljivi strehi okoli 2.000 m2
predlagamo vključitev mikro soproizvodnje toplote in električne energije moči 5,5 kWe in
12,5 kWth ter postavitev sončne elektrarne na streho.
Altel d.o.o.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999 in se je razvilo v visokotehnološko podjetje za
proizvodnjo elektronike, posameznih sestavov in končnih izdelkov za znanega kupca z
nudenjem storitve tehnološkega razvoja izdelkov za serijsko proizvodnjo, izdelavo
proizvodne dokumentacije, izdelavo orodij in testnih naprav, zagotavljanja sledenja in
kakovosti proizvodnje, nabave materiala, opremljanja elektronskih tiskanih vezij z
elektronskimi komponentami v avtomatizirani proizvodnji, funkcionalnega testiranja,
embaliranja in logistike izdelkov za kupca. Sedež podjetja je v Višnji Gori .
Podjetje ima veliko porabo električne energije zaradi proizvodnje, in sicer porabijo do
150.000 do 200.000 kWh na leto. Za ogrevanje uporabljajo propan s pomočjo treh peči oz.
grelcev po 50 kW, postavili so tudi rekuperacijo toplote. Podjetje se intenzivno ukvarja z
racionalizacijo stroškov, so tudi proizvajalec LED luči in nameravajo zamenjati vse svoje
klasične sijalke z LED svetilkami. Z izvedbo tega ukrepa učinkovite rabe načrtujejo 60%
prihranka pri porabi električne energije.
Na strehi velikosti 450 m2 imajo možnost postavitve sončne elektrarne, streha je obrnjena
proti jugu z naklonom 8°C. Upoštevajoč razpoložljivo površine strehe se lahko postavi okoli
70 kWp veliko sončno elektrarno. Zaradi določil in postavljene meje odkupnih cen po Uredbi
o podpori se predlaga postavitev 50 kWp sončno elektrarno.
Mercator d.d.
Trgovski center Mercator Ivančna Gorica povprečno na leto porabi okoli 25.000 l ELKA in
925.000 kWh električne energije na leto. Na strehi objekta in nadstrešku parkirišča bi lahko
postavili okoli 200 kWp veliko sončno elektrarno.
Akrapovič d.o.o.
Podjetje Akrapovič, d. d., je proizvajalec izpušnih sistemov z veliko zmogljivostjo za
motocikle in avtomobile. Podjetje zaposluje več kot 400 visoko usposobljenih in motiviranih
ljudi. Za ogrevanje objekta in vetrovnikov (izmenjevalci voda/zrak) za preizkušanje porabijo
okoli 1.000 l UNPja na dan.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 28
V podjetju Akrapovič bi lahko z umestitvijo enote SPTE dosegli dodatne energetske
prihranke in prispevali k zmanjševanju emisij CO2. Poleg SPTE ima podjetje dovolj
razpoložljive površine za postavitev sončne elektrarne na strehe objektov, in sicer ocenjujemo
možnost postavitve sončne elektrarne moči od 100 do 200 kWp.
Iskra baterije Zmaj d.d.
Podjetje je specializirano za proizvodnjo akumulatorjev in baterij. Za svojo proizvodnjo rabijo
prvenstveno električno energijo, in sicer za sušilnike in brizgalnike plastike. Za ogrevanje
porabijo okoli 80.000 l ELKA, skupne površine okoli 3.000 m2 in radiatorsko ogrevanje
režima 60/80. Imajo dvoizmensko delo. Ogrevanje za celoten objekt poteka iz ene veje oz.
nimajo izdelane razdelilne postaje, ki bi jim omogočala reguliranje ogrevanja za celoten
kompleks. Prav tako imajo veliko odpadne toplote iz kompresorjev, ki jo odvajajo v zrak. Prvi
ukrep predlagamo sanacijo kotlovnice in preverba možnosti izrabe odpadne toplote.
Rekon d.o.o.
Podjetje Rekon je gradbeno inženirsko podjetje, ki namerava v prihodnjem letu vzpostaviti
industrijsko cono z 9 parcelami (obrtna cona I6). Obstoječe poslovne prostore pa bodo
nadgradili s poslovno gostinskim objektom, skupne površine nad kletjo okoli 3.000 m2.
Nov poslovni objekt ima predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100 kW, torej skupaj 200
kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Glede na lokacijo neposredno ob industrijski coni
predlagamo preverbo možnosti izgradnje skupne kotlovnice za celotno industrijsko cono
vključno z novim poslovnim objektom. Predlagani energenti so biomasa ali UNP s
soproizvodnjo toplote in električne energije.
Hoja oblazinjeno pohištvo d.o.o.
V podjetju, kjer so leta 2006 obnovili in nadgradili poslovne prostore, izdelujejo pohištvo po
meri,. Za ogrevanje uporabljajo ELKO v kotlu moči 44 kW, letna poraba znaša okoli 2.400 l
ELKA. Poraba električne energije zanaša okoli 11.600 kWh.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 29
2.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih
V občini Ivančna Gorica je predvsem v kraju Ivančna Gorica več blokov, ki imajo večinoma
svojo kotlovnico v bloku. Upravniki blokov v občini Ivančna Gorica so SPL in Terca.
Novi bloki so na ulici Studenec 14, 18, 20, kjer ima vsak svojo kotlovnico na ELKO. Na
Studenec 14 je moč kotla 200 kW in ogrevajo 24 stanovanj. Na hišnih številkah 18 in 20 je
moč kotla 115 kW in ogrevajo 20 stanovanj v vsakem bloku. Ocenjena poraba za posamezen
blok je okoli 700 l na mesec v ogrevalni sezoni. Na naslovu Studenec 22 in 24 se ogrevajo na
UNP, kjer imajo individualne plinske peči.
Na Livarski ulici sta dva bloka, zgrajena leta 2008, kjer imata vsak svojo kotlovnico na
ELKO in 200 kW oz. 90 kW oljno peč.
Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO.
Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni
bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500
do 9.500 litrov ELKA.
V centru Ivančne Gorice, torej bloki na Ljubljanski ulici in Ulici 6. junija, bi bilo smiselno
povezati obstoječe kotlovnice, priključiti tudi banko in poslovni objekt s trgovinami ter
postaviti skupno kotlovnico ali na biomaso ali pa na UNP s soproizvodnjo toplote in
električne energije.
2.5. Raba električne energije v občini
Električna energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije, ki se uporablja za ogrevanje
in ostale namene. Območje občine Ivančna Gorica pokriva podjetje Elekro Ljubljana d.d. Od
leta 2007 dalje Energetski zakon (Ur.l.RS, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja
načela prostega trga. Gospodinjski odjemalci so tako na podlagi 80. in 87. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur.l.RS, št. 51/04) pridobili status
upravičenega odjemalca, zato lahko prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Podatke
smo pridobili s strani podjetja Elektro Ljubljana d.d.
2.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici
Glavnina odjemalcev električne energije na območju občine Ivančna Gorica je v normalnem
obratovalnem stanju oskrbovana z električno energijo preko treh SN (20 kV) daljnovodov
(DV Polica, DV Peščenik in DV Ivančna Gorica). Pri tem pomeni daljnovod DV Ivančna
Gorica neposredni industrijski vod namenjen oskrbi podjetja IMP Ivančna Gorica in večjega
dela industrijskega odjema v podjetju Akrapovič d.d. Glavni del daljnovoda je izveden z
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 30
vodniki večjega prereza Al/Fe 120/25 mm2. Daljnovoda DV Polica in DV Peščenik pa sta
kosmata daljnovoda, ki preko dvo sistemskih zbiralk razdelilne postaje RP 20 kV Ivančna
Gorica oskrbujeta poleg mestnega kabelskega omrežja v Ivančni Gorici še odjemalce v
naseljih: Stična, Metnaj, Šentvid pri Stični in Temenica v smeri Litije; Podboršt, Pristavica,
Zagorica in Veliki Gaber v smeri Trebnja ter naselja vzdolž regionalne ceste Ivančna Gorica -
Zagradec vse do Ambrusa oziroma Primče vasi. Posamezni 20 kV radialni izvodi iz RP
Ivančna Gorica, ki oskrbujejo omenjena območja z električno energijo, tvorijo zanke z 20 kV
izvodi sosednjih razdelilno transformatorskih postaj RTP 110(35)/20 kV (Litija, Trebnje in
Kočevje), preko katerih se v izrednih napajalnih razmerah zagotavlja rezervno stanje.
Celotno srednjenapetostno razdeljevalno omrežje na obravnavanem območju obratuje na
20 kV napetostnem nivoju. Grajeno je večinoma z vodniki Al/Fe 70/12 mm2, prisotni so tudi
drugi materiali predvsem PAS 70 mm2. Posamezni radialno napajani odseki do končnih TP
20/0,4 kV pa so izvedeni z vodniki manjšega prereza npr. Al/Fe 35/6 mm2. Izvodi iz RTP-jev
in RP-jev so običajno večjih prerezov in praviloma v kabelski izvedbi. Pretežno kabelsko je
tudi mestno omrežje v Ivančni Gorici, večinoma prereza Al 150 mm2.
Napajalni vir območja predstavlja oddaljena RTP 110/20 kV Grosuplje, ki obratuje kot
daljinsko voden objekt, v katerem obratujeta po dve transformatorski enoti z 31,5 MVA
instalirane moči. V času koničnih obremenitev dosega transformacija v omenjenem objektu,
glede na razpoložljivo rezervo, skladno s kriteriji načrtovanja za samostojno obratovanje
transformacije, mejne dopustne vrednosti.
Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov
Vir: Elektro Ljubljana, 2010
Konična obremenitev napajalnih izvodov DV Polica in DV Peščenik, ki si medsebojno
zagotavljata rezervo, je v letu 2009 presegla dopustne vrednosti za normalna obratovalna
stanja skladno s kriteriji načrtovanja. V rezervnih napajalnih stanjih pa je najbolj
problematičen izpad voda RTP 110/20 kV Grosuplje - IMP Ivančna Gorica (Al/Fe 150/25
mm2), ko je potrebno IMP oskrbovati iz RP 20 kV Ivančna Gorica. V tem primeru je v času
koničnih obremenitev potrebna delna razbremenitev srednjenapetostnega napajalnega voda, ki
Konica 09 dolžina (v km) Št. TP instal.moč
RTP / RP RTP / izvod RTP/izvoda Datum glavni na Izvoda
(MVA) DV KB skupaj vod izvodu (MVA)
Grosuplje Ivančna Gorica 4,79 9.jan.09 12,726 1,241 13,967 12,716 3 11,13
Grosuplje Polica 5,19 14.dec.09 84,933 10,254 95,187 37,562 96 12,89
Grosuplje Peščenik 6,17 12.jan.09 88,406 10,734 99,14 42,859 111 13,225
Iv. Gorica Trebnje 1,92 21.dec.09 25,922 4,385 30,307 10,761 31 4,88
Iv. Gorica Akrapovič 0,31 15.jul.09 0,998 0,998 0,998 1 1 /
Iv. Gorica Stična 0,98 31.dec.09 14,133 1,005 15,118 9,24 17 2,26
Iv. Gorica Zagradec 2,07 24.dec.09 44,153 2,184 46,337 18,866 52 4,53
Iv. Gorica Temenica 1,82 23.dec.09 23,011 1,017 24,028 7,759 31 3,715
Iv. Gorica KB Ivančna Gorica 1,23 8.jan.09 2,27 2,27 1,85 6 2,48 0,522
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 31
prevzame oskrbo izpadlega odjema s pomočjo sosednjih RTP 110(35)/20 kV Litija in
Trebnje. Padci napetosti na širšem območju RP 20 kV Ivančna Gorica v takšnem obratovanju
presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja. Izpad ostalih dveh napajalnih
izvodov v obstoječem stanju ni problematičen, saj je možna vzpostavitev ustreznih rezervnih
napajalnih stanj preko ostalih dveh izvodov. Ob pričakovani rasti obremenitev na območju
občine Ivančna Gorica pa bo za zagotovitev rezervnega napajalnega stanja v bližnji
prihodnosti prav tako potrebna predhodna razbremenitev napajalnih vodov preko sosednjih
RTP 110/20 kV.
Iz omenjenih razlogov je v neposredni bližini obstoječe RP 20 kV predvidena izgradnja nove
RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo rešila problematiko napajanja širšega obravnavanega
območja. Predvidena RTP 110/20 kV se bo vzankala v načrtovan daljnovod DV 2x110 kV
Grosuplje – Ivančna Gorica – Trebnje, ki bo zagotavljal dvostransko napajanje predvidene
RTP, dvostransko napajanje RTP 110/20 kV Trebnje in ustreznejše rezervno napajanje RTP
110/20 kV Grosuplje iz RP 110 kV Hudo ob izpadu povezave DV 2x110 kV Grosuplje -
Beričevo.
Z izgradnjo nove RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo že v začetku potrebovala dve
transformatorski enoti, bo poleg problematike osnovnega in rezervnega napajanja na območju
Ivančne Gorice dolgoročno rešen problem nemirnega odjema tovarne IMP. RTP 110/20 kV
Grosuplje pa bo razbremenjena, s čimer se odloži potrebna ojačitev transformacije v tej RTP.
2.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v obdobju od leta 2000 do
2009
Glede na podatke Elektra Ljubljane d.o.o., so gospodinjstva v občini Ivančna Gorica konec
leta 2009 skupno porabili 22.789 MWh električne energije za razne namene, torej za
ogrevanje, električne aparate in razsvetljavo. Celotna poraba električne energije v letu 2009 je
znašala 51.283,5 MWh.
Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009
Poraba 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
GOSPODINJSTVA 17.618.925 18.115.546 19.044.325 19.861.009 20.564.309 21.475.829 20.851.026 21.314.077 22.956.099 22.789.597
NN ODJEMALCI 9.521.255 9.789.629 10.291.540 10.732.876 11.112.939 11.605.524 12.032.494 12.621.165 13.714.965 13.340.802
SN ODJEMALCI 17.993.308 18.500.482 19.448.997 20.283.035 21.001.279 21.932.168 21.919.957 22.559.226 23.182.965 14.607.175
JR 497.680 511.708 537.943 561.012 580.878 606.625 679.089 599.639 600.692 545.938
SKUPAJ 45.631.168 46.917.366 49.322.805 51.437.932 53.259.406 55.620.146 55.482.566 57.094.107 60.454.721 51.283.512
Vir: Elektro Ljubljana, 2010
481 NN odjemalcev v občini Ivančna Gorica je konec leta 2009 porabilo skupno
13.340.802 kWh električne energije. SN odjemalci, ki jih je bilo v istem letu 8, so imeli
skupno povprečno porabo 14.607.175 kWh . Za javno razsvetljavo je bilo v letu 2009 skupno
v povprečju porabljenih 545.938 kWh.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 32
V spodnjem grafu je razvidno gibanje (naraščanje in padanje) porabe električne energije v
obdobju od leta 2000 do 2009.
Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009
Iz zgornje slike lahko razberemo naraščajočo porabo električne energije v občini Ivančna
Gorica,v obdobju od leta 2000 do leta 2005 za vse porabnike, t.j. gospodinjstva, NN
odjemalce, SN odjemalce in Javno razsvetljavo.
V letu 2006 se poraba električne energije prav tako povečala glede na preteklo leto, vendar le
pri NN odjemalcih in Javni razsvetljavi. V istem obdobju se je poraba električne energije
znižala na račun SN odjemalcev ter gospodinjstev. V letu 2007 beležimo povečanje porabe
električne energije v gospodinjstvih, SN odjemalcih in NN odjemalcih ter zmanjšanje porabe
električne energije namenjeni Javni razsvetljavi v primerjavi s preteklim letom. V letu 2008 je
poraba električne energije še vedno naraščala na račun gospodinjstev in NN odjemalcev ter
javne razsvetljave, zmanjševanje porabe pa beležimo pri SN odjemalcih. Leto 2009 je bilo
glede na leto 2008 bolj varčno na področju porabe električne energije pri vseh porabnikih, saj
pri vseh beležimo zmanjšanje porabe električne energije. V nadaljevanju je prikazana skupna
poraba električne energije vseh odjemalcev v občini.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 33
Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica
2.6. Javna razsvetljava v občini
Infrastruktura javne razsvetljave se razteza po celotni občini, zgoščena je v centrih
posameznih krajevnih skupnosti. Občina sama upravlja z javno razsvetljavo, sprejet je odlok o
podelitvi koncesije za upravljanje z infrastrukturo. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja je Občina Ivančna Gorica izvedla popis svetilk javne
razsvetljave v občini. Skupno število montiranih svetilk javne razsvetljave v celotni občini
Ivančna Gorica je 991, je pa še 167 še ne zmontiranih svetilk.
Svetilke, katere so instalirane v občini Ivančna Gorica, v pretežni meri ne ustrezajo pogojem
iz 4. člena omenjene uredbe. Celotna instalirana električna moč svetilk, ki so priključena na
omrežje javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica znaša 207.151 kW. Poraba električne
energije za javno razsvetljavo je bilo najvišje leta 2006 (680 MWh), nizka poraba je vidna v
letu 2009 (545 MWh), kar kaže na manjšo porabo zamenjanih svetilk. V nadaljevanju je
prikazano gibanje porabe električne energije za posamezna leta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 34
Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo
Vir: Elektro Ljubljana, 2010
Ker večina svetilk ne ustreza zahtevam Uredbe (ravno steklo), je potrebno do leta 2011
prilagoditi 25% svetilk (248 svetilk), do leta 2012 dodatnih 50% svetilk (496 svetilk) in
preostalih 50% svetilk (495) je potrebno prilagoditi do konca leta 2016. V nadaljevanju je
prikazan popis svetilk po krajevnih skupnosti.
Tabela 12: Popis svetilk
Krajevna skupnost Število
Število še
ne
Skupna
inst. Dolžina Stojna
montiranih montiranih moč svetilk os.cest mesta
svetilk svetilk ( kWh ) m svetilk
Muljava 82 5 20,839 3912 76
Stična 77 0 14,639 3966 72
Višnja Gora 183 5 43,175 12209 181
Krka 44 0 10,850 1374 39
Ambrus 66 14 22,489 3899 56
Zagradec 121 1 22,184 5101 116
Dob 54 17 6,094 4114 50
Ivančna Gorica 224 91 39,040 9804 200
Metnaj 18 3 2,736 965 18
Sobrače 2 0 0,850 82 2
Temenica 14 17 5,200 909 14
Šentvid pri Stični 106 14 19,055 5379 114
SKUPAJ 991 167 207,151 51714 938
Vir: Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009
Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna, metal halogenska in LED svetila.
Fluorescentne žarnice izdelujejo v veliko dimenzijah in oblikah in so zelo varčne, saj 40 W
fluorescentna žarnica oddaja 2150 lumnov v primerjavi s 454 lumni, ki jih oddaja 40 vatna
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 35
žarnica z žarečo nitko. Nove generacije fluorescentnih sijalk z elektronskimi predstikalnimi
napravami porabijo še manj energije pri enaki svetilnosti. Med fluorescentne žarnice spadajo
tudi kompaktne izvedbe, z običajnim navojem E27 in jih je možno vstaviti v svetilko namesto
navadnih žarnic z žarečo nitko. Porabijo tudi do 80% manj energije kot navadne žarnice,
njihova življenjska doba pa je 10 krat daljša. Metal halogenske sijalke so sorazmerno varčne,
imajo veliko svetlobno moč in jih uporabljajo predvsem za osvetlitev javnih prostorov in
površin, dvoran, stadionov, za ulično in industrijsko razsvetljavo. LED sijalke imajo dolgo
življenjsko dobo in omogočajo velike prihranke energije.
V nadaljevanju je prikazan primer standardne HQL 125 W in enakovredne HCI-TT 70 W
sijalke.
Tabela 13: Primerjava sijalk
Parameter HQL 125 W standardna HCI-TT 70 W
Moč 125 W 70 W
Svetilnost 6.300 lumnov 7.000 lumnov
Življenjska doba 8.000 ur 12.000 ur
Poraba sistema svetilke 137 W 74 W
Izgube moči 12 W 4 W
Investicija svetilke 437 EUR 467 EUR
Cilj zamenjave je dobiti infrastrukturo, ki je energetsko učinkovita in kvalitetna z visokimi
svetlobnimi izkoristki, ki izboljšujejo svetlobno tehnične lastnosti na osvetljenih površinah.
Uporabljeni svetlobni viri v svetilkah so predvsem kompaktne fluorescenčne sijalke ter VT
Na sijalke.
Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi
Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009
V obdobjih, ko je manj prometa se lahko svetlost/osvetljenost zmanjša. Z uporabo reducirnih
relejev ali z uporabo novejših digitalnih preklopnih relejev/reduktorjev. Razlika med dvema je
da prva varianta uporablja krmilno fazo, ki je vodena iz odjemnega mesta/prižigališča. Pri
slednji pa ne uporabljamo faznega vodnika - krmilnega signala, ampak njene
vklopne/izklopne čase reduciranega režima programiramo z zaporedjem vklopov in izklopov
faznega vodnika direktno na svetilki.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 36
Ob 50% zmanjšanju svetlosti/osvetljenosti se raba električne energije zmanjša za najmanj 35
%. Redukcija moči z uporabo reducirnih relejev je mogoča pri uporabi živosrebrovih sijalk in
visokotlačnih natrijevih sijalk pod pogojem, da je sijalka zagnana z nazivno (polno) močjo.
Za izvedbo prve variante morajo odjemna mesta/prižigališča omogočati izvedbo. Pogoji za
izvedbo:
dovolj prostora za vgradnjo dodatnih elementov,
dodaten prost vodnik v kablu za vodenje krmilnega signala ali
možnost prevezave, ki bo sprostila 1 vodnik, ki se bo uporabil kot krmilni vodnik.
Redukcija je predvidena samo za svetilke večjih moči.
Slika 14: Primer redukcije sijalk
Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009
Varčevanje z energijo lahko, poleg zamenjave svetilk, dosežemo tudi z optimizacijo časa in
načina delovanja svetilk na posameznem odjemnem mestu. Na odjemnem mestu lahko
izvedemo naslednje optimizacije:
redukcija svetilnosti svetilk v nočnem času.
posamično izklapljanje svetilk.
Posamezne optimizacija je odvisna od tehničnih lastnosti odjemnih mest. Odjemno mesto
mora imeti:
dovolj velike varovalke, ki ščitijo kabel,
dovolj velik presek kabla, ki napaja svetilke,
zadostno število vodnikov v kablu.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 37
3. Promet
Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da skozi občino
poteka avtocestna povezava med Ljubljano in Novim mestom, in velik del pogonskih goriv se
porabi ali oskrbuje izven meja občine. Prav zaradi tega ne moremo opredeljevati rabe energije
v prometu po posamezni občini in določiti energetske indikatorje za dosego večje
učinkovitosti rabe energije v prometu znotraj občine.
Politika v sektorju prometa v občini mora usmerjati razvoj tega sektorja na pot trajnostne
mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in
kolesarjenja. Splošni ukrepi, ki sledijo tej usmeritvi so:
ozaveščanje in informiranje ljudi o prednostih in slabostih posameznega načina transporta,
širitev in urejanje območij, namenjenih pešcem,
širitev in urejanje kolesarskih poti,
uvajanje novih tehnologij preko vpeljave avtobusov na alternativna goriva (npr: biodizel,
utekočinjeni naftni plin itd.), kar je opredeljeno v nadaljevanju.
Z namenom spodbujanja uporabe biogoriva in drugih obnovljivih goriv v prometu, je država
sprejela zakonodajske akte. Direktiva 2003/30/ES uvaja ukrepe spodbujanja rabe biogoriv in
drugih obnovljivih goriv v prometu, saj tako lahko pripomore k nadomestitvi dizelskih goriv
in motornih bencinov. Direktiva zahteva od držav članic EU zagotovitev najmanjšega deleža
rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, in sicer s pomočjo določanja ciljnih
vrednosti deležev biogoriv. Za EU so določili referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti
deležev biogoriv v prometu, in sicer 5,75% do konca leta 2010.
Glavna prednost uporabe biogoriv je, da znižujejo rast emisij CO2, s tem pa tudi prispevajo k
uresničitvi pogojev EU v okviru Kjotskega protokola. Proizvodnja biogoriv je največja v
Franciji in Nemčiji, saj so tam proizvedli skoraj dve tretjini biogoriv, predvsem zaradi
davčnega spodbujanja uporabe. Pomanjkljivost oz. problem nastaja na drugi strani predvsem
v povečevanju CO2 na področjih proizvodnje energije in kmetijstva, proizvodnja energetskih
rastlin za biogoriva pa lahko vpliva na biotsko raznovrstnost kmetijskih površin (EAA,2008).
V Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih
vozil so določene vrste biogoriv in deleži letnih količin biogoriv danih na trg v RS za pogon
motornih vozil. V 5. in 6. členu je zapisano, da mora biti letna povprečna vsebnost biogoriv v
vseh gorivih, ki so dana na trg RS za pogon motornih vozil, po letih naraščajoča, in sicer: v
letu 2011 najmanj 5,5%, leta 2012 najmanj 6%, 2013 najmanj 6,5%, 2014 najmanj 7 % ter
2015 najmanj 7,5%.
(Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007103&stevilka=5135)
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 38
Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker
v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv,
primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno
vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu
2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma
pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za
proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005).
V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega)
rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se
pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je
potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na
domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina
načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000
ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2009).
Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji
2005 2006 2007 2008
biodizel v dizlu količina (t) 5371 4642 14757 24814
čisti biodizel količina (t) 437
bioetanol v bencinu količina (t) 272 1247 3706
masni delež % 1 0 1 1
Vir: Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2008,
MOP
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 39
4. Analiza emisij v občini
4.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje
V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje individualnih stanovanj je bilo
ugotovljeno, da se večina stanovanj v občini ogreva bodisi z lesno biomaso ali z ekstra lahkim
kurilnim oljem (ELKO). Nekaj je tudi utekočinjenega naftnega plina (UNP). Ob predpostavki,
da znaša ocenjena povprečna letna poraba energije gospodinjstva okoli 20.000 kWh, na letni
ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj porabijo 109 GWh primarne
energije iz različnih energentov. Posledica porabe energentov so emisije, kot so: CO2, SO2,
NOx, CxHy, CO in prah. Pri izračunu emisij se upoštevajo naslednji emisijski faktorji.
Tabela 15: Emisijski faktorji
CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ kg/TJ
ELKO 74.000 120 40 6 45 5
UNP 55.000 3 100 6 50 1
LES 0 11 85 85 2.400 35
El. Energija 138.908 806 722 306 1.778 28
Zem. plin 57.000 0 30 6 35 0
Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320
Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za
izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe«
V Sloveniji se uporablja tudi ti. tabelo emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št.
68/96 in 65/98). Iz teh podatkov lahko izračunamo le emisije CO2.
Upoštevajoč podatke iz SURSa in pridobljene ankete smo ocenili razdelitev glede na rabo
energenta, in sicer je prikazana v nadaljevanju.
Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini
Vir: lastni preračun iz podatkov SURS in anket
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 40
Ocenjujemo, da 54 % gospodinjstev porablja les za ogrevanje, kjer gre za starejše in peči z
nižjimi izkoristki. 38 % gospodinjstev porablja ELKO za ogrevanje. Povprečna poraba znaša
20.000 kWh na gospodinjstvo in v nadaljevanju je prikazan graf emisij gospodinjstev v občini
Ivančna Gorica.
Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna
Gorica
Kot je prikazano na grafu, znaša letna sproščena količina emisij CO2 v ogrevanju
gospodinjstev okoli 11,7 mio ton.
4.2. Analiza emisij pri porabi električne energije
Emisije toplogrednih plinov nastanejo na lokalnem nivoju zaradi porabe fosilnih goriv za
ogrevanje in tehnološke procese v industriji, na globalnem nivoju Slovenije pa nastanejo
emisije pri proizvodnji električne energije v posameznih elektrarnah. Raba električne energije
namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji
proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2009 je bilo, na primer, v slovenskih termoelektrarnah
proizvedene kar 38,2 % celotne, v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu (Vir:
Energetska bilanca RS 2009).
Povprečna vrednost emisij CO2 pri proizvodnji električne energije za slovenski
elektroenergetski sistem je 0,5 t/MWh (Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988). V občini
Ivančna Gorica je znašala poraba električne energije v letu 2009 51.283,5 MWh in ob
upoštevanju navedene vrednosti, je bilo s porabljeno električno energijo ustvarjenih dodatnih
25 tisoč ton emisij CO2.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 41
5. Analiza obstoječega stanja oskrbe z energijo
V občini Ivančna Gorica je glavni energent pri gospodinjstvih za ogrevanje les in ELKO. V
primeru porabe lesa gre praviloma za starejše kotle na polena, kjer si prebivalci sami
pripravljajo energent. V primeru porabe ELKA sta glavna dobavitelja energenta LOGO in
Petrol.
Skupnih kotlovnic, razen v blokih ni. Daljinskega ogrevanja, kljub gosti poselitvi naselja
Ivančna Gorica in koncentraciji blokovskega naselja, ni in posamezne kotlovnice izrabljajo
ELKO za ogrevanje. Pri pogovoru s stanovalci posameznih blokov smo ugotovili, da
večinoma razmišlja o postavitvi individualnih plinskih peči na UNP s čimer bi dosegli učinek
»plačaš kolikor porabiš«.
Daljinsko ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja v skupni kotlovnici,
do posameznih stanovanjskih in ostalih objektov se dovaja energija po toplovodnem omrežju.
Predaja toplote iz omrežja v objekt poteka v toplotni postaji. Prednosti daljinskega ogrevanja
so predvsem:
ena kotlovnica, ki nadomešča individualne kotle (dimnike) in tako vpliva na manjše
emisije;
velika zanesljivost oskrbe;
možnost izrabe obnovljivih virov, npr. biomase ali pa tudi vključitev soproizvodnje
toplote in električne energije;
varno obratovanje in enostavno vzdrževanje;
optimalna uporaba vložene energije, večji izkoristki sistema;
pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi;
manjši investicijski stroški (toplotna postaja je občutno cenejša od kotlarne);
prijaznejše do okolja, emisija dimnih plinov je nadzorovana;
udobnejši način ogrevanja.
Podjetja večinoma uporabljajo UNP za ogrevanje in tehnološke potrebe. Zemeljskega plina v
občini ni in ga v prihodnjih nekaj letih ne bo možno porabljati. Glavna povezava plinskega
omrežja med Ljubljano in Novim mestom še ni zgrajena. V nadaljevanju je prikazana mreža
plinovodov v Sloveniji.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 42
Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji
Vir: Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018, april 2009
V primeru izgradnje povezave Novo mesto – Ljubljana, predlagamo plinifikacijo predvsem
kraja Ivančna Gorica, kjer bi se z nadomeščanjem ELKA in UNPja v bilanci ogrevanja
bistveno znižale emisije in stroški za ogrevanje, saj je trenutno ogrevanje na zemeljski plin
cenejše kot v primeru ELKA in UNPja. V nadaljevanju je prikazana primerjava emisij CO2
pri porabi posameznih energentov na vloženo energijo.
Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO2 med energenti
Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za
izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe«
Lesna biomasa je CO2 nevtralna, zemeljski plin in UNP pa omogočata do 30% zmanjšanje
emisij CO2.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 43
6. Prihodnja oskrba in raba energije
Oskrba z energijo v prihodnost v občini Ivančna Gorica mora zasledovati spodbujanje izrabe
obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Kot glavni energent
v občini za gospodinjstva v individualnih virih ogrevanja predlagamo izrabo lesne biomase,
za pripravo tople sanitarne vode pa vgradnjo toplotnih črpalk zrak/voda ali sprejemnikov
sončne energije. Potencial za izrabo v občini je velik in večina prebivalcev bo še naprej sama
pripravljala biomaso za ogrevanje. Z dodatnimi spodbudami zasebnega sektorja bo tudi večji
interes že obstoječih ponudnikov lesnih sekancev za povečanje proizvodnje. Izraba lesne
biomase prinaša tako okoljske, socialne kot predvsem ekonomske učinke. Podjetja, ki poleg
ogrevanja potrebujejo energijo za tehnološke potrebe, v večini primerov uporabljajo UNP-ja,
ki ima bistveno nižje emisije toplogrednih plinov kot npr. ELKO. Z dodatnimi vključitvami
tehnologij za soproizvodnjo toplote in električne energije bodo še dodatno prispevali k
čistejšem okolju s pomočjo proizvedeno električno energijo z visokim izkoristkom.
V javnem sektorju predlagamo zamenjavo kuriva, to je prehod iz ELKA na obnovljive vire,
kjer prehod poteka v delni zamenjavi ELKA s toplotnimi črpalkami ali popolnem prehodu na
izrabo lesne biomase. Kot energetsko učinkovit ukrep je torej nadgradnja obstoječih peči na
ELKO s toplotno črpalko zrak/voda, ki v veliki meri nadomešča porabo fosilnega goriva pri
pripravi tople sanitarne vode in ogrevanja. Potrebno pa je izpostaviti zahteve po
nizkotemperaturnem režimu ogrevanja in posledično večji porabi električne energije zaradi
delovanja toplotnih črpalk. Druga dolgoročna strategija je popolna izključitev ELKA iz
sistema ogrevanja javnih objektov in postavitev manjših kotlov na pelete, ki bi lahko tudi v
sodelovanju s toplotnimi črpalkami, omogočili zahtevano energijo objektov za ogrevanje.
Razvojni načrt podjetja Geoplin plinovodi za razvoj prenosnega plinovodnega omrežja za
obdobje 2007 – 2016 predvideva novih 20 prenosnih plinovodov v skupni dolžini 700,4 km.
Glede na domačo in mednarodno energetsko situacijo so bili projekti razvrščenih v pet
prioritet. Izgradnja plinskega omrežja M5 Jarše – Novo mesto sodi v peto prioriteto, in sicer v
skupni dolžini 64,4 km. Njegova izgradnja bo v največji meri odvisna od interesa končnih
uporabnikov. V kolikor bo bil potrjen načrt izvedbe glavnega plinskega omrežja, predlagamo
plinifikacijo le kraja Ivančna Gorica in Višnje Gore. V omenjenih naseljih bo šla glavna
plinska proga neposredno mimo, kjer so tudi locirana največja podjetja v občini.
Poraba električne energije z razvojem narašča in s spodbujanjem in investiranjem v npr.
sončne elektrarne in enote SPTE se bo del porabljene električne energije proizvedel v sami
občini in porabil na mestu proizvodnje.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 44
7. Potencial učinkovite rabe energije
Več o potencialu URE je napisano v poglavju 10.4, kjer je opisano stanje posameznegajavnega objekta s predlogi ukrepov URE. Zato v tem poglavju samo nekaj informacij o tempotencialu.
Preliminarni energetski pregledi so pokazali, da obstajajo potenciali za zmanjšanje rabeenergije v praktično vseh obravnavanih javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica. Največenergije je možno prihraniti z boljšo toplotno zaščito ovoja zgradbe in učinkovitejšimtesnjenjem oken in vrat, saj tako neposredno vplivamo na vzroke za visoko rabo toplotneenergije, pomemben del prihrankov pa lahko dosežemo s sanacijo ali zamenjavo zastarelegaogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči z izolacijo podstrešja,učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema.
Samo z organizacijskimi ukrepi, kot so energetsko knjigovodstvo, osveščanje inizobraževanje zaposlenih, upravljavcev in uporabnikov lahko brez večjih stroškovzmanjšamo rabo energije tudi do 10 %. Prav tako je potrebno spremljati delovne procese injih optimizirati glede na specifične pogoje vsake javne zgradbe. Prav optimizacija delovnihprocesov v posameznih zgradbah nam lahko prinese dodatnih 5 % zmanjšanje rabe energije ins tem nižje stroške.
V nadaljevanju je prikazan splošni pregled možnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije
javnih objektov.
Organizacija dela (možni prihranki do 10 %):
s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe,
z energetskim knjigovodstvom,
s stalnim ozaveščanjem uporabnikov,
z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje
aktivnosti).
Proizvodnja toplote:
s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 15–25 %, investicija visoka in
dolgoročna),
z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50
kWh/m2, investicija srednja in srednjeročna)
s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10 % – 60 %),
z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %),
s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo
termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),
s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna
ali srednja in kratkoročna),
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 45
z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje
temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna),
s primerno in racionalno organizacijo dela,
Poraba električne energije:
z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,
z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe
(prihranki 20 - 40 %, investicija srednja in kratkoročna),
s kompenzacijo jalove energije,
z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija
srednja in kratkoročna),
z rednim vzdrževanjem naprav.
Poraba vode:
s smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, investicija majhna in
kratkoročna),
z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav.
Izraba učinkovite rabe energije
z uvajanjem obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije; npr. uvedba mikro
kogeneracij za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 46
8. Potencial obnovljivih virov energije
Obnovljivi viri energije predstavljajo del naravnih energetskih tokov, ki ohranjajo ravnovesje
na Zemlji in s tem omogočajo življenje na njej. Zemlja prejema energijo iz Sonca v obliki
svetlobe in toplote, notranjosti planeta v obliki toplote ter zaradi privlačnosti planetov iz
gravitacije. Med temi viri prevladuje energija sončnega obsevanja, kjer se del spremeni v
sekundarne obnovljive vire: veter, biomaso, hidroenergijo, plimovanje in valovanje (Medved,
1993). Glede na Evropsko direktivo 2001/77/EC obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo
naslednje, nefosilne energetske vire:
vetrne elektrarne,
elektrarne na sončno energijo (solarno-termalne elektrarne in fotonapetostne ali sončne
elektrarne),
geotermalne elektrarne,
hidroelektrarne (velike in male),
energija valov,
energija morskih tokov,
biomasa in
bioplin (vključno z deponijskim in zemeljskim plinom).
OVE ne omogočajo samo proizvodnjo električne energije in toplote, lahko so uporabljeni tudi
kot gorivo v transportu. Čeprav so mnenja o potencialu za povečanje učinkovitosti v
energetskem sektorju in o izvedljivosti zajemanja in shranjevanja emisij CO2 različna, mnoge
strokovne študije kažejo, da samo bistveno povečanje OVE ponuja možnost izvedbe
trajnostne energetske poti. OVE so tako edini porok za trajnostno energetsko oskrbo (Pehnt et
al., 2006, str. 22-23). Obnovljiva energija je tista energija, ki jo pridobivamo iz naravnih in
trajnih pritokov energije v okolju. To so sončno obsevanje, veter in padavine. Pravimo jim
tudi zelena energija (Twidell, 2004). V bistvu lahko rečemo, da so OVE vsi tisti viri, ki so
stalni in razpoložljivi vsako leto. Viri so na razpolago (sonce, veter, reke …) in njihovo
izkoriščanje praviloma ne vpliva na samo okolje, prispevajo pa k proizvodnji čiste, zelene
električne energije in tako nadomeščajo fosilna goriva ter zmanjšujejo emisije TGP.
Osnova vseh OVE je Sonce z neomejeno količino energije. Sonce je giganten fuzijski reaktor,
ki je in bo pošiljal Zemlji odvečno količino energije. Vse življenje črpa energijo iz Sonca,
rastline rastejo s pomočjo sinteze z uporabo solarne energije. Sonce poganja vreme, veter in
padavine ter s tem ustvarja pogoje za izrabo vetrne energije in vodne za proizvodnjo
električne energije. Kako torej OVE prispevajo k trajnosti (Pehnt et al., 2006, str. 22-36)?
OVE bistveno prispevajo k varovanju okolja, saj z nadomeščanjem proizvodnje iz fosilnih
goriv pomembneje zmanjšujejo izpuste emisij TGP.
OVE so razpršeni in lokalno razpoložljivi, kar posameznim državam omogoča zmanjšanje
uvozne odvisnosti od fosilnih goriv in s tem povečajo stabilnost oskrbe z energijo in
zmanjšajo konflikte, povezane z viri energije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 47
Na srednje dolgi rok OVE preprečujejo povišanje neizogibnih stroškov zaradi fosilnih in
nuklearnih virov.
Proizvodni objekti iz OVE se relativno enostavno odstranijo in reciklirajo na koncu svoje
življenjske dobe. Niso radioaktivni kot odpadki iz nuklearnih elektrarn in ne zaznamujejo
okolja.
OVE so lokalno razpoložljivi in omogočajo povečanje števila delovnih mest ter
proizvajajo dodano vrednost lokalnega gospodarstva.
Posebna značilnost OVE je tako raznolikost virov in tehnologije ter velik razpon elektrarn od
nekaj vatov do stotine megavatov. OVE so lahko prilagojeni katerikoli energetski storitvi in
tesno povezani s konvencionalnim modernimi tehnologijami za zagotovitev trajne oskrbe z
energijo.
Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE
Vir:A. Jan, Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, 2007.
Največja kocka predstavlja energijo, ki jo Zemlja letno prejme od Sonca. Ta energija se
deloma pretvori v energijo vetra in vode ter energijo, ki se akumulira v biomasi. Skupaj
predstavljajo razpoložljivi potencial posameznega OVE, ki je izredno velik. Manjša kocka na
vrhu predstavlja celotno letno globalno porabo energije. Tehnični potenciali posameznih
virov se močno razlikujejo med posameznimi regijami. Prav tako niso vsi viri razpoložljivi v
neki državi. Večji kot je spekter razpoložljivih lokalnih virov in uporabe sodobnih tehnologij,
lažje je nadomestiti pomanjkanje energije ali fosilna goriva. Na dolgi rok bodo posamezne
regije z bistvenim potencialom za OVE postale dobavitelj stroškovno učinkovite sekundarne
energije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 48
8.1. Sončna energija
Sončna energija izvira iz nuklearnih reakcij, prosta energija pa se v obliki toplote in svetlobe
širi po vesolju. Na površini zemlje nam to omogoča življenje, tovrstna energija pa je
obnovljiva, brezplačna in ne onesnažuje okolja. Sončno energijo lahko izrabljamo za
ogrevanje, proizvodnjo električne energije za osvetljevanje. Potencial sončnega sevanja za
Slovenijo znaša okoli 23.000 TWh, vendar je izkoriščenost tega nižja od potenciala, saj znaša
le 3% ocenjenega tehničnega potenciala. Sončno energijo lahko izkoriščamo za postavitvijo
sončne elektrarne ali s termosolarnimi sistemi.
8.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE)
SSE zbirajo sončno energijo in z njo grejejo in se shranjuje v hranilniku toplote (HT), ki se
nato porabi za ogrevanje ali le za pripravo tople sanitarne vode. Učinkovitost SSE je odvisna
od nagiba ploskve na katero pada sončno sevanje, od usmerjenosti glede na strani neba in od
letnega časa. Najučinkovitejše je delovanje SSE, ko sončni žarki nanj padajo pravokotno.
Glede na stalno spreminjanje vpadnega kota je potrebno izbrati optimalen nagib. Izbrali naj bi
ga tako, da dosežemo največji izkoristek ravno v času največje porabe. Za našo zemljepisno
širino znaša med 30° in 60°.
Slika 20: Elementi solarnega sistema
VIR: Medved, 1993
Sprejemniki sončne energije (SSE) v grobem delimo na vakuumske in ploščate SSE.
Vakuumski cevni sprejemniki so novejši sistem z najoptimalnejšim izkoristkom v vseh
letnih časih in v različnih vremenskih pogojih, delujejo tudi v oblačnem vremenu in v
zimskem času, saj in imajo zmožnost črpanja energije iz difuzne svetlobe. Njihov izkoristek
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 49
pokrije do 85% potreb po topli sanitarni vodi. Vakuumska steklena cev s selektivnim
premazom absorbira toploto in jo preko aluminijastega prenosnika znotraj cevi prenese na
solarni medij, ki kroži skozi kolektor. Vir: Solarix d.o.o.. "Heat Pipe" je visoko učinkovit
cevni prenosnik toplote, ki toploto na osnovi uparjalno kondenzacijskega kroga prenaša od
absorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino.
Ploščati kolektorji so enostavne izvedbe z visoko odpornostjo na zunanje vplive. Odlikuje
jih preprosta in izpopolnjena tehnologija, omogočajo hitro in enostavno montažo brez
možnosti napak. Njihov izkoristek pokrije do 70% potreb po topli sanitarni vodi. Preko
absorbcijske površine na ceveh, ki so vzporedno nameščene in priključene ter vsebujejo
solarni medij, kolektor sprejema energijo osončenja. Solarni medij, ki se ob tem segreva
ciklično ogreva vodo v zbiralniku. Kadar primanjkuje toplote iz kolektorjev, se v bojlerju
vklopi električni grelec, ki dogreje vodo na izbrano temperaturo.
SSE so v določeni meri že izkoriščeni v občini Ivančna Gorica, vendar je izkoriščenost
relativno slaba. V nadaljevanju so prikazane lokacije zgrajenih solarnih sistemov, ki so
kandidirali tudi za sredstva AURE in Ekosklada, vendar so podatki le do leta 2008.
Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini
Vir: EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 50
8.1.2. Sončne elektrarne
Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo.
Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Proces
pretvorbe sončne energije v električno poteka preko sončnih celic. Za boljše funkcioniranje so
sončne celice povezane skupaj v sončne module. Večje število modulov lahko med seboj
povežemo z ostalimi potrebnimi komponentami v večje sisteme za proizvodnjo električne
energije.
Sončne celice neposredno pretvarjajo sevanje sonca v električno energijo. So velike diode,
sestavljene iz najmanj dveh plasti polprevodnega materiala, in sicer so običajno izdelane iz
monokristalnega, polikristalnega in amorfnega silicija. Ena plast ima pozitivni naboj, druga
negativnega. Ko delci svetlobe (fotoni) padejo na solarno celico, jih del absorbirajo atomi
polprevodnega materiala. Pri absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih diod vzpostavi
električni potencial. To sprosti elektrone na negativni plasti solarne celice, ki začno teči iz
polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. To kroženje elektronov pomeni
električni tok. Tok steče, ko se priključijo naprave oz. porabniki in s tem sklenejo krog. Delež
proizvedene električne energije iz vpadne svetlobne energije se imenuje izkoristek (η) solarne
celice.
Glede na uporabnost ločimo dva tipa sončnih elektrarn, in sicer samostojne elektrarne za
oskrbo planinskih koč ali podobnih sistemov ter omrežne elektrarne (v nadaljevanju sončne
elektrarne), ki vso proizvedeno električno energijo dobavljajo v električno omrežje.
Osredotočili smo se predvsem na slednje, saj sončne elektrarne s proizvedeno električno
energijo pokrivajo naše vsakodnevne potrebe in nadomeščajo energijo, proizvedeno iz
fosilnih goriv.
Prednosti, ki jih pripisujejo sončnim elektrarnam, so predvsem (Jan, 2007):
gorivo je sonce, ki sije povsod in je zastonj,
vsi elementi so fiksni, ni gibljivih delov, ki se lahko obrabijo ali pokvarijo, saj ko je
elektrarna postavljena, tako ostane,
potrebno je le minimalno vzdrževanje za delovanje sistema,
montaža je enostavna, kot zlaganje kock na pripravljeno površino, kar tudi omogoča
enostaven prenos celotnega sistema na drugo lokacijo,
ne povzroča hrupa, energijska vračilna doba je nizka in proizvodnja električne energije je
avtomatizirana ter brez emisij.
Analiza senčenja je osnovnega pomena pri načrtovanju sončne elektrarne, ki se jo naredi z
vrisom poti Sonca skozi celotno leto v 360° digitalno fotografijo. Na primeru prve slike je
senčenje sončnih modulov le v dopoldanskih in popoldanskih urah pozimi in ima negativni
vpliv v višini 2 % na zmanjšanje celoletne proizvodnje.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 51
Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije)
Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005.
Naslednja slika prikazuje neustrezno lokacijo, saj zaradi bližnjega drevesa in posledičnega
senčenja izgubimo okoli 33 % energije. Rešitev je odstranitev ovire, v nasprotnem primeru
izvedba sončne elektrarne ni priporočljiva in ekonomsko rentabilna.
Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije)
Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005.
Sončne elektrarne oziroma njihova proizvodnja električne energije je pogojena s sončnim
obsevanjem. Pretvorba v električno energijo poteka neposredno in tako tudi slabo vreme
negativno vpliva na zmanjšanje proizvodnje električne energije. Zaradi relativno slabih
izkoristkov pretvorbe je smiselnost in ekonomičnost sončnih elektrarn glede same
proizvodnje omejena na predele, kjer je sončno obsevanje zadostno in je število sončnih ur v
letu dovolj visoko (Solar generation, 2004, str. 7-9).
Na spodnji sliki je prikazan energetski potencial sončnih elektrarn v Sloveniji, in sicer je
prikazano povprečno letno sončno obsevanje v MJ na m2 površine sončnih modulov. Največji
potencial na podlagi sončnega obsevanja je na Primorskem.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 52
Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m2)
Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008.
V praksi velja, da je najugodnejša usmeritev modulov proti jugu, vendar zaradi podnebnih
značilnosti ni vedno tako, ampak rahel zamik proti vzhodu ali zahodu. Na podlagi meritev so
izračunani optimalni nakloni in azimuti pri izrabi sončne energije na posameznih mestih v
Sloveniji, ki so prikazani v Tabeli 4 (Kastelec, 2007). Azimut 180° predstavlja jug.
Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije
Postaja Optimalni naklon (°) Optimalni azimut (°)
Portorož 31 182
Novo mesto 27 185
Bilje 31 182
Ljubljana 26 185
Krvavec 32 182
Maribor 29 185
Murska Sobota 29 185
Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008.
Sončne elektrarne v Ivančni Gorici
V letu 2008 so v Suhi krajini, v bližini Primče vasi, na strehi stanovanjske hiše, zgradili
avtonomno sončno elektrarno moči 250 Wp. Zaradi oddaljenosti od vasi, s tem pa tudi od
obstoječega distribucijskega omrežja, bi izvedba omrežja za napajanje omenjene stanovanjske
hiše z električno energijo predstavljala zelo velik strošek kar je tudi razlog, da je objekt do
leta 2008 ostal brez napajanja z el. energijo. Kot zelo hitra, enostavna, cenovno ugodna hkrati
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 53
pa okolju prijazna rešitev se je izkazala postavitev otočne sončne elektrarne (Vir: Elektro
Ljubljana d.o.o.).
Večjih sončnih elektrarn v občini Ivančna Gorica kljub ustreznemu potencialu trenutno še ni.
8.2. Lesna biomasa
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.185.145 hektarjev gozdov pokriva
več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Po gozdnatosti smo na tretjem
mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju
bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko
proizvodno sposobnost.
Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že prek 130 let. Odmaknjena in za kmetijstvo manj
primerna zemljišča se še naprej zaraščajo, zato se tudi v zadnjih letih beleži povečana
površina gozdov. Osnovni podatki o gozdovih v Sloveniji so (Vir: Poročilo ZGS o gozdovih
Slovenije za leto 2008):
Površina gozdov: 1.185.145 ha (gozdnatost je 58,5 %),
Lesna zaloga: 322.194.929 m3 (271,86 m3/ha),
Letni prirastek: 7.868.521 m3 (6,64 m3/ha),
Možni posek: 4.930.176 m3,
Letni posek skupaj v letu 2008: 3.427.372 m3,
o iglavcev: 2.055.341 m3,
o listavcev: 1.372.031 m3.
Delež lesne zaloge iglavcev je 47,02 %, listavcev pa 52,98 %. V zadnjih nekaj letih je bilo
skupno posekano za dobre 3.000.000 m3 dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 %
listavcev. Lesna zaloga slovenskih gozdov se je v letu 2008 v absolutnem povečala za 2,29 %,
povprečna lesna zaloga na hektar pa za 1,89 %. Letni absolutni prirastek se je v letu 2008
povečal za 1,10 %, povprečni letni prirastek na hektar pa za 0,62 %. V letu 2007 je znašal
skupni letni posek 3.236.100 m3, od tega 2.033.390 m3 iglavcev. V letu 2008 je bilo v
slovenskih gozdovih posekano 3.718.263 m3 dreves, od tega 2.242.755 m3 iglavcev in
1.475.508 m3 listavcev. V primerjavi z letom 2007 se je posek povečal za 14,9 % in je bil
najvišji v zadnjih 15 letih. Posek še naprej zaostaja za možnim posekom po
gozdnogospodarskih načrtih in znaša 82 % možnega poseka in 48,6 % tekočega prirastka. Na
naslednjih dveh slikah sta prikazana lesna zaloga v Sloveniji in prirastek gozdov po
katastrskih občinah. Vidimo lahko, da je območje Ivančne Gorice glede hektarske zaloge
nekje v slovenskem povprečju, prirast gozdov pa je med višjimi.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 54
Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji
Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek
Območje občine Ivančna Gorica sicer spada v Ljubljansko območno enoto, ki je prikazana na
naslednji sliki. Splošni podatki omenjene enote za leto 2008 so:
Površina območja: 250.360,98 ha
Površina gozda: 145.633,74 ha
Gozdnatost območja: 58,17 %
Lesna zaloga: 264,55 m3/ha
Letni prirastek: 6,23 m3/ha
Letni možni posek: 3,59 m3/ha
Letni možni posek: 523.244,60 m3
Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek
Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 55
8.2.1. Izraba lesne biomase
Alternativna možnost ogrevanja objektov je s pomočjo lesne biomase. Pojem biomase
opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko
uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa),
ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri
proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oz.
usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske
industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.
Za ogrevanje večjih objektov se upravljajo sekanci ali peleti.
Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno
sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom:
npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše
kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna
od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja.
Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.
Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se
industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So
valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku
izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni prah se
stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in
povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in
prostornino, poveča pa se gostota. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in sicer
4,9kWh/kg (ELKO 9,7kW/l).
V praksi se zaradi lokalne razpoložljivosti in cenovne politike praviloma uporabljajo lesni
sekanci. Dobavitelji so navadno lokalni proizvajalci. Za pokrivanje toplotnih potreb je
predvidena postavitev kotlov na lesno biomase, ki bi v celoti pokrivala potrebe po ogrevanju
in topli sanitarni vodi. Kotli na sekance spadajo v skupino kurilnih naprav s samodejnim
doziranjem goriva in predstavljajo enega bolj izpopolnjenih načinov ogrevanja z lesom.
Najsodobnejše naprave se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe ter vzdrževanja
primerjajo s kotli na olje ali plin. Kot gorivo se uporabljajo lesni sekanci velikosti okrog 30
mm. Shranjeni so v bližnjem zalogovniku ali posebej v skladiščnem prostoru, v kotel pa jih
dovaja avtomatska dozirna naprava, ki je opremljena z varnostnim sistemom za preprečevanje
povratnega gorenja proti zalogovniku in varovalom proti zatikanju oziroma preobremenitvi. K
osnovni opremi sodi tudi avtomatska vžigalna naprava na vroči zrak. Po želji lahko naročimo
posamezne opcije kot so: avtomatski iznos pepela, regulacija zgorevanja s pomočjo lambda
sonde, frekvenčna regulacija ventilatorja, posebne izvedbe zalogovnika, avtomatsko čiščenje
prenosnika toplote z vgrajenimi turbulatorji itn.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 56
Slika 27: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo
Kot končno obliko kuriva lahko štejemo le zračno suhe lesne sekance. Kurjenje svežih
sekancev je sicer mogoče, vendar je zaradi zelo slabih izkoristkov ter nekaterih drugih
negativnih stranskih učinkov (okvare kotlov, več saj in katrana, večje emisije)
nepriporočljivo. V nadaljevanju je prikazana kurilna vrednost glede na vsebnost vode.
Slika 28: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost
Okoli 4 % porabe primarne energije v Sloveniji je pridobljeno iz biomase. Lesna biomasa ima
dolgo tradicijo v slovenski industriji, kjer je instalirano okrog 300 MW kotlovskih kapacitet,
nekateri med njimi pa uporabljajo tehnologijo, ki ni v skladu z današnjimi mejnimi
vrednostmi za emisije. Uporaba lesa v tradicionalnih pečeh v gospodinjstvih upada, uporaba
lesa v modernih malih kotlih pa narašča. Z upoštevanjem celotne energije iz obnovljivih
virov v Sloveniji z 8 % deležem oskrbe s primarno energijo biomasa predstavlja
najpomembnejši obnovljivi vir energije skupaj z vodno energijo.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 57
8.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso
Individualna raba – gospodinjstva
25 % stanovanj v Sloveniji uporablja za ogrevanje kot edini vir lesno biomaso. Kot dodatno
ogrevanje 10 % stanovanj uporablja lesno biomaso, ki pa ni edini, ampak glavni (5 %) ali
sekundarni (5 %) vir ogrevanja. Več kot polovica stanovanj (65 %) za ogrevanje ne uporablja
lesa. Med najpomembnejšimi energenti za ogrevanje sta kurilno olje in zemeljski plin.
Opozoriti je potrebno, da je večina kurišč na lesno biomaso na polena, ki so neučinkoviti in
zastareli. Novejši kotli na lesno biomaso (sekance, pelete in tudi polena) omogočajo veliko
boljše izkoristke in popolnejše izgorevanje lesa. V nadaljevanju je prikazan primer
individualnega ogrevanja na sekance, kjer je prikazan zalogovnik za sekance, kotel in
hranilniki toplote.
Slika 29: Prikaz izrabe lesnih sekancev
Vir: Herz d.o.o.
Kmetije
Pri popisu prebivalstva v letu 2000 je bilo v Sloveniji 86.336 kmetij glede na standard
evropskih primerljivih kmetij. Prebivalci kmetij predstavljajo 16 % celotnega slovenskega
prebivalstva. Površina vseh zemljišč obsega 918.908 ha, 43 % teh zemljišč pa pokrivajo
gozdovi. Tako je 394.701 ha gozdov oziroma 34 % vseh gozdov v Sloveniji v lasti
kmetovalcev. Povprečni odrez kmetovalcev letno znaša 3,3 m3/ha. Manjši delež lesa (38 %)
se prodaja, preostali les (62 %) pa se uporablja ali predeluje na kmetijah za les za ogrevanje
ali tehnični les.
8.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica
Na spletni strani http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod je možno pridobiti
podrobne podatke o potencialu lesne biomase v občini Ivančna Gorica. V nadaljevanju so
prikazani rezultati.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 58
Občina: IVANČNA GORICA
Površina: 22.701ha
Število prebivalcev: 14.519
Gostota poselitve: 0,64
Površina gozdov: 13.488ha
Delež gozda: 59,4%
Površina gozda na prebivalca: 0,9ha/prebivalca
Delež zasebnega gozda: 95,4%
Največji možni posek: 53.166m3/leto
Realizacija največjega možnega poseka: 28.403m3
Delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov: 9,23%
Število stanovanj: 5.583
Delež stanovanj ogrevanih z lesom: 54%
Demografski kazalci: 3
Socialno-ekonomski kazalci: 4
Gozdnogospodarski kazalci: 5
Sinteza kazalcev: 5
Kazalci so razdeljeni v tri skupine:
Demografski kazalci: v to skupino spada delež zasebne gozdne posesti, površino
gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni
oziroma edini vir energije.
Socialno-ekonomski kazalci: v to skupino sodi delež gozda, realizacijo najvišjega
možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo.
Gozdnogospodarski kazalci: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih
in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda.
Sinteza kazalcev 5 pomeni, da ima občina Ivančna Gorica velik potencial izrabe lesne
biomase.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 59
8.2.4. Razvoj v prihodnosti
Pomen biomase v Sloveniji narašča in enak trend se pričakuje v prihodnosti. Trend je direktno
razviden tudi iz projekcij in pričakovanj ponudnikov lesne biomase ter ponudnikov tehnologij
za njeno uporabo. Predvidevanja so razdeljena na:
Največji relativni porast se pričakuje pri mikro sistemih (sistemi daljinskega ogrevanja za
oskrbo s toploto stanovanjskih hiš ali javnih zgradb);
Število gospodinjstev, ki uporabljajo les za ogrevanje, bo naraščalo srednje in dolgoročno,
kratkoročno pa precej počasi ali pa bo celo upadlo;
Število sistemov daljinskega ogrevanja bo raslo v srednjem in dolgoročnem obdobju;
Število sistemov soproizvodnje toplote in električne energije se ne bo spremenilo v
kratkoročnem obdobju, njihov razvoj v dolgoročnem obdobju pa je precej nejasen;
Število sistemov v industriji se bo kratkoročno zmanjšalo zaradi obstoječega stanja v
lesno obdelovalni industriji, kjer večina teh sistemov danes deluje. V dolgoročnem
obdobju bo število teh sistemov ponovno pričelo naraščati. [10]
V občini Ivančna Gorica obstaja nekaj manjših sodobnih sistemov izrabe lesne biomase za
potrebe ogrevanja in sušenja, kompleksu samostana Stična pa je izgrajen daljinski sistem
ogrevanja za objekte. V nadaljevanju sledi kratek opis treh kotlovnic z izrabo lesnih sekancev.
Kmetija Erjavec
Zasebnik si je na kmetiji zgradil sodobno kotlovnico na lesne sekance moči kotla 250 kW.
Kot energent porablja lesne sekance lastne proizvodnje. Proizvedena toplota se porablja za
potrebe ogrevanja objektov ter sušilnice sadja.
Slika 30: Kotel na lesno biomaso
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 60
Samostan Stična
Za pokrivanje potreb po pripravi toplote imajo instaliran kotel na lesno biomaso moči 500
kW. Letna poraba sekancev lastne proizvodnje je ca 1.500 nm3. Po podatkih (Kristof, 2010) je
instalirana moč kotla za lesno biomaso premajhna za ca 200 kW. Razliko pokrivajo s kotlom
na ELKO. Ogrevajo ca 10.000 m2 prostorov. Ogrevanje je dvojno; radiatorsko in talno.
Sanitarno vodo v neogrevalni sezoni ogrevajo s toplotno črpalko moči 200 kW.
Na naslednji sliki so fotografije kotla na lesno biomaso proizvajalca Hertz ter skladišče za
skladiščenje lesnih sekancev volumna 1.500 m3.
Slika 31: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance
ter deponija za odpadni les
Mizarstvo Vencelj
V Mizarstvu Vencelj imajo postavljeni sistem mletja vseh njihovih lesnih ostankov, ki se
shranjujejo v zalogovniku sekancev. Njihova letna količina odpadkov zadostuje za letno
porabo sekancev za ogrevanje. Zalogovnik in kotel je prikazano v nadaljevanju.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 61
Slika 32: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj
Glede na podatke o pridobljenih sredstev za kotle na lesno biomaso (do leta 2008) je bilo v
občini postavljenih skupno 9 modernih kotlov na lesno biomaso, od tega le en na sekance in
ostali na polena, ki so kandidirali za sredstva AURE in Eko sklada. V ta seznam so vključeni
že opisani sistemi (Vencelj, Samostan Stična in Kmetija Erjavec).
Slika 33: Lokacije kotlov na lesno biomaso
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 62
8.3. Bioplin
Bioplin nastaja v reakcijskih posodah imenovanih tudi fermentorjih s pomočjo anaerobne
razgradnje, kar pomeni razgradnja brez prisotnosti kisika. Bioplinski proces se je uporabljal v
glavnem za obdelavo komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja količine organske
komponente v kombinaciji s proizvodnjo biološko stabilnega končnega produkta. Proizvedeni
bioplin se je običajno uporabljal za proizvodnjo toplote in električne energije za interno
uporabo v napravah za obdelavo odpadnih vod. Sedaj prevladujejo bioplinske naprave, ki
pridobljeni bioplin kurijo v enota za soproizvodnjo toplote in električne energije, kjer toploto
porabljajo za lastni proces in ogrevanje, električna energija pa se oddaja v omrežje.
Surovine za proizvodnjo bioplina razdelimo na dve osnovni skupini:
Substrati oz. biomasa:
o gnojila: goveja in prašičja gnojevka in gnoj, perutninski gnoj;
o rastlinska biomasa: koruzna, žitna in travna silaža, sveži odkos trave ostanki
krme, pridelkov;
Kosubstrati oz. biološko razgradljivi odpadki (BIOO) odpadki živilsko predelovalne
industrije:
o Živalski stranski proizvodi: ostanki hrane, ostanki predelave živali, klavniški
odpadki, mast, odpadno sadje in zelenjava, blato iz čistilnih naprav, kompost,
industrijske odplake, bogate s proteini in ogljikovimi hidrati, odpadne snovi pri
razmaščevanju maščobe.
Slika 34: Surovine za proizvodnjo bioplina
Kalorična vrednost na m3 bioplina je odvisna glede na vsebnost metana in znaša od 5,2 do 6,5
kWh/m3 bioplina. Iz tega lahko v postopku SPTE ob skupnem izkoristku nekaj manj kot 83
% proizvedemo približno manj kot polovico električne energije in nekaj nad polovico toplotne
energije (v odvisnosti od izkoristka in velikosti kogeneracije; z velikostjo raste izkoristek).
Bioplin nastaja z anaerobno fermentacijo na več načinov:
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 63
Na odlagališčih komunalnih odpadkov nastaja t.i. odlagališčni plin;
Na komunalnih čistilnih napravah z zaprtimi gnilišči nastaja ob anaerobni stabilizaciji
komunalnega blata t.i. komunalni bioplin;
Na BPN, kjer se predelujejo prej omenjeni substrati in kosubstrati pa nastaja bioplin,
ki je predmet tega projekta.
Obstaja več možnosti za uporabo bioplina:
Za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki jo izkoriščamo v toplotnih in ostalih
proizvodnih napravah, kot je shematično prikazano naslednji sliki,
Ali kot gorivo, ki se ga pošilja v omrežje zemeljskega plina ali izrablja neposredno v
motorjih z notranjim izgorevanjem za pogon motornih vozil. Tovrstna aplikacija v
Sloveniji še ni zaživela, ker ne obstajajo ekonomski pogoji zanjo.
Slika 35: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina
8.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica
Za analizo potenciala bioplina v regiji Ivančne Gorice smo se omejili na kmetijstvo. Uporabili
smo podatke objavljene na enem seminarjev Biogas region na kmetijskem inštitutu, avtor
objave je Peter Pšaker iz KGZ Celja. Podatki so bazirali na subvencijskih vlogah iz leta 2006.
Ti podatki se tekom let praktično ne spreminjajo. V Osrednjeslovenski regiji je za leto 2006
subvencijske vloge oddalo 7.545 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 59.131 ha kmetijskih
površin. Travinje predstavljajo 62 %, njivske površine pa 30 % vseh kmetijskih površin,
ostalo so trajni nasadi. Pri analizi, kjer smo upoštevali dve glavni žiti (pšenico in ječmen) in
oljno ogrščico, smo evidentirali 2.690 ha strnišč. Obtežba živali je 1,0 GVŽ/ha kmetijskih
površin.
Za regijo je značilno intenzivno kmetijstvo na rodovitnih obrečnih ravnicah in poljih ter
ekstenzivno kmetijstvo na terasah in prisojnih pobočjih hribovitih predelov. Problem
kmetijstva v regiji je razdrobljenost kmetijskih površin, ki otežuje dostop do kmetijskih
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 64
površin in povečuje stroške kmetovanja. Večja je razdrobljenost kmetijskih površin v
hribovitem delu regije. Razvoj naselij vse bolj zapira možnosti za normalen razvoj kmetij.
Zaradi takšnega prostorskega razvoja imajo kmetje težave pri rabi prometne infrastrukture,
kjer ovirajo promet in težave s sovaščani, ki jih kmetijstvo v bližini doma moti. Bližina večjih
urbanih središč omogoča hitro in stroškovno učinkovito prodajo kmetijskih pridelkov in
izdelkov ter nakup opreme, materiala in storitev, to prednost pa kmetijstvo preslabo izkorišča.
Le manjši delež kmetov se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, v prihodnosti pa bo obstoj
mnogih kmetij odvisen od usmeritve v dopolnilne dejavnost. Največje površine namenjene
pridelavi poljščin so v občinah Ivančna Gorica, Ljubljana, Litija in Domžale. V hribovitih
delih je razvito sadjarstvo, ena glavnih dejavnosti teh predelov pa je gozdarstvo. V naslednji
tabeli so prikazani osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-
subvencijske vloge za leto 2006. Vidimo lahko, da je v občini Ivančna Gorica skoraj 10%
staleža živine in kmetijskih površin regije.
Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske
vloge za leto 2006
Občina GVŽ Kmet.pov. Njive Zač.trav. Njive Trajni Sad. Pšenica Koruza
Skupaj in vrtovi in praha Skupaj travnik pesa za zrnje
ha ha ha ha ha ha ha ha
Ivančna
Gorica 5.295 5.687 1.439 53 1.492 4.148 0 160 102
Občina Ječmen Silažna Oljna Strnišča
koruza ogrščica
ha ha ha ha
Ivančna
Gorica 270 421 0 429
Na osnovi kriterijev smo prepoznali 847 kmetijskih gospodarstev, ki predstavljajo 11,2 %
vseh v Osrednjeslovenski regiji. Največ jih je v občinah Ljubljana, Ivančna Gorica, Grosuplje
in Ig. Izbrana kmetijska gospodarstva imajo v reji 30 % vseh živali v regiji, na katerih
prevladuje govedoreja, predvsem reja krav molznic. V obdelavo je zajetih 6.663 ha njivskih
površin kar je 38 % vseh njivskih površin v regiji. Največ jih je v občini Domžale, Ljubljana
in Mengeš, najmanj pa v občini Horjul (7 ha) in Velike Lašče (7 ha). Strnišč je zajetih 961 ha
kar je 36 % vseh strnišč v regiji in trajnih travnikov 6.236 ha kar je 17 % od vseh v regiji. Po
površini strnišč najbolj izstopa občina Domžale 321 ha, v kar 13 občinah pa jih je manj kot 10
ha. Trajnih travnikov je največ v občini Grosuplje, Ljubljana in Litija.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 65
Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih
gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji
Št. kmet. gospodarstev 847
Št. vseh živali v GVŽ 18.021
Govedi v GVŽ 12.168
Prašičev v GVŽ 4.688
Kokoši nesnic v GVŽ 1.166
Pitovnih piščancev v GVŽ 0
Puranov v GVŽ 0
Njiv v ha 6.663
Strnišč v ha 961
Trajnih travnikov v ha 6.236
Za analizo potenciala smo uporabili scenarij, da izbor ne posega v primarno kmetijsko
pridelavo in zajema živinorejske kmetije, večje poljedelske in manjše poljedelsko-travniške
kmetije.
Pri živinorejskih kmetijah smo izbrali:
10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,
50 % strnišč
10 % trajnih travnikov.
Pri večjih poljedelskih kmetijah smo izbrali:
10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,
100 % strnišč
100 % trajnih travnikov.
Pri manjših poljedelsko travniških kmetijah smo izbrali:
10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,
0 % strnišč
50 % trajnih travnikov.
Rezultati analize potenciala celotne osrednje slovenske regije so prikazani v naslednji tabeli,
potencial občine Ivančna Gorica je prikazan za njo. V celotni regiji smo z izbranimi kriteriji
zajeli 666 ha njivskih površin za pridelavo glavnega posevka, 519 ha strnišč in 1.691 ha
trajnih travnikov. Vsa živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih prispevajo 34 % skupnega
donosa bioplina, rastlinska biomasa pa 66 %. Iz kmetijskih potencialov je v
Osrednjeslovenski regiji po scenariju mogoče proizvesti 38,1 GWh električne energije na leto.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 66
Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten
v proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju
Občine
Skupni
donos
Energetska
vrednost
Moč
motorja
bioplina bioplina
Elekt.
energija
m3 kWh/leto kWh/leto kW
Grosuplje 1.269.363 6.918.029 2.628.851 329
Ivančna Gorica 938.926 5.117.146 1.944.516 243
Litija 890.045 4.850.744 1.843.283 230
Šmartno pri Litiji 445.604 2.428.540 922.845 115
Velike Lašče 520.888 2.838.839 1.078.759 135
SKUPAJ za celotno
regijo 18.408.265 100.325.044 38.123.517 4.765
Potencial občine Ivančna Gorica
Potencial občine Ivančna Gorica je 940.000 m3 bioplina, ki ima energetsko vrednost 5.120
MWh/leto. Iz tega je mogoče proizvesti 1.950 MWh električne energije, kar pomeni velikost
enote SPTE 240 kWel. Ta velikost predstavlja 5 % celotnega potenciala osrednje slovenske
regije. V primeru odločitve izgradnji bioplinske naprave bi se lahko izrabil potencial
sosednjih občin v kolikor kmetije niso preveč oddaljene. Živinska gnojila je smiselno
prevažati maksimalno iz 30 kilometrov oddaljene lokacije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 67
8.4. Biogoriva
Biogoriva pridobljena iz biomase spadajo med alternativne obnovljive vire energije. Ob
izpolnjevanju zahtev po kvaliteti in določenih modifikacijah vozila predstavljajo neposredni
nadomestek za fosilna goriva. Uporaba biogoriv lahko pomembno prispeva k uresničevanju
ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov
in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Na trgu obstaja več vrst
biogoriv, ki se lahko uporabljajo v tekoči ali plinasti obliki mednje sodijo tudi bioplin,
biodizel, rastlinska olja itd… Bioplin je že bil opisan, v nadaljevanju sta opisana rastlinsko
olje in biodizel kot potencial OVE.
8.4.1. Olje oljne ogrščice
Oljna ogrščica (Brassica napus L. var.
napus) je rastlina, ki spada v družino
križnic. Uvrščamo jo med
najpomembnejše oljnate poljščine, ki
je v svetu razširjena na 26 milijonih
hektarjev z namenom predelave
semena v jedilno olje in v ogrščični
metil ester (RME), tako imenovani
BIODIZEL. Sekundarni pridelek je
koncentriran beljakovinski ostanek
semena, v procesu hladnega stiskanja imenovan ogrščične pogače oziroma ogrščične tropine
po ekstrakciji olja z organskim topilom in je lahko odličen beljakovinski dodatek pri prehrani
domačih živali.
Povprečen pridelek semen oljne ogrščice v Evropi znaša 2,5 t/ha, večino konvencionalnih
pridelovalcev pa dosega pridelke večje od 4 t semen ogrščice na hektar. V Sloveniji so
povprečni pridelki primerljivi s pridelki v Evropi, vendar moramo vedeti, da se je v
preteklosti oljna ogrščica v Sloveniji nemalokrat sejala na površine, (neprimerne za njeno
pridelavo) na katerih so tudi druge poljščine dajale skromne pridelke. Torej lahko ob ustrezni
izbiri njive, primerni agrotehniki in uporabi novejših sort in hibridov realno pričakujemo
pridelke večje od 4 t semen oljne ogrščice na hektar (z vsebnostjo olja od 45 do 50 %).
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) pridelovalne površine za
proizvodnjo oljne ogrščice po letu 2004 naraščajo, izjema je leto 2008, kar je razvidno na
naslednji sliki. Naslednja slika prikazuje gibanje količine letnega pridelka, ki je bil največji v
letu 2007, ko so bile zasajene tudi največje površine. V letu 2007 je bil letni pridelek 14.740
ton.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 68
Slika 36: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010)
Naraščanje površin ter posledično pridelka je zaradi povpraševanja privedlo tudi do višjih
cen, kar prikazuje spodnji grafikon. Tako je pridelovalec leta 2000 za kilogram oljne ogrščice
dobil 0,15 EUR leta 2008 pa tudi do 0,39 EUR.
Slika 37: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih
Pri pridelavi oljne ogrščice imamo določene omejitve glede površin, ki jih lahko namenimo
pridelavi oljne ogrščice. Pri pridelavi oljne ogrščice je kot osnovno potrebno upoštevati
štiriletni kolobar. Zaradi vse večjega povpraševanja po oljni ogrščici in ambicioznih ciljev
glede tekočih biogoriv, je bilo v zadnjih letih narejeno več ocen potencialnih površin, ki so
prikazane na naslednji sliki.
Na območju osrednje slovenske regije, kamor spada tudi občina Ivančna Gorica obstaja
potencial kmetijskih površin v količini 60.000 ja, trenutno se oljna ogrščica prideluje na 38
hektarjih. Če bi uporabili kriterij, da je za energetske rastline teoretično možno uporabiti 10%
njivskih površin, to znaša 6.000 ha. Ker pa se je v letu 2008 v celotni Sloveniji izrabilo ca
4.500 ha za potrebe pridelave oljne ogrščice, kot je razvidno na naslednji sliki, je ta ocena
nerealna oz. je bolj točna ocena, da je potencial za proizvodnjo oljne ogrščica na omenjeni
regiji ca 40 ha.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 69
Na enem hektarju oljne ogrščice lahko pridobimo ca 3 do 4 tone semen, iz tega pa ca 1.500 do
2.000 litrov rastlinskega olja. Na 40 hektarjih bi tako ob upoštevanju štiri letnega kolobarja
lahko pridelali ca 40 ton semen oz. 16 ton rastlinskega olja.
8.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja
Proizvodnja rastlinskih olj, ki predstavljajo osnovno surovino za proizvodnjo biodizla danes
poteka na osnovi ekstrakcije olj s pomočjo mehanskega stiskanja semen ali s pomočjo topil.
Proces ekstrakcije je odvisen od količine olja v semenu (za semena z nizko vsebnostjo olja je
primerna samo ekstrakcija s pomočjo topil). Surovo olje, ki ga pridobimo s stiskanjem je
potrebno očistiti različnih nečistoč, kot so beljakovine, fosfati, aldehidi, ketoni, gume.
Biorafinerije oz. proizvajaci biodizelskega goriva pred pripravljeno olje (očiščeno mehanskih
primesi) opravijo postopek čiščenja, ki je tehnološko bolj zahtevno (degumacija in
nevtralizacija prostih maščobnih kislin) ter proces esterifikacije olja. Zlasti pomembna je
nevtralizacija prostih maščobnih kislin, ki korodivno vplivajo na kovinske dele opreme.
Zasebni kmetovalec iz Mokronoga ima v zasebni oljarni trenutne kapacitete za stiskanje 500
ton semen oljne ogrščice. V primeru dobre letine znaša donos semen oljne ogrščice preko 5
ton/ha. Preko leta skladišči semena z okoli 3% vlage. Za pripravo olja uporablja dvofazno
tehnologijo hladnega stiskanja olja proizvajalca opreme Hocem d.o.o. s katerim sta skupaj
razvila sedanjo tehnologijo. Kapaciteta naprave je 120 kg proizvedenega olja na uro. Skupni
dosežen izkoristek olja iz semen preseže 40%. Proizvedeno olje, ki ga skladišči v dveh 5000
litrskih rezervoarjih (razvidni na naslednji sliki) je namenjeno za kulinariko.
Lastnosti olja oljne ogrščice
Lastnosti olja oljne ogrščice so prikazane v naslednji tabeli v primerjavi z:
Dizelskim gorivom- oznaka D2 in
Biodizlom- oznaka je RME.
Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv
Lastnosti 2D RME Olje oljne ogrščice
En. vrednost (MJ/kg) 43,47 37,02 35,80
Viskoznost pri 20◦C (mm2/sek) 4,01 7,19 69-77
Gostota pri 20◦C 0,821 0,876 0,920
Temperatura vžiga (◦C) 60 100
Temperatura tališča (◦C) -15 -8 18
Vsebnost dušika (ppm) 0 6
Vsebnost žvepla (%) 0,36 0,012
Vsebnost kisika (%) 0,33 9,22
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 70
Energetska vrednost olja oljne ogrščice znaša 80% energetske vrednosti dizel goriva, vendar
je omenjeno olje 12% težje od dizel goriva. Viskoznost je višja kot pri primerjalnih gorivih.
Problematična je viskoznost olja ogrščice, zaradi katere je potrebno olje segreti na ca 50°C, da
ga je mogoče uporabljati v motorjih z notranjim izgorevanjem. V naslednji tabeli so podane
kritične temperature glede vžiga omenjenega olja.
8.4.3. Biodizel
Biodizel je gorivo iz obnovljivih virov, kot so rastlinska olja in živalske maščobe, ki tako
rekoč »zraste« v nekaj mesecih. Pretvarjanje sončne energije v kemijsko, v obliki
ogljikovodikov v rastlinah je neskončen cikel, ki nam vse dokler bomo skrbeli za okolje, torej
ne bi smelo zmanjkati obnovljivih virov. Pridobivati ga je mogoče iz surovega ali že
uporabljenega rastlinskega olja ali živalskih maščob.
Najvažnejša surovina za pridobivanje biodizla v evropskih državah je oljna repica z 82,82 %,
sledi sončnica z 12,50 % in ostale surovine, medtem ko se v ZDA in drugje po svetu kot
glavna surovina uporablja soja. Tako bo v nadalje govora o biodizlu iz oljne repice (RME –
Rapseed oil Methyl Ester), ki v srednjeevropskem prostoru zelo dobro uspeva in daje ugodne
rezultate pri raziskavah in uporabi pridobljenega goriva. Energetska bilanca za biodizel je
glede na rezultate raziskav, ki so jih opravili različni avtorji v letih od 1991 do 2003,
pozitivna in se giblje med 1:2.3 do 1:3.2.
Najkvalitetnejši biodizel je pridelan iz čistega repičnega olja. Ostali so slabše kvalitete, je pa
na splošno kvaliteta biodizela zelo odvisna od rafinerije in postopka rafinacije. Minimalna
kakovost biodizla je predpisana s standardom EN14214. Slabši je biodizl, večja je viskoznost,
manjše je t.i. cetansko število, več je umazanij itd. Sodobni dizelski motorji pa so močno
občutljivi na kvaliteto goriva in potrebno je upoštevati dejstvo, da je biodizl zelo agresiven
medij, še posebej na gumo, plastiko in barvne kovine, kot sta recimo baker in aluminij.
Odpadna olja so vse vrste rastlinskih olj, ki se uporabljajo v restavracijah in drugje pri
pripravi jedi in se po iztrošenosti odvažajo. To so predvsem sončnična in olivna olja. Ta olja
po iztrošenosti predstavljajo ogromen ekološki problem, zato se že sedaj kontrolirano
odvažajo iz restavracij in od drugod.
Za proizvodnjo električne energije v SPTE je smiselno uporabljati biodizel, ki je v večini
proizveden iz odpadnih olj. Iz razloga višanja kakovosti, se mu lahko dodajajo druga olja,
vendar v manjšinskem deležu. Takšen biodizel se v prometu ne more uporabljati, saj je pri
nižjih temperaturah zelo viskozen. Pri prilagoditvi sistema elektrarne, pa se v biodizelskih
elektrarnah lahko uporablja, saj s rezervoar za gorivo ogreva s proizvedeno toploto iz hladilne
vode motorja in se tako vzdržuje minimalna temperatura, potrebna za zadovoljivo viskoznost
biodizla. Potrebna temperatura je ca 35°C, tako pozimi kot poleti.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 71
Proizvodnja biodizla v Sloveniji trenutno poteka na eni lokaciji; to je v podjetju Biogoriva
d.o.o. Proizvodni obrat v Gančanih je pogorel nekaj let nazaj, Oljarica Kranj pa je biodizl
proizvajalo do leta 2005. Trenutno proizvaja biodizl v »garažni« količini podjetje Oljarna
Kranjc s.p. Podjetje Biogoriva je ustanovilo leta 2005 Podjetje Pinos TKI. Petrol je čez tri leta
odkupil 25% delež.
8.4.4. Bioetanol
Bioetanol je zanimiv predvsem kot gorivo za pogon vozil. Do 20% bioetanola lahko brez
kakršnih koli sprememb na pogonskih motorjih z notranjim zgorevanjem dodajamo bencinu.
Lastnosti mešanice se celo izboljšajo: etanol ima dobre zgorevalne lastnosti, visoko oktansko
število ter omogoča čisto zgorevanje. Kurilnost bioetanola je 26,7 MJ/kg (bencin 42,7 MJ/kg).
Ker bioetanol gori počasneje kot bencin moramo v motorjih, ki uporabljajo čisti bioetanol
prilagoditi le predvžig. Najbolj poznan je program uvajanja bioetanola v Braziliji, kjer je
proizvodnja najbolj razširjena saj pridelajo 70% svetovne proizvodnje. Z njim nadomestijo
60% bencina za pogon vozil. Velike količine etanola porabijo tudi v industriji pri izdelavi
kozmetičnih izdelkov, zdravil, čistil in topil.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 72
8.5. Geotermalna energija
Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo
jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih
kamenin.
Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo
visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad
150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod
150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na sledeče načine:
geotermalno izkoriščanje (vrelci vroče vode, vrelci pare, dvofazni vrelci voda – para),
hlajenje vročih kamenin,
geotlačno izkoriščanja (proizvodnja električne energije, ogrevanje, balneologija).
Raziskave o rabi geotermalne energije so pokazale, da se največ energije uporabi za
ogrevanje. Razdelitev uporabe geotermalne energije je prikazana na naslednji sliki.
V Evropi se geotermalna energija izkorišča za pridobivanje električne energije, za ogrevanje
stanovanj in industrijskih objektov, v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, v turizmu in še
nekaterih drugih dejavnostih. Najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne energije v Evropi
so v Islandiji, Italiji in Grčiji.
Slika 38: Področja rabe geotermalne energije
Vir: Grobovšek, 2010
8.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji
Geološka in tektonska zgradba Slovenije je zelo pestra, saj sestavlja njeno ozemlje pet
različnih geoloških strukturnih enot: panonski bazen, Vzhodne Alpe, Južne Alpe, mejni pas
med Vzhodnimi in Južnimi Alpami in Zunanji Dinaridi. Kar 93% površja Slovenije je
sestavljenega iz sedimentnih kamnin, 3% iz magmatskih in 4% iz metamorfnih kamnin.
Najpogostejši sedimentni kamnini sta apnenec (25% površja Slovenije) in dolomit (15%).
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 73
Nevezane klasične kamnine (glina, mulj in pesek) se nahajajo na ravninskem svetu ob večjih
rekah. Med njimi prevladujejo plinoceanski peski v panonskem gričevju in kvartarni prod na
ravninah. Najmlajše so halocenske naplavine rek in potokov (vir: Ogrin, Plut 2009).
Tipe kamnin v Sloveniji si lahko ogledamo na naslednji sliki. Julijske Alpe, Karavanke,
Kamniško-Savinjske Alpe, Predalpsko hribovje, Kras in dinarsko hribovje so večinoma
sestavljene iz apnencev in dolomitov. Goriško območje, Vipavska dolina, Brkini in slovensko
primorje je sestavljeno večinoma iz fliša in peščenjakov. Metamorfne kamnine in globočnine
se nahajajo na Pohorju in Kozjaku. Na Halozah, v Posotelju in Slovenskih goricah je zastopan
lapor, goriško večinoma sestavljajo peski. Ob Dravi in Muri se nahaja silikatni prod, v
Ljubljanski kotlini pa karbonatni prod, grušč, konglomerat in breča, Krško dolino sestavlja
glina, melj ter karbonatni prod in grušč (vir: geografski atlas Slovenije, 1998).
Slika 39: Tipi kamnin v Sloveniji
Ker leži Slovenija na stičnem območju Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, sta gubanje in
narivanje, ki sta spremljala koalizijo Afriške in Evropske plošče, ustvarila tudi globoke
prelomne (tektonske) cone, ki so omogočile globinsko kroženje vode. V Sloveniji je za dotok
toplote proti površju pomembna predvsem debelina zemljine skorje, ki je največja v
zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km, proti vzhodu pa se tanjša, tako da v
skrajnem vzhodnem delu znaša le okoli 30 km. Voda, primerna za odvzem toplote se nahaja v
Sloveniji tako v razpoklinskih vodonosnikih (predvsem karbonatih- dolomitih in apnencih,
delno tudi v peščenjakih), kakor tudi v medzrnskih vodnosnikih (peski, prodi). Razpoklinske
vodonosnike predstavljajo starejše plasti, najpogostejše mezozojske starosti (vir: Kralj, 1999).
Tako so geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska
nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, Slovenska Istra
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 74
in območje zahodne Slovenije. Trenutno je v Sloveniji 79 vrtin z volumskim pretokom
približno 1500 l/s in toplotno močjo 140 MWt. Približno 80% te energije iz
nizkotemperaturnih prenosnikov se izkorišča. Količine termalnih voda v vodonosnikih so
omejene. Izlivanje vodonosnikov po toplotni izrabi pa povzroča toplotno onesnaževanje
okolja. Iz tega razloga pri gospodarnem ravnanju s termalnimi vodami vračamo energijsko
izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik. Izkoriščanje vodonosnikov je smotrno, če
vodonosnik ni globlje kot 2000 do 3000 m, če je vrelec izdaten (>150 t/h) in vsebuje manj kot
60g/kg mineralov. Postopek se imenuje reinjektiranje. Geotermalna potencialna območja v
Sloveniji so v petih regijah, kot je razvidno tudi iz naslednje slike: Panonski bazen, Rogaško-
celjsko- šoštanjska regija, Planinsko-laško-zagorska regija, Krško-brežiška regija in
Ljubljanska kotlina (barje, Podpeč in Vrhnika).
Slika 40: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine
Vir: Aplikativna fizična geografija
8.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica
Kot je bilo ugotovljeno zgoraj je na področju občine Ivančna Gorica mogoče izkoriščanje
geotermalne energije:
iz t.i. »plitve geotermije«, ki se izvede s pomočjo toplotnih črpalk bodisi sistema
zemlja/voda ali voda/voda.
za potrebe individualnih objektov.
V nadaljevanju sledi kratek opis omenjenih sistemov.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 75
Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka,
zemlje), v njem se pri nizki temperaturi uplini delovna snov (hladivo), ki nato potuje v
kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. Vroče pare v
kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto
ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža
tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Na naslednji sliki je shematično prikazano
delovanje toplotne črpalke.
Slika 41: Shema delovanja toplotne črpalke
Vir: www.witaterm.si
Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in
medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda,
zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga
hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvu
vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru in toploto
predajajo na zrak v sosednjem prostoru ali okolico. Med nizkotemperaturne ogrevalne sisteme
prištevamo talno ogrevanje in ogrevanje z ventilatorskimi konvektorji, pa tudi radiatorsko
ogrevanje, pri katerem je temperaturni režim 55/45 °C ali nižji. Temperatura ogrevanja se
med letom spreminja, prav tako temperatura vira toplote. Realno energijsko sliko nam zato da
le letno grelno število, ki upošteva razmerje med toplotnimi potrebami in vloženo energijo
preko celega leta, vključno s potrebno energijo za dodatno ogrevanje (v primeru, če toplotna
črpalka ne pokrije vseh toplotnih potreb 100 %).
V primeru izrabe toplotne črpalke zrak-voda za pokrivanje potreb po ogrevalni vodi je
optimalna varianta, če črpalka deluje na nizko temperaturnem režimu; to pomeni, da je
temperatura ogrevane vode maksimalno 35◦C. V tem primeru je grelno število črpalke preko
3. Ta temperatura ogrevalne vode ni primerna za radiatorsko ogrevanje ampak samo za talno.
Na naslednji sliki lahko vidimo diagram odvisnosti grelnega števila od zunanje temperature in
pa temperature ogrevalne vode.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 76
Slika 42: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in
temperature ogrevalne vode
V naslednji tabeli je prikazana primerjava uporabe toplotne črpalke zrak-voda za primere
nizkotemperaturnega ogrevanja v režimu 35◦C v odvisnosti od zunanje temperature.
Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja
Toplotna črpalka 35◦ C
Investicija 7.400
Grelna moč pri A7/W35 22,5
Grelno število pri A7/W35 4,3
Električna moč pri A7/W35 5,2
Grelna moč pri A2/W35 19,4
Grelno število pri A2/W35 3,7
Električna moč pri A2/W35 5,2
Hladilna moč pri A35/W7 16
Dimenzije (ŠxVxG)/TEŽA 0145 x 190 x 65/320
Strošek vzdrževanja (€/leto) 300
Opomba: A7 ali A2 pomeni temperaturo okolice 7 ali 2°C. W35 pomeni temperature
ogrevalne vode, se pravi 35°C.
Iz tabele je razvidno, da je grelno število višje pri nižji temperaturi okoliškega zraka, kar je v
skladu z prej prikazanim diagramom. V kolikor bi pa pri zunanje temperaturi 7◦C (COP = 4,3)
potrebovali temperaturo 55°C, bi se grelno število znižalo za 1 enoto.
Velikost toplotne črpalke se prilagodi tako, da zagotavlja 90–95 odstotkov letnih potreb po
toplotni energiji, preostalih 5–10 odstotkov pa zagotavlja pomožni električni grelnik. Dobra
praksa narekuje izbiro toplotne črpalke, ki pokriva 60 odstotkov potreb ogrevanja na
najhladnejši dan.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 77
Na naslednji sliki je prikazana potreba po toplotni energiji in deleži, ki jo pokrivajo toplotna
črpalka in dodatni viri.
Slika 43: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote
Vir: horizont.si
8.6. Vodna energija
Na Območju občine Ivančna Gorica je večji potencial vodne energije , reka Krka. Krka izvira
pod Krško jamo, zaključi pa se v sotočju z reko Savo na NV 141 m. Ker reka Krka predstavlja
visok vodni potencial, hipotetično za izgradnjo Male hidroelektrarne (MHE).
Pogoj za izrabo vodne energije je ustrezen umetno ustvarjen vodni tlak, na primer od nivoja
zajezitve do mesta turbine, med katerima vodi tlačni cevovod. Pri MHE gre za načeloma za
prosti vodni tok reke, pri katerem izgradnja večjih jezov in rezervoarjev ni potrebna. Ob
spoznanju, da je obravnavanje malih elektrarn povezano predvsem s pojmom racionalnega
izkoriščanja energetskih virov in določene zagotovljenosti napajanja lokalnih odjemalcev,
moramo prav tako upoštevati negativne vplive na okolje (predvsem floro in favno ob in v
reki), kadar ocenjujemo potencial MHE. Prav tako gradnja MHE na okolje in družbo lahko
vpliva pozitivno, in sicer, z nadomeščanjem proizvodnje energije iz fosilnih goriv, katerih
posledica so emisije škodljivih snovi. MHE prav tako zmanjšujejo poplavljanje rek, v
določenih primerih pa celo povečujejo biološko raznovrstnost.
Vir: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_sabina_miklavcic.pdf
Lokacijo MHE predstavljajo tisti pogoji, ki zagotavljajo energetsko izkoriščanje vodotoka-
potoka; padec od zajezitve do strojnice in zadostna količina vode potrebna za proizvodnjo.
Elektrarni dajeta moč padec in pretok vode. Padec je razlika med kotom zajezitve na zajetju
ter kotom turbine. Za izbor lokacije pa je pomembno predvsem kako je oblikovan teren, da
lahko po njem speljemo dovod vode do strojnice –izbrati moramo najugodnejši odsek potoka.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 78
Večji kot je padec, večja je moč elektrarne pri enakem pretoku vode. Zato je smiselno na
najkrajšem odseku poiskati največji padec (slapovi, brzice).
Vir: http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200704602.pdf
Na spodnji sliki je prikazan pretok Krke za mesec september 2010, kjer je povprečni pretok
2m3/s. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila prva polovica obdobja sušna, v drugi
polovici obdobja pa beležimo več deževja s poplavami.
Vir: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/H12_g_30.html
Na reki Krki so trenutno postavljene tri male hidroelektrarne, ki so prikazane na spodnji sliki.
Slika 44: Lokacije MHW na reki Krki
Vir: EnGIS
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 79
V nadaljevanju so podane osnovne karakteristike posameznih elektrarn.
Ime objekta: mHE Smolič mHE Zagradec mHE Štupnikov mlin
Vodotok: Krka Krka Krka
Stanje projekta: Izvedeno Izvedeno Izvedeno
Šifra KP: E-0168 E-0310 E-0221
Hzg: 267,58 105,15 236,09
Lastnik/upravljalec:
Smolič Terezija
s.p.
Male
hidroelektrarne
Elektro Ljubljana,
d.o.o.
Maver Anton s.p.
Začetek
obratovanja:25.03.2002
23.06.200225.03.2002
instalirana
moč(kW):40 150 50
Instalirani
pretok(m^3/s):2,5 4 3
Faktor pretočnosti: 0,37 0,14 0,49
Potencialna
ener.(MWh):174 777 274
Letna
proizvodnja(MWh):175 727 287
Polne ure
obratovanja(h):4 375 4 846 5 747
Vir podatkov: Register KPEE in
ARSO koncesije
Register KPEE in
ARSO koncesije
Register KPEE in ARSO
koncesije
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 80
8.7. Vetrna energija
Vetrne elektrarne so del t.i. zelene energije, ki izkoriščajo naravno energijo vetra, pri tem pa
se ne sproščajo okolju škodljive snovi. Tovrstna elektrarna je elektroenergetski objekt s
katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz vetrnih turbin z
generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim
omrežjem. Teoretična pretvorba vetra v električno energijo znaša 60%, v praksi pa se med 20
in 30 % vetra dejansko pretvori v električno energijo. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter
s hitrostjo okoli 5m/s, da se zažene. Pri previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne
ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalna in optimalna moč se doseže pri hitrosti vetra
okoli 15 m/s, med 15 m/s in 25 m/s pa vetrnice proizvedejo največ električne energije. Pri
previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb.
Prav tako se vetrna elektrarna zaustavi pri prenizki hitrosti vetra (pod 5 m/s) in takrat ne
proizvaja električne energije
Vir: Moja energija, Vetrna energija
Prednosti vetrnih elektrarn so (Obnovljivi viri energije, BC Naklo) čista energija brez
odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi, hitra gradnja, pridobivanje energije neodvisno od vode
in je ne porablja, nizki stroški obratovanja. Imajo pa vetrne elektrarne velik vizualni poseg v
okolje.
Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra in izdelati vetrne
rože. Potrebna je analiza merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in
hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest,
oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno
izkoristka parka vetrnih turbin.
Glede na vetrno karto Slovenije (veter je bil izmerjen na višini 10 metrov ob splošnem
jugovzhodniku) je na območju Občine Ivančne Gorice hitrost vetra v povprečju med 4 - 6
m/s. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo potrebno izdelati meritve
hitrosti vetra na različnih višinah, npr. 100 m. Z dejanskimi meritvami se lahko opredeli realni
potencial za izrabo vetrne energije v občini. V nadaljevanju je prikazana karta hitrosti vetra
(modelski rezultat) na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku, ki ima
v višinah hitrost 10 m/s.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 81
Slika 45: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije
Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf
8.8. Komunalni odpadki
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta v naseljih Občine Ivančna Gorica urejena, in
sicer odvoz komunalnih odpadkov opravlja Snaga javno podjetje d.o.o. Odpadki se odlagajo
na odlagališču v Ljubljani, kjer iz odlagališčnega plina v enote soproizvonje toplote in
električne energije pridobivajo električno energijo.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 82
9. Cilji energetskega načrtovanja v občini
EU si je za trajnostno prihodnost zastavila naslednje cilje ( Paket ukrepov za izvajanje ciljev
EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obnovljivimi viri energije za leto 2020, 2008):
zmanjšanje predvidene porabe energije za 20 % do leta 2020,
povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta
2020,
povečanje deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe bencina in dizelskega goriva do
leta 2020 pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz
poljščin, ki niso namenjene prehrani,
zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020,
notranji trg energije, ki bo dejansko in učinkovito koristil vsakemu posamezniku in
podjetju,
boljša povezanost energetske politike EU z drugimi politikami, denimo s kmetijsko in
trgovinsko,
boljše mednarodno sodelovanje.
EU načrtuje do leta 2050 pridobivati več kot 50 % energije za proizvodnjo električne energije,
industrijo, promet in gospodinjstva iz virov, ki ne povzročajo emisij ogljika, torej iz ne-
fosilnih goriv. Govorimo o OVE, ki predstavljajo pomembno alternativo fosilnim gorivom.
Njihova uporaba zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, razprši oskrbo z energijo in zmanjša
odvisnost od trgov fosilnih goriv (zlasti nafte in plina). Rast OVE tudi spodbuja zaposlovanje
v Evropi, ustvarjanje novih tehnologij in izboljšuje naše trgovinske bilance. Raziskovalni
programi, ki jih s sredstvi podpira EU, prispevajo k razvoju teh možnosti in novih tehnologij
za učinkovitejšo rabo energije (Europa Gateway to the European Union, 2009).
Nova direktiva o promociji proizvodnje električne energije iz OVE (2008/0016) postavlja
ambiciozne cilje za vse države članice, tako da bo EU dosegla 20 % delež energije iz
obnovljivih virov do leta 2020 in 10 % delež obnovljivih virov energije zlasti v prometnem
sektorju. Nova direktiva bo morala biti implementirana v državah članicah najkasneje v
začetku leta 2010. Za Slovenijo je postavljen cilj, da bo delež energije iz OVE v bruto končni
porabi do leta 2020 znašal 25 % (delež v letu 2005 je znašal 16 %).
Evropska komisija je v Zeleni knjigi z naslovom Evropska strategija za trajnostno,
konkurenčno in varno energijo definirala izzive, ki izhajajo iz vedno večje porabe energije in
podnebnih sprememb. Naj izpostavim nekaj glavnih izhodišč (Zelena knjiga, 2006, str. 3-4):
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 83
Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja, saj bo
potrebno v Evropi nameniti okoli tisoč milijard evrov sredstev za pokritje pričakovanega
povpraševanja po energiji.
Odvisnost od uvoza narašča in potrebno je povečanje konkurenčnosti domačih virov, saj
bo v nasprotnem primeru Evropa v 20 do 30 letih morala pokrivati okoli 70 %
povpraševanja po energiji z uvozom.
Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Približno polovica plina, porabljenega v EU, prihaja
iz Rusije, Norveške in Alžirije. Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v
naslednjih 25 letih povečala na 80 %.
Svetovno povpraševanje po energiji se povečuje, povečujejo se emisije in cene nafte, plina
ter električne energije. Rešitev je v večji energetski učinkovitosti in inovativnosti.
Podnebje se vse bolj segreva in v kolikor ne bomo ukrepali, bodo vse svetovne regije,
vključno z EU, soočene z resnimi posledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme.
Evropa še ni razvila notranjih trgov z energijo, ki bi bili v celoviti konkurenčni. Da se ta
cilj doseže, je potrebno razviti medsebojne povezave, vzpostaviti učinkovite zakonodajne
in ureditvene okvire ter jih tudi uporabljati v praksi.
Eno od prednostnih področij, opredeljenih v Zeleni knjigi, je celovit pristop za boj proti
podnebnim spremembam. V kolikor želimo omejiti bližajoči se dvig globalnih temperatur na
dogovorjeno raven, ki je največ 2 stopinji nad predindustrijskimi vrednostmi, bi morale
globalne emisije TGP doseči najvišjo vrednost najkasneje do leta 2025, nato pa bi se morale
glede na raven iz leta 1990 zmanjšati za najmanj 15 %, ali pa celo za 50 %. Zaradi tega
velikega izziva mora Evropa takoj ukrepati, še posebej na področju energetske učinkovitosti
in obnovljivih virov energije. Slednji ukrepi bodo poleg boja proti podnebnih spremembam
prispevali k varnosti oskrbe z energijo in pomagali omejiti naraščajočo odvisnost EU od
uvoza. Posledično bi lahko ustvarili tudi številna delovna mesta in predvsem ohranili
tehnološko prednost EU držav v hitro rastočem svetovnem sektorju.
Celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam je sestavljen iz (Zelena knjiga, 2006, str.
10-13):
spodbujanja energetske učinkovitosti,
povečanja uporabe OVE,
zajema in geološkega skladiščenja ogljika.
9.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP)
Nacionalni energetski program je dokument, ki naj bi usklajeval prihodnja delovanja ustanov,
ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od
zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju
prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo
razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Osnovno poslanstvo NEP je
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 84
spremeniti razumevanje vloge in pomena energije pri zagotavljanju blaginje – kakovosti
življenja s ciljem izboljšanja ravnanja z energijo
v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu.
Cilji Nacionalnega energetskega programa so združeni v tri skupine:
zanesljivost oskrbe z energijo,
konkurenčnost oskrbe z energijo in
varovanje okolja.
Glavni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo so:
1. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je
primerljiv današnjemu nivoju:
s konkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo iz domačih
energetskih virov, najmanj v obsegu 75 % sedanje porabe. Poraba električne energije
energetsko intenzivne industrijske proizvodnje je odvisna od mednarodnih pogojev
poslovanja. Inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju
Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45 % višja od največje končne
moči porabe;
z izboljšanjem dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v
Republiki Sloveniji;
z zagotavljanjem vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijo na
območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav;
z zagotavljanjem večine devetdesetdnevnih rezerv nafte in naftnih derivatov na
lokacijah v Republiki Sloveniji.
2. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in
kakovosti oskrbe.
3. Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE.
4. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih
podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških
gospodarskih javnih službah.
5. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi
standardi.
6. Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije
udeleženih podjetij.
Glavni cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so
1. Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim
plinom z:
izpeljavo popolnega odprtja trga z električno energijo in
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 85
zemeljskim plinom za vse odjemalce, razen za
gospodinjstva, najkasneje do 1. julija 2004, vključno z
gospodinjstvi pa do 1. julija 2007;
vzpostavitvijo reguliranega dostopa do omrežja zemeljskega
plina do 1. julija 2004;
ločitvijo cenovne politike od ukrepov spodbujanja;
razvoja energetskih podjetij.
2. Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih
dejavnosti s:
strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih trgov;
pravno in funkcionalno ločitvijo med proizvajalci oziroma dobavitelji električne
energije oziroma zemeljskega plina ter izvajalci gospodarskih javnih služb, kot sta
prenos in upravljanje prenosnega omrežja do 1. julija 2004;
ekonomsko učinkovitim delovanjem gospodarskih javnih služb;
zagotavljanjem pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje organiziranih
trgov energije.
3. Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije.
Cilji s področja okolja
1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer:
do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za
10 % glede na leto 2004;
do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004;
do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na
leto 2004;
do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto
2004;
o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600
GWh v letu 2010.
2. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010:
povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010
dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010;
zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta 2005
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 86
10. Cilji, ukrepi in aktivnosti LEK
Strokovne podlage in smernice za sprejem strateških dokumentov in občinskih aktov na
področju dolgoročne energetske politike občine so:
raba krajevnih virov energije – postopno nadomeščanje fosilnih goriv z npr. lesno
biomaso ob zamenjavi iztrošenih naprav in ko subvencije iz različnih virov omogočijo
ekonomičnost zamenjave pred iztekom življenjske dobe naprav,
promoviranje in stimuliranje rabe obnovljivih virov energije (biomasa, sončna
energija) ter učinkovite rabe energije (SPTE) za ogrevanje objektov in sanitarne vode,
v prostorskih izvedbenih aktih predvideti površine za namestitev solarnih elektrarn
( na degradiranih površinah) in površine za (plantažno) gojenje energetskih rastlin,
bodisi za bioplin (sudanska trava,itd) bodisi za lesno biomaso (vrbe, topoli,itd),
dolgoročna zaveza, na primer do 2015 (konec te finančne perspektive) zmanjšati
porabo fosilnih goriv tudi z večjo energetsko učinkovitostjo za 50% in jih delno
nadomestiti z obnovljivimi viri, nadalje za 20% zmanjšati porabo električne energije
na prebivalca (z ukrepi učinkovite rabe energije, z decentralizirano krajevno
proizvodnjo, itd),
v občinskih aktih predvideti možnost energetskega pogodbeništva pri oskrbovanju
javnih zgradb z energijo.
10.1. Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica
Glede na:
analizo obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo za gospodinjstva, javne stavbe,
gospodarstvo,
analizo obstoječega stanja na področju električne energije, gospodarstva, prometa,
odpadkov, prometa, prostora, obnovljivih virov energije,
analizo rabe energije za vse porabnike v občini, analizo vplivov na okolje,
analizo predvidene bodoče oskrbe z energijo,
analizo šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije
ter upoštevanje strateških ciljev smo oblikovali cilje in načrt ukrepov. Cilji so predstavljeni v
naslednji tabeli.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 87
Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica
Cilji Obrazložitev
Učinkovita raba
energije (URE)
v občini
Na osnovi analize obstoječe rabe energije v občini lahko grobo
zaključimo, da ta ni najbolj učinkovita. Identificirani je bil eden
javni objekt, kjer je bila optimalno implementirata URE. Občina
Ivančna Gorica za sedaj z obstoječim načinom rabe energije ne
prispeva k izpolnitvi ciljev iz Nacionalnega energetskega programa
in Akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2016.
Uporaba
energije iz
obnovljivih
virov energije
(OVE)
Potencial rabe OVE v občini trenutno ni izkoriščen razen v enem
primeru. Obstajajo dokaj velike rezerve za koriščenje OVE. Z
izpolnjenim in doseženim ciljem bo usmerjena raba energije iz
OVE v spremembo obstoječega stanja.
Vzpostavljen
sistem
energetskega
informiranja in
svetovanja
Za gospodinjstva oz. prebivalce in upravljavce javnih stavbe se ne
izvaja informiranje in svetovanje glede URE in uporabe OVE. Z
vzpostavljenim sistemom energetskega svetovanja, bi dvignili
zavest njihovo zavest, kar bi neposredno ali posredno prispevalo k
obema zgornjima ciljema, kar je v skladu z Nacionalnim
energetskim programom RS in Akcijskim načrtom za energijsko
učinkovitost 2008-2016.
Energetsko
knjigovodstvo in
energetski
management
Potrebno je vpeljati energetsko knjigovodstvo za vse javne objekte
in na podlagi spremljanja rezultatov izvajati predlagane ukrepe za
zmanjšanje porabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov
energije.
10.2. Predlog ukrepov
Namen predloga ukrepov je podati usmeritve za reševanje ključnih problemov na področju
energetske oskrbe v Občini Ivančna Gorica za obdobje naslednjih 10 let oziroma čas
veljavnosti tega LEK. Na vsebino načrta ukrepov so vplivali predvsem potreba po ukrepu za
izboljšanje energetskega stanja, izvedljivost in stroški ukrepa ter predlogi ključnih akterjev.
Načrt ukrepov je predviden kot uporabno orodje predvsem za občinsko upravo, pa tudi za vse
nosilce ukrepov.
S pomočjo načrta ukrepov naj bi Občina Ivančna Gorica:
usmerjala svoje delo v prioritetne vsebine na področju energetike,
učinkoviteje usmerjala porabo sredstev,
imela pregled nad izvajanjem projektov,
hitreje dosegala učinkovito rabo energije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 88
V spodnji preglednici so podani ukrepi s katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje
obstoječega energetskega stanja, URE in povečano rabo OVE.
Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica
Ukrep Obrazložitev ukrepa
Energetska
sanacija
objektov
Ukrep je namenjen energetski sanaciji objektov (ovoja, stavbnega
pohištva, pripravi toplote za ogrevanje in rabe električne energije) z
namenom znižati rabo primarne energije v gospodinjstvih in poslovnih
subjektih do 20% ter javnih stavbah do 50%.
Energetsko
varčna
gradnja
Ukrep je predviden za vse bodoče gradnje stanovanjskih in
nestanovanjskih objektov z namenom doseči URE in uporabo OVE v
novozgrajenih objektih.
Izraba
lokalnih
OVE
Biomasa
Sončne
elektrarne
SPTE na
UNP
Uporaba TČ
V občini obstajajo rezerve za koriščenje lokalnih OVE. Namen ukrepa
je pospešiti izrabo OVE v občini in to energijo vključiti v sistem
energetske oskrbe občine ter na ta način zmanjšati njeno odvisnost od
fosilnih virov goriv. Torej je namen ukrepa postaviti določeno število
sistemov za pridobivanje energije iz OVE in s tem povečati rabo OVE v
javnih stavbah ter gospodinjstvih in poslovnih subjektih.
Spodbujanje izgradnje individualnih sistemov pri občanih občine ter
izgradnja mikro daljinskih sistemov ogrevanja javnih objektov:
1. Mikro DOLB Ivančna Gorica – blokovsko naselje;
2. Mikro DOLB Gimnazija – postavitev biomasne kotlovnice v
Srednji šoli Josipa Jurčiča in povezava šole in vrtca. Obstoječi
sistemi ogrevanja na UNP služijo kot rezerva;
3. OŠ v Šentvidu in povezava vrtca ter opcijsko tudi Zdravstveni
zavod za otroke.
Sončne elektrarne je možno postaviti npr. na OŠ Stična in sosednjih
objektih, kjer je potrebno preveriti nosilnost konstrukcije.
Poleg razpoložljivih streh je potrebno predvideti in omogočiti postavitev
sončnih elektrarn na zemljišča, ki niso namenjena za pridelavo hrane.
Obstoječi ogrevalni sistem OŠ Stična in novo zgrajenega vrtca se lahko
nadgradi z vključitvijo enote SPTE na UNP ter tako pridobi dodatne
prihranke
TČ omogočajo doseganje prihrankov kot dopolnilni sistem za pripravo
tople sanitarne vode in tudi za ogrevanje. V primeru novogradenj in
talnega in stenskega ogrevanja lahko predstavljajo najugodnejši sistem
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 89
Biodizel/
rastl. Olja,
bioplin
HE
ogrevanja.
Potenciala za bioplin ni. Možni so projekti izrabe biodizla oz.
rastlinskega olja za ogrevanje večjega števila objektov preko sistema
SPTE.
Trenutno delujejo tri HE, nekaj projektov je pripravi.
Zamenjava
ELKA z
UNP
Utekočinjen naftni plin (UNP) omogoča čistejše izgorevanje in tako
zmanjšanje emisij v primerjavi z uporabo ELKA. Vključitev enote
SPTE v sistem pa omogoča doseganje dodatnih energetskih prihrankov.
Vsi projekti, ki predpostavljajo izgradnjo mikro daljinskega sistema na lesno biomaso, sončne
elektrarne na javnih objektih in postavitve enot SPTE se lahko izpelje preko določil Javno
Zasebnega Partnerstva (JZP). V naslednji tabeli so po posameznem ukrepu podane aktivnosti,
ki jih je potrebno izvesti. Detajlneje je način izvajanja aktivnosti posameznega projekta
oziroma delovnega sklopa predstavljen v projektnih nalogah, ki bodo opisane v poglavju
aktivnosti LEK.
Tabela 24: načrt aktivnosti LEK občine Ivančna Gorica
Ukrep URE Aktivnosti
Gospodinjstva
Učinkovita raba
energije
Spodbujanje in uvajanje URE in OVE (biomasa, solarna
energija, sončne elektrarne, uporaba toplotnih črpalk)
Energetsko
varčna gradnja
Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje in
sistemov URE v ustreznih občinskih aktih. V primeru
novogradnje (zasebnih ali javnih objektov) bi morali investitorji
v fazi zasledovati nizkoenergijsko porabo načrtovanih objektov,
uporabo materialov, ki to omogočajo in na podlagi načrtovane
porabe energije tudi Študijo alternativnih virov, ki bo podala
oceno o najprimernejšem viru za ogrevanje (v študiji bi bilo
potrebno oceniti tehnični, ekonomski in okoljski vidik ogrevanja
na ELKO, UNP, biomaso, solarno energijo, TČ ali medsebojno
kombinacijo)
Javni sektor
Energetski
menedžment
Imenovanje energetskega menedžerja.
Energetsko
knjigovodstvo
Vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih objektih
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 90
Učinkovita raba
energije
Pred odločitvijo o ukrepih s področja URE:
izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb in
pridobitev energetske izkaznice,
uvedba varčevalnih ukrepov,
izdelava študij alternativnih virov za izbrane objekte iz
energetskih pregledov,
energetska sanacija javnih objektov.
Energetska sanacija
objektov
Sanacija nekaterih javnih objektov:
s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki
15- 25 %, investicija visoka in dolgoročna),
z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske
izgube (prihranki do 50 kWh/m2, investicija srednja in
srednjeročna)
s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10- 60 %),
z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske
izgube (prihranki do 15 %),
s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih
sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov
(prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in
kratkoročna),
s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov
(prihranki do 8 %, investicija majhna ali srednja in
kratkoročna),
z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih,
ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 7
%, investicija srednja in kratkoročna),
z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,
z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z
izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20- 40 %,
investicija srednja in kratkoročna),
s kompenzacijo jalove energije,
z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči
(prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),
z rednim vzdrževanjem naprav.
Izraba lokalnih
OVE
Izdelava študije:
izdelava študije izvedljivosti za izvedbo sistemov DOLB
na območjih strnjene poselitve občine Ivančna Gorica,
o potencialu sončne energije v občini
Izraba enot SPTE na UNP
URE- industrija Vzpostavitev energetskega knjigovodstva
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 91
Pri izrabi lokalnih OVE smo se omejili na lesno biomaso in sončno energijo, ker je bilo
predhodno ugotovljeno da:
Potencial bioplina znaša okoli 200 kW izraženo v instalirani moči enote kogeneracije.
Ekonomičnost teh naprav je nizka in močno pogojena z izrabo proizvedene toplote in
porabo velikih količin živinskih gnojil, ki bi jih bilo težko zagotoviti v ekonomičnem
obsegu. Zato ta potencial nismo upoštevali kot smiseln za izrabo.
Potencial geotermalne energije je omejen samo na t.i. »plitvo geotermijo«, to je izrabo
energije zemlje majhnih globin. Ta sistem kot sistem izrabe ogrevanja s pomočjo
toplotnih črpalk je primeren predvsem za individualne in manjše objekte. Zaradi
navedenega je ta potencial smiseln le v individualnih objektih.
Potencial vetrne energije je premajhen za postavitev večjih elektrarn.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 92
10.3. Ukrepi za gospodinjstva
10.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja
Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje
Zmanjšana raba končne energije
v gospodinjstvih za 20%
Občina Ivančna Gorica,
lastniki gospodinjstev
Energetski upravljavec
V občini Ivančna Gorica oskrba s toplotno energijo v eno ali več stanovanjskih objektih
temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo
nadzorovane in zastarele, kar s stališča vplivov na okolje ni optimalen način oskrbe s toploto.
Prezračevanje se izvaja po večini nepravilno, izraba vode in električne energije v večini
primerov ni racionalna. Ukrepi na področju izrabe učinkovite rabe energije so lahko naslednji:
Sanacija ovoja zgradbe
S primerno in dobro izolacijo stavb in podstrešja so možni prihranki do 35 % na prihranku
energije za ogrevanje. Dodatno je mogoče s kvalitetnimi vzidanimi okni in vrati možno doseči
prihranke do 50%. Pred odločitvijo se je potrebno posvetovati s strokovnjaki s tega področja
kaj je optimalno in smiselno izvesti glede na obstoječe stanje objekta.
Ogrevanje
Zamenjava starih klasičnih kotlov na lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle na
lesno biomaso. struktura porabe energentov v občini namreč kaže, da se velik odstotek
stanovanj ogreva na lesno biomaso, kar je sicer pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno
dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa,
saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča
škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo
modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok
izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les),
vendar na veliko bolj učinkovit način in z veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na
les.
Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso, UNP ali toplotnih črpalk.
Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora
biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo z zgoraj navedenimi
alternativnimi načini ogrevanja. kotle na lesno biomaso ali izrabo UNP.
Namestitev termostatskih ventilov na ogrevalna telesa ali zamenjava dotrajanih ogrevalnih
teles; najučinkovitejša lokalna regulacija je vgradnja termostatskih ventilov na ogrevala, s
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 93
katerimi lahko dosežemo do 15 % energijskih prihrankov. Uporaba termostatskih ventilov
lahko bistveno izboljša klimo v prostoru, ter hkrati zmanjša rabo toplotne energije.
V naslednji tabeli podajamo seznam osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj
učinkovito rabo energije v gospodinjstvih.
Prezračevanje
Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali
delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje
zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V
zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in
tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Primerno
kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja
škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh
nivojih: iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa,
lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu, zaradi bivanja človeka v
prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji
rože, ki oddajajo dodatno vlago itd.
Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje
in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni, lahko
označimo odpiranje oken zvračanjem v polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo
priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v
prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne
za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje
relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v
neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z
odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake tri ure) odpremo za kratek
čas (5 –10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 krat. kar
pomeni da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah.
Uporaba električne energije
V čim večji meri je potrebno izkoriščati naravno svetlobo, k čimer pripomore tudi redno in
kvalitetno čiščenje oken ter svetil. V objekt je potrebno preveriti ali je razpored in tip svetil
primeren glede na namembnost prostorov. Smiselna je tudi uporaba varčnih žarnic zlasti v
prostorih kjer le-ta sveti dlje časa, ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru izklapljanje raznih
aparatov, ko se ne uporabljajo; sploh v nočnem času ni potrebno pustiti električne aparate v
stanju pripravljenosti. Pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času
obratovanja mirovanja oziroma pripravljenosti (energijski razred A) porabijo zelo malo
električne energije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 94
Uporaba vode
V stanovanjih je potrebna stalna kontrola ali so po uporabi pipe zaprte, sploh v tuš kabinah.
Zapiranje pipe je nujno takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo. Smiselna je vgradnja
varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja. Potrebno je:
redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih
tesnil ali pokvarjenih ventilov ter
vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja.
Nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev je poleg že zaradi omenjene manjše porabe
električne energije smiselna tudi zaradi manjše porabe vode za pranje. Izraba deževnice je
smiselna za zalivanje vrtov in zelenic medtem ko je treba za morebitno njeno uporabo v
objektu (izpiranje v WC kotličkih) le-to upoštevati že v fazi gradnje.
Občina lahko izvaja ukrepe s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju,
zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih
navad. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:
občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE,
občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE,
motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.),
uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov in
motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija).
Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje
prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe
energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati
raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih
(radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo
aktivnosti prebivalcev na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje
kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energentov zmanjšati
rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.
10.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih
Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje
Zmanjšana raba končne
energije v gospodinjstvih za
20%
Občina Ivančna
Gorica, lastniki
gospodinjstev
Energetski upravljavec
Občina Ivančna Gorica ne izvaja učinkovitega strateškega svetovanja ter spodbujanja oz.
uvajanja URE in OVE. Kljub temu občani sorazmerno dobro poznajo prednosti izkoriščanja
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 95
alternativnih virov energije, predvsem sončne in lesne biomase. Izkoriščanje omenjenih virov
energije in je glavni vir OVE, ki se trenutno izkorišča v občini, za povečanje deleža solarne
energije. Za popularizacijo ostalih virov pa bo morala občina odigrati svojo vlogo na
svetovalnem, izobraževalnem in splošno komunikacijskem področju.
Vključevanje lokalnega prebivalstva je ključno za uspešno uvajanje URE in OVE. Prav tako
bo občina pri načrtovanju območij z novimi gradnjami morala poskrbeti za načrt energetske
oskrbe območja in s tem vplivati na izbor energenta ter določiti območja z ustrezno gradnjo
(npr. nizkoenergetske hiše, pasivni objekti, obvezna oskrba s solarnimi sistemi...).
Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodinjstvih s pomočjo mehkih vsebin
(svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE na
območjih z novimi gradnjami. Pričakovana rezultata, ki jih lahko pričakujemo na podlagi
izvedenih aktivnosti projekta sta:
zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode,
povečan delež uporabe obnovljivih virov energije.
PREDVIDENE AKTIVNOSTI
1. Sprejetje Pravilnika o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini
Ivančna Gorica
Občina pripravi novi Pravilnik o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini, kjer so
definirani pogoji in oblike pomoči.
2. Komunikacija z občani
Komunikacija z občani se v osnovi deli na njihovo vključevanje in obveščanje ter
izobraževanje. Vključevanje občanov je pomembno predvsem za namen analize stanja na
področju spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE in vključevanja njihovih mnenj v nadaljnje
strateške korake. Komunikacija z občani bo potekala predvsem na način:
izdelava javnomnenjske raziskave stanja na področju uporabe OVE in izvajanja URE,
izdelava spletne strani s spletnim forumom in
sprejemanje mnenj občanov prek spletne pošte in v pisarni.
3. Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe
V sklopu izobraževanj za toplotno izolacijo stavb bodo predstavljene rešitve, ki izboljšujejo
energetsko učinkovitost stavb. Izobraževanja bodo usmerjena v učinkovito energetsko obnovo
starejših stavb in izgradnjo novih stavb. Poudarek bo namenjen novim izolacijskim
materialom, ki se jih uporablja pri izolaciji oboda stavb (fasade, streh, tal). Poudarjene bodo
tudi toplotne izgube zaradi oken ter reševanje problematike toplotnih mostov. V sklopu
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 96
izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja investicij usmerjenih v energetsko
učinkovito izvedbo stanovanjskih hiš.
Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:
informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),
ciljna izobraževanja glede na interesente (obnova stavbnega pohištva (fasade, streha, tla),
kjer bodo sodelovali tudi predstavniki firm s področja Slovenije, ki so dejavne na tem
področju. Izobraževanja bodo organizirana v večdnevnem sklopu. Predstavljeni bodo novi
izolacijski materiali ter nove rešitve na področju zmanjševanja energetskih izgub stavb.
Pred izvajanjem izobraževanja se bo v sklopu prve aktivnosti izdelala predstavitvena
publikacija z opisom poteka, terminskim načrtom in vabilom, ki bo poslana na vsa
gospodinjstva
4. Uporaba obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije
Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo obnovljivih virov
energije in učinkovite rabe energije. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve
investicije ob zmanjšanju stroškov ogrevanja. V ta namen se bo pred izvajanjem izobraževanj
v okviru prve aktivnosti izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodinjstvom v občini. V
zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski
plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si
bo možno ogledati tako rešitve za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe, kot tudi sistemov
ogrevanja na obnovljive vire energije.
5. Svetovanje pri načrtovanju sanacije
Svetovanje bo koordiniral energetski menedžer, ki deluje na področju občine Ivančna Gorica.
Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne stanovanjske hiše, za katere naj se določi najboljše
rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske
učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na izolaciji stanovanjskih hiš, določitvi najprimernejšega
sistema ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Predvsem naj se spodbuja raba sončne energije
za ogrevanje in/ali pridobivanje električne energije, kogeneracij, toplotnih črpalk in biomase.
6. Pomoč pri iskanju finančnih virov
Prebivalcem, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, naj
se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju
dokumentacije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 97
KAZALNIK
Število oddanih vlog za koriščenje OVE in URE v preteklem koledarskem letu.
FINANČNI NAČRT
Financiranje s strani občine največ na objekt 2.000 € oz. 15%.
ROK IZVEDBE
Do marec 2016.
10.3.3. Primer URE v gospodinjstvu
Navajamo primer zmanjšanja stroškov ogrevanja za namišljeno gospodinjstvo variante
enostanovanjske hiše, ki za pokrivanje toplotnih potreb uporablja star kotel na ELKO. Grelna
telesa so stari radiatorji brez termostatske glave. Hiša je neizolirana zgrajena iz 20 cm
opečnega zidu z neizolirano streho in starimi lesenimi okni s termopanom. Za ogrevanje 200
m2 ogrevalne površine porabi letno 3.000 litrov ELKA. T.i. energijsko število ogrevanja, ki
prestavlja porabo kuriva v kWh na m2 ogrevanje površine znaša 150 kWh/m2. Letni strošek
ogrevanja pri trenutni ceni ELKA 0,749 EUR/l z DDV znaša 2.247 EUR.
V nadaljevanju so prikazani stroški ogrevanja za neko povprečno gospodinjstvo v občini
Ivančna Gorica, to je poraba ELKA okoli 2.500 litrov, torej znaša vhodna energija energenta
25.600 kWh. Pri izračunu stroška ogrevanja je potrebno upoštevati vsaj strošek goriva in
investicije (upoštevajoč amortizacijo 15 let) in strošek vzdrževanja. Celotni stroški za tipično
gospodinjstvo so preračunani na EUR/MWh.
Slika 46: Primerjava stroškov ogrevanja
Najcenejše ogrevanje na polena in toplotne črpalke, kjer je pri izrabi toplotnih črpalk
(kolektor in geosonda) predvideno talno gretje objekta. Stroški ogrevanja na zemeljski plin in
sekance oz. pelete je na primerljivem nivoju, kjer pri zemeljskem plinu glavnino stroška
predstavlja energent, pri sekancih pa investicija.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 98
Najcenejša investicija v sanacijo nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema je investicija v
toplotno črpalko zrak/voda. Toplotna črpalka tako deluje v kombinaciji z obstoječim kotlom;
le ta bi deloval samo v času najhladnejših mesecev, ko je temperatura manjša od -5◦C, to
znaša ca 30% časa ogrevalne sezone. Potrebna toplotna moč ogrevalne naprave za ogrevanje
200 m2 ogrevalne površine pri omenjenem energijskem številu znaša ca 15 kW. V tem
primeru bi toplotna črpalka proizvedla 19 od potrebnih 26 MWh toplote. Za to bi potrebovala
1248 obratovalnih ur. Nazivna toplotna moč izbrane toplotne črpalke pri temperaturi
ogrevalne vode 65◦C znaša 14,9kW, elekrična moč pa 5,4 kW. Stroški v tem primeru
ogrevanja znašajo, kot je prikazano v naslednji tabeli.
Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko
Kotel TČ
Poraba ELKO
v MWh
Strošek
v EUR
Poraba el. energije
v MWh
Strošek
v EUR
Strošek skupaj
V EUR
Sedanje stanje 26 2.247 2.247
Novo stanje 7 605 19 566 1.171
Razlika 19 1.642 -19 -566 1.076
Opomba: 5,4 kW instalirane el. moči obratuje 1.248 ur po ceni električne energije 0,084
EUR/kWh
Investicija v toplotno črpalko z montažo bi znašala ca 7000 EUR (vir: termotehnika, cenik
2010). Izračun enostavne vračilne dobe investicije znaša 7 let.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 99
10.4. Javni objekti
Za doseganje učinkovite rabe energije v javnih zgradbah in posledično tudi zmanjšanja
stroškov za porabljeno energijo, je zelo pomembno, da se predlagani ukrepi za izboljšanje
energetskega stanja zgradb tudi dejansko izvajajo. Le izvedba predlaganih ukrepov prinaša
energetske prihranke, ukrepi na papirju pa ne.
Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je
osveščanje in informiranje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v javnih zgradbah.
Zmanjšanje rabe energije se najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo
ukrepov.
Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na
smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so
ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso predlagani (primer: priprava tople sanitarne
vode v zgradbah, ki se redko uporabljajo).
Pri vzgojno varstvenih zavodih (vrtcih in osnovnih šolah) je bilo glavno vodilo zmanjšanje
rabe energije ob enakih ali izboljšanih pogojih bivanja, saj se v teh zgradbah opravlja
dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V
nekaterih šolah je problem z ogrevanjem, predvsem v dneh, ko je bilo ogrevanje nekaj dni v
mirovanju (med vikendi in prazniki).
Preliminarni energetski pregledi so bili opravljeni v vseh javnih zgradbah, katerih lastnik je
občina Ivančna Gorica in država. Za vsako zgradbo je navedeno tudi energijsko število, ki pa
v nekaterih primerih ne odraža dejanskega energetskega stanja zgradb, verjetno zaradi
netočnih podatkov o porabi energenta. Poleg tega izračunano energijsko število v kWh/m2
močno odvisno od volumna ogrevane površine. Starejši objekti imajo običajno višje strope
prostorov in manj skupnih prostorov ipd.
Na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov smo pripravili sklop ukrepov za
učinkovito rabo energije v posameznih javnih zgradbah. Večina predlaganih ukrepov kažejo
na smiselnost izvedbe razširjenih energetskih pregledov (tudi za določitev izkoriščanja
optimalnih virov obnovljive energije, npr.: toplotna črpalka ali solarni sistemi) v vseh javnih
zgradbah, najprej pa predvsem v šolah in vrtcih.
V nadaljevanju sledi:
opis stanja v javnih objektih, ki j bil ugotovljen pri opravljenem preliminarnem
energetskem pregledu in
predlog ukrepov.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 100
Ukrepi so podani v vrstnem redu glede pomembnosti; najbolj nujni ukrepi so posebej
poudarjeni s krepko pisavo, ostali ukrepi pa so zelo smiselni za zmanjšanje rabe energije in jih
bi bilo smotrno izvesti v najkrajšem možnem času.
10.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica
V nadaljevanju so najprej opisani javni objekti, ki niso v lasti občine Ivančna Gorica- Srednja
šola Josipa Jurčiča, Center za zdravljenje otrok, Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Zagradec,
temu sledi opis javnih objektov občine Ivančna Gorica.
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka ovoja zgradbe; razvidno je, da je stavbno
pohištvo v zelo slabem stanju tako stekla oken kot tudi okvirji - zaradi slabe izolativnosti
nastajajo velike transmisijske izgube, zaradi slabega tesnenja pa velike ventilacijske izgube.
Slika 47: Termovizijska posnetka objekta šole
V objektu Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so v zadnjih letih izvedli manjše
obnove:
okna: v letu 2004 zamenjani 3 od 150 enot,
radiatorji: v letu 2007 zamenjano 40 od 1600 enot,
svetila: v letu 2008 zamenjano 40 od 1600 enot,
kotlovnica: v letih od 2000 do 2009 postopoma obnovljeni vsi kroglični ventili,
črpalke, peči in gorilniki, cisterna za olje,
fasada: v letu 2009- oplesk.
Na naslednji sliki sta fotografiji obnovljene kotlovnice.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 101
Slika 48: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Predlog ukrepov
izvedba razširjenega energetskega pregleda, ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju
zgradbe z definicijo predloga ukrepov,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo kotla na lesno biomaso,
nadaljevanje zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva, s kvalitetnimi okni in vrati
zamenjava ne varčnih svetil,
zamenjava radiatorjev in regulacijskih ventilov,
vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah;
Zdravstveni zavod za otroke
Slika 49: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke
Energijsko število ogrevanja znaša 265 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne; vendar je
visoka poraba toplote posledica ogrevanja bazena, saj so objekti kompleksa renovirani
(izolacijska fasada in stavbno pohištvo), kotlovnica nova s sodobnimi kotli in nimajo
podatkov o ločenem ogrevanju porabnikov.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 102
Predlog ukrepov
vgradnja SPTE enote bi zmanjšala stroške energetske oskrbe objektov.
Zdravstveni dom Ivančna Gorica
Energijsko število ogrevanja znaša 129 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. povprečne objekte.
Stavbno pohištvo je po večini izolacijsko vendar je na spodnjem termovizijskem posnetku
razvidno slabo tesnjenje okenskih okvirjev. Na desnem posnetku so razvidni toplotni mostovi,
kar kaže na pretanko izolacijo na fasadi. Toplovodni kotel je starejšega datuma s slabim
izkoristkom, ogrevalna telesa starejša brez termostatskih ventilov, razsvetljava je po večini
varčna.
Slika 50: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica
Slika 51: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica
Predlog ukrepov
izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo
elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z
definicijo predloga ukrepov,
vgradnja SPTE za zmanjšanje energetske oskrbe objekta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 103
Zdravstveni dom Zagradec
V objektu zdravstvenega doma Zagradec so obnovljena okna, vgrajena je varčna razsvetljava
in radiatorji z termostatskimi glavami. Kotlovnica je skupna za sosednji vrtec. Kotel je
starejšega datuma, sam objekt je neizoliran, tako fasada kot strop proti neogrevanem delu, kar
je razvidno na spodnji sliki posnetkov s termovizijsko kamero in potrjuje tudi visoko
energijsko število ogrevanja, ki znaša preko 300 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne
objekte.
Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec
Predlog ukrepov
Izvedba energetskega pregleda s poudarkom na izdelavi študije gradbene fizike, ki bi dala
podatke o kritičnih prerezih z njihovimi toplotnimi prehodnostmi.
Izvedba izolacije na ovoju zgradbe.
Za znižanje stroškov ogrevanja bi bila smiselna vgradnja toplotne črpalke zrak/ voda.
Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora
Slika 53: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in
telovadnice
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 104
Objekt zavoda je obnovljen; sodobna kotlovnica na podstrešnem delu, stavbo pohištvo je
leseno novejšega datuma z vgrajenim izolacijskim steklom. Razsvetljava je varčna, dodatno
vgrajeni senzorji za vklop na hodnikih. Strop proti neogrevanem delu je izoliran. Zunanji
zidovi objekta debelejši od pol metra in ne potrebujejo dodatne izolacije.
Na objektu telovadnice bi bilo smiselno izvesti izolacijo fasade, kar je razvidno na gornji
sliki; zaradi neizolirane fasade so razvidni toplotni mostovi in celo reže med zidaki.
Predlog ukrepov
Vgradnja SPTE note za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe objekta.
Izvedba izolacije fasade na objektu telovadnice.
Osnovna šola Stična
Slika 54: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična
Energijsko število ogrevanja znaša 95 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne. Šola je stara
dobri sedem let in je bila zgrajena po novodobnih zahtevah: varčna razsvetljava, ogrevalna
telesa z termostatskimi glavami, ovoj zgradbe z izolacijo, kotlovnica s sodobnima kotloma,
ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Šibka točka so velike steklene površine brez
senčil na delu pročelja šole, kar povzroča visoko temperaturo v hodniku šole v vročih dneh
(glej spodnjo sliko). Na gornji desni sliki je razvidna slabša toplotna izolativnost kovinskega
okvirja okna v primerjavi s stekleno površino.
Predlog ukrepov
Vgradnja SPTE poleg obstoječih kotlov na UNP.
Osnovna šola Višnja Gora
Objekt OŠ Višnja Gora je zgrajen iz betonskih plošč z notranjo izvedbo izolacije s mavčnimi
ploščami ter tervol izolacijo. V kotlovnici je instaliran toplovodni kotel moči 500 kW,
ogrevalna telesa so opremljeni s termostatskimi ventili, v prostorih so po večini varčna
svetila. Problematičen je prostor, v katerem se nahaja zbornica, ki je zelo hladen v zimskih
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 105
mesecih- razviden je na spodnji sliki termovizijskih posnetkov. Razvidno je, da je potrebna
izolacija tal proti neogrevanem delu objekta, prav tako bi bilo smiselno zamenjati stavbno
pohištvo z izolacijskim.
Slika 55: Osnovna šola Višnja Gora
Predlog ukrepov:
Vgradnja SPTE poleg obstoječega kotla na UNP.
Izvedba razširjenega energetskega pregleda s poudarkom na študiji gradbene fizike, da
se locirajo vse kritični prerezi z visokimi toplotnimi izgubami.
Podružnična šola Muljava
Energijsko število ogrevanja znaša 230 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Stavbno
pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi slabega
tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije ogrevanja,
ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Strešna kritina je brez izolacije, strop proti
neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran.
Na naslednji sliki sta posnetka stavbnega pohištva in kotla v kotlovnici.
Slika 56: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 106
Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka objekta. Razvidno je, da je vgrajeno stavbno
pohištvo slabo izolativno, prav tako je na zgornjem delu vidno njegovo slabo tesnjenje. Na
obeh posnetkih je razviden toplotni most, ki bi ga bilo potrebno sanirati.
Slika 57: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava
Predlog ukrepov
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.
zamenjava stavbnega pohištva,
izolacija strehe oz. strop proti neogrevanem delu,
sanacija fasade z dodatno izolacijo.
Podružnična šola Zagradec
Energijsko število ogrevanja znaša 202 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Azbestna
salonitna kritina brez izolacije strehe, strop proti neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran.
Stavbno pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi
slabega tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije
ogrevanja, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Svetila niso varčna.
Slika 58: posnetka svetil v objektu
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 107
Slika 59: termovizijska posnetka objekta
Na gornjih posnetkih lahko vidimo, da na steklenih površinah nastajajo velike toplotne
izgube. Prav tako bi bilo smiselno izolirati fasadni podzidek na objektu, kjer je razviden
toplotni most.
Predlog ukrepov
izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo
elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z
definicijo predloga ukrepov,
nujna zamenjava strešne kritine z izvedbo izolacije stropa proti neogrevanem delu
strehe,
zamenjava stavbnega pohištva,
sanacija fasadnega podzidka,
zamenjava ne varčnih svetil z varčnimi (glej spodnji sliki),
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 108
Osnovna šola Ferda Vesela
Slika 60: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela
Energijsko število ogrevanja znaša 75 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne objekte.
Objekt je bi v zadnjih letih postopoma obnovljen; izolacija na ovoju zgradbe, senčila na nekaj
oknih ogrevalna telesa z termostatskimi glavami, varčna razsvetljava, kritina z izolacijo oz.
izolacija stropa proti neogrevanem delu strehe.
Na gornjih termovizijskih posnetkih je razvidno, da nastajajo toplotne izgube na velikih
steklenih površinah na glavnem vhodu in pa toplotnih mostovih, kot je primer fasadnega
podzidka.
Predlog ukrepov
rekonstrukcija celotne kotlovnice in prehod na lesno biomaso ali
dograditev toplotne črpalke k obstoječemu sistemu ogrevanja ali
dodatno bi bila smiselna vgradnja SPTE za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe
objektov.
Podružnična šola Temenica
Energijsko število ogrevanja znaša 182 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Objekt je
obnovljen z opečno kritino in izolacijo stropa proti neogrevanem delu strehe. Vgrajeno je
izolacijsko stavbno pohištvo iz PVC profilov. Vgrajena varčna razsvetljava- fluorescentna z
zrcalnim rastrom.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 109
Slika 61: Termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica
Na gornji termovizijskih posnetkih lahko vidimo ne optimalno tesnjenje vgrajenega
plastičnega pohištva, kjer nastajajo določene toplotne izgube. Razviden je tudi toplotni most
na fasadi.
Predlog ukrepov
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna
doba ukrepa znaša okoli 7 let.
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.
Podružnična šola Ambrus
Slika 62:Termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 220 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube
toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe, ki so razvidne
tudi na gornji termovizijskih posnetkih. Stavbno pohištvo leseno z neizolacijskimi stekli.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 110
Objekt je prekrit z opečno kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu
strehe.
Razsvetljava- delna izvedba fluorescentnih žarnic z razširjenim rastrom, delno ne varčna.
Kotel iz leta 1983 z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.
Slika 63: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta
Predlog ukrepov
zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna
doba ukrepa znaša okoli 7 let,
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.
Vrtec Miška in OŠ Stična
Slika 64: termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 208 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube
toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe-stavbnem
pohištvu, kar je razvidno tudi na gornjem termovizijskem posnetku.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 111
Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu
strehe in je zgrajen iz kamna. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z neizolacijskimi
stekli.
Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna.
Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.
Slika 65: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave
Predlog ukrepov
zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna
doba ukrepa znaša okoli 7 let,
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.
Vrtec Čebelica
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 200 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube
toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe; v tovrstnih
objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi ne izolacijskih stekel in neustreznega
prezračevanja, saj so okna v vrtcih večkrat priprta. Objekt je prekrit z opečno kritino z
strešno izolacijo minimalne debeline 5 cm. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z
ne izolacijskimi stekli, vgrajena zunanja senčila.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 112
Slika 66:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica
Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna.
Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.
Slika 67: Razsvetljava Vrtec Čebelica
Predlog ukrepov
zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna
doba ukrepa znaša okoli 7 let,
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,
vgradnja varčne razsvetljave.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 113
Vrtec polžek
Slika 68: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 211 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube
toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. Na gornjih
termovizijskih posnetkih lahko vidimo vir nastanka toplotnih izgub; poleg ne izolativnih
steklenih površin so na ovoju objekta prisotni dobro vidni toplotni mostovi. V tovrstnih
objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna
priprta. Objekt je prekrit z pločevinasto kritino z strešno izolacijo minimalne debeline 10 cm,
fasada je brez izolacije. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi
stekli,
Razsvetljava- delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne
varčna (klasična fluorescentna). Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez
termostatskih ventilov,
Predlog ukrepov
zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,
sanacija toplotnih mostov na fasadi,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,
vgradnja varčne razsvetljave.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 114
Vrtec Sonček
Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 304 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube
toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. V tovrstnih
objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna
priprta. Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije, fasada brez izolacije, kar je
dobro vidno tudi na termovizijske posnetku. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z
ne izolacijskimi stekli.
Razsvetljava je delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne
varčna (klasična fluorescentna). Kotel je starejšega datuma s slabim izkoristkom, ogrevalna
telesa brez termostatskih ventilov.
Predlog ukrepov
zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,
vgradnja varčne razsvetljave.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 115
Vrtec Marjetica
Slika 70:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 86 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne. V tovrstnih
objektih nastajajo toplotne izgube edino zaradi prezračevanja, saj se okna običajno pripirajo.
Celotna izvedba objekta je v skladu z novodobnimi standardi; fasada z izolacijo, visoko
izolacijsko stavbno pohištvo.
Razsvetljava je varčna izvedba, objekt se ogreva s sodobnim kotlom z visokim izkoristkom,
ogrevalna telesa z vgrajenimi termostatskimi ventili.
Predlog ukrepov
Vgradnja soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) na prostor poleg
obstoječega kotla, kar je razvidno na naslednji sliki. Vgradnja omenjene enote
velikosti 12, 5 kW toplotne moči bi vplivala na znižanje stroškov ogrevanja.
Ostali ukrepi na novozgrajenem objektu niso smiselni.
Slika 71: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 116
Krajevna skupnost Ivančna Gorica
Slika 72:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti
Stanje objekta
Energijsko število ogrevanja znaša 215 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube
toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe ter neustreznim
prezračevanjem. Gradnja iz kamna, fasada je brez izolacije, stavbno pohištvo leseno z dvojno
zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli. Dotrajana okna so vir velikih toplotnih izgub, kar
potrjuje tudi naslednja slika.
Razsvetljava- je delno varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne
varčna (klasična fluorescentna). Kotel v kotlovnici je starejši in s slabim izkoristkom,
ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.
Slika 73: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 117
Predlog ukrepov
zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,
znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom
toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje,
vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,
vgradnja varčne razsvetljave.
10.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah
Ocena potencialov za zmanjšanje energije po izvedenih predlaganih ukrepih, posebej za šole
in vrtce in posebej za ostale javne zgradbe je prikazan v naslednji tabeli, kjer so ocenjeni
prihranki energije tudi ovrednoteni. Kvalitetnejše vrednosti prihrankov je možno pridobiti z
kvalitetnim energetskim pregledom in izdelavo elaborata gradbene fizike, kjer se pridobijo
podatki o toplotnih izgubah objekta glede na vgrajene materiale. V naslednji tabeli so
prikazane vrednosti rabe energije in možni prihranki energije. Izbrano leto analize je po večini
2009.
Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne
energije za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica
Trenutna raba
energije
za ogrevanje
Strošek
energije
za ogrevanje
Možni prihranek
energije za
ogrevanje
Možni
prihranek
energije za
ogrevanje
MWh EUR MWh EUR
Šole* 2.630 109.000 790 33.000
Vrtci* 297 26.000 90 7.800
Ostalo* 1.868 116.000 560 34.800
SKUPAJ 4.795 251.000 1.440 75.600
Trenutna raba
električne
energije
Strošek
električne
energije
Možni prihranek
električne
energije
Možni
prihranek
električne
energije
MWh EUR MWh EUR
Šole * 252 30.246 83 9.980
Vrtci* 101 13.284 33 4.384
Ostale javne
zgradbe*
SKUPAJ 353 43.530 116 14.364
Opomba: * za določene objekte niso bili pridobljeni podatki
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 118
Gornja tabela prikazuje podatke o porabi energije in njihovih stroškov za leto 2008 oz. 2009
ter oceno prihrankov v kolikor bi izvedli predlagane ukrepe iz prejšnjega poglavja. Skupna
poraba energije za ogrevanje v vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica (izvzete so
zgradbe, ki nam niso posredovale podatkov o rabi energije oz. teh podatkov nimajo) je v letu
2008/2009 znašala blizu 4.800 MWh, strošek za ogrevanje pa je znašal 250.000 EUR. Možni
prihranki energije za ogrevanje v šolah in vrtcih ter ostalih javnih objektih znašajo okoli 30%.
Z ukrepi učinkovite rabe energije (sanacija ovoja zgradbe, izraba sodobnih načinov
ogrevanja) in s stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev
v šolah in vrtcih je možno na leto privarčevali do 40.000 EUR za ogrevanje, v ostalih javnih
zgradbah pa do 35.000 €.
Skupni možni prihranki energije (skupaj električna in toplotna energija) znašajo
1.556 MWh, kar pomeni prihranek do 30 %, večina prihranka je moč doseči pri ogrevanju.
Ocenjeni prihranek stroškov znaša do ca 90.000 EUR.
Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se bodo cene energentov še zviševale, tako da bodo
investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih zgradbah še pridobile ne teži argumentov za
njihovo izvedbo.
10.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe
Aktivnost 1: Vzpostavitev energetskega menedžmenta javnih zgradb
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Povečanje rabe OVE v
občini za 25%
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Lokalne skupnosti potrebujejo za implementacijo akcijskega načrta lokalnega energetskega
koncepta strokovno-tehnično osebo, ki bo lahko koordinirala in vodila implementacijo
energetskega koncepta ter nadzorovala zunanje izvajalce pri izvajanju aktivnosti akcijskega
načrta. Eden od problemov lokalnih skupnosti je, da ne razpolagajo z ustreznimi kadri in tako
niso pravi zagovornik v primerjavi s strokovnim specializiranim zunanjim izvajalcem, ki
predlagajo ekonomsko in tehnično rešitev, ki pa ni nujno najboljša za naročnika, t.j. za
lokalno skupnost. To lahko velikokrat pomeni, da pride do neustreznih organizacijskih in
investicijskih rešitev, ker ni bilo vzpostavljenega ustreznega vodenja in nadzora.
Naloge energetskega upravljavca:
Vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega
koncepta;
Vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v občini Ivančna
Gorica;
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 119
Spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov;
Pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta;
Nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine;
Pošiljanje informacij o razpisih in možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz
različnih EU projektov;
Vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju
občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev;
Identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta
na ustrezen nacionalni in evropski razpis;
Organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih
javnih dogodkov v sodelovanju z občino;
Priprava izobraževalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi;
Svetovanje pri zelenih javnih naročilih, itd.
V kolikor občina Ivančna Gorica nima kadrovskih kapacitet, ki bi prevzele vlogo
energetskega menedžerja, je rešitev za kakovostno doseganje ciljev občin je ureditev razmerja
z ustrezno organizacijo, ki bo v imenu občine vodila in koordinirala vse procese, ki izhajajo iz
aktivnosti akcijskega energetskega načrta občine.
Aktivnost 2: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v javnih zgradbah
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Zmanjšanje skupne rabe
energije v vseh javnih
stavbah za 10% do leta
2015 glede na leto 2010
Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec,
vodstvo javnih objektov
Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument upravljanja z energijo in predstavlja
zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in
energij oz ciljno spremljanje rabe energije. Takšen pogled na energetske stroške in porabo
energije omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne vplivajo le gibanja na trgih
energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev, upraviteljev, vzdrževalcev in
uporabnikov.
Vpeljava energetskega knjigovodstva, ki zajema več sorodnih objektov tudi omogoča, da ne
le ugotovimo kje oz. za katero energetsko storitev so izdatki največji, temveč da primerjamo
specifične izdatke za določeno storitev (npr. stroški za ogrevanje na m2, na otroka itd…) med
posameznimi (podobnimi) objekti in tako lahko identificiramo, kje se splača podrobneje
raziskati možnosti za stroškovno upravičene ukrepe in investicije v zmanjšanje energetske
rabe oz. zmanjšanje stroškov. Določeno odstopanje v rabi nam pove, da v je prišlo do motenj
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 120
in okvar v sistemu in lahko takoj ukrepamo in s tem preprečimo dodatne stroške in večjo rabo
energije.
Aktivnost
Uvede se osnovno energetsko knjigovodstvo za vse javne stavbe na način mesečnega
spremljanja porabe in stroškov električne energije, energentov, vode. Uvede se tudi dnevnik
vzdrževalnih del, okvar in popravil, ki so bili izvedeni na energetskih sistemih. Enostavno
energetsko knjigovodstvo naj zajema redno spremljanje:
porabe in stroškov energentov;
porabe in stroškov vode;
dnevnika vzdrževalnih del, okvar in popravil;
obratovalni dnevnik obratovanja kotlovnice, sistema prezračevanja in klimatiziranja,
temperatur v prostoru in zunanjih temperatur;
izračun kazalnikov rabe energije in vode, npr. specifične rabe energije za ogrevanje v
kWh/m2, porabo vode na zaposlenega, porabo električne energije na uporabno površino,
zaposlenega, stroške energije in vode na zaposlenega, stroške po dobavljeni/porabljeni
enoti energije/energenta ipd.
Na podlagi zbranih podatkov se izvede natančna analiza za posamezno javno stavbo. Analiza
mora biti podlaga za načrtovanje sanacije ter pri določevanju energetskih šibkih točk javnih
stavb. Na podlagi natančne analize porabljene energije se izoblikuje varčevalne ukrepe za
posamezno javno stavbo.
Obstajajo različne možnosti vzpostavitve energetskega knjigovodstva:
preko enostavnih samostojnih računalniških aplikacij,
preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne stavbe na podlagi
podatkov o mesečni porabi, kot je npr. DEM aplikacija (daljinski energetski manager).
Investicija
Enostavna računalniška aplikacija razen investicije v namizni računalnik je povzroči posebnih
stroškov. V excel aplikaciji se lahko pripravijo tabele, kamor se vnašajo zahtevani podatki.
Investicija v npr. DEM aplikacijo znaša ca 300 EUR na objekt povprečne velikosti.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 121
Aktivnost 3: Izvedba razširjenih energetskih pregledov v javnih zgradbah v javnih
zgradbah
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Zmanjšanje skupne rabe
energije v vseh javnih
stavbah za 20% do leta
2015 glede na leto 2010
Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec
Energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in ustanovah, saj
vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu podjetja ali
ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve.
Razširjeni energetski pregled - je pregled, ki zahteva natančno analizo podjetja ali zgradbe.
Razširjeni energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in
ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu
podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske
odločitve. Pregled vsebuje natančne izračune energijskih potreb in natančno analizo izbranih
ukrepov za učinkovito rabo energije:
Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo; določitev energijskega števila
ogrevanja, toplotnih izgub objekta, analiza priprave tople sanitarne vode, analiza rabe
energije obstoječega stanja za obdobje zadnjih treh let,
Izdelava izkaza toplotnih karakteristik objekta za ogrevanje in prezračevanje vključno z
izdelavo elaborata gradbene fizike.
Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije; določitev investicijskih in
organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije,
Analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije; izračun prihrankov in stroškov
investicije, stroškov za energijo (toplotno in električno), določitev prioritete ukrepov.
Izvedba termovizijske analize; uporablja se za ocenitev gradbeno – fizikalnih lastnosti
energetskega stanja zgradb ter pomanjkljivosti ovoja zgradbe objekta, saj je le ta
nepogrešljiva metoda pri izvajanju energetskih pregledov objektov. Z njeno pomočjo se
natančno opredelijo vsa kritična mesta v zgradbi oz. razvidna so mesta z največjimi
toplotnimi izgubami in napakami pri gradnji.
Glede na izračunana energijska števila in ugotovljenega stanja objektov bi v nadaljevanju
potrebno izvesti razširjene energetske preglede v naslednjih objektih:
Srednja šola Josipa Jurčiča,
Podružnična šola Višnja Gora.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 122
Na podlagi razširjenih energetskih pregledov je možno določiti realne potenciale za
zmanjšanje rabe energije in stroškov za energijo v posamezni zgradbi ter kateri ukrepi
prinašajo največje energijske prihranke glede na vložene finančna sredstva.
Pridobitev energetske izkaznice
Na koncu izvedenih vseh predhodnih aktivnosti v sklopu projekta Razširjen energetski
pregled zgradb se predstavijo ugotovitve in posamezna zgradba pridobi energetsko izkaznico.
Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s
priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetske izkaznice stavb izdelujejo
neodvisni strokovnjaki iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2,
70/2008) na zahtevo stranke. Pri izdelavi energetskih izkaznic stavb morajo neodvisni
strokovnjaki upoštevati metodologijo, določeno s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.
Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb(Ur. l. RS, št. 77/2009)
določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo
energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter
način prijave izdane izkaznice za vpis v register.
Omenjeni akt določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na
vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za
obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 24. člen izrecno določa, da
mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno
tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo
državni organi ali organi lokalnih skupnosti oz. organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi
in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l.
RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami:
12201 stavbe javne uprave;
12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo;
12640 stavbe za zdravstvo;
12610 stavbe za kulturo in razvedrilo;
12203 druge upravne in pisarniške stavbe.
KAZALNIKI UKREPA
Izdelani akcijski načrti ukrepov za javne stavbe, ki niso znotraj ciljnega razreda glede
na energetsko število,
Pridobljene energetske izkaznice za vse javne objekte.
VREDNOST STORITEV
Razširjen energetski pregled znaša od 2.000-5.000 EUR po objektu, odvisno od velikosti in
zahtevnosti energetskega pregleda. V ceni je vključena izdelava energetske izkaznice.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 123
ROK IZVEDBE
Leto 2011
Aktivnost 4: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt izvedbe mikro sistema na lesno
biomaso v občini v večjih kotlovnicah in strnjenih naseljih
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Povečati delež OVE na 10%
do leta 2015 glede na leto
2010
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Povečana raba lesne biomase v sodobnih energetskih sistemih je za Slovenijo pomembna z
vidikov zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe ter varstva okolja. Les je domač,
obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Sistem mikro DOLB bi zamenjal obstoječ sistem
daljinskega ogrevanja na fosilna goriva, kot tudi zmanjšal število individualnih kurišč. Sistem
daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je sestavljen iz kotlarne, omrežja za distribucijo
toplote ter toplotnih postaj.
V ta namen bi kot prvo aktivnost znotraj tega projekta izdelali Dokument identifikacije
investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) za ogrevanje prostorov na sistem mikro
daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za mikro lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina
DIIP naj bo skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek
ogrevanja pred in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe jano
zasebnega partnerstva.
V kolikor bi vrednost investicije presegala 500.000 EUR bo potrebno na podlagi Uredbe o
pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS št.
60/06) potrebno še dodatno pripraviti investicijski program (INVP).
KAZALNIK
Število vzpostavljenih mikro sistemov na lesno biomaso.
FINANČNI NAČRT
Postavitev promocijskega demo sistema pri čemer bi bil občinski delež 10% vrednosti celotne
investicije.
ROK IZVEDBE
2 leti po sprejetju akcijskega načrta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 124
PREDLOG PROJEKTOV
Predlog projekta 1: Kotlovnica na lesno biomaso v Srednji šoli Josipa Jurčiča
Na srednji šoli Josipa Jurčiča sta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode nameščena 2
kotla na ELKO po 890 kW. Poraba zadnje dve leti je znašala 88.000 in 90.000 litrov ELKA.
Ocenjujemo, da sta kotla predimenzionirana in bi zadostovala moč kotla moči 500 kW.
Kotlovnica z rednim vzdrževanjem kotlov lahko zadovoljivo omogoča ogrevanje objekta.
Poleg možnosti prehoda na zemeljski plin s kogeneracijo, predlagamo podrobnejšo analizo
možnosti prehoda na lesno biomaso.
Predlagamo postavitev kotla moči 500 kW, ki bi pokrival celotne potrebe po ogrevanju ter
vključitev toplotno črpalko zrak/voda za pripravo tople sanitarne vode v neogrevalni sezoni.
V nadaljevanju so opredeljena tehnična izhodišča in pričakovani ekonomski učinki.
Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča
Tehnični kazalci Enota
Vrsta goriva lesni sekanci
Nazivna moč kotla 500 kW
Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0%
Proizvodnja toplote biomasa 830 MWh/leto
ELKO 0 MWh/leto
Skupaj proizvodnja koristne toplote 830 MWh/leto
Primarna poraba energije iz biomase 922 MWh/leto
Število polnih obratovalnih ur 1.660 h/leto
Potrebna količina biomase nasuti m3 1.093
kg 294.232
Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066
(€/nm3) 18
Letni stroški goriva brez DDV € 19.389,9
Stroški goriva na MWh €/MWh 21,0
Stroški goriva na GJ €/GJ 5,8
Ocenjena investicija v rekonstrukcijo celotne kotlovnice, umestitvijo novega kotla na lesne
sekance in izgradnjo skladišča s hidravličnim pomikom znaša okoli 250.000 EUR brez DDV.
Upoštevajoč stroške energenta, električne energije in upravljanja kotlovnice (delo hišnika) v
skupini višini 25.000 EUR brez DDV in pridobitev nepovratnih sredstev v višini 50%
upravičenih stroškov znašajo stroški ogrevanja na letnem nivoju okoli 70 EUR/MWh.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 125
Predlog projekta 2: Kotlovnica na lesno biomaso v OŠ Ferda Vesela (enak projekt v
Podružnični šoli Višnja Gora)
OŠ Ferda Vesela ima kotlovnico na ELKO v kletnih prostorih, kjer je kotlovnica relativno
velika za postavitev zalogovnika za biomaso in postavitvijo kotla na biomaso. Letna poraba
ELKA znaša v povprečju okoli 38.500 l ELKA. Objekt je relativno energetsko varčen in s
tega vidika primeren za izrabo lesne biomase. Skladno z letno porabo ELKA je ocenjena
velikost kotla 200 kW s hranilniki toplote. Skladišče lesne biomase se uredi v sosednjem
prostoru kotlovnice, v kotlovnici pa se postavi kotel moči 200 kW s hranilniki toplote ter
priključi na obstoječi sistem ogrevanja. Ocenjena investicija v kotlovsko opremo in
zalogovnik znaša okoli 100.000 EUR brez DDV.
Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla
Tehnični kazalci Enota
Vrsta goriva lesni sekanci
Nazivna moč kotla 200 kW
Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0%
Proizvodnja toplote biomasa 357 MWh/leto
ELKO 0 MWh/leto
Skupaj proizvodnja koristne toplote 357 MWh/leto
Primarna poraba energije iz biomase 396 MWh/leto
Število polnih obratovalnih ur 1.783 h/leto
Potrebna količina biomase nasuti m3 470
kg 126.408
Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066
(€/nm3) 18
Letni stroški goriva brez DDV € 8.330,3
Trenutni stroški ogrevanja ob 38.500 l ELKA in ceni 0,633 EUR/ liter brez DDV znašajo
24.382 EUR brez DDV oz. z DDV okoli 29.260 EUR. Ocenjeni stroški za nakup lesnik
sekancev pa so ocenjeni na nivo 8.300 EUR brez DDV. Upoštevajoč stroškov dela in
servisiranja v višini 10.000 brez DDV na letnem nivoju, tako za obstoječo kot za biomasno
kotlovnico, znaša strošek ogrevanja v primeru lesne biomase z amortizacijo in pridobljeno
subvencijo na nivoju okoli 65 EUR/MWh brez DDV. Za primerjavo znaša strošek ogrevanja
iz obstoječe kotlovnice okoli 95 EUR/MWh brez DDV, kjer predstavlja strošek ELKA okoli
70 EUR/MWh in ostali stroški brez amortizacije 25 EUR/MWh. V nadaljevanju je prikazana
struktura stroškov ogrevanja za biomaso in ELKO.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 126
Slika 74: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso
V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov in DIIPa za izvedbo projekta,
kjer bi bila analizirana tudi možnosti izvedbe projekta preko JZP-ja.
Predlog projekta 3: Kotel na pelete v manjših javnih objektih, npr. Podružnična šola
Zagradec
Izraba majhnih oz. gospodinjskih kotlov za ogrevanje na pelete je aktualno v vseh javnih
objektih, ki imajo porabo do 10.000 l ELKA. V občini Ivančna Gorica so primerni objektih za
postavitev kotla na pelete: Podružnična šola Zagradec, Muljava, Ambrus. Omenjeni objekti so
sicer energetsko zelo potratni in so potrebni energetske sanacije. Z vključitvijo kotlov na
pelete bi lahko bistveno znižali stroške za ogrevanje. V nadaljevanju je prikazan primer za
Podružnično šolo Zagradec.
Letna poraba ELKA znaša v povprečju okoli 9.000 l ELKA in na podlagi ocenjene porabe
ELKA ocenjujemo potrebno velikost kotla na pelete 45 kW, kjer bi bilo v obstoječi kotlovnici
urediti tudi zalogovnik za pelete, kjer bi se lahko uredilo fleksibilno ali sesalno doziranje
peletov v kotel.
Ocenjena investicija v postavitev kotla na pelete moči 45 kW in ureditev zalogovnika ter vsa
pripadajoča oprema je ocenjena na nivo okoli 20.000 EUR. Letna potreba po peletih znaša
okoli 9.100 kg na leto. Trenutna cena peletov se giblje okoli 180 do 200 EUR/tono brez
DDV, kar predstavlja letni strošek pelet okoli 1.600 EUR brez DDV. Letni strošek ob ceni
0,633 EUR/l brez DDV pri porabi 9.000 litrov znaša letni strošek za gorivo 5.700 EUR.
V nadaljevanju predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov vseh objektov, kjer bi bili
analizirani posamezni viri ogrevanja (biomasa, TČ in SPTE) ter pripravi izhodišča za
odločitev o investicij v lastni režiji ali v obliki JZP-ja.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 127
Predlog projekta 4: Skupna kotlovnica na lesno biomaso za blokovska naselja v centru
Ivančne Gorice
Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO.
Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni
bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500
do 9.500 litrov ELKA. Skupaj je torej 11 blokovskih enot, ki skupaj porabijo okoli 90.000 l
ELKA. V nadaljevanju je prikazana potencialna lokacija kotlovnice na lesno biomaso in
izgradnja toplovodnega omrežja, kjer bi se morala priključiti tudi sosednja objekta (banka in
poslovni objekt). Ocenjena skupna poraba energije je 1.100 MWh energije za ogrevanje in
pripravo tople sanitarne vode.
Slika 75: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda
Na sliki je označena lokacija kotlovnice (številka 1) in bloki (do 2 do 12). Objekt označen s
številko 13 je trgovinski objekt in 14 banka. Ocenjena velikost kotlovnice je kombinacija
kotla na biomaso moči 500 kW in 100 kW. Slednji bi bil za pokrivanje pretežno potrebe po
topli sanitarni vodi. Dodatno h kotlom na sekance bi se dogradil še ustrezno velik hranilnik
toplote, ki bi omogočal dovolj energije za ogrevanje in sanitarno vodo v konicah sezone in
dneva.
Ocenjena vrednost opreme in gradbenega dela s toplovodnih omrežjem je ocenjen na nivo
600.000 do 650.000 EUR s toplovodom dolžina okoli 500 m. Ker gre za zasebne bloke bi
morala občina spodbuditi zasebne investitorje za izgradnjo tovrstnih projektov, kar bi
omogočila s podelitvijo koncesije za izgradnjo daljinskega omrežja.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 128
Predlog projekta 5: Skupna kotlovnica za industrijsko cono I6/c Stransko polje, Ivančna
Gorica
Občina je sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu obrtne cone I6/c
Stranko Polje Ivančna Gorica, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu dne 30.6.2008 (Url št.
65/2008). Znotraj OPPN predmetne obrtne cone so območja namenskih rab območja
proizvodnih (obrtnih), servisnih, trgovskih in poslovnih objektov. Na območju cone je
predvidena izgradnja obrtnih, trgovskih in drugih poslovnih prostorov in pripadajočih
servisnih objektov ter površin za manipulacijo. Določene so višine objektov, in sicer največ
do 12 m višine oz. na parcelah št. 4 in 5 največ do višine 15 m.
Za dobavo električne energije je predvidena izgradnja dveh TP 1x 1000kVA 20/0,4kVA ter
izgradnjo šest cevne kabelske kanalizacije v dolžini ca. 300 m. Ogrevanje je predvideno na
tekoča goriva ali plin, za kar se predvidijo cisterne na posameznih lokacijah. Dovoljena je tudi
izraba alternativnih virov energije: biomasa, toplotne črpalke, sončna energije…
Obrtna cona je zahodno od obstoječe obrtne cone, kjer je predvidena gradnja poslovno-
gostinskega objekta neposredno ob novi obrtni coni (glej sliko št. 10). V nadaljevanju je
prikazana prostorska umestitev posameznih parcel (št. 1 do 9).
Slika 76: Obrtna cona I6/c
Za ogrevanje so predvidena individualne rešitve, npr. na ELKO, UNP in alternativne vire.
Dodatna alternativna je izgradnja skupne kotlovnice in ogrevanje npr. na biomaso. V
nadaljevanju so analizirane posamezne možnosti in predlogi ogrevanja obrtne cone. Za
določitev končne oblike variante ogrevanja je potrebno narediti podrobno študijo alternativnih
virov energije, ki upravičujejo izbiro posamezne rešitve. Energetski zakon določa: «Pri
graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri
rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 129
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo«. Izhodišče izdelave študije pa je Pravilnik o
metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z
energijo.
Analiza variant mora biti izdelana tudi v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije
v stavbah. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega
pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi
zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi. Energijska učinkovitost stavbe je
dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople
vode pridobljen na enega od naslednjih načinov:
najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,
najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,
najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,
najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,
najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja,
najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki
ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne
energije z visokim izkoristkom,
je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega
ogrevanja oziroma hlajenja.
Izhodišča
Predvidna izgradnja industrijske cone Ivančna Gorica je razdeljena na 9 lokacij. Iz vidika
možnosti izgradnje centralne kotlovnice na različne energente smo v oceni upoštevali
izgradnjo od 10.000 do 15.000 m2 površin (pisarniški, proizvodnji ter skladiščni del).
Upoštevajoč podatke o primerljivih objektih je ocenjena poraba ELKA na letnem nivoju od
15.000 do 20.000 l ELKA, kar je konzervativna ocena. Za izračun potrebne energije bomo v
nadaljevanju upoštevali spodnjo oceno, to je 15.000 l ELKA, kar pomeni da znaša ocenjena
poraba za ogrevanje preračunano v ekvivalent ELKA okoli 135.000 l oz. 1.380 MWh energije
za ogrevanje. Tukaj ni upoštevana procesna toplota in raba skozi celo leto, saj ni podatka o
podjetjih in njihovih porabah. Dodatno predlagamo priklop poslovno-gostinskega objekta
Rekon. Nov poslovni objekt ima v projektu predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100
kW, torej skupaj 200 kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Skladno s projektnimi
ocenami ocenjujemo letno porabo ekvivalenta ELKA okoli 25.000 l.
Skupna ocenjena poraba za ogrevanje je ocenjena na nivo 1.400 MWh in ocenjeno konično
moč 0,8 MW.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 130
Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB)
V primeru postavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) predlagamo postavitev
kotlovnice na lokacijo parcele št. 9 in izgradnja glavnega toplovoda v dolžini 300 m vse do
poslovnega objekta št. 10. V nadaljevanju je prikazana lokacija kotlovnice in izgradnja
toplovodnega omrežja.
Slika 77: DOLB Obrtna cona I6/c
Ocenjena investicija v postavitev kotlovnice z zalogovnikom za sekance, vgradnjo kotlov na
lesne sekance moči 500 in 100 kW s hranilnikom toplote in ustrezno povezavo znaša okoli
320.000 EUR. Izgradnja toplovodnega omrežja je ocenjena na nivo 84.000 EUR brez DDV
(400 trasnih metrov toplovoda po 210 EUR/trasni meter). Predvidena je tudi postavitev do
200 kW toplotne podpostaje v posameznih objektih, katere posamezni strošek je z montažo
ocenjen na nivo 10.000 EUR. Skupna investicije je ocenjena na nivo 500.000 EUR brez DDV
za dobavo energije za ogrevanje, brez tople sanitarne vode, ki se pridobiva individualno ali s
toplotnimi črpalkami oz. bojlerji.
V primeru prodaje toplote po ceni vezani na ELKO z določenim popustom (npr. 10%)
predlagamo naslednji tarifni pravilnik.
Po merilniku
toplote MWh
57,00 EUR/MWh (10% nižja cena
kot v primeru ELKA)
Po priključni moči na leto do 200 kW 15,00 EUR/kW
Števnina 120 EUR/leto
Strošek ogrevanja iz DOLB bi tako za končne uporabnike znašal 75 EUR/MWh. V primeru
postavitve individualnih kotlovnic za večje porabnike na UNP ali ELKO, bi znašala cena
ogrevanja (amortizacija investicija in strošek energenta) 94 EUR/MWh za UNP in
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 131
80 EUR/MWh za ogrevanje na ELKO. Ogrevanje na DOLB je tako ugodnejše in izpolnjuje
zahteve iz PURESa.
V ekonomski kalkulaciji smo upoštevali možnost pridobitve 50 % nepovratnih sredstev,
rednih stroškov upravljanja in vzdrževanja in prihodkov iz naslova prodaje toplote.
Izračunana enostavna vračilna doba znaša 9 let, IRR znaša 9,15%.
V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov za določitev različnih rešitev
izrabe alternativnih virov.
Individualno ogrevanje na UNP in vključitev enote SPTE
V kolikor bodo posamezni objekti imeli individualno ogrevanje, potem predlagamo
postavitev ogrevalnega sistema na UNP zaradi okoljskih vidikov in dodatno enoto SPTE za
doseganje dodatnih energetskih prihrankov, in sicer v višini 50% pokrivanja toplotnih potreb
za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.
V našem primeru, znaša poraba posameznega objekta okoli 140 MWh je potreben klasičen
kotel moči 100 kW. V tem primeru predlagamo vključitev ene ali dveh enot SPTE moči
5,5 kWe in 12,5 kWt. Skupni izkoristek naprave je 88%, 27% znaša izkoristek za električno
energijo in 61% za toploto. V primeru delovanja 4.000 ur bi ena enota SPTE predlagana moči
proizvedla 50 MWh toplote in 22 MWh električne energije. V primeru porabe električne
energije za lastne potrebe znaša ocenjeni letni prihranek okoli 3.500 EUR brez DDV, kar
pomeni, da se investicija 22.000 EUR brez DDV povrne v šestih letih.
Z vključitvijo enote SPTE se obstoječi stroški ogrevanja zaradi dodatnega prihranka ustrezno
znižajo.
Aktivnost 5: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt umestitve toplotne črpalke
zrak/voda v javnih objektih
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Povečati delež OVE na 10%
do leta 2015 glede na leto
2010
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Primer vgradnje toplotne črpalke na manjšem objektu je prikazan v naslednjem predlogu
projekta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 132
Predlog projekta 5: Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda na objektu Podružnična šola
Zagradec
Omenjeni objekt porabi letno za potrebe ogrevanja 8.500 litrov ELKA. Kotel je zastarel,
potrebna toplotna moč kotla znaša 40 kW, toplotne izgube ocenjujemo na min. 10%. Tako se
letno proizvede ca 70 MWh toplotne energije za kar kotel obratuje 1.750 ur.
Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda pomeni investicijsko najmanjši strošek. Strošek npr.
črpalke proizvajalca Termotehnika TČK ZVR 19ST*(65°C) moči 5,9 kWe in 20 kWt znaša
skupaj z hranilnikom toplote, razdelilno postajo in priklopom ca 14.000 EUR z DDV. Črpalka
bi letno delovala 2.520 obratovalnih ur in bi proizvedla 50 MWh toplote, kar znaša 70%.
Predpostavili smo, da v zimskem času, ko znaša temperatura pod 0◦C toplotna črpalka ne bo
delovala. Preostalih 20 MWh bi se proizvedlo z obstoječim kotlom. Sedaj znašajo stroški
ogrevanja ca 6.300 EUR ob predpostavljeni ceni ELKA 0,743 EUR/l z DDV. Strošek
delovanja toplotne črpalke je naslednji:
strošek obstoječega kotla za pripravo 20 MWh znaša 1.620 EUR,
strošek delovanja toplotne črpalke za porabljenih 14.870 kWh ob predpostavljeni ceni
električne energije 0,10 EUR/kWh z DDV znaša 1.487 EUR.
Strošek skupaj znaša 3.100 EUR, kar pomeni okoli 50% znižanje stroškov ogrevanja oz.
3.200 EUR/leto. Vračilna doba investicije brez upoštevanja vira financiranja blizu 5 let.
Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt postavitve sončnih elektrarn v
občini
Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje
Povečati delež OVE na 10%
do leta 2015 glede na leto 2010
Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec
Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije, to je brez emisij in
nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Pri načrtovanju sončnih
elektrarn je potrebno upoštevati naslednja pravila:
usmerjenost in naklon modulov je proti jugu in z naklonom okoli 30°, odvisno od lokacije,
povezave med moduli, razsmerniki in odjemnim mestom morajo biti zaradi izgub čim
krajše,
povezava na javno električno omrežje mora biti čim bližje lokaciji sončne elektrarne,
moduli ne smejo biti senčeni, saj tudi delno senčenje bistveno vpliva na celotno
proizvodnjo energije.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 133
Država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
(URL 37/2009), določa odkupne cene oz. obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam.
Investitorji imajo dve možnosti vezave na elektro omrežje, in sicer po modelu zagotovljenega
odkupa (vso električno energije se odda v omrežje po zagotovljeni ceni) ali obratovalne
podpore (finančna pomoč za tekoče poslovanje, ki se dodeli neto proizvedeni električni
energiji, jo proizvajalci prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem). Na podlagi
Uredbe se zagotavlja višina odkupne cene za dobo 15 let od pridobitve odločbe o podpori,
kjer se višina zagotovljenega odkupne cene določi na podlagi referenčnih stroškov v letu
2009, ki znašajo za sončne elektrarne na strehi do 50 kWp 415,46 EUR/MWh ter do 1 MWp
380,02 EUR/MWh.
Če je proizvodna naprava sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe, kot to
določa drugi odstavek 14. člena te uredbe, se referenčni stroški zvišajo za 15 %. V kolikor gre
za samostojni objekt (sončna elektrarna na zemlji) pa znašajo referenčni stroški iz leta 2009
do 50 kWp 390,42 EUR/MWh in do 1MW 359,71 EUR/MWh.
Odkupne cene se določijo na podlagi referenčnih stroškov sončnih elektrarn za leto 2009 in se
ustrezno znižajo:
v letu 2010 za 7 %,
v letu 2011 za 14%,
v letu 2012 za 21 % in
v letu 2013 za 28 %.
V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih za
postavitev sončnih elektrarn. Pri zasebnih podjetij pridejo v poštev vsa večja podjetja z
razpoložljivimi strehami, kjer smo že opredelili možnost postavitve v podjetjih Elvez (150
kWp), Altel (50 kWp), Akrapovič (180 kWp)…
Potencialne lokacije na javnih objektih s predlaganimi velikostmi sončnih elektrarn so:
Osnovna šola Stična, skupno 180 kWp na treh vejah OŠ in telovadnici;
Podružnična šola Višnja Gora, 50 kWp na strehi telovadnice in nad knjižnico;
OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 50 kWp.
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, 50 kWp na telovadnici in strehi šole.
Center za zdravljenje bolezni otrok, 30 kWp.
Zdravstveni dom Ivančna Gorica, 50 kWp.
Skupna ocena večjih sončnih elektrarn na javnih objektih je ocenjena na nivo 410 kWp, od
tega znaša potencial večjih sončnih elektrarn na objektih v osnovnih šolah skupaj 280 kWp.
Ker je večina projektov definirana na velikost 50 kWp je v nadaljevanju podrobneje opisana
tehnična in ekonomska upravičenost sončne elektrarne. Upoštevane so predpostavke, da so
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 134
moduli obrnjeni proti jugu, naklon 30°. Upoštevano je povprečno obsevanje za območje
Ivančne Gorice.
Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kWp
Naklon in orientacija modulov J, 30°
Število solarnih modulov kom 216
Skupna površina (m2) 362,2
Moč elektrarne (kWp) 49,68
Sončno obsevanje (kWh/m2) 1.210
Proizvodnja električne energije (kWh) 52.541
Specifična letna proizvodnja e.e. (kWh/kWp) 1.058
Prihranek emisij CO2 (kg/a) 44.660
Cena električne energije za 2011 (EUR/kWh) 0,357
Specifična investicija (EUR/kWp) 2.700
Amortizacija na 15 let (EUR/leto) 9.000
Letni stroški vzdrževanja in
obratovanja (brez stroškov
financiranja) (EUR/leto) 2.000
Diskontna stopnja (%) 7
Interna stopnja donosa (%) 9
Enostavna vračilna doba (let) 8,5
Razpoložljive strehe so ugodne za postavitev in večjo izrabo sončnih elektrarn v občini. V
kolikor občina ni zainteresirana za postavitev elektrarn, lahko tovrstne investicije izvede
preko določil javno zasebnega partnerstva. Vse navedene vrednosti so brez DDV.
Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt vključitve soproizvodnje toplote
in električne energije v večjih kotlovnicah
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Povečati delež OVE na 10%
do leta 2015 glede na leto 2010
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomeni sočasno proizvodnjo toplote in
električne energije. Dimenzioniranje enote SPTE izhaja iz izhodišča pokrivanja od 30 do 50
% toplotnih potreb, kar pomeni, da je poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti
enote SPTE in se lahko vključi v že obstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike
ogrevanja. Objekti s premajhno porabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj
so pričakovani finančni učinki ustrezno manjši.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 135
SPTE na UNP ali ELKO omogoča dodatne energetske in finančne prihranke, saj se s pomočjo
dodatno proizvedene električne energije ustvarijo prihranki pri prodaji električne energije v
obliki zagotovljenega zakupa ali pri manjši porabi električne energije iz omrežja in dodatno
prihodek iz naslova obratovalne podpore. V večini primerov soproizvodnih postrojenj znaša
energetski prihranek med 20 % in 30 %. Za večino proizvodnih procesov je potrebna tudi
zanesljiva oskrba z električno energijo. Soproizvodnja zagotavlja zanesljivost, poleg tega
omogoča še druge prihranke, ki jih je težje ekonomsko ovrednotiti. V ta namen bi kot prvo
aktivnost izdelali Študijo alternativnih virov ali Dokument identifikacije investicijskega
projekta (v nadaljevanju DIIP) za vgradnjo SPTE za pokrivanje potreb po ogrevanju
prostorov za izbrano lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina omenjenih študij naj bo
skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek ogrevanja pred
in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe javno zasebnega
partnerstva.
Javni objekti primerni za vključitev enote SPTE v obstoječi sistem ogrevanja so predvsem:
Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči;
Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne moči
(SPTE DACHS);
Podružnična šola Višnja Gora, 2 x DACHS;
OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 2 x DACHS.
V nadaljevanju je prikazana ekonomika postavitve enote SPTE k obstoječemu sistemu
ogrevanja za eno enoto DACHS, to je 5,5 kW električne in 12,5 kW toplotne moči
proizvajalca Senertec, npr. v Vrtcu Marjetica. V nadaljevanju so podana tehnična in
ekonomska izhodišča delovanja ene enote ob predpostavki delovanja 4.000 ur.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 136
Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE
Vrsta goriva za SPTE UNP
Nazivna moč SPTE 20,5 kW
Nazivna moč SPTE (toplotna) 12,5 kW
Električna moč SPTE 5,5 kW
Proizvodnja toplote v obstoječem kotlu na UNP 61 MWh/leto
Proizvodnja toplote v SPTE 50 MWh/leto
Skupaj proizvodnja koristne toplote 111 MWh/leto
Delež SPTE 44,9%
Število polnih obratovalnih ur SPTE 4.000 h/leto
Izkoristek SPTE pri proizvodnji toplote 27,0%
Izkoristek SPTE pri proizvodnji električne energije 61,0%
Izgube SPTE 12,0%
Neto prodaja električne energije 22 MWh/leto
Letna poraba goriva obstoječih kotlov UNP 9.133
Letna poraba goriva za SPTE UNP 10.992
Skupna letna poraba goriva litrov UNP 20.125
V nadaljevanju je prikazana ekonomika delovanja enote SPTE, kjer je predvidena lastna
poraba proizvedene električne energije in toplote, iz katerega naslova se ustvarijo prihranki in
prihodki iz naslova obratovalne podpore ter dodatno je ovrednotena toplota. Na drugi strani je
strošek goriva in letnega serviranja enote.
Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE
Število ur obratovanja 4.000
Prihodki, prihranki
Prihranek pri el. energiji 5,5 kWe 0,10 EUR/kWh 2.200
Zagotovljeni odkup 5,5 kWe 0,19199 EUR/kWh 4.224
Ovrednotena toplota 12,5 kWe 0,097 EUR/kWh 4.841
Skupaj prihranki 11.264
STROŠKI
Strošek plina brez trošarine 21 kW 0,087 EUR/kWh 7.145
Strošek servisa 600
Skupaj stroški 7.745
RAZLIKA PRIHRANKI - STROŠKI 3.520
Vse vrednosti so brez DDV.
Letni prihranek znaša okoli 3.500 ur, kar pomeni ob investiciji 22.000 EUR brez DDV
vračilno dobo okoli 6 let. V tem primeru mora biti investitor registriran za opravljanje
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 137
dejavnosti proizvodnje in prodaje električne energije. Izvedba projekta vključitve enote SPTE
se lahko izpelje v skladu z določili javno zasebnega partnerstva.
KAZALNIK
Število vzpostavljenih sistemov soproizvodnje toplote in električne energije.
FINANČNI NAČRT
Lastna investicija v višini 22.000 EUR brez DDV ali izvedba preko določil JZP.
Aktivnost 7: Uvedba varčevalnih ukrepov v javnih stavbah
Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje
Zmanjšanje skupne rabe
energije v vseh javnih
stavbah za 20%
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Osveščanje in informiranje zaposlenih je eden izmed glavnih organizacijskih ukrepov za
izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah. Zmanjšanje rabe energije se najprej
začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov.
Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na
smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so
ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso podani. Pri vrtcih in osnovnih šolah je zelo
pomembna visoka stopnja bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V
nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih in nekaj cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE
v javnih objektih.
1. Ogrevanje:
dobra toplotna izolacija objektov;
natančna regulacija temperature v prostorih;
primerna razporeditev grelnih teles;
kakovostna okna in vrata;
dodatna zatesnitev oken;
uvajanje obnovljivih virov energije;
zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi;
vgradnja termostatskih ventilov;
vgradnja kotla primernih moči.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 138
2. Prezračevanje:
kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna
zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj
minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato
okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih;
redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila.
3. Električna energija:
v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo;
okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila;
preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov;
uporaba varčnih žarnic;
ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru;
izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo;
pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma
pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije;
pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih.
4. voda:
kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte;
zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo;
redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih
tesnil ali pokvarjenih ventilov;
vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja;
vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja;
nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev;
izraba deževnice;
KAZALNIK
Organizirano izobraževanje zaposlenih v občinskih stavbah.
FINANČNI NAČRT
500 EUR za 1 izobraževanje. Letno predvidena 2 izobraževanji.
ROK IZVEDBE
September 2011 do Maj 2011.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 139
Aktivnost 8: Pravila o energetsko varčni gradnji
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Vzpostavitev sistema za
zagotovitev uvedbe sistemov
OVE in ukrepov URE ob
novogradnjah in rekonstrukciji
obstoječih objektov.
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Občina v svojih občinskih aktih (Občinskega prostorskega načrta) opredeljuje podrobnejša
pravila izvedbe aktivnosti glede OVE in URE. V večji meri pa je energetsko učinkovita
gradnja in uporaba OVE po novem tako ali tako določena v vsebini Pravilnika o učinkoviti
rabi energije v stavbah.
V nadaljevanju pa podajamo zahteve, ki izhajajo iz Prenovljenega pravilnika o učinkoviti rabi
energije –PURES 2010, ki je stopil v veljavo 1.7.2010 skupaj z pripadajočo tehnično
smernico za graditev TSG-1-004:2010.
Z novim pravilnikom so postavljene minimalne zahteve za gradbeni del, ki približno
ohranjajo raven zahtevnosti PURESA iz leta 2008. Tako ostaja obvezno pokrivanje 25%
celotne končne energije v stavbi z obnovljivimi viri (PURES 2008 je predvideval pokritje
25% potrebne moči z OVE), pri tem so predvideni tudi novi, poenostavljeni načini
izpolnjevanja te zahteve, vezani na posamezne vire OVE. Za nove javne stavbe se ohranja
zahteva, da morajo biti 10% boljše od ostalih.
Pogosto se pojavlja vprašanje, ali bo tudi v stanovanjskih stavbah v bodoče potrebno
vgrajevati mehansko prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zahteve za
potrebno toploto za ogrevanje so postavljene tako, da bi ta obveznost veljala v širšem obsegu
šele po letu 2015. Novi PURES uvaja termin »skoraj nič energijske stavbe« in njihovo
uvedbo do leta 2020 Skoraj nič energijske stavbe: Prenovljena direktiva uvaja termin skoraj
nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki tako malo energije porabi za ogrevanje
in hlajenje, da lahko potrebe po energiji v čim večji meri pokrijemo z obnovljivimi viri,
vključno z obnovljivo energijo proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.
Energijske lastnosti stavbe: Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po novem predstavlja
izključno celotna raba energije (ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje in pripravo tople
vode, vgrajena razsvetljava naj se upošteva predvsem pri ne stanovanjskih stavbah), in sicer
na ravni primarne energije in s tem povezane emisije CO2.
Cilji za nove in javne stavbe: Poseben poudarek je na spodbujanju gradnje t.i. skoraj nič
energijskih hiš, še posebej v javnem sektorju:
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 140
do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti tudi vmesni cilj do
2015);
do 2018 zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič
energijske, predstavljati morajo zgled ostalim;
države članice morajo v ta namen pripraviti Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in
periodično poročati EC o stanju na tem področju (po 2012 na 3 leta).
Energijska prenova starejših stavb: Še posebej je pomemben obseg energijske prenove
starejših stavb, zato prenovljena direktiva EPBD ohranja vse dosedanje zahteve, odpravi
nejasnosti in nedorečenosti ter mestoma zahteve celo zaostruje. Odpravljena je meja 1000 m2
(PURES 2008) za izpolnjevanje minimalnih zahtev pri večjih prenovah stavb (naša
zakonodaja že postopa tako pri vseh rekonstrukcijah). Zahteva po uskladitvi z minimalnimi
zahtevami velja za del, ki se prenavlja.
Študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov: Odpravljen je tudi prag 1000 m2
(PURES 2008) za obvezne študije izvedljivosti za alternativne energetske sisteme, tako bo
študija potrebna pri vsaki novogradnji, ne glede na velikost stavbe.
Minimalne zahteve in vloga LCC analize: Pri postavitvi minimalnih zahtev za nove stavbe
in pri priporočenih ukrepih za prenovo starejših stavb je treba upoštevati stroškovno
učinkovitost ukrepa v celem življenjskem krogu (Life Cycle Costing - LCC) in poiskati
dolgoročno optimalne rešitve. Prenovljena direktiva predvideva benčmarking minimalnih
zahtev v EU-27 na podlagi enotne metodologije temelječe na LCC. Namen spremenjenega
določila je preprečiti morebitne izgubljene priložnosti za energijsko učinkovito gradnji ali
prenovo, seveda pa države lahko postavijo tudi strožje zahteve, ki so energijsko bolj
učinkovite, kot bi to sledilo iz upoštevanja stroškovno optimalnih zahtev:
Minimalne zahteve: Stroškovno optimalne minimalne zahteve naj se predpisujejo tako
za rabo energije v stavbi kot za elemente ovoja pri novogradnjah in prenovah.
Zahteve za sisteme: Predvidena je postavitev minimalnih zahtev za tehnične sisteme,
ki so vgrajeni v stavbi, predvsem za kotle, naprave za pripravo tople vode in klimatske
sisteme. Zahteve naj pokrivajo celotno rabo energije, pravilno vgradnjo, primerno
dimenzioniranje, prilagoditve ter regulacijo vgrajenih sistemov. Pregledi kotlov se
razširijo na pregled celotnega ogrevalnega sistema, pri čemer lahko države članice
določijo različne periode pregledov glede na moč kotla.
Spodbujati je treba vgradnjo pametnih merilnikov za električno energijo.
Pasivno hlajenje: Strategije pasivnega hlajenja in preprečevanje pregrevanja imajo prednost
pred aktivnim hlajenjem.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 141
Energetska izkaznica in trženje stavb: Prenovljena direktiva utrjuje informativno
promocijsko vlogo energetske izkaznice stavbe v vseh oblikah prometa z nepremičninami,
tako bo na primer zahtevana navedba energijskih indikatorjev pri oglaševanju stavb. Izkaznica
naj po novem vsebuje predvsem podatek o primarni energiji, potrebni energiji za ogrevanje in
hlajenje in o emisijah CO2. Njena obvezna priloga je seznam priporočenih ukrepov, razen če
ni potencialov za izboljšave (v smislu zahtev obstoječe zakonodaje). Direktiva kot novost
predvideva evropsko prostovoljno shemo energetskih izkaznic za ne stanovanjske stavbe, s
priporočilom za njeno vključevanje v nacionalne certifikacijske sheme. Za uporabnike
izkaznic je pomembna zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema kontrole kakovosti pri
izdajanju energetskih izkaznic.
Prostorsko načrtovanje in prenovljena EPBD: Pomembno novost predstavlja tudi zahteva
naj bosta lokalna in regionalna uprava vključeni v prenos EPBD, predvsem zaradi
usklajenosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju in zakonodaje o energetski učinkovitosti
stavb, kar bi lahko olajšalo izkoriščanje obnovljivih virov.
Učinkovitost kotlovnic se povečuje s čim večjo izkoriščenostjo tehnološko ustreznih naprav,
ustrezno regulacijo in ustreznim vodenjem. Pri investicijskem vzdrževanju kotlovnic oziroma
rekonstrukcijah je zato potrebno spodbujati upravnike k tovrstnim projektom. Prav tako je
potrebno pospeševati izgradnjo skupnih kotlovnic in ne lokalnih kurišč (npr. nov stanovanjski
kompleks, območje centralnih dejavnosti, ali tudi kogeneracija na OVE (biomasa) za
dislocirane poslovne subjekte.
KAZALNIK
Sprejem Občinskega akta, ki opredeljuje zahteve glede OVE in URE
FINANČNI NAČRT
Vrednost projekta je 2500 €. Občina v celoti krije vrednost izdelave projekta.
ROK IZVEDBE
Pred sprejemom OPPN Občine Ivančna Gorica.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 142
Aktivnost 8: Energetska sanacija javnih objektov
Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje
Vzpostavitev sistema za
zagotovitev uvedbe sistemov
OVE in ukrepov URE ob
novogradnjah in rekonstrukciji
obstoječih objektov.
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Na podlagi izvedbe preliminarnih energetskih pregledov in ugotovljenih energetskih števil v
nadaljevanju podajamo okvirne predlagane ukrepe energetske sanacije za posamezno javno
stavbo kot povzetek ukrepov in aktivnosti iz prejšnjega poglavja. Te ukrepe se bo uvajalo v
skladu s finančnimi zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo
obsegal sanacijo ki so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v
objektih, ki niso v ciljnem energetskem razredu.
Na splošno varčevalni potencial obstaja v vseh javnih objektih. Predlagamo, da se v občini
Ivančna Gorica izvedejo naslednje aktivnosti v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti:
Izolacija ovoja objekta na objektih: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ
Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec
Sonček,
Zamenjava strešne kritine: PŠ Zagradec,
Zamenjava stavbnega pohištva: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ Zagradec,
PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček,
Krajevna skupnost Ivančna Gorica,
Ogrevanje in zamenjava kurilne naprave:
o Montaža termostatskih ventilov: Srednja šola gimnazija Josipa Jurčiča, PŠ
Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična,
Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica,
o Vgradnja toplotne črpalke: PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus,
Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna
skupnost Ivančna Gorica,
o Vgradnja SPTE: OŠ Ivančna Gorica, Vrtec Marjetica, OŠ Ferda Vesela, Center
za zdravljenje bolezni otrok,
o Vgradnja kotla na biomaso/DOLB: Srednja šola Josipa Jurčiča,..
Razsvetljava:
o Zamenjava fluoroscentnih in navadnih žarnic z energetsko varčnimi: gimnazija, PŠ
Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica,
Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica,
o Vgradnja senzorjev za vklop:
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 143
Smotrnost oz. prioritetno listo predlaganih ukrepov bodo dali opravljene nadaljnje študije
(razširjeni ali poenostavljeni energetski pregledi s poudarkom na študijah gradbene fizike) s
predlaganimi ukrepi ter dobo vračila investicij. S sanacijo javnih stavb bomo dosegli do 30%
zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah.
FINANČNI NAČRT
Doba povračila investicije pri sanacijah javnih objektov zlasti stavbnega pohištva in ovoja
zgradbe brez sofinanciranja po navadi ni ekonomska opravičena. Zato predlagamo sanacijo
objektov ob pridobitvi sredstev oz. drugih oblik sofinanciranja in ob izvedbi predvidenih
vzdrževalnih del na objektu..
Za energetsko sanacijo objektov zlasti izrabo OVE in URE obstaja tudi možnost
pogodbenega financiranja, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s
strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo. Trenutno so na voljo dve obliki pogodbenega financiranja:
1. pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav, ki
naročniku omogoča:
zmanjšanje rabe in stroškov za energijo;
vgradnja sodobnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih sistemov brez lastnega
vlaganja;
povečanje vrednosti zgradbe zaradi posodobljenih energetskih sistemov;
izboljšani delovni in bivalni pogoji v zgradbah;
zmanjšanje obremenitev okolja z nevarnimi emisijami.
2. pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE):
Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za
znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih
prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih
prihrankov pri stroških za porabljeno energijo.
V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni
samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav
zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo
motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna
pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim
podjetjem za energetske storitve, izvajalcem.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 144
Aktivnost 9: Energetska sanacija javne razsvetljave
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Zmanjšanje porabe električne
energije javne razsvetljave.
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Koncesionar
Občina je objavila Odlok o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave,
postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica, in sicer v
Uradnem listu št. 7/2010 z dne 29.1.2010. Koncesionar še ni izbran. Gospodarska javna
služba »upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave« obsega dobavo in postavitev, redno
vzdrževanje in strokovni nadzor nad delovanjem javne razsvetljave. V skladu z navodili
občine bo skrbel za dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk ter sijalk; dobavo, postavitev in
zamenjavo drogov javne razsvetljave, drugih naprav in svetlobnih znakov in podobno.
V občini Ivančna Gorica bo potrebno do leta 2016 prilagoditi celotno javno razsvetljavo
zahtevam Uredbe o svetlobnem onesnaževanju. V večini primerov bo potrebno zamenjati
obstoječe svetilke s svetilkami z ravnim steklom, ki bodo tudi energetsko varčne oziroma
prinašale energetske prihranke. Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna,
metal halogenska in LED svetila.
Pri analizi ekonomskih učinkov zamenjave se lahko upošteva naslednje predpostavke:
cena svetilke 150 do 350 EUR (odvisno od tehnologije),
cena posamezne sijalke 10 EUR,
cena zamenjave sijalke 8 EUR,
cena uporabe dvigala 20 EUR.
S posodobitvijo javne razsvetljave se lahko ustvarijo pomembni prihranki. 5. člen uredbe
definira, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki jih opravlja občina za razsvetljavo
občinskih cest in javnih površin na sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca s
stalnim ali začasnim prebivališčem občine. Po rezultati raziskovanj Statističnega urada v
publikaciji Popis prebivalstva je bilo na dan 30.6.2006 v občini Ivančna Gorica 14.258
prebivalcev. Poraba v letu 2006 je znaša 679.089 kWh (najvišja vrednost v zadnjih desetih
letih) in tako znaša poraba na prebivalca 47,6 kWh/prebivalca. Poraba v letu 2009 je bistveno
nižja in znaša 545.938 kWh, torej ob enakem številu prebivalcev znaša kazalnik
38,2 kWh / prebivalca.
Za določitev obsega potrebnih investicij in posledično pričakovanih prihrankov, je potrebno
izdelati energetski pregled javne razsvetljave in na podlagi analize različnih tehnologij, oblik
in možnosti prikazati ekonomske učinke posameznih ukrepov. Izbrana varianta bo
predstavljala smernico koncesionarju za gospodarno ravnanje z javno razsvetljavo.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 145
13.2.4 Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE v gospodarstvu
Aktivnost 1: vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva
Cilj Nosilec Odgovornost za
usklajevanje
Zmanjšana raba končne
energije do leta 2015 glede na
leto 2010 za 10 %
Občina Ivančna
Gorica
Energetski upravljavec
Spodbujanje in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu lahko predstavlja pomemben prispevek
k zmanjševanju porabe energije v občinah, ker so gospodarski subjekti navadno veliki
porabniki energije. Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo
mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja
URE in OVE.
Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta so
zmanjšana poraba končne energije in dvig delež uporabe obnovljivih virov energije in
učinkovite energije. Vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva se bo
izvajala skozi naslednje aktivnosti:
1. Analiza stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu
Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu je možno oblikovati le na osnovi
kakovostno izvedene analize stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v
gospodarstvu. Analiza stanja bo zajemala naslednje segmente:
Evidentiranje obstoječih gospodarskih subjektov.
Analiza podatkov o skupni porabi posameznih virov energije v gospodarstvu ter
podatkov o porabi energije po posameznih gospodarskih panogah.
Analiza podatkov o načrtovanih gospodarskih subjektih (gospodarska cona) in
predvidenih dodatnih potrebah po virih energije.
Analiza podatkov o obstoječih ukrepih in tehnikah URE v gospodarstvu ter prihrankih
energije, ki iz tega izhajajo.
Zaključki analize stanja s povzetkom ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma priložnosti za
izboljšavo stanja.
2. Analiza možnosti uporabe URE in OVE v gospodarstvu glede na lokalne značilnosti
Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo virov energije ter
priporočene vrste OVE in tehnologije URE, glede na lokalne značilnosti in možnosti.
Analizirane bodo ekonomičnost izbrane variantne rešitve.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 146
3. Predlog ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE
V sklopu načrta bo, glede na ugotovljeno obstoječe stanje glede porabe virov energije in
uporabe OVE in ukrepov za URE v gospodarstvu, predstavljen program ukrepov in aktivnosti
za spodbujanje in uvajanje URE in OVE.
4. Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE
V sklopu izobraževanj o URE in OVE, ki usmerjena bodo v sanacijo proizvodnih in
poslovnih stavb, bodo predstavljene rešitve za učinkovito rabo energije v gospodarstvu.
Pomemben poudarek bo tudi na predstavitvi lokalno najbolj zanimivih obnovljivih virov
energije kot so sončne celice, toplotne črpalke in biomasa. V sklopu izobraževanja bodo
predstavljene možnosti sofinanciranja naložb in drugih spodbud na področju URE in OVE.
Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:
splošna informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),
ciljna izobraževanja glede na interesente (glede na vrsto dejavnosti in velikost subjektov).
Tovrstna izobraževanja bodo vključevala pregled in predstavitev bolj specifičnih ukrepov in
tehnik URE in možnih OVE, ki so primerni za določeno gospodarsko panogo ali skupini
panog. Pred izvajanjem izobraževanj se bo izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem
gospodarskim subjektom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj.
Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo
organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za URE, kot
tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije.
4. Svetovanje pri načrtovanju uporabe URE in OVE
Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne poslovne subjekte, za katere naj se določi najboljše
rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske
učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na spodbujanju uporabe novih kotlov, sanaciji stavb in
spodbujanju rabe biomase, toplotnih črpalk in sončnih celic.
5. Pomoč pri iskanju finančnih virov
Gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske
učinkovitosti stavb, proizvodnih procesov ter ogrevalnih sistemov, naj se nudi pomoč pri
iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije.
6. Sofinanciranje energetskih pregledov v podjetjih
Občina nameni 10 % sofinanciranje ob odločitvi podjetja za izvedbo energetskega pregleda
objekta. Podrobnosti vsebine energetskih pregledov je že bila predstavljena.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 147
KAZALNIK
Število prijav za pridobitev sofinanciranja za izvedbo razširjenih energetskih pregledov.
FINANČNI NAČRT
Izvedbo finančnega načrta glede na predlagane aktivnosti v celoti izvede Občina Ivančna
Gorica. Predvidene aktivnosti z vrednostmi so naslednje:
izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE, predviden strošek 2000 EUR/leto,
svetovanje pri načrtovanju sanacije, strošek 3000 EUR/leto,
pomoč pri iskanju finančnih virov, strošek 1000 EUR/leto,
sofinanciranje izvedbe energetskih pregledov, predviden strošek 20000 EUR//leto.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 148
11. Akcijski načrt
Aktivnosti za leto 2011
1. Imenovanje energetskega upravljavca in skupine za izvedbo projektov
Nosilec: Občina Ivančna Gorica
Odgovorni: Župan, Oddelek za gospodarske zadeve oz. Urad za okolje in prostor na Občini
Ivančna Gorica
Rok izvedbe: 2011
Pričakovani rezultati: Sistematičen začetek izvajanja programov. Da pride do izvedbe
projektov, je nujno potrebno, da se določi nekoga, ki bo stalno spremljal izvajanje projektov,
poročal o rezultatih in težavah, ki se pojavljajo tekom izvedbe posameznega projekta.
Potrebno je torej določiti osebo, ki nosi odgovornost za organizacijo izpeljave projektov v
praksi, to je energetski menedžer, ki mora tudi stalno slediti razpisom za sofinanciranje
projektov in novostim na področju energetike. Energetski menedžer oblikuje delovno
skupino, ki mu pomaga pri iskanju najboljših rešitev pri izvajanju posameznih projektov in
skupaj podajajo izvajalcem vsa ustrezna navodila za izvajanje projektov. Energetski
menedžer je zadolžen tudi za pripravo letnih poročil o izvajanju ukrepov. Financiranje s
strani občine: delo in financiranje energetskega menedžerja in delovne skupine lahko poteka
v okviru obstoječega dela zaposlenih.
2. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih objektih.
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektovRok izvedbe: 2011Pričakovani rezultati: Učinkovitejša raba energije v javnih objektih pomeni predvsemzmanjševanje stroškov poleg zmanjšanja vpliva na okolje. Da lahko sprejemamo učinkoviteukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno energetsko knjigovodstvo, torejbeleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Za izboljšanje prihodnosti je namrečnujno potrebno poznati trenutno stanje in pretekle trende. Energetsko knjigovodstvo pomenivzpostavitev enotnega načina spremljanja podatkov na enem mestu ter njihovo sprotnovnašanje v podatkovno bazo, kar omogoča natančno ovrednotenje stroškov rabe energije vjavnih objektih, iz česar se določijo prioritetni ukrepi za zmanjšanje rabe energije v objektih.Poleg tega se zmanjšajo tudi transakcijski stroški dostopa do podatkov, saj bi bili le-tisistematično urejeni. Energetski upravitelj organizira zbiranje in vnašanje podatkov za vsejavne objekte v občini.
Energetsko knjigovodstvo je možno na več načinov: preko on-line sistema centralne enote in posamezne javne zgradbe, ki zagotavlja
realne dnevne energetske podatke; preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne zgradbe na podlagi
mesečnih podatkov o rabi energije; preko samostojnih enostavnih računalniških aplikacij.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 149
Vrednost projekta: okoli 350 €/ zgradbo (odvisno od vrste sistema energetskegaknjigovodstva).
Energetski upravljavec bo v letu 2011 odgovoren za pripravo celotnega akcijskega načrta, ki
bo moral biti potrjen s strani župana. V nadaljevanju so podlage oz. smernice za izdelavo
akcijskega načrta.
Aktivnosti 2012 in naprej
1. Priprava pravilnikov oziroma sklepov, ki se nanašajo na področje URE in OVE.
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžerRok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vseuporabnike. Smiselno je, da opredeli usmeritve, koncepte in jih vključi v ostale ureditvenedokumente občine. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čimbolj sprejemljiva. Določijo se območja, kjer se pri oskrbi z energijo daje prednost OVE.Preko sprejetja Pravilnika o načinu ogrevanja na določenem območju se poskrbi, da serazlični tipi oskrbe ne podvajajo, da so obstoječi sistemi cim bolj rentabilni in da se dajeprednost OVE in URE.
2. Izdelava razširjenih energetskih pregledov izbranih javnih objektov
Nosilec: Občina Ivančna Gorica.Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Osnovni namen energetskega pregleda objekta je izdelava podlag za
obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program
URE. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za
preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje
potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami.
Energetski pregledi so ekonomsko upravičeni pri večjih uporabnikih energije, kot so
proizvodni obrati in večji objekti – poslovno stanovanjski objekti, šole in bloki. Spodaj
našteti objekti so najbolj potratni in zato tudi prvi kandidati za razširjeni energetski pregled.
Seveda pa se krog objektov, za katere se opravijo energetski pregledi lahko kadarkoli razširi.
Občina se lahko odloči izpeljati energetske preglede tudi za vse občinske javne objekte.
Prvi sklop stavb, kjer so potrebni energetski pregledi:
Srednja šola Josipa Jurčiča,
Podružnična šola Višnja Gora.
Vrednost projekta: do 4.000 €/ objekt (odvisno od velikosti in zahtevnosti energetskega
pregleda)
Financiranje s strani občine: 1.500 €
Ostali viri financiranja: Vodstvo šole oz. Ministrstvo za šolstvo v primeru srednje šole Josipa
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 150
Jurčiča
3. Pridobitev energetskih izkaznic za javne objekte
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe: 12 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s
priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Podeljevali jo bodo neodvisni strokovnjaki
iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008) na zahtevo stranke.
ob upoštevanju metodologije določene s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.
Vrednost projekta: ca 300 EUR/objekt
4. Izvedba študij alternativnih virov energije z elaboratom gradbene fizike
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer
Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi študija alternativnih virov
energije z elaboratom gradbene fizike, kjer se analizira alternativni viri za zagotavljanje
energetske oskrbe objektov in kritične točke na objektu posameznega objekta, ki so
poglavitni vir toplotnih izgub. Na osnovi rezultatov se določi prednostna lista izvajanja
ukrepov, kot so npr. izolacija ostrešja, fasade, zamenjava stavbnega pohištva ipd.
Vrednost študije na objekt: 2.500 €
Financiranje s strani občine: 2.500 €
5. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije do leta 2015
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer, oddelek za okolje in prostor na občini.
Rok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativen načrt
izvedbe potencialnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnje sistemov za
izkoriščanje OVE v naslednjih dveh letih. V okviru proračunskih zmožnostih predlagamo, da
se ta aktivnost izvede vsake dve leti.
Vrednost projekta: 2.000 €
Financiranje s strani občine: 2.000 €
6. Vgradnja sistemov za izkoriščanje lesne biomase (sekanci ali peleti) za
ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v večjih kotlovnicah in strnjenih
naseljih
Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru JZP.Odgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe DIIPa: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 151
Pričakovani rezultati: Vgradnja specialnih kotlov na lesno biomaso ima velik učinek na
osveščanje zaposlenih in predvsem šolarjev v javnih zgradbah, zmanjša se raba energije in
odvisnost od fosilnih goriv. Z vgradnjo kotlov na biomaso v izbrane objekte bo občina
Ivančna Gorica postala primer dobre prakse izkoriščanja OVE tudi za ostale zgradbe v
občini.
Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizira
izbrana varianta s stališča ekonomičnosti in okoljskega vidika. Možnost financiranja v obliki
javno zasebnega partnerstva se analizira v obliki DIIP.
Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjo
kotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselna
vgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajo
toplotne črpalke zrak/voda
Vrednost projekta: je odvisna od velikosti izbranega objekta.
Financiranje s strani občine: 10%
Ostali viri financiranja: na način pogodbenega zagotavljanja toplote (potencialni
investitorji), Eko sklad.
7. Vgradnja toplotnih črpalk za pripravo toplote oz. tople sanitarne vode
Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner.Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjokotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselnavgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajotoplotne črpalke zrak/voda.Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizirajo
alternativni sistemi (npr. kotel na biomaso v primerjavi s toplotno črpalko) in se določi vrstni
red vgradnje toplotnih črpalk. Možnost financiranja v obliki javno zasebnega partnerstva se
analizira v obliki DIIP.
8. Spodbujanje sončnih elektrarn v občini
Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZPOdgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe: 12 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije,to je brez emisij in nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Država zUredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL37/2009) določa obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam.V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih zapostavitev sončnih elektrarn. Predlagamo, da se pred začetkom izvajanja investicijskih delizdela prioritetni seznam omenjenega ukrepa na javnih objektih. Za izdelavo načrta inusklajevanje izvajanja naj bo zadolžen energetski menedžer s sodelovanjem vodstvaposameznih javnih objektov.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 152
Predlagan objekt za leto 2011-2012 je OŠ Stična.
9. Spodbujanje vgradnje soproizvodnje toplote in električne energije v večjih
kotlovnicah
Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZPOdgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.Pričakovani rezultati: Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomenisočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Država z Uredbo o podporah električnienergiji, proizvedeni v soproizvodnji z visokim izkoristkom (URL 37/2009) določaobratovalne podpore tudi soproizvodnji.Poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti enote SPTE in se lahko vključi v žeobstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike ogrevanja. Objekti s premajhnoporabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj so pričakovani finančni učinkiustrezno manjši.Predlagana objekta za izvedbo v 2011 sta:
Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči, Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne
moči (SPTE DACHS) z lastnim financiranjem ali preko JZP.
10. Energetska sanacija javnih objektov
Nosilec: Občina Ivančna Gorica.Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.
Rok izvedbe: do leta 2015
Pričakovani rezultati: Energetska sanacija se bo izvajala na ovoju objektov (fasada,
zamenjava stavbnega pohištva, izolacija in zamenjava strešne kritine) v skladu s finančnimi
zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo obsegal sanacijo, ki
so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v objektih, ki niso v
ciljnem energetskem razredu.
Na osnovi aktivnosti izvedbe Študije alternativnih virov z elaboratom gradbene fizike se
določi prioritetna lista ukrepov in objektov ter finančno in terminsko ovrednoti izvedba
ukrepov.
11. Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer
Izvedba: projekt se izvaja vsako leto; začetek izvajanja 2012Pričakovani rezultati: Občina lahko spodbudi učinkovito rabo energije v gospodinjstvih znekaj pilotnimi projekti dobre prakse. Lahko tudi vsako leto v nekaj gospodinjstvihsofinancira na primer zamenjavo oken, obnovo fasad, polaganje dodatne izolacije na objekte,z minimalnimi subvencijami lahko poskuša spodbuditi tudi gradnjo energetsko varčnihobjektov ipd..Vrednost projekta: 3.000 €/leto.Financiranje s strani občine: 3.000 €/leto.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 153
12. Osveščanje in izobraževanje občanov, osveščanje otrok v šolah, prirejanje
okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, gostovanje najpomembnejših
akterjev na lokalni televiziji ipd.).
Nosilec: Občina Ivančna GoricaOdgovorni: energetski menedžer
Izvedba: Aktivnost se začne izvajati takoj in se izvaja neprestano.Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitviposameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju seneprestano izvaja več dejavnosti, kot so izobraževanje in osveščanje otrok v šolah in vrtcih,prirejanje okroglih miz, srečanj, obdelovanje problematike na lokalni televiziji (gostovanjepomembnih akterjev), članki v lokalnem časopisu itd.. Načrt tovrstnih aktivnosti pripraviEnergetski menedžer. Zavedanje problematike običajno sproži večjo aktivnost občanov prireševanju le-teh. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenihuporabnikov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20%, ne da bi se bivalno ugodje vobjektu zmanjšalo.Vrednost projekta: 1.000 €/leto.Financiranje s strani občine: 1.000 €/leto.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 154
12. Navodila za izvajanje LEK-a
Izvajanje smernic energetskega razvoja občine, opredeljene v lokalnem energetskem konceptu
omogoča doseganje zastavljenih ciljev in uresničitev zmanjšanja energetske odvisnosti ter
povečanje deleža OVE in URE. Spremljanje izvajanje LEK-a omogoča pregled na napredkom
in doseženimi rezultati in podlago za določitev nadaljnjih korakov. Prav tako je občina dolžna
po Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS,
št. 74/09) o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za
energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora po pravilniku enkrat letno
poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo.
Komisija, ki je spremljala izdelavo Lokalnega energetskega koncepta, z izdelovalci predstavi
izsledke na občinski seji in predlaga nabor aktivnosti, želene cilje ter terminski plan. Za
uspešno izvajanje energetskega koncepta v občini je potrebno določiti odgovorne osebe, ki
bodo zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta.
V skladu z priporočili iz NEP naj občina imenuje občinskega energetskega managerja oz.
upravljavca, katerega naloga je delovanje na področju občinske energetske problematike na
področju javnega sektorja in tudi na področju gospodinjstev in privatnega sektorja. Njegova
naloga je spodbujanje, informiranje, izobraževanje in izvajanje posameznih projektov.
Strategija razvoja občine Ivančna Gorica temelji na energetski sanacije javnih objektov ter
večji izrabi lesne biomase in soproizvodnje toplote in električne energije v luči večje
energetske učinkovitosti in izrabe OVE. V naslednji fazi mora občinski energetski manager
pripraviti nabor projektov, ga uskladiti s predstavniki občine, ter opredeliti predvideni učinki
tega projekta (v okviru podrobnejših analiz in študij) ter po izvedbi posameznega projekta
primerjati dosežene rezultate s predvidenimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno
deliti z lokalno skupnostjo (časopis, predstavitve ipd.) ter o njih izdelati informacijske
brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije
kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je
javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o
njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd..
Občina s svojim odgovornim ravnanjem z objekti v njihovem upravljanju daje signale
občanom in podjetjem v občini. Dodatno je potrebno pri gospodinjstvih z izobraževanjem in
promocijskimi aktivnostmi spodbujati ukrepe učinkovite rabe energije in večje izrabe
obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne
črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso).
Vpeljava energetskega knjigovodstva dejansko predstavlja orodje za ciljno spremljanje
porabe energije v javnih objektih, kjer se pokažejo energetsko potrebni objekti in doseganje
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 155
rezultatov na letnem nivoju pri zmanjševanju porabe energije. Na osnovi podatkov o porabi
energije v objektih se postavi prioritetno listo objektov in ukrepov.
S sprejemom OPN-ja je potrebno omogočiti gospodinjstvom, podjetjem in javnim objektom
izrabo kateregakoli ukrepa URE in OVE oz. z usmeritvami omogočati njihovo izrabo.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 156
13. Viri financiranja ukrepe OVE/URE
Za spodbujanje ukrepov URE in OVE so na voljo subvencije, ugodni krediti in podporne
sheme za posamezne aktivnosti. V nadaljevanju so opredeljeni možni viri pridobitve ustrezne
možnosti sofinanciranja oz. izvedbe projekta.
13.1. Eko sklad j.s.
Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za
okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z
nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. V skladu s
sklepi Vlade RS z dne 31.01.2008 izvaja razpise za gospodinjstva Eko sklad, slovenski
okoljski javni sklad.
Eko sklad tako omogoča pridobitev kredita za okolje naložbe oz. subvencije za gospodinjstva.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je v letu 2010 objavil tri javne pozive za
dodeljevanje nepovratnih sredstev v skupni višini 18 milijonov evrov. Razpisi so zajemali
spodbude občanov za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske
učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.
Omenjeni viri financiranja so primerni predvsem za podjetja in občane. Razpisi in pogoji
kandiranja so objavljeni na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/index.html.
13.2. Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite
rabe energije
Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije deluje v okviru Ministrstva
za gospodarstvo in letno objavlja razpise za sofinanciranje projektov izrabe lesne biomase
(individualne sisteme in daljinska ogrevanja – DOLB). V nadaljevanju sta podrobneje opisana
aktualna javna razpisa, ki sta namenjena predvsem zasebnim podjetjem.
Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011
in 2012 (DOLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja
na lesno biomaso. Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so vsa podjetja,
organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l.
RS, št 65/09 UPB 3) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravičenci niso mikro
podjetja s sedežem v manjših naseljih. Prijavitelj ne more biti podjetje, ki proizvaja naprave
ali komponente naprav, ki so del operacije. Skupna višina nepovratnih sredstev: 6.000.000
EUR za leta 2010, 2011 in 2012. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010 in naprej, do porabe
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 157
sredstev, vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v tromesečnih razmikih. Več informacij na:
www.mg.gov.si.
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti
2010 in 2011 (KNLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje vgradnje individualnih
sistemov ogrevanja na lesno biomaso, moči 150 do 5000 kW. Upravičenci do državne pomoči
po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o
gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št 42/06 s spremembami), Zakona o zadrugah (Ur.l. RS, št.
62/07), Zakona o zavodih (Ur.l. RS/I, št. 12/91 s spremembami) ter samostojni podjetniki, ki
imajo sedež v RS. Upravičenci do subvencije po tem razpisu so pravne osebe zasebnega
prava, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, (Ur.l. RS, št. 61/06) ter Zakona o
ustanovah, (Ur.l. RS, št. 70/05; 91/05 popr.), ob pogoju, da ne gre za pridobitno dejavnost. Za
operacije, ki se ne nahajajo v enem od mestnih naselij v Sloveniji, velja omejitev, da
prijavitelj ne morejo biti mikro podjetja, ki so upravičenci po javnem razpisu MKGP za ukrep
312 – podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Prijavitelj tudi ne more biti podjetje, ki
proizvaja naprave ali komponente naprav, ki so del operacije. Podrobnejše informacije so na
voljo v razpisni dokumentaciji. Skupna višina nepovratnih sredstev: 4.400.000 EUR za leti
2010 in 2011. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010. in 03.03. 2011 oziroma do porabe sredstev.
Več informacij na: www.mg.gov.si.
13.3. ARSKTRP
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja deluje v okviru
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru 3. osi Programa razvoja
podeželja za RS 2007/2013 spodbujajo zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest na
podeželju ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. To je mogoče doseči preko
investicijskih podpor v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, s podporami pri ustanavljanju in
razvoju mikro podjetij ter z aktivnostmi pri obnovi in razvoju vasi. V nadaljevanju so
podrobneje opisani krepi v okviru Sektorja za razvoj podeželja, v okviru katerih se lahko
pridobi sredstva za okoljske naložbe.
Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Namen podpore je omogočiti začetek
ali posodobitev opravljanja nekmetijskih dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot
tudi dodaten vir dohodka na kmetijah ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih
razmer na kmetijah. Upravičenci so fizične in pravne osebe, odgovorna oseba upravičenca pa
mora biti član kmečkega gospodinjstva.
Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Namen podpore je
omogočiti začetek opravljanja dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi
dodaten vir dohodka na podeželju ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer
na podeželju. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost
zunaj naselij s statusom mesta.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 158
13.4. Javno zasebno partnerstvo (JZP)
13.4.1. Pravna podlaga
JZP temelji na določbah 31. In 8. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list
RS, št. 127/2006 z odslej ZJZP). Za posamezen projekt izvedbe preko določil JZP je potrebno
izdelati študijo, katere namen je:
predstavitev možnih načinov izvedbe javno-zasebnega partnerstva v povezavi s
podelitvijo koncesije za izvedbo predmetnega projekta,
odgovoriti na vprašanje ali so izpolnjeni pravni pogoji za sklenitev razmerja javno-
zasebnega partnerstva,
opredelitev temeljnih pravnih elementov javno zasebnega partnerstva, vključno s SWOT
analizo predmetnih modelov javno-zasebnega partnerstva in določitvijo argumentacije za
vsebino skupnega akta o javno-zasebnem partnerstvu.
Pri izdelavi študije morajo biti upoštevani predvsem sledeči predpisi:
Zakon o javnih financah /ZJF/ (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002,
56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010),
Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Ur.l. RS, št. 127/2006),
Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Ur.l. RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US:
U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8),
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin /ZSPDPO/ (Ur.l. RS, št. 14/2007,
55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16)
13.4.2. Oblike JZP
ZJZP predvideva različne oblike sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in sicer:
1. razmerje pogodbenega partnerstva, ki ima lahko naravo:
javno naročniškega razmerja (javno naročniško partnerstvo)
koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo)
2. razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva.
A) Javno naročniško partnerstvo
Bistveno za delitev med koncesijskim in javno naročniškim javno-zasebnim partnerstvom je
delitev tveganj. Če javni partner (v našem primeru torej občna Gorenja vas Poljane) nosi
večino poslovnega tveganja izvajanja projekta, se javno-zasebno partnerstvo šteje za javno
naročniško. V nasprotnem primeru, ko večino poslovnega tveganja prevzame zasebni partner,
je razmerje opredeljeno kot koncesijsko partnerstvo. Pri tem velja opozoriti tudi na delitev
med klasičnim javnim naročilom in javno naročniškim partnerstvom; v primeru, ko celotno
poslovno tveganje uspešnosti projekta nosi javni partner, gre za klasično javno naročilo, ne pa
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 159
za pravo javno-zasebno partnerstvo, saj v tem primeru partnerstvo ne bi temeljilo na delitvi
tveganja, kar pa je esencialni in nujni element za obstoj javno-zasebnega partnerstva. Šteje se,
da zasebni partner nosi tveganje poslovne uspešnosti projekta, če so njegovi prihodki odvisni
od izkoriščanja zgrajenih objektov ali naprav. Če pa bi občina zasebnemu partnerju jamčila
nek minimalni prihodek oziroma bi se zavezala pokriti morebitno vsakoletno izgubo
zasebnega partnerja pri izvajanju projekta, bi imelo tako partnerstvo naravo klasičnega
javnega naročila, saj zasebni partner ne bi nosil nikakršnega poslovnega tveganja.
Oblikovanje razmejitve med javno-zasebnim partnerstvom in klasičnim javnim naročilom je
namreč bistveno za opredelitev pravne podlage za izvajanje postopka izbire zasebnega
partnerja (oziroma izvajalca). Izvajanje postopkov javnih naročil črpa pravno podlago v
Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 odslej ZJN-2),
izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja pa je oprto na ZJZP. Bistvena razlika med
klasičnim javnim naročilom in javno-zasebnim partnerstvom je tudi glede opredelitve
zadolženosti Občine, saj projekti javno-zasebnega partnerstva praviloma ne pomenijo
dodatnega zadolževanja javnega partnerja.
Upoštevaje cilje in predmet projekta izrabe biomase v Vrtcu Šentrupert in povezanih šolskih
objektih velja zaključiti, da izvedba javno naročniškega partnerstva v konkretnem primeru
ne bi bila optimalna izbira modela javno-zasebnega partnerstva, saj se z vidika trenutnega
dejanskega stanja infrastrukture in večji prenos tveganja na zasebnega partnerja, vidi kot
prednostna postavka v primerjavi s tem, če večino investiranja in posledično tveganja
prevzela občina.
B) Koncesijsko partnerstvo
Koncesijsko razmerje predstavlja dvostransko pogodbeno razmerje med koncendentom
(občino) in zasebnim partnerjem kot koncesionarjem, v katerem bi koncendent podelil
koncesionarju (najverjetneje) izključno pravico za izvedbo projekta za dogovorjeno časovno
obdobje, kar bi vključevalo izgradnjo mikro DOLB I. in II. faza za obdobje 15 let. Od obsega
dejavnosti, ki bi jih Občina podelila koncesionarju, načina delitve poslovnega tveganja, vrste
lastniškega modela, je odvisna od izbire med koncesijo gradnje1 ali koncesijo storitve.
V primeru odločitve za obliko koncesijskega partnerstva bi torej občina po izvedenem
postopku izbire zasebnega partnerja, z njim sklenil koncesijsko pogodbo, s katero bi na
zasebnega partnerja prenesla pravico (in obveznost) za izvedbo projekta. Občina bi na
zasebnega partnerja prenesel tudi pravico uporabe obstoječe infrastrukture, ki je nujno
potrebna za izvajanje projekta. Zasebni partner pa bi bil zavezan obnoviti in/ali vzpostaviti
1 Kadar je namen koncesije izgradnja objektov in naprav ali njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanjarazmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja ali da se pravica do uporabe, upravljanja oziromaizkoriščanja objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje ter znaša vrednost gradenj, ki preide v last javnegapartnerja (prvi odstavek 80. člena tega zakona), ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, najmanj 5.278.000 EUR (vnadaljnjem besedilu: koncesija gradenj), se za ravnanje pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstvauporabljajo pravila tega zakona, ki urejajo koncesije gradenj (79. člen ZJZP).
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 160
(financirati, projektirati in zgraditi) celotno manjkajočo infrastrukturo, ki bi bila potrebna za
izvajanje ogrevanja, z njo upravljati in jo vzdrževati tekom celotnega trajanja koncesijskega
razmerja. Zgrajena infrastruktura in oprema bi v skladu z dogovorom prešla v last občine po
izteku veljavnosti koncesijske pogodbe. Zasebni partner bi svoj finančni vložek pokrival iz
prodaje toplote iz naslova lastništva in vgradnje naprave. Oblikovanje cene ogrevanja in
vzdrževanja je predmet koncesijske pogodbe ali določbe razpisne dokumentacije za izbor
zasebnega partnerja. Višina cene pa bi bila odvisna tudi od morebitne koncesijske dajatve, ki
bi jo občina lahko zahteval od koncesionarja.
Odvisno od dogovora bi objekti in naprave postali last občine bodisi takoj (na primer model
zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO / Build – Transfer - Operate) bodisi po preteku
določenega obdobja (na primer model zgradi- upravljaj-prenesi v last ali BOT / Build –
Operate - Transfer).2 Model lastninske pravice na objektih bi moral biti opredeljen že v
javnem razpisu za izbiro zasebnega partnerja. Ker je potrebno skrbeti predvsem za
zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže v kvalitetnem, trajnem in neprekinjenem izvajanju
pogodbenih obveznosti iz koncesijske pogodbe, je verjetno priporočljivejša druga varianta, po
kateri bi zgrajena infrastruktura prešla v last Občine po preteku veljavnosti koncesijske
pogodbe. V nasprotnem primeru ne namreč finančna konstrukcija za zasebnega partnerja ne
izkaže kot rentabilno in poslovno zanimivo. Za javni interes bi bilo mogoče tudi ob predlagani
lastniški strukturi zadovoljivo poskrbeti, predvsem preko institutov izločitvene pravice v
primeru stečaja ali drugega načina prenehanja zasebnega partnerja, ter razlastitve v primeru
prenehanja koncesijskega razmerja. Pri urejanju teh vprašanj je potrebna posebna skrbnost
predvsem pri sestavi koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.
Glede na navedeno je koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva šteti za ustrezno
obliko javno-zasebnega partnerstva. Za podajo končne ocene je potreben vpogled tudi v
statusno obliko, pri čemer izvedba SWOT analize omogoča podajo ocene optimalnega
modela.
C) Statusno partnerstvo
Statusno javno-zasebno partnerstvo bi lahko občina sklenila z zasebnim partnerjem na
2 BOT model je temeljna oblika projektnega financiranja z vključevanjem zasebnega sektorja in se najpogosteje uporablja vpraksi. BOT model se je razvil iz dveh pravnih osnov, prva temelji na konceptu »omejenega regresnega« financiranja in prikaterem posojilodajalci zagotovijo sredstva za financiranje projekta na osnovi ocene, da bo projekt sposoben generirati dovoljfinančnih prilivov za servisiranje najetih dolgov, ali na osnovi razpoložljivega kapitala, ki predstavlja neke vrste garancijo zaizvedbo posla. Druga pravna osnova je koncesija, ki pa ni klasična koncesija, ki bi omogočala brezpogojno uporabo objekta obzelo omejeni vlogi države, temveč gre za partnerski odnos med zasebnim sektorjem in državo. BOT modelu vsebuje številneprednosti glede na klasično financiranje infrastrukturnih objektov: - uporaba zasebnega kapitala nadomešča državna sredstvaiz proračuna, - posojilojemalec je zasebni partner in ne javni, kar pomeni, da je tveganje financiranja posla pretežno na stranizasebnega sektorja, še posebej če za te kredite ne garantira država, - višina najetih posojil je odvisna od neto denarnega tokafinančnih prilivov, ki jih prinese določen projekt, - hitrejša izvedba projektov in lažji nadzor države nad izvajanjem projektov.Kot pri vsakem so tudi pri BOT modelu prisotne določene slabosti, najpogosteje se uporabniki projekta srečujejo z višjimistroški oz. dražjo storitvijo, kot če bi projekt v celoti financirala država/lokalna skupnost, saj je osnovno vodilo zasebnegasektorja pri izvedbi projekta dobiček. Po tehnični in finančni konstrukciji so projekti, izvedeni z BOT modelom, kompleksnejši,zato se morajo uporabniki soočati z daljšo izvedbo.Model BTO je izpeljanka iz modela BOT, pri čemer je faza prenosa zgrajene infrastrukture v last javnega partnerja realiziranatakoj po njeni izgradnji, tako da zasebnemu partnerju po realizacijo izgradnje ostane zgolj pravica upravljanja.
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 161
način, da bi podelila izvajanje pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva
izhajajo, izvajalcu statusnega javno-zasebnega partnerstva:
z ustanovitvijo nove pravne osebe,
s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega
prava,
z nakupom deleža, z dokapitalizacijo ali na drug soroden način ter s prenosom pravice in
obveznosti izvajanja opredeljene javne gospodarske službe na to osebo.
Bistveno je torej, da sta javni in zasebni partner skupaj udeležena kot družbenika v izvajalcu
statusnega partnerstva. Partnerja lahko za namene izvajanja razmerja ustanovita novo pravno
osebo, lahko pa eden od obeh partnerjev vstopi kot družbenik v že obstoječo pravno osebo,
katere družbenik je tudi drugi partner. ZJZP tako kot pri koncesijah gradenj tudi pri statusnem
partnerstvu dopušča možnost izbire med različnimi modeli lastninske pravice. Tudi v primeru
statusnega partnerstva je tako možen dogovor, da lastninska pravica na objektih in napravah
preide na Občino takoj ob zgraditvi, lahko pa je v lasti izvajalca statusnega partnerstva do
poteka dogovorjene dobe trajanja partnerstva ali pa še tudi po njem.
Postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva mora ne glede na izbrano obliko slediti
naslednjim načelom:
načelo gospodarnosti (zasledovanje načela »value for money«),
načelo transparentnosti (preglednost vseh postopkov),
načelo javnosti (javna objava javnih razpisov),
načelo konkurence (nediskriminatorno oblikovanje pogojev in meril),
načelo enakosti (vodenje postopka na način, da se enake informacije posreduje vsem
kandidatom ter na način, da se nobenega izmed njih ne preferira oz. diskriminira).
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 162
14. Viri in literatura
1. Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002. Pripravila: Tadeja Ovsenik-
Jeglič, Tajda Mekinda-Majaron
http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna%
20slu%C5%BEba/Stopinjski_dnevi_in_trajanje_kurilne_sezone.pdf
2. Anketni vprašalniki.
3. Energetska bilanca RS 2009
4. EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html
5. Geodetska uprava, http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm
6. Grobovšek, ENET, Energetsko svetovanje, 2010
7. http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf
8. Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje
9. Kako do energijsko učinkovitih stavb v občinah
(http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF)
10. Kastelec, D., Rakovec, J., & Zakšek, K. (2007). Sončna energija v Sloveniji.
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
11. Medved, S. (1993). Solarni inženiring. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo
12. Pehnt, M., et al. (2006). Renewable energie, Inovation for the future. Berlin: Federal
Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety (BMU).
13. Podatki o odjemu električne energije za območje občine Ivančna Gorica, 430-
0012/2010 z dne 02.08.2010.
14. Podatki o temperaturnem primanjkljaju in trajanju kurilne sezone
http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf
15. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad
Republike Slovenije, 2002.
16. Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009
17. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2008
18. Prebivalstvo Slovenije, Statistični urad RS, 2008.
19. Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–
2008, Ministrstvo za okolje in prostor
20. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018; Geoplin
plinovodi,
http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Raz_nacr
t_plin_2009-2018.pdf
21. Statistični letopis Republike Slovenije. Ljubljana, Statistični urad Republike
Slovenije.
22. Solarix d.o.o, http://www.solarix.si/
23. Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische
Parameter fur die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich
Raumwarmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za
izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 163
24. Twidell, J. (2004). Obnovljiva energija: politika in trgi (Priročnik Soltrain:
Izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo električne energije s pomočjo
fotonapetostnih sistemov; prevod F. Smole in B. Kren). Ljubljana: Fakulteta za
elektrotehniko.
25. Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988
26. Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL
37/2009)
27. Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek
http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 164
15. Kazalo tabel in slik
Kazalo tabel
Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije ...................................... 12Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v
občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 14Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v
občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 15Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občiniIvančna
Gorica................................................................................................................................ 16Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna
Gorica................................................................................................................................ 17Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 19Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 20Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna
Gorica................................................................................................................................ 21Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna
Gorica................................................................................................................................ 22Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov ............................................................................... 30Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009....... 31Tabela 12: Popis svetilk ........................................................................................................... 34Tabela 13: Primerjava sijalk..................................................................................................... 35Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji.................... 38Tabela 15: Emisijski faktorji .................................................................................................... 39Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije ......................................... 52Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske
vloge za leto 2006 ............................................................................................................. 64Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih
gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji ......................................................................... 65Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten v
proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju ........................... 66Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv ................................................................................... 69Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja ....... 76Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica ......................................................................... 87Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica ....................................................... 88Tabela 24: načrt aktivnosti LEKa občine Ivančna Gorica ....................................................... 89Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko ................................. 98Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne energije
za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica ...................................................................... 117Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča ................................. 124Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla.................................... 125Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kWp ........ 134Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE................................................................... 136Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE.................................................................... 136
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 165
Kazalo slik
Slika 1: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7Slika 2: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine .......................................... 8Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje....................................................................... 8Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja..................................................................... 9Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket ..................................................... 10Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji......................................... 25Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica........................................................... 25Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica ................. 26Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009 ........... 32Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica..................................... 33Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo ...................................................... 34Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi ............................................................................ 35Slika 14: Primer redukcije sijalk .............................................................................................. 36Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini................... 39Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna
Gorica................................................................................................................................ 40Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji................................................................................... 42Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO2 med energenti .................................................. 42Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE................................................................................ 47Slika 20: Elementi solarnega sistema....................................................................................... 48Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini ......................................................................... 49Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije) ............................................................. 51Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije) ......................................................... 51Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m2)........................................................... 52Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji ........................................................................................... 54Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek............................................................. 54Slika 26: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo............................................. 56Slika 27: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost ................................................... 56Slika 28: Prikaz izrabe lesnih sekancev ................................................................................... 57Slika 29: Kotel na lesno biomaso............................................................................................. 59Slika 30: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance
ter deponija za odpadni les................................................................................................ 60Slika 31: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj ........................................................... 61Slika 32: Lokacije kotlov na lesno biomaso............................................................................. 61Slika 33: Surovine za proizvodnjo bioplina ............................................................................. 62Slika 34: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina .................. 63Slika 35: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010).................................... 68Slika 36: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih ........................................................ 68Slika 37: Področja rabe geotermalne energije.......................................................................... 72Slika 38: Tipi kamnin v Sloveniji ............................................................................................ 73Slika 39: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine ..................................................... 74Slika 40: Shema delovanja toplotne črpalke ............................................................................ 75Slika 41: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in
temperature ogrevalne vode.............................................................................................. 76Slika 42: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote.......................................... 77Slika 43: Lokacije MHW na reki Krki ..................................................................................... 78Slika 44: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije................................................... 81
Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo
Stran 166
Slika 45: Primerjava stroškov ogrevanja.................................................................................. 97Slika 46: Termovizijska posnetka objekta šole ...................................................................... 100Slika 47: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica............... 101Slika 48: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke ....................................... 101Slika 49: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ............................... 102Slika 50: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ........ 102Slika 51: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec .................. 103Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in
telovadnice ...................................................................................................................... 103Slika 53: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična ............................................. 104Slika 54: Osnovna šola Višnja Gora ...................................................................................... 105Slika 55: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice..................................................................... 105Slika 56: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava ............................................ 106Slika 57: posnetka svetil v objektu......................................................................................... 106Slika 58: termovizijska posnetka objekta............................................................................... 107Slika 59: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela................................ 108Slika 60: termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica...................................................... 109Slika 61: termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus......................................................... 109Slika 62: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta ........................................................... 110Slika 63: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična .................................... 110Slika 64: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave........................................................... 111Slika 65:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica........................................................ 112Slika 66: Razsvetljava Vrtec Čebelica ................................................................................... 112Slika 67: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica ..................................................... 113Slika 68:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček.......................................................... 114Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica ...................................................... 115Slika 70: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE ......................................................... 115Slika 71:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti ................................................. 116Slika 72: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta...................................... 116Slika 73: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso .......... 126Slika 74: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda ............................................... 127Slika 75: Obrtna cona I6/c...................................................................................................... 128Slika 76: DOLB Obrtna cona I6/c.......................................................................................... 130