lokalni energetski koncept obČine bohinj...© istrabenz gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.,...

© Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o., Kromberk, Ulica Vinka Vodopivca 45a, 5000 Nova Gorica POR-2011/005/KP

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE BOHINJ KONČNO POROČILO

Šifra dokumenta: POR-2011/005/KP

Nova Gorica, 30. 11. 2011


1

Naslov projekta:

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE BOHINJ [Končno poročilo]

Naročnik:

Občina Bohinj

Triglavska cesta 35

4264 Bohinjska Bistrica

Odgovorna oseba: Franc Kramar, župan

Izvajalec:

Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.

Kromberk, Ulica Vinka Vodopivca 45a

5000 Nova Gorica

Odgovorna oseba: mag. Mojca Golc Goropečnik, vodja projektov

Šifra dokumenta: POR-2011/005/KP

Nova Gorica, 30. 11. 2011


2

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ................................................................................................................................................................ 2

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV .................................................................................................................... 4

1. UVOD: NAMEN, CILJI, ZAKONSKA PODLAGA ............................................................................................................... 6

1.1 Namen, cilji in vsebina lokalnega energetskega koncepta .................................................................................. 6

1.2 Zakonska podlaga za izdelavo lokalnega energetskega koncepta ....................................................................... 7

1.3 Zakonska podlaga za predlagane ukrepe v okviru Akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta ............... 7

2. METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV .................................................................................................................... 10

3. PREDSTAVITEV OBMOČJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA .......................................................................... 11

3.1 Osnovni podatki o občini Bohinj ..................................................................................................................... 11

3.2 Osnovni podatki o stanovanjih v občini Bohinj ................................................................................................ 12

4. PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV ............................................ 14

4.1 Raba energije za ogrevanje ............................................................................................................................. 14

4.1.1 Stanovanja...................................................................................................................................................... 14

4.1.2 Podjetja in turistični objekti............................................................................................................................. 17

4.1.3 Javne zgradbe ................................................................................................................................................. 18

4.2 Poraba električne energije .............................................................................................................................. 21

4.3 Skupna raba energije za vse namene pri vseh skupinah porabnikov v občini Bohinj .......................................... 22

5. ANALIZA EMISIJ ....................................................................................................................................................... 23

6. PREGLED IN ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO ............................................................................................................... 24

6.1 Individualna kurišča........................................................................................................................................ 24

6.1.1 Stanovanja ............................................................................................................................................ 24

6.1.2 Javne zgradbe ....................................................................................................................................... 27

6.2 Skupne kotlovnice .......................................................................................................................................... 28

6.3 Plinovodno omrežje ....................................................................................................................................... 31

6.4 Oskrba z električno energijo ........................................................................................................................... 31

6.5 Javna razsvetljava........................................................................................................................................... 32

7. PROMET.................................................................................................................................................................. 35

8. OPREDELITEV POTENCIALA UČINKOVITE RABE ENERGIJE PRI KONČNIH PORABNIKIH NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ .. 36

8.1 Individualno ogrevana stanovanja .................................................................................................................. 36

8.2 Stanovanja, ogrevana iz skupnih kotlovnic ...................................................................................................... 37

8.3 Javne zgradbe ................................................................................................................................................ 39

8.4 Podjetja ......................................................................................................................................................... 40

8.5 Poraba električne energije .............................................................................................................................. 42

8.5.1 Gospodinjstva ................................................................................................................................................. 42

8.5.2 Občinske javne zgradbe .................................................................................................................................. 43

8.6 Javna razsvetljava........................................................................................................................................... 44

9. PREGLED IN ANALIZA POTENCIALA LOKALNO DOSTOPNIH OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI BOHINJ ............. 45

9.1 Lesna biomasa ............................................................................................................................................... 45


3

9.1.1 Ocena energetskega potenciala lesne biomase iz gozdov v občini Bohinj ................................................ 45

9.1.2 Ocena energetskega potenciala lesne biomase iz lesnopredelovalne industrije v občini Bohinj ............... 46

9.1.3 Obstoječe kurilne naprave na lesno biomaso v občini Bohinj .................................................................. 47

9.2 Bioplin ........................................................................................................................................................... 47

9.2.1 Potencial bioplina iz naslova živinoreje .................................................................................................. 47

9.2.2 Potencial bioplina iz kmetijskih površin .................................................................................................. 48

9.2.3 Obstoječe bioplinske naprave v občini Bohinj ........................................................................................ 48

9.3 Energija sonca ................................................................................................................................................ 48

9.3.1 Potencial energije sonca........................................................................................................................ 48

9.3.2 Obstoječe naprave za izkoriščanje sončne energije na območju občine Bohinj ........................................ 49

9.4 Energija vetra ................................................................................................................................................. 49

9.4.1 Vetrni potencial .................................................................................................................................... 49

9.4.2 Obstoječe naprave za izkoriščanje potenciala vetra v energetske namene na območju občine Bohinj...... 51

9.5 Geotermalna energija..................................................................................................................................... 51

9.6 Vodni viri ....................................................................................................................................................... 52

10. ŠIBKE TOČKE NA PODROČJIH RABE ENERGIJE IN OSKRBE Z ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ .................... 53

11. PRIHODNJA RABA ENERGIJE, NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ.......... 56

11.1 Izhodišča ........................................................................................................................................................ 56

11.2 Napotki za prihodnjo oskrbo z energijo ........................................................................................................... 57

11.3 Ocena predvidene bodoče rabe energije ......................................................................................................... 60

11.3.1 Predviden razvoj z vidika načrtovanih novogradenj ................................................................................ 60

11.3.2 Raba energije ........................................................................................................................................ 60

12. CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI BOHINJ .................................................................... 61

12.1 Opredelitev ciljev na nacionalni ravni.............................................................................................................. 61

12.2 Opredelitev ciljev za občino Bohinj in opredelitev ukrepov za dosego le-teh .................................................... 66

13. ANALIZA PREDLAGANIH UKREPOV ...................................................................................................................... 71

14. AKCIJSKI NAČRT .................................................................................................................................................. 90

15. TERMINSKI NAČRT ............................................................................................................................................ 101

16. FINANČNI NAČRT .............................................................................................................................................. 103

17. NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ....................................................................... 103

17.1 Organizacija izvajanja lokalnega energetskega koncepta ............................................................................... 103

17.2 Viri financiranja aktivnosti ............................................................................................................................ 104

17.3 Poročanje o izvajanju aktivnosti .................................................................................................................... 106

17.4 Posodabljanje obstoječega lokalnega energetskega koncepta ....................................................................... 106

18. GLAVNI UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 108

PRILOGA......................................................................................................................................................................... 109


4

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

AN-OVE Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 - 2020

AN-URE Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 - 2016

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje

DOLB daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

DT daljinska toplota

EE električna energija

EI energetska izkaznica

ELKO ekstra lahko kurilno olje

EU Evropska unija

EZ Energetski zakon

GJS gospodarska javna služba

GVŽ glav velike živine

GW gigavat

GWh gigavatna ura

IEE Intelligent Energy Europe

IJS-CEU Inštitut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost

KN kurilna naprava

kW kilovat

kWh kilovatna ura

LEA Lokalna energetska agencija

LEAG Lokalna energetska agencija za Gorenjsko

LEK lokalni energetski koncept

MW megavat

MWh megavatna ura

NEP Nacionalni energetski program

OEK občinsko energetsko knjigovodstvo

OEM občinski energetski menedžment / občinski energetski menedžer

OPN občinski prostorski načrt

OVE obnovljivi viri energije

prm prostorninski meter

PUP prostorski ureditveni pogoji

PURES Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah


5

RS Republika Slovenija

SKD Standardna klasifikacija dejavnosti

SODO sistemski operater distribucijskega omrežja

SPTE soproizvodnja toplote in električne energije

STV sanitarna topla voda

SURS Statistični urad Republike Slovenije

TČ toplotna črpalka

TGP toplogredni plini

TNP Triglavski narodni park

UNP utekočinjen naftni plin

URE učinkovita raba energije

VSS večstanovanjska stavba

W vat

ZP zemeljski plin


6

1. UVOD: NAMEN, CILJI, ZAKONSKA PODLAGA

1.1 Namen, cilji in vsebina lokalnega energetskega koncepta V Energetskem zakonu je lokalni energetski koncept definiran kot »koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti ali več samoupravnih lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije«.

Osnovni cilj lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju: LEK) je oblikovanje temeljnega dokumenta za energetsko strategijo, povezano z okoljsko politiko občine, ki je osnova za delovanje na energetskem področju v občini. LEK je še posebej pomemben za pripravo izvajanja konkretnih ukrepov na področjih učinkovite rabe energije, uvajanja oziroma večje izrabe obnovljivih virov energije ter decentralizirane oskrbe z energijo.

V okviru izdelave LEK se najprej ugotavlja obstoječe stanje oskrbe in rabe energije na lokalni ravni, nato se to stanje analizira in ugotovijo šibke točke. Analizirajo se tudi potenciali učinkovitejše rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Na tej osnovi se predvidijo možni ukrepi, ki upoštevajo obstoječe stanje (šibke točke, potenciale, priložnosti), upoštevajo tudi načrtovani razvoj in predlagajo najučinkovitejše rešitve za racionalizacijo rabe energije, učinkovitejšo in trajnostno oskrbo z energijo ter uvajanje obnovljivih virov energije v lokalno energetsko bilanco, vse to pa se posledično odrazi tudi v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar je še eden od ciljev lokalnega energetskega koncepta.

Cilje izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta bi tako lahko strnili v naslednje alineje:

učinkovita raba energije pri vseh skupinah porabnikov energije; uvajanje obnovljivih virov energije v lokalno energetsko bilanco; zmanjševanje emisij toplogrednih plinov; trajnostna energetska oskrba; uvajanje načrtovanja rabe energije in oskrbe z energijo; uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije; uvajanje kontinuiranega osveščanja vseh skupin končnih porabnikov energije na lokalni ravni.

Glavni namen LEK je izdelava temeljnega dokumenta za energetsko strategijo, ki bo vseboval konkretno opredeljene ukrepe na področjih URE, uvajanja OVE ter trajnostne energetske oskrbe. Osnova za predlagane ukrepe so cilji, ki si jih zastavi lokalna skupnost na podlagi ugotovljenih šibkih točk ter potencialov za njihovo odpravljanje. Predlagani ukrepi predstavljajo podlago za kratkoročno in srednjeročno energetsko politiko v lokalni skupnosti, s prikazom različnih možnih scenarijev razvoja.

Vsebina LEK v celoti sledi navodilom Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov.


7

1.2 Zakonska podlaga za izdelavo lokalnega energetskega koncepta Temelji za pripravo lokalnega energetskega koncepta so bili postavljeni z Energetskim zakonom, ki je bil v svoji prvi različici sprejet v letu 1999. Nadaljnje dopolnitve Energetskega zakona so dokument lokalnega energetskega koncepta vedno bolj definirale. Lokalne skupnosti so tako v skladu z Energetskim zakonom (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008, 22/2010, 37/2011) dolžne sprejeti lokalni energetski koncept. Lokalna skupnost s tem dokumentom določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Lokalne skupnosti morajo izvajati programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi tudi državne spodbude, vendar le, če ima izdelan in s strani pristojnega ministrstva potrjen lokalni energetski koncept. Trenutno je v postopku sprejemanja nov Energetski zakon, EZ-1, ki nekaj novosti vnaša tudi na to področje. Nanje opozarjamo v naslednjem poglavju.

Naslednji pomemben strateški dokument je Nacionalni energetski program, ki je bil sprejet leta 2004 (Ur. l. RS, št. 57/2004) in predstavlja dolgoročno strategijo Republike Slovenije na področju energetike, s katero morajo svoje programe usklajevati tudi lokalne skupnosti. V postopku sprejemanja je tudi nov Nacionalni energetski program, ki bo na novo definiral strategijo prihodnjega razvoja slovenske energetske politike v prihodnje, do leta 2030. Obravnava in odločanje o NEP zajema dva dokumenta:

- Nacionalni energetski program za obdobje 2010 do 2030 – Aktivno ravnanje z energijo (NEP), - Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Nacionalni energetski program za

obdobje 2010 do 2030 (OP NEP).

V obravnavi je skupno pet scenarijev, trije temeljni (osnovni, jedrski, plinski) ter dva dodatna scenarija (dodatni jedrski, dodatni plinski). Potrjen NEP bo v končnem dokumentu vseboval en, izbran scenarij.

Obvezno vsebino lokalnih energetskih konceptov in metodologijo izdelave tega dokumenta predpisuje Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 74/2009, 3/2011), podrobneje pa ju definira Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta (december 2009). Na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo je dostopen tudi Obrazec za pregled LEK.

1.3 Zakonska podlaga za predlagane ukrepe v okviru Akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta

Večino ukrepov oziroma aktivnosti, ki bodo predlagane v okviru Akcijskega načrta, nalaga že zakonodaja, med katero izpostavljamo:

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/2009, 3/2011)

- Za izvajanje LEK skrbi lokalna energetska agencija ali občinski energetski upravljavec. (15. člen)

- LEK se izdela za obdobje desetih let, najkasneje po petih letih pa ga je potrebno posodobiti oziroma izdelati nov koncept. (16. člen)

- Izvajalec LEK mora najmanj enkrat letno pripraviti pisno poročilo o njegovem izvajanju in ga predložiti pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. (20. člen)

- Samoupravna lokalna skupnost mora enkrat letno poročati o izvajanju LEK ministrstvu, pristojnemu za energijo, poročilu pa morajo biti priloženi izpiski iz zapisnikov tistega dela sej, na katerih je občinski svet obravnaval poročila o izvajanju LEK. (21. člen)

- Samoupravna lokalna skupnost mora o sprejemu LEK obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo, in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. (22. člen)


8

Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/2007, 70/2008, 22/2010); - Obvezno načrtovanje obsega porabe ter obsega in načina oskrbe, vse to pa mora biti

usklajeno z nacionalno energetsko politiko. (17. člen) - Priprava LEK vsaj vsakih deset let. (17. člen) - Za investitorja oziroma lastnika, ki z OVE zagotovi več kot dve tretjini potreb objekta po

energiji, ne velja obveznost priklopa objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja. (17. člen)

- Obveznost usklajevanja prostorskih načrtov nacionalnim energetskim programom. (17. člen) - Daljinsko ogrevanje se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (GJS), pod pogoji, ki

so prav tako opredeljeni v okviru tega člena, pa se lahko izvaja tudi kot tržna dejavnost oskrbe končnih odjemalcev. (33. člen)

- Samoupravne lokalne skupnosti, ki nimajo sprejetega LEK, morajo za območja delov naselij, kjer se ne izvaja GJS distribucije ZP ali drugih energetskih plinov iz omrežja, v svojih splošnih in posamičnih aktih določiti način ogrevanja le z uporabo OVE ali s SPTE z visokim izkoristkom, po sprejetju LEK pa s prednostno uporabo OVE ali SPTE z visokim izkoristkom. Raba posamičnih vrst OVE ali SPTE z visokim izkoristkom v splošnih in posamičnih aktih ne sme biti prepovedana. (36. člen)

- Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi samoupravnih lokalnih skupnosti, morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije. (66.c člen)

- Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, mora investitor oziroma lastnik zagotoviti izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe z energijo. Obstaja nekaj izjem, izpostavljamo dve – študija ni potrebna, če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe z energijo zagotovljenih z alternativnimi sistemi, prav tako študije tudi ni potrebno izdelati za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v LEK. (68.a člen)

- V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in jih obiskuje večje število oseb, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. (68.c člen)

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 81/2007, 109/2007, 62/2010);

- Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. (4. člen)

- Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. (5. člen)

- Upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota električnih svetilk presega 10 kW, mora imeti izdelan načrt razsvetljave, iz katerega so razvidni osnovni podatki o viru svetlobe. Načrt razsvetljave mora preveriti vsako peto leto in ga po potrebi spremeniti ali dopolniti. (21. člen)

- Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje do 31. decembra 2016. (28. člen)

- Upravljavci obstoječe razsvetljave morajo prvič poslati ministrstvu načrt razsvetljave najkasneje šest mesecev po uveljavitvi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (rok je potekel 28. 2. 2011), v njem pa morajo biti navedeni tudi podatki o letu, v katerem bo izpolnil zahteve iz 4. in 5. člena uredbe. (29. člen)

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb

- Države članice zagotovijo, da so do 31.12.2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske. (9. člen) - Države članice zagotovijo, da so po 31.12.2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot

lastniki, skoraj nič-energijske. (9. člen)


9

Predlog novega Energetskega zakona (EZ-1); - LEK se izdela in sprejme na občinskem svetu na vsakih pet let oziroma tudi pogosteje, če se z

NEP ali akcijskimi načrti spremenijo cilji in ukrepi ali, če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v samoupravni lokalni skupnosti. (28. člen)

- Za izvajanje LEK je odgovoren župan, ki je dolžan tudi vsaj enkrat letno pripraviti poročilo za občinski svet in ministra, pristojnega za energijo, o doseganju ciljev in realizaciji ukrepov iz LEK. (28. člen)

- Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne svoje prostorske akte usklajevati z LEK. Prostorski akti se v delih, ki so neskladni z LEK, ne smejo izvajati. (28. člen)

- Prostorski akti se ne smejo izvajati tudi v primeru, dokler samoupravna lokalna skupnost ne uskladi LEK s spremembami NEP, razen po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za energijo, v delih, ki se nanašajo na OVE in varčevanje z energijo. (28. člen)

- Skoraj nič-energijske stavbe so od 31. decembra 2020 vse nove stavbe in od 31. decembra 2018 nove stavbe, ki jih organizacije javnega sektorja uporabljajo ali so njihovi lastniki. Od 31. decembra 2020 so skoraj nič-energijske stavbe vse stavbe v lasti in uporabi organizacij javnega sektorja. (315. člen)

- V vsakem sistemu daljinskega ogrevanja mora biti do leta 2020 vsaj 20 % toplote na letnem nivoju proizvedene iz OVE, vsaj še naslednjih 60 % pa iz OVE ali iz soproizvodnje. (317. člen)

- Lokalna skupnost lahko za izvajanje nalog iz Energetskega zakona, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, ustanovi oziroma pooblasti lokalno energetsko organizacijo. (319. člen)

- Ostaja obvezna izdelava študije izvedljivosti alternativnih načinov oskrbe z energijo, pri čemer se glede na veljaven Energetski zakon ukinja sedaj določena minimalna tlorisna površina stavbe, pri kateri prične veljati ta predpis. (325. člen)

- Ostaja obvezna namestitev energetskih izkaznic na vidno mesto v stavbah, ki so v lasti ali uporabi organizacij javnega sektorja, pri čemer se glede na veljaven Energetski zakon spodnja meja, pri kateri ta predpis prične veljati, znižuje na 250 m2 uporabne tlorisne površine. (329. člen)

- Vse nove stavbe in stavbe, v katerih je izvedena večja prenova, ki predstavlja rekonstrukcijo, morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da se ogrevajo izključno iz OVE ali iz sistemov daljinskega ogrevanja. Ta predpis ne velja za stavbe, ki se nahajajo na območju plina iz omrežja in se ogrevajo iz učinkovite soproizvodnje ali z novim kotlom na zemeljski plin z visokim izkoristkom. Uporaba električne energije za osnovno ogrevanje ni dovoljena, razen za napajanje toplotnih črpalk. (336. člen)

- Ostaja obvezno vodenje energetskega knjigovodstva, kot je določeno že v veljavnem Energetskem zakonu. (339. člen) Poleg tega morajo lokalne skupnosti za vse zavezance voditi še zbirno energetsko knjigovodstvo. (340. člen)

- Organi javnega sektorja morajo imeti energetskega menedžerja. Samoupravna lokalna skupnost lahko za izvajanje nalog energetskega menedžerja brez postopkov javnega naročanja izbere lokalno energetsko organizacijo, katere ustanoviteljica je, če je lokalna energetska organizacija v 100 % javni lasti. (342. člen)

- Vse nove stavbe, stavbe, ki so financirane iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti in stavbe, ki jih uporabljajo organizacije javnega sektorja, na katerih je izvedena večja prenova, ki predstavlja rekonstrukcijo, morajo imeti ogrevalni sistem projektiran in izveden tako, da se vsa potrebna toplota za ogrevanje proizvede iz OVE ali v učinkoviti soproizvodnji ali pa iz daljinskega ogrevanja. (343. člen)

- Organizacije javnega sektorja morajo za vse stavbe z uporabno tlorisno površino nad 250 m2, ki jih uporabljajo, zagotoviti energetski pregled, ki vključuje predloge ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in roke za njihovo izvedbo. (344. člen)

- V vseh stavbah, ki jih uporabljajo organizacije javnega sektorja, ki imajo radiatorski sistem centralnega ogrevanja, morajo biti na vsak radiator nameščeni termostatski ventili. (346. člen)

- Če se več stavb, ki jih uporabljajo organizacije javnega sektorja, oskrbuje z električno energijo iz enega prevzemno predajnega mesta, mora lastnik zagotoviti merjenje porabe električne energije za vsako stavbo posebej. (348. člen)


10

2. METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV

Za namene izdelave Lokalnega energetskega koncepta občine Bohinj smo porabnike zaradi preglednejše analize razdelili v naslednje skupine:

- gospodinjstva oziroma sektor stanovanj, pri čemer smo ločeno obravnavali: - stanovanja, ki se ogrevajo iz individualnih kurilnih naprav1 ter - stanovanja, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic za več objektov;

- javne zgradbe; - podjetja (industrija, obrt, storitvena dejavnost); - ostali porabniki energije.

Osnovni viri podatkov za oceno obstoječega stanja rabe energije in oskrbe z energijo so bili naslednji:

- Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS): spletne podatkovne baze, Statistični letopis 2010, Popis prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj 2002, Registrski popis 2011 (prve objave;

- Alpdom, inženiring, d.d. (upravitelj stanovanj v večstanovanjskih objektih in skupnih kotlovnic v občini Bohinj);

- anketni vprašalniki, s katerimi smo zajeli vse zgoraj navedene skupine porabnikov; - individualni razgovori z večjimi posameznimi porabniki, - družba Elektro Gorenjska d.d. (SODO EE na območju občine Bohinj), - interne baze podatkov Občine Bohinj.

Podrobni podatki o stanju občinskih javnih zgradb so bili pridobljeni z izvedbo preliminarnih energetskih pregledov teh objektov.

Nadalje smo za analizo potenciala posameznih OVE le-te obravnavali v naslednjih skupinah:

- lesna biomasa, - bioplin, - sončna energija, - energija vetra, - hidroenergija ter - geotermalna energija.

Osnovni viri teh podatkov so bili naslednji:

- javno dostopne baze podatkov na spletnih straneh SURS, Zavoda za gozdove Republike Slovenije, spletna aplikacija EnGIS, Agencije RS za okolje ter drugih, ki so navedene pri posameznih povzetih podatkih;

- anketni vprašalniki, s katerimi smo analizirali potencial lesne biomase in bioplina za izrabo v energetske namene;

- drugi viri.

Podatke za splošno predstavitev občine smo povzeli s spletne strani občine Bohinj, statistične podatke o občini pa s spletne strani SURS.

Vsi zbrani podatki v poročilu se, v kolikor ni drugače navedeno, nanašajo na leto 2010.

1 Kot individualna kurilna naprava se šteje naprava za posamezno stavbo (eno- ali večstanovanjsko).


11

3. PREDSTAVITEV OBMOČJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

3.1 Osnovni podatki o občini Bohinj Območje lokalnega energetskega koncepta vključuje celotno geografsko področje občine Bohinj (prikazano na spodnji sliki).

Slika 1: Območje lokalnega energetskega koncepta – občina Bohinj

Vir: http://www.geopedia.si.

Občina Bohinj je del gorenjske statistične regije, UE Radovljica. V naslednji tabeli povzemamo nekaj osnovnih statističnih podatkov:

Tabela 1: Osnovni statistični podatki o občini Bohinj

Občina Bohinj Slovenija Površina (km2) 334 20.273 Število prebivalcev 1. 1. 2010 5.287 2.046.976 Gostota prebivalstva (št. preb. / km2) 15,76 101 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev) 0,2 1,5 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev) 8,7 5,6 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev) 8,9 7,1 Povprečna starost prebivalcev (leta) 43,1 41,4 Število delovno aktivnih prebivalcev 2.222 858.171 Stopnja delovne aktivnosti (%) 64 61 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1.081,91 1.438,96 Povprečna mesečna bruto plača (indeks, SLO = 100) 75,2 100 Število podjetij 451 160.931 Število stanovanj, stanovanjski sklad 31. 12. 2009 3.126 838.252 Število stanovanj, stanovanjski sklad (na 1.000 prebivalcev) 592 409 Tri- ali večsobna stanovanja, stanovanjski sklad (% med vsemi stanovanji) 56 55 Povprečna površina stanovanj, stanovanjski sklad (m2) 73 77 Vključenost otrok v vrtce (% med vsemi otroki, starimi 1 – 5 let) 67 72 Bruto investicije v nova osnovna sredstva (EUR na prebivalca) 1.029 2.564 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 4,0 9,1 Zbrani komunalni odpadki (kg / prebivalca) 425 404 Vir: SURS – različne publikacije in baze podatkov.

Občina Bohinj meji na naslednje občine: Gorje, Bled, Radovljica, Kranj, Železniki, Tolmin, Kobarid, Bovec in Kranjska gora. 66 % občinskega ozemlja leži znotraj Triglavskega narodnega parka, kar 84 % površine občine pa je zavarovane v okviru Nature 2000.


12

V občini Bohinj je 24 naselij: Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Goreljek, Gorjuše, Jereka, Kamnje, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Laški Rovt, Log v Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj, Podjelje, Polje, Ravne v Bohinju, Ribčev Laz, Savica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studor v Bohinju, Ukanc, Žlan. Upravni center je Bohinjska Bistrica, v kateri je po podatkih iz Popisa prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002 prebivalo 34 % vseh prebivalcev občine, naselje pa je zajemalo 27 % vseh stanovanj v občini Bohinj. Ostali večji kraji so še Stara Fužina, Srednja vas v Bohinju, Goreljek, Polje, Ribčev Laz in Ukanc.

3.2 Osnovni podatki o stanovanjih v občini Bohinj Po podatkih SURS je bilo v registru Stanovanjskega sklada RS na dan 31. 12. 2009 v občini Bohinj zavedenih 3.126 stanovanj.

Podatki o starosti stanovanj (po letu zgraditve stavbe) so za občino Bohinj, primerjalno s Slovenijo, naslednji:

Tabela 2: Stanovanja po letu zgraditve stavbe, občina Bohinj in Slovenija

Občina Bohinj Slovenija Število Delež v celotnem

številu stanovanj Število Delež v celotnem

številu stanovanj Skupaj 3.126 838.252 Do leta 1918 602 19,26 % 119.817 14,29 % 1919 – 1945 201 6,43 % 61.332 7,32 % 1946 – 1960 437 13,98 % 87.871 10,48 % 1961 – 1970 506 16,19 % 132.364 15,79 % 1971 – 1980 669 21,40 % 185.340 22,11 % 1981 – 1990 289 9,24 % 127.494 15,21 % 1991 – 2000 186 5,95 % 54.946 6,55 % 2001 – 2009 236 7,55 % 69.088 8,24 % Vir: SURS. Po podatkih SURS je bilo na dan 31. 3. 2002 v takratnem stanovanjskem fondu kar 73 % stanovanj, ki do tedaj niso bila še nikoli prenovljena, kar je primerljivo podatku za Slovenijo (Slovenija – 72,46 % stanovanj).

Tabela 3: Še nekaj statističnih podatkov o stavbah in stanovanjih v občini Bohinj, primerjalno s Slovenijo

Občina Bohinj Slovenija Povprečna površina stanovanj na dan 31. 12. 2009 (m2) 73 77 Povprečna površina stanovanj na dan 31. 3. 2002 (m2) 71 75 Delež stalno naseljenih stanovanj na dan 31. 3. 2002 (%) 62,29 85,51 Delež stalno nenaseljenih stanovanj na dan 31. 3. 2002 (%) 8,12 10,07 Delež stanovanj za občasno uporabo na dan 31.3.2002 (%) 29,59 4,42 Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe na dan 31. 3. 2002 (število)

2.252 464.730

Samostojno stoječa hiša (%) 79,57 81,81 Dvojček ali vrstna hiša (%) 3,91 6,63 Hiša s kmečkim gospodarskim poslopjem (%) 13,63 7,06 Večstanovanjska stavba (%) 2,13 3,87 Drugo* 0,75 0,63

*Vključene so druge vrste stavb, v katerih je vsaj eno stanovanje ali drug naseljen prostor (poslovne stavbe, šole, bolnišnice ipd.) ter naseljeni zasilni objekti. Vir: SURS.

Iz zgornje tabele velja izpostaviti predvsem podatek o deležu stanovanj za začasno uporabo. V primeru občine Bohinj je tu močno izražena turistična komponenta, ki bistveno presega slovensko povprečje. To potrjuje tudi visok delež stanovanj v občini Bohinj, ki so namenjena počitku in rekreaciji. Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002 je bil delež


13

tovrstnih stanovanj na ravni celotne Slovenije 4,07 % vseh stanovanj, v občini Bohinj pa kar 27,07 % stanovanj v občini.

V naslednji tabeli so prikazani osnovni podatki o načinih in virih ogrevanja stanovanj v občini Bohinj, primerjalno s Slovenijo (podatki se nanašajo na dan 31. 3. 2002):

Tabela 4: Podatki o načinih in virih ogrevanja stanovanj v občini Bohinj in primerjalno v Sloveniji, na dan 31. 3. 2002

Občina Bohinj Slovenija Stanovanja po načinu ogrevanja (število) 2.917 777.772

Centralna kurilna naprava samo za stavbo (%) 47,65 48,34 Etažno centralno ogrevanje (%) 8,74 9,76 Stanovanje ni centralno ogrevano (%) 37,88 19,03 Daljinsko ogrevanje (%) 0,00 13,58 Ogrevanje iz kotlovnice, ki ogreva nekaj sosednjih stavb (%) 2,91 6,44 Stanovanje ni ogrevano 2,81 2,86

Individualno ogrevana stanovanja, po glavnem viru ogrevanja (število) 2.750 599.873 Premog (%) 0,00 1,10 Les in lesni ostanki (%) 57,89 39,16 Ekstra lahko kurilno olje (ELKO) (%) 36,80 43,47 Utekočinjen naftni plin (UNP) (%) 2,15 2,12 Zemeljski plin (ZP) (%) 0,00 8,74 Električna energija (EE) (%) 2,69 4,78 Sončna energija (%) 0,00 0,04 Drugo (%) 0,47 0,59

Vir: SURS.

V nadaljevanju prikazujemo še podatke o stavbah s stanovanji glede na material nosilne konstrukcije in vrsto strešne kritine za občino Bohinj in primerjalno za Slovenijo. Podatki se nanašajo na dan 31. 3. 2002.

Tabela 5: Stavbe s stanovanji glede na material nosilne konstrukcije, občina Bohinj in primerjalno Slovenija, podatki na dan 31. 3. 2002

Občina Bohinj Slovenija Skupaj število stavb s stanovanji 2.238 463.029

Opeka (%) 36,77 60,33 Beton, železobeton (%) 7,01 6,13 Kamen (%) 15,42 12,22 Les (%) 14,66 3,02 Drugo (%) 26,14 18,30

Vir: SURS.

Tabela 6: Stavbe s stanovanji glede na vrsto strešne kritine, občina Bohinj in primerjalno Slovenija, podatki na dan 31. 3. 2002

Občina Bohinj Slovenija Skupaj število stavb s stanovanji 2.238 463.029

Azbestno – cementna strešna kritina (%) 20,55 23,01 Vlakno – cementna strešna kritina (%) 12,91 2,87 Opečna strešna kritina (%) 11,84 46,66 Betonska strešna kritina (%) 29,31 18,16 Pločevinasta strešna kritina (%) 8,49 3,94 Bitumenska strešna kritina (%) 2,07 3,32 Druge vrste strešne kritine (%) 14,83 2,04

Vir: SURS.

Iz zadnjih dveh tabel je razvidno, da je za občino Bohinj značilna precej drugačna gradnja stavb od sicer značilne slovenske. Kot gradbeni material stanovanjskih stavb v Sloveniji močno prevladuje


14

opeka (preko 60 % vseh stavb v stanovanji) ter opečnata strešna kritina (preko 45 % vseh stavb s stanovanji). Na območju občine Bohinj je po statističnih podatkih kot gradbeni material prav tako v najvišjem deležu prisotna opeka, vendar je le-ta tu precej manj dominantna (37 % vseh stavb s stanovanji), med različnimi vrstami strešne kritine pa prevladuje betonska strešna kritina (30 % stavb s stanovanji).

4. PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV

4.1 Raba energije za ogrevanje Podatke o rabi energije na območju občine Bohinj smo zbirali po naslednjih osnovnih segmentih porabnikov:

- stanovanja, - javne zgradbe ter - podjetja.

4.1.1 Stanovanja

Za stanovanja lahko na podlagi zadnjih razpoložljivih celovitih podatkov, t.j. podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002, naredimo zgolj grobo oceno rabe energije. Navedeni vir podatkov to grobo oceno sicer omogoča, vendar se moramo zavedati omejene relevantnosti tako izračunanih količin porabe posameznih energentov in skupne rabe energije. Prva težava so številne predpostavke, ki jih je pri tem potrebno upoštevati, druga težava pa se nanaša na zastarelost teh podatkov. Po letu 2002 je bilo namreč tudi na območju občine Bohinj zgrajenih kar nekaj novih stanovanj, poleg tega se je v zadnjem desetletju povsod po Sloveniji spreminjala struktura energentov – prisotna je bila širitev plinovodnih omrežij, v zadnjih letih pa se zaradi negotovosti na naftnem trgu ELKO vse bolj nadomešča z lesom. Navedeno deloma sicer velja tudi za občino Bohinj, čeprav so bile te spremembe tu manj intenzivne, predvsem iz dveh razlogov: prvi razlog najdemo v dejstvu, da območje občine Bohinj ni bilo predmet plinifikacije, drugega pa v že sicer visoki zastopanosti lesa za ogrevanje. Slednje smo preverili tudi z anketo, s katero smo zajeli 5 % vzorec stanovanj v občini (t.j. 155 stanovanj). Analiza ankete je glede strukture energentov za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj dala naslednje zaključke:

- Pri izbiri energenta za ogrevanje stanovanj močno prevladuje les, in sicer skoraj izključno v obliki polen (46,5 % sodelujočih v anketi).

- Druga najbolj pogosta izbira je kombinacija lesa (tudi v tem primeru polen) in ekstra lahkega kurilnega olja (25,8 % sodelujočih v anketi).

- Ekstra lahko kurilno olje kot samostojen energent za ogrevanje je po pogostosti šele na tretjem mestu (21,9 % sodelujočih v anketi).

Upoštevajoč dejstvo, da kar četrtina sodelujočih za namene ogrevanja objektov kombinira les (polena) in ekstra lahko kurilno olje, lahko zaključimo, da struktura energentov, v primerjavi z letom 2002 (Tabela 4), ostaja praktično nespremenjena: še vedno močno prevladuje les, skoraj izključno v obliki polen.


15

Graf 1: Struktura stanovanj v občini Bohinj, glede na glavne energente za ogrevanje, stanje junij 2011

Viri: Interna anketa, izvedena v juniju 2011, IGENS. SURS.

Ob upoštevanju podatka o povprečni površini stanovanj ter ob upoštevanju povprečne specifične rabe energije v stanovanjih na območju občine Bohinj ocenjujemo, da znaša skupna letna raba energije za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj okrog 35 GWh.

Povprečna specifična raba energije je izračunana na podlagi podatka o številu zgrajenih stanovanj po posameznih časovnih obdobjih in pripadajočimi povprečnimi višinami specifične rabe energije, ki so veljale za posamezna časovna obdobja, ter ob upoštevanju povprečne površine stanovanj. Pri izračunavanju povprečne specifične rabe energije v stavbah bi bilo zagotovo potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je raba energije v veliki meri odvisna tudi od t.i. mehkih dejavnikov, torej od odnosa porabnikov do energije in s tem povezanimi vzorci obnašanja in ravnanja z energijo, vendar tega žal ne moremo predvideti v tolikšni meri, da bi bilo smiselno upoštevati pri izračunih tudi ta element, zato so upoštevane zgolj projektirane vrednosti, značilne za posamezno časovno obdobje.

Upoštevajoč stanovanja, ki so bila zgrajena do vključno 31. 12. 2009, izračunana povprečna letna specifična raba energije za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj znaša okrog 155 kWh/m2 ogrevane stanovanjske površine, medtem ko povprečje za Slovenijo znaša okrog 150 kWh/m2 ogrevane stanovanjske površine, kar je v obeh primerih za okrog 4 % boljši rezultat v primerjavi z letom 2002. V kolikor pa pri izračunu povprečne specifične rabe energije za ogrevanje stanovanj upoštevamo še korekcijski faktor glede na povprečni temperaturni primanjkljaj2 (pri čemer je izhodišče povprečje za Slovenijo), ugotovimo, da je povprečna specifična raba energije na območju občine Bohinj, merjena v kWh/m2 ogrevane stanovanjske površine, v obravnavanem obdobju ves čas dejansko pod slovenskim povprečjem. Korekcijo na osnovi temperaturnega primanjkljaja je potrebno upoštevati predvsem na območjih, kjer so odstopanja od povprečja večja, kar velja tudi za območje občine Bohinj. Povprečni uteženi temperaturni primanjkljaj v obdobju 1992 - 2008 je v Sloveniji znašal 3.033 K*dan/leto, na merilni postaji Stara Fužina pa 3.751 K*dan/leto.

2 Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12 °C (Vir: ARSO). ARSO trenutno še ne objavlja povprečnega uteženega temperaturnega primanjkljaja za Slovenijo. Najboljši trenutno razpoložljivi podatek je tako na podlagi podatkov ARSO s strani IJS-CEU izračunan utežen temperaturni primanjkljaj, ki upošteva 17-letno povprečje v obdobju 1992 – 2008 in znaša za Slovenijo 3.033 K*dan/leto (Vir: Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije; IJS-CEU, 2011). Tabela temperaturnih primanjkljajev ne vsebuje podatka za Bohinjsko Bistrico, zato vzamemo njej geografsko najbližjo lokacijo, ki je v tem primeru Stara Fužina. Glede na izračunan povprečni temperaturni primanjkljaj za Staro Fužino korekcijski faktor temperaturnega primanjkljaja v tem primeru znaša 0,80858 (Vir: ARSO).


16

Graf 2: Primerjava povprečne rabe energije za ogrevanje stanovanj v Sloveniji in občini Bohinj glede na ogrevano stanovanjsko površino

Viri: SURS, ARSO, lastni izračuni.

Precej drugačna slika razmerij se pokaže, v kolikor povprečje izračunavamo na osnovi števila prebivalcev. Na ta način izračunani kazalnik, izražen torej v kWh/prebivalca/leto, pa v nasprotju z zgornjim kaže, da je občina Bohinj v primerjavi s Slovenijo pri rabi energije za ogrevanje stanovanj precej bolj potratna. Razlog za to gre iskati predvsem v velikih razlikah pri velikostih stanovanjskih površin, ki odpadejo na posameznega prebivalca: v letu 2002 je na prebivalca Slovenije v povprečju odpadlo 29,55 m2 stanovanjskih površin, na prebivalca občine Bohinj pa kar 39,88 m2; v letu 2009 se je razkorak še povečal, saj je v tem letu na prebivalca Slovenije odpadlo 31,66 m2, na prebivalca občine Bohinj pa že 43,03 m2 stanovanjskih površin.

Graf 3: Primerjava povprečne rabe energije za ogrevanje stanovanj v Sloveniji in občini Bohinj glede na število prebivalcev

Viri: SURS, ARSO, lastni izračuni.

Zgornji dve primerjavi, ki dajeta povsem različne zaključke, prikazujemo z namenom, da opozorimo na potrebno skrajno previdnost pri tovrstnih primerjavah, na doslednost pri navedbi primerjanih elementov, pri primerjavah v času pa je potrebno tudi paziti, da ves čas spremljamo isti kazalnik, sicer lahko hitro pridemo do napačnih interpretacij dobljenih rezultatov.

Z vsebinskega vidika, v kolikor želimo spremljati energijsko učinkovitost ogrevanja stavb, se zdi bolj smiselna prva primerjava, torej primerjava specifične rabe energije glede na ogrevano površino. Tudi primerjava glede na število oseb sicer ni povsem zgrešena, vendar ocenjujemo, da je njena sporočilna vrednost manjša. Zato pri vseh nadaljnjih prikazih in analizah (v kolikor ni drugače

155,09

161,61

130,67

148,95

155,48

125,72

0 25 50 75 100 125 150 175

Slovenija

Občina Bohinj

Občina Bohinj (upoštevan korekcijski faktor glede na temp.primanjkljaj; SLO = 1)

kWh/m2/leto

Stanovanja, zgrajena do 31.12.2009


4.582

6.446

5.212

4.716

6.690

5.410

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000

Slovenija

Občina Bohinj

Občina Bohinj (upoštevan korekcijski faktor glede na temp.primanjlkjaj; SLO = 1)

kWh/preb./leto




17

navedeno), kadar je govora o specifični rabi energije, govorimo o kazalniku rabe energije na enoto ogrevalne površine.

Na podlagi podatkov, zbranih iz zgoraj navedenih virov, lahko ocenimo okvirno strukturo rabe energije za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj po posameznih energentih. Ocenjujemo, da je trenutna struktura in letna poraba energentov oziroma raba energije za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj naslednja:

Tabela 7: Ocena porabe posameznih energentov oziroma rabe energije za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj, 2011

Energent Količina Primarna energija (MWh) Delež primarne energije v celotni strukturi

Les in lesni ostanki 4,679.786 kg 19.655 57,06 % ELKO 1,287.709 l 12.877 37,39 % UNP 134.475 l 928 2,69 % Drugo 984.452 kWh 984 2,86 % SKUPAJ 34.444 100,00 % Viri: SURS – Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Interna anketa, izvedena v juniju 2011, IGENS. Alpdom, inženiring, d.d..

Pri trenutno veljavnih cenah posameznih energentov znaša ocenjen skupni letni strošek za ogrevanje stanovanj v občini Bohinj okrog 2 mio EUR.

4.1.2 Podjetja in turistični objekti

S strani podjetij je bil odziv v skladu s pričakovanji in splošno prakso slab, kar kaže na majhno motiviranost za potencialne izboljšave na tem področju. Razlog za takšno stanje je običajno predvsem v slabi informiranosti o možnih ukrepih s področja oskrbe z energijo in njihovih učinkih in ne toliko v dejanski nezainteresiranosti za izvajanje teh ukrepov.

Vprašalniki o rabi energije so bili poslani v vsa večja podjetja v občini, poleg tega pa smo kot posebno kategorijo želeli obravnavati tudi turistične (namestitvene) kapacitete. Ravno v tem segmentu namreč vidimo na območju občine Bohinj velik potencial za izboljšave, ki bodo imele hkrati tudi velik potencialni učinek navzven, na druge porabnike. Odziv je bil tudi tu slab, kar daje še večji pomen celovitemu pristopu k osveščanju in spodbujanju k izvedbi ukrepov s področij URE in OVE. Raba energije pri zasebnih ponudnikih turističnih kapacitet, ki ponujajo ležišča v okviru posameznih delov stanovanjskih objektov (in torej ne gre za objekte, ki bi bili namenjeni izključno izvajanju turistične dejavnosti), je v skladu z metodologijo SURS že zajeta v skupini stanovanj (individualno ogrevana stanovanja ali stanovanja, ki se ogrevajo iz skupnih kurilnih naprav). Z vidika samih količin so torej te namestitvene kapacitete za analizo rabe energije v podjetjih relativno nepomembne, bo pa v nadaljevanju poročila posebej zanje obravnavan predlog paketa ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in uvajanje obnovljivih virov energije. Izvedeni ukrepi v tej dejavnosti in njihovi pozitivni učinki imajo namreč lahko velik pomen navzven. Po trenutnih podatkih naj bi bilo namreč na območju občine Bohinj na voljo preko 5.000 ležišč za turiste, od tega približno četrtina v hotelih, skoraj 40 % pri zasebnih ponudnikih, 20 % v kampih, ostalo pa v planinskih in počitniških domovih ter manjši del še v penzionih (Vir: Občina Bohinj). Gre torej za izredno številčno populacijo, ki jo je zagotovo potrebno vključiti v razvojne načrte ravnanja z energijo.

Z vidika rabe energije ima na območju občine Bohinj najpomembnejšo vlogo družba LIP Bohinj, d.o.o.. Že pred časom se je obrat v Bohinju specializiral za industrijsko proizvodnjo (celotna žagarska dejavnost, opažne plošče, primarna predelava hlodovine), medtem ko je proizvodnja vrat ostala na Bledu (LIP Bled, d.o.o.). Družba LIP Bohinj ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju prihodnje oskrbe z energijo na območju Bohinjske Bistrice, prav tako pa tudi pri oskrbi z lesno biomaso kot


18

virom ogrevanja na celotnem območju občine Bohinj. Področje oskrbe bo podrobneje obravnavano v nadaljevanju poročila.

LIP Bohinj za zagotavljanje lastnih potreb po energiji uporablja izključno lesne ostanke, ki nastajajo v okviru lastne proizvodne dejavnosti. Preko vročevoda oskrbuje z energijo tudi sosednje podjetje, družbo Filbo d.o.o.. Pri letni rabi toplote sistema LIP + Filbo v obsegu okrog 21 GWh predstavlja preostala raba energije v podjetjih na območju občine Bohinj pravzaprav zanemarljiv delež.

V spodnji tabeli so zajeti osnovni podatki o rabi energije pri največjih porabnikih med podjetji:

Tabela 8: Raba energije v večjih podjetjih na območju občine Bohinj, 2010

ELKO LES UNP EE [kWh] LIP Bohinj, d.o.o. - 10.450 m3

[21,067.200 kWh] - 5,822.000

FILBO d.o.o. - - n.p. Bohinj ECO Park hotel - - 80.525 m3

[2,088.013 kWh] 1,895.000

Hotel Jezero 65.000 l [650.000 kWh] - - 350.000

Viri: Izpolnjeni vprašalniki, osebni razgovori.

Ostala »večja« podjetja na območju Občine Bohinj, za katera pa nam tekom izdelave projekta žal ni uspelo pridobiti podatkov o njihovi rabi energije, so sicer še Bohinjska sirarna, GKZ Srednja vas – žaga Bohinjska Češnjica, Slap Bohinj, Mesnine Bohinja ter Gradbeno podjetje Bohinj (v stečaju). Kot pa že predhodno navedeno, ta podjetja predstavljajo tako majhen delež v celotni rabi energije v podjetjih na območju Občine Bohinj, da je napaka zaradi njihove nevključitve v analizo pravzaprav zanemarljiva.

Posebej smo želeli analizirati še rabo energije za območje Pokljuke (Hotel Jelka, Športni center Pokljuka, Šport hotel), vendar na naše večkratno povpraševanje po podatkih žal ni bilo odziva.

Po zbranih podatkih pri podjetjih v strukturi oskrbe z energijo predvsem na račun družbe LIP Bohinj prevladujejo lesni ostanki. Ostali večji porabniki (oziroma, v tem primeru bi bilo bolj primerno govoriti o srednje velikih porabnikih, saj je edini pravi večji porabnik pravzaprav družba LIP Bohinj, vsi ostali so neprimerljivo manjši in so glede rabe energije povsem druga kategorija) za ogrevanje po zbranih informacijah uporabljajo ELKO in UNP.

4.1.3 Javne zgradbe

Občinske javne zgradbe so z vidika občinske uprave najpomembnejši segment med vsemi porabniki energije na območju posamezne lokalne skupnosti, saj se prihranki pri rabi energije v teh zgradbah odrazijo neposredno v občinskem proračunu. Poleg tega so ravno javne zgradbe tista skupina porabnikov, ki bi načeloma morala služiti kot zgled vsem ostalim porabnikom, kar poudarja tudi Direktiva 2006/32/ES, ki se nanaša na učinkovitost rabe končne energije in energetske storitve3. Pomembno je namreč dejstvo, da imajo ukrepi v tem sektorju lahko izredne učinke na ostale porabnike v obliki t.i. »snowball efekta«.

V nadaljevanju podajamo osnovne podatke o rabi energije v občinskih javnih zgradbah v občini Bohinj. Za vse v nadaljevanju obravnavane objekte so bili opravljeni tudi preliminarni energetski pregledi.

3 Direktiva 2006/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 98/76/EGS.


19

Tabela 9: Osnovni podatki o rabi energije v občinskih javnih zgradbah na območju občine Bohinj

Objekt Ogrevana površina

[m2]

Energent za ogrevanje

Povprečna letna raba energije v obdobju 2007 –

2010 [kWh]

Povprečna specifična raba energije za ogrevanje

Ogrevanje EE [kWh/m2/a] Energijski razred4

Občinska stavba 790 ELKO 120.000 28.609 151,90 F OŠ Bohinjska Bistrica 5.394 ELKO 753.443 121.584 139,68 E VVZ Bohinjska Bistrica 899 ELKO 131.420 32.141 146,18 E POŠ + VVZ Srednja vas 600 ELKO 59.733 15.317 99,55 D Zdravstveni dom + lekarna (+ stanovanja)(1)

910 ELKO 200.793 66.758 220,65 G

Društveni dom(2) 170 ELKO 30.000 54.408 176,47 F Režijski obrat 373 UNP 21.371 13.843 57,30 C Kulturni dom J. Ažmana(3) 1.200 ELKO 229.250 94.147 191,04 F Športna dvorana Danica(4) 1.600 UNP 46.391 53.876 28,99 B2 Knjižnica A. T. Linharta(5) 344 ELKO 37.640 n.p. 109,58 E SKUPAJ 12.460 1,630.040 480.673 130,83 E SKUPAJ OŠ IN VVZ 6.893 944.596 169.042 137,04 E (1) Večnamenski objekt, v pritličju sta Zdravstveni dom in Lekarna, v nadstropju stanovanja. (2) Objekt je namenjen predvsem druženju upokojencev, uporablja se občasno. (3) V objektu so poleg Kulturnega doma številni drugi uporabniki (različni lokali, zavarovalnica, Glasbena šola,…). (4) Montažni objekt – balon. (5) Knjižnica se nahaja v okviru večstanovanjskega objekta (pritlična in kletna etaža). Ogrevanje iz skupne kotlovnice Prečna ulica 3. Raba energije je merjena na objektu porabnika.

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in izvedeni preliminarni energetski pregledi objektov.

Glede na priporočila stroke, da naj bi povprečna specifična raba energije za ogrevanje5 v osnovnih šolah in vrtcih ter drugih zgradbah, v katerih se odvija dejavnost raznih drugih javnih služb, znašala okrog 80 kWh/m2/leto (torej vsaj znotraj energijskega razreda D), lahko sklenemo, da je večina teh zgradb v občini Bohinj energetsko neučinkovita, saj je ciljna vrednost tega osnovnega kazalnika v večini objektov močno presežena. Stanje, kakršnega izraža izračunano energijsko število pri posameznem objektu, se je večinoma potrdilo tudi ob izvedbi preliminarnih energetskih pregledov objektov, saj je splošna značilnost objektov predvsem slaba izolacija ovoja stavb in izolacija proti podstrešju ter v večini primerov tudi slabo stanje oken. Že ob izvedbi teh dveh ukrepov so možni bistveni prihranki pri rabi energije. Končni izplen teh ukrepov bi bil ob sočasno izvedenih aktivnosti informiranja in osveščanja uporabnikov objektov še večji.

Ker je povprečna raba energije za ogrevanje objekta vsekakor pogojena tudi z zunanjimi temperaturami, ogrevalne sezone pa se med seboj lahko precej razlikujejo, smo za namene nadaljnjih

4 Pravilnik o metodologiji izvedbe in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/2009) objekte razvršča v energijske razrede glede na kazalnik specifične rabe energije za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe: Uvrstitev v energijski razred

Specifična raba energije za ogrevanje stavbe (kWh/m2a)

Razred A1 od 0 do vključno 10 kWh/m2a Razred A2 nad 10 do vključno 15 kWh/m2a Razred B1 nad 15 do vključno 25 kWh/m2a Razred B2 nad 25 do vključno 35 kWh/m2a Razred C nad 35 do vključno 60 kWh/m2a Razred D nad 60 do vključno 105 kWh/m2a Razred E nad 105 do vključno 150 kWh/m2a Razred F nad 150 do vključno 210 kWh/m2a Razred G nad 210 do 300 in več kWh/m2a 5 T.i. energijsko število, ki je najosnovnejši kazalnik energetske učinkovitosti objekta, izračuna pa se po naslednji formuli: raba primarne energije (kWh) / ogrevana površina objekta (m2).


20

analiz izračunali povprečno vrednost kazalnika za obdobje 2007 – 2010, saj tako izračunan kazalnik prikazuje realnejše stanje od točkovnega podatka za zgolj eno izbrano leto.

Na zgoraj opisan način izračunana povprečna letna specifična raba energije za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Bohinj je v obdobju 2007 - 2010 znašala 137 kWh/m2 ogrevane površine, za vse občinske objekte skupaj pa 131 kWh/m2 ogrevane površine. Povprečno stanje je relativno slabo, ni pa alarmantno, vendar pri tem opozarjamo na velike razlike med posameznimi objekti, zato je obvezna individualna obravnava objektov. Izračunan kazalnik specifične rabe energije za ogrevanje za posamezne objekte prikazujemo v naslednjem grafikonu.

Graf 4: Specifična raba energije za ogrevanje v občinskih javnih zgradbah na območju občine Bohinj: letno povprečje za obdobje 2007 – 2010

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in preliminarni energetski pregledi objektov.

Ocenjen varčevalni potencial je za ta segment porabnikov relativno velik, ki pa bo podrobneje predstavljen v poglavju o potencialu učinkovite rabe energije.

Poleg zgoraj navedenih smo v skupini javnih zgradb obravnavali še Zavod sv. Martina – dom upokojencev, katerega ustanovitelj in lastnik je Župnija Srednja vas. Gre za praktično nov objekt, obratovati je pričel v januarju 2009. Kljub temu, da objekt ni v lasti Občine Bohinj, ga posebej izpostavljamo zato, ker gre za odličen primer dobre prakse uvajanja obnovljivih virov energije v tovrstne objekte.

Tabela 10: Raba energije v domu upokojencev – Zavod sv. Martina, Srednja vas

Objekt Ogrevana površina

[m2]

Energent za ogrevanje

Povprečna letna raba energije v obdobju 2007 –

2010 [kWh]

Povprečna specifična raba energije [kWh/m2/a]

Ogrevanje EE Ogrevanje Ogrevanje + EE

Zavod sv. Martina 2.990 SEKANCI 492.000(1) 161.218 164,55 218,47 (1)Upoštevana je povprečna kurilna vrednost sekancev v višini 820 kWh/prm, kar ustreza okvirno 25 % vsebnosti vlage. Viri: Izpolnjen vprašalnik in preliminarni energetski pregled objekta.

V strukturi energentov za ogrevanje občinskih javnih zgradbah v občini Bohinj močno prevladuje ELKO, v minimalnem deležu je prisoten tudi UNP. Obnovljivi viri energije niso prisotni.

Tabela 11: Struktura energentov za ogrevanje občinskih javnih zgradb v občini Bohinj, leto 2010

ELKO UNP SKUPAJ (kWh)

% l kWh l kWh ELKO UNP OŠ + VVZ 94.460 944.595 - - 944.595 100,00 0,00 Ostale JZ 61.768 617.683 9.750 67.762 685.445 90,11 9,89 SKUPAJ 156.228 1,562.278 9.750 67.762 1,630.040 95,84 4,16 Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

152140

100

146

221

176

57

191

29

110

0

50

100

150

200

250

Občinska stavba OŠ BohinjskaBistrica

OŠ BohinjskaBistrica - POŠSrednja vas

VVZ BohinjskaBistrica

Zdravstveni dom +lekarna (+

stanovanja)

Društveni dom Režijski obrat Kulturni dom J.Ažmana

Športna dvoranaDanica

Knjižnica A. T.Linharta

kWh/

m2/

leto

(sam

o og

reva

nje

obje

kta)


21

Glede na stanje objektov, kot je bilo ugotovljeno ob izvedbi preliminarnih energetskih pregledov ter ob analizi podatkov o porabi energije v njih, ocenjujemo, da v objektih, ki so v občinski lasti, obstaja relativno velik varčevalni potencial, ki je podrobneje obravnavan v poglavju o potencialu učinkovite rabe energije. Poleg tega so v posameznih objektih odprte tudi številne možnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri, ki bodo podrobneje obravnavane v poglavju o predlaganih ukrepih v občinskih javnih zgradbah.

4.2 Poraba električne energije Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije na območju občine Bohinj je družba Elektro Gorenjska, d.d., ki je tudi vir vseh v nadaljevanju predstavljenih podatkov (razen, če je navedeno drugače). Podatki so bili pripravljeni posebej v namene izdelave lokalnega energetskega koncepta.

Trg električne energije je v skladu s 87. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-A (Uradni list RS, št. 51/2004) od 1. 7. 2007 dalje popolnoma odprt, zato imajo od tega datuma dalje vsi porabniki električne energije pravico prosto izbirati svojega dobavitelja električne energije (s tem so postali t.i. upravičeni odjemalci). V nadaljevanju prikazani podatki o količinah porabljene električne energije na območju občine Bohinj zajemajo v celoti porabljeno električno energijo pri vseh porabnikih na območju občine Bohinj (ne glede na dobavitelja).

Celotna poraba električne energije na območju občine Bohinj je v letu 2010 znašala 29,8 TWh, kar predstavlja najvišjo skupno porabo na območju občine v zadnjih petih letih. Gibanje porabe električne energije v občini Bohinj je sicer v podobnem trendu kot v celotni Sloveniji, s to razliko, da je poraba električne energije v občini Bohinj v preteklem letu že dosegla in tudi presegla porabo iz leta 2006, medtem ko se, gledano na Slovenijo kot celoto, to kljub ponovnem naraščanju porabe v letu 2010 še ni zgodilo.

Graf 5: Primerjava indeksa rasti porabe električne energije v Sloveniji in občini Bohinj v obdobju 2006 – 2010 (2006=100)

Viri: Elektro Gorenjska, d.d. (podatki za občino Bohinj); SURS (podatki za Slovenijo).

Poraba električne energije je bila po posameznih skupinah odjemalcev v občini Bohinj v obdobju 2006 – 2010 naslednja:

80

85

90

95

100

105

110

2006 2007 2008 2009 2010

Inde

ks ra

sti

SLOVENIJA OBČINA BOHINJ


22

Tabela 12: Poraba električne energije v občini Bohinj po posameznih skupinah porabnikov, za obdobje 2006 – 2010 (v MWh)

2006 2007 2008 2009 2010 Gospodinjstva(1) 11.928 11.005 11.801 11.820 12.159 Javna razsvetljava 538 492 478 460 366 Poslovni in ostali odjem(2) 15.964 16.165 15.443 14.286 17.276 SKUPAJ 28.430 27.662 27.722 26.566 29.801

Vir: Elektro Gorenjska, d.d.. (1)Tarifne skupine: - gospodinjski odjem I, II in III stopnja (2)Tarifne skupine: - odjem na 1-35 kV II stopnja - ostali odjem 0,4 kV I in II stopnja

V obravnavanem obdobju se je priključna moč najbolj povečala v skupini poslovnih odjemalcev, za skoraj 20 %. Priključna moč gospodinjskih odjemalcev se je v tem obdobju na območju občine Bohinj povečala za okrog 5 %, medtem ko je priključna moč javne razsvetljave v preučevanem obdobju ostala praktično nespremenjena.

Pri gospodinjskih odjemalcih je poraba električne energije v zadnjih letih ves čas v porastu, z izjemo v letu 2007. Po drugi strani so se pri poslovnem odjemu sprva (v obdobju 2008/2009) močno odrazile posledice splošne gospodarske in finančne krize ter upada gospodarske dejavnosti, vendar je bilo v letu 2010 ponovno zaznati splošen zagon gospodarstva, čemur je posledično sledila tudi rast porabe električne energije, ki je v istem letu tudi že presegla raven iz leta 2007. Zanimiv trend pa se dogaja pri javni razsvetljavi – kljub nespremenjenem stanju pri priključni moči, je poraba električne energije v tem segmentu v zadnjih letih ves čas v upadanju. Razloge za to gre verjetno iskati v ukrepih, ki se kontinuirano izvajajo v zadnjih letih – predvsem v ureditvi regulacije ter menjavi obstoječih žarnic za energetsko učinkovitejše sijalke (v okviru rednega vzdrževanja). Kljub razmeroma majhnim ukrepom je učinek velik, kar lahko pripišemo res slabemu obstoječemu stanju. Glede na kar bistveno zmanjšano porabo električne energije za javno razsvetljavo, lahko poenostavljeno sklepamo, da bi bilo še večje prihranke (pri stroških) mogoče doseči tudi z zniževanjem priključne moči javne razsvetljave.

4.3 Skupna raba energije za vse namene pri vseh skupinah porabnikov v občini Bohinj

Na podlagi zbranih podatkov ocenjujemo, da je trenutna skupna letna raba energije ter njena struktura po energentih in po skupinah porabnikov za vse namene v občini Bohinj naslednja:


23

Tabela 13: Raba energije v občini Bohinj

ELKO LES UNP DRUGO SKUPAJ STANOVANJA - INDIVIDUALNO

12.877 MWh 19.655 MWh 928 MWh 147 MWh 33.607 MWh 38,32 % 58,48 % 2,76 % 0,44 % 55,26 %

JAVNE ZGRADBE - INDIVIDUALNO

1.509 MWh 492 MWh 72 MWh - 2.073 MWh 72,78 % 23,74 % 3,48 % - 3,41 %

SKUPNE KOTLOVNICE

1.328 MWh - - - 1.328 MWh 100,00 % - - - 2,18 %

PODJETJA, TURIZEM

650 MWh 21.067 MWh 2.088 MWh - 23.805 MWh 2,73 % 88,50 % 8,77 % - 39,15 %

SKUPAJ TOPLOTA 16.363 MWh 41.214 MWh 3.088 MWh 147 MWh 60.813 MWh 26,91 % 67,77 % 5,08 % 0,24 %

EE gospodinjski odjem

12.159 MWh 40,80 %

EE poslovni in ostali odjem

17.276 MWh 57,97 %

EE javna razsvetljava

366 MWh 1,23 %

SKUPAJ EE 29.801 MWh SKUPAJ 90.614 MWh % TOPLOTA 67 % % EE 33 %

Viri: SURS, Upravitelj skupnih kotlovnic in večstanovanjskih objektov na območju občine Bohinj - Alpdom, izpolnjeni vprašalniki, preliminarni energetski pregledi, opravljeni sestanki, telefonsko anketiranje, Elektro Gorenjska d.d..

5. ANALIZA EMISIJ

Na podlagi emisijskih faktorjev, ki veljajo za posamezna goriva, energente oziroma načine ogrevanja, lahko izračunamo količino ekvivalenta CO2, ki nastane kot posledica porabe posameznih goriv. Za leto 2010 je tako izračunana količina ekvivalenta CO2 za občino Bohinj naslednja:

Tabela 14: Količina ekvivalenta CO2 kot posledica ocenjene porabljene količine goriv pri vseh porabnikih v občini Bohinj v letu 2010

Gorivo / energent Potrošena količina goriva / energenta Emisijski faktor CO2 (MWh) (TJ, MWh) (t) ELKO 16.363 58,9079 TJ 74,07 t CO2/TJ 4.363,31 LES 41.214 148,3704 TJ 0,00 t CO2/TJ 0,00 UNP 3.088 11,1168 TJ 63,07 t CO2/TJ 701,14 EE* 29.801 29.801 MWh 0,55 t CO2/MWhel 16.390,55 Drugo 147 147 MWh n.p. n.p. SKUPAJ 90.614 21.454,88 t ekv. CO2 Viri: SURS, Alpdom, inženiring, d.d., izpolnjeni vprašalniki, preliminarni energetski pregledi, opravljeni sestanki, telefonsko anketiranje, Elektro Gorenjska d.d., Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

*Pri emisijah, ki so povezane s porabo električne energije, gre za t.i. posredne emisije, torej emisije, ki so nastale s proizvodnjo električne energije, ki so jo v obravnavanem obdobju porabili odjemalci na območju občine Bohinj. To torej niso emisije, ki so nastale neposredno na območju obravnavane občine, pač pa na lokacijah proizvodnje te električne energije. Slovenski nacionalni emisijski faktor za porabljeno električno energijo6 znaša 0,55 t CO2/MWhe, kar pomeni, da je bilo s porabljenimi 29.801 MWh električne energije, kolikor so je v letu 2010 porabili odjemalci na območju občine Bohinj, ustvarjenih 16.390,55 t emisij CO2.

6 Ta je odvisen od strukture virov pri proizvodnji električne energije. V Sloveniji je velik delež le-te proizveden v termoelektrarnah, posledično je faktor za Slovenijo tudi nekoliko višji od evropskega povprečja (faktor za EU-27 znaša 0,460).


24

Ob upoštevanju emisijskih faktorjev za posamezne škodljive snovi, ki nastajajo ob izgorevanju posameznih goriv, pa lahko izračunamo količine teh škodljivih snovi, ki so v letu 2010 nastale na območju občine Bohinj kot posledica zgoraj navedenih porabljenih količin posameznih goriv za proizvodnjo potrebne toplote.

Tabela 15: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Bohinj nastale v letu 2010 kot posledica porabe posameznih goriv za proizvodnjo potrebne toplote

Primarna energija (MWh)

Primarna energija

(TJ)

CO2 (kg)

SO2 (kg)

NOx (kg)

CxHy (kg)

CO (kg)

Prah (kg)

Stanovanja 33.607 120,9852 3,614.176 3.014 8.203 6.313 172.073 2.712 Podjetja 23.805 85,6980 586.587 969 7.292 6.506 182.502 2.674 Javne zgradbe 2.073 7,4628 416.179 281 394 185 4.508 89 Skupne kotlovnice 1.328 4,7793 353.667 229 191 29 215 24 SKUPAJ 60.666 218,3962 4,970.609 4.493 16.080 13.032 359.298 5.499 Viri: SURS, Alpdom, inženiring, d.d., izpolnjeni vprašalniki, preliminarni energetski pregledi, opravljeni sestanki, telefonsko anketiranje, faktorji za preračun emisij.

Graf 6: Deleži emisij posameznih škodljivih snovi po skupinah porabnikov v občini Bohinj, leto 2010

Viri: SURS, Alpdom, inženiring, d.d., izpolnjeni vprašalniki, preliminarni energetski pregledi, opravljeni sestanki, telefonsko anketiranje, faktorji za preračun emisij.

Kot je razvidno iz zgornjega grafikona, velik delež emisij škodljivih snovi v občini Bohinj na letni ravni ustvarijo gospodinjstva z ogrevanjem stanovanj, zato je pomembno, da se (tudi zaradi cilja zmanjševanja emisij TGP) del ukrepov URE in OVE, ki jih občina sprejme z Akcijskim načrtom LEK, predvidi tudi za to skupino porabnikov energije.

6. PREGLED IN ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO

6.1 Individualna kurišča

6.1.1 Stanovanja

Večina oskrbe z energijo na območju občine Bohinj temelji na individualni oskrbi; po zbranih podatkih se iz individualnih kurilnih naprav ogreva okrog 94 % vseh stanovanj v občini Bohinj (Viri: SURS, Alpdom, inženiring, d.d., izvedene ankete). Individualna oskrba z energijo je običajno energetsko manj učinkovita, predvsem pa slabše strokovno nadzorovana v primerjavi s skupinskimi sistemi oskrbe z energijo, kot so na primer skupne kotlovnice in daljinski sistem ogrevanja. Na območju občine Bohinj med individualnimi kurilnimi napravami močno prevladujejo kurilne naprave na les in lesne ostanke – v


25

konkretnem primeru gre skoraj izključno za uporabo polen, kar je logična posledica geografske lege občine in dejstva, da so številni lastniki objektov tudi lastniki gozdov. V sami strukturi energentov je to sicer pozitivno, saj se za namene ogrevanja uporablja obnovljiv, lokalno dostopen vir energije. Hkrati ta način ogrevanja omogoča tudi cenovno relativno ugodno energetsko oskrbo, še posebej za lastnike gozdov, ki za ogrevanje uporabljajo lasten les. Kljub temu pa je pri sprejemanju zaključkov o ustreznosti tovrstnega načina ogrevanja potrebna previdnost, saj so velikokrat ravno kurilne naprave na les tehnično iztrošene, obratujejo z nizkim izkoristkom in v ozračje izpuščajo velike količine zdravju in okolju škodljivih emisij in prahu. Zato smo z anketiranjem lastnikov individualnih kurilnih naprav analizirali tudi stanje na področju starosti kurilnih naprav. Ugotovitve o povprečnih starostih kurilnih naprav, ki jih lahko povzamemo na podlagi odgovorov sodelujočih v anketi, so prikazane v naslednjem grafu.

Graf 7: Povprečna starost individualnih kurilnih naprav na območju občine Bohinj

Vir: anketa, junij 2011.

Ko smo ugotavljali razpršenost starosti individualnih kurilnih naprav, smo prišli do naslednjih ugotovitev:

Graf 8: Analiza razpršenosti starosti individualnih kurilnih naprav na območju občine Bohinj


Iz zgornjega grafa je razvidno, da je največja gostota na območju starosti 10 – 20 let, veliko pa je tudi takšnih, ki se nahajajo v območju starosti do 10 let. V kolikor iz analize odstranimo redke osamelce, ki izkrivljajo povprečje (starost naprav 35 let in več), ugotovimo, da je dejanska povprečna starost individualnih kurilnih naprav na območju občine Bohinj okrog 14 let.

0

10

20

30

40

50

60

Star

ost k

uriln

ih n

apra

v (le

t)

Kurilne naprave


26

Med kurilnimi napravami na les in lesne ostanke je razmerje med relativno novimi napravami (do 10 let) in izrazito starimi (nad 20 let) približno enako, velik delež pa predstavljajo tudi naprave starosti 16 – 20 let, ki se prav tako bližajo potrebni zamenjavi oziroma so že potrebne zamenjave.

Graf 9: Individualne kurilne naprave na les in lesne ostanke na območju občine Bohinj po starostni strukturi


Na podlagi vzorca lahko torej sklepamo, da je med kurilnimi napravami, ki delujejo na les in lesne ostanke, približno 55 % takšnih, katerim bo v prihodnjih nekaj letih potrebno posvetiti še prav posebno pozornost in temu ustrezne programe spodbujanja in ozaveščanja.

Podobno stanje je bilo ugotovljeno za vse kurilne naprave, ne glede na vir ogrevanja. V tem primeru ugotavljamo, da t.i. »kritična skupina« predstavlja okrog 50 % vseh individualnih kurilnih naprav na območju občine Bohinj.

Graf 10: Individualne kurilne naprave na območju občine Bohinj po starostni strukturi, ne glede na vir ogrevanja


Gledano celotno sliko v absolutnih številkah torej ocenjujemo, da je v t.i. »kritični skupini« okrog 1.300 obstoječih individualnih kurilnih naprav, med katerimi jih je še prav posebej kritičnih (v starostnem razredu nad 20 let) okrog 800.

Med individualna kurišča sodijo tudi tista, ki so nameščena v večstanovanjskih objektih, oskrbujejo pa s toploto zgolj ta objekt ali posamezne dele takšnega objekta. V zgornji analizi so zajete tudi tovrstne naprave.


27

6.1.2 Javne zgradbe

V okviru preliminarnih energetskih pregledov občinskih javnih zgradb smo si podrobno ogledali tudi kurilne naprave v teh objektih. Osnovne podatke o posameznih napravah povzemamo v naslednji tabeli:

Tabela 16: Podatki o kurilnih napravah v občinskih javnih zgradbah v občini Bohinj

Objekt Energent Nazivna moč KN (kW) Leto izdelave KN Občinska stavba ELKO 205 1995 OŠ Bohinjska Bistrica ELKO 500, 500 1996, 1996 VVZ Bohinjska Bistrica ELKO 154 1999 POŠ + VVZ Srednja vas v Bohinju ELKO 50 2006 Zdravstveni dom + lekarna (+ stanovanja) ELKO 200 2008 Društveni dom ELKO 25 1980 Režijski obrat UNP 25 2005 Kulturni dom J. Ažmana ELKO 350 2004 Športna dvorana Danica UNP 24, 24 2001, 2001 Knjižnica A. T. Linharta ELKO Ogrevanje iz skupne kotlovnice Prečna ulica 3. Viri: Izpolnjeni vprašalniki in izvedeni preliminarni energetski pregledi objektov.

V občinskih javnih zgradbah se kot energent za oskrbo s toploto uporabljajo izključno fosilna goriva, kar je za občino, katere 66 % ozemlja se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka ter 84 % ozemlja v območju Nature 2000, praktično nesprejemljivo. Poleg tega je občina izredno gozdnata, preko 70 % občine je pokrite z gozdovi, prav tako se tu nahaja tudi lesna industrija z velikimi presežnimi kapacitetami lesnih ostankov.

Glede same starosti kurilnih naprav v občinskih javnih zgradbah je obstoječe stanje relativno solidno, kar nekaj jih je bilo zamenjanih ali obnovljenih v zadnjih letih. V okviru izvedbe preliminarnih energetskih pregledov objektov so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti v zvezi z obstoječimi kurilnimi napravami in ogrevalnimi sistemi, ki jih izpostavljamo v spodnji preglednici.

Tabela 17: Pregled pomanjkljivosti na obstoječih ogrevalnih sistemih v občinskih javnih zgradbah na območju Občine Bohinj

Objekt Komentar na obstoječo kurilno napravo in ogrevalni sistem Občinska stavba Dotrajana KN, priporočena zamenjava. Potrebna je namestitev termostatskih ventilov na

ogrevalih, izolacija cevi v kotlovnici ter ureditev regulacije ogrevanja. Za namene ureditve zalogovnika lesne biomase v obstoječi kotlovnici ni prostora, tudi izven stavbe ni na voljo primernega prostora za ureditev morebitne nove kotlovnice in/ali zalogovnika. Od različnih oblik lesne biomase bi bila aktualna zgolj oskrba s peleti, vendar bi bile tudi v tem primeru (upoštevajoč velikost objekta in potrebe po toploti ter omejenost prostora v kotlovnici) potrebne dokaj pogoste dobave energenta.

OŠ Bohinjska Bistrica Obe nameščeni KN sta sicer iz leta 1996, vendar so bili po poplavah v letu 2003 razvodi in inštalacije v kotlovnici v celoti obnovljeni. Iz zadnjega poročila dimnikarske službe izhaja, da je izkoristek kotlovnice izredno visok (93,3 %). Regulacija ogrevalnega sistema je ustrezna – frekvenčno vodene črpalke, na ogrevalih so večinoma nameščeni termostatski ventili. STV se tekom celega leta pripravlja iz kotlovnice – v zvezi s tem velja opozorilo na nesmotrno delovanje KN, bolj smiselno bi bilo pripravo STV izločiti iz centralnega ogrevalnega sistema.

VVZ Bohinjska Bistrica Dotrajana KN, potrebna bi bila zamenjava. Ker je v načrtu izgradnja novega vrtca na novi lokaciji (ob OŠ), ki bo obstoječega nadomestil v celoti, do sprejetja odločitve o prihodnji namembnosti tega objekta v zvezi z njim ne predlagamo nobenih aktivnosti. Vlaganja se naknadno uskladijo z novo namembnostjo objekta.

POŠ + VVZ Srednja vas v Bohinju

Obstoječa KN v dobrem stanju. Na ogrevalih ni termostatskih ventilov, celotna regulacija temperature se izvaja iz kotlovnice. Za pripravo STV so sicer nameščeni električni hranilniki, vendar so glede na potrebe po topli vodi večinoma preveliki (veliki hranilniki samo za umivalnike v učilnicah) in bi jih bilo smiselno zamenjati z manjšimi oziroma pretočnimi.

Zdravstveni dom + lekarna (+ stanovanja)

Obstoječa KN v dobrem stanju, je praktično nova (2008), vendar kotlovnica ob zamenjavi KN ni bila prenovljena. Termostatski ventili na ogrevalih so nameščeni, v kotlovnici pa bi bila potrebna vgradnja frekvenčno vodene črpalke in izolacija preostalih cevi. Objekt je zelo


28

kompleksen, večkrat je bil dograjen, prenovljen, ob vsakokratnem povečanju objekta se je dograjeval tudi sistem ogrevanja. Temu ustrezno je sistem izredno nepregleden, pred izvedbo kakršnihkoli nadaljnjih aktivnosti bi bil potreben temeljit celovit posnetek obstoječega stanja objekta, vključno s pregledom in analizo dokumentacije projekta izvedenih del, nad katero zaradi velikega obsega ni pregleda. Delitev stroškov ogrevanja se še vedno izvaja po ogrevanih površinah posameznih uporabnikov objekta, delilniki/merilniki pri porabnikih niso nameščeni.

Društveni dom Celoten objekt, vključno s kotlovnico, je v izredno slabem stanju, zato bi bilo bolj kot izvedba parcialnih ukrepov na kotlovnici smiselno pripraviti celovit načrt sanacije objekta. KN je najverjetneje iz leta 1980 (točnih podatkov ni), brez regulacije (on/off sistem), vprašljiva je tudi ustreznost zagotavljanja požarne varnosti v kotlovnici, rezervoarji za gorivo so namreč nameščeni v kotlovnici, poleg KN. Na ogrevalih so sicer nameščeni termostatski ventili, vendar brez termostatskih glav.

Režijski obrat Obstoječa KN v dobrem stanju, na ogrevalih so nameščeni termostatski ventili. Cevi v kotlovnici niso oziroma so pomanjkljivo izolirane.

Kulturni dom J. Ažmana Obstoječa KN v dobrem stanju. Na ogrevala bi bilo potrebno namestiti termostatske ventile. Glede na namembnost in dinamiko uporabe objekta, njegovo geografsko lego ter letnimi potrebami po energiji bi bila zelo smiselna oskrba tega objekta z lesno biomaso. Del strehe (do 1/3 njene celotne površine, sicer pa je streha preveč razgibana) je pogojno primeren za namestitev sončne elektrarne. Naklon strehe je sicer ustrezen, smer neba pa za izkoriščanje sončne energije ni optimalna.

Športna dvorana Danica Nameščeni sta 2 plinski KN na UNP – ena za ogrevanje objekta, druga za pripravo STV. V objektu so nameščena plinska sevala ter kaloriferji z neposrednim vpihavanjem toplega zraka. Termostatski ventili so sicer nameščeni, vendar so z njih odstranili termostatske glave in niso v uporabi. Prezračevanje objekta je neučinkovito: ročno vklapljanje ventilatorjev po potrebi, samo funkcija odsesavanja zraka pod stropom ter dovod svežega zraka preko rešetk. Rešitev: rekuperacija toplote na prezračevalnem sistemu.

Knjižnica A. T. Linharta Objekt nima lastne kotlovnice, priključen je na skupno kotlovnico na naslovu Prečna ulica 3. Knjižnica je zato obravnavana v sklopu skupne kotlovnice.

Kot edini objekt javnega značaja na območju občine Bohinj, pri katerem se oskrba z energijo vrši z uporabo obnovljivih virov energije, velja omeniti Zavod sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Objekt predstavlja primer dobre prakse umestitve obnovljivih virov energije v tovrstne objekte.

6.2 Skupne kotlovnice Po podatkih upravitelja skupnih kotlovnic in večstanovanjskih stavb (Alpdom, inženiring, d.d.) so na območju občine Bohinj 3 skupne kotlovnice, iz katerih se ogreva po več večstanovanjskih objektov:

- Iz kotlovnice na naslovu Prečna ulica 3 v Bohinjski Bistrici se ogrevajo objekti na naslovih Prečna ulica 1, 1B, 3, 5 ter Trg svobode 2B.

- Iz kotlovnice na naslovu Trg svobode 5 v Bohinjski Bistrici se ogrevajo objekti na naslovih Trg svobode 3, 4 in 5.

- Iz kotlovnice na naslovu Trg svobode 1a v Bohinjski Bistrici se ogrevata objekta na naslovih Trg svobode 1 in 1a.


29

Tabela 18: Osnovni podatki o skupnih kotlovnicah za več objektov v občini Bohinj, leto 2010

Naslov kotlovnice in ogrevanih objektov

Ogrevana površina – skupaj

(m2)

Porabniki Kurilna naprava Energent Poraba 2010

[W / m2](1)

[kWh / m2 /

leto](2) Stanov.

(št., m2)

Poslovni (št., m2)

Javni (št., m2)

Nazivna moč (kW)

Leto izdelave

Prečna ulica 3 [Prečna ulica 1, 1B, 3, 5, Trg svobode 2B]

4.071 77 3.331

m2

5 396 m2

1 (Knjižnica) 344 m2

387 350

1997 2006

ELKO ELKO

62.740 l

180 (85)

147,33

Trg svobode 5 [Trg svobode 3, 4, 5]

2.060 43 2.060

m2

- - 230 209

1989 2010

ELKO ELKO

41.320 l

213 (101)

200,55

Trg svobode 1a [Trg svobode 1, 1a]

4.207 46 2.798

m2

1 1.410 m2

- 350 2006 ELKO 28.698 l

83 43,33

Vir: Alpdom, inženiring, d.d.. (1)Dimenzioniranost kotlovnice. V kotlovnicah na naslovih Prečna ulica 3 in Trg svobode 5 sta nameščeni po dve kurilni napravi, pri čemer sta starejši med njima namenjeni zgolj pokrivanju konic nekaj dni v celotni kurilni sezoni, sicer pa večino oskrbe zagotavljata novejši kurilni napravi. Dimenzioniranost slednjih je prikazana v oklepajih. (2)Specifična raba energije za ogrevanje stanovanjskih površin.

Vse tri kotlovnice so namenjene le ogrevanju objektov (in ne tudi pripravi tople sanitarne vode) in obratujejo zgolj v času ogrevalne sezone, t.j. 7-8 mesecev letno.

Družba Alpdom, inženiring, d.d. pa ima poleg zgoraj navedenih skupnih kotlovnic v upravljanju še dve kotlovnici, ki s toploto oskrbujeta po en večstanovanjski objekt. Osnovni podatki o teh dveh kotlovnicah so navedeni v spodnji tabeli.

Tabela 19: Osnovni podatki o skupnih kotlovnicah v občini Bohinj, ki ogrevajo posamezen večstanovanjski objekt

Naslov kotlovnice

Ogrevana površina – skupaj

(m2)

Porabniki Kurilna naprava Energent Poraba 2010

(W / m2)(1)

[kWh / m2 /

leto](2) Stanov.

(št., m2)

Poslovni (št., m2)

Javni (št., m2)

Nazivna moč (kW)

Leto izdelave

Vodnikova 8 1.062 24 1.062

m2

- - 290 1979

ELKO

17.704 l

273 166,70

Koprivnik 4 259 3 179 m2

- 1 (KS Koprivnik)

80 m2

45 2002 ELKO

1.600 l 174 29,77

Vir: Alpdom, inženiring, d.d.. (1)Dimenzioniranost kotlovnice. (2)Specifična raba energije za ogrevanje stanovanjskih površin.

Iz obeh tabel, ki prikazujeta osnovne podatke o skupnih kotlovnicah, lahko razberemo, da so le-te večinoma predimenzionirane7, kar posledično vodi v slabši izkoristek kurilnih naprav, njihovo neoptimalno delovanje in s tem v previsoko rabo energije za ogrevanje objektov. Stanje glede dimenzioniranosti kotlovnic je kritično predvsem pri kotlovnicah na Vodnikovi in na Koprivniku, medtem ko moramo pri kotlovnicah na Prečni ulici in na Trgu svobode upoštevati, da starejši kurilni napravi obratujeta le minimalno, samo v konicah ogrevalnih sezon. Upoštevajoč ta podatek je dimenzioniranost teh dveh kotlovnic ustrezna. Dimenzioniranost kotlovnice na naslovu Trg svobode 1a je ustrezna.

Sicer pa že iz samih osnovnih podatkov o kotlovnicah ter na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov le-teh lahko zaključimo, da so predvsem objekti, ogrevani iz teh kotlovnic, v relativno slabem energetskem stanju.

7 Ustrezna dimenzioniranost skupnih kotlovnic za ogrevanje stanovanjskih objektov znaša do 120 W/m2 ogrevane površine.


30

Iz kotlovnice Trg svobode 5 se ogreva 43 stanovanj v skupno treh večstanovanjskih objektih. Dimenzioniranost same kotlovnice je sicer ustrezna (101 W/m2 ogrevane površine, ob upoštevanju le tistega kotla, ki dejansko obratuje večino kurilne sezone), zato lahko sklepamo, da je razloge za visoko specifično rabo energije potrebno iskati predvsem v objektih samih in pri porabnikih v teh objektih. Objekti so bili zgrajeni v obdobju 1962 – 1973, v skladu s takratnimi gradbenimi standardi, torej brez izolacije. Na objektu Trg svobode 5 je bila izvedena obnova zunanjega ovoja z namestitvijo 12 cm izolacije ter zamenjavo oken, česar rezultat je dosežen 20 % prihranek pri rabi energije za ogrevanje objekta (Vir: Alpdom, inženiring, d.d.). O učinku merjenja rabe energije po posameznih stanovanjih še ni mogoče sklepati, ker so bili prvi delilniki nameščeni šele v februarju 2010, dokončno pa šele tik pred začetkom ogrevalne sezone 2011/2012.

Iz kotlovnice Prečna ulica 3 se ogreva 77 stanovanj, 5 poslovnih uporabnikov (storitvene dejavnosti) ter knjižnica. Tudi v tem primeru so bili objekti zgrajeni v obdobju 1961 – 1977, gradnja je klasična brez izolacije. Nekaj stavbnega pohištva je bilo sicer že zamenjanega, vendar neorganizirano, v individualni izvedbi posameznih etažnih lastnikov. Delilniki toplote po stanovanjih so se začeli vgrajevati v januarju 2010, vgradnja se je nadaljevala v januarju 2011, zadnji pa so bili vgrajeni tik pred pričetkom ogrevalne sezone 2011/2012 (Vir: Alpdom, inženiring, d.d.). Tudi v tem primeru lahko dimenzioniranost kotlovnice opredelimo kot ustrezno (85 W/m2 ogrevane površine, ob upoštevanju le tistega kotla, ki dejansko obratuje večino kurilne sezone), torej lahko tudi v tem primeru sklepamo, da je potencial za prihranke potrebno iskati pretežno v objektih samih in pri uporabnikih objektov.

Iz kotlovnice na naslovu Trg svobode 1a se ogrevata dva med seboj povezana objekta, v katerih je 46 stanovanj ter trgovina v spodnji etaži objekta. Objekt je bil zgrajen v letih 2006/2007 in je temu ustrezno tudi energetsko učinkovit. Prav tako je ustrezna tudi dimenzioniranost kotlovnice.

Večstanovanjski objekt na naslovu Koprivnik 4 je bil zgrajen leta 2002, že v letu 2008 pa je bil obnovljen ovoj objekta z namestitvijo dodatnih 8 cm izolacije, zamenjavo oken ter vhodnih vrat. Skupaj z racionalizacijo ogrevanja prostorov Krajevne skupnosti, ki predstavlja približno tretjino celotne ogrevane površine v objektu, se je raba energije v zadnjih letih bistveno znižala. Kljub temu bi bilo potrebno še dodatno preveriti ustreznost oskrbe v tem objektu; podatki namreč kažejo na nesorazmerje pri rabi energije med stanovanji in Krajevno skupnostjo – ob razmerju ogrevanih površin 30 % KS : 70 % stanovanja znaša razmerje rabe energije ravno obratno, 70 % KS : 30 % stanovanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da prostori Krajevne skupnosti niso v stalni uporabi. Preveriti je potrebno tudi dejansko porabo energije za ogrevanje v stanovanjih.

Tudi po ogledu objekta na naslovu Vodnikova 8, kjer se 24 stanovanj ogreva iz skupne kotlovnice, je glede na obstoječe stanje objekta mogoče sklepati, da je potencial prihrankov tudi v tem objektu visok.

Posebej velja omeniti še naselje Zoisova plana - gre za turistično apartmajsko naselje petih objektov, ki se ogrevajo iz individualnih naprav na električno energijo. Upravitelj objektov je družba LD turizem. Namestitev sistema za ogrevanje z električno energijo je sicer investicijsko nezahtevna, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati visoke tekoče stroške ogrevanja z električno energijo. Po zbranih informacijah so etažni lastniki v teh objektih problem visokih stroškov ogrevanja upravitelju že izpostavili, vendar na kasnejšo pobudo za skupno kotlovnico s strani etažnih lastnikov naj ne bi bilo zadovoljivega odziva. V takšnih primerih je poglaviten razlog za nezainteresiranost običajno pomanjkanje kakovostnih informacij pri etažnih lastnikih. Ključnega pomena pri tovrstnih naložbah je namreč končni strošek ogrevanja, zato je pri primerjavi stroškov, ki so povezani s posameznimi sistemi ogrevanja, poleg osnovnega stroška (nakup energenta) potrebno upoštevati tudi višino naložbe v ogrevalni sistem, torej celoten strošek ogrevanja za obdobje življenjske dobe posameznega sistema. Razmerja med ceno posameznega energenta in stroškom naložbe v ogrevalni sistem so pri posameznih sistemih (za obdobje njihove življenjske dobe) zelo različna. Splošno pravilo je, da pri


31

sistemih z lesom in lesnimi ostanki glavnino celotnega stroška ogrevanja (tudi do 70 %) predstavlja ogrevalni sistem, pri sistemih z ELKO, UNP in električno energijo (tudi ZP, kar pa v primeru obravnavane občine ni aktualno) pa je to razmerje ravno obratno (strošek goriva tu predstavlja med 85 % in celo do 95 % celotnega stroška ogrevanja). Pri tem je pri vseh energentih, torej tudi pri polenih in lesnih sekancih, upoštevana predpostavka, da se kupujejo prosto na trgu, kar pa predvsem pri polenih za občino Bohinj večinoma ne drži. V kolikor lastnik sistema razpolaga z lastnim virom, je delež stroška goriva v končni ceni ogrevanja še nižji, temu ustrezno se znižajo tudi celotni stroški ogrevanja. Pri trenutnih cenah posameznih energentov in ob trenutnih cenah posameznih tehnologij je stroškovno najugodnejše ogrevanje z lesom in lesnimi ostanki; sledijo ELKO, električna energija in UNP8. Primerjava velja za gospodinjstvo s povprečno rabo energije za ogrevanje povprečnega enostanovanjskega objekta.

Glede električne energije kot energenta za ogrevanje objektov je potrebno poudariti še, da je to že v osnovi preveč žlahten energent, da bi ga uporabljali v tovrstne namene. Predvsem pa takšne »rešitve« tudi z okoljskega vidika nikakor niso sprejemljive za območje TNP. Upoštevati moramo namreč tudi obstoječo strukturo virov pri proizvodnji električne energije v Sloveniji, v kateri prevladujejo fosilna goriva. Prvi osnutek novega EZ v 336. členu tudi izrecno prepoveduje uporabo električne energije za osnovno ogrevanje.

Lokacijsko se vse tri skupne kotlovnice nahajajo v središču Bohinjske Bistrice:

Slika 2: Skupne kotlovnice - lokacije

6.3 Plinovodno omrežje Na območju občine Bohinj plinovodno omrežje ni prisotno.

6.4 Oskrba z električno energijo SODO električne energije za območje občine Bohinj je družba Elektro Gorenjska, d.d.. Za namene izdelave lokalnega energetskega koncepta so pripravili strnjeno poročilo o oskrbi občine Bohinj z električno energijo, ki je v celoti priloženo v prilogi k temu poročilu.

8 Upoštevani so energenti, ki so za območje občine Bohinj aktualni in hkrati tudi največkrat uporabljeni. Poseben segment so še toplotne črpalke po različnih sistemih in geosonde, vendar je pri vseh teh sistemih ogrevanja objektov (geosonda, TČ zemlja ter TČ voda) potrebno zagotoviti talni sistem ogrevanja, kar pa za obstoječe objekte ni aktualno.


32

V začetku letošnjega leta je družba Elektro Gorenjska, d.d. izdelala in občinski upravi tudi že predstavila Elaborat razvoja srednjenapetostnega (SN) omrežja na področju občine Bohinj. Predstavitev tega elaborata so predstavniki Elektra Gorenjska, OE Distribucijsko omrežje pripravili tudi v okviru izdelave LEK. Tako smo se tudi izdelovalci LEK seznanili z najbolj kritičnimi točkami oskrbe občine z električno energijo ter s ključnimi razvojnimi načrti na tem področju. Neposreden kontakt z inženirji nam je tudi omogočil razrešitev dodatnih vprašanj, ki so se pojavila pri sami izdelavi LEK - predvsem glede bodočega razvoja omrežja, ki bo moral slediti razvojnim načrtom občine in posameznih subjektov na njenem geografskem območju.

Oskrba z električno energijo na območju občine Bohinj se zaradi geografske raznolikosti ter velikih razlik v značilnostih odjema obravnava v štirih ločenih segmentih:

- Bohinjska Bistrica in Kobla, - Zgornja Bohinjska dolina in Pokljuka, - Spodnja Bohinjska dolina, Vogel in Komna ter - območje med Bledom in Bohinjem.

Glavni razvojni izzivi, ki jih je mogoče predvideti v tem trenutku, so naslednji:

- Bohinjska Bistrica in Kobla: zamenjava starih, tehnološko neustreznih kablovodov, razvojni načrti novega smučišča med Koblo in Soriško planino, prihodnji razvoj Koble.

- Zgornja Bohinjska dolina in Pokljuka: nadomeščanje daljnovodnega omrežja s kablovodom, načrtovanje dvostranskega napajanja biatlonskega centra na Pokljuki za zagotovitev večje zanesljivosti oskrbe v času večjih prireditev (obstoječe napajanje je enostransko).

- Spodnja Bohinjska dolina, Vogel in Komna: odpravljanje težav z regulacijo napetosti, do katerih prihaja zaradi razpršenih virov na tem območju (problematično je predvsem delovanje HE Savica oziroma njeno umeščanje v obstoječe omrežje), morebiten razvoj smučišča na Voglu – za razvoj SN omrežja so pomembne predvsem odločitve o morebitnem zasneževanju smučišča in njegovi izvedbi.

- Območje med Bledom in Bohinjem: gre za zelo redko poseljeno območje, zato bo nadaljnji razvoj SN omrežja na tem območju pomembno predvsem vprašanje razvoja območja in s tem povezanimi zahtevami glede zagotavljanja ustrezne oskrbe z električno energijo.

Strateškega pomena za napajanje občine Bohinj ter širšega geografskega območja bo izgradnja 110 kV daljnovoda Železniki-Bohinj, katerega gradnja bo tudi ključnega pomena pri oblikovanju koncepta razvoja omrežja na področju načrtovanega novega smučišča med Koblo in Soriško planino.

Kot že zgoraj omenjeno, je podrobnejše poročilo priloženo v prilogi, še podrobneje pa prihodnji razvoj SN omrežja na območju občine Bohinj obravnava zgoraj omenjeni elaborat.

6.5 Javna razsvetljava Za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave na območju občine Bohinj skrbi Režijski obrat občine Bohinj. K izdelavi morebitnih študij s področja javne razsvetljave Občina Bohinj doslej ni pristopila. Občina ima izdelan kataster javne razsvetljave, ki pa je pomanjkljiv in je potreben posodobitve.

Javna razsvetljava je prisotna v vseh naseljih Občine Bohinj. Ob koncu leta 2010 je bilo na skupni dolžini javne razsvetljave v občini 27 km nameščenih 650 svetil skupne priključne moči 86 kW. V zadnjih letih je število svetil ves čas naraščalo (v povprečju za 2 – 3 % letno), vendar so se vsa nova svetila nameščala v skladu s standardi energetske učinkovitosti. Prav tako se vsa dotrajana svetila sproti zamenjujejo z energetsko učinkovitejšimi. Vse novo nameščene sijalke so kompaktne fluorescentne, vgrajujejo se sijalke manjših moči (namesto 120 – 150 W se vgrajujejo 60 – 80 W sijalke), poleg tega so bila v zadnjih letih vsa prižigališča posodobljena s senzorji, ki omogočajo samodejno vklapljanje / izklapljanje glede na zunanjo svetlost. Trenutna struktura svetilk je glede na vrsto vgrajenih sijalk slaba, v visokem deležu namreč prevladujejo stare žarnice na žarilno nitko.


33

Graf 11: Struktura svetil javne razsvetljave na območju Občine Bohinj, glede na vrsto nameščene sijalke

Vir: Občina Bohinj.

Tudi starostna struktura svetil je neugodna, kar 70 % jih je starejših od 10 let; 25 % svetil je starejših od 20 let.

EU zaradi njihove energetske neučinkovitosti načrtuje postopno ukinjanje klasičnih žarnic z žarilno nitko ter uvedbo energetsko učinkovitejših svetil. Od 1. septembra 2009 je v državah EU prepovedana proizvodnja in prodaja žarnic z mlečnim steklom (izjema so varčne žarnice (CFL) in žarnice energijskega razreda A) in tudi klasičnih žarnic z jasnim steklom moči 80 W in več. Do leta 2012 bodo iz prodaje umaknjene vse klasične žarnice z močjo, večjo od 7 W.

Z zamenjavo navadnih žarnic za varčne sijalke dosegamo prihranke tako iz naslova daljše življenjske dobe (povprečna življenjska doba varčne sijalke je okrog 10.000 ur, medtem ko je povprečna življenjska doba navadne žarnice le 1.000 ur) kot tudi iz naslova manjše porabe električne energije (varčna sijalka porabi okrog 80 % manj električne energije kot navadna žarnica). Zaradi večje učinkovitosti je za zagotovitev enake svetilnosti npr. 20 W kompaktna fluorescentna sijalka ustrezna zamenjava za 100 W klasično žarnico.

Za lažji prehod na nove vrste svetil so še vedno v uporabi navadne žarnice, ki pa imajo zaradi halogenske tehnologije izboljšano energetsko učinkovitost. Te žarnice so po videzu podobne starim žarnicam z žarilno nitko, enaki sta tudi vrsta in kakovost svetlobe.

Vedno bolj aktualne postajajo svetleče, t.i. LED diode, ki so s hitrim razvojem v zadnjih letih veliko pridobile tako po tehnični kot tudi po cenovni plati. LED diode imajo, primerjalno s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami, dve bistveni prednosti: dolga življenjska doma in majhna poraba električne energije. Deklarirana življenjska doba LED diod znaša celo do 100.000 ur, v praksi pa v povprečju dosegajo dejansko življenjsko dobo okrog 50.000 ur9. LED diode oddajajo neprimerno manj toplote, večina porabljene energije gre v svetlobo, medtem ko se pri navadnih žarnicah večina energije porabi za segrevanje žarilne nitke – ko se ta močno segreje, oddaja svetlobo. Pri tem dosega le približno 5 % izkoristek, medtem ko je izkoristek pri LED diodah do 95 %. Energetska učinkovitost LED diod je primerljiva energetski učinkovitosti fluorescentnih (t.i. varčnih) sijalk, pri čemer je življenjska doba LED diod bistveno daljša. Kljub višjim začetnim investicijskim stroškom v ureditev razsvetljave z LED diodami le-te zaradi daljše življenjske dobe postajajo fluorescentnim sijalkam vedno bolj konkurenčne. Upoštevati je potrebno namreč tudi druge pozitivne učinke, povezane z daljšo

9 Razlika izhaja predvsem iz razlik med pogoji, v katerih se opravljajo testiranja, ter pogoji dejanskega obratovanja.


34

življenjsko dobo – z redkejšimi intervali servisiranja so povezani tudi nižji stroški režijskih ur in uporabe dvigal za delo na višini.

Kljub izrazito neugodni strukturi svetil javne razsvetljave na območju Občine Bohinj pa se poraba električne energije za te namene iz leta v leto znižuje, kar je v največji meri posledica urejanja regulacije ter postopne zamenjave energetsko potratnih žarnic z novimi, energetsko učinkovitimi sijalkami (v okviru rednega vzdrževanja). V naslednjem grafu prikazujemo letno gibanje posameznih postavk v zvezi s stroški javne razsvetljave v občini Bohinj v zadnjih petih letih.

Graf 12: Stroški javne razsvetljave v občini Bohinj, 2006 - 2010

Vir: Občina Bohinj.

Iz zgornjega grafa je moč razbrati, da so tako redna vzdrževalna dela kot tudi izvedene nove investicije na področju javne razsvetljave imele ugodne učinke na porabo električne energije in na končni strošek porabljene električne energije za javno razsvetljavo. Poraba električne energije za ta namen namreč v zadnjih petih letih upada, prav tako se je močno znižal tudi strošek za električno energijo. Zaradi izvedenih novih investicij in vzdrževalnih del so skupni stroški javne razsvetljave sicer višji, vendar gre pri tem za ukrepe z dolgoročnim učinkom, kar pomeni, da se bodo ti ukrepi dejansko poplačali preko realiziranih prihrankov iz naslova porabljene električne energije.

Septembra 2007 je Vlada RS sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007), konec novembra 2007 pa še Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109/2007). Namen uredbe je predvsem zagotoviti varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja in zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Peti člen Uredbe določa, da povprečna letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Slovensko povprečje znaša okrog 80 - 85 kWh/prebivalca10.

10 Društvo Temno nebo Slovenije je v letu 2006 izvedlo obsežno raziskavo, v katero je bilo vključenih 148 slovenskih občin. Raziskava je pokazala, da je v letu 2006 povprečna poraba električne energije za javno razsvetljavo v Sloveniji znašala 83 kWh/prebivalca, kar je sicer približno dvakrat več kot znaša povprečna poraba na prebivalca na primer v Nemčiji ali na Nizozemskem. Poudariti velja tudi, da so bila ugotovljena velika odstopanja med posameznimi občinami. Kot ugotavljajo v društvu Temno nebo Slovenije pa težava pri nas večinoma ni v neučinkovitih sijalkah (te naj bi bile v Sloveniji v povprečju celo bolj učinkovite kot na primer v Nemčiji), pač pa naj bi slovenske občine večinoma razsvetljavo uporabljale razsipno in pogosto pretirano (Vir: društvo Temno nebo Slovenije).

0

100

200

300

400

500

600

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

2006 2007 2008 2009 2010

Pora

ba e

lekt

rične

ene

rgije

(v M

Wh)

Stro

ški j

avne

razs

vetlj

ave

(v E

UR)

Stroški električne energije Stroški vzdrževanja

Stroški novih investicij Poraba električne energije


35

V naslednjem grafu je prikazano izračunano povprečje porabe električne energije za javno razsvetljavo v občini Bohinj v obdobju 2006 – 2010. Kljub temu, da se poraba električne energije za ta namen na območju občine Bohinj znižuje, v letu 2010 je občina Bohinj uspela znižati povprečno porabo električne energije za javno razsvetljavo pod mejo slovenskega povprečja, le-ta kljub temu še vedno bistveno presega ciljno vrednost (44,5 kWh/preb./leto), kot jo predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Graf 13: Povprečna poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Bohinj (kWh/prebivalca/leto) za obdobje 2006 – 2010 in primerjalni podatek slovenskega povprečja

Viri: Elektro Gorenjska, d.d. (podatek o porabi električne energije v občini Bohinj), SURS (letni podatki o številu prebivalcev v občini Bohinj), društvo Temno nebo Slovenije (podatek o povprečju za Slovenijo).

Glede na ugotovljeno stanje lahko zaključimo predvsem dvoje: - potencialni prihranek pri javni razsvetljavi je ogromen; - potrebne so nadaljnje uskladitve s predpisano Uredbo.

7. PROMET

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov in Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta predvidevata tudi obravnavo rabe energije v prometu, predvsem za področje javnega mestnega oziroma krajevnega in primestnega oziroma medkrajevnega javnega prometa, v kolikor ta na območju obravnavane lokalne skupnosti obstaja. Hkrati pa Priročnik tudi ugotavlja, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali oskrbuje izven meja določene lokalne skupnosti, zaradi česar je v okviru izdelave LEK praktično nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu v posamezni lokalni skupnosti kot zaključeni celoti.

V nadaljevanju navajamo glavne značilnosti prometa in prometne infrastrukture v občini Bohinj. Zaradi izrazite turistične komponente ter zaradi dejstva, da se velik del občine nahaja na območju TNP, je to področje še toliko bolj pomembno.

Na območju občine Bohinj je poleg cestnih povezav (avtomobilska, avtobusna) prisotna tudi železniška, ki Bohinjsko Bistrico povezuje z Ljubljano (preko Jesenic) in Novo Gorico, avtovlak pa Bohinjsko Bistrico povezuje z Mostom na Soči. Glavne prometne povezave v občini Bohinj na državnem nivoju sta smeri Lesce-Bled-Bohinjska Bistrica-Jezero (RI-209) in Bitnje-Jereka-Srednja vas-Bohinjsko Jezero (RIII-633) ter smeri turističnih cest Bohinjsko Jezero-Zlatorog-Savica (RIII-904), Gorje-Krnica-Mrzli Studenec-Jereka (RIII-905), Bohinjska Bistrica-Vresje-Sorica-Petrovo Brdo (RIII-909) in Rudno-Rovtarica-Vresje (RIII-911). Na lokalnem nivoju sta pomembni povezavi med Jereko, Koprivnikom in Goreljkom ter med Bohinjsko Bistrico in Ravnami (Vir: OPN strateški del, osnutek nov. 2008).


36

Skozi posamezne vasi v občini je vzpostavljen lokalni avtobusni promet, prav tako so vzpostavljene redne regionalne avtobusne linije. Občina Bohinj ima organiziran tudi prevoz osnovnošolskih otrok na naslednjih relacijah (Vir: Javni razpis za izbiro ponudnika za opravljanje prevoza osnovnošolski otrok za šolski leti 2001/2012 in 2012/2013):

- Bohinjska Bistrica – Bohinjsko Jezero – Jereka – Bohinjska Bistrica, - Gorjuše – Bohinjska Bistrica, - Polje – Bohinjska Bistrica, - Nomenj – Log v Bohinju – Lepence – Bitnje – Bohinjska Bistrica, - Bohinjska Bistrica – Bohinjsko Jezero – Stara Fužina, - Bohinjska Bistrica – Jereka – Koprivnik Gorjuše.

Prav tako je na območju občine Bohinj prisoten vodni promet, ki pa ni urejen z ustreznim odlokom, zaradi česar je uporaba vodnih virov nenadzorovana in prav tako ni usklajena s posameznimi uporabniki (Vir: OPN strateški del, osnutek nov. 2008).

Zračni promet je na območju TNP omejen na dostavo v planinske domove in urgentne prelete (Vir: OPN strateški del, osnutek nov. 2008).

Osnutek OPN občine Bohinj v veliki meri že predvideva rešitve tudi za področje prometne ureditve in razvoja prometne infrastrukture. Ker je obstoječ prometni režim z leti postal neprimeren, so v prihodnje predvidene številne rešitve, ki so večinoma usmerjene tudi k zagotavljanju trajnostne prometne ureditve občine: razbremenitev posameznih delov občine, umirjanje prometa na celotnem območju občine, urejanje površin za pešce in kolesarje, urejanje gozdnih, kolesarskih in pohodniških poti na oddaljenih območjih, omejitev osebnega motornega prometa, ureditev javnih parkirišč, izboljšanje kakovosti, dostopnosti in zanesljivosti sistemov javnega prometa ipd..

Kljub temu, da se Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov s konkretnimi predlogi ukrepov omejuje pravzaprav izključno na mestna območja, kjer je prisoten javni mestni potniški promet (ki pa na območju občine Bohinj ni prisoten), bomo zaradi izjemne in poleg tega še naraščajoče pomembnosti tega segmenta rabe energije v sklopu predlaganih ukrepov predlagali tudi vsebino sklopa »Promet«.

8. OPREDELITEV POTENCIALA UČINKOVITE RABE ENERGIJE PRI KONČNIH PORABNIKIH NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ

Potencial URE pri končnih porabnikih energije na območju občine Bohinj je ocenjen ob upoštevanju naslednjih izhodišč:

- ugotovitve opravljene analize stanja, - v skladu s trenutnimi tehnološkimi možnostmi znani potenciali prihrankov pri rabi energije ob

izvedbi določenih ukrepov, - zahteve obstoječe zakonodaje, - zahteve temeljnih strateških dokumentov s področja URE.

8.1 Individualno ogrevana stanovanja Povprečna specifična raba energije za ogrevanje je v veliki meri odvisna od leta izgradnje objekta in predpisov, ki določajo minimalne zahteve energetske učinkovitosti objektov v času njihove gradnje. Povprečna letna raba toplote za ogrevanje stavb, v odvisnosti od leta njihove gradnje, je povzeta v naslednji tabeli.


37

Tabela 20: Povprečna specifična raba energije (kWh/m2/leto) za ogrevanje stavb v različnih obdobjih gradnje

Leto gradnje stavbe Enodružinska hiša Večstanovanjska zgradba do 1965 >200 >180 do 1968 150 170 do 1977 140 130 do 1983 120 100 do 1990 120 100 do 1995 90 80 do 2002 90 80 po 2002 60 – 80 70

Nizkoenergijska stavba <60 <55 Vir: Bojan Grobovšek: Prihranek energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe.

Iz analiz opravljenih energetskih pregledov, ki jih je v preteklosti finančno podpirala nekdanja Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE), izhajajo ocene, da znaša v Sloveniji ekonomsko upravičen potencial prihrankov pri rabi energije za ogrevanje v stavbah okrog 30 % (Vir: IBE).

V poglavju o rabi energije za ogrevanje v stanovanjih v občini Bohinj smo izračunali, da pri obstoječem stavbnem fondu znaša trenutna povprečna specifična raba energije za ogrevanje okrog 155 kWh/m2/leto (za primerjavo: podatek za slovenski stavbni fond konec leta 2009 znaša okrog 150 kWh/m2/leto).

Ob upoštevanju predpostavke, da znaša ekonomsko upravičen potencial pri ogrevanju stanovanj v Sloveniji okrog 30 %, to pomeni, da bi se slovensko povprečje ob izvedbi ukrepov za realizacijo tega potenciala znižalo na 105 kWh/m2/leto. Če upoštevamo še nadpovprečno dolge sezone ogrevanja na območju občine Bohinj (primerjalno s Slovenijo), lahko zaključimo, da bi ob realizaciji ekonomsko upravičljivega potenciala prihranka pri rabi energije v stanovanjskih objektih v občini Bohinj ta kazalnik lahko znižali na okvirno 115 kWh/m2/leto, kar pomeni okrog 25 % prihranek glede na obstoječe stanje.

Tabela 21: Potencial prihrankov ob izvedbi ukrepov URE v individualno ogrevanih stanovanjih v občini Bohinj

INDIVIDUALNO OGREVANA STANOVANJA

OBSTOJEČE STANJE VARČEVALNI POTENCIAL

STANJE PO IZVEDBI UKREPOV MWh EUR ekv. CO2 (t) MWh EUR ekv. CO2 (t)

34.445 2,010.000 4.110 -25 % 25.834 1,507.500 3.080 PRIHRANEK MWh 8.611 MWh PRIHRANEK EUR 502.500 EUR PRIHRANEK ekv. CO2 1.030 t ekv. CO2 Viri: SURS, Alpdom, ceniki dobaviteljev posameznih energentov, ARSO (podatki o emisijskih faktorjih za leto 2010).

8.2 Stanovanja, ogrevana iz skupnih kotlovnic Pri izračunu varčevalnega potenciala v segmentu skupnih kotlovnic obravnavamo zgolj tiste objekte, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic za več objektov. Večstanovanjski objekti, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic za posamezen objekt, so že zajeti pri stanovanjih, ki se ogrevajo iz individualne kurilne naprave oziroma iz kurilne naprave samo za stavbo.

V spodnjem grafu so prikazane izračunane vrednosti kazalnika specifične rabe energije za ogrevanje v stanovanjih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic za več objektov. Graf prikazuje tudi slovensko povprečje specifične rabe energije za namene ogrevanja v večstanovanjskih stavbah na ravni 94 kWh/m2/leto (Vir: IJS-CEU). Vsi izračunani kazalniki zajemajo le stanovanjske površine, poslovne in javne površine so obravnavane v ločenih sklopih (podjetja, javne stavbe). Poleg tega se vsi izračunani kazalniki (za občino Bohinj kot tudi primerjalni za Slovenijo) nanašajo zgolj na rabo energije za namene ogrevanja. Priprava tople sanitarne vode v obeh obravnavanih objektih poteka lokalno z električno energijo.


38

Graf 14: Specifična raba energije za ogrevanje v stanovanjih v večstanovanjskih stavbah v občini Bohinj, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic za več objektov

Viri: Alpdom, inženiring, d.d., lastni izračuni, Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije.

Tudi pri primerjavah v tej skupini porabnikov energije je potrebno opozoriti na razlike v klimatskih pogojih. Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na ostale dejavnike, ki prav tako vplivajo na rabo energije – če omenimo le nekatere: značilnosti gradnje objektov, doslej izvedene izboljšave na objektih, značilnosti uporabe objektov, odnos uporabnikov objektov do energije in njihovo ravnanje z energijo. Tako lahko hitro ugotovimo, da se marsikje (velja tudi za zgoraj obravnavani kotlovnici) raba energije ne giblje zgolj v odvisnosti od povprečnih zunanjih temperatur in dolžine posamezne ogrevalne sezone.

Iz analize potencialnega prihranka pri ogrevanju stanovanj, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic, v celoti izvzemamo kotlovnico na naslovu Trg svobode 1a. Objekt je bil zgrajen v letih 2006/2007 in iz podatka o dejanski rabi energije v tem obdobju je razvidno, da je objekt energetsko učinkovit in da v njem v tem trenutku ni moč računati na bistvene dodatne prihranke pri rabi energije za ogrevanje.

V nadaljevanju predpostavljamo, da bi v večstanovanjskih objektih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic na naslovih Trg svobode 5 in Prečna ulica 3, ob izvedbi ustreznih investicijskih in t.i. mehkih oziroma organizacijskih ukrepov, ki bi vodili v racionalnejše ravnanje z energijo, uspeli bistveno znižati povprečno specifično rabo energije za ogrevanje. Upoštevati moramo tudi, da prikazani podatki o obstoječi rabi energije še ne vključujejo učinka uvedbe delitve stroškov za energijo glede na dejansko rabo le-te. Že zgolj slednji ukrep po izkušnjah iz številnih doslej izvedenih projektov v Sloveniji običajno prinese okrog 25 %, v nekaterih primerih celo preko 30 % znižanje rabe energije za ogrevanje11. Glede na to, da gre za relativno majhno število etažnih lastnikov (in s tem lažjo dosego dogovora za pristop k izvedbi ukrepov) in glede na vse ostalo zgoraj navedeno ocenjujemo, da znaša varčevalni potencial v stanovanjih, ki se ogrevajo iz obravnavanih dveh skupnih kotlovnic, kar okrog 60 %. Skupni doseženi prihranki v stanovanjih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic, bi bili torej ob izvedenih ukrepih URE naslednji:

11 Nekaj primerov dobre prakse iz Slovenije je predstavljenih na spletni strani http://www.delitevstroskov.si.

147

201

43

0

50

100

150

200

250

Prečna ulica 3 Trg svobode 5 Trg svobode 1a

kWh/

m2/

leto

Kotlovnica

94 kWh/m2/leto


39

Tabela 22: Potencial prihrankov ob izvedbi ukrepov URE v stanovanjih v občini Bohinj, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic

STANOVANJA, KI SE OGREVAJO IZ SKUPNIH KOTLOVNIC ZA VEČ OBJEKTOV


STANJE PO IZVEDBI UKREPOV MWh EUR ekv. CO2 (t) MWh EUR ekv. CO2 (t) 1.025 94.300 273 -53 % 483 44.320 128

PRIHRANEK MWh 542 MWh PRIHRANEK EUR 49.860 EUR PRIHRANEK ekv. CO2 145 t ekv. CO2 Viri: Alpdom, inženiring, d.d., ceniki dobaviteljev posameznih energentov, ARSO (podatki o emisijskih faktorjih za leto 2010), Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije.

8.3 Javne zgradbe V nadaljevanju so v grafu prikazane izračunane obstoječe vrednosti kazalnika specifične rabe energije za ogrevanje v občinskih javnih stavbah v občini Bohinj, na podlagi izvedenih preliminarnih energetskih pregledov ocenjene nove vrednosti kazalnika v posameznih objektih (po izvedenih ukrepih URE), prikazane pa so tudi naslednje povprečne mejne vrednosti tega kazalnika:

- priporočena vrednost za tovrstne zgradbe (obstoječe): do 80 kWh/m2/leto; - ocenjena dosegljiva povprečna ciljna vrednost za občinske javne zgradbe v občini Bohinj: 71

kWh/m2/leto; - obstoječa povprečna vrednost za občinske javne zgradbe v občini Bohinj: 131 kWh/m2/leto; - alarmna vrednost za občinske javne zgradbe (potrebna je celovita sanacija objekta in izvedba

drugih ukrepov za zagotavljanje večje energetske učinkovitosti): 230 kWh/m2/leto.

Oceno dosegljive povprečne ciljne vrednosti kazalnika specifične rabe energije v občinskih javnih zgradbah na območju občine Bohinj smo izdelali na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov teh objektov. Za vsak objekt posebej smo na podlagi ugotovljenega obstoječega stanja ocenili vrednost kazalnika, kakršna bi bila dosegljiva ob izvedbi kombinacije investicijskih in drugih, neinvesticijskih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti. V skladu z načrti v zvezi z izgradnjo novega vrtca v Bohinjski Bistrici je upoštevana tudi opustitev uporabe obstoječih prostorov vrtca in izgradnja novega, energijsko visoko učinkovitega objekta, ki bo v nekaterih elementih zahteve PURES celo presegal. Projekt je trenutno šele v fazi idejne zasnove, kljub temu pa so že znani osnovni parametri oskrbe objekta z energijo, iz katerih je razvidno, da bo objekt dosegal standarde nizkoenergijskega objekta, kar pomeni:

Tabela 23: Vrednosti elementov nizkoenergijske stavbe

ELEMENT VREDNOST Povprečna toplotna prehodnost neprosojnega dela ovoja z upoštevanimi toplotnimi mostovi (iz izračuna PHPP)

U ≤ 0,16 W/m2K

Zunanje stavbno pohištvo Uw ≤ 0,90 W/m2K, g > 50 % Učinkovitost prezračevanja 80 % Delež obnovljivih virov energije 25 % Izmerjena zrakotesnost stavbe n50 ≤ 1,0 h-1

V skladu z navedenim lahko pričakujemo povprečno specifično rabo energije za ogrevanje novega vrtca v višini do 35 kWh/m2/leto.


40

Graf 15: Specifična raba energije za ogrevanje v občinskih javnih stavbah v občini Bohinj – obstoječa in ciljna nova

Viri: Izpolnjeni vprašalniki, izvedeni preliminarni energetski pregledi objektov.

Ker so si objekti med seboj zelo različni (tako po gradbenih lastnostih, značilnostih uporabe, namembnosti, uporabnikih ipd.), jih je potrebno obravnavati individualno, kar je v zgornji sliki tudi prikazano. Ob predpostavki, da bi povprečno specifično rabo energije za ogrevanje v posameznih obravnavanih občinskih javnih zgradbah znižali v skladu z zgornjimi ocenami, pomeni, da bi dosegli preko 50 % prihranek pri rabi energije za ogrevanje, kazalnik povprečne specifične rabe energije za ogrevanje pa bi znižali celo pod splošno priporočeno vrednost 80 kWh/m2/leto, na 70 kWh/m2/leto. Prve ocene kažejo, da je naveden prihranek ob izvedbi določenih ukrepov dosegljiv, vsekakor pa je pred dokončnimi odločitvami o izvajanju ukrepov v posameznih objektih obvezna predhodna izdelava razširjenih energetskih pregledov le-teh. Razširjen energetski pregled objekta da namreč natančna navodila oziroma priporočila o prioritetah med posameznimi predlaganimi ukrepi, o njihovih dejanskih ekonomskih učinkih, o višini potrebnih investicij ter o izvedbi ostalih potrebnih ukrepov.

Na letni ravni bo realizacija zgornjega potenciala pomenila naslednje:

Tabela 24: Potencial prihrankov pri ogrevanju ob izvedbi ukrepov URE v občinskih javnih stavbah v občini Bohinj

OBČINSKE JAVNE STAVBE


STANJE PO IZVEDBI UKREPOV MWh EUR ekv. CO2 (t) MWh EUR ekv. CO2 (t) 1.630 150.115 430,43 -45 % 893 82.600 236,74

PRIHRANEK MWh 737 MWh PRIHRANEK EUR 67.515 EUR PRIHRANEK ekv. CO2 193,70 t ekv. CO2 Viri: Izpolnjeni vprašalniki, izvedeni preliminarni energetski pregledi objektov, ARSO (podatki o emisijskih faktorjih za leto 2010).

Poleg zgoraj obravnavanih potencialnih prihrankov za ogrevanje je potrebno zagotoviti prihranke tudi pri porabi električne energije. Na podlagi izkušenj in preteklih izvedenih praks ocenjujemo prihranke pri porabi električne energije v občinskih javnih stavbah na 20 - 25 % glede na obstoječo porabo električne energije. Prihranki pri električni energiji bodo v celoti obravnavani v sklopu za področje električne energije.

8.4 Podjetja V slovenski industriji so na splošno veliki potenciali varčevanja z energijo, prav tako tudi v obrtnem in storitvenem sektorju (tu obstajajo varčevalni potenciali predvsem iz naslova energetsko neučinkovitih zgradb ter neustreznega ravnanja z energijo). V tem sklopu porabnikov energije je oceno varčevalnega potenciala možno podati šele po opravljenem energetskem pregledu objektov ter proizvodnih procesov v podjetjih. Kljub temu, da se splošen trend v zadnjih letih sicer res nekoliko


41

izboljšuje, predvsem zaradi vedno večjega pritiska na proizvodne stroške, pa so po drugi strani podjetja zaradi zaostritve gospodarskih razmer prisiljena k opuščanju marsikaterih naložb tudi na področju zagotavljanja večje energetske učinkovitosti. Tako številna podjetja še vedno niso pristopila niti k izdelavi energetskih pregledov in k aktivnemu upravljanju z energijo v podjetju z usposobljenimi energetskimi menedžerji.

Iz prejetih podatkov o rabi energije v podjetjih na območju občine Bohinj ni možno sklepati niti o njihovi splošni energetski (ne)učinkovitosti niti o vzpostavljenih mehanizmih za zagotavljanje le-te. Glede na slab odziv lahko sklepamo na slabo zavedanje o varčevalnih potencialih v podjetjih, zato bi bilo v prvi fazi potrebno pri tej skupini porabnikov aktivno delati predvsem na dvigovanju ravni informiranosti lastnikov oziroma vodstev teh podjetij.

Težava v tem sklopu porabnikov je v tem, da stroški za energijo, kljub njihovi visoki absolutni vrednosti, običajno predstavljajo relativno majhen delež v skupnih stroških podjetja, zato je tudi interes za ukrepe na področju URE pri teh porabnikih temu ustrezno slab. Poleg tega so podjetja podvržena shemam državnih pomoči, zato je pridobivanje nepovratnih sredstev za sofinanciranje posameznih ukrepov zelo težavno in hkrati omejeno, kar je še dodaten razlog za odlaganje izvedbe aktivnosti, ki za »preživetje« podjetij niso nujne.

Kot primer dobre prakse na področju energetske učinkovitosti v podjetjih velja na območju občine Bohinj zagotovo izpostaviti kompleks »ECO Bohinj Park Hotel«, ki s številnimi tehnološko dovršenimi rešitvami predstavlja sinonim energetske učinkovitosti. Če navedemo samo nekatere:

- popolno izkoriščenje toplote iz lastne energetske geotermalne vrtine: - ogrevanje sanitarne vode; - ogrevanje objekta; - delna uporaba za izplakovanje sanitarij in spuščanje šele popolnoma izkoriščene v

kanalizacijo; - izkoriščanje tople sanitarne vode iz tušev in umivalnikov - zbiranje tople vode v

posebnih rezervoarjih, odvzem toplote s pomočjo toplotnih črpalk ter vračanje te toplote preko toplotnih izmenjevalcev nazaj v sistem, v kanalizacijo pa se spušča šele popolnoma izkoriščena in ohlajena;

- hlajenje poleti – ko je vodi s toplotnimi črpalkami odvzeta toplota, se hladna voda spušča neposredno v hladilne grede, ki hladijo prostore hotela;

- dve enoti SPTE z UNP kot vhodnim energentom (proizvodnja električne energije, toplota za ogrevanje vode v bazenih);

- nizkotemperaturni režim ogrevanja v celotnem hotelu; - energetsko učinkovita razsvetljava (pretežno LED svetila; - izraba toplote, ki se sprošča pri delovanju računalniških sistemov, s pomočjo toplotne črpalke

zrak-voda za dogrevanje tople sanitarne vode; - celovit centralni nadzorni sistem CNS za upravljanje z energijo; - sodobne, računalniško vodene in z visoko tehnologijo podprte naprave v pralnici hotela; - izraba toplote, ki se sprošča pri industrijskem pranju in likanju, s pomočjo toplotne črpalke

zrak-voda za dogrevanje tople sanitarne vode; - nadstandardna debelina ovoja hotela, sodobni izolacijski materiali, visoko energetsko

učinkovito zunanje stavbno pohištvo, lesena streha v posebni izdelavi (naravni material, odlična izolativnost);

- senzorji za izklapljanje klimatskih naprav v sobah hotela, centralno uravnavanje klimatskih pogojev v notranjosti objekta s prilagajanjem zunanjim klimatskim razmeram, t.i. »master switch« kartični odložilni sistem v sobah hotela.

Tudi v največjem podjetju v občini, podjetju LIP Bohinj, ki je hkrati tudi največji porabnik energije na območju občine Bohinj (okvirno 21,1 GWh toplote (skupaj s podjetjem Filbo, ki pa v skupni porabi


42

predstavlja minoren delež) in 5,8 GWh električne energije letno) je zaznati določene pozitivne trende v smeri zagotavljanja energetske učinkovitosti – izdelan je energetski pregled podjetja, sprejet načrt oziroma strategija za izvajanje ukrepov URE, odgovornost za energijo je porazdeljena med posamezne oddelke, večina potrebne toplote se zagotavlja iz novejše, energetsko učinkovitejše kurilne naprave. Po drugi strani pa podjetje nima zaposlenega energetskega menedžerja, kar bi bila za energetsko tako intenzivno podjetje zagotovo smiselno, pač pa je skrb za upravljanje z energijo prepuščena oddelku za vzdrževanje in investicije le kot ena od številnih drugih nalog tega oddelka. Glede na to, da ima podjetje celoleten pas rabe toplote na ravni okrog 2 MW (v zimskem času pa je ta še nekoliko višji), bi bilo smiselno razmišljati tudi o ustrezni napravi SPTE, s katero bi bistveno prispevali k povečanju energetske učinkovitosti podjetja.

Potencial energetske učinkovitosti v podjetjih je na območju občine Bohinj smiselno »iskati« tudi v turističnih namestitvenih objektih, katerim bi te aktivnosti, v kolikor bi jih združili v celovito turistično ponudbo, lahko prinašale nezanemarljivo dodano vrednost.

8.5 Poraba električne energije Po podatkih družbe Elektro Gorenjska, d.d. so v letu 2010 vsi porabniki skupaj na območju občine Bohinj porabili 29.800,8 MWh električne energije; gospodinjski odjem je predstavljal 40,80 %, poslovni odjem 57,97 % ter električna energija za javno razsvetljavo preostali 1,23 % delež v skupni porabi. Deleži posameznih skupin odjemalcev ostajajo skozi celotno proučevano obdobje (2006 – 2010) bolj ali manj nespremenjeni.

Na tem mestu posebej obravnavamo varčevalni potencial pri porabi električne energije v gospodinjstvih in občinskih javnih zgradbah. Podjetja so običajno bolj kompleksni odjemalci, zato jih je potrebno obravnavati individualno, potencial prihrankov pa določiti na podlagi izdelanih razširjenih energetskih pregledov. Varčevalni potencial pri javni razsvetljavi je obravnavan v okviru naslednjega poglavja, ki se nanaša posebej na javno razsvetljavo.

8.5.1 Gospodinjstva

Povprečna poraba električne energije na prebivalca je v letu 2010 v Sloveniji znašala 5.811 kWh (Vir: Javna agencija RS za energijo: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2010), v občini Bohinj pa 5.669 kWh (Viri: Elektro Gorenjska, d.d. – podatek o porabi električne energije, SURS – podatek o številu prebivalcev). Ker je v ta izračun zajeta v celoti porabljena električna energija vseh odjemalcev, ta podatek ni najboljši za neposredno primerjavo, saj je struktura posameznih skupin porabnikov električne energije lahko na različnih geografskih območjih zelo različna.

Bolj ustrezna je primerjava porabljene električne energije med gospodinjstvi (upoštevajoč zgolj tisto količino električne energije, ki se porabi v gospodinjstvih, ter število gospodinjstev). Na ravni Slovenije je v letu 2010 povprečna poraba električne energije v gospodinjstvu znašala 328 kWh/mesec (Vir: Javna agencija RS za energijo: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2010), v občini Bohinj pa 484 kWh/mesec. V istem obdobju je povprečno slovensko gospodinjstvo štelo 2,52 člana, povprečno gospodinjstvo na območju občine Bohinj pa 2,51 člana.

Kot je razvidno iz podatkov, je povprečno gospodinjstvo v občini Bohinj v letu 2010 porabilo skoraj 50 % več električne energije kot povprečno slovensko gospodinjstvo. Glede na velik razkorak se je potrebno vprašati o možnih razlogih za ugotovljeno stanje, saj so to hkrati tudi izhodišča za oblikovanje aktivnosti za dosego prihrankov. Razloge in s tem potencialne prihranke pri rabi električne energije v gospodinjstvih je na območju občine Bohinj smiselno iskati na naslednjih področjih:

- Kakšen je splošen odnos občanov do porabe električne energije? Kakšne so njihove splošne navade pri porabi električne energije?


43

- Upoštevati je potrebno, da ima občina Bohinj izrazito turističen značaj s pomembnim deležem zasebnih namestitvenih kapacitet – poraba električne energije v teh objektih je zajeta v gospodinjskem odjemu. Poleg tega so na območju občine Bohinj prisotne številne vikend počitniške enote, ki jih njihovi lastniki uporabljajo občasno – uporabniki teh objektov statistično niso zajeti v kategorijo »gospodinjstva«, medtem ko je odjem električne energije v teh enotah opredeljen kot »gospodinjski odjem«.

- Način priprave tople sanitarne vode – se ta v gospodinjstvih večinoma pripravlja z električnimi grelniki ali na druge načine (centralni ogrevalni sistem, lokalno z izrabo obnovljivih virov energije)?

- V kolikšni meri je dejansko prisotno ogrevanje stanovanj z električno energijo? - Na kakšen način se ogrevajo stanovanja v prehodnih obdobjih (v hladnejših dneh pred glavno

ogrevalno sezono in po njenem zaključku)? So ta prehodna obdobja na območju občine Bohinj bistveno daljša od slovenskega povprečja? Se v teh obdobjih za ogrevanje prostorov uporabljajo večinoma električne naprave?

- V kolikšni meri so v zasebnih namestitvenih kapacitetah nameščene klimatske naprave? Se te pozimi uporabljajo tudi za ogrevanje?

Že zgolj na podlagi zgornjih alinej lahko zaključimo, da je občina Bohinj glede porabe električne energije v gospodinjstvih v marsičem specifična in je ni mogoče enostavno postavljati v okvire slovenskega povprečja. Kljub temu predlagamo postavitev ciljnega varčevalnega potenciala v tem segmentu vsaj na raven slovenskega povprečja.

V izračunu varčevalnega potenciala v gospodinjstvih zato predpostavljamo, da le-ta znaša okrog 45 %. Upoštevajoč to predpostavko znaša skupni varčevalni potencial pri porabi električne energije v gospodinjstvih v občini Bohinj okrog 5.500 MWh na leto. Osnova za izračun je količina porabljene električne energije v gospodinjstvih v občini Bohinj v letu 2010 (Vir: Elektro Gorenjska, d.d.). To pomeni naslednje:

Tabela 25: Potencial prihrankov pri porabi električne energije v gospodinjstvih v občini Bohinj ob izvedbi ukrepov URE

GOSPODINJSTVA – ELEKTRIČNA ENERGIJA



12.159 1,314.000 4.681,37 -45 % 6.680 722.700 2.574,75 PRIHRANEK MWh 5.479 MWh PRIHRANEK EUR 591.300 EUR PRIHRANEK ekv. CO2 2.106,62 t ekv. CO2 Viri: Elektro Gorenjska, d.d., ARSO (podatki o emisijskih faktorjih za leto 2010).

V zgoraj navedenih stroških so upoštevani le tisti stroški, ki so vezani na porabo električne energije (torej EUR/kWh), ni pa upoštevan tisti del stroškov, ki je vezan na priključno moč (torej EUR/kW). V kolikor bi gospodinjstva znižala porabo električne energije, bi posledično lahko zmanjšala tudi priključno moč, kar posledično še dodatno znižanje stroškov iz naslova nižje priključne moči.

8.5.2 Občinske javne zgradbe

Obravnavane občinske javne zgradbe so v obdobju 2007 – 2010 v povprečju letno porabile skupaj 480.670 kWh električne energije. Glede na splošne značilnosti porabe električne energije v tovrstnih zgradbah (specifični porabniki) je varčevalni potencial tu v povprečju običajno nekoliko nižji kot na primer pri gospodinjskih porabnikih. Ob upoštevanju 20 – 25 % varčevalnega potenciala to na letni ravni pomeni naslednje rezultate:


44

Tabela 26: Potencial prihrankov pri porabi električne energije v občinskih javnih zgradbah v občini Bohinj ob izvedbi ukrepov URE



STANJE PO IZVEDBI UKREPOV MWh EUR ekv. CO2 (t) MWh EUR ekv. CO2 (t) 481 78.700 264,37 -22,5 % 373 61.000 204,89

PRIHRANEK MWh 108 MWh PRIHRANEK EUR 17.700 EUR PRIHRANEK ekv. CO2 59,48 t ekv. CO2 Viri: Elektro Gorenjska, d.d., ARSO (podatki o emisijskih faktorjih za leto 2010).

8.6 Javna razsvetljava Osnova za izračun varčevalnega potenciala v segmentu javne razsvetljave je veljavna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010), ki predpisuje najvišjo dovoljeno porabo električne energije za namene javne razsvetljave na prebivalca občine. Ta v skladu s prvim odstavkom 5. člena uredbe ne sme presegati 44,5 kWh/prebivalca/leto. Pri trenutnem številu prebivalcev v občini Bohinj12 to znaša 233,9 MWh električne energije na leto. V letu 2010 je po podatkih Elektra Gorenjska poraba za javno razsvetljavo znašala 365,9 MWh, kar ciljno porabo trenutno presega za 132 MWh električne energije na leto (izračun velja za leto 2010).

Glede na obstoječo strukturo svetil javne razsvetljave v občini, kjer z 80 % prevladujejo navadne žarnice z žarilno nitko, ocenjujemo, da potencialni prihranek pri porabi električne energije za namene javne razsvetljave bistveno presega zgoraj navedeno ciljno stanje, saj bi se dosežen prihranek verjetno lahko zelo približal celo 60 ali 70 % glede na trenutno porabo električne energije za namene javne razsvetljave. Ocena je narejena na osnovi naslednjih predpostavk:

- V 80 % svetil so nameščene žarnice z žarilno nitko. - Energetska učinkovitost fluorescentnih sijalk (in LED diod) je za približno 80 % višja od

energetske učinkovitosti žarnic z žarilno nitko. - V zadnjih letih so bili že izvedeni nekateri ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti javne

razsvetljave: redno nadomeščanje pregorelih žarnic z varčnimi sijalkami, ureditev regulacije na prižigališčih.

Razpoložljivi podatki ne omogočajo natančnejše ocene dosegljivih prihrankov, zato v zvezi s tem svetujemo naslednje korake:

- posodobitev katastra javne razsvetljave, - izdelavo podrobnega načrta sanacije javne razsvetljave, - izvedbo sanacije javne razsvetljave.

V naslednji tabeli podajamo poenostavljen izračun prihrankov ob doseženem 65 % zmanjšanju porabe električne energije za namene javne razsvetljave. Pri stroških je potrebno upoštevati še potencialni prihranek iz naslova nižje potrebne priključne moči ter nižjih stroškov obratovanja in vzdrževanja javne razsvetljave na dolgi rok.

65 % zmanjšanje porabe električne energije za namene javne razsvetljave bi torej, zgolj iz naslova manjše porabe, pomenilo naslednje prihranke:

12 Po podatkih SURS je bilo na dan 1.1.2011 na območju občine Bohinj 5.257 prebivalcev.


45

Tabela 27: Potencial prihrankov pri porabi električne energije za namene javne razsvetljave v občini Bohinj ob izvedbi celovite prenove le-te




365,90 44.700 201,25 -65 % 128,07 15.645 70,44 PRIHRANEK MWh 237,83 MWh PRIHRANEK EUR 29.055 EUR PRIHRANEK ekv. CO2 130,81 t ekv. CO2 Viri: Elektro Gorenjska, d.d., ARSO (podatki o emisijskih faktorjih za leto 2010).

9. PREGLED IN ANALIZA POTENCIALA LOKALNO DOSTOPNIH OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI BOHINJ

9.1 Lesna biomasa Potencial lesne biomase je količina lesa, ki je na nekem območju trajno razpoložljiva v energetske namene. Pri tem moramo ločevati med teoretičnim in dejansko razpoložljivim potencialom.

Teoretični potencial lesne biomase iz gozdov je vsa lesna biomasa, ki jo teoretično lahko pridobimo iz gozdov in predstavlja najvišji dovoljen posek lesa.

Dejanski razpoložljivi potencial pa je manjši od teoretičnega zaradi naslednjih dejavnikov: - načel gospodarjenja z gozdovi - upoštevamo smernice, cilje in ukrepe predvidene v

gozdnogospodarskih načrtih, - tehnologij pridobivanja in rabe lesne biomase - opremljenost in usposobljenost lastnikov

gozdov in gozdarskih podjetji za pridobivanje lesne biomase, - trga gozdnih lesnih proizvodov - razmerje med stroški pridobivanja in ceno lesne biomase oz.

posameznih gozdnih lesnih sortimentov na trgu, - socio-ekonomskih razmer lastnikov gozdov - značilnosti posameznih socio-ekonomskih

kategorij lastnikov gozdov in iz tega izhajajoč odnos do gozda.

Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov tako obravnavamo: - del realiziranega letnega poseka, - lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih, - lesno biomaso iz melioracij grmišč, - lesno biomaso iz novogradenj ali vzdrževanja infrastrukture v gozdnem prostoru (krčitve

zaradi gradnje vlak ali gozdnih cest, vzdrževanje elektrovodov itd.) Pri analizi dejanskih potencialov nas ne zanima le sedanje stanje temveč tudi njihova trajnost. Predvsem večji sistemi (daljinski sistemi ogrevanja) morajo imeti zagotovljeno oskrbo z lesno biomaso v daljšem časovnem obdobju.

9.1.1 Ocena energetskega potenciala lesne biomase iz gozdov v občini Bohinj

Občina Bohinj je ena najbolj gozdnatih slovenskih občin – gozd pokriva skoraj tri četrtine površine občine Bohinj, delež gozda pa se zaradi zaraščanja še povečuje. Tudi na splošno je po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije občina Bohinj ocenjena kot občina z visokim potencialom izrabe lesne biomase iz gozdov. Občina se pri večini kazalcev, ki kažejo na možnost izrabe potenciala lesne biomase iz gozdov, uvršča izredno dobro (Vir: http://www.biomasa.zgs.gov.si/):

- visok delež gozda (preko 70 %), - relativno majhna realizacija največjega možnega poseka (okrog 40 %), - majhen delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov (manj kot 2 %),


46

- visok delež stanovanj, ogrevanih z lesom in lesnimi ostanki (okrog 50 % vseh stanovanj v občini),

- velika površina gozda na prebivalca (4,5 ha na prebivalca), - relativno majhen delež zasebnih gozdov (okrog 35 %).

Pri potencialu lesne biomase iz gozdov pa je potrebno upoštevati pomembno dejstvo, da je ta vir lesne biomase relativno nezanesljiv pokazatelj dejanskega potenciala le-te na nekem zaokroženem območju. Upoštevati je potrebno namreč vprašanje, kako aktivirati ta potencial, torej kako spodbuditi lastnike gozdov, da bodo opravljali redne sečnje in odvažali les iz gozdov na trg lesne biomase. Glede slednjega velja tudi omeniti, da v Sloveniji trg še vedno praktično ne deluje oziroma je obseg le-tega izredno majhen.

Pri ocenjevanju dejanskih možnosti izrabe lesne biomase v energetske namen je torej poleg teoretičnega potenciala potrebno upoštevati še številne druge dejavnike, med katerimi je pomemben zlasti obseg lesnopredelovalne dejavnosti na obravnavanem zaokroženem območju.

9.1.2 Ocena energetskega potenciala lesne biomase iz lesnopredelovalne industrije v občini Bohinj

Na območju občine Bohinj ima lesnopredelovalna industrija velik pomen, z vidika razpoložljive lesne biomase je ključna predvsem družba LIP Bohinj, d.o.o., poleg nje pa je prisotnih še nekaj srednje velikih podjetij, ki prav tako razpolagajo z določenimi količinami lesne biomase (največji sta GKZ Srednja vas v Bohinju ter Macesen, Dominik Rožič, s.p.).

Za morebitno oskrbo večjega, daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso na območju občine Bohinj bo ključnega pomena podjetje LIP Bohinj, ki z opravljanjem svoje dejavnosti lahko v celoti pokrije potrebe po lesni biomasi tudi v večjem sistemu, v kolikor bi bil ta realiziran. Pri trenutnem obsegu dejavnosti v družbi, ki sicer predstavlja reprezentativen obseg za zadnja leta, na letni ravni nastajajo naslednje količine posameznih vrst in oblik lesnih ostankov:

Tabela 28: Količine razpoložljivih lesnih ostankov v družbi LIP Bohinj, d.o.o.

Vrsta lesnih ostankov

Celotna letna količina lesnih

ostankov

Lastna raba (% celotne

letne količine)

Vrsta lesa Kurilna vrednost

Žagovina 14.000 m3 28 % [preostanek:

prodaja]

Iglavci [100 %] Velike razlike tekom leta ter med posameznimi vrstami ostankov. Povprečna kurilna vrednost znaša 3,6 kWh/kg (ob upoštevanju povprečne teže 560 kg/m3), pri čemer pa so možna tudi do 20 % odstopanja.

Skoblanci 5.000 m3 Sekanci 9.600 m3 Brusni prah 3.750 m3 Lubje 4.500 m3

Vir: izpolnjen anketni vprašalnik, osebni razgovor z vodstvom družbe.

Zgoraj navedeni lesni ostanki nastajajo v celoti v obratu v Bohinju. Pred časom se je del žagarske dejavnosti izvajal še na Bledu (LIP Bled), pred desetimi leti pa je bila celotna žagarska dejavnost preseljena na lokacijo LIP Bohinj. Lesni ostanki predstavljajo stranski proizvod osnovne dejavnosti, ki pa zaradi naraščanja njihove tržne cene (in hkratnega upadanja cene končnega izdelka osnovne dejavnosti družbe ob sočasnem povečevanju cene vhodne surovine) predstavljajo vedno večjo poslovno priložnost za nadaljnji razvoj podjetja.

Podjetje za svoje energetske potrebe ter potrebe oskrbe z energijo podjetja Filbo letno porabi okrog 28 % celotne letne količine lastnih lesnih ostankov. Do podjetja Filbo je speljan vročevod, ki pa obratuje v toplovodnem temperaturnem režimu (110/90 °C).

V podjetju LIP Bohinj sta nameščeni dve delujoči kurilni napravi (1x4,6 MW leto izdelave 1974 in 1x7 MW leto izdelave 2008), poleg tega pa še ena trenutno nedelujoča, ki pa jo ohranjajo v rezervnem


47

stanju. Slednja nima nameščenih zahtevanih filtrov in torej ni v skladu z veljavnimi okoljskimi predpisi. Kurilna naprava je sicer iz 80. let, je nazivne moči 9,3 MW in je v dobrem stanju.

9.1.3 Obstoječe kurilne naprave na lesno biomaso v občini Bohinj

V občini Bohinj se velik delež stanovanj ogreva z lesom in lesnimi ostanki, pri čemer gre skoraj izključno za polena, druge oblike lesnega goriva so pri porabnikih na območju občine Bohinj praktično zanemarljive. Izvedena anketa je pokazala, da gre v veliko primerih za stare, klasične kurilne naprave, precej so prisotne tudi stare kombinirane kurilne naprave, ki pa imajo običajno nizek izkoristek (predvsem tiste starejšega tipa), zanje je značilno slabo zgorevanje ter velika količina proizvedenega ogljikovega monoksida ter prašnih delcev. Kljub temu pa je na podlagi rezultatov ankete mogoče zaključiti, da so v relativno visokem deležu že prisotne tudi sodobne kurilne naprave na polena, za katere pa so značilni dobro izgorevanje in visoki izkoristki.

Kot primer dobre prakse uvajanja obnovljivih virov energije v večje objekte velja omeniti dom upokojencev Zavod Svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju. V kotlovnici objekta so nameščene tri kurilne naprave na lesne sekance: 1x 220 kW, 1x 110 kW ter 1x 50 kW. Gre za praktično nove, visoko energetsko učinkovite naprave, leto izdelave 2008.

Največji porabnik lesnih ostankov v namene oskrbe z energijo je podjetje LIP Bohinj, kjer sta nameščeni dve veliki industrijski kurilni napravi: prva je nazivne moči 7 MW (leto izdelave 2008) ter druga 4,6 MW (leto izdelave 1974). Na lokaciji podjetja se nahaja še ena kurilna naprava (nazivne moči 9,3 MW, leto izdelave 1986), ki pa nima nameščenih ustreznih filtrov in tudi trenutno ne obratuje, se pa ohranja v rezervi. Pri trenutnem obsegu obratovanja podjetja le-ta tudi ni potrebna, prav tako tudi starejša delujoča kurilna naprava obratuje zgolj minimalno.

Druge večje naprave, ki bi izkoriščale lesno biomaso v energetske namene, po zbranih podatkih na območju občine Bohinj niso prisotne.

9.2 Bioplin

9.2.1 Potencial bioplina iz naslova živinoreje

Po nekaterih podatkih naj bi bilo smiselno izkoriščati bioplin v energetske namene na kmetijah z minimalno 30 GVŽ13. Po drugih ocenah naj bi bila spodnja meja za ekonomsko upravičena energetska postrojenja na bioplin pri 100 - 130 GVŽ. Dejansko pa se je v praksi izkazalo, da so uspešna šele precej večja postrojenja (preko 1.000 GVŽ), prej omenjena pa lahko služijo zgolj v promocijske namene.

Teoretični potencial za izrabo bioplina v energetske namene, ki izhaja iz statističnih podatkov:

Na območju občine Bohinj je bilo po podatkih Popisa kmetijstva, ki ga je SURS opravil leta 200014, 415 družinskih kmetij z GVŽ, na katerih je bilo skupno 1.732,22 GVŽ, pri čemer je bilo 2.012 glav govedi na skupno 377 družinskih kmetijah ter 114 prašičev na skupno 68 družinskih kmetijah. Povprečno število govedi na posamezni družinski kmetiji z govedom je bilo torej 5,3 glave; prav tako tudi podatek o številu prašičev nakazuje na dejstvo, da v občini prašičereja praktično ni prisotna. Kmetije, kjer vzrejajo govedo, so po podatkih SURS premajhne, da bi bilo smiselno razmišljati o možnostih izrabe bioplina v energetske namene. Ovira je v veliki razdrobljenosti kmetij po celotnem ozemlju občine,

13 1 GVŽ = 600 kg žive teže živali, kar okvirno pomeni naslednje: 1 GVŽ ustreza 1 govedo ali 1 krava molznica ali 8,70 prašiča ali 333,33 piščancev. (Vir: SURS.) 14 To so zaenkrat zadnji znani celoviti podatki o kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji. SURS je sicer v letu 2010 ponovno opravil Popis kmetijstva, vendar podatki tega popisa žal še niso znani. Končni podatki Popisa kmetijstva 2010 bodo predvidoma objavljeni konec leta 2011 (Vir: SURS).


48

poleg tega je v veliki meri prisotna tudi zunanja paša živali, kar teoretični potencial še dodatno zmanjšuje. Le-tega je sicer mogoče relativno enostavno izračunati na podlagi podatka o številu GVŽ. V kolikor zajamemo celotno število GVŽ na območju občine Bohinj (kar sicer že v osnovi ni realna predpostavka), bi lahko celotni teoretični potencial bioplina iz živalskih iztrebkov znašal okrog 800.000 m3 na leto15, kar ob upoštevanju predpostavk o proizvodnji energije iz bioplina16 pomeni okvirno 2,2 GWh proizvedene toplote ter 1,8 GWh proizvedene električne energije na letni ravni. Kot že predhodno omenjeno, gre zgolj za teoretični potencial, ki pa je po vsebini daleč od dejansko izkoristljivega.

Dejansko izkoristljiv potencial za izrabo bioplina v energetske namene:

Že na podlagi zgornjih podatkov lahko podamo zaključno ugotovitev, da na območju občine Bohinj potencial bioplina iz kmetijstva za izrabo v energetske namene ni dovolj velik, da bi bile v zvezi s tem področjem smiselne nadaljnje aktivnosti. Kljub temu smo na naslovih (po podatkih občine Bohinj) štirih največjih kmetij v občini preverili zanesljivost zgornjega sklepa in ugotovili, da na območju občine Bohinj ni energetsko zanimivega potenciala bioplina. Gospodinjstvom na območju občine Bohinj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, le-ta večinoma predstavlja dopolnilno dejavnost. Po podatkih SURS se večina družinskih kmetij tu ukvarja s pašno in mešano živinorejo, prevladujejo pa družinske kmetije manjšega tipa (med družinskimi kmetijami, ki se ukvarjajo z živinorejo, z 90 % prevladujejo takšne, ki imajo do 9 GVŽ).

9.2.2 Potencial bioplina iz kmetijskih površin

Bioplin pa se za energetske namene lahko pridobiva tudi iz naslova t. i. zelene biomase. Zato smo z namenom ugotovitve tovrstnega potenciala analizirali še statistične podatke o površinah poljščin, katerih ostanki so primerni za proizvodnjo bioplina (pšenica, ječmen, koruza).

Po podatkih SURS tudi poljedelska dejavnost na območju občine Bohinj skorajda ni prisotna. Podatki, ki so bili zbrani v okviru Popisa kmetijstva 2000, kažejo, da sta na poljskih površinah poleg krompirja pretežno prisotni koruza za zrnje (3,60 ha) in silažna koruza (14,97 ha), kar pa ne predstavlja pomembnega potenciala za proizvodnjo bioplina.

9.2.3 Obstoječe bioplinske naprave v občini Bohinj

Po zbranih podatkih na območju občine Bohinj ni naprav za proizvodnjo bioplina in izrabo le-tega v energetske namene.

9.3 Energija sonca

9.3.1 Potencial energije sonca

Slovenija ima relativno ugodne razmere sončnega obsevanja; povprečno sončno obsevanje na kvadratni meter horizontalne površine je v Sloveniji večje od 1.000 kWh/m2. Desetletno merjeno povprečje (1993 - 2003) letnega globalnega obsevanja je med 1.053 in 1.389 kWh/m2, kar prikazuje tudi spodnja slika. Poudariti velja, da polovica celotne Slovenije prejme med 1.153 in 1.261 kWh/m2. Povprečno obsevanje poljubne nesenčene lokacije v Sloveniji ne odstopa veliko od državnega povprečja, kljub temu pa lahko Slovenijo razdelimo na posamezna področja. V osrednji Sloveniji znaša povprečno sončno obsevanje na horizontalno površino okoli 1.195 kWh/m2, v severovzhodni Sloveniji in severni Dolenjski okoli 1.236 kWh/m2, na Primorskem in Goriškem pa presega vrednost

15 Upoštevan je okvirni potencial bioplina 1,3 m3/GVŽ/dan pri govedu in 1,5 m3/GVŽ/dan pri prašičih. 16 Predpostavljamo, da znaša okvirna količina proizvedene energije iz 1 m3 bioplina 6,5 kWh. Predpostavljamo tudi 75 % povprečni izkoristek pri proizvodnji ter razmerje med proizvodnjo toplote in električne energije 55 % : 45 %.


49

1.300 kWh/m2. Večje vrednosti obsevanja (preko 1.250 kWh/m2) lahko opazimo tudi v Posavskem hribovju in na Kozjanskem (Vir: http://www.ape.si).

Slika 3: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji

Vir: http://www.ape.si.

Iz zgornje slike je mogoče razbrati, da občina Bohinj sodi med občine, kjer so pogoji za izrabo sončne energije slabši od povprečja.

9.3.2 Obstoječe naprave za izkoriščanje sončne energije na območju občine Bohinj

Po podatkih, ki so zbrani na spletnem portalu EnGIS, so na območju občine Bohinj nameščene naslednje sončne elektrarne:

Tabela 29: Nameščene sončne elektrarne na območju občine Bohinj

Zap. št. Naziv elektrarne Lokacija namestitve Neto moč elektrarne (kW) 1 SFE Cvetek Srednja vas v Bohinju 43, Srednja vas v Bohinju 8,28 2 SFE Mikelj Bohinjska Češnjica 98, Srednja vas v Bohinju 20 3 MFE Sodja Jereka 2, Bohinjska Bistrica 21 4 FE Tubej Ravne v Bohinju 16, 4264 Bohinjska Bistrica 20 5 MFE Smukavec Jereka 40, 4264 Bohinjska Bistrica 41 6 MFE Mikelj Filip Jereka 29b, 4264 Bohinjska Bistrica 15 7 MFE Jerom Srednja vas 2, 4267 Srednja vas v Bohinju 14

Vir: http://www.geopedia.si/EnGIS.aplikacija.html.

Nekoliko bolj so prisotni sprejemniki sončne energije (SSE) za pripravo tople sanitarne vode. V anketi, ki smo jo izvedli med gospodinjstvi občine Bohinj, je kar 18 % sodelujočih navedlo, da toplo sanitarno vodo pripravljajo s pomočjo SSE. V kolikor bi dobljen vzorec aplicirali na celotno število gospodinjstev v občini17, bi to pomenilo, da naj bi toplo sanitarno vodo na območju občine Bohinj s SSE pripravljalo okrog 370 gospodinjstev.

9.4 Energija vetra

9.4.1 Vetrni potencial

Pred postavitvijo vetrne elektrarne so potrebne natančne meritve vetra na točno izbranih mikrolokacijah, kjer naj bi vetrna elektrarna stala, primernost lokacije za postavitev vetrne elektrarne

17 Po podatkih SURS je bilo na dan 1. 1. 2011 v občini Bohinj 2.093 gospodinjstev.


50

pa, poleg njene ustrezne prevetrenosti, določajo še številni drugi pogoji, saj tudi vetrne elektrarne predstavljajo relativno velik poseg v naravno okolje.

V okviru priprave novega Nacionalnega energetskega programa za obdobje 2010 – 2030 in spremljajočega okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje je bil z namenom izdelave celovitega pregleda potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije izdelan dokument z naslovom »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije« (Vir: Aquarius d.o.o., november 2010 z dopolnitvami februar 2011). Namen je bil opredeliti potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW na območju celotne Slovenije. Primernost območij so ugotavljali preko dveh osnovnih kriterijev:

- razvojnega kriterija – zadostne povprečne hitrosti vetra ter - varstvenih kriterijev, ki izhajajo iz omejitev na varstvenih, zavarovanih, ogroženih in drugih

območjih, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim.

Slika 4: Analiza primernosti celotnega območja Slovenije za postavitev vetrnih elektrarn na podlagi kriterija zadostne povprečne hitrosti vetra (leva slika) ter varstvenih kriterijev (desna slika)

Vir: Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije« (Aquarius d.o.o., november 2010 z dopolnitvami februar 2011).

Leva slika prikazuje povprečne hitrosti vetra 50 m nad tlemi v obdobju 1994 – 2000 iz modela Aladin DADA (ARSO, Urad za meteorologijo, 2010), desna slika pa prikazuje pogostnost izločilnih kriterijev – temneje kot so obarvana območja, več je plasti varstvenih, zavarovanih in ogroženih območij.

Z vzporedno obravnavo vseh navedenih kriterijev so se kot primerne lokacije pokazale naslednje:

Slika 5: Primerne lokacije vetrnih elektrarn v Sloveniji

Vir: http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/10834.


51

Na podlagi zgornje karte primernih lokacij v Sloveniji ugotavljamo, da se na področju južnega bohinjskega gorovja kaže določen potencial, ki bi ga bilo v primeru izraženega interesa s strani občine smiselno podrobneje analizirati.

9.4.2 Obstoječe naprave za izkoriščanje potenciala vetra v energetske namene na območju občine Bohinj

Na območju občine Bohinj ni vetrnih elektrarn.

Najbližja delujoča je vetrna elektrarna na Kredarici, ki je bila leta 1998 postavljena kot pilotni projekt. Sprva je bila postavljena vetrna elektrarna nazivne moči 2,5 kW, ki je bila nekaj let kasneje nadomeščena z močnejšo, 5,5 kW (Vir: Elektro Ljubljana), sedaj pa po podatkih spletnega portala EnGIS skupna nazivna moč vetrne elektrarne na Kredarici znaša 12 kW.

9.5 Geotermalna energija

Geotermalno energijo lahko izkoriščamo neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri visokotemperaturnem je temperatura vode nad 150°C, kar nam omogoča izrabo za proizvodnjo električne energije. V drugem primeru, pa je temperatura vode pod 150°C in omogoča neposredno izkoriščanje za ogrevanje.

Elektrarn na geotermalno energijo v Sloveniji trenutno še ni. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta visoka začetna naložba in prenizke veljavne odkupne cene v okviru podporne sheme. Poleg tega je tudi sama naložba že v osnovi povezana z velikimi tveganji, saj je že naložba v vrtino, ki pokaže dejanski potencial, relativno visoka.

Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal zelo različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska nižina, Krško - Brežiško polje, Rogaško - Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne Slovenije.

Naslednja slika prikazuje karto gostote toplotnega toka v Sloveniji, ki nakazuje na potencial za izrabo geotermalne energije.

Slika 6: Gostota toplotnega toka v Sloveniji

Vir: http://alpeadriagreen.wordpress.com.


52

Iz zgornje karte je razvidno, da za območje občine Bohinj ni znano, da bi obstajal pomemben potencial za neposredno izrabo geotermalne energije, bodisi za proizvodnjo električne energije bodisi za namene ogrevanja. Vsekakor pa obstaja potencial za vgradnjo geosond in toplotnih črpalk z dogrevanjem načrpane vode na ustrezno temperaturo (tovrsten primer je izveden projekt na lokaciji Bohinj EKO Park hotela).

Sistem rabe podzemne vode za ogrevanje in/ali hlajenje objekta imenujemo sistem voda/voda. Podzemna voda predstavlja ugoden vir energije za ogrevanje, saj je njena temperatura le malo odvisna od temperature zraka. Tudi v zimskem času znaša okrog 8 °C. Za zajemanje podzemne vode se izdela vrtina, vodo pa na površje črpa potopna črpalka. Voda se naprej vodi do toplotne črpalke, ki ji odvzame nekaj stopinj temperature. Po izstopu iz ogrevalnega/hladilnega sistema se ohlajena voda vrača v vodonosnik, iz katerega je odvzeta oziroma, kjer to dopuščajo razmere, v površinski vodotok. Večje so toplotne/hladilne potrebe objekta, večji pretok vode mora zagotoviti potopna črpalka. Za pokritje toplotnih potreb objekta 10 kW je v času delovanja ogrevalnega sistema potrebno črpati približno 0,5 l/s. Za izvedbo sistema voda/voda so zahtevana dovoljenja:

- za vrtanje do 30 m dovoljenje ni potrebno, razen pri vrtanju na vodovarstvenem območju, kjer je potrebna pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda,

- za vrtanje preko 30 m globine je potrebna pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda ter pridobitev dovoljenja za vrtanje po rudarskem projektu,

- po izvedenem črpalnem testu je potrebna pridobitev dovoljenja za rabo vode.

Po dostopnih podatkih na območju občine Bohinj ni nameščenih naprav za neposredno izkoriščanje geotermalne energije. Tudi toplotnih črpalk po sistemu geosonde po dostopnih podatkih ni. Razen že zgoraj omenjenega sistema voda/voda v Bohinj EKO Park hotelu po zbranih informacijah doslej na območju občine Bohinj tudi v zvezi s tovrstnimi projekti ni bilo izvedenih aktivnosti.

9.6 Vodni viri Najpomembnejše površinske vode v občini Bohinj so Bohinjsko jezero in Triglavska jezera ter vodotoki Sava Bohinjka, Bistrica, Belca, Mostnica, Ribnica in Jereka.

Na območju občine Bohinj se trenutno nahajajo naslednji hidroenergetski objekti:

Tabela 30: Obstoječi hidroenergetski objekti na območju občine Bohinj

Naziv naprave Vodotok Nazivna el. moč (kW)

Instalirani pretok (m3/s)

Faktor pretočnosti

Okvirna letna proizvodnja

(MWh)

Polne ure obratovanja (h)

HE Savica Savica 4.200 2 0,51 20.100 4.792 HE Bistrica Bistrica 1.928 3 0,33 7.950 4.117 mHE Soteska Sava Bohinjka 1.100 19 0,4 5.100 4.647 mHE Ukc Ukanška Suha 98 0,09 0,26 360 3.690 mHE Jereka Jereka 90 0,09 0,15 190 2.080 mHE Rink Bistrica 80 0,38 0,51 260 3.221 mHE Perovščica Pirašica 55 0,08 0,16 145 2.658 mHE Erlah-Zupanc Ribnica 30 n.p. n.p. 18 600 Vir: http://www.geopedia.si/EnGIS.aplikacija.html.

Po podatkih MOP se poleg zgoraj navedenih izkoriščenih potencialov na območju občine Bohinj nahajajo še naslednji deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroenergije na podlagi pravnomočnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v HE do 10 MW:


53

Tabela 31: Potencialne lokacije za izgradnjo novih hidroenergetskih objektov na območju občine Bohinj

Vodotok Kota zgornje vode vodnega telesa Hzg

(m. n. m.)

Kota spodnje vode vodnega telesa Hsp

(m. n. m.)

Pretok dela vodnega telesa Q

(m3/s)

Faktor pretočnosti

Fp

Potencialna energija vodnega telesa Wp

(MWh/leto) Koritnica 602,00 493,00 0,100 0,293 247 Pirašica 650,00 528,00 0,080 0,164 137 Ribnica Srednja vas

626,00 612,5 1,10 1,0 812

Vir: MOP.

Wp Potencialna energija je energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, ki je v koledarskem letu razpoložljiva za proizvodnjo električne energije.

Fp Faktor pretočnosti, izračunan kot razmerje med večletnim povprečjem letne proizvodnje električne energije in letno razpoložljivo potencialno energijo vodnega telesa, pomnoženo s konstanto 0,91425.

Po informacijah občine Bohinj trenutno ni vloženih individualnih pobud za gradnjo novih hidroenergetskih objektov.

10.ŠIBKE TOČKE NA PODROČJIH RABE ENERGIJE IN OSKRBE Z ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ

Na podlagi opravljene analize obstoječega stanja rabe energije ter oskrbe z energijo v občini Bohinj v nadaljevanju izpostavljamo šibke točke. Za vsako od njih opredeljujemo tudi želeno stanje ter trenuten odmik od želenega oziroma ciljnega stanja.

Tabela 32: Opredelitev in analiza šibkih točk

ŠIBKE TOČKE ŽELENO (CILJNO) STANJE ODMIK I. Splošno

Občina nima osebe za vodenje projektov URE, OVE, oskrbe z energijo, energetskega načrtovanja.

Imenovan energetski menedžer. Delni cilji: -sprejeti odločitev o načinu izvajanja energetskega menedžmenta -zbiranje ponudb -vzpostavitev energetskega menedžmenta

100 %

Občina z občinskimi akti nima urejenega področja energetskega načrtovanja, usklajevanja prostorske in energetske politike, oskrbe z energijo.

Sprejeti občinski akti, ki dolgoročno urejajo vprašanja razvoja energetske infrastrukture in oskrbe z energijo.

100 %

II. Oskrba z energijo V središču Bohinjske Bistrice kljub odličnim izhodiščnim pogojem ni urejen DOLB.

Zgrajen DOLB in priključitev vseh večjih porabnikov energije. Delni cilji: -izdelava študije izvedljivosti -sprejeta odločitev o izgradnji sistema -podpis pogodbe z investitorjem / sprejeta odločitev financiranju -sprejetje sistemskih predpisov -pričetek gradnje sistema -začetek obratovanja sistema -dinamika priključevanja porabnikov -polno delovanje sistema - nadaljnje širitve sistema

100 %

Neizkoriščen potencial SPTE na lesno biomaso na območju LIP Bohinj.

SPTE na lesno biomaso na območju LIP Bohinj. 100 %

Individualno ogrevanje večstanovanjskih objektov.

Vsi večstanovanjski objekti se ogrevajo iz skupinskih kurilnih naprav.

50 %


54

Predimenzionirane kurilne naprave v skupnih kotlovnicah.

Specifična vrednost vseh nameščenih kurilnih naprav: do 120 W/m2.

Od 0 do več kot 100 %, različno po posameznih

objektih. Neoptimalno delovanje kurilnih naprav in ogrevalnih sistemov v javnih zgradbah.

Energetsko učinkovita regulacija vseh kurilnih naprav in ogrevalnih sistemov.

80 %

III. Javna razsvetljava Zastarela javna razsvetljava, z 80 % prevladujejo žarnice z žarilno nitko.

Celovita sanacija javne razsvetljave. 100 % (najbolj kritičnih je 80 %

svetilk). Visoka specifična poraba električne energije na prebivalca.

44,5 kWh/preb./leto (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja).

56 %

Nepopoln pregled nad stanjem javne razsvetljave, načrti za sanacijo ne obstajajo.

Ažuriran kataster JR, izdelani strateški dokumenti razvoja JR. 80 %

IV. Energetska učinkovitost javnih zgradb V objektih se ne vodi energetsko knjigovodstvo.

Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v vseh občinskih javnih zgradbah.

100 %

Objekti nimajo opravljenih energetskih pregledov.

Izvedba energetskih pregledov naslednjih objektov: Osnovna šola Bohinjska Bistrica, Podružnična osnovna šola in vrtec Srednja vas, Zdravstveni dom + lekarna, Kulturni dom J. Ažmana, Občinska stavba.

100 %

Visoka povprečna specifična raba energije za ogrevanje.

Povprečna specifična raba energije v občinskih javnih zgradbah: 70 kWh/m2/leto.

85 % (v povprečju), različno po

posameznih objektih.

Visoka poraba električne energije. Znižanje porabe električne energije za 22,5 %. 22,5 % glede na obstoječe

stanje. Zdravstveni dom – nepreglednost nad stanjem objekta, vključno z ogrevalnim sistemom.

Pregledana in analizirana vsa projektna dokumentacija v zvezi z objektom, načrt sanacije objekta, načrt optimizacije ogrevalnega sistema v objektu, izvedena optimizacija. (vse navedeno se lahko opravi v okviru energetskega pregleda objekta)

100 %

Splošno slabo stanje objektov (izolacija, stavbno pohištvo,…).

Izvedena energetska sanacija objektov. Delni cilji: -izvedeni energetski pregledi objektov -izdelan in sprejet načrt prenov objektov -zaprta finančna konstrukcija prenov objektov -izvedene prenove objektov -dosežena ciljna povprečna specifična raba energije v občinskih javnih zgradbah 70 kWh/m2/leto

100 %

V. Energetska učinkovitost v stanovanjskih objektih Velik delež kurilnih naprav starejšega tipa z nizkimi izkoristki.

Znižati povprečno starost kurilnih naprav za ogrevanje stanovanj (v individualnih objektih in VSS) pod 10 let.

55 % v individualnih

objektih. 40 % v VSS.

Visoka povprečna specifična raba energije za ogrevanje stanovanj.

Znižati povprečno specifično rabo energije za ogrevanje v individualno ogrevanih stanovanjih za 25 %. Znižati povprečno specifično rabo energije za ogrevanje v stanovanjih, ki se ogrevajo iz kotlovnic na naslovih Prečna ulica 3 in Trg svobode 5, za 60 %.

25 % v individualno

ogrevanih objektih.

60 % v VSS, ki se ogrevajo iz

kotlovnic Prečna ulica 3 in Trg

svobode 5. Visoka povprečna poraba električne energije v gospodinjstvih.

Povprečna poraba električne energije v gospodinjstvih ne presega povprečja Slovenije.

48 % po podatkih za leto

2010.


55

VI. Energetska učinkovitost v podjetjih Neinformiranost, neosveščenost vodstev in lastnikov podjetij.

Posredovati informacijo o URE in OVE vsem podjetjem na območju občine in vsem izvajalcem turistične dejavnosti.

100 %

Neizkoriščenost potenciala SPTE na lesno biomaso v LIP Bohinj.

SPTE na lesno biomaso na območju LIP Bohinj.

100 %

Neizkoriščenost potenciala SPTE v turističnih objektih

3 mikrokogeneracijske naprave v turističnih objektih 100 %

VII. Obnovljivi viri energije Previsok delež fosilnih goriv pri individualno ogrevanih stanovanjskih objektih.

Povečati OVE v energetski bilanci individualno ogrevanih stanovanjskih objektov iz 57 % na 80 %.

40 %

Delež oskrbe z OVE v občinskih javnih zgradbah je 0 %.

100 % delež OVE v energijski bilanci občinskih javnih zgradb. 100 %

Delež oskrbe z OVE v skupnih kotlovnicah je 0 %.

100 % delež OVE v skupnih kotlovnicah na območju centra Bohinjske Bistrice (DOLB ali individualna zamenjava obstoječih kurilnih naprav). Na drugih lokacijah: 80 % delež OVE.

100 %

Slaba izraba sonca za pripravo STV. 30 % gospodinjstev pripravlja STV z energijo sonca. Turistični objekti: 80 % potreb po STV se zagotovi iz energije sonca.

67 % gospodinjstva.

100 % turistični objekti.

Slaba izraba sonca za proizvodnjo električne energije.

5 novih individualnih sončnih elektrarn letno. Sončne elektrarne na 3 občinskih javnih zgradbah. 2 novi sončni elektrarni na leto na turističnih objektih.

100 %

VIII. Promet Prometna ureditev ni v skladu s trajnostnimi načeli.

Javni promet se izvaja z vozili na električni pogon. Zgrajena veriga električnih polnilnic. Urejeno brezplačno parkiranje za vozila na električni pogon. Urejen sistem P+R na najbolj obremenjenih turističnih točkah.

100 %

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo šibke točke na objektih, kjer so bili opravljeni preliminarni energetski pregledi. Ukrepi so rangirani glede na nujnost izvedbe ter doprinos, ki ga ima posamezen ukrep k zmanjšanju rabe energije glede na vložena sredstva, pri čemer ocena 1 predstavlja najvišjo prioriteto. V nekaterih objektih bi bila potrebna tudi zamenjava kurilne naprave, vendar ta običajno ni rangirana med prvimi tremi prioritetnimi ukrepi, ker je potrebno pred to naložbo izvesti druge ukrepe: npr. ureditev regulacije, sanacija ovoja zgradbe, zamenjava oken itd.. Šele nato se, glede na nove parametre stavbe, projektira ustrezna nova kurilna naprava.

Tabela 33: Največje šibke točke na ogrevalnih sistemih pregledanih javnih zgradb in z njimi povezana splošna priporočila

Viri: izpolnjeni vprašalniki, izvedeni preliminarni energetski pregledi objektov.

OBJEKTKN

leto izdelave ZAMENJAVA KN GORILNIK ČRPALKEVENTILI NA OGREVALIH

IZOLACIJA CEVI V KOTLOVNICI REGULACIJA DRUGI PREDLOGI

Stavba občinske uprave 1995 priporočljivo priporočljivo 2 1 3 priporočljivo

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 1996 x 2 3 1-preostali

Vgradnja mešal zraka po telovadnicah, priprava STV z manjšo KN.

Vrtec Bohinjska Bistrica 1999 priporočljivo 2 1 priporočljivoPOŠ in VVZ Srednja vas 2006 2 1Zdravstveni dom Bohinj 2008 1 2PGD Bohinjska Bistrica n.p. 1

Društveni dom Bohinjska Bistrica 1980* 1 1 2vgradnja

term. glav 3Režijski obrat Občine Bohinj 2005Knjižnica Antona Tomaža LinhartaKD Joža Ažmana 2004 2 1Športna Dvorana Danica 2001*Na napravi ni napisne tabl ice, podatek je okviren.

Ogrevanje iz skupne kotlovnice Prečna ulica 3 (upravitelj: Alpdom).


56

Tabela 34: Največje šibke točke na objektih pregledanih javnih zgradb in z njimi povezana splošna priporočila

Viri: izpolnjeni vprašalniki, izvedeni preliminarni energetski pregledi objektov.

11.PRIHODNJA RABA ENERGIJE, NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ

11.1 Izhodišča Za zagotavljanje uravnoteženega razvoja prostora z energetskega in okoljskega vidika je pomembno, da se prostorski in energetski razvojni načrti pripravljajo sočasno oziroma se ti ves čas usklajujejo. Predvsem je pomembno, da se na ti dve področju razvoja gleda enotno in se ju obravnava kot zaključeno celoto.

Nov OPN Občine Bohinj je v postopku priprave. V skladu s 17. členom EZ so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom (preko le-tega torej tudi z LEK) tudi svoje prostorske in druge plane razvoja. Zato predlagamo, da se po sprejetju LEK na občinskem svetu o njegovi vsebini nemudoma obvesti pripravljavce OPN, ko bo imenovan še energetski menedžer, pa se poveže pripravljavce OPN in energetskega menedžerja.

Kot obstoječa prostorska izhodišča smo pregledali veljavne PUP za Bohinj (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj – neuradno prečiščeno besedilo), Bohinjsko Bistrico (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Bohinjsko Bistrico – neuradno prečiščeno besedilo) ter Triglavski narodni park (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Triglavski narodni park - uradno prečiščeno besedilo PUP TNP – UPB2). Dokumenti sistematično urejajo naslednja področja:

- funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega, - merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor, - merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, - merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez, - merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje, - merila in pogoje za varstvo narave in kulturne dediščine.

V okviru predzadnje alineje naj bi se urejalo tudi energetsko opremljanje oziroma pogoji za ureditev oskrbe posameznega območja z energijo. Po pregledu teh dokumentov ugotavljamo, da je to področje praktično neopredeljeno. Konkretno navajamo primer za Bohinjsko Bistrico, kjer je v okviru poglavja »Energetska oskrba« zapisano:

»Novogradnje elektrovodov morajo biti izvedene pod nivojem terena. Pri večjih rekonstrukcijah odsekov ali delov elektro omrežja je potrebno elektrovode izvesti pod nivojem terene.«

Podoben zapis najdemo tudi v ostalih dveh omenjenih dokumentih.

OBJEKTIZOLACIJA -

OVOJIZOLACIJA -

TLAIZOLACIJA -

STREHA OKNASENČENJE

OKEN STREHA DRUGI PREDLOGIStavba občinske uprave 2 3 1OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 3 2 1 - preostalaVrtec Bohinjska Bistrica 2 3 1POŠ in VVZ Srednja vas 3 2 1

Zdravstveni dom Bohinj 2 1 - preostalo 3-vhod

Menjava oken v prostoru za reševalno vozilo.

PGD Bohinjska BistricaDruštveni dom Bohinjska Bistrica 2 1Režijski obrat Občine Bohinj 2 1-preostalaKnjižnica Antona Tomaža LinhartaKD Joža Ažmana 2 3 1Športna Dvorana Danica


57

Osnutek OPN v nekaterih delih korektno navaja smernice bodoče oskrbe z energijo v občini:

- Potrebna je izdelava LEK, ki mora opredeliti izhodišča za URE, preveriti razvojne možnosti virov in omrežij za oskrbo z energijo ter sprejeti ključne strateške odločitve in akcijske programe za uresničitev LEK kot trajnega strateškega dokumenta tako na lokalnem kot tudi na regionalnem nivoju.

- Kot pomembno prednost pri razvoju dejavnosti izpostavlja zadovoljivo infrastrukturno opremljenost za osnovne potrebe prebivalstva. Možnosti za izboljšanje infrastrukture so predvsem v zagotavljanju večje zanesljivosti oskrbe, zaščite vodnih virov, spodbujanju racionalne rabe energije in splošnem dvigovanju kakovosti infrastrukturnih ureditev.

- Vzpostavitev trajnostne prometne ureditve ter koncept trajnostne mobilnosti, varstvo okolja, izvajanje objektov in ureditve v skladu z napredno ekološko gradnjo, zmanjševanje količine odpadkov, njihovo ločeno zbiranje in povečevanje deleža odpadkov za snovno in energetsko izrabo.

- Cilj ukrepov na področju oskrbe z energijo je zagotoviti smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov omogočiti izgradnjo in obratovanje daljinskih sistemov.

- Izkoriščanje naravnih virov, na primer odvzem vode za mHE, mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.

- S prostorskimi izvedbenimi pogoji se uveljavljajo principi kakovostne sodobne gradnje v alpskem prostoru, kjer so vključeni trajnostni in bioklimatski principi gradnje, minimalno obremenjevanje okolja ter racionalna in inovativna uporaba lokalnih virov in gradiv.

- Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo izrabo OVE ali hkrati proizvajajo toplotno in električno energijo.

- Še naprej se ohranja in spodbuja pridobivanje električne energije v mHE ob upoštevanju vseh okoljskih kriterijev.

- Za izboljšanje oskrbe z električno energijo na območju občine Bohinj se bo zagotovilo manjkajoče dvostransko napajanje iz dveh neodvisnih smeri z izgradnjo 20 kV daljnovoda RTP Bitnje in RTP Železniki.

- Razpršena gradnja v občini v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 108/2009) ni dovoljena.

- Orientacija objektov mora omogočati dobro osončenje prostorov in s tem zmanjševanje rabe energije.

V zvezi z urejanjem prostora na območju občine Bohinj je pomembno izhodišče še Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) (Uradni list RS, št. 52/2010). Zakon lokalnim skupnostim, ki se nahajajo na območju TNP, postavlja zahteve tudi za področje urejanja prostora, ki jih morajo lokalne skupnosti upoštevati pri pripravi prostorskih aktov.

11.2 Napotki za prihodnjo oskrbo z energijo Kot že zgoraj omenjeno, osnutek OPN že vsebuje številna izhodišča za dolgoročno zagotavljanje trajnostne oskrbe z energijo. Pripravljavec OPN mora zagotoviti, da bodo vse izpostavljene smernice, ki so korektno opredeljene, zajete tudi v končno potrjenem OPN. Predlagamo naslednje dopolnitve:

- Pri vseh novogradnjah (individualna gradnja, gradnja stavb v lasti in/ali upravljanju občine, pri gradnji večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov) mora investitor preučiti, ali je možno iz OVE zagotoviti vsaj 80 % delež celotnih potreb po energiji v posamezni stavbi ali v skupini stavb18.

18 V skladu z veljavnim EZ je potrebno za vse novogradnje in obstoječe stavbe uporabne tlorisne površine nad 1.000 m2, kjer se zamenjuje sistem ogrevanja, izdelati študijo izvedljivosti alternativnih načinov oskrbe stavbe z energijo. Študija ni


58

- Potrebno je vnesti priporočilo po usklajeni obravnavi in razvoju OPN in LEK. - Skupinski in daljinski sistemi ogrevanja imajo prednost pred individualnim, zato je pri vseh

novogradnjah potrebno preučiti možnosti tovrstne oskrbe z energijo (novi skupinski in daljinski sistemi, priključitev na obstoječe sisteme). Pri vseh novih sistemih je potrebno preučiti tudi možnosti za SPTE ali trigeneracije z visokim izkoristkom.

- Kot dolgoročno najbolj priporočljiva energetska oskrba v središču Bohinjske Bistrice se opredeli DOLB z vključitvijo najmanj vseh večjih porabnikov, vseh občinskih zgradb ter skupnih kotlovnic na zaokroženem območju. Obenem se poda zahteva za vse bodoče novogradnje na območju zgrajenega DOLB, in sicer, da se vse novogradnje, ki se bodo na tem območju gradile v prihodnje, priključijo na sistem DOLB (v primeru izvedbe).

- Občina naj pristopi k spodbujanju vseh končnih porabnikov k rednemu preverjanju delovanja kurilnih naprav in obratovanja ogrevalnih sistemov, k rednemu vzdrževanju naprav ter v primeru iztrošenosti k nadomeščanju z novimi, energetsko učinkovitimi sistemi, ki za svoje delovanje uporabljajo lokalne OVE.

Glede na izjemne naravne danosti občine Bohinj za izrabo lokalnih OVE, predvsem lesne biomase, predlagamo, da občina podrobno preuči naslednje možnosti in jih prav tako umesti v občinske akte:

- Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti njihove energetske oskrbe z izključno uporabo OVE. Enako velja za vse obnove obstoječih občinskih objektov.

- Občina Bohinj bo pri načrtovanju menjave vsake kurilne naprave v zgradbah v svoji lasti preučila tehnične možnosti zamenjave obstoječe naprave z napravami na OVE.

- Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti namestitve energetskih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE na te objekte. Pri obstoječih objektih bo občina te možnosti preverjala v okviru izdelave energetskih pregledov objektov.

V primeru sprejete odločitve o realizaciji DOLB predlagamo, da se v okviru priprave sistemskih predpisov, ki bodo urejali vsebinsko področje DOLB, sprejme tudi akt o obveznem priklopu objektov na sistem DOLB v določenem časovnem razdobju. Obveznost priklopa predlagamo za naslednje objekte:

- obstoječi objekti (razen v primeru, če je energetska oskrba objekta 100 % zagotovljena iz drugega OVE): vse občinske javne zgradbe, vse skupne kotlovnice, vsi ostali porabniki s priključno močjo 100 kW in več;

- vse novogradnje (razen v primeru pilotnih projektov, pri katerih se energetska oskrba objekta 100 % zagotovi iz drugega OVE, takšen objekt pa ima hkrati naravo demonstracijskega projekta).

potrebna, če investitor s projektno dokumentacijo zagotovi, da bo dve tretjini potreb po energiji v stavbi zagotovljenih iz OVE. Osnutek novega EZ v 336. členu predvideva, da bodo morale biti vse nove stavbe in stavbe, v katerih je izvedena rekonstrukcija, projektirane, grajene in vzdrževane tako, da se ogrevajo izključno iz OVE ali iz sistemov daljinskega ogrevanja. RS se je zavezala k bistvenemu povečanju OVE v energetski bilanci, v skladu s temi zavezami so postavljeni tudi cilji Občine Bohinj na tem področju. K izpolnjevanju teh ciljev je potrebno pristopiti sistemsko, torej tudi z ustrezno definiranimi »pravili igre«, ki jih lokalna skupnost lahko postavi v svojih prostorskih aktih.


59

Za namene določitve priporočenega načina oskrbe posameznih območij znotraj občine le-to razdelimo na naslednje glavne segmente:

- središče Bohinjske Bistrice: - DOLB ali posamezni večji sklopi skupinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso; - prednost pred individualnimi sistemi imajo skupinski sistemi ogrevanja (v skladu s

tehnično izvedljivostjo); - prednost pred gradnjo novih skupinskih sistemov ogrevanja ima priključevanje na že

obstoječe skupinske sisteme (v skladu s tehnično izvedljivostjo); - pri vseh novogradnjah in zamenjavah kurilnih sistemov se načrtuje uporaba OVE

namesto fosilnih goriv; - ostali strnjeni predeli občine: velja enako kot za središče Bohinjske Bistrice; - predeli občine z razpršeno gradnjo: individualni sistemi z OVE kot edinim sprejemljivim

načinom zagotavljanja oskrbe z energijo.

Območje, na katerem je po grobih ocenah izvedba DOLB realna (zadovoljiva gostota odjema, koncentracija občinskih javnih zgradb, zainteresirani večji poslovni odjemalci, območje predvidenih večjih novogradenj), je prikazano na naslednji sliki:

Slika 7: Predvideno območje sistema DOLB v Bohinjski Bistrici

Na strnjenem območju so prisotni vsi ključni obstoječi večji porabniki: od poslovnih odjemalcev LIP Bohinj in Filbo (ki sta z vročevodom povezana že sedaj) ter Bohinj Park EKO hotel z vodnim parkom; vse tri večje skupne kotlovnice v Bohinjski Bistrici; med občinskimi javnimi zgradbami pa Kulturni dom, Zdravstveni dom z Lekarno, Občinska stavba ter nekoliko višje še Osnovna šola, ob kateri se načrtuje tudi novi vrtec. V neposredni bližini je prisotnih še nekaj večstanovanjskih objektov, ki se ogrevajo iz individualnih ogrevalnih sistemov ter večji gostinski obrat. Hkrati je to tudi območje, ki se bo še naprej razvijalo kot upravno-poslovni center Bohinjske Bistrice in kot središče centralnih


60

dejavnosti (v okviru tega razvoja je predvidenih tudi nekaj novogradenj). Ob hotelu je načrtovan tudi nov kongresni center.

11.3 Ocena predvidene bodoče rabe energije

11.3.1 Predviden razvoj z vidika načrtovanih novogradenj (povzeto iz osnutka OPN)

V skladu z delovnim osnutkom OPN naj bi se, glede na velikost, poselitev in dejavnosti najbolj razvijale v Bohinjski Bistrici, pomembnejše naselje za razvoj poselitve in dejavnosti pa je tudi Ribčev Laz in ostala naselja. Bohinjska Bistrica se bo razvijala kot občinsko središče z upravnimi, poslovnimi, oskrbnimi, zdravstvenimi, vzgojno-izobraževalnimi, turističnimi, športno-rekreacijskimi, kulturnimi in drugimi družbenimi dejavnostmi. V središču naselja je poleg ureditve odprtih javnih zelenih površin v načrtu tudi izgradnja prometnega terminala s centralno avtobusno postajo, železniško postajo in parkirno hišo. Ribčev Laz se bo razvijal kot območje stanovanj s turističnimi, oskrbnimi, storitvenimi, športno-rekreacijskimi, kulturnimi in poslovnimi dejavnostmi. Na obstoječih zazidljivih površinah v središču naselja je načrtovano novo območje centralnih dejavnosti z javno podzemno parkirno hišo, območjem stanovanj, zelenimi površinami ter hotelskimi objekti.

Širitev naselij je predvidena v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 108/2009).

Bohinjska Bistrica se bo razvijala kot občinsko središče. Svojo vlogo bo krepila z dvigovanjem kakovosti oskrbe, širitvijo ponudbe turističnih, proizvodno-poslovnih, družbenih, kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti ter intenzivnim urejanjem javnih zelenih površin ter odprtega prostora. Strateške načrte na območju Bohinjske Bistrice povzemamo v spodnjih alinejah:

- na območju med Kulturnim domom J. Ažmana in osnovno šolo se načrtuje nove površine stanovanjskih območij, hotelskih območij in tematski park arheološkega najdišča;

- ob Rožni ulici se dopolnjuje in razvija hotelsko območje pod Koblo; - z dopolnjevanjem in zgoščevanjem se notranje razvijata stanovanjski območji Pod rebrom, ob

Ziosovi ulici itd.; - z dopolnjevanjem ureditev odprtega prostora in športno-rekreacijskih površin se razvija

rekreacijsko območje ob kampu Danica; - prestrukturiralo se bo območje betonarne (opustitev, na njenem mestu pa se načrtuje

območje osrednjih centralnih dejavnosti oziroma območje, namenjeno poslovnim in proizvodnim dejavnostim s čisto tehnologijo) ter območje med Belco in železniško postajo;

- izgradnja novega vrtca na lokaciji ob osnovni šoli; - ureditev kulturnega doma kot občinskega kulturnega centra in centra učenja, v katerem bo

zagotovljeno izvajanje knjižničnih, izobraževalnih in kulturnih dejavnosti; - dogradnja novega smučišča Kobla z garažno hišo; - izgradnja poslovno stanovanjskih objektov ob križišču Triglavske in Vodnikove ceste.

Med večjimi strateškimi projekti na drugih območjih občine velja omeniti predvsem razvoj obstoječih smučišč s športno, gostinsko in nastanitveno ponudbo.

11.3.2 Raba energije Zgoraj navedeni razvojnimi načrti glede novih gradenj in s tem novih porabnikov energije na območju občine Bohinj so v tem trenutku še v fazi strateških načrtov in se podrobneje še ne načrtujejo, zato tudi ocen glede rabe energije v teh objektih ni mogoče delati. Izpostaviti velja le priporočilo o oskrbi objektov, ki pa je podrobneje opredeljeno v poglavju 11.2 (Napotki za prihodnjo oskrbo z energijo).


61

Med večjimi načrtovanimi novogradnjami je izpostavljamo načrtovano gradnjo novega vrtca. Projekt je trenutno v fazi idejne zasnove. Vrtec se bo gradil v neposredni bližini osnovne šole v Bohinjski Bistrici in bo v celoti nadomestil obstoječ objekt vrtca v Bohinjski Bistrici. Predvidena ogrevana površina novega vrtca je 1.600 m2. Vrtec bo imel 10 oddelkov skupne kapacitete 170 – 190 otrok. Vrtec bo imel tudi lastno kuhinjo. Glede oskrbe objekta z energijo so v tem trenutku že znane naslednje informacije:

- objekt bo nizkoenergijski, - predvideva se talno ogrevanje s toplotno črpalko tipa zemlja – voda ali voda – voda, - priprava STV je prav tako predvidena s toplotno črpalko, - pregrevanje vodovodnega sistema proti morebitnemu pojavu legionele je predvideno z

električno energijo ali plinom.

Predvidena oskrba objekta s toplotno črpalko se zdi ustrezna rešitev, predvsem v primeru, ko bi se objekt uporabljal tudi v namene promocije energetsko učinkovite oskrbe objekta z OVE. Druga sprejemljiva možnost bi bila še oskrba objekta z lesno biomaso v celoti. Območje, kjer je načrtovana gradnja vrtca, je prav tako tudi območje, za katerega predlagamo izgradnjo sistema DOLB. Pred dokončno odločitvijo o načinu oskrbe objekta z energijo bi bilo smiselno izdelati primerjalno študijo različnih opcij – ta je v skladu z 68.a členom EZ za tovrsten objekt (nad 1.000 m2 celotne uporabne tlorisne površine) tudi obvezna in je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja19. Predlagamo čim prejšnjo pristopitev k izdelavi te študije.

Poleg tega priporočamo tudi, da se na strehi objekta načrtuje izgradnja sončne elektrarne.

Na tem mestu moramo opozoriti na osnutek novega EZ, v skladu s katerim zgoraj navedena rešitev oskrbe objekta z energijo, v kolikor bo sprejet v predlagani obliki, ne bo več ustrezna. V 336. členu je namreč zapisano, da morajo biti »vse nove stavbe in stavbe, v katerih je izvedena večja prenova, ki predstavlja rekonstrukcijo, projektirane, grajene in vzdrževane tako, da se ogrevajo izključno iz OVE ali iz sistemov daljinskega ogrevanja«. In še: »Uporaba električne energije za osnovno ogrevanje ni dovoljena, razen za napajanje toplotnih črpalk.«. Trenutna zakonodaja tako strogih predpisov sicer še ne daje, kljub temu pa predlagamo, da se stavba projektira tako, da bo poleg nizkoenergijskega standarda zadostila tudi tem zahtevam.

Ob realizaciji načrtovanih novogradenj bo na območju občine prišlo do povečanja potreb po energiji. Na drugi strani pa je potrebno upoštevati učinke v smeri zmanjševanja rabe energije, ki jih bo imela izvedba ukrepov v skladu z akcijskim načrtom tega lokalnega energetskega koncepta. Ob izvajanju lokalnega energetskega koncepta se bo predvidoma spremenila tudi struktura virov in načinov ogrevanja: fosilna goriva bodo zamenjevali OVE, individualno oskrbo z energijo pa bodo nadomeščali skupinski sistemi ogrevanja (daljinsko ogrevanje, skupne kotlovnice).

12.CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI BOHINJ

12.1 Opredelitev ciljev na nacionalni ravni Energetski zakon v prvem odstavku 17. člena določa, da morajo lokalne skupnosti v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Cilji na ravni lokalne skupnosti morajo biti torej opredeljeni tako, da njihovo izpolnjevanje vodi k doseganju ciljev na nacionalni ravni in s tem k doseganju ciljev na ravni EU.

19 Študija pa v skladu z EZ ni obvezna v primeru, ko investitor zagotovi, da bo pokritje vsaj dveh tretjin potreb objekta po energiji zagotovljenih iz alternativnih sistemov oskrbe z energijo.


62

V skladu z veljavnim Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/2009, 3/2011) mora lokalna skupnost z aktivnostmi, ki izhajajo iz sprejetega lokalnega energetskega koncepta, minimalno dosegati najmanj cilje iz:

- Nacionalnega energetskega programa, - Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012, - Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 (AN-URE), - Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2010 (AN-OVE) - nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v

soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter - opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni lokalni skupnosti.

V naslednji preglednici podajamo povzetek ključnih ciljev na nacionalni ravni, ki izhajajo iz posameznih zgoraj navedenih dokumentov.

Tabela 35: Povzetek ciljev energetske politike na ravni Republike Slovenije in EU

Dokument Cilji 1. Nacionalni energetski

program20 Zanesljivost oskrbe z energijo

A. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu.

B. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in kakovosti oskrbe.

C. Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE. D. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh

energetskih podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških gospodarskih javnih službah.

E. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi standardi.

F. Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije udeleženih podjetij.

Zagotavljanje konkurenčnosti oskrbe z energijo. A. Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom. B. Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih dejavnosti. C. Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe

energije. Cilji s področja okolja.

A. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer: a. Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in

storitvenem sektorju za 10 % glede na leto 2004. b. Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 %

glede na leto 2004. c. Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za

15 % glede na leto 2004. d. Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 %

glede na leto 2004. e. Podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu

2000 na 1.600 GWh v letu 2010. B. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta

2010: a. Povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 %

do leta 2010. b. Dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do

leta 2010. 2. Direktiva 2010/31/EU

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb

Države članice zagotovijo, da so do 31.12.2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske. Države članice zagotovijo, da so po 31.12.2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, skoraj nič-energijske.

20 Trenutno še veljaven dokument, opredeljeni so cilji do konca leta 2010.


63

3. Operativni program zmanjševanja emisij TGP do leta 2012

Kjotski protokol: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za 8 % v prvem ciljnem obdobju 2008 – 2012 glede na izhodiščno leto 198621.

4. AN-URE 2008 - 2016 Do leta 2016 doseči 9 % prihranek končne energije z izvedbo instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve22. V skladu z Direktivo mora pri prizadevanjih za dosego tega cilja javni sektor služiti kot zgled, pri čemer mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo najvišje prihranke energije v najkrajšem obdobju.

5. AN-OVE 2010 - 2020 Splošni cilj AN-OVE 2010 – 2020, ki izhaja iz sprejetega Podnebno – energetskega paketa, je do leta 2020 doseči 25 % delež OVE v končni rabi energije23 in najmanj 10 % delež OVE v prometu. Sektorski cilji so naslednji:

- OVE – ogrevanje in hlajenje: povečanje iz 20 % v letu 2005 na 30,8 % v letu 2020; - OVE – električna energija: povečanje iz 28,5 % v letu 2005 na 39,5 % v letu 2020: - OVE – promet: povečanje iz 0,3 % v letu 2005 na 10,5 % v letu 2020.

6. Druge zahteve (cilji), ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje

A. Energetski zakon, Neuradno prečiščeno besedilo (EZ-NPB4): a. [1. in 2. odstavek 66.c člena]: vodenje energetskega knjigovodstva v

stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

b. [68.a člen]: izdelava študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

c. [1. odstavek 68.c člena]: namestitev energetskih izkaznic na vidno mesto v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma organizacije, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb.

d. [1. odstavek 68.č člena]: redni pregledi klimatskih sistemov v stavbah ali delih stavb, v katerih je vgrajen klimatski sistem z nazivno izhodno močjo nad 12 kW.

e. [94. člen]: vzpostavitev obračunavanja stroškov za ogrevanje in toplo vodo na osnovi dejanske porabe toplote v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto prek skupnega sistema za ogrevanje. Rok: 1.10.2011. [Prehodne in končne določbe EZ-C, 47. člen]

B. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) a. Cilji s področja energetske učinkovitosti zgradb. b. Cilji s področja uporabe OVE v zgradbah.

C. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja a. Delež svetlobnega toka uporabljenih svetilk, ki seva navzgor, je enak 0

%. b. Zgornja meja porabe električne energije za javno razsvetljavo je 44,5

kWh na prebivalca občine. Viri: Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (NEP), Operativni program zmanjševanja emisij TGP do 2012, Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 (AN-URE), Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN-OVE).

21 Tega leta so bile emisije TGP v Sloveniji najvišje. Večina drugih držav šteje za izhodiščno leto 1990. 22 V skladu z Direktivo 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. 23 V letu 2005, ki predstavlja izhodišče, je ta delež znašal 16,2 %.


64

V zgornji preglednici so z odebeljeno pisavo označeni cilji, na katere imajo neposreden vpliv tudi lokalne skupnosti in porabniki energije v lokalni skupnosti, zato so to osnove za cilje, ki si jih lokalna skupnost postavi v okviru izdelave LEK.

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov zahteva ažurno usklajevanje LEK z nacionalnimi cilji, ki izhajajo iz NEP. V postopku sprejemanja je novi NEP, zato bomo med cilji lokalnega energetskega načrtovanja občine Bohinj upoštevali tudi okvirne cilje, ki izhajajo iz tega dokumenta. Operativni cilji NEP do leta 2030 glede na leto 2008 so:

- 20 % izboljšanje učinkovitosti rabe energije do leta 2020 in 27 % izboljšanje do leta 2030; - 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije do leta 2020 in 30 % delež do leta 2030; - 9,5 % zmanjšanje emisij TGP iz izgorevanja goriv24 do leta 2020 in 18 % zmanjšanje do leta

2030; - zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29 % do leta 2020 in za 46 % do leta 2030; - zagotoviti 100 % delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami

do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018; - zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45 % do leta 2030 in diverzifikacija virov

oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedanje; - nadaljnje izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo

virov energije, dobavnih poti in dobaviteljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi.

Osnutek novega NEP zgoraj navedene splošne operativne cilje posebej obravnava še po posameznih podprogramih, ki so prikazani v spodnji preglednici. Izhodišče za cilje novega NEP je leto 2008.

Tabela 36: Cilji iz osnutka novega NEP

Osnutek novega NEP25 Področje URE Cilji:

1. Izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do 2020 in za 27 % do 2030. 2. Zmanjšanje rabe končne energije (brez prometa) za več kot 7 % do 2020 in

ničelna rast v obdobju 2020 – 2030. 3. Uveljavljanje URE kot prednostnega področja razvoja Slovenije.

Operativni cilji: 1. 100 % delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi

stavbami do 2020 in v javnem sektorju do 2018. 2. Zmanjšanje stroškov za energijo v javnem sektorju za 40 mio EUR/leto do

2015, 85 mio EUR/leto do 2020 in za 130 mio EUR/leto do 2030. 3. Obvladati rast rabe EE (brez rabe v prometu) tako, da bo rast manjša kot 5 %

do 2020 in manjša kot 7 % do 2030. Področje OVE Cilji:

1. 25 % delež OVE v končni rabi energije do 2020 in 30 % delež OVE do 2030. 2. 10 % delež OVE v prometu do 2020. 3. Uveljaviti URE in OVE kot prioritete gospodarskega razvoja.

Operativni cilji: 1. 33 % delež proizvodnje toplote iz OVE do 2020 in 37 % do 2030. 2. 12 % delež razpršene proizvodnje EE iz OVE do 2020 in 18 % do leta 2030

(končni cilj pri proizvodnji EE je 53 % delež proizvodnje iz OVE v bruto končni rabi EE do 2030).

3. 20 % OVE v sistemih daljinskega ogrevanja do 2020. 4. V petih občinah spodbuditi 100 % rabo OVE do 2020 in v dvajsetih do 2030.

24 V cilju zmanjšanja emisij TGP so vključene vse emisije iz zgorevanja goriv, tako iz virov, ki so predmet sprejetih mednarodnih obveznosti Slovenije (Kjotski protokol in Odločba 406/2009/ES) in iz virov, ki emisije zmanjšujejo v okviru evropske sheme za trgovanje z emisijami (Direktiva 2009/29/ES). Naveden cilj zmanjšanja se nanaša na ukrepe znotraj Slovenije. 25 Vir: Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa RS do 2030 (junij 2011).


65

Lokalna oskrba z energijo Cilji:

1. Povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja: a. povečanje deleža daljinskega ogrevanja v strukturi rabe končne

energije za ogrevanje do 2030 za vsaj 40 %; b. povečanje deleža stavb, ki se oskrbujejo iz sistemov lokalnega ali

daljinskega ogrevanja, zlasti novih stavb in stavb v javnem sektorju.

2. Postopen prehod na vire z nizkimi izpusti CO2 v lokalni energetiki: 80 % delež iz OVE, SPTE z visokim izkoristkom ter odpadne toplote do 2020.

3. Razvoj daljinske oskrbe s hladom: pet sistemov daljinskega hlajenja do 2015. 4. Prehod petih občin na 100 % oskrbo z energijo iz OVE do 2020 in najmanj

dvajsetih občin do 2030. SPTE Cilji:

1. 18 % delež SPTE v bruto končni rabi energije do 2020 in 23 % delež do 2030. 2. Doseganje ciljnega deleža SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja. 3. Nove in prenovljene stavbe kot vir toplote uporabljajo daljinsko toploto,

OVE, SPTE ali odpadno toploto. Raba energije v prometu Cilji:

1. Zmanjšanje rabe energije in emisij TGP z izboljšanjem učinkovitosti vozil in vožnje.

2. 10 % delež OVE v prometu leta 2020 in najmanj 4,9 % delež do 2015. 3. 50 % delež OVE za polnjenje električnih akumulatorskih vozil in vozil na

vodik do 2015 in 100 % delež OVE do 2020 na javnih polnilnih mestih. 4. Razvoj energetske in polnilne infrastrukture.

Proizvodnja električne energije Cilji:

1. Konkurenčna proizvodnja EE. 2. Zmanjševanje obremenitev okolja in dolgoročen prehod na nizkoogljične

vire. 3. 40 % proizvodnje EE iz OVE v bruto končni rabi EE do 2020 in 53 % delež OVE

do leta 2030 (končni cilj: 25 % delež OVE v bruto končni rabi energije do leta 2020).

4. Avtonomnost elektroenergetskega sistema. 5. Kakovost in zanesljivost oskrbe z EE pri končnem odjemalcu.

Prostorsko načrtovanje Cilji:

1. Uveljavljanje URE na vseh področjih urejanja prostora. 2. Izboljšanje prostorskega načrtovanja energetskih objektov. 3. Uveljavljanje kakovosti odločanja in sodelovanja javnosti pri odločanju o

energetskih projektih. Omrežje za distribucijo električne energije Cilji:

1. Neprekinjenost napajanja oskrbe na distribucijskem omrežju, kakovost napetosti v skladu s standardi, stalne izboljšave komercialne kakovosti.

2. Dolgoročni razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja. 3. Zmanjšati specifične stroške obratovanja in vzdrževanja omrežja ter učinkovito

izvajanje investicij. Področja drugih podprogramov NEP (niso aktualni neposredno za lokalno samoupravo):

- Prenos električne energije - Oskrba z gorivi: oskrba z ZP, oskrba s tekočimi gorivi, premog, jedrska energija. - Horizontalni podprogrami NEP: trg z električno energijo in zemeljskim plinom, davki

in regulirane cene, izobraževanje in usposabljanje, raziskave in razvoj Vir: Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa RS do 2030 (junij 2011).


66

Poleg vseh zgoraj omenjenih so pomembne tudi zahteve in cilji, kot izhajajo iz osnutka novega EZ. Ker pa je le-ta še v začetni fazi obravnave, te zahteve v nadaljevanju dokumenta navajamo kot priporočila. Ključne točke osnutka novega EZ, ki se nanašajo na urejanje lokalne energetike, so navedene v uvodnem poglavju 1.3 (Zakonska podlaga za predlagane ukrepe v okviru Akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta).

12.2 Opredelitev ciljev za občino Bohinj in opredelitev ukrepov za dosego le-teh Lokalna skupnost je v skladu z zakonodajo dolžna svoje cilje oblikovati tako, da so le-ti skladni s cilji na nacionalni ravni. V skladu z rezultati opravljenih analiz:

- stanja rabe energije pri posameznih skupinah porabnikov, - stanja oskrbe z energijo, - potenciala lokalno dostopnih obnovljivih virov energije ter - ugotovljenih potencialov učinkovitejše rabe energije na posameznih področjih rabe energije

si je občina Bohinj za prihodnje 10-letno obdobje (razen, če ni navedeno drugače) zastavila cilje, ki so predstavljeni v spodnji preglednici. Struktura ciljev je oblikovana na dveh ravneh:

1. Osnovni cilji 2. Operativni cilji Aktivnosti za izpolnitev ciljev

Za vsak cilj je naveden širši nabor aktivnosti, katerih izvedba bo prispevala k doseganju zastavljenih ciljev. V akcijski načrt, ki bo pripravljen v nadaljevanju izdelave LEK, bo umeščen ožji izbor operativnih ciljev in aktivnosti, ki bo dogovorjen na strateški delavnici z usmerjevalno skupino.

Tabela 37: Opredelitev ciljev za občino Bohinj in osnutek predlogov ukrepov za dosego le-teh

Področje A – ENERGETSKO UPRAVLJANJE OSNOVNI CILJ OPERATIVNI CILJI Ukrepi za izpolnitev ciljev I. Aktivno načrtovanje lokalne energetske politike.

Cilj 1: Kontinuirano zagotavljanje veljavnosti LEK in njegove aktualnosti.

- Umestitev LEK 2011 na prvo možno sejo občinskega sveta in potrditev njegove vsebine. - Redno posodabljanje LEK v skladu z zakonodajnimi zahtevami. - Redno posodabljanje Akcijskega načrta LEK v skladu z novimi ugotovljenimi razvojnimi možnostmi in morebitnimi izraženimi interesi vlagateljev. - Izdelava vsakoletnega podrobnega Akcijskega načrta, potrditev le-tega s strani občinskega sveta, redna letna analiza realizacije v predhodnem letu.

Cilj 2: Zagotovitev energetsko trajnostnega upravljanja z energijo na ravni občine kot celote.

- Vzpostavitev instituta občinskega energetskega menedžmenta (OEM) najkasneje do 31.3.2012. - Vzpostavitev občinskega energetskega knjigovodstva v celoti (OEK) najkasneje do 1.9.201326, delno že do 1.9.2012. - Izdelava EI občinskih javnih objektov in ustrezna namestitev le-teh v skladu s predpisi.

Cilj 3: Zagotavljanje energetsko trajnostne prostorske politike.

- Kontinuirano zagotavljanje usklajenosti OPN in LEK ter dosledno izvajanje obeh dokumentov.

Cilj 4: Zagotavljanje energetsko trajnostne, zanesljive, kakovostne in ekonomsko čim ugodnejše oskrbe z energijo.

- Novelacija študije izvedljivosti projekta DOLB v Bohinjski Bistrici. - (v primeru sprejete odločitve za izvedbo DOLB) Zagotovitev izvedbe vseh podpornih aktivnosti v zvezi z izgradnjo DOLB v Bohinjski Bistrici (prevzem vloge koordinatorja, podelitev koncesije, sistemska ureditev projekta, zagotovitev lastnega deleža). - (v primeru sprejete odločitve za izvedbo DOLB) V določenem

26 Energetski zakon v 66.c členu predpisuje obvezno uvedbo energetskega knjigovodstva (zbiranje in analiza podatkov o vrstah, cenah in količini porabljene energije ter stroških zanjo) na nivoju stavbe za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki jih uporabljajo organizacije javnega sektorja. Enako predvideva tudi predlog novega Energetskega zakona.


67

časovnem obdobju zagotovitev priključitve vseh lastnih zgradb na trasi na sistem DOLB ter spodbujanje k temu vseh ostalih končnih porabnikov energije na trasi. - Spodbujanje vodstva družbe LIP Bohinj k izvedbi sistema SPTE. [v primeru neizvedbe ukrepa pod prvo alinejo, ki je prioriteta] - Spodbujanje vseh končnih porabnikov energije k izvajanju ukrepov za vzdrževanje visoke ravni energetske učinkovitosti individualnih sistemov oskrbe z energijo. - Spodbujanje skupinskih sistemov ogrevanja (kjer to dopuščajo tehnični pogoji). - Spodbujanje nadomeščanja fosilnih goriv z lokalno dostopnimi OVE. - Kontinuirano sodelovanje z SODO (Elektro Gorenjska d.d.) pri pripravi načrtov in izvajanju projektov zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo.

Področje B - UČINKOVITA RABA ENERGIJE OSNOVNI CILJI OPERATIVNI CILJI Ukrepi za izpolnitev ciljev II. Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih zgradbah

Cilj 5: Povprečna letna specifična raba energije za ogrevanje v občinskih javnih zgradbah konec leta 2020 ne bo presegala 70 kWh/m2 ogrevane površine.

- Izvedba razširjenih energetskih pregledov objektov. - Izdelava prioritetnega seznama ukrepov in izvedbeno-finančnega načrta sanacije obstoječih zgradb. Predložitev načrta v potrditev občinskemu svetu. - Izvedba investicijskih ukrepov v skladu s sprejetim načrtom iz prejšnje alineje. - Spremljanje javnih razpisov za sofinanciranje naložb v zagotavljanje URE in prijavljanje nanje z namenom zagotovitve čim večjega deleža nepovratnih sredstev v strukturi financiranja teh naložb. - Izdelava letnega načrta izvajanja t.i. mehkih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti v javnih zgradbah, zagotavljanje za to potrebnih sredstev ter izvajanje programa. - Uvedba krožka URE v osnovnih šolah, vključitev osnovnih šol v projekt EVŠ ali drug soroden projekt. - Sprejetje pogojev gradnje novih stavb v lasti občine.

Cilj 6: Zmanjšanje letne porabe električne energije v občinskih javnih zgradbah za 22,5 %.

- Racionalizacija priprave tople sanitarne vode predvsem v objektih vrtca in osnovne šole. - Popis glavnih porabnikov električne energije, ugotavljanje smotrnosti njihove prisotnosti, izvedba zamenjav energetsko najbolj potrošnih naprav z energetsko učinkovitejšimi. - Izobraževanje in osveščanje uporabnikov vseh objektov o energetsko varčnem ravnanju z električno energijo, izvedba mehkih ukrepov.

III. Povečanje energetske učinkovitosti javne razsvetljave

Cilj 7: Celovita prenova javne razsvetljave.

Pripravljalne aktivnosti: - Nadgradnja in posodobitev obstoječega katastra svetil javne razsvetljave v občini. - Izdelava načrta celovite posodobitve javne razsvetljave, vključno z investicijsko dokumentacijo. - Izdelava načrta javne razsvetljave in redno obnavljanje le-tega (v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Izvedbene aktivnosti: - Do izvedbe celovite posodobitve javne razsvetljave se še naprej izvajajo vse že začete aktivnosti v smeri posodabljanja javne razsvetljave – pri rednem vzdrževanju se vsa obstoječa svetila in sijalke zamenjujejo z energetsko učinkovitejšimi. - Izvedba celovite prenove javne razsvetljave, upoštevajoč zahteve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja:

- najvišja dovoljena specifična poraba električne energije za namene javne razsvetljave, merjeno na prebivalca občine; - najvišje dovoljene moči sijalk za posamezne namene razsvetljevanja; - zagotovitev obveznega 0 % deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor.


68

IV. Povečanje energetske učinkovitosti v stanovanjih

Cilj 8: Znižanje specifične rabe energije v stanovanjih do leta 2020: - Individualno ogrevana stanovanja: - 25 %. - Stanovanja, ogrevana iz skupnih kotlovnic: - 53 %. - Električna energija: - 45 %.

- Promoviranje možnosti uporabe storitev energetsko svetovalne pisarne ENSVET za občane27. - Načrtovanje in izvedba obsežnega vsakoletnega promocijskega projekta za informiranje gospodinjstev – vsa področja rabe energije (v sodelovanju z družbo Alpdom).

V. Povečanje energetske učinkovitosti v podjetjih

Cilj 9: Izboljšanje informiranosti lastnikov in vodstev podjetij na področjih URE in OVE.

- Spodbujanje lastnikov in vodstev največjih podjetij k izdelavi energetskih pregledov podjetij in k uvajanju energetskega menedžmenta. - Izvajanje splošnih promocijskih aktivnosti URE v podjetjih. - Seznanjanje lastnikov in vodstev podjetij o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev za izvajanje ukrepov URE.

Področje C – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OSNOVNI CILJI OPERATIVNI CILJI Ukrepi za izpolnitev ciljev VI. Vzpostavitev splošnih pogojev za spodbujanje rabe OVE

Cilj 10: Priprava podlag za spodbuditev umeščanja OVE v energetsko bilanco občine.

- V občinske akte se vnesejo naslednje zaveze oziroma zahteve: 1. Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v

svoji lasti izdelala analizo možnosti njihove energetske oskrbe s pretežno uporabo OVE. Enako velja za vse obnove obstoječih občinskih objektov.

2. Občina Bohinj bo pri načrtovanju menjave vsake kurilne naprave v zgradbah v svoji lasti preučila tehnične možnosti zamenjave obstoječe naprave z napravami na OVE.

3. Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti namestitve energetskih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE na te objekte. Pri obstoječih objektih bo občina te možnosti preverjala v okviru izdelave energetskih pregledov objektov.

4. Na območju DOLB (v primeru izvedbe) je v določenem časovnem obdobju obvezen priklop naslednjih objektov:

a. obstoječi objekti (razen v primeru, če je energetska oskrba objekta 100 % zagotovljena iz drugega OVE): vse občinske javne zgradbe, vse skupne kotlovnice, vsi ostali porabniki s priključno močjo 100 kW in več;

b. vse novogradnje (razen v primeru pilotnih projektov, pri katerih se energetska oskrba objekta 100 % zagotovi iz drugega OVE, takšen objekt pa ima hkrati naravo demonstracijskega projekta).

5. Pri individualni gradnji ter pri gradnji večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov mora investitor preučiti, ali je možno iz OVE zagotoviti vsaj 80 % delež celotnih potreb po energiji v posamezni stavbi ali v skupini stavb.

- Občina bo za širšo javnost objavila informacijo z navedbo pogojev za umestitev naprav za proizvodnjo EE iz OVE v prostor občine. Te aktivnosti bo občina hkrati spodbujala tudi preko programa informiranja in osveščanja.

VII. Umeščanje OVE v občinske javne zgradbe

Cilj 11: Vse občinske javne zgradbe, ki ne bodo vključene v sistem DOLB, bodo

- Analiza možnosti umestitve različnih OVE v občinske objekte (osnove se postavijo že v okviru LEK, podrobnosti se določijo v EP). Izdelava prioritetne liste projektov, izdelava izvedbenega in finančnega načrta. - Pri oblikovanju povpraševanj za izdelavo energetskih pregledov

27 Lokacijsko najbližja je energetsko svetovalna pisarna v Radovljici, poleg tega je tudi na Jesenicah in v Kranju.


69

najkasneje leta 2020 oskrbovane pretežno* z energijo iz OVE. (*vsaj 80 % delež v energetski bilanci občinskih javnih zgradb)

občinskih javnih zgradb je potrebno vključiti zahtevo po obvezni proučitvi možnosti prehode iz oskrbe s fosilnimi gorivi na OVE. - Priprava podlag za postavitev pilotne sončne elektrarne na streho ene zgradbe, ki je v občinski lasti, ter nadaljnji razvoj projekta na ostale zgradbe. - Načrtovanje potrebnih finančnih sredstev, iskanje zainteresiranih investitorjev, izvedba projektov po sistemu pogodbenega financiranja28.

VIII. Povečevanje deleža OVE v energetski bilanci stanovanjskega sektorja

Cilj 12: Zmanjšati delež stanovanj na območju občine, ki se ogrevajo izključno z ELKO, iz trenutnih 25 % na največ 15 % do leta 2020. Delež se nadomesti z lesom in lesnimi ostanki ter drugimi OVE. Končni cilj je povečati delež OVE v strukturi primarne energije za ogrevanje stanovanj iz obstoječih 57,1 % na 80 % do leta 2020.

- Promoviranje možnosti uporabe storitev energetsko svetovalne pisarne ENSVET za občane. - Načrtovanje in izvedba obsežnega vsakoletnega promocijskega projekta za informiranje gospodinjstev. - Promocija izvedenih projektov s področja uporabe OVE. - Kontinuirano zagotavljanje informiranja gospodinjstev o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov za financiranje naložb v OVE (občinski časopis, spletna stran občine, oglasna deska na občini, delavnice ipd.).

Cilj 13: Pri občanih spodbuditi izgradnjo vsaj petih sončnih elektrarn na leto.

- Najmanj 1x letno organizacija delavnice za občane v zvezi s podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz OVE. - Oblikovanje »Sončne poti Občine Bohinj«, v katero so povezani vsi lastniki sončnih elektrarn. Organizacija srečanj med lastniki in ostalimi zainteresiranimi občani. - Promocija storitev ENSVET v zvezi z načrtovanjem naložb v sončne elektrarne ter vpisom elektrarn v podporno shemo.

IX. Povečanje deleža OVE v energetski bilanci podjetij

Cilj 14: Spodbuditi vodstva podjetij k uporabi OVE namesto fosilnih goriv.

- Spodbujanje lastnikov in vodstev podjetij k zamenjavi kurilnih naprav na fosilna goriva za sodobne kurilne naprave na lesno biomaso (informiranje, svetovanje pri pripravi potrebne dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev in/ali kreditov pod ugodnimi pogoji, izdelava baze ponudnikov opreme in storitev). Občina zagotovi organizacijsko izvajanje te aktivnosti preko občinskega energetskega menedžerja. - Spodbujanje lastnikov in vodstev večjih podjetij k naložbam v sisteme za proizvodnjo električne energije iz energije sonca (tudi na občinskih objektih – oddaja streh v najem). Promocija primerov dobrih praks (občinski časopis, spletna stran občine, spodbujanje vodstev podjetij k organizaciji dnevov odprtih vrat ipd.).

Področje D – OVE IN URE V TURIZMU OSNOVNI CILJI OPERATIVNI CILJI Ukrepi za izpolnitev ciljev Povečanje energetske učinkovitosti in deleža OVE v energetskih bilancah izvajalcev turističnih dejavnosti.

Cilj 15: Uvedba znamke »Zeleni turizem«.

Prva faza (končana najkasneje 1 leto od dneva potrditve LEK na občinskem svetu): - Oblikovanje in trženje znamke »Zeleni turizem«. - Izvedba celovite info kampanje za turistične delavce in zasebne ponudnike namestitvenih kapacitet: predstavitev projekta, izdelava info materiala, organizacija seminarjev in delavnic, organizacija ogledov dobrih praks v turistični dejavnosti v lokalnem območju, območju Slovenije ter širšem območju sosednjih držav. - Ugotavljanje trenutnega stanja na področju OVE in URE v turizmu. Druga faza: - Izdelava akcijskega načrta projekta »Zeleni turizem«, v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem ter postavitev konkretnih ciljev za kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje.

28 Financiranje naložbe iz doseženih prihrankov pri rabi energije, občinski proračun pri tem ostane neobremenjen, zadolžitev občine se na ta račun ne povečuje, z naložbami in njihovim vodenjem se ukvarjajo za to specializirani zunanji partnerji.


70

Tretja faza: Izvedba akcijskega načrta – osnovni ukrepi: - Priprava STV v turističnih objektih izključno s sprejemniki sončne energije in toplotnimi črpalkami. - V večjih turističnih objektih, ki obratujejo celo leto, se preučijo možnosti za uvedbo sistemov kogeneracije, z morebitno širitvijo osnovne dejavnosti29. - Uvajanje lesne biomase za namene ogrevanja objektov, v katerih se izvajajo turistične dejavnosti. - Uvajanje mehkih ukrepov zagotavljanja URE v vseh turističnih objektih – predvsem z namenom uvajanja aktivne soudeležbe vseh uporabnikov teh objektov (zaposlenih in gostov).

Področje E – PROMET OSNOVNI CILJI OPERATIVNI CILJI Ukrepi za izpolnitev ciljev Trajnostna prometna ureditev občine

Cilj 16: Zagotoviti okolju prijazen promet

- Vzpostavitev celovite infrastrukture za prehod javnega prometa na električno energijo ob sočasni promociji proizvodnje električne energije iz lokalno dostopnih OVE (manjše proizvodne enote električne energije iz OVE, mreža električnih polnilnic, električna vozila javnega prevoza). - Dostopnost info gradiva o okolju prijaznem prometu v celotni infrastrukturi javnega prometa (na glavni avtobusni postaji, v posameznih vozilih javnega potniškega prometa). - Spodbujanje podjetij, ki zagotavljajo taksi prevoze, za nakup vozil na električni pogon (preko informiranja. - Ureditev možnosti brezplačnega parkiranja za električna vozila. - Ureditev sistema P + R na najbolj obremenjenih turističnih relacijah. Pod »R« se uredi:

- brezplačna izposoja koles - cenovno ugodna uporaba javnega prevoza.

- Vzpostavitev verige električnih polnilnic za osebna vozila ter ureditev le-teh v info točke s promocijskim gradivom, organiziranjem info dogodkov. - Za izvajanje javnega prometa se po sistemu zelenega javnega naročila izbere ponudnik, ki bo zagotovil javni promet izključno z vozili na električnimi pogon.

Področje F – INFO AKTIVNOSTI OSNOVNI CILJI OPERATIVNI CILJI Ukrepi za izpolnitev ciljev30 Povečati delež zelo dobro osveščenih občanov o pomenu URE in OVE

Cilj 17: Povečanje osveščenosti vseh skupin porabnikov energije o pomenu nadomeščanja fosilnih goriv z OVE in o nujnosti izvajanja ukrepov URE

- Enkrat letno izvedba t.i. »info dneva«, kjer se tematika OVE in URE predstavi vsem skupinam porabnikov energije v občini. - Nadgraditev spletnega portala občine s podstranjo o OVE in URE, kjer se bodo predstavljali tudi primeri dobre prakse, objavljena bodo poročila o izvajanju LEK, predstavljeni bodo učinki izvedenih ukrepov ipd.. - Konstantno pojavljanje tematike OVE in URE v lokalnem časopisu, vključno s prispevki o izvedenih projektih in njihovih učinkih. - Uvedba krožka v osnovnih šolah na temo OVE in URE. - Informiranje vseh skupin porabnikov o možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev in ugodnih virov financiranja za investicije v URE in OVE. - Izvajanje posebne info kampanje za izvajalce turističnih dejavnosti.

29 Pri kogeneraciji je za njeno ekonomsko upravičenost bistvenega pomena celoletna raba toplote v pasu. Ker je to z »običajnim« obratovanjem objektov težko zagotoviti (razen na primer v primeru potreb po toploti za ogrevanje bazenov), predlagamo, da se preučijo možnosti uvajanja ostalih dejavnosti: na primer, lastno celoletno gojenje zelenjave in določenih vrst sadja (ogrevanje rastlinjakov) ipd.. 30 Številni ukrepi so nanizani že pri posameznih segmentih ukrepanja, na tem mestu pa navajamo še splošne ukrepe informiranja, ki so namenjeni vsem skupinam porabnikov energije.


71

13.ANALIZA PREDLAGANIH UKREPOV

V nadaljevanju podrobneje obravnavamo nekatere kompleksnejše ukrepe, ki so predlagani v okviru doseganja posameznih ciljev. Večina obravnavanih ukrepov je v nadaljevanju poročila umeščena tudi v Akcijski načrt.

Sprejemanje LEK, načrtovanje njegovega izvajanja, poročanje o njegovih rezultatih, zagotavljanje njegove aktualnosti

Sprejemanje LEK, načrtovanje izvajanja LEK, zagotavljanje aktualnosti LEK Sprejet LEK je prvi korak k nadaljnjemu izvajanju ukrepov, pri čemer je bistvenega pomena, da je dokument sprejet z najvišjo možno podporo občinskega sveta. Po sprejetju LEK je lokalna skupnost dolžna v skladu z 22. členom Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov o tem obvestiti ministrstva, pristojna za energijo (Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo), prostor in okolje (Ministrstvo za okolje in prostor). Lokalna skupnost bo s sprejetjem LEK na občinskem svetu izpolnila tudi pogoje za kandidiranje na javnih razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev za izvajanje ukrepov, kot sledijo iz Akcijskega načrta. V skladu z veljavno zakonodajo (Energetski zakon, Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov) so lokalne skupnosti dolžne sprejeti LEK najkasneje do 1. januarja 2012 (Energetski zakon), nato pa ga v celoti posodabljati najmanj vsakih deset let. Posodobitev akcijskega načrta je lokalna skupnost dolžna pripraviti najmanj vsakih pet let. V praksi se je izkazalo, da je že pet let relativno dolga doba za posodabljanje akcijskega načrta. Le-ta je namreč sestavljen in projektov in aktivnosti, ki se kontinuirano razvijajo, nekatere postanejo neaktualne, spet druge postanejo aktualne, pokažejo se nove priložnosti, novi potenciali, novi interesi morebitnih investitorjev. Zato je pomembno, da je akcijski načrt kar se da čim bolj živ del LEK in da je ves čas aktualen, to pa je možno zagotavljati le ob redni letni analizi izvajanja le-tega ter ob ažurnem umeščanju novih projektov v njegove okvire. Izvajanje akcijskega načrta v skladu z načrtovanim terminskim načrtom je mogoče zagotoviti le ob hkratnem doslednem načrtovanju potrebnih finančnih virov. V ta namen predlagamo izdelavo podrobnega akcijskega načrta z vsemi njegovimi elementi na letni ravni, čemur se prilagodi tudi načrtovanje vsakoletnega občinskega proračuna. LEK v terminskem načrtu sicer predlaga okvirno dinamiko izvajanja ukrepov, ki pa se bo morala ves čas prilagajati vsakoletnim proračunskim možnostim in postavljenim prioritetam. Podrobno načrtovanje izvajanja akcijskega načrta na letni ravni predlagamo iz povsem praktičnih razlogov, in sicer:

- prilagoditev načrtovanju in sprejemanju vsakoletnega občinskega proračuna; - prilagajanje razpisom za pridobitev nepovratnih sredstev ali ugodnega financiranja ter interesom

potencialnih investitorjev; - zaradi nepredvidljivih dejavnikov je potrebno letno ažuriranje prioritetnih ukrepov.

Letno načrtovanje je odraz dejanskih razmer in pogojev za planiranje izvajanja tovrstnih aktivnosti. Akcijski načrt je v grobem razdelan in nakazuje tudi smiselno sosledje posameznih aktivnosti v celotnem obdobju veljavnosti LEK. Kot takšen že upošteva prioritetno zaporedje posameznih ukrepov, zahtevnost njihovega načrtovanja, izvedbe ter seveda pogoje financiranja. Podrobno planiranje (potrebna proračunska sredstva, ostali viri za zapiranje finančne konstrukcije, planiranje same izvedbe) se nato smiselno izvaja na letni ravni, ob upoštevanju zgoraj navedenih dejavnikov. Po petih letih je lokalna skupnost dolžna pripraviti celovito novelacijo Akcijskega načrta. Predlagamo, da se po zaključenih petih letih izdela temeljita analiza izvedenih ukrepov, njihovih učinkov ter analiza porabljenih sredstev. S pomočjo kazalnikov, ki so predlagani pri posamezni aktivnosti v akcijske načrtu, se preveri stopnja realizacije aktivnosti, z njihovim združevanjem po segmentih pa se preveri stopnja realizacije posameznih zastavljenih ciljev. Pripravi se tudi temeljita analiza ukrepov, ki bi bili smiselni kot prioritetni za naslednje petletno obdobje. Na podlagi ugotovitev se pripravi novelacija Akcijskega načrta oziroma podroben Akcijski načrt za naslednje petletno obdobje.

Poročanje o rezultatih LEK V skladu s Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov je lokalna skupnost dolžna pripravljati redna letna poročila o izvajanju LEK ter njegovih učinkih pristojnemu ministrstvu za energijo. Energetski menedžer je prav tako zavezan k letnemu poročanju občinskemu svetu, vendar zaradi boljše sledljivosti na tej ravni priporočamo polletno poročanje. Podrobneje je ta segment aktivnosti predstavljen v poglavju o izvajanju LEK.


72

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 1: Sprejetje LEK na občinskem svetu in seznanitev Ministrstva za gospodarstvo (Direktorat za energijo) in Ministrstva za okolje in prostor s sprejetim sklepom. AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta. AKTIVNOST 4: Izdelava in potrditev podrobnega načrta izvajanja Akcijskega načrta za leti 2012 in 2013. AKTIVNOST 19: Izdelava poročil o izvedenih ukrepih in priprava letnih načrtov za izvajanje ukrepov. AKTIVNOST 20: Pregled in analiza opravljenih aktivnosti v preteklem petletnem obdobju in izdelava novelacije akcijskega načrta za prihodnje petletno obdobje.

Učinkovito upravljanje z energijo

Občinski energetski menedžer Veljaven EZ se o obveznem energetskem menedžmentu v lokalnih skupnostih še ne opredeljuje, predlog novega EZ (katerega javna obravnava je sicer že zaključena) pa predvideva obvezno imenovanje energetskega menedžerja pri vseh organih javnega sektorja, njegove naloge pa naj bi določil minister, pristojen za energijo. Osnovne naloge občinskega energetskega menedžerja so predvsem v smeri celovite organizacije izvajanja Akcijskega načrta, torej od določitve prioritetnih ukrepov, preko načrtovanja potrebnih sredstev za potrebe planiranja občinskega proračuna, iskanje ustreznih izvajalcev, sestavljanja projektnih nalog, zagotavljanja virov financiranja pa vse do izvajanja posameznih aktivnosti ter izvajanja kontrole nad izvedenimi deli in ugotavljanja njihovih učinkov. Občinski energetski menedžer skrbi tudi za promocijo URE in OVE pri končnih porabnikih energije. Za organizacijo izvajanja občinskega energetskega menedžmenta ima občina na voljo več različnih opcij:

- Izvajanje občinskega energetskega menedžmenta občina prevzame sama (v okviru obstoječih kadrov, nova zaposlitev) – to je sicer primernejše za večje občine.

- Povezava z eno od obstoječih Lokalnih energetskih agencij (LEA). - Sklenitev pogodbe o vodenju energetskega menedžmenta z drugim zunanjim izvajalcem.

Za primer občine Bohinj se zdi v tem trenutku najbolj smiseln prenos izvajanja energetskega menedžmenta izven občinske uprave. Zaposlovanje nove osebe za obseg dela, kakršnega bo potrebovala občina Bohinj, ni smiselno (to je smiselno za večje občine), med obstoječimi zaposlenimi v občinski upravi pa ni ustreznega kadra niti med njimi ni prostih kapacitet, s katerimi bi nekdo lahko kakovostno prevzel še vodenje energetskega menedžmenta. Smiselna je torej ali povezava z eno od lokalnih energetskih agencij31 (občini Bohinj je geografsko najbližja Lokalna energetska agencija Gorenjske LEAG) ali povezava z drugim zunanjim izvajalcem, ki izvaja dejavnost energetskega menedžmenta za lokalne skupnosti. To storitev na slovenskem trgu že ponuja kar nekaj zasebnih podjetij, kot potencialne ponudnike pa velja omeniti tudi energetske menedžerje, usposobljene preko evropskega programa EUREM. Le-ti imajo pridobljena specifična znanja in so visoko specializirani za izvajanje nalog energetskega menedžerja. V Sloveniji šolanje izvaja Inštitut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), trenutno pa poteka šolanje pete generacije evropskih energetskih menedžerjev v Sloveniji. S seznami oseb, ki so šolanje že zaključile, razpolaga IJS-CEU. Pri LEAG smo izvedli okvirno povpraševanje o njihovi ponudbi za izvajanje energetskega menedžmenta konkretno za občino Bohinj. V svojem osnovnem paketu, ki je primeren za prvo leto izvajanja energetskega menedžmenta, nudijo naslednje aktivnosti:

- vpeljava energetskega menedžmenta, - ustanovitev in vodenje akcijske skupine, - izdelava načrta dela na podlagi Akcijskega načrta (ki je ključni sestavni del LEK), - vpeljava energetskega knjigovodstva v osnovne šole oziroma v objekte po dogovoru (namestitev

programa, izvedba izobraževanja v računovodstvu in pri hišniku, uvedba računovodstva),

31 V Sloveniji trenutno deluje 7 LEA:

- Lokalna energetska agencija za Pomurje (http://www.lea-pomurje.si), - Energetska agencija za Podravje (http://www.energap.si), - Goriška lokalna energetska agencija (http://www.golea.si), - Zavod energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (http://www.kssena.si), - Lokalna energetska agencija Dolenjska, Posavje in Bela Krajina (http://www.lea-d.si), - Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje (http://www.lea-ptuj.si) in - Lokalna energetska agencije Gorenjske (http://www.leag.si).

Ustanovljen je tudi konzorcij vseh LEA v Sloveniji.


73

- izvedba t.i. »mehkih ukrepov«: informacije o razpisih, izobraževanje in informiranje, priprava člankov, ostale tovrstne aktivnosti v dogovoru s posamezno občino,

- izdelava letnega poročila o izvedenih aktivnostih in njihovih učinkih. Okvirni strošek izvedbe takšnega paketa je 3.600 EUR, pri tem pa je potrebno izpostaviti, da je delovanje LEAG trenutno še v shemi 50 % sofinanciranja s strani evropskega programa Intelligent Energy Europe (IEE) in da je navedena cena polovična. Po zaključku sheme sofinanciranja se bodo cene vseh storitev LEAG verjetno preoblikovale, na kakšno raven, pa je odvisno tudi od takratnih splošnih tržnih in gospodarskih razmer. V najslabšem primeru je pričakovati tudi do 50 % zvišanje trenutno veljavnih cen. Poudariti je potrebno, da je izvajanje energetskega menedžmenta dolgoročen, kontinuiran proces, ki ga je smiselno tudi na ta način načrtovati. Najbolj smiselno je torej poiskati dolgoročno rešitev. Glede na to, da se leto zaključuje in da je načrtovanje občinskega proračuna za leto 2012 že praktično zaključeno, predlagamo naslednje:

- Čim prejšnja sklenitev pogodbe o vzpostavitvi energetskega menedžmenta in o izvajanju le-tega za leto 2012. Osnovni namen tega predloga je, da se izdela srednjeročni načrt izvajanja Akcijskega načrta in da se v zvezi s tem lahko pričnejo tudi načrtovati potrebna proračunska sredstva za prihodnje obdobje. Vzporedno se bodo v tem letu izvedle tudi nekatere ostale osnovne aktivnosti, ki bodo pomenile uvod v nadaljnje izvajanje energetskega menedžmenta. Hkrati bo občina tudi pridobila izkušnje, na osnovi katerih bo v prihodnje lahko učinkovito pristopila k izvajanju s tem povezanih aktivnosti.

- Istočasno naj občina prične zbirati ponudbe za izvajanje energetskega menedžmenta za obdobje po 1.1.2013. Pri zbiranju ponudb je potrebno poudariti, da se povprašuje po dolgoročnem sodelovanju, zato naj ponudniki predstavijo model dolgoročnega sodelovanja – vsebina in način dela, stroški itd..

Z namenom, da se izvajanje Akcijskega načrta prične izvajati čim prej, predlagamo, da občina v najkrajšem možnem času sprejme odločitev o obliki izvajanja energetskega menedžmenta na dolgi rok.

Občinsko energetsko knjigovodstvo Namen energetskega knjigovodstva je predvsem v neprestanem spremljanju stanja na področju rabe energije v stavbah. Energetsko knjigovodstvo omogoča hitro ugotavljanje morebitnih odstopanj dejanskega stanja od načrtovanega oziroma želenega ter posledično tudi hitro odpravljanje napak, ki so pripeljale do neželenega stanja. Poleg tega omogoča tudi spremljanje učinkov izvedbe posameznih ukrepov URE. Lastniku in uporabnikom stavbe omogoča, da so energetski parametri v vsakem trenutku nadzorovani, predpogoj za učinkovito izvajanje energetskega knjigovodstva pa je vzpostavitev sistemov merjenja rabe energije. Prioritetno je torej potrebno poskrbeti, da se v vseh objektih vzpostavi sistem merjenja rabe energije po posameznih porabnikih / ogrevalnih vejah / različnih sklopih posameznih objektov ipd., šele potem se lahko pristopi k učinkovitemu spremljanju energetskih parametrov. Na slovenskem trgu obstaja že kar nekaj ponudnikov različnih programov za vodenje energetskega knjigovodstva, od razmeroma preprostih pa do zelo podrobnih in zahtevnih; ustrezno s tem se seveda giblje tudi razpon cen tovrstnih programov. Upoštevati je potrebno, da morebitna naknadna zamenjava programa lahko predstavlja težave in dodatno delo, zato je smiselno, da je odločitev o izbranem sistemu dolgoročna. V začetni fazi, katere namen je predvsem v grobem urediti sistem spremljanja rabe energije, se lahko občina odloči tudi za povsem enostaven sistem, ki se lahko vzpostavi tudi s programskim orodjem Excel ali pa z eno od brezplačnih aplikacij, ki so, tudi v slovenski različici, na voljo na spletu (na primer Spletno energetsko knjigovodstvo, na voljo na naslovu http://www.energetsko-knjigovodstvo.si). Obvezno uvedbo energetskega knjigovodstva v 66.c členu predpisuje tudi Energetski zakon. Le-to je obvezno za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Energetsko knjigovodstvo je ena temeljnih aktivnosti za nadaljnje izvajanje akcijskega načrta, zato predlagamo, da se vpelje čim prej, najkasneje pa do pričetka šolskega leta 2012/2013. V kolikor bo sprejeta odločitev, da se energetski menedžment vodi preko LEAG, ta aktivnost deloma sodi že v njihov osnovni paket – vanj je vključena vzpostavitev energetskega knjigovodstva v osnovnih šolah oziroma v objektih po dogovoru. Glede na kompleksnost stavb svetujemo v prvi fazi vzpostavitev energetskega knjigovodstva vsaj v naslednjih objektih:

- OŠ v Bohinjski Bistrici, - POŠ v Srednji vasi, - Zdravstveni dom, - Kulturni dom J. Ažmana ter - v novem VVZ v Bohinjski Bistrici,


74

v nadaljnji fazi pa še v vseh ostalih občinskih javnih zgradbah, najmanj pa v tistih, katerih tlorisna površina znaša 500 m2 ali več (skladno z EZ). Sočasno z uvajanjem energetskega knjigovodstva je potrebna tudi izvedba izobraževanja uporabnikov aplikacije. Izobraževanje je potrebno izvesti na dveh ravneh, ena je povsem operativna (torej, kako ravnati z aplikacijo, ki bo izbrana), druga raven pa je povezana predvsem z informiranjem vseh vpletenih o pomenu energetskega knjigovodstva. Vsem udeležencem v tem procesu mora biti namreč natančno pojasnjen namen zbiranja in analiziranja podatkov. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do situacije, ko bi udeleženci izvajanje te aktivnosti dojemali le kot dodatno administrativno breme, kar pa bi bila resna ovira za njeno učinkovitost.

Energetske izkaznice Občina je k temu ukrepu dolžna pristopiti v skladu z veljavnim EZ, ki ji nalaga obvezno namestitev energetskih izkaznic na vidno mesto v stavbah, ki so v njeni lasti in jih uporablja za izvajanje javnih storitev, ki so namenjene večjemu številu oseb. Trenutno veljavni EZ postavlja mejo, pri kateri ta obveza začne veljati, pri 1.000 m2 celotne uporabne tlorisne površine, medtem ko predlog novega EZ predvideva precej nižjo spodnjo mejo, in sicer pri 250 m2 celotne uporabne tlorisne površine stavbe. Izdajanje energetskih izkaznic se v tem trenutku še ne izvaja, saj pristojna ministrstva do tega trenutka še niso vzpostavila vseh potrebnih podlag in mehanizmov, da bi se energetske izkaznice sploh lahko pričele izdelovati (izobraževanja za pridobitev licence za izdajanje energetskih izkaznic se še niso pričela izvajati). Pričakovati je, da bo novi EZ na novo definiral roke, saj so obstoječi že prekoračeni. Izvedba te aktivnosti se zato zaenkrat terminsko prenaša v nedoločeno prihodnje obdobje. Zakonodaja tudi navaja, da bo pristojno ministrstvo določilo najvišje dovoljene tarife za izdajo energetskih izkaznic, zato tega ukrepa v tem trenutku tudi s finančnega vidika še ni mogoče ovrednotiti.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 2: Vzpostavitev občinskega energetskega menedžmenta. AKTIVNOST 5: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v občinskih javnih zgradbah in izvedba izobraževalne delavnice za uporabnike aplikacije. AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta.

Aktivnosti v zvezi z izdelavo energetskih izkaznic občinskih objektov in ustrezno namestitvijo le-teh bo potrebno umestiti v Akcijski načrt naknadno, po dopolnitvi EZ. Osnutek aktivnosti je že naveden v drugem delu Akcijskega načrta, pod zap. št. 1.

Zagotavljanje trajnostne energetske politike ter energetsko učinkovite, zanesljive in ekonomsko ugodne oskrbe z energijo

Sočasno izvajanje prostorske in energetske politike Tako OPN kot LEK sta »živa« dokumenta, ki ju je potrebno ves čas posodabljati in prilagajati novim dejstvom. Ključnega pomena za trajnostno vodenje razvoja prostora na ravni občine je dosledno upoštevanje smernic LEK pri pripravi OPN in obratno. Glede na to, da bosta oba dokumenta predmet kontinuiranega posodabljanja, je pomembno, da se ves čas zagotavlja tudi njuna usklajenost. V času zaključevanja priprave LEK je OPN še v nastajanju. Zato smo v LEK vključili osnovne napotke z vidika trajnostne rabe prostora z energetskega vidika – ti napotki so namenjeni tako pripravljavcem OPN kot tudi občinski upravi. Občinska uprava mora v zvezi s tem zagotoviti izvedbo naslednjih aktivnosti:

- Upoštevanje LEK pri dokončnem oblikovanju OPN in pri vseh nadaljnjih dopolnitvah obeh dokumentov, OPN in LEK.

- Občinska uprava mora energetskega menedžerja seznaniti z vsebino OPN takoj ob njegovi potrditvi ter zagotavljati kontinuirano neposredno sodelovanje energetskega menedžerja z osebami, ki so zadolžene za pripravo in izvajanje OPN (zunanji sodelavci, občinska uprava).

Za zagotavljanje energetsko trajnostne prostorske politike je potrebno vzpostaviti dosledno izvajanje obeh dokumentov.

Trajnostna energetska politika

1. Področje ogrevanja Ko govorimo o trajnostni energetski oskrbi z energijo za ogrevanje, imamo v mislih predvsem skupinske in daljinske sisteme ogrevanja ter uvedbo obnovljivih virov energije v sisteme oskrbe. Za ekonomsko učinkovito


75

izvedbo skupinskih in daljinskih sistemov ogrevanja obstajajo določeni pogoji, ki so v osnovi povezani predvsem z zadostnim in hkrati konstantno zagotovljenim toplotnim odjemom na določeni trasi oziroma iz določene skupne kurilne naprave. Seveda so tu še drugi pogoji, vendar je ta osnovni in v kolikor ga ni mogoče izpolniti, je potrebno iskati alternativne rešitve. Te vidimo predvsem v čim bolj energetsko učinkoviti ureditvi individualnih sistemov ogrevanja, ob največji možni vključitvi lokalno dostopnih obnovljivih virov energije. V konkretnem primeru občine Bohinj vidimo kot dolgoročno energetsko najbolj trajnostno naslednjo ureditev:

- Izvedba DOLB v strnjenem središču Bohinjske Bistrice z vključitvijo vseh večjih porabnikov, vseh občinskih zgradb ter skupnih kotlovnic na zaokroženem območju. Obenem je potrebno sprejeti dolgoročno zavezo, da se bodo vse novogradnje, ki se bodo na tem območju gradile v prihodnje, prav tako priključevale na zgrajen sistem DOLB.

- Spodbujanje etažnih lastnikov v večstanovanjskih objektih, ki se nahajajo izven območja pod prvo alinejo, k ureditvi skupinskih sistemov ogrevanja, kjer to še ni urejeno.

- Spodbujanje vseh ostalih porabnikov končne energije, da redno preverjajo delovanje kurilnih naprav in obratovanje ogrevalnih sistemov, da skrbijo za njihovo redno vzdrževanje in jih v primeru iztrošenosti nadomeščajo za nove, energetsko učinkovitejše sisteme.

- Spodbujanje vseh končnih porabnikov energije, ne glede na vrsto njihovega odjema in način oskrbe, k zamenjavi fosilnih goriv za lokalno dostopne OVE.

2. Področje oskrbe z električno energijo Dejavnost SODO električne energije na območju občine Bohinj izvaja Elektro Gorenjska d.d.. Sodelovanje s SODO je bistvenega pomena pri kontinuiranem zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo. SODO mora zmogljivosti in zanesljivost distribucijskega omrežja električne energije ves čas prilagajati in razvijati v skladu z načrti občine in novimi potrebami, ki pri tem nastanejo. Zato je bistvenega pomena, da se vzdržuje stalen kontakt med občinsko upravo in občinskim energetskim menedžerjem na eni strani ter načrtovalci distribucijskega omrežja na drugi strani.

3. Javna razsvetljava V koncept energetsko trajnostne oskrbe z energijo sodi tudi energetsko učinkovita javna razsvetljava, ki pa jo obravnavamo posebej v nadaljevanju tega poglavja.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta. AKTIVNOST 8: Novelacija študije izvedljivosti DOLB Bohinjska Bistrica. AKTIVNOST 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti.

Po novelaciji študije izvedljivosti (Aktivnost 8) in po sprejetih sklepih v zvezi z realizacijo le-te je potrebno Akcijski načrt v tem delu ustrezno posodobiti oziroma dopolniti z nadaljnjimi aktivnostmi, ki bodo zagotavljale izvedbo sprejetih sklepov.

Zagotavljanje učinkovite rabe energije

1. Občinske javne zgradbe

Energetski pregledi in izvedba ukrepov po opravljenih energetskih pregledih. Trenutno veljaven EZ se do energetskih pregledov ne opredeljuje, predlog novega EZ (katerega javna obravnava je sicer že zaključena) pa v 344. členu predvideva obvezno izdelavo energetskih pregledov vseh stavb z uporabno površino nad 250 m2, ki jih uporabljajo organizacije javnega sektorja. Predlog novega EZ v istem členu navaja še, da mora energetski pregled vključevati predloge ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in roke za njihovo izvedbo. Ne glede na zakonodajo je izveden energetski pregled prvi korak k načrtovanju energetske prenove posameznega objekta in izvedbi drugih (brez-investicijskih) ukrepov za zagotovitev učinkovitejše energetske oskrbe objekta. Izdelan podroben energetski pregled objekta je prvi korak k ustreznemu, racionalnemu načrtovanju sanacije objekta, izvajanja ukrepov URE ter morebitnega uvajanja OVE v sistem oskrbe objekta. Tekom izdelave LEK so bili že izvedeni t.i. preliminarni energetski pregledi javnih objektov, ki so že pokazali na bistvene šibke točke v občinskih objektih. Poleg tega je izveden preliminarni energetski pregled objekta odlična iztočnica za sprejemanje odločitev, pri katerih objektih je potrebno pristopiti k izdelavi podrobnega energetskega pregleda. Na tej osnovi predlagamo prioritetno izdelavo podrobnih energetskih pregledov naslednjih objektov:

- Osnovna šola Bohinjska Bistrica, - Podružnična osnovna šola in vrtec Srednja vas,


76

- Zdravstveni dom + lekarna, - Kulturni dom J. Ažmana, - Občinska stavba.

Vsekakor se lahko občina odloči za izdelavo tudi preostalih podrobnih energetskih pregledov, kar dolgoročno tudi priporočamo, kot prioritete pa predlagamo zgoraj navedene. V izredno slabem stanju je tudi Društveni dom, vendar je smiselno predhodno doreči dolgoročno namembnost in dejansko uporabnost tega objekta. Vsi zgoraj navedeni objekti imajo po oceni, ki jo je mogoče narediti na podlagi izvedenih preliminarnih energetskih pregledov, velik potencial prihrankov, zato bi bilo smiselno izvesti energetske preglede teh objektov ter nato k sanacijam pristopiti v skladu s prioritetnim načrtom (glede na nujnost izvedbe posameznega ukrepa in glede na njihove pričakovane učinke). Pri energetskih sanacijah je namreč ključnega pomena skrbno načrtovana izvedba ukrepov v pravilnem zaporedju (na primer, pred morebitno zamenjavo kurilne naprave se vedno poskrbi za energetsko sanacijo objekta ipd.), da se dosežejo maksimalni možni pozitivni učinki. Izvedeni energetski pregledi bodo tudi pokazali na morebitne investicijsko manj zahtevne ukrepe, s katerimi je včasih možno bistveno vplivati na znižanje rabe energije v objektu. Prav tako energetski pregledi predlagajo tudi izvedbo organizacijskih in drugih brez-investicijskih ukrepov, ki prav tako vplivajo na znižanje rabe energije. V okviru celovitih energetskih pregledov objektov bo občina pridobila tudi zanesljivo oceno, v katerih objektih in na kakšen način je mogoča zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije. Predlagane energetske preglede je najbolj smiselno opraviti »v paketu«, saj se na ta način nato najlažje izdela načrt sanacij v najbolj smiselnem zaporedju, s katerim maksimiramo dosežene prihranke z danimi vloženimi sredstvi. Ne glede na to naj se izvedba energetskih pregledov načrtuje v skladu s proračunskimi možnostmi znotraj posameznega leta. Pri sprejemanju odločitev o menjavi kurilnih naprav v posameznem objektu predlagamo, da se le-te sprejemajo v naslednjih korakih:

Prvi korak: Pridobitev podatkov o doseženem izkoristku posamezne kurilne naprave. V kolikor ti podatki niso prisotni v dokumentaciji posameznega objekta, z njimi razpolaga dimnikarska služba, ki izvaja redne letne preglede kurilnih naprav. Drugi korak: Pregled in analiza obstoječega stanja in razdelitev objektov v tri kategorije:

- zabeležen izkoristek kurilne naprave v objektu presega 88 % stanje je zadovoljivo, menjava kurilne naprave ni potrebna;

- zabeležen izkoristek kurilne naprave je med 75 % in 88 % potrebno je preveriti ustreznost kurilne naprave in na podlagi opravljene analize pristopiti k nadaljnjim ukrepom (nastavitev regulacije, menjava kurilne naprave);

- zabeležen izkoristek kurilne naprave je nižji od 75 % potrebno je pristopiti k zamenjavi kurilne naprave.

V primerih, ko bo sprejeta odločitev za zamenjavo kurilne naprave, je potrebna izdelava analize možnosti uvedbe obnovljivih virov energije za namene ogrevanja zgradbe in priprave sanitarne tople vode. Prav tako je bistvenega pomena pravilno dimenzioniranje nove naprave. Na tej stopnji predlagamo sodelovanje s projektantom, ki bo za posamezen objekt predlagal najprimernejšo rešitev – tako glede dimenzioniranja naprave kot tudi glede izbire energenta. V okviru izdelave LEK so bile v sklopu aktivnosti preliminarnih energetskih pregledov javnih zgradb opravljeni tudi ogledi vseh kotlovnic ter kurilnih naprav v teh zgradbah. Opravljeni pregledi so pokazali, da so obstoječe kurilne naprave večinoma v relativno dobrem oziroma še ustreznem stanju, bolj problematično je dejstvo, da se v prav vseh kot vir energije uporabljajo fosilna goriva. Strnjen pregled ugotovitev obstoječega stanja in predlogov glede morebitnih nadomestitev fosilnih goriv z OVE je predstavljen v poglavju 6 (Pregled in analiza oskrbe z energijo). Pri pripravi predlogov smo upoštevali vse pomembne dejavnike, kot so dotrajanost obstoječe kurilne naprave, prostorske možnosti uvedbe lesne biomase (tako za samo kotlovnico kot tudi za potreben zalogovnik ter logistiko v zvezi z dostavljanjem lesne biomase) ipd.. Energetski menedžer bo na podlagi opravljenih energetskih pregledov objektov ter na podlagi priporočil iz LEK izdelal podroben načrt sanacij javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020. Načrt mora vsebovati podroben terminski in finančni načrt izvedbe, vključno z analizo različnih možnosti financiranja izvedbe sanacij (analiza različnih načinov financiranja, vključno s pogodbenim financiranjem, raziskava vseh možnih virov za pridobitev nepovratnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov). Pri načrtovanju mora biti energetski menedžer pozoren tudi na smiselno prilagajanje terminskega načrtovanja izvedbe ukrepov trenutno odprtim ter napovedanim javnim razpisom za sofinanciranje. Načrt potrdi občinski svet, sprejet sklep občinskega sveta pa je nato osnova za ustrezno načrtovanje proračunskih sredstev. Ko je finančna konstrukcija zaprta, prične s postopkom izbire izvajalcev ter s samo izvedbo ukrepov. Ustrezno prilagodi tudi akcijski načrt LEK.


77

Pri določanju prioritet za izvedbo ukrepov sanacije predlagamo, da se energetski menedžer poslužuje določenih meril – spodaj predlagamo nekatere med njimi, seznam se seveda lahko ustrezno dopolni v skladu z oceno s strani energetskega menedžerja. Predlagamo torej, da se določijo kazalniki ter ponderji glede na njihovo pomembnost, posamezni kazalniki pa se nato točkujejo v skladu s stanjem na posameznem objektu. Ocene se podajo v razponu od 1 do 5. Na primer:

KAZALNIK OCENA PONDER ŠT. TOČK Starost instalacij Relativno nove – 1 Relativno stare – 5 Starost objekta* Grajeno po 1977 – 1 Grajeno pred 1977 – 5 Raba energije za ogrevanje (kWh/m2/leto)** Do 130 – 1 Nad 130 – 5 Število otrok / učencev*** Malo – 1 Veliko – 5 Višina investicije**** Visoka investicija – 1 Nizka investicija – 5 Udobje v prostoru***** Dobro – 1 Slabo – 5 Višina prihranka na enoto investicije Nizek prihranek – 1 Visok prihranek – 5 Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Ni možnosti – 1 So velike možnosti – 5 *Pri objektih, grajenih pred letom 1977, praviloma ni bilo toplotne izolacije, je pa lahko različno od primera do primera, zato se ocena prilagaja dejanskemu stanju. **Specifična raba energije 130 kWh/m2/leto predstavlja povprečje za občinske javne zgradbe na območju občine Bohinj. Ciljna vrednost je sicer 70 kWh/m2/leto. ***Pri odločanju med dvema različno velikima objektoma ima pri tem kazalniku prednost tisti objekt, v katerem je več otrok / učencev, saj na ta način vplivamo na počutje širšega kroga ljudi. ****Pri višini investicije se prioritetno odločamo za tiste, ki imajo krajšo dobo vračila. *****Pri tem kazalniku gre izključno za zagotavljanje udobja v prostorih (na primer, ne glede na siceršnje stanje objekta ima po tem kazalniku prednost tisti, kjer na primer piha pri oknih, regulacija ni ustrezno urejena glede na lastnosti posameznih delov zgradbe, zato je ponekod hladno in drugod vroče ipd.).

Proces izvajanja ukrepov v okviru sanacije objektov bo že zaradi samega obsega, predvsem pa zaradi omejenih proračunskih zmožnosti zagotovo večleten proces, odvisno od njegove končne finančne zahtevnosti, zmožnosti občine pri zagotavljanju proračunskih sredstev ter od uspešnosti črpanja nepovratnih sredstev ter zagotavljanja drugih zunanjih virov in načinov financiranja. Pri izvedbi tega projekta bodo imele velik pomen sposobnosti energetskega menedžerja pri zagotavljanju najugodnejše možne finančne konstrukcije – od pridobivanja nepovratnih sredstev, kreditov z ugodnimi obrestnimi pogoji in nenazadnje do morebitnega pristopa k pogodbenemu financiranju izvedbe ukrepa energetske sanacije objektov. Pri slednjem je pomembna prednost v tem, da ta način financiranja ne obremenjuje tekočega občinskega proračuna, pač pa se naložba financira iz doseženih prihrankov, po vnaprej določenih pravilih. Tudi v Sloveniji se počasi uvaja ta način financiranja, ki je zelo dobrodošel ravno s tega vidika, da lahko lokalna skupnost za izvedbo številnih ostalih naložb še naprej normalno razpolaga s proračunskimi sredstvi. Poleg tega je prednost tega načina financiranja tudi v tem, da so za čas trajanja pogodbe z investitorjem natančno določeni pogoji, pod katerimi se bo oblikovala cena energije. Tudi celotno delo v zvezi z vzdrževanjem se v tem primeru prenese na investitorja, cena vzdrževanja pa je že vključena v fiksni del plačila za energijo in je torej tudi ta znana že vnaprej, kar olajša načrtovanje potrebnih proračunskih sredstev.

Uvajanje ukrepov URE na področju električne energije Večinoma se pri rabi energije v občinskih javnih zgradbah pretirano poudarja le raba energije za ogrevanje teh objektov. Ta v strukturi rabe energije v tovrstnih objektih res prevladuje, vendar se pri tem vse prevečkrat opušča pozornost pri porabi električne energije v teh objektih. Obstajajo številne možnosti in potenciali za realizacijo, pred tem pa je pomembno, da se porabniki energije sploh pričnejo zavedati, kje so tiste ključne točke, kjer se (po nepotrebnem) porablja največ električne energije. Splošne usmeritve so znane: od energetsko varčnih sistemov razsvetljave, preko energetsko varčnih elektronskih naprav, klimatskih sistemov, preko racionalizacije priprave tople sanitarne vode, pa vse do racionalizacije samega odnosa porabnikov do energije (npr. ugašanje luči, elektronskih naprav, priprava tople sanitarne vode s toplotnimi črpalkami ali sprejemniki sončne energije).


78

V zvezi z zagotavljanjem izpolnjevanja cilja na področju zmanjševanja porabe električne energije v občinskih javnih stavbah predlagamo občini, da izvede paket naslednjih aktivnosti:

Prvi del aktivnosti (enkratna izvedba)

a. Popis glavnih porabnikov električne energije po posameznih objektih. b. Analiza porabe električne energije pri največjih porabnikih. c. Ugotavljanje smotrnosti prisotnosti posameznih porabnikov in njihovega obratovanja, izločitev

nepotrebnih porabnikov električne energije. d. Zamenjava energetsko neučinkovitih porabnikov z energetsko učinkovitejšimi. Vgradnja naprav, ki

bodo dolgoročno omogočale zniževanje porabe električne energije. e. Analiza ustreznosti električne priključne moči na posameznem objektu in izvedba potrebnih

sprememb v smeri racionalizacije. f. Pregled pogodb z dobaviteljem (dobavitelji) električne energije (analiza porabe električne energije

v VT, MT, ET) in izvedba ukrepov racionalizacije stroškov. g. Analiza doseženih učinkov.

Drugi del aktivnosti (priporočeno je, da se prične izvajati vzporedno s 1. delom, kontinuirano izvajanje)

a. Izobraževanje in osveščanje vseh skupin uporabnikov objektov o energetsko varčnem ravnanju z električno energijo.

b. Izvajanje mehkih ukrepov. c. Konstantno informiranje uporabnikov objektov o doseženih učinkih izvedenih ukrepov.

Zagotavljanje sredstev za financiranje naložb. Energetski menedžer na podlagi s strani občinskega sveta potrjenega načrta sanacij občinskih javnih zgradb prične z aktivnostmi pridobivanja finančnih virov za zapiranje finančne konstrukcije ter s pripravo razpisov za izvedbo del. V zvezi s pridobivanjem zunanjih virov financiranja je energetski menedžer zadolžen za spremljanje javnih razpisov (spremlja in proučuje vsakokrat veljavne razpise, za namene načrtovanja pa je pomembno tudi, da spremlja najave bodočih javnih razpisov). Potrebno je spremljati tako javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev kot tudi javne pozive za pridobivanje ugodnih finančnih virov (npr. ugodni krediti Eko sklada). Prav tako je energetski menedžer zadolžen za spremljanje možnosti financiranja posameznih naložb preko modela pogodbenega zagotavljanja prihrankov, za vzpostavljanje kontaktov s potencialnimi pogodbenikov, za ustrezno predstavitev projektov in za kontinuirano poročanje občinski upravi.

Uvedba krožka URE v osnovnih šolah, vključitev osnovnih šol v projekt EVŠ ali drug soroden projekt. Namen projekta je aktivna vključitev osnovnošolcev v zagotavljanje URE. Osnovne šole imajo za to več različnih opcij – uvedba krožka, vključitev v katerega od že delujočih tovrstnih projektov. Skupina GEN že od leta 2008 dalje izvaja projekt EVŠ (Energetsko varčna šola), v okviru katerega poteka več aktivnosti v obliki nagradnih natečajev, s ciljem spodbujanja varčnega ravnanja z električno energijo. Osnovna ideja projekta je, da je osnovna šola, ki doseže prihranke pri rabi električne energije, za to finančno nagrajena (za tekoče šolsko leto znaša nagrada za vsako privarčevano MWh električne energije 60 EUR). Projekt se nanaša izključno na področje električne energije. Projekt se izvaja znotraj posameznega šolskega leta, zato bi bilo smiselno (v kolikor bi se odločili za pristopitev k temu projektu), da energetski menedžer čim prej prične izvajati pogovore z izvajalcem projekta ter da se le-ta prične izvajati že v prihodnjem šolskem letu. Več o projektu: http://www.gen-evs.si. Podoben projekt, ki pa se za razliko od prvega nanaša na celotno področje rabe energije (in torej ne zgolj na električno energijo) je na primer evropski projekt U4energy. Gre za šolski natečaj, katerega namen je krepiti zavest o nujnosti varčevanja z energijo po vsej Evropi. Projekt je sofinanciran s strani evropskega programa »Intelligent Energy Europe«, namenjen pa je 31 evropskim državam (EU-27, Norveška, Hrvaška, Liechtenstein, Islandija). Več o projektu: http://www.u4energy.eu. Vzporedno z izvajanjem projekta v katerikoli izbrani obliki naj se organizirajo tudi izobraževalni dogodki za šolarje ter za njihove starše. Otroci lahko na primer s pomočjo mentorjev v okviru šolskih aktivnosti pripravijo različne projekte s področja varčevanja z energijo, ki jih nato na organiziranem dnevu odprtih vrat predstavijo svojim staršem.


79

Kontinuirano izvajanje programov informiranja in osveščanja ter izvajanja t.i. mehkih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti v javnih zgradbah. Aktivnost bo podrobno opisana v posebnem razdelku na koncu tega poglavja.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta. AKTIVNOST 6: Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih objektov: OŠ Bohinjska Bistrica, POŠ in VVZ Srednja vas, Zdravstveni dom in Lekarna, Kulturni dom J. Ažmana, Občinska stavba. AKTIVNOST 7: Izdelava podrobnega načrta sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020. AKTIVNOST 13: Uvedba krožka URE v osnovnih šolah, vključitev osnovnih šol v projekt EVŠ ali drug soroden projekt. AKTIVNOST 14: Paket ukrepov za zmanjšanje letne porabe električne energije in znižanje stroškov za električno energijo v občinskih javnih zgradbah. AKTIVNOST 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti. AKTIVNOST 18: Prijava na razpise, v okviru katerih bo za naložbe v ukrepe URE in OVE možno pridobiti nepovratna sredstva.

Po izdelanem in sprejetem načrtu energetskih prenov občinskih zgradb (Aktivnost 7) se Akcijski načrt v tem delu dopolni z aktivnostmi, ki bodo zagotavljale izvedbo sprejetega načrta. Osnutek aktivnosti je že naveden v drugem delu Akcijskega načrta, pod zap. št. 2.

2. Stanovanjski sektor Gospodinjstva predstavljajo velik delež v skupni rabi energije, zato je smiselno, da se del ukrepov za zagotavljanje URE nameni tudi njim. V analizi stanja je bil ugotovljen velik potencial prihrankov tudi v tem segmentu porabnikov. Glavni vir financiranja ukrepov URE v gospodinjstvih bodo predstavljala nepovratna sredstva in ugodni krediti, ki so na voljo pri Eko skladu. Vir teh sredstev je prispevek za URE, ki ga v skladu s 67. členom EZ od 1.2.2010 dalje vplačujejo vsi končni porabniki energije. Ker je teh sredstev dovolj, zaradi omenjenega mehanizma (67. člen EZ) pa bodo na voljo kontinuirano, je osnovna naloga občine pri tem ta, da občane ustrezno informira o možnosti pridobivanja sredstev (nepovratnih in kreditov z ugodnimi pogoji) ter jim zagotovi strokovno podporo pri črpanju le-teh. Energetskemu svetovanju občanov je namenjena mreža energetsko svetovalnih pisarn, združena pod imenom ENSVET (http://www.ensvet.si). V Sloveniji trenutno deluje že preko 30 energetsko svetovalnih pisarn, ki delujejo v praktično vseh večjih krajih. Občini Bohinj sta geografsko najbližji energetsko svetovalni pisarni v Radovljici in na Jesenicah. Svetovanje je individualno, je za občane brezplačno, izvajajo pa ga za to usposobljeni energetski svetovalci. V okviru poizvedovanja o možnostih individualnega energetskega svetovanja za občane občine Bohinj smo navezali stik s svetovalcem iz energetsko svetovalne v Radovljici (g. Andrej Svetina, tel. št. 04 574 32 87) in se dogovorili naslednje:

- Energetsko svetovalna pisarna v Radovljici je, enako kot za občane Radovljice, na voljo tudi občanom občine Bohinj. Pisarna se nahaja v Zgradbi političnih strank, na naslovu Gorenjska cesta 25 v Radovljici, odprta pa je vsako sredo med 15. in 18. uro. Za lažjo organizacijo dela prosijo, da se zainteresirani za svetovanje predhodno najavijo.

- Zainteresirani se lahko dogovorijo tudi za svetovanje na svojem domu, za kar se prav tako dogovorijo po telefonu s svetovalcem. Tovrstno svetovanje ocenjujejo kot najbolj učinkovito, saj ima stranka v tem primeru zagotovo pri sebi vse morebitne potrebne dokumente, ki bi jih svetovalec eventuelno potreboval pri svojem delu.

Naloga občine pri tej aktivnosti je, da občane obvešča tudi o tej možnosti pridobivanja informacij za namene izvajanja njihovih energetskih projektov. Poleg tega predlagamo tudi, da občina oziroma v njenem imenu energetski menedžer pripravi tudi vsakoletni paket informiranja občanov, v okviru katerega se preko različnih aktivnosti občanom posreduje informacije o izvajanju ukrepov URE. Predlagamo, da se v izvajanje te aktivnosti vključi tudi družbo Alpdom, ki na območju občine Bohinj upravlja z večstanovanjskimi objekti in skupnimi kotlovnicami ter se na ta način tematika informiranja vsebinsko razširi tudi na to skupino končnih porabnikov energije.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti.


80

3. Podjetja, turistični sektor

V sklopu podjetij ima lokalna skupnost z vidika spodbujanja uvajanja OVE ter izvajanja ukrepov URE na razpolago predvsem aktivnosti izobraževanja in osveščanja lastnikov in vodstev podjetij. Na tem področju lahko občina prispeva predvsem z zagotavljanjem informacij, pri čemer se tudi ta del informiranja lahko zagotavlja preko energetskega menedžerja. Cilj aktivnosti informiranja tega segmenta porabnikov energije mora biti v prvi fazi usmerjen predvsem k spodbuditvi odgovornih oseb v podjetjih k izdelavi energetskih pregledov, k uvajanju energetskega menedžmenta ter k načrtovanju ukrepov URE in OVE. Nadgradnja te aktivnosti je v zagotavljanju informacij s področja možnosti financiranja načrtovanih ukrepov.

Glede na turistično prepoznavnost krajev na območju občine Bohinj ter glede na množičnost turističnih objektov in turistični potencial le-teh predlagamo poseben paket aktivnosti prav za ta segment porabnikov energije, ki pa ga podrobneje opisujemo v posebnem razdelku v nadaljevanju.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti. Poseben paket aktivnosti za izvajalce turistične dejavnosti – sledi v nadaljevanju poglavja in je tudi v Akcijskem načrtu predstavljen kot samostojna aktivnost – Aktivnost 17.

Celovita prenova javne razsvetljave

Groba analiza stanja javne razsvetljave, ki je bila opravljena na podlagi dosegljivih podatkov, je pokazala, da je javna razsvetljava na območju občine Bohinj, kljub pozitivnim trendom v zadnjih letih, potrebna temeljite prenove. Potencialni prihranek je glede na ugotovljeno stanje velik, po grobih ocenah bi ta lahko presegal 50 % pri porabi električne energije glede na obstoječe stanje in bi lahko znašal celo med 60 in 70 %. Natančnejšo oceno možnih prihrankov bo podal izdelan načrt celovite posodobitve javne razsvetljave, ki ga predlagamo kot enega prvih ukrepov pri načrtovanju posodobitve javne razsvetljave. Poleg osnovnega cilja, znižati stroške za električno energijo, so cilji prenove javne razsvetljave še naslednji:

- urediti osvetljenost javnih površin skladno s predpisi in varnostnimi standardi, - urediti javno razsvetljavo skladno z veljavnimi predpisi in standardi ter Uredbo o mejnih vrednostih

svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010), - uvesti sisteme za nadzor in avtomatizacijo javne razsvetljave, - z ustreznim monitoringom zagotoviti ukrepanje že preden se pojavi izpad delovanja javne razsvetljave, - znižati stroške vzdrževanja javne razsvetljave.

Poleg teh ključnih ciljev velja omeniti še številne dodatne učinke uvedbe učinkovite javne razsvetljave, od boljše osvetljenosti cestišč in zvišanja kakovosti bivanja, preko zmanjšanja svetlobne onesnaženosti pa vse do enostavnejšega upravljanja in vzdrževanja razsvetljave ter možnosti izvajanja rednih analiz porabe električne energije in hitrega ukrepanja v primeru morebitnih nepričakovanih odstopanj. Za področje prenove javne razsvetljave se je tudi na slovenskem trgu v zadnjih letih uveljavilo kar nekaj podjetij, ki izvajajo prenovo javne razsvetljave po modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. To pomeni, da izvajalec izvede prenovo razsvetljave z lastnimi ali priskrbljenimi finančnimi viri, naročniku s tem zagotovi znižanje stroškov za energijo, ta pa mu del prihrankov v določeni pogodbeni dobi vrača za izvedeno investicijo ter upravljanje in vzdrževanje na novo vgrajenih napeljav in naprav. Po izteku pogodbe (po poplačilu investicije) vse vgrajene naprave preidejo v last naročnika. Prednosti tega načina financiranja so predvsem v tem, da na strani naročnika (v tem primeru občine) finančna sredstva za izvedbo ukrepov niso potrebna, vračanje poteka iz doseženih prihrankov, kakovostno in strokovno upravljanje ter zavarovanje je zagotovljeno v celotni pogodbeni dobi, po preteku pogodbene dobe pa ves prihranek ostane naročniku. Geografsko najbližje občini Bohinj je primer občine Gorje, ki je leta 2009 pristopila k celoviti prenovi cestne razsvetljave po modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov. S tem je bila občina Gorje tudi prva slovenska občina, ki je k prenovi cestne razsvetljave pristopila s tovrstnim modelom financiranja. Izvajalec v 15 letni pogodbeni dobi jamči znižanje rabe električne energije za 40 % glede na stanje pred prenovo; po vzpostavitvi in začetnem obdobju upravljanja sistema učinkovite cestne razsvetljave je bilo doseženo 45 % zmanjšanje rabe energije. Javna razsvetljava je prenovljena skladno z zahtevami Uredbe, z uvedbo regulacije je zagotovljeno časovno regulirano zatemnjevanje svetilk. V času večernega in jutranjega somraka svetilke svetijo s 100 % moči, medtem ko je svetilnost v nočnih urah, ko je promet in potreba po osvetlitvi zmanjšana, svetilnost svetilk zmanjšana. Z uporabo regulacije je podaljšana tudi življenjska doba sijalk, kar dodatno znižuje stroške vzdrževanja zaradi zamenjave dotrajanih sijalk.


81

Sicer pa je za namene sanacije javne razsvetljave mogoče pridobiti tudi nepovratna sredstva – na Ministrstvu za gospodarstvo je ravno v tem času odprt Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1. Razpis se izvaja v okviru kohezijskega sklada (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojna prioriteta Trajnostna raba energije, prednostna usmeritev Učinkovita raba električne energije), namenjen pa je lokalnim skupnostim, ki nameravajo izvesti energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave. Dodeljena sredstva lahko znašajo največ 250 EUR / MWh letno prihranjene električne energije, vendar ne več kot 50 % upravičenih stroškov naložbe z dodatkom do 10 % predračunsko upravičenih stroškov za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, za strokovni nadzor in za vzpostavitev izvajanja energetskega knjigovodstva ter stroške informiranja in obveščanja javnosti. Za manjše občine je lahko problematična omejitev najnižje višine naložbe, ki jo je mogoče prijaviti na razpis, ta mora namreč znašati najmanj 200.000 EUR (brez DDV). Osnovni trije pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsaka vključena občina (tudi v primeru individualne prijave na razpis), so naslednji: urejeno opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave, finančna konstrukcija projekta mora biti zaprta, občina pa mora imeti tudi sprejet lokalni energetski koncept. Po veljavnem razpisu je skrajni rok za uveljavljanje upravičenih stroškov (zadnji rok, do katerega lahko nastanejo izdatki, ki bodo obravnavani kot upravičeni) 30.9.2013.

V prvi fazi mora občinska uprava, skupaj z energetskim menedžerjem, pretehtati naslednjo ključno odločitev:

- Ali je občina Bohinj finančno sposobna zagotoviti lastni delež za prenovo javne razsvetljave do 30.9.2013, ob predpostavki, da lahko za ta namen prejme nepovratna sredstva v višini do 50 % vrednosti upravičenih stroškov po razpisu UJR1?

- DA. Takojšnja pristopitev k izdelavi načrta prenove javne razsvetljave in izdelavi investicijske dokumentacije ter k zbiranju ponudb za izvedbo prenove javne razsvetljave.

- NE. Čim prejšnja pristopitev k zbiranju ponudb za izvedbo prenove javne razsvetljave po modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 11: Posodobitev in nadgradnja obstoječega katastra javne razsvetljave. AKTIVNOST 12: Izdelava načrta prenove / strategije razvoja javne razsvetljave v občini. AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta.

Po izdelanem in potrjenem načrtu prenove javne razsvetljave je potrebno Akcijski načrt ustrezno dopolniti z aktivnostmi, ki bodo zagotavljale izvedbo sprejetega načrta prenove javne razsvetljave. Osnutek aktivnosti je že naveden v drugem delu Akcijskega načrta, pod zap. št. 3.

Povečevanje deleža obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine

Priprava podlag – osnovne aktivnosti Energetski zakon predpisuje obvezno izdelavo študije izvedljivosti alternativnih načinov oskrbe stavb z energijo za novogradnje, katerih uporabna tlorisna površina bo presegala 1.000 m2. Kot alternativni načini oskrbe se štejejo:

- decentralizirani sistemi na podlagi OVE, - soproizvodnja, - daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje ter - toplotne črpalke.

Enako velja za obstoječe stavbe, kjer se v okviru rekonstrukcije zamenjuje sistem oskrbe z energijo. Študije izvedljivosti pa ni potrebno izdelati, če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. Prav tako študija izvedljivosti ni potrebna za stavbe, za katere LEK določa način oskrbe z energijo. Glede na izjemne naravne danosti občine Bohinj za izrabo lokalnih OVE, predvsem lesne biomase, predlagamo, da občina sprejme naslednje oziroma zahteve in jih ustrezno umesti v občinske akte:

1. Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti njihove energetske oskrbe s pretežno uporabo OVE. Enako velja za vse obnove obstoječih občinskih objektov.

2. Občina Bohinj bo pri načrtovanju menjave vsake kurilne naprave v zgradbah v svoji lasti preučila tehnične možnosti zamenjave obstoječe naprave z napravami na OVE.


82

3. Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti namestitve energetskih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE na te objekte. Pri obstoječih objektih bo občina te možnosti preverjala v okviru izdelave energetskih pregledov objektov.

4. (v primeru sprejete odločitve za izvedbo projekta) Na območju DOLB je v določenem časovnem obdobju obvezen priklop naslednjih objektov:

a. obstoječi objekti (razen v primeru, če je energetska oskrba objekta 100 % zagotovljena iz drugega OVE): vse občinske javne zgradbe, vse skupne kotlovnice, vsi ostali porabniki s priključno močjo 100 kW in več;

b. vse novogradnje (razen v primeru pilotnih projektov, pri katerih se energetska oskrba objekta 100 % zagotovi iz drugega OVE, takšen objekt pa ima hkrati naravo demonstracijskega projekta).

5. Pri individualni gradnji ter pri gradnji večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov mora investitor preučiti, ali je možno iz OVE zagotoviti vsaj 80 % delež celotnih potreb po energiji v posamezni stavbi ali v skupini stavb.

Predlagamo tudi, da občina, v sodelovanju z energetskim menedžerjem, pripravi in objavi informacijo z navedbo pogojev za umestitev naprav za proizvodnjo EE iz OVE v prostor občine. Spodbujanje teh aktivnosti naj se izvaja preko programa informiranja in osveščanja.

Poleg tega je v zvezi z nameščanjem energetskih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE smiselno, da skuša občina privabiti tudi zasebne investitorje, prav tako pa skuša te aktivnosti spodbuditi tudi pri individualnih vlagateljih (fizičnih osebah). Pomembno je, da so vsem zainteresiranim investitorjem ves čas na voljo jasne in popolne informacije, s pomočjo katerih bodo lažje načrtovali potrebne korake v zvezi z morebitno izvedbo naložb v sisteme za proizvodnjo električne energije iz OVE. Umeščanje tovrstnih objektov v prostor je še posebej kompleksen proces, dodatne težave pa povzroča tudi včasih nejasna zakonodaja. Občina lahko potencialnim investitorjem pomaga s pripravo osnovnih informacij – katera je relevantna zakonodaja, kakšni so postopki, kam se obrniti itd.. Izhodišče za pripravo informacij naj bodo Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03 in 88/03) in Uredba o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/2010) ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 80/2010).

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 16: Dopolnitev občinskih aktov z zavezami za zagotavljanje povečevanja deleža OVE v energetski bilanci občine.

DOLB Bohinjska Bistrica V zvezi s sistemom DOLB v Bohinjski Bistrici je potrebna izvedba ukrepov v več različnih segmentih, med katerimi so ključni naslednji:

- Izdelava (novelacija obstoječe) študije izvedljivosti DOLB. - Izbor variante, odločitev za izvedbo. - Odločitev o vlogi, ki jo bo imela občina Bohinj. - Izvedba vseh potrebnih podpornih aktivnosti. - Zagotavljanje finančnih virov. - Izvedba projekta.

1. Novelacija študije izvedljivosti DOLB v Bohinjski Bistrici

Leta 2003 je bila v okviru projekta GEF že izdelana študija izvedljivosti projekta DOLB v Bohinjski Bistrici. Študija je zajemala praktično celotno Bohinjsko Bistrico, kar z vidika realnosti izvedbe projekta smatramo kot neoptimalen pristop – predpostavlja sicer celovit projekt, kar je pozitivno, vendar je dejanska izvedljivost projekta v tem obsegu vprašljiva. Tudi predpostavka o 100 % priključitvi vseh objektov na trasi se ne zdi realna. Po pridobitvi podatkov največjih porabnikov na ožjem območju in po opravljenih razgovorih s ključnimi akterji (občinska uprava, vodstvi družb LIP Bohinj in Bohinj Park EKO Hotel) ocenjujemo, da bi bilo smiselno pristopiti k novelaciji oziroma ponovni izdelavi te študije, vendar v bistveno manjšem obsegu. Kot najbolj verjetne in hkrati tudi največje potencialne odjemalce sistema DOLB smatramo naslednje:

- LIP Bohinj + Filbo, - Bohinj Park EKO Hotel, - Kulturni dom J. Ažmana,


83

- skupna kotlovnica na naslovu Trg svobode 1a (Trg svobode 1, 1a), - skupna kotlovnica na naslovu Trg svobode 5 (Trg svobode 3, 4, 5), - skupna kotlovnica na naslovu Prečna ulica 3 (Prečna ulica 1, 1b, 3, 5, Trg svobode 2b), - Osnovna šola Bohinjska Bistrica, - Zdravstveni dom + Lekarna, - Občinska stavba, - novo zgrajeni vrtec v Bohinjski Bistrici, - drugi obstoječi večji objekti na predvideni trasi, - vsi morebitni novi večji objekti v središču Bohinjske Bistrice.

LIP Bohinj obratuje z močno predimenzioniranimi kurilnimi napravami, poleg tega ima podjetje v hladni rezervi še dodaten kotel, ki bi bil v primeru velikega povečanja potreb po toploti prav tako na razpolago. Kapacitet je torej več kot dovolj, tudi v primeru večjih širitev sistema. Pomembno je tudi, da LIP lahko z obratovanjem sušilnic zagotavlja vso potrebno fleksibilnost sistema: izklapljanje le-teh v primeru potrebe po rezanju konic ter vklapljanje sušilnic, ko je poraba v sistemu nižja. Vršni kotel za pokrivanje konic zaradi možnosti prilagajanja delovanja sušilnic ni potreben (običajno se kot vršni kotel vključi kotel na fosilno gorivo, npr. ELKO). LIP Bohinj skupaj s podjetjem Filbo trenutno predstavlja preko 80 % celotne rabe toplote (glede na zgoraj navedene porabnike). Ker je zaradi kompleksnosti pogodbenih odnosov realna izvedljivost projekta v zgornji varianti vprašljiva (v preteklosti so bile v zvezi s tem opravljene že številne aktivnosti, vendar do ustreznega dogovora med občino in vodstvom podjetja LIP Bohinj doslej kljub temu še ni prišlo), se kot druga varianta celovite oskrbe središča Bohinjske Bistrice z lesno biomaso kaže v manjših skupinskih sistemih ogrevanja s tem energentom, pri čemer bi LIP Bohinj prevzel zgolj vlogo glavnega dobavitelja lesne biomase. V tem primeru vidimo več variant povezovanja objektov. Najbolj smiselna se zdi povezava vseh treh skupnih kotlovnic s pripojitvijo ostalih večstanovanjskih objektov v njihovi bližini. V neposredni bližini se nahajajo tudi občinska stavba, Zdravstveni dom in Lekarna ter Kulturni dom. Vodstvo Bohinj Park EKO hotela že izvaja pogovore z vodstvom družbe LIP Bohinj o navezavi neposredno na njihov sistem. V primeru izvedbe te povezave bi bila možna tudi pripojitev Kulturnega doma. Samostojna »celica« bi se lahko razvila tudi na območju Osnovne šole in novega vrtca. Glede na to, da na strani občine obstaja resen interes za izvedbo projekta, bi bila v veliko podporo tako pri odločanju o lastnem financiranju naložbe kot tudi pri iskanju investitorja (novelirana) študija izvedljivosti, v kateri je poleg standardnih tem potrebno podrobno obravnavati tudi naslednja vprašanja:

- Analizirati je potrebno obe navedeni variantni izvedbi projekta (celovit DOLB, manjši skupinski sistemi ogrevanja z lesno biomaso).

- Opredeliti se je potrebno do različnih modelov izvedbe projekta (relacija med investitorjem in družbo LIP Bohinj kot lastnico kotlov ter dobaviteljico lesnih ostankov).

- Obravnavati je potrebno različne poslovne modele glede samega obratovanja sistema (cenovni model, model odkupa lesne biomase oziroma toplote itd).

- Potrebno je preveriti stanje delov obstoječe trase in sprejeti odločitev, kje se gradi nova in kje se lahko uporabi obstoječa.

Namen izdelave študije izvedljivosti je običajno ugotavljanje tehnične izvedljivosti in ekonomske upravičenosti izvedbe določenega projekta. V tem konkretnem primeru glavni predmet študije izvedljivosti ne bosta ti dve vprašanji; glede na situacijo namreč lahko ugotovimo, da je projekt ustrezen z vidika obeh vprašanj. Študija izvedljivosti se bo v tem primeru bolj konkretno morala osredotočiti na samo tehnično izvedbo, predvsem pa bo morala poiskati odgovore na zgoraj izpostavljena vprašanja. Ključno vprašanje bo torej v tem primeru »kako optimalno izvesti projekt« in ne »ali izvesti projekt«. V skladu s tem je potrebno oblikovati tudi že projektno nalogo, na podlagi katerega bo teklo pridobivanje ponudb za izdelavo študije izvedljivosti.

2. Izbor variante, odločitev za izvedbo Na podlagi izdelane novelacije študije izvedljivosti se izbere varianta, ki bo tehnično in operativno izvedljiva, hkrati pa bo dovolj privlačna za porabnike energije, da bodo dejansko zainteresirani za priklop na nov sistem ogrevanja. Priporočamo, da se v izbor variante vključi tudi potencialne(ga) investitorje(a), v kolikor to ne bo občina sama. Sočasno se sprejme tudi odločitev, ali bo investicija šla v realizacijo ali ne.

3. Sprejem odločitve o vlogi občine Občina Bohinj mora v najkrajšem možnem času, najkasneje pa tekom izdelave študije izvedljivosti (v sodelovanju z njenim pripravljavcem) sprejeti dokončno odločitev o svoji vlogi v projektu DOLB. Osnovna vloga občine je zagotovo podporna – kot je navedeno v naslednji točki. V primeru izvedbe celovitega DOLB v povezavi z družbo LIP Bohinj bo investicija zaradi deloma že obstoječe infrastrukture relativno nezahtevna (glede na


84

dodano vrednost celotnega projekta), zato predlagamo, da se podrobno preuči tudi dolgoročna možnost vloge investitorja. Osnovna vloga občine pri projektu celovite oskrbe Bohinjske Bistrice z lesno biomaso je naslednja:

- zagotoviti podporo projektu, - prevzeti vlogo koordinatorja in imenovati osebo, ki bo vodila vse potrebne razgovore tako s podjetjem

LIP Bohinj kot tudi z zainteresiranimi investitorji, - izdelati študijo izvedljivosti projekta, - se aktivno angažirati pri iskanju investitorja, - zagotoviti priklop svojih objektov na sistem v dogovorjenem roku, - omogočiti brezplačno pridobivanje služnostnih pravic za gradnjo infrastrukture, - sprejeti vse potrebne sistemske predpise, - podeliti koncesijo izbranemu investitorju.

Občina vsekakor lahko nastopi tudi v vlogi investitorja. Upoštevajoč dejstva: - da LIP Bohinj nima niti razpoložljivih finančnih sredstev niti poslovnega interesa za gradnjo razvoda

(podjetje za svoje delovanje daljinskega sistema namreč ne potrebuje, to bi bila zanj izključno dodatna dejavnost),

- da bo tretjega investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti sredstva le v razvod (kotli pa seveda ostanejo v lasti LIP Bohinj), verjetno težko najti32 ter

- da je edina smiselna rešitev, da se s strani LIP Bohinj prodajajo kWh toplote in ne lesni ostanki (proizvodnja toplote torej v vsakem primeru ostaja v domeni LIP Bohinj),

je tudi to opcija, o kateri bi bilo potrebno razmisliti. V vsakem primeru gre za dolgoročno naložbo, v okviru katere je potrebno pretehtati dejanske stroške in koristi, predhodno pa še natančno opredeliti lastne interese v zvezi s projektom. Izhodišča so optimalna (sistem praktično že stoji, odjem je zagotovljen, potreben je zgolj razvod), zato velja razmisliti tudi o tej možnosti. Za izgradnjo sistemov DOLB je sicer mogoče pridobiti tudi nepovratna sredstva (trenutno iz naslova kohezijskih sredstev, upravičenci so podjetja investitorji), za namene izdelave študije izvedljivosti ter ostalo projektno in investicijsko dokumentacijo pa nepovratna sredstva v tem trenutku niso na razpolago.

4. Izvedba vseh potrebnih podpornih aktivnosti. Pričakovane podporne aktivnosti s strani občine so že navedene v prejšnji točki.

5. Zagotavljanje finančnih virov. Z vidika zagotavljanja finančnih virov je ključna naloga občine poiskati potencialnega investitorja. V primeru izvedbe projekta z zunanjim investitorjem lahko lastna udeležba občine temelji izključno na zemljiščih, ki so potrebna za izvedbo projekta (brezplačna podeljena služnost na zemljiščih za izgradnjo toplovoda, v primeru sistema izven družbe LIP Bohinj pa tudi za izgradnjo zalogovnika in kotlovnice). V skladu z investicijskim modelom se opredeli tudi model financiranja toplotnih postaj (nakup toplotnih postaj lahko bremeni vsakega odjemalca posebej ali pa se vključi v projekt kot del celotne investicije). V primeru sprejete odločitve, da občina tudi finančno izvede projekt sama, je potrebno ustrezno načrtovanje občinskega proračuna ter kandidiranje na za nepovratna sredstva ter ugodne vire financiranja.

6. Osnovne informacije o naložbi Investicijo bo po različnih variantah izvedbe natančno opredelila študija izvedljivosti, upoštevajoč vse parametre, ki bodo predvidoma vplivali na njeno višino, sestavo in nenazadnje izvedbo. Kot že omenjeno, bo investicija v primeru izvedbe le-te na osnovi obstoječega sistema v družbi LIP Bohinj relativno nezahtevna, saj je velik del infrastrukture že zagotovljen (tu imamo v mislih predvsem kurilne naprave, kotlovnico, zalogovnik itd.). Osnovne postavke investicije bodo v tem primeru predvidoma naslednje:

- zagotovitev vse potrebne projektne in investicijske dokumentacije, - ureditev priklopa sistema daljinskega ogrevanja na kotlovnico, - namestitev kalorimetrov v kotlovnici, - namestitev toplotnih postaj pri odjemalcih, - izgradnja toplovoda (okvirno od 220 do 300 EUR/m) – ta postavka bo predstavljala glavnino stroška.

Obstoječ vročevod med kotlovnico v podjetju LIP Bohinj in podjetjem Filbo datira iz 80. let prejšnjega stoletja in je v svojim letom ustreznem stanju. Poleg tega je tudi močno predimenzioniran, zato bo najverjetneje potrebna njegova zamenjava v celoti. Glede na značilnosti toplotnih potreb podjetja Filbo predlagamo, da se sistem

32 To vprašanje je sicer možno v celoti rešiti z ustreznim pogodbenim dogovorom.


85

istočasno v celoti prevede na toplovodno obratovanje (obstoječ je vročevod). Pri gradnji tega dela toplovoda se bo lahko uporabila obstoječa trasa, kar bo strošek izgradnje na tem delu nekoliko pocenilo. Glede na to, da infrastruktura v kotlovnici omogoča različne dimenzije sistemov, se sam toplovod lahko gradi tudi večfazno, odvisno od dejanskega priključevanja objektov na sistem DOLB. Osnovno vodilo pri določanju investicije bo cena toplovoda, ki se bo predvidoma gibala v zgoraj navedenih okvirih, ki vsebujejo celotno izvedbo (vključno z asfaltiranjem na cestnih površinah – tu se bo cena bolj približala zgornji meji, na drugih, npr. travnatih in podobnih površinah pa bo cena na spodnji meji oziroma lahko tudi pod njo, odvisno od pogojev gradnje). V primeru odločitve, da se sistem ne bo gradil na osnovi obstoječega sistema LIP Bohinj, pač pa se bo celovita oskrba zagotovila preko manjših skupinskih ogrevalnih sistemov na lesno biomaso, je potrebno računati na celovito naložbo, torej vključno s kurilnimi napravami in potrebnimi zalogovniki za lesno biomaso. Kot že zgoraj omenjeno, so del naložbe v sistem daljinskega ogrevanja tudi toplotne postaje pri posameznih porabnikih. V primeru izvedbe naložbe z zunanjim investitorjem sta možna dva modela financiranja toplotnih postaj; po prvem modelu nakup toplotnih postaj bremeni neposredno posameznega odjemalca, po drugem modelu pa se strošek nakupa in vgradnje toplotnih postaj lahko opredeli kot del celotne naložbe. Pri enem od slovenskih ponudnikov toplotnih postaj smo zaprosili za ponudbo za izdelavo in dobavo kompaktnih toplotnih postaj nazivnih moči, ki bi bile primerne za posamezne največje potencialne odjemalce toplote v sistemu DOLB v Bohinjski Bistrici. Cene so predstavljene v spodnji tabeli. V predstavljeno ceno je vključena izdelava kompaktne toplotne postaje, vsa pripadajoča dokumentacije, atesti, strošek natovarjanja in prevoza ter zagon toplotne postaje.

Tabela 38: Okvirne cene toplotnih postaj

Nazivna moč toplotne postaje (kW)

Toplotna postaja je primerna za naslednje objekte Okvirna cena posamezne toplotne postaje (EUR/kos)

150 Kulturni dom J. Ažmana Zdravstveni dom + Lekarna

8.679,00

220 Skupna kotlovnica Trg svobode 1a 9.998,00 350 Skupna kotlovnica Trg svobode 5 12.408,00 400 Skupna kotlovnica Prečna ulica 3

Bohinj Park EKO hotel 13.183,00

500 Osnovna šola Bohinjska Bistrica 14.069,00 Vir: El-tec Mulej.

7. Prednosti celovitega sistema DOLB glede na obstoječe stanje, cenovne primerjave V nadaljevanju za lažje sprejemanje odločitve o izgradnji sistema podajamo nekaj osnovnih prednosti novega, celovitega sistema z vidika porabnika, v primerjavi z obstoječim stanjem:

- nižja investicija v primerjavi z individualnimi zamenjavami kurilnih naprav, - potreben bo le minimalen obseg vzdrževanja sistema, tudi dimnikarske storitve ne bodo več potrebne,

kar pomeni znatno nižje stroške za vzdrževanje (pri porabniku je nameščena le toplotna postaja), - nov ogrevalni sistem, - ni več toplotnih izgub (kalorimetri se namestijo na vstopu v objekt), - boljša požarna varnost, - prostor kotlovnice se lahko uporabi za druge namene, - večja zanesljivost delovanja, - plačilo bo dejanski porabi, predplačilo ni potrebno (kot na primer sedaj za nakup ELKO), - nižja cena toplote.

Pri naštevanju prednosti vsekakor ne smemo pozabiti še na vse tiste, ki izhajajo iz dejstva, da se bo za pridobivanje toplote uporabil lokalen, obstoječ vir, poleg tega se bo uporabila tudi že obstoječa infrastruktura. Ko govorimo o razliki v ceni, se je potrebno zavedati, da je končna cena ogrevanja sestavljena iz dveh delov, fiksnega in variabilnega. Pri novi investiciji bo fiksni del cene zagotavljal poplačilo izvedene investicije ter ostale fiksne stroške, t.j. stroške vzdrževanja sistema. Variabilni del cene pa se nanaša na tisti strošek, ki je povezan s samo proizvodnjo toplote iz vhodnega vira. Slednji je tisti del, iz katerega bodo že takoj po prehodu na nov sistem doseženi bistveni cenovni prihranki, saj je cena ELKO neprimerljivo višja od cene lesnih sekancev. Variabilni del cene, torej cena proizvedene toplote, je pogodbena kategorija, torej bo tu bistvenega pomena uspešnost izvedenih pogajanj. Vsekakor je potrebno dogovoriti pogodbeni model, v skladu s katerim se bo cena toplote prilagajala ceni ELKO (sklene se na primer dogovor, da se cena prilagaja do dvakrat v kurilni sezoni). S pogodbo je potrebno določiti tudi najmanjši možni razpon med obema cenama (na primer, cena toplote bo


86

vedno vsaj za 20 % nižja od cene ELKO, oboje preračunano na kWh). V nadaljevanju prikazujemo trenutno razliko med ceno toplote, pridobljeno iz lesnih sekancev, in cene toplote, pridobljene iz ELKO. Pri tem velja poudariti, da je prikazana cena lesnih sekancev trenutna zgornja tržna cena le-teh in da je dejanska povprečna cena, ki jo je trenutno mogoče dobiti na trgu, nižja, vendar smo zaradi še vedno togega trga te surovine upoštevali nekoliko višjo ceno. Tudi izkoristki, s katerimi smo operirali v spodnjem izračunu, so »na varni strani« in je tudi tu na strani lesnih sekancev še nekaj rezerve.

Tabela 39: Razlika v ceni toplote iz ELKO in lesnih sekancev

Kot vidimo iz zgornjega izračuna, je cena toplote iz lesnih sekancev, pri čemer poudarjamo, da je upoštevana zgornja cena, za skoraj 60 % nižja od cene toplote iz ELKO. Na dolgi rok je vsekakor pričakovati tudi rast cene lesnih sekancev, vendar bodo tudi cene fosilnih goriv dolgoročno naraščale, tudi zato, ker bodo ta vedno bolj obremenjena z različnimi okoljskimi dajatvami ter dajatvami za zagotavljanje URE. ELKO je na primer že sedaj obremenjen z naslednjimi dajatvami:

- taksa CO2, - dodatek za zagotavljanje prihrankov, - trošarina, - DDV.

Navedene dajatve v končni ceni predstavljajo naslednje deleže:

Graf 16: Struktura cene ELKO

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo.

V skladu z veljavno Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih se bo dodatek za zagotavljanje prihrankov še zviševal: z letošnjih 2 €c/l se bo že prihodnje leto dodatek povišal na 3,5 €c/l, leta 2013 na 5 €c/l ter leta 2014 na 6,5 €c/l.

Povsem realno torej lahko pričakujemo, da bo cena toplote iz lesnih sekancev tudi dolgoročno ostajala krepko pod ceno toplote iz ELKO. Kljub pričakovanjem, da bo tudi cena lesnih sekancev dolgoročno naraščala, je pričakovati vedno večji razpon med cenama primerjanih energentov.

CENA ENERGIJE IZ ELKOCena ELKO 0,945 €/literSpodnja kurilnost Hi 10,05 kWh/literIzkoristek kotla 90%Izkoristek sistema 98%Cena za MWh 106,61 €/MWh

CENA ENERGIJE IZ BIOMASECena sekancev 84 €/tonoVsebnost vode 40 %atro energija 18142 kJ/kgIzkoristek kotla 84%Izkoristek sistema 80%primarna energija v toni 9908,00 kJ/kgCena za MWh 45,42 €/MWh

Razlika v ceni 61,19 €/MWh57,4%


87

Po poplačilu izvedene naložbe bodo tudi fiksni stroški obratovanja sistema padli pod obstoječo raven, zato na dolgi rok tudi iz tega dela cene lahko napovemo prihranke v končni ceni toplote.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 8: Novelacija študije izvedljivosti DOLB Bohinjska Bistrica. AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta.

Po izdelani študiji izvedljivosti DOLB in po sprejetih sklepih glede izvedbe projekta ter sklepov o dejanski vlogi občine v projektu DOLB Bohinjska Bistrica, je potrebno Akcijski načrt dopolniti v skladu z vsebino sprejetih sklepov in s tem omogočiti realizacijo le-teh.

OVE v občinskih javnih zgradbah Kot enega od ciljev občine Bohinj smo opredelili tudi cilj, da bodo vse občinske javne zgradbe, ki ne bodo vključene v sistem DOLB, najmanj v 80 % deležu oskrbovane z energijo iz OVE. Energetski pregled – osnova za nadaljnje načrtovanje, vprašanje prostorskih možnosti. Predlagamo, da se načrtovanje te aktivnosti prične že pri pripravi energetskih pregledov objektov. V skladu s to zahtevo je potrebno oblikovati tudi vsebino projektne naloge, na podlagi katere se bodo zbirale ponudbe za izdelavo energetskih pregledov: kot obvezno vsebino energetskega pregleda je potrebno vključiti tudi podrobno analizo možnosti uvedbe OVE v posamezen objekt, ki bo predmet izvedenega energetskega pregleda. Energetski pregled objekta je idealna priložnost, da se izdela tudi podrobna analiza kurilnih naprav, pregleda možnost uvedbe OVE ter izdela krovna strategija prihodnje oskrbe. V okviru izdelave LEK so bili v sklopu aktivnosti preliminarnih energetskih pregledov javnih zgradb opravljeni tudi ogledi vseh kotlovnic ter kurilnih naprav v teh zgradbah. Opravljeni pregledi so pokazali, da so obstoječe kurilne naprave večinoma v relativno dobrem oziroma še ustreznem stanju, bolj problematično je dejstvo, da se v prav vseh kot vir energije uporabljajo fosilna goriva. Pri nekaterih objektih se postavlja tudi vprašanje prostorskih možnosti za namestitev na primer kurilne naprave na lesno biomaso – največji problem v zvezi s tem vidimo pri občinski stavbi, kjer je vprašljiva celo možnost postavitve kurilne naprave na pelete ter namestitve ustreznega zalogovnika. V kolikor bo sprejeta odločitev o izvedbi DOLB se občinska stavba nahaja na predlagani trasi in bo tudi ta objekt lahko oskrbovan z OVE. Pri drugih objektih je prostorska stiska manjša. Sončna elektrarna – pilotni projekt in prenos dobre prakse na večino občinskih objektov. Ko govorimo o občini Bohinj, je poleg lesne biomase energija sonca drugi vir OVE z največjim potencialom. Šolski objekti načeloma niso najbolj primerni za postavitev sistemov za pripravo tople sanitarne vode iz energije sonca, saj so objekti ravno v času največjih razpoložljivih količin prazni. V tem času lahko zato nastanejo težave v obratovanju teh sistemov, poleg tega je tudi izkoristek sistema, gledano na celoletni ravni, manjši. Tudi poraba tople vode v teh objektih velikokrat ni tolikšna, da bi bila tem sistemom že v osnovi zagotovljena visoka ekonomičnost – izjema so npr. šole z velikimi kuhinjami ali s športnimi dvoranami z veliko porabe tople vode zaradi uporabe tušev ipd.. Vsekakor pa je smiselno strehe tovrstnih objektov (osnovne šole, poleg tega tudi npr. kulturni dom, zdravstveni dom, vrtec) uporabiti za postavitev sončnih elektrarn. Proizvodnja in prodaja električne energije je lahko celoletna, ne glede na zasedenost objekta. Ti projekti imajo tudi velik izobraževalni učinek, zato so še toliko bolj priporočljivi za tovrstne objekte. Ker gre za velik potencial, predlagamo celovit pristop v dveh zaporednih stopnjah: Prva stopnja: Občina, v sodelovanju z energetskim menedžerjem, pripravi vse potrebne podlage za postavitev sončne elektrarne na streho ene zgradbe, ki je v občinski lasti. Podlage, ki jih je potrebno vzpostaviti, so predvsem v smislu izbire primernih objektov, iskanje investitorja, zapiranje finančne konstrukcije, oblikovanje poslovnega modela, modela financiranja, oblikovanje pogojev za oddajo streh v najem itd.. Zaključek prve stopnje pomeni pričetek prodaje električne energije iz prve sončne elektrarne na strehi občinske zgradbe. Druga stopnja: Preslikava izvedenega primera dobre prakse na vse ostale objekte, kjer so zagotovljeni potrebni tehnični pogoji (osončenost, orientacija zgradbe in dela strehe, na katerega se predvideva postavitev elektrarne, zagotovljena ustrezna nosilnost strešne konstrukcije itd.).


88

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 6: Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih objektov: OŠ Bohinjska Bistrica, POŠ in VVZ Srednja vas, Zdravstveni dom in Lekarna, Kulturni dom J. Ažmana, Občinska stavba. AKTIVNOST 7: Izdelava podrobnega načrta sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020. AKTIVNOST 9: Priprava podlag za postavitev sončne elektrarne na streho ene zgradbe, ki je v občinski lasti. AKTIVNOST 10: Izvedba pilotnega projekta postavitve sončne elektrarne na streho ene od občinskih zgradb.

OVE v stanovanjskem sektorju Podobno kot za področje URE tudi na področju OVE velja, da občina v stanovanjskem sektorju izvaja svoje aktivnosti predvsem preko paketa osveščanja in informiranja ter spodbujanja uporabe storitev energetskih svetovalcev v okviru ENSVET. Občina Bohinj ima tudi v tem sklopu porabnikov sicer oblikovane konkretne cilje, kar je pravilno, saj gre za veliko skupino porabnikov energije, vendar je velik delež tega cilja mogoče doseči prav z informiranjem, osveščanjem, predstavitvijo primerov dobrih praks, dajanjem (lastnega) dobrega zgleda. Sofinanciranje tovrstnih projektov zagotavlja Eko sklad, kjer je ravno za gospodinjstva namenjenih veliko sredstev, pri pripravi vlog in svetovanju v zvezi s projekti OVE v gospodinjstvih pa lahko zelo aktivno sodelujejo tudi energetski svetovalci, ki delujejo v okviru ENSVET. Naloga občine je torej predvsem v informiranju, promoviranju ENSVET ter v vzpostavitvi osnovnih pogojev, ki tudi po zakonodajni strani spodbujajo občane k izvedbi projektov uporabe OVE namesto fosilnih goriv. Z zgoraj omenjenim projektom postavitve sončnih elektrarn na strehe občinskih javnih zgradb bo občina k tovrstnim naložbam spodbudila tudi občane. Predstavnik ENSVET je občanom tudi v zvezi s temi vprašanji na voljo ves čas, poleg tega pa predlagamo, da občina najmanj enkrat letno izvede še posebno delavnico za občane prav na temo sončnih elektrarn, na kateri bo vsem zainteresiranim posredovala informacije v zvezi z možnostmi prodaje električne energije iz energije sonca in s tem zagotovitve dodatnega prihodka. Predlagamo tudi oblikovanja t.i. »sončne poti«, v katero naj občina poveže vse lastnike sončnih elektrarn, omogoči oglede le-teh, enkrat letno pa organizira srečanje vseh lastnikov sončnih elektrarn na območju občine Bohinj.


OVE in URE v turizmu

Občina Bohinj je turistična občina, zato je tudi projekte OVE in URE potrebno predstaviti na način, da bodo zanimivi tudi skozi oči turistov. S takšnim projektom dosežemo trojni učinek:

- doseženi prihranki pri rabi energije in pri stroških za energijo za izvajalce turističnih dejavnosti, - prispevek k ciljem občine – povečana energetska učinkovitost, večji delež OVE v energetski bilanci

občine, - atraktivnost za turiste, povečanje obiska.

Pri izdelavi LEK smo v segmentu turizma sicer naleteli na zelo medel odziv, kljub temu predpostavljamo, da interes vendar obstaja, pri čemer dopuščamo možnost, da ta segment porabnikov energije projekta enostavno ni dojel način, da bi iz njegovega naslova videli potencialne koristi tudi zase. Zato predlagamo, da občina oziroma javni zavod Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, v sodelovanju z občino Bohinj pripravi in izvede projekt uvedbe znamke »Zeleni turizem«. Zaradi boljše sledljivosti predlagamo izvedbo projekta v treh fazah. V prvi fazi se izvedejo vse pripravljalne aktivnosti:

- oblikovanje in trženje znamke »Zeleni turizem«; - izvedba celovite info kampanje za turistične delavce in zasebne ponudnike namestitvenih kapacitet:

predstavitev projekta, izdelava info materiala, organizacija seminarjev in delavnic, organizacija ogledov dobrih praks v turistični dejavnosti v lokalnem območju, območju Slovenije ter širšem območju sosednjih držav;

- ugotavljanje trenutnega stanja na področju OVE in URE v turizmu. V drugi fazi sledi zdelava akcijskega načrta projekta »Zeleni turizem«, v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem ter postavitev konkretnih ciljev za kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje. Tretja faza je izvedbena faza. Podrobne ukrepe bo sicer predlagal akcijski načrt, ki bo izdelan v predhodni fazi, predlagamo pa analizo možnosti umestitve naslednjih osnovnih ukrepov:


89

- priprava STV v turističnih objektih izključno s sprejemniki sončne energije in toplotnimi črpalkami, - v večjih turističnih objektih, ki obratujejo celo leto, se preučijo možnosti za uvedbo sistemov

kogeneracije, z morebitno širitvijo osnovne dejavnosti (na primer, gojenje zelenjave in določenih vrst v lastnih rastlinjakih, ki lahko predstavlja del ponudbe v turističnih gostinskih objektih),

- uvajanje lesne biomase za namene ogrevanja objektov, v katerih se izvajajo turistične dejavnosti, - uvajanje mehkih ukrepov zagotavljanja URE v vseh turističnih objektih – predvsem z namenom

uvajanja aktivne soudeležbe vseh uporabnikov teh objektov (zaposlenih in gostov).

Projekt bo ocenjen kot uspešen, v kolikor se bo v dveh letih od pričetka njegovega izvajanja vanj vključilo najmanj 80 % izvajalcev turističnih dejavnosti (gledano po številu namestitvenih in gostinskih kapacitet na območju občine).

Predlagamo, da izvedbo te aktivnosti prevzame javni zavod Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma. Aktivnost lahko v pretežni meri izvaja zavod sam, strokovno podporo, ki bo potrebna predvsem v času vzpostavitve projekta (v okviru vseh treh zgoraj navedenih faz), pa lahko deloma pokrije energetski menedžer, deloma pa se zagotovi svetovanje zunanjih sodelavcev, strokovnjakov s področja energetskega svetovanja.

Aktivnosti v Akcijskem načrtu: AKTIVNOST 17: Projekt »Zeleni turizem«.

Aktivnosti za zagotovitev trajnostnega prometa

Posvečanje pozornosti aktivnostim za zagotavljanje trajnostnega, okolju prijaznega prometa, je v okviru izdelave LEK običajno predvsem v velikih občinah, ki imajo organiziran mestni potniški promet. Občina Bohinj je zaradi svoje turistične naravnanosti na tem področju nekoliko specifična, saj se v času turističnih konic prometna intenzivnost nekajkrat poveča od sicer običajne. Poleg tega se velik del občine nahaja v Triglavskem narodnem parku, prav tako velik del njene površine pripada območju Nature 2000 – oboje je le še dodatna spodbuda, da občina tudi na tem področju skuša na področje prometa vpeljati še dodatne aktivnosti, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju občine.

V grobem predlagamo izvedbo naslednjih ukrepov:

- Javni promet: pri naslednjem javnem razpisu za podelitev koncesije za opravljanje javnega prometa se uporabijo načela zelenega javnega naročanja. Kot pogoj za izbiro izvajalca se postavi obvezno zagotavljanje prevozov izključno z vozili na električni pogon.

- Vzpostavitev infrastrukture polnilnic za vozila javnega prometa in za osebna vozila. Predlagamo sočasno promocija proizvodnje električne energije iz lokalno dostopnih OVE preko manjših proizvodnih enot. Predlagamo, da se v zvezi s postavitvijo električnih polnilnic občina poveže z družbo Elektro Gorenjska, ki je prav na gorenjskem že postavila nekaj tovrstnih polnilnic, dve tudi na območju Občine Bohinj – ena se nahaja na parkirišču Ribčev Laz ter druga pri Bohinj Park EKO hotelu.

- Izdelava info gradiva o okolju prijaznem prometu. Gradivo naj bo dostopno na primer na glavni avtobusni postaji, v posameznih vozilih javnega potniškega prometa ipd.. Tudi polnilnice so lahko preurejene v info točke, na katerih je dostopno gradivo, občasno pa se lahko na teh mestih organizirajo tudi info dogodki.

- Ureditev možnosti brezplačnega parkiranja za električna vozila. - Ureditev sistema P + R na najbolj obremenjenih turističnih relacijah. Pod »R« se uredi brezplačna

izposoja koles in cenovno ugodna uporaba javnega prevoza. - Spodbujanje podjetij, ki zagotavljajo taksi prevoze, za nakup vozil na električni pogon (preko

informiranja.

Projekt je relativno zahteven, saj so za njegovo učinkovito izvedbo obvezne predhodno izvedene podrobnejše analize. Zato predlagamo, da občina v prvi fazi izvajanja aktivnosti trajnostnega prometa pristopi k izdelavi podrobne analize stanja in variantne analize bodoče prometne ureditve. V vmesnem času predlagamo kontinuirano izvajanje info aktivnosti ter aktivnosti, ki so investicijsko manj zahtevne (na primer, ureditev možnosti brezplačnega parkiranja za vozila na električni pogon, povečanje števila koles za izposojo ipd.). Na daljši rok pa predlagamo izvedbo aktivnosti, v skladu s predlaganimi rešitvami študije bodoče prometne ureditve.


90

Letni program info aktivnosti

Energetskemu menedžerju kot eno prvih nalog predlagamo izdelavo letnega načrta izvajanja informativnih aktivnosti za vse skupine porabnikov energije. V aktivnosti je potrebno vključiti tako posameznike kot tudi predstavnike podjetij, lastnike lesnopredelovalnih obratov, upravitelja večstanovanjskih zgradb, občinsko upravo, ravnatelje / ravnateljice šol in vrtcev, hišnike, učitelje / učiteljice, otroke v vrtcih, šolarje, njihove starše, skratka vse, ki so vpleteni v rabo energije (torej prav vsakega posameznika). Program lahko vsebuje zelo različne aktivnosti, od enostranske komunikacije preko medijev javnega obveščanja do povsem individualnih razgovorov s posamezniki. Pomemben del teh aktivnosti so tudi razne predstavitve, seminarji ipd., kamor se skuša privabiti čim večje število udeležencev. Izrednega pomena je tudi izvajanje informativnih aktivnosti v šolah in vrtcih, saj so otroci zelo dovzetni za nova znanja, poleg tega pa so lahko tudi dober vzvod za širjenje pozitivnih informacij. Izvedejo se lahko tudi zelo prilagojene in ozko usmerjene delavnice za prav specifične skupine, kjer se lahko za njih aktualna tematika predstavi do zadnjih podrobnostih. Tudi organizirani ogledi dobrih praks so lahko zelo uspešni pri spodbujanju k izvajanju ukrepov. V okviru izvajanja tega ukrepa je pomembno tudi, da energetski menedžer po zaključku vsakega leta pripravi analizo izvedenih aktivnosti in posledično doseženih rezultatov. Analizirati je potrebno tudi izkazano zanimanje za različne vrste aktivnosti, število udeležencev oziroma število občanov, ki jih je posamezna aktivnost dosegla itd.. Izdela se tudi analiza stroškov ter analiza njihove upravičenosti. Pri pripravi vsakoletnega programa informativnih aktivnosti se nato upoštevajo izkušnje iz prejšnjih let, program pa se vsako leto izboljšuje in nadgrajuje v skladu z ugotovitvami analize predhodnih programov. Vključevati je potrebno tudi vedno nove aktualne aktivnosti. S stalnim in kakovostnim ter vsebinsko bogatim informiranjem so vsekakor povezani določeni stroški. Mnenja o pomembnosti te aktivnosti so zelo različna, je pa dejstvo, da so na primer gospodinjstva (torej stanovanjski fond) enostavno preveč številčna skupina porabnikov, da bi občinska uprava njihov odnos do rabe energije uravnavala zgolj z ustvarjanjem pozitivnega zgleda ali le z občasnimi, s slučajnimi akcijami informiranja. Že zgolj s pravilno usmerjenim in kakovostno izvedenim informativnim programom je možno doseči nezanemarljive prihranke pri rabi energije - po ocenah, ki izhajajo iz prakse, celo do 20 %, seveda brez poslabšanja bivalnega udobja. V kolikor smo pesimistični in predvidimo, da bo dejanski učinek na ravni 10 % prihranka pri rabi energije (in torej pri stroških za energijo), lahko zaključimo, da to na letni ravni (pri trenutnih cenah energentov) pomeni okrog 200.000 EUR prihranka pri stroških gospodinjstev za ogrevanje stanovanj. V kolikor občina lahko to doseže na primer s 5.000 - 10.000 EUR, kolikor jih nameni za informiranje in osveščanje občanov, so to izjemno učinkovito porabljena denarna sredstva občina.


14.AKCIJSKI NAČRT

Aktivnosti, ki so umeščene v Akcijski načrt, so zaradi svoje narave opredeljene različno podrobno. Številne aktivnosti so namreč med seboj povezane in izhajajo iz drugih, predhodnih aktivnosti, ki so prav tako del Akcijskega načrta, zato bo njihove podrobne parametre mogoče določiti šele naknadno, po izvedbi predhodnih aktivnosti.

Odgovorni za izvedbo posameznih aktivnosti so podrobneje navedeni in opisani v Poglavju 17.1 (Organizacija izvajanja lokalnega energetskega koncepta). S trenutkom imenovanja občinskega energetskega menedžerja ta postane tudi odgovoren za izvajanje Akcijskega načrta33. Odgovornost občinskega sveta je omejena na naloge, ki so kot opombe navedene pri vsaki posamezni aktivnosti.

Kar nekaj aktivnosti sodi v opis delovnih nalog energetskega menedžerja. Zaradi večje preglednosti in za lažje definiranje njegovega dela so tudi te aktivnosti zajete v Akcijski načrt kot enakovredne ostalim aktivnostim, z opombo, da je strošek izvedbe takšne aktivnosti zajet v strošek dela

33 Odgovornost je tu mišljena predvsem z operativnega vidika. Sicer je za delovanje samoupravne lokalne skupnosti in v okviru tega tudi za izvajanje Akcijskega načrta vsekakor odgovoren župan, kar osnutek novega Energetskega zakona tudi jasno opredeljuje.


91

energetskega menedžerja, ne glede na obliko izvajanja te naloge (zaposleni v občinski upravi, pogodba z zunanjim izvajalcem).

V nadaljevanju predstavljamo akcijski načrt občine Bohinj. Za vsako aktivnost so navedeni nosilec ter odgovorne osebe za izvedbo aktivnosti, rok izvedbe, pričakovani rezultati aktivnosti, skupna vrednost izvedbe aktivnosti ter struktura financiranja, navedeni pa so tudi kazalniki za merjenje doseganja cilja, s katerim je posamezna aktivnost povezana.

AKTIVNOST 1: Sprejetje lokalnega energetskega koncepta na občinskem svetu in seznanitev Ministrstva za gospodarstvo (Direktorat za energijo) in Ministrstva za okolje in prostor s sprejetim sklepom. NOSILEC: Občina Bohinj. ODGOVORNI: Župan, občinski svet(1), usmerjevalna skupina(2). ROK IZVEDBE: 31. 12. 2011 PRIČAKOVANI REZULTATI: Izpolnitev zakonodajne obveznosti (izdelava LEK najkasneje do 1.1.2012). Izpolnjen pogoj za učinkovit pristop k izvajanju ukrepov. Izpolnjen pogoj za črpanje nepovratnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov. Pričetek strukturiranega izvajanja energetske politike v občini. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: - DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: - OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Sprejet lokalni energetski koncept. OPOMBE: (1)Odgovoren za potrditev lokalnega energetskega koncepta. (2)Usmerjevalna skupina je sodelovala pri pripravi dokumenta in pred predložitvijo le-tega v sprejemanje na občinski svet potrdila njegovo vsebino v celoti.

AKTIVNOST 2: Vzpostavitev občinskega energetskega menedžmenta. NOSILEC: Občina Bohinj. ODGOVORNI: Župan, občinski svet(1), usmerjevalna skupina(2). ROK IZVEDBE: 31. 3. 2012 PRIČAKOVANI REZULTATI: Pričetek izvajanja ukrepov iz Akcijskega načrta LEK. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Odvisno od odločitve o načinu izvajanja te aktivnosti in dejanskega obsega izvajanja akcijskega načrta. Osnovni paket LEAG za prvo leto vodenja energetskega menedžmenta: okvirno 3.600 EUR(3). DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Izbrana institucija je imenovana na funkcijo občinskega energetskega menedžerja. OPOMBE: (1)Potrdi imenovanje občinskega energetskega menedžerja. (2)Pripravi vso potrebno dokumentacijo v zvezi z organizacijo te aktivnosti: opredelitev obsega dela energetskega menedžerja, priprava in pregled osnutka pogodbe, predaja Akcijskega načrta v izvedbo. (3)Za prvo leto izvajanja LEK ta paket zajema: - vzpostavitev energetskega menedžmenta, - ustanovitev in vodenje akcijske skupine, - izdelavo načrta dela za leto 2012 na podlagi izdelanega Akcijskega načrta, - vpeljavo energetskega knjigovodstva v osnovne šole oziroma v objekte po dogovoru (namestitev programske opreme, izvedba izobraževanja, uvedba računovodstva), - izvedbo t.i. mehkih ukrepov: informacije o razpisih, izobraževanje in informiranje, priprava člankov, druge podobne aktivnosti v dogovoru z občino, - izdelavo letnega poročila o izvedenih aktivnostih in njihovih učinkih.

Akcijski načrt bo v tem delu potrebno posodobiti, ko bo sprejeta odločitev o dolgoročnem vodenju energetskega menedžmenta.


92

AKTIVNOST 3: Kontinuirano posodabljanje LEK in Akcijskega načrta. NOSILEC: Občina Bohinj. ODGOVORNI: Župan, občinski svet(1), energetski menedžer(2). ROK IZVEDBE: Kontinuirano. PRIČAKOVANI REZULTATI: Kontinuirano zagotavljanje aktualnosti LEK in Akcijskega načrta. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Vključeno v strošek dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Kontinuirana aktualnost LEK in Akcijskega načrta. OPOMBE: (1)Odgovoren za sprejemanje sklepov o predlaganih posodobitvah LEK in Akcijskega načrta. (2)Predlaga posodobitve LEK in Akcijskega načrta.

AKTIVNOST 4: Izdelava in potrditev podrobnega načrta izvajanja Akcijskega načrta za leti 2012 in 2013. NOSILEC: Občina Bohinj. ODGOVORNI: Župan, energetski menedžer(1), občinski svet(2). ROK IZVEDBE: Načrt za leto 2012: 30. 4. 2012. Načrt za leto 2013: 30.9.2012. PRIČAKOVANI REZULTATI: Sprejet podroben načrt izvajanja ukrepov za leti 2012 in 2013, na podlagi katerih se lahko pristopi k ustreznemu načrtovanju proračunskih sredstev za posamezne ukrepe ter k zagotavljanju ostalih virov financiranja. Prav tako se na podlagi natančnega načrta lahko pristopi tudi k ostalim postopkom, ki so potrebni za izvedbo posameznega ukrepa. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Stroški dela, povezani s pripravo načrta, so zajeti v stroške dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 %, zajeto v stroške dela energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Potrjen načrt izvajanja Akcijskega načrta za leti 2012 in 2013. OPOMBE: (1)Pripravi načrt in ga občinskemu svetu predlaga v potrditev. (2)Potrdi letni načrt izvajanja aktivnosti.

AKTIVNOST 5: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v občinskih javnih zgradbah in izvedba izobraževalne delavnice za uporabnike aplikacije. NOSILEC: Občina Bohinj. ODGOVORNI: Energetski menedžer. ROK IZVEDBE: Delno do 31.12. 2012, preostali del do 31.12. 2013. PRIČAKOVANI REZULTATI: Vzpostavitev spremljanja osnovnih energetskih kazalnikov, hitro ukrepanje ob morebitnih negativnih odstopanjih, spremljanje rezultatov izvedenih ukrepov URE. Končni pričakovani rezultat je znižanje specifične rabe energije v občinskih javnih zgradbah. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Odvisno od sprejete odločitve o kompleksnosti in obsežnosti aplikacije(1). DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Delež javnih zgradb, v katerih je vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo. (2) Vrednost kazalnika »specifična raba energije« v posameznih zgradbah. OPOMBE: (1)Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v osnovne šole (oziroma v objekte po dogovoru) je že zajeta v stroške izvajanja energetskega menedžmenta v okviru osnovnega paketa LEAG, v kolikor bi se občina odločila za to opcijo. V tem primeru je strošek vzpostavitve energetskega knjigovodstva v obe osnovni šoli že vključen v strošek izvajanja Aktivnosti 2. Z LEAG je potrebno dogovoriti konkretno, v katere objekte se (prioritetno) uvede energetsko knjigovodstvo. V začetni fazi se občina lahko odloči tudi za vzpostavitev povsem enostavne excel aplikacije; edini stroški, ki pri tem nastanejo, so stroški dela energetskega menedžerja. Nadalje se lahko, v skladu s proračunskimi možnostmi, načrtuje tudi finančno zahtevnejša aplikacija, ki pa ima tudi večjo uporabno vrednost.


93

AKTIVNOST 6: Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih objektov: OŠ Bohinjska Bistrica, POŠ in VVZ Srednja vas, Zdravstveni dom in Lekarna, Kulturni dom J. Ažmana, Občinska stavba. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: Delno do 31. 12. 2012, preostali del do 31. 8. 2013. PRIČAKOVANI REZULTATI: Izdelava podrobnega načrta sanacije javnih zgradb, začetek načrtovanja proračunskih sredstev za namene energetske obnove javnih zgradb. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: okvirno 18.000 EUR [Okvirne cene po posameznih objektih: OŠ Bohinjska Bistrica – 4.500 EUR, POŠ in VVZ Srednja vas – 3.000 EUR, Zdravstveni dom in Lekarna – 4.500 EUR, Kulturni dom J. Ažmana – 3.500, Občinska stavba – 2.500 EUR.] DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 50 - 100 %(1) OSTALI VIRI FINANCIRANJA: do 50 % sofinanciranje iz naslova izvajanja Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/2009, 75/2011)(1). KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Število izdelanih energetskih pregledov. (2) Delež stavb, za katere je izdelan energetski pregled (glede na celotno število občinskih javnih zgradb, glede na načrtovano število izvedenih energetskih pregledov). OPOMBE: (1)V tem trenutku možnosti za sofinanciranje energetskih pregledov objektov iz drugih virov ni. V prihodnje se iz naslova izvajanja Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/2009, 75/2011) kažejo možnosti sofinanciranja le-teh v višini do 50 % vrednosti pogodbe z zunanjim izvajalcem. Možnost sofinanciranja energetskih pregledov je predvsem odvisna od tega, ali bodo veliki zavezanci ta ukrep umestili v svoje programe ali ne. V tem trenutku veliki zavezanci zaradi zakonodajnih nedorečenosti svojih programov po tej uredbi še ne morejo izvajati, pričakovati pa je, da bo v zvezi s tem več znanega v začetku leta 2012. Projekt sanacije občinskih javnih zgradb je potrebno načrtovati celovito, torej že od izvedbe energetskih pregledov objektov dalje. Smiselno je, da občina že v tej fazi sprejme sklep o načinu financiranja sanacij objektov, ki bodo sledile izdelanim energetskim pregledom. V kolikor bo sprejeta odločitev o financiranju le-teh po modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov, svetujemo, naj občina že k izdelavi energetskih pregledov pristopi s partnerjem, ki bo v nadaljevanju sanacije tudi izvedel in zagotovil financiranje le-teh. Po eni strani je s strani neodvisne institucije izdelan energetski pregled vsekakor koristen, po drugi strani pa se bo redkokateri ponudnik pogodbenega zagotavljanja prihrankov odločil za vstop v pogodbeni odnos na podlagi pregleda, ki ga ne bo izdelal sam.

AKTIVNOST 7: Izdelava podrobnega načrta sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020(1). NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer(2), občinski svet(3) ROK IZVEDBE: Po izvedenem prvem sklopu energetskih pregledov se izdela načrt za objekte, ki bodo pregledani v tem sklopu. Enako velja za objekte, ki bodo pregledani v drugem sklopu energetskih pregledov. PRIČAKOVANI REZULTATI: Izdelan podroben načrt sanacij občinskih javnih zgradb do konca leta 2020, ki bo hkrati tudi podlaga za načrtovanje potrebnih proračunskih sredstev za izvedbo sanacij, ob upoštevanju drugih možnih virov in oblik financiranja. Načrt mora vsebovati tudi podrobno analizo možnosti in načrt nadomeščanja fosilnih goriv v občinskih javnih zgradbah z lokalno dostopnimi OVE (pretežno lesna biomasa in energija sonca). Pristopitev k izvedbi sanacij, skladno s potrjenim načrtom. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Stroški izvedbe aktivnosti so zajeti v stroške dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 %, zajeto v stroške dela energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Izdelan in na občinskem svetu potrjen podroben načrt sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020. OPOMBE: (1)Načrt je osnova za načrtovanje proračunskih sredstev za namene energetske sanacije občinskih javnih zgradb. (2)Na podlagi izvedenih energetskih pregledov pripravi podroben načrt sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020. Načrt predloži v potrditev občinskemu svetu. (3)Potrdi načrt sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020.

Po potrditvi načrta sanacij občinskih javnih zgradb za obdobje 2014 – 2020 se, v skladu s sprejetim načrtom, dopolni Akcijski načrt z nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi z izvedbo sanacij – izdelava projektne dokumentacije, morebitno pridobivanje dovoljenj (v primeru obširnejših prenov), končna izvedba sanacij po posameznih objektih.


94

AKTIVNOST 8: Novelacija študije izvedljivosti DOLB Bohinjska Bistrica. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: Neopredeljen - občina bo pristopila k izdelavi študije, če in ko bo zainteresiran investitor izrazil resen interes za izvedbo investicije. PRIČAKOVANI REZULTATI: Zmanjšanje porabe fosilnih goriv na območju Bohinjske Bistrice ter povečanje deleža OVE v energetski bilanci občine. Zagotovitev trajnostne oskrbe z energijo na zaokroženem območju. Lokalna uporaba lokalno dostopnega OVE – lesne biomase. Znižanje stroškov za oskrbo z energijo v vključenih objektih. Povečevanje zavesti občanov o pomembnosti ter o možnostih nadomeščanja fosilnih goriv z lokalno dostopnimi OVE. Predstavitev primera dobre prakse širši javnosti. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 10.000 EUR. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Izdelana študija izvedljivosti. (2) Količina nadomeščenih fosilnih goriv za obnovljive vire energije. (3) Delež OVE v občinski energetski bilanci. (4) Prihranki pri stroških za energijo v vključenih objektih. (5) Število občanov, ki bodo v okviru organiziranih dnevov odprtih vrat prejeli informacije o projektu.

Akcijski načrt bo, po izdelani novelaciji študije izvedljivosti, potrebno dopolniti v skladu s sprejetimi odločitvami v zvezi z izvedbo projekta DOLB. Študija izvedljivosti bo poleg podrobno opredeljene višine potrebne investicije podala tudi predlog same izvedbe projekta, o katerem bo končno odločitev na predlog župana podal občinski svet. V skladu s sprejeto odločitvijo je potrebno sproti ažurirati tudi Akcijski načrt.

AKTIVNOST 9: Priprava podlag za postavitev sončne elektrarne na streho ene zgradbe, ki je v občinski lasti(1). NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: 31. 03. 2013 PRIČAKOVANI REZULTATI: Vzpostavitev pogojev za postavitev sončne elektrarne na streho ene od občinskih zgradb. Srednjeročno: namestitev sončnih elektrarn na večino občinskih zgradb. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Stroški priprave podlag so zajeti v strošek dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % v okviru stroškov dela energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Izdelane podlage. (2) Podpis pogodbe z zainteresiranim investitorjem za postavitev sončne elektrarne na streho ene od občinskih zgradb. OPOMBE: (1)Izdelane podlage (protokol) so osnova za nadaljnje izvajanje aktivnosti s ciljem namestiti sončne elektrarne na večino občinskih javnih zgradb do konca leta 2015 (kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko smiselno – glede na sončno obsevanje in nosilnost strešnih konstrukcij, na katere naj bi se namestile sončne elektrarne).

AKTIVNOST 10: Izvedba pilotnega projekta postavitve sončne elektrarne na streho ene od občinskih zgradb. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: 30. 06. 2013 PRIČAKOVANI REZULTATI: Postavitev in pričetek obratovanja pilotne sončne elektrarne. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Odvisno od velikosti (nazivne moči) in tehničnih karakteristik sončne elektrarne. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: -(1) OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Zainteresirani investitorji. KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Nameščena in delujoča sončna elektrarna, vpisana v register pri Agenciji za energijo in pri Borzen-u. (2) Količina v omrežje oddane električne energije. OPOMBE: (1)Naložba se v celoti izvede preko zainteresiranega zunanjega investitorja, po sistemu oddaje strehe v najem.


95

AKTIVNOST 11: Posodobitev in nadgradnja obstoječega katastra javne razsvetljave. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Občinska uprava, Energetski menedžer ROK IZVEDBE: 31.5.2012 PRIČAKOVANI REZULTATI: Podrobna seznanitev z dejanskim stanjem javne razsvetljave. Pričetek načrtovanja njene celovite prenove. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Všteto v stroške dela zaposlenih v občinski upravi, ni dodatnih stroškov(1). DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 %, všteto v stroške dela zaposlenih v občinski upravi. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Dokončan kataster javne razsvetljave. OPOMBE: (1)Občina to aktivnost že izvaja, in sicer sama z zaposlenimi v občinski upravi.

AKTIVNOST 12: Izdelava načrta prenove / strategije razvoja javne razsvetljave v občini. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Občinska uprava(1), Energetski menedžer(2), Občinski svet(3) ROK IZVEDBE: 31.5.2013(4) PRIČAKOVANI REZULTATI: Načrten pristop k prenovi javne razsvetljave. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 8.000 – 10.000 EUR DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: do 100 %(5). OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Izvajalec prenove javne razsvetljave(5). KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: Izdelan podroben načrt prenove javne razsvetljave: tehnično-izvedbeni načrt, finančni in terminski načrt, načrt financiranja. OPOMBE: (1)Izvajalcem zagotavlja vse potrebne informacije. (2)Odgovoren je za pripravo projektne naloge, zbiranje ponudb, nadzor nad delom zunanjega izvajalca, predstavitev načrta občinski upravi in občinskemu svetu, nadaljnje načrtovanje izvedbe prenove (ustrezna umestitev aktivnosti v Akcijski načrt). (3)Potrdi načrt prenove javne razsvetljave. (4)V primeru odločitve, da se bo prenova javne razsvetljave financirala po modelu pogodbenega zagotavljanja prihranka, predlagamo, da se načrtovanje te aktivnosti prične že prej. V tem primeru občina namreč ne bo potrebovala lastnih sredstev za izvedbo naložbe, torej proračun ostane neobremenjen z naložbo, koristi prenove (prihranke in druge koristi) pa bo pričela občina pridobivati že prej. (5)Nekateri ponudniki prenove javne razsvetljave po modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov nudijo tudi brezplačno izdelavo načrta prenove le-te, v kolikor se naročnik nato odloči za izvedbo projekta prenove pri njih. Po eni strani je neodvisna študija vsekakor koristna, po drugi strani pa se bo redkokateri ponudnik pogodbenega zagotavljanja prihrankov odločil za vstop v pogodbeni odnos na podlagi študije, ki je ne bo izdelal sam. V zvezi s tem predlagamo, naj se občina loti zbiranja ponudb za prenovo razsvetljave v celoti – torej od načrtovanja, izdelave študije, projektiranja in nazadnje izvedbe ter financiranja.

Po potrditvi načrta prenove javne razsvetljave se, v skladu s sprejetim načrtom, dopolni Akcijski načrt z nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi z izvedbo prenove – izdelava investicijske dokumentacije, končna izvedba prenove javne razsvetljave.

AKTIVNOST 13: Uvedba krožka URE v osnovnih šolah, vključitev osnovnih šol v projekt EVŠ ali drug soroden projekt. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: pristop k projektu v šolskem letu 2012 / 2013. PRIČAKOVANI REZULTATI: Aktivna vključitev osnovnošolcev v tematiko zagotavljanja URE, doseženi prihranki pri rabi energije v osnovnih šolah ter posredno, preko učinkov izvedenih ukrepov informiranja in izobraževanja, tudi na vse ostale skupine porabnikov v občini. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: V zvezi z izvajanjem aktivnosti dodatni stroški ne bodo nastali. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: - OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Doseženi prihranki pri rabi energije. (2) Število vključenih osnovnošolcev. (3) Število obiskovalcev na organiziranih predstavitvenih dnevih.


96

AKTIVNOST 14: Paket ukrepov za zmanjšanje letne porabe električne energije in znižanje stroškov za električno energijo v občinskih javnih zgradbah. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: Projekt se izvaja v dveh delih: rok za zaključek 1. dela je 30.06.2013, 2. del se prične izvajati takoj in poteka kontinuirano. PRIČAKOVANI REZULTATI: Zmanjšanje letne porabe električne energije v občinskih javnih zgradbah za 22,5 %. Znižanje stroškov za električno energijo. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Aktivnost izvaja energetski menedžer. Končni stroški aktivnosti bodo odvisni od morebitnih zamenjav elektronskih naprav oziroma namestitve naprav, ki bodo dolgoročno omogočale zniževanje porabe električne energije. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: do 100 %(1) OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Za morebitne investicijske ukrepe: Eko sklad (nepovratna sredstva, krediti z ugodnimi pogoji), razpisi kohezijskega sklada, drugi razpisi, morebitni razpisi iz naslova izvajanja Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/2009, 75/2011)(2) KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Doseženi prihranki pri porabi električne energije. (2) Znižanje stroškov za električno energijo. (3) Število oseb, ki so bile vključene v projekt osveščanja in izobraževanja. OPOMBE: (1)Občina 100 % financira delo energetskega menedžerja. V primeru izvajanja investicijskih ukrepov lahko kandidira tudi za druge vire sredstev in je njen delež financiranja nato ustrezno manjši. (2)V tem trenutku se Uredba še ne izvaja, v prihodnje pa se iz naslova izvajanja Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/2009, 75/2011) kažejo možnosti sofinanciranja različnih investicijskih ukrepov s področja povečevanja energetske učinkovitosti v višini do 50 % vrednosti upravičenih stroškov naložbe. Možnosti sofinanciranja ukrepov preko tega mehanizma bodo predvsem odvisne od tega, ali bodo veliki zavezanci te ukrepe ter lokalne skupnosti kot upravičence umestili v svoje programe ali ne. V tem trenutku veliki zavezanci zaradi zakonodajnih nedorečenosti svojih programov po tej uredbi še ne morejo izvajati, pričakovati pa je, da bo v zvezi s tem več znanega v začetku leta 2012.

AKTIVNOST 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: Aktivnost se izvaja kontinuirano. PRIČAKOVANI REZULTATI: Povečanje zavesti o nujnosti učinkovitega ravnanja z energijo, uvajanju lokalnih OVE, podajanje informacij o možnostih financiranja ukrepov, seznanitev s primeri dobre prakse itd.. Uporaba storitev energetskih svetovalcev v okviru mreže ENSVET. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: V skladu s proračunskimi možnostmi občine in z vsebino vsakoletnega programa(1). Predlog: 5.000 – 10.000 EUR na leto. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: do 100 %(2) OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Eko sklad, evropski program Intelligent Energy Europe, Alpdom(2). KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Število in vrste izvedenih aktivnosti. (2) Število občanov, ki je prejelo informacije. (3) Doseženi učinki (znižanje specifične rabe energije, izvedeni projekti OVE ipd.). (4) Zadovoljstvo občanov s prejetimi informacijami. (5) Število opravljenih svetovanj s strani svetovalca ENSVET. OPOMBE: (1)V letu 2012 se v občinskem proračunu sredstev za ta namen ne načrtuje. Zato naj se v tem letu izvaja čim več aktivnosti, ki nimajo finančnih posledic (npr. objavljanje prispevkov na spletni strani občine in v občinskem časopisu, spodbujanje občanov za koriščenje storitev ENSVET ipd.) ter pripravi podroben načrt za leto 2013 – strošek priprave načrta je zajet v delo energetskega menedžerja. (2)Eko sklad občasno objavi javni razpis za sofinanciranje info aktivnosti s področij URE in OVE. Energetski menedžer v okviru svojih nalog spremlja aktualne razpise. V kolikor bo razpis objavljen, pripravi prijavo v skladu s pogoji razpisa. Primarni namen evropskega programa Intelligent Energy Europe (IEE) je ravno v povečevanju splošne osveščenosti na področjih URE in OVE. Program je vsakoleten, razpis pa je v začetku vsakega leta objavljen na http://ec.europa.eu/energy/intelligent/. Za vključitev lastnikov etažnih stanovanj predlagamo sodelovanje z družbo Alpdom, ki je upravitelj večstanovanjskih objektov.


97

AKTIVNOST 16: Dopolnitev občinskih aktov z zavezami za zagotavljanje povečevanja deleža OVE(1) v energetski bilanci občine. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Župan, občinska uprava, energetski menedžer ROK IZVEDBE: 31.12.2012 PRIČAKOVANI REZULTATI: Ureditev potrebnih podlag, s katerimi bo občina lahko pričela aktivno izvajati politiko povečevanja OVE v energetski bilanci, občina bo z aktivnostmi v svojih zgradbah postavila temelje in osnovne kriterije za vse ostale porabnike energije v občini. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Strošek izvedbe aktivnosti je zajet v stroških rednega dela občinske uprave in energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 %, vendar dodatni stroški v zvezi s to aktivnostjo ne nastanejo, ker je njeno izvajanje že vključeno v redno delo občinske uprave in energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Prenesene zahteve v posamezne izvedbene občinske akte. (2) Potrditev občinskih aktov na občinskem svetu. (3) Izvedeni projekti v skladu s sprejetimi pogoji. (4) Delež OVE v energetski bilanci občine. OPOMBE: (1)Gre za naslednje zaveze: 1. Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti njihove energetske oskrbe z izključno uporabo OVE. Enako velja za vse obnove obstoječih občinskih objektov. 2. Občina Bohinj bo pri načrtovanju menjave vsake kurilne naprave v zgradbah v svoji lasti preučila tehnične možnosti zamenjave obstoječe naprave z napravami na OVE. 3. Občina Bohinj bo pri načrtovanju vseh novogradenj v svoji lasti izdelala analizo možnosti namestitve energetskih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE na te objekte. Pri obstoječih objektih bo občina te možnosti preverjala v okviru izdelave energetskih pregledov objektov. 4. Na območju DOLB (v primeru izvedbe le-tega) se v določenem časovnem obdobju opredeli obvezen priklop naslednjih objektov: - obstoječi objekti (razen v primeru, če je energetska oskrba objekta 100 % zagotovljena iz drugega OVE): vse občinske javne zgradbe, vse skupne kotlovnice, vsi ostali porabniki s priključno močjo 100 kW in več; - vse novogradnje (razen v primeru pilotnih projektov, pri katerih se energetska oskrba objekta 100 % zagotovi iz drugega OVE, takšen objekt pa ima hkrati naravo demonstracijskega projekta). 5. Pri individualni gradnji ter pri gradnji večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektov mora investitor preučiti, ali je možno iz OVE zagotoviti vsaj 80 % delež celotnih potreb po energiji v posamezni stavbi ali skupini stavb.

AKTIVNOST 17: Projekt »Zeleni turizem«. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Župan, občinska uprava, energetski menedžer, direktor javnega zavoda Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma ROK IZVEDBE: Prva faza – 31.12.2012. Druga faza – 30.6.2013. Tretja faza – kontinuirano izvajanje po zaključeni drugi fazi. PRIČAKOVANI REZULTATI: Podrobna analiza stanja področij OVE in URE v segmentu turizma. Povečanje energetske učinkovitosti in deleža OVE v energetskih bilancah turističnih objektov. Povečanje atraktivnosti namestitvenih in gostinskih objektov. Trženje dodatnih atraktivnosti za goste turističnih objektov. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Strošek izvedbe aktivnosti je deloma zajet v stroške dela zaposlenih javnega zavoda Turizem Bohinj in energetskega menedžerja. Predvideni dodatni stroški za zunanje svetovalce: 10.000 EUR v letu 2013. Financiranje tretje faze zagotavljajo izvajalci turistične dejavnosti sami – investitorji, ki se odločijo za izvedbo projektov. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % (prva in druga faza). Tretja faza: - OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Tretja faza – izvajalci turistične dejavnosti, investitorji. KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Stopnja vključenosti v projekt. (2) Energetska učinkovitost v turističnih objektih. (3) Delež OVE v energetski bilanci turističnih objektov. (4) Učinki izvedenih ukrepov na goste objektov, kjer so bili ti ukrepi izvedeni, prihodki iz izvajanja dodatnih aktivnosti oziroma nudenja dodatnih zanimivosti.


98

AKTIVNOST 18: Prijava na razpise, v okviru katerih bo za naložbe v ukrepe URE in OVE možno pridobiti nepovratna sredstva. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: aktivnost se izvaja neprekinjeno. PRIČAKOVANI REZULTATI: Pridobitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje izvedbe ukrepov URE in OVE. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Stroški izvajanja aktivnosti so zajeti v stroške dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 %, v okviru stroškov dela energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: delež pridobljenih nepovratnih sredstev glede na celotno višino naložb oziroma stroškov izvajanja posameznih aktivnosti. AKTIVNOST 19: Izdelava poročil o izvedenih ukrepih in priprava letnih načrtov za izvajanje ukrepov. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: Letno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih Ministrstvu za gospodarstvo, Direktorat za energijo (MG-DE)(1). Polletno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih občinskemu svetu(2). Vsako leto energetski menedžer izdela letni načrt izvajanja ukrepov in ga predloži v sprejem občinskemu svetu(3). PRIČAKOVANI REZULTATI: Obveščanje vseh pristojnih organov o poteku izvajanja LEK. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Stroški izvajanja aktivnosti so zajeti v stroške dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % v okviru stroškov dela energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Priprava vseh potrebnih poročil (letno za MG-DE, polletno za občinski svet, letni načrt za občinski svet). (2) Potrditev poročil s strani pristojnih organov (MG-DE, občinski svet). OPOMBE: (1)Obvezno, v skladu z 21. členom Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov. Sestavni del Pravilnika je tudi obrazec za poročanje (Priloga 2 Pravilnika). (2)V skladu z 20. členom Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov mora energetski menedžer najmanj enkrat letno pripraviti pisno poročilo o izvajanju LEK in ga predložiti občinskemu svetu. Zaradi boljše informiranosti predlagamo polletno poročanje. (3)Namen letnega načrta izvajanja ukrepov je vsakoletno načrtovanje proračunskih sredstev za izvajanje ukrepov iz Akcijskega načrta LEK.

AKTIVNOST 20: Pregled in analiza opravljenih aktivnosti v preteklem petletnem obdobju in izdelava novelacije akcijskega načrta za prihodnje petletno obdobje(1). NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: 31. 5. 2017. PRIČAKOVANI REZULTATI: Analiza doseženih rezultatov, priprava noveliranega akcijskega načrta v skladu z novimi potrebami in priložnostmi, nov zagon za nadaljnje izvajanje projektov, vključitev aktivnosti, ki jih ob pripravi LEK ni bilo mogoče predvideti. Izpolnitev zakonodajnih zahtev. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Stroški izvedbe aktivnosti so zajeti v stroške dela energetskega menedžerja. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % v okviru stroškov dela energetskega menedžerja. OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Izdelana analiza doslej opravljenih aktivnosti. (2) Sprejeta novelacija akcijskega načrta na občinskem svetu. OPOMBE: (1)V skladu z 12. členom Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov je potrebno najkasneje po petih letih od sprejetja LEK pripraviti njegovo novelacijo.


99

Ločeno od osnovnega Akcijskega načrta navajamo še tri aktivnosti, ki jih v tem trenutku še ni možno opredeliti z vsemi potrebnimi parametri, da bi jih lahko umestili v Akcijski načrt, bo pa v prihodnje prav tako potrebno pristopiti k njihovi izvedbi in jih je temu ustrezno potrebno tudi načrtovati (organizacijsko, izvedbeno, terminsko, finančno).

1. Izdelava energetskih izkaznic javnih objektov(1). NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: V skladu z zakonodajo(1). PRIČAKOVANI REZULTATI: Pozitivni učinki na odnos do energije, vpliv na učinkovitejšo rabo energije, izpolnitev zakonodajnih obveznosti. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: V tem trenutku še ni mogoče opredeliti(2). DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % OSTALI VIRI FINANCIRANJA: - KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Delež javnih stavb, za katere je izdelana energetska izkaznica. OPOMBE: (1)Obvezno izdelavo energetskih izkaznic in namestitev le-teh na vidno mesto v javnih zgradbah sicer predpisuje veljavni Energetski zakon. Roki v trenutno veljavni zakonodaji so že prekoračeni, vendar pristojna ministrstva do tega trenutka še niso vzpostavila vseh potrebnih podlag in mehanizmov, da bi se energetske izkaznice sploh lahko pričele izdelovati in izdajati. Pričakovati je, da bo nove roke določil nov Energetski zakon, ki pa je še v postopku obravnave. (2)V skladu z Energetskim zakonom bo pristojno ministrstvo predpisalo spodnjo in zgornjo mejo tarife za izdajo energetskih izkaznic, vendar doslej tega še ni storilo. Ko bo podatek znan, naj občina v predvidenem prehodnem obdobju načrtuje izvedbo te aktivnosti in v skladu s tem tudi potrebna proračunska sredstva.

2. Izvedba ukrepov na osnovi izdelanega podrobnega načrta sanacij občinskih javnih zgradb. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Občinska uprava(1), Občinski svet(2), Energetski menedžer(3) ROK IZVEDBE: do konca leta 2020, podroben terminski načrt se določi v okviru Aktivnosti 7. PRIČAKOVANI REZULTATI: Znižanje specifične rabe energije v objektih iz obstoječih povprečnih 130 kWh/m2/leto na ciljno povprečno vrednost 70 kWh/m2/leto, povečanje deleža OVE v energetski bilanci občinskih javnih zgradb, znižanje stroškov za energijo, zmanjšanje emisij TGP, dajanje dobrega zgleda vsem ostalim skupinam porabnikov energije v občini. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: se opredeli po izvedenih energetskih pregledih(4). DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: se opredeli naknadno, v skladu z možnostmi pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov, ki bodo na razpolago v obdobju izvajanja ukrepov, ter v skladu s sprejetim modelom financiranja (možnost pogodbenega financiranja). OSTALI VIRI (in načini) FINANCIRANJA: nepovratna sredstva(5), najem kreditov z ugodnimi obrestnimi pogoji(6), pogodbeno financiranje(7). KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: višina kazalnika specifične rabe energije v javnih zgradbah, delež OVE v energetski bilanci občinskih javnih zgradb. OPOMBE: (1)Občinska uprava je odgovorna za ustrezno načrtovanje razpoložljivih proračunskih sredstev. (2)Občinski svet potrjuje občinski proračun in načrt sanacij. (3)Energetski menedžer je odgovoren za celovito vodenje projekta sanacije občinskih javnih zgradb. (4)Rezultat izdelanih energetskih pregledov objektov bo v skladu z metodologijo izdelave le-teh med drugim tudi finančno ovrednotenje potrebnih ukrepov za posamezen pregledan objekt. (5)Ves čas je potrebno spremljati različne možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev za namene sofinanciranja energetskih sanacij javnih objektov: pristojna ministrstva, Eko sklad, programi velikih zavezancev po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (ko se bodo pričeli izvajati), mehanizma švicarskega in norveškega sklada itd.. (6)Krediti Eko sklada. (7)Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo, pogodbeno zagotavljanje prihrankov pri rabi energije. Občinski proračun ostane neobremenjen, naložbo financira podjetje, s katerim občina sklene dolgoročno pogodbo, v okviru katere nato občina naložbo poplačuje iz doseženih prihrankov.


100

3. Prenova javne razsvetljave. NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: v skladu s terminskim načrtom, ki bo predstavljen v načrtu prenove ter potrjen s strani občinskega sveta(1). PRIČAKOVANI REZULTATI: Znižanje stroškov za javno razsvetljavo. Prilagoditev svetil javne razsvetljave zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Znižanje specifične porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca na raven, kot jo predpisuje Uredba. Uvedeni sistemi za nadzor in avtomatizacijo javne razsvetljave, ureditev monitoringa. Boljša osvetljenost cestišč, zvišanje kakovosti bivanja, zmanjšanje svetlobne onesnaženosti, enostavnejše upravljanje in vzdrževanja razsvetljave, možnost izvajanja rednih analiz porabe električne energije in hitrega ukrepanja v primeru nepričakovanih odstopanj. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Skupna vrednost prenove bo določena v izdelanem načrtu prenove(2). DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: se opredeli naknadno, v skladu z možnostmi pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov, ki bodo na razpolago v obdobju izvedbe prenove, ter v skladu s sprejetim modelom financiranja (možnost pogodbenega financiranja). OSTALI VIRI (in načini) FINANCIRANJA: kohezijska sredstva(3), model pogodbenega zagotavljanja prihrankov(4). KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Delež svetil javne razsvetljave, ki ustreza zahtevam Uredbe. (2) Višina kazalnika specifične porabe električne energije za javno razsvetljavo na občana. (3) Višina stroškov za javno razsvetljavo po posameznih postavkah: poraba električne energije, obratovanje, vzdrževanje. (4) Dosežen prihranek glede na obstoječe stanje (%). OPOMBE: (1)Glede na visok potencial prihrankov predlagamo čim prejšnjo izvedbo. Terminski načrt izvedbe prenove je potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo, ki določa prehodno obdobje za prilagoditev obstoječe razsvetljave. (2)Upoštevajoč grobo ocenjen potencialni prihranek v višini 65 % glede na obstoječe stanje, kar pomeni doseženih 238 MWh prihranka, bi po prvih ocenah investicija v prenovo javne razsvetljave lahko znašala okrog 126.000 EUR (v izračunu je upoštevana povprečna višina že izvedenih tovrstnih projektov, kjer povprečni specifični strošek naložbe znaša okrog 530 EUR / MWh doseženega prihranka. Pri tem je potrebno upoštevati, da so projekti med seboj zelo različni glede na izhodiščno stanje in seveda glede na odločitev investitorja glede tehnoloških rešitev prenove. Gre zgolj za grobo oceno, ki je namenjena izključno okvirnemu načrtovanju sredstev. (3)Trenutno veljaven je Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 9.1.2013, upravičeni pa bodo stroški, ki ne bodo nastali kasneje kot 30.9.2013. (4)Prenovo javne razsvetljave je možno izvesti tudi preko modela financiranja s pogodbenim zagotavljanjem prihrankov.

Ko bo torej v zvezi s posamezno od zgoraj navedenih aktivnosti znanih več potrebnih parametrov za njihovo izvedbo, naj se v najkrajšem možnem času umestijo v letni načrt izvajanja.


101

15.TERMINSKI NAČRT

V nadaljevanju je iz Akcijskega načrta povzet okviren terminski načrt, ki naj občinski upravi in energetskemu menedžerju služi kot ogrodje za nadaljnje načrtovanje aktivnosti. Nekatere aktivnosti zahtevajo predhodno izvedbo drugih aktivnosti, na podlagi katerih se bo najprej sprejela odločitev o sami izvedbi, nato pa še o ostalih parametrih, ki bodo rezultat ravno teh predhodno izvedenih aktivnosti. Tipični primeri takšnega večstopenjskega pristopa so na primer energetska sanacija občinskih javnih zgradb, sanacija javne razsvetljave ter odločanje o morebitnem daljinskem sistemu ogrevanja.

Večstopenjsko odločanje na primer pri načrtovanju sanacije občinskih javnih zgradb, v kolikor naj bi bil ukrep izveden po načelu racionalnosti, poteka v naslednjem zaporedju aktivnosti:

- izdelava preliminarnih energetskih pregledov objektov in predlog objektov, za katere je potrebna izdelava razširjenih energetskih pregledov; [izvedeno v okviru izdelave LEK],

- izdelava razširjenih energetskih pregledov objektov, - na podlagi rezultatov in priporočil izvedenih energetskih pregledov se izdela načrt sanacij, - na podlagi načrta se v naslednjem srednjeročnem obdobju v vsakoletnem proračunu

načrtujejo potrebna finančna sredstva ter analizirajo takrat odprte možnosti financiranja iz drugih virov,

- izvedba ukrepov.

Pri načrtovanju sanacije javne razsvetljave je postopek podoben, prav tako pri načrtovanju daljinskega sistema ogrevanja. Pri slednjem so ključne prelomne točke naslednje:

- ugotovitev teoretičnih možnosti za izvedbo projekta: analiza potreb po menjavi kurilnih naprav v ključnih objektih načrtovanega sistema, okvirna analiza prostorskih možnosti za izvedbo projekta, osnoven pregled ustreznosti projekta z vidika realno potencialnega odjema toplote, ugotovitev o lokalni dostopnosti do vhodnega energenta; [vse navedene aktivnosti so bile že izvedene v okviru izdelave LEK, njihovi rezultati pa so pokazali, da je smiselno nadaljnje načrtovanje projekta];

- izdelava podrobne študije izvedljivosti projekta, - sprejem odločitve na podlagi rezultatov študije izvedljivosti, - v primeru pozitivne odločitve sledi nadaljnje načrtovanje: načrtovanje sredstev v proračunu,

iskanje drugih virov financiranja oziroma (so)investitorja, zagotovitev vseh sistemskih predpisov, pristopitev k sami izvedbi projekta.

Tovrstne aktivnosti je smiselno načrtovati izključno na zgoraj opisan način, v nasprotnem primeru lahko hitro pride do neracionalnega načrtovanja brez nujno potrebnih podlag, ki bi omogočile strokovno podprto odločanje o nadaljnjih korakih ter nenazadnje tudi podrobno terminsko in finančno načrtovanje izvedbe posameznega projekta. Pri slednjem je predvsem smiselno aktivno angažiranje energetskega menedžerja, katerega naloga je tudi ažurno spremljanje odprtih možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev za izvedbo posamezne aktivnosti. Odpirajo se vedno novi razpisi, pogoji in upravičeni nameni se spreminjajo, zato mora imeti energetski menedžer celovit pregled v vsakem trenutku. Smiselno je namreč, da se izvajanje ukrepov terminsko prilagaja tudi možnostim za občino čim ugodnejše finančne konstrukcije, ki bo proračun obremenila v najmanjši možni meri.

Terminsko načrtovanje je torej živ proces. Izvedba nekaterih aktivnosti je vsekakor prioritetna, ker so bodisi pogojene z zakonodajo bodisi obstajajo drugi razlogi za prioritetno obravnavo. V vseh ostalih primerih pa je smiselna čim večja fleksibilnost. V času izvajanja Akcijskega načrta se bo tudi občina najverjetneje znašla v različnih finančnih situacijah in bo morda v določenem letu mogoča izvedba številnih aktivnosti, medtem ko bo v naslednjem letu izvajanje aktivnosti zmanjšano v minimalne okvire, ko se bodo realizirali zgolj najbolj nujni posegi.


102

Zaradi vseh navedenih dejstev je smiselno, da terminski načrt, ki je predstavljen v nadaljevanju, služi kot splošna orientacija in predvsem kot pomoč pri pripravi vsakoletnega načrtovanja dejanskega izvajanja Akcijskega načrta.

Pri izdelavi akcijskega in posledično terminskega načrta smo upoštevali tudi naslednja dejstva:

- V letu 2012 je mogoče zagotoviti zgolj minimalna proračunska sredstva za izvajanje LEK. Ta se zagotovijo le za najnujnejše aktivnosti, ki bodo osnova za nadaljnjo izvedbo Akcijskega načrta v prihodnjih letih.

- V Akcijskem načrtu so prvih letih izvajanja LEK (2012, 2013) skoncentrirane predvsem pripravljalne in organizacijske aktivnosti, z izvedbo katerih se zagotovi izvajanje investicijskih ukrepov v prihodnjem obdobju (glavni investicijski ciklus se prične v letu 2014).

- Ko bodo pripravljalne aktivnosti izvedene, je potrebno akcijski načrt posodobiti z aktivnostmi, ki bodo zagotavljale izvedbo le-teh. Ustrezno je potrebno načrtovati tudi proračunska sredstva za izvedbo načrtovanih aktivnosti.

- Finančno najbolj zahtevne bodo naslednje aktivnosti: o Energetska prenova občinskih javnih zgradb. o Prenova javne razsvetljave. o Izgradnja in vzpostavitev delovanja sistema DOLB v Bohinjski Bistrici34.

Za vse navedene sklope investicijsko zahtevnejših aktivnosti obstajajo tudi sodobni modeli financiranja, pri katerih občini ni potrebno zagotoviti lastnih investicijskih sredstev, pač pa naložbo plačuje investitorju iz doseženih prihrankov (pogodbeno zagotavljanje prihrankov, pogodbeno zagotavljanje oskrbe). Predlagamo, da se v vseh navedenih aktivnostih preučijo tudi te možnosti.

Ob upoštevanju navedenih predpostavk je okviren terminski načrt izvajanja Akcijskega načrta za obdobje prvih desetih let izvajanja LEK naslednji:

Tabela 40: Okviren terminski načrt izvajanja Akcijskega načrta LEK Občine Bohinj

Kot že večkrat izpostavljeno, bo terminski načrt potrebno ažurno dopolnjevati z novimi aktivnostmi, prav tako pa ga bo potrebno tudi prilagajati vsakokratnim proračunskim zmožnostim.

34 V primeru odločitve za pristopitev k temu projektu. Finančna zahtevnost za občino je odvisna tudi od načina in vira financiranja tega projekta.

Zap.št. aktivnosti 12/2011 01/2012 02/2012 03/2012 04/2012 05/2012 06/2012 07/2012 08/2012 09/2012 10/2012 11/2012 12/2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

123456789

1011121314151617181920

Legenda:čas trajanja aktivnostizaključek aktivnostiizvajanja aktivnosti v tem trenutku še ni mogoče terminsko opredeliti


103

16.FINANČNI NAČRT

Višina postavk v občinskem proračunu, ki bodo namenjene financiranju izvajanja Akcijskega načrta, se bo usklajevala na letni ravni, v skladu z letnim načrtom izvajanja ukrepov, ki ga bo pripravil energetski menedžer in potrdil občinski svet. Zagotovo bo prihajalo do situacij, ko v določenih letih enostavno ne bo mogoče zagotoviti celotnih potrebnih sredstev. V tem primeru bo energetski menedžer postavil prioritete, ki se bodo nato izvedle v skladu s trenutnimi proračunskimi možnostmi. Upoštevati je potrebno tudi različne možnosti sofinanciranja izvajanja ukrepov (predlagamo prilagajanje prioritet glede na trenutno odprte razpise), prav tako pa predlagamo, naj občinska uprava vzame v razmislek tudi možnost izvajanja ukrepov preko pogodbenega financiranja. Za ta način financiranja so primerni predvsem projekti sanacij občinskih javnih zgradb, menjave ogrevalnih sistemov, graditve novih sistemov oskrbe z energijo ter sanacije javne razsvetljave.

Tabela 41: Okviren petletni finančni načrt izvajanja Akcijskega načrta LEK Občine Bohinj

V zgornji tabeli so zajeti stroški, ki se nanašajo neposredno na Občino Bohinj. Ostali potencialni viri in načini financiranja so za vsako predlagano aktivnost navedeni v Akcijskem načrtu.

17.NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

17.1 Organizacija izvajanja lokalnega energetskega koncepta Ključna oseba, ki je odgovorna za celotno organizacijo v zvezi z izvajanjem aktivnosti iz akcijskega načrta LEK, je energetski menedžer, ne glede na način izvajanja te funkcije. Kot je bilo že predhodno navedeno, ima občina v osnovi tri možne variante za organizacijo izvajanja energetskega menedžmenta, in sicer:

- Občina odpre novo delovno mesto in zaposli osebo, ki je strokovnjak s področja energetike, hkrati pa mora imeti tudi izkušnje s področja načrtovanja, vodenja, organizacije, priprave vlog za prijavo na razpise, oblikovanje projektnih nalog itd..

- Občina se poveže z eno od že ustanovljenih LEA. - Občina sklene pogodbo o izvajanju energetskega menedžmenta z drugim za to področje

specializiranim podjetjem.

V kolikor se za energetskega menedžerja poskrbi z zaposlitvijo nove osebe, je njegovo delovno mesto nujno opredeliti na način, da mu omogoča neovirano izvajanje aktivnosti, poleg tega pa mora prevzeti tudi polno odgovornost za uspešnost izvajanja aktivnosti. V kolikor pa se za energetski menedžment poskrbi preko zunanjega izvajalca (bodisi je to LEA bodisi drugo za to usposobljeno podjetje oziroma oseba), je potrebno v pogodbi o sodelovanju natančno opredeliti pristojnosti in

Rok za izvedbo 2012 2013 2014 2015 2016 Opombe1 Sprejetje LEK, seznanitev ministrstev 31.12.2011 0 aktivnost nima finančnih posledic2 Energetski menedžment (EM) 31.3.2012 3.6003 Kontinuirano posodabljanje LEK in AN kontinuirano EM EM EM EM EM strošek vključen v delo en. menedžerja4 Podrobni načrt izvajanja AN 2012 in 2013 30.4., 30.9.2012 EM strošek vključen v delo en. menedžerja5 Energetsko knjigovodstvo 1.9.2012, 1.9.2013 EM EM strošek vključen v delo en. menedžerja6 Energetski pregledi 31.12.2012, 31.12.2013 10.000 8.0007 Načrt sanacij javnih zgradb po izdelanih en. pregledih EM EM strošek vključen v delo en. menedžerja8 Študija izvedljivosti DOLB neopredeljeno okviren strošek izdelave študije: 10.000 EUR9 Podlage za postavitev sončnih elektrarn 31.3.2013 EM strošek vključen v delo en. menedžerja

10 Izvedba pilotnega projekta sončne elektrarne 30.6.2013 0 zunanji investitor, oddaja strehe v najem11 Posodobitev katastra javne razsvetljave 31.5.2012 obč. uprava strošek vključen v delo občinske uprave12 Načrt prenove javne razsvetljave 31.5.2013 8.000 - 10.00013 Krožek URE, vključitev v EVŠ ali soroden program 1.9.2012 0 aktivnost nima finančnih posledic

14 Ukrepi za zmanjšanje rabe EE v javnih zgradbah 30.06.2013, kont. EM EM EM EM

osnovni strošek vključen v delo en. menedžerja, ostali stroški se opredelijo po izdelanem načrtu aktivnosti

15 Letni program info aktivnosti 2013, nato kontinuirano 5.000 - 10.000 5.000 - 10.000 5.000 - 10.000 5.000 - 10.00016 Dopolnitev občinskih aktov 31.12.2012 obč. uprava strošek vključen v delo občinske uprave

17 Zeleni turizem od 2012 dalje 0 10.000 0 0 0ostali stroški: strošek dela en. menedžerja, zaposlenih v zavodu Turizem Bohinj

18 Prijava na razpise kontinuirano EM EM EM EM EM strošek vključen v delo en. menedžerja19 Priprava poročil o izvajanju LEK in učinkih polletno, letno EM EM EM EM EM strošek vključen v delo en. menedžerja20 Pregled izvedenih aktivnosti, novelacija AN 31.5.2017 EM EM EM EM EM strošek vključen v delo en. menedžerja

SE OPREDELI PO SPREJETEM SKLEPU O IZVAJANJU EM

Ob izraženem resnem interesu zainteresiranega investitorja.


104

odgovornost za izvedbo ukrepov ter prevzemanje posledic neizpolnjevanja sprejetih načrtov in zastavljenih ciljev. Tudi v primeru, ko se občina odloči za eno od zadnjih dveh variant izvajanja energetskega menedžmenta, je pomembno, da kljub temu v okviru zaposlenih imenuje osebo, ki bo odgovorna za izvajanje LEK in ki bo hkrati osnovna kontaktna točka energetskemu menedžerju.

Poleg imenovanja energetskega menedžerja in odgovorne osebe za izvajanje LEK znotraj občine pa je pomembno, da je o načrtovanih aktivnostih seznanjena celotna občinska uprava. Izvajanje projektov bo namreč večinoma zelo multidisciplinarno in bo zahtevalo vključitev oseb, ki so zadolžene za različna področja: okolje, prostor, gospodarstvo, investicije, finance, kmetijstvo ipd.. Del ustrezne organiziranosti izvajanja LEK se zato nanaša tudi na zadostno informiranje in aktivno vključevanje celotne občinske uprave.

Energetski menedžer mora poskrbeti, da v skladu s prioritetami pravočasno pripravlja letne načrte izvajanja ukrepov, vključno z upoštevanjem možnih virov financiranja, da se lahko le-ti ustrezno umestijo v vsakoletno planiranje občinskega proračuna. Pomembno je, da pri načrtovanju izvajanja akcijskega načrta upošteva prioritete glede na nujnost izvedbe posameznega ukrepa. Pomembna dejavnika pri postavljanju prioritet sta tudi pričakovan učinek (dosežen prihranek ali drug načrtovan učinek na vložen EUR sredstev) ter možnosti za sofinanciranje posameznih ukrepov. V različnih časovnih obdobjih so namreč odprti različni razpisi in ob premišljeni organizaciji, rednem spremljanju razpisov in njihovem dobrem poznavanju je možno za izvedbo posameznih ukrepov pridobiti relativno visoke nepovratne spodbude.

Prva naloga energetskega menedžerja bo priprava podrobnega načrta izvajanja aktivnosti za leti 2012 in 2013. Vsakoletni načrt izvajanja aktivnosti potrdi občinski svet.

17.2 Viri financiranja aktivnosti S sprejetjem LEK bo občina v skladu z Energetskim zakonom pridobila pravico do črpanja nepovratnih sredstev za sofinanciranje ukrepov, ki so opredeljeni v akcijskem načrtu LEK. Viri financiranja projektov so v osnovi štirje:

- sredstva, ki jih zagotovi občina (lastna sredstva); - sredstva, ki jih zagotovijo zunanji investitorji; - nepovratna sredstva, ki so večinoma na voljo pri Ministrstvu za gospodarstvo in Eko skladu,

deloma pa tudi pri drugih resornih ministrstvih;35 - sredstva v obliki kreditov z ugodnimi obrestnimi merami36.

Kot že zgoraj omenjeno lahko v prihodnje pričakujemo nepovratna sredstva tudi iz naslova izvajanja Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št 114/2009, 75/2011). Sredstva za izvajanje te uredbe na podlagi 67. člena Energetskega zakona v obliki prispevka na učinkovito rabo energije že od februarja 2010 dalje vplačujejo vsi končni porabniki energije, vendar se Uredba, razen za gospodinjstva (izvaja Eko sklad), zaradi zakonodajnih nedorečenosti še vedno ne izvaja. Uredba za lokalne skupnosti predvideva tudi do 50 % sofinanciranje izvedenih projektov URE in OVE, izvajalci pa bodo t.i. veliki zavezanci (dobavitelji električne energije, plina, toplote, goriv). Predlagamo kontinuirano spremljanje zakonodaje in morebitnih objav razpisov s strani velikih zavezancev ter prijavo na razpise, ko bo to mogoče.

35 V letu 2008 se je začel izvajati program OP-ROPI (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture), v okviru katerega so na voljo sredstva iz kohezijskega sklada, posamezne programe pa bodo izvajala ministrstva, ki so pristojna za posamezna področja – Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podobne razpise lahko pričakujemo tudi v prihodnje, tako preko ministrstev kot tudi Eko sklada. Nepovratna sredstva lahko v prihodnje pričakujemo tudi v okviru izvajanja Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. 36 Ugodni krediti so na voljo pri Eko skladu, v zadnjem času pa tudi že številne komercialne banke nudijo kredite za naložbe v ukrepe URE in OVE z ugodnejšimi pogoji.


105

V akcijskem načrtu so pri vsaki aktivnosti navedeni tudi okvirni možni viri (so)financiranja, pri čemer je naloga energetskega menedžerja, da pred pričetkom izvajanja katerekoli med njimi preveri najnovejše razpoložljive možnosti.

Poleg tega ne smemo pozabiti tudi na sredstva, ki so na voljo preko neposrednih razpisov pri institucijah EU, vendar se je potrebno za pridobitev teh sredstev običajno angažirati bolj intenzivno, za kar je idealna povezava s katero od LEA.

Svoje programe pa v državah EU izvajata tudi dve državi, ki sicer nista članici EU, in sicer Švica (t.i. švicarski sklad) ter Norveška (t.i. norveški sklad), ki prav tako veliko pozornost namenjata ravno URE in OVE. Informacije o izvajanju obeh navedenih mehanizmov na voljo pri Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (http://www.svlr.gov.si).

Ko govorimo o spodbujanju naložb za proizvodnjo električne energije iz OVE ter v napravah SPTE z visokim izkoristkom, je investitorjem na voljo nova podporna shema, ki v osnovi zagotavlja dve obliki spodbud: zagotovljen odkup električne energije ter finančno pomoč za tekoče poslovanje. Mehanizma sta podrobno predstavljena v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 94/2010, 43/2011; na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo http://www.mg.gov.si je na voljo tudi neuradno prečiščeno besedilo Uredbe) ter v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 81/2010; na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo http://www.mg.gov.si je na voljo tudi neuradno prečiščeno besedilo Uredbe). Obe uredbi določata tudi pravila o znižanju podpore v primeru, ko investitor za sofinanciranje naložbe pridobi nepovratna sredstva. Na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo sta objavljeni tudi uradni metodologiji za določitev referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz OVE in v napravah SPTE z visokim izkoristkom.

Trenutno so aktualni naslednji javni razpisi:

Tabela 42: Trenutno aktualni javni razpisi za sofinanciranje ukrepov iz Akcijskega načrta LEK (na dan 14.11.2011)

Pristojni organ

Naziv javnega razpisa Zaključek razpisa

Skupaj razpisana sredstva

MG Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

9.1.2013 14 mio EUR

MG Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

5.9.2013 17,2 mio EUR

MG Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3)

5.9.2013 9,0 mio EUR

MG Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

6.3.2013 6,5 mio EUR

Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 46PO11

31.1.2012 20 mio EUR

Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11 31.1.2012 8 mio EUR

Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6SUB-OB11

31.12.2011 10 mio EUR

Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb 7SUB-OB11

31.12.2011 2 mio EUR

Eko sklad

JAVNI POZIV 8SUB-EVOB11 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

31.12.2011 200.000 EUR

Eko sklad

JAVNI POZIV 9SUB-EVPO11 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna

31.12.2011 300.000 EUR


106

vozila Eko sklad

JAVNI POZIV 10SUB-VIS11 Nepovratne finančne spodbude za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb v lasti občin, v katerih se izvajajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja

31.12.2011 4,5 mio EUR

Eko sklad

JAVNI POZIV 11SUB-AVPO11 Nepovratne finančne pomoči za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet

31.12.2011 300.000 EUR

Viri: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html, http://www.mg.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/.

17.3 Poročanje o izvajanju aktivnosti V skladu z 21. členom Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/2009, 3/2011) mora lokalna skupnost enkrat letno poročati o izvajanju LEK ministrstvu, pristojnemu za energijo (po trenutni ureditvi je to Ministrstvo za gospodarstvo). Obrazec letnega poročila je sestavni del Pravilnika. V skladu z 22. členom omenjenega Pravilnika je lokalna skupnost ob sprejemu LEK dolžna o tem obvestiti ministrstva, pristojna za energijo, okolje in prostor.

V skladu z 20. členom Pravilnika mora izvajalec LEK (energetski menedžer) najmanj enkrat letno pripraviti tudi pisno poročilo in ga predložiti pristojnemu organu lokalne skupnosti. Predlagamo, naj se to poročanje izvaja na polletni osnovi, pri čemer se ob polletju pripravi in na občinskem svetu predstavi poročilo o dosežkih v prvi polovici leta ter morebitne korekcije plana za drugo polovico. Ob koncu leta pa naj energetski menedžer pripravi obsežnejše poročilo o izvedenih ukrepih v preteklem letu, o njihovih učinkih, stroških, povezanih z njimi ipd.. Poleg tega mora letno poročilo nujno vsebovati tudi podroben načrt izvajanja aktivnosti v naslednjem letu.

V okviru poročanja o izvedenih aktivnosti in njihovih učinkih je izrednega pomena tudi ustvarjanje t.i. »snowball efekta«, ko z ustreznim načinom sporočanja širši javnosti povzročimo aktiven odziv na naša sporočila. Zato je bistvenega pomena aktivna vloga energetskega menedžerja pri promociji izvedenih ukrepov in njihovih učinkov. Predlagamo, naj se o vsakem izvedenem ukrepu redno poroča tako v lokalnem časopisu kot tudi na občinski spletni strani. Ukrepi, ki jih izvaja občina, naj bodo tudi odprti za oglede s strani širše javnosti, prav tako naj energetski menedžer skuša k temu spodbuditi tudi zasebne investitorje.

Informacije o izvedenih aktivnostih in njihovih učinkih se lahko širši javnosti predstavijo tudi na druge načine. Eden od njih je uvedba stalne rubrike v lokalnem časopisu, v okviru katere se predstavljajo primeri dobre prakse ali pa zgolj informacije na primer o odprtih javnih razpisih ipd.. Občina Bohinj ima tudi lepo urejeno spletno stran, kjer bi na primer lahko izdelali novo podstran, katere vsebina se bo nanašala na izvajanje sprejetega lokalnega energetskega koncepta.

17.4 Posodabljanje obstoječega lokalnega energetskega koncepta V skladu s šestim odstavkom 12. člena zgoraj omenjenega Pravilnika mora lokalna skupnost najkasneje po petih letih od sprejetja LEK pripraviti njegove posodobitve. Dobra osnova za te je redno spremljanje izvajanja LEK ter skrbno načrtovanje prihodnjih aktivnosti. Ker se situacija tudi v energetiki hitro spreminja, je pomembno, da energetski menedžer med drugim zagotavlja tudi to, da je akcijski načrt vsak trenutek aktualen, kar pomeni, da se le-ta ves čas posodablja v skladu z novimi situacijami. Številnih med njimi tudi ni možno predvideti v času izdelave LEK, poleg tega se ves čas pojavljajo tudi nove priložnosti. V trenutku izdelave LEK je tudi še neznan obseg aktivnosti v segmentu prenove javnih zgradb in javne razsvetljave – te bo podrobneje načrtoval energetski menedžer po izdelanih podrobnih energetskih pregledih objektov in po izdelanem načrtu prenove javne razsvetljave, na podlagi česar bo potrebno posodobiti tu predstavljen akcijski načrt. Enako velja tudi za načrtovano študijo izvedljivosti DOLB v Bohinjski Bistrici, kjer prav tako v tem trenutku še ni mogoče predvideti rezultatov in priporočil ter nadaljnjih aktivnosti.


107

Zato priporočamo pet let kot skrajno zgornjo mejo za posodobitev LEK, pri čemer je pomembno konstantno posodabljanje akcijskega načrta.


108

18.GLAVNI UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA

1. Agencija RS za okolje [http://www.arso.gov.si]. 2. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN-OVE), 3. Anketni vprašalniki za gospodinjstva, podjetja, javne zgradbe, lesnopredelovalne obrate, kmetije. 4. ApE, d.o.o. [http://www.ape.si]. 5. Bohinjska Bistrica: Študija izvedljivosti za projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Ape,

2003. 6. Ceniki dobaviteljev posameznih energentov in električne energije. 7. Društvo Temno nebo Slovenije. 8. Elektro Gorenjska, d.d.. 9. El-tec Mulej d.o.o.. 10. Grobovšek Bojan: Prihranek energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi stavbe. 11. IBE, d.o.o.. 12. Individualni razgovori z nekaterimi posameznimi porabniki (telefonsko, na terenu neposredno pri

porabnikih). 13. Interni podatki občine Bohinj. 14. Izdelava energetske zasnove vasi Češnjica, Srednja vas in Jereka. ISPO, 1998. 15. Javna agencija RS za energijo: Poročilo o stanju energetike v Sloveniji v letu 2010

[http://www.agen-rs.si]. 16. Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe

energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije. IJS-CEU, marec 2011. 17. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 (AN-URE). 18. Občina Bohinj: Občinski prostorski načrt – strateški del, osnutek. Občina Bohinj, 2008. 19. Operativni program zmanjševanja emisij TGP do 2012. 20. Predlog osnutka nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030 – Aktivno

ravnanje z energijo (NEP). 21. Preliminarni energetski pregledi javnih zgradb. 22. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu. 23. Spletna stran občine Bohinj [http://www.obcina.bohinj.si]. 24. Statistični urad Republike Slovenije – različne podatkovne baze [http://www.stat.gov.si]. 25. Upravitelj stanovanj v večstanovanjskih objektih in skupnih kotlovnic v občini Bohinj: Alpdom,

inženiring, d.d.. 26. Zavod za gozdove Republike Slovenije: Poročilo Zavoda za gozdove o gozdovih za leto 2010. 27. Zavod za gozdove Republike Slovenije [http://www.zgs.gov.si in http://www.biomasa.zgs.gov.si].


109

PRILOGA

PRILOGA 1: Elektro Gorenjska, d.d.: Podatki za energetski koncept za občino Bohinj. Kranj, 15. 04. 2011.

lokalni energetski koncept obČine bohinj...© istrabenz gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.,...

Documents