management v turizmu na koc finali - core.ac.uk · področja. z swot analizo sem podrobneje...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
MANAGEMENT V TURIZMU NA KOČEVSKEM
Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Ana Janež
Kranj, junij 2009
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Florjančič Jožetu za sprejeto mentorstvo in za
strokovno pomoč ter vodenje pri izdelavi diplomske naloge.
Prav tako se zahvaljujem mojemu bratu Božidarju za vse nasvete in ideje, ki mi jih
je dal skozi pisanje diplome, ter sodelavcema Denisu in Jeleni za pomoč pri
oblikovanju diplomske naloge.
Posebna zahvala gre mojima staršema Slavku in Bori, ki sta me pravilno usmerjala
skozi življenje in me podpirala skozi vsa leta študija.
POVZETEK
V diplomskem delu sem se osredotočila na predstavitev turizma na Kočevskem.
Skušala sem prikazati lepoto Kočevske in njeno neokrnjeno naravo. Dotaknila sem
se tako kulturno zgodovinske dediščine, kot arhitekturne dediščine, sakralne
dediščine, naravnih znamenitosti in naravnih parkov. Ugotovila sem, da je v občini
Kočevje, Kostel in Osilnica izredno velika brezposelnost. Z ustreznim, se pravi
dobrim in pogumnim managerjom, ki bi uspel videti v turizmu donos, bi lahko
pridobili veliko novih delovnih mest s čimer bi napredovala celotna regija.
KLJUČNE BESEDE Management
Turizem
Kočevska neokrnjena narava
Brezposelnost
SUMMARY
In my degree I have focused on presentation of tourism in Kočevje region. My
intention was to show all the beauty of my region and its intact nature. I have
presented cultural, historical, architectural and sacred heritage, natural attractions
and nature parks. I found out that in communities Kočevje, Kostel and Osilnica,
there is mass unemployment. With appropriate, I consider it as good and brave
manager, who could see an oportunity to make a return on tourism, we could get a
lot of new jobs and entire region would make a progress.
KEYWORDS Management
Tourism
Kočevje intact nature
Unemployment
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................ 1
2 ZGODOVINSKI RAZVOJ MANAGMENTA .............................................. 2
3 TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN NJEN RAZVOJ ...................................... 4
3.1 SPLOŠNO O TURIZMU IN POJEM TURIZMA ................................................................... 4
3.2 IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVO TURIZMA ........................................................................... 5
3.3 ZGODOVINA TURIZMA ........................................................................................................... 6
3.4 VRSTE TURIZMA ...................................................................................................................... 7
4 POMEN IN VLOGA MANAGEMENTA V TURIZMU .............................. 11
4.1 MANAGEMENT V TURIZMU ................................................................................................ 11
4.2 VLOGA TURIZMA NA KOČEVSKEM ................................................................................. 12 4.2.1 Propagandno-promocijska dejavnost turistične organizacije ...................................... 13
4.2.1.1 Inovativni pristop k propagandi in promociji ........................................................... 13 4.2.1.2 Propaganda ................................................................................................................. 14
4.3 TRŽENJE V TURIZMU ........................................................................................................... 16 4.3.1 Cilji trženja ............................................................................................................................ 16 4.3.2 Inštrument turističnega trženja .......................................................................................... 17 4.3.3 Politika cen............................................................................................................................ 19
5 PROUČEVANJE PROBLEMATIKE TURIZMA NA KOČEVSKEM ....... 21
5.1 GEOGRAFSKI OPIS KOČEVSKE ....................................................................................... 21
5.2 ZGODOVINA KOČEVSKE .................................................................................................... 23
5.3 TURISTIČNE ZNAMENITOSTI KOČEVJA ........................................................................ 24 5.3.1 Kulturno zgodovinska dediščina ....................................................................................... 25 5.3.2 Arhitekturna dediščina ........................................................................................................ 28 5.3.3 Sakralna dediščina .............................................................................................................. 29 5.3.4 Naravne znamenitosti in naravni parki ............................................................................ 30 5.3.5 Športna infrastruktura ......................................................................................................... 36 5.3.6 Igralništvo .............................................................................................................................. 37
6 GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKE REŠITVE .................................. 38
6.1 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA KOČVSKEM ....................................... 38 6.1.1 Prednosti in slabosti turistične ponudbe na Kočevskem .............................................. 38 6.1.2 Prednosti ............................................................................................................................... 38 6.1.3 Slabosti .................................................................................................................................. 39 6.1.4 Nevarnosti in priložnosti turistične ponudbe na Kočevskem ....................................... 40 6.1.5 Priložnosti .............................................................................................................................. 40 6.1.6 Nevarnosti ............................................................................................................................. 40
7 STATISTIČNI VIDIKI TURIZMA NA KOČEVSKEM ............................... 42
8 ZAKLJUČEK ........................................................................................... 47
9 LITERATURA .......................................................................................... 49
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 1
1 UVOD
V Strategiji slovenskega turizma za obdobje 2002-2006 je turizem opredeljen kot
največja svetovna gospodarska panoga. Turistična dejavnost temelji na vrednotah
sodobnega človeka, zato je turistično povpraševanje v porastu tako na globalnem
kot tudi na lokalnem nivoju. V predlogu razvojnih načrtov in usmeritev slovenskega
turizma 2007-2011 pa je turizem predstavljen kot pomembna poslovna priložnost
slovenskega gospodarstva. Ravno zaradi tega sem se odločili za pisanje diplome z
naslovom Management v turizmu na Kočevskem.
Pisanje diplome sem začeli z zgodovinskim razvojem managementa, definicijo
turizma ter turistične dejavnosti in njenega razvoja. Vse te pojme moramo poznati,
da bi lažje prepoznali, kaj na določenem področju predstavlja možnost trženja. Skozi
samo diplomo sem se osredotočila na predstavitev turizma na Kočevskem.
Prikazala sem lepoto Kočevske in njeno neokrnjeno naravo. Dotaknila sem se tako
kulturno zgodovinske dediščine, kot arhitekturne dediščine, sakralne dediščine,
naravnih znamenitosti in naravnih parkov. Veliko tega se še lahko najde na
Kočevskem, vendar sem se trudila izluščiti najzanimivejša ter najbolj ohranjena
področja. Z swot analizo sem podrobneje pregledala prednosti, slabosti, priložnosti
in nevarnosti na Kočevskem. Ugotovila sem, da ima Kočevska veliko prednosti,
vendar v zadnjem poglavju, kjer sem analizirala statistične podatke, vidimo, da
imamo premalo turistov in da je potrebno narediti veliko več, da bi turisti prišli v
kočevsko neokrnjeno naravo.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 2
2 ZGODOVINSKI RAZVOJ MANAGMENTA
Management je ustvarjalno reševanje problemov, ki se nanašajo na načrtovanje,
organiziranje, vodenje in ocenjevanje razpoložljivih virov za doseganje poslanstva,
vizije razvoja organizacije in njenih ciljev.1
Prvo organizacijsko teorijo, imenovano klasična organizacijska teorija je objavil
F.W.Taylor leta 1890.
Klasična organizacijska teorija se deli na:
znanstveno upravljanje,
upravno vodenje in
birokratske teorije organizacije.
V tridesetih letih tega stoletja se je pojavila Teorija o medčloveških odnosih, katere
ustvarjalci so Mcgregor, Likert, Argyris in drugi.
Naslednja teorija je temeljila na razumevanju organizacije kot podsistemske družbe.
Nastala je pred letom 1940 in jo imenujemo Sistemska teorija.
Teorija, ki poudarja, da se mora notranja struktura organizacije ravnati po okolju, se
imenuje Kontingenčna teorija in je nastala v sedemdesetih letih.
1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Management
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 3
Po Kralju se zgodovinski razvoj managementa zrcali v naslednjih štirih modelih:
Oblika Izkustveno vodenje Umno vodnje Spoznavno vodenje Združevalno vodenje
Obdobje Do I. Svet. vojne Med vojnama Med II.Svet. Vojno Začeto v 60 in bolj
in po tem razvito v letu po tem
Usmrjenost V krizo V rutino V znanje V modrost
Obravnavanje ljudi Avtoriteta: ukazovanje Avtonomija: vzajemnost
Način ravnaja z Avtokratsko Birokratsko in/ali Participativno Razvito praticipativno
ljudmi tehnokratsko
Pomen odločevalca Posameznik Skupina Organizacija Zavezništva
Podlaga za odločanje Slutnje Taylorizem, rutina Znanje in človeški Modrost in stvanost
in naravni resursi resursi
Tehnka odločanj Vživetje Izjema Temeljni cilji Zavestno iskanje
mnogokratnih ciljev
Oblika organiziranosti Centralna Decentralzirano po Federalna decentralizacija Združene avtonomne funkcijah po avtonomnih enotah note in "ozvezdja"
Tabela 1: Zgodovinski razvoj managementa
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 4
3 TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN NJEN RAZVOJ
3.1 SPLOŠNO O TURIZMU IN POJEM TURIZMA
Turizem je interdisciplinarna dejavnost, ki zajema gostinstvo (restavracije),
hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične dejavnosti
(igralništvo, prireditve, rekreacija). Učinki turistične dejavnosti so očitni tudi v drugih
gospodarskih (promet, trgovina, kmetijstvo, živilska industrija…) in negospodarskih
(kultura, šport, znanost, izobraževanje…) dejavnostih. Ne smemo pa pozabiti, da
turizem trži tudi okolje v širšem smislu besede. Sodobna turistična ponudba ne
vsebuje le storitev, ki so vezane na oddih in rekreacijo, ampak tudi na delo,
izobraževanje, raziskovanje, trgovino…2
V zadnjih letih lahko opazimo porast turističnih dejavnosti. Posledica le tega je
odpiranje novih turističnih agencij in uveljavljanje Slovenije v svetu in s tem potreba
po izboljšavi izobraževanja turističnih delavcev. Agencije in delavci se morajo
zavedati odgovornosti, ki jo imajo do gostov. Za kvalitetno opravljanje svojega dela
se mora turistični delavec aktivno izpopolnjevati ter konstantno pridobivati novo
znanje.
Besedo turist prvič zasledimo v Angliji okoli leta 1800 v Pegge. Izraz turist je bil po
vsej verjetnosti povezan z izrazom Grand Tour. Grand Tour je oznaka za velika
krožna potovanja, ki so se jih kot del vzgoje udeleževali mladi aristokrati in buržuji.
Ti so pred nastopom svojih dolžnosti po opravljenem študiju nekaj let potovali, v prvi
vrsti po Italiji. Udeleženec takšnega potovanja je dobil naziv tour-ist. 3
Turisti so zajeti v turistično statistiko in jih delimo v tiste, ki v državi ostanejo vsaj
eno noč, vendar manj kot 12 mesecev.Zadržujejo se v gostinskem ali drugem
nastanitvenem objektu zaradi preživetja prostega časa, sprostitve ali drugih
razlogov, zaradi katerih ne prejmejo plačila v obiskanem kraju. Poleg njih ločimo
2 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 3 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 5
enodnevne ali istodnevne turiste. Ti ostanejo v državi manj kot 24 ur, imenujemo jih
lahko tudi izletniki.4
Pojem turizem se je pojavil kasneje kot pojem turist, saj so v začetku le
posameznike ali skupine posameznikov imenovali turist. Šele ko je število
posameznih potnikov postalo večje, je lahko nastala beseda turizem, da bi označila
nov pojav masovno potovanje posameznikov.
Leta 1985 New English Dictionary turizem opredeljuje:« Turizem: teorija in praksa
opravljanja izletov, potovanja zaradi zadovoljstva, navadno v podcenjujočem
smislu.» Turizem je skupen pojem za odnose in pojave, ki nastanejo zaradi
potovanja in bivanja tujcev v enem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči stalne
naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo.«5
To je definicija, ki jo štejemo za prvo znanstveno opredelitev turizma. V tej definiciji
je še posebej poudarjeno, da turizem ne zajema le potovanja ali bivanja izven kraja
stalnega prebivališča niti samo gospodarske panoge, temveč obsežen splet
odnosov in pojavov.
Kasneje srečamo še mnoge druge definicije turizma, danes pa je splošno sprejeta
tako imenovana St. Gallenska definicija :
» Turizem je celota odnosov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za
katere kraj zadrževanja ni niti glavno in stalno bivališče niti kraj zaposlitve.«6
3.2 IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVO TURIZMA
Danes, v postindustrijskem obdobju, so potovanja čedalje bolj povezana z novimi
motivi, ki odstopajo od potreb po oddihu po napornem delu. Velike spremembe v
vsebini in načinu dela in z njim povezanega prostega časa ter v razvoju prometa in
telekomunikacij spodbujajo vedno nove vrste potovanj, ki se jih v praksi težko ločuje
4 Besedilo povzeto iz http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=299&PodrocjeID=21 5 Jersič, Matjaž(1990)«osnove turizma«Državna založna Slovenije,Ljubljana 6 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 6
na turistična in neturistična. Zato enostavno pravimo, da so potovanja in z njimi
turizem, postala sestavina sodobnega načina življenja.
Turistična ponudba, ki sledi sodobnemu povpraševanju, zato ne vsebuje le storitev,
ki so povezane z oddihom, ampak tudi z delom, izobraževanjem itd. V njeno
oblikovanje so zaradi tega vključene najrazličnejše dejavnosti ter panoge, zaradi
česar izginja ločnica med turističnimi in neturističnimi dejavnostmi in med
gospodarstvom in negospodarstvom.
Uspešnost spodbujanja potovanj in obiska krajev z ustrezno ponudbo, ki jo je
potrebno na poseben način tudi predstaviti potencialnim kupcem, je danes zato
odvisna predvsem od načrtnega skupnega sodelovanja zasebnega in javnega
sektorja, vladnih ustanov in različnih izvajalcev.
Le z ustreznimi oblikami organiziranega sodelovanja obeh sektorjev je mogoče
doseči optimalno izrabo vseh naravnih in drugih virov ter znanja za pripravo in
prodajo konkurenčnih turističnih proizvodov.
Turizem je za Slovenijo razvojna priložnost tudi zato, ker lahko različni proizvodi,
zaradi svoje kakovosti in omejene količine, dosežejo ustrezno ceno le s pomočjo
izvoza na domačih tleh, to je z direktno prodajo turistom iz tujine. Prav sredstva, ki
jih turisti ustvarijo v tujini, in potrošijo pri nas za nakup blaga in storitev, ki se
prodajajo po polni ceni, so najbolj dragocen vir dohodka zasebnega in javnega
sektorja. To je tudi tista bistvena ekonomska prednost, ki jo ustvarja turizem, in ga
zato tudi vse države na različne načine spodbujajo. Poleg tega turizem pomaga
ekonomsko ovrednotiti tudi posamezne dobrine, ki sicer nimajo tržne vrednosti,
vendar dajejo proizvodom visok simbolni pomen in višjo ceno.7
3.3 ZGODOVINA TURIZMA
Turizem obstaja od kar živi človeštvo in je posledica človekove prirojene potrebe po
potovanju. Ljudje so vedno potovali, ko so iskali hrano ali živalsko kožo za oblačila,
ali zaradi teritorialne ekspanzije. Potovanje v tistih časih je bilo zamudno in nevarno
7 http://www.uradni-lst.si/1/contnt?id=14130
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 7
delo. Beseda travel izhaja iz francoske besede travail, ki pomeni delo, in to je
potovanje tudi bilo, trdo delo…8
Kljub vsemu pravimo, da je na splošno turizem mlad družbenoekonomski pojav, ki je
tesno povezan z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. Pri tem mislimo na sodobni
turizem, kot ga poznamo in razumemo danes in se je pojavil v letu 1816, po
revolucijah in nastanku dveh razredov ter ločitvi tako delovnega kot življenjskega
prostora in posledično delitvi na prosti in delovni čas. Vse predhodno obstoječe
oblike imenujemo predhodne oblike današnjega.
3.4 VRSTE TURIZMA
Turizem je večpomenska in raznovrstna dejavnost, odvisna od okolja, v katerem se
dogaja, in od pričakovanja turistov. Delitev na vrste turizma ni enostavna.
Opredeljujejo jo različni kriteriji. Najpogostejši med njimi so:
izvor in stalno bivališče,
smer gibanja,
dolžina bivanja,
letni čas in sezona ( počitniški, izletni, vikend, tranztni,..),
organizacija potovanja (individualni, organizirani),
starost (mladinski, otroški, seniorski),
število udeležencev (individualni, množični),
motiv (kongresni,počitniški, lovski, športni),
drugo (klimatski, urbani, navtični, kolesarski,..).
8 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 8
Razumevanje različnih vrst turizma je zelo pomembno, saj nam omogoča boljše
razumevanje ekonomske vloge, predvidevanje turističnega povpraševanja in
pripravo turistične ponudbe.
KRITERIJ
VRSTA OPOMBA
1.Smer gibanja Emitivni
Receptivni
»odtekanje« turistov iz kraja stal. Bivanja
Sprejemanje turistov v destinaciji
2.Država izvora Domači
Meddržavni=
mednarodni
Kraj stalnega bivališča
Potni list
3.Državljanstvo in
prestop meje
Domači
Mednarodni receptivni
Mednarodni emitivni oz.
Tranzitni ali prehodni
Izletni
Statistika Svetovne turistične
organizacije
4.Vpliv na plačilno bilanco
Aktivni
Pasivni
Povečuje aktivno (priliv)
Povečuje pasivo (odliv)
5.Čas bivanja Stacionarbi
Mobilni oz.
Počitniški
Tranzitni ali prehodni
Izletni
Weekend
Daljše oblike:
4 in več nočitev Krajše oblike:
Brez prenočevanja (tranzitni in enodnevni turizem)
Oblike do treh nočitev
6.Sezona Sezonski
Izvensezonski
Glavna, zgodnja,pozna,zimska,mrtva sezona
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 9
KRITERIJ
VRSTA OPOMBA
7.Organizacija Individualni
S posredovanjem agencije
Brez posredovanja agencije
Pavšalni ali organizirani
»Neorganizirani«
Paketni (»aranžmaj
ski«)
8.Ekološka škodljivost Individualni=nemasovni
Masovni=množični
Kvantitativna in kvalitativna izjema
9.Letni čas Poletni
Zimski
10.Starost Otroški
Mladinski
Turizem »tretje dobe«
11.Motiv Poslovni
Počitniški Kongresni
Študijski
Verski
Nakupovalni
Kulturni
Lovni
Športni
Rekreativni
12.Statistična metodologija RS
Zdraviliški
Obmorski
Gorski
Delitev se nanaša na delitev na turistične kraje (Ljubljana,zdraviliški kraji,obmorski,gorski,drugi turistični in drugi kraji)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 10
KRITERIJ
VRSTA OPOMBA
13.Vrsta prenočitvenega obrata
Hotelski
Parahotelski
14.Drugo Klimatski
Camping
Urbani,mestni
Avtomobilski
Avtobusni
Yachting
Socialni
Delavski
Alternativni
Incentivni
(Low cost Travel)
Integriran turizem, obrnjen k naravi, ekološki turizem z odgovornostjo,novi turizem Nagradni (incentive)
Tabela 2: Vrste turizma9
9 Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 11
4 POMEN IN VLOGA MANAGEMENTA V TURIZMU
Gost ima vedno prav, saj gost plača vas in mene.
(Ellsworth Statler)
Vsi ljudje so približno enaki, saj so njihove okusi,
želje in zahteve približno enake.
(Conrad Hilton)
Pri prihodu gosta v hotel, se mora njegovo ime ponoviti vsaj trikrat,
gosti, ki odhajajo na izlet, vedno dobijo pozdrav »srečno pot«, pred spanjem
»lahko noč vam želimo v imenu uprave in celotnega osebja«
(Ralf Hitz)
4.1 MANAGEMENT V TURIZMU
Prehod iz industrijske civilizacije v civilizacijo globalizacije in informatike pretresa
vse države. Prestrukturiranje družbe iz industrijske v informacijsko povzroča
prehajanje aktivnega prebivalstva iz enega ekonomskega sektorja v drugega, iz
sekundarnega (industrija in rudarstvo) v terciarni, kamor štejemo storitvene
dejavnosti, kot so turizem, gostinstvo, obrt, kultura, šolstvo, zdravstvo, bančništvo
itd...
Marketing v turizmu proučuje turistične potrebe, povpraševanje in potrošnjo.
Kadrovski management načrtuje kadrovske potrebe in načrtovanje kariere, s tem da
formalna izobrazba predstavlja pomemben konkurenčni produkt na trgu dela.
Finančni management se ukvarja s politiko cen gostinskih izdelkov in storitev. Ne
smemo pozabiti na planiranje v turističnih dejavnostih. Marketing kakovosti v turizmu
se izvaja v kakovosti zamisli, izvedbe, funkcije in potrošnje s poudarkom na
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 12
informacijskem sistemu. Že ta strnjena zgornja predstavitev managementa v turizmu
nakazuje širino delovnega in vsebinskega pristopa na področju turizma. 10
Projekti državnega pomena vsebujejo ključne, nosilne razvojne projekte. Razvojna
prioriteta razvoja regij je usmerjena na projekte, ki so po svojem značaju
regionalnega pomena.
Za zagotovitev strateško premišljenega izbora projektov je ključnega pomena, da
regije pripravijo regionalne razvojne programe, ki temeljijo na analizi razvojnih
potencialov in priložnosti v posameznih regijah. Z izvedbo ključnih regionalnih
razvojnih projektov bo teritorialno zaokrožena razvojna mreža Slovenije ter povezani
njeni naravni in družbeni potenciali. Gre za razvojno prioriteto, ki bo s koncentracijo
aktivnosti na ključnih regionalnih projektih, vendar decentraliziranih v prostoru,
prispevala k doseganju notranjega razvojnega konsenza v razvojnih regijah in
posledično v državi kot celoti.
Po sprejemu regionalnih razvojnih programov bodo regionalni razvojni sveti, ki so
partnerska telesa občin, gospodarstva in nevladnega sektorja, pripravili izvedbene
načrte, ki bodo vsebovali prioritetne regionalne projekte. Izvedbeni načrti regionalnih
razvojnih programov bodo predloženi v potrditev pristojni instituciji za regionalni
razvoj na nacionalni ravni. Le-ta bo preverila skladnost predlaganih projektov s
strateškimi cilji operativnega programa in formalno ustreznost predlogov ter izdala
sklep o sofinanciranju usklajenih projektov. Načeloma velja, da se v okviru drugih
prioritet financirajo večji projekti nacionalnega pomena, medtem ko se v okviru
razvoja regij financirajo komplementarni regionalni projekti.11
4.2 VLOGA TURIZMA NA KOČEVSKEM
Turizem na Kočevskem je realna priložnost in oprijemljiva možnost za zaposlovanje,
zaslužek in socialno varnost. Z ustreznim managementom bi lahko odprli nova
10 Besedilo povzeto iz (http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik) 11Besedilo povzeto iz (htttp://www.google.com/search?hl=en&q=strate%C5%A1ko+premi%C5%A1ljen+izbor+projektov&aq=f&oq= (http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 13
delovna mesta, s katerimi bi iz naravnega in kulturnega bogastva, ki ga imamo na
Kočevskem ustvarjali dobiček ter povečali prepoznavnost našega kraja. Z novimi
delovnimi mesti bi zmanjšali brezposelnost, ki je na Kočevskem zelo visoka. V
statističnem uradu Republike Slovenije smo dobili podatek za leto 2007, da v
Kočevju živi 16.300 prebivalcev od tega jih je 8100 delavno aktivnih, 1530 pa je
brezposelnih oseb, ki aktivno iščejo zaposlitev, kar predstavlja skoraj 20%.
Brezposelnost v Kočevju se sicer počasi niža, ker pa ni novih delovnih mest, tudi v
prihodnje ne pričakujemo večjih sprememb na tem področju. Kljub dejstvu, da je
Kočevska občina po površini največja v Sloveniji in se ponaša z vrsto naravnih in
kulturnih znamenitosti, se še vedno ne more kosati s sosednjimi mnogo manjšimi
občinami. Nekdanji Center za promocijo turizma Občine Kočevje je zaradi
neuspešnosti delovanja v likvidacijskem postopku, kar pomeni, da že več kot pol
leta v Kočevju razen zasebne turistične agencije ni nobene organizacije, ki bi se
sistematično ukvarjala s promocijo in razvojem turizma v občini.
4.2.1 PROPAGANDNO-PROMOCIJSKA DEJAVNOST TURISTIČNE ORGANIZACIJE12
4.2.1.1 INOVATIVNI PRISTOP K PROPAGANDI IN PROMOCIJI
Pomembna komponenta današnjega načina gospodarstva je inovacija v turizmu, saj
omogoča višjo donosnost. Inovacije pa imajo tudi drugo stran »medalje« - družbeno
učinkovitost, zadovoljitev potreb turistov na nov način, s čimer se izpolnjuje
neizrečena, skrita, a pričakovana želja. Gre za psihološki vidik zadovoljevanja
turističnih potreb – ustvarjanje dobrega počutja gostov v domačem vzdušju.
Inovacije v turizmu so predvsem odnos gostiteljev do turistov. Za dober odnos do
turistov je potrebno inovirati, kar pomeni, da moramo biti korak pred drugimi:
tehnologijo gospodarjenja in serviranja,
12 Besedilo je povzeto »Management v turizmu«, str.204, poglavje promocija turizma, Podpoglavje »propagandno promocijska dejavnost turistične organizacije »
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 14
organizacijo,
management,
zabavo,
športne aktivnosti ter
obnašanje turističnih kadrov in domačih prebivalcev.
Vse turistične kulture morajo živeti in usklajeno delovati za zadovoljevanje potreb
gostov. V zadnjih letih sta se struktura potreb in turistično povpraševanje na
svetovnem tržišču zelo spremenila. Povpraševanje se bolj usmerja v krajše dopuste,
ki se večkrat letno ponavljajo v isti ali drugi kraj, imeti pa morajo kulturno, športno in
tradicionalno vsebino. Turisti zahtevajo vsebinsko raznovrstno razvedrilo, ki ga
zadovoljimo z ohranjeno, nedotaknjeno in na nevsiljiv način predstavljeno lepoto ter
rekreacijo in zabavo.
Pomembno je, da organizatorji promocije vedo, s čim turistična organizacija
razpolaga. Potencialnim turistom moramo smiselno, preprosto in prepričljivo
povedati, kaj imamo, kako jih bomo sprejeli in kulturno pogostili. Lahko rečemo, da
je za promocijo potrebno znanje, spretnost, ustvarjalnost in inovativen pristop.
Ravno zaradi tega potrebujemo promocijske instrumente, kot so propaganda,
reklama in promocijska sredstva.
4.2.1.2 PROPAGANDA
Propaganda izhaja iz latinskega izraza propagare, kar pomeni širiti. Širiti je
ustvarjalno osmišljen instrument, ki na kulturno civilizacijski način komunicira s kupci
storitev in po določenih pravilih predstavlja turistično ponudbo potencialnim turistom.
Promocija je hkrati strateška taktika za pridobivanje novih turistov v neizprosnem
konkurenčnem boju na turističnem tržišču, s čimer uresničuje zastavljene cilje in
agresivno razvojno politiko.
Pri tem se ravna po načelih kolektivno motivirane psihologije ter kombinira
racionalne in iracionalne dejavnike.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 15
V najnovejšem času so vedno bolj množičen pojav na turističnem tržišču poslovni
ljudje, ki potujejo zaradi poslovnih obveznosti, ki so:
poslovno dogovarjanje,
komercialne predstavitve,
sejmi,
kongresi,
posvetovanja,
seminarji in
poslovna zborovanja.
Poslovni ljudje so za tržišče » zlati rudnik », saj so večji potrošniki in boljši plačniki.
To dejstvo učvrsti turistično verigo, ker se širijo različne oblike potrošnje in se s tem
povečujeta povpraševanje in potreba po širjenju ponudbe.
Pojavijo se tri nove oblike turizma:
poslovni turizem,
pedagoški turizem in
kongresni turizem.
Čas klasičnega turizma se končuje. Potrebno je ustvarjati in širiti nove ponudbe kar
zahteva ustrezno propagando in promocijo.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 16
4.3 TRŽENJE V TURIZMU13
Trženje se v turizmu pojavi v začetku sedemdesetih let, saj je naraščajoča
konkurenca v svetovnem turizmu pripeljala do spoznanja, da je trženje na področju
turizma nujno potrebno. Trženje v turizmu vključuje načrtovanje in oblikovanje
turističnega proizvoda, po določeni ceni, za določen segment potrošnikov, na točno
določen način. Zagotoviti je potrebno, da je potrošnik zadovoljen, ponudnik mora
ustvariti dobiček, okolje pa ne sme biti ogroženo. Lahko rečemo, da je trženje
pretvarjanje želja v tržne storitve. Princip trženja velja tako za turistična podjetja kot
za kraj, regijo ali deželo.
Poznamo šest temeljnih opredelitev trženja in to so:
zadovoljevanje potrošnikovih potreb in želja,
trženje je ponavljajoč proces, pri katerem ne gre za enkratne odločitve,
pri trženju je potrebno upoštevati določeno zaporedje postopkov pri
poslovanju,
pri trženju so zelo pomembne raziskave trga, ki pomagajo pri ugotavljanju
potrošnikovih potreb,
pomembno je sodelovanje med turističnimi organizacijami.
4.3.1 CILJI TRŽENJA
Cilj trženja postane poleg zadovoljitve potrošnikovih potreb in želja ter dobička tudi
socialna odgovornost. Socialna odgovornost zajema storitve, ki temeljijo na
določenih odnosih med ljudmi.
13Besedilo povzeto iz http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 17
Glavni in hkrati dolgoročni cilj trženja je tržiti z dobičkom. Poznamo pa tudi delne
cilje v turizmu, kot so:
iskanje novih gostov,
spodbujanje trenutnih gostov, da bi podaljšali bivanje,
spodbujanje starih gostov, da bi ponovno prišli,
povečanje potrošnje gostov.
Vsa štiri področja so pomembna, vendar lahko zadnji pogoj da najboljše rezultate
pod pogojem, da se količina potrošnje ne veča z višanjem cen istih storitev, temveč
z večanjem izbora in kvalitete turističnih storitev.
Bistvo turističnega trženja je, da ponudnik zadovolji čim večje število potreb
povpraševalcev in postavi cene, ki bodo čim bolj ustrezale povpraševanju.
4.3.2 INŠTRUMENT TURISTIČNEGA TRŽENJA
Cilj turističnega trženja je prilagoditev željam turistov. Vsak turist ima svoje želje. S
postopkom segmentacije trga tržišče razdelimo na manjše segmente oziroma
skupine in se s tem približamo posameznim turistom.
Vsak trg sestavljajo kupci, pri katerih vplivajo različni dejavniki na odločitev za
nakup. Kupci imajo značilne želje in potrebe, tako da dejansko predstavlja vsak
potencialni kupec svoj potencialni segment na trgu. Prodajalci tako oblikujejo
proizvode za posamezne skupine ljudi na trgu ( za posamezne segmente ).
Najpogosteje se trgi delijo na naslednje segmente:
geografski segment,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 18
demografski segment,
socialni segment in
vedenjski segment.
Geografski segment –trg se deli na različne geografske enote, narodnost, državo,
regijo, mesta ali sosesko. Ponudnik oblikuje proizvod tako, da upošteva geografske
značilnosti.
Demografski segment – kjer se trg deli glede na demografske skupine, kot so
starost, spol, življenjska obdobja, dohodek, zaposlitev, vera, rasa in narodnost.
Socialni segment – deli kupce glede na socialni razred, življenjski stil in osebne
karakteristike. Pogosto se struktura gostov deli po socialnem razredu; na primer
poslovnež na vodilnih mestih se po svojih željah in zmožnostih razlikuje od
tovarniškega delavca.
Vedenjski segment – kupci se delijo glede na znanje, navade in priložnost. Navada
je, da ljudje raje kosijo v lastniški restavraciji, kjer se lastnik prilagodi z lastnimi
specialitetami njihovim željam. Pomembno je kako se vedejo do uporabnikov
storitev, ki jih ločimo na:
neuporabnik,
bivši uporabnik,
potencialni uporabnik,
prvikrat uporabnik,
redni uporabnik.
Segmentacija nam zagotovi, da si odgovorimo na naslednja vprašanja:
KDO – katerim tržnim segmentom naj sledimo,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 19
KAJ – po čem ti segmenti povprašujejo in kakšna naj bo naša storitev,
KAKO – kako pripravimo naš plan trženja, da se bomo najbolj prilagodili
željam in potrebam kupca,
KJE – kje naj oglašujemo naše storitve,
KDAJ – kdaj naj oglašujemo naše storitve.
Za dosego cilja mora vsak uporabnik turističnega trženj uporabiti vsaj štiri temeljne
inštrumente trženja, to so:
proizvod,
cene,
distribucijske poti,
propaganda.
4.3.3 POLITIKA CEN
Politika cen obravnava odločitve o postavitvi stalne cene, ki mora biti sprejemljiva za
kupce in dovolj visoka, da podjetje krije stroške in ustvarja dobiček. Cene imajo v
turizmu velik pomen. Cena je edini inštrument trženjskega spleta, ki ustvarja
dohodek, vsi ostali predstavljajo strošek.
Turistično trženje na področju cen je zahtevno zaradi posebnosti turizma, kot so:
velika elastičnost povpraševanja ( cenovna in dohodkovna ) in
zelo majhna elastičnost ponudbe.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 20
Elastičnost cen kaže tendenco upadanja, ker se turizem uveljavlja kot nujna in ne
več kot luksuzna dobrina. V turizem se vključujejo čedalje številnejši sloji
prebivalstva, zlasti tisti z nizkimi dohodki, ki jim turizem še ne pomeni nujnost.
Turistični trg se veča in s tem je turistična ponudba čedalje večja in raznolika. Tako
lahko povpraševalci izbirajo med mnogimi različnimi turističnimi dobrinami. Zaradi
vključevanja čedalje večjega števila prebivalcev vseh slojev imajo cene turističnih
storitev večjo vlogo od proizvodov. Turistični povpraševalci z veliko cenovno ali
dohodkovno elastičnostjo dosti lažje prenesejo poslabšanje turističnega proizvoda
ob nespremenjenih cenah kot pa porast cen za iste proizvode.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 21
5 PROUČEVANJE PROBLEMATIKE TURIZMA NA KOČEVSKEM
5.1 GEOGRAFSKI OPIS KOČEVSKE
Kočevska, kraška pokrajina z obsežnimi gozdovi, leži med Loško in Ribniško dolino
na severu, Belo krajino na vzhodu ter Kolpo in Čabranko na jugu. Zavzema površino
596km, v 80 naseljih pa živi okoli 16.300 prebivalcev.
Kočevsko polje je edini večji naravni svet in je zelo jasno obrobljeno z višjimi
planotami in hribi. Na zahodni strani se dviga Kočevska Velika gora. Na vzhodni
strani ga zaključuje Kočevska Mala gora, ki pomeni prehod v visoko planoto
mogočnega Kočevskega Roga. Kočevsko polje je dolgo 18 km, široko do 5 km, leži
v nadmorski višini 460-500 m. Vzdolž polja teče ponikalnica Rinža, ki se pod zemljo
pretaka v izvir Bilpo ob Kolpi.
Kočevska sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije in tudi Srednje
Evrope, saj gozdovi prekrivajo skoraj 90% površine. Prevladujejo dinarski gozdovi
bukve in jelke. Pravi biser Kočevske predstavlja šest ohranjenih pragozdov s skupno
površino 217 ha. Pragozd je gozd, v katerega še nikoli ni posegla sekira. V Sloveniji
je ohranjenih še 540 ha pragozdnih ostankov. Na Kočevskem je gozdar dr. Leopold
Hufnagel leta 1892, med prvimi v Evropi in sredi nepreglednih Auerspergovih
gozdov, zavaroval nekaj predelov kot pragozd. Na Rogu je poleg pragozdov Pečka,
Kopa, Prelesnikova koliševka še posebej zanimliv Rajhenavski Rog. Podnebje je
zaradi znatne nadmorske lege zmerno celinsko in nekoliko ugodnejše ob reki Kolpi.
Zaradi velike reliefne razgibanosti se klima lokalno precej spreminja.
V Kočevskih gozdovih živi veliko divjih živali, kot so: rjavi in črni medved, volk, divja
mačka, ris, srna, kuna, jazbec, polh, divji prašič, damjak, jelen, divlji petelin, divja
gos in raca, belorepi orel itd.14
14 Popotnik postoj na Kočevskem-skripta
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 22
Kočevsko sestavljajo 3 občine: občina Kočevje, občina Kostel in občina
Osilnica. Nekdaj je bila to samo Občina Kočevje, od katere sta se odcepili
slednji dve.
Slika 1: Občina Kočevje
Slika 2: Občina Osilnica
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 23
Slika 3: Občina Kostel
5.2 ZGODOVINA KOČEVSKE
Kočevsko zaznamuje posebna zgodovina, saj je bila zaradi odročnosti, prostranih
gozdov in slabe rodovitnosti vse do srednjeveške kolonizacije le redko naseljena.
Nedvomno je, da so bili prvi maloštevilni naseljenci kočevski Slovenci.
Potreba po gostejši naselitvi se je popjavila z nastopom ortenburške oblasti. Sredi
14. stoletja so iz gospodarskih razlogov začeli Ortenburški grofje naseljevati na
Kočevsko nemške kmete. Kočevski kolonisti so bili zadnji nemški naseljenci v teh
krajih. Kočevski Nemci so bili edini nemški jezikovni otrok na slovenskem ozemlju
po 1. svetovni vojni in ena najstarejših narodnih skupin izven Nemčije in Avstrije. Na
Kočevskem so živeli več kot šest stoletij v bolj ali manj tesnem sožitju s slovenskim
življenjem.
Kočevje se leta 1363 prvič omenja z imenom Gottschee kot središče
kolonizacijskega ozemlja. S tem imenom so poleg naselja začeli označevati tudi vso
pridobljeno pokrajino. Mestne pravice je naselje dobilo leta 1471.
V 15. in 16. stoletju so deželo močno prizadeli turški vpadi, kar je imelo hude
posledice- izseljevanja prebivalstva. Da bi ljudem olajšali preživetje, je cesar Friderik
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 24
III. že leta 1492 podelil prebivalcem Kočevske pravico svobodnega krošnjarjenja po
deželah avstrijskega cesarstva. Sprva so prodajali lesene izdelke, živine in platno,
kasneje se je začelo pohajkovanje s trgovanjem slaščic in bonbonov.
Po izumrtju Ortenburžanov, leta 1418, je kočevsko gospodarstvo prešlo na Celjske
grofe, leta 1456 pa na Habsburžane. Ti so gospostvo dajali v zakup različnim
najemnikom. Leta 1641 so gospostvo kupili Turjačani ( Auerspergi ). Leta 1791 so
bili knezi povzdignjeni v vojvode, njihovo posestvo pa v vojvodino. Rodbina je
posest obdržala do leta 1945. Leta 1941 je Kočevsko zasedla italijanska vojska,
Kočevarji pa so se odločili za preselitev. V zimi 1941/42 se je 11.509 oseb preselilo
na novo naselitveno področje ob Savi in Sotli. Izpraznjena Kočevska je bila tako
med 2. svetovno vojno idealna za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja.
Po vojni oblasti zaradi gospodarskih in nacionalnih razlogov niso obnovile požganih
vasi. Kočevski so namenili posebno vlogo. Toda načrt o revitalizaciji Kočevske je
ostal le na papirju in na tisoče poslopij je kmalu popolnoma propadlo in se
spremenilo v kupe kamenja. Dežela je po vojni zamenjala skoraj vse svoje
prebivastvo. V izpraznjene vasi so se naseljevali novi prebivalci iz vse Slovenije in
bivših jugoslovanskih republik. Večina kočevskih naselij je bilo med vojno in po vojni
porušenih. Od 167 naselij je bilo uničenih 112 naselij, od 123 cerkva jih danes stoji
le še 27.15
5.3 TURISTIČNE ZNAMENITOSTI KOČEVJA
V občini Kočevje imamo registriranih 5 turističnih društev. Najstarejše med njimi je
Turistično društvo Kočevje, ki je vrsto let delovalo uspešno, vendar je z delovanjem
prenehalo. Trenutno deluje le Turistično športno kulturno društvo Orel, ki deluje na
območju Kočevske Reke. Tako je kljub velikem naravnem bogastvu na Kočevskem
turizem nerazvit in turistov skorajda ne vidimo. Na Kočevskem se srečujemo z veliko
brezposelnostjo, saj se industrije ne razvijajo in bi z ustreznim vodenjem in
promocijo turizma lahko odprli veliko novih delovnih mest in zmanjšali
brezposelnost.
15 Popotnik postoj na Kočevskem-skripta
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 25
Registrirana turistična društva so:
turistično društvo Kočevar (1993),
športno turistično društvo Krokar(1999),
turistično društvo Medo (2000),
turistično društvo Kočevje,
turistično športno-kulturno društvo Orel (1999).
Znamenitosti, ki bi jih najdemo na Kočevskem, in bi jih lahko z ustrezno promocijo
veliko bolje tržili, so naslednje:
5.3.1 KULTURNO ZGODOVINSKA DEDIŠČINA
Grad Fridrihštajn
O nekdanjem ljubezenskem gnezdecu Friderika II. Celjskega in njegove izvoljenke,
mlade Veronike Deseniške, pričajo danes le še gole razvaline na enem izmed vrhov
nad mestom - Fridrihštajnu. Zgodba se je začela davnega leta 1420, ko je Friderik
nasledil Kočevsko. V letih 1422-1425 je na strmem vrhu nad Kočevjem, na mogočni
skali, dal sezidati grad in ga poimenoval po sebi. Grad je bil dostopen samo pri
glavnih grajskih vratih, ostale tri strani varujejo visoke prepadne stene. Vhod za
grajsko obzidje je preko umetno skopanega jarka omogočal dvižni most. Na vrhu je
grad obdajalo še močno obrambno obzidje.
Friderik je grad tudi znotraj lepo opremil. Sobe so bile polne dragocenih preprog,
kristalne posode, umetelnega orožja in orodja iz srebra in zlata. Posestvo gradu so
morali obdelovati podložniki iz naselij, ki so spadala pod urad v Kočevski Reki.
Vozno pot na Fridrihštajn so morali stalno vzdrževati podložniki iz Dolge vasi.
Friderikov oče, grof Herman II. Celjski, je poroki že iz političnih razlogov
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 26
nasprotoval. Nad Fridrihštajn je poslal močno četo vojakov, ki naj bi ljubimca na silo
ločila. Friderik je poskušal ubežati očetovi jezi, a zaman. S pretvezo so ga ujeli in
odpeljali v Celje. Ko je bil Friderik na varnem, je grof Herman zopet poslal četo
vojakov, ki naj bi pripeljala Veroniko v Celje na sodbo. Čeprav so pretaknili ves grad
in okolico, je niso našli, ker je že bila skrita v hiši grofovske uprave na Kunču, nato
pa je izginila brez sledu v mračnih kočevskih gozdovih. Po dolgotrajnem iskanju so
jo s pomočjo ovaduhov izsledili nekje v bližini Ptuja in jo zaprli. Ko je bila
pripravljena tožba, je grof Herman Veroniko predal sodišču, ki naj bi jo obtožilo
čarovništva in poskusa umora samega grofa Hermana. Zaradi pomanjkanja dokazov
in zato, ker se je odvetnik, ki so ji ga morali dovoliti, zanjo viteško boril in zmagal, je
sodišče Veroniko oprostilo vsake krivde. Kljub razsodbi pa grof Herman Veronike ni
izpustil. Zaprl jo je v ječo na gradu Ojstrica, ker pa je bila grofova maščevalnost
neučakana, je ukazal dvema vitezoma, da jo nasilno pokončata. Utopila sta jo v
koritu za napajanje živine. Friderik je moral očetu odstopiti vse gradove, tudi
Fridrihštajn, ki ga je sam sezidal. Grof Herman se je znesel tudi nad komaj
zgrajenim Fridrihštajnom. Vojaki so pod grajska poslopja in obzidja postavili sode s
smodnikom in jih zažgali. Po Veronikini smrti se je oče spravil s sinom in ga izpustil
iz ječe. Friderik je dal grad ponovno sezidati in je v njem potem zelo razkošno in
razuzdano živel.16
Pokrajinski muzej Kočevje
Pokrajinski muzej Kočevje domuje v Šeškovem domu, nekdaj Sokoljem domu,
streljaj iz centra mesta Kočevje. V stavbi je leta 1943 potekal prvi zbor partizanskih
odposlancev slovenskega naroda. Zametki muzeja segajo v leto 1952, ko so na
pobudo zgodovinske komisije pri Okrajnem komiteju ZKS Kočevje in Okrajnem
odboru Zveze borcev NOV Kočevje začeli z zbiranjem muzejskega gradiva.
Občinski ljudski odbor Kočevje je leta 1960 ustanovil Splošni lokalni muzej, ki se je
že naslednje leto preimenoval v Pokrajinski muzej Kočevje. Na novo lokacijo v
Šeškovem domu se je muzej v celoti preselil leta 1963. 16http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Grad-Fridrihštajn.htm?kul_zgod_znamenitosti=5252&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 27
V zadnjih petnajstih letih si muzej prizadeva predstaviti javnosti predvsem nekdanjo
kulturno podobo prebivalcev na ozemlju Kočevske. Na ta način smo želeli nekdanje,
predvsem pa sedanje prebivalce Kočevske, seznaniti z zgodovino območja, ki je bila
do pred kratkim v naši kulturni zavesti le malo navzoča ali celo zamolčana. Tako je
muzej pripravil vrsto odmevnih razstav. Nekatere izmed njih so bile na gostovanju v
številnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini.
Drugo polovico osemdesetih, predvsem pa devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v
delu in načrtih Pokrajinskega muzeja Kočevje označujejo nove usmeritve,
spremembe in načrti. Vse večji obisk nas je vzpodbudil k novim oblikam dela, ki
terjajo od nas aktivnejše in bolj povezano sodelovanje z obiskovalci vseh generacij.
Posebno pozornost namenjamo zlasti najmlajšim obiskovalcem. Od leta 1993
poteka poseben pedagoški program za predšolske in šolske otroke. S tem želimo v
muzeju vzgojiti bodoče redne obiskovalce muzejskih prireditev, hkrati pa širiti
zanimanje in spoznavanje kulturne dediščine. Mnogi med njimi so postali celo naši
sodelavci, zbiralci predmetov. Leto dni kasneje smo prvi v Sloveniji uvedli muzejski
abonma, s katerim želimo obiskovalcem omogočiti obisk muzejskih razstav in
prireditev na drugačen način in pod ugodnejšimi pogoji.
Stalne razstave so:
cerkve in kapele župnije Kočevska Reka,
Predgrad in Predgrajci,
Božidar Jakac: Risbe,
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev,
narod si bo pisal sodbo sam - Slovenija od ideje do države 17
17 http://www.slovenia.info/si/muzej/Pokrajinski-muzej-kočevje.htm?muzej=5001&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 28
5.3.2 ARHITEKTURNA DEDIŠČINA
Kovačija na vodni pogon v Bilpi
V kraju Bilpa stoji še edina delojoča kovačija na vodni pogon, kovačija Verderber.
Kovaški izdelki Verderberjeve kovačije so bili poznani daleč naokoli. Do danes se je
ohranil star način izdelovanja izdelkov, kar si lahko obiskovalci tudi ogledajo.18
Sramotilni steber v Predgradu
Za kaznovanje lažjih prekrškov (tatvina, krivolov ali »raubšic«, prešuštvo) in če se je
kdo pregrešil zoper pravice poljanskega gospostva so v neposredni bližini gradiča
oziroma današnjega Zadružnega doma v začetku 18. stoletja postavili sramotilni
steber ali »prangar«. Morda pa so na ta način kaznovali tudi koga zaradi
tihotapljenja, ki se je tod razcvetelo sredi 17. stoletja.
Čas kazni je bil odvisen od prekrška, lahko je trajala tudi več dni. Nad kaznovanimi
se naj ne bi fizično znašali, bile so tudi izjeme. Živinske tatove so sramotili tako, da
so jim okrog vratu obesili čreva ukradene živali, ki so jo bili zaklali. Nazadnje naj bi
grajski birič na binkoštni ponedeljek 1805 ob steber privezal eno izmed predgrajskih
žensk. Ugotovljeno je bilo, da je njen mož ustrelil srno v Graščici. Ker je mož
pobegnil, so njegovi ženi omotali čreva okrog vratu in jo priklenili k stebru. Po
pripovedovanju so ji tudi prinesli podojit k stebru majhnega otroka, ker ga je še dojila
in je obupno jokal. Takšne in podobne javne kazni so začeli v prvi polovici 19.
stoletja opuščati.19
18http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Kovačija-na-vodni-pogon-v-Bilpi.htm?kul_zgod_znamenitosti=5819&lng=1 19http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Sramotilni-steber-v-Predgradu.htm?kul_zgod_znamenitosti=5818&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 29
Grad Kostel
Grad Kostel je sezidan na vrhu koničastega hriba. Zaradi lege je povzročal velike
težave osvajalcem, predvsem Turkom, ki so ga večkrat želeli osvojiti in oropati,
vendar jim je to uspelo le enkrat in še takrat z zvijačo. Danes je to eden izmed
najstarejših, največjih grajskih kompleksov na Slovenskem in priljubljena turistična
točka, s katere je mogoč enkraten pogled na kanjon reke Kolpe, ki teče pod gradom.
V neposredni bližini gradu Kostel se nahaja gostišče Grajski hram, kjer ponudijo
gostom odlično pripravljeno kulinarično ponudbo, možno pa je tudi prenočiti. V
sklopu Grajskega hrama se razvija turistično športni center, ki omogoča aktivno
preživljanje počitnic v neokrnjeni naravi reke Kolpe (raft, vožnja s kanujem, najem
gorskega kolesa, peš poti).20
5.3.3 SAKRALNA DEDIŠČINA
Cerkev sv. Jerneja
Mogočna župnijska cerkev sv. Jerneja stoji v samem centru mesta Kočevje, ob
mostu čez reko Rinžo. Že v zunanji podobi kaže tipične historistične oblike. Načrte
je leta 1887 izdelal sloviti dunajski arhitekt Friedrich Freiherr von Schmidt, ki si je
srčno želel, da bi bila stavba dokončana pred njegovo smrtjo, se to ni zgodilo. Tako
jo je moral dokončati najboljši učenec njegove stavbarske šole. Posvečena je bila
19. julija 1903.
Svetišče je dolgo 50 m, široko 25 m in visoko okoli 15 m. Sestavljeno je iz
triladijskega, obokanega bazilikalnega dela, ki je zaustavljen z visoko prečno ladjo.
Notranjost je dekorativno poslikana. Delo je leta 1939 izpeljal Peter Železnik.V
prezbiteriju, ki ga zaključuje apsida je romansko zasnovan ciborij s štirimi med seboj
različnimi marmornimi stebri, simboli evangelistov. Notranjost polkupole apside je
leta 1938 figurativno poslikal znani slikar Slavko Pengov. Isti avtor je leta 1931
naslikal tudi Križev pot. Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani je leta 1929 izdelal 20 http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=4341
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 30
orgle, ki sodijo med večje v Sloveniji in so še dan danes v uporabi.Izjemna je
grofovska klop, postavljena posebej, okrašena z grbi in oblazinjenimi sedeži.
Podoben grb s turom je na ščitu omarice v prezbiteriju. Za kovinskimi vrati in
nemškim napisom se skriva troje kelihov. V srednjem je relikvija in sodeč po legendi
je notri morda shranjeno srce umrlega vojvode.
Ob stranskem oltarju na levi strani stoji velik bronast kip svetega Jerneja, ki ga ob
šeststoletnici kočevske župnije (1993) priložnostno izdelal priznani akademski kipar,
domačin Stane Jarm.21
5.3.4 NARAVNE ZNAMENITOSTI IN NARAVNI PARKI
Reka Kolpa
Reka Kolpa je desni pritok Save in predstavlja mejno reko med Republiko Hrvaško
in Republiko Slovenijo. Dolga je 292 km, kar 113 km državne meje poteka po
njenem toku. Kraški izvir Kolpe je na Hrvaškem na nadmorski višini 313 m.
Kolpa je izjemna reka, predvsem še precej čista, slikovita in slabo poznana. V vsej
dolžini njenega toka lahko spoznavamo njeno pestrost. Nudi različne možnosti
rekreacije, ter predstavlja ribolovno bogastvo. Reka za veslače ni naporna in velja
za lažjo in primerno za začetnike. Vendar pa je bolje veslati s kanuji in kajaki po
večjem deževju, saj reko pregrajuje več kot 50 jezov, ki so zdaj žal le še spomin na
čase, ko so na reki kraljevali mlini, žage in kovačije. Na svoj račun pridejo tudi
ljubitelji miru in taborjenja ob vodi, kajti Kolpa je poleti toplejša in ob primerno toplem
vremenu se lahko v zgornjem toku kopamo en mesec, v spodnjem pa tudi dva
poletna meseca.22
21http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Cerkev-sv-Jerneja.htm?sakralne_znamenitosti=4012&lng=1 22 http://www.slovenia.info/si/naravni-parki/Reka-Kolpa.htm?naravni_parki=5165&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 31
Pragozdovi na Kočevskem
Pragozd. Leta 1887 je začel z delom v Kočevskih gozdovih dr. Leopold Hufnagel.
Vpeljal je prebiralno gospodarjenje z gozdovi. Leta 1892 je za Goteniško pogorje
izdelal prvi gozdnogospodarski načrt, v katerem je bila znamenita pripomba:
Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsakršna raba
prepovedana.
Zaradi te odločitve leto 1892 štejemo za začetek aktivnega naravovarstva v Sloveniji
Na Kočevskem so kar štirje pragozdovi, za katere je značilno, da je na vsakem
hektarju površine preko 1000 m3 lesa. Drevesa v pragozdu lahko dosežejo izjemno
velikost in tudi starost, nekatera več kot 500 let. Lesna odeja je v pragozdu 2 do 3x
debelejša kot v okoliškem gozdu. Tu ne gre nič v nič stari so pomešani z mladimi in
življenje je povezano v trd in zdrav sistem.
Pragozd
Pragozd je v naravnem stanju ohranjen gozd, kamor človek ne posega. To pomeni,
da je izločen iz gospodarjenja.
Od nekdanjih pragozdov so ostali le še fragmenti. Na Kočevskem so ohranjeni
največji pragozdni ostanki: pragozd Rajhenavski Rog (površina 51 ha ali 86
nogometnih igrišč) in pragozd Pečka na novomeški strani (površina 60 ha ali
približno 80 nogometnih igrišč). V pragozdovih lahko opazujemo naravni razvoj
gozda brez poseganja človeka. Pragozdni ostanek prepoznamo po ležečih in še
stoječih trohnečih deblih velikih dimenzij ter prevladujočih starih in debelih drevesih.
S predpisom je v Sloveniji zaščitenih 380 ha pragozdov (ali okoli 500 nogometnih
igrišč). Poleg pragozda Rajhenavski Rog in pragozda Pečka ima Slovenija
zaščitenih še osem pragozdnih rezervatov.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 32
Pragozdovi v Sloveniji so:
rajhenavski Rog in
pragozd Pečka.
Pragozdni rezervati:
Strmec na Stojni,
pragozd na Kočevskem,
pragozd Krokar na Borovski gori na Kočevskem,
Pragozd Kopa na Rogu na Kočevskem,
pragozd Ravna gora na Gorjancih,
pragozd Trdinov vrh na Gorjancih,
pragozd na Donački gori,
pragozd Šumik na Pohorju in
pragozd Prelesnikova koliševka na Kočevskem.23
Kraške jame v Bilpi
Na meji z občino Kostel ne levem bregu reke Kolpe ležijo kraške jame Bilpa. Od
ceste so oddaljene 20 m. Odkrili so jih šele leta 1941. Nad izvirom Bilpe so tri kraške
jame, kasneje (1983) pa so odkrili še četrto. Znana je predvsem zadnja. O njej je
pisal že Valvasor in izpostavil Bilparsko steno, imenoval jo je Steno odmevov, v
obliki človekove in vragove glave. Dejansko je v steni možno najti kar približno 20
različnih človeških in živalskih ali vraževernih likov, jama pa je še polna skrivnosti.
23 http://www.kocevje.si
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 33
Podzemeljski splet Bilpe sestavljajo rovi v več nadstropjih; spodnje je še aktivno in
velikih razsežnosti. Jama je nastajala vzporedno s spreminjanjem lege erozijske
baze in s procesi vrezovanja kanjona Kolpe. Vhod v jamo se nahaja v steni 30 m
nad tlemi. Širok je 8 m in visok 6 m. Za vhodom se razprostira dolga dvorana, v
kateri se nahaja velika kolonija netopirjev. Tu je tudi arheološko najdišče. Po ozkem
rovu se pride v drugo dvorano, kjer je veliko sige in kapniških tvorb. V njej najdemo
tudi veliko kaminov, ki se po strmem vzponu končajo (slepi kamini). V jami je zelo
toplo ozračje, ki je posledica slabega pretoka zraka.24
Kočevsko jezero
Nastanek umetnega jezera sega v leto 1978, ko je prenehal obratovati rudnik
rjavega premoga in je voda iz Rudniškega potoka, ki so jo prej izčrpavali in
uporabljali za pranje premoga, napolnila kotanjo. Vstavljene so bile velike cevi, ki so
speljane v skoraj dva kilometra oddaljeno reko Rinžo. Bojazen pred poplavitvijo
jezera je danes odveč.
Območje jezera je danes bogato naseljeno z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Tukaj
gnezdi preko 64 vrst ptic, med katerimi je 15 vrst na Rdečem seznamu ogroženih
gnezdilk Slovenije. Preko Kočevske potekajo selitvene poti ptic iz severne in srednje
Evrope do Sredozemlja ter Afrike. Jezero je odlično mesto za opazovanje in
proučevanje ptic kot ribolov. Trstje obrašča plitvine ob obali, kjer gnezdijo številni
rakarji. S področja jezera je znanih tudi 15 vrst kačjih pastirjev. Platoje nad jezerom
poraščajo visoke trave, kjer si vsakoletni gnezdilci spletejo svoja gnezda.
V sušnih obdobjih leta so tu pogosti požari. Takrat na teh površinah ni ptic. Na
pogorišča pa priletijo krokarji in sive vrane.
Na skrajni severni strani območja jezera je borov gozd, ki predstavlja rastiščno
posebnost na Kočevskem. Okoli jezera je speljana tri kilometra dolga naravoslovna
učna pot in pelje mimo vseh najbolj značilnih biotopov (jezera, trstičja, travišč in 24http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kraške-jame-v-Bilpi.htm?naravne_znamenitosti_jame=5820&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 34
gozda). Na poti sprehajalca spremljajo table s pojasnili in priporočili. Jezero je poleti
primerno za plavanje, ribolov in druge vodne aktivnosti, pozimi pa, če je led dovolj
debel, za drsanje. 25
Mestni vrh
Mestni vrh (1034 m n. m.) je eden izmed vrhov, ki se v pogorju Stojne dvigajo nad
1000 m visoko. Ker se nahaja tik za mestom Kočevje, sodi med najbolj priljubljene in
skupaj s kočo planinskega društva pod vrhom predstavlja eno najpomembnejših
rekreacijsko turističnih in hribovskih točk na Kočevskem.
Mestni vrh s pešpotjo ima izjemno poudarjene rekreacijsko in turistično, z
opremljeno naravoslovno potjo Jelenov studenec pa tudi poučno funkcijo. Gozd nad
kočo je zaščiten kot gozdni rezervat in predstavlja dragoceno naravno dediščino.
Značilni zanj so ohranjeni mogočni gozdovi jelke in bukve na skalovitih in strmih
pobočjih visokega krasa.
Koča planinskega društva Kočevje stoji v idilični dolini pod Mestnim vrhom, nedaleč
stran od Jelenovega studenca, po katerem nosi ime. Kočo planinci stalno preurejajo
in prilagajajo potrebam in zahtevam časa.
Do koče vodijo iz Kočevja markirane Kalanova in Grajska pot ter iz Dolge vasi
neimenovana planinska pot. Možno jo je obiskati tudi z vozili. Koča je izhodišče za
obisk Eleonorine in Ledene jame ter bližnjih vrhov: Ledenika, Mestnega vrha,
Fridrihštajna in Livoldskega vrha, naravoslovne poti Jelenov studenec, Kočevske
planinske poti in ostalih markiranih planinskih poti. Koča je odprta vsako soboto,
nedeljo in ob praznikih, preko celega leta. V koči je mogoče dobiti hrano, pijačo in
prenočišče ter številne koristne informacije. Na jasi pred njo je nekaj igral in
družinskih kurišč s klopmi. Pohodnikom je na vrhu Mestnega vrha namenjena
skrinjica z žigom in knjigo obiska.26
25http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kočevsko-jezero.htm?naravne_znamenitosti_jame=5046&lng=1 26http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Mestni-vrh.htm?naravne_znamenitosti_jame=5220&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 35
Jelka-kraljica Roga
Nedaleč od Rajhenavskega pragozda stoji jelka, imenovana Kraljica Roga, ki je z
višino 51 metrov ena najmogočnejših jelk pri nas. V okolici raste še več podobnih
spoštovanja vrednih orjakov. Gozdarji so veliko jelko opazili morda šele pred sto leti,
a je niso posekali - in naša jelka je postala kraljica.
Višina 51 metrov
Debelina 160 cm
Starost 500 27
Ponovni izvir reke Rinže
Pod 80 m visoko previsno steno je kraški izvir Bilpa (ime izvira iz nemške besede
Wildbach - hudournik). Kraški izvir Bilpa je voda reke Rinže, ki teče skozi mesto
Kočevje in takoj za mestom ponikne. Izvir se izteka kot levi pritok reke Kolpe. 28
Iz zgoraj navedenih podatkov je lepo razvidno, kako bogata je Kočevska in koliko
stvari je skritih v njej. Več kot potrebna bi bila združitev managerjev, ki bi vse te
znamenitosti med seboj povezali ter sestavili celotedenski program, s katerim bi
turiste zadržali na Kočevskem več kot en dan. Veliko je izseljenih Nemcev, ki sedaj
živijo v Nemčiji in bi z veseljem prišli pogledati, od kod izhajajo. Moramo tudi
omeniti, da imamo na Kočevskem tako imenovano združenje Kočevski med, v
katerem so združeni kočevski čebelarji. Zahvaljujoč neokrnjeni naravi in dolgoletni
tradiciji pridelujejo med vrhunske kakovosti. Tradicija je garancija za kakovost, poleg
sodobnih standardov, ki predpisujejo pogoje in določajo načine pridelave medu.
Plod vseh treh dejavnikov je pridobitev geografskega porekla, ki ga Kočevski med 27http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Jelka-Kraljica-Roga.htm?naravne_znamenitosti_jame=5154&lng=1 28http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ponovni-izvir-reke-Rinže.htm?naravne_znamenitosti_jame=5821&lng=1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 36
nosi kot edini med v Sloveniji. Vratna etiketa, s katero je prelepljen vsak kozarec, v
katerega je točen Kočevski med, odpravlja vsak dvom o kakovosti. Čebelarji na
Kočevskem so za Kočevski med postavili še strožje standarde glede vsebnosti
vode, sladkorjev, mineralnih, ter drugih snovi, kot je običajno. Potrditev
geografskega porekla, kmalu veljavnega tudi v Evropski Uniji, govori o dokazani
vrhunski kakovosti Kočevskega medu.
Kozarec Kočevskega medu je kot košček čiste, tihe, neonesnažene narave, nekje
sredi kočevskih gozdov, ki jo z neizmernim ponosom predstavljamo tudi vam. Naj
tudi vas zapelje s svojim sladkobnim čarom. Pridelujejo več vrst medu, kot so gozdni
med, smrekov med, hojev med ter upov med.29
Prav tako je pomembno omeniti, da je Občinski svet občine Kočevje dne 29.07.1998
sprejel odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, obora Smuka in obora
Stari Log. Odlok je bil sprejet zaradi intenzivne gojitve divjadi za potrebe lovskega
turizma v območju, za potrebe poučne in raziskovalne dejavnosti na področju
ekologije divjadi in njenega vpliva na ekosistem ter za potrebe odlova živih živali.
Vstop v obori je dovoljen samo z namenom izvajanja, obnavljanja in varstva
namembnosti obor.30
Na Kočevskem je tudi močno razvit lov in ribolov. Tudi tukaj bi lahko privabili turiste,
ki v svojem kraju nimajo toliko divjih živali in bi sodelovali pri lovu le teh.
5.3.5 ŠPORTNA INFRASTRUKTURA Občina Kočevje ima 4 športne dvorane (t.i. Fizkulturni dom in 3 telovadnice ob
osnovnih šolah), v letu 2007 je zgrajena še velika športna dvorana, 1 stadion, 2
lokaciji za tenis, dvorano za fitnes, odbojko in badminton v Šalki vasi. Problem je
celoletna zasedenost z rezervacijami, kar onemogoča najetje prostorov za
posamezne turiste.
Za zimski šport ni ustrezne infrastrukture.
29http://www.natura2000.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=35&Itemid=59 30 Besedilo povzeto iz http://www.uradni-list.si/1/content?id=7660
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 37
5.3.6 IGRALNIŠTVO
Igra in zabava v Igralnem salonu Casino je na voljo 365 dni v letu. Gostje, ki
obiščejo Kočevsko (pohodniki, izletniki, družine), ne kažejo interes za obisk
igralnega salona. Tako se kaže negativen pojav igralništva, to je obisk domačinov.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 38
6 GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKE REŠITVE
6.1 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA KOČVSKEM
Če želi turistična organizacija ponuditi na trgu storitve, ki bodo omogočale
doseganje koristi organizaciji, turistom in okolju, mora znati analizirati svoje zunanje
in notranje okolje. V zunanjem okolju mora iskati priložnosti in nevarnosti, v
notranjem okolju pa definirati svoje prednosti in pomanjkljivosti.(Brezovec, 2000,
srt.67).
6.1.1 PREDNOSTI IN SLABOSTI TURISTIČNE PONUDBE NA KOČEVSKEM
6.1.2 PREDNOSTI
Med prednosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:
neokrnjene naravne znamenitosti (pragozdovi), kar je priložnost za
dolgoročno razvijanje turistične ponudbe za zahtevnejše goste,
razpoložljivi prostor za razvoj turizma,
bližina Hrvaške (morje),
bližina toplic,
mir,
pristnost turistične ponudbe (neokrnjena narava, jezera, reke),
prost pristop do odprtega prostora gozdov, jezer, rek,
ohranjenost kulturne dediščine, posebnost v slovenskem prostoru (kočevski
Nemci),
naravne (kraške jame, gozd, jezero, reka Kolpa) in od človeka narejene
turistične atrakcije (planinske poti, pohodništvo, kolesarjenje) ter
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 39
neprepoznavnost Kočevske.
6.1.3 SLABOSTI
Med slabosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:
ni dovolj kapitala za investicije in obnovo turistične infrastrukture,
slaba prometna povezava,
premalo zasebnih sob in apartmajev v različnih cenovnih razredih,
razpršenost prenočitvenih kapacitet (skoncentrirane le na reko Kolpo in
mesto Kočevje),
nizka kakovost gostinskih uslug (ponudba domače hrane, ureditev gostiln v
lokalni arhitekturi),
ni sprejetih prostorskih načrtov, ki bi morali vključevati tudi razvoj turizma,
premajhno število in razvitost prepoznavnih blagovnih znamk (kočevski
med...),
premajhna atraktivnost proizvodov oziroma storitev (premalo turističnih
atrakcij),
premajhna trženjska usmerjenost in slaba podjetniška inovativnost (ni
kakovostnega penzionskega turizma, pomanjkanje atraktivnih programov),
nezadostna turistična ozaveščenost med prebivalci,
slabo označevanje in usmerjanje k turističnim kapacitetam ter
organiziranost turizma in vloga javnega sektorja v turizmu je na začetku.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 40
6.1.4 NEVARNOSTI IN PRILOŽNOSTI TURISTIČNE PONUDBE NA KOČEVSKEM
6.1.5 PRILOŽNOSTI
Med priložnosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:
biotska in krajinska raznovrstnost območja,
neodkrita in neokrnjena turistična destinacija,
povezovanje na lokalni ravni (po poteh kulturne dediščine, turistično
območje-povezovanje s Hrvaško),
možnost ponujanja avtentičnih turističnih programov in proizvodov (domača
obrt, znanstveni turizem, lovski turizemribolov),
turistična izraba jezera, Kolpe, razvojna usmeritev v šport, prireditve in
zdravo življenje,
etnološke in kulturne prireditve,
zgodovina kočevskih Nemcev,
vključitev Slovenije v Evropsko unijo ter
bližina turističnih središč (Dolenjske toplice..).
6.1.6 NEVARNOSTI
Med priložnosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:
želeti preveč v kratkem času,
neprepoznavnost Kočevske,
neustrezna vloga in pomen turizma v gospodarstvu, še posebej v okviru
temeljne razvojne strategije,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 41
prepočasno urejanje prostora in odpravljanje prostorskih omejitev za
turistične naložbe,
neaktivni akterji turistične ponudbe,
v ospredju je kvantiteta in ne kvaliteta,
vsak ponudnik dela na trženjskem področju za sebe in je skeptičen do
partnerskih modelov,
pomanjkanje kontinuitete,
onesnaževanje ter
uničevanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 42
7 STATISTIČNI VIDIKI TURIZMA NA KOČEVSKEM
Nočitvene zmogljivosti so koncentrirane ob dveh središčih, v mestu Kočevje in ob
reki Kolpi. V zadnjem času narašča povpraševanje po kampih v okolica mesta in
turističnih kmetijah. Primanjkuje prenočišč različnih kakovostnih nivojev (od visoko
standardnih do nizkocenovnih).
hotel motel penzion
prenočišče planinski dom
drugi domovi
nastanitveni objekti
1 1 1 1 1 3
sobe 20 27 7 3 4 6
ležišča 53 57 21 12 30 16
stalna ležišča
46 57 16 8 24 216
pomožna ležišča
7 5 4 6
Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti v občini Kočevje 31
31Možnost razvoja turizma na Kočevskem, raziskovalna naloga, Oddelek za geografijo FF.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 43
Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Domači turisti 811 994 970 1218 1196 Tuji turisti 1002 1150 1136 1229 1317 Skupaj (domači in tuji turisti) 1813 2144 2106 2447 2513
Tabela 4: Prihodi vseh turistov (tuji in domači)
Slika 4: Prihodi vseh turistov
Slika 5: Prihodi domačih in tujih turistov
Prihodi vseh turistov
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
1998 1999 2000 2001 2002
Leto
Št. T
uris
tov
prihodi turistov
Prihodi domačih in tujih turistov
0200400600800
100012001400
1998 1999 2000 2001 2002
Leto
Št. t
uris
tov
domač i turistituji turisti
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 44
Slika 6: Delež domačih in tujih turistov
V tabeli so navedeni podatki domačih in tujih turistov. Iz slik je lepo razvidno, da
število domačih turistov narašča. Prav tako narašča število tujih turistov, vendar je le
teh še vedno manj za dva odstotka.
Delež domačih in tujih turistov
51%49% domač i turistituji turisti
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 45
Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Domači turisti 1486 1709 2828 3636 2123 Tuji turisti 1671 1751 1916 2015 2530 Skupaj (domači in tuji) 3157 3460 4744 5651 4653
Tabela 5: Nočitve vseh turistov (tuji in domači)
Slika 7: Nočitve vseh turistov
Slika 8: Nočitve vseh turistov
Nočitve vseh turistov
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
1998 1999 2000 2001 2002
Leto
Št.
noči
tev
noč itve turistov
Nočitve domačih in tujih turistov
0500
10001500200025003000350040004500
1998 1999 2000 2001 2002
Leto
Št.
turis
tov
domač i turistituji turisti
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 46
Slika 9: Delež nočitev domačih in tujih turistov
V tabeli so navedeni podatki nočitev domačih in tujih turistov. Iz slik je lepo razvidno,
da je število nočitev domačih turistov večje od števila tujih turistov. V odstotkih je
število nočitev domačih turistov večje za 10 odstotkov. Morali bi težiti k temu, da bi
bilo več nočitev tujih turistov, saj bi s tem zagotovili, da bi se na Kočevskem zadržali
več kot en dan in bi bil s tem dobiček iz turizma večji.
Delež nočitev domačih in tujih turistov
55%45% domač i turisti
tuji turisti
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 47
8 ZAKLJUČEK
Kočevska je turistična destinacija na JV Slovenije z manj ugodnim dostopom, a
razpolaga z izjemno ohranjeno naravo. Na Kočevskem je lahko turizem ena od
bodočih poslovnih priložnosti, glede nato, da je regijsko, kulturno, gospodarsko,
cerkveno ter šolsko bogata. Kočevska kot turistično območje nima tradicije
turističnega udejstvovanja v primerjavi z nekaterimi drugimi izrazito turističnimi kraji
v Sloveniji. Turistična dejavnost je nedefinirana, neprepoznavna, predvsem pa
nepovezana. Turizem mora biti najprej prepoznaven med lokalnim prebivalstvom,
hkrati pa se mora večati na državni in mednarodni ravni.
V občini Kočevje, Kostel in Osilnica je izredno velika brezposelnost. Z ustreznim, se
pravi dobrim in pogumnim managerjem, ki bi uspel videti v turizmu donos, bi lahko
pridobili veliko novih delovnih mest, s čimer bi napredovala celotna regija. Potrebna
bi bila povezava med posameznimi kraji oziroma različnimi ponudniki turističnih
storitev. Ti bi lahko oblikovali enotedenski program, ki bi turiste nastanil pri nas kar
za sedem dni, s čimer bi s tem zapolnili sobe na Kočevskem, ki so večinoma
prazne. V sedmih dneh bi lahko turistom najprej razkazali posebnosti, v samem
mestu Kočevje in bližnji okolici, kot so pokrajinski muzej Kočevje, cerkev Sv.
Jerneja, ledeno jamo... Lahko bi si ogledali Kočevsko jezero, okoli katerega vodi
naravoslovna pot. Včasih je bil na področju današnjega jezera odprt kop
premogovnika. Posebnost tega področja so izredno redke vrste ptic. Imamo tudi
društvo ribičev, ki bi z veseljem turiste povabili na nočni ribolov, ki tukaj postaja
vedno bolj priljubljen, saj se da v Kočevskem jezeru ujeti zelo velike in težke
primerke somov in krapov. Naslednja destinacija bi lahko bila Kočevski Rog, kjer bi
si ogledali pragozd, grobišča (Kren, Macesnova gorica) in tudi Jelko – kraljico Roga.
Prav tako imamo na Kočevskem dobro razvit lov. Turisti, ki imajo željo opazovati
divje živali v naravi, kot je rjavi medved, ris, volk, jazbec, jelen, divji prašič, in
podobno, bi se lahko pridružili lovcem ter okusili ta posebna doživetja ob bližini divjih
živali. Nato bi se lahko premaknili na Kolpo, kjer bi pokusili odlično pripravljene ribe
(postrv). Ogledali bi si lahko grad Kostel, slap Nežica, ponovni izvir reke Rinže, ki ga
imenujemo kraški izvir na Bilpi. V kraju Bilpa stoji še edina delojoča kovačija na
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 48
vodni pogon, v bližini so pa tudi štiri kraške jame. V občini Osilnica imamo za bolj
pogumne turiste tudi adrenalinski park, paint ball in progo za rafting. In še marsikaj
zanimivega se bi našlo: čebelarstvo, gobarstvo, igralništvo. .. Mesto Kočevje bi
lahko bilo tudi idealen kraj za priprave športnikov.
Z ustrezno povezavo turističnih krajev oziroma ponudnikov turističnih storitev bi
dosegli prepoznavnost Kočevske, odprla bi se nova delovna mesta in zmanjšala bi
se brezposelnost. Mladi bi ostajali doma in ne bi hodili v druge kraje zaradi boljše
možnosti zaposlitve. Prvi korak bi moral biti ta, da ponovno ustvarimo CENTER ZA
PROMOCIJO TURIZMA KOČEVJE, ki ga zdaj žal nimamo. Nato bi z ustreznim
timom skušali udejanjiti zgoraj navedene predloge za rešitev in razcvet turizma na
Kočevskem.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 49
9 LITERATURA
1. Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997
2. Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,
1998
3.Jersič Matjaž, Osnove turizma, DZS, Ljubljana, 1990
4.Popotnik postoj na Kočevskem (skripta)
5.Možnost razvoja turizma na Kočevskem (raziskovalna naloga)
Spletne strani
http://sl.wikipedia.org/wiki/Management
http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?/D=299&Podrocje/D=21
http://www.uradni-list.si/1/contnt?/d=14130
http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik
http://www.google.com/search?hl=en&q=strate%C5%A1ko+premi%C5%A1ljen+izb
or+projektov&aq=aq=f&oq=
http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Grad-
Fridrihštajn.htm?kul_zgod_znamenitosti=5252&lng=1
http://www.slovenia.info/si/muzej/Pokrajinski-muzej-
kocevje.htm?muzej=5001&lng=1
http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Kovačija-na-vodni-pogon-v-
Bilpi.htm?kul_zgod_znamenitosti=5819&lng=1
http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Sramotilni-steber-v-
Predgradu.htm?kul_zgod_znamenitosti=5818&lng=1
http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=4341
http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Cerkev-sv-
Jerneja.htm?sakralne_znamenitosti=4012&lng=1
http://www.slovenia.info/si/naravni-parki/Reka-
Kolpa.htm?naravni_parki=5165&lng=1
http://www.kocevje.si
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 50
http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kraške-jame-v-
Bilpi.htm?naravne_znamenitosti_jame=5820&lng=1
http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kočevsko-
jezero.htm?naravne_znamenitosti_jame=5046&lng=1
http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Mestni-
vrh.htm?naravne_znamenitosti_jame=5220&lng=1
http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Jelka-Kraljica-
Roga.htm?naravne_znamenitosti_jame=5154&lng=1
http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ponovni-izvir-reke-
Rinže.htm?naravne_znamenitosti_jame=5821&lng=1
http://www.natura2000.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=bl
og&id=35&Itemid=59
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija
Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 51
KAZALO TABEL
Tabela 1: Zgodovinski razvoj managementa ............................................................. 3
Tabela 2: Vrste turizma ............................................................................................ 10
Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti v občini Kočevje ............................................. 42
Tabela 4: Prihodi vseh turistov (tuji in domači) ........................................................ 43
Tabela 5: Nočitve vseh turistov (tuji in domači) ........................................................ 45
KAZALO SLIK
Slika 1: Občina Kočevje ........................................................................................... 22
Slika 2: Občina Osilnica ........................................................................................... 22
Slika 3: Občina Kostel .............................................................................................. 23
Slika 4: Prihodi vseh turistov .................................................................................... 43
Slika 5: Prihodi domačih in tujih turistov ................................................................... 43
Slika 6: Delež domačih in tujih turistov ..................................................................... 44
Slika 7: Nočitve vseh turistov ................................................................................... 45
Slika 8: Nočitve vseh turistov ................................................................................... 45
Slika 9: Delež nočitev domačih in tujih turistov ........................................................ 46