Kaj nam Kaj nam Mednarodna raziskava Mednarodna raziskava bralne pismenosti bralne pismenosti PIRLS pove o PIRLS pove o pismenosti slovenskih četrtošolk pismenosti slovenskih četrtošolk in četrtošolcev?in četrtošolcev?

Marjeta Doupona Horvat (Pedagoški inštitut)

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

Organizator: Pedagoški inštitut

7. junij 2011

Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi

mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

Današnja predstavitevDanašnja predstavitev

Kaj merimo s PIRLS?Kakšni so dosežki slovenskih

učenk in učencevVelik napredek, toda za koga?Okoliščine, povezane z višjimi

bralnimi dosežkiPomembnost kulturnega kapitala

UvodUvod

PIRLS definicija bralne pismenosti: »sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika.« Čemu naučiti otroke dobro brati? Branje različnih vrst besedil. Zakaj in čemu beremo literarna besedila?

Različni vidiki bralne Različni vidiki bralne pismenosti pri PIRLSpismenosti pri PIRLS

Namen branjaLiterarna izkušnja (pripovedna besedila)Pridobivanje in uporaba informacij (razlagalna besedila)

Ravni razumevanja (s pomočjo vprašanj, prosti ali izbirni odgovori)

Priklic eksplicitno navedenega podatkaIzpeljava preprostega sklepaInterpretacija in integracija idej in podatkovVrednotenje vsebinskih, jezikovnih in besedilnih elementov

Okoliščine branja (vprašalniki)Šolsko okolje Domače okolje

DOSEŽKI

Bralna pismenost raste:

PIRLS 2001: 502 točki PIRLS 2006: 522 točk

1 leto pomeni pri dosežku cca. 40 točk (1 leto starejši otroci v enem razredu višje, npr. Švedska v letu 2001: otroci iz 4. razreda, stari 10.8 let so dosegli 560 točk, otroci iz 3. razreda, stari 9.8 let pa 522 točk)Čemu pripisati boljši rezultat? Šolam, staršem, otrokom? Dosegli so ga otroci, toda njihov rezultat je preplet različnih dejavnikov. Odgovor iščemo v sekundarnih analizah podatkov, tudi primerjalno z ostalimi državami.

Bralni dosežkiBralni dosežkiBoljši bralci so:-otroci bolj izobraženih staršev,-otroci, kjer doma govorijo slovensko,-otroci, ki izven šole berejo za zabavo,-otroci, katerih starši več berejo,-otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo-deklice,-otroci, ki obiskujejo šolo, ki izkazuje visoka pričakovanja do vseh otrok.

Izobrazba starševIzobrazba staršev

Med otroki, katerih starši imajo končano univerzo, in tistimi, katerih starši imajo več kot srednjo šolo, je 40 točk razlike. Približno enaka je razlika med otroki, katerih starši imajo končano OŠ, in tistimi, katerih starši imajo končano SŠ – 43 točk. 40 točk je razlika 1 leta, kar pomeni, da je med skrajnima skupinama več kot 80 točk oziroma za več kot dve leti razlike, in to v starosti 10 let (povprečna starost otrok v PIRLS 2006 je bila 9.9 leta).

BD v primerjavi z izobrazbo staršev

563

533

510

467

440

480

520

560

600

univerza več kot srednjašola

končana srednjašola

končana OŠ

bra

lni d

os

eže

k

Koliko so napredovali otroci Koliko so napredovali otroci različno izobraženih starševrazlično izobraženih staršev

460

537

467

563

400420

440460480

500520540

560580

OŠ univerza

2001

2006

Vir: PIRLS 2001, 2006

Izobrazba staršev in Izobrazba staršev in predopismenjevalne predopismenjevalne spretnostispretnosti

583

562

547542

561

531

515 519

546

515

494485

498

477

461

423

400

420

440

460

480

500

520

540

560

580

600

univerza ali več več kot SŠ SŠ končana OŠ

branje stavkov pred vstopom v šolo

Slovensko povprečje

Vir: PIRLS 2006

Razlike med spolomaRazlike med spoloma

Tudi v letu 2006 se je pokazalo, da deklice berejo bolje od dečkov: deklice 532 točkdečki 512 točkV primerjavi z razlikami, povezanimi z izobrazbo staršev, je spol veliko manj pomembna kategorija. Poleg tega je to dejavnik, na katerega nimamo vpliva!

Deklice, dečkiDeklice, dečki

Vir: PIRLS 2006

Slovenija

Glasbena šolaGlasbena šola

Vir: PIRLS 2006

Dober dosežek v absolutnem merilu ni Dober dosežek v absolutnem merilu ni zagotovilo za učinkovito šolozagotovilo za učinkovito šolo

440

460

480

500

520

540

560

580

600

2 2.5 3 3.5 4 4.5 5 5.5

povprečna izobrazba

bra

lni d

os

eže

k

Vir: PIRLS 2006

Zaključek: kulturni kapitalZaključek: kulturni kapital

Kulturni kapital: sestavljen iz različnih dejavnikov, ki vplivajo na branje

Izpostavljenost dražljajem, situacijam, ki omogočajo in zahtevajo branje

Veliko možnosti za izboljšanje bralne pismenosti: poleg materialnih virov zlasti visoka pričakovanja do vseh otrok in osmišljanje pouka

Hvala!

marjeta.doupona@pei.si