marko diploma lektorirano[1] - fsp.uni-lj.si · athletes in sport climbing, skating, bmx biking,...

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

MARKO PAJNIK

Ljubljana 2010

3

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje Športna gimnastika

PROJEKT ŠPORTNEGA CENTRA ZA URBANE ŠPORTE

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: izr. prof. dr. Jakob Bednarik RECENZENT: Avtor dela: izr. prof. dr. Gregor Jurak MARKO PAJNIK KONZULTANTKA: doc. dr. Maja Pori

Ljubljana, 2010

4

Pri izpolnjevanju in razlagi finančnih tabel sta mi pomagala Martin Hladnik in mag. Rok Stritar. Zahvala za pomoč gre tudi prijateljema Iztoku Levacu in Matevžu Pokornu, s katerima razvijamo idejo o športnem centru za urbane športe že nekaj let. Najlepša hvala!

5

Ključne besede: športni menedžment, športni center, urbani športi, poslovni načrt, družba z omejeno odgovornostjo PROJEKT ŠPORTNEGA CENTRA ZA URBANE ŠPORTE Marko Pajnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2009 Športno treniranje, športna gimnastika Število strani: 78 Število preglednic: 27 Število grafov: 7 Število skic: 2 Število virov: 21 Število prilog: 4

6

IZVLEČEK Cilj diplomskega dela je predstaviti koncept športnega centra, namenjenega urbanim športom v Ljubljani, predstaviti načrt izgradnje in izdelati poslovni načrt obratovanja. V ta namen smo pripravili poslovni načrt za novoustanovljeno podjetje, ki bo financiralo izgradnjo z lastniškim kapitalom in pozneje upravljalo s športnim centrom. S poglobljeno tržno raziskavo, v katero smo vključili analizo trga, obseg kupcev in analizo ključnih konkurentov, smo zasnovali športni center za urbane športe tako, da kar najbolj zadovoljuje potrebe športnikov v športnem plezanju, rolkanju, bmx kolesarjenju, akrobatskem rolanju in modernih show plesih. Metode dela temeljijo na že ustaljenih vzorcih poslovnih načrtov iz literature, za lažje predvidevanje prihodkov in odhodkov v finančnem delu poslovnega načrta pa sta bila opravljena dva intervjuja z lastnikom kavarne in lastnikom manjše športne trgovine in telefonska anketa, s katero smo ugotavljali, kako delujejo podobni športni centri v tujini. Poleg tega smo opravili nekaj neformalnih razgovorov z arhitekti, izvajalci del, dobavitelji in bodočimi uporabniki. Pri tržni raziskavi in analizi ter opredelitvi kritičnih tveganj in problemov smo uporabili tudi lastne izkušnje in spoznanja. Ugotovili smo, da največji problem pri obratovanju podjetja predstavlja zagotovitev dovolj velikega deleža lastniškega kapitala za izgradnjo športnega centra in dobičkonosnost posameznih enot pri obratovanju centra. V sklepu smo nakazali smernice, kje je potrebno iskati rešitve, da se bo center za urbane športe v prihodnosti res zgradil.

7

Key words: sports management, sports facility, urban sports, business plan, limited company PROJECT OF SPORTS CENTRE FOR URBAN SPORTS Marko Pajnik University of Ljubljana, Faculty of sport, 2009 Sports training, gymnastics Number of pages: 78 Number of tables: 27 Noumber of charts: 7 Noumber of drawings: 2 Number of sources: 21 Number of additions: 4

8

EXTRACT

The main objective of this thesis is to present a new sport facility, a sports centre for urban sports, and to develop a construction and financial plan for its functioning. Therefore we have made a business plan for the newly established company, which is going to finance the construction of the centre with equity capital and manage the facility when built. With precise market research, in which we have included market analysis, volume of buyers and critical analysis of competition, we have planned the sports centre for urban sports in such a way that it would satisfy the needs of all athletes in sport climbing, skating, bmx biking, inline skating and modern dances. Working methods are based on the established patterns of business plans from the literature. For better forecasting of revenue and expenditure in the financial part of the business plan, we have made two interviews with an owner of a coffeehouse and an owner of a small sports shop, and a telephone survey to examine the functioning of similar sports centres abroad. In addition, we have made some informal interviews with architects, contractors, suppliers of sports equipment and prospective users. In market research and analysis and in defining the critical risks and problems we have used our own experiences and knowledge. We found out that the biggest problem in the operation of a company is the ability to provide enough finances to build the sports centre and a low profitability of some units in the operation of the centre. In conclusion, we suggested guidelines where to seek solutions, so that the centre for urban sports will really be built in the future.

9

KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................ 11 2. EKSTREMNI ŠPORTI ................................................................................... 12 3. URBANI ŠPORTI........................................................................................... 13

3.1 Akrobatsko rolanje...................................................................................... 13 3.2 Rolkanje ..................................................................................................... 13 3.3 Bmx kolesarjenje ........................................................................................ 13 3.4 Moderni show plesi..................................................................................... 14 3.5 Športno plezanje ........................................................................................ 14

4. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA.................................................... 15 4.1 Poslanstvo in namen športnega centra, namenjenega urbanim športom... 15 4.2 Menedžment............................................................................................... 16 4.3 Športni menedžment .................................................................................. 17

5. CILJI DIPLOMSKEGA DELA ......................................................................... 19 6 HIPOTEZE..................................................................................................... 20 7. METODE DELA ............................................................................................. 21 8. PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE............... 22

8.1 Predstavitve panoge dejavnosti podjetja .................................................... 22 8.2 Podjetje ...................................................................................................... 23 8.3 Proizvodi oziroma storitve .......................................................................... 24 8.4 Strategija vstopa in rasti ............................................................................. 27

9. TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA ................................................................. 28 9.1 Analiza kupcev in opis ciljnega trga............................................................ 28

9.1.1 Opredelitev proizvoda v očeh kupca ................................................... 29 9.1.2 Lokacija športnega centra ................................................................... 30

9.2 Obseg trga in trendi.................................................................................... 30 9.3 Primerjava s tujino...................................................................................... 32 9.4 Analiza konkurence .................................................................................... 34

9.4.1 Swot analiza konkurence .................................................................... 36 9.5 Sprotno ocenjevanje trga ........................................................................... 37

10. TRŽNO KOMUNICIRANJE............................................................................ 38 11. PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT ........................................................ 40

11.1 Projektna dokumentacija ............................................................................ 40 11.1.1 Lokacijska informacija ......................................................................... 40 11.1.2 Sprememba namembnosti .................................................................. 40 11.1.3 Uporabno dovoljenje ........................................................................... 40 11.1.4 Predmet projektne dokumentacije....................................................... 41

11.2 Lokacija športnega centra .......................................................................... 41 11.3 Razporeditev prostorov v centru................................................................. 43

12. VODSTVENA SKUPINA IN KADRI................................................................ 45 13. SPLOŠNI TERMINSKI PLAN ........................................................................ 47 14. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI .......................................................... 48 15. FINANČNI NAČRT......................................................................................... 49

15.1 Investicijski načrt ........................................................................................ 49 15.2 Tekoči stroški ............................................................................................. 51 15.3 Prihodki od prodaje .................................................................................... 53

15.3.1 Športni del ........................................................................................... 53 15.3.2 Trgovina .............................................................................................. 54 15.3.3 Bar ...................................................................................................... 56

10

15.4 Sponzorska sredstva.................................................................................. 57 16. ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA............................................................ 58

16.1 Izkaz uspeha .............................................................................................. 58 16.2 Bilanca stanja............................................................................................. 58 16.3 Izkaz denarnih tokov .................................................................................. 59 16.4 Analiza ....................................................................................................... 60

17. SKLEP ........................................................................................................... 61 18. VIRI IN LITERATURA.................................................................................... 63 19. PRILOGE....................................................................................................... 65

19.1 Priloga 1 - podatki telefonske ankete ......................................................... 65 19.2 Priloga 2 - sponzorski paketi ...................................................................... 68

19.2.1 Glavni sponzor .................................................................................... 68 19.2.2 Srebrni sponzor................................................................................... 70 19.2.3 Manjši sponzor .................................................................................... 71

19.3 Priloga 3 – intervju z lastnikom športne trgovine ........................................ 72 19.4 Priloga 4 – intervju z lastnikom kavarne ..................................................... 74 19.5 Priloga 5 – finančne projekcije ................................................................... 76

11

1. UVOD

Šport kot sestavina človekove kulture in družbe je v osnovi namenjen zadovoljevanju človekovih potreb, interesov in želja. Kultura športa je močno prepletena s sistemom vrednot tako na ravni posameznika kot tudi ožjega in širšega družbenega okolja (Šugman, Jošt & Leskošek, 1999; povzeto po: Šugman, Bednarik & Kolarič, 2002). Ljudje v različnih poklicih, na različnih ravneh in stopnjah, v skladu s svojimi sposobnostmi in lastnostmi ter v okvirih socialnih danosti vsak zase uresničujejo samega sebe. To velja tudi za šport, kjer se prav tako kot na drugih področjih človekove dejavnosti, kaže človekova ustvarjalnost. Zato bi lahko rekli, da je šport tako izdelana igra kot igrano delo (Doupona, 2006). Danes mnogi, zlasti pedagogi, v športu vidijo področje, ki ima v dogledni perspektivi možnost, da s svojimi prvinskimi vrednotami zmanjša vplive negativnih trendov potrošniške civilizacije. Slednja s svojim kultom kvantitete in površnostjo proizvodnje v veliki meri proizvaja tudi površnost življenja (Doupona, 2006). Potrošniška civilizacija in sodobna družba sta med drugimi spremembami in novostmi prinesli tudi drugačno pojmovanje športa. Tradicionalni športi so postali dolgočasni. Na športnem področju je tako v zadnjem času opaziti očitno povečanje ukvarjanja s tako imenovanimi ekstremnimi športi (Doupona, 2006).

12

2. EKSTREMNI ŠPORTI

Ekstremni športi so vse, kar predstavlja drugačnost od navadnih športov, pa naj bo to v športnem, duhovnem ali medijskem pogledu. Predstavljajo moderne, nekonvencionalne, alternativne avanturistično-ekstremne aktivnosti. Za te športe bi morda lahko uporabili izraz alternativni športi, saj so alternativa že obstoječim športom (Doupona, 2006). Glede na izvor številnih ekstremnih športov, ki naj bi se pojavili s kulturno revolucijo v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja v Združenih državah Amerike, lahko te športne zvrsti imenujemo za bolj ali manj uporne. Oblikovale so se številne mladinske subkulture, ki so temeljile na preseganju bodisi tradicionalnih družinskih, materialističnih ali militarnih vrednot (Doupona, 2006). Večina ekstremnih športov se izvaja v naravi in športnikom pomeni beg iz intenzivnega mestnega življenja nazaj v naravo, kjer sami s sabo preizkušajo meje zmogljivega. Le malo ekstremnih športov bi obstalo brez urbanega okolja in mestne infrastrukture. Športi kot so rolkanje, akrobatsko rolanje in BMX kolesarjenje so se razvili v središčih mest, ko so mladi z uporabo športnih rekvizitov začeli premagovati ovire v mestih in izvajati najrazličnejše trike in akrobacije. Tanja Kajtna je na 38 športnikih moškega spola, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi, izvedla raziskavo, v kateri jo je zanimalo, kateri naziv, ekstremni ali rizični šport se jim zdi bolj ustrezen za opredelitev športa, s katerim se ukvarjajo. Iz različnih odgovorov in tega, da se je večina športnikov opredelila za to, da sta ustrezna oba predlagana izraza, je sklepala, da se športniki ne obremenjujejo preveč s tem, kako se šport, s katerim se ukvarjajo, klasificira – pomembno jim je le ukvarjanje s tem športom (Kajtna, 2004). Ker izrazoslovje na tem področju pri nas še ni ustrezno definirano in si številna mnenja strokovnjakov nasprotujejo, smo se odločili, da bomo športe, ki po nekaterih klasifikacijah sodijo v kategorijo ekstremni športi, izvajajo pa se v mestnem okolju, imenovali urbani športi.

13

3. URBANI ŠPORTI

3.1 Akrobatsko rolanje

Rolanje se je pojavilo v začetku 80. let, ko so Združene države Amerike preplavile kotalke, ki so imele koleščka nameščena v vrsti (ang.: inline). Šport je postal velika uspešnica in je skoraj v trenutku popolnoma izpodrinil takrat zelo popularno kotalkanje. Nekaterim to ni bilo dovolj in tako so prvi rekreativci začeli z rolarji izvajati najrazličnejše akrobatske skoke, drsenja po ceveh in robnikih. Akrobatsko rolanje (ang.: aggressive inline) se je razvilo v tri smeri – ulično rolanje, kjer so prevladovala drsenja po robnikih in ceveh, rolanje na tako imenovani vertikali, kjer športniki izvajajo razne obrate in salte, in disciplina park, ki je kombinacija prvih dveh v posebej pripravljenem poligonu za rolanje (rolkarski poligon). Akrobatsko rolanje je doseglo vrhunec konec 90-ih let, ko je popularnost tega športa, kot tudi rolanja nasploh, začela nekoliko upadati.

3.2 Rolkanje

Rolkanje se je razvilo v zgodnjih petdesetih letih v ameriški državi Kalifornija, kjer je doma tudi surfanje na valovih. Ko ni bilo valov, so surferji iskali zabavo na kopnem in tako so na lesene deske pritrdili koleščka. V 80-ih letih se je razvilo rolkanje na t. i. vertikali; pojavilo se je veliko število manjših izdelovalcev rolkarske opreme in oblačil. Konec 80-ih let so začeli graditi rolkarske poligone in tam so se rolkarji zbirali in družili. Kjer ni bilo poligonov, so športniki iskali alternative in pojavilo se je ulično rolkanje, ki se zelo razlikuje od discipline park. Še danes se največ rolkarjev športno udejstvuje kar na ulicah, v Ljubljani je najbolj priljubljeno zbirališče ploščad pred Cankarjevim domom. Rolkanje je zelo priljubljen šport med mladimi, ki ga povezujejo z načinom življenja, glasbo; pojavile so se rolkarske revije, veliko mladih si je z rolkanjem uspelo celo zagotoviti materialno eksistenco. Eden najbolj znanih ambasadorjev rolkanja je še danes legenda Tony Hawk, po katerem je dobila ime zelo popularna računalniška igrica (Wikipedia 28. 3. 2009).

3.3 Bmx kolesarjenje

Bmx kolesarjenje (ang.: bicycle moto x) se je razvilo v začetku 70-ih let v Avstraliji, ko so prvič začeli skakati preko skakalnic s kolesi. Najprej se je razvilo tekmovanje v bmx kolesarjenju, ko so se po progi hkrati spustili kolesarji in tekmovali, kdo bo prvi na cilju. Ta disciplina je danes znana pod imenom 4 kros (ang.: bmx 4 cross). Kmalu se je pojavila tudi disciplina prostega sloga, v kateri so glavni del predstavljali akrobatski elementi na kolesu. Za lažjo izvedbo trikov, so kolesa pomanjšali in ojačali njihovo konstrukcijo, da so dobili predhodnike današnjih bmx koles. Kot pri rolkanju in akrobatskemu rolanju, se je tudi prosti slog bmx kolesarjenja razvil v tri smeri: disciplina park, disciplina vertikala ter ulično kolesarjenje z bmx kolesi.

14

3.4 Moderni show plesi

Pod pojmom moderni show plesi imamo v mislih plese, ki so v večini povezani s hip-hopom. Hip-hop je kultura, povezana s plesom in glasbeno zvrstjo rap, ki se je razvila med mladimi afro-američani v New Yorku v zgodnjih 70-ih letih. Za začetnika in duhovnega očeta hip-hopa štejemo Afrika Bambaata, vodjo skupine Zulu Kings. Bam je mladim svetoval, naj svojo moč namesto z nasiljem dokažejo s plesom (batles), slikanjem z barvnimi spreji (graffiti art) in ekstravagantno rap glasbo (Ambrož, Zagorc & Kocbek, 2004). Najpogostejši ples iz hip-hop kulture je »breakdance«, ki izvira iz afriške borilne veščine »capoeira«. Sestavljen je iz kombinacije številnih plesnih korakov, drž in akrobatskih elementov, zelo pomembno vlogo igra telesna moč plesalcev. Najbolj znan element »breakdance« plesov je helikopter, ki ga v nekoliko dodelani različici zasledimo tudi v športni gimnastiki. Iz plesa »breakdance« se je razvil »electric boogie«, kjer plesalci sprožajo in raztegujejo mišice v ritmu glasbe. Najbolj znan element plesa »electric boogiea« je t. i. »moon walk«. Hip-hop kulturo povezujejo tudi z risanjem grafitov.

3.5 Športno plezanje

Človek se je plezanja v prvinski obliki posluževal že v pradavnini, saj je bilo plezanje povezano s preživetjem. Športno plezanje se je najprej razvilo kot smer alpinizma, šele pozneje se je izoblikovalo v samostojno športno panogo. Plezanje, ki je nekdaj veljalo za izjemno nevarno dejavnost, je z razvojem v športno plezanje postalo zelo priljubljeno. Glavni vzrok je, da je športno plezanje z razvojem opreme postalo relativno varna dejavnost. Plezanje poteka v naravnih plezališčih ali umetnih stenah. Plezališča so navadno nizke, lahko dostopne in nekrušljive stene, včasih tudi samo balvani (balvan je nizek skalni blok). Umetne stene so nizke (bolder stene), kjer se ne uporablja vrvi, ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezališču in mora biti plezalec varovan. Na umetnih stenah se odvija tudi večina tekmovanj. V tekmovalnem športnem plezanju so se izoblikovale tri tekmovalne discipline: hitrostno plezanje, težavnostno plezanje in balvansko plezanje. Športno plezanje kot športna panoga se je začelo razvijati v naravnih plezališčih in se postopoma preselilo tudi v urbano okolje (slengovsko v angl. tudi »buildering«) in na umetne plezalne stene. V diplomskem delu smo športno plezanje uvrstili v kategorijo urbanih športov, čeprav bi lahko navedli tudi nekaj argumentov proti takšni uvrstitvi. Pri tem mislimo predvsem na športno plezanje, ki se odvija na umetnih plezalnih stenah, oziroma tekmovalno športno plezanje, kot ga poznamo danes.

15

4. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA

Pomanjkanje oziroma neustrezna športna infrastruktura je marsikje v Sloveniji pereča tema vsakdanjih razprav. V Ljubljani poleg razvpitih velikih športnih objektov lahko opazimo primanjkljaj v športni infrastrukturi, potrebni za druge, ne ravno klasične športne panoge. Tako v Ljubljani trenutno ni niti zunanjega rolkarskega poligona, kaj šele, da bi bilo zagotovljeno športno udejstvovanje v rolanju, rolkanju ter bmx kolesarjenju v večernih urah oziroma v zimskem času pod streho. Plezalne stene v Ljubljani sicer so, vendar je večina zaprta za širši krog uporabnikov, vprašljiva pa je tudi njihova kakovost. Naloga problematizira pomanjkanje športne infrastrukture v mestni občini Ljubljana, namenjene urbanim športom, kot so rolkanje, akrobatsko rolanje, bmx kolesarjenje, športno plezanje in moderni show plesi. Ekipa ŠD Ilužn si že tri leta prizadeva za izboljšanje športne infrastrukture na področju urbanih športov v mestni občini Ljubljana. Predlogi in želje so s strani uporabnikov na MOL sicer prišli že pred tem, vendar je bila pobuda omenjenega društva prva celostna rešitev, ki so jo ponudili mestnim oblastem. Društvo je junija 2008 širšo javnost in medije opozorilo na ta problem z organizacijo prireditve s simboličnim imenom »No Roof«. V ljubljanskem parku Zvezda so na postavljenem rolkarskem poligonu svoje znanje pokazali akrobatski rolarji, rolkarji in bmx kolesarji, plezalci so se pomerili in preizkusili na umetni plezalni steni, breakdancerji pa so svoje spretnosti pokazali kar na kartonu. Prireditev je bila namenjena ozaveščnju o položaju urbanih športov pri nas. Julija 2009 se je mestna občina Ljubljana odzvala na pobude in objavila razpis za izgradnjo zunanjega rolkarskega poligona. 3. septembra 2009 se je zgodil velik dan za urbane športnike – odprli so namreč zunanji rolkarski poligon v Ljubljani. Kljub narejenemu prvemu koraku ostaja glavni cilj urbanih športnikov zgraditev centra, ki bo omogočal kvalitetno športno vadbo ne glede na letni čas in vremenske razmere. Diplomsko delo je namenjeno pripravi načrtov in rešitev za izgradnjo športnega centra, namenjenega urbanim športom v Ljubljani. V delu bomo skušali predvideti vse dejavnike, ki bodo vplivali na uspešnost izvedbe projekta in obratovanje športnega centra.

4.1 Poslanstvo in namen športnega centra, namenjenega urbanim športom

Podjetje Ekšn d.o.o. bo z izgradnjo športnega centra, namenjenega urbanim športom, poizkušalo uresničiti glavni namen ustanovitve, ki je v čim krajšem času začeti uspešno poslovanje, povrniti stroške investicije in zagotoviti prihodke.

16

Z uspešnim obratovanjem bomo končno rešili tudi problem pomanjkanja infrastrukture, namenjene urbanim športom. Center bo vseboval naslednje enote:

• plezalno steno, namenjeno balvanskemu plezanju, • rolkarski poligon, ki bo omogočal udejstvovanje v treh športih (akrobatsko

rolanje, rolkanje, bmx kolesarjenje), • plesno dvorano, namenjeno urbanim show plesom, • bar, • trgovino s športnimi oblačili, obutvijo in rekviziti, • prostor, namenjen druženju in zabavi.

Zasnova športnega centra mora predvideti ustrezne površine, namenjene posameznim delom športnega centra. Center kot celota mora biti zastavljen tako, da ponuja športnikom vse na enem mestu. Športni objekt in udejstvovanje na njem, zabavo in druženje ter možnost nakupa športne opreme. Namen je, da objekt postane priljubljena točka mladih, ki jim je skupno preživljanje prostega časa z udejstvovanjem v ekstremnih oziroma urbanih športih.

4.2 Menedžment

Menedžment je proces, ki posega v človekovo življenje, tudi zasebno. Z njim se srečujemo vsak dan s tem, ko si začrtamo, kaj, kako, kje in zakaj bomo nekaj počeli. Menedžment pomeni proces vodenja dejavnosti k izidom, to je upravljanje (zbiranje sredstev: finance, material, energija, storitve ipd.) in ravnanje z viri. Za doseganje izidov je treba voditi poslovanje, ki pomeni načrtovanje, snovanje, sklepanje poslov, organiziranje aktivnosti, angažiranje sredstev in ljudi, gospodarjenje s sredstvi itn. To je najpomembnejša vloga in naloga menedžerjev, saj ti odločajo in prevzemajo odgovornost (Šugman et al., 2006). Proučevanje inovacij ni več novo in za nami je več kot petdeset let raziskovanja, v katerem smo prišli do zaključka, da je vzroke za neuspeh inovacij skoraj vedno možno pripisati neuspehu vodstva, v precej večji meri kot neuspehu tehnologije. Bolj verjetno je, da okolje, v katerem uporabljamo tehnologijo, tj. odnos med organizacijo, stranko in vodstvom ne ponuja navdiha. Uspeh oziroma neuspeh inovacij je namreč v veliki meri odvisen od odnosov. Najpogosteje je to vprašanje kakovostnega menedžmenta, ki mora slediti nekaj enostavnim spoznanjem (Fischer William, 2008):

1. Vse se začne pri stranki. Dobra poslovna ideja je lahko uspešna le, če poznamo končnega kupca v tolikšni meri, da nam lahko pomaga narediti izdelek oziroma storitev, ki v največji meri ustreza njegovim potrebam.

2. Vključevanje je pomembno – več glav več ve. Zapletene situacije zahtevajo zapletene rešitve; ne zapletene po nepotrebnem, pač pa dovolj zapletene, da zadostijo zahtevam dane situacije. To pomeni, da potrebujemo več glav, več idej, več gledišč, ki lahko prispevajo več kot en posameznik. Odpiranje prostora, v katerem iščemo rešitve, večjemu številu udeležencev je ključnega pomena za boljše inovacije.

3. Zaposlujte na podlagi znanja, ne odnosa. Primarno vodilo pri iskanju novih ljudi naj bo njihovo znanje, šele nato se moramo ukvarjati z odnosom.

4. Vzpostavljanje pogovornega okolja za bolj učinkovito inoviranje. Pomemben element uspešnega inoviranja je vzpostavitev pogovornega okolja, kjer ideje zlahka potujejo in to k pravim ljudem.

17

5. Zasnujte organizacije tako, kot bi snovali mesto. Razmišljati je potrebno o pretoku idej in kje se dogaja, kje se nahajajo najbolj priljubljene soseske, kje se zadržujejo pametni ljudje, kako lahko izboljšamo zlivanje idej, da dobimo interakcijo med vsemi.

6. Tvegajte več z manjšimi možnostmi za uspeh. Tveganje je bistveni del inovacij, prav tako tudi neuspeh.

7. Vljudni timi dajejo vljudne rezultate. Ljudi moramo postaviti skupaj v situacijo, kjer imajo zaradi učenja in celo tekmovanja priložnost biti boljši, namesto da jih omalovažujemo.

8. Razvijte procese za boljši pretok idej. Za uspeh pri inovacijah potrebujemo zanesljiv pretok idej. Osnovni element tega procesa so pogovori.

9. Opazovanje izven organizacije postaja pomembnejše od opazovanja znotraj organizacije. Gledanje bolj daleč naprej in izven organizacije je danes postalo pomembnejše od obvladovanja procesa komercializacije znotraj podjetja.

10. Močno vodstvo in disciplina sta za inovativnost bistvenega pomena. Optimalno stanje organizacije je tako, da vsakdo v organizaciji verjame, da ima povsem proste roke za inovacije, vodilni pa so obenem prepričani, da ohranjajo popoln nadzor.

4.3 Športni menedžment

Chelladurai (1994) opredeli športni menedžment kot koordinacijo različnih virov, tehnologij, procesov in situacijskih naključij za dosego učinkovite proizvodnje in izmenjave športnih storitev. Pojem koordinacije vsebuje pravilno izvajanje osnovnih nalog menedžmenta, obvladovanje potrebnih menedžerskih spretnosti in menedžersko vlogo. V športnem menedžmentu gre za koordinacijo oziroma menedžment športnega dogodka, menedžment športnih objektov, upravljanje človeških virov, finance v športu, komuniciranje z javnostjo idr. (Šugman e tal., 2006). Imeti moramo v mislih, da je šport prerasel v močno »industrijo«, ki brez ustrezne koordinacije, kot je proces športnega menedžmenta, ne bi (več) obstajala. Športna industrija se je morala podrediti značilnostim menedžmenta in prilagoditi proces svojim potrebam. To pa je pomenilo usmeriti proces športnega menedžmenta k ustvarjanju, prilagajanju in obvladovanju sprememb, saj uspeh pogojujejo odločitve, velikokrat z negotovim izidom. Iz tega sledi, da je športni menedžment mentalna aktivnost ljudi v organizaciji (Šugman et al., 2006). Pomembno se je zavedati, da se športna dejavnost ne omejuje z ničemer in da je brez predsodkov. Takšna je tudi narava športnega menedžmenta, ki se zavzema za rast in razvoj športne dejavnosti, oblike izvajanja menedžmenta na področju športa pa se nekoliko razlikujejo (Šugman et al., 2006). Menedžment športnih objektov zahteva posebna menedžerska znanja, koncepte in orodja, ki so vezani na športno infrastrukturo. Po eni strani so to znanja, povezana s posebnostmi športov in njim namenjenih objektov, po drugi strani pa znanja, povezana z upravljanjem in gradnjo objektov. Pri slednjih gre za posebna znanja s področja načrtovanja gradnje ali obnove športnih objektov, od načrtovanja razvoja, vrednotenja zamisli, financiranja gradnje, pridobivanja upravnih postopkov do posebnosti načrtovanja posameznih vrst športne infrastrukture, menedžmenta

18

tveganja, urnikov in razporejanja vsebin v športnem objektu, vzdrževanja športnega objekta, financiranja upravljanja in vzdrževanja, poznavanja pravnih predpisov na področju športnih objektov in posebnosti upravljanja posameznih vrst športne infrastrukture. Poleg navedenih znanj je za menedžment športnih objektov nujno potrebno poznavanje trženja športne infrastrukture in menedžmenta množic (Šugman et al., 2006).

19

5. CILJI DIPLOMSKEGA DELA

1. Razviti koncept za zagotovitev športne infrastrukture, namenjene urbanim

športom. 2. Predstaviti načrt izgradnje športnega centra. 3. Izdelati poslovni načrt obratovanja športnega centra, namenjenega urbanim

športom.

20

6. HIPOTEZE

1. Športni center, ki bo zagotovil kakovostno udejstvovanje v urbanih športih,

mora vsebovati kakovostni rolkarski poligon, plezalno steno, namenjeno balvanskemu plezanju, plesno dvorano, prostor za druženje, bar in trgovino s športnimi rekviziti.

2. Športni center bo zgrajen z lastnimi sredstvi in bo komercialno usmerjen.

3. Ustrezno zasnovan športni center, namenjen urbanim športom, se bo

vzdrževal s privatnimi viri financiranja.

21

7. METODE DELA

Metode dela:

• zbiranje in analiza domače in tuje literature, • izdelava ekonomike poslovanja podjetja, tržne analize in načrta trženja po že

ustaljenih vzorcih s pomočjo literature, • neformalni pogovori z arhitekti, izvajalci del, dobavitelji, bodočimi uporabniki, • intervju z lastnico trgovine in lastnico kavarne, • telefonska anketa na vzorcu 11 športnih centrov v tujini, • lastne izkušnje in spoznanja.

22

8. PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE

8.1 Predstavitve panoge dejavnosti podjetja

Šport in športna dejavnost oziroma športna kultura izhajata iz človekove biti. Kot obstajajo različna področja dela, kulture, znanosti in umetnosti, ima tudi šport svoj položaj. To je svoj svet in eno od številnih področij, na katerih človek ustvarja. V najširšem pomenu besede je šport biotična in socialna potreba, vendar jo vsako obdobje življenja zaznamuje po svoje (Senič, 2005; povzeto po: Kovač et al., 1995). Šport je danes v svetu ena največjih proizvodno-storitvenih panog. Povezuje izdelovalce športnih oblačil in pripomočkov, gradbena podjetja, medije, medicino, turizem in ne nazadnje tudi izobraževanje. V obdobju izrazitega zasuka v tržno okolje sta se temu vsak po svoje prilagodila tako gospodarstvo kot šport (Senič, 2005; povzeto po: Majcen, 1999). V svetu obstaja več modelov financiranja športa. Najbolj uveljavljena sta zahodnoevropski in ameriški model. V ZDA glavni vir predstavlja zasebni kapital, ki je strogo komercialno usmerjen. Športne organizacije so v zasebni lasti in delujejo po principu ustvarjanja dobička. Za zahodnoevropski model pa je značilno, da so prebivalci in lokalne oblasti glavni finančni vir športa. Slovenija je po osamosvojitvi skoraj v celoti prevzela evropski model financiranja, vendar je zanimivo, da največ možnosti za dodatno financiranje v športu izhaja iz tehnik, ki prevladujejo v ameriškem modelu (Bednarik, Kovač & Jurak, 2001). Pri uresničevanju naših poslovnih zamisli smo se ustanovitelji podjetja Ekšn d.o.o. odločili za ameriški model. To pomeni, da bomo športni center zgradili s pomočjo zasebnega kapitala, proizvodi in storitve pa bodo komercialno usmerjeni. V Sloveniji so, tako kot sicer po svetu, »klasični« športi v rahlem zatonu, zanimanje za urbane športe pa vidno narašča. Kultura mladih se zaradi pomanjkanja prostorov, v katerih bi se lahko udejstvovali, spreminja v socialno destruktivo. Zanimanje za urbane športe v Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani, vsekakor obstaja. V mestni občini Ljubljana je po mnenju mladih premalo njim dostopnih aktivnosti, dejavnosti in prireditev. Zato mladi iščejo alternative, mnogi pristanejo na ulici, začnejo uživati alkohol in nedovoljene droge. Še vedno pa je veliko število tistih, ki kljub slabim razmerah še kar vztrajajo – rolkarji, rolarji in kolesarji na ulicah, športni plezalci po plezališčih in manjših umetnih stenah, plesalci pa po manjših telovadnicah. Ključni subjekt na trgu so mladi od 10 do 25 let, ki so športno aktivni, in konkurenti, ki se ukvarjajo s prodajo športnih rekvizitov za urbane športe. Obstaja tudi možnost vstopanja novih konkurentov v panogo v smislu izgradnje novih športnih objektov, namenjenih urbanim športom. Temeljni dejavnik uspeha je predvsem trenutno pomanjkanje ustrezne športne infrastrukture za urbane športe, kar pomeni, da bomo na obstoječem trgu prvi, ki bomo ponudili kakovosten pokrit športni objekt in s tem udejstvovanje v urbanih športih v vseh vremenskih razmerah in letnih časih. Eden bistvenih dejavnikov

23

uspeha je tudi zasnova športnega centra, ki ponuja več storitev in proizvodov na enem mestu. V centru se bo ob športnem udejstvovanju mogoče družiti ob dobri glasbi v posebej prirejenem prostoru, spiti pijačo s prijatelji v baru ter kupiti ustrezno športno opremo v trgovini. S kakovostjo ponujenih proizvodov in storitev želimo zgraditi »imidž« podjetja in pridobiti lojalne uporabnike oziroma kupce. Tako imenovana »sezonskost« urbanih športov predstavlja eno glavnih nevarnosti za podjetje. Poleti se namreč ob ugodnih vremenskih razmerah večina urbanih športnikov preseli na ulice (rolarji, rolkarji ter bmx kolesarji) oziroma v naravna plezališča (športni plezalci).

8.2 Podjetje

Predviden datum registracije podjetja je 1. 2. 2010 s sedežem na Mestnem trgu 13 v Ljubljani. Ustanovitelja bosta dva, vsak bo prispeval 50 % delež ustanovnega kapitala, ki bo znašal 30.000 Evrov. Glavna dejavnost podjetja Ekšn d.o.o. bo športna dejavnost (klasifikacija po NACE je 93.1), natančneje »obratovanje športnih objektov« (klasifikacija po NACE je 93.11), »dejavnosti športnih klubov« (klasifikacija po NACE je 93.12) in »druge športne dejavnosti« (klasifikacija po NACE je 93.19). Podjetje bo registrirano tudi za trgovino na drobno, natančneje »trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo« (klasifikacija po NACE je 47.64) in »trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili« (klasifikacija po NACE je 47.71) in dejavnost strežbe jedi in pijač, natančneje »strežba pijač« (klasifikacija po NACE je 56.30). Prikaz 1: Tabela - Dejavnosti podjetja Ekšn d.o.o. Področje dejavnosti

Oddelek Razred Opis dejavnosti na ravni razreda

R 93 93.11 Obratovanje športnih objektov

R 93 93.12 Dejavnosti športnih klubov R 93 93.19 Druge športne dejavnosti G 47 47.64 Trgovina na drobno v specializiranih

prodajalnah s športno opremo

G 47 47.71 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili

I 56 56.30 Strežba pijač

24

8.3 Proizvodi oziroma storitve

Ko bo športni center zgrajen, bo v njem več različnih proizvodov in storitev, ki jih bo mogoče tržiti. Bistveni deli športnega dela centra so plezalna stena, rolkarski poligon in plesna dvorana. V Ljubljani trenutno ni niti zunanjega rolkarskega poligona, niti plezalne stene, namenjene širšemu krogu plezalcev. Tržna niša torej obstaja, potrebe po ustrezni infrastrukturi so vidne glede na številne pobude občanov športnikov, ki občutijo primanjkljaj. Pokriti rolkarski poligon in plezalna stena predstavljata novost na trgu, ki bo privabila bodoče uporabnike v športni center. Poleg športnih prostorov bo v centru tudi manjši prostor, v katerem bodo najrazličnejša igrala in rekviziti in bo namenjen predvsem druženju. Trgovina s športnimi pripomočki bo specializirana za prodajo rolk, rolerjev, bmx koles, plezalne opreme in vseh rezervnih delov in zaščitne opreme. Športna oblačila in obutev izbranih blagovnih znamk bodo predstavljala velik del prihodka trgovine. V baru se bodo športniki lahko odpočili in okrepčali, pripravili na športno aktivnost in se pozabavali na koncertih in druženju. Športni center predstavlja celoto v smislu, da ponuja športnikom vse na enem mestu. Športni objekt in udejstvovanje v njem, zabavo in druženje ter možnost nakupa športne opreme. Predstavlja torej nadgradnjo že obstoječih trgovin, barov in športnih objektov, ki se nahajajo v Ljubljani. Kot je podjetje Ekšn d.o.o. registrirano za tri različne dejavnosti, se tudi proizvodi oziroma storitve delijo na tri glavne skupine: - proizvodi in storitve na področju športnega udejstvovanja, - prodaja športnih oblačil in športnih rekvizitov, - prodaja in strežba pijač in prigrizkov.

Poleg omenjenih skupin proizvodov in storitev bo največji vir prihodkov podjetja Ekšn d.o.o. prodaja oglasnega prostora tistim blagovnim znamkam, ki naslavljajo ciljne skupine, aktivne v športnem centru. Podjetjem in blagovnim znamkam bomo ponudili dobro marketinško zasnovano reklamiranje, preko katerega bodo njihove blagovne znamke postale bolj prepoznavne med mladimi urbanimi športniki. 1. Proizvodi in storitve na področju športnega udejstvovanja:

• Pokrit rolkarski poligon: to bo prvi pokriti poligon v Sloveniji. Izvajalec del bo podjetje Elan Inventa d.d., ki je specializirano za področje izdelave športne opreme in rekvizitov. Poligon bo narejen v celoti iz lesa, ki je tudi najboljši material za vožnjo, in bo zasnovan tako, da bo kar najbolje izpolnil želje uporabnikov treh športov.

25

• Plezalna stena: njena minimalna višina bo 5 metrov in bo zajemala 200 kvadratnih metrov površine. To bo prva plezalna stena v Sloveniji, namenjena balvanskemu plezanju in odprta za širši krog uporabnikov.

• Plesna dvorana: namenjena bo modernim show plesom (hip-hop, breakdance idr.) v velikosti minimalno 80 kvadratnih metrov, z ustrezno podlago, ozvočenjem in ogledali bo predstavljala idealne pogoje za vadbo plesalcev in akrobatov.

• Začetniški in nadaljevalni tečaji športnega plezanja, rolkanja, rolanja, bmx kolesarjenja in modernih show plesov.

• Izposoja opreme. • Dnevni najem plezalne stene in rolkarskega poligona ali najem izven

uradnih ur. Prikaz 2: Tabela - Proizvodi in storitve na področju športnega udejstvovanja Izdelek storitev Opis Odstotek prodaje ** Rolkarski poligon Prodaja dnevnih in mesečnih

vstopnic (vštete tudi vstopnice za tekmovanja in druženja)

13,8 %

Plezalna stena Prodaja dnevnih in mesečnih vstopnic (vštete tudi vstopnice za tekmovanja in druženja)

22,2 %

Plesna dvorana Prodaja mesečnih vstopnic (vštete tudi vstopnice za tekmovanja in druženja)

3,9 %

Začetniški in nadaljevalni tečaji športnega plezanja

Vadba 2 do 3 krat tedensko pod vodstvom inštruktorja športnega plezanja

6,8 %

Začetniški in nadaljevalni tečaji rolkanja

Vadba 2 do 3 krat tedensko pod vodstvom izkušenega rolkarja*

2,1 %

Začetniški in nadaljevalni tečaji rolanja

Vadba 2 do 3 krat tedensko pod vodstvom izkušenega rolarja*

2,1 %

Začetniški in nadaljevalni tečaji bmx kolesarjenja

Vadba 2 do 3 krat tedensko pod vodstvom izkušenega BMX kolesarja*

2,1 %

Začetniški in nadaljevalni tečaji modernih show plesov

Vadba 2 do 3 krat tedensko pod vodstvom učitelja športnih plesov

5,5 %

Izposoja opreme Izposoja športnih rekvizitov in zaščitne opreme

1,4 %

Dnevni najem plezalne stene in rolkarskega poligona ali najem izven uradnih ur

Treningi reprezentanc, organizacija tekmovanj na objektih s strani tretjih subjektov

4,3 %

* Zavedamo se, da vadba pod vodstvom izkušenih športnikov ni v skladu z Zakonom o športu, saj je v 26. členu opredeljeno, da mora: »strokovni delavec v športu imeti ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost.« Urbani športi večinoma niso organizirani kot klasični, posledično v Sloveniji pri teh športih ne

26

obstajajo nacionalne panožne športne zveze, ki bi imele urejeno ustrezno izobraževanje. Zato bodo programe vodili diplomanti Fakultete za šport ali ustrezno usposobljeni kader, ki se bo udeležil sprejetih programov usposabljanja športne rekreacije. Pogoj za izbor učiteljev bo poleg tega še znanje oziroma pretekla aktivnost v urbanih športih. Tako bomo zagotovili, da bodo učitelji obvladali aktualna pedagoška znanja, ki jih bodo z izkušnjami prenesli v poučevanje urbanih športov. 2. Prodaja športnih oblačil in športnih rekvizitov:

• Prodaja oblačil, • Prodaja športnih rekvizitov, • Prodaja rezervnih delov in zaščitne opreme, • Prodaja obutve, • Drugo.

Prikaz 3: Tabela - Prodaja športnih oblačil in športnih rekvizitov Izdelek storitev Opis Odstotek prodaje ** Prodaja oblačil Oblačila priznanih blagovnih znamk iz

sveta urbanih športov 4,1 %

Prodaja športnih rekvizitov

Športni rekviziti za urbane športe priznanih in kakovostnih blagovnih znamk (rolke, rolerji, plezalna oprema ipd.)

4,3 %

Prodaja rezervnih delov in zaščitne opreme

Rezervni deli in zaščitna oprema (čelade, ščitniki, kolesa ipd.)

2,8 %

Prodaja obutve Obuvala za izvajanje urbanih športov (rolkanje, bmx kolesarjenje, športno plezanje)

4,8 %

Drugo Drobni material (pasovi, ure, denarnice ipd.)

2,8 %

3. Prodaja in strežba pijač in prigrizkov:

• Prodaja pijač (brezalkoholne, topli napitki, alkoholne), • Prodaja prigrizkov.

Prikaz 4: Tabela - Prodaja in strežba pijač in prigrizkov Izdelek storitev Opis Odstotek prodaje ** Prodaja pijač Prodaja pijač za osvežitev športnikov in

obiskovalcev centra 13,4 %

Prodaja prigrizkov Kdor se bo več časa zadrževal v centru, bo lahko tudi kaj malega prigriznil

3,6 %

** Odstotek od prodaje smo računali od vsote vseh prodanih artiklov (brez sponzorskih sredstev oziroma prodaje oglasnega prostora), ki jo pričakujemo v prvem letu poslovanja.

27

8.4 Strategija vstopa in rasti

Glavni cilj podjetja Ekšn d.o.o. je do 1. 9. 2010 zgraditi primerno infrastrukturo za urbane športe in ponuditi pokrit športni objekt, ki bo namenjen predvsem akrobatskim rolarjem, rolkarjem, bmx kolesarjem in športnim plezalcem. Kvaliteta plezalne stene in rolkarskega poligona sta bistvenega pomena za uspešnost podjetja, saj bosta privabljala večino obiskovalcev v center. Poleg infrastrukture je za uspešnost podjetja bistvenega pomena vsebina aktivnosti v centru. Na področju urbanih športov se bodo odvijala tekmovanja na lokalnem, državnem in mednarodnem nivoju. Poleg tega bodo različni dnevi v tednu namenjeni posameznemu športu, tako da se bodo, na primer, v petek zvečer zbrali vsi rolkarji in se družili na srečanjih, ki bodo prijateljskega značaja in obenem namenjeni resnemu delu – tekma, snemanje, fotografiranja. Podobno se bodo aktivnosti odvijale na drugih področjih, bmx, akrobatskem rolanju, športnem plezanju modernih show plesov. Poskrbljeno bo tudi za začetnike in najmlajše športnike. Organizirana bo začetniška vadba in varstvo. Prav tako bo možno center najeti za praznovanje rojstnega dneva, kjer bomo otroke na zabaven način vpeljali v urbane športe. Vsa športna društva v Ljubljani in širši okolici, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi, bomo pozvali k sodelovanju pri vsebini. Poleg trgovine s športnimi pripomočki za ekstremne športe (nekatere je danes pri nas težko ali nemogoče dobiti) bo pomembno vlogo v centru imel tudi bar, ki bo primerno opremljen za manjše koncerte, plesne in rolkarske nastope, nudili bomo tudi brezplačen dostop do interneta. V baru bodo organizirani tematski večeri, ki bodo različni po svoji vsebini glede na šport oziroma skupino ljudi, kateri bo večer posvečen. Na nekaterih večerih se bodo premierno vrteli filmi domače in tuje produkcije, obiskovalce bodo zabavale različne glasbene skupine. Vizija podjetja Ekšn d.o.o. je, da bo športni center v roku treh let med mladimi športniki postal priljubljena točka, kjer se bodo ob športnem udejstvovanju družili, spoznavali, zabavali, se kaj novega naučili in napredovali v svojem športu. S kvaliteto ponujenih storitev je cilj pridobiti čim širši krog lojalnih uporabnikov oziroma kupcev.

28

9. TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA

Kot sem omenil že v poglavju Strategija vstopa in rasti, sta plezalna stena in rolkarski poligon oziroma njuna kakovost bistvena elementa uspešnosti podjetja Ekšn d.o.o.

9.1 Analiza kupcev in opis ciljnega trga

Ključni kupec naših storitev bo mladina med 8 in 25 letom, ki živi na področju mestne občine Ljubljana. Predvidevamo, da bo ta skupina predstavljala več kot 80 % obiskovalcev, od katerih jih bo vsaj 75 % moškega spola. Po podatkih, objavljenih na spletni strani ljubljana.si, je v mestni občini Ljubljana leta 2006 prebivalo 11,6 % prebivalcev, starih od 15 do 24 let. Če izračunamo odstotek od vseh prebivalcev, ki jih je 267.386, dobimo rezultat 31.017. K temu moramo prištet še mlajše prebivalce in tiste študente od celote 43.989, ki ne prebivajo v Ljubljani a v mestu študirajo (26. 3. 2009, ljubljana.si). Otroci, stari od 8 do 15 let, se pri odločanju, kako bodo preživljali svoj prosti čas v večini primerov posvetujejo s svojimi starši, posebej takrat, ko je za neko storitev potrebno plačati. Iz izkušenj vemo, da starši načeloma niso pristaši urbanih športov (rolanje, rolkanje in bmx kolesarjenje), saj jih v večini primerov povezujejo z nekontroliranim okoljem, poškodbami itn. V tej starostni skupini bodočih odjemalcev je torej ključnega pomena tudi vplivanje na njihove starše, saj otroci še nimajo lastnih prihodkov in so finančno odvisni od staršev. Zaupanja vredni inštruktorji in animatorji, dobro zastavljeni programi, kakovost športnih objektov in rekvizitov ter dobro osveščanje in reklama bodo ključnega pomena pri odločitvah staršev, ali se njihovi otroci lahko udejstvujejo v urbanih športih in ali jim bodo za ta namen pripravljeni plačati športne rekvizite, vodene tečaje oziroma vstopnice. Nekoliko drugače je s športnim plezanjem in modernimi show plesi, ki nimajo negativnega predznaka pri starejših in v večini primerov starši podpirajo udejstvovanje svojih otrok v teh športnih panogah. Poskrbeti je potrebno tudi za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Na MOL bomo pridobili podatke o prejemnikih socialne pomoči, ki bodo ob predložitvi osebnega dokumenta imeli popust pri uporabi vseh storitev v centru. Bodoče kupce oziroma uporabnike lahko razdelimo glede na status:

1. Redno športno aktivni (rolarji, rolkarji, bmx kolesarji, športni plezalci in plesalci modernih show plesov) – redni kupci,

2. Občasno športno aktivni – občasni kupci, 3. Drugi obiskovalci centra (naključni in kupci v trgovini in baru) redni ali občasni

kupci. Cilj podjetja Ekšn d.o.o. je, da je prva skupina kupcev čim večja, saj predstavlja najbolj lojalnega odjemalca, seveda pa ne gre zanemariti tudi drugih dveh skupin kupcev.

29

9.1.1 Opredelitev proizvoda v očeh kupca

Prikaz 5: Tabela - Opredelitev proizvoda v očeh kupca

Proizvod ali storitev in lastnosti

Koristi proizvoda Dokaz

Rolkarski poligon – zasnovan za vse tri športe, narejen iz lesa

Najboljši tovrstni poligon v Sloveniji, omogočena vadba v vseh letnih časih in vremenskih razmerah

Pokrit rolkarski poligon, ki ga bo izdelalo podjetje Elan Inventa d.o.o., ki je vodilni proizvajalec športne opreme pri nas. Les je najboljši material za tovrstne objekte saj omogoča boljši občutek pri vožnji po poligonu

Pokrita plezalna stena, namenjena balvanskemu plezanju

Prvi pokrit objekt pri nas, ki je zasnovan po načelu »prideš – plačaš – plezaš«, kar je v tujini praksa v vsakem večjem mestu. Stena zasnovana za začetnike kot tudi profesionalne športne plezalce

Steno bo izdelalo podjetje Elan Inventa d.o.o., ki bo zagotovilo tudi večino ostale opreme (blazine idr.), oprimki podjetja Lapis Holds, ki so eni najboljših oprimkov na svetu

Plesna dvorana z ustrezno talno podlago, opremljena z ogledali in ozvočenjem

Prvi prostor namenjen plesalcem modernih show plesov, odprt za širši krog uporabnikov

Plesno dvorano bo opremil dobavitelj Elan Inventa d.o.o.

Začetniški in nadaljevalni tečaji športnega plezanja

Vodena vadba na kakovostni plezalni steni pod vodstvom inštruktorja športnega plezanja

Kakovost plezalnih površin in učnih programov sta bistveni za uspeh plezalnih tečajev

Začetniški in nadaljevalni tečaji rolkanja

Tečaji rolkanja pod vodstvom izkušenih rolkarjev in po programih, prilagojenih posamezniku

Prvi tečaji rolkanja v Sloveniji, izvedeni na edinem kakovostnem rolkarskem poligonu

Začetniški in nadaljevalni tečaji rolanja

Tečaji rolanja pod vodstvom izkušenih rolarjev in po programih, prilagojenih posamezniku

Prvi tečaji rolanja v Sloveniji, izvedeni na edinem kakovostnem rolkarskem poligonu

Začetniški in nadaljevalni tečaji BMX kolesarjenja

Tečaji bmx kolesarjenja pod vodstvom izkušenih bmx kolesarjev in po programih, prilagojenih posamezniku

Prvi tečaji bmx kolesarjenja v Sloveniji, izvedeni na edinem kakovostnem rolkarskem poligonu

Začetniški in nadaljevalni tečaji modernih show plesov

Vodena vadba v kakovostni plesni dvorani pod vodstvom učitelja športnih plesov

Kakovostna plesna dvorana, ambient in kakovost učnih programov kot bistveni za uspeh

30

plesnih tečajev Prodaja športne opreme in oblačil kakovostnih blagovnih znamk iz sveta urbanih športov

Boljša vzdržljivost in daljša življenjska doba športne opreme in oblačil, specializiranih za urbane športe

Kakovostne blagovne znamke športne opreme in oblačil, dostopnost specializiranih rekvizitov, ki jih je pri nas težko dobiti

Prodaja pijač in prigrizkov Možnost okrepčila pred in po športni aktivnosti, prostor za spremljevalce športnikov, starše otrok

Prostor s pravo ponudbo in ambientom, ki spremlja urbane športe

9.1.2 Lokacija športnega centra

Mladi lahko šele z 18 letom naredijo vozniški izpit, večina pa si to privošči šele po 20 letu. Zato je lokacija športnega centra bistvenega pomena. Center mora biti dostopen z mestnim avtobusom. Idealno bi bilo, če je center lociran znotraj obroča obvoznice okoli Ljubljane, po možnosti v bližini večjih blokovskih naselji, kjer je koncentracija ljudi največja.

9.2 Obseg trga in trendi

Na splošno je športu na leto namenjenih več kot 530 mio Evrov (javni in zasebni izdatki). Največ denarja za šport namenijo družinski proračuni, tj. 350 mio Evrov, za njimi so podjetja in javne finance. Po podatkih SURS gospodinjstvo v povprečju na leto za šport nameni nekaj več kot 500 Evrov, od tega največ za nakup športne opreme, tj. 370 Evrov (270 mio Evrov), za storitve pa 130 Evrov. V zadnjih nekaj letih gospodinjstva vsako leto manj namenjajo za športno opremo in vsako leto več za storitve (Šugman, et al., 2006). Slovenske športne organizacije se financirajo pretežno z lastno dejavnostjo. Razmerje med zasebnimi in javnimi viri se giblje v deležih okrog 80 : 20 (Likar, povzeto po: Bednarik, Kovač, Jurak, 2001; 2008). Po podatkih, ki smo jih pridobili na spletni strani ljubljana.si, je bilo leta 2007 na področju mestne občine Ljubljana 633.670 m2 športnih površin, od tega 57.588 m2 pokritih in 576.082 m2 odkritih. Vseh športnih objektov v mestni občini Ljubljana je trenutno 201 (26. 3. 2009, ljubljana.si). Šport v Ljubljani je, tako kot v Sloveniji nasploh, organiziran na društvenih temeljih, poleg tega pa na področju športne dejavnosti delujejo še gospodarske družbe in zavodi. Po podatkih AJPES je v letu 2006 na področju Ljubljane delovalo 979 športnih organizacij. V 147 športnih organizacijah je bilo 500 zaposlenih. V letu 2006 je 804 športnih organizacij ustvarilo 75,6 mio evra prihodkov iz poslovanja (preostale športne o organizacije niso izkazale prihodkov oziroma odhodkov), od tega 65 nacionalnih športnih zvez, ki so ustvarile 35 mio evrov prihodkov (Bon, Kolenc, Peršolja & Tomc, 2008).

31

Mestna občina Ljubljana je v zadnjih desetih letih iz državnega proračuna prejela od vseh mestnih občin najmanj sredstev za gradnjo športnih objektov. Temu primerne so tudi športne površine na prebivalca. Ljubljana se tudi po tem kazalcu uvršča na rep mestnih občin. Če postavimo število kategoriziranih športnikov na m² športne površine, se jih v Ljubljani na m² stiska skoraj 400, v Celju pa le nekaj več kot 50 (Bon, et al., 2008).

32

9.3 Primerjava s tujino

Ideja o izgradnji športnega centra, namenjenega urbanim športom, se nam zdi toliko bolj uresničljiva zato, ker v tujini obratuje veliko število takšnih centrov. Nekateri dobivajo finančno pomoč mestnih struktur, večina pa je bila zgrajena s privatnim kapitalom in je tržno usmerjena. Največ takšnih centrov v tujini je lociranih na obrobju mest, v industrijskih conah in so nastali v starejših zgradbah, ki prvotno niso bile namenjene športni dejavnosti. Takšen vzorec želimo prenesti tudi v Slovenijo. Da bi ugotovili nekatere podobnosti in naredili ključne primerjave, smo na podlagi naključno izbranih športnih centrov v Evropi, ki tržijo športno infrastrukturo na področju urbanih športov, naredili telefonsko anketo. Namen ankete je ugotoviti, s kakšnim dobičkom takšna podjetja poslujejo in preveriti, ali se gradnja takšnega objekta pri nas izplača. Zanimalo nas je, katerim športom je športni center namenjen, katere so dodatne dejavnosti centrov, povprečno število obiskovalcev na dan in cena dnevne vstopnice, ki omogoča uporabo športnih objektov. S pomočjo spletnega mesta »City population« smo pridobili še podatke o številu prebivalcev v posameznem mestu, ki nam omogoča primerjavo z Ljubljano. Prikaz 6: Grafikon – Centri urbanih športov v Evropskih državah

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Not

tingh

amN

orfo

lk

Bad R

eich

enha

llAur

ichC

elov

ecD

even

ter

Gro

ning

enN

ijmeg

enEin

dhov

enEin

dhov

enW

inte

rthur

Povprečno številodnevnihobiskovalcev v 10

Cena dnevnevstopnice v €

Kvadratura centrav 1000 m2

33

V povprečju smo dobili naslednje rezultate: • Povprečna velikost športnih centrov je 1855 m2 • Povprečno število dnevnih obiskovalcev v centrih je 76 • Povprečna cena dnevne vstopnice je 6,1 € • Povprečno število prebivalcev v mestih, v katerih so locirani športni centri, je

199.976 Samo dve mesti, v katerih so športni centri, ki so sodelovali v anketi, imata več prebivalcev kot Ljubljana, in sicer Nottingham ter Norfolk v Angliji. Centra v obeh mestih sta dva od štirih, ki imajo nadpovprečno število obiskovalcev. Iz rezultatov ankete lahko izpeljemo dve logični ugotovitvi: povprečno število dnevnih obiskovalcev je sorazmerno z velikostjo centra in centri s plezalno steno so v povprečju veliko manjši od tistih z rolkarskim poligonom. Iz rezultatov lahko ugotovimo tudi, da so dnevne vstopnice v centre s plezalno steno dražje od vstopnic v tiste centre, ki tržijo samo rolkarski poligon. Karta je cenejša le v športnem centru v Celovcu (Avstrija), ki je sofinanciran iz občinskih virov, in v Nottinghamu (Anglija). Za primerjavo, kako delujejo športni centri, namenjeni urbanim športom, v tujini, lahko vzamemo sosednji Celovec, kamor se dnevno vozi marsikateri urbani športnik iz Ljubljane in iz drugih mest po Sloveniji. V Celovcu so namreč kar trije plezalni centri, notranji rolkarski poligon in zunanji rolkarski poligon. Pokrit center s plezalno steno in rolkarskim poligonom in zunanji rolkarski poligon je financirala občina oziroma država, dva plezalna centra pa sta se zgradila s privatnim kapitalom.

34

9.4 Analiza konkurence

Usodo urbanih športov rolanja, rolkanja in bmx kolesarjenja krojijo največji proizvajalci športne opreme in blagovne znamke oblačil, ki so si ime zgradile s pomočjo teh športov. To se pozna tudi v organiziranosti športov, saj v Sloveniji in v svetu, kot smo omenili v poglavju »Proizvodi oziroma storitve«, ne obstajajo klasične nacionalne panožne zveze v teh športih. Seveda obstajajo izjeme in nekatera društva, pa vendar se večina športnikov veščin nauči sama, na ulici, na podlagi nasvetov prijateljev. Tudi sisteme tekmovanj narekujejo vodilna podjetja v industriji, kar pomeni, da tudi o profesionalizmu v pravem pomenu besede v teh športih ne moremo govoriti. Tako imenovani profesionalci so tisti športniki, ki dobivajo plačo oziroma nagrade za tekmovanja od proizvajalcev športne opreme oziroma njihovih distributerjev v posamezni državi. Trženje športnega dela centra je primarna dejavnost podjetja Ekšn d.o.o. Center je zasnovan tako, da je primarni cilj privabiti aktivno športno populacijo mladih na športni objekt, v centru pa lahko tudi nakupujejo in se okrepčajo. Glede na to, da je športna infrastruktura na področju urbanih športov v Sloveniji zelo slaba oziroma je sploh ni, bodo največja konkurenca podjetju Ekšn d.o.o. uvozniki in športne trgovine, ki prodajajo tiste blagovne znamke športne opreme in oblačil, ki so povezane z omenjenimi športi. To pomeni, da nam v Sloveniji in v Ljubljani predstavljajo največjo konkurenco športne trgovine, ki uvažajo večje blagovne znamke iz rolkarske, rolarske, bmx in športno-plezalne industrije. Tako kot v svetu je tudi pri nas najmočnejša rolkarska industrija. V Ljubljani in v Sloveniji nasploh poslujeta dva velika slovenska uvoznika, ki sta si ime podjetja zgradila na tem športu. Znana sta pod imeni Madness (Alter V & K d.o.o.) in Obsession (Obsession d.o.o.). Poleg uvoznikov rolkarskih znamk se na slovenskem trgu pojavljajo tudi uvozniki opreme za bmx kolesarjenje, vendar ni noben konkurent specializiran v ponudbi bmx opreme, ampak ponujajo bmx opremo kot dodatek k širokemu spektru kolesarske opreme. Edini uvoznik, ki je specializiran v dobavi kakovostnih bmx znamk koles in delov, je Luka Kovič s.p., preko katerega bomo tudi mi dobavljali opremo za ta del trgovine. V modernih show plesih je v Sloveniji prisoten samo en večji konkurent, znan pod imenom No Rools (Mitias d.o.o.), ki ima v lasti mrežo trgovin po vsej Sloveniji, prodaja pa blagovne znamke iz hip-hop kulture; za katere je tudi uvoznik za Slovenijo. Uvoznikov za rolarsko opremo v Sloveniji trenutno ni. V športnem plezanju so razmere nekoliko drugačne. Športno plezanje je, kot ostali klasični športi, organizirano po sistemu društev, ki se povezujejo v zveze in nacionalno panožno zvezo. Krovna organizacija športnega plezanja v Sloveniji je Komisija za športno plezanje, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Plezanje je v Sloveniji, kljub slabim pogojem, ena bolj razvitih športnih panog. V večini planinskih društev delujejo odseki športnega plezanja, pojavlja se vedno več športnih klubov, ki so se specializirali za športno plezanje.

35

Klubi in društva izvajajo svoje dejavnosti na manjših umetnih stenah v telovadnicah osnovnih in srednjih šol. Dve največji steni v Sloveniji sta na Škofijski klasični gimnaziji v Šiški v Ljubljani in na srednji Ekonomski in družboslovni šoli v Kranju, kjer že tradicionalno poteka finale svetovnega pokala v športnem plezanju. Problem teh sten je, da niso odprte za širši krog uporabnikov, temveč le za zaključene skupine in člane posameznih društev. Tudi termini obratovanja so zelo omejeni in zato ne omogočajo kakovostnega treninga velikemu številu športnih plezalcev. V Ljubljani deluje Plezalni klub Stena, ki trži edino komercialno plezalno steno v glavnem mestu, locirano na Parmovi ulici 25. Uporabniki niso zadovoljni s kakovostjo plezalne stene in vzdušjem v prostoru. Stena je kljub temu in kljub visokim cenam dobro obiskana. Pri uvoznikih opreme za športno plezanje je na prvem mestu Iglu Šport d.o.o., ki ima 11 trgovin po večjih mestih v Sloveniji, od tega tri v Ljubljani. Drugi največji zastopnik je ProMontana s štirimi trgovinami, med njimi je ena v Ljubljani. Annapurna d.o.o. ima trgovino na Krakovskem nasipu v Ljubljani. V Logatcu ima sedež eno vodilnih podjetij na področju izdelovanja plezalnih sten in oprimkov na svetu Citywall d.o.o., ki pa ne predstavlja neposredne konkurence. Obstaja še kar nekaj spletnih trgovin in manjših proizvajalcev športno-plezalne opreme, ki nimajo bistvenega vpliva na trg, posebej ne v Ljubljani. Vsi uvozniki športne opreme predstavljajo neposredno konkurenco športni trgovini v našem športnem centru in potencialno konkurenco ob graditvi konkurenčnih objektov. Večina uvoznikov vlaga v športe, a zaenkrat ne v tolikšni meri, da bi zgradili potrebno infrastrukturo. Prikaz 7: Tabela – Konkurenti podjetja Ekšn d.o.o. Konkurent Naslov Sedež Čisti prihodki

od prodaje Število zaposlenih

Alter V & K d.o.o.

Ulica Jožeta Jame 14 Ljubljana 5.989.069 EUR

20 – 49

Obsession d.o.o. Poljanski nasip 6 Ljubljana 4.092.356 EUR

20 – 49

Mitias d.o.o. Črna vas 89 Ljubljana 441.129 EUR ? Iglu Šport d.o.o. Tržaška cesta 135 Ljubljana 5.747.026

EUR 20 – 49

ProMontana d.o.o.

Partizanska cesta 18 Kranj 1.236.475 EUR

10 – 19

Annapurna d.o.o.

Krakovski nasip 4 Ljubljana 142.924 EUR 2

Plezalni klub Stena

Grablovičeva ulica 18 Ljubljana 0 0

(Bizi.si, 28. 3. 2009)

36

9.4.1 Swot analiza konkurence

Prikaz 8: Tabela – Podobnosti in razlike s podjetjem Ekšn d.o.o. Konkurent Podobnosti s podjetjem

Ekšn d.o.o. Razlike s podjetjem Ekšn d.o.o.

Alter V & K d.o.o.

Trgovina s specialno športno opremo, imidž imena Madness, zgrajen na deskarskih športih

Uvoznik večjih blagovnih znamk (Burton, Oakley idr.), mreža trgovin po Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije

Obsession d.o.o.

Trgovina s specialno športno opremo, imidž imena Obsession, zgrajen na deskarskih športih, predvsem rolkanju

Uvoznik večjih blagovnih znamk (DC, Billabong idr.), mreža 46 trgovin po Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije

Mitias d.o.o. Trgovina s specialno športno opremo, imidž imena No Rools, zgrajen s pomočjo

Uvoznik večjih blagovnih znamk (Eco idr.), mreža trgovin po Sloveniji

Iglu Šport d.o.o.

Trgovina s specialno športno opremo, tudi opremo za športno plezanje

Osredotočenost na prodajo artiklov za aktivnosti v naravi

ProMontana d.o.o.



Annapurna d.o.o.



Plezalni klub Stena

Plezalna stena, namenjena širšemu krogu uporabnikov

Brez trgovine s športno opremo in drugih dejavnosti, ki prispevajo k dodatni ponudbi (bar idr.)

37

Prikaz 9: Tabela – Prednosti in slabosti v primerjavi s podjetjem Ekšn d.o.o. Konkurent Prednosti pred podjetjem

Ekšn d.o.o. Slabosti v primerjavi s podjetjem Ekšn d.o.o.

Alter V & K d.o.o.

Mreža trgovin po vsej Sloveniji, dobra prepoznavnost med mladimi, športni tim

Brez športne infrastrukture in dodatne ponudbe (bar, tečaji, dogajanja idr.)

Obsession d.o.o.

Mreža trgovin po vsej Sloveniji, dobra prepoznavnost med mladimi, reklama preko lastne revije (Pendrek), športni tim


Mitias d.o.o. Mreža trgovin po vsej Sloveniji, dobra prepoznavnost med mladimi


Iglu Šport d.o.o.

Mreža trgovin po vsej Sloveniji, dobra prepoznavnost podjetja med športnimi plezalci


ProMontana d.o.o.

Mreža trgovin po vsej Sloveniji, dobra prepoznavnost podjetja med športnimi plezalci


Annapurna d.o.o.

Dobra prepoznavnost podjetja med športnimi plezalci


Plezalni klub Stena

Lokacija blizu centra, obstoječi krog športnikov uporabnikov plezalne stene

Slab imidž in kakovost plezalne stene, brez dodatne ponudbe

9.5 Sprotno ocenjevanje trga

Kot smo že omenili, je glavni cilj podjetja s kakovostjo ponujenih storitev pridobiti čim širši krog lojalnih uporabnikov oziroma kupcev. Za doseganje tega cilja je pomembna povratna informacija uporabnikov, ki jo bomo pridobili z mesečnimi spletnimi anketami na uradni spletni strani centra in z anonimnimi anketami uporabnikov naših storitev. Rezultate anket bomo analizirali in na podlagi zaključkov načrtovali prihodnje usmeritve in izboljšave podjetja Ekšn d.o.o. oziroma športnega centra.

38

10. TRŽNO KOMUNICIRANJE

Tržno komuniciranje je specifična oblika sporazumevanja podjetja s ciljno skupino kupcev, ki vključuje oglaševanje, odnose z javnostjo, osebno prodajo in pospeševanje prodaje (Vahčič, Bučar, Drnovšek & Logar, 2000). V prvih petih letih poslovanja nismo predvideli izdatnejših sredstev za oglaševanje, zato smo izdelali nekoliko drugačen načrt za komuniciranje s potencialnimi kupci. Najprej moramo podrobneje opredeliti ciljno publiko, ki v našem primeru predstavlja mlade med 8. in 25. letom starosti. Prikaz 10: Grafikon - Ciljna publika V prvo skupino sodijo športniki, ki se z urbanimi športi že ukvarjajo. V to skupino uvrščamo naše najbolj lojalne uporabnike, ki jih bomo zaradi pomanjkanja infrastrukture v center privabili brez posebne reklame. Po drugi strani je ta skupina tudi najbolj kritična in najbolj zahtevna. Vsak rolkar posluša glasbo specifičnega sloga, rolka na specifičnih objektih. Podobno je z ostalimi športi. Zavedamo se, da

4. skupina: Mladina od 8 do 25 let iz Slovenije, ki se ukvarja z urbanimi športi.

3. skupina: Mladina od 8 do 25 let iz Ljubljane in bližnje okolice.

2. skupina: Osnovnošolci in srednješolci, ki živijo v bližini športnega centra.

1. skupina: Rolarji, rolkarji, BMX kolesarji, športni plezalci, plesalci modernih show plesov.

39

vseh potencialnih uporabnikom iz prve skupine ne bomo mogli zadovoljiti, cilj pa je, da se vsaj večina v športnem centru dobro počuti. V drugo skupino sodijo mladi, ki živijo blizu športnega centra in predstavljajo najpomembnejšo skupino uporabnikov. Seveda bo na začetku potrebnega veliko truda, da bomo mlade navadili, da bodo radi zahajali v center. Eden od pomembnejših marketinških ciljev je, da v prvem letu poslovanja pridobimo čim več lojalnih uporabnikov iz druge oziroma tretje skupine potencialnih uporabnikov. V četrti skupini so urbani športniki iz vse Slovenije in bližnje tujine, ki bodo v center zahajali občasno. Za doseganje vseh štirih skupin smo izdelali načrt tržnega komuniciranja. Prvo skupino bomo dosegali predvsem preko spletnih reklam na forumih in spletnih straneh, posvečenih urbanim športom, in z vključevanjem obstoječih športnih društev v program športnega centra. Drugo skupino bomo dosegali preko deljenja letakov in plakatiranja v bližnji okolici športnega centra; pomembno vlogo bo imela reklama na bližnjih osnovnih in srednjih šolah. Pomembno je, da ustvarimo dober odnos s športnimi pedagogi na teh šolah in jih spoznamo z urbanimi športi, ki se bodo dogajali v centru. Tretjo skupino bomo dosegali preko oglaševanja na študentskih servisih, osnovnih in srednjih šolah, fakultetah, študentskih in dijaških domovih, mladinskih centrih v Ljubljani in bližnji okolici. Največ potencialnih uporabnikov bomo dosegli preko medijskih objav in s pomočjo treh medijskih sponzorjev (online portal, tiskani medij in ena televizijska hiša). V medije bomo mesečno pošiljali poročila tekmovanj in glavnih dogodkov v centru. S tem bomo dosegli tudi četrto ciljno skupino, obenem bomo oglaševali tudi sponzorje centra. Vzporedno bomo najavo dogodkov, poročila s tekmovanj in ostale aktivnosti promovirali tudi preko novih medijev: lastne spletne strani, mailing liste, Facebooka, Twitterja, MySpacea, NetLoga in s pomočjo Youtube in Vimeo, kanalov z lastnimi videi (minimalno 10 letno).

40

11. PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT

11.1 Projektna dokumentacija

Kot smo omenili v poglavju »Primerjava s tujino«, je prikaz ekonomike poslovanja podjetja narejen za izgradnjo športnega centra v že obstoječem poslovnem objektu, kateremu se bo spremenila namembnost v športni objekt. Pogoj je torej dobiti v najem ustrezen poslovni objekt v velikosti 800 – 1000 m2. Pred podpisom pogodbe za najem je potrebno pridobiti lokacijsko informacijo ter podatke o parceli, da ugotovimo, ali je tovrstna raba objekta sploh mogoča. Za morebitno spremembo lokacijske informacije je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, za začetek obratovanja pa je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje za objekt.

11.1.1 Lokacijska informacija

Lokacijsko informacijo na podlagi uradnih evidenc izdaja občina na območju, na katerem se zemljišče nahaja. Izda se v skladu s predpisi o upravnem postopku, proti plačilu upravne takse. Lokacijska informacija se izdaja predvsem v tri namene:

• za namen gradnje objektov oziroma izvajanje del na zemljiščih ali objektih, • za namen prometa z nepremičninami, • za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu.

Lokacijska informacija določa merila in pogoje za načrtovanje nameravane naložbe, kot jih opredeljujejo veljavni prostorski akti, podatke o morebitnih varovanjih, omejitvah in prepovedih iz sprejetih prostorskih ukrepov in podatke v zvezi s spremembami in dopolnitvami oziroma pripravo novih prostorskih aktov. Lokacijska informacija je tudi sestavni del projekta pridobitve gradbenega dovoljenja. Zahtevek za lokacijsko informacijo lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba, tudi če ta ni lastnik nepremičnine. Lastništvo namreč ni pogoj za izdajo lokacijske informacije, mora pa v vlogi navesti, zakaj to lokacijsko informacijo potrebuje. V primeru, ko se posameznik odloča za nakup nepremičnine oziroma zazidljivega zemljišča, na katerem namerava graditi, je priporočljivo, da lokacijsko informacijo pridobi od prodajalca, skupaj z ostalimi dokumenti o parceli (Slonep, 11. 4. 2009).

11.1.2 Sprememba namembnosti

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico (Slonep, 11. 4. 2009).

11.1.3 Uporabno dovoljenje

Pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, je pridobljeno ustrezno uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje je

41

odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, dovoli začetek uporabe objekta. Uporabno dovoljenje izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po končanem tehničnem pregledu objekta. Uporabnega dovoljenja ni možno izdati, če iz dokazil o zanesljivosti objekta ni jasno razvidno, da bo objekt mogoče uporabljati in vzdrževati v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu (Slonep, 11. 4. 2009). Sestavni del uporabnega dovoljenja so:

• Vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta, ki vsebuje: o podatke o objektu, o izjavo o zanesljivosti objekta, o dokazila o zanesljivosti objekta.

• Vodilna mapa projekta izvedenih del, ki vsebuje: o podatke o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji, o povzetek ključnih podatkov iz projekta izvedenih del.

• Geodetski načrt novega stanja zemljišča.

11.1.4 Predmet projektne dokumentacije

Na podlagi lokacijske informacije projektant pridobi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi, pogoji gradnje na določenem območju, v skladu s prostorskim planom. Projektna dokumentacija se izdeluje glede na namen, in sicer v štirih osnovnih oblikah:

• za pridobitev gradbenega dovoljenja, • za izvedbo, • za prikaz izvedbenih del, • za obratovanje in vzdrževanje.

V projektno dokumentacijo praviloma sodijo načrti osnovnih tehničnih strok, kot so arhitekturni, gradbeni, tehnološki, strojni, elektrotehnični načrti. Ti vsebujejo vse potrebne rešitve posamezne stroke za načrtovani objekt. Pri zahtevnejših, še posebej gospodarskih objektih, se načrt znotraj posamezne stroke lahko deli še na posebne strokovne delitve. Ti načrti podrobneje rešujejo problematiko, ki jo nakazuje projektna naloga ali zahtevajo lokacijski pogoji (Slonep, 11. 4. 2009).

11.2 Lokacija športnega centra

Lokacija športnega centra je industrijska cona Pržan v Šiški, 1 km oddaljena od Celovške ceste. Lokacija ima dobre in slabe lastnosti. Slaba lastnost je, da bo športni center neviden mimoidočim, saj je lociran na samem robu Ljubljane. Večina športnikov se bo morala v center pripeljati z lastnim ali mestnim prevozom. Obrobna lokacija ima tudi dobre lastnosti, saj so sosedje večinoma mali podjetniki, ki vsi končajo delovni dan najpozneje do 17.00 ure in tako v popoldanskem času ne bomo nikogar motili s hrupom. Pomembno je tudi lastno parkirišče za 10 avtomobilov in večje skupno parkirišče, ki bo popoldan večinoma prazno in bo tako omogočeno parkiranje večjemu številu strank.

42

Kot smo omenili v poglavju »Tržna raziskava in analiza«, je pri lokaciji bistvenega pomena, da je športni center dosegljiv z mestnim avtobusom. Končna postaja 7 linije Ljubljanskega potniškega prometa je oddaljena približno 200 m od športnega centra. To olajša promocijo lokacije športnega centra (končna postaja 7 LPP). V krogu 1,5 km od športnega centra se nahaja večje blokovsko naselje in 5 osnovnih šol, kar kaže na kar veliko gostoto prebivalcev na tem območju. Dejstvo je, da je center namenjen ciljni skupini ljudi, ki jih bo o delovanju in lokaciji centra potrebno informirati. Samo v primeru, da bi bil športni center lociran v samem središču mesta, se večini športnikov ne bi bilo potrebno posluževati lastnega ali javnega prevoza. V primeru, da je center lociran na obrobju mesta, načeloma ni pomembno, na kateri strani obrobja se nahaja.

43

11.3 Razporeditev prostorov v centru

Prikaz 11: Skica - razporeditev prostorov v centru

V prostoru v izmeri 900 m2 se bodo zgradili športni objekti v naslednjih velikostih: - 480 m2 velik rolkarski poligon, - 150 m2 velika plezalna stena (200 – 300 m2 plezalnih površin), - 63 m2 velika plesna dvorana, - 63 m2 trgovina z manjšim skladiščem, - 124 m2 velik bar, ki bo hkrati prostor za druženje, - 20 m2 toalete in garderobe. Prostor je zasnovan tako, da stranke skozi glavni vhod vstopijo v centralni prostor z recepcijo in barom. Od tu imajo enostaven dostop do posamezne športne enote, trgovine in sanitarij. Takšna zasnova omogoča enostavni nadzor nad dogajanjem v

44

centru in združuje vse uporabnike v centralnem prostoru, kjer je lociran bar in nekateri manjši rekviziti, namenjeni preživljanju prostega časa.

45

12. VODSTVENA SKUPINA IN KADRI

Prvovrstna podjetniška skupina je bistvena za uspešnost podjetja. Poleg izbire obeh lastnikov je za uspešnost Ekšn d.o.o. pomembna izbira sodelavcev, ki bodo vodili športne programe in soustvarjali dobro ime podjetja. Prav tako ne gre zanemariti izbire študentov, ki bodo delali v trgovini oziroma baru, saj lahko tudi oni bistveno doprinesejo k dobremu poslovanju podjetja. Prikaz 12: Skica - Vodstvena skupina

Direktor podjetja bo zadolžen za trgovino (naročila, zaloge, odločanje o blagovnih znamkah, koordinacija študentov v trgovini) in bo glavni odgovorni za odnose s sponzorji (sklepanje pogodb, uresničevanje obveznosti). Solastnik bo vodil bar (zaloge, prodaja kart, koordinacija študentov) in koordiniral športne programe v centru. Za direktorja in solastnika je bistvena časovna organiziranost. Časovni menedžment pomaga podjetniku, da se osredotoči na cilje podjetja, cilje, ki jih ima v družbenem in osebnem življenju. S tem se poveča produktivnost podjetnika in njegovo zadovoljstvo, poveča se učinkovitost delovanja podjetniške skupine in učinkovitost sprejemanja odločitev (Vahčič, et al., 2000). V ožjem delu podjetniškega tima bosta tudi študenta, ki bosta vodila vse aktivnosti in programe na plezalni steni in v plesni dvorani. Izbrana bosta na podlagi izkušenj in ustreznega znanja. Iskali bomo diplomanta ali študenta višjih letnikov Fakultete za šport, ki sta ustrezno usposobljena na svojem področju (trener športnega plezanja, učitelj plesa). Ostali delavci v podjetju bodo večinoma študenti, ki so predani urbanim športom in jim bo športni center nudil zavetje in delo, v katerem bodo uživali in se mu z veseljem

EKŠN d.o.o.

Direktor (trgovina, odnosi s sponzorji in

promocijske aktivnosti)

Solastnik (nadzor poslovanja, vodja

športnega dela in bara)

Študentje, ki delajo v trgovini Študentje v baru, vodja plesne dvorane, vodja plezalne stene, vodje

športnih programov

46

predajali. S tem ciljamo na večjo predanost podjetju, kar je na začetku poslovanja bistvenega pomena, saj bodo stroški in s tem tudi plače zaposlenih minimalne. Od študentov, ki bodo vodili programe v rolkanju, rolanju in bmx kolesarjenju, bomo zahtevali dolgoletne izkušnje v posameznem športu, ustrezno znanje in minimalne pedagoške izkušnje pri delu z otroki. Kot smo že omenili v poglavju »Panoga dejavnosti, podjetje, proizvodi in storitve« v urbanih športih, kot so rolkanje, rolanje in BMX kolesarjenje, še ni organiziranega strokovnega izobraževanja, zato od študentov ne moremo zahtevati strokovne usposobljenosti. Študenta v baru in trgovini bosta prav tako izbrana na podlagi predhodnih izkušenj in referenc.

47

13. SPLOŠNI TERMINSKI PLAN

Prikaz 13: Tabela – Terminski plan Aktivnost / Mesec 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Priprava poslovnega načrta

Registracija podjetja Ekšn d.o.o.

1.2.

Iskanje primernega prostora za izgradnjo športnega centra

Podpis pogodb z vsemi sponzorji športnega centra

Pridobivanje vseh ustreznih dovoljenj, gradnja notranjih objektov in vse potrebne infrastrukture v samem centru

Pridobitev kratkoročnega kredita

1.4.

Prvi priliv sponzorskih sredstev

1.5.

Otvoritev športnega centra

1.9.

Drugi priliv sponzorskih sredstev

1.10.

48

14. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI

Vsak podjetnik, še posebej vodja novoustanovljenega podjetja, mora razmišljati o kritičnih tveganjih in problemih, ki se v praksi lahko pojavijo. S tem dokaže potencialnim investitorjem oziroma sponzorjem, da je o kritičnih tveganjih premišljeval in se je z njimi sposoben spoprijeti (Vahčič, et al., 2000). Največjo grožnjo podjetju Ekšn d.o.o. predstavlja pojav konkurence na trgu. Na področju trgovinske dejavnosti je konkurenca že močna. Športna trgovina v centru se bo osredotočila na prodajo proizvodov in rekvizitov, ki so povezani z dejavnostmi v centru. Problem predstavlja gradnja nove športne infrastrukture, namenjene urbanim športom – nov pokrit plezalni center in/ali rolkarski poligon. Z morebitno konkurenco se bomo spoprijemali tako, da bomo še izboljšali obstoječo infrastrukturo, predvsem pa ponudili kakovostnejše programe za isto oziroma nižjo ceno. Skušali bomo pridobiti še več lojalnih uporabnikov, s ponudbo različnih aktivnosti in z ugodnostmi v športnem centru, bistvenega pomena pa je, da se bodo obiskovalci tudi zaradi same atmosfere pri nas počutili bolje kot v konkurenčnih centrih. Drugi problem predstavlja sezonskost urbanih športov oziroma upad prodaje v pomladnih in poletnih mesecih. V tem času se večina športnikov preseli v naravna plezališča, zunanje umetne plezalne stene in zunanje rolkarske poligone. Ta problem bomo skušali reševati tako, da bomo v teh mesecih (april - september) skoncentrirali aktivnosti in dogajanje v športnem centru. V času poletnih počitnic bomo otrokom nudili poletne kampe z varstvom v sodelovanju z drugimi športnimi društvi. V času poletnih počitnic bomo dva tedna izkoristili tudi za kolektivne dopuste in center zaprli. Tretji potencialni problem predstavlja slaba informiranost športnikov o obstoju športnega centra. Poleg že ustaljenih reklamnih akcij bomo v takem primeru izvedli dodatne promocijske aktivnosti tudi s plačanimi oglasi v medijih, ki dosegajo našo ciljno skupino. Povečali bomo promocijske aktivnosti preko novih medijev in izvedli promocijske akcije v bližnjih srednjih in osnovnih šolah. Dodatni problem lahko predstavlja slabo delo zaposlenih v centru. Da bi se temu izognili, bomo izbirali zaposlene in študente na podlagi znanja in delovnih izkušenj. Prav tako bomo opazovali vsakega zaposlenega in se na podlagi individualnih rezultatov z njim tudi pogovarjali na individualnih sestankih na vsaka dva meseca. Pri oblikovanju in evalvaciji športnih programov bodo štela predvsem mnenja otrok in staršev. V primeru, da bomo ugotovili, da nekdo ne dela dovolj dobro, ga bomo nadomestili z novim študentom, ki bo ustrezno usposobljen. Dodatna tveganja se lahko pojavijo pri poslovanju športne trgovine. Predvsem je lahko problematično zniževanje cen s strani konkurenčnih trgovin in neredne dobave artiklov in slabi plačilni pogoji dobaviteljev. Prvemu problemu se bomo skušali izogniti s ponudbo, ki bo drugačna in pestrejša od ponudbe konkurence. Drugi problem je rešljiv le tako, da ne bomo 100 % vezani le na enega dobavitelja. Prav tako se moramo predhodno pozanimati glede plačilnih pogojev in resnosti posameznega dobavitelja, saj se lahko na podlagi predhodno pridobljenih informacij izognemo marsikaterim težavam.

49

15. FINANČNI NAČRT

15.1 Investicijski načrt

Vrednost investicije ocenjujemo na 130.000 Evrov, pri čemer je pogoj, da dobimo v najem ustrezno ohranjen objekt, v katerega ni potrebno investirati več kot 25.000 Evrov. V investicijsko vrednost je všteto: izgradnja vseh športnih objektov, oprema za bar in trgovino, delo in najemnina ter stroški za obdobje prvih treh mesecev, ko bodo na objektu in v njem narejena vsa potrebna dela za odprtje centra. Prikaz 14: Tabela – Investicijski načrt Stroški investicije Vrednost v EUR Rolkarski poligon 35.000 Plezalna stena 40.000 Plesna dvorana z ozvočenjem 10.000 Trgovina 5.000 Bar 5.000 Investicija v objekt 35.000 Orodje ter delo do odprtja 10.000 Skupaj 130.000 Kot smo omenili v uvodu, bomo sredstva zagotovili z lastnim vložkom in sponzorskimi sredstvi. Lastni vložek bo 30.000 Evrov, kar predstavlja 23 % začetne investicije. Sponzorska sredstva bodo pridobljena z različnimi sponzorskimi paketi: glavni sponzor, srebrni sponzor in manjši sponzor. Vsak paket vsebuje različne oblike in količine oglaševanja (glej prilogo 2). Prikaz 15: Tabela – Sponzorski paketi Sponzorski paket Vrednost v EUR Glavni sponzor 30.000 Srebrni sponzor 1 20.000 Srebrni sponzor 2 15.000 Srebrni sponzor 3 15.000 Manjši sponzor 1 5.000 Manjši sponzor 1 5.000 Manjši sponzor 1 5.000 Manjši sponzor 1 5.000 Manjši sponzor 1 5.000 Skupaj 105.000 V sponzorskih pogodbah bomo definirali dolžnosti in pravice obeh strank. Pogodbe se bodo podpisale za dobo od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 oziroma prvič od odprtja centra do 31. 12. 2010 ali za dobo najmanj enega leta. Dve tretjini vrednosti

50

posameznega sponzorskega paketa bodo morali sponzorji plačati v naprej, tretjino pa po enem letu poslovanja. Zavedamo se, da ni v navadi, da pri podobnih projektih sponzorji denar zagotovijo pred začetkom obratovanja. Vendar gre v tem primeru za reševanje specifičnega problema oziroma za dolgo pričakovano izgradnjo športne infrastrukture, ki je zanimiva tudi za sponzorje blagovnih znamk, ki so svoj uspeh zgradile na omenjenih športih. Iz začetnih pogovorov s potencialnimi sponzorji lahko zaključimo, da je del sponzorskega denarja možno pridobiti vnaprej. Del sponzorskih sredstev bomo prvo leto namenili začetni investiciji, ostali del pa dejavnostim v centru in uresničevanju sponzorskih pogojev. To pomeni, da bomo na začetku imeli na voljo 60.000 Evrov. Če temu znesku prištejemo še 30.000 Evrov lastnega kapitala, ugotovimo, da za celotno začetno investicijo potrebujemo še 40.000 Evrov sredstev. Da bomo pokrili primanjkljaj za začetno investicijo, smo se odločili, da bomo na banki pridobili kredit. Po neformalnih pogovorih z nekaterimi bančnimi delavci na področju poslovnih subjektov smo ugotovili, da bo to zahtevna naloga. Prvič zato, ker je trenutna globalna finančna kriza močno najedla eksistenco bank, ki so posledično zelo zaostrile pogoje za pridobitev kreditov. Drugič zato, ker na novo ustanovljena podjetja veliko težje pridobijo zaupanja banke, saj ne morejo prikazati preteklega poslovanja, kar je pogosto glavni dokaz uspešnosti podjetja, na podlagi česar se banke odločajo za odobritev kreditov. Možnosti pridobitve kredita za nova podjetja so tudi jamstvo drugega, večjega podjetja, ki z izkazom uspešnosti poslovanja v preteklem letu prevzame nase vse breme v primeru, da manjše podjetje finančno propade ali v primeru, ko družbeniki novega podjetja zastavijo svoje nepremičnine. Nobena od dveh možnosti v našem primeru ne pride v poštev. Ena od možnosti za pokritje dela začetne investicije so investicijski programi nekaterih dobro stoječih bank. Na podlagi predložitve podjetniške ideje, poslovnega načrta, denarnih prikazov in ostalih virov financiranja se banke lahko odločijo, da odobrijo kredit tudi novim podjetjem, v kolikor spoznajo podjetniško idejo kot dober potencial za razvoj podjetja. Eden takih je tudi investicijski program EUR SKB banke, preko katerega bomo skušali pridobit kredit v višini 40.000 Evrov za dobo 5 let s predvideno 7 % obrestno mero.

51

15.2 Tekoči stroški

Največji strošek poleg plač bo najemnina in stroški, povezani z objektom. Glede na to, da objekt ne bo lociran v strogem centru mesta in da se bomo z lastnikom dogovarjali o dolgoročnem najemu (minimalno 5 let), lahko z ozirom na današnje razmere pričakujemo najemnino v višini 3.360 Evrov. K temu je potrebno prišteti ostale mesečne stroške, ki nastanejo z objektom, plače delavcev v centru, stroške materiala in ostale administrativne stroške. Pred začetkom obratovanja potrebujemo tudi zalogo za bar in trgovino. Predvideni stroški zaloge za bar so 2.000 Evrov in za trgovino 17.000 Evrov. V prvem letu bomo zaposlili enega od dveh ustanoviteljev podjetja. Njegova naloga bo voditi trgovino in izpolniti vse zahteve sponzorjev (organizacija dogodkov, tekmovanj, promocijske aktivnosti, sestanki ipd.). Ostala dva ustanovitelja mu bosta pri tem v pomoč; njuna naloga bo koordinacija študentov in vodenje bara, za kar bosta plačana preko študentskega servisa. Vse delo v centru bodo prvo leto opravljali študenti z ustreznimi nazivi in dovoljenji (inštruktor športnega plezanja, higienski minimum ipd.). Športni del centra in trgovina bosta odprta po urniku, kot je razvidno iz prikaza 17, bar pa po urniku, kot je prikazan v prikazu 18. Prikaz 16: Tabela – Urnik delovanja športnega dela DAN Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja OD ZAPRTO 14.00 14.00 14.00 14.00 12.00 12.00 DO ZAPRTO 22.00 22.00 22.00 23.00 23.00 22.00 Prikaz 17: Tabela – Urnik delovanja bara DAN Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja OD ZAPRTO 14.00 14.00 14.00 14.00 12.00 12.00 DO ZAPRTO 24.00 24.00 24.00 1.00 1.00 23.00 Center bo odprt tudi v času večine praznikov in bo zato v povprečju odprt 26 dni na mesec. V centru bosta večino časa zadostovala dva študenta, in sicer eden v trgovini in drugi v baru, kjer se bodo prodajale tudi dnevne vstopnice na športne objekte. Ker je plezalna stena namenjena balvanskemu plezanju in je celotna površina pod plezalno steno zaščitena z blazinami, ne potrebujemo stalno prisotnega inštruktorja. Ta bo prisoten v povprečju 2 uri na dan, ko bo na voljo obiskovalcem s svojimi nasveti in znanjem. V tem času bo tudi spreminjal smeri, kar bo povečalo kakovost plezalne stene, saj bo vedno omogočena raznolika vadba in novi izzivi. Na začetku načrtujemo 7 vadbenih skupin – po ena v rolkanju, rolanju in BMX kolesarjenju ter po dve v športnem plezanju in modernih show plesih. Vsaka skupina bo imela vadbo 3 krat tedensko po 1,5 ure, kar pomeni 126 ur na mesec.

52

Predpostavljamo, da bomo imeli v prvem letu v povprečju le eno rojstno dnevno zabavo v centru na mesec, kar pomeni dodatnih 6 ur mesečno. Prikaz 18: Tabela – Stroški zaposlenih Delavec Št. ur /

mesec Urna postavka

Neto / mesec

Bruto / mesec

Študenti - bar 276 4 € 1104 € 1.236 € Študenti - trgovina 232 4 € 928 € 1.039 € Študenti - tečaji 126 7 € 882 € 988 € Študenti - rojstni dan

6 7 € 42 € 47 €

Študenti – plezalna stena

52 7 € 364 € 408 €

Študenti – koordinacija + bar

100 4 € 400 € 448 €

Redno zaposleni (1) 200 7 € 1400 € 2.500 € Skupaj 6.666 € Bruto zneske smo izračunali tako, da smo študentskemu delu prišteli 12 % koncesijskih dajatev študentskim servisom, plačo redno zaposlenega pa z enostavnim izračunom, ki predpostavlja, da je bruto plača neto plača pomnožena z dva. Vsi stroški so opredeljeni v prikazu 20. Prikaz 19: Tabela – Stroški obratovanja centra Variabilni EUR / mesec Nevariabilni EUR / mesec Reklama 500 Najemnina 3.500 Ogrevanje 500 Računovodstvo 400 Elektrika 300 Varnost 200 Voda 50 Zavarovanje 200 Telefon 200 Komunala 200 Pošta 100 Amortizacija 896 Vzdrževanje 800 Plače 6.666 Stroški materiala 4.362 Izstopni DDV 2.640 Odplačevanje kredita (po prvem letu poslovanja)

1.100

Stroški podaje oglasnega prostora – uresničevanje sponzorskih pogojev 2.000

Skupaj Variabilni 17.218 Skupaj Nevariabilni 7.396 Za rolkarski poligon, plezalno steno in plesno dvorano z ozvočenjem smo upoštevali 10 % amortizacijsko stopnjo, za ostalo notranjo opremo dvorane pa 5 % amortizacijsko stopnjo.

53

15.3 Prihodki od prodaje

Prihodke od prodaje smo ocenili na podlagi primerjave s tujino, lastnih izkušenj in intervjujev z lastnikom kavarne ter športne trgovine (priloga 3). V prvih treh mesecih pričakujemo nižje prihodke, ki bodo odvisni predvsem od začetne reklame. V drugem letu delovanja pričakujemo povišanje prihodkov od prodaje z novimi uporabniki in večjo frekventnostjo obiskov centra. Pričakovana shema prihodkov po treh mesecih delovanja centra je navedena spodaj.

15.3.1 Športni del

V anketi smo ugotovili, da je povprečna cena vstopnic za podobne centre 6,1 €. Ker je standard v Sloveniji nižji, morajo biti tudi cene vstopnic nižje kot v drugih severnih in zahodnih Evropskih državah. Tako smo se odločili, da bo dnevna vstopnica za rolkarski poligon stala 3,5 € za člane in 4,5 € za nečlane. Cena dnevne vstopnice za plezalno steno bo stala 4,5 € za člane in 6 € za nečlane. Za primerjavo: cena dnevne vstopnice za člane plezalnega kluba Stena v Ljubljani je 5 €, letna članarina pa 15 €. Glede na manjšo kvadraturo športnih objektov smo za prvo leto obratovanja predvideli minimalni dnevni obisk, ki bi moral v rolkarskem poligonu znašati 20 obiskovalcev, na plezalni steni pa 25. Pričakujemo, da bomo tak obisk dosegli po 3 mesecih obratovanja. Cena najema plesne dvorane je 10 €, pričakujemo minimalno dva najema dnevno. Tečaji v rolkarskem poligonu bodo potekali 3 krat tedensko v akrobatskem rolanju, rolkanju in BMX kolesarjenju. Predvidevamo, da bo na začetku 8 otrok v vsakem športu. Cena mesečne vadbe bo 35 €. Na plezalni steni pričakujemo dve skupini po 10 otrok, v plesni dvorani pa tri skupine po 6 otrok, ki bodo mesečno plačevali 40 €. Na voljo bo tudi izposoja opreme za športno plezanje, rolkanje, akrobatsko rolanje in bmx kolesarjenje. Cena dnevne izposoje enega kosa opreme bo 2 €, predvidevamo 3 dnevne izposoje.

54

Prikaz 20: Tabela – Prihodki športnega dela

Storitev Cena Količina / mesec

Promet / mesec

Rolkarski poligon (dnevna) 3,5 € 520 1.820 € Plezalna stena (dnevna) 4,5 € 650 2.925 € Plesna dvorana 10 € 52 520 € Tečaji park 35 € 24 840 € Tečaji plezalna stena 45 € 20 900 € Tečaji plesna dvorana 40 € 18 720 € Izposoja opreme 2 € 78 180 € Skupaj 7.905 € Cena dnevnega najema rolkarskega poligona (prireditev, tekmovanje, snemanje, ipd.) znaša 300 € in predvidevamo dva najema letno (od tega je potrebno odšteti še ceno 20 dnevnih vstopnic). Cena dnevnega najema plezalne stene pa je 350 € in predvidevamo dva najema letno. Poleg tega bo plezalno steno mogoče najeti tudi izven časa uradnih ur, ko bo cena najema za 1 uro znašala 60 € (reprezentance, ostali klubi in društva). Predvidevamo, da bo na mesec plezalna stena najeta za 10 ur. Prikaz 21: Tabela – Prihodki najema celotnih športnih enot

Storitev Cena Količina / leto Profit / leto

Profit / mesec

Najem rolkarskega poligona 300 € 2 440 € 37 € Dnevni najem plezalne stene 350 € 2 475 € 39 € Najem plezalne stene izven uradnih ur 50 € 120 6.000 €

500 €

Skupaj 8.365 € 576 €

15.3.2 Trgovina

Prodajo v športni trgovini smo razdelili v pet segmentov, in sicer: oblačila, obutev, športni rekviziti, rezervni deli in zaščitna oprema ter drugo. Med oblačili bo največja ponudba kratkih majic, puloverjev, kratkih hlač in dolgih hlač. Ocenjujemo, da povprečni artikel v tem segmentu stane 60 Evrov. V sklopu športnih rekvizitov bomo prodajali rolke, rolerje, BMX kolesa, plezalke; pozimi tudi deske za deskanje na snegu in smučke za prosti slog, poleti pa deske za deskanje na vodi in deske za deskanje na valovih. Ocenjujemo, da povprečni artikel v tej kategoriji stane 250 €. Cena rolerjev za akrobatsko rolanje se giblje od 100 do 300 Evrov, cena rolke od 200 do 300 Evrov, cena BMX kolesa pa od 400 Evrov naprej. Med rezervne dele spadajo koleščka, podvozja, vreče za magnezij in drugi deli športne opreme. Povprečna cena rezervnih delov je 40 Evrov. Povprečna cena športne obutve, ki jo bomo prodajali v trgovini, je 70 Evrov. Segment drugo pa zajema denarnice, pasove, ure, glasbene zgoščenke in ostale manjše artikle, katerih povprečna cena znaša 20 €.

55

Iz intervjuja (priloga 3) z osebo, ki ima v lasti športno trgovino v manjšem kraju, smo ugotovili, da lahko pričakujemo naslednje marže artiklov: - Če pri slovenskih distributerjih naročimo artikle s prednaročilom, dobimo 45 –

50 % rabat. - Če pri slovenskih distributerjih naročimo artikle iz njihove zaloge, lahko

računamo na 40 % rabat. - V kolikor imamo artikle na konsignacijo (distributerju plačaš šele, ko artikel

prodaš) dobimo 30 – 35 % rabat. Cilj vsake trgovine je, da posluje s čim boljšimi maržami. Ker si na začetku zaradi velikih vložkov ne moremo privoščiti velikih prednaročil in zalog, bo večina artiklov v trgovini prvo leto poslovanja dobavljena na konsignacijo. Tako smo za prvo leto poslovanja za povprečje vseh artiklov vzeli 35 % rabat, za drugo leto 38 % rabat, za tretje leto pa 42 % rabat. Za obratovanje športne trgovine smo razdelali pričakovano prodajo za prva tri leta poslovanja. Pričakovano povprečno prodajo v prvem letu naj bi dosegli po treh mesecih obratovanja: Prikaz 22: Tabela – Ocena prodanih artiklov v športni trgovini v prvem letu obratovanja

Artikel

Povprečna cena artikla

Prodaja / dan

Prodaja / mesec

Stroški / mesec Profit / mesec

Oblačila 60 1 1.560 € 1.014 € 546 € Športni rekviziti 250 0,25 1.625 € 1.056 € 569 € Rezervni deli in zaščitna oprema 40 1 1.040 € 676 € 364 € Obutev 70 1 1.820 € 1.183 € 637 € Drugo 20 2 1.040 € 676 € 364 € Skupaj 7.085 € 4.605 € 2.480 € Prikaz 23: Tabela – Ocena prodanih artiklov v športni trgovini v drugem letu obratovanja

Artikel


Prodaja / dan

Prodaja / mesec


Oblačila 60 1,5 2.340 € 1.451 € 889 € Športni rekviziti 250 0,33 2.145 € 1.330 € 815 € Rezervni deli in zaščitna oprema 40 1 1.040 € 645 € 395 € Obutev 70 1,5 2.730 € 1.693 € 1.037 € Drugo 20 3 1.560 € 967 € 593 € Skupaj 9.815 € 6.085 € 3.730 €

56

Prikaz 24: Tabela – Ocena prodanih artiklov v športni trgovini v tretjem letu obratovanja

Artikel


Prodaja / dan

Prodaja / mesec


Oblačila 60 2 3.120 € 1.810 € 1.310 € Športni rekviziti 250 0,5 3.250 € 1.885 € 1.365 € Rezervni deli in zaščitna oprema 40 1 1.040 € 603 € 437 € Obutev 70 2 3.640 € 2.111 € 1.529 € Drugo 20 4 2.080 € 1.206 € 874 € Skupaj 1.3130 € 7.615 € 5.515 €

15.3.3 Bar

Artikle v baru smo razdelili v pet kategorij: brezalkoholne pijače, topli napitki, prigrizki, alkoholne pijače 1 (pivo, vino) in alkoholne pijače 2 (žgane pijače). Iz intervjuja (priloga 3) z lastnico kavarne je razvidno, da se dobički pri posameznem artiklu gibljejo od 60 centov do 1,5 Evra. Tako smo predvideli povprečen dobiček za vsako kategorijo pijač posebej. Prikaz 25: Tabela – Ocena prodanih artiklov v baru v prvem letu obratovanja

Kategorija


Profit / artikel

Prodaja / dan

Prodaja / mesec

Stroški / mesec

Profit / mesec

Brezalkoholne pijače 1 0,8 € 40 1.040 € 208 € 832 € Topli napitki 1,2 1 € 10 312 € 52 € 260 € Prigrizki 2 1,2 € 15 780 € 312 € 468 € Alkoholne pijače 1 2 1,2 € 10 520 € 208 € 312 € Alkoholne pijače 2 3 2 € 7 546 € 182 € 364 € Skupaj 3.198 € 962 € 2.236 € Prikaz 26: Tabela – Ocena prodanih artiklov v baru v drugem letu obratovanja

Kategorija Povprečna cena artikla

Profit / artikel

Prodaja / dan

Prodaja / mesec

Stroški / mesec

Profit / mesec

Brezalkoholne pijače 1 0,8 € 70 1.820 € 364 € 1.456 € Topli napitki 1,2 1 € 15 468 € 78 € 390 € Prigrizki 2 1,2 € 20 1.040 € 416 € 624 € Alkoholne pijače 1 2 1,2 € 15 780 € 312 € 468 € Alkoholne pijače 2 3 2 € 10 780 € 260 € 520 € Skupaj 4.888 € 1.430 € 3.458 €

57

Prikaz 27: Tabela – Ocena prodanih artiklov v baru v tretjem letu obratovanja

Kategorija Povprečna cena artikla

Profit / artikel

Prodaja / dan

Prodaja / mesec

Stroški / mesec

Profit / mesec

Brezalkoholne pijače 1 0,8 € 90 2.340 € 468 € 1.872 € Topli napitki 1,2 1 € 20 624 € 104 € 520 € Prigrizki 2 1,2 € 25 1.300 € 520 € 780 € Alkoholne pijače 1 2 1,2 € 20 1.040 € 416 € 624 € Alkoholne pijače 2 3 2 € 12 936 € 313 € 623 € Skupaj 6.240 € 1.821 € 4.419 €

15.4 Sponzorska sredstva

Poleg prihodka od prodaje bodo velik del vseh prihodkov predstavljala sponzorska sredstva. Izračunali smo, da je vrednost sponzorskih paktov v prvem letu 105 tisoč Evrov in velik del tega znesek bo v prvem letu namenjen začetni investiciji. 2000 Evrov mesečno oziroma 24.000 Evrov letno bo namenjenih uresničevanju sponzorskih pogojev – organizacija tekmovanj za sponzorje, snemanje filmov in druge aktivnosti, s katerimi bomo promovirali sponzorje. Drugo leto bo del sponzorskih sredstev še potreben za odplačevanje kredita, ostalo bo predstavljalo dodatni dobiček podjetja Ekšn d.o.o. Dobri odnosi s sponzorji so torej eden bistvenih dejavnikov za uspešno poslovanje. . Redno zaposleni bo večino svojega časa namenil izpolnjevanju vseh sponzorskih pogodbenih obveznosti, s čimer si bomo pri sponzorjih ustvarili dobro ime in s tem že prvo leto postavili temelj dolgoročnega sodelovanja. Tako bodo tudi zneski sponzorskih paketov v naslednjem letu višji: Prikaz 28: Tabela – Skupne vrednosti sponzorskih paketov po letih Leto Skupna vrednost sponzorskih paketov

2010 105.000 €

2011 115.000 €

2012 125.000 €

16. ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA

16.1 Izkaz uspeha

Prikaz 29: Tabela – Izkaz poslovnega izida IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKI POSLOVANJA 86705 19705 19705 19705 19705 19705 19705 19705 19705 19705 19705 21705 305460 372816 431808 431808 431808

PROIZVAJALNI STROŠKI 12472 12472 12472 12472 12472 12472 12472 12472 12472 12472 12472 12472 149658 180054 201388 201388 201388

AMORTIZACIJA 896 896 896 896 896 896 896 896 896 896 896 896 10750 10750 10750 10750 10750

KOSMATI DOBIČEK IZ PRODAJE

73338 6338 6338 6338 6338 6338 6338 6338 6338 6338 6338 8338 145052 182012 219670 219670 219670

STROŠKI PRODAJE 3720 3720 3720 3720 3720 3720 3720 3720 3720 3720 3720 3720 44640 44640 44640 44640 44640

STROŠKI UPRAVE 3200 3200 3200 3200 3200 3200 3200 3200 3200 3200 3200 3600 38800 38800 38800 38800 38800

DOBIČEK IZ POSLOVANJA 66418 -582 -582 -582 -582 -582 -582 -582 -582 -582 -582 1018 61612 98572 136230 136230 136230

PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODHODKI FINANCIRANJA 233 233 233 233 233 233 233 233 233 233 233 233 2800 2520 2016 1613 1290

DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA 66184 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 784 58812 96052 134214 134617 134940

IZREDNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IZREDNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DOBIČEK PRED DAVKI 66184 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 784 58812 96052 134214 134617 134940

DAVEK OD DOHODKA 11625 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 138 11762 19210 26843 26923 26988

ČISTI DOBIČEK 54560 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 647 47050 76841 107371 107694 107952

16.2 Bilanca stanja

Prikaz 30: Tabela – Bilanca stanja BILANCA STANJA SREDSTVA 70000 150024 135808 134992 134177 133361 132545 131730 130914 130098 129283 128467 129571 129571 195419 297203 392225 496064

SREDSTVA (RAZEN DENARJA) 130000 148104 128208 127313 126417 125521 124625 123729 122833 121938 121042 120146 119250 119250 108500 97750 87000 76250

NEOPREDMETENA SREDSTVA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 130000 129104 128208 127313 126417 125521 124625 123729 122833 121938 121042 120146 119250 119250 108500 97750 87000 76250

FINANČNE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

TERJATVE IZ POSLOVANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ZALOGE MATERIALA / TRGOVSKEGA BLAGA

0 19000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ZALOGE PROIZVODOV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DENAR -60000 1920 7600 7680 7760 7840 7920 8001 8081 8161 8241 8321 10321 10321 86919 199453 305225 419814

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 70000 150024 135808 134992 134177 133361 132545 131730 130914 130098 129283 128467 129571 129571 195419 297203 392225 496064

59

KAPITAL 30000 84560 83744 82928 82113 81297 80481 79666 78850 78034 77219 76403 77050 77050 153891 261262 368956 476908

OSNOVNI KAPITAL 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000

ZADRŽANI DOBIČEK 0 54560 53744 52928 52113 51297 50481 49666 48850 48034 47219 46403 47050 47050 123891 231262 338956 446908

DOLG 40000 65464 52064 52064 52064 52064 52064 52064 52064 52064 52064 52064 52522 52522 41528 35941 23269 19157

OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 40000 32000 25600 20480 16384

OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 0 25464 12064 12064 12064 12064 12064 12064 12064 12064 12064 12064 12522 12522 9528 10341 2789 2773

16.3 Izkaz denarnih tokov

Prikaz 31: Tabela – Izkaz denarnih tokov IZKAZ DENARNIH TOKOV

DENAR KONEC OBDOBJA -

60000 1920 7600 7680 7760 7840 7920 8001 8081 8161 8241 8321 10321 10321 86919 199453 305225 419814

ČISTI DOBIČEK 54560 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 -816 647 47050 76841 107371 107694 107952

AMORTIZACIJA 896 896 896 896 896 896 896 896 896 896 896 896 10750 10750 10750 10750 10750

POVEČANJE DOLGA 25464

-

13400 0 0 0 0 0 0 0 0 0 458 12522

-

10993 -5588 -12672 -4112

POVEČANJE KAPITALA (BREZ DOBIČKA)

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

POVEČANJE SREDSTEV (BREZ DENARJA)

19000 -

19000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DENARNI TOK 61920 5680 80 80 80 80 80 80 80 80 80 2000 70321 76598 112533 105772 114590

16.4 Analiza

Za prvo leto smo sponzorska sredstva v višini 70.000 Evrov vračunali kot prodajo oglasnega prostora v prvem mesecu poslovanja, zato tudi takšna pri izkazu poslovnega izida od ostalih mesecev. Višina dobička v naslednjem petletnem obdobju se pri realnem scenariju giblje od 61.612 do 136.230 Evrov, pri čemer so že upoštevani vsi stroški prodaje. Dolg 40.000 Evrov predstavlja kredit, ki ga bomo začeli odplačevati po prvem letu poslovanja. 30.000 Evrov bo lastnega vložka, 60.000 Evrov pa predstavlja razliko do nakupa celotne opreme in investicije v objekt, ki se bo pokril iz prvega svežnja sponzorskega denarja. Enako se bo financirala tudi nabava zaloge materiala za bar in trgovino, ki na začetku znaša 19.000 Evrov nabavne vrednosti. Natančna projekcija finančnega toka, ki ga menedžment razume in uporablja, omogoča menedžmentu, da usmeri svojo pozornost na tekoče probleme poslovanja, ne da bi bil moten s strani periodičnih denarnih kriz, ki bi jih bilo mogoče predvideti. Predračun finančnih tokov je treba narediti za vsako za prvo leto poslovanja in za vsako leto za ostala leta (Vahčič et al., 2000). Denarni tok je seštevek dobička, amortizacije, povečanja dolga in povečanja kapitala (brez dobička), pri čemer odštejemo povečanje sredstev - brez denarja (Vahčič et al., 2000). Za delovanje podjetja je tako bistven denarni tok (ang.: cash flow). V pripravi projekcij smo drugi sveženj sponzorskega denarja razporedili po posameznih mesecih, da je denarni tok podjetja Ekšn d.o.o. pozitiven (če bi upoštevali drugi sveženj šele konec leta, tako kot smo predvideli s sponzorskimi predlogi, bi bil denarni tok negativen). Na letni ravni problem ni opazen, če pa bomo dobili dve tretjini sredstev na začetku in tretjino na koncu leta, bo denarni tok vmes negativen, kar je za podjetje nedopustno. Poudariti je potrebno še, da pri pripravi finančnih projekcij nismo upoštevali sezonskosti urbanih športov, ampak smo vzeli prihodke od pričakovane prodaje po realnem scenariju in jih povprečno razporedili po mesecih.

61

17. SKLEP

S poglobljeno tržno raziskavo, v katero smo vključili analizo trga, obseg kupcev in analizo ključnih konkurentov smo zasnovali športni center za urbane športe z naslednjimi enotami: plezalna stena, namenjena balvanskemu plezanju, rolkarski poligon, plesna dvorana za moderne show plese in prostor za druženje. Da bi urbanim športnikom ponudili vse na enem mestu, smo v center vključili še trgovino s specializiranimi športnimi blagovnimi znamkami in bar, kjer se bodo športniki lahko okrepčali. Tako smo v športnem centru poskrbeli za vse dejavnosti urbanih športnikov, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem, rolkanjem, akrobatskim rolanjem, bmx kolesarjenjem in modernimi show plesi. Vsebina in zasnova športnega centra se zdi smiselna tudi če ga primerjamo s podobnimi objekti v tujini. Prilagojena je željam in idejam uporabnikov, tako da kar najbolj ustreza njihovim potrebam in življenjskemu slogu. Investicijski načrt izgradnje je bil narejen ob predpostavki, da bo center zgrajen z lastnimi sredstvi. Ker imata ustanovitelja podjetja Ekšn d.o.o. skupaj na voljo le 23 % kapitala, ki je potreben za začetno investicijo, je ostalih 77 % od 130.000 Evrov celotne vrednosti izgradnje potrebno zagotoviti iz drugih virov. Investicijski načrt izgradnje športnega centra je narejen z dvema predpogojema, in sicer, da bomo na banki lahko pridobili kredit v višini 40.000 Evrov in da bodo sponzorji dejavnosti in športnega centra vnaprej zagotovili dve tretjini vložka (kar znaša 70.000 Evrov), ki bi ga porabili za začetno investicijo v objekt. Ob črnem scenariju bi seveda lahko ostali brez sponzorskih sredstev oziroma bi ta bila močno okrnjena in z manjšim kreditom. Pri zagotavljanju kapitala za investicijo bi bilo smiselno, da se podjetje Ekšn d.o.o. poslužuje tudi drugih virov financiranja. Potrebno je razmisliti o financiranju podjetja z lastniškim kapitalom ali pridobivanju javnih financ. Ena od možnosti so poslovni angeli. Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in izkušnjami pripravljeni mlademu podjetju dodatno pomagati pri vsakodnevnih odločitvah. Njihove vloge ne smemo razumeti kot pomoč, dobrodelni prispevek ali celo sponzorstvo projekta, ampak je to partnerstvo, ki temelji na kapitalistični logiki: če z določeno stopnjo tveganja nekam vložimo svoj kapital, za nagrado pričakujemo dobiček. Pri konceptu poslovnih angelov gre torej za vlaganja, kjer si partnerja delita dobiček, če projekt uspe, ali izgubo, če ta propade (Ipavec, 2003). Poleg privatnih virov financiranja bi se delno lahko posluževali tudi javnih financ. Na tem mestu je potrebno poudariti dejstvo, da izgradnja športnega centra, namenjenega urbanim športom v Ljubljani, sovpada s »Strategijo športa Mestne občine Ljubljana od 2008 do 2012 (Bon, et al., 2008)«. V dokumentu iz januarja 2008 je namreč v poglavju »Strateške smernice razvoja športa v Ljubljani« predvidena tudi izgradnja športnega centra za urbane športe. Prav tako je v »Odloku o strateškem

62

prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (Janković, 2008)« športni center za urbane športe uvrščen v »prvo kategorijo zasnove prostorskega razvoja športa«. Tudi zato bi lažje pridobili del sredstev za izgradnjo centra preko javnih razpisov. Dva največja razpisa za tovrstno financiranje sta razpis Ministrstva za šolstvo in šport za gradnjo športnih objektov, ki je objavljen aprila v tekočem letu, in razpis Fundacije za šport, ki je objavljen vsako leto predvidoma v oktobru. Poleg tega je potrebno imeti v mislih, da bi morebitno več kot 50 % javno sofinanciranje po zakonu o javnih naročilih zahtevalo izbor izvajalca skladno s postopki tega zakona. Finančni načrt je bil izdelan za pričakovani oziroma t. i. realni scenarij. S pomočjo lastnih izkušenj, intervjuja z osebo, ki ima v lasti manjšo športno trgovino, in osebo, ki ima v lasti kavarno, smo ocenili pričakovano prodajo in s tem mesečne prihodke podjetja Ekšn d.o.o. V poslovnem načrtu smo združili vse storitve, ki jih bomo v centru ponujali. Ob tem je potrebno povedati, da vse enote športnega centra, vključno z barom in trgovino, ne poslujejo z enakim dobičkom oziroma izgubo. Ob upoštevanju vseh stroškov in prihodkov ter kvadrature, ki jo posamezna enota v centru predstavlja, dobimo različne rezultate. Najmanj profita glede na kvadraturo enote prinaša rolkarski poligon. Tudi če center gledamo kot celoto je potrebno posamezno enoto obravnavati kot samostojni del in razmisliti, kaj bi lahko še storili, da bi posamezna enota prinašala več dobička. Oziroma povedano drugače: s poslovnega vidika si ne moremo privoščiti, da bi ena enota pokrivala minus druge. Iz analize rezultatov finančnega načrta lahko ugotovimo, da je poslovanje podjetja Ekšn d.o.o. pri obratovanju centra urbanih športov zelo odvisno od sponzorskih sredstev. To pomeni, da center ne prinaša dovolj dobička od prodaje ponujenih storitev, da bi pokrili vse stroške obratovanja. Iz tega lahko sklepamo, da center sam po sebi ni rentabilen. Zaključimo lahko, da je pri izgradnji in obratovanju športnega centra, namenjenega urbanim športom, nujna vključitev javnega sektorja in/ali dodatnega partnerja, ki bi povečal delež lastniškega kapitala podjetja. Nadaljnja razmišljanja morajo potekati predvsem v smeri dodatnih programov, ki bi pokrili finančni primanjkljaj pri obratovanju športnega dela centra.

63

18. VIRI IN LITERATURA

1. Ambrož,T., Zagorc, M., & Kocbek, R., (2004). Svetovni plesni program.

Ljubljana: Plesna zveza Slovenije. 2. Bednarik, J., Kovač, M. & Jurak, G. (2001). The Slovenian model of sports

funding. In J. Bednarik (ed.), Some economic aspects of sport in Slovenia, pp. 48-59. Ljubljana: Committee for the Development of Sport of the Council of Europe & Faculty of Sport.

3. Bizi.si. (28.3.2009). Ljubljana: Telekom Slovenije d.d. in Teledat, d.o.o.

Pridobljeno 28.3.2009 s svetovnega spleta: http://www.bizi.si

4. Bon, M., Kolenc, M., Peršolja, B., & Tomc, G., (2008). Strategija razvoja športa v Mestni občini Ljubljana od 2008 do 2012. Ljubljana: Mestna občina Ljubljana

5. City Population. (15.4.2009). Nemčija: Thomas Brinkhoff. Pridobljeno

15.4.2009 s svetovnega spleta: http://www.citypopulation.de

6. Doupona, M. & Petrovič, K., (2006). Šport in družba – sociološki vidiki. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

7. Fischer, William, A., (2008). Inovacije nove generacije. Bled: IEDC – Poslovna

šola Bled

8. Ipavec, A., (2003). Poslovni načrt podjetja Extreme Slovenia d.o.o. Ljubljana: univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

9. Janković, Z., (2008). Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine

Ljubljana. Ljubljana: Mestna občina Ljubljana.

10. Kajtna, T., (2004). Poimenovanje športov z visoko stopnjo tveganja. V Športna psihologija in priprava na Olimpijske igre : 7. simpozij športne psihologije. (str. 50 - 52). Ljubljana: Fakulteta za šport, Društvo psihologov Slovenije, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS

11. Likar, G., (2008). Poslovni načrt za dejavnosti Športnega društva Oda-š.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

12. Mestna občina Ljubljana. (26.3.2009). Ljubljana: Mestna občina Ljubljana. Pridobljeno 26.3.2009 s svetovnega spleta: http://www.ljubljana.si

13. Ministrstvo za šolstvo in šport. (1998). Zakon o športu. Pridobljeno 10.4.2009

s svetovnega spleta: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO515.html

14. Pogačnik, M., (2008). Projekt fitnes centra. Diplomsko delo, Ljubljana: univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

64

15. Plezalni klub Stena. (29.3.2009). Ljubljana: Plezalni klub Stena. Pridobljeno

29.3.2009 s svetovnega spleta: http://wwwklubstena.si

16. Senič, D., (2005). Športni management in manager v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

17. Slonep. (11.4.2009). Ljubljana: TurboSIST d.o.o. Pridobljeno 11.4.2009 s

svetovnega spleta: http://www.slonep.net

18. Šugman, R., Bednarik, J., Daoupona-Topič, M., Jurak. G., Kolarič, B., Kolenc, M., Rauter, M. & Tušak, M. (2006). Športni menedžment. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

19. Vahčič, A., Bučar, B., Drnovšek, M., & Logar, N., (2000). Osnove podjetništva:

priročnik za vaje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

20. Virjent, D., (2007). Rekreacijski center in klub zdravja (poslovni načrt). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

21. Voglar, M., (2007). Poslovni načrt Bob zveze Slovenije. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

65

19. PRILOGE

19.1 Priloga 1 - podatki telefonske ankete

Ime centra: Climbcenter Nottingham Internet stran: http://www.nottingham-climbing.co.uk Kraj: Nottingham (Anglija)

Št. prebivalecev: 288.700 Dejavnosti: Plezalna stena, bar Velikost: 600 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 100 Cena dnevne vstopnice: 5,5 € Kontakt: +441159245388 Ime centra: The Park Internet stran: http://www.theparkwarehouse.co.uk Kraj: Norfolk (Anglija) Št. prebivalecev: 802.766 Dejavnosti: Rolkarski poligon, bar, trgovina Velikost: 3000 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 90 Cena dnevne vstopnice: 4,5 € Kontakt: +441493853322 Ime centra: Ignition skatepark Internet stran: http://www.ignitionvalley.com Kraj: Bad Reichenhall (Nemčija) Št. prebivalecev: 17.282 Dejavnosti: Rolkarski poligon, trgovina Velikost: 700 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 20 Cena dnevne vstopnice: 4,5 € Kontakt: +498651717257 Ime centra: Playground Internet stran: http://www.playground-ev.de Kraj: Aurich (Nemčija) Št. prebivalecev: 40.496 Dejavnosti: Rolkarski poligon Velikost: 3000 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 75 Cena dnevne vstopnice: 7 € Kontakt: +495417609200

66

Ime centra: Megapoint Internet stran: http://www.megapoint.at Kraj: Klagenfurt (Avstrija) Št. prebivalecev: 92.807 Dejavnosti: Rolkarski poligon Velikost: 1000 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 50 Cena dnevne vstopnice: 1,5 € Kontakt: +4367657 77530 Ime centra: Burnside Internet stran: http://www.burnside.nl Kraj: Deventer (Nizozemska) Št. prebivalecev: 96.259 Dejavnosti: Rolkarski poligon, bar, trgovina Velikost: 1500 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 60 Cena dnevne vstopnice: 5 € Kontakt: +31570627437 Ime centra: Colosseum Internet stran: http://www.colosseum.nl Kraj: Groningen (Nizozemska) Št. prebivalecev: 184.854 Dejavnosti: Rolkarski poligon Velikost: 900 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 35 Cena dnevne vstopnice: 4 € Kontakt: +31621858503 Ime centra: Klimhal Nijmegen Internet stran: http://www.klimhalnijmegen.nl Kraj: Nijmegen (Nizozemska) Št. prebivalecev: 160.681 Dejavnosti: Plezalna stena, bar, trgovina Velikost: 1500 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 100 Cena dnevne vstopnice: 10 € Kontakt: +31243443310 Ime centra: Klimhal Neoliet Eindhoven Internet stran: http://www.neoliet.nl Kraj: Eindhoven (Nizozemska) Št. prebivalecev: 209.716 Dejavnosti: Plezalna stena, bar, trgovina Velikost: 1200 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 70 Cena dnevne vstopnice: 10,5 € Kontakt: +31402482634

67

Ime centra: Area 51 Internet stran: http://www.area51skatepark.nl Kraj: Eindhoven (Nizozemska) Št. prebivalecev: 209.716 Dejavnosti: rolkarski poligon, bar, trgovina Velikost: 3000 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 60 Cena dnevne vstopnice: 5 € Kontakt: +31613266219

Ime centra: Rolling rock Internet stran: www.rollingrock.ch Kraj: Winterthur (Švica) Št. prebivalecev: 96.462 Dejavnosti: Plezalna stena, bar, beach – volley, rolkarski

poligon Velikost: 4000 m2

Povprečno št. dnevnih obiskovalcev: 180 Cena dnevne vstopnice: 10 €

68

19.2 Priloga 2 - sponzorski paketi

19.2.1 Glavni sponzor

Vrednost paketa je 30.000 Evrov, prostora je za 3 sponzorje. 1. Logotip, integriran v ime in logotip športnega centra, viden na vhodu v center. 2. Največji in najbolj izpostavljen logotip na glavnem panoju, vidnem iz vhoda centra. 3. Glavni sponzor je prisoten z logotipom v rolkarskem poligonu:

• 2 krat oglasno mesto na stranicah poligona v velikosti 5 x 1 m, • 3 krat oglasno mesto na sredini poligona v velikosti 1 x 0,5 m.

4. Organizacija največjega rolkarskega tekmovanja v Sloveniji pod imenom glavnega sponzorja. 5. Print materiali:

• 20.000 letakov, razdeljenih po vsej Sloveniji ob odprtju centra, • 2.000 plakatov, razobešenih po vsej Sloveniji ob odprtju centra, • letaki in plakati z reklamo za tečaje, • 500 kratkih majic športnega centra z logotipom glavnega sponzorja, • 100 dolgih majic športnega centra z logotipom glavnega sponzorja, • 300 obeskov za ključe športnega centra z logotipom glavnega sponzorja, • 1000 nalepk športnega centra z logotipom glavnega sponzorja.

6. Online promocija (minimalen leten doseg 100.000 ljudi):

• Sponzor, viden na uradni spletni strani centra, kot eden od treh »srebrnih sponzorjev«,

• zagotovljena vidnost pri vseh promocijah centra preko Facebooka, MySpacea, NetLoga,

• vidnost preko video kanala na Youtube, Vimeo, Facebook, spletna stran centra z lastnimi videi (minimalno 10 letno).

7. Mediji: z dobrim PR delom vidnost v večjih slovenskih časopisih, revijah in televizijskih programih (sodelovanje z večjim medijskim sponzorjem) ob odprtju ter večjih tekmovanjih - minimalno 5 televizijskih objav, 10 objav v vseh glavnih časopisih in revijah (Delo, Dnevnik, Večer, revija Šport, revija Sokol, City Magazin, Žurnal, Hopla idr.), minimalno 5 radijskih objav. 8. Trgovina – dogovor o sodelovanju in o pojavljanju ter prodaji artiklov glavnega sponzorja. 9. Druge oblike promocije, prilagojene željam in zahtevam glavnega sponzorja. Nekaj možnosti:

• tečajniki, katerim se razdeli promocijski material – nalepke, obeske, letake ipd.,

69

• koncerti, nastopi DJ-jev in druga srečanja zabavnega značaja z raznimi promocijami,

• Slovenske premiere filmov v sodelovanju z ostalimi klubi in športnimi društvi, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi.

70

19.2.2 Srebrni sponzor

Vrednost paketa je 15.000 Evrov, prostora je za 3 sponzorje. 1. Logotip na glavnem panoju, vidnem iz vhoda centra. 2. Po ena možnost oglaševanja na športnem objektu za vsakega sponzorja:

• Logotip v plesni dvorani – stiliziran prostor, namenjen vadbi modernih show plesov, breakdance, hip-hop… Pojava logotipa na grafitih na stenah in na sredini dvorane na tleh.

• Logotip na plezalni steni – pojavljanje s transparentom na najbolj izpostavljenem delu plezalne stene, oprimki v obliki sponzorskega logotipa.

• Logotip na vidnem mestu v rolkarskem poligonu (edini poleg glavnega sponzorja) – najudarnejši objekt v barvah srebrnega sponzorja.

3. Po ena možnost organizacije športne prireditve za vsakega sponzorja: 4. »Chillout zone« – stiliziran prostor, namenjen druženju in zabavi

• pojava logotipa v grafitih na stenah, • kotiček, namenjen promociji srebrnega sponzorja.

5. Print materiali:

• 20.000 letakov, razdeljenih po vsej Sloveniji ob odprtju centra, • 2.000 plakatov, razobešenih po vsej Sloveniji ob odprtju centra, • letaki in plakati z reklamo za tečaje.

6. Online promocija (minimalen letni doseg 100.000 ljudi):

• sponzor, viden na uradni spletni strani centra kot eden od treh »srebrnih sponzorjev«,

• zagotovljena vidnost pri vseh promocijah centra preko Facebooka, MySpacea, NetLoga,

• vidnost preko video kanala na Youtube, Vimeo, Facebook, spletna stran centra z lastnimi videi (minimalno 10 letno).

7. Mediji: z dobrim PR delom vidnost v večjih slovenskih časopisih, revijah ter televizijskih programih (sodelovanje z večjim medijskim sponzorjem) ob odprtju ter večjih tekmovanjih – minimalno 5 televizijskih objav, 10 objav v vseh glavnih časopisih in revijah (Delo, Dnevnik, Večer, revija Šport, revija Sokol, City Magazin, Žurnal, Hopla,…), minimalno 5 radijskih objav. 8. Trgovina – dogovor o sodelovanju in o pojavljanju ter prodaji artiklov srebrnega sponzorja v trgovini. 9. Druge oblike promocije, prilagojene željam in zahtevam srebrnega sponzorja. Nekaj možnosti:

• tečajniki, ki se jim razdeli promocijski material – nalepke, obeske, letake ipd., • koncerti, nastopi DJ-jev in druga srečanja zabavnega značaja z raznimi

promocijami,

71

• Slovenske premiere filmov v sodelovanju z ostalimi klubi in športnimi društvi, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi.

19.2.3 Manjši sponzor

Vrednost paketa je 5.000 Evrov, prostora je za 5 sponzorjev. 1. Logotip na glavnem panoju, vidnem iz vhoda centra. 2. Program v centru z raznimi možnostmi oglaševanja: - slovenske premiere filmov v sodelovanju s klubi in športnimi društvi, ki se

ukvarjajo z omenjenimi športi; - več možnosti promocije na mednarodnih tekmovanjih, ki se bodo odvijala v

centru; - tečajniki, ki se jim razdeli promocijski material – nalepke ipd.; - koncerti, nastopi DJjev in druga srečanja zabavnega značaja z raznimi

promocijami. 3. Online promocija: - sponzor, viden na uradni spletni strani centra – www.urbanroof.eu; - zagotovljena vidnost pri vseh promocijah centra preko Facebooka, MySpacea,

NetLoga; - vidnost preko kanala na Youtube z lastnimi videi (minimalno 10 letno).

4. Print materiali: - z dobrim PR delom vidnost v večjih slovenskih časopisih, revijah in na

televizijskih programih (sodelovanje z večjim medijskim sponzorjem) ob odprtju, tekmovanjih in raznih dogajanjih;

- 20.000 letakov, razdeljenih po vsej Sloveniji ob odprtju centra; - 2.000 plakatov, razobešenih po vsej Sloveniji ob odprtju centra; - letaki in plakati z reklamo za tečaje.

5. Druge oblike promocije, prilagojene željam sponzorja.

72

19.3 Priloga 3 – intervju z lastnikom športne trgovine

Intervju z osebo, ki želi ostati neimenovana in ima v lasti športno trgovino v manjšem kraju na zahodu Slovenije: MP: Zanima me kateri so največji stroški na začetku, ko odpiraš trgovino, poleg blaga v trgovini seveda. XY: Glede začetne investicije je odvisno od prostora, jaz sem na primer imela zelo malo stroškov, saj smo večino notranje opreme naredili kar sami. Najbolj drag je program za prodajo, ki mora biti legalen, in računalnik ter ostala oprema, pri kateri ne moreš improvizirati (računalnik, televizija, luči). Računati je potrebno tudi na visoke mesečne stroške (najemnina, elektrika, voda), odvisno seveda od lokacije. MP: Kolikšna je količina blaga, ki ga moraš imeti v trgovini za normalno delovanje? XY: Za 60 kvadratnih metrov imam 20.000–24.000 Evrov nabavne vrednosti artiklov, marže so med 35 in 50 %, kar pomeni, da imam v trgovini približno za 45.000 Evrov nabavne vrednosti materiala. MP: Kako je strukturirana zaloga, ki jo imaš v trgovini; koliko odstotkov materiala predstavljajo športni rekviziti, koliko obleke in obutev in koliko ostalo? XY: Glede na naravo in lokacijo trgovine imam po večini obleke, obutev in dodatke (ure, ogrlice, kape, pasovi), športne opreme prodam najmanj. Odvisno tudi od sezone, to zimo sem prodala zelo malo opreme za deskanje na snegu, saj ljudje v mojem kraju raje kupujejo v cenejših trgovinah, kot sta Hervis in Intersport, kjer kakovost opreme ni tako dobra, so pa cene zato bistveno nižje. To so večinoma rekreativci, ki deskajo le nekajkrat na leto, pravi športniki se odločijo za boljši nakup. Sedaj prihaja poletje in upam, da bom prodala kaj več rolerjev, rolk in kolesarske opreme. MP: Zanima me, kakšne so razlike pri naročilih artiklov pri distributerjih, če naročaš preko prednaročila, če jemlješ artikle iz zaloge distributerja oziroma če ti distributer »posodi« artikle in jih plačaš šele, ko jih prodaš? XY: Na konsignacijo (distributerju plačaš šele, ko artikel prodaš) dobiš na artikle 30–35 % rabat.Če jemlješ artikle iz zaloge distributerja in imaš z njim dober dogovor, se marže gibljejo od 35 % do 40 % na športno opremo , če pa naročaš s prednaročili si moraš izboriti 45 – 50 % maržo. Pomembno je, da si izboriš dolge roke plačil, da imaš denar v obtoku. Pri nekaterih distributerjih moraš robo naročiti veliko prej in tudi plačati vnaprej, kar je najslabše. MP: Ali lahko izpostaviš ključne dejavnike uspeha pri obratovanju športne trgovine? Kaj so najpomembnejše stvari, na katere je potrebno biti pozoren, ko začneš na novo?

73

XY: Zelo pomemben je dober računovodja. Jaz imam trgovino preko s.p. in največji problem na začetku sem imela, ker nisem dosledno vodila prihodkov in odhodkov. Pri d.o.o. je seveda drugače, saj moraš za vsak Evro imeti račun. Pomemben je tudi izbor delavcev, ki delajo v tvoji trgovini. Ni nujno, da dober prijatelj v trgovini tudi dobro dela. Z delavci moraš imeti profesionalen odnos, tudi če so študenti ali prijatelji. Če zadeve niso narejene tako kot je treba, jim je treba to jasno povedati in v nekaterih primerih tudi ukrepati. MP: Zanima me, s katerimi distributerji se splača poslovati oziroma kako priti do pravih artiklov? XY: Sama sem imela kar nekaj slabih izkušenj. Odvisno je od posameznega dogovora in od sistema, ki ga imajo distributerji. Če se odločaš, da boš neko znamko sam uvozil v Slovenijo, moraš dobro premisliti, če se ti to izplača, saj je dela in stroškov ogromno.

74

19.4 Priloga 4 – intervju z lastnikom kavarne

Intervju z osebo, ki želi ostati neimenovana in ima v lasti kavarno v manjšem kraju na zahodu Slovenije: MP: Zanima me, kateri so največji stroški na začetku, na kaj moraš biti najbolj pozoren, ko odpiraš bar oziroma kavarno? YX: Jaz sem imela srečo, saj je lokal v lasti mestne občine, ki je bila tudi glavni investitor v prostor, moji stroški so bili samo nabava notranje opreme – mize, stoli, oder, luči, šank. Avtomat za kavo, pomivalni stroj in ledomat sem dobila od ponudnika kave. Zavežeš se, da boš prodajal samo njihov proizvod in dobiš vse glavne stroje v brezplačno uporabo. MP: Zanimajo me okvirni mesečni stroški. YX: Poleg stalnih stroškov, kot so elektrika, voda in ostalo je največji strošek seveda moja plača in študentsko delo. Vse skupaj znese približno 4.000 Evrov mesečno, s tem da jaz veliko delam. Študentje delajo le 5 ur na dan med tednom in med vikendi. MP: Kakšne so tvoje izkušnje s študenti? YX: Moraš jih imeti pod kontrolo, stalno jih je potrebno nadzorovati. Pri meni dobijo 3,3 Evra na uro, kar je za naš kraj kar dobra plača. MP: Kakšne so nabavne cene pijač in kje se najbolj splača kupovati artikle? YX: Večino stvari nabavljam pri enemu od največjih slovenskih ponudnikov za gostince – Davidov hram. Liter soka stane od 60 centov do 1,2 Evra, liter vodke od 11 do 15 Evrov, zaboj piva (20 steklenic) stane od 15 do 20 Evrov, vino imam domače, od lokalnega pridelovalca, in odštejem 3 Evre za liter. Stalno nekaj preračunavam in gledam, kje se artikle bolj splača kupovati, a na koncu ugotoviš, da nekje lahko kak Evro prihraniš, drugje pa plačaš kak Evro več. MP: Kašni so zaslužki pri različnih vrstah pijače? Verjetno obstajajo razlike med prodajo žganih pijač in sokov? YX: Pri vsakem artiklu ti ostane od 60 centov do 1,5 Evra, pa naj bo to žgana pijača ali sok. Zelo je odvisno seveda od ponudnikov. Jaz kar gledam na kakovost, ne kupim ravno vsakega artikla samo zato, ker je poceni. MP: Kako pa je z zalogami? YX: Nikoli ne smeš imet več na zalogi, kot si nabavil. Če pride inšpektor bo takoj mislil, da prodajaš artikle nelegalno. Večino artiklov naročam tedensko, nekatere pa na dva tedna.

75

MP: Kaj so po tvojem mnenju ključni dejavniki uspeha? YX: Če izvzamemo lokacijo, potem bi izpostavila prijaznost zaposlenih do strank. Ključnega pomena je tudi program, pri nas so se ljudje že kar navadili, da imamo vsak teden kakšen manjši koncert, umetniški dogodek ali kaj podobnega. To nam vedno prinese nove stranke in posledično boljši zaslužek. Ko načrtuješ projekt lokala, moraš mislit na to, da bodo stvari praktične (postavitev), veliko pa je stvari, ki jih ugotoviš sproti in jih sproti tudi rešuješ.

76

19.5 Priloga 5 – finančne projekcije

Prikaz 32: Grafikon – Struktura odhodkov Prikaz 33: Grafikon – Povprečna sredstva na zaposlenega

77

Prikaz 34: Grafikon – Čisti dobiček na zaposlenega Prikaz 35: Grafikon – Prihodek na zaposlenega

78

Prikaz 36: Grafikon – Struktura obveznosti konec obdobja

marko diploma lektorirano[1] - fsp.uni-lj.si · athletes in sport climbing, skating, bmx biking,...

Documents