BROEWE NA SOOBRA]AJOT NAPATI[TATA, 2010

- Metodolo{ko upatstvo -

Skopje, juli 2010

DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

2

3

P R E D G O V O R

Soobra}ajot ima posebno zna~ewe vo ekonomijata na zemjata. Pokraj redovniteistra`uvawa za soobra}ajot, Dr`avniot zavod za statistika u~estvuva i vo podgotovkitena popisite na soobra}ajot zaedno so Agencijata za dr`avni pati{ta, Ministerstvoto zatransport i vrski i JP Makedonija pat {to se sproveduvaat vo soglasnost so Preporakitena Komitetot za vnatre{en soobra}aj na Ekonomskata komisija na Obedinetite nacii vo@eneva, a vo vrska so sproveduvaweto na Me|unarodniot dogovor za E patnata mre`a.

Prviot Popis na soobra}ajot se sprovede vo 1995 godina. Sproveduvaweto na Popisotna soobra}ajot, kaj nas poznato kako broewe na soobra}ajot, e pozitivno iskustvo kako zaDr`avniot zavod za statistika, taka i za so Agencijata za dr`avni pati{ta i JP Makedonijapat koi neposredno se zadol`eni za sproveduvawe na ovoj Popis bidej}i so nego seusoglasuvaat prvenstveno definiciite za patnata mre`a, kategorijata na vozilata ina~inot na presmetka na podatocite za gustinata na soobra}ajot.

Za Dr`avniot zavod za statistika ovie podatoci se dopolnitelen izvor za sporedbana podatocite od postoe~kite statisti~ki istra`uvawa za pominatite kilometri ipreneseniot tovar vo patniot soobra}aj po destinacii. Isto taka, ovie podatoci se izvorza sporedlivost na frekvencijata na soobra}ajot so sosednite zemji.

Podatocite od Popisot se objavuvaat vo me|unarodniot Bilten na Obedinetite naciii se koristat od strana na me|unarodnite institucii kako oficijalni podatoci za zemjata,za optovarenosta na pati{tata i drugo. Sé pove}e ovie podatoci se koristat kako indikatoriza zagaduvaweto na ~ovekovata okolina.

So sproveduvaweto na Popisot vo 2010 godina se obezbeduva sporedlivost napodatocite od 2005 godina, a se obezbeduvaat i podatoci za sostojbata na patnata mre`a.

Se nadevame deka so ova Upatstvo se harmoniziraat i metodite za presmetka narelevantnite podatoci i za potrebite na redovnite broewa na soobra}ajot {to sesproveduvaat redovno godi{no vo zemjata, a na stru~nata javnost i se dava mo`nost zaeventualni sugestii za nivno podobruvawe.

Istra`uvaweto Popis na soobra}ajot e predvideno vo soglasnost so Programata zastatisti~ki istra`uvawa 2008-2012 br.19-31/1 ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"br.11/08), a Vladata na Republika Makedonija za sproveduvaweto na Popisot ja doneseOdlukata br. 51-2424/1 ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 88/2010).

Direktor

m-r Blagica Novkovska

4

S O D R @ I N A

Predgovor.............................................................................................................................. 3

Broewe na soobra}ajot na pati{tata ................................................................................. 5

Popis na soobra}ajot na me|unarodnite E pati{ta........................................................ 23

Patna mre`a na E pati{ta vo kartata na Republika Makedonija ............................... 25

Opis na broja~kite mesta na E patnata mre`a vo Republika Makedonija .................. 27

Popis na patniot soobra}aj na E pati{tata .................................................................... 33

Tabeli za E pati{ta vo Republika Makedonija ............................................................ 39

5

BROEWE NA SOOBRA]AJOT NA PATI[TATA

1. CEL I PREDMET NA BROEWE NA SOOBRA]AJOT

Celta na broeweto na soobra}ajot na pati{tata vo zemjata e sobirawe na podatoci {to }eslu`at za sledewe na sostojbata na pati{tata, planirawe na izgradbata i odr`uvawe na patnatamre`a so cel za bezbedno odvivawe na soobra}ajot.

Podatocite za strukturata na vozilata }e ovozmo`at da se sogleda optovarenosta na oddelnidelnici na patnata mre`a i tesnite grla na odredeni patni pravci.

Podatocite za gustinata na prometot na vozilata }e obezbedat mo`nost za sogleduvawe napotrebata od izgradba na drugata patna infrastruktura kako {to se: benziski pumpi, parkirali{ta,instalacii i dr.

Obezbeduvaj}i podatoci za prometot na motorni vozila se dobiva mo`nost da se prezemaatmerki za obezbeduvawe na za{tita na ~ovekovata okolina i za sledewe na potro{uva~kata na gorivovo zemjata.

So sproveduvaweto na istra`uvaweto za broeweto na soobra}ajot na pati{tata }e se obezbedatpodatoci {to }e slu`at za me|unarodna sporedba so drugite zemji.

2. VREME NA SPROVEDUVAWE NA ISTRA@UVAWETO

Broeweto na soobra}ajot na pati{tata se sproveduva sekoja godina kontinuirano , a sporedpredvideniot kalendar za broewe.

Sekoja petta godina na me|unarodnite pati{ta se sproveduva broewe na soobra}ajot vosoglasnost so preporakite na Komitetot za vnatre{en transport na Ekonomskata komisija na Evropa.

3. ORGANIZACIJA NA BROEWETO NA SOOBRA]AJOT

Broeweto na soobra}ajot se vr{i na site kategorii na pati{ta, na opredelen broj broja~kimesta.

Broeweto se realizira ra~no i so pomo{ na avtomatski broja~i.Brojot na broja~kite mesta treba da e odraz na frekvencijata na soobra}ajot na odreden pat i

da se zadovoli mo`nosta za sledewe na prometot na pove}e kategorii na vozila.

4. IZBOR NA BROJA^KITE MESTA

Broja~kite mesta se postavuvaat na delnicite na pati{tata vo zavisnost od:a) polo`bata na patot vo odnos na drugite pati{ta {to se povrzuvaat so odnosniot pat (broj na

raskrsnici) i dr.;b) od o~ekuvanata gustina na soobra}ajot na patot i toa so mo`nost da se otkrijat poprecizno

varijaciite na soobra}ajot na odredeni delnici spored intenzitetot na soobra}ajot;v) od rasporedot na naselenite mesta locirani vo blizina na patot.

Spored prose~nata godi{na-dnevna gustina na soobra}ajot, broja~kite mesta treba da sepostavat vo soglasnost so slednite intervali na motorni vozila:

500 - 9991000 - 19992000 - 59996000 - 999910000-1499915000-2499925000-3999940000-5999960000 i pove}e

6

So ova se obezbeduva takov raspored na broja~kite mesta {to }e pridonese za popreciznorazlikuvawe na delnicite na pati{tata spored navedenata gustina.

Zaradi sporedlivost na podatocite so prethodnite popisi, a pod uslov da nema zna~ajnipromeni na patot (da ne e izgraden nov pat ili da e otvoren nov pravec na patot), se prepora~uva dase zadr`uva istiot raspored na broja~kite mesta za pove}e godini.

Kade ne treba da se postavuvaat broja~ki mesta

a) Na raskrsnici, za da se izbegne broeweto na dva patni pravca;b) Vo naselenite mesta za da se izbegne broewe na vozilata {to ne odat nadvor od naselenoto

mesto;v) Na ulicite vo gradskite naselbi, za da se izbegne broeweto na ~isto gradskiot soobra}aj;g) Na mostovite, za soobra}ajot na mostot da ne se izedna~i so soobra}ajot na delnicite.

5. KALENDAR NA BROEWE

Broeweto na soobra}ajot na pati{tata se vr{i vkupno 20 pati i toa 14 pati preku den, od 06 do22,00 ~asot i {est dena no}e od 22,00 do 06,00 ~asot nautro. Toa e vo duhot na takanare~enata@enevska formula spored koja se presmetuvaat dnevnite, sezonskite i godi{nite proseci. Taa ezadol`itelna za zemjite so pogolema frekvencija na soobra}ajot. (Sekoja zemja formulata mo`e daja racionalizira i da ja primeni za svoi potrebi).

7

{ifra data den ~as {ifra data den ~as

C 17 mart sreda 06-22 ~asot - - - -

D 16 april petok 06-22 ~asot ND 16/17 april petok/sabota 22-06 ~asot

G 22 juni vtornik 06-22 ~asot NB 22/23 juni vtornik/sreda 22-06 ~asot

I 13 avgust petok 06-22 ~asot NI 13/14 avgust petok/sabota 22-06 ~asot

M 28 oktomvri ~etvrtok 06-22 ~asot - - - -

G 24 juni vtornik 06-22 ~asot NB 22/23 juni vtornik/sreda 22-06 ~asot

I. Denovi za broewe na soobra}ajot na broja~ki mesta so 5-dnevno broewe na soobra}ajot

II. Broja~ki mesta kade {to se vr{i broewe samo eden den vo godinata:

Za obele`uvawe na denovite se koristat oznaki {to se vo soglasnost so preporakite na Komitetot za vnatre{en transport (kirili~ni oznaki).

R A S P O R E Dna denovi za ra~no broewe na soobra}ajot na magistralnite i regionalnite

pati{ta vo Republika Makedonija vo tekot na 2010

D n e v n o b r o e w e N o } n o b r o e w e

8

6. NA^IN NA BROEWE

Broeweto na soobra}ajot }e se vr{i ra~no i so pomo{ na avtomatski broja~i.Na mestata kade {to se vr{i broewe so avtomatski broja~i }e se sprovede i ra~no broewe vo

denovite predvideni so kalendarot.Avtomatskoto broewe }e se sprovede so identifikacija po pat na detekcija na vozilata i

mediumska interpretacija na zapisot. Toa e slu~aj koga ne se brojat oddelno doma{nite i stranskitevozila.

Ra~noto broewe na soobra}ajot }e se vr{i na obrascite BSP-1 i BSP-2 (dokolku se vr{ioddelno broewe na stranskite vozila).

Site podatoci i presmetani golemini se vnesuvaat vo pregledite (tabeli 1-8). Isto taka, votabelite se vnesuvaat i podatocite za pati{tata i toa:

Tabela 1 - Dol`ina na pati{tata spored {iro~inata na lentite i brojot na lentiteTabela 2 - Dol`ina na sekciite na pati{tata klasirani spored volumenot na prose~niot

godi{en prometTabela 3 - Dol`ina na sekoja sekcija od E patnata mre`a, vid i broj na broja~ki mestaTabela 4 - Distribucija na motorniot soobra}aj po kategorija na vozilaTabela 5 - Dol`ina i soobra}aj po kategorii na vozilaTabela 6 - Grafi~ka prezentacija na soobra}ajotTabela 7 - Gustina na soobra}ajot po broja~ki mestaTabela 8 - Status na patokazite, 31 dekemvri 2010 godina

Broewe na soobra}ajot na me|unarodnite E pati{ta

Broeweto na soobra}ajot na me|unarodnite E pati{ta se sproveduva sekoja petta godina kakome|unarodna obvrska, a vo soglasnost so preporakite na Me|unarodniot komitet za vnatre{entransport na Evropskata ekonomska komisija.

Vo princip, preporakite za broeweto na soobra}ajot na me|unarodnite E pati{ta seprimenuvaat i za broewe na soobra}ajot na vkupnata patna mre`a vo zemjata. Tie opfa}aat istidefinicii na tipovite na vozila i standardi za pati{tata, ist vremenski period za broeweto(kalendar), kako i identi~na programa za obrabotka na podatocite.

Obvrska e pred Komitetot za vnatre{en transport na Evropskata Komisija da se dostavattabeliranite podatoci za Popisot na soobra}ajot.

7. KATEGORII NA VOZILA [TO ]E SE BROJAT VO SOOBRA]AJOT

Vo ova istra`uvawe }e se opfatat site vozila bez ogled dali se registrirani vo zemjata ilivo stranstvo.

Site vozila, bez ogled na registracijata, }e se grupiraat po sledniot klasifikacionen sistem:- velosipedi na pedali bez pomo{en motor;- velosipedi so pedali so pomo{en motor;- motocikli so ili bez prikolka od strana, vklu~uvajki skuteri i motorni tricikli;- patni~ki avtomobili (vklu~uvajki gi karavanite so najmalku 9 sedi{ta, vklu~uvajki go i

sedi{teto na voza~ot);- kamioneti: vozila ~ija{to maksimalno dozvolena te`ina ne preminuva 3,5 toni;- kamioni, vozila ~ija{to maksimalno dozvolena te`ina e pove}e od 3,5 toni bez prikolka;- kamioni so edna ili pove}e prikolki;- vleka~i so poluprikolki i vleka~i so edna ili pove}e prikolki;- avtobusi i trolejbusi;- traktori, bez prikolki i poluprikolki, zemjodelski traktori i specijalni vozila, vklu~uvajki

valjaci, buldo`eri, digalki, tenkovi i sl.Site grupi vozila se rasporeduvaat vo pet kategorii (A, B,C,D i E)1).

9

Kategorija A - motorni vozila so ne pove}e od 3 trkala (motocikli, so ili bez prikolka namotor, vklu~uvajki skuteri i motocikli).

Ovaa grupa e ednakva na porane{nata UN/ECE kategorija C.

Kategorija B - patni~ki avtomobili i lesni tovarni vozila (vozila vklu~uvaj}i i otvorenikoli vagon so ne pove}e od 9 sedi{ta vklu~uvaj}i go i sedi{teto na voza~ot, lesni tovarni koli sodozvolena maksimalna te`ina ne pove}e od 3,5 toni).

Patni~kite i lesnite vozila se zabele`ani kako takvi bez ogled dali se so ili bez prikolka,vklu~uvajki gi i karavanite i vikend prikolkite.

Ovaa grupa odgovara na porane{nata kategorija UN/ECE-D i E.

Kategorija C - tovarni patni~ki vozila (tovarno vozilo so dozvolena maksimalna te`ina sopove}e od 3,5 toni, tovarni vozila so edna ili pove}e prikolki, traktori so poluprikolki i so ednaili pove}e prikolki, traktori so pove}e ili edna prikolka).

Ovaa grupa odgovara na porane{nata kategorija F, G i H.

Kategorija D - avtobusi, gradski avtobusi i trolejbusi.Ovaa grupa odgovara na porane{nata kategorija I.

Kategorija E - specijalni vozila (zemjodelski traktori, specijalni vozila so sopstven pogonza dvi`ewe, za valawe, buldo`eri, kranovi i armiski tenkovi i drugi patni~ki vozila na drugomesto ne spomnati). Ovaa kategorija, dokolku se broi posebno }e se priklu~i kon kategorijata C i D.

Kategoriite A i B go so~inuvaat soobra}ajot na lesnite vozila, kategoriite C i D gosoo~inuvaat "soobra}ajot na te{ki vozila".

Ako postoi somnenie za rasporeduvawe na voziloto vo odredena kategorija poradi sli~nostavo opisot, toga{ pravilo e voziloto da se rasporedi vo slednata povisoka abecedna kategorija.

Taka na primer ako se raboti za tovarno vozilo, a dilemata e dali e so dozvolena te`ina do3,5 toni ili pak pove}e od 3,5 toni, toga{ voziloto se stava namesto vo B vo C kategorija.

Za polesna identifikacija na vozilata nivnata vizuelna pojava treba da e lesno prepoznatlivana obrascite odnosno listite za broewe na soobra}ajot.

Zabele{ka: Ako na delnicite na me|unarodnite pati{ta e dozvoleno dvi`ewe nazapre`ni koli i velosipedi, toga{ vo opisot i broeweto prepora~livo e da se opfatat i tievozila i za niv da se obezbedat podatoci.

Za polesna identifikacija na vozilata, na obrascite za sobirawe na podatocite treba dapostoi opis na vozilata i vizuelna slika na sekoe vozilo.

8. OBRASCI

Osnoven obrazec za broewe na soobra}ajot e BSP-1 na koj {to se registrira dnevnoto ili~asovnoto evidentirawe na prometot na vozila;

BSP-3 - Godi{en pregled po broja~ko mesto;BSP-4 - Godi{en pregled za prometot na patot (sostaven od delnici);BSP-5 - Broewe na soobra}ajot po ~asovi po broja~ko mesto.

Zabele{ka:Izve{tajot za posebno broewe na doma{nite i stranskite vozila BSP-2 se koristi

za broewe na vozilata na broja~kite mesta kade {to ima interes za oddelno sledewe nau~estvoto vo soobra}ajot na doma{nite vozila i na stranskite vozila.

Obrazecot BSP-1 se koristi za broewe vo tekot na denot i vo tekot na no}ta. Na predniot delobrazecot ima identifikacioni podatoci, dodeka na vtorata stranica na obrazecot ima opredelenokvadrat~iwa vo koi se registrira sekoe vozilo spored kategorijata vo koja pripa|a, odnosno vo

10

kolonata so nazna~enata silueta za voziloto.Za sekoe pominato vozilo se bele`i kosa crta vokvadrat~eto vo zavisnost na koja kategorija pripa|a soodvetnoto vozilo. Ako ednovremeno nabroe~koto mesto pominat dve vozila, toga{ namesto kosa crta vo kvadrat~eto se vpi{uva h (vkrstenidve crti~ki).

Bitno e snimatelite-patari da se dobro osposobeni da go vr{at evidentiraweto korektno ivo soglasnost so upatstvoto. Taka, kosite crti~ki treba isklu~ivo da se vpi{uvaat vo kvadrat~iwatai pritoa da se vnimava:

- koga se popolneti site kvadrat~iwa vo eden obrazec BSP-1 za odredena grupa na vozilatoga{ se preo|a na drug obrazec i ako za drugata grupa na vozila ima mesto vo prethodniot obrazec;

- na noviot obrazec vo prethodniot slu~aj povtorno se vnesuvaat podatocite za identifikacijana patot, vremeto i dr. {to se nao|aat na prvata stranica na obrazecot;

- da ne se prodol`uva popolnuvaweto na obrazecot taka {to da se pominuva od edna grupa navozila vo druga;

- na mestoto predvideno za vkupen broj na vozila da se vpi{e brojot na vozilata so cifrazaradi namaluvawe na mo`nosta za zabuna;

Koga poradi odredena kategorija na vozila se popolnuvaat dva obrasca za eden den, zbirot navkupniot promet za sekoja kategorija treba da e vpi{an na sekoj obrazec.

Promet na vozila po ~asovi

Za ispituvawe na dnevnite varijacii na soobra}ajot, na sekoj pat se biraat mesta kade }e sevr{i broeweto po ~asovi. Izborot na mestoto se odreduva taka {to da ja odrazuva frekvencijata nasoobra}ajot na oddelni delovi od patot.

Broeweto se ostvaruva taka {to se registrira sekoe vozilo {to pominuva niz toa broja~komesto na na~in kako i broeweto na drugite mesta. Kaj avtomatskite broja~i soobra}ajot se registriraso Agencijata za dr`avni pati{ta po ~asovi. ^asovnata frekvencija se dava za trikarakteristi~ni denovi i toa za maksimalen soobra}aj registriran vo raboten den, za maksimalensoobra}aj vo prazni~ni i nerabotni denovi i za prose~en dneven soobra}aj.

Vpi{uvawe na podatoci vo obrazecot BSP-1 za sekoj den

Vo obrazecot BSP-1 vo posebni kvadrat~iwa se vnesuvaat podatoci za sekoe vozilo {topominuva pokraj broja~koto mesto. Vo slu~aj koga voziloto }e dojde do broja~koto mesto, no ne japominuva linijata na broja~koto mesto, toga{ toa vozilo nema da se vpi{e vo obrazecot. Na po~etokotna sekoj ~as, odnosno na zaokru`ena cifra, na ~asot vo tekot na denot, na primer: 5, 6, 7, ~asot itn.,vo kvadrat~eto se vpi{uva ~asot so cifra, a ednovremeno toa zna~i deka vo toj moment pominaloedno vozilo (se broi kako edna crti~ka). Toa zna~i deka pome|u celite ~asovi vo obrazecot sevpi{uvaat kosi crti~ki odnosno vkrsteni crti~ki.

No}noto broewe se sproveduva na ist na~in so toa {to po~nuva od 22,00 ~asot i trae do 06,00~asot nautro.

Bidej}i voobi~aeno vo tekot na no}ta soobra}ajot e pomal, mo`e da se slu~i vo tekot na no}tavo interval od 1 ili pove}e ~asovi da ne pomine nitu edno vozilo.

Vo takov slu~aj vo obrazecot namesto kosi crti~ki se vpi{uvaat so cifra po~etokot i krajotna ~asot vo koj ne pominalo nitu edno vozilo. Me|u dvete cifri se vpi{uva horizontalna crti~ka.

Primer:

Prenesuvaweto na drug obrazec se vr{i taka {to se prodol`uva so vpi{uvawe na crti~ki nadrugiot obrazec otkako prethodno }e se zapi{at identifikaciite na vtoriot obrazec i sé dodeka

23 - 24 H H H H 03 - 05 H H

11

za odredena kategorija na vozilo ne se popolnat kvadrat~iwata do sledniot cel ~as. Ako nemapromet na vozila nitu od edna kategorija, toga{ ~asovite se vpi{uvaat kaj site kategorii na vozila.

Broeweto mo`e da se organizira taka {to za sekoj ~as da se zema eden obrazec odnosno dva,dokolku od odredena kategorija se pojavi pogolem promet so toa {to na sekoj obrazec mora striktnoi voo~livo da bide zapi{an ~asot na snimaweto i toa 10-11 ~asot, list br 2 ili samo list br. 1.

9. BROEWE SO AVTOMATSKI BROJA^I

Avtomatskite broja~i gi registriraat vozilata po pat na detekcija preku vgradeni induktivniklu~ki na patot {to ovozmo`uvaat registrirawe na sekoe vozilo {to }e ja pomine klu~kata. So nivse registrira prometot redovno vo tekot na godinata neprekinato po 24 ~asa.

Podatocite od lentata se v~ituvaat na kompjuterski medium kade {to so pomo{ na posebnikodeksi zvu~nite signali se pretvoraat vo numeri~ki zapisi.

10. KONTROLA NA BROEWETO NA SOOBRA]AJOT

Snimaweto na prometot na vozilata go vr{i nadle`na organizacija za pati{tata so pomo{ naovlasteni lica koi imaat golemo iskustvo vo broewe na soobra}ajot, a koi posebno se obu~uvaat zaistra`uvaweto.

Zaradi va`nosta na podatocite i zaradi potrebata da se pribiraat so golemo vnimanie ikvalitet, predvidena e kontrola na broeweto.

Kontrolata ja sproveduvaat specijalno obu~eni lica koi dobro ja poznavaat tehnikata naraboteweto (na baraweto) i koi se obu~eni za brzo prepoznavawe na vozilata. Tie lica ednovremenotreba da se dosta odgovorni za da mo`e so nivnata kontrola da se identifikuva razlikata me|uredovnoto broewe i broeweto od kontrolata.

Kontrolata mo`e da se vr{i na broja~kite mesta kade{to broeweto se vr{i ra~no i namestata kade {to broeweto se vr{i avtomatski.

Cel na kontrolata me|u drugoto e da se voo~i kolku vozilata {to pominale na mestoto nabroewe se pravilno odnosno pogre{no rasporedeni vo svojata kategorija.

Kontrolata na broeweto se vr{i na site broja~ki mesta, osobeno na broja~kite mesta nadelnicite na me|unarodnite E pati{ta kade {to broeweto se sproveduva sekoja petta godina.

Kontrolorot se postavuva pred ili po broja~koto mesto kade {to najsigurno }e mo`e da gievidentira site vozila {to pominale niz broja~koto mesto.

Kontrolnoto broewe ne mo`e da se sprovede na mesta kade {to se vkrstuvaat pati{tata socel da ne se ispu{ti ili vklu~i vozilo {to svrtuva pred ili po snima~koto mesto.

Podatocite od kontrolata se vnesuvaat vo isti obrasci BSP-1 ili BSP-2 i toa na ist principkako i redovnoto broewe. Na krajot podatokot kako cifra se vnesuva vo predvidenoto mesto za toa,a so crvena boja se vpi{uva razlikata + ili -, pod samiot podatok za da mo`e vedna{ da se voo~irazlikata me|u prvoto snimawe i kontrolata.

Kontrolorot ja zapi{uva razlikata otkako prio|a na samoto broja~ko mesto kade {to se vr{ibroeweto i pritoa na kontrolniot obrazec na prvata stranica vpi{uva kontrolen, bara broja~ot damu se potpi{e, a vo obrazecot gi popolnuva site identifikacii i ~asot koga e izvr{ena kontrolata.

Vremeto na snimaweto i mestoto na snimaweto na kontrolorot, ne treba da mu e poznato nasnimatelot - patarot koj vr{i broewe vo soodvetniot den na soodvetno snima~ko mesto za da mo`eda se namali pristrasnosta na vkupniot podatok.

Se prepora~uva na edno broja~ko mesto da se izvr{at tri kontroli od po eden ~as vo tekot nadenot i dve vo tekot na no}ta.

Obrascite od kontrolata se predavaat na Agencija za dr`avni pati{ta koja vr{i obrabotkana podatocite.

12

Kontrolata se vr{i glavno na mestata kade {to se vr{i i broewe na soobra}ajot po ~asovi. Namestata kade {to se vr{i broewe na vozilata vo tekot na celiot den i no}, kontrolata mo`e da sesprovede samo vo po~etokot na denot odnosno no}ta i vedna{ da se izvr{i so broeweto {to goizvr{il postaveniot snimatel.

Kontrolata se vr{i vo denovite koga se vr{i broeweto na vozilata - kalendarot . Za taa cele potrebno da ima osposobeno pogolem broj na lu|e za da ja izvr{at predvidenata kontrola.

11. IDENTIFIKACII VO OBRASCITE

Sekoj obrazec {to se koristi za broewe na soobra}ajot na pati{tata ima identifikacii sokoi se obezbeduva mo`nost za sledewe na prometot na vozilata po broja~ko mesto i so ~ija pomo{ seovozmo`uva kumulacija na podatocite za pove}e snima~ki mesta, odnosno pogolema delnica od patot({ifrite na snima~kite mesta gi podgotvuva Agencija za dr`avni pati{ta koj i go organizira broewetona soobra}ajot).

Dokolku se raspolaga so korespondentni podatoci za patot po snima~ko mesto, voidentifikacijata na obrascite ne e nu`no da se stava pra{awe za sostojbata na patot (broj nasoobra}ajni lenti, broj na vkrstuvawa na nivo, pri~ini za prekini na soobra}ajot i sli~no).

Vo toj slu~aj obrazecot BSP-1 gi ima slednite identifikacii:

- broj na patot (za E pati{tata me|unarodnata oznaka)__________

- delnica od patniot pravec _____________

- vreme, den________________i ~as__________ na snimawe

- den, mesec i godina___________

Obrazecot na vtorata stranica ima mre`a na kvadrat~iwa {to se oddeleni za sekoja grupa navozila. Na gorniot del za sekoja grupa na vozila se nao|a slika na vozilata za polesna identifikacijana sekoe vozilo i zaradi mo`nosta vozilata polesno da se grupiraat vo oddelni grupi.

BSP-1

1 Delnica na patot____________ od km ___________ do km __________

2 Broj na delnicata ____________________

3 Broj na broja~koto mesto ______________

4 Den na broewe _____________mesec _______ godina _________

5 ^as na broewe ________________

6 Me|unarodna oznaka na patot ________________

7 Prekin na soobra}ajot od km _____________km

8 Dol`ina na prekinot na soobra}ajot ______________

IZVE[TAJ ZA BROEWE NA SOOBRA]AJOT

13

12. PRIBIRAWE I OBRABOTKA NA OBRASCITE OD BROEWETO NA OBRASCITE

Obrascite od ra~noto broewe na soobra}ajot BSP-1 se sobiraat od snimatelite na sekoebroja~ko mesto najdocna 2 dena od denovite odredeni za broewe. Na tie obrasci vedna{ se vr{ikontrola i sporedba za utvrduvawe na logi~nosta na podatocite. Pri odobruvaweto na logi~nostana podatocite se vr{i sporedba so podatocite dobieni od kontrolata na snima~koto mesto. Logi~katakontrola se vr{i od osposobeni lica vo Agencija za dr`avni pati{ta, no i od Dr`avniot zavod zastatistika za broeweto na E pati{tata.

Obrabotkata na podatocite za broja~kite mesta kade broeweto na soobra}ajot se vr{i soavtomatski broja~i ja realizira Agencija za dr`avni pati{ta so programi za ma{inska obrabotka.Pri toa, zaradi me|unarodna sporedlivost na podatocite za E patnata mre`a, obrabotkata napodatocite se prilagoduva kon me|unarodnite barawa (sodr`inata na informaciite zame|unarodnite E pati{ta }e bide dadena vo tabelite 1-8 vo prilog na Upatstvoto.

13. OBRASCI ZA GODI[EN PREGLED PO BROJA^KO MESTO I PREGLED ZAPROMETOT NA DELNICI OD PATOT

a) Godi{en pregled po broja~ko mesto - Obrazec BSP-3

Obrazecot BSP-3 }e se koristi za vnesuvawe na podatoci za sekoe broja~ko mesto na sekoj pati toa za sekoj predviden den za broewe, ra~no, no i za denovite predvideni za presmetka nastrukturata na prometot po vozila kaj avtomatskite broja~i. Obrazecot ima 15 koloni vo zaglavjetoi toa:

- Kolona 1: [ifra

Vo ovaa kolona se vpi{uvaat oznakite na denovite izbrani za broewe so azbu~ni bukvi

- Kolona 2 i 3: Denovi na broewe

Vo ovie koloni se vpi{uvaat datite i imeto na denovite za broewe

Kolona 4: Vreme na broeweto

Vo ovaa kolona se vpi{uva vremeto na broewe i toa dnevno 06,00-22,00 ~asot i no}no 22,00 -06,00 ~asot.

- Kolona 5-12: Promet po grupi na vozila

Vo sekoja grupa prometot se zabele`uva vo denovite na broewe vertikalno vo redot zasoodvetniot den

- Kolona 13: Vkupno motoren soobra}aj

Ovaa kolona e zbir na kolonite od 6-12. Vo ovaa kolona se vnesuvaat horizontalnite zbiroviza brojot na vozilata za sekoj den, odnosno za grupata denovi ako e taka struktuiran obrazecot.

- Kolona 14: Zapre`ni vozila

Vo ovaa kolona e daden zbirot na prometot na zapre`nite vozila.

- Kolona 15: Vkupen promet na vozila

Ovaa kolona e zbir od prometot na kolonite 13 i 14.

14

Na obrazecot BSP-3 }e gi ima slednite identifikacii:

- broj na patot (za E pati{tata me|unarodnata oznaka)__________

- delnica od patniot pravec _____________

- od kilometar do kilometar____________________

- broj na broja~koto mesto________________

Na obrazecot BSP-4 }e gi ima slednite identifikacii:

- broj na patot ( za E pati{tata me|unarodnata oznaka) __________

- delnica od patniot pravec _____________

- od kilometar do kilometar____________________

- broj na broja~koto mesto________________

Na obrazecot BSP-5 }e gi ima slednite identifikacii:

- broj na patot ( za E pati{tata me|unarodnata oznaka) __________

- delnica od patniot pravec _____________

- od kilometar do kilometar____________________

- data na broeweto__________________

15

den

13

45

67

89

1011

1213

1415

C18

III

sabo

ta 6

-22

M~e

tvrt

ok 6

-22

zbir

zbir 4 D

14IV

peto

k

G15

VII

sred

a

I6

VIII

sabo

ta

zbir

zbir 6 ND

14/

15IV

peto

k /

sabo

ta

NB

15/

16VII

sred

a /

~etv

rtok

NI

06/

07VIII

ned

ela/

po-

ned

elni

kzb

ir

zbir 3

12

3

45

6

I+II+III

P

GDS

= (

C+

M)+

(

ND

+N

B+

NI

)

I II III

pgd

s=

Zap

re`

ni

vozi

la

VK

UP

NO

V

OZ

IL

A

(zb

ir

13

+14

)d

ata

2

Tov

arni

vo

zil

a be

z pr

ikol

ki s

o no

sovo

st

nad

3,5

ton

i

Tov

arni

vo

zil

a so

pr

ikol

ki

Zem

jod

elsk

i m

a{in

i so

i

bez

prik

olki

i

spec

ijal

ni

vozi

la

Vku

pno

mo-

torn

i vo

-zi

la

(zbi

r na

kol

oni

od 6

do

12)

Mot

o-ci

kli

Pat

ni~k

i av

tom

obi-

li

so i

bez

pr

ikol

ki

Avt

obus

i so

i b

ez

prik

olki

Les

ni

tova

rni

vozi

la

do

3,5

toni

[if

ra

Den

ovi

na b

roew

eV

rem

e na

br

oew

e ~a

s

Vel

osi-

ped

i

BS

P -

3

GO

DI

[E

N P

RE

GL

ED

NA

SO

OB

RA

]A

JOT

ZA

201

0 go

di

na

Bro

j na

pato

t___

____

___;

Del

nica

___

____

____

____

____

____

; Od

km

. ___

___d

o km

____

; Bro

ja~k

o m

esto

bro

j ___

____

PR

OM

ET

NA

GR

UP

I N

A V

OZ

IL

A

16

b) Godi{en pregled za soobra}ajot, obrazec BSP-4

Za presmetuvawe na prometot na soobra}ajot za celiot pat za soodvetnata godina, a ne samo zaodredena delnica kako i za presmetka na optovarenosta na patot {to se izrazuva vo toni i bruto-tonski kilometri, se koristi obrazecot BSP-4. Za sekoj pat se predvideni dovolno mesta vo obrazecotod aspekt na brojot na delnicite. Ako nekoj pat ima pove}e od predvideniot broj delnici, toga{ zatakviot pat se popolnuva i vtor obrazec.

Na vtoriot obrazec se prenesuvaat istite identifikacii za brojot na patot, rastojanieto pokilometri, brojot na broja~koto mesto, so toa {to na desniot agol se zapi{uva stranica 2.

Popolnuvaweto na obrazecot BSP-4 se vr{i so prenesuvawe na podatocite od obrazecot BSP-3 od kade za sekoja delnica se prepi{uva samo posledniot red prosek vo tekot na 24 ~asa.

Obrazecot BSP-4 vo pretkolonata ima 4 koloni i toa za delnica:

- Broj- brojot go pretstavuva brojot na delnicata odnosno broja~koto mesto.- Od mesto do mesto - ovde se zapi{uva po~etnoto i zavr{noto mesto na delnicata so bukvi- Od km do km - se zapi{uva po~etniot i zavr{niot kilometar na delnicata- Dol`ina vo km - se zapi{uva dol`inata vo km kako razlika me|u zavr{niot i po~etniot

kilometar

Obrazecot BSP-4 vo zaglavjeto ima koloni za sekoja grupa na vozila so potkoloni za broj ite`ina vo toni. Te`inata e vpi{ana vo obrazecot spored standardite za te`inata na vozilata pokategorii, odnosno grupi.

Pokraj ovie grupi vo obrazecot ima kolona VKUPNO LESEN SOOBRA]AJ - broj (kako zbir nakolonite 3, 5 i 7) i te`ina (kako zbir na kolonite 4, 6 i 8).

Kolonata VKUPNO - TE@OK SOOBRA]AJ - broj (e zbir na kolonite 11+13+15+17+19+21) ite`ina (zbir na broevite 12+14+16+18+20+22).

Kolonata VKUPNO - MOTOREN SOOBRA]AJ - broj (e zbir na kolonite 9+23) i te`ina (kakozbir na kolonite 10 i 24).

Zabele{ka: Vo kolonata VKUPNO - motoren soobra}aj ne vleguvaat potkolonite 1 (broj) i 2(te`ina) za grupite na vozila velosipedi i tricikli.

Kolonata broj 11 - Koli so dobito~na zaprega - broj i te`ina, se odnesuva samo na toj vidvozila.

Vo kolonata VKUPEN - promet toni - zbir na kolonite 2+ 26+28 se vklu~uva i kolonata 2 - tonizaradi presmetka na bruto-tonskite kilometri.

Kolonata VKUPNO - bruto-tonski kilometri se dobiva kako proizvod od kolonata G i kolonata29 - Vkupen promet vo toni i toa za sekoja delnica.

Na dolniot del od desnata strana od obrazecot se nao|a mesto za presmetkata na iznosite zaVKUPNO - bruto tonski kilometri za celiot pat i Prosek na bruto-toni vo tekot na denot vo (24~asa) za celiot pat.

Na dolniot del od levata strana od obrazecot e dadena dol`inata na celiot pat vo kilometri.Vo prodol`enie na obrazecot BSP-4 predvideni se koloni za:- vid na kolovozot,- {iro~ina na kolovozot vo metri,- broj na lentite vo dvata pravci,- broj na vkrstuvawe vo nivo i toa:

a) so `eleznicab) so drugi pati{ta

17

broj

te

`in

a

0.3

t.br

ojte

`in

a 1.

5 t.

broj

3+

5+7

te`

ina

4+

6+8

broj

te`

ina

0.3

t.br

ojte

`in

a 8

t.br

ojte

`in

a 8

t.br

ojte

`in

a 15

t.

broj

te`

ina

20 t

.a

bv

g1

23

45

67

89

1011

1213

1415

1617

18

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

o d _

___

d

o___

_

8. s

ite

tova

rni

vozi

la

so

prik

olka

4. a

vtob

usi

od

mes

to

do

mes

to:

od k

m

d

o km

BS

P -

4G

OD

I[

EN

PR

EG

LE

D N

A S

OO

BR

A]

AJO

T Z

A 2

010

god

in

aB

roj n

a pa

tot_

____

____

_; D

elni

ca _

____

____

____

____

____

__; O

d k

m. _

____

_do

km__

__; B

roja

~ko

mes

to b

roj _

____

__

br

oj

De

lni

ca

1. V

elo

sip

edi

so

i

be

z p

om

o{

en

mo

tor

i m

op

ed

i

Le

sen

mo

tor

en s

oo

ra

}a

jT

e`ok

mot

oren

soo

bra}

aj

6. s

red

ni

tova

rni

vozi

la

od 3

,5 -

7 t.

7. t

e{ki

tov

arni

vo

zil

a so

pov

e}e

od 7

t.

Dol

`in

a na

cel

iot

pat

3. p

atni

~ki

avto

mob

ili

5. l

esni

to

varn

i vo

zil

avk

upno

les

en

soob

ra}a

jd

ol-

`in

a vo

km

broj

te

`in

a

0.1

t.

2. m

otoc

ikl

i i

skut

eri

i m

otor

ni

tric

ikl

i

18

broj

te

`in

a

6 t.

broj

te

`in

a

6 t.

broj

te

`in

a

6 t.

broj

9+

23te

`in

a 10

+24

broj

te

`in

a

2 t.

vkup

nood

toa

so

ram

pa

19

2021

2223

2425

2627

2829

3031

3233

3435

Vku

pno

brut

o-to

nski

km

na

cel

iot

pat

∅ b

ruto

-ton

i vo

tek

ot n

a d

enot

(od

24

~asa

) za

cel

iot

pat

BS

P -

4G

OD

I[

EN

PR

EG

LE

D N

A S

OO

BR

A]

AJO

T Z

A 2

010

god

in

aB

roj n

a pa

tot_

____

____

_; D

elni

ca _

____

____

____

____

____

__; O

d k

m. _

____

_do

km__

__; B

roja

~ko

mes

to b

roj _

____

__

stra

nica

2 p

rod

ol`

enie

Te

`o

k s

oob

ra

}a

j

Vku

pno

mot

oren

so

obra

}aj

11. K

oli

so

dob

ito~

na z

apre

ga

Vku

pen

prom

et

toni

ko

lon

i:

2+26

+28

Bro

j na

vkrs

tuva

wa

9. z

emjo

del

ski

i st

opan

ski

trak

tori

so

pol

upri

kol

ki i

pr

ikol

ki

10. t

enko

vi,

val

jaci

, bu

ld

u`er

i i

sli~

no

vkup

no t

e`ok

so

obra

}aj

so `

elez

nica

so d

rugi

pa

ti{

ta

te`

ina

8 t.

Vku

pno

brut

o-to

nski

km

Gh2

9

Vid

na

kol

o-vo

zot

[i r

o~i-

na n

a ko

lov

o-zo

t vo

m

Bro

j na

len

ti v

o d

vata

pr

avci

4.

19

v) Obrazec za broewe na soobra}ajot po ~asovi, po broja~ko mesto, obrazecBSP-5

So ogled deka e posebno interesno da se sledi prometot na vozila vo dnevnite ~asovi, vono}nite ~asovi vo prazni~ni denovi i takanare~enite {picevi, potrebno e da se vr{i i broewe nasoobra}ajot po ~asovi na broja~ki mesta predvideni za toa ili po predviden kalendar za sitebroja~ki mesta.

Broeweto na vozilata po grupi na vozila se vr{i na obrascite BSP-1, taka {to brojot navozilata od odredena kategorija za eden ~as se vnesuva vo redot za odredeniot ~as vo obrazecotBSP-5.

Obrazecot e prilagoden taka {to za dneven soobra}aj od 06,00 do 22,00 ~asot ima zbir zasekoja grupa na vozila (za polesno prebrojuvawe na dneven i no}en soobra}aj) i del za no}en soobra}ajod 22,00 do 06,00 ~asot so zbir za tie ~asovi na broewe. Na krajot, obrazecot ima kolona za vkupenmotoren soobra}aj i kolona za koli so dobito~na zaprega.

20

2.

mot

ocik

li,

sk

uter

i i

mot

orni

tr

icik

li

3. p

atni

~ki

avto

mo-

bil

i

5. l

esni

to

varn

i vo

zil

a d

o 3.

5 t

vkup

no

les

en

soob

ra}a

j (4

+5+

6)

4. a

vto-

busi

6. s

red

no

te{

ki

vozi

la

od

3,5

-7 t

i

bez

prik

olka

7. t

e{ki

to

varn

i vo

zil

a so

pr

eku

7 t

bez

prik

olki

8. s

ite

tova

rni

vozi

la

so

prik

olki

9. z

emjo

-d

elsk

i t r

akto

ri s

o pr

ikol

ka

10. t

enko

vi,

rabo

tni

vozi

la,

va

lja

ci i

dr.

vkup

no m

oto-

ren

soob

ra-

}aj (

8+9+

10+

11

+12

+13

)

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

171

06-

072

07-

083

08-

094

09-

105

10-

116

11-

127

12-

138

13-

149

14-

1510

15-

1611

16-

1712

17-

1813

18-

1914

19-

2015

20-

2116

21-

22

a)V

kup

en

dn

even

p

ro

met

17 18 19 20 21 22 23 24 b)

Vk

upen

n

o}

en

pr

om

et

a+b

Vk

upen

p

ro

met

za

24

~asa

Zab

ele{

ka:

Od

red

ov

ite

a i

b v

edn

a{ d

a se

vn

esat

po

dat

oc

ite

vo

so

od

vet

ni

te r

edo

vi

vo

ob

raz

eco

t B

SP

-3

Vku

pno

mot

oren

so

obra

}aj

(7+

14)

11. K

oli

so

dob

ito~

-na

za

preg

a

Zab

ele{

ka

BS

P -

5B

RO

EW

E N

A S

OO

BR

A]

AJO

T P

O ^

AS

OV

IB

roj n

a pa

tot_

____

____

_; D

elni

ca _

____

____

____

____

____

__; O

d k

m. _

____

_do

km__

__; B

roja

~ko

mes

to b

roj _

____

__

^a

sV

re

me

na

b

roe

we

o

d -

do

1. V

el

o-

sip

edi

so

i b

ez

po

mo

{e

n

mo

tor

Le

sen

mo

tor

en

soo

ra

}a

jTe

`o

k m

oto

re

n s

oob

ra

}a

j

21

14. PRESMETUVAWE NA GODI[EN PROSEK VO TEKOT NA DENOT(OD 24 ^ASA) SO POMO[ NA FORMULATA ZA STRUKTURA OD 10 GRUPI

Na mestata kade {to broeweto na soobra}ajot se vr{i so pomo{ na avtomatski broja~i i kade{to ne e mo`na identifikacija na vidot na voziloto (rasporeduvawe spored vidot na grupata) sevr{at dopolnitelni ra~ni broewa i toa sedum pati dnevno broewe od 06,00 do 22,00 ~asot i tripati no}ni broewa od 22,00 do 06,00 ~asot.

Rezultatite od tie broewa treba da se zabele`at na samite obrasci BSP-1 i BSP-3.Od vnesenite podatoci se izrabotuvaat :- zbir na vozila po grupi,- u~estvo na sekoja grupa vo dnevniot promet za navedenite denovi.Vkupniot promet spored sostojbata na broja~ot se deli so zbirot na denovite koga raboti

broja~ot. Na toj na~in se dobiva prosekot po denovi, po grupa na vozilo. Vakviot obrazec se pravi pobroja~ko mesto.

15. PRESMETKA NA GUSTINATA NA SOOBRA]AJOT ZA PERIOD,ZA DELNICA I ZA PATOT KAKO CELINA

Od sobranite podatoci od broeweto na soobra}ajot mo`at da se presmetaat slednite podatoci:1. Leten dneven prosek za den2. Zimski dneven prosek za den3. Godi{en dneven prosek za den4. Godi{en no}en prosek za den5. Godi{en 24 - ~asoven prosek

Site proseci se presmetuvaat posebno za sekoja grupa vozila, za vkupniot promet i za sekojpat oddelno.

Pokraj prose~niot broj na vozila na pati{tata mo`e da se presmeta i optovaruvaweto vobruto-toni za sekoja grupa vozila.

So ovie metodi mo`at da se presmetuvaat i bruto-tonskite kilometri i prose~nata bruto-tonska optovarenost za oddelni delnici ili za patot kako celina.

15.a. Pri presmetkata na godi{niot 24-~asoven prosek treba da se pojde od letniot i zimskiotdneven prosek za sedmica i za eden den, pa potoa da se presmetaat godi{niot no}en prosek za den ina krajot godi{niot 24-~asoven prosek (dnevniot od 06,00 do 22,00 ~asot i no}niot od 22,00 do 06,00~asot).

15.b. Leten dneven prosek za sedmicaOsnova za presmetka za letniot dneven prosek za sedmica se formira od prometot vo denovite

za broewe vo april, maj, juni, juli, avgust i septemvri.15.2. Zimski dneven prosek za denOvoj prosek se presmetuva so pomo{ na zimskiot dneven prosek za sedmica i toa za denovite

od januari, fevruari, mart, oktomvri, noemvri i dekemvri. (Vo slu~aj da ima pomalku denovi nabroewe od sedum, toga{ do sedum dena se popolnuva so prosekot od prethodnite denovi).

15.3. Godi{en dneven prosek za denOvoj prosek pretstavuva aritmeti~ka sredina od letniot dneven i zimskiot dneven prosek za

den, a se dobiva koga nivniot zbir }e se podeli so 2.15.4. Godi{en no}en prosek za denGodi{niot no}en prosek za den se dobiva so delewe na zbirot od {est no}ni broewa so brojot

{est.15.5. Godi{en 24 ~asoven prosekOvoj prosek se dobiva so prosto sobirawe na godi{nite dnevni i no}ni proseci.

22

Od raspolo`livite podatoci mo`at da se presmetuvaat i drugi izvedeni podatoci kako {tose:

-Leten 24-~asoven prosek - koga na dnevniot prosek za den }e se dodadat i no}nite broewa.- Zimski 24-~asoven prosek - kade {to na zimskiot dneven prosek za den se dodava samo edno

no}no broewe.

Za site presmetki osnoven uslov e kvalitetot na podatocite od broeweto, bilo so avtomatskibroja~i, bilo so ra~noto broewe. Pritoa posebna va`nost se dava na kontrolata so pomo{ na kojamo`at da se dobijat tolerantni razliki ili mo`nosti za otstranuvawe na ekstremite vo slu~aj napogolemi razliki ili nelogi~ni rezultati.

Za pravilno snimawe i kontrola posebno e va`na obukata (instrukta`ata) na u~esnicitevo broeweto na {to treba da se posveti posebno vnimanie od strana na organizatorite nabroeweto na soobra}ajot na pati{tata.

Doslednoto pridr`uvawe kon denovite za broewe i urednata kontrola na avtomatskite broja~ikade {to mo`at da se javat tehni~ki prekini za vreme na broeweto kako i a`urnoto vpi{uvawe napodatocite so mo`nost nelogi~nostite da se otstranuvaat na lice mesto, }e obezbedi korektnipodatoci za sostojbata na soobra}ajot na patnata mre`a {to }e bidat sporedlivi so soodvetniteme|unarodni podatoci.

23

POPIS NA SOOBRA]AJOT NAME\UNARODNITE E

PATI[TATA, 2010 GODINA

24

25

PATNA MRE@A NA E PATI[TAVO KARTATA NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA

26

27

OPIS NA BROJA^KITE MESTA NAE PATNATA MRE@A VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA VO 2010 GODINA

28

E PATI[TA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

E 65: Skopje - Ki~evo Ki~evo - Ohrid Ohrid - Bitola Bitola - Niki

E 75: - Kumanovo - Skopje - Gevgelija - Evzoni(gr~ka granica)

E 850: - Ohrid - ]afasan (albanska granica)E 870: - Kumanovo-]ustendil(bugarska granica)

29

BROJA^KI MESTA NA E PATI[TATA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

30

Broja~ko mesto vo 2000 godina

Broja~ko mesto vo 2005 godina

Broja~ko mesto vo 2010 godina

MK 11/A 1/S 1A Granica so Srbija - Kumanovo

MK 4/2/R 3/S 4A Kumanovo-Miladinovci

MK 3/R 3/R 3R Miladinovci-Petrovec

MK 4/R 5 i 6/S (6 + 7)A Petrovec-Veles

MK 5/R 7/S 10A Veles-Gradsko

MK 9/R 9/R 8A Gradsko-Negotino

MK

MK 10/R 10/R 9A Negotino-Demir Kapija

MK 12/A 11/S 11A Demir Kapija-Udovo

MK

MK 13/A 8-1/R 808R Udovo-Gevgelija

MK /R 2/S 2A Gevgelija-granica so Grcija

MK 31/A 19/S 19AGranica so Kosovo (Blace) - klu~ka Stenkovec (spoj na M-3 so M-4)

MK 26Rklu~ka Stenkovec (spoj na M-3 so M-4) - klu~ka Glumovo

MK 41/A 22/S 22A klu~ka Glumovo - klu~ka Grup~in

MK 42/A 24/S 24A klu~ka Grup~in - Tetovo

MK 32/R 26 i 27/S (26 i 27)A Tetovo-Gostivar

MK 43/A 43/A Gostivar-do zavoj Mavrovo

MK 44/A 44/A 28A zavoj Mavrovo-Ki~evo

MK

MK 38/R 38/R 29A Ki~evo-Botun

MK 45/A 45/A 25A Botun-Podmoqe

MK 40R Podmoqe-Ohrid

MK 51/A 51/A 51A Ohrid - Resen

MK 52/A 52/A 50A Resen-Bitola

MK

MK 53/A 53/A 52A Bitola-Kremenica (granica so Grcija)

MK /R Bitola-granica so Grcija

MK

MK 47/R 47/R 32A Podmoqe-Struga

MK 48/R 48/R 33A Struga-granica so Albanija

MK

MK 23/R 14/S 14A klu~ka Koware-Stracin

MK 21/A 15/S 15A Stracin-Kriva Palanka

MK 26/R 16/S 16A Kriva Palanka-granica so Bugarija

RASPORED NA BROJA^KITE MESTA NA PATNATA MRE@A

31

REZOLUCIJA - 247

32

33

Obedineti naciiSovet za ekonomski i op{testveni pra{awaEkonomska komisija za EvropaKomitet za vnatre{en soobra}aj

Rabotna grupa za statistika na soobra}ajotAd hoc sostanok za

Popisot na patniot soobra}aj

Izve{taj od ad hoc sostanokot zaPopisot na patniot soobra}aj

- 10 noemvri 2008 -

Dodatok 1Preporaki do Vladata vo vrska so Popisot na patniot soobra}aj na glavnite me|unarodni

soobra}ajni arterii vo Evropa (E pati{ta) vo 2010 godina

Opfat na Popisot1. Za celite na Popisot vo 2010 godina, spomenatata mre`a na E pati{tata e onaa opi{ana vo

Aneksot 1 od evropskite dogovori vo vrska so glavnite me|unarodni soobra}ajni arterii (AGR) od1975 godina, {to se nao|a vo Amandmanite 1-9 od Dogovorot (ECE/TRANS/16 /Amandmani 1-9) i vo koji da e drug amandman koj{to stapuva vo sila pred 2010 godina.Onamu kade {to nekoj E pat ne e otvorenza soobra}aj (ili poradi toa {to e zatvoren zaradi popravki ili zatoa {to sé u{te ne e izgraden),Popisot }e se sprovede na onoj pat /pati{ta kade {to }e se odviva onoj vid soobra}aj {to inaku bi seodvival na E patot.

(A) Celi na Popisot

2. Me|unarodno sporedlivite podatoci vo vrska so glavnite me|unarodni soobra}ajnici imaatsé pogolema va`nost vo Evropa, imaj}i go predvid raste~kiot obem na me|unarodniot i tranzitniotsoobra}aj. Popisot na E pati{tata sproveden pod pokrovitelstvo na UN/ECE pretstavuva edinstvenapostoe~ka me|unarodna ramka koja{to obezbeduva sporedlivi podatoci za tekot na soobra}ajot naglavnite evropski pati{ta na nivo na Evropa. Imaj}i go predvid faktot {to Popisot na soobra}ajotna E pati{tata ne se sproveduva oddelno, tuku kako pridru`en del od soodvetnite nacionalni popisiza patniot soobra}aj, sobiraweto i dostavuvaweto na podatocite od ovoj Popis od strana na vladitena zemjite-~lenki na ON i na ECE, opfa}a samo marginalni tro{oci.

3. Vo ramkite na Popisot na soobra}ajot na E pati{tata, treba da se vlo`at site napori zadobivawe na podatoci koi{to }e bidat {to e mo`no pove}e sporedlivi na me|unarodno nivo i koi{to}e gi zadovolat potrebite od novi podatoci i promenite vo organizacionite vidovi na soobra}ajot.Zatoa se neophodni kontinuirani napori za opfatot i kvalitetot na podatocite od ovoj Popis daodat vo ~ekor so barawata i potrebite na korisnicite.

4. Popisot na soobra}ajot na E pati{tata se sproveduva so cel da se dobijat podatoci so koi }ese podobri i razvie sistemot na ovie pati{ta vo soglasnost so standardite utvrdeni vo DodatokotII kon Dogovorot (AGR) od 1975 godina (ECE/TRANS/16, Amandmani 1-9).

5. Konkretno, podatocite od ovoj Popis imaat za cel obezbeduvawe na detalni informacii zatransportot na patnici i stoki {to se odviva na mre`ata na E pati{tata, so {to }e se olesnime|unarodniot soobra}aj (na patnici i stoki) me|u evropskite zemji.

6. Podatocite za stepenot vo koj{to razli~nite vidovi vozila gi koristat raznite delovi odovie pati{ta, go ovozmo`uvaat podobroto planirawe i integrirawe na patniot soobra}aj voplanirawata na samata zemja, a i vo planirawata na me|unarodno nivo, a toa od svojata stranaovozmo`uva adekvatni programi za odr`uvawe, obnova i podobruvawe.

34

Ovie podatoci isto taka pridonesuvaat i za iznao|awe re{enija za problemite {to nastanuvaatporadi prenatrupanost vo soobra}ajot i go olesnuvaat prou~uvaweto na pra{awata od oblasta naza{titata na ~ovekovata okolina, obezbedenosta na pati{tata i potro{uva~kata na energija.

7. U{te edna cel na ovoj Popis e i mereweto na koristeweto na patnata mre`a od strana navozilata, izrazeno glavno vo pominati kilometri, spored razli~nite kategorii na opfatenite vozila.

8. Vo ovoj kontekst, u{te edna od celite na ovoj Popis e da go odrazi obemot na no}niot soobra}aj,soobra}ajot za vreme na prazni~nite denovi i za vreme na t.n. {pic. Ovie fenomeni stanuvaat sepozna~ajni, so {to se pove}e se baraat podatoci za ovie vidovi soobra}aj i pokraj pote{kotiite vodobivaweto na ovie podatoci.

(B) Opfat na Popisot

(Soobra}ajot na E pati{tata vo odnos na vkupniot soobra}aj)9. So ogled na faktot {to E pati{tata so~inuvaat relativno ograni~en del od patnata mre`a

na edna zemja, osobeno e zna~ajno da se soznae va`nosta na soobra}ajot na ovie pati{ta, vo sporedbaso soobra}ajot {to se odviva na vkupnata patna mre`a.

10. Za da se napravi ovaa sporedba, pominatite kilometri pretstavuvaat najzna~ajna statisti~kamerka {to go odrazuva obemot i razvojot na soobra}ajot vo edna zemja. Podatocite za pominatitekilometri se isto taka nezamenlivi i vo kontekst na presmetkite na soobra}ajnite nesre}i ipotro{uva~kata na energija.

11. Spored toa, se prepora~uva da se sobiraat podatoci za pominati kilometri na site Epati{ta, avtopati, ekspresni pati{ta, kako i na site ostanati pati{ta vo ramkite na sevkupnatapatna mre`a na edna zemja.

(V) Sporedlivost so rezultatite od Popisot vo 2010 godina12. Vladite treba da gi prezemat neophodnite ~ekori so cel da obezbedat rezultatite od

Popisot vo 2010 godina za E pati{tata kolku {to e mo`no pove}e da se sporedlivi so podatocite odvakviot Popis vo 2005 godina.

(G) Kategorii na vozila {to treba da se opfatat so Popisot13. Treba da se opfatat, t.e.popi{at site vozila, bez ogled dali se registrirani vo edna zemja

ili nadvor od nea. Mo`at da se priberat i posebni podatoci za nacionalnite i stranskite vozila,dokolku toa se ocenuva kako ostvarlivo, t.e. realno.

Revidiraniot sistem na klasifikacija na vozilata e sledniov:

Kategorija A: Motorni vozila so najmnogu 3 trkala (motocikli so ili bez prikolka,vklu~uvaj}i motorni skuteri i motorni tricikli).

Kategorija V: Patni~ki vozila i vozila za transport na lesni stoki

(vozila, vklu~uvaj}i gi i t.n. karavani, so maksimum 9 sedi{ta, vklu~uvaj}i go i sedi{teto navoza~ot i lesni kombiwa so maksimum dozvolena te`ina od 3,5 toni). Ovie vozila se registriranikako takvi, bez ogled na toa dali se so ili bez prikolka, vklu~uvaj}i gi i karavanite i rekreativnitevozila.

Kategorija C: Patni vozila za transport na stoki (kamioni so maksimalna dozvolena te`inaod 3,5 toni, kamioni so edna ili pove}e prikolki, traktori so poluprikolki i so edna ili pove}eprikolki; vleka~i so edna ili pove}e prikolki i vleka~i bez prikolki ili poluprikolki) i specijalnivozila, zemjodelski traktori, valjaci na sopstven pogon, buldo`eri, podvi`ni kranovi i voenitenkovi, kako i ostanati motorni patni vozila {to ne se navedeni na drugo mesto).

Kategorija D: Avtobusi, me|ugradski avtobusi i trolejbusi

14. Kategoriite A, B vleguvaat vo sostavot na lesen paten soobra}aj, dodeka kategoriite C i Dgo so~inuvaat te{kiot paten soobra}aj.

15. Onamu kade {to postoi somne` dali vozilata spa|aat vo kategorijata B ili C, isto takatreba da se klasificiraat vo kategorijata C koja {to gi pretstavuva pote{kite vozila; istoto va`ii koga postoi somne` za toa dali edno vozilo da se smesti vo kategoriite B ili D.

35

16. So cel da se olesni definiraweto i identifikacijata na razli~ni vozila, se prepora~uvapersonalot {to raboti na popi{uvaweto da dobie opisi na nadvore{niot izgled na vozilata i spisokna nivnite op{ti osobini.

17. Onie zemji koi{to kreiraat avtomatski sistemi za registrirawe t.e. popi{uvawe, mo`atda gi usoglasat rezultatite so klasifikacijata na kategoriite na vozila, bez da moraat da dadatpokonkretni podatoci pove}e odo{to e toa tehni~ki mo`no. Ovie poednostaveni podatoci treba dapravat razlika barem me|u lesniot i te{kiot paten soobra}aj. Kako i da e, za soobra}ajnata mre`akako celina, se prepora~uva podelba na ~etirite kategorii na vozila.

18. Imaj}i go predvid faktot deka velosipedite so i bez pomo{ni motori se zabraneti napove}eto evropski avtopati, a sepak tie so~inuvaat golem del od sistemot na E pati{tata vo pove}etoevropski zemji, ovie vozila pove}e ne se nao|aat vo noviot prepora~an sistem na klasifikacija.Sepak, zemjite kade {to ovoj vid na soobra}aj e va`en, se ohrabruvaat da gi sobiraat i dostavuvaatovie podatoci za objavuvawe vo Popisot na E pati{tata vo 2010 godina, a ova va`i i za vozilatavle~eni od `ivotni.

(D) Vrednosti {to treba da se presmetaat 2)19. Za sekoj E pat vo edna zemja, se prepora~uva prose~niot godi{en tek na dnevniot soobra}aj

(PGDS) da se presmetuva za soobra}ajot vo no}nite ~asovi, za vreme na prazni~nite denovi i zavreme na t.n. {picevi. Vo princip, no}niot soobra}aj se definira kako PGDS pome|u 22 i 6 ~asotizutrina; prazni~niot soobra}aj se definira kako prose~en dneven soobra}aj (PDS) za vreme na 2meseca (vo isklu~itelni uslovi, za vreme na 1 mesec) so najvisok intenzitet na soobra}ajot.

Soobra}ajot vo {picevite se definira kako soobra}aj vo pedesettiot najoptovaren ~as vogodinata.

20. Za vkupnata mre`a na E pati{ta vo edna zemja, pominatite kilometri treba da sepresmetuvaat za godinata na Popisot i za razli~nite definirani kategorii na vozila.

(\) Organizaciona postavenost (struktura, dizajn) na Popisot21. Imaj}i go predvid faktot {to vo razli~ni zemji se koristat razli~ni tehniki vo popisite

na patniot soobra}aj, nema potreba site da imaat ista forma. Sepak, nekoi na~ela se osnovni.

22. Neophodno e mre`ata na E pati{tata da bide podelena na delovi.Sekoj del treba da bideizbran na takov na~in {to obemot i intenzitetot na soobra}ajot da bide re~isi ist po celata dol`inana toj del. So ogled na faktot {to gustinata na soobra}ajot ima tendencii brgu da se zgolemuva vo iokolu golemite naseleni mesta, neophodno e da se izberat mesta (punktovi) za negovo sledewe nadelovi od patot vo ruralnite oblasti {to se dovolno oddale~eni od urbanite (gradskite) zoni.

23. Za sekoj del treba da se obezbedi prose~niot godi{en tek na dnevniot soobra}aj (PGDS) za2010 godina. Pritoa, mo`at da se koristat tri metodi:

a) Kontinuirano sledewe vo tekot na celata godina;

b) Sledewe vo tekot na kusi periodi, obezbeduvaj}i ja pritoa nivnata reprezentativnost ili

v) Kombinacija na prethodnite dva metoda. Metodite vrz osnova na primerok mo`at da seintegriraat vo sistemite na postojano sledewe, so primena na t.n. proceni na soodnosot.

Vo nekoi isklu~itelni slu~ai, PGDS mo`e da se definira i bez sledewe, pri {to ova se baziravrz prethodnite sledewa ili vrz sledewata od sosednite sektori (delovi) na patot.

24. Procenite na soobra}ajot treba da bidat dadeni za 2010 godina. Sepak, na zainteresiranitezemji im se prepu{ta sami da odlu~at dali da gi prezemat aktivnostite za sledewe na sekoe mesto(punkt) vo taa godina (2010), ili da gi prodol`at vo period od nekolku godini . Vo vtoriov slu~aj, }etreba da se zeme predvid vlijanieto na ostanatite promeni vo patnata mre`a, kako na primerotvoraweto za soobra}aj na novi pati{ta vo tekot na tie godini.

25. So cel da se dobie PGDS za sekoj E pat kako celina, vkupniot zbir na pominatite kilometrina site delovi od toj pat, }e treba da se podeli so dol`inata na E patot.

2) Pri procenata na vrednostite i kreiraweto na procedurite za popi{uvawe, mora da se obezbedi dobieniterezultati da se reprezentativni za tekot na prose~niot dneven soobra}aj na godi{no nivo (PGDS).

36

26. Vo odnos na klasifikacijata vo kategorii na vozila, formata na popisot (sledeweto) trebada bide napravena na takov na~in, {to:

a) Da mo`e da se dade kompletnata klasifikacija za celiot pat;

b) Da mo`e da se dade kompletna ili ograni~ena klasifikacija za sekoj oddelen E pat;

v) Da mo`e gorenavedenoto da se dade za sekoj del od patot.

So gorenavedenata ograni~ena klasifikacija treba da se pravi razlika barem me|u lesniot ite{kiot soobra}aj.

(E) Karakteristiki na E pati{tata27. Podatocite za obemot i rasporedenosta na soobra}ajot na ovie E pati{ta }e imaat pogolema

vrednost dokolku bi mo`ele da se dobijat podatocite za karakteristikite na ovie pati{ta. Od ovaapri~ina, po`elno e istovremeno da se sobiraat i podatocite okolu parametrite za infrastrukturatana E pati{tata, tabela 7 i 8, a spored Evropskiot dogovor za glavnite me|unarodni soobra}ajniarterii (AGR), kako {to e odlu~eno na Rabotnata grupa za patniot soobra}aj na nejzinata 91-va sesija(15-17 h 1997, TRANS/SC. 1/361, p. 15-18).

28. Pri objavuvawata na rezultatite, pati{tata treba da se klasificiraat na sledniov na~in,vo soglasnost so brojot i {iro~inata na kolovozite i brojot na lentite:

a) Pati{ta so eden kolovoz 3) :ati{ta so eden kolovoz3)

[iro~ina na kolovozot Broj na lenti

(i) < 6 m (i) dve lenti

(ii) 6 - 6.99 m (ii) tri lenti

(iii) 7 - 8.99 m (iii) ~etiri lenti

(iv) 9 - 10.49 m (iv) pet

(v) 10.50 - 11.99m (v) pet ili pove}e lenti

(vi) 12-13.99 m

(vii) 14 m i po{irok

b) Pati{ta so dva kolovoza podeleni so eden centralen del (pojas):

[iro~ina na kolovozot Broj na lenti na sekoj kolovoz

(i) < 7 m (i) dve lenti

(ii) 7 - 8.99 m (ii) tri lenti

(iii) 9 - 10.49 m (iii) ~etiri lenti

(iv) 10.50 - 11.99m (iv) pet ili pove}e lenti

(v) 12-13.99 m

(vii) 14 m i po{irok

Avtopati{tata 4) obi~no pretstavuvaat pododdel na kategorijata b) vo pasus 28. Me|utoa, naodredeni mesta ili privremeno, tie mo`at da imaat samo eden kolovoz; vo toj slu~aj, tie pretstavuvaatdel od kategorijata (a).

3) Konferencijata za patniot soobra}aj (Viena 1968), go definira poimot kolovoz kako del od patot koj{to obi~no sekoristi za soobra}aj na vozilata. Vo svojata definicija. Godi{niot bilten za statistika na soobra}ajot vo Evropa naUN/ECE, dodava: delovite od patot koi{to formiraat ramo za gornite i dolnite sloevi na povr{inata od patot, nepretstavuvaat del od kolovozot , nitu pak, ovie delovi od patot ne se nameneti za pominuvawe na patnite vozila koi{to nese dvi`at na sopstven pogon ili za parkirawe, duri i vo slu~aj na opasnost, istite delovi od patot mo`at povremeno da sekoristat za pominuvawe na motorni vozila. [iro~inata na kolovozot se meri normalno na oskata na patot (pod agol od 90stepeni) ".

4) Avtopat : Pat koj{to e posebno zamislen i izgraden za paten soobra}aj, koj{to ne gi opslu`uva (isklu~ivo) objektite{to se grani~at so nego i koj{to a) ima, so isklu~ok na odredeni mesta ili privremeno, posebni kolovozi za dvete nasokina soobra}ajot, oddeleni eden od drug so posebna lenta, t.e. pojas koj{to ne e namenet za soobra}aj ili, vo posebni slu~ai,so nekoi drugi sredstva, b) ne se vkrstuva t.e. ne pominuva, na isto nivo, so koj i da e drug pat, `elezni~ka pruga ilitramvajska {ina, ili pateka za pe{aci ; i v) ima posebni soobra}ajni znaci za avtopatot (Godi{en bilten na UN/ECE zastatistika na soobra}ajot vo Evropa).

37

29. Vo dogovorot AGR, ekspresnite pati{ta se definirani kako ... pat (pati{ta) rezervirani zapatniot soobra}aj, do koi mo`e da se dojde samo od t.n. jazli ili kontrolirani krstosnici, i na koi sezabraneti zapirawe i parkirawe, konkretno na kolovozot (kolovozite) (ECE/TRANS/16/ Amandman 2,Dodatok II).

30. Pati{tata so razli~en broj na sekoj kolovoz, treba da se klasificiraat spored pomaliotbroj na lenti. Treba da se navede dol`inata na ovie delovi od patot.

31. Vo soglasnost so paragraf 27, treba da se obezbedat informacii za slednovo: a) utvrdenibrzini na E-pati{tata, b) sredna {irina na soobra}ajnite lenti, centralni rezervi i pojasi zastanuvawe vo slu~aj na potreba, v) primena na ozna~uvaweto na E-pati{ta.

(@) Podgotovka i objavuvawe na podatocite (vklu~uvaj}i gi i

mapite) od Popisot vo 2010 godina32. Se prepora~uva vladite da dostavat izve{tai do Sekretarijatot na UN/ECE vo vrska so

Popisot sproveden vo nivnata zemja. So ogled na faktot {to poleznosta od objavuvaweto na podatociteod Popisot vo golema merka zavisi od navremenost, a po`elno e vladite da se obidat vo najgolemamo`na merka da gi obezbedat podatocite (zaedno so mapata, dokolku e toa neophodno), najdocna do 1noemvri 20115) godina. Izve{tajot treba da opfati:

a) Detalni informacii vo vrska so karakteristikite na E pati{tata, vo soglasnost so tabelitebr. 1 i 2 vo Aneksot;

b) Detalni informacii vo vrska so brojot i prirodata na mestata (punktovite) za sledewe, t. e.popi{uvawe, vo soglasnost so tabela 3 vo Aneksot;

v) Detalni informacii okolu site E pati{ta zemeni kako celina i sekoj E pat poedine~no, vosoglasnost so tabela 4 vo Aneksot;

g) Detalni informacii okolu site E pati{ta zemeni kako celina i sekoj E pat poedine~no, vosoglasnost so tabela 4 (povtoreno) vo Aneksot;

d) Detalni informacii vo vrska so dol`inata i koristeweto na pati{tata, i toa za site Epati{ta, avtopati, ekspresni pati{ta, kako i za site ostanati pati{ta, i so site niv zemeni kakocelina, vo soglasnost so tabela 5 vo Aneksot;

|) Opis od (najmnogu 4 stranici) na vidot na sledewata t.e. Popisot i na koristenite metodi poprincip na primerok, vklu~uvaj}i go i metodot za procena na pominatite kilometri za vkupnatapatna mre`a;

e) Mapa ili (mapi) na koja{to se prika`ani podatocite dobieni od Popisot od 2010 godina. Namapata (ili mapite) treba da bidat prika`ani potrebnite mesta za sledewe (t.e. popi{uvawe), a socel da se prezentiraat bitnite varijacii vo rasporedenosta na soobra}ajot vo ramkite na razli~nitekategorii na obemot i intenzitetot na soobra}ajot. Osobeno e va`no ovie mesta (punktovi) i nivniteidentifikacioni broevi na mapite, da bidat isto taka povtoreni i vo tabela br. 7, iako ovaa tabelamo`e da sodr`i i pove}e mesta (punktovi) odo{to se prezentirani na mapite. Sekretarijatot e vosostojba da podgotvi konsolidirani mapi na séevropska osnova samo dokolku mestata (punktovite)za sledewe, t.e. popi{uvawe, {to se nao|aat na mapite, se vklu~eni vo tabela 7.

33. Pri podgotovkata na mapite, vo princip treba da se zapazat slednive detali:

a) Zemjite }e gi prezentiraat svoite rezultati na mapite iscrtani vo ist razmer i na ist na~inso mapite na nivnata teritorija {to se sodr`ani vo publikacijata na ON so naslov Popis na patniotsoobra}aj na glavnite me|unarodni soobra}ajni arterii (2010); koristej}i samo crni (celosno ilizasen~eni) konturi, vo soglasnost so razmerot prika`an vo tabela 6 od Aneksot;

b) Prose~niot dneven obem na soobra}ajot, prika`an godi{no , koj{to ja odreduva {iro~inatana liniite, }e bide odreden so pove}e klasi na intervali {to se vo soglasnost so kategoriiteprika`ani vo tabela 6 od Aneksot;

v) Za finalnata podgotovka na mapite, Sekretarijatot na UN/ECE }e koristi samo edna boja(crvena), za da go ozna~i obemot na soobra}ajot. [iro~inata na liniite, od maksimum 1,4 sm }e bidepribli`no proporcionalna so prose~niot dneven tek na soobra}ajot, na godi{na osnova; a zasen~enitemesta }e se koristat da gi prika`at pribli`nite stepeni na obemot na soobra}ajot pri {to potemnozasen~enite mesta }e prika`uvaat pogolem, a posvetlo zasen~enite mesta pomal obem na soobra}ajot.

5) Datumot e prolongiran vo odnos na prethodniot popis imaj}i gi predvid golemite docnewa vo dostavuvaweto na

podatoci

38

Klasifikacijata, zasen~enite mesta i {iro~inata na liniite se prika`ani vo tabela 6od Aneksot;

g) Avtopati{tata i ekspresnite pati{ta }e bidat prika`ani so tenka bela linija vocentarot na crvenata oblast (vidi tabela 6 od Aneksot);

d) Broevite na E pati{tata (E1, E2, itn.) vo eden pravoagolnik }e bidat dadeni vo crnaboja i }e se povtoruvaat onolku ~esto kolku {to e neophodno za jasno da se obele`i mar{rutatana sekoj pat; vo slu~aj dva ili pove}e pata da ja sledat istata linija , vo istiot pravoagolniktreba da se prika`e brojot na sekoj od tie pati{ta, na primer E4 E6;

|) Brojot na izbranite mesta (punktovi ) za sledewe t.e. popi{uvawe, kako {to e nazna~enovo tabela br. 6, isto taka }e bide daden so crna boja;

e) Na mapite }e bidat prika`ani imiwata na va`nite gradovi i lokaliteti.

34.So ogled na faktot {to podgotovkata na mapite po zemji ponekoga{ predizvikuvapote{kotii i odzema vreme, mo`no e vo oddelni slu~ai da se izostavat barawata do zemjiteda dostavat detalni mapi kako onie opi{ani vo pasus 33.

a) Onamu kade {to broevite i lokacijata na mestata (punktovite) za sledewe, t.e.popi{uvawe ne se izmeneti, a ne se izmeneti nitu vidot na E pati{tata i nivniot pravec,Sekretarijatot na UN/ECE }e gi prefrli ovie podatoci od 2005 vo mapite za 2010 godina.[iro~inata na liniite koi{to gi pretstavuvaat prose~niot dneven obem na soobra}ajot nagodi{no nivo (vidi tabela 6 od Aneksot) }e bide prilagodena od strana na Sekretarijatot naUN/ECE vo soglasnost so podatocite od tabelite za 2005 godina. Vo takov slu~aj, odredenatazemja nema da mora da vospostavi posebna mapa, pod uslov deka site neophodni podatoci zamestata (punktovite) za sledewe, t.e. popi{uvawe, da bidat sodr`ani vo tabelata 7 od Aneksot;

b) Odredenata zemja bi mo`ela da gi navede pomalite izmeni vo broevite i lokacijata naovie mesta (punktovi) na soodvetnata mapa izdadena od UN/ECE, so {to }e se izbegne potrebataod pe~atewe na nova mapa od strana na taa zemja. Vo slu~aj na promena vo vidot na E pati{tata,otvorawe na nov E pat ili pogolema izmena vo pravecot na ve}e postoe~kiot E pat, zemjata }etreba da obezbedi mapa (ve}e postoe~kata pe~atena mapa }e bide dovolna), na koja{to detalno}e bidat prika`ani oddelnite promeni i precizno }e bidat bele`ani broevite i lokacijatana mestata (punktovite) za sledewe;

v) Vo slu~aj zemjata prethodno da nema u~estvuvano vo ovoj Popis, mora da bide obezbedenamapa na koja }e bide prika`ana mre`ata na E pati{tata, so broevite i lokacijata na punktoviteza popi{uvawe, kako {to e navedeno vo pasus 31. Sepak, op{to zemeno, vo slu~aj pridru`natatabela 7 vo Aneksot da e pravilno popolneta, nema da ima potreba zemjite {to u~estvuvaat voovoj proekt da ja prika`at gustinata na soobra}ajot spored {iro~inata na lentite.

35. Dokolku e mo`no, podatocite i mapite treba da bidat dostaveni do Sekretarijatot naUN/ECE vo elektronska forma, kako i vo pe~atena forma.

39

Edinica: km

2005 2010

Od koi po 2005 stanale avtopati{ta1)

- So 1 lenta

- So 2 lenti

- So 3 lenti

- So 4 lenti

- So 5 lenti i pove}e

- Nepoznato

- So 1 lenta

- So 2 lenti

- So 3 lenti

- So 4 lenti

- So 5 lenti i pove}e

- Nepoznato

- So 2 lenti

- So 3 lenti

- So 4 lenti

- So 5 lenti

- So 6 lenti

- So 7 lenti i pove}e

- Nepoznato

Simboli za koristewe

Podatoci za E pati{ta

Zemja ____________________

Standarden pat

0 Pojavata ne e nula, no e za polovina pomala od edinicata na izrazuvawe

- Pojavata e nula

Ekspresen pat

1) Vkupnata dol`ina treba da bide dadena za pati{tata koi od 2005 godina stanale avtopati{ta kako rezultat na nadgraduvawe na E pati{tata ili kako rezultat na promena na normiraweto na E pati{tata

Tabela 1

Avtopat

. . . Ne se raspolaga so podatok

Vkupna dol`ina na E pati{ta po {iro~ina i broj na kolovozi i lenti na krajot od 2005 i 2010 godina

E pati{ta

1. Site E pati{ta

Spored vkupniot broj na lentite

(site E pati{ta)

40

Zemja: Edinica: km

Broj na lenti 2005 2010 1

2. Delnici na pati{ta so po eden kolovoz 1

2.1 Spored brojot na lenti

- So 1 lenta

- So 2 lenti

- So 3 lenti

- So 4 lenti

- So 5 lenti i pove}e

- Nepoznato2.2 Spored {iro~inata na kolovozot

a) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot do 5.99m

1

2

b) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot od 6m do 6.99m

2

v) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot od 7m do 8.99m

2

3

- Ekspresen pat 2

- Avtopat 2

g) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot od 9m do 10.49m

2

3

- Ekspresen pat 2

3

- Avtopat 2

3

d) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot od 10.50m do11.99m

3

4 - Ekspresen pat 2

3 - Avtopat 2

3

|) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot od 12m do 13.99m

3

4 - Ekspresen pat 3

4 - Avtopat 3

4

e) Vkupno spored {iro~inata na kolovozot od 14m i pove}e

3

4

5 i >

- Ekspresen pat 4

5 i >

- Avtopat 4

5 i >

Podatoci za E pati{ta

E pati{ta

- Standarden pat

- Standarden pat

(Delnici na pati{ta so po eden kolovoz )

1) Avtopatot, isto taka, mo`e na specijalni mesta privremeno da ima samo eden kolovoz i toga{ }e pretstavuva pododdel od taa delnica

DOL@INA NA E PATI[TA SPORED [IRO^INATA I BROJOT NA KOLOVOZI I LENTI NA KRAJOT OD 2005 I 2010 GODINA

Tabela broj 1 (prodol`enie)

- Standarden pat

- Standarden pat

- Standarden pat

- Standarden pat

- Standarden pat

41

(Delnici na pati{ta so 2 kolovoza odvoeni so centralen pojas) Zemja: Edinica: km

Broj na lentiE pati{ta vo sekoj 2005 2010

kolovoz

3. Delnici na pati{ta so 2 kolovoza odvoeni so centralen pojas 1, 2

3.1 Spored brojot na lenti

- So 2 lenti

- So 3 lenti

- So 4 lenti

- So 5 lenti

- So 6 lenti

- So 7 lenti i pove}e

- Nepoznato

3.2 Spored {iro~inata na sekoj kolovoz

a) Vkupno spored {iro~inata na sekoj kolovoz od 6m do 6.99m

2

b) Vkupno spored {iro~inata na sekoj kolovoz od 7m do 8.99m

2

3

- Ekspresen pat 2

- Avtopat 2

v) Vkupno spored {iro~inata na sekoj kolovoz od 9m do 10.49m

2

3

- Ekspresen pat 2

3

- Avtopat 2

3

g) Vkupno spored {iro~inata na sekoj kolovoz od 10.50m do 11.99m

3

4

- Ekspresen pat 2

3

- Avtopat 2

3

d) Vkupno spored {iro~inata na sekoj kolovoz od 12m do 13.99m

3

4

- Ekspresen pat 3

4

- Avtopat 3

4

|) Vkupno spored {iro~inata na sekoj kolovoz od 14m i pove}e

3

4

5 i >

- Ekspresen pat 4

5 i >

- Avtopat 4

5 i >

- Standarden pat

- Standarden pat

2) Za delot 3, brojot na lentite na dvata kolovoza treba da bidat ozna~eni, dodeka za pododdelot spored {iro~inata na sekoj kolovoz treba da bide ozna~en samo brojot na lentite na eden kolovoz.

1) Pati{tata so razli~en broj na lenti vo sekoj kolovoz treba da bidat klasificirani spored pomaliot broj na lenti. Dol`inite na ovie delnici od patot treba da bidat ozna~eni.

- Standarden pat

- Standarden pat

- Standarden pat

- Standarden pat

Podatoci za E pati{taTabela broj 1 (prodol`enie)

DOL@INA NA E PAT[TA SPORED [IRO^INATA I BROJOT NA KOLOVOZI I LENTI NA KRAJOT OD 2005 i 2010 GODINA

42

DEFINICII NA POIMITE 1)

Kolovoz ozna~uva del od patot {to e namenet za dvi`ewe na patnite motorni vozila; deloviteod patot koi{to formiraat ramo so gornite i dolnite sloevi od povr{inata na patot, ne pretstavuvadel od avtopatot. Delovi od patot ne se nitu onie delovi koi{to se nameneti za dvi`ewe na patnivozila koi{to nemaat sopstven pogon ili, pak za parkirawe na vozilata duri i koga, vo slu~aj naopasnost, tie povremeno mo`at da se koristat za pominuvawe na motorni vozila. [iro~inata napatot se meri vertikalno vo odnos na oskata na patot.

Ekspresen pat ozna~uva pat rezerviran za patniot soobra}aj do koj{to ima pristap samo odt.n. jazli ili kontrolirani krstosnici, i na koj{to se zabraneti sopirawe i parkirawe na kolovozot(kolovozite).

Lenta ozna~uva eden od delovite na koi{to e podelen kolovozot, opredelen ili ne so oznakina patot i koj{to e dovolno {irok za eden podvi`en red na motorni vozila,osven motociklite;

Avtopat Pat posebno proektiran i izgraden za motoren soobra}aj koj{to ne gi opslu`uvaobjektite i imotite koi{to se grani~at so nego i koj{to:

a) Poseduva, osven na posebni mesta ili privremeno, odvoeni lenti za dvete nasoki na soobra}ajodvoeni eden od drug ili so del koj {to ne e namenet za soobra}aj ili so drugi sredstva;

b) Ne se vkrstuva vo edno nivo so kakov i da e pat, ̀ elezni~ka ili tramvajska pruga ili pe{a~kipremin;

v) Posebno e ozna~en kako takov so soobra}ajni znaci i e rezerviran za posebni kategoriipatni motorni vozila.

Ovde se vklu~eni i vleznite i izleznite lenti bez ogled na lokacijata na soodvetnitesoobra}ajni znaci. Isto taka vklu~eni se i urbanite (gradski) avtopati{ta.

1) Definiciite se zemeni od Upatstvoto za transportna statistika (~etvrta edicija, 2009, EUROSTAT - ITF - UNECE

43

Zemja:

Dol`ina na delnicata (km)

2005 2010

1 Do 999

2 1 000 - 1 999

3 2 000 - 3 999

4 4 000 - 5 999

5 6 000 - 9 999

6 10 000 - 14 999

7 15 000 - 19 999

8 20 000 - 24 999

9 25 000 - 29 999

10 30 000 - 39 999

11 40 000 - 49 999

12 50 000 - 59 999

13 60 000 - 79 999

14 80 000 - 99 999

15 100 000 - 119 999

16 120 000 - 149 999

17 150 000 i pove}e

18 Nepoznato 1)

19 VKUPNO

Tabela 2

DOL@INA NA DELNICITE OD E PATOT SPORED PROSE^NIOT GODI[EN DNEVEN SOOBRA]AJ (PGDS)

1) Vo ovaa tabela, pod nepoznato treba da se nazna~at onie delnici od patot kade {to sledeweto, t.e. popi{uvaweto ne e sprovedeno(urbanizirani i periferni urbani oblasti).

Me|utoa, onamu kade {to zemjite ja opfa}aat celata patna mre`a na E pati{tata so popi{uvaweto, vklu~uvaj}i gi i ovie oblasti, treba da bide daden vkupniot zbir na ovie brojki .Vo dvata slu~aja, zbirovite od dvete tabeli (1 i 2) treba da se sovpa|aat.

(PGDS)Prose~en godi{en dneven soobra}aj

44

Zem

ja:

sam

o ra

~ni

sled

ewa,

t.e

. po

pi{

uvaw

a 2

/ 3/

ra~n

i i

avto

mat

ski

sled

ewa,

t.e

. po

pi{

uvaw

a 2/

3/

sam

o av

tom

atsk

i sl

edew

a, t

.e.

popi

{uv

awa

2/

osta

nati

pu

nkto

vi z

a sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe

2/ 3

/ 4/

vku

pen

broj

na

punk

tovi

2/

(V)+

(G)+

(D)+

(\)

(A)

(B)

(V)

(G)

(D)

(\)

(E)

Si

te E

pat

i{

ta v

o

zem

jata

E .

......

.....

E .

......

.....

1

/ V

o f

usno

ta t

reb

a d

a se

nav

ede

dol

`in

ata

na p

atot

koj

a e

zaed

ni~k

a za

dva

il

i po

ve}e

E p

ati{

ta.

2

/ V

o f

usno

ta t

reb

a d

a se

nav

ede

broj

ot n

a pu

nkto

vite

za

sled

ewe,

t.e

. pop

i{uv

awe,

zae

dni

~ki

za d

va i

li

pove

}e E

pat

i{ta

.

3

/ D

atum

ite

na r

a~ni

te s

led

ewa,

t.e

. pop

i{uv

awa,

tr

eba

da

bid

at n

aved

eni

vo f

usno

ta.

4

/ P

rir

odat

a i

dat

umit

e na

rab

ota

na s

ekoj

pun

kt t

reb

a d

a se

nav

edat

vo

fus

nota

.

Tab

ela

3

ME

ST

A (

PU

NK

TO

VI

) Z

A S

LE

DE

WE

, T

.E.

PO

PI

[U

VA

WE

NA

E P

AT

I[

TA

TA

VO

201

0 G

OD

IN

A

Dol

`in

a na

pa

tot

1/

(km

)B

roj n

a E

pat

ot

Br

oj n

a m

est

a (

pun

kto

vi

) za

sl

ed

ew

e t

.e. p

op

i{

uva

we

45

pros

e~en

bro

j po

mes

to (

punk

t) v

o 20

10 g

odin

a

prom

ena

vo

teko

t na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j po

mes

to (

punk

t) v

o 20

10 g

odin

a

prom

ena

vo

teko

t na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j po

mes

to (

punk

t) v

o 20

10 g

odin

a

prom

ena

vo

teko

t na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j po

mes

to (

punk

t) v

o 20

10 g

odin

a

prom

ena

vo

teko

t na

200

5 go

din

a (%

)

1S

ite

mot

orni

voz

ila

a a b a c a c a b a d a d

D

=A

vtob

usi,

tra

mva

i i

trol

ejbu

siO

bja

snuv

awe

na

ko

do

vi

te

Kat

egor

ii n

a vo

zil

a

A

= M

otor

ni v

ozil

a so

naj

mno

gu 3

trk

ala

(mot

ocik

li

so i

li

bez

prik

olka

,vkl

u~uv

aj}i

mot

orni

sku

teri

i m

otor

ni t

rici

kli)

B

=P

atni

~ki

i l

esni

tov

arni

voz

ila

(voz

ila,

vkl

u~uv

aj}i

gi

i t.

n. k

arav

ani,

so

mak

sim

um 9

sed

i{ta

, vkl

u~uv

aj}i

go

i se

di{

teto

na

voza

~ot,

i l

esni

kom

biw

a so

mak

sim

um

doz

vol

ena

te`

ina

do

3,5

toni

).P

atni

~kit

e i

les

nite

tov

arni

voz

ila

se r

egis

trir

ani

kako

tak

vi, b

ez o

gled

na

toa

dal

i se

so

ili

bez

prik

olka

,vkl

u~uv

aj}i

gi

i ka

rava

nite

i

rekr

eati

vnit

e vo

zil

a.

C=

Tov

arni

pat

ni v

ozil

a (k

amio

ni s

o m

aksi

mal

na d

ozvo

len

a te

`in

a na

d 3

.5 t

oni,

kam

ioni

so

edna

il

i po

ve}e

pri

kol

ki, v

lek

a~i

so p

olup

riko

lki

; vl

eka~

i so

pol

upri

kol

ki i

ed

na i

li

pove

}e p

riko

lki

; vl

eka~

i be

z pr

ikol

ki i

li

pol

upri

kol

ki)

i sp

ecij

alni

voz

ila

(zem

jod

elsk

i tr

akto

ri, s

peci

jal

ni v

ozil

a ka

ko v

alja

ci n

a so

pstv

en p

ogon

, bul

do`

eri,

po

dvi

`ni

kra

novi

i a

rmis

ki t

enko

vi i

dru

gi p

atni

mot

orni

voz

ila

{to

ne

se n

aved

eni

na d

rugo

mes

to).

Tab

ela

4. D

IS

TR

IB

UC

IJA

NA

MO

TO

RN

IO

T S

OO

BR

A]

AJ

PO

KA

TE

GO

RI

I N

A V

OZ

IL

A V

O 2

010

GO

DI

NA

E p

ati{

ta i

bro

j na

kore

spod

entn

o m

esto

(pu

nkt)

za

sled

ewe,

t.e

. pop

i{uv

awe

vkup

no E

pat

i{ta

E...

Kod

E...

E..

Zem

ja

Kat

egor

ija

B1.

12

Kat

egor

ija

na v

ozil

a

site

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e,

t.e.

pop

i{uv

awe1)

.. .

Les

ni m

otor

ni v

ozil

a (v

k.ka

tego

rii

A i

B)

1.1

1.11

Kat

egor

ija

A

a)

= d

neve

n pr

osek

na

mot

orni

voz

ila

b)

= p

roce

nt o

d d

nevn

iot

pros

ek n

a si

te m

otor

ni v

ozil

a

c)=

pro

cent

od

dne

vnio

t pr

osek

na

les

ni m

otor

ni v

ozil

a

d)=

pro

cent

od

dne

vnio

t pr

osek

na

te{

ki m

otor

ni v

ozil

a

1 V

nesi

go

broj

ot n

a m

esta

ta (

punk

tovi

te).

Br

ojot

na

mes

toto

(pu

nkto

t) z

a sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e, k

oj e

ist

za

dva

il

i po

ve}e

E p

ati{

ta t

reb

a d

a se

nav

ede

vo f

usno

ta.

site

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e,

t.e.

pop

i{uv

awe1)

.. .

site

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e,

t.e.

pop

i{uv

awe1

) .. .

site

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e,

t.e.

pop

i{uv

awe1

) .. .

Te{

ki m

otor

ni v

ozil

a (v

k.ka

tego

rii

C i

D)

1.21

Kat

egor

ija

C

Kat

egor

ija

D1.

221.2

46

Zem

ja

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

p ros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

broj

a~ko

m

esto

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

p ros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

broj

a~ko

m

esto

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

p ros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

broj

a~ko

m

esto

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

broj

a~ko

m

esto

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

p ros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

broj

a~ko

m

esto

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

Sit

e m

otor

ni v

ozil

aa a b a c a c a b a

d a d

Fus

no

ti:

Za

ob

jasn

uvaw

e za

kat

ego

ri

ite

na

mo

tor

ni

te v

ozi

la

i k

od

ov

ite

, vi

di

tab

ela

4 o

d o

vo

j do

kum

ent.

3) P

raz

ni~n

iot

soob

ra}

aj, v

o pr

inci

p, e

def

inir

an k

ako

pros

e~en

dne

ven

soob

ra}

aj (

PD

S)

za v

rem

e na

pr

ibl

i`no

dvo

mes

e~ni

ot p

erio

d n

a od

mor

i (v

o is

klu~

itel

ni s

lu~

ai e

den

m

esec

)

Ob

jasn

uvaw

a n

a k

od

ov

ite

Kat

egor

ija

D

1) V

nesi

go

broj

ot n

a m

esta

ta (

punk

tovi

te).

Br

ojot

na

mes

toto

(pu

nkto

t) z

a sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e, k

oj e

ist

za

dva

il

i po

ve}e

E p

ati{

ta

Kat

egor

ija

C

Te{

ki m

oto r

ni v

ozil

a (v

kupn

o ka

teg.

C i

.D )

no}e

n so

obra

}aj2)

vozi

la/

8~so

obra

}aj v

o pr

azni

ci3

)

vozi

la/

24 ~

asa

Kat

egor

ija

B

Kat

egor

ija

A

Les

ni m

otor

ni v

ozil

a

(vku

pno

kate

g. A

i B)

E..

..

soob

ra}a

j vo

{pi

c4)

vozi

la/

~as

Tab

ela

4. D

IS

TR

IB

UC

IJA

NA

MO

TO

RN

IO

T S

OO

BR

A]

AJ

PO

KA

TE

GO

RI

I N

A V

OZ

IL

A V

O 2

010

GO

DI

NA

E p

ati{

ta i

bro

j na

sood

vetn

oto

mes

to (

punk

t) z

a sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e

sit

e E

pat

i{ta

Kat

egor

ija

na v

ozil

aK

od

broj

na

mes

ta (

punk

ovi)

za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1)

.. ..

broj

na

mes

ta (

punk

ovi)

za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

broj

na

mes

ta (

punk

ovi)

za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

broj

na

mes

ta (

punk

ovi)

za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1)

.. ..

broj

na

mes

ta (

punk

ovi)

za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

broj

na

mes

ta (

punk

ovi)

za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

soob

ra}a

j vo

{pi

c4)

vozi

la/

~as

no}e

n so

obra

}aj2)

vozi

la/

8~so

obra

}aj v

o pr

azni

ci3

)

vozi

la/

24 ~

asa

2) N

o}ni

ot s

oobr

a}aj

, vo

prin

cip,

e d

efin

iran

kak

o pr

ose~

en g

odi{

en d

neve

n so

obr

a}aj

(P

GDS

) po

me|

u 22

.00

i 6.

00 ~

asot

4) S

oobr

a}aj

ot v

o t.

n. {

pic,

vo

prin

cip

se d

efin

ira

kako

soo

bra}

aj v

o pe

des

etti

ot n

ajop

tova

ren

~as

vo

god

inat

a

a)

= d

neve

n pr

osek

na

mot

orni

voz

ila

b)

= p

roce

nt o

d d

nevn

iot

pros

ek n

a si

te m

otor

ni v

ozil

a

c)=

pro

cent

od

dne

vnio

t pr

osek

na

les

ni m

otor

ni v

ozil

a

d)=

pro

cent

od

dne

vnio

t pr

osek

na

te{

ki m

otor

ni v

ozil

a

47

Zem

ja

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

pros

e~en

bro

j na

voz

ila

po

mes

to

(pun

kt)

vo

2010

prom

ena

vo t

ekot

na

200

5 go

din

a (%

)

Sit

e m

otor

ni v

ozil

aa a b

Kat

egor

ija

Aa c a c a b a

d a d

Fus

no

ti:

broj

na

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

no}e

n so

obra

}aj2

)

vozi

la/

8~so

obra

}aj v

o pr

azni

ci3)

vozi

la/

24 ~

asa)

soob

ra}a

j vo

{pi

c4)

vozi

la/

~as

no}e

n so

obra

}aj2

)

vozi

la/

8~so

obra

}aj v

o pr

azni

ci3)

vozi

la/

24 ~

asa

soob

ra}a

j vo

{pi

c4)

vozi

la/

~as

broj

na

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1)

.. ..

Tab

ela

4. D

IS

TR

IB

UC

IJA

NA

MO

TO

RN

IO

T S

OO

BR

A]

AJ

PO

KA

TE

GO

RI

I N

A V

OZ

IL

A V

O 2

010

GO

DI

NA

E p

ati{

ta i

bro

j na

sood

vetn

oto

mes

to (

punk

t) z

a sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e

E...

.

E

....

Kat

egor

ija

na v

ozil

aK

od

b roj

na

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

broj

na

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1)

.. ..

broj

na

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1

) .. ..

broj

na

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e.

popi

{uv

awe1)

.. ..

4 ) S

oobr

a}aj

ot v

o t.

n. {

pic,

vo

prin

cip,

se

def

inir

a ka

ko s

oobr

a}aj

vo

ped

eset

tiot

naj

opto

var

en ~

as v

o go

din

ata

Kat

egor

ija

B

Les

ni m

otor

ni v

ozil

a

(vku

pno

kate

g. A

i B)

Kat

egor

ija

G

Kat

egor

ija

V

Te{

ki m

otor

ni

vozi

la

(vku

pno

kate

g.C

i.D

)

Za

ob

jasn

uvaw

e za

kat

ego

ri

ite

na

mo

tor

ni

te v

ozi

la

i k

od

ov

ite

, vi

di

tab

ela

4 o

d o

vo

j do

kum

ent.

3) P

raz

ni~n

iot

soob

ra}

aj, v

o pr

inci

p, e

def

inir

an k

ako

pros

e~en

dne

ven

soob

ra}

aj (

PD

S)

za v

rem

e na

pr

ibl

i`no

dvo

mes

e~ni

ot p

erio

d n

a od

mor

i (v

o is

klu~

itel

ni s

lu~

ai e

den

m

esec

)

1 ) V

nesi

go

broj

ot n

a m

esta

ta (

punk

tovi

te).

Br

ojot

na

mes

toto

(pu

nkto

t) z

a sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e, k

oj e

ist

za

dva

il

i po

ve}e

E p

ati{

ta t

reb

a 2)

No}

niot

soo

bra}

aj, v

o pr

inci

p, e

def

inir

an k

ako

pros

e~en

god

i{en

dne

ven

soob

ra}

aj (

PGD

S)

pom

e|u

22.0

0 i

6.00

~as

ot

Ob

jasn

uvaw

a n

a k

od

ov

ite

a)

= d

neve

n pr

osek

na

mot

orni

voz

ila

b)

= p

roce

nt o

d d

nevn

iot

pros

ek n

a si

te m

otor

ni v

ozil

a

c)=

pro

cent

od

dne

vnio

t pr

osek

na

les

ni m

otor

ni v

ozil

a

d)=

pro

cent

od

dne

vnio

t pr

osek

na

te{

ki m

otor

ni v

ozil

a

48

Tab

ela

5

DO

L@

IN

A I

IS

KO

RI

ST

EN

OS

T N

A P

AT

I[

TA

TA

1/

2/

Zem

ja:

Vo

zni

ki

lom

etr

i (

mi

lio

ni

go

di

{n

o)

od k

oi 3)

Vk

upn

ov

ozi

la

ka

tego

ri

ja A

v

ozi

la

k

ate

gor

ija

B

vo

zil

a

kat

ego

rija

C

vo

zil

a

ka

tego

ri

ja D

20

05

20

10

Sp

or

ed

vi

do

t n

a p

ato

t

20

05

20

10

20

05

20

10

20

05

20

10

20

05

20

10

1.2

20

05

20

10

1.2

12

005

20

10

1.2

22

005

20

10

20

05

20

10

2

/ M

etod

ot z

a pr

ocen

a na

voz

niot

kil

omet

ar t

reb

a d

a bi

de

opi{

an v

o za

bel

e{ka

.

3

/ Z

a ob

jasn

uvaw

e na

kat

egor

iite

na

mot

orni

voz

ila A

-G, v

idi

tabe

la

4 od

ovo

j dok

umen

t.

* S

ekoj

a ze

mja

mor

a d

a oz

na~i

koj

a m

re`

a se

kor

isti

(na

pr.

, op{

tins

ka, r

egio

nal

na, n

acio

nal

na).

1.1

3

1

/ P

odat

ocit

e za

red

1 i

1.1

tr

eba

da

se b

azir

aat

vrz

rez

ulta

tite

od

Pop

isot

na

E p

ati{

tata

200

5/20

10; a

pod

atoc

ite

za r

edov

ite

1.2,

1.21

,1.2

2 i

1.23

mo`

at d

a bi

dat

pr

ocen

eti.

- E

ksp

re

sni

pa

ti{

ta

- D

rug

i E

pa

ti{

ta

- D

rug

i n

e E

pa

ti{

ta*

1.2

3

Vk

upn

o n

e E

pa

ti{

ta

- A

vto

pa

ti{

ta

- E

ksp

re

sni

pa

ti{

ta

- A

vto

pa

ti{

ta

1.1

1.1

1

1.1

2

Do

l`

in

a(k

m)

Vk

upn

a d

ol

`in

a1

Si

te E

pa

ti{

ta

49

Motroni vozila SIMBOLI

Kategorija (A) - (G) po den Boja [iro~ina vo mm

< 999 Crvena 0.5

1 000 - 1 999 " 1

2 000 - 5 999 " 1.5

6 000 - 9 999 " 2.5

10 000 - 14 999 " 3.5

15 000 - 24 999 " 4.5

25 000 -39 999 " 6

40 000 - 59 999 " 7.5

60 000 - 79 999 " 9

80 000 - 99 999 " 10.5

100 000 - 119 999 " 12

120 000 - 149 999 " 14

150 000 > " 16

Necelosni ili nedostapni podatoci

Broj na E patot

MESTA (PUNKTOVI) ZA POPI[UVAWE . NL6

Tabela 6

Simboli {to treba da se koristat za pretstavuvawe na rezultatite od Popisot na glavnite me|unarodni soobra}ajni arterii (E pati{tata) vo 2010 godina i podatoci {to treba da bidat pretstaveni na mapite vo vrska so mestata (punktovite) za sledewe, t.e. popi{uvawe

Pati{tata {to se klasificirani kako avtopati{ta i ekspresni pati{ta, treba da bidat prika`ani so crvena boja, pri {to op{tata {iro~ina na linijata treba da ja prika`e gustinata na soobra}ajot. Dokolku e toa mo`no, treba da se navede u~estvoto na te{kite motorni vozila vo vkupniot soobra}aj na site motorni vozila.

E 75 ------

50

Bro

j na

E

pato

t 1)

Bro

j na

mes

toto

(p

unkt

ot)

za

sled

ewe,

t.

e.

popi

{uv

awe

Dol

`in

a na

d

elni

cata

od

pat

ot

Bro

j na

kol

ovoz

i

Nor

mal

na

{ir

o~in

a na

d

elni

cata

na

sek

oj

kol

ovoz

Bro

j na

len

ti 2)

Nor

mal

na

ili

p ros

e~na

{

iro~

ina

na

len

tite

me|

u m

esta

ta

(pun

ktov

ite)

za

sl

edew

e,

t.e.

za

[ir

o~in

a na

ce

ntra

lna

ta

reze

rvna

len

ta 3)

[ir

o~in

a na

po

jasi

te z

a za

pira

we

vo

slu~

aj n

a op

asno

st

3)

Pro

se~n

o d

izaj

nira

na

brzi

na 4)

God

i{en

pr

ose~

en

dne

ven

mot

oren

so

obra

}aj

vo 2

010

Pro

cent

ual

na

prom

ena

vo

spor

edba

so

2005

5)

% n

a te

{ki

m

otor

ni

vozi

la

6)

(A)

(B)

(V)

(G)

(D)

(\)

(E)

(`)

(Z)

(Y)

(I)

(J)

(K)

6) V

ozni

te k

ateg

orii

( C

) i

(D)

pret

stav

uvaa

t te

{ki

voz

ila

PO

DA

TO

CI

ZA

GU

ST

IN

AT

A N

A M

OT

OR

NI

OT

SO

OB

RA

]A

J V

O 2

010

GO

DI

NA

NA

PU

NK

TO

VI

TE

ZA

BR

OE

WE

NA

E

PA

TI

[T

AT

A P

RI

KA

@A

NI

NA

KA

RT

AT

A V

O P

RI

LO

G

Tab

ela

7

1) M

esta

ta (

punk

tovi

te)

za s

led

ewe,

t.e

. pop

i{uv

awe,

tr

eba

da

se n

ared

eni

po i

stio

t r

edos

led

kak

o on

oj o

pi{

an v

o A

neks

ot 1

od

Evr

opsk

ata

spog

odba

za

glav

nite

me|

unar

odni

so

obr

a}aj

ni p

ati{

ta (

AGR

)2)

Br

ojot

na

len

ti t

reb

a d

a se

pr

ika`

e ta

ka {

to n

ajso

odve

tno

da

ja p

ret

stav

uva

del

nica

ta n

a pa

tot.

Vo

slu~

aj d

a se

rab

oti

za d

elni

ca s

o ed

en k

olov

oz, t

reb

a d

a se

dad

e vk

upni

ot b

roj

na

len

ti (

2,3,

4,5.

.). V

o sl

u~aj

da

se r

abot

i za

del

nica

so

dva

kol

ovoz

a od

voen

i so

rez

ervn

a l

enta

, tr

eba

da

se d

ade

vkup

niot

br

oj n

a l

enti

(2+

2, 2

+3,

3+

3, 3

+4.

.).

3) Z

a {

iro~

inat

a na

cen

tral

nite

rez

ervn

i l

enti

(@

) i

{ir

o~in

ata

na p

ojas

ite

za z

apir

awe

vo s

lu~

aj n

a op

asno

st (

Z),

da

se s

tavi

nor

mal

nata

{ir

o~in

a na

pog

olem

iot

del

ki

lom

etr

i po

me|

u ed

no m

esto

(pu

nkt)

za

sled

ewe,

t.e

. pop

i{uv

awe

i d

rug

o. V

o sl

u~aj

kog

a ne

se

ras

pol

aga

so i

for

mac

ija

za c

entr

alni

te r

ezer

vni

len

ti (

@)

i po

jasi

te z

a za

pir

awe

vo s

lu~

aj n

a op

asno

st (

Z)

pogo

lem

iot

del

kil

omet

ri

pom

e|u

edno

mes

to (

punk

t) z

a sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e i

dr

ugo,

ve

mol

ime

poso

~ete

go

post

oew

eto

na c

entr

alna

r

ezer

vna

len

ta i

poj

as z

a za

pir

awe

vo s

lu~

aj n

a op

asno

st (

DA

il

i N

E)

4) Z

a pr

ose~

no d

izaj

nir

anat

a br

zina

(Y

) d

a se

nav

ede

nor

mal

nata

br

zina

na

pogo

lem

iot

broj

na

kil

omet

ri

pom

e|u

dve

mes

ta (

punk

tovi

) za

sl

edew

e, t

.e. p

opi{

uvaw

e

5) A

ko b

roj

kite

za

proc

entu

alno

to z

gol

emuv

awe

ili

nam

aluv

awe

vo s

por

edba

so

2005

god

ina

ne s

ood

vets

tvuv

aat

so v

isti

nska

ta r

azl

ika

me|

u br

ojki

te z

a 20

10 g

odin

a i

ve}e

pu

blik

uvan

ite

od P

opis

ot v

o 20

05 g

odin

a, t

reb

a d

a se

dad

e ob

jasn

uvaw

e vo

fus

nota

Zem

ja _

____

____

____

____

51

ZemjaE pati{ta kade {to

ozna~uvaweto so patokazi e zavr{eno

DA/NE (ako e DA , navedete ja datata

na zavr{uvaweto; ako e NE , da se popolnat kolonite V ili G )

ozna~uvawe koe e vo tek (o~ekuvan datum na

zavr{uvawe)

planirano obele`uvawe (o~ekuvan datum na

zavr{uvawe)

A B V G

E______

E_____

E______

E______

E_____

E______

E______

E_____

E______

E______

E_____

E______

E______

E_____

E______

E______

E_____

E______

E______

E_____

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E______

E pati{ta kade {to obele`uvaweto e vo tek ili e planirano

Broj na E patot

STATUS NA PATOKAZITE NA E PATI[TATA NA 31 DEKEMVRI 2010

Tabela 8