I TOVAKKA AVTOMOBILOV pi MOTOR

Tretj a pot priva tizacij ePobuda za izdajo Zakona o restitucijiLASTNINSKE PRAVICE DELAVCEV

PROF. DR. LUDVIK TOPLAKPriča smo novemu narodnemurazkolu v Sloveniji: za privati-zacijo ali proti njej. Po dnevnihporočilih in razpravah sodeč, jeto dnevnopolitično vprašanje vSloveniji, ker so tudi argumentidnevnopolitični. V resnici pa priprivatizaciji gre za najvitalnejšenarodnozgodovinsko vprašanje,ker ima lastnina temeljni pravni,ekonomski, socialni, strankarskopolitični in nacionalnopolitičnipomen pa tudi socialno-psiho-loški značaj. Zato je lastnina enatemeljnih družbenih kategorijprava, ekonomije, politike in filo-zofije ter ključno vprašanje v vsehdružbenih sistemih.V nadaljevanju želim utemeljiti,da je sedanje državno premože-nje že privatizirano, razen javnegadobra, lastnik na podlagi ustave

in zakona je delavec in da so vsidrugi poskusi uzurpacije delav-čevega premoženja nezakoniti innelegitimni. Zaradi omejitve pro-stora ne naštevam vseh predpisovter pravnih in ekonomskih ute-meljitev. 1

Dilema za privatizacijo ali protinjej je zavajajoča politična igra zapolitično premoč in demagogi-jo dveh protiljudskih političnihmodelov. Politično poenostavlje-no bomo opisali elemente ene indruge strani.Za privatizacijo se zavzemajo za-govorniki neoliberalnega kon-cepta, izključujoče konkurence,kapitalizma brez rokavic in brezdružbene odgovornosti. Cilj priva-tizacije je individualna lastnina,država pa sredstvo. Pridružujejose jim tudi tisti, ki želijo obdrža-ti drobne privilegije, kot streža-ji ali biriči ter so za plačilo svojih

užitkov pripravljeni služiti. Gre zanebrzdani individualizem, požre-šnost posameznikov in njihovihmrež ter podanikov. Oboji so kotzapravljivi kmet, ki proda ali za-stavi zemljo bogatinu.Proti privatizaciji se zavzemajozagovorniki etatizma, državne-ga kapitalizma, močnega javnegasektorja, ki samo v državni lastni-ni vidijo svojo politično moč alisocialno varnost ter verjamejo, dalahko samo preko močne državeobvarujejo svoje privilegije. Nevidijo pa, da državni kapitalizemnujno vodi v razvoj državne oli-garhije, ki se vzdržuje na sistemuklientelizma in korupcije.Obe na videz nasprotujoči sistrani, tisti za in tisti proti, paizhajata iz logike izključujočekonkurence. Ujeti sta v dva izklju-čujoča se modela: kolektivističnoboljševiški model in neoliberalen

Šfoio reglstitano brezposeHi oseb za OS Maribor, sta nje na itin 31. 12. posameznega leta.E V M ARIB UR Obmofna služba Maribor potrta obmofle upravnih enot Lenart, Maribor, Pesnica, Ruse ki Slov. Bistrita.

i^i^i^i^i^i^^^_JBf^fT"jffK m^BLr* l^TtJaj^ - JBftsBS^^iL Mj. - t^KFaai hvfifi Ji^i^i^i^H^ili^i^^^^^^i^il

mmr

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

kapitalistični model. Ne vidita, daobstaja tretja pot, tj. solidarnostneekonomije, ki se ji v Evropi rečesocialno-tržna ekonomija, kot sokooperativa in delavsko delničar-stvo, ali v Ameriki tako imenova-na crowdekonomija, ter različneoblike mrežnega marketinga. Ne-pogrešljiv del solidarnostne eko-nomije je ekonomska demokracija,ki omogoča zadosti velikemu šte-vilu malih lastnikov in delničar-jev, proizvajalcev in potrošnikov,varčevalcev in kreditojemalcevali zavarovancev, da se organizi-rano zoperstavijo požrešnosti mo-nopolnega kapitala, vse v pogojihtržne ekonomije.Tretja pot tudi v Sloveniji je zadru-žništvo oziroma delavsko delni-čarstvo, ki zagotavlja velikemuštevilu malih, da se organiziranozoperstavijo kapitalistični požre-šnosti na eni ter državno-etatistič-ni moči birokracije na drugi strani,in je zato pod stalnim udaromobeh: kolektivističnih oblastnikovna eni strani in kapitalističnih la-stnikov na drugi. To je tudi model,ki zagotavlja pravično distribuci-jo dobrin, ki je pravno in ustavnoutemeljena pot, komplementarnaprivatni lastnini in državni regu-lativi moderne socialne države.Tretja pot zagotavlja socialno inpolitično ravnotežje ter zagota-vlja socialni mir v pogojih tržneekonomije in ekonomske demo-kracije. Ta pot je v Sloveniji tudiedina ustavnopravno, lastninsko,filozofsko in politično utemeljena,ker zagotavlja pluralizem lastni-ne, ekonomski razvoj, socialno inpravno državo ter ekonomsko po-litično neodvisnost države.Pojem privatizacijein pravna vsebinalastninske pravicePrivatizacija pomeni transformaci-jo državne lastnine v zasebno, na-sprotno kot nacionalizacija pomenipodržavljenje zasebne lastnine. Greza zamenjavo subjekta, ne menjapa se pravna vsebina lastnine. Vse-bina lastnine v pravnem pogledu jepo definiciji enaka v vseh časih inse ne menja. Menjajo se lahko pred-pisi v pravu vsake države gledepredmeta, obsega ali načina izvr-ševanja lastninske pravice ter ter-minologije.Lastnina v pravnem pogledu, poklasičnih zakonodajah in tudi ponaši, je najširša pravica lastnika, kiobsega pravico rabe stvari in uži-

vanja plodov, pravico do posestiali upravljanja s stvarjo, pravicorazpolaganja s stvarjo in pravicovsakega tretjega od tega izklju-čiti. V starem Rimu bi rekli: iusutendi et fruendi, ius possidendi,ius disponendi in ius prohibendi.V samoupravni terminologiji se jereklo: pravica delavca, da upora-blja (ius utendi et fruendi), pravicadelavca, da upravlja (ius possiden-di), pravica, da razpolaga z rezul-tati živega in minulega dela (iusdisponendi), ter pravica delavca,da vsakega drugega od tega iz-ključi (ius prohibendi). Vsebinalastnine je stalnica. Terminolo-ške, jezikovne in politične ali teo-retične razlage ne menjajo bistvalastnine.Zgodovinski razvoj lastnine,privatizacija in nacionalizacijaPrivatizacija in nacionalizacija stazgodovinsko nasprotujoča si pro-cesa. V zgodovini se je menjalapravna ureditev lastnine glede su-bjekta lastnine, glede lastnika alidrugega upravičenca do posame-znih upravičenj ter glede omeji-tev izvrševanja lastninske pravice.Tako je glede predmeta po rim-skem pravu suženjstva bila dopu-stna lastnina na sužnjih, človek jebil predmet lastnine, kar je bilokasneje prepovedano in kaznova-no s smrtno kaznijo. Glede pred-meta prevladujoče lastnine se jelastnina menjala, kot prevladujočeoblike kapitala od ruralnega, indu-strijskega, finančnega do lastninena know how (znanju, copv right).Glede subjekta poznamo tri osnov-ne oblike: kolektivno (skupno, dr-žavno lastnino), individualno inskupinsko ali solastnino (korpora-tivno).2 V ekonomiji in pravu smopriča nasprotnim procesom: pri-vatizacija nasproti nacionalizaciji.Procesi pa niso linearni, ker pri-meri 11. septembra v New Yorku aliCharlie Hebdoja v Parizu in drugavojna žarišča ustvarjajo nasprotnekrče. 3

Razvoj lastninske pravicedelavca in delavskegadelničarstva pri nasProcesi avtonomije volje, ki so glo-balni, so se v socialistični Jugosla-viji začeli pod imenom delavskosamoupravljanje leta 1950, v na-

slednjih desetletjih so se širili podimenom družbeno samoupravlja-nje. Samoupravna pravica delavcaje bila v začetku politična katego-rija in je imela javnopravni značaj.To je sovpadalo s trendi v prid so-cialno-tržni ekonomiji in dela-vski participaciji v zahodni Evropi.Ekonomska in pravna teorija inzakonodaja v Jugoslaviji so v letihtako imenovane samoupravne de-mokracije oblikovale koncept de-lavskega delničarstva (prof. TineLah iz UM ter prof. Stojan Pretnariz UL, prof. Nikola Balog), kije po-litično pravico delavca definiralkot merljivo premoženjsko pravico,pravno zavarovano, kot lastninodelavca.V letih tako imenovanega plura-lizma interesov je model delavče-ve lastnine dobil ustavnopravnoformo v Ustavnih amandmajih1971. V predlogu sta bili zapi-sani dve bistveni novosti: prvav politični ureditvi, "Republi-ka je suverena država", in drugov družbeno ekonomski sferi,"Delavec ima pravico uporabe,upravljanja in razpolaganja z re-zultati živega in minulega delav skladu s svojim prispevkomin nihče nima pravice delavcaomejevati, da ne bi razpolagal zrezultati svojega živega in mi-nulega dela". To pa je polna vse-bina lastninske pravice delavcana ustvarjenih rezultatih živegain minulega dela. Ta določila jeprevzela Ustava SFRJ leta 1974 vomiljeni obliki, tako da je v poli-tičnem sistemu opustila "suvere-na", v ekonomskem sistemu pa jepravico delavca iz ednine izra-zila v množini. Vsebina delavče-ve samoupravne pravice je takopostala pravno definirana kotlastniška pravica, finančno ovre-dnotena, dokazljiva in material-nopravno zavarovana, z vsemivsebinami lastninske pravice:uporabe, upravljanja, razpolaga-nja in pravico vsakega tretjega odtega izključiti.Pravna vsebina lastnine (pravicarabe in uživanja ali uporabe, pravi-ca do posesti ali upravljanja, pravi-ca razpolaganja in pravica vsakegatretjega izključiti) se v zgodovinini spremenila ne glede na objekt,subjekt ali ter pravno-politične aliekonomske interese ter omejitvelastnine.Tako vsebino lastninske pravi-ce delavca na živem in minulemN

aroč

nik:

VSE

SLO

VEN

SKO

ZD

RU

ŽEN

JE M

ALIH

DEL

NIČ

ARJE

VO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

delu je povzel tudi Zakon o zdru-ženem delu leta 1976. Ustavno inpravno določena vsebina delavče-vih pravic na minulem delu je bilajasna ter enaka vsebini lastniškepravice od rimskih časov dalje. Kerje bila lastninska pravica delavcatako ustavno in pravno definirana,je ogrožena politokracija ni moglapravno ukiniti. Zato je sledil poli-tično ideološki boj. Ustavnoprav-na ureditev "delavčeve pravice doživega in minulega dela" s predlogidelavskega delničarstva je ogrozi-la politične in ekonomske interesepolitokracije ter povzročila politič-ne konfrontacije namesto pravno-ekonomskih argumentov.

Politična negacijalastniške pravice delavcaPolitokracija si je za pravno podro-čje izmislila novo kolektivističnoformulo "nelastninsko teorijo druž-bene lastnine", češ da družbena la-stnina nima titularja, ker da je lastvseh in nikogar. Na ekonomskempodročju pa je razvila politično vo-luntaristično "teorijo dogovorneekonomije". Sledile so politično-ide-ološke in medijske diskvalifikacijein likvidacije zagovornikov pravnodefiniranih in ekonomsko merlji-vih pravic delavca.4Za implementacijo delavčevihpravic so sledili izvedbeni predpi-si o delitvi osebnih dohodkov (živodelo) v skladu s prispevkom de-lavca ter po tem ključu pokojnin-ski predpisi, ki so priznali delavcupravico do minulega dela, v skladus prispevkom (del minulega dela).Niso pa bili sprejeti tisti izvedbe-ni predpisi, ki bi izmerili prispevekdelavca k razširjeni reprodukciji,povečanemu kapitalu (reinvestira-no minulo delo) ter uvedli trg ka-pitala.5Zagovornike lastnine delavcev jepolitokracija politično in medijskodiskvalificirala kot zagovornike ci-vilistične teorije. Tej gonji so z zami-kom sledili politični pogromi tudi vSlovenji, tako na dnevih pravnikovv Portorožu leta 1980 kot s članki vreviji Združeno delo. »

Obstaja tretja pot,solidarnostnaekonomija,ki seji v Evropireče socialno-tržna ekonomija,kot sta koopera-tiva in delavskodelničarstvo

Politokracija je s pomočjo teorijeodmiranja države in prava ter teo-rije integralnega samoupravljanjav strahu pred organiziranim dela-vskim delničarstvom potencira-la nihilistično nelastninsko teorijodružbene lastnine in dogovorneekonomije. 6

Tako je politokracija politično za-nikala pravno definirano vsebinolastninske pravice delavca na mi-nulem delu in posledično prepre-čila delavsko delničarstvo ter trgkapitala in delavca izigrala v proce-su privatizacije od Markovičevegazakona o podjetjih dalje. Ta zakonin pragmatično interesne lastnin-ske razlage namreč izhajajo iz ne-lastniške teorije družbene lastnine,češ, "družbena lastnina je last vsehin nikogar, pripada vsem in niko-mur". V političnih preigravanjih sov Jugoslaviji zmagovale pragmatič-no interesne skupine prenove, ki sodojele, da se politično izteka pol-stoletni jaltski sporazum in s temdržavno politično upravljanje go-spodarstva ekonomsko pa prihajatržna ekonomija in čas privatiza-cije "družbene lastnine, ki je lastvseh in nikogar". Gotovo pa pripa-da več predvsem dedičem "najza-služnejših", torej družbenopolitičnisferi, ki je po političnih kriterijihtudi imenovala vodilne delavce vgospodarstvo in družbene službekot "menedžerje". 7

Tudi v vrstah tranzicijskih gibanjleta 1990 je bilo očitno, da so enirazumeli tranzicijo kot medge-neracijski znotrajpartijski spor,"drugi pa so bili sopotniki" ali"humus". Interesi in koncepti bivšepragmatične politokracije so se na-daljevali v pogojih tranzicije tudi vsamostojni Sloveniji ter se intere-sno ujeli s privatizacijskimi inte-resi novih menedžerjev kot novastrankokratska kvazielita. Danes seobe strani borita za isto stvar, ob-vladovanje državnega premoženjabodisi kot lastnik, ki neposrednoupravlja in glasuje za privatizacijo,bodisi kot predstavnik politokra-cije (strankokracije ali javnega sek-torja), ki glasuje proti privatizaciji.Oboji se borijo proti istemu naspro-tniku, edinemu pravnemu in legi-timnemu lastniku, delavcu.

Protipravnaekspropriacijalastnine delavcevje pravna in poli-tična travma interja pravno arti-kuliranje lastniškepravice delavca naminulem delu

Zaključek: lastniška pravica je bilapravno priznana in praktično uve-

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

ljavljena v obliki uporabe in upra-vljanja ter razpolaganja na živemdelu (osebni dohodki) in delu mi-nulega dela, namenjenem za po-kojnine; del, kije bil namenjenza razširjeno reprodukcijo (kapi-tal), pa je politokracija protiprav-no pridržala za sebe. Za ta drugireinvestirani del lastnine delavcaniso bili izdani izvedbeni pred-pisi. Zato ni bilo izvedeno knji-govodsko ovrednotenje praviceposameznega delavca na razširjenireprodukciji. Družbena lastnina vgospodarstvu je bila tako pravnov celoti že privatizirana leta 1971in ta pravica delavca ni bila nikolipravno odvzeta, bila je protipravnopolitično zamolčana do leta 1989ter kasneje v času privatizacije pro-tipravno ekspropriirana. Kako?

Ekspropriacija lastniškepravice delavca in delavskegadelničarstvaPravno nesporno definirano la-stnino delavca na minulem deluje bivša politokracija negirala pro-tipravno z nelastninsko teorijodružbene lastnine do leta 1989,nova generacija "menedžerjev" paje pod vplivom neoliberalne teo-rije po letu 1989 politiko nadalje-vala s protiustavnim Zakonom opodjetjih z novim konceptom re-privatizacije ter tako protiustav-no ekspropriirala delavca ustavnoin pravno zavarovane lastnin-ske pravice na minulem delu. Poletu 1991 je slovenska zakono-daja temu sledila, predvsem popodpisu tako imenovanega Me-moranduma o privatizaciji, ki soga leta 1992 podpisali predstav-niki parlamentarnih političnihstrank razen Grosa in Omana. 8Pri Zakonu o privatizaciji podjetijiz leta 1992, ki naj bi bil pravič-no in zakonito uredil lastninskidelež delavcev, lastnikov minule-ga dela, je prišlo do ponovne poli-tične prevare. 9

Dejanska ekspropriacija delavče-ve lastnine se je potencirala potako imenovani menedžerski intajkunski privatizaciji ter s po-močjo bank ob pogojih oderuškeobrestne mere, vse utemeljeno stako imenovano finančno mo-netaristično teorijo neoliberaliz-ma pod krinko svobodnega trga,sanacijo bank, prodajo in podr-žavljanjem delnic, iztiskanjemmalih delničarjev in prodajo takoimenovanih državnih podjetij podimenom privatizacija. Protipravna

ekspropriacija lastnine delavcev jepravna in politična travma in terjapravno artikuliranje lastniškepravice delavca na minulem deluz Zakonom o restituciji lastniškepravice delavca.

Argumentiza Zakon o restitucijilastninske pravice delavcemZgodovinska ideološka in pro-tipravna prevara delavca je tudizgodovinska politična travma, zasocialni in politični mir in razvojSlovenije posebno aktualna, ki jobo treba pravno artikulirati ter zzakonom sanirati. Podobno kot je50 let po nacionalizaciji, leta 1991,sledila denacionalizacija, je danesčas, da se pravno sanira vprašanjerestitucije materialnih pravic de-lavcev z zakonom.Z Zakonom o restituciji pravic de-lavcev je treba identificirati zgodo-vinske prevare ter s tem povezanozločinsko zakonodajo, kije preva-re in druge s tem povezane zločineščitila. Urediti je treba s posebnimzakonom, kot je to zakonsko bilo žeurejeno za posebne kategorije priza-detih državljanov, kot so borci NOB,vojni veterani, izgnanci, prisilnimobiliziranci, žrtve povojnega nasi-lja, razlaščenci, izbrisani in drugi.Ves čas od leta 1971, ko so teoreti-ki in gospodarstveniki, pravnikiin ekonomisti, kot so prof. NikolaBalog, prof. Stojan Pretnar in prof.Tine Lah, predlagali poimenova-nje "delavska delnica", je velik delstroke in znanosti zahteval po-stavitev delavskega delničarstva.Tudi v času novih poskusov me-nedžerskih privatizacij leta 1989so profesorji in gospodarstvenikiv Ljubljani, Mariboru in Beogra-du organizirali javno razpravo,na kateri so nastopali teoretiki inpraktiki ekonomije in prava. 10Vsa prizadevanja, ki bi preprečilaprotipravno oškodovanje delav-cev v stroki, praksi, znanosti alizakonodaji, so povezane interesneskupine politično in moralno dis-kvalificirale, pobudnike pa tudikriminalizirale. Po 25 letih juri-dičnih zločinov, prevar in zmot, vkaterih je le nekaj izjem, je čas, dase pripravi Zakon o restituciji ma-terialnih pravic delavcev v držav-nem zboru.Zakon o restituciji lastninskihpravic delavcev ima večstranskiznačaj:• v pravnem pogledu odpravi ne-

zakonito stanje na področju la-stninskih odnosov in vzpostavipravno legalno in pravično stanje,kar je imperativ pravne države.Delavcu zagotovi uveljavljanje za-konite vsebine lastninske praviceuporabe, upravljanja in razpola-ganja ter varovanje lastnine nadelavski delnici;

• v ekonomskem pogledu spodbudisocialno energijo in povrne zaupa-nje, potrebno za nov gospodarskivzgon v državi, ter tako spodbudikonkurenčnost v upravljanju pod-jetij in na trgu blaga in kapitala,doma in v odnosu do mednaro-dnih trgov. S tem se eliminira soci-alna diferenciacija, poveča nadzorin odgovornost državljanov zaekonomski razvoj, pravno se defi-nira trg blaga in kapitala v državiter utrdi finančna neodvisnostdržave ob povečani politični inekonomski participaciji državlja-nov; v socialno-političnem pogle-du se zmanjšajo socialne razlike,poveča srednji sloj, vzpostavi eko-nomsko podlago za socialno tržnoekonomijo, ki bo zagotavljala eko-nomsko ravnotežje do monopo-lističnih teženj individualnegakapitala ter ravnotežje proti obla-stništvu politokratskih struktur, kiželijo vzpostaviti državne mono-pole in državni kapitalizem. Polegkooperative in modernih oblikmnožičnega financiranja (cro-wdfunding) se utrdi ekonomskademokracija, zagotovi pravičnadelitev dobrin, pospeši javno-za-sebno partnerstvo ter vzpostaviravnotežje med realnim in finanč-nim sektorjem v gospodarstvu.V nacionalno-političnem pogle-du pa se utrdi ekonomska neod-visnost države, odpravijo kričečamedregionalna, medsektorska inmedgeneracijska protislovja, pove-čata odgovornost in javni nadzorter omejita korupcija in kliente-lizem, omeji moč strankokracijein drugih kvazielit, vzpostavi so-cialna pravičnost, pravna država,povrne samozavest ter ugleddržave doma in v svetu.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Sklepni predlogVladi in poslanskim skupinampredlagam, da nemudoma pripra-vijo predlog Zakona o restitucijipravic delavcev iz minulega dela,ob sodelovanju pravnih in eko-nomskih strokovnjakov, da se poključu pokojninskega fonda ovre-dnoti minulo delo delavca kot del-nica, z izjemo javnega dobra tertako zagotovi restitucija lastnin-ske pravice v Republiki Sloveniji,določijo vsebinski, postopkovni,upravljavski in časovni okviri izvr-ševanja ustavno in pravno prizna-ne lastninske pravice delavca terdoločijo pravila upravljanja in trgakapitala. •Opombe:1. - V pravnem pogleduje lastnina pravica

lastnika, da stvar rabi, uživa, ima v po-sesti, z njo razpolaga in vsakega tretjegaod tega izključi.

- Ekonomsko izraz lastnik pomeni dej-stvo moči določene osebe, da stvarkoristi oziroma participira pri pridobi-vanju plodov. Praviloma je ekonomskilastniktisti, kije pravni lastnik, kar pani nujno. Če ima tretja oseba ekonom-sko korist od stvari, je ta tretja osebaekonomski lastnik. Ekonomski lastnikje lahko država, ki pobira davke, večje,kot je dodana vrednost, banke, ki pobi-rajo visoke obresti, trgovci, ki pobirajododano vrednost določenih panog, npr.kmetijskih pridelkov, ali najemniki, kiplačajo najemnino pod ceno, ipd.

- Politična moč praviloma določa distri-bucijo dobrin v družbi in s tem social-

ni položaj ljudi. Distribucija lastnine inplodovje najpomembnejši regulator so-cialne politike v družbi. Prav zato politič-ne stranke ali drugi politični centri močihočejo obvladovati lastnino kot upra-vljavci državne lastnine, kot upravljavcidržave, ki pobira davke ali kot lastniki.Vprašanje distribucije lastnine v družbije predvsem ključnega pomena za distri-bucijo politične moči.

- Lastnina ima tudi nacionalnopolitičnipomen za vsako državo, kerje poleg poli-tičnih atributov države, lastnina v ekono-miji ključni instrument obstoja, statusa,moči in razvoja države in državljanov, tertako konstitutivni element vsake države.V politiki države do lastnine in ekonom-ske neodvisnoti pase kaže državotvornastopnja nosilcev politične moči.

- Lastnina kot sublimacija nagona posamoohranitvi je tudi psihološko-soci-alna potreba človeka, ki nima omeji-tve. Omejitevje lahko samo osebna, vspoznavanju smisla lastnine ali občutkunesmisla požrešnosti, se pravi kulturalastnine. To pa je etični, torej filozof-ski pomen lastnine.

2. Po francoski revoluciji je sledilo stoletjeindividualizacije lastnine, privatizacijeprejšnje skupne ali cerkvene in fevdalnelastnine (era imperializacije privatnegaprava). V drugi polovici 19. stoletja sledistoletje krepitve države in javnega prava,omejevanje privatne lastnine (interven-cionalizem) glede vsebine in obsega (eraimperializacije javnega prava) in držav-nega intervencionizma, kije dosegel vr-hunec v podobi totalitarnih režimov vprvi polovici 20. stoletja pod imeni faši-zem, boljševizem ali nacizem. Država je

zjavnopravnimi instrumenti omejevalalastnino, politične pravice, osebnostnepravice, vse do intimne človekove sfere,kot so jezik, vera, narodna pripadnostali politično prepričanje. V drugi polovici20. stoletja, po drugi svetovni vojni, pozlomu fašizma in nacizma, se začne na-sproten proces avtonomije volje v Evropina različnih področjih in pod različnimiimeni: parlamentarna demokracija inosebnostne pravice v politiki, deregula-tiva in svobodni trg v ekonomiji, repri-vatizacija državne lastnine in pluralizemlastnine kot tretja pot v ekonomiji in stem povezana ekonomska demokracija,avtonomija univerze v akademski sferi.Razvija se socialna država, socialno-tržnaekonomija, ekonomska demokracija, vSkandinaviji pa država blaginje. Po padcuBerlinskega zidu se potencira neoliberal-na oblika kapitalizma, ki povzroči novosocialno diferenciacijo in nova socialnaprotislovja ter ponovno zahtevo po dr-žavnem intervencionizmu.

3. V nekdanji Jugoslaviji in samostojniSloveniji, podobno kot v drugih postso-cialističnih državah, smo priča naspro-tujočim si političnim in ekonomskiminteresom, zato politizacije strokovnihgospodarskih in pravnih vprašanj. Neo-liberalna ekonomska teorija, ki je intere-sno povezana z interesi Wall Streeta, jezajela vso Evropo. V vzhodnih državah jev pogojih tranzicije generirala specifičnaprotislovja, imenovana latinoamerikani-zacija postsocialistične Evrope. Ujetnikteh procesovje tudi Slovenija, predvsemglede privatizacije na škodo pridobljenelastninske pravice delavca.

4. Tudi Zakon o obligacijskih razmer-

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

jih, največji zakonski projekt Jugoslavi-je, ki seje strokovno pripravljal od leta1937 in je bil kljub večletnim blokadampo inerciji sprejet šele leta 1978, je bilv medijih zamolčan več let, češ da niskladen z nelastninskim konceptomdružbene lastnine. Namesto definira-nega pojma družbena pogodba so biliuvedeni pravno nedefinirani pojmi, kotso samoupravni sporazumi in družbenidogovori kot pojmi "sui generis". Politič-ne razmere po zasedbi Češkoslovaške soob podpori novolevičarskih gibanj omo-gočile centralističnim silam v Jugoslaviji,da so preko partijskega vrha obračunali

s tako imenovanimi nacionalističnimi intehnokratsko liberalnimi centri moči terideološkimi nasprotniki nelastninskegakoncepta družbene lastnine. Partijski vrhpa se je tako obranil očitkov Sovjetskezveze o revizionizmu.

5. Tržno orientirani ekonomski modeliso se nadaljevali v praksi na trgu blaga,ne pa natrga kapitala, saj delavcukot ustavno in pravno priznanemu la-stniku ni bil definiran solastninski deležna reinvestiranem minulem delu in takoonemogočeno, da bi razpolagal z njim.Nepravne omejitve so bile ideološko inpolitično motivirane.Konkretno: na Ustavno komisijo, kijeoblikovala Ustavne amandmaje v Zvezniskupščini, je prišel Roman Albreht fe-bruarja 1971 in nastopil z besedami:"Prihajam naravnost z Brionov, kjer dajzasedajo delovna telesa CKZKJ. Tova-riš Krištof sporoča, da se v ustavnih inpravnih tekstih opusti buržoazni terminlastnina. Namesto buržoazne katego-rije lastnina se uporablja marksističnaterminologija "temeljni družbenoeko-nomski odnos". Na vprašanje dr. DejanaLuciča, kako bomo opredelili osebnolastnino in kako družbeno, je odgovoril:"Lična svojina je lični osnovni društveno-ekonomski odnos, društvena svojina jedruštveni osnovni društvenoekonomskiodnos". Dr. Lucičje komentiral: "Seljakprodat če konja i reči če, etoti, predajemti konja u lični osnovni društvenoeko-nomski odnos."Komisija je sporočilo le delno upošteva-la, tako daje obdržala besede družbenalastnina in lastninska pravica. Nihče pani oporekal vsebini lastninske pravicedelavca na minulem delu. Jasno je bilo,daje vsebina pravice delavca na minu-lem delu v celoti odgovarjala vsebinilastninske pravice, čeprav delež v izved-benih predpisih ni bil individualiziran popokojninskem ključu.

6. Na pravnih fakultetah v Sloveniji sotradicionalne predmete civilnega pravapreimenovali v "pravna razmerja te-meljnih družbenoekonomskih odno-sov", predmet Gospodarsko-statusnopravo v "Samoupravna organiziranostzdruženega dela", predmet Gospodar-ske pogodbe v Posli blagovnega prome-

ta. Vtakih okoliščinah so se iz razlogovpolitične paranoje tisočletja definiranipravni pojmi nadomeščalo po orvelo-vsko z opisnimi pravno nedefiniranimipolitičnimi pojmi. Namesto besede la-stnina seje reklo temeljni družbenoeko-nomski odnos, namesto besede državaseje v ustavo zapisala družbenopoli-tična skupnost, namesto pravo pravnarazmerja, namesto podjetja temeljnaorganizacija združenega dela, namestodružbena pogodba (societas) samou-pravni sporazum in družbeni dogovor.

7. Za ilustracijo, v Sloveniji je bilo v letih1976-78 imenovanih 49 generalnih di-rektorjev sozdov od tega 47 iz vrst funk-cionarjev družbenopolitičnih delavcev indva iz gospodarstva. Enako razmerje jebilo v Vojvodini. V Jugoslaviji je bilo ime-novanih 82.000 direktorjevtozdov, odtega jih 247 ni dobilo soglasja družbeno-politične organizacije in od teh so samotrije direktorji zaključili štiriletni mandat.

8. V letih 1990 in 1991 je SLS zastopalastališča, da naj bo privatizacija pravičnain zakonita z Resolucijo proti monopo-lom, karje deklaratorno podprla koali-cija Demos. Pravično pomeni, da prvodobijo tisti, ki so prvi vložili. To so biliprejšnji lastniki z zakonom o denacio-nalizaciji. Drugi dobijo tisti, ki so ustva-rili dodano vrednost, to so bili kmetje,obrtniki in delavci. Z Zakonom o zadru-gah 1992. leta je kmetom bila priznanalastnina na 45 odstotkov predelovalneindustrije (57. člen Zakona o zadrugah).Z Zakonom o odpravi pogodbenih or-ganizacij združenega dela pa so dobiliobrtniki ustrezen delež premoženja takoimenovanih pogodbenih organizacijzdruženega dela.

9. S parcialnimi zakoni, kot je bil "Jazbin-škov" Stanovanjski zakon, seje "kupilo"volitve 1992. leta. Podobno z obvezni-cami, ki predstavljajo 5 do 10 odstotkovvrednosti družbenega premoženja, ki sojih predlagatelji sami takoj po sprejemuzakona vjavnosti razvrednotili s kam-panjo o "ničvrednem papirju" ter z za-smehovanjem tako imenovanih vodilnihekonomistov. Sočasno so "novi mene-džerji" preko tako imenovanih pidovterfinančnih skladov na trgu razvrednoteneobveznice tajkunsko privatizirali.

10. Njihovo deloje bilo medijsko zamolča-no, politično diskvalificirano, sledile soosebne diskvalifikacije in kriminalizacije.Tudi parcialni poskusi, da bi zaščitili pra-vice delavcev, so bili politično diskvali-ficirani. Leta 1992 je bil vložen predlogprotioderuškega "Zakona o omeji-tvi obrestne mere" in objavljeni so biličlanki pod naslovom "Oderuške obrestiso zločinske, če jih država prizna, gre zajuridični zločin". Osebne diskvalifikacijein kriminalizacije so se potencirale ne-pravno, zlasti z medijskimi linči.

Z Zakonom orestituciji pravicdelavcevje trebaidentificirati zgo-dovinske prevareter s tem pove-zano zločinskozakonodajo, kijeprevare in druges tem povezanezločine ščitila

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.