model e-trgovine - connecting repositories · nalogi so opisani najbolj razširjeni modeli, in...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Anja Uranjek

MODEL E-TRGOVINE

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, december 2009

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Anja Uranjek

MODEL E-TRGOVINE

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor: doc. dr. Boštjan Brumen

Celje, december 2009

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a , študent/ka

(študija), z vpisno številko

dela: , sem avtor/ica diplomskega

.

S svojim podpisom zagotavljam:

- da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega

raziskovalnega dela;

sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih

uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric

navedena v seznamu virov, ki je sestavni del element diplomskega dela in je

zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem

pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s

katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po

zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95),

prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a

.

-

-

-

-

-

-

V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

Anja Uranjek

univ. študijskega programa logistika sistemov

20001708

Model e-trgovine (mentor dr. Boštjan Brumen)

Dušica Ferme

1. 12. 2009

ZAHVALA

Za podporo pri študiju se zahvaljujem svoji družini, še posebej mami Nadi, sestri Sonji

in mojemu zaročencu Petru. Hvala vam za spodbudne besede in pozitivno naravnanost.

Še posebna zahvala velja mentorju doc. dr. Boštjanu Brumnu za vodenje in strokovno

svetovanje. Za pomoč pri izdelavi zaključnega dela se Vam najlepše zahvaljujem.

MODEL E-TRGOVINE

Razvoj novih tehnologij je povzročil spremembe v gospodarstvu in s tem pojav novih

poslovnih modelov. V to skupino spadajo tudi različni modeli e-trgovin. V diplomski

nalogi so opisani najbolj razširjeni modeli, in sicer B2B, B2C in C2C model e-trgovine.

Modeli, ki ponujajo odlično vsebinsko zasnovo in so hkrati funkcionalni, pritegnejo

največje število kupcev.

Spletne trgovine imajo veliko prednosti v primerjavi z običajno trgovino. Kot glavno

prednost lahko izpostavimo dostopnost in razpoloţljivost vse dni v letu. Prodajalci

imajo s postavitvijo e-trgovine moţnost razširitve svoje prodajne mreţe in moţnost

globalnega poslovanja. To je odlična poslovna priloţnost, ki zahteva skrbno načrtovanje

in odlično razumevanje prodajnega področja in ciljnega okolja.

Modeli e-trgovin se vedno bolj uveljavljajo in so ţe zasedli pomembno mesto na

področju elektronskega poslovanja. V prihodnosti lahko pričakujemo izboljšane

modele, saj podjetja iščejo nove rešitve, ki morajo biti stroškovno učinkovite, zanesljive

in hkrati enostavne za uporabo.

KLJUČNE BESEDE

E-trgovina, e-poslovanje, B2B model, B2C model, C2C model.

DIFFERENT MODELS OF E-SHOPS

Development of new technologies has led to changes in the economy and to the

emergence of new business models. This group also includes various models of e-

commerce. The diploma project describes the most widely used models, i.e. B2B, B2C

and C2C e-commerce model. Major part of buyers is intrigued by models which offer

excellent conceptual – content related design and are at the same time functional.

Online stores have many advantages compared to the conventional trade. Their

accessibility and availability all year round can be underlined as their major advantage.

Sellers gain the possibility of extending their sales network and consequently of global

trading by building up an e-commerce. That is a great business opportunity requiring

careful planning and excellent understanding of the sales area and the target

environment.

Models of e-commerce are being put into force and have already occupied an important

place in the field of electronic commerce. Improved models can be expected in the

future as companies are searching for new solutions that must be cost-effective, reliable

and at the same time easy to use.

KEYWORDS

E-commerce, e-business, B2B model, B2C model, C2C model.

Fakulteta za logistiko UM univerzitetni študijski program

Anja Uranjek: Model e-trgovine VI

KAZALO POGLAVIJ

UVOD ............................................................................................................................... 1

Opis problema ............................................................................................................... 1

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema .............................................. 1

Predstavitev okolja ........................................................................................................ 1

Predpostavke in omejitve .............................................................................................. 2

Metode dela ................................................................................................................... 2

1 TEORETIČNE OSNOVE ......................................................................................... 3

1.1 Elektronsko poslovanje ......................................................................................... 3

1.2 Mreţni marketing .................................................................................................. 4

1.3 Elektronsko poslovanje pospeši logistične procese .............................................. 5

2 E-TRGOVINA .......................................................................................................... 8

2.1 Sprejemanje odločitve o postavitvi e-trgovine ..................................................... 9

2.2 Podjetja in spletna prodaja .................................................................................. 11

2.3 Prednosti omreţnega trga .................................................................................... 11

2.4 Globalno uspešen e-poslovni model ................................................................... 13

3 E-TRŢNICE ............................................................................................................ 15

3.1 Prednosti e-trţnic ................................................................................................ 16

4 MODELI E-TRGOVIN .......................................................................................... 18

4.1 B2B model .......................................................................................................... 18

4.1.1 Prednosti B2B modela ................................................................................ 20

4.1.2 Temeljne značilnosti B2B modela .............................................................. 22

4.2 B2C model .......................................................................................................... 23

4.3 C2C model .......................................................................................................... 26

5 B2B MODELI NA SPLETU .................................................................................. 29

5.1 E-portal blagovne znamke .................................................................................. 29

5.2 Portal trgovine na debelo .................................................................................... 31

6 B2C MODELI NA SPLETU .................................................................................. 34

6.1 Model e-trgovine na drobno ............................................................................... 34

6.2 Hipermarket na spletu ......................................................................................... 36

6.3 Model e-trgovine na drobno, ki vključuje nagrajevanje ..................................... 37

6.4 Model e-trgovine s specifičnim asortimentom izdelkov ..................................... 38

6.5 Model e-trgovine, ki ponuja razvedrilne vsebine ............................................... 39

6.6 Model e-trgovine, ki ponuja tudi storitve ........................................................... 41

6.7 Model e-trgovine, ki vključuje bloge .................................................................. 42

6.8 Model virtualne e-trgovine ................................................................................. 43

7 C2C MODELI NA SPLETU .................................................................................. 46


Anja Uranjek: Model e-trgovine VII

7.1 Model e-trgovine, ki temelji na principu draţbe ................................................. 46

7.2 Model e-trgovine, kjer kupci oddajo svoje glasove, šele nato se proizvede

izdelek oz. izdelki ....................................................................................................... 47

7.3 Model e-trgovine, kjer nakup poteka na podlagi priporočil kupcev ................... 50

7.4 Model e-trgovine, kjer kupci priporočajo izdelke .............................................. 51

7.5 Model e-trgovine, ki omogoča oblikovanje lastne e-trgovine ter nagrajevanje . 52

7.6 E-trgovina, ki jo oblikujejo kupci, ki ponujajo lastne izdelke ............................ 54

8 ANKETA O E-TRGOVINAH ................................................................................ 56

8.1 Grafična analiza .................................................................................................. 56

9 PRIMERJAVA E-TRGOVINE Z OBIČAJNO TRGOVINO ................................ 66

9.1 Varnost potrošnikov ............................................................................................ 67

9.2 Spletno trţenje .................................................................................................... 69

9.3 Analiza prednosti in slabosti ............................................................................... 70

9.4 Prihodnji razvoj e-trgovine ................................................................................. 74

SKLEP ............................................................................................................................ 76

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 79

PRILOGE ........................................................................................................................ 83


Anja Uranjek: Model e-trgovine VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Moč osebnega interneta ....................................................................................... 5

Slika 2: Avtomatsko naročanje materiala pri standardnih dobaviteljih ............................ 6

Slika 3: Vzročni dejavniki za premajhno zanimanje za spletno nakupovanje med

Slovenci ............................................................................................................................ 9

Slika 5: Potek sodelovanja na elektronski trţnici ........................................................... 15

Slika 7: Elementi elektronske trgovine ........................................................................... 18

Slika 9: Spletna draţba ................................................................................................... 26

Slika 10: Spletna trgovina podjetja Dell ........................................................................ 30

Slika 11: Alibaba.com; največji portal trgovine na debelo na svetu .............................. 32

Slika 12: E-trgovina na drobno Amazon.com ................................................................ 35

Slika 13: Spletna trgovina Mercator ............................................................................... 37

Slika 14: Domača stran e-trgovine Cashstore.fr ............................................................. 38

Slika 15: Primer predstavitve izdelka v spletni trgovini Popcornopolis ......................... 39

Slika 16: E-trgovina Apple iTunes Store ........................................................................ 40

Slika 17: Ponudba kriţarjenja ......................................................................................... 42

Slika 18: Primer virtualne e-trgovine – spletna stran Second Life ................................. 45

Slika 20: Primer spletne draţbe eBay ............................................................................. 47

Slika 21: Način glasovanja na spletni strani laFraise.com .............................................. 49

Slika 22: Iskanje ţelenega izdelka npr. poročna obleka ................................................. 50

Slika 23: Primer predstavitve izdelka v spletni trgovini ThisNext ................................. 52

Slika 24: Primer e-trgovine, ki jo je zasnoval eden izmed kupcev; je del e-trgovine Zlio

........................................................................................................................................ 54

Slika 25: Primer spletne trgovine Shopit Store ............................................................... 55

Slika 26: Starostne skupine ............................................................................................. 57

Slika 27: Izobraţevalni programi .................................................................................... 58

Slika 28: Pogostost nakupovanja preko spleta ................................................................ 59

Slika 29: Deleţ anketirancev .......................................................................................... 59

Slika 30: Ocene vseh anketirancev ................................................................................. 60

Slika 31: Ocene anketirancev (ki ţe imajo nakupno izkušnjo) ....................................... 61

Slika 32: Prednost e-trgovin (anketiranci z nakupno izkušnjo) ...................................... 62

Slika 33: Razlogi zaradi katerih se anketiranci še niso odločili za nakup preko e-trgovin

........................................................................................................................................ 63

Slika 34: Majhna podjetja in njihove moţnosti za uspeh na omreţnem trgu ................. 64

Slika 35: Rast uporabe interneta ..................................................................................... 74


Anja Uranjek: Model e-trgovine IX

KAZALO TABEL

Tabela 1: Statistika nekaterih uspešnih slovenskih spletnih trgovin ................................ 8

Tabela 2: Pogoji za uspešno delovanje e-trgovine .......................................................... 10

Tabela 3: Organiziranost e-trţnic ................................................................................... 16

Tabela 4: Rast B2B e-trgovine ........................................................................................ 19

Tabela 5: Prednosti in slabosti B2B poslovanja ............................................................. 21

Tabela 6: Rast B2C e-trgovine ........................................................................................ 24

Tabela 7: Razlike med B2C in B2B modelom ............................................................... 25

Tabela 8: eBay ................................................................................................................ 27

Tabela 9: Prednosti spletnih trgovin za naročnika in kupca ........................................... 70

Tabela 10: Slabosti spletnih trgovin za naročnika in kupca ........................................... 73

KRATICE IN AKRONIMI

B2B: Business to Business (elektronsko medpodjetniško poslovanje)

B2C: Business to Consumer (elektronsko poslovanje med podjetjem in potrošnikom)

C2C: Consumer to Consumer (elektronsko podprte transakcije med individualnimi

kupci)

XML: Extensible Markup Language (razširljiv označevalni jezik)

ERP: Enterprise Resource Planning (upravljanje virov podjetja)

CMS: Content Management System (sistem za urejanje vsebine)

SSL: Secure Sockets Layer (kriptografski protokol, ki omogoča varno komunikacijo v

medmreţju)


Anja Uranjek: Model e-trgovine 1

UVOD

Opis problema

Uporabniki vedno znova odkrivamo nove razseţnosti interneta. Internet je vedno bolj

priljubljen medij, mnoţičnost uporabe je vedno večja. Narašča tako število uporabnikov

kot tudi količina informacij.

Diplomska naloga govori o treh glavnih modelih e-trgovine, in sicer: B2B, B2C in C2C.

Model e-trgovine deluje na podlagi elektronskih signalov znotraj internetnega omreţja.

Kupci imajo tako moţnost naročati preko spleta, kar jim nudi številne ugodnosti.

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

V diplomski nalogi smo si zastavili več ciljev. Prvi cilj naloge je bil raziskati

značilnosti: B2B (business to business) modela, B2C (business to consumer) modela in

C2C (consumer to consumer) modela. Drugi cilj naloge je bil razloţiti, kaj podjetjem

pomeni globalna prisotnost na omreţnem trgu in kakšen mora biti globalno uspešen e-

poslovni model. Tretji cilj naloge je bil raziskati prednosti zgoraj naštetih modelov ter

razloţiti pojem e-trţnic. Postavili smo si dve hipotezi. Prva hipoteza pravi: "Omreţni trg

nudi raznovrstne moţnosti za uspeh tudi majhnim podjetjem, ki imajo moţnost, da

produkte/storitve pribliţajo velikemu krogu kupcev." Druga hipoteza se glasi:

"Nezaupanje v varnost nakupovanja preko spleta je eden izmed glavnih razlogov, da je

nakupovanje preko spleta še vedno premalo razširjeno."

Predstavitev okolja

Spletne trgovine (e-trgovine) so se pojavile z uvedbo elektronskega trgovanja in so

nosilci globalnega trgovanja. E-trgovine se bodo razvijale, njihova uporaba bo

naraščala, e-nakupovanje pa bo vedno bolj mnoţičen način nakupovanja. Pojem e-

trgovine je v veliki meri povezan z uspešno organizirano logistiko. Logistična zasnova

modela e-trgovine pripomore k uspešnemu delovanju spletne trgovine, kupci pa so tisti,

ki odločijo, ali jim model ustreza ali ne.



Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da novi pristopi, ki jih prinaša e-trgovina, sproţajo številne pozitivne

učinke. Med drugim boljši pregled nad ponudbo, neomejene moţnosti primerjav in ne

nazadnje pojav novih trţišč. E-trgovina je trgovina prihodnosti, ki bo v prihodnosti

doţivela masovno uporabo. Pri raziskovanju in pisanju diplomskega dela omejitev

predstavlja dejstvo, da smo se osredotočili na določene modele e-trgovine. V nalogi

nismo zajeli vseh modelov e-trgovine, ki obstajajo, temveč smo opredelili izbrane

modele.

Metode dela

Uporabili smo metodo analize dokumentov, preučevali strokovno literaturo in

internetne vire. Uporabili smo tudi primerjalno metodo in metodo spraševanja, podatke

smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika.



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 Elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje je dandanes ţe zelo razširjen način poslovanja, za katerega je

značilno, da poteka s pomočjo sodobne informacijske tehnologije. Posega na vsa

področja druţbenega ţivljenja, uporabljajo ga tako posamezniki kot podjetja, drţavne

institucije in različne organizacije. Področje elektronskega poslovanja ureja Zakon o

elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Najbolj pogoste oblike

elektronskega poslovanja (Elektronsko poslovanje, b.l.), ki so tudi najbolj uporabljene,

so:

elektronsko bančništvo;

nakup blaga v e-trgovini;

svetovanje na daljavo;

izobraţevanje na daljavo;

delo na daljavo itd.

Poznavanje elektronskega poslovanja, varnostnih vidikov elektronskega poslovanja in

digitalne tehnologije je nujno za uspešno delo. Podjetja morajo v borbi za preţivetje

niţati stroške poslovanja in povečati hitrost izvajanja poslovnih procesov. Internet je

odlično orodje, ki jim omogoča doseči avtomatizacijo poslovanja in boljšo povezanost s

poslovnimi partnerji in strankami. Najpomembnejše poslovno pravilo ob vstopu v

enaindvajseto stoletje je, da internet spreminja celotno podobo sveta, da ne govorimo o

spremembah, ki jih internetna tehnologija vnaša v odnose slehernega podjetja s svojimi

zaposlenimi, s partnerji in strankami (Gates, 1999, str. 67).

Elektronsko poslovanje je s seboj prineslo večjo neodvisnost in drugačen način dela.

Internetna tehnologija hkrati tudi premika meje poslovanja, s tem pa so tako

organizacije kot posamezniki prisiljeni prevrednotiti svoje vloge (Gates, 1999, str. 122).

Način dela in ţivljenja posameznikov, poslovnih sistemov in celotne druţbe se

spreminja. Razvoj informacijske tehnologije prinaša spremenjen način dela; njene

prednosti velja čim bolje izkoristiti.



Spremembe načina dela v podjetju in uvajanje elektronskega poslovanja lahko

povzročata stres za nekatere zaposlene. Vendar je zaskrbljenost pogosto odveč, saj

elektronsko poslovanje prinese koristi tako podjetju kot zaposlenim. Dandanes moramo

biti pripravljeni na nenehno izobraţevanje in na brezpapirni način poslovanja. Gates

(1999, str. 45) je zapisal, da jim je uporaba interneta namesto kupov papirja prinesla

neverjetne rezultate.

Hitrost in razširjenost sta največji prednosti interneta. To pomeni, da lahko v izjemno

kratkem času doseţemo na milijone ljudi po svetu. Sporočila se širijo s svetlobno

hitrostjo, ki je ne more preseči noben drug medij.

1.2 Mreţni marketing

Ko govorimo o internetu, govorimo tudi o mreţnemu marketingu. Najprej so se

informacije širile zgolj na podlagi osebnega »interneta«. Osebni internet je neformalen

in nestrukturiran, kljub temu je izjemno učinkovit. Učinkovitost osebnega interneta

prikazuje slika 1, ki kaţe na njegovo moč v širjenju informacij. Določena informacija

lahko v nekaj dneh doseţe na stotine naslovnikov.

Ljudje smo druţabna bitja in osebni internet je zato nekaj skoraj tako naravnega kot

dihanje; z njim začnemo ţe zelo mladi in spremlja nas vse ţivljenje (Hedges, 2005, str.

70).



Slika 1: Moč osebnega interneta

Vir: Middlebrook, 2007, 15. september.

Ta zmoţnost širjenja informacij se je z leti povečevala; pojavile so se nove

komunikacijske tehnologije, ki so prispevale k učinkovitosti mreţnega marketinga.

Pojav osebnih računalnikov je pomenil največji korak v smeri mreţnega marketinga, saj

lahko govorimo o globalni mreţi. Internet je vse štiri značilnosti mreţnega prepleta –

hitrost, velikost, moč in medsebojno povezanost – povečal do vrtoglavih stopenj

(Hedges, 2005, str. 72).

Omreţni trg na internetu je odprt sedem dni v tednu in štiriindvajset ur na dan. Ponuja

številne prednosti, vendar ţal tudi nevarnosti. Ena izmed prednosti internetnega omreţja

je moţnost ustanovitve internetnega posla. Levinson (1996, str. 10) je zapisal prvi

pogoj za uspešno vključitev v elektronsko poslovanje. Za zmago v omreţju morate

omreţje najprej razumeti: kako se povezati, kako raziskovati in izkoriščati različna

omreţna bojišča, da bi pridobili kar največ denarja (Levinson, 1996, str. 10).

1.3 Elektronsko poslovanje pospeši logistične procese

Elektronsko poslovanje je dobrodošlo na vseh področjih. Logistika je veja

gospodarstva, kjer je hitra odzivnost, dobra organizacija procesov in optimizacija še

posebej pomembna. E-poslovanje pospeši logistične procese, npr. naročanje materiala.

V nadaljevanju bo opisan praktični primer e-poslovanja, in sicer avtomatsko naročanje



materiala. Slika 2 prikazuje avtomatsko naročanje materiala pri standardnih

dobaviteljih. Naročanje materiala poteka avtomatsko: ko količina v informacijskem

sistemu pade pod minimalno mejo, se samodejno ustvari naročilo v obliki XML1

(Extensible Markup Language), ki je poslano dobavitelju (E-poslovanje, b.l.).

Dobavitelju se pošlje sporočilo o naročilu, ki se hrani na njegovi spletni strani.

Dobavitelj s klikom na povezavo v elektronski pošti pride na spletno stran, kjer je

posredovano naročilo prebral. Sistem zazna, da je bilo naročilo prebrano. To pomeni, da

ne bo prišlo do podvajanja naročil. Dobavitelj lahko ob odprtju naročila vpiše količine,

ki jih namerava dobaviti oz. na druge načine naročilo bodisi potrdi ali zavrne, če recimo

materiala ne more dobaviti (E-poslovanje, b.l.).

Slika 2: Avtomatsko naročanje materiala pri standardnih dobaviteljih

Vir: E-poslovanje, b.l.

______________________

1Odlika jezika XML je prenosljivost, zato je postal priljubljena tehnologija za izmenjavo podatkov med zbirkami

podatkov in uporabniškimi namizji.



Dan primer avtomatskega naročanja spada v področje elektronskega poslovanja, saj se

posli sklepajo elektronsko. Govorimo o elektronski obdelavi in prenašanju podatkov

(avtomatizacija poslovanja). V podjetjih je nujna uporaba sodobnih tehnologij, le-te

morajo biti učinkovito vpete v poslovanje. Podjetje tako dobi hitre in natančne

informacije, organizacija poslovanja pa se bistveno izboljša. Prav tako se zniţajo

stroški; to prispeva h konkurenčnosti in uspešnosti podjetij.

Kupci in poslovni partnerji od podjetij pričakujejo hitro odzivnost. Dobava materialov

oz. končnih izdelkov mora biti pravočasna, čas med posameznimi procesi pa čim krajši.

Elektronsko poslovanje skrajšuje potreben čas, stroške, poleg tega se zmanjša poraba

papirja in ostalega pisarniškega materiala, manj je tudi stroškov, povezanih s poštnimi

pošiljkami. Podjetje se lahko izogne novim stroškom glede najemanja/nakupa novih

poslovalnic, saj lahko komunikacija poteka s pomočjo moderne tehnologije. Podjetje

mora slediti sodobnim trendom, uvedba elektronskega poslovanja prispeva k bistveno

boljšemu obvladovanju procesov in s tem k večjemu zadovoljstvu tako strank kot

zaposlenih.



2 E-TRGOVINA

Spletna trgovina (e-trgovina) je prodajno mesto kakršnega koli blaga ali storitve, ki

obstoja v elektronski, sprogramirani obliki v internetu (Štrancar, 2001, str. 10). Veliko

ljudi si pojem "elektronska trgovina" razlaga kot nakupovanje na svetovnem spletu

(World Wide Web), ki je del interneta (Schneider, 2007, str. 5). Vendar elektronska

trgovina (ali e-trgovina) vključuje veliko drugih aktivnosti, kot je medpodjetniško

poslovanje in procese znotraj podjetja, ki sluţijo kot podpora nakupovanju, prodaji,

najemu, planiranju in ostalim aktivnostim (Schneider, 2007, str. 5).

Podjetje, ki se odloči za vzpostavitev e-trgovine, poveča svojo konkurenčnost in dobi

moţnost za globalno navzočnost. E-trgovina je neodvisna od časa in prostora, trgovcem

omogoča dober zasluţek, kupcem pa bolj udobno in enostavnejše nakupovanje. Iz

tabele 1 lahko razberemo, kakšen razcvet so doţivele nekatere slovenske spletne

prodajalne. Tem prodajalnam se obeta še bolj svetla prihodnost, saj se bo prodaja na

spletu iz leta v leto povečevala, kot nakazujejo sodobni trendi.

Tabela 1: Statistika nekaterih uspešnih slovenskih spletnih trgovin

Slovenska spletna trgovina Podatki

mimovrste.com 100-odsotna rast ţe štiri leta zapored

(promet v letu 2007: 7,64 milijona evrov).

enaa.com V letu 2007 so prejeli več kot 60.000

naročil v vrednosti 13,8 milijona evrov

(trenutno beleţijo 170 naročil dnevno).

superge.si V letu 2008 so ustvarili 1,4 milijona evrov

prihodkov.

neckermann.si V letu 2007 so ustvarili dobrih 5 milijonov

evrov prodaje (61.000 naročil).

Vir: Pegam, 2009, 26. november.



V Sloveniji narašča število priključkov širokopasovnega dostopa do interneta, kar

pomeni, da je vedno več uporabnikov različnih storitev, med drugimi tudi spletnega

nakupovanja. Na področjih e-trgovine in e-storitev so še velike rezerve, saj pri nas nista

tako razviti, kot je v deţelah EU27 s podobno razvitostjo širokopasovnega dostopa

(Šerdoner, 2008, 23. oktober). Vendar se število nakupov prek spleta povečuje, še zlasti

med uporabniki naprednejših komunikacijskih sredstev. Preko spleta največ nakupujejo

uporabniki, ki jim je spletni način nakupovanja blizu. Ti uporabniki pogosto uporabljajo

večje število storitev preko interneta.

V Sloveniji je nakupovanje preko spleta še vedno premalo razširjeno zaradi več

dejavnikov, ki jih prikazuje slika 3.

Slika 3: Vzročni dejavniki za premajhno zanimanje za spletno nakupovanje med

Slovenci

Vir: Šerdoner, 2008, 23. oktober.

2.1 Sprejemanje odločitve o postavitvi e-trgovine

Gradnja e-trgovine zahteva temeljit premislek, izdelavo načrta o karakteristikah e-

trgovine in analizo stroškov ter izračun donosnosti naloţbe. Postavitev e-trgovine je

projekt, ki se lahko izkaţe za uspešnega le ob skrbnem načrtovanju in ob prilagoditvi

zahtevam posameznega podjetja.

Še zlasti dobrodošla je postavitev e-trgovine pri preprostih izdelkih. To so izdelki, kjer

stranka ne potrebuje veliko svetovanja oz. podpore. Pri zahtevnejših izdelkih je zelo

dobrodošel osebni stik, saj kupci pogosto ţelijo svetovanje (npr. glede montaţe izdelka

ali glede izbire določenega materiala). Podjetje, ki se odloči za e-trgovino z

zahtevnejšimi produkti, tvega moţnost večjega števila reklamacij. Ta nevarnost obstaja,

ker je moţno, da bodo stranke naročile napačen izdelek zaradi npr. nepoznavanja

izdelka, pomanjkljivih informacij na spletu itd.. Zaradi tega je strankam potrebno

zagotoviti dovolj koristnih in uporabnih informacij o izdelkih. Te informacije morajo



biti podane v pregledni in razumljivi obliki. V tabeli 2 je predstavljeno nekaj

pomembnih parametrov, ki jih mora imeti e-trgovina.

Tabela 2: Pogoji za uspešno delovanje e-trgovine

Kupci Izdelki

E-trgovina mora zadovoljiti uporabnikova

pričakovanja.

E-trgovina naj vsebuje pester izbor

kvalitetnih izdelkov oz. storitev

(zadovoljiva ponudba).

Kupcem je potrebno zagotoviti enostavno

iskanje oz. izbiro izdelka.

Na spletnih straneh trgovine mora biti

zagotovljeno dobro delovanje iskalnikov.

Le tako kupec najde ustrezen izdelek.

Pomembno merilo zadovoljstva je

enostaven proces iskanja – vse od izbire

izdelka do zaključka transakcije.

Izdelek naj bo predstavljen na razumljiv

način, podane naj bodo vse ključne

informacije o izdelku (zelo pomembna

informacija za kupca je npr. informacija o

zalogah iskanega izdelka).

Ena izmed prednosti e-trgovin je prihranek

časa in zaradi tega mora biti proces

naročanja hiter in pregleden.

Informacije o načinih dostave in

plačevanja so obvezen del spletnih strani

e-trgovine.

Vir: Skrt, 2002, september.

Kupci imajo moţnost podati oceno glede svoje uporabniške izkušnje in raziskave so

pokazale, da ocene uporabnikov povečujejo prodajo preko spleta. Ocena izdelka, ki jo

preko spleta poda uporabnik, povečuje obiskanost spletne strani in vpliva na promet v

spletni trgovini, kaţe poročilo »Social Commerce Report 2007« (Ocene uporabnikov

povečujejo spletno prodajo, 2007, avgust).

Tega dejstva se zavedajo tudi uspešni spletni trgovci. Kupci, ki so izdelek ţe kupili in

ga uporabili, imajo moţnost posredovati svoje mnenje drugim potencialnim kupcem.

Kupci imajo pogosto teţave pri izbiri pravega izdelka, saj je trţišče polno raznovrstnih

izdelkov. Ocene izdelkov, ki so jih posredovali kupci, so dobrodošla pomoč pri



odločitvenem procesu. Pozitivne ocene so dejavnik, ki hkrati olajša delo kupcem in tudi

internetnim prodajalcem, saj so promocija za njihov izdelek oz. izdelke. Kupci so lahko

z nakupovanjem preko spleta bodisi zadovoljni bodisi nezadovoljni. To je odvisno od

njihove uporabniške izkušnje. Allurent raziskava pravi, da 28 odstotkov strank s slabo

izkušnjo pri nakupu preko spleta ne bo več kupovalo niti v pravi trgovini istega

prodajalca (E-trgovina 2.0 odprto kodne rešitve E-trgovine, 2008, junij). Zanimiv je tudi

podatek o vplivu interneta na spletne in fizične nakupe. Do leta 2010 naj bi internet

vplival na 50 odstotkov vseh spletnih in fizičnih nakupov (E-trgovina 2.0 odprto kodne

rešitve E-trgovine, 2008, junij). Vpliv interneta na fizične nakupe izhaja iz tega, da

uporabnik pridobi informacijo o izdelku na spletu, potem pa ga kupi v fizični trgovini.

2.2 Podjetja in spletna prodaja

Podjetje, ki se je odločilo za postavitev spletne trgovine, se je odločilo za moţnost

globalne navzočnosti in hkrati za vsakodnevno tekmovanje na globalnem trgu. To

pomeni, da mora podjetje skrbeti za nenehen razvoj in izpopolnjevanje. Na trg prihajajo

nove spletne rešitve in nova tehnologija. Laţje delo omogočajo hitre spletne povezave,

standardizacija brskalnikov in inovacije (E-trgovina 2.0 odprto kodne rešitve E-

trgovine, 2008, junij). Podjetje, ki zna dobro izkoristiti dano tehnologijo, ima moţnost,

da oblikuje perspektivno spletno prodajalno. Nujen je profesionalen pristop in dovolj

velika investicija v novejšo tehnologijo. Zastarele tehnologije in platforme ter

pomanjkanje integracije z ostalimi aplikacijami so pogosti simptomi in ne preveč dobri

temelji za nadgrajevanje aplikacij in dodajanje novih funkcionalnosti in kakovostnejše

ponudbe (E-trgovina 2.0 odprto kodne rešitve E-trgovine, 2008, junij).

2.3 Prednosti omreţnega trga

Podjetja prehodijo dolgo in teţko pot od ustanovitve podjetja do razcveta poslovanja.

Takrat, ko je podjetje na višku svojih moči in posluje z velikimi dobički, mora biti

pozorno na dogajanje in mora uvajati nove produkte oz. storitve in nenehno izboljševati

svoje procese in ponudbo. Velika, ţe uveljavljena podjetja imajo v določenih pogledih

prednost pred manjšimi podjetji, vendar imajo tudi majhna podjetja svoje prednosti. Z



uspešno organizacijo in inovativnim pristopom lahko doseţejo velike uspehe. O

pomembnosti majhnih podjetij pričajo naslednja dejstva (Sulčič, 2008):

majhna in srednje velika podjetja predstavljajo skoraj 99 odstotkov vseh podjetij v

drţavah članicah Evropske unije in ustvarjajo znaten deleţ bruto druţbenega

proizvoda;

na nivoju Evrope ustvarijo 50 odstotkov BDP (Predstavitev dobrih praks, b.l.);

mala in srednje velika podjetja so pomembna tudi za slovensko gospodarstvo, saj je

bilo po podatkih SURS (2008) v letu 2007 le 0,3 odstotkov velikih podjetij;

res je, da se nam zdi moč velikih in ţe uveljavljenih konkurentov nepremagljiva in

nedosegljiva, tudi zaradi njihovega velikega finančnega zaledja in velikega števila

strank, vendar pa ima vsako novo majhno podjetje tudi svoje prednosti – med

drugim večjo prilagodljivost in proţnost.

Prednost majhnih podjetij je v hitri prilagodljivosti in sposobnosti hitrega odzivanja na

spremembe. Torej so majhna podjetja izjemno dinamična in so generatorji gospodarske

rasti. Pot k uspešnosti majhnih podjetij je v tem, da dobro izkoristijo moţnosti, ki jih

ponuja sodobna tehnologija. Mala podjetja ne smejo spregledati priloţnosti za:

višjo produktivnost;

pospeševanje inovacij (na podlagi uporabe informacijske tehnologije in e-

poslovanja).

Potrebno je omeniti še eno priloţnost, ki majhnim podjetjem omogoča vključitev v

globalno poslovanje. To je vključitev v omreţni trg, ki se širi z neverjetno hitrostjo.

Omreţni trg, ki ne pozna nacionalnih meja in časovnih omejitev, omogoča podjetju, da

se dobesedno čez noč spremeni iz lokalnega v globalno podjetje (Skrt, 2001, marec).



2.4 Globalno uspešen e-poslovni model

Poslovni modeli se spreminjajo. Preţivijo le tisti modeli, ki se izkaţejo za

najuspešnejše, medtem ko neuspešni zamrejo. Poslovni modeli se spreminjajo pod

vplivom hitrega razvoja informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Moč

poslovnega modela je zelo velika, saj model predstavlja pomembno strateško oroţje za

razločevanje podjetij na trgu. E-poslovni model predpostavlja prenovo obstoječih

poslovnih procesov v smeri inovativnih, prilagodljivih in povezljivih poslovnih

procesov ter uporabo informacijske in telekomunikacijske tehnologije in prilagodljivih

ter povezljivih programskih (aplikativnih) rešitev (Okrogla miza 1: Povezovalna vloga

informatike pri prehodu na e-poslovanje, b.l.). Podjetje, ki se odloči, da bo svoje

poslovanje razširilo preko nacionalnih meja in tako vstopilo na globalne trge, mora

temeljito preučiti dogajanje na globalnih trgih in jih tudi razumeti. Odločitev za vstop

na globalne trge je lahko rezultat lastne ţelje ali pa posredovanje poslovnih partnerjev.

Podjetje se mora odločiti za pravilno razmerje med centralno kontrolo in lokalno

fleksibilnostjo (Skrt, 2002, september). Ponavadi se podjetja odločijo za mešani model

kontrole, ta vključuje tako centralno sprejemanje odločitev kot sprejemanje odločitev na

lokalni ravni.

Vir: Skrt, 2001, junij.

Globalno uspešen e-poslovni model (Skrt, 2001, junij) mora:

CENTRALNO IN LOKALNO

AŢURIRANJE SPLETNIH

VSEBIN

CENTRALNO SPREJEMANJE

ODLOČITEV

Odločitve, ki so povezane s

tehnologijo in predstavitvijo

blagovnih znamk.

SPREJEMANJE ODLOČITEV NA

LOKALNI RAVNI

Odločitve v zvezi z vsebino in

storitvami, ki se ponujajo na

spletnih straneh.

Slika 4: Centralno in lokalno ažuriranje spletnih vsebin



ustrezati in zadovoljevati povpraševanje specifičnega lokalnega trga;

od podjetja zahtevati, da se ukvarja z lokalnimi okusi uporabnikov, lokalno

poslovno prakso, dobavitelji, logistično infrastrukturo in pravnim sistemom.

Model portalov in informacijskih posrednikov (npr. Yahoo!) je poslovni model, ki se

najlaţje prenese preko meja in postane globalno uspešen. Razlog za globalni uspeh je v

tem, da se pri tem modelu podjetja ne ukvarjajo s fizično distribucijo izdelkov. Poleg

tega podjetja ne potrebujejo infrastrukture za izvajanje plačilnih transakcij. Model, kjer

je potrebno fizično izvrševanje naročil in upravljanje z dobaviteljsko verigo, se najteţje

prenese v globalno poslovanje. V tej kategoriji se B2B model prenaša laţje kot B2C

model, ker se nanaša na razpečavo in plačilne transakcije med podjetji, kar je laţje

izvedljivo kot pri B2C modelu, kjer gre za mnoţico razpršenih naročil številnih

posameznih potrošnikov (Skrt, 2002, september). Globalno usmerjeno podjetje mora

izvesti korenito preusmeritev v organiziranosti podjetja ter uspešno koordinirati različne

aktivnosti. Poleg tega se mora podjetje dobro prilagajati zahtevam in posebnostim v

posameznih drţavah.



3 E-TRŢNICE

E-trţnica je informacijski sistem in jo uvrščamo med B2B poslovanje. Omogoča

izmenjavo informacij, blaga, storitev ter omogoča transakcije. Poleg naštetega e-trţnice

omogočajo tudi podporo strankam. Nahajajo se na spletnem mestu ali portalu na

internetu in delujejo na principu hkratne povezave mnogo proti mnogo subjektov –

prodajalcev in kupcev (Lesjak, 2002, junij). Izjemno pomembno je, da so fleksibilne in

prijazne za uporabo ter da se razvijajo (hitrost in udobnost sta pomembna faktorja).

Slika 5: Potek sodelovanja na elektronski tržnici

Vir: Lesjak, 2002, junij.

E-TRŢNICE – poteka

trgovinska menjava

DOBAVITELJI

PRODAJALCI

KUPCI

Slika 6: E-tržnice



Slika 6 prikazuje subjekte, ki nastopajo na prizorišču e-trţnic. Komunikacijski procesi

potekajo med dobavitelji, prodajalci in kupci. Izpolnjen mora biti pomemben pogoj, in

sicer, da jih druţi podoben poslovni interes.

3.1 Prednosti e-trţnic

E-trţnice omogočajo (Skrt, 2001, marec):

trgovsko menjavo;

komuniciranje z dobavitelji, kupci, poslovnimi partnerji;

sklepanje pogodb;

izvajanje plačilnih transakcij;

finančne storitve;

logistične storitve;

zavarovalniške storitve;

izvajanje transakcij prek interneta;

enostavno povezovanje kupcev in prodajalcev.

Tabela 3 prikazuje, na kakšen način so lahko organizirane e-trţnice.

Tabela 3: Organiziranost e-tržnic

Horizontalna organiziranost (horizontalni

model)

Vertikalna organiziranost (vertikalni

model)

Namenjen je posameznim vrstam

proizvodov in storitev, ki so lahko

zanimivi kupcem iz različnih gospodarskih

panog.

Vertikalne trţnice skušajo ponuditi kar

največji spekter storitev specifični panogi

gospodarstva (npr. avtomobilska

industrija).



Horizontalna organiziranost (horizontalni

model)

Vertikalna organiziranost (vertikalni

model)

Takšne trţnice so specializirane npr. za

prodajo rezervnih avtomobilskih delov,

letalskih kart…

Trţnice lahko nudijo tudi osnovne storitve,

ki so skupne vsem sektorjem (npr. finančni

servisi).




4 MODELI E-TRGOVIN

Poznamo več modelov e-trgovin, najbolj znani so B2B model, B2C model in C2C

model. Ti modeli se v prvi vrsti razlikujejo po tipu udeleţencev, ki sodelujejo v

transakcijah in poslovnih procesih.

Slika 7 prikazuje tri glavne elemente, ki sestavljajo elektronsko trgovino. Vidimo lahko,

da B2B elektronska trgovina (na sliki označena z rumeno barvo) po velikosti bistveno

presega B2C (modra barva) elektronsko trgovino. Največji obseg pa imajo poslovni

procesi (oranţna barva), ki so podpora prodajnim in nakupnim aktivnostim.

Slika 7: Elementi elektronske trgovine

Vir: Schneider, 2007, str. 6.

4.1 B2B model

B2B (business to business) model ali medpodjetniško spletno poslovanje je inovacija v

poslovanju, ki se je pojavila z razmahom internetnega medija. B2B model je model e-

trgovine, ki zajema določeno, v naprej znano ciljno skupino. V ciljno skupino spadajo

podjetja (poslovni partnerji), ki sodelujejo z določenim podjetjem in se posluţujejo



elektronske izmenjave podatkov. B2B model lahko razloţimo kot transakcije, ki

potekajo med podjetji preko spleta.

B2B model se vse bolj uveljavlja in bo v prihodnosti dobil še večji pomen. V preteklosti

je bil dosegljiv le velikim podjetjem, z razmahom internetnih tehnologij je postal

dostopen način poslovanja tudi za majhna podjetja. Tako lahko tudi majhna podjetja

zgradijo uspešno poslovno mreţo in lahko izkoristijo vse prednosti novodobnega

elektronskega poslovanja.

Uvedba učinkovitega spletnega poslovanja je za podjetja prav gotovo izjemno zahteven

proces. Vsaka novost, ki jo ţelijo uvesti, prinese spremembe, ki se jim morajo

prilagoditi vsi zaposleni, prav tako morajo osvojiti nova znanja in pristope. V podjetjih

se mora spremeniti oz. prilagoditi način dela.

Ali bo B2B poslovanje uspešno, je odvisno od organizacijskih sposobnosti in stalnega

izobraţevanja zaposlenih. Zaposleni so ključni element podjetja in brez njihove

pripravljenosti za sodelovanje in razvoj tudi najnaprednejša tehnologija ne more prinesti

ţelenih rezultatov.

B2B model se širi in vsako podjetje, ki ţeli ohraniti oz. nadgraditi svoje poslovanje,

mora čim prej sprejeti elektronski trg. Podjetje, ki okleva z uporabo elektronskega

poslovanja, je izpostavljeno resni nevarnosti, da bo izgubilo trg tako kupcev kot

dobaviteljev, ker zaradi klasičnega poslovanja ne bo več stroškovno konkurenčno (Skrt,

2008).

Tabela 4: Rast B2B e-trgovine

Leto B2B prodaja (v milijardah USD)

2007 6800

2006 5300

2005 4100



Leto B2B prodaja (v milijardah USD)

2004 2800

2003 1600

2002 900

2001 730

2000 600

1999 550

1998 520

1997 490

1996 460


Tabela 4 prikazuje rast B2B e-trgovine, prodaja narašča iz leta v leto. Zaradi tega

morajo podjetja spremljati razvoj B2B e-trgovine, se stalno spreminjati, spremljati

novosti in sprejemati nove tehnologije. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da so

elektronski trgi drugačni od tradicionalnih, fizičnih trgov, zato so potrebne nove

strategije in nova poslovna miselnost (Skrt, 2002, september).

4.1.1 Prednosti B2B modela

Medpodjetniško spletno poslovanje se je uveljavilo zaradi številnih prednosti, ki jih

prinaša. Poslovanje je hitrejše, laţje, bolj fleksibilno in seveda cenejše. Zelo pomembna

konkurenčna prednost B2B modela je moţnost prilagajanja posamezni ciljni skupini.

B2B spletna trgovina se prilagodi vsakemu partnerju posebej, mu prikaţe njegove

rabate in cene, tako da se mu ni potrebno več ukvarjati s ceno (Medpodjetno poslovanje

ali B2B, b.l.). Pomembna značilnost tovrstnega poslovanja je, da upošteva dogovorjene



plačilne pogoje, torej poslovanje poteka po ustaljeni poti. Zaradi tega dejstva B2B

model nima vključene opcije plačil (npr. kartice).

Tabela 5: Prednosti in slabosti B2B poslovanja

Prednosti Slabosti

Niţji transakcijski stroški. Potrebno je zagotoviti učinkovite

mehanizme, ki zagotavljajo zasebnost

in varnost (zahteven proces, visoki

stroški).

Niţji administrativni stroški. Zaskrbljenost glede varnosti finančnih

podatkov in zasebnosti transakcij.

Hitrejše opravljanje transakcij. Pomanjkanje zaupanja kupcev do

elektronskih transakcij.

Avtomatizacija različnih poslovnih

procesov.

Pojavlja se problem znanja;

pomanjkanje usposobljenega in

izobraţenega kadra.

Večja fleksibilnost (moţnost

hitrejšega prilagajanja spremembam

na trţišču).

Pojavljajo se teţave, ki se nanašajo na

pravno obveznost in na pogodbe.

Bistveno laţji dostop do globalnega

trga.

Pri uvajanju B2B poslovanja je

potrebno spremeniti način dela;

omenjeno lahko vodi do organizacijskih

teţav znotraj podjetja.

Podjetje laţje sledi novim trendom. Tehnologija sama ne more prinesti

izboljšanj, izjemno pomemben je

človeški faktor, ki mora biti pripravljen

na novosti in spremenjen način dela.

Odpiranje novih trţnih priloţnosti.



Prednosti Slabosti

Učinkovitejše poprodajne storitve.

Boljša optimizacija zalog in

spremljanje njihovega stanja (s

pomočjo sodobnih tehnologij).

Moţnost oblikovanja učinkovitega

sistema naročanja.

Sledenje izdelkom na distribucijskih

poteh.


4.1.2 Temeljne značilnosti B2B modela

Za B2B podjetja je značilno, da imajo manjše število kupcev kot B2C podjetja. Večina

B2B podjetij ima majhno število poslovnih partnerjev, ki obvladujejo obseţno trţišče.

Poslovni partnerji (Kotler in Pfoertsch, 2006, str. 24) stremijo k temu, da:

iztrţijo racionalno najniţjo ceno;

sprejmejo najbolj profitabilno odločitev, ki temelji na ceni,

značilnosti/funcionalnosti in storitvi; trditev velja do določene meje, saj je poslovna

odločitev kompleksen proces.



Slika 8 prikazuje temeljna vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti pred sprejetjem

nakupne odločitve. Zaradi izjemno pomembne narave te odločitve je potrebno, da se v

podjetjih v proces odločanja vključi več posameznikov iz različnih oddelkov podjetja. V

odločitveni proces morajo biti vključeni strokovnjaki iz različnih področij, saj je tako

zagotovljen širok pogled in je končna odločitev praviloma najboljša za podjetje.

4.2 B2C model

B2C (Business to Costumer/Consumer) model je model, ki ga opišemo kot elektronsko

poslovanje, katerega glavni cilj je prodaja končnemu potrošniku. Končni potrošniki so

posamezniki in ne podjetja, kot je to običajno pri B2B modelu. V tem je tudi glavna

razlika med modeloma. B2C model se pospešeno širi in zajema prodajo raznovrstnih

2. Kako poteka

nakup?

3. Kako poteka

izbira

dobaviteljev?

4. Kdo nastopa

pri nakupnem

procesu?

5. Zakaj izbrati

določen izdelek

namesto

drugega?

1. Zakaj kupiti

in kdaj?

Vir: Kotler in Pfoertsch, 2006, str. 28.

Slika 8: Nakupna odločitev pri B2B modelu



izdelkov in storitev. Med slednje štejemo spletno bančništvo, prodajo turističnih

aranţmajev prek spleta, spletne lekarne, prodajo nepremičnin prek spleta itd.. B2C

model e-trgovine se razvija, njen obseg se povečuje. Podjetja (tudi manjša) imajo

dandanes priloţnost, da povečajo svojo konkurenčno prednost in da se predstavijo prek

internetnega medija kar največjemu obsegu potencialnih kupcev. Tabela 6 prikazuje rast

B2C trgovine, ki se povečuje in bo v prihodnosti dosegla še večjo rast.

Tabela 6: Rast B2C e-trgovine

Leto B2C prodaja (milijarde USD)

2007 240

2006 190

2005 150

2004 130

2003 100

2002 80

2001 70

2000 50

1999 25

1998 10

1997 5

1996 manj kot 1


Izjemno pomembno je, da podjetje kupcem omogoči udobno nakupovanje in da imajo

kupci dobro vodstvo oz. jasna navodila pri nakupovanju. Vzpostaviti je potrebno

zaupanje med stranmi in zagotoviti varne načine plačevanja. Kupec mora imeti na



razpolago kvalitetno blago oz. storitve in seveda pozornost s strani internetnega

ponudnika.

Dandanes obstaja na spletu ogromno spletnih trgovin in zaradi tega med podjetji vlada

tekmovalnost in borba za kupce. Kupci mnogokrat primerjajo med sabo različne izdelke

in različne ponudnike. Nakupna odločitev je rezultat več dejavnikov, prav gotovo pa

podjetju koristi, če dobro razišče potrebe in ţelje trga. Kupci so vedno bolj zahtevni,

njihove ţelje se spreminjajo, prav tako njihove potrebe. Zaradi tega je nujna raziskava

trga za vsako podjetje, ki se podaja na širok internetni trg.

Tabela 7 prikazuje temeljne razlike med B2C in B2B modelom.

Tabela 7: Razlike med B2C in B2B modelom

B2C B2B

Kupci so posamezniki. Kupci so podjetja oz. organizacije.

Transakcije so manj kompleksne. Transakcije so kompleksnejše.

Varnost pri poslovanju je pomembna,

vendar so standardi niţji kot pri B2B

modelu.

Varnostni standardi so zelo visoki.

Pri B2C e-trgovinah se kupci ne

pogajajo glede cen, dobavnih pogojev

itd..

Podjetja se med seboj pogosto

pogajajo glede cene, dobavnih pogojev

in specifikacij izdelkov.

B2C podjetjem se ni potrebno

povezovati s kupčevimi sistemi.

B2B podjetja, ki prodajajo drugim

podjetjem, morajo vzpostaviti sistem,

ki jim omogoča elektronsko

poslovanje in komunikacijo brez

dodatne človeške komunikacije (prek

telefona ali osebni stik).

Vir: Patton, 2001, 27. avgust.



4.3 C2C model

C2C je krajšava za Consumer-to-consumer. Gre za elektronsko podprte transakcije med

individualnimi kupci. Predhodno obstaja tehnologija, ki omogoča to transakcijo. Torej

je vključena tudi tretja stranka oz. ponudnik storitve, ki omogoča, da se vzpostavi

komunikacijski kanal med kupcema. C2C trgovina lahko deluje tudi na osebnih spletnih

straneh (torej udeleţba tretje stranke ni pogoj). Zelo znan primer spletnega oglasnika je

eBay, ki je trenutno največji spletni oglasnik na zemeljski obli (Ebay – čudeţ

ekonomije, b.l.). Na sliki 9 je prikazano delovanje spletne draţbe, ki je prepoznaven

primer C2C modela.

Slika 9: Spletna dražba

Vir: Consumer-to-consumer, b.l.

Značilnost C2C modela je, da opravlja nalogo posrednika med dvema strankama.

Stroški tovrstne prodaje so nizki, kar je glavna prednost C2C modela. Model ima tudi

svoje slabosti; vprašljiva je kvaliteta ponujenih izdelkov, saj se le-ta ne preverja. C2C

spletne strani so posredniki in ne prevzemajo odgovornosti za kvaliteto izdelkov. To

pomeni, da je nakup veliko bolj tvegan kot pri modelih B2B in B2C. C2C model je

moderna dnevna oblika spletne prodaje med posamezniki (C2C, b.l.), ki vključuje:

prodajo na drobno;

princip bolšjih sejmov;



princip dvoriščne razprodaje;

menjalno trgovino.

Govorimo o novejši obliki modela, ki je postal zelo priljubljen. C2C trgovina zajema

najmanjši deleţ v primerjavi s B2B in B2C trgovino, vendar se vedno bolj razvija in je

ţe pustila pomemben pečat v svetu spletnega trgovanja.

Razvoj C2C modela je neločljivo povezan z reševanjem varnostnih vprašanj, ki se

nanašajo na plačilne transakcije in na kvaliteto blaga. Nevarnosti, ki grozijo na spletu,

se je potrebno zavedati. Nakup prek C2C spletnih trgovin je z vidika varnosti najbolj

tvegan. Posamezniki se morajo zaščititi pred nezaţelenimi vdori hekerjev s pomočjo

varnostnih metod. Te morajo biti dovolj zanesljive in se morajo venomer razvijati in

izboljševati.

Najbolj znan primer C2C modela je Ebay spletni oglasnik. Tabela 8 prikazuje nekatere

zanimive podatke o tem svetovno znanem C2C modelu.

Tabela 8: eBay

Število registriranih

uporabnikov (leto

2006)

212 milijonov (v ZDA 128 milijonov, 84 milijonov v

drugih drţavah sveta)

Povprečen čas med

oddajo oglasa in

prodajo

9 minut

Vrednost kupčij, ki

se vsako sekundo

sklene na eBay-u

729 USD

eBay ni en sam

portal, sestavlja ga

mreţa trgovin

299000 trgovin



Zasluţek eBay-a

samo na podlagi

gostovanja svojih

trgovin

več kot 57 milijonov USD

Prihranek kupcev

preko licitacij na

spletni strani eBay

(računanje

potrošniškega

prebitka)

Prihranek leta 2003: 7 milijard dolarjev

Prihranek leta 2004: 8,4 milijarde dolarjev

Prihranek leta 2007: 19 milijard dolarjev

*Potrošniški prebitek je razlika med najvišjo ceno, ki bi

jo kupci plačali in kaj na koncu resnično plačajo.

Plačilni sistem na

eBay-u

eBay je lastnik podjetja PayPal (leta 2002 so za prevzem

odšteli 1,5 milijarde dolarjev).

PayPal je osrednji plačilni sistem na eBay-u.

eBay uporabnikom jamči za zavarovanje plačil

večinoma samo prek sistema PayPal.

Vir: Kupci prek eBaya prihranijo milijarde, 2008, 28. januar; Antić, 2009, 13. april.



5 B2B MODELI NA SPLETU

5.1 E-portal blagovne znamke

E-portal blagovne znamke (angl. The brand e-portal) je model e-trgovine, ki spada med

B2B modele. Torej vključuje prodajo izdelkov oz. storitev med dvema ali več podjetji;

govorimo o elektronskem poslovanju. Vsako podjetje, ki se odloči za B2B poslovanje,

si ţeli s pomočjo B2B modela e-trgovine doseči konkurenčno prednost pred ostalimi.

Pri tem je prvi korak izgradnja ustrezne infrastrukture, naslednji korak pa je oblikovanje

digitalnega podjetja.

Pri e-portalu blagovne znamke je potrebno izpostaviti pomen blagovne znamke.

Blagovna znamka komunicira s svetom (Korelc, b.l.), izţareva energijo in obljublja

zanesljivost. Blagovna znamka (angl. Trade mark) je pravica industrijske lastnine, s

katero se zavaruje kakršenkoli znak ali kombinacija znakov (objekt varstva), ki jih je

mogoče grafično prikazati. V gospodarskem prometu omogoča razlikovanje blaga

oziroma storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja (Blagovna

znamka, b.l.). Pomembne so lastnosti, videz in sestavine blagovne znamke, saj blagovna

znamka komunicira s poslovnimi partnerji in strankami. Pri dolgotrajnem poslovnem

sodelovanju se vzpostavi zaupanje, ki pomeni prednost v dobi spreminjajočih se trţnih

razmer.

Blagovna znamka Dell je ena izmed vodilnih svetovnih znamk. Dnevno so v interakciji

z več kot tremi milijoni strank po svetu (Dell worldwide, b.l.). Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1984. Ustanovil ga je Michael Dell, pri tem ga je vodilo načelo

direktne prodaje računalniških sistemov kupcem.

Prednosti direktne prodaje so:

najboljše razumevanje potreb kupcev;

kupcem se zagotovijo najboljše računalniške rešitve (teţnja po čim večjem

zadovoljstvu kupca).



Strategija podjetja Dell se je izpopolnjevala in razvijala. Podjetje kombinira

revolucionaren model direktne prodaje kupcem z novimi distribucijskimi kanali. Njihov

namen je pridobiti zaupanje poslovnih partnerjev in posameznih kupcev po svetu

(About Dell, b.l.). Podjetje Dell je digitalno podjetje (angl. digital enterprise). Pojem

digitalnega podjetja označuje nov poslovni model, ki temelji na informacijski

tehnologiji. S tem ţelijo doseči tri temeljne cilje (Turban et. al., 2008, str. 29):

bolj učinkovito povezovanje s kupci;

povečati produktivnost zaposlenih;

izboljšati operacijske procese.

Podjetje se posluţuje usmerjene komunikacije in računalniške tehnologije in tako

izboljšuje poslovne procese. Tako B2B podjetja s pomočjo računalniške tehnologije in

informacijskih sistemov avtomatizirajo večino poslovnih procesov v podjetju.

Slika 10: Spletna trgovina podjetja Dell

Vir: Small & medium business, b.l.



5.2 Portal trgovine na debelo

Trgovci na debelo se s postavitvijo portala trgovine na debelo (angl. The wholesale

portal) bistveno hitreje poveţejo s podjetji. Ti portali so praviloma namenjeni trgovcem

na drobno. Obstajajo izjeme, in sicer portali trgovine na debelo, ki izdelke prodajajo

tudi posameznikom.

Primer zelo uspešne tovrstne e-trgovine je Alibaba.com, ki slovi kot vodilno B2B

podjetje na spletu. Njihov portal trgovine na debelo dnevno povezuje milijone kupcev in

dobaviteljev z vseh koncev sveta. Portal je sestavljen iz treh portalov (Company

overview, b.l.), in sicer:

angleško-govoreči trg (alibaba.com) za globalne uvoznike in izvoznike;

kitajsko-govoreči trg (alibaba.com.cn) za notranjo trgovino na Kitajskem;

japonsko-govoreči trg (alibaba.co.jp) za uvoz in izvoz iz Japonske.



Slika 11: Alibaba.com; največji portal trgovine na debelo na svetu

Vir: Alibaba products, b.l.

O pomembnosti portala Alibaba.com govori podatek, da vsa trţišča skupaj tvorijo

skupnost 36 milijonov registriranih uporabnikov, ki prihajajo iz več kot 240 drţav in

regij. Na svoji spletni strani so zapisali, da sestavljajo skupnost, ki je bila zgrajena na

zaupanju. Zaupanje in varnost sta temeljni načeli e-trgovine in zato pomagajo kupcem,

da pri njih doţivijo varno in pravično nakupno izkušnjo (Company overview, b.l.).

Kupci si lahko na spletni strani preberejo tudi nasvete glede varnosti in o tem, kako

prepoznati goljufive ponudbe na spletu.

Prodaja na debelo preko interneta je v razcvetu, ker s tovrstno prodajo trgovci pridobijo

na času. Obisk portala trgovine na debelo jim omogoča bistveno hitrejše in udobnejše

naročilo blaga. Portal je vedno bolj priljubljen tudi zaradi tega, ker omogoča bolj

natančno, pregledno naročanje. Število napak se zmanjša, kar koristi obema stranema.

B2B podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo, si ţelijo imeti čim več stalnih

kupcev, s katerimi ţelijo vzpostaviti dolgoročno sodelovanje, ki bo temeljilo na

zaupanju. Trgovci, ki so na začetku poslovnega sodelovanja, si morajo to zaupanje še



pridobiti. Posredovati morajo podatke o svojem podjetju oz. izpolniti obrazce. Poleg

tega lahko B2B trgovina (How to buy wholesale, b.l.) od njih zahteva tudi naslednje:

imena dosedanjih poslovnih partnerjev;

bančne izpiske;

podatke o kreditni kartici itd..

Portal trgovine na debelo je pomembna oblika e-trgovine zlasti za trgovce, ki se

ukvarjajo z maloprodajo. Trgovci se lahko pogajajo za ceno in dobijo različne

količinske popuste. Sodelovanje je lahko zelo uspešno za obe strani, še posebej, če se

dobro sporazumejo o vseh vidikih sodelovanja (čas dostave, morebitne omejitve glede

naročil, ravnanje v primeru reklamacij...).



6 B2C MODELI NA SPLETU

6.1 Model e-trgovine na drobno

Model e-trgovine na drobno (angl. The retailer) je zasnovan tako, da ponuja izdelke iz

različnih vej gospodarstva. Tako imajo kupci na razpolago široko paleto izdelkov.

Prepoznaven model e-trgovine na drobno je spletna trgovina Amazon.com. Je največja

spletna trgovina na drobno v ZDA in ima sedeţ v mestu Seattle.

Spletno trgovino Amazon.com je ustanovil Jeffrey P. Bezos leta 1995 (About Amazon,

b.l.). Bezos je bil navdušen nad naglo rastjo interneta. Naredil je seznam 20 izdelkov, za

katere je menil, da se bodo dobro prodajali preko interneta. Po temeljiti analizi je prišel

do zaključka, da so knjige na samem vrhu seznama potencialnih najbolje prodajanih

izdelkov prek interneta. Bezos ni imel nobenih izkušenj s prodajo knjig, vendar se je

zavedal, da so knjige popularne, pošiljanje knjig pa nezahtevno in hkrati poceni.

Sprva je bila trgovina zasnovana kot spletna knjigarna, nato pa so ponudbo razširili.

Danes spletna trgovina Amazon.com ponuja:

VHS in DVD predvajalnike;

glasbene CD plošče;

MP3 predvajalnike;

računalniško opremo;

računalniške igre;

elektroniko;

pohištvo;

nakit itd..

Amazon.com je ustanovil posebne spletne strani v Kanadi, Zdruţenem kraljestvu Velike

Britanije in Severne Irske, Nemčiji, Franciji, Kitajski in na Japonskem. Amazon.com je

organizacijsko razdeljen na dva segmenta, in sicer:

Severna Amerika (www.amazon.com, www.amazon.ca);



Mednaroden segment (www.amazon.co.uk, www.amazon.de, www.amazon.fr,

www.amazon.co.jp, www.joyo.com).

Izjemno hitra rast spletne trgovine Amazon.com je navdih za mnoge prodajalce knjig, ki

se ţelijo preizkusiti v spletnem trgovanju (Schneider, 2007, str. 110).

Slika 12: E-trgovina na drobno Amazon.com

Vir: Sterling silver marcasite & garnet glass heart pendant 18", b.l.

Amazon.com se širi ter razvija. Kupcem nudi vedno večji izbor izdelkov po ugodnih

cenah, poleg tega jim ponuja individualno nakupno izkušnjo. Kupcem so omogočili

vpogled v knjigo, kar prispeva k bistveno laţji odločitvi za nakup. Kupec poišče ţeleno

knjigo s pomočjo iskalnika. Omogočen je klik na naslovnico knjige, odpre se novo

okno, kjer lahko potencialni kupec lista po izbranih straneh knjige in tako dobi vtis o

knjigi in njeni vsebini. Storitev Poglejte notri (angl. Look inside) pripomore k večjemu

zadovoljstvu uporabnikov in posledično k dobri nakupni izkušnji.

Amazon.com ima tudi druge skupinske storitve, ki omogočajo kupcem, da odkrivajo

nove izdelke in da se dobro informirajo, preden sprejmejo nakupno odločitev. Primer

takšne storitve je »Wish Lists«, kjer kupci oblikujejo svoj seznam izdelkov, ki si jih

ţelijo. Seznam lahko posredujejo svojim sorodnikom in prijateljem.



6.2 Hipermarket na spletu

Hipermarket na spletu (angl. The online Hypermarket) je model e-trgovine, za katerega

je značilno, da ponuja izdelke (npr. ţivila) na spletu. Hipermarket tako kupcem nudi

moţnost primerjanja cen na spletu in naročanja izdelkov na dom. Največja prednost

tovrstnega hipermarketa je, da nima časovnih in krajevnih omejitev.

Sestavljajo ga naslednje komponente: kupci, prodajalci, izdelki, pripadajoča

infrastruktura, procesi, spremljajoče aktivnosti, posredniki, poslovni partnerji in

podporni procesi (Turban et. al., 2008, str. 81).

Primer hipermarketa na spletu je e-trgovina podjetja Mercator. Mercator je največje

slovensko podjetje, zaznamovano s preseţki, ki se vztrajno širi izven domačih meja

(Najbolj iskano [Mercator], b.l.). Začetki Mercatorja segajo v leto 1949, ko je bilo

ustanovljeno podjetje na debelo »Ţivila Ljubljana«. Podjetje je bilo predhodnik druţbe

Poslovni sistem Mercator, d.d.. Leta 1953 je pričela delovati druţba z imenom

Mercator, in sicer kot trgovsko podjetje na debelo s sedeţem v Ljubljani (Najbolj iskano

[Mercator], b.l.). Podjetje ima 12.737 zaposlenih (podatek z dne 31. 12. 2008). V letu

2008 je Skupina Mercator ustvarila 2,7 milijarde evrov čistih prihodkov (Najbolj iskano

[Mercator], b.l.).

Skupina Mercator ţeli kupcem za njihov denar ponuditi še več. V svoje načrte so

vključili tudi prenovo spletne trgovine z ţivili, saj le-ta beleţi 42-odstotno rast prodaje

(Najbolj iskano [Mercator], b.l.). Odločili so se, da bodo pričeli uvajati tudi spletno

trgovino za tehnične izdelke. To pomeni, da je njihov hipermarket na spletu dobro

zaţivel in da bodo tudi v prihodnje skrbeli za razvoj na področju spletne prodaje.



Slika 13: Spletna trgovina Mercator

Vir: Najbolj iskano [Mercator], b.l.

Hipermarketi na spletu so pogosto zasnovani tako, da nudijo pomoč pri nakupni

odločitvi. Del hipermarketa so tudi spletne strani z nasveti in orodja za laţje iskanje

izdelkov.

6.3 Model e-trgovine na drobno, ki vključuje nagrajevanje

Model e-trgovine na drobno, ki vključuje nagrajevanje (angl. The rewards retailer) je

zasnovan tako, da kupcem poleg spletnega nakupovanja omogoča tudi pridobitev

nagrad v obliki popustov, ki se kupcem obrestujejo pri naslednjih nakupih. Akcije in

popusti so še posebej pogosti med prazniki. Tako si lahko kupci privoščijo več za manj

denarja, zvestoba spletni trgovini se jim obrestuje. Kupci si pridobijo točke zvestobe, ki

jih nato trgovina pretvori v popuste. Trgovci na drobno ţelijo z nagradnimi popusti

pritegniti in obdrţati kupce.

Na podlagi obiskanosti spletne strani in pogostosti nakupov prodajalci zbirajo

informacije o nakupnih navadah. Ta model e-trgovine uporablja nagrajevanje kot

pomembno marketinško orodje. Primer je francoska e-trgovina Cashstore.fr, ki se



nahaja na spletnem naslovu: http://www.cashstore.fr/. Trgovina ponuja avdio in video

opremo, športno opremo, lepotne izdelke, darila, igrače itd..

Slika 14: Domača stran e-trgovine Cashstore.fr

Vir: Comparez, achetez en confiance et gagnez du cash!, b.l.

6.4 Model e-trgovine s specifičnim asortimentom izdelkov

Model e-trgovine s specifičnim asortimentom izdelkov (angl. The hyper niches) ponuja

specifično skupino proizvodov. Podjetje, ki ponuja specifično skupino izdelkov, se

dobro osredotoči na to skupino in ima večjo moţnost za uspeh, saj je specialist na tem

področju. Trendi razvoja so pokazali dvig popularnosti na področju specializacije trgov

in s tem osredotočenje na eno samo skupino izdelkov. Razloge lahko iščemo v

zasičenosti trgov, boljši informiranosti in inovacijski usmerjenosti. Specializacija hkrati

pomeni tudi spremembo miselnosti. Raziskave so pokazale, da se specializirana podjetja

še posebej trudijo, da bi imeli kupci boljšo uporabniško izkušnjo. Izdelke in storitve

prilagajajo ţeljam kupca.

Ob današnji mnoţični ponudbi raznovrstnih izdelkov je izjemno teţko najti trţno nišo.

Strokovnjaki predlagajo izvedbo natančne raziskave trga, s katero ugotovimo, kakšen



internetni posel izbrati. Pravilno izvedena raziskava (v katero smo vloţili dovolj časa in

energije) je najboljše zagotovilo za postavitev uspešnega modela e-trgovine s

specifičnim asortimentom izdelkov.

Primer tovrstne e-trgovine je e-trgovina podjetja Popcornopolis. Podjetje je

specializirano za prodajo pokovke različnih okusov.

Slika 15: Primer predstavitve izdelka v spletni trgovini Popcornopolis

Vir: Best of Popcornopolis gourmet gift basket, b.l.

6.5 Model e-trgovine, ki ponuja razvedrilne vsebine

Model e-trgovine, ki ponuja razvedrilne vsebine (angl. The content providers), ponuja

raznovrstne razvedrilne vsebine (npr. glasbo, filme, izobraţevalne oddaje…). Te

razvedrilne vsebine (npr. pesmi v digitalni obliki) lahko kupujejo le registrirani

uporabniki.

Zelo znan primer tovrstnega modela je spletna trgovina podjetja Apple - Apple iTunes

Store. Spletna trgovina je namenjena predvsem kupovanju glasbe, filmov, TV oddaj,

iger za iPod, zvočnih knjig itd.. Te vsebine lahko uporabniki naloţijo na Applove

predvajalnike iPod.



Spletna trgovina je na prvem mestu po število prodanih skladb. Petdeset milijonov

strank je preko iTunes nakupilo več kot 4 milijarde pesmi, hkrati pa jim trgovina ponuja

tudi največji glasbeni katalog na svetu, ki vsebuje 6 milijonov naslovov (Apple zavzel

prvo mesto med prodajalci glasbe, 2008, 4. april). Podatek priča v prid spletnim

trgovinam in opozarja na spremembe tako na področju nakupnih navad kot tudi na

področju glasbene industrije. Prodaja zgoščenk se je v zadnjem obdobju zmanjšala,

vedno več ljudi se odloča za spletni prenos glasbenih datotek. Zanimiv je podatek, da

Apple proda okoli 70 odstotkov vse digitalne glasbe na svetu.

Slika 16: E-trgovina Apple iTunes Store

Vir: What's on iTunes, b.l.

Apple uvaja novosti, ki pripomorejo k večjemu zadovoljstvu uporabnikov. Pomembna

novost je, da bodo po novem vse skladbe brez digitalne zaščite pred kopiranjem

podatkov (DRM), poleg tega so uvedli variabilno ceno za posamezno skladbo oz.

album; doslej so imele vse vsebine enako ceno (Djurdjič, 2009, 7. januar). Razvoj

pripomore k temu, da povečajo zadovoljstvo strank, pridobijo nove stranke in s tem

povečajo donosnost svoje e-trgovine.



6.6 Model e-trgovine, ki ponuja tudi storitve

Model e-trgovine, ki ponuja tudi storitve (angl. E-commerce of services) je model, ki

ponuja storitve (npr. organiziranje zabav, svetovanje, organizacija počitnic v tujini…).

Kot primer lahko navedemo spletno rezervacijo počitnic, saj se na spletu predstavljajo

številne potovalne agencije. Na svojih spletnih straneh s pomočjo interaktivnih

elementov predstavljajo ponudbo počitnic, kriţarjenj, potovanj, jezikovnih tečajev v

tujini, najem jadrnic... Predstavitev vključuje ponudbo hotelov in drugih turističnih

kapacitet. Kupci lahko primerjajo cene in se dobro informirajo o ţeleni destinaciji.

Turistična agencija Adriatica (Adriatica.net) ima postavljen svoj model e-trgovine na

spletu. Njihovo poslovanje (Za turistične agencije, b.l.) je sestavljeno iz:

rezervacije, namestitev in organizacije potovanj z uporabo kontinuirano dostopne

baze podatkov z iskalnikom in rezervacijskim sistemom na spletnih straneh;

dinamičnega in učinkovitega marketinga s ciljem prodaje hrvaških turističnih

proizvodov in storitev;

kreiranja inovativnih in modernih proizvodov ter storitev v skladu s svetovnimi

turističnimi trendi.



Slika 17: Ponudba križarjenja

Vir: Od Rodosa do Beneškega leva, b.l.

Adriatica.net izkorišča velike trţne potenciale, ki jih ponuja internet. Njihova spletna

blagovna znamka je dobro prepoznavna pri slovenskih uporabnikih interneta. Posledica

prepoznavnosti so tudi dobri poslovni rezultati.

6.7 Model e-trgovine, ki vključuje bloge

Na svetovnem spletu se nahajajo tudi e-trgovine, ki imajo vključene bloge (ang. The

blogommerce). B-log je elektronski dnevnik (angl. binary log). Drugo ime za B-log je

spletnik (spletni dnevnik oz. e-dnevnik). To je spletna stran, ki periodično prikazuje

besedila, slike in druge elemente, ki jih njihovi avtorji sproti dodajajo (Blog, b.l.). Blogi

so priljubljeni, ker omogočajo hitro širjenje informacij na spletu, poleg tega pa

omogočajo ljudem, da izraţajo svoja mnenja in zapišejo svoja razmišljanja. Tako

stopijo v stik z drugimi, ki imajo prav tako moţnost podati svoje mnenje oz. komentar.

Blog je dobrodošel dodatek k e-trgovini, saj omogoča stik s kupci, poleg tega

obiskovalcem e-trgovine omogoča enostavno uporabo. Obiskovalci komentirajo

določeno temo, ki jo je začel avtor ali avtorska skupina. To pomeni, da podjetje, ki je

lastnik e-trgovine, dobiva dragocene povratne informacije od kupcev. Podjetje lahko iz



prve roke izve, kaj je navdušilo kupce in kaj si ţelijo. Poleg tega so lahko preko blogov

obveščeni o napakah, ki jih je potrebno odpraviti. Podjetje lahko od kupcev dobi tudi

zanimivo idejo za npr. izboljšavo produkta.

Veliko kupcev ţeli podati svoje mnenje o določeni storitvi ali izdelku. Blogi jim

omogočajo, da bodisi pohvalijo bodisi grajajo storitev ali izdelek. Podjetje se mora

zavedati izjemno pomembne vloge kupcev; s pomočjo blogov lahko vzpostavijo

komunikacijo, ki bo nadgradila dotedanje sodelovanje. Podjetja, ki si ţelijo večjega

uspeha svoje internetne trgovine, lahko veliko doseţejo z aktivnim poslušanjem kupca.

Zato je potrebno skrbno spremljati komentarje kupcev in jih tudi analizirati. Kupci

lahko prek blogov izrazijo zadovoljstvo in pohvale ali pa nezadovoljstvo. Pomemben je

hiter odziv na kritiko, pripravljenost podjetja na sodelovanje in pomoč (npr. servisiranje

izdelka). Pri določenih zadevah lahko podjetje pomaga ţe z dodatnimi navodili. Kritika

ima lahko tudi pozitiven učinek, saj se lahko podjetje zave svojih pomanjkljivosti in jih

tudi odpravi. Negativna plat pisanja blogov je npr. širjenje neresničnih podatkov.

6.8 Model virtualne e-trgovine

Model virtualne e-trgovine (angl. The virtual commerce) je model, ki je še posebej

namenjen mladim. Model je zasnovan tako, da omogoča izţivljanje domišljije. Prek

spleta lahko dostopamo do programov, ki nam omogočajo vpogled v popolnoma novo

razseţnost (Uvod v virtualni svet Second Life, 2008). Ţe ime virtualna trgovina pove,

da se uporabnik giblje v navideznem okolju, kjer se pojavljajo razne spletne osebnosti.

Primer zelo uspešne vitualne e-trgovine je spletna stran Second Life

(http://secondlife.com/). Second Life se je na spletu pojavil leta 2003 in od takrat število

njegovih uporabnikov strmo narašča. Je najbolj dodelana tovrstna spletna stran, ki

vsebuje obseţen socialni sistem. Ljudje se povezujejo v skupine, ki jih druţijo skupni

interesi (npr. hobiji, poslovne veščine).

Gre za 3D navidezni svet, ki so ga ustanovili obiskovalci omenjene spletne strani. V 3D

svet uporabniki vstopijo z dodatnim programom, ki ga prenesejo z njihove domače

spletne strani. Obiskovalci spletne strani lahko pokaţejo svojo ustvarjalnost in



iznajdljivost ter najdejo nove prijatelje. Uporabniki tudi kupujejo, prodajajo in trgujejo z

drugimi prebivalci virtualnega sveta. Poleg tega lahko si lahko uporabnik izbere ţeleni

poklic, s katerim se bo ukvarjal in nato razvija svojo poklicno zamisel v virtualnem

svetu. V virtualnem svetu ni omejitev in uporabnik ima prosto pot pri uresničevanju

svojih zamisli. Second Life je doţivel velik uspeh in je odprl vrata novi obliki internetne

zabave, saj so se na spletu začele pojavljati nove spletne strani za ţivljenje v

navideznem svetu.

Pri modelu virtualne e-trgovine je ključni pojem virtualnosti. Govorimo o virtualnem

svetu, v katerem ni omejitev. Uporabniki imajo svojo grafično podobo, ki se imenuje

avatar. Pri oblikovanju avatarja ima uporabnik prosto pot (lahko ga oblikuje po svoji

podobi ali uporabi domišljijo in ustvari povsem edinstven domišljijski lik). Uporabnik

se giblje v virtualnem svetu, ustvarja ter komunicira, pri tem pa se ne srečuje s

časovnimi omejitvami. Komunikacija je glasovna ali tekstovna in poteka bodisi na

javnem ali zasebnem kanalu. Pomembna je tudi neverbalna komunikacija s pomočjo

animacij, videza in gest.

Virtualni svet ponuja (Uvod v virtualni svet Second Life, 2008):

potovanja v virtualnem svetu (obisk raznolikih krajev sveta v enem dnevu);

sprehode po virtualnih pokrajinah;

ukvarjanje z virtualnimi športi;

graditev sanjske hiše;

nakupovanje oblačil prek spletne trgovine;

obisk predavanj znanih strokovnjakov;

opravljanje virtualnega dela;

sestanke s poslovnimi partnerji itd.

Pomemben sestavni del virtualnih svetov je virtualni svet ekonomije. Udeleţenci

kupujejo in prodajajo različne predmete, zemljišča in storitve. Trgujejo s svojo valuto,

npr. spletna stran Second Life ima svojo valuto Liden Dollars. Uporabniki imajo

moţnost, da si ustvarijo svoj posel, pisarno ali trgovino. Nato se vrši spletna prodaja

izdelkov in storitev (s spletnim poslom sluţijo linden dolarje). Linden dolarje je moţno



pretvoriti v ameriške dolarje. Tako je moţno dejansko zasluţiti denar. Zgodba o

milijonskem zasluţku je seveda pritegnila tudi pozornost pravih podjetij, ki si ţelijo del

"virtualnega kolača" (Uvod v virtualni svet Second Life, 2008). Podjetja se vključujejo

v Second Life, tako da npr. postavljajo virtualne trgovine, organizirajo različna

izobraţevanja, konference, organizirajo dogodke itd.

Slika 18: Primer virtualne e-trgovine – spletna stran Second Life

Vir: Browse category – women's heels, b.l.

Na sliki 18 lahko vidimo spletno trgovino Xstreet SL. Gre za e-trgovino virtualnega

sveta Second Life. Trgovina je zelo podobna običajni e-trgovini. Seveda pa trgovanje

poteka le v virtualnem svetu in z njihovo valuto Linden Dollars. Linden dolarji imajo

realno ceno, in sicer 270 linden dolarjev = 1 ameriški dolar. Spletna stran Second Life

ima tudi uradno spletno menjalnico LindeX Exchange. Virtualne trgovine so lahko tudi

marketinško orodje, saj jih lahko zasnujejo prava podjetja. Podjetja, ki so ţe vstopila v

virtualni svet, so npr. IBM, Adidas, Vodafone, Intel… Število uporabnikov virtualnih

svetov narašča in zaradi tega imajo velik potencial. Podjetja se tega zavedajo in zaradi

tega vstopajo tudi v to področje. Ker trgu vlada huda konkurenca, je inovativnost in

iskanje novih trţnih niš nuja. Eden izmed načinov, kako postati bolj povezan s

strankami, je tudi moţnost komuniciranja preko virtualnih svetov.



7 C2C MODELI NA SPLETU

7.1 Model e-trgovine, ki temelji na principu draţbe

Model e-trgovine, ki temelji na principu draţbe (angl. The e-auctions site) je model, ki

mu je osnova internetna draţba. Osnova internetne draţbe je draţbeni sistem. Cilj

modela je pomagati uporabnikom pri prodaji izdelkov oz. storitev.

Spletne draţbe imajo tako svoje prednosti kot tudi slabosti. Prednosti so naslednje:

brezplačna prijava na internetno draţbo (za kupca in prodajalca);

večja moţnost, da se izdelek proda po optimalni ceni;

Nakup

Izdelek se proda

najboljšemu

ponudniku.

Kupci na draţbi ponudijo znesek, za

katerega so pripravljeni izdelek oz.

storitev kupiti.

Licitacija za ponujeni izdelek.

Prodajalec ponudi izdelek oz. storitev na draţbo in določi čas trajanja

draţbe.

Registracija kupcev in prodajalcev (brezplačna prijava in sodelovanje);

obe strani si morata pridobiti svoje uporabniško ime in geslo.

Vir: Kategorije dražb, b.l.

Slika 19: Delovanje dražbe – od registracije do nakupa



moţnost dobre predstavitve značilnosti izdelka;

lahko se dodajo vizualni elementi (slika izdelka);

laţja nakupna odločitev za kupca (na podlagi informacij o izdelku);

spletne draţbe so dostopne kadarkoli…

Vendar imajo spletne draţbe (Spletno nakupovanje je lahko nevarno, 2008, 22. avgust)

tudi svoje slabe strani:

pri spletnih draţbah se lahko pojavljajo razne goljufije;

plačilo s kreditnimi karticami je lahko tvegano;

pozorni moramo biti na morebitne davke oz. carino (plačilo ob prevzemu izdelka),;

pojavljajo se lahko teţave s priznavanjem garancije s strani proizvajalca, če izdelek

ni bil kupljen pri uvozniku v drţavi, kjer garancijo uveljavljamo.

Slika 20: Primer spletne dražbe eBay

Vir: Watch (men, woman), b.l.

7.2 Model e-trgovine, kjer kupci oddajo svoje glasove, šele nato se

proizvede izdelek oz. izdelki

Model e-trgovine, kjer kupci oddajo svoje glasove, šele nato se proizvede izdelek oz.

izdelki (angl. The production based upon votes) aktivno vključuje stranke. Aktivna



vloga kupcev je izjemnega pomena, saj kupci tako dajo izdelkom svoj pečat oziroma

odobritev. Moţnost izbire in vključevanje lastnega jaza v izdelke je vse bolj priljubljeno

med internetnimi kupci. V to skupino spadajo predvsem mladi in izobraţeni ljudje ter

nadpovprečno izobraţeni zaposleni.

Omenjen C2C model je oblika e-trgovine, ki ima odlična izhodišča, da zadovolji ţelje

zahtevnih kupcev. Običajno imajo nadpovprečne dohodke in dobro poznajo sodobne

tehnologije. Za to skupino ljudi je internet zelo pomemben medij in jim sluţi kot

izvrstno komunikacijsko sredstvo, ki jim pomaga na več področjih (npr. prihranek na

času). Konkurenčna prednost modela je v tem, da proizvajalec dobi ključne povratne

informacije od kupcev. V današnji mnoţici raznovrstnih izdelkov uspe tisti ponudnik, ki

kupcu ponudi natanko to, kar si kupec ţeli. Ţelje kupcev se spreminjajo in zaradi tega

dejstva je potrebno slediti sodobnim trendom in spremljati nakupno obnašanje. Direktna

povratna informacija pomaga pri planiranju, podjetje tako laţje zadovolji kupčeve ţelje.

Primer omenjenega C2C modela je spletna trgovina laFraise.com, ki ponuja raznovrstne

majice s potiski. Na njihovi spletni strani so zapisali, da je njihova spletna trgovina

največji oblikovalski natečaj za majice s kratkimi rokavi. Vsak teden izberejo tri do štiri

vzorce oz. modele, ki jih nato proizvedejo in prodajajo preko spletne strani. Pri tem je

število majic omejeno, proizvedejo samo 500 majic v danem vzorcu (LaFraise shop,

b.l.).

Uporabniki e-trgovine se morajo registrirati, po registraciji lahko:

kupujejo majice v spletni trgovini;

glasujejo za vzorce oz. modele majic drugih;

na spletno stran naloţijo svoje modele – slike;

komentirajo posamezne izdelke (blogi).



Slika 21: Način glasovanja na spletni strani laFraise.com

Vir: Blue owl, design by lou, b.l.

Na sliki 21 lahko vidimo, kako poteka glasovanje za posamezni model. Uporabnik

povleče drsnik od vrednosti 0 do 10 in se ustavi na določeni vrednosti (subjektivna

ocena modela). Za številom 10 je sličica denarnice. Tukaj lahko uporabnik predhodno

naroči majico z danim motivom, vendar mora počakati do konca glasovanja. Ob koncu

glasovanja je znano, ali bo dan motiv izbran ali ne. V primeru, da ima model zadostno

število glasov, bo proizvajalec natisnil 500 majic z danim motivom.

Pod sliko je napisano ime modela in ime avtorja ter število točk, ki jo je model ţe

dosegel (na podlagi glasovanja registriranih uporabnikov). Na spletni strani se beleţi še

naslednje:

število glasov;

število ogledov;

koliko časa je še do konca glasovanja;

število prednaročil.



7.3 Model e-trgovine, kjer nakup poteka na podlagi priporočil

kupcev

Model e-trgovine, kjer nakup poteka na podlagi priporočil kupcev (angl. The social

search) spada v skupino C2C modelov. Njegova posebnost je v tem, da kupci

priporočajo izdelke drugim kupcem. Potencialni kupec išče izdelek na podlagi

priporočil drugih kupcev, poleg tega mu spletna stran ponuja tudi seznam priporočenih

e-trgovin, kjer lahko kupi ta izdelek.

Primer tovrstnega modela je e-trgovina Shopwiki. Kupec svoje iskanje začne s pomočjo

iskalnika ali z izbiro posamezne kategorije (npr. oblačila, pisarna, elektronika itd.).

Slika 22 prikazuje rezultat iskanja za kategorijo poročnih oblek. Kupec iz seznama

izbere izdelek, nato klikne na gumb GO TO THIS STORE. Kupcu je nato ponujena

moţnost, da kupi izdelek iz priporočene trgovine.

Slika 22: Iskanje želenega izdelka npr. poročna obleka

Vir: Wedding gown Chapel Train, b.l.



7.4 Model e-trgovine, kjer kupci priporočajo izdelke

Angleško ime modela e-trgovine, kjer kupci priporočajo izdelke je The recommendation

site. Prepoznavan je po tem, da kupci priporočajo izdelke, poleg tega je za vsak

priporočen izdelek izdelan seznam e-trgovin, kjer lahko izdelek kupimo. E-trgovina

ThisNext je primer tovrstne trgovine, ki se nahaja se na spletnem naslovu

http://www.thisnext.com.

Trgovina ThisNext kupcem omogoča:

odkrivanje izdelkov, ki so jih ţe odkrili drugi kupci;

pridobivanje nasvetov od drugih kupcev;

pisanje in dajanje mnenj o izdelkih, ki so jih ţe preizkusili in so na njih naredili

pozitiven vtis.

E-trgovina ponuja več kategorij: nakit, kozmetične izdelke, torbe, elektroniko, opremo

za dom, hrano itd.. Kupec ima moţnost iskanja izdelkov po kategorijah. Za vsak

izdelek je navedeno, koliko priporočil ţe ima, poleg tega so poleg izdelka zapisani

komentarji. Kupci napišejo, zakaj jim je določen izdelek všeč in zakaj ga priporočajo še

drugim. Slika 23 prikazuje primer izdelka (senčila za oči). Vidimo lahko, da ima izdelek

ţe šest priporočil kupcev, ki so oddali svoje komentarje. Kupec se lahko na podlagi teh

komentarjev laţje odloči za izdelek.

http://www.thisnext.com/



Slika 23: Primer predstavitve izdelka v spletni trgovini ThisNext

Vir: Medusa's make-up eye shadow, b.l.

Na sliki 23 lahko vidimo, da ima kupec na razpolago tri kategorije:

dodaj na seznam ţelja (Add to wish list);

priporočaj (Recommend);

deli s prijatelji (Share with friends).

Če kliknemo na drugo kategorijo Priporočaj, se nam odpre novo okno, kjer lahko

oddamo svoje priporočilo (komentar) in s tem pomagamo drugim pri laţji odločitvi za

določen izdelek.

7.5 Model e-trgovine, ki omogoča oblikovanje lastne e-trgovine ter

nagrajevanje

Model e-trgovine, ki omogoča oblikovanje lastne e-trgovine ter nagrajevanje (angl. The

rewarding recommendation site) je model, ki spodbuja kreativnost. Kupcem omogoča

oblikovanje lastne e-trgovine, ki spada v sklop večje e-trgovine, ki ponuja določeno

paleto izdelkov. Kupci imajo moţnost narediti izbor izdelkov in te izdelke ponujati v

lastni e-trgovini. Novo e-trgovino oblikujejo po lastnih oblikovalskih sposobnostih in



ţeljah. Bolj privlačna je nova e-trgovina, več novih kupcev bo privabila. Kupec, ki je

zasnoval novo e-trgovino, ima tako dobiček od prodaje, saj mu matična e-trgovina

izplača določene procente od zasluţka. Matična trgovina izplača del zasluţka vsakič, ko

se opravi nakup prek nove e-trgovine.

Spletna trgovina Zlio je primer tovrstne e-trgovine in se nahaja na spletnem naslovu

www.zlio.com. Na svoji spletni strani imajo napisan postopek ustanovitve lastne e-

trgovine.

Postopek je sledeč:

izberemo ime, naslov in predlogo, ki najbolj ustreza e-trgovini, ki jo ţelimo

zasnovati;

naredimo izbor izdelkov, ki jih bomo ponujali v naši e-trgovini. Ne ponujamo

lastnih izdelkov, temveč izdelke, ki jih najdemo na spletni stani e-trgovine Zlio;

v primeru, da drugi kupci kupujejo preko nove e-trgovine, dobi ustanovitelj e-

trgovine del zasluţka od vsakega prodanega izdelka. Nakazilo se izvrši prek PayPal-

a (plačilni sistem, s pomočjo katerega lahko plačujemo in sprejemamo plačila).

PayPal deluje na osnovi bančnega računa, e-poštnega predala, osebnega gesla in

zaščitne številke (Varno plačevanje in sprejem plačil, 2007, 13. november);

ustanovitelj nove e-trgovine ima samo eno glavno nalogo, in sicer, da postavi e-

trgovino. Plačilo, dostava izdelkov in poprodajne aktivnosti niso njegova skrb,

temveč so skrb trgovcev, ki poslujejo z e-trgovino Zlio.



Slika 24: Primer e-trgovine, ki jo je zasnoval eden izmed kupcev; je del e-trgovine Zlio

Vir: Disney, kid's fun store, b.l.

7.6 E-trgovina, ki jo oblikujejo kupci, ki ponujajo lastne izdelke

Uporabnik izdela svojo lastno e-trgovino, kjer ponuja lastne izdelke in jih tudi

promovira. Primer takšne e-trgovine je Shopit Store (http://www.shopit.com/). E-

trgovina, ki jo oblikujejo kupci, ki ponujajo lastne izdelke (angl. The widget commerce)

je zasnovana kot trgovsko druţabno omreţje, kjer lahko registrirani uporabniki

zasnujejo svojo trgovino z izdelki; govorimo o individualizirani spletni prodaji. Dobro

je, da uporabnik skrbi za posodabljanje trgovine in dodajanje novosti, saj bo tako e-

trgovina bolj obiskana in seveda bolj uspešna. Uporabniki lahko naveţejo stike z

drugimi uporabniki, ki so zasnovali svoje e-trgovine; tako se ustanovi socialna mreţa.

Delijo se izkušnje in nasveti, kar prispeva k boljši kvaliteti. Uporabnik je obveščen prek

e-mail naslova takoj, ko se opravi nakup ali ko prispe nova ponudba (Welcome to

Shopit, b.l.). V primeru, da uporabniki niso dovolj uspešni pri prodaji, si lahko na

spletni strani Shopit preberejo nasvete za boljše poslovanje preko spleta:

v primeru premajhne ponudbe jo razširimo; kupcem omogočimo večjo izbiro;

opise izdelkov opremimo z interaktivnimi elementi in tako kupcem omogočimo

boljši vpogled in laţjo odločitev;



svojo e-trgovino skušamo pribliţati čim večjemu krogu potencialnih kupcev tako, da

se posluţujemo forumov, video strani in socialnih mreţ;

ljudje morajo pridobiti zaupanje v postavljeno e-trgovino, zato so dobrodošla

pozitivna mnenja kupcev, ki so ţe kupovali. Kupci naj komentirajo in ocenijo potek

nakupa in tako bodo tudi drugi pridobili zaupanje.

Slika 25: Primer spletne trgovine Shopit Store

Vir: Celstial Suns, b.l.



8 ANKETA O E-TRGOVINAH

Sestavili smo anketni vprašalnik in ga razdelili med sto anketirancev različnih starostnih

skupin. Zanimalo nas je, kako razširjena je e-trgovina med anketiranci in kako pogosto

se posluţujejo tovrstnega nakupovanja. Zanimali so nas tudi razlogi, zaradi katerih se

posamezniki ne odločajo za spletno nakupovanje oz. zakaj jih e-trgovine niso navdušile.

Na začetku pisanja diplomskega dela smo si zastavili dve hipotezi, ki jih bomo v

nadaljevanju s pomočjo odgovorov bodisi potrdili bodisi ovrgli.

Hipotezi sta naslednji:

"Omreţni trg nudi raznovrstne moţnosti za uspeh tudi majhnim podjetjem, ki imajo

moţnost, da produkte/storitve pribliţajo velikemu krogu kupcev."

"Nezaupanje v varnost nakupovanja prek spleta je eden izmed glavnih razlogov, da je

nakupovanje prek spleta še vedno premalo razširjeno."

8.1 Grafična analiza

Anketiranci spadajo v različne starostne skupine, razmerje med njimi prikazuje slika 26.

Največ anketirancev spada v starostno skupino od 20 do 33 let, najmanj anketirancev je

v starostni skupini nad 60 let.



Slika 26: Starostne skupine

Starost anketirancev

15%

33%

16%

23%

10%3%

od 15 do 20 let

od 20 do 30 let

od 30 do 40 let

od 40 do 50 let

od 50 do 60 let

nad 60 let

Anketiranci imajo različne stopnje izobrazbe, najvišji odstotek pripada anketirancem, ki

so zaključili visokošolski strokovni program. Najmanjši odstotek pripada tistim, ki so

zaključili poklicno šolo. Slika 27 prikazuje razdelitev anketirancev, glede na to, kateri

izobraţevalni program so zaključili.



Slika 27: Izobraževalni programi

Zaključen izobraževalni program

15%

4%

16%

13%13%

21%

18%

0%

0%

0%

osnovna šola

poklicna šola

srednja strokovna šola

gimnazija in ostale štiriletne šole

višješolski strokovni program

visokošolski strokovni program

univerzitetni program

magisterij stroke

magisterij znanosti

doktorat znanosti

Anketirancem smo zastavili vprašanje: »Ali ste ţe nakupovali preko spleta?« Ugotovili

smo, da je tri četrtine anketirancev ţe kupovalo preko spleta, četrtina vprašanih pa še ni

imela tovrstne izkušnje. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je spletno

nakupovanje ţe dokaj razširjen način nakupovanja. Pri tem je potrebno upoštevati

vzorec, ki je bil zajet v raziskavo; to je izobrazbeno strukturo anketiranih. V danem

vzorcu je visok odstotek mladih in izobraţenih, ki so po raziskavah tudi najobetavnejši

internetni nakupovalci. Odlikuje jih dobro poznavanje sodobnih tehnologij ter sodoben

ţivljenjski slog. To med drugim pomeni, da jim pogosto primanjkuje časa; s spletnimi

nakupi pa lahko prihranijo dragocen čas.

Na podlagi sodobnih trendov in raziskav lahko sklepamo, da bo spletno nakupovanje

postalo še bolj razširjeno in priljubljeno. Kar polovica anketirancev je ţe nekajkrat

nakupovala preko spleta, 16 odstotkov pa ţe velikokrat. To pomeni, da jih je prva

nakupovalna izkušnja pozitivno prepričala in so spletne nakupe opravili večkrat.

Pogostost nakupovanja prikazuje slika 28.



Slika 28: Pogostost nakupovanja preko spleta

16

50

9

25

0

10

20

30

40

50

60

da, že velikokrat da, nekajkrat da, enkrat ne, nikoli

Nakupna izkušnja (Ali ste ţe nakupovali preko spleta?)

Slika 29: Delež anketirancev

75

25

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Anketiranci, ki so že nakupovali v e-trgovinah. Anketiranci, ki še niso nakupovali v e-trgovinah.

Deleţ anketirancev glede na nakupno izkušnjo



Pri četrtem vprašanju so anketiranci ocenjevali svojo nakupno izkušnjo z ocenami od 1

do 5. Lestvica ocen je naslednja:

ocena 0 (ni nakupne izkušnje);

ocena 1 (zelo slaba izkušnja);

ocena 2 (slaba izkušnja);

ocena 3 (dobra izkušnja);

ocena 4 (zelo dobra izkušnja);

ocena 5 (odlična izkušnja).

Slika 30: Ocene vseh anketirancev

Ocena povprečne nakupne izkušnje

1

24

13

35

2

25

0

5

10

15

20

25

30

35

40

ocena 0 ocena 1 ocena 2 ocena 3 ocena 4 ocena 5

Iz slike 30 lahko razberemo, da je zadovoljstvo s spletnimi nakupi na visoki ravni.

Največji del anketirancev (tisti, ki so ţe nakupovali preko e-trgovin) je svojo izkušnjo

ocenil z najvišjima ocenama. Najvišjima ocenama (4 in 5) skupno pripada kar 78,7

odstotka, to pomeni, da je skoraj 80 odstotkov uporabnikov, ki opravijo spletni nakup,

zelo zadovoljnih s to storitvijo (to prikazuje slika 31). Razberemo lahko tudi, da sta

oceni 1 in 2 zasedli nizek odstotek (3 odstotke), torej je malo nezadovoljnih spletnih

kupcev.



E-trgovina ima ob tolikšnem deleţu zadovoljnih uporabnikov izjemen potencial za

prihodnji razvoj. Spletnim trgovinam se tako obeta še večji razmah, saj so ravno

zadovoljni kupci tisti, ki so tudi zvesti kupci. Spletni kupci so velikokrat tudi zahtevni

kupci, zato jim morajo spletne trgovine dobro predstaviti prednosti in koristi, ki izhajajo

iz spletnega nakupa. Poleg tega so dobrodošle novosti in izboljšave, ki predstavljajo

konkurenčno prednost. Še posebej pomemben pa je vidik varnosti.

Slika 31: Ocene anketirancev (ki že imajo nakupno izkušnjo)

Ocena anketirancev, ki so ţe nakupovali preko e-

trgovin

3%

1%

18%

46%

32%ocena 1

ocena 2

ocena 3

ocena 4

ocena 5

Zanimalo nas je (peto vprašanje), katera je največja prednost e-trgovin pred običajnimi

trgovinami. Med naštetimi moţnostmi je najvišji deleţ dobil naslednji odgovor: »Nakup

lahko opravim kadarkoli in kjerkoli, kjer imam dostop do interneta.« Odgovor je

obkroţilo 43 odstotkov anketirancev (slika 32). Analiza ankete je tako pokazala, da

uporabniki e-trgovin zelo cenijo to, da niso vezani na čas in na kraj nakupa, saj lahko

nakup opravijo kar od doma. Dano dejstvo je povezano s sodobnim načinom ţivljenja,

ljudje imamo vedno več obveznosti in tako prihranek časa pomeni hkrati tudi prihranek

denarja.



Slika 32: Prednost e-trgovin (anketiranci z nakupno izkušnjo)

Največja prednost pred

običajnimi trgovinami

43%

16%

16%

9%

13%

3%

Nakup lahko opravim kadarkoli in

kjerkoli, kjer imam dostop do

interneta.

Naročeno blago mi pripeljejo na

dom (vožnja do trgovine ni

potrebna).

Imam možnost primerjave cen in

karakteristik izdelkov/storitev.

V primeru, da mi naročeno blago

ne odgovarja, ga lahko vrnem

nazaj in dobim povrnjen denar

(nakup brez tveganja).

E-trgovine so me prepričale s

široko paleto izdelkov, ki so dobro

predstavljeni (informacije, slikovni

material).

Drugo

Preko interneta še ni nakupovalo 25 odstotkov anketirancev. Odgovarjali so na

vprašanje: »Zakaj se še niste odločili za nakupovanje preko e-trgovin?« Rezultate

prikazuje slika 33. Največji odstotek je pripadel prvemu odgovoru, in sicer, da jim je

ljubše nakupovanje v običajni trgovini, kjer lahko osebno vidijo izdelek. Torej jih e-

trgovine še niso prepričale, predvsem zaradi tega, ker se ţelijo osebno prepričati o

kvaliteti in videzu izdelka, torej ne zaupajo spletni predstavitvi izdelka. Del

anketirancev je zaskrbljen glede varnosti. 29 odstotkov anketirancev ne zaupa v varnost

nakupovanja preko spleta, 13 odstotkov pa jih ne zaupa plačevanju s plačilno-kreditno

kartico preko spleta. Torej skupno 42 anketirancev skrbijo varnostni vidiki in ne ţelijo

posredovati svojih podatkov zaradi moţnosti zlorab.

Na začetku sem zapisala hipotezo: "Nezaupanje v varnost nakupovanja preko spleta je

eden izmed glavnih razlogov, da je nakupovanje preko spleta še vedno premalo

razširjeno."

Del anketirancev še ni kupoval preko e-trgovin. 42 odstotkov je kot razlog navedlo

nezaupanje v varnost nakupovanja preko spleta. Na podlagi tega rezultata lahko



sklepamo, da hipoteza drţi. Nezaupanje v varnost nakupovanja preko spleta je

pomemben razlog, da se določen deleţ populacije še ne odloča za spletne nakupe.

Slika 33: Razlogi zaradi katerih se anketiranci še niso odločili za nakup preko e-trgovin

Razlogi zaradi katerih se anketiranci niso

odločili za nakupovanje preko e-trgovin

46%

29%

8%

0%

13%

0%

4%

Ljubše mi je nakupovanje v

običajni trgovini, kjer lahko

osebno vidim izdelek.

Ne zaupam v varnost

nakupovanja prek spleta

(negotovost glede varstva

osebnih podatkov, skrbi me

možnost zlorab plačilnih kartic).

Zaradi tega, ker mi v lahko v

običajni trgovini osebno

svetujejo glede izdelka/storitve.

Zaradi dostave na dom - skrbijo

me dostavni roki in morebitni

zapleti pri dostavi ter cena

dostave.

Ne zaupam v plačevanje s

plačilno-kreditno kartico prek

spleta.

Ponudba izdelkov/storitev e-

trgovin me ni prepričala.

Drugo

Zadnje, sedmo vprašanje na anketnem vprašalniku je bilo naslednje: »Ali menite, da

lahko omreţni trg nudi raznovrstne moţnosti za uspeh tudi majhnim podjetjem?« Na to

vprašanje je večina anketirancev odgovorila pritrdilno, kar 93 odstotkov. Slika 34

prikazuje porazdelitev odgovorov.

Na začetku postavljena hipoteza se glasi: "Omreţni trg nudi raznovrstne moţnosti za

uspeh tudi majhnim podjetjem, ki imajo moţnost, da produkte/storitve pribliţajo

velikemu krogu kupcev." Hipotezo lahko potrdimo, saj je trditvi pritrdilo več kot 90

odstotkov vprašanih. Omreţni trg torej predstavlja veliko konkurenčno prednost, saj

lahko majhna podjetja laţje stopijo v kontakt s kupci, bolj uspešno predstavijo svojo

ponudbo ter v bistveno krajšem času doseţejo zastavljene prodajne cilje.

Omreţni trg ne priznava malih in velikih podjetij iz realnega sveta. Tu je tudi čisto

majhno podjetje, ki si ustvari ugodno podobo na internetu, resen konkurent največjim



svetovnim multinacionalkam (Globalizacija internetnega poslovanja, 2001, junij). V

knjigi Izzivi e-demokracije je avtorica Tanja Oblak (2003) zapisala: "Tudi zgodnejše

empirične analize o učinkih in posebnostih računalniško posredovanega komuniciranja

so optimistično zagovarjale predpostavko o enakopravnih učinkih za sodelovanje, ki naj

bi nastali kot posledica uporabe novih tehnologij." Tudi ta izjava potrjuje hipotezo, saj

govori o enakopravnih učinkih za sodelovanje; v danem primeru te moţnosti ponuja

omreţni trg malim podjetjem.

Slika 34: Majhna podjetja in njihove možnosti za uspeh na omrežnem trgu

6

93

1

0 20 40 60 80 100

Ne, na omrežnem trgu lahko dosežejo uspeh le

velika podjetja, saj so bolj prepoznavna in bolj

uveljavljena kot manjša podjetja.

Da, tudi majhna podjetja lahko uspejo na

omrežnem trgu, saj svoje produkte/storitve lažje

približajo velikemu krogu kupcev.

Drugo

Mnenja anketirancev o moţnostih uspeha majhnih podjetij

na omreţnem trgu

S pomočjo rezultata ankete je moţno priti do zaključka, da je nakupovanje preko

spletnih trgovin ţe dokaj razširjeno. Seveda je razširjenost spletnih nakupov odvisna od

več dejavnikov; izjemno pomembna je izobrazbena struktura in starost. Med mladim in

izobraţenim kadrom je spletno nakupovanje bolj priljubljeno, o tem pričajo tudi

rezultati ankete.

Anketa je pokazala tudi, da je spletno nakupovanje priljubljeno predvsem zaradi tega,

ker omogoča prihranek časa in zaradi tega, ker lahko nakup opravimo kar od doma. Na



podlagi rezultatov lahko sklepamo tudi, da so kupci s spletnimi nakupi večinoma zelo

zadovoljni in da se za spletni nakup odločijo večkrat.

Del kupcev še ni nakupoval preko spleta, ker jim je ljubše nakupovanje v običajni

trgovini. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da deleţ kupcev na zaupa v varnost

nakupovanja preko spleta.

Podjetja se bodo morala v prihodnosti še dodatno boriti za zaupanje kupcev, saj se

konkurenca veča. Odpraviti je potrebno morebitne tehnične ovire, zgraditi uporabniku

prijazno e-trgovino in dobro poskrbeti za varnost transakcij.



9 PRIMERJAVA E-TRGOVINE Z OBIČAJNO

TRGOVINO

Ko primerjamo e-trgovino z običajno trgovino, lahko naštejemo več prednosti v korist

e-trgovine. Pri e-trgovini je povečano povpraševanje, saj je internetni trg zelo razširjen.

Poleg tega so stroški prodaje in marketinga bistveno niţji, kar pripomore k temu, da so

v spletni prodajalni tudi niţje cene. Niţja cena je pomemben dejavnik za kupca, omeniti

je potrebno tudi široko izbiro, večjo preglednost, moţnost primerjave izdelkov, dobro

predstavitev izdelkov (ustrezne informacije).

Pri običajni trgovini smo vezani na odpiralni čas, medtem ko lahko pri e-trgovini

nakupujemo 24 ur na dan. To pomeni, da je doseţena večja konkurenčnost in doseg

globalnega prebivalstva. Pri e-trgovini je omogočeno sledenje naročilom kupcev. Torej

pridobivamo dragocene podatke glede statistike obiska in klikov. Ponudbo lahko tako

prilagodimo oz. jo izboljšamo. Proces naročanja v spletnih trgovinah je enostaven:

naročila kupcev prihajajo s spletne strani neposredno v bazo naročil. Torej so stroški

(povezani s procesom naročanja) manjši, prihranek denarja je opazen tako pri fiksnih

stroških kot tudi pri stroških dela (npr. ni zaposlenih prodajalcev).

Omeniti je potrebno, da e-trgovine omogočajo preglednost preteklih nakupov. E-trgovci

preko e-pošte kupcu pošljejo potrditev nakupa (v večini primerov). Torej imamo

evidenco preteklih nakupov in tako lahko pozneje preverimo datum in vsebino nakupa.

Kupcem je omogočen pregled ponudbe s pomočjo primerjalnih spletnih strani.

Ogledamo si lahko vso ponudbo konkurenčnih trgovin na enem mestu (Štrancar, 2001,

str. 12).

Nakupovanje je enostavno, saj se kupca korak za korakom spremlja do nakupa. Stranka

ima moţnost, da preveri stanje v košarici, lahko spremeni količino ali odstrani izdelek iz

košarice. Prav tako se lahko v vsakem trenutku odloči, da bo zaključil nakup.

Pomembna faza po oddanem naročilu je postopek obveščanja; obvesti se tako kupca kot

administratorja spletne trgovine. Kupec je obveščen o poteku nakupa z izdelanimi

administrativnimi obrazci – ti se avtomatsko pošljejo na njegov e-mail naslov.



E-trgovine imajo pred običajnimi trgovinami še eno pomembno prednost – objava

seznamov, ki se izdelajo na podlagi statistike obiskanosti e-trgovine. Na spletnih straneh

e-trgovine se lahko objavijo npr. seznami najbolje obiskanih izdelkov ali seznami

najbolje prodajanih izdelkov.

Nakup v spletni trgovini poteka v več fazah, in sicer (E-trgovina, b.l.):

prva faza nakupa; kupec in administrator prejmeta obvestilo o oddanem naročilu;

druga faza nakupa; kupec prejme obvestilo, da je njegovo naročilo v pripravi,

administrator pa potrdi, da je pregledal naročilo in določi predviden rok odpreme;

tretja faza nakupa; kupec prejme obvestilo o odpremi blaga, administrator pa

odpremi blago iz skladišča.

9.1 Varnost potrošnikov

Nekateri kupci ne zaupajo v varnost nakupovanja preko spleta in se zaradi tega ne

odločajo za spletne nakupe. Previdnost pri spletnem nakupovanju ni odveč, saj so se v

preteklosti ţe dogajale spletne prevare in se bodo tudi v prihodnje. Zato je pomembno,

da se dobro prepričamo, ali je spletna stran vredna našega zaupanja. Večje spletne

strani, ki so znane širokemu krogu uporabnikov, načeloma niso problematične (saj

vemo za koga gre).

Preden se lotimo spletnega nakupa, je zelo priporočljivo, da preverimo naslovno vrstico

(angl. address bar) in ugotovimo, ali je naslov spletne strani pravilen. V primeru, da je

spletna stran opremljena s t. i. spletnim certifikatom, lahko preverimo verodostojnost

spletne strani. Spletni certifikat mora biti priznan, primer zanesljivih certifikatov so

certifikati Company on NetTM

. Če naletimo na ţig Company On NetTM

nas klik nanj

preko varne povezave vodi do certifikata na domeni https://check.company-on.net/

("check company on net" oz. preveri podjetje na spletu), od tam naprej pa do varne

verificirane spletne strani, kjer lahko preverimo vse podatke o lastniku in upravitelju

spletne strani (Kako iskati informacije in komu zaupati na spletu?, b.l.). Tako se lahko

prepričamo, da je spletna stran verodostojna in lahko brez skrbi nadaljujemo z

nakupom.



Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) so zapisali, da imajo kupci, ki

nakupujejo preko spleta pravico, da odstopijo od pogodbe. Ta pravica jim pripada tudi v

primeru, če z izdelkom ni nič narobe. Pravica od odstopa od pogodbe varuje kupca, saj

ta izdelka pred naročilom ne more pregledati, lahko le pogleda sliko izdelka in prebere

priloţene podatke. Pogodbeni pogoji se razlikujejo od drţave do drţave, minimalen rok

za odpoved brez razloga v EU pa je sedem delovnih dni (Nakupovanje po internetu,

b.l.).

Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 98/2004-UPB2, 46/2006 Odl.US: U-I-

218/04-31, 126/2007, 86/2009, v nadaljevanju ZVPot) ureja pravice potrošnikov pri

ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trţenja blaga in storitev s strani podjetij in

določa dolţnosti drţavnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo

(ZVPot). O pogodbah, sklenjenih na daljavo, govori 43. člen ZVPot. Pri pogodbah,

sklenjenih na daljavo, ima potrošnik pravico, da v petnajstih dneh podjetju sporoči, da

odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev (43.č člen

ZVPot). V 43.d členu tega zakona je navedeno, da je podjetje potrošniku dolţno vrniti

vsa opravljena plačila. Vračilo plačil mora podjetje opraviti takoj, ko je to mogoče,

najkasneje pa v petnajstih dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe (ZVPot).

Pri običajni trgovini ne moremo odstopiti od pogodbe, brez da bi navedli razlog za

svojo odločitev. Potrošnik mora navesti razlog; lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova

stvarne napake. O napaki mora obvestiti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko

je bila napaka odkrita (37.a člen ZVPot). Nekateri trgovci zaradi dobre javne podobe

omogočajo zamenjavo kupljenega blaga (ki nima napak) z drugim blagom v enaki

vrednosti, vendar to ni zakonska obveznost podjetij.

Plačevanje s kreditnimi karticami preko spleta je vedno bolj razširjeno. To področje

ureja 43.f člen ZVPot, ki pravi: Če se v zvezi s pogodbo, sklenjeno na daljavo, zlorabi

potrošnikova plačilna ali kreditna kartica, ima potrošnik, v primeru da transakcija še ni

bila opravljena, pravico do preklica plačila pri podjetju, registriranem in pristojnem za

opravljanje transakcije. V primeru, da je transakcija ţe opravljena, ima potrošnik

pravico zahtevati vračilo zneska od podjetja, kateremu je bil znesek nakazan.



Kupci, ki se pred spletnim nakupom seznanijo z varnostjo posredovanja podatkov,

preprečijo morebitne zlorabe. Na spletni strani ZPS svetujejo, da podatke posredujemo

le tistim spletnim trgovcem, ki uporabljajo enkripcijo. Uporaba spletnih protokolov

(npr. SSL) poveča varnost posredovanja podatkov, saj z njimi zaščitimo povezavo med

brskalnikom in spletnim streţnikom tako, da je le-ta zašifirana. Uporabnik lahko

preveri, če se je priključil na pravi streţnik, saj iz njegovega digitalnega potrdila izve

potrebne podatke (Uporaba spletnih digitalnih potrdil sigov-ca v protokolu SSL oziroma

TLS, b.l.).

9.2 Spletno trţenje

Glavna aktivnost, ki se opravlja preko spletnih trgovin, je spletno trţenje. Opravi se

prodaja – torej prodajalec prodaja kupcem; poleg tega prodajalci nakupujejo od

dobaviteljev, bodisi surovine bodisi končne proizvode. Procese, povezane s trţenjem,

podpirajo ERP (angl. Enterprise resource planing) sistemi. Ti sistemi so rešitve, ki

podjetjem zagotovijo hitro odzivnost, delo s kupci, dobavitelji ter poslovnimi partnerji

na globalnem trgu, preko spleta, kjer koli in kadar koli (ERP sistemi, b.l.).

Spletno trţenje postaja zanimivo za vedno več podjetij. Pojavljajo se nove smernice

razvoja in sveţi trendi, pri tem igra pomembno vlogo spletni marketing. Tudi

spletne skupnosti (npr. Facebook) so pustile pomemben pečat in ga bodo tudi v

prihodnje. V prihodnje bodo te skupnosti vplivale na razvoj in nadgradnjo starih

storitev. Časi se spreminjajo in dandanes ljudje manj hodijo ven in so več doma,

torej tudi več časa namenijo brskanju po spletu. Zaradi tega se je povečalo število

iskanj na spletnih iskalnikih. Podjetje, ki ţeli biti uspešno, ne sme prezreti pomena

spletnih brskalnikov in iskalnega marketinga. Zato številna podjetja vključujejo

optimizacijo spletnih strani v strategijo spletnega trţenja, vse bolj so pozorna tudi na

to, kakšen ugled si ustvarjajo na spletu (Novi trendi spletnega trţenja, 2009, maj).

Nepogrešljiv je postal t. i. »online reputation management«, predvsem med velikimi

podjetji. Gre za spremljanje, ocenjevanje in upravljanje s podobo (angl. image)

podjetja na spletu. Za kakovostno spletno trţenje velja, da je potrebno izdelati

celostno strategijo spletnega trţenja (Novi trendi spletnega trţenja, 2009, maj), kar

vključuje naslednje:



vse aktivnosti načrtovanja spletne strani;

optimizacijo spletne strani;

oglaševanje na klik;

online reputation management (management, ki se ukvarja s spletnim ugledom);

aktivnosti testiranja in spremljanja uspešnosti novih pristopov.

9.3 Analiza prednosti in slabosti

Tabela 9 prikazuje prednosti, in sicer z vidika naročnika in z vidika kupca. Ugotovimo

lahko, da spletne trgovine ponujajo veliko prednosti za obe strani.

Tabela 9: Prednosti spletnih trgovin za naročnika in kupca

Prednosti za naročnika Prednosti za kupca

Stroški e-trgovine so niţji od običajne

trgovine; torej je moţno nuditi niţje

cene izdelkov.

Kupec prihrani dragocen čas, nima

transportnih stroškov.

Naročnik lahko spremlja zanimanje

strank po določenih artiklih. Poleg

tega je omogočena neposredna

interakcija s kupci; boljši CRM (angl.

customer relationship management –

upravljanje odnosov s strankami).

Nakup je udoben (ni odvisen od

vremenskih razmer in od trenutne

lokacije), pogoj je le dostop do

interneta.




Dostop do spletne trgovine je mogoč

preko CMS sistema, in sicer s

kateregakoli računalnika, ki je

povezan na svetovni splet. CMS je

angleška kratica za Content

Management System. Je programska

oprema, sistem za urejanje vsebin, ki

se po navadi izvaja na serverju in

olajša objavo in administracijo vsebin

na spletu (Spletna trgovina, b.l.).

Nakup opravimo hitro, poleg tega je

varen in zanesljiv (vidiku varnosti se

posveča veliko pozornosti). Kupec

ima na razpolago sodobne oblike

plačila preko interneta.

Spletna prodaja se povečuje, poleg

tega je varnost nakupovanja na vedno

višjem nivoju.

Velika prednost je moţnost

primerjave cen med posameznimi

izdelki in konkurenčnimi. Poleg tega

lahko kupec pridobi natančne

informacije in opise izbranega

izdelka ali storitve.

Obratovalni čas je neomejen (24 ur na

dan, vse dni v letu), e-trgovine so

dostopne potencialnim kupcem z vseh

koncev sveta.

Pri e-trgovinah nismo vezani na

delovni čas, kot smo pri običajnih

trgovinah. Nakupujemo lahko 24 ur

na dan in si tako laţje razporedimo

čas in nakupujemo, ko nam to

ustreza.

Pri e-trgovinah gre za globalno

poslovanje, to pomeni, da lahko

doseţemo kupce in dobavitelje po

celem svetu.

E-trgovine ponujajo široko paleto

izdelkov, kupec lahko izbira med

različnimi barvami, stili, oblikami…

Stroški, povezani s skladiščenjem,

distribucijo in tokom informacij, so

bistveno niţji.

Po plačilu se izvede takojšnja

dostava digitaliziranih vsebin.




Procesi v nabavni verigi so bolj

učinkoviti, saj je manj zamud,

inventarja in drugih stroškov.

Spletne draţbe omogočajo kupcem,

da najdejo redke izdelke (npr. za

svojo zbirko).

Vir: Spletna trgovina, b.l.

Pri spletnem trgovanju je potrebno omeniti tudi slabosti, ki jih je bistveno manj kot

prednosti. Slabosti so zapisane v tabeli 10.



Tabela 10: Slabosti spletnih trgovin za naročnika in kupca

Slabosti za naročnika Slabosti za kupca

Z vzpostavitvijo e-trgovine so

povezani stroški.

Kupec se navaja na nov način nakupovanja.

Ljudje so na začetku nezaupljivi do novosti,

imajo odpor do sprememb. Zato je potrebno

premagati to začetno oviro.

Potrebno je skrbeti za

varovanje in zaščito podatkov

ter preprečiti morebitne

zlorabe.

Zaskrbljenost glede varnosti osebnih

podatkov (Ali so podatki, ki so jih kupci

zaupali preko spleta, ustrezno varovani?).

Obstajajo različne jezikovne

razlike in pravne teţave, ki jih

je potrebno razrešiti.

Primanjkuje univerzalnih

standardov za kvaliteto,

varnost in zanesljivost (Turban

et. al., 2008, str. 26).

Strah ljudi pred zlorabo številke kreditne

kartice. Tveganje res obstaja, vendar ni prav

nič večje kot pri klasičnem plačevanju. Vsi

moderni brskalniki podpirajo protokol SSL

(Secure Sockets Layer). SSL je kriptografski

protokol, ki omogoča varno komunikacijo v

medmreţju. Podatki so od začetka pa do

konca svoje poti na internetu dobro zaščiteni

oz. zakodirani. Vse informacije o plačilu so

posredovane direktno k plačilnim

instrumentom ter nadalje v banke. To je

dodatni varnostni mehanizem, saj tako

ključnih podatkov trgovec oz. podjetje, ki

razvije spletno trgovino, nikoli ne vidi, prav

tako jih ne more shraniti v podatkovni bazi.

Na spletu se pojavljajo razne

laţne ponudbe in goljufije, kar

povečuje nezaupanje kupcev.

Pri e-trgovini ne gre za papirno poslovanje, ki

mu nekateri kupci ne zaupajo.

Vir: Izdelava spletne trgovine, b.l.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Secure_Sockets_Layer



9.4 Prihodnji razvoj e-trgovine

Število uporabnikov interneta v Sloveniji narašča, tako kot drugod po svetu. Leta 2007

je bilo v Sloveniji 942.500 rednih uporabnikov interneta v starosti od 16 do 75 let (po

podatkih RIS). Po podatkih Statističnega urada (SURS) je bilo teh uporabnikov

907.000. Če primerjamo podatke iz preteklih let, ugotovimo, da je uporabnikov

interneta iz leta v leto več. Razvrstimo jih glede na to, kako pogosto uporabljajo

internet. Slika 35 prikazuje rast uporabe interneta glede na pogostost rabe.

Slika 35: Rast uporabe interneta

Vir: RIS 2007: število uporabnikov, trendi in primerjave, 2008, 6. maj.

Z rastjo uporabnikov interneta narašča tudi število kupcev, ki nakupujejo preko spletnih

trgovin. Za prodajo preko spleta pa velja, da je eden najhitreje rastočih segmentov

trgovine. Ugotovljeno je bilo, da je še veliko rezerv za rast, saj lahko na podlagi ocen

slovenskih spletnih trgovcev sklepamo, da se prodaja preko spleta pri nas še ni povsem

uveljavila. Različni viri pravijo, da je Slovencev, ki kupujejo preko spleta med 15 in 25

odstotki, medtem ko drugi uporabniki spleta raje v spletnih prodajalnah iščejo koristne

informacije o izdelkih, nakupujejo pa še ne. Le-ti so potencialni prihodnji kupci, ki jih

bodo v prihodnosti skušali osvojiti spletni trgovci (Milič, 2007, november). Z

gotovostjo lahko trdimo, da bo prihodnost e-trgovin svetla in bogata, saj e-trgovine



spodbujajo interakcije med ljudmi. Elektronska trgovina bo postala vedno bolj

pomembna metoda za doseganje kupcev, oskrbo s storitvami in za izboljševanje

organizacijskih procesov (Turban et. al., 2008, str. 852). Strokovnjaki si niso edini glede

pričakovane rasti e-trgovin in glede tega, kako dolgo bo trajalo, da bodo e-trgovine

postale trden ekonomski segment. Kljub temu dejstvu pa imajo napovedi strokovnjakov

nekaj skupnega; prav vse vsebujejo optimistične kazalce glede rasti e-trgovin. V

prihodnosti bo e-trgovina močno vplivala na gospodarstvo. Načini poslovanja se bodo

spremenili, poseben vpliv bo e-trgovina imela na postopke, ljudi, organizacijske

strukture, management in poslovne procese (Turban et. al., 2008, str. 855). Spletna

trgovina se bo širila precej hitro, razlogi so naslednji:

infrastruktura e-trgovin postaja boljša in cenejša;

kupci postajajo bolj izkušeni, preizkusili bodo različne izdelke in o njih

pripovedovali tudi svojim prijateljem;

varnost, zaščita zasebnosti in zaupanje bodo na veliko višjem nivoju;

obstajalo bo več podpornih storitev, ki bodo poenostavile transakcijske procese;

pravne zadeve bodo formalno pravno urejene in pojasnjene;

več izdelkov in storitev bo v e-trgovinah na voljo po zniţanih cenah;

najhitreje rastoč segment e-trgovine bo B2B model e-trgovine.



SKLEP

Elektronska trgovina je vnesla novo dimenzijo v poslovanje podjetja. Podjetja poslujejo

globalno in imajo moţnost doseči milijone ljudi. E-trgovina nudi raznovrstne moţnosti

in ima velik potencial, saj se raba interneta povečuje iz leta v leto. Razvoj elektronske

trgovine s seboj prinaša prednosti tako za organizacije kot za posameznike in celotno

druţbo.

V podjetjih se iz leta v leto povečuje pomen elektronskega poslovanja, ki zajema

elektronsko procesiranje in prenašanje podatkov. Preko omreţij se izmenjujejo poslovne

informacije s pomočjo računalniške izmenjave podatkov in vseh podobnih tehnologij.

Pomemben del elektronskega poslovanja podjetja je tudi e-trgovina, ki zajema

kupovanje, prodajo, prenos ali zamenjavo produktov, storitev in/ali informacij prek

interneta. V diplomski nalogi je bilo govora o različnih modelih e-trgovin, dandanes so

še posebej pomembni B2B in B2C modeli. Z vpeljavo in razvojem teh modelov si

podjetja skušajo pridobiti konkurenčno prednost. E-trgovina jim omogoča bolj

učinkovito poslovanje s strankami, poleg tega doseţejo širši krog potencialnih kupcev.

Pogoj za uspešno poslovanje e-trgovin je visoka produktivnost zaposlenih, učinkovitost

operacij ter dobra programska oprema in skrb za varno poslovanje.

S pojavom različnih modelov e-trgovin se je spremenil tudi marketinški pristop na trgu.

Bistvena sprememba je v tem, da je kupec postal aktivni sodelavec pri razvoju izdelka.

V ospredju so ţelje posameznika, poleg tega je opazen tudi vpliv kupcev na cene npr.

pri e-draţbah. Kupci posredujejo dragocene informacije glede izkušenj z izdelkom, te

informacije so koristna pomoč pri razvoju novih izdelkov ali pa inovativni izboljšavi ţe

obstoječih. Podjetja, ki so v svoje poslovanje vključile nov marketinški pristop (ki je

bliţje kupcem), dosegajo boljše rezultate na trgu. Star pristop ne prinaša več dobrih

rezultatov, saj je kupec le pasivni udeleţenec pri poslovanju in ni dovolj vpeljan v

prodajni proces.

Rezultati ankete diplomskega dela so pokazali, da je kar 75 odstotkov anketirancev ţe

nakupovalo preko e-trgovin. Visok odstotek kaţe na to, da je spletno nakupovanje

vedno bolj priljubljeno in da je ţe dokaj uveljavljeno. Spletno nakupovanje je najbolj

priljubljeno med mladimi in bolj izobraţenimi. Večina anketirancev je zelo zadovoljna



z nakupom preko spleta, kar pomeni, da je velika verjetnost, da se bodo odločili za

ponovni nakup. Kupci najvišje cenijo dostopnost e-trgovin in njihovo 24-urno

razpoloţljivost. Na drugi strani pa tiste, ki se še niso odločili za nakup, skrbijo varnostni

vidiki nakupovanja preko e-trgovin. Dandanes je velik poudarek na varnem

nakupovanju preko spleta, zato so pomemben del e-poslovanja tudi moderni postopki

kodiranja in šifriranje podatkov. Veliko spletnih trgovin ima omogočeno plačevanje s

kreditnimi karticami; sistem deluje na principu vnosa podatkov naročnika z njegove

kreditne kartice. Pomembno je, da so spletne trgovine varovane z varnostnimi

certifikati, ki so overjeni s strani primernih organov.

Boj med podjetji bo v prihodnosti še bolj prisoten. Zaposleni v podjetjih se bodo morali

hitro prilagajati novim razmeram, se učiti in se navajati na nove tehnologije. Ob tem

bodo dobili priloţnost za razvoj novih izdelkov ter storitev, razvijali se bodo tudi novi,

izboljšani modeli e-trgovin. Dejstvo, da se število uporabnikov interneta povečuje, priča

tudi v prid razvoja in uporabe e-trgovin. Le-te imajo v primerjavi s klasično veliko

prednosti in omogočajo še dodatne načine uporabe. Pomembna prednost je vzajemnost

(izmenjava informacij med prodajalcem in kupcem). Izjemno pomembna funkcija je

tudi sledljivost naročila, to pomeni, da ima kupec nenehen vpogled v stanje naročila.

Prodajalec pa lahko kadarkoli preveri stanje naročil. Prodajni proces je prepleten s

pridobivanjem pravih informacij, ob pravem času. Internet nam omogoča, da zberemo

več informacij veliko hitreje, kot če bi jih pridobivali npr. osebno v običajnih trgovinah.

Določeni modeli e-trgovin nam omogočajo primerjavo ponudbe konkurenčnih e-trgovin

na enem mestu, kar dandanes pomeni velik prihranek časa za kupca.

B2B, B2C in C2C so najbolj razširjeni modeli e-trgovin na spletu. Poznamo tudi druge

modele kot so B2G (business to government), B2E (business to employees), M-

commerce (mobile commerce) itd. Različne oblike modelov in pristopi pripomorejo k

temu, da lahko podjetja najdejo najbolj primerno obliko modela, ki bo za prodajno

področje, s katerim se ukvarjajo, tudi najbolj primerna. Uspešna e-trgovina dosega

visoke rezultate na področju uporabnosti, izgleda, hitrosti, varnosti ter iskalnega

marketinga. Ponudba storitev in blaga na spletu se povečuje, informacijska druţba se

razvija, kar posledično pomeni, da e-nakupovanje postaja vedno bolj pomemben del

končne potrošnje. Prodajalci, ki dobro razumejo poslovno okolje, lahko laţje izberejo



ustrezen model e-trgovine. Izbran model pa je uspešen v primeru, da upraviči

pričakovanja kupcev in je hkrati ekonomičen.



LITERATURA IN VIRI

1. About Amazon. (b.l.). Najdeno 23. maja 2009 na spletnem naslovu

http://www.amazon.com/Careers-Homepage/b?ie=UTF8&node=239364011

2. About Dell. (b.l.). Najdeno 8. julija 2009 na spletnem naslovu

http://content.dell.com/in/en/corp/about-dell.aspx

3. Alibaba products. (b.l.). Najdeno 22. maja 2009 na spletnem naslovu

http://www.alibaba.com/

4. Antić, F. (2009, 13. april). PayPal in Ebay ter varnost poslovanja. Najdeno 15.

decembra 2008 na spletnem naslovu

http://mladipodjetnik.si/ostalo/investiranje/paypal-in-ebay-ter-varnost-poslovanja-1

5. Apple zavzel prvo mesto med prodajalci glasbe. (2008, 4. april). Najdeno 23.

januarja 2009 na spletnem naslovu http://slo-tech.com/forum/t309685

6. Best of Popcornopolis gourmet gift basket. (b.l.). Najdeno 22. marca 2009 na

spletnem naslovu http://www.popcornopolis.com/Best-of-Popcornopolis-Gourmet-

Gift-Basket_PD150:cPath-4_569.html

7. Blagovna znamka.(b.l.). Najdeno 10. decembra 2008 spletnem naslovu

http://sl.wikipedia.org/wiki/Blagovna_znamka

8. Blog. (b.l.). Najdeno 23. marca 2009 na spletnem naslovu

http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog

9. Blue owl, design by lou. (b.l.). Najdeno 23. decembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.lafraise.com/contest.php?op=lafraise_submission&lang=en&submission

_id=137118

10. Browse category – women's heels. (b.l.). Najdeno 19. januarja 2009 na spletnem

naslovu

11. C2C. (b.l.). Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.investorglossary.com/c2c.htm

12. Celstial Suns. (b.l.). Najdeno 20. maja 2009 na spletnem naslovu

http://www.shopit.com/ZulysEarringSpot/products/753696/Celstial-Suns

13. Company overview. (b.l.). Najdeno 22. maja 2009 na spletnem naslovu

http://news.alibaba.com/specials/aboutalibaba/index.html

14. Comparez, achetez en confiance et gagnez du cash! (b.l.). Najdeno 29. aprila 2009

na spletnem naslovu http://www.cashstore.fr/

15. Consumer-to-consumer. (b.l.). Najdeno 9. decembra 2009 na spletnem naslovu

http://en.wikipedia.org/wiki/Consumer-to-consumer

16. Dell worldwide. (b.l.). Najdeno 8. julija 2009 na spletnem naslovu

http://www.dell.com/content/topics/global.aspx/about_dell/company/dell_worldwid

e/index?~ck=ln&c=us&l=en&lnki=0&s=corp

17. Disney, kid's fun store. (b.l.). Najdeno 24. aprila 2009 spletnem naslovu

http://disney-kids-store.zlio.net/

18. Djurdjič, V. (2009, 7. januar). Apple predstavil svoje novosti. Najdeno 27. januarja

2009 na spletnem naslovu

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_me

nu=9&c_id=190494&rss=1

19. Ebay – čudež ekonomije. (b.l.). Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.spletnenovice.net/ebay-cudez-ekonomije.html

20. Elektronsko poslovanje. Najdeno 28. januarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.epravnik.com/elektronsko.htm



21. E-poslovanje. (b.l.). Najdeno 3. februarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.lancom.si/resitve/informacijske/poslovne/e-poslovanje/page.html

22. ERP sistemi. (b.l.). Najdeno 10. julija 2009 na spletnem naslovu

http://www.src.si/resitve/erpsistemi/Default.asp

23. E-trgovina 2.0 odprto kodne rešitve E-trgovine. (2008, junij). Najdeno 22. maja


http://www.agenda.si/fileadmin/www.agenda.si/documents/OK_e-trgovina.pdf

24. E-trgovina. (b.l.). Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu

http://urednik.eplanet.si/index.php?option=com_content&task=view&id=30&Itemid

=27

25. Gates, B. (1999). Poslovanje @ s hitrostjo misli: ob uporabi digitalnega živčnega

sistema. Orbis: Ljubljana.

26. Hedges, B. (2005). Sanjski-posel.com. Lisac&Lisac: Ljubljana.

27. How to buy wholesale. (b.l.). Najdeno 26. januarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.wholesale-world.us/retailers.php

http://www.scribd.com/doc/11520291/Eposlovanje-v-slovenskih-malih-in-srednje-

velikih-podjetjih

https://xstreetsl.com/modules.php?name=Marketplace&CategoryID=259

28. Izdelava spletne trgovine. (b.l.). Najdeno 26. februarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.perunpro.si/index/izdelava-spletne-trgovine

29. Kako iskati informacije in komu zaupati na spletu? (b.l.). Najdeno 26. oktobra 2009

na spletnem naslovu http://varnostnaspletu.si/varnost-za-spletne-obiskovalce/kako-

iskati-informacije-in-komu-zaupati-na-spletu

30. Kategorije dražb.(b.l.). Najdeno 16. januarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.licitacija.com

31. Korelc, T. (b.l.). Kaj je blagovna znamka? Najdeno 8. julija 2009 na spletnem

naslovu http://www.creatoor.com/clanki/209/

32. Kotler, P. & Pfoertsch, W. (2006). B2B brand management: with 76 figures and 7

tables. Springer: New York.

33. Kupci preko eBaya prihranijo milijarde. (2008, 28. januar). Najdeno 15. decembra

2008 na spletnem naslovu http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=18004

34. LaFraise shop. (b.l.). Najdeno 23. decembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.lafraise.com/contest.php?op=lafraise_landing&lang=en

35. Lesjak, B. (2002, junij). Pravni vidiki poslovanja na elektronski tržnici. Najdeno 6.

januarja 2009 na spletnem naslovu

http://www2.arnes.si/~blesja2/raziskave/pravni%20vidiki%20poslovanja%20na%20

trznici.htm

36. Levinson, J. C. (1996). Gverilski marketing na Internetu: popoln priročnik za

služenje denarja v omrežju. Rotis: Maribor.

37. Medpodjetno poslovanje ali B2B. (b.l.). Najdeno 4. decembra 2008 na spletnem

naslovu http://www.element.si/default.asp?mid=sl&pid=medpodjetno-poslovanje

38. Medusa's make-up eye shadow. (b.l). Najdeno 24. aprila 2009 na spletnem naslovu

http://www.thisnext.com/item/0D12658C/Medusas-make-up-eye-shadow

39. Middlebrook, C. (2007, 15. september). What exactly is blogrush? Najdeno 22.

februarja 2009 na spletnem naslovu http://www.caroline-

middlebrook.com/blog/why-john-chow-will-be-on-every-internet-marketing-blog-

on-the-planet-within-a-week/

40. Milič, M. (2007, november). E-trgovine čakajo na veliki preboj. Najdeno 20. julija

2009 na spletnem naslovu http://www.gzs.si/pripone/18375



41. Najbolj iskano [Mercator]. (b.l.). Najdeno 29. aprila 2009 na spletnem naslovu

http://www.mercator.si/trgovina/trgovina.asp

42. Nakupovanje po internetu. (b.l.). Najdeno 26. oktobra 2009 na spletnem naslovu

http://www.zps.si/brosure-in-zlozenke/racunalnik-in-telefon/nakupovanje-po-

internetu-9.html?Itemid=243

43. Novi trendi spletnega trženja. (2009, maj). Najdeno 9. julija 2009 na spletnem

naslovu http://www.racunalniske-

novice.com/PDFi/XIV/Novice9/RED%20ORBIT%20-

%20Novi%20trendi%20spletnega%20trzenja.pdf

44. Oblak, T. (2003). Izzivi e-demokracije. Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.

45. Ocene uporabnikov povečujejo spletno prodajo. (2007, avgust). Najdeno 15.

januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.nasvet.com/spletna-prodaja/#more-

207

46. Od Rodosa do Beneškega leva. (b.l.). Najdeno 23. marca 2009 na spletnem naslovu

http://www.adriatica.net/cruise/det_slo__4ji3h3h3g3g3n3lh5ji3p__.htm

47. Okrogla miza 1: Povezovalna vloga informatike pri prehodu na e-poslovanje. (b.l.).

Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.dsi2006.si/2005/prispevekPodrobno.asp?ID=OM1_1

48. Patton, S. (2001, 27. avgust). The ABCs of B2C. Najdeno 10. januarja 2009 na

spletnem naslovu http://online.sfsu.edu/~perttula/internet/B2C.html

49. Pegam, B. (2009, 26. november). Statistika slovenskih spletnih trgovin. Najdeno 3.

februarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.woglasevanje.si/spletna_trgovina.php

50. Predstavitev dobrih praks. (b.l.). Najdeno 15. decembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.e-racun.si/?page=dobreprakse

51. RIS 2007: število uporabnikov, trendi in primerjave. (2008, 6. maj). Najdeno 20.

julija 2009 na spletnem naslovu

http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=8669&parent=27

52. Schneider, G. (2007). Electronic commerce. (7th annual ed.) Boston (Mass.): Course

Technology: Thomson.

53. Skrt, R. (2001, junij). Globalizacija internetnega poslovanja. Najdeno 20. februarja

na spletnem naslovu http://www.nasvet.com/globalizacija-poslovanja/

54. Skrt, R. (2001, junij). Globalizacija internetnega poslovanja. Najdeno 9. decembra

2008 na spletnem naslovu http://www.nasvet.com/globalizacija-poslovanja/

55. Skrt, R. (2001, marec). Medpodjetniško spletno poslovanje. Najdeno 4. decembra

2008 na spletnem naslovu http://www.nasvet.com/b2b/

56. Skrt, R. (2002, september). B2B poslovanje. Najdeno 9. decembra 2008 na

spletnem naslovu http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/#more-97

57. Small & medium business.(b.l.). Najdeno 22. maja 2009 na spletnem naslovu

http://www.dell.com/business

58. Spletna trgovina. (b.l.). Najdeno 8. julija 2009 na spletnem naslovu

http://www.conectivia.com/slo/spletna-trgovina-spletni-katalog/

59. Spletno nakupovanje je lahko nevarno. (2008, 22. avgust). Najdeno 16. decembra


http://www.safe.si/index.php?fl=2&lact=1&bid=1383&page=5&parent=6

60. Sterling silver marcasite & garnet glass heart pendant 18". (b.l.). Najdeno 23. maja

2009 na spletnem naslovu http://www.amazon.com/Sterling-Silver-Marcasite-

Garnet-

Pendant/dp/B000SMNL2E/ref=sr_1_1?ie=UTF8&s=jewelry&qid=1237206470&sr

=1-1



61. Sulčič, V. (2008). E-poslovanje v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih.

Najdeno 3. februarja 2009 na spletnem naslovu

62. Šerdoner, Z. (2008, 23. oktober). Vpliv uporabe širokopasovnega interneta na

nakupno vedenje potrošnikov. Najdeno 9. februarja 2009 na spletnem naslovu

http://www.academia.si/clanek/109-vpliv-uporabe-sirokopasovnega/stran-1.html

63. Štrancar, M. (2001). Nakupovanje v internetu. Desk: Izola.

64. Turban, E. et. al. (2008). Electronic commerce, a managerial perspective. Pearson

Education, Inc.: New Jersey.

65. Uporaba spletnih digitalnih potrdil sigov-ca v protokolu SSL oziroma TLS. (b.l.).

Najdeno 26. oktobra 2009 na spletnem naslovu http://www.sigov-ca.gov.si/nav-

SSL.php

66. Uvod v virtualni svet Second Life. (2008). Najdeno 19. januarja 2009 na spletnem

naslovu http://www.scribd.com/doc/5570810/Uvod-v-virtualni-svet-Second-Life

67. Varno plačevanje in sprejem plačil. (2007, 13. november). Najdeno 26. januarja

2009 na spletnem naslovu http://pay-pal-slovenija.blogspot.com/

68. Watch (men, woman). (b.l.). Najdeno 16. decembra 2009 na spletnem naslovu

http://global.ebay.com/search?Query=watch+(men*,+women*)&SortBy=11&Page

Number=1&SiteIdFilterType=3&ItemTypeFilter=2&MaxPrice=10000.00&MinPric

e=49.99&PaymentMethod=PayPal&UsePriceFilter=1&EndTimeFilterOperator=1&

EndTimeFilterRange=1&ipp=25

69. Wedding gown Chapel Train. (b.l). Najdeno 23. decembra 2008 na spletnem

naslovu http://www.shopwiki.com/wedding+gown+Chapel+Train

70. Welcome to Shopit. (b.l.). Najdeno 20. maja 2009 na spletnem naslovu

http://www.shopit.com/

71. What's on iTunes. (b.l.). Najdeno 27. januarja 2009 spletnem naslovu

http://www.apple.com/itunes/whatson/

72. Za turistične agencije. (b.l.). Najdeno 23. marca 2009 na spletnem naslovu

http://www.adriatica.net/jadran/postanib2b_slo.htm

73. Zakon o varstvu potrošnikov. Uradni list RS št. 98/2004-UPB2, 46/2006 Odl.US: U-

I-218/04-31, 126/2007, 86/2009.



PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Pozdravljeni!

Moje ime je Anja Uranjek in sem absolventka Fakultete za logistiko v Celju (UN

program Logistika sistemov). Pišem diplomsko nalogo z naslovom Model e-trgovine.

Nalogo sestavlja tudi praktični - anketni del in zato bi bila zelo vesela Vašega

sodelovanja pri anonimni anketi. Rada bi izvedela Vaše mnenje o uporabnosti e-trgovin.

Za odgovore se Vam najlepše zahvaljujem!

Navodilo za reševanje ankete: Prosim Vas, da obkroţite samo eno črko pred

odgovorom, ki je Vam najbliţje. Hvala.

1) V katero starostno skupino spadate?

a) od 15 do 20 let

b) od 20 do 30 let

c) od 30 do 40 let

d) od 40 do 50 let

e) od 50 do 60 let

f) nad 60 let

2) Prosim obkroţite črko pred izobraţevalnim programom, ki ste ga zaključili.

a) osnovna šola

b) poklicna šola

c) srednja strokovna šola

d) gimnazija in ostale štiriletne šole

e) višješolski strokovni program

f) visokošolski strokovni program

g) univerzitetni program

h) magisterij stroke

i) magisterij znanosti

j) doktorat znanosti

3) Ali ste ţe nakupovali prek spleta?

a) da, ţe velikokrat

b) da, nekajkrat

c) da, enkrat

d) ne, nikoli

4) Z ocenami od 1 do 5 ocenite svojo povprečno nakupno izkušnjo pri nakupovanju

prek e-trgovin (0-nimam izkušenj; 1-zelo slaba izkušnja; 5-zelo dobra izkušnja)

a) 0

b) 1

c) 2

d) 3

e) 4



f) 5

5) Če ste ţe nakupovali prek spletnih trgovin, Vas prosim, da obkroţite (samo) eno

črko pred odgovorom, ki vam je najbliţje.

Katera lastnost e-trgovin Vam predstavlja največjo prednost pred običajnimi

trgovinami?

a) Nakup lahko opravim kadarkoli in kjerkoli, kjer imam dostop do

interneta.

b) Naročeno blago mi pripeljejo na dom (voţnja do trgovine ni potrebna).

c) Imam moţnost primerjave cen in karakteristik izdelkov/storitev.

d) V primeru, da mi naročeno blago ne odgovarja, ga lahko vrnem nazaj in

dobim povrnjen denar (nakup brez tveganja)

e) E-trgovine so me prepričale s široko paleto izdelkov, ki so dobro

predstavljeni (informacije, slikovni material).

f) Drugo: __________________

____________________________

6) Če ste na vprašanje 3 odgovorili z ne (odgovor d - še niste nakupovali prek

spleta) Vas prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje:

Zakaj se še niste odločili za nakupovanje prek e-trgovin? (obkroţite samo eno črko)

a) Ljubše mi je nakupovanje v običajni trgovini, kjer lahko osebno vidim

izdelek.

b) Ne zaupam v varnost nakupovanja prek spleta (negotovost glede varstva

osebnih podatkov, skrbi me moţnost zlorab plačilnih kartic).

c) Zaradi tega, ker mi lahko v običajni trgovini osebno svetujejo glede

izdelka/storitve.

d) Zaradi dostave na dom - skrbijo me dostavni roki in morebitni zapleti pri

dostavi ter cena dostave.

e) Ne zaupam v plačevanje s plačilno-kreditno kartico prek spleta.

f) Ponudba izdelkov/storitev e-trgovin me ni prepričala.

g) Drugo: ______________________

________________________________

7) Ali menite, da lahko omreţni trg nudi raznovrstne moţnosti za uspeh tudi

majhnim podjetjem?

a) Ne, na omreţnem trgu lahko doseţejo uspeh le velika podjetja, saj so

bolj prepoznavna in bolj uveljavljena kot manjša podjetja.

b) Da, tudi majhna podjetja lahko uspejo na omreţnem trgu, saj lahko svoje

produkte/storitve laţje pribliţajo velikemu krogu kupcev.

c) Drugo: _______________________

_________________________________

Hvala za Vaš čas!

model e-trgovine - connecting repositories · nalogi so opisani najbolj razširjeni modeli, in...

Documents