PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM

SMERNICE ZA

SPREMLJANJE DIJAKOV

NA PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU Z

DELOM (PUD)

LJUBLJANA, 2012

2

Izobraževalni programi: programi nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja

Programska enota: Praktično izobraževanje, Praktično usposabljanje z delom

Naslov učnega gradiva: Smernice za spremljanje dijakov na praktičnem usposabljanju z

delom (PUD)

Prispevke za gradivo so pripravili:

Anica Justinek, Center RS za poklicno izobraževanje Marko Česnik, Miloš Frelih, Leopold Gantar, Branko Polanec, Milan Rajh, Rupret Tašler,

Člani delovne skupine v aktivnosti Praktično usposabljanje z delom v Konzorciju MUNUS 2

Urednik: Anica Justinek Projekt MUNUS 2, aktivnost Praktično usposabljanje z delom , Odgovorna za aktivnost v Munus 2, Darja Harb Ključne besede: Praktično usposabljanje z delom (PUD), dijaki na PUD.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Naslov gradiva Spremljanje dijakov na praktičnem usposabljanju z delom (PUD) [Elektronski vir] /

Način dostopa (URL): http://www.cpi.si/

Projekt MUNUS 2

ISBN

Kraj in datum: Ljubljana, ____________

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva – Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2 Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja tehničnih strokovnih področij za obdobje 2008–2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor.

3

Kazalo vsebine

I. UVOD .......................................................................................................................................................................................... 4

II. PRAVNE PODLAGE ZA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM ....................................................................................................... 5

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ................................................................................................................................................... 6

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ....................................................................................................................... 12

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ......................................................................................................................... 15

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednji šoli.................................................................................................................................. 21

Pravilnik o verifikaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbrisu iz registra ............................................................................... 21

Zakon o varnosti in zdravju pri delu .............................................................................................................................................. 24

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb .................................................................................. 28

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, ........................................................................... 31

Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 50/2012) ......................................................................................... 32

Zakon za uravnoteženje javnih financ (zujf) .................................................................................................................................. 33

III. PRIPRAVA DIJAKOV NA PUD .......................................................................................................................................................... 34

Usposobljenost iz varnosti in zdravja pri delu ............................................................................................................................... 34

Predlog testa za preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu ...................................................................................... 35

Predlog testa za preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu na obdelovalnih strojih ............................................... 39

Predlog testa za preverjanje znanja iz varstva pred požarom. ...................................................................................................... 43

IV. SPREMLJANJE DIJAKOV NA IZVAJANJU PUD .................................................................................................................................. 48

Komuniciranje ............................................................................................................................................................................... 48

Priprava in izvedba obiskov delodajalcev ...................................................................................................................................... 50

Primer načrta spremljanja dijakov na PUD/ obiskov pri delodajalcih ............................................................................................ 50

Priporočila za razgovor pri delodajalcu ......................................................................................................................................... 51

Primer zapisa s spremljave dijaka na PUD ..................................................................................................................................... 53

Pridobivanje informacij od dijakov na PUD ................................................................................................................................... 54

Anketni vprašalnik za dijake o praktičnem usposabljanju z delom (PUD) ..................................................................................... 54

Pridobivanje mnenj delodajalcev .................................................................................................................................................. 58

V. ZAKLJUČEK ...................................................................................................................................................................................... 58

Primer obrazca za zaključno poročilo o PUD ................................................................................................................................. 58

VI. VIRI ................................................................................................................................................................................................ 60

4

I. UVOD Praktično usposabljanje z delom (PUD ) je pomemben del vsakega izobraževalnega programa, ki

se izvaja pri delodajalcih. Z izvajanjem prenovljenih izobraževalnih programov po Izhodiščih za

prenovo nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega

izobraževanja iz leta 2001, se je vloga organizatorjev praktičnega izobraževanja na strokovnih in

poklicnih šolah spremenila, postala je bistveno zahtevnejša in odgovornejša. Ena izmed temeljnih

nalog organizatorja praktičnega izobraževanja je skrb, da ima vsak dijak zagotovljeno učno mesto

pri delodajalcu. Izvedba te naloge je zelo odgovorna, še posebej težko je v današnjih družbeno

gospodarskih razmerah na tistih strokovnih področjih, kjer delodajalci razpisujejo manjše število

učnih mest. Za to je toliko bolj pomembno korektno in prijazno partnersko sodelovanje z

delodajalci, da si šola pri njih pridobi zaupanje in da le-ti še v tako težkih razmerah najdejo

možnosti učnega mesta in omogočijo izvajanje PUD za dijake.

V skupini za praktično usposabljanje z delom aktivnosti v MUNUS 2 v tesnem sodelovanju s

Centrom RS za poklicno izobraževanje želimo kolegom, organizatorjem praktičnega

izobraževanja, ponuditi čim več strokovnih podlag, ki bi bila v pomoč pri vse zahtevnejšem in

odgovornejšem delu.

V tem gradivu boste našli pravne podlage za izvajanje PUDa, nekaj smernic o komuniciranju z

mentorjem, o posameznih postopkih, kako se pripraviti in izvesti spremljanje dijakovega PUDa,

strokovne podlage za preverjanje teoretičnega znanja na varno in zdravo delo in vprašalnik za

dijake o njihovem pogledu na izvedeno praktično usposabljanje z delom.

S spreminjanjem aktivnosti v praksi in morebitnih izraženih potrebah organizatorjev PUD se bodo

ta gradiva nadgrajevala in posodabljala.

Želimo si, da bi si z vsebino gradiv lahko uspešno pomagali pri delu.

V imenu pripravljavcev gradiv

Anica Justinek

5

II. PRAVNE PODLAGE ZA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM

Pregledali smo veljavno zakonodajo, pripravili izvlečke posameznih členov zakonov in

pravilnikov.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR Št. 001-22-39/02), Ur.l. RS št.42/2002 in št.103/207

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZPIZ-1-

UPB4) Ur.l. RS, št. 109/2006

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1), Ur.l. RS št.79/27.7.2006

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednji šoli, Ur.l. RS, št. 60/2010

Pravilnik o verifikaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbrisu iz registra. Ur.l. RS št.

26/2003

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) Ur.l. RS št. 43/2011

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, Ur.l. RS, št.

82/2003

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, Ur.l. RS,

št. 73/2005

Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 50/2012)

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF),(Ur. l. RS, št. 40/2012)

V nadaljevanju vam izvlečke nekaterih členov, ki se nanašajo na praktično izobraževanje pri

delodajalcu ponujamo v pomoč, da jih boste lahko upoštevali pri načrtovanju in izvajanju

praktičnega usposabljanja z delom (PUD).

6

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)

Uradni list RS, št. 42/2002 in Uradni list RS, št. 103/2007

Nekateri členi v zvezi s PUD

6. člen

(promocija zdravja na delovnem mestu)

Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

7. člen

(načrtovanje ter varnost in zdravje pri delu)

(1) Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in

tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih

kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da

so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.

(2) Delodajalec mora pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter

zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje

delavcev pri delu.

16. člen

(vzgoja in izobraževanje)

(1) Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sta sestavni del programov

izobraževanja na univerzah in šolah vseh vrst in stopenj.

(2) Usposabljanje za varno in zdravo delo je sestavni del uvajanja v delo.

145. člen

(prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa)

(1) Nadurno delo po 143. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

(2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 143. in 144. členu tega zakona:

– delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (190. člen),

7

– starejšemu delavcu (203. člen),

– delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,

»– delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,«.

– delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s 142. členom tega zakona,

– delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

147. člen

(razporejanje delovnega časa)

(1) Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

(2) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu.

»(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.«

(4) Delodajalec mora v pisni obliki obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa.

(5) Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

(6) Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

(7) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.

(8) Določba 145. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve d soglasje izdano.

6. ODMORI IN POČITKI

154. člen

(odmor med delovnim časom)

8

(1) Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut.

(2) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 64. ali 66. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

(3) Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

(4) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

(5) Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.

156. člen

(tedenski počitek)

(1) Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

(2) Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

(3) Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

167. člen

(plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer:

– lastne poroke,

– smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka,

– smrti staršev – oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj,

– hujše nesreče, ki zadane delavca,

ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

168. člen

(odsotnost z dela zaradi praznovanja)

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.

9

(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

169. člen

(odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov)

(1) Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

(2) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.

170. člen

(odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih)

Pravico do odsotnosti z dela ima delavec zaradi opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije, funkcije oziroma dolžnosti, v katero je imenovan s strani sodišča, delavec, ki sodeluje v Ekonomsko socialnem svetu ali v organih, ki so na podlagi zakona sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, »ter delavec, ki je pozvan k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite.«.

13. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

182. člen

(odškodninska odgovornost delavcev)

(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

(2) Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.

(3) Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.

(4) Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.

10

183. člen

(zmanjšanje odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine)

Odškodnina se lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.

184. člen

(odškodninska odgovornost delodajalca)

(1) Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava.

(2) Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.

185. člen

(pavšalna odškodnina)

»Če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo, razen v primerih iz sedmega odstavka 6. člena in iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona.«.

3. VARSTVO DELAVCEV, KI ŠE NISO DOPOLNILI 18 LET STAROSTI

194. člen

(splošno)

Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo.

195. člen

(prepoved opravljanja del)

(1) Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:

– dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,

– dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,

– dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,

– dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

– dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali pa zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

11

– dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,

in ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom.

(2) Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se tudi ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom ter del, ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

(3) V izvršilnem predpisu se določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko delavec, ki še ni dopolnil 18 let, izjemoma opravlja dela, ki so po prejšnjih dveh odstavkih prepovedana in sicer v primerih izvajanja praktičnega izobraževanja v okviru izobraževalnih programov, če se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca.

(4) Izvršilni predpis iz prejšnjih odstavkov izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

196. člen

(delovni čas, odmor, počitek)

(1) Delovni čas delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme biti daljši od osem ur na dan in 40 ur na teden.

(2) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti in dela najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.

(3) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur.

(4) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.

197. člen

(prepoved opravljanja nočnega dela)

(1) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne.

(2) Izjemoma se lahko odredi, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, dela ponoči v primeru višje sile, ko tako delo traja določen čas in mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci pa niso na razpolago v ustreznem številu.

(3) V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec zagotoviti nadzor s strani polnoletnega delavca.

(4) V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezen počitek v naslednjih treh tednih.

198. člen

12

(povečan letni dopust)

Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.

V. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

204. člen

(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)

(1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

(2) Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

(3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

(4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

(5) Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

206. člen

(zastaranje terjatev)

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

(ZPIZ-1-UPB4), Ur.l. RS, št. 109/2006

Nekateri členi v zvezi s PUD

26. člen

(Posebni primeri zavarovanja)

13

(1) Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:

– dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;

– otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;

– osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;

– osebe, ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja po 18. členu tega zakona;

– vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;

– dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov;

– osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.

(2) Osebe iz zadnje alinee prejšnjega odstavka so obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje sile.

S K L E P

o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja

I

Ta sklep določa pavšalne zneske prispevkov in prispevno stopnjo za prispevke, ki jih plačujejo pravne in fizične osebe za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 26., 27. in 28. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon).

II

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obračunavajo in plačujejo zavezanci iz III. do IX. točke tega sklepa v pavšalnih zneskih ali v odstotku od prejemka iz pravnega razmerja.

III

Prispevke iz II. točke tega sklepa plačujejo v mesečnem znesku po ZPIZ letni pavšal za

zavarovanje dijaka ali študenta 9,63 EUR, ter po ZZVZZ mesečni pavšal za zavarovanje dijaka na PUD 4,53

EUR za:

– otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu,

14

– osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado,

– vojaške invalide, civilne invalide vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah,

organizacije, pri katerih so te osebe na usposabljanju ali prostovoljni praksi ali na poklicni rehabilitaciji.

IV

Prispevke iz II. točke tega sklepa plačujejo v letnem znesku _______EUR za dijake in študente pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah, šole, ki zahtevajo oziroma organizirajo opravljanje takega dela in ekskurzij.

Prispevke iz II. točke tega sklepa plačujejo v letnem znesku _______EUR za dijake in študente pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse pravne in fizične osebe v primerih, kadar so pri njih dijaki in študentje na prostovoljnem praktičnem delu.

V

Prispevke iz II. točke tega sklepa plačujejo v letnem znesku _______EUR za dijake ter študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov, pooblaščene organizacije v skladu s posebnimi predpisi.

XI

Zneski pavšalnih prispevkov iz III. do VII. in IX. točke tega sklepa se letno uskladijo z gibanjem povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Sklep o uskladitvi zneskov pavšalnih prispevkov sprejme Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

15

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju

(ZPSI-1), Uradni list RS, št. 79/2006

Nekateri členi v zvezi s PUD

27. člen

(razpis za vpis)

Šola si mora k razpisu za vpis pridobiti soglasje ministra.

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, na predlog šol vsako leto objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta. Število prostih mest mora zagotavljati vpis za vse, ki imajo sklenjeno individualno učno pogodbo.

Šola lahko objavi razpis prostih mest za izredno izobraževanje tudi v drugih rokih, kot je določen v prejšnjem odstavku.

Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa ter o razpisu učnih mest določi minister.

28. člen

(objava učnih mest)

Delodajalci oziroma njihova združenja objavijo vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta, razpis prostih učnih mest.

VI. POVEZOVANJE IZOBRAŽEVANJA IN DELA

31. člen

(praktično izobraževanje)

Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk oziroma praktično usposabljanje z delom.

V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcu pa praktično usposabljanje z delom. Skupni obseg praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z delom se določi z izobraževalnim programom.

Kmetijske šole lahko izvajajo praktično usposabljanje z delom na šolskem posestvu.

Pogoje za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, določi minister v sodelovanju s socialnimi partnerji.

Za regulirane poklice določi pogoje iz prejšnjega odstavka pristojni minister.

32. člen

16

(medpodjetniški izobraževalni center)

Del praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu se lahko izvaja v medpodjetniškem izobraževalnem centru.

Medpodjetniški izobraževalni center se organizira kot zavod, gospodarska družba ali organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe.

V medpodjetniškem izobraževalnem centru se, poleg praktičnega usposabljanja z delom, lahko izvaja tudi priprava kandidatov:

– za mojstrske, delovodske oziroma poslovodske izpite,

– za potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij,

– za opravljanje praktičnega dela zaključnih izpitov in poklicne mature.

V medpodjetniškem izobraževalnem centru se lahko izvaja tudi usposabljanje zaradi potreb tehnoloških sprememb v delovnih procesih in za zviševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva.

33. člen

(učna pogodba)

Pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca pri praktičnem izobraževanju se določi z učno pogodbo.

Učna pogodba je lahko:

– individualna učna pogodba, če jo skleneta delodajalec in dijak ter njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik,

– kolektivna učna pogodba, če jo skleneta šola in delodajalec.

Dijak lahko sklene učno pogodbo tudi z več delodajalci oziroma sklene več učnih pogodb. V tem primeru delodajalci uskladijo medsebojne pravice in obveznosti.

Dijak kmetijske šole se praktično usposablja z delom na kmetijah na podlagi kolektivne učne pogodbe, na podlagi individualne učne pogodbe pa le na učni kmetiji oziroma mojstrski kmetiji, ki jih določi pristojna zbornica.

34. člen

(pogoji za sklenitev individualne pogodbe)

Individualno učno pogodbo lahko sklene, kdor je uspešno končal osnovnošolsko izobraževanje ter izpolnjuje druge pogoje, določene z izobraževalnim programom.

Individualno učno pogodbo lahko sklene tudi, kdor ni uspešno zaključil osnovnošolskega izobraževanja, je pa izpolnil osnovnošolsko obveznost in je zaključil prvi letnik nižje poklicne šole.

17

Mladoletnik lahko sklene individualno učno pogodbo, če v to privolijo starši oziroma njegov zakoniti zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik).

35. člen

(pogoji za delodajalca)

Delodajalec lahko sklene učno pogodbo, če:

– ima ustrezne delovne prostore in opremo,

– njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se dijak izobražuje,

– ima ustrezno izobrazbo oziroma ima zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo, ki bo mentor dijaku na praktičnem usposabljanju z delom za opravljanje poklica, za katerega se dijak izobražuje.

Delovni prostori iz prve alinee prejšnjega odstavka se ne zahtevajo za dejavnosti, ki se po posebnih predpisih lahko opravljajo brez delavnic.

36. člen

(sestavine učne pogodbe)

Učna pogodba obsega:

– osebno ime, dan, datum in kraj rojstva, stalno bivališče dijaka in staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka, če je dijak mladoleten,

– predhodno izobrazbo dijaka,

– naziv, sedež in vrsto dejavnosti delodajalca, ki sklepa učno pogodbo,

– naziv poklicne izobrazbe, za katero se dijak izobražuje,

– pričetek in trajanje izobraževanja,

– poklicne zmožnosti, ki si jih dijak pridobiva s praktičnim usposabljanjem v skladu z izobraževalnim programom,

– časovno razporeditev in razčlenitev praktičnega usposabljanja z delom v obsegu, predvidenem z izobraževalnim programom,

– osebno ime delavca z ustrezno izobrazbo, ki je mentor dijaka,

– obseg izobraževalnega dela v šoli,

– pogoje, pod katerimi se učna doba podaljša zaradi neizpolnjenih obveznosti dijaka v šoli,

– dolžnosti delodajalca,

– nagrado, ki jo prejema dijak,

18

– obveznosti delodajalca v primeru, če razdre učno pogodbo v nasprotju z zakonom, ter v primeru, če dijak razdre učno pogodbo zaradi neizpolnjenih dolžnosti delodajalca,

– obvezo, da delodajalec ne bo obremenjeval dijaka z deli, ki niso povezana z njegovim praktičnim usposabljanjem,

– davčno številko dijaka in njegovo enotno matično številko občana (EMŠO),

– druge dolžnosti in pravice dijaka, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

37. člen

(dolžnosti delodajalca) Dolžnosti delodajalca, ki sklene učno pogodbo, so zlasti, da: – dijaku omogoči usposabljanje za pridobitev poklicne izobrazbe, – skrbi, da bo dijak redno obiskoval šolo in druge obvezne oblike izobraževalnega dela, – dijaku poleg počitnic v skladu s tem zakonom omogoči še najmanj šest prostih

delovnih dni za pripravo na zaključni izpit, – dijaku izplačuje dogovorjeno nagrado, – skrbi za varnost pri delu in za zdravje dijaka, – dijaka seznani s predpisi o varnosti pri delu, – skrbi za dobre medsebojne odnose med delavci in dijaki, – nadzoruje, kako dijak vodi predpisano dokumentacijo o praktičnem usposabljanju z

delom, – izpolnjuje druge, s pogodbo dogovorjene obveznosti. Delodajalec lahko nalaga dijaku le tista dela, ki zagotavljajo pridobitev poklicnih

zmožnosti v skladu z izobraževalnim programom. 38. člen

(dolžnosti dijaka)

Dolžnosti dijaka so zlasti, da: – redno izpolnjuje svoje učne obveznosti, – redno obiskuje pouk in druge obvezne izobraževalne oblike, – se pri izobraževanju ravna po navodilih delodajalca in šole, – varuje poslovno tajnost delodajalca, – se ravna po predpisih o varstvu pri delu.

39. člen (obseg izobraževalnega dela dijaka)

Praktično in teoretično izobraževanje dijaka sme trajati skupno največ osem ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati z zakonom in kolektivno pogodbo določene tedenske delovne obveznosti, zmanjšane za dve uri. Če traja teoretično izobraževanje v dnevu pet ur, isti dan ne sme biti praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Če praktično usposabljanje z delom traja strnjeno štiri ali več ur dnevno, mora biti dijaku zagotovljeno v tem času najmanj 30 minut odmora. Dijaku, ki se izobražuje več kot devet mesecev, mora biti zagotovljeno najmanj osem tednov počitnic v letu.

40. člen

(vmesni preizkus)

19

Dijak, ki ima sklenjeno individualno učno pogodbo, opravi enkrat v času praktičnega usposabljanja z delom, praviloma v drugem letniku, vmesni preizkus. Z vmesnim preizkusom se preveri praktična usposobljenost dijaka in kako vodi predpisano dokumentacijo. Ob tem se preveri tudi pogoje, v katerih poteka praktično usposabljanje z delom in svetuje delodajalcu o nadaljnjem praktičnem usposabljanju dijaka. Vsebino vmesnega preizkusa določi strokovni svet, postopek in način izvedbe pa minister.

41. člen

(pravice in obveznosti dijaka)

Pri praktičnem usposabljanju z delom, ki se izvaja pri delodajalcu, se glede nočnega dela, odmorov in počitkov, opravičenih odsotnosti z dela, posebnega varstva mladine ter disciplinske in odškodninske odgovornosti, uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

42. člen

(nagrada)

V času praktičnega usposabljanja z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s panožno kolektivno pogodbo za ustrezno dejavnost oziroma drugimi predpisi.

43. člen

(sprememba in odpoved pogodbe)

Učna pogodba se lahko spremeni na pobudo vsake od pogodbenih strank.

Delodajalec in dijak lahko vsak čas sporazumno odpovesta učno pogodbo.

44. člen

(razdrtje individualne učne pogodbe)

Dijak lahko ob vsakem času, na podlagi svoje pisne izjave, enostransko razdre individualno učno pogodbo in o tem obvesti pristojnega socialnega partnerja.

Mladoletni dijak lahko razdre individualno učno pogodbo le s soglasjem staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika.

Delodajalec lahko razdre individualno učno pogodbo, če:

– je bila sklenjena na podlagi lažnih listin,

– se dijak brez opravičljivega razloga v osmih dneh ne vrne na učno mesto oziroma v šolo,

– postane dijak duševno ali telesno nesposoben za izobraževanje za poklic,

– bi po zdravnikovem mnenju strokovno izobraževanje ogrožalo dijakovo življenje in zdravje,

20

– dijak trajno oboli za boleznijo, ki je po zdravnikovem mnenju nevarna drugim delavcem,

– dijak oboli za tako boleznijo, da po posebnih predpisih ne bi smel opravljati poklica, za katerega se izobražuje,

– dijak večkrat huje krši dolžnosti, ki so določene v 38. členu tega zakona,

– se dijak izpiše iz šole ali je iz šole izključen.

Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti.

Individualna učna pogodba se razdre, če delodajalec ne izpolnjuje več pogojev za praktično usposabljanje z delom ali drugače ni več zmožen izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti.

Če se individualna učna pogodba razdre zaradi nezmožnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti delodajalca, pristojna zbornica oziroma pristojno ministrstvo ali drug izvajalec javnih pooblastil, ki vodi razvid učnih pogodb, omogoči sklenitev nove pogodbe z drugim delodajalcem.

Če dijak v šoli ne napreduje, se mu individualna učna pogodba podaljša, vendar največ za eno leto.

Če je dijak izkoristil pravico do podaljšanja individualne učne pogodbe in v šoli ne napreduje, se individualna učna pogodba razdre.

45. člen

(obveznosti šole po kolektivni učni pogodbi)

Šola nudi delodajalcu strokovno pomoč in svetuje pri organizaciji in izvajanju praktičnega usposabljanja z delom, spremlja praktično usposabljanje z delom in spremlja ustreznost vodenja predpisane dokumentacije. Vsako leto šola pripravi poročilo o dosežkih pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu ter predloge ukrepov, s katerimi seznani vse delodajalce, s katerimi ima sklenjeno kolektivno učno pogodbo in pooblaščenega socialnega partnerja.

Šola lahko razdre kolektivno učno pogodbo, če delodajalec ne izpolnjuje pogojev in obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter kolektivno učno pogodbo.

58. člen

(zdravstveno varstvo)

Dijaki imajo pri praktičnem pouku, praktičnem usposabljanju z delom ter na strokovnih ekskurzijah pravico do zdravstvenega zavarovanja kot učenci, v skladu z zakonom.

Sredstva za plačilo prispevkov za zavarovanje dijakov pri praktičnem pouku in na praktičnem usposabljanju z delom za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

21

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednji šoli

Uradni list RS, št. 60/2010

Nekateri členi v zvezi s PUD

IV. OCENE IN UGOTOVITVE

15. clen

(ocene)

(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številcnimi oziroma opisnimi ocenami.

(2) Znanje dijaka se oceni s številcno oceno od 1 do 5, in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro

(3), prav dobro (4) in odlicno (5).

(3) Izpolnitev obveznosti pri prakticnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, interesnih dejavnostih

in drugih obveznosti (npr. delovna praksa, obvezne izbirne vsebine) dolocenih z izobraževalnim

programom, se ocenjuje z opisnima ocenama: » opravil « in: » ni opravil «.

(4) Številcne ocene od 2 do 5 in opisna ocena » opravil « so pozitivne.

(5) Za odrasle udeležence izobraževanja se uporabljajo le pozitivne ocene.

Pravilnik o verifikaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbrisu iz

registra

Uradni list RS, št. 26/2003

Nekateri členi v zvezi s PUD

Postopek verifikacije

2. člen

(1) Za verifikacijo pogojev za izvajanje praktičnega izobraževanja vajencev na učnem mestu je

zadolžena za delodajalca pristojna zbornica.

(2) Za izvedbo postopka verifikacije pristojna zbornica imenuje verifikacijsko komisijo (v

nadaljevanju: komisija), ki ima predsednika in dva člana.

22

(3) Pri imenovanju komisije iz prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati, da jo bodo sestavljali

ustrezni strokovnjaki, vsaj en član pa mora izpolnjevati izobrazbene pogoje za učitelja

praktičnega pouka.

(4) Mandat članov komisije traja štiri leta in so lahko po izteku mandata ponovno imenovani.

6. člen

(1) Komisija v postopku verifikacije ugotovi, če delodajalec izpolnjuje predpisane materialne,

kadrovske in druge pogoje za izvajanje praktičnega izobraževanja vajencev na učnem mestu, za

katere poklicne nazive in za kolikšno število vajencev po posameznih poklicnih nazivih se bo

izvajalo izobraževanje.

(2) V delu postopka verifikacije, ki se opravi na sedežu delodajalca, je dolžan sodelovati

delodajalec ali z njegove strani pooblaščena oseba.

(3) Delodajalec je dolžan poleg listin, ki jih je priložil k vlogi, komisiji na podlagi njihove zahteve

predložiti tudi druge listine, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega

člena.

8. člen

(1) Komisija na podlagi predloženih listin in ogleda prostorov ter opreme sestavi zapisnik o

verifikaciji na obrazcu, ki je priloga in sestavni del tega pravilnika (obrazec 2).

(2) Komisija konča postopek ugotavljanja pogojev, ko zapisnik, ki vsebuje tudi njihovo mnenje, s

celotno dokumentacijo predloži pristojni osebi zbornice.

(3) Če delodajalec izpolnjuje vse predpisane pogoje, mu pristojna zbornica izda odločbo o

izpolnjevanju pogojev za izvajanje praktičnega izobraževanja vajencev na učnem mestu.

(4) V odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena se poleg splošnih zadev vpišejo še naslednji

podatki:

– firma in sedež delodajalca;

– datum in številka listine o vpisu v sodni register oziroma priglasitvi;

– datum in številko obrtnega dovoljenja (če opravlja dejavnost na obrtni ali obrti podoben način);

– matična in davčna številka delodajalca;

– glavna dejavnost;

– priimek in ime osebe, ki ima mojstrski, delovodski oziroma poslovodski izpit;

– priimek in ime ter izobrazbo osebe, ki izvaja praktično izobraževanje vajenca (v nadaljevanju:

izobraževalec);

– poklicni naziv, za katerega se izvaja praktično izobraževanje;

23

– največje dovoljeno število učnih mest in

– številka vpisa v register učnih mest.

Register učnih mest

14. člen

(1) Register učnih mest vodi pristojna zbornica kot centralno informatizirano bazo.

(2) V register se vpišejo delodajalci, ki so pridobili odločbo iz tretjega odstavka 8. člena tega

pravilnika.

(3) Register mora biti voden tako, da bodo podatki iz registra vsak trenutek dostopni po kriteriju

»delodajalec« in kriteriju »učno mesto«.

15. člen

V register se vpišejo naslednji podatki:

– firma in sedež delodajalca;

– datum in številka listine o vpisu v sodni register oziroma priglasitvi;

– datum in številka obrtnega dovoljenja (če opravlja dejavnost na obrtni ali obrti podoben način);

– matična in davčna številka delodajalca;

– glavna dejavnost delodajalca;

– ime in priimek, izobrazba in delovne izkušnje odgovorne osebe delodajalca za izobraževanje

(mojster, delovodja, poslovodja);

– ime in priimek, izobrazba in delovne izkušnje izobraževalcev;

– datum in številka izdaje odločbe iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika;

– največje dovoljeno število učnih mest;

– poklicni naziv, za katerega se izobražuje vajence;

– datum in številka odločbe iz 21. člena o izbrisu iz registra ter

– datum izbrisa iz registra.

22. člen

Pristojne zbornice vzpostavijo register učnih mest najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi

tega pravilnika.

24

Zakon o varnosti in zdravju pri delu

(ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/2011

Nekateri členi v zvezi s PUD

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. Delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: delavec) je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo

na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Kot delavec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi

opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

5. člen

(zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu)

(1) Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati

ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v

delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri

delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi

materialnimi sredstvi.

(2) Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk,

mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov

upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi

predpisi.

(3) Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe

in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo

raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh

organizacijskih ravneh.

11. člen

(pravica do varnosti in zdravja pri delu)

Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.

12. člen

(dolžnosti delavcev)

(1) Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

25

(2) Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter

življenje in zdravje drugih oseb.

(3) Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo

skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v

brezhibnem stanju.

19. člen

(obveznosti delodajalca)

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno

tveganja zlasti tako, da:

– poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov

pa izvajalcu medicine dela;

– obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode,

poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;

– usposablja delavce za varno in zdravo delo;

– zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in

delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;

– z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;

– z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o

varnosti in zdravju pri delu;

– zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

37. člen

(obveščanje in seznanjanje delavcev)

(1) Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila

in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so

obvestila in navodila lahko tudi ustna.

(2) Delodajalec mora delavce seznaniti o vrstah nevarnosti v delovnem okolju in na delovnem

mestu, o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih

posledic, o delavcih, zadolženih za izvajanje ukrepov prve pomoči, ter delavcih oziroma

pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva

in evakuacije. Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih in starejših

delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o

ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

(3) Delodajalec mora zagotoviti, da imajo na mesto, na katerem preti neposredna in neizogibna

nevarnost, dostop le delavci, ki so za delo na takem mestu dobili njegova posebna navodila.

26

(4) Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca,

mora poskrbeti, da ti prejmejo vse informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, vključno

z izjavo o varnosti, kakor tudi informacije o delavcih, ki so določeni za prvo pomoč, ter o delavcih

oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega

varstva in evakuacije.

(5) Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za

nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

38. člen

(usposabljanje delavcev)

(1) Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega

razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za

delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

(2) Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu,

ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove

oblike in vrste nevarnosti.

(3) Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.

(4) Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za

varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja

nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih

so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše.

(5) Rok za občasne preizkuse iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od dveh let.

(6) Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa

usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti. Inšpektor za

delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretične in praktične

usposobljenosti za varno delo.

(7) Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje

brezplačno.

50. člen

(dolžnosti delavcev)

Delavec mora zlasti:

– v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo

vključno z varnostnimi napravami;

– v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati osebno varovalno opremo v skladu z njenim

namenom;

27

– takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za

varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri

delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb;

– sodelovati z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za

varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter

izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.

51. člen

(prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih

prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične

sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu

tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način

določenima z internim aktom delodajalca.

(4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je

delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

52. člen

(pravica odkloniti delo)

(1) Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali

škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali

če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

(2) Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje,

ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

(3) Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter

o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

61. člen

(hramba dokumentacije)

(1) Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa

dokumentacijo, ki se nanaša na:

1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;

2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;

3. preglede in preizkuse osebne varovalne opreme;

28

4. opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;

5. zdravstvene preglede delavcev;

6. nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni,

povezane z delom ter njihove vzroke;

7. nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

(2) Bolezen, povezana z delom, po tem zakonu je bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma

delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je

pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.

(3) Delodajalec trajno hrani dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena. Delodajalec mora v

primeru prenehanja predati dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena Inšpektoratu Republike

Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb Ur.l. RS, št. 82/2003

Nekateri členi v zvezi s PUD

Za namen tega pravilnika je:

– mlada oseba vsaka oseba pod 18. letom starosti, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o

zaposlitvi;

– otrok vsaka oseba pod 15. letom starosti ali oseba, ki je vključena v obvezno redno šolanje;

– mladostnik vsaka oseba, stara vsaj 15 let ter ne več kot 18 let in ki ni več vključena v obvezno

redno šolanje.

Delodajalec mora na podlagi ocene tveganj sprejeti potrebne ukrepe za varnost in zdravje otrok,

mladostnikov in mladih oseb. Posebna pozornost mora biti namenjena:

– opremljanju in načrtovanju delovnega mesta;

– naravi, stopnji in trajanju izpostavljenosti fizikalnim, biološkim in kemičnim škodljivostim,

psihološkim ter drugim obremenitvam;

– obliki, vrsti in uporabi delovne opreme, strojev, aparatov in naprav ter načinu, s katerim z njimi

rokujejo;

– načrtovanju delovnih procesov in operacij ter organizaciji dela;

– stopnji izobraževanja, usposabljanja in inštrukcij pri mladih osebah.

Delodajalec mora mlade osebe oziroma mladostnike obvestiti o možnih tveganjih in o vseh

ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja. O možnih tveganjih ter vseh ukrepih za otrokovo

varnost in zdravje mora delodajalec obvestiti tudi otrokove zakonite zastopnike. Delodajalec mora

zagotoviti varovalne in preventivne ukrepe za zdravo in varno delo otrok ter mladostnikov, ki je

29

primerno njihovi starosti. Pri tem mora vključiti pooblaščenega zdravnika, strokovne delavce in

druge strokovne službe.

Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme biti izpostavljen naslednjim dejavnikom tveganja:

A) Fizikalnim dejavnikom:

– ionizirnemu sevanju

– atmosferi z visokim tlakom

– hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost

– vibracijam, ki presegajo opozorilno mejno vrednost.

B) Biološkim dejavnikom:

– ki lahko povzročajo težje bolezni pri ljudeh in predstavljajo resno tveganje za delavce ter za

katere v večini primerov obstaja učinkovita preventiva ali zdravljenje (3. skupina po pravilniku o

varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga

III – Uradni list RS, št. 4/02);

– ki povzročajo težje bolezni pri ljudeh in predstavljajo resno tveganje za delavce ter za katere

običajno ne obstaja učinkovita preventiva ali zdravljenje (4. skupina po pravilniku o varovanju

delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga III – Uradni

list RS, št. 4/02).

C) Kemičnim dejavnikom:

a) Snovem in pripravkom, ki so razvrščeni kot zelo strupeni (Tx), strupeni (T), korozivni (C) ali

eksplozivni (E) z oznako za opozarjanje na nevarnost:

– nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja (R39)

– lahko povzroči raka (R45)

– lahko povzroči raka pri vdihavanju (R49)

– lahko povzročijo dedne genetske okvare (R46)

– lahko škoduje plodnosti (R60)

– lahko škoduje nerojenemu otroku (R61)

ne glede na izmerjene vrednosti v zraku.

b) Azbestu

Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme opravljati naslednjih del:

a) ki se opravljajo pod zemljo ali pod vodo;

b) ki vključujejo izpostavljenost dejavnikom tveganja iz prvega odstavka;

c) ki vključujejo tveganje za nezgode, ki ga mlada oseba oziroma mladostnik ne more prepoznati

ali se mu ne more izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja

izkušenj ali usposobljenosti ali zato ker objektivno presega njegove telesne in duševne

sposobnosti, kot so dela:

– na višini, kjer obstaja tveganje padca, če je višina nad zemljo ali ustrezno ravnino več kot 1m in

dela niso zavarovana z ograjo ali drugimi ustreznimi varnostnimi napravami;

– s tveganji zaradi elektrike visoke napetosti;

– nakladanje in razkladanje tovornih ladij;

– v kamnolomih;

– ki vključuje tveganje zaradi nasilja (npr. delo v varnostnih službah, prenos denarja ali

dragocenosti);

30

– z nevarnimi ali strupenimi živalmi (npr. delo z biki, delo z eksperimentalnimi živalmi);

– omamljanje, klanje živali;

– na železniških in drugih tirih (npr. vožnja lokomotive ali drugih tirnih premičnih strojev, delo pri

ranžiranju, vključno s sklapljanjem vagonov);

– s traktorji ali drugimi mobilnimi priključki, mobilnimi napravami (npr. delo kot voznik ali

upravljavec traktorja z vitlom, nakladalno ali posluževalno enoto ali čelnim nakladalnikom s

priključki, traktorjem z dvigalno napravo, vožnja ali upravljanje vlačilca, porivalnika, gozdnega

tovornjaka z napravo za nakladanje ali vitlom, terenskega dvokolesnika, priključka na motorni

pogon, prilagojenega za gradbena, zemeljska dela ali pri cestni gradnji, vožnja ali upravljanje

dvižne ploščadi, gozdarskih strojev, prirezovalcev lesa, obžagovalcev vej, kombiniranih strojev ali

naprav z rezalnimi ali obžagovalnimi operacijami, rezalnika asfalta ali betona, razbijalnega stroja

za beton, sejalnega ali vtikalnega stroja v gozdu, premičnega sekalnika za grmičevje, rotacijskega

kultivatorja, rotacijskega okopovalnika, mulčerja, kombiniranega vezalnika ali snežne freze);

– z dvigalnimi napravami, žičnicami ali transportnimi trakovi, ki so gnane z različnimi agregati

(npr. delo kot voznik ali upravljavec dvigala, dvižne ploščadi, stolpnega dvigala, tovorne žičnice,

nakladalnega dvigala, premične delovne ploščadi, dvigala za avto, odrskega dvigala, fasadnega

dvigala s ploščadjo, dvižnega viličarja, vitla, smučarske ali gondolske žičnice, kopača z vedri,

krožno ali drugače vodljive naprave);

– z napravami, priključki ali orodjem, ki so gnani z različnimi agregati (npr. delo s krožnimi

žagami (enolistne ali večlistne) za obdelavo lesa in podobnih materialov ali za obdelavo mesa in

podobnih materialov, verižnim strojem za dletenje, škarjami, obrezovalnimi, rezalnimi ali

lupilnimi stroji, rezalniki, posnemali materiala ali robov, stroji za rezkanje, rezanje ali planiranje,

vrtalniki za navpično vrtanje ali obijanje stropa, mehanskimi, hidravličnimi in pnevmatskimi

stiskalnicami, različno gnanimi škarjami, stroji za prebijanje in krivljenje, robilniki, kladivi na

prosti pad, kovaškim kladivom, strojem za tlačno litje, prebijalnim strojem, mešalniki za beton,

stroji za izdelavo betonskih izdelkov , stroji za iztiskanje, ravninskimi prebijalniki, ravninsko

stiskalnico, večstopenjsko stiskalnico, stiskalnico za obleko - perilo, tlačno brizgalno stiskalnico,

stiskalnico odpadkov, stroji z odprto ravno letvijo ali vijakom, napravami za mešanje, brušenje,

drobljenje in sekanje, strojem za obrobljanje z zaokrožitvijo, centrifugo, tračno žago za meso,

krožnim rezalnikom, strojem za pakiranje, verižno motorno žago, žago za grmičevje, motornim

rezalnikom za živo mejo, rezalnikom z brusno ploščo, vibracijskim vrtalnikom, dletastim

kladivom, vibracijsko brusilko, nabijalnim utornim rezalnikom, vibratorjem za beton, kladivom za

kovice, strojem za vrtanje skal in nabijanje, zabijajočimi orodji in orodji za fiksiranje nabojnih

doz);

– nadzorna, vzdrževalna in popravljalna dela (npr. pregledovanje in popravilo visoko - napetostnih

električnih instalacij, posod pod pritiskom, vakuumskih posod, tankov za shranjevanje,

podmazovanje, čiščenje, popravilo in pregledovanje mehaničnih premikajočih naprav, polnjenje,

pregledovanje in popravilo koles avtobusov, tovornjakov ali letal, kjer tlaki presegajo 300 kPa,

koles traktorjev, kjer tlaki presegajo 150 kPa in drugih koles, kjer tlaki presegajo, 300 ali 150 kPa,

popravilo in pregledovanje naprav, povezanih z glavno električno oskrbo);

– kjer obstaja nevarnost rušenja konstrukcij;

– proizvodnja in delo z napravami, umetnim ognjem (ognjemetom) ali drugimi predmeti, ki

vsebujejo eksplozivne snovi;

– ki zajemajo rokovanje z opremo za proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo stisnjenih,

utekočinjenih ali raztopljenih plinov;

– negovanje oseb na intenzivni negi, oddelkih z nalezljivimi boleznimi, urgentnem bloku,

psihiatričnih oddelkih, dializnih oddelkih, skrb za duševno prizadete osebe, delo s škodljivimi

odpadki, delo v servisih za nego duševno bolnih, alkoholikov in odvisnikov zaradi drog na domu;

31

– pri katerih obstaja tehtna nevarnost stika s krvjo ali kužnimi materiali osebe, ki prenaša infekcijo

ali obstaja nevarnost, da jo prenaša;

– pri katerih masa bremena v kilogramih presega eno tretjino telesne teže.

d) kjer se z normo ali s stopnjevanjem delovnega tempa doseže večje plačilo.

Prepoved dela na delih iz prejšnjega odstavka ne velja v naslednjih primerih:

– če delo predstavlja del obveznega šolanja, ki se izvaja pod nadzorom učiteljev v šolskih objektih

ali na drugih mestih, ki so posebej prirejena za učenje;

– če je mladostnik končal obvezno šolanje in je dopolnil najmanj 15 let starosti v tekočem

koledarskem letu in delo predstavlja poklicno izobraževanje, ki poteka pod nadzorom posebej

usposobljenih inštruktorjev;

– če je mlada oseba oziroma mladostnik že zaključil poklicno izobraževanje.

Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme opravljati tudi drugih del, pri katerih iz ocene tveganja

izhaja, da lahko škodljivo vplivajo na njegovo varnost, zdravje in razvoj.

Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec posebej upoštevati tudi naslednje dejavnike tveganja:

A) Fizikalne dejavnike:

– neionizirno sevanje

– hrup pod opozorilno mejno vrednostjo

– vibracije pod opozorilno mejno vrednostjo

– ekstremna temperatura ali mraz.

B) Biološke dejavnike:

– ki lahko povzročajo bolezni pri ljudeh in lahko predstavljajo tveganje za delavce ter za katere v večini

primerov obstaja učinkovita preventiva ali zdravljenje (2. skupina po pravilniku o varovanju delavcev pred

tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga III– Uradni list RS, št.4/02)

C) Kemične dejavnike:

– Snovi in pripravki, razvrščeni kot zdravju škodljivi (Xn) z eno ali več naslednjih oznak za opozarjanje na

nevarnost:

– vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost (R42)

– stik s kožo lahko povzroči preobčutljivost (R43)

– možen rakotvorni učinek (R40)

– nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti (R48)

– Snovi in pripravki, razvrščeni kot dražilni (Xi) in tisti z eno ali več naslednjih oznak za opozarjanje na

nevarnost:

– zelo lahko vnetljivo (R12)

– vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost (R42)

– stik s kožo lahko povzroči preobčutljivost (R43)

– Svinec in njegove spojine.

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju

bremen, Ur.l. RS, št. 73/2005

Največja dovoljena masa bremena (v kg) glede na spol in starost delavca

32

+------------------+---------+---------+

|Starost | Moški | Ženske |

+------------------+---------+---------+

|15 do 19 let | 35 | 13 |

|nad 19 do 45 let | 55 | 30 |

|nad 45 let | 45 | 25 |

|nosečnice | | 5 |

+------------------+---------+---------+

Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1.000 kg najtežjih bremen in isti dan na

sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja.

Pri določanju delovnih nalog za ročno premeščanje bremen mora delodajalec upoštevati telesno

zmogljivost, starost in spol. Telesno zmogljivost oceni pooblaščeni zdravnik.

Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 50/2012)

NEKATERI ČLENI V ZVEZI S PUD

3. člen

(omejitve)

Če je z izobraževalnim programom določen tak obseg izobraževanja, ki ga ni mogoče izvesti do

24. junija, se po tem datumu lahko izvaja le praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.

Praktično usposabljanje pri delodajalcu se lahko izvaja tudi ob pouka prostih dnevih.

4. člen

(ocenjevalna obdobja)

Pouk je v šolskem letu organiziran praviloma v dveh ocenjevalnih obdobjih.

Prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 15. januarja, drugo pa od 16. januarja do

zaključka pouka.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko učiteljski zbor oziroma programski učiteljski zbor v

načrtu ocenjevanja predlaga več ocenjevalnih obdobij in njihovo trajanje.

Če se dijaki praktično usposabljajo z delom pri delodajalcu v strnjeni obliki najmanj štiri mesece,

je to čas enega ocenjevalnega obdobja.

6. člen

(trajanje pouka)

33

Pouk traja pet dni v tednu, razen če minister s šolskim koledarjem ne določi drugače.

Ura pouka traja 45 minut, ura praktičnega usposabljanja pri delodajalcu pa 60 minut.

14. člen

(obvestila in spričevala)

Obvestilo o uspehu v ocenjevalnem obdobju, razen zadnjem, se dijakom razdelijo najkasneje v

treh delovnih dneh po ocenjevalni konferenci.

Ne glede na prejšnji odstavek se obvestilo o uspehu v ocenjevalnem obdobju razdeli ob koncu

zadnjega ocenjevalnega obdobja dijakom, ki so bili ob koncu pouka neuspešni, in dijakom, ki v

skladu z izobraževalnim programom še niso opravili praktičnega usposabljanja.

Spričevala oziroma obvestila o uspehu v letniku se dijakom razdelijo najkasneje v treh delovnih

dneh po končanem pouku. Dijakom, ki v skladu z izobraževalnim programom opravljajo praktično

usposabljanje pri delodajalcu še po 24. juniju, se podeli spričevala oziroma obvestila o uspehu v

letniku najkasneje do 27. avgusta.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (zujf)

(Ur. l. RS, št. 40/2012)

NEKATERI ČLENI V ZVEZI S PUD

IV. DEL, ZAČASNI UKREPI

8. NA PODROČJU PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV

ZAPOSLENIH TER ZA OMEJEVANJE STROŠKOV V JAVNEM SEKTORJU

180. člen

(nagrada za obvezno opravljanje prakse)

(1) Mesečna nagrada za obvezno opravljanje prakse za celotno mesečno obveznost se določi:

– za dijake v višini 47 eurov,

– za študente v višini 97,26 eurov.

(2) Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.

(3) Študentom in dijakom na praksi pripadata povračilo stroškov prevoza in regres za prehrano v

višini in pod pogoji, ki veljajo za zaposlene.

34

III. PRIPRAVA DIJAKOV NA PUD

Usposobljenost iz varnosti in zdravja pri delu

Pred ali ob začetku izvajanja PUD je dijake potrebno usposobiti za upoštevanje in izvajanje

ukrepov varovanja zdravja in okolja ter požarne varnosti, kot nalaga zakonodaja. Od dijakov se

sicer ne pričakuje izpit iz varstva pri delu, morajo pa na šoli opraviti pisni preizkus znanja, s

katerim dokazujejo poznavanje predpisov iz varstva pri delu in požarne varnosti na splošno in

poznavanje predpisov o izvajanju specifičnih ukrepov varstva pri delu v delovnem okolju. O

varnosti in zdravju pri delu na konkretnem delovnem mestu se praktično seznanijo pri

delodajalcu.

Za pisno preverjanje znanja iz varstva pri delu , za preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja

pri delu na obdelovalnih strojih in požarne varnosti, vam v nadaljevanju ponujamo primere testnih

nalog v pomoč, ki jih po svoji presoji in potrebi lahko uporabite. Teste so pripravili strokovni

delavci podjetja XXXXXXXXXXX, ki so pooblaščeni za skrb varnosti in varovanja zdravja pri

delu na ŠC Ptuj.

35

Predlog testa za preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu

PRIMER

Ime in priimek dijaka: ………………………………………………….

Datum …………………….. razred……………………….

Navodilo dijakom:

Vsak odgovor je točkovan z 2 točkama.

Skupaj je možnih 50 točk,

za uspešno rešitev testa morate zbrati vsaj 40 točk! Obilo uspeha pri reševanju !

VPRAŠALNIK ZA PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Test izpolnite tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom na testni list. Pri vsakem od

navedenih vprašanj je PRAVILEN samo en ODGOVOR!

1. Kateri predpisi urejajo področje varnosti in zdravja pri delu? a) ustava in splošni akti podjetja b) ustava, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o delovnih razmerjih, pripadajoči podzakonski

akti interni akti podjetja – izjava o varnosti z oceno tveganja c) Zakon o preprečevanju zaposlovanja na črno

2. Kateri delavci imajo pravico do varnosti in zdravja pri delu? a) samo delavci, ki delajo v proizvodnji b) vsi delavci, zaposleni pri delodajalcu c) samo delavci, zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih

3. Kateri interni akt podjetja ureja varnost in zdravje pri delu v podjetju?

a) interni pravilnik iz varstva pri delu b) izjava o varnosti z oceno tveganja sistemizacija delovnih mest

4. Kdo je dolžan opravljati občasne preizkuse znanja iz varnosti in zdravja pri delu?

a) samo delavci v proizvodnji b) samo delavci, zaposleni na posebej nevarnih delovnih mestih c) vsi delavci, zaposleni pri delodajalcu

5. Kdaj lahko inšpektor za delo prepove delo? a) inšpektor za delo ne sme prepovedati dela b) če ugotovi neposredno nevarnost za zdravje in življenje delavcev, če delodajalec ni

zagotovil brezhibne delovne opreme in ustreznega delovnega okolja, če grozi nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcem

c) samo, če dela ni potrebno nujno opraviti

6. Kaj mora storiti delodajalec v primeru, če delavec kljub opozorilu ne izpolnjuje varnostnih ukrepov in s tem ogroža svojo in varnost drugih delavcev pri delu?

a) dolžan je delavca odstraniti z dela ter zoper delavca uvesti postopek zaradi kršitve delovne obveznosti

36

b) delavec sicer lahko nadaljuje z delom, po končanem delu pa se zoper delavca uvede postopek zaradi kršitve delovne obveznosti

c) v tem primeru delodajalec zoper delavca ne more ukrepati

7. Ali ima delavec pravico odkloniti delo, če meni da mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje ?

a) delavec nima te pravice b) delavec lahko odkloni delo ter zahteva, da se nevarnost odstrani c) delavec lahko odkloni delo šele, ko pride do prve poškodbe

8. Kdaj mora delavec dobiti osebno varovalno opremo? a) kadar delavec to želi ali zahteva b) kadar iz ocene tveganja izhaja, da obstoji pri delu nevarnost, ki se je

ne da na noben drug način odstraniti c) če ima delodajalec na voljo dovolj denarja za nabavo

9. Ali sme delavec opravljati delo, če je vinjen?

a) sme, če mu ni slabo b) ne sme opravljati nobenega dela, delodajalec pa ga je dolžan odstraniti z dela c) sme, vendar le manj zahtevno delo

10. Kaj moramo upoštevati pri uporabi ročnega orodja (noži, škarje, kladivo, izvijači,…)?

a) načela varnosti so odveč, saj so nesreče izredno redke. b) vedno moramo imeti na razpolago novo orodje, staro orodje je a. prepovedano uporabljati. c) uporabljamo kvalitetno, čisto in brezhibno orodje, skrbno ga d) prenašamo in shranjujemo primerno zloženo na določenem

mestu

11. Kdo sme posegati v električne naprave in instalacije (menjava žarnic, varovalk, popravilo vtičnic, stikal, priključkov, podaljškov,...)?

a) vsak delavec, ki to zna b) vsak delavec, ki se ne boji elektrike c) samo strokovno usposobljen in pooblaščen delavec – elektrikar

12. Kdaj opravi delavec predhodni preventivni zdravstveni pregled?

a) samo pred prvo zaposlitvijo b) pred prvo zaposlitvijo in po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem

delovnem mestu za več kot 12 mesecev c) pred prekinitvijo delovnega razmerja po nalogu direktorja

13. Kako nudimo prvo pomoč pri opeklinah?

a.) predremo mehurje, rano namažemo z mastjo za opekline in obvežemo b.) poškodovanca takoj odpeljemo k zdravniku c.) opečeni del hladimo, nato prekrijemo s sterilno gazo (alu folijo) ter

37

poškodovanca odpeljemo k zdravniku

14. Kako nudimo pomoč ponesrečencu, ki močno krvavi ? a.) na rano položimo sterilno gazo, jo povijemo s kompresijskim povojem in nato poiščemo zdravniško pomoč

b.) Pokličemo 112 in čakamo nadaljnje informacije c.) ponesrečenca ne premikamo, pustimo ga na mestu da se krvavitev sama ustavi

15. Kje mora biti nameščena omarica prve pomoči in kakšne podatke mora imeti na zunanji strani?

a.) na lahko dostopnem mestu, vedno na razpolago. Na zunanji strani mora imeti znak rdečega križa, tel. št. 112, naslov in tel. št. pooblaščenega zdravnika, ime in delovno mesto delavca usposobljenega za izvajanje prve pomoči

b.) v vsakem delovnem prostoru. Na zunanji strani pa zelen znak rdečega križa. c.) v pisarni vodje oddelka in pri tajnici direktorja, na zunanji strani pa tel. št. 113

16. Kaj moramo storiti, če je delavec v trenutku poškodbe pod električno napetostjo?

a.) pokličemo zdravniško pomoč in se ga ne dotikamo

b.) izključimo električno napetost in če poškodovanec ne diha, pričnemo z umetnim dihanjem

in masažo srca

c.) obvestimo delodajalca

17. Kakšni znaki opozarjajo pred nevarnostjo? a.) kvadratne oblike z rdečim robom

b.) rumeni, trikotne oblike z črnim robom

c.) modri, okrogle oblike

18. Kateri način dviganja bremen je pravilen ? OBKROŽI!

38

19. Kakšna je pravilna drža telesa pri sedečem delu (obkrožite ustrezno sliko)

Slika 1 Slika 2 Slika 3

20. Kako zlagamo (fascikle, papir,…) na višje police ali omare? a) Stopimo na stol, ki ga mora nekdo držati. b) Za to delo uporabimo enojne lestve – slika 1. c) Za to delo uporabimo ustrezne podstavke ali manjše lestve – slika 2.

Slika 1 Slika 2

39

Predlog testa za preizkus usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu na

obdelovalnih strojih

Primer

Ime in priimek dijaka: …………………………………………………. Datum …………………….. razred……………………….

Vsak odgovor je točkovan z 2 točkama. Skupaj je možnih 40 točk,

za uspešno rešitev testa morate zbrati vsaj 30 točk! Obilo uspeha pri reševanju !

PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU NA OBDELOVALNIH STROJIH

Test izpolnite tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom na testni list. Pri vsakem od

navedenih vprašanj je PRAVILEN samo eden ODGOVOR!

1. Kako obdelujemo obdelovance na vrtalnem stroju ? a) Obdelovance moramo trdno vpeti z vpenjalno napravo (primež). b) Držimo jih močno z obema rokama, da se ne more zavrteti. c) Obdelovanec mora držati sodelavec, jaz pa upravljam stroj.

2. Kam je treba odlagati lahko gorljive odpadke (mastne krpe, odpadna embalaža barv, olja,…)?

_____________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

___________________________

3. Kako in kdaj se čistijo s strojev ostružki, odpadki vrtanja, brušenja ipd. (stružnica, vrtalni, brusilni stroji)?

a) Čiščenje se lahko začne, ko je stroj izključen ter vsi sestavni

deli mirujejo. S posebnim pomagalom in z rokavicami.

b) Z rokavicami medtem, ko stroj še deluje. c) Z metlo ali omelom lahko čistimo stroj med delom ali po

delu.

4. KAKO SE PRAVILNO VZPENJATE IN SPUŠČATE PO LESTVI? a) Z obrazom obrnjenim od lestve – slika 1. b) Z obrazom obrnjenim proti lestvi – slika 2. c) O tem ni potrebno razmišljati.

40

Slika 1 Slika 2

5. KATERE NEVARNOSTI PREDSTAVLJA DELO Z DELOVNO OPREMO - STROJI? a) Gibljivi in vrteči se deli stroja, leteči delci obdelovancev, elektrika, ropot. b) Ni posebej velike nevarnosti. c) O tem ni potrebno razmišljati

6. KAKO MORAJO BITI ZAVAROVANI VSI NEVARNI VRTEČI IN PREMIČNI DELI NA DELOVNI OPREMI (ZOBNIKI, JERMENI, VALJI, NOŽI, STRIŽNE CONE)?

a) Zavarovani morajo biti s trdnimi kovinskimi pokrovi ali ograjami, oz. zaščito, ki preprečuje dostop do nevarnega območja, in so prirejene tako, da se v primeru snemanja ali odpiranja, nevarno gibanje takoj ustavi.

b) Z opozorilnimi napisi c) Ni potrebno, da so zavarovani, delavec ne sme posegati vanje.

7. KDO SME NASTAVLJATI, POPRAVLJATI IN VZDRŽEVATI DELOVNO OPREMO – STROJ IN VARNOSTNE NAPRAVE NA DELOVNI OPREMI (končna stikala, pokrovi, fotocelice)?

a) Samo delavec, ki je za ta dela usposobljen in pooblaščen. b) Vodja delavnice. c) Delavec, ki dela na stroju, ker najbolje pozna stroj.

8. KAJ JE DOLŽNOST DELAVCA PREDEN ZAČNE Z DELOM? a) Pregled stroja, priprava materiala za delo. b) Pregledati stroj – nameščenost varovalnih naprav, elektro instalacijo in opremo,

pregled okolice stroja – z vklopom se ne sme nikogar ogrožati. c) Delavec mora natančno vedeti koliko izdelkov je treba narediti.

9. KAJ STORIMO, ČE OPAZIMO NA DELOVNEM MESTU PRED ZAČETKOM DELA ALI MED DELOM NAPAKO, KI LAHKO POVZROČI NEZGODO ALI OGROŽA NAŠE ZDRAVJE (NPR. POŠKODOVAN STROJ, NEUREJENA/ZALOŽENA OKOLICA, TRANSPORTNA POT, NEPRIMERNO/NEIZPRAVNO ORODJE,…)?

a) Delamo previdno naprej. b) Prenehamo delo in obvestimo vodjo. Če vodja ne odpravi napake moramo

obvestiti naslednjo odgovorno osebo. Z delom ne smemo začeti. c) Zahtevamo več plače in dopusta.

41

10. KAJ MORA DELAVEC POZNATI IN UPOŠTEVATI PRI DELU NA DELOVNI OPREMI – STROJU?

a) Poznati mora način dela, kjer se ne preveč utrudi b) Upoštevati mora vsa opozorila in napise na stroju ter Navodila za varno delo, ki so

nameščena v neposredni bližini stroja. Delavec mora pri delu s strojem uporabljati predpisano opremo za osebno varnost pri delu (navedeno v navodilu za varno delo oz. napis na stroju).

c) Upoštevati mora, da se bo stroj še dolgo uporabljal zato ga mora čuvati.

11. KAKO UKREPAMO, ČE MORAMO OPRAVITI DELO NA STROJU, NA KATEREM DELAMO PRVIČ?

a) Moramo delati previdno b) Ne smemo začeti z delom, dokler nas vodja ni poučil o primernem načinu dela, ter

o nevarnostih pri delu, o načinu pravilnega dela in uporabi zaščitne opreme. Prebrati moramo navodila za varno delo.

12. ALI SE PRI DELU LAHKO UPORABLJAJO POŠKODOVANA ALI POČENA ORODJA (REZILA, SVEDRI, BRUSNI KOLUTI,…), TER KAKO SE PRENAŠAJO?

a) Uporabljamo lahko samo brezhibno orodje, prenašamo ga v posebnih škatlah. b) Prenašamo ga obvezno v rokah, da se ne poškoduje. c) Orodja prenašamo v žepih.

13. KAKO MORAMO BITI OPREMLJENI ZA DELO NA STROJIH, KJER SO NEVARNI VRTEČI/ GIBAJOČI SE DELI?

a) Tesno prilegajoča obleka ( ali kombinezon), lasje morajo biti speti, ne smemo nositi nakita.

b) Usnjene rokavice, čevlji z jekleno kapico. c) V bližini stroja je potrebno imeti torbo za prvo pomoč.

14. V KATEREM PRIMERU LAHKO Z ROKO POSEGAMO V OBMOČJE DELOVANJA VRTEČIH IN PREMIKAJOČIH SE DELOV STROJA (VALJI, NOŽI, REZILA, PLOŠČE,…)

a) Pri normalnem delovanju stroja, vendar previdno. b) Nikoli, razen, če nam vodja naroči. c) Samo takrat, ko smo stroj izključili iz pogona na glavnem stikalu, počakali, da se

vsi vrteči in gibajoči deli stroja ustavijo, preprečimo nenameren vklop – zaklenemo glavno stikalo.

15. TIPKA / GUMB S KATERIM POPOLNOMA IZKLJUČIMO STROJ, MORA BITI: a) Zelene barve z napisom USTAVI . b) Rdeče barve z vidnim napisom STOP. c) Rumene barve.

16. KAKO SE LAHKO IZVAJA ČIŠČENJE DELOVNE OPREME - STROJA? a) Ko je stroj v obratovanju. b) Ko je stroj izklopljen preko glavnega mehanskega stikala, ko preprečimo

nenameren vklop, ko se vsa orodja in pogonski prenosi povsem ustavijo. c) Med obratovanjem stroja, vendar se poveča pazljivost pri delu.

42

17. KAJ STORIMO, ČE OPAZIMO PODOBNO POŠKODBO ZAŠČITNEGA POKROVA NA MOTORJU ALI DRUGO NAPAKO, KI LAHKO POVZROČI NEZGODO?

a) Nadaljujemo delo bolj previdno. b) Prekinemo delo in o tem obvestimo inšpektorja. c) Prekinemo delo in obvestimo vodjo o napaki.

18. KAJ JE POTREBNO STORITI PO KONČANEM DELU NA STROJU? a) Zapustiti stroj ne da bi ga izklopili. b) Stroj se izklopi na glavnem stikalu, počakamo, da se orodje (rezilo, valj,…)

povsem ustavi, orodje se pokrije z varovalno napravo ter očisti delovno mesto, prepreči se uporaba drugim (zaklenemo glavno stikalo).

c) Odstranimo varnostne naprave in čistimo stroj, ko še deluje.

19. KAKŠNO OSEBNO VAROVALNO OPREMO MORAMO UPORABLJATI PRI DELU V PROIZVODNJI?

a) Čevlje in obleko. b) Delovne čevlje, delovno obleko, rokavice pri čiščenju strojev, čepi za zaščito sluha,

gumi rokavice pri uporabi nevarnih kemikalij, zaščitna očala pri uporabi nevarnih kemikalij (skladno z navodili). Potrebno je preveriti navodila za varno delo za stroj, kjer je natančno določena še dodatna zaščitna oprema (npr. laser – očala, UV-očala, …).

20. ALI LAHKO DELAVEC ODPIRA VRATA ELEKTRO OMARICE NA STROJU? a) Delavec ne sme opirati vrat el.omarice, v omarico lahko posegajo elektrikarji. b) Samo za manjša popravila lahko delavec sam odpre omarico. c) Samo, če je popravilo nujno, elektrikarjev pa ni v bližini.

43

Predlog testa za preverjanje znanja iz varstva pred požarom.

Primer

Ime in priimek dijaka: ………………………………………………….

Datum …………………….. razred……………………….

Vsak odgovor je točkovan z 2 točkama. Skupaj je možnih 50 točk,

za uspešno rešitev testa morate zbrati vsaj 40 točk! Obilo uspeha pri reševanju ! VPRAŠALNIK ZA PREVERJANJE ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM

Test izpolnite tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom na

testni list.

Pri vsakem od navedenih vprašanj je samo eden odgovor pravilen.

1. Kateri interni akt za varstvo pred požarom morate poznati na vašem delovnem mestu in kaj določa?

a.) Zakon o varstvu pred požarom

b.) Požarni red - določiti mora organizacijo varstva pred požarom,

ukrepe

varstva pred požarom, navodila za ravnanje v primeru požara za

posameznike

d.) Pravilnik o gasilnih aparatih

2. Za proces gorenja so potrebni: a.) prisotnost vnetljive snovi in ogljikovega dioksida

b.) prisotnost kisika in gorljive snovi in vžigalice

c.) prisotnost kisika, toplote in gorljive snovi

3. Kateri plin je v zaprtem prostoru najbolj nevaren za delavce? a.) ogljikov dioksid CO2

b.) dim

c.) ogljikov monoksid CO

44

4. Z vodo je prepovedano gasiti: a.) les

b.) premog

c.) električne inštalacije pod napetostjo

5. Ročni gasilnik na prah se aktivira tako, da: a.) aparat obrnemo in udarimo po podlagi

b.) aparat snamemo s podstavka, izvlečemo varovalko, usmerimo

cev,

pritisnemo udarno ročico na aparatu in pričnemo gasiti

c.) odvijemo ventil in prah posipavamo okrog ognja

6. Kako aktiviramo ročni gasilni aparat na CO2 in kako gasimo z njim?

a.) odpremo ventil in curek gasilnega sredstva usmerimo v center

požara

b.) ročnik primemo z roko za izoliran plastični del, izvlečemo

varovalko, odpremo ventil in curek gasilnega sredstva usmerimo s

skrajnega roba požara v cik-cak obliki

c.) odstranimo varovalko, pritisnemo na ročico in gasimo

7. Kako ukrepamo pri gašenju začetnega požara, kjer gorijo predvsem trdne snovi (les, papir, embalaža, tekstil) ?

a.) s priročnimi snovmi ( pesek, zemlja).

b.) najprej poskrbimo za odklop elektrike, nato pa ta požar najbolj učinkovito pogasimo z

vodo iz

hidrantov, pip ali drugih virov, lahko tudi z gasilniki.

e.) z gasilnimi aparati na ogljikov dioksid (CO2)

8. Kje se namestijo gasilniki, na kakšni višini in kako morajo biti označeni a.) mesto določita direktor družbe v dogovoru z vodjem oddelka in službo varnosti in zdravja

pri delu

b.) na vidnih in dostopnih mestih, v bližini delovnih mest, v bližini izhodnih vrat ali na

hodnikih. Namestijo se na takšni višini, da je glava ročnega gasilnika v višini od 80 do 120

cm od tal. Mesta morajo biti označena skladno s SIST 1013

45

c.) vsepovsod v prostoru. Gasilnike ni potrebno pritrditi na steno.

9. Kdor opazi požar ali neposredno nevarnost izbruha požara, mora: a.) požar pogasiti oz. nevarnost odstraniti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge;

v nasprotnem primeru mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali postajo policije

b.) požara ne sme pričeti gasiti sam, če ni poklicni gasilec

c.) čimprej dobro prezračiti prostor, kjer je nastal požar

10. Kako pogasimo gorečo obleko na sodelavcu ? a).z gasilnikom CO2

b).z mrzlo vodo

c).povijemo ga z obleko ali odejo in s tem preprečimo dostop kisika

11. Prometne ter evakuacijske poti in izhodi so lahko: a.) delno založeni

b.) ne smejo biti založeni

c.) lahko so založeni s stvarmi, ki jih lahko hitro umaknemo

12. Pri nekaterih delih je potrebno organizirati požarno stražo, ki jo lahko opravljajo gasilci ali pa osebe, ki so usposobljene za gašenje. Kdaj je potrebno organizirati požarno stražo?

a.) Kadar požar še ni docela pogašen.

b.) Kadar se vari, lota, reže ali uporablja odprt ogenj ali

iskreče orodje v prostoru, ki ni temu namenjen; kadar se

pretakajo

vnetljive tekočine ali plini nad 5 m3; kadar obstaja večja

nevarnost požara ali eksplozije (javn i shodi, naravno okolje)

c.) Takrat, ko je nevarnost, da nam nekdo podtakne požar.

13. Ali je po zakonu o varstvu pred požarom prekršek, če delavec opazi da grozi nevarnost požara ali eksplozije in ne odstrani nevarnosti in ne pogasi požara, prav tako pa ne obvesti najbližje gasilske enote, centra za obveščanje ali policijske postaje? Ali se ga kaznuje z globo?

46

a.) da

b.) odvisno od znanja in zahtevnosti del delavca na delovnem mestu

c.) ne, ker to vprašanje ureja Pravilnik o delovnih razmerjih ter Pravilnik o požarnem redu

14. Pod katerimi pogoji lahko uporabljamo kuhalnik (za kavo) v prostoru? a) Kuhalnik mora biti nov.

b) Na hodniku mora biti nameščen hidrant.

c) Kuhalnik naj stoji na negorljivi podlagi, po uporabi ga je treba izključiti, ko zapustimo

delovno

mesto, pa je treba izvleči vtikač iz vtičnice. V bližini mesta, kjer se uporablja, ne sme

biti lahko

vnetljivih materialov (papir, brisače, ….)

15. Kaj storimo, ko opazimo ali povzročimo začetni požar?

a) Poskušamo ga pogasiti, če ni nevarno za naše življenje, če ne uspemo, pokličemo gasilce na tel.112, in povemo: kje in kaj gori, ali so ogrožena življenja, ….

b) Pokličemo takoj gasilce na tel. 122 c) Pokličemo obvezno direktorja in obvestimo gasilce na tel. 133.

16. Kako ukrepamo pri gašenju začetnega požara, kjer gorijo predvsem trdne snovi ( les, papir, embalaža, tekstil)?

a) Najprej poskrbimo za odklop elektrike, nato pa ta požar najbolj učinkovi to pogasimo z vodo iz pip ali drugih virov.

b) Z priročnimi snovmi ( pesek, zemlja). c) Z gasilnimi aparati na ogljikov dioksid (CO2)

17. S katerimi gasilnimi sredstvi najbolj učinkovito pogasimo začetne požare vnetljivih tekočin ( olja, laki, masti, barve, bencin, nafta )?

a) Z aparati na vodo. b) Predvsem s prahom »S« ali s »CO2

«, lahko jih prekrijemo z zemljo ali peskom. c) Tekočine ne moremo gasiti, zato pustimo, da zgorijo do konca.

18. Katere obveznosti ima delodajalec pri izvajanju ukrepov varstva pred požarom?

a) Direktor mora opravljati redne obhode po delovnih prostorih. b) Obvezno mora skleniti požarno zavarovanje pri zavarovalnici. c) Skrbeti mora za brezhibnost ter redne preglede in preizkuse gasilnih aparatov,

hidrantov, javljalnikov požara, varnostne razsvetljave…. Poti in izhode za umik v sili mora vzdrževati tako, da so vedno proste in prehodne.

47

19. Kakšni so cilji zakonske ureditve varstva pred požarom pri delodajalcu? a) Varovanje ljudi, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. b) Zmanjšati kazensko odgovornost, če zagori po krivdi delavcev. c) Čim bolj učinkovito gašenje požarov.

20. Kaj je potrebno zagotoviti pred električnimi postroji, hidranti, gasilnimi aparati? a) Proste površine za dostop. b) Ročno orodje, da se lahko omare odprejo (kladivo ali sekira). c) Navodila za varno uporabo, ki morajo biti obešena v bližini.

21. Kaj je potrebno storiti, če se v prostoru nahaja plin propan – butan (zaznamo ga po vonju), da preprečimo eksplozijo?

a) Prižgemo luč, da bolje vidimo kjer plin uhaja. b) Takoj zapremo ventil, ustvarimo prepih – odpremo okna. c) Takoj pokličemo gasilce in zapustimo zgradbo.

22. S katerim gasilnim sredstvom bomo najbolj uspešno pogasili koš za odpadke, ki se vname?

a) Z vodo. b) Z gasilnim aparatom na CO2 . c) Takšen požar lahko gasijo samo gasilci.

23. Kaj je potrebno storiti, če opazimo v kuhinji oz. prostoru poškodovane električne kable, vtikače ali vtičnice v sklopu električnih podaljškov?

a) Nadaljujemo z delom bolj previdno. b) Okvaro odpravimo sami tako, da poškodovani del zaščitimo z izolirnim trakom. c) Pomanjkljivost oz. okvaro prijavimo neposredno nadrejeni osebi, ki mora poskrbeti

za odpravo pomanjkljivosti.

24. Kako ukrepamo, če pride do poškodbe sodelavca z električnim tokom, vendar toka ne moremo odklopiti?

d) Poškodovanega takoj z rokami potegnemo od naprave, preko katere je dobil stik s tokom.

e) Poskušamo na drug način prekiniti tok (z izoliranim orodjem prerežemo žico…), ali človeka s pomočjo izolacijskega materiala odstranimo od naprave (les, guma,…)

f) Poškodovanca pustimo pri miru in pokličemo zdravnika.

25. Kateri vzroki so lahko najpogostejši povzročitelji požarov pri vaših delih? a) Nevihte s strelami, potresi in poplave. b) Pri mojih delih ni vzrokov za nastanek požara. c) Neupoštevanje požarnega reda, elektrika, neurejenost delovnega mesta, kuhalniki,

peči za dodatno ogrevanje, kajenje. d)

48

IV. SPREMLJANJE DIJAKOV NA IZVAJANJU PUD

Organizator praktičnega izobraževanja je v imenu šole dolžan spremljati potek izvajanja dela

izobraževalnega programa, ki se izvaja pri delodajalcih. Spremlja ga v različnih oblikah. Po

izkušnjah sodeč so najučinkovitejši neposredni obiski dijaka pri delodajalcu. V kolikor se časovno

ne izide ali v urgentnih primerih, je pomembno vsaj komuniciranje po telefonu ali v obliki e-

sporočil ali drugih tehnološko sodobnejših oblikah, npr. skyp, facebook …

Organizator praktičnega izobraževanja za spremljavo dijakov na praktičnem usposabljanju z

delom svoje delo načrtuje, vodi razgovor z mentorji in dijaki, beleži razgovore in dogovore,

svetuje mentorjem ustreznejše in učinkovitejše pedagoške pristope, se po potrebi pogovori še s

starši in razredniki ter o vsem poroča vodstvu šole in ob koncu šolskega leta pripravi zaključno

poročilo praktičnega usposabljanja z delom.

Težišče dela organizatorja praktičnega izobraževanja je na komuniciranju, vodenju in organizaciji

dela. Šele ob neuspešnih izidih v komuniciranju se postavlja vprašanje, ali je organizator

praktičnega izobraževanja za to odgovorno nalogo tudi primerno in v zadostni meri usposobljen.

Z učinkovito usposobljenostjo za uspešno komuniciranje bi se namreč zagotovo izognili

marsikateremu nesporazumu.

Komuniciranje

Organizator praktičnega izobraževanja komunicira z dijaki in njihovimi starši, sodelavci in

vodstvom šole, v veliki meri pa z delodajalci in drugimi poslovneži kot zunanjimi partnerji šole.

Znani pregovor pravi, da imajo besede neverjetno moč. »Nič ne stanejo, iz poslušalca lahko

zvabijo nasmeh ali solze, prikličejo slike, zvoke in občutke. Podpirajo ali podirajo zveze in

prijateljstva, zaostrujejo spore med državami in netijo vojne..« Četudi je to le pregovor, je lahko

vsakemu od nas, ki delamo z ljudmi, pomemben opomnik v komuniciranju.

Za dobro komunikacijo je bistvenega pomena sposobnost natančne uporabe besed. Znati je

potrebno uporabljati moč in slabosti jezika. Zelo pomembno je natančno izražanje in tudi

nedvoumno razumevanje sogovornikov.

Razumevanje drug drugega poveča zaupanje v medsebojnih odnosih, omogoča lažje sodelovanje

in obojestransko doseganje zastavljenih ciljev. Z ustrezno komunikacijo se vzpostavlja in ohranja

partnerski odnos med šolo in delodajalci, kar je pogoj za uspešno sodelovanje in pogoj za

uspešno skupno izvedbo izobraževalnega programa.

49

Organizatorji praktičnega izobraževanja, ki si zavestno prizadevajo za razumevanje sporočila

delodajalca (mentorja) kot sogovornika, hkrati pa natančno izražajo svoje misli, lahko odstranijo

morebitno nerazumevanje, kar je eno največjih ovir pri komunikaciji. Do nesporazumov pride,

kadar se v komuniciranju pojavijo ugibanja o tem, kaj je bilo s povedanim mišljeno. Nesporazumi

praviloma pokvarijo razpoloženje, slabo vplivajo na samopodobo obeh sogovornikov, pokvarijo

dan, ustvarijo slabo mnenje drug o drugem, skalijo odnose in onemogočijo vsakršno nadaljnje

sodelovanje med partnerjema.

Za komuniciranje organizatorja praktičnega izobraževanja s partnerji je pomembno, tako kot

tudi v vseh drugih primerih, poznavanje in upoštevanje pravil bontona in poslovnega

komuniciranja. Poleg vsebine povedanega je pomembna tudi spremljajoča nebesedna govorica,

kot so zven glasu, mimika obraza, kretnje in gibanje v prostoru, osebna urejenost, točnost,

prepričljivost izraženega idr.. Na razumevanje lahko vplivajo razne motnje, ki so prisotne v

prostoru razgovora, npr. drugi ljudje, hrup, svetloba … in seveda, tudi trenutno razpoloženje,

dosedanje izkušnje, prepričanja, občutki in misli sogovornikov.

Komuniciranje organizatorja PUD z delodajalci, kot je že bilo povedano, se izvaja telefonsko, po

elektronski pošti, v veliki meri pa sloni na osebnih srečanjih, na sestankih. Na pogovore se je

potrebno vedno dobro pripraviti.

Za ogrodje pogovora predlagamo, da se v naprej pripravi vsaj nekaj temeljnih vprašanj za uvodni,

osrednji in sklepni del. O podjetju oziroma organizaciji se je treba poprej nekoliko pozanimati.

Kot npr. s čim se podjetje oziroma organizacija ukvarja, o organiziranosti podjetja, pa tudi o

morebitni strukturi. Podatki se najdejo na spletu, klipingih, iz osebnih poznanstev ali v drugih

virih. S seboj je treba imeti vsaj na prvem srečanju nekaj svojih vizitk ali vizitk šole, krajše

promocijsko gradivo šole, vedno pa pisalo in beležnico.

Delodajalci se prav tako v naprej pozanimajo o svojih sogovornikih in tudi o dijakih. V lokalnem

okolju imajo v glavnem že oblikovano splošno mnenje o šoli, o dijakih in strokovnih delavcih.

Paziti je treba, da se ne izdajajo zaupni podatki ali informacije o šoli oziroma osebni podatki o

dijakih, kar ni predmet strokovnega pogovora.

Na nepotrebnih malenkostnih spodrsljajih se nehote izgublja pozitivno mnenje o sogovorniku in

tudi možnost za dolgoročno kakovostno sodelovanje s šolo.

50

Ne pozabite, da se zaupanje gradi s korektnim, strokovnim odnosom, z urejenimi in

verodostojnimi partnerji, ki uresničujejo kar se dogovorijo.

Priprava in izvedba obiskov delodajalcev

Dolgoletne izkušnje kažejo, da je za spremljanje dijakov pri delodajalcih precej učinkovita

praksa napovedano obiskovanje dijakov na PUD. Tako si mentor lahko organizira čas za

organizatorja PUD, dijak pa lahko ima s seboj tudi že izpolnjena poročila o PUD, da jih lahko

skupaj pogledajo in predlagajo morebitne dopolnitve ali popravke. V primeru nenapovedanega

obiska se lahko zgodi, da je dijak na dan obiska odsoten (delo na terenu, bolezen, delo v drugi

izmeni, …) ali pa je ta dan mentor odsoten. Priporočljivo je, da se organizator PUD ob obisku

pogovori s predstavnikom delodajalca, z mentorjem in dijakom, z obema skupaj in po potrebi tudi

ločeno. Zavedati se je potrebno, da je osrednji cilj spremljave dijak, njegovi dosežki, njegov

profesionalni in osebnostni razvoj in ne nazadnje tudi njegovo počutje, in ne mentor oziroma

delodajalec. Seveda se vsa odstopanja delodajalca v zvezi z materialnimi in kadrovskimi pogoji

pri nudenju izvajanja praktičnega usposabljanja z delom dijaka zabeležijo in se o njih odkrito

spregovori.

Za obisk dijakov na PUD je priporočljivo pripraviti plan obiskov za vsak dan. Za datum, kraj in

čas obiska se je potrebno dogovoriti nekaj dni pred planiranim obiskom po telefonu ali po

elektronski pošti. V podjetju je potrebno dogovoriti obisk s kontaktno osebo, zadolženo s strani

delodajalca, v šoli pa z ravnateljem in morebitno osebo, ki bo spremljala organizatorja PUDa na

obisku (razrednik, učitelj praktičnega pouka,…).

Za vsak dan si organizator začrta optimalno pot, po kateri bo obiskal največ delodajalcev ob

najmanjšem številu prevoženih kilometrov.

Primer načrta spremljanja dijakov na PUD/ obiskov pri delodajalcih

Logotip šole V …………….., dne, ……………………

Razpored obiskov dijakov na PUD pri delodajalcih Ime in priimek organizatorja PUD____________________

Naziv delodajalca in kraj

izobraževalni

program Ime in priimek

Predvidena

prevožena

razdalja in

Opombe

51

dijaka potreben čas

1

Pripravil in izvedel:

…………………………………

Odobril ravnatelj:

………………………………………

Če je le možno, obišče organizator PUD (s spremljevalci) vsakega dijaka, ki opravlja praktično

usposabljanje z delom več kot 10 delovnih dni. Dijake, ki so na PUD dalj časa je priporočljivo

obiskati večkrat. Prvič že po tednu ali dveh, drugič nekje na sredini termina in tretjič pred koncem

PUD.

Za dijake, ki imajo PUD samo 5 ali 10 dni (poklicni tečaj, PTI) in jih organizator PUD iz različnih

razlogov ne zmore obiskati, je priporočljivo navezati stik s kontaktno osebo (kadrovnik ali pa

mentor) v podjetju po telefonu in pridobiti osnovne informacije, kako poteka izvajanje PUDa.

Dijaka in delodajalca pa je potrebno obiskati ne glede na čas trajanja PUD, če se pojavijo

odstopanja od načrtovanega izvajanja PUD, ali druge izredne okoliščine in problemi kot so:

- izostajanje dijaka od PUD

- neprimerno vedenje dijaka

- kršenje delovnih navodil ali navodil varstva pri delu

- kraja izdelkov ali odtok informacij,…

- nezadovoljstvo in pritožbe dijaka

Pomembno je, da se časovnica obiskov predvidi dovolj ohlapno. Za obisk pri delodajalcu si je

potrebno odmeriti dovolj časa, saj se posebej ob prvem obisku v podjetju običajno razgovor

zavleče (ogled podjetja, razgovor z direktorjem ali kadrovsko službo, vprašanja mentorja idr…).

Priporočila za razgovor pri delodajalcu

Predlagamo, da na obisku pri delodajalcu, vodi razgovor organizator PUD, postavlja vprašanja

mentorju in dijaku ter skrbi, da odgovore pridobi. Postavlja naj predvsem široko zastavljena in

52

odprta vprašanja, ki bi utegnila dati odgovore na celoviti vpogled v kakovost izvajanja PUD.

Odgovori namreč vsebujejo informacije, ki so podlaga za njegovo nadaljnje delo.

V pogovoru organizator PUD spodbuja mentorje in dijake, da govorijo o:

uresničevanju zastavljenih ciljev PUD,

uresničevanju medsebojnih pričakovanj,

vrstah in zahtevnosti zastavljenih nalog,

zadolžitvah dijaka,

učinkovitosti in napredku dijaka na osebnostnem in strokovnem področju,

dijakovi uspešnosti pri posameznih postopkih dela,

sodelovanju s šolo, sodelovanju dijaka s sodelavci, s strankami…,

odnosu do dela, do sodelavcev in do sebe (urejenost,sistematičnost, točnost..)

zadevah, ki so povezane z izvajanjem izobraževalnega programa.

V razgovoru organizator PUD sogovornike spodbuja k izražanju mnenj, predlogov in rešitev

problemov. Spodbuja jih, da sami razvijajo in zastavljajo nova vprašanja oziroma ponujajo

odgovore, katerih si morda organizator ne bi domislil. S spraševanjem lahko organizator sproti

preverja resničnost in trdnost mentorjevih in dijakovih odgovorov in opazuje njihov čustveni

odziv. Tako se razkrivata vsebina, počutje dijaka in delovna klima. V primeru, da organizator

vzbuja vtis, da mu je »vse jasno«, da je prišel v nadzor oziroma v kontrolo, v pogovoru jim ne

dopušča, da bi izrazili svoje izkušnje, mnenja, stališča, dileme in jih ne razume, mu ne bodo kaj

dosti povedali in ničesar predlagali. To pa zagotovo ni organizatorjev cilj obiska in spremljanja

dijaka na PUD. Nadaljnje sodelovanje šole s tem delodajalcem bi v prihodnosti postalo

vprašljivo.

V izogib nesporazumom predlagamo, da se v razgovorih zastavljajo vprašanja, s katerimi se

preverja, kaj je imel sogovornik dejansko v mislih. V takih situacijah si dovolite vprašati: Kako to

mislite? Ali še bolje: Če vas prav razumem, ……….. Ali imam prav? Spretnost postavljanja

vprašanj je še posebej pomembna, saj prava vprašanja lahko spremenijo razmišljanje in delovanje,

izboljšajo odnose in dosežke.

Pri postavljanju vprašanj je pomembna zmernost v zahtevah. Več se naj sprašuje in posluša,

izogniti pa se je potrebno neposrednemu nasprotovanju ali poučevanju mentorja ter neprimernemu

komentiranju. Na obisku ni primerno in ni vljudno mentorjevega dela kritizirati. Dopustno je le

svetovanje, predlaganje priporočil in smernic, dobrih praks, s katerimi bi se lahko izognili

morebitnim problemom in bi lahko razrešili že nastale morebitne zagate. V primeru, da se

ugotovijo večje pomanjkljivosti, kršenje zakonodaje, kršenje pravic dijakov, neustrezni pedagoški

pristopi, predlagamo, da se o tem najprej pogovori z vodstvom šole, nato se nadalje ukrepa v

skladu s šolskimi pravili, do zadnje faze postopkov, ko se dijaka premesti k drugemu delodajalcu.

Predlagamo, da o neprimernih pedagoških pristopih spregovorite na splošno na uvodnih in na

zaključnih srečanjih z mentorji tako, da ne izpostavljate posameznikov.

53

Na podlagi ocene nekaterih dosedanjih izkušenj je najučinkovitejši pogovor organizatorja PUD na

spremljanju dijaka pri delodajalcu sestavljen iz 80 % vprašanj in 20 % odgovorov s smernicami in

s priporočili.

Če delodajalec dovoli uporabo fotoaparata, fotografiramo dijake ne delovnem mestu (npr. dijake

nižjih letnikov, ki so prvič na PUD). Te fotografije lahko posredujemo razrednikom, objavimo na

šolskih spletnih straneh, uporabimo ob srečanju z delodajalci in mentorji v šoli, seveda vse to v

soglasju z dijaki.

Na spremljavi dijaka pri delodajalcu se sproti zapišejo le ključne besede opažanja in dogovori,

podrobnosti dogovorjenega pa po delovnem srečanju. Po elektronski pošti sledi zahvala mentorju

za sestanek, za njegova sporočila, mnenja in predloge. V kolikor je vzpostavljen dogovor o

nadaljnjem sodelovanju, se priloži zapis, kaj je bilo dogovorjeno in nadaljni koraki v procesu

sodelovanja.

Zavedati se je treba, da so dosežki na PUDu rezultat prizadevanj in partnerskih odnosov vseh

sodelujočih, delodajalca, šole in dijaka in le tako se bodo dosegali zastavljeni cilji.

Primer zapisa s spremljave dijaka na PUD

Ime in naziv šole

SPREMLJANJE DIJAKA/INJE NA PUD-u

Ime in priimek dijaka/inje: __________________________________

Razred: _________________

Način spremljanja dijaka/inje na PUD-u:

a. Osebni obisk b. Telefonski pogovor z mentorjem c. Drugo/kaj__________________

Povzetek obiska oz. razgovora z mentorjem o dosežkih dijaka/inje na PUD-u:

(redno prihajanje na delo, odnos do dela, izpolnjevanje delovnih obveznosti in dokumentacije …)

______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________

Datum: _________________________

Podpis predstavnika šole: ______________________________

54

Pridobivanje informacij od dijakov na PUD

Mnogim dijakom je osebni razgovor izkušnja, v kateri ne zmorejo povedati vsega, kar bi želeli,

zato je vredno razmisliti o uporabi anketnega vprašalnika za dijake, s katerim lahko na nekoliko

bolj diskreten način pridobimo želene informacije. Primer anketnega vprašalnika v nadaljevanju

je koncipiran tako, da generalno pridobiva odgovore na temeljna vprašanja, s katerimi želimo od

dijakov pridobiti podobne odgovore, kot pri osebnih razgovorih.

Lahko ga uporabi organizator ob obisku pri delodajalcu, po zaključku izvajanja PUDa ali pa

razrednik v šoli, po opravljenem praktičnem usposabljanju z delom. Vprašalnik je zgolj primer in

se ga lahko po potrebi dopolni ali skrajša, vendar se naj zajamejo vsi elementi praktičnega

usposabljanja z delom, ki se jih želi evalvirati.

Anketni vprašalnik za dijake o praktičnem usposabljanju z delom (PUD)

1. Sem dijak/inja______letnika, ime programa____________________________. 2. PUD sem opravljal/a pri delodajalcu (naziv in kraj) ______________________ .

3. Moj mentor/ica je bil/a (ime in priimek)_______________________

4. Učno mesto za opravljanje praktičnega usposabljanja z delom (v nadaljevanju PUD) so

zame uredili (ustrezno obkrožite):

a) na šoli

b) starši

c) sam/a z neposrednim stikom z delodajalcem

d) drugo (navedite):

5. Za opravljanje PUD imam sklenjeno (ustrezno obkrožite):

a) Individualno učno pogodbo

b) Kolektivno (šolsko) učno pogodbo

6. S programom dela (z organizacijo,vsebino in cilji) PUDa sem se seznanil/a (ustrezno

obkrožite, lahko več):

a) Pri razredni uri

b) V okviru strokovnih modulov (pri strokovni teoriji ali praktičnem pouku)

c) Organizator PUD

d) Publikacija šole

e) Od sošolcev

f) drugo (navedite):

7. V šoli sem pridobil/a dovolj strokovnega predznanja za začetek izvajanja PUDa

(opišite na kratko):

a) DA b) NE

55

Opišite, katera:

1.

2.

Opišite, katera:

1.

2.

8. Na PUDu sem se na novo naučil/a (navedite znanja, spretnosti, kompetence):

a)

b)

c)

a)

b)

9. Na PUDu sem vadil/a in uril/a že v šoli pridobljena znanja (navedite katera znanja, spretnosti, kompetence):

d)

e)

f)

c)

d)

10. Kako je delodajalec izpolnil obveznosti s PUDa? (obkrožite)

a) Seznanili so me z delovnim okoljem, s sodelavci in področji dela DA delno NE

b) Seznanili so me z urnikom dela in pričakovanji do mene DA delno NE

c) Prejel/a sem varovalno opremo DA delno NE

d) Na praktičnih primerih so me se nanili z nevarnostmi pri delu za zdravje in okolje

DA delno NE

e) Zagotovili so mi ustrezno zahtevno in raznoliko delo iz poklica DA delno NE

f) Dobil/a sem jasne in razumljive informacije in navodila kaj in kako naj delam

DA delno NE

56

g) Dopustili so mi, da sem uresničeval/a občasno tudi svoje ideje DA delno NE

h) Zaupali so mi kdaj tudi zahtevnejšo in odgovorno nalogo DA delno NE

i) Moje delo so ves čas spremljali in me nadzirali DA delno NE

j) Do mene so bili pozitivno naravnani, mi svetovali in me spodbujali DA delno NE

k) PUD sem opravljal/a le po urniku in v naprej dogovorjenem delovnem času

DA delno NE

l) Opravil/a sem bistveno več ur, kot je bilo načrtovano po programu DA delno NE

9. Od delodajalca sem za PUD prejel/a: (ustrezno obkroži):

a) nagrado (finančno) DA NE

b) katere druge oblike nagrad (navedite): DA NE

c) malico DA NE

d) stroške za prevoz na in z dela DA NE

10. Pri delodajalcu bi pohvalil/a (zapišite):

a)

b)

c)

…in kaj bi se moralo izboljšati (zapišite):

a)

b)

c)

11. Ocenjujem se, da sem bil/a na PUDu pri delodajalcu (ustrezno obkrožite)

a) Zelo vesten/a in deloven/a

b) Lahko bi bil/a boljši/a

c) Moram priznati, če bi bil-a delodajalec, ne bi zaposlil-a takega delavca kot sem jaz

12. Za izvajanje PUD bi se ponovno odločil/a za istega delodajalca (ustrezno obkrožite in nadaljujte stavek):

a) Da, zato ker…

b) Ne, zato ker…

57

c) Drugo

13. Ponovno bi se odločil/a za isti poklic (ustrezno obkrožite in nadaljujte stavek)

a) Da, zato ker…

b) Ne, zato ker…

c) Drugo

V zvezi z organizacijo in izvedbo PUDa vam želim sporočiti še naslednje:

Hvala vam za vaše odgovore.

58

Pridobivanje mnenj delodajalcev

Po opravljenem praktičnem usposabljanju dijakov je smiselno vsaj občasno pridobiti tudi splošna

mnenja in informacije o zadovoljstvu delodajalcev. V ta namen lahko uporabimo že prej omenjene

obiske med izvajanjem PUD, ali omogočimo prostor na Ocenjevalnih listih o uspešnosti dijaka ,

da pisno izrazijo svoje mnenje o dijaku, o poteku PUD ali o kateri drugi temi v zvezi s PUD.

Lahko pa se na šoli organizira poseben sestanek z vsemi zadolženimi za izvajanje PUD. Na

sestanku se prisotne z vodenim razgovorom spodbudi h kritični razpravi o izvedenem praktičnem

usposabljanju. Organizator razgovor vodi, ga usmerja, je predvsem poslušalec in zapisovalec

mnenj, komentarjev in pripomb ter odzivov mentorjev in predstavnikov delodajalcev, medtem ko

sam ne daje komentarjev, ne pojasnjuje, se brani in ne opravičuje. Z dodatnimi vprašanji

spodbudi prisotne, da podajo konstruktivne pripombe in predloge za izboljšanje praktičnega

usposabljanja in potrebne ukrepe za to.

Ponudi se jim tudi možnost sooblikovanja odprtega kurikula v izobraževalnih programih, ki jih

izvaja šola in pojasnijo se jim potrebni pogoji za načrtovanje in izvajanje le tega. Smiselno jih je

tudi motivirati za stalno izpopolnjevanje na področju izvajanja izobraževalnih programov in

sprememb v šolskem sistemu, kar jim bo pripomoglo k boljšemu razumevanju in izvajanju PUDa.

Ob koncu obiska se z delodajalci pogovori še o sodelovanju med njimi in šolo v prihodnje.

Vsekakor je osebni stik z delodajalci nadvse pomemben. Kasneje se da marsikaj dogovoriti po

telefonu in po elektronski pošti, vendar je sogovornike dobro poznati osebno. Ob koncu obiska se

pogovorimo z delodajalci še o sodelovanju med njimi in šolo v prihodnje.

V. ZAKLJUČEK Organizator praktičnega izobraževanja je po zakonu dolžan pripraviti poročilo o praktičnem

usposabljanju z delom ob zaključku tekočega šolskega leta. Ob upoštevanju priporočil in smernic,

ki so ponujena v tem gradivu in še drugih publikacijah na temo praktičnega usposabljanja z delom

ter skrbnem celoletnem delu, bo zaključno poročilo dobra podlaga za kritični pogled nazaj in za

kakovostno načrtovanje PUDa za prihodnje šolsko leto. V nadaljevanju ponujamo v pomoč

primer obrazca z elementi, ki jih vsebuje zaključno poročilo.

Primer obrazca za zaključno poročilo o PUD

Logotip šole V …………….., dne, ……………………

59

Poročilo o praktičnem usposabljanju z delom v šol. letu ………………… V šolskem letu 2011/2012 je PUD potekal po pripravljenem terminskem načrtu, objavljenem v letnem delovnem načrtu šole v naslednjem obsegu:

razred Leto izobraževanja (izobraževalni program)

SKUPNI DEL - VSI opravili PUD opombe

obdobje

Št. tednov / ure

3.c 3.č

Srednje poklicno izobraževanje - avtoserviser, avtokaroserist

od 3. 9. 2012 do 21.12. 2012

16 tednov 608 ur

3.b

Srednje poklicno izobraževanje - inštalater, klepar krovec, orodjar,

oblikovalec kovin

od 21. 1. 2013 do 17. 5. 2013

16 tednov 608 ur

2.b 2.c 2.č

Srednje poklicno izobraževanje - inštalater, klepar krovec, orodjar,

oblikovalec kovin, avtoserviser, avtokaroserist

od 4. 2. 2013 do 29. 3. 2013

8 tednov 304 ure

3.a

Srednje strokovno izobraževanje strojni tehnik

od 1. 10. 2012 do 26.10.2012

4 tedne 152 ur

4.a

Srednje strokovno izobraževanje strojni tehnik

od 2. 1. 2013 do 31.1.2013

4 tedne 152 ur

1.e 1.f

Poklicno tehniško izobraževanje strojni tehnik

od 3. 6. 2013 do 14 .6. 2013

2 tedna 76 ur

2.d

Nižje poklicno izobraževanje od 21. 9. 2009 do 2. 10. 2009

4 tedne 152 ur

Za naveden obseg PUD-a smo dogovorili opravljanje praktičnega usposabljanja ……………….. dijakom z individualnimi učnimi pogodbami pri ……… ………delodajalcih. Za ostale dijake so bile sklenjene šolske kolektivne učne pogodbe s …….. delodajalci. V okviru priprave na PUD so dijaki opravili usposabljanje in pisni preizkus znanj z varstva pri delu, varovanja okolja in požarne varnosti, ki dokazuje, da so seznanjeni s predpisi in usposobljeni za osnovno izvajanje VPD. Dodatna navodila o izvajanju VPD so prejeli pri …… delodajalcih v obliki ustnih navodil in pri ……. V obliki dodatnih pisnih preizkusov Varstva pri delu. V navedenih terminih je bila izvedena spremljava dijakov v obliki obiskov pri ………. delodajalcih in v obliki telefonskih razgovorov pri ………. . Razporedi obiskov in beležke ter opažanja so priloga temu poročilu. V celoti je praktično usposabljanje potekalo brez večjih zapletov, pri ……… dijakih pa je ob zaključku opravljanja PUD prišlo do izostankov minimalnega števila ur usposabljanja, zato so bili dogovorjeni dodatni termini za nadomeščanje, ki je v večini primerov že bilo opravljeno, v primeru dijakov: ……………………………………. pri delodajalcu ……………………….. ……………………………………. pri delodajalcu ……………………….. ……………………………………. pri delodajalcu ……………………….. pa še bo realizirano v terminih od ……………………. do …………………… .

60

Ob obiskih je bilo zabeleženo nekaj pripomb in predlogov za izboljšanje kvalitete PUD s strani delodajalcev, opažena pa ni bila nobena kršitev dijakovih pravic in zakonodaje v času izvajanja PUD. Predlogi: …………………………………………………………………………………………………………….. …………………………………………………………………………………………………………….. …………………………………………………………………………………………………………….. …………………………………………………………………………………………………………….. Poročilo pripravil organizator PUD:

…………………………………

Sprejel ravnatelj:

………………………………………

VI. VIRI

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR Št. 001-22-39/02), Ur.l. RS št.42/2002 in št.103/207

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZPIZ-1-UPB4) Ur.l. RS, št. 109/2006

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1), Ur.l. RS št.79/27.7.2006

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednji šoli, Ur.l. RS, št. 60/2010

Pravilnik o verifikaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbrisu iz registra. Ur.l. RS št. 26/2003

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) Ur.l. RS št. 43/2011

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, Ur.l. RS, št. 82/2003

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, Ur.l. RS, št. 73/2005

Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah, (Ur. l. RS, št. 50/2012)

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF),(Ur. l. RS, št. 40/2012)

Primeri testov iz varnosti in zdravja pri delu, ŠC Ptuj in TŠC Nova Gorica

Mumel, D. (2008). Komuniciranje v poslovnem okolju. Maribor: De Vesta, 2008.

Načrtovanje spremljanja dijakov na PUD, ŠC Ptuj

Zaključno poročilo PUD, ŠC Ptuj