na zrnu koruze - arnes
TRANSCRIPT
Turistična zveza Slovenije
33. Festival Turizmu pomaga lastna glava »Turistični spominek mojega kraja«
NA ZRNU KORUZE
Turnišče, januar 2019
II
Osnovna šola Turnišče, Prešernova 2, 9224 Turnišče
tel.: (02) 621 98 70, faks: (02) 621 98 85, e-naslov: [email protected], spletna stran: www.os-turnisce.si
Naslov turistične naloge:
NA ZRNU KORUZE
AVTORJI:
1. Kaja BEDERNJAK, 9. A
2. Neja HORVAT, 9. A
3. Anemari JAKLIN ZADRAVEC, 9. A
4. Albina NUHIJA, 9. A
5. Sanja PERHOČ, 9. A
6. Laura SARJAŠ, 9. A
7. Iva ŠUMAK, 9. A
8. Kaja TUDJAN, 9. A
9. Petra VINČEC, 9. A
10. Janina Emina ZORKO ŠEMEN, 9. A
11. Niki ZVER, 9. A
MENTORICA:
Brigita Žerdin, prof. biologije in kemije; [email protected]
III
ZAHVALA
Hvala mentorici, prof. Brigiti Žerdin, za vodstvo in pomoč pri izdelavi turistične naloge ter
koristne nasvete.
Hvala vsem staršem in vsem bližnjim, ki so nas bodrili in spodbujali k potrpežljivosti in
vztrajnosti ter neposredno pomagali pri nastanku naloge.
Hvala vsem sogovornikom, da so si vzeli čas in delili z nami njihove izkušnje ter obljubili
pomoč pri izvedbi delavnic.
Hvala učitelju računalništva, Andreju Rogaču, ki nam je pomagal pri računalniškem
oblikovanju turistične naloge.
Hvala hišniku, Bojanu Smeju, ki ima v svojih mislih našo stojnico že postavljeno.
Hvala ravnateljici, Meliti Olaj, ki nas je pri nastajanju turistične naloge spodbujala.
Zahvala gre tudi vodstvu lokalne skupnosti – gospodu županu, Borutu Horvatu in odboru za
razvoj turizma, ki podpirajo naše ideje.
Na koncu hvala še vsem neimenovanim, ki so žrtvovali svoj čas in tako neposredno ali posredno
dali svoj prispevek k nastanku in zapisu naše ideje.
Vsi skupaj, imenovani in morda še kdo neimenovan, ste bili naša spodbuda, neprecenljiva
pomoč in pomembno vodilo pri sodelovanju na Festivalu Turizmu pomaga lastna glava.
IV
POVZETEK
Razpisana tema Turistične zveze Slovenije »Turistični spominek mojega kraja« nas je po
raziskovanju pripeljala do tega, da je Turnišče poznano po romanju, čevljarstvu in poljedelstvu,
ki temelji predvsem na koruzi.
Vsem, ki se ustavijo v naših krajih želimo ponuditi spoznavanje kulture, naravnih danosti,
kulinarike in običajev enega najstarejših urbanih okolij v Pomurju.
Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, Čevljarski muzej, Domačija Štefana Kovača,
Ancova galerija, Kupinarji iz Renkovec pričajo o zgodovini in pomenu kraja v širši regiji.
Sibirska perunika in Močvirski tulipan kot redki rastlini krasita tipično panonsko pokrajino, ki
je omogočala preživetje s kmetovanjem in razvoj bogate kulinarične ponudbe.
Občina Turnišče se poleg naravnih in kulturnih znamenitosti lahko pohvali še z društveno
dejavnostjo. V letošnji nalogi želimo z zanimivo enodnevno prireditvijo privabiti čim več
turistov, ki bodo odšli od nas z zanimivim turističnim spominkom in z nepozabnimi vtisi.
Pripravili smo pestro ponudbo za vse generacije. Ne bo manjkalo niti domačih dobrot iz
koruzne moke.
S tem projektom želimo v Občini Turnišče povezati turistično ponudbo z zanimivostmi kraja.
Ključne besede: Turistični spominek mojega kraja, kulturna in naravna dediščina, kulinarika
V
Kazalo vsebine 1 UVOD ..........................................................................................................................................1
1. 1 PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA ...........................................................1
2 POTEK DELA ................................................................................................................................1
3 RAZISKOVANJE ............................................................................................................................3
3. 1 PRIPOVEDOVALI SO NAM … ......................................................................................................3
4 TURISTIČNI PRODUKT "NA ZRNU KORUZE" ..................................................................................7
4. 1 KRAJ IN ČAS IZVEDBE ................................................................................................................7
4. 2 SODELUJOČI .............................................................................................................................9
4. 3 PRIHOD .................................................................................................................................. 10
4. 4 PROGRAM .............................................................................................................................. 11
4. 5 FINANČNI NAČRT .................................................................................................................... 21
5 TRŽENJE .................................................................................................................................... 21
6 SKLEPNI DEL .............................................................................................................................. 22
7 VIRI ........................................................................................................................................... 23
8 PRILOGE
VI
Kazalo slik: Slika 1: Prekmurska ravnica. ................................................................................................................1
Slika 2: Panoramski pogled na Turnišče. ..............................................................................................1
Slika 3: Čevljar ustvarja. ......................................................................................................................3
Slika 4: Čevlji so pripravljeni za prodajo. ..............................................................................................3
Slika 5: Zaključno oblikovanje čevlja. ...................................................................................................4
Slika 6: Pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev. ...........................................4
Slika 7: Gospa Olga in njeni izdelki. ......................................................................................................5
Slika 8: Priznanje ge. Marija Rajtar - Mojster domače obrti in njeni izdelki. ..........................................5
Slika 9: Gospa Marija Ščap, predsednica Društva kmečkih žena. ..........................................................6
Slika 10: Turistični spominek domačega kraja – copat iz ličja. ..............................................................7
Slika 11: Polanščekova domačija pred obnovo.....................................................................................8
Slika 12: Polanščekova domačija pred obnovo. ...................................................................................8
Slika 13: Obnovljena Polanščekova domačija. .....................................................................................9
Slika 14: Obnovljena Polanščekova domačija. ....................................................................................9
Slika 15: Prostor za delavnico Izdelki iz ličja (gümlo na Polanščekovi domačiji). ................................. 11
Slika 16: Izdelki za razstavo. .............................................................................................................. 12
Slika 17: Prikaz, kako se plete iz ličja. ................................................................................................. 12
Slika 18: Čevljarski muzej. ................................................................................................................. 12
Slika 19: Čevljarska delavnica. ........................................................................................................... 13
Slika 20: Dvorišče Polanščekove domačije ......................................................................................... 14
Slika 21: Kuhinja v Polanščekovi domačiji. ......................................................................................... 15
Slika 22: Koruzni mafini ..................................................................................................................... 16
Slika 23: Koruzna pogača z makom in jabolki ..................................................................................... 16
Slika 24: Koruzna zlejvanka ............................................................................................................... 16
Slika 25: Koruzni žganci s kislo smetano ............................................................................................ 16
Slika 26: Pečena koruza ..................................................................................................................... 16
Slika 27: Koruzni kruh ........................................................................................................................ 16
Na zrnu koruze
1
1 UVOD
1. 1 PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA
Sredi Prekmurja, na levem bregu Mure, zavzema svoj prostor pod soncem občina Turnišče. Vse
njeno bogastvo se kaže v lepi naravi, ljudem prijaznem okolju, prečudovitih kulturno-
zgodovinskih spomenikih, predvsem pa v dobrih in gostoljubnih ljudeh. Po izsledkih
zgodovinarjev lahko v grobem rečemo, da je Turnišče kraj s tisočletno tradicijo, vendar je to
preveč enoznačen pojem. Širšim množicam je Turnišče poznano po dveh stvareh: cerkev
Marijinega vnebovzetja in dolgoletna čevljarska tradicija.
Slika 1: Prekmurska ravnica.
vir: http://wikimapia.org
Slika 2: Panoramski pogled na Turnišče.
vir: https://sobotainfo.com
2 POTEK DELA
V mesecu septembru 2018 se nas je 11 učenk 9. razreda odločilo, da nadaljujemo delo pri
turističnemu krožku pod vodstvom mentorice Brigite Žerdin. Naša prva srečanja smo namenili
razmišljanju ter zbiranju idej za naš letošnji turistični produkt. Glede na temo letošnjega
projekta »Turistični spominek mojega kraja« smo se kar hitro odločili, da bomo v ospredje
postavili pomen ohranjanja pristne domače okolice, bogate z kulturno in naravno dediščino.
Na zrnu koruze
2
Kar nekaj srečanj je bilo potrebnih, da smo na podlagi nevihte možganov, listanja po literaturi,
zapisovanju ključnih besed na dano temo prišli do ideje, si začrtali drobne korake, ki so nas
pripeljali do končnega cilja.
Spominki imajo svojo kulturno dediščino v številnih spominskih izdelkih, ki so jih od začetka
19. stoletja kupovali gostje med svojim krajšim ali daljšim bivanjem v določenem kraju ali
pokrajini. Pri načrtovanju sodobne spominkarske ponudbe imamo zato vedno dve možni
temeljni smeri. Lahko razmišljamo v smeri ponovitev zgodovinskih spominov oz. gledališča
zgodovine ali pa iščemo popolnoma inovativne vsebine, vsebinske in tehnološke rešitve z
uporabo gradiv, tehnologij in oblikovalskih pristopov. V nobenem primeru to ne more biti
vprašanje trenutnega navdiha, ampak premišljena odločitev, torej v enaki meri konstrukt, kot
so ga in ga še vedno izvajamo za kulturno dediščino. Vsak konstrukt seveda potrebuje svojo
konstrukcijo, ki ji lahko rečemo strategija ali pa kar strokovno utemelji izbiro enega ali več
izdelkov za spominkarske potrebe. Pri tem moramo izhajati iz značilnosti, posebnosti
določenega kulturnega okolja, predvsem pa moramo upoštevati, da so današnji spominki
predvsem uporabni izdelki in ne lovilci prahu. V kar največji meri morajo temeljiti na načelih
trajnostnega razvoja, gradiva za njihovo izdelovanje pa naj bodo kar najbolj v sozvočju z
naravo. Če poskušamo določiti temeljne sestavine spominkarske zasnove Turnišča in okolice,
se med gospodarskimi panogami kažejo možnosti na področju čevljarstva in poljedelstva.
Čevljarstvo je močna dediščinska vsebina, ki lahko dobi ustrezne spominkarske povezave z
vsebinami v krajevni muzejski zbirki. Poljedelstvo je neposredno povezano s koruzo in
koruznim biljem kot gradivom za izdelovanje najrazličnejših uporabnih rokodelskih
izdelkov. Na kulturno dediščino turizma se navezuje bogata romarska tradicija v Turnišču. S
trajnostnim razvojem in naravo pa je verjetno najbolj neposredno povezana krajevna in
regionalna kulinarika, kjer v primerjavi z drugimi evropskimi in tudi neevropskimi deželami še
močno zaostajamo prav glede pojmovanja kulinarike na spominkarskem področju.
Odločili smo se, da bo spominek našega kraja simboliziral zgodovino našega kraja. In kje bomo
našli več simbolike kot v čevljarstvu in koruzi? Na naš domači kraj bo slehernega popotnika,
ki zaide v lepote prekmurske ravnice, spominjal copat (čevelj) iz ličja. Vse skupaj pa se začne
s samim semenom koruze, zato smo simbolično izbrali še naslov turistične naloge. Preprost
naslov, ki veliko pove.
»Na zrnu koruze«
Na zrnu koruze
3
3 RAZISKOVANJE
Z zbiranjem informacij smo želeli dobiti vpogled v delo lokalnih društev in posameznikov, ki
s svojim delom ohranjajo in bogatijo kulturno ter naravno dediščino našega kraja. Pobrskali
smo po že narejenih turističnih nalogah iz prejšnjih let. V preteklih letih smo opravili
razgovore z različnimi osebami, ki skrbijo za kulturni razvoj domačega okolja. Predstavili
smo jim naše ideje. Svoje ideje smo predstavili tudi vodstvu lokalne skupnosti. Vodstvo
Občine Turnišče nam je zagotovilo pomoč pri izvedbi naše dejavnosti.
3. 1 PRIPOVEDOVALI SO NAM ŽE …
a) Jože MAGDIČ in Anton ZAVEC
Opisala sta nam delo čevljarjev.
ČEVLJARJI
Čevljarji so izdelovali čevlje doma. Prodajali so jih doma in na sejmih. Čevljar si je po modelu
izrezal usnje, da je dobil zgornjo obliko čevlja. Potem je zgornjo obliko dal na kopito v obliki
noge in ga nategnil. Nato je s šilom in dretom - čevljarskim sukancem sešil zgornji del usnja.
Spodnji del čevlja je namazal z doma narejenim čevljarskim lepilom (podplat čevlja si je izrezal
iz »kropna« - debelo usnje) in ga potem posušil. Položil je podplat na čevelj in ga stisnil, nato
ga je še dodatno pritrdil z lesenimi klinčki. Potem je vzel čevelj dol iz kopita, ga pobrusil in
namazal s kremo ter zloščil.
vir: https://www.info-slovenija.si vir: https://www.info-slovenija.si
Slika 3: Čevljar ustvarja. Slika 4: Čevlji so pripravljeni za prodajo.
Na zrnu koruze
4
vir: https://www.pomurec.com vir: https://www.pomurec.com
b) Olga Ropoša, Marija Rajtar
Povezuje ju pletenje izdelkov iz ličja.
Gospa Olga Ropoša je začela plesti izdelke iz ličja že v osnovni šoli pri urah ročnega dela.
Pletenja jo je naučila mama. Pletlo se je skoraj pri vsaki hiši. Izdelke so prodajali in se s tem
preživljali. Gospa Olga še vedno plete izdelke.
Pove, da se za izdelke iz ličja zanima veliko ljudi. Izdelke plete tudi po cel dan. Včasih pridejo
tudi turisti iz Ljubljane. Svoje izdelke je imela na razstavi v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah.
Gostovala je tudi v Mariboru in Murski Soboti. Svoje znanje je pripravljeni deliti z drugimi.
Pripravlja različne delavnice. V šali pove, da včasih tudi kdo obupa.
Plete se iz ličja (bilje). Najprej se koruza olupi. Ličje se prebere, da ostane samo beli del. Ličje
se nato požvepla, da je bolj belo. Shrani se ga do zime, ko je več časa za plesti. Dobi ga pri
sosedovih in pri sestri.
Plete cekarje, košarice, okraske, copate in vse kar si kdo zaželi. Včasih bilje tudi pobarva.
Kopita za copate je imela še od očeta, ki je bil čevljar, nova pa ji je sin naročil iz Kopitarne
Sevnica. Modle pa si je dala delati.
Slika 5: Zaključno oblikovanje čevlja. Slika 6: Pripomočki, s katerimi so si
čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev.
Na zrnu koruze
5
Slika 7: Gospa Olga in njeni izdelki.
vir: lasten
Gospa Marija Rajtar iz Turnišča ohranja tradicijo pletenja izdelkov iz koruznega ličja, saj
cekarje plete že več kot 50 let. Uporablja izključno ličje, saj se zaveda pomena naravnih
materialov, po želji povpraševalca na izdelkih naredi tudi razne barvne vzorce, pri katerih ličje
pobarva z barvami za barvanje jajc. Med drugim plete košarice za kruh, podstavke za posodo,
predpražnike, slamnike, copate, okrasne lončke, izdeluje tudi stvari po naročilu. Prava
posebnost je z ličjem prepletena stropna luč.
vir: lasten
Slika 8: Priznanje ge. Marija Rajtar - Mojster domače obrti in njeni izdelki.
Na zrnu koruze
6
c) Marija Ščap
Slika 9: Gospa Marija Ščap, predsednica Društva kmečkih žena.
vir: lasten
Gospa Marija Ščap vodi Društvo kmečkih žena, ki pripravljajo domače dobrote. Skupaj z njo
smo pripravljali jedi, verjemite, bile so preproste, vendar slastne.
»Ka si sküjaš, tou boš jo« (prekmurski pregovor, prevod: Kar si skuhaš, to boš jedel).
Prvič je pekla sama, ko je obiskovala drugi razred. Rada je opazovala svojo mamo, ko je pekla
in se tako tudi sama učila.
Jedi iz koruze ne dela pogosto, jih pa rada pripravi za prireditve. Koruza je bila kultura
namenjena preživetju. Tudi kruh je bil koruzen. Danes so moderna kremasta peciva, včasih pa
so bila trda in suha, zraven pa se je pilo sveže mleko.
Gospa Marija je hodila na tečaje in izobraževanja preko kmetijsko gozdarskega zavoda in si
tako s priznanji pridobila certifikat. Dodatna izobraževanja so ji prav tako pripomogla k
boljšemu opravljanju poklica. Bila je samostojna podjetnica peke peciva in potic.
Na zrnu koruze
7
4 TURISTIČNI PRODUKT "NA ZRNU KORUZE"
Mladi velikokrat premalo cenimo dragocenosti iz preteklosti. Zato je prav, da začnemo
spreminjati svoje mišljenje ter prevzemati, ohranjati in širiti to, kar so nam zapustili naši
predniki.
Naš turistični proizvod smo si zamislili kot enodnevno dejavnost. Pripravili bomo različne
delavnice, ki bodo simbolizirale turistični spominek domačega kraja – copat iz ličja.
Turistični spominek nam bo naredila gospa Olga Ropoša. Namen delavnic je, da si turisti
zapomnijo naš kraj po copatku iz ličja. Naša želja pa je, da turisti s sabo domov odnesejo
praktične izdelke, ki jih bodo uporabljali, ne pa spominek, ki bo kvečjemu lovilec prahu. Na
delavnicah bo možno kupiti izdelke iz ličja in kulinarične dobrote. Zraven slednjih bodo
dobili v spomin recepte.
Slika 10: Turistični spominek domačega kraja – copat iz ličja.
vir: lasten
4. 1 KRAJ IN ČAS IZVEDBE
Ko smo izbrali idejo za našo nalogo, smo šli najprej iskat primeren prostor, ki bo središče
naših dogajanj. Odločili smo se za cerkev, ki je romarska cerkev in Polanščekovo domačijo.
Ravno obnovljena Polanščekova domačija postaja še ena privlačna točka, ki bo v prihodnosti
predstavljala kraj za različna medgeneracijska srečanja in delavnice. Nahaja se v neposredni
bližini Čevljarskega muzeja. Pred cerkvijo bomo postavili stojnico, na kateri bomo reklamirali
turistični spominek domačega kraja in delili vabilo (priloga) za delavnice. Delavnice bodo
potekale na Polanščekovi domačiji. Stojnica bo v obliki koruze.
Na zrnu koruze
8
Ogled stojnice: 7. 00 – 14. 00
Sodelujoče učenke: Petra Vinčec, Neja Horvat, Laura Sarjaš
Zgodovina Polanščekove domačije: Polanščekova domačija je bila v 19. stoletju med
večjimi kmetijami v Turnišču. Nazadnje sta na tej domačiji bivala Jožef in Marija Polanšček.
Jožefov dedek je bil mizar. V prvem zakonu sta se rodila Jožef in še ena hčerka. Ker je prva
žena mlada umrla, se je oče drugič poročil ter dobil še enega sina. Jožef in njegova sestra sta
odraščala večinoma pri starem očetu. Sestra je nato mlada umrla, zaradi udarca strele. Jožef je
nato spoznal Marijo iz Turnišča, ki je postala njegova žena. Zaposlil se je v Rousovi trgovini
v Turnišču, čez nekaj časa pa sta oba z Marijo odšla na Ptuj, kjer je Jožef služboval kot
trgovec, Marija pa mu je pomagala. Medtem je tukajšnje kraje zajela 2. svetovna vojna in se
nista več mogla vrniti na domačijo, ker so Madžari zasegli Prekmurje in je reka Mura bila
meja. Z ostalimi sorodniki so se nato nekajkrat srečali ravno ob reki. Ko je bilo vojne konec,
sta se vrnila na domačijo in Jožef se je ponovno zaposlil. V želji po boljšem zaslužku sta
odšla v Avstrijo, kjer sta delala do upokojitve. Medtem ko sta bila v Avstriji, sta na domačiji
imela podnajemnike, da hiša ni bila prazna. Svojih otrok nista imela, sta pa bila botra
dvajsetim otrokom. Po upokojitvi sta se vrnila domov, kjer sta v domačem kraju uživala
pokoj, dokler ni Jožef zbolel in umrl. Nato je žena Marija ostala sama na domačiji in je živela
še 30 let po njegovi smrti. Tudi ona je zbolela in v 93. letu umrla. Tako so se vrata hiše zaprla
in so ostala zaprta štiri leta, dokler ni Občina Turnišče hiše, ki je pod spomeniškim varstvom,
kupila in tako preprečila nadaljnje propadanje.
Slika 11: Polanščekova domačija pred
obnovo.
vir: http://www.las-pdl.si
Slika 12: Polanščekova domačija pred
obnovo.
vir: http://www.las-pdl.si
Na zrnu koruze
9
Slika 13: Obnovljena Polanščekova
domačija.
vir: http://obcinaturnisce.si
Slika 14: Obnovljena Polanščekova
domačija.
vir: https://www.pomurec.com
Za čas izvedbe smo izbrali 15. avgust. Praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA
tradicionalno praznujemo tudi v Turnišču, kjer se vsako leto udeležijo verniki iz vseh koncev
Slovenije velike maše in proščenja.
Za ta čas smo se odločili, ker se na kulturno dediščino turizma navezuje tudi bogata romarska
tradicija v Turnišču.
Seznam materiala, ki ga potrebujemo za izvedbo projekta, se nahaja v prilogi (priloga 3).
4. 2 SODELUJOČI
Občina Turnišče
Enodnevno dejavnost bomo organizirali s pomočjo Občine Turnišče, ki je skrbnik
Čevljarskega muzeja. Odbor za razvoj turizma nam bo pomagal pri izvedbi ogleda muzeja.
Člani odbora bodo pripravili muzej za ogled. V odboru je tudi učiteljica iz šole, Silva Lutar, ki
bo skrbela za prenos informacij med šolo in Občino.
Društvo kmečkih žena
V okviru Občine Turnišče deluje tudi Društvo kmečkih žena. Predsednica društva, Marija
Ščap, nam bo skupaj s svojimi ženskami pripravila okusne jedi iz koruze.
Na zrnu koruze
10
Olga Ropoša in domačinke iz krajevnih skupnosti
Gospe Olga in domačinke, ki se ukvarjajo s pletenjem iz ličja bodo na prireditvenem prostoru
pripravile razstavo svojih izdelkov in pripomočkov za pletenje. Obiskovalcem bodo pokazale,
kako se pletejo izdelki iz ličja.
Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče (predsednik gospod Alojz Vuk)
Za pomoč pri pripravi prostora za razstavo izdelkov iz ličja bodo poskrbeli prostovoljni
gasilci domačega gasilskega društva. Člane društva bomo prosili tudi za pomoč pri postavitvi
dopolnilnih tabel na cesti, s katerimi bomo goste usmerili do Polanščekove domačije.
Silva Mesarič
Učiteljica zgodovine in geografije, Silva Mesarič, bo obiskovalce Čevljarskega muzeja
popeljala skozi svet življenja turniškega čevljarja oziroma čevljarske družine.
Štefan Čizmazija
Gospod, Štefan Čizmazija, bo v času ogleda Čevljarskega muzeja opravljal delo čevljarja.
Gostom bo opisal nastanek čevlja.
OŠ Turnišče
Učenci turističnega krožka bomo ves čas sodelovali na stojnici pred cerkvijo in na
prireditvenem prostoru delavnic. Poskrbeli bomo za pomoč vsem, ki jo bodo potrebovali.
Župnija Turnišče
Turniškega župnika bomo prosili, da nam omogoči postavitev stojnice pred cerkvijo. Za
stojnico bomo prosili na Občini Turnišče, za postavitev pa javne delavce na Občini.
4. 3 PRIHOD
Prihod prvih romarjev je ob 7. uri zjutraj. Takrat se začne prva sveta maša. Romarjem bomo
na naši stojnici pred cerkvijo reklamirali spominek našega kraja in delili vabilo na delavnice.
Na zrnu koruze
11
4. 4 PROGRAM
Čas delavnic: 9. 00 – 19. 00
Kraj: Polanščekova domačija in Čevljarski muzej
Delavnica: Izdelki iz ličja
Na »gümli« (kmečko poslopje za shranjevanje kmetijske mehanizacije) Polanščekove
domačije bomo pripravili prostor, kjer bodo gospa Olga Ropoša in domačinke iz krajevnih
skupnosti, ki se ukvarjajo s pletenjem iz ličja (povabili bomo tudi gospo Marijo Rajtar)
razstavile svoje izdelke iz ličja in pripomočke potrebne za pletenje iz ličja. V sklopu delavnice
bo razstavljen tudi turistični spominek domačega kraja (copati iz ličja). Izvajalke delavnice
bodo obiskovalcem pokazale spretnosti pletenja iz ličja. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost
nakupa izdelkov po dogovoru z gospo Olgo in ostalimi ženskami.
Učenci Turističnega podmladka bomo ves čas delavnice gostom predstavljali turistični
spominek domačega kraja. Pri predstavitvi se bodo izmenjevale naslednje učenke: Kaja
Bedernjak, Anemari Jaklin Zadravec in Iva Šumak.
Za pripravo prostora (mize in stoli) bo poskrbelo prostovoljno Gasilsko društvo iz Turnišča.
Slika 15: Prostor za delavnico Izdelki iz ličja (gümlo na Polanščekovi domačiji).
vir: http://www.las-pdl.si
Na zrnu koruze
12
vir: lasten vir: lasten
Delavnica: Ogled Čevljarskega muzeja
vir: http://obcinaturnisce.si
Za vodenje delavnice (priprava prostora in okolice; čiščenje) bo poskrbelo vodstvo Občine, ki
je skrbnik Čevljarskega muzeja. Strokovni – vsebinski del delavnice bo prevzela gospa Silva
Mesarič, učiteljica geografije in zgodovine na OŠ Turnišče.
Slika 16: Izdelki za razstavo. Slika 17: Prikaz, kako se plete iz ličja.
Slika 18: Čevljarski muzej.
Na zrnu koruze
13
Gostje si bodo ogledali muzej in tako spoznali bogato zgodovino čevljarstva v Turnišču.
Čevljarski muzej je bil ustanovljen 1979 leta v čast vsem čevljarjem, ki so takrat delovali na
našem območju in so pomembno vplivali na razvoj samega kraja. Na nastanek čevljarskega
muzeja so vplivali čevljarski ceh in pa tudi industrija obutve Planika.
Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokrit s slamo. V prav takšnih hišah so imeli
nekoč čevljarji svoje delavnice, katere niso bile namenjene le za opravljanje čevljarske
dejavnosti, v hiši je namreč bil prostor v katerem se je zadrževala cela družina, v tem prostoru
so jedli in spali. Razporeditev in ureditev hiše je bila podobna kot predstavlja muzej. V
muzeju lahko vidite veliko orodja in pripomočkov s katerimi so čevljarji izdelovali svoje
čevlje. Človeka ki je izdeloval čevlje so imenovali mojster, vse ki so mu pri opravilu
pomagali pa so naslonili z imenom vajenci. Pri izdelavi čevljev je sodelovala vsa družina,
ponavadi so delali cele dneve, velikokrat tudi ponoči.
V samem muzeju so razstavljeni čevlji in stroji, s katerimi so šivali čevlje, vendar so slednje
začeli uporabljati šele v 19. stoletju.
Slika 19: Čevljarska delavnica.
Foto: Miša Hozjan
Na zrnu koruze
14
Čevljarski muzej smo prenovili, kar omogoča ohranitev naše dediščine tudi za potomce.
Šola – učenci posvojijo naravni in kulturni spomenik
OŠ Turnišče je vključena v evropski projekt EKO šola kot način življenja od leta 2002.
Šola je postala članica UNESCO ASP-net Slovenije 10. decembra 2002, ko je prejela certifikat
»ŽIVIMO NA ENEM PLANETU – UČIMO SE ZA EN SVET«
Pomembno vlogo pri razvoju šol ima kultura trajnostnega razvoja, v katerega spada tudi
ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Izbrali smo si tudi temo »Ohranjanje naravne in kulturne dediščine«, »Učenci posvojijo
spomenik« (Naravni spomenik – dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik).
Kot kulturni spomenik smo izbrali ČEVLJARSKI MUZEJ V TURNIŠČU. Popisali smo
obstoječe predmete, katere smo v nadaljevanju dela restavrirali in jih tako pripravili za ogled
širši javnosti.
Delavnica: Koruzna kulinarika
Slika 20: Dvorišče Polanščekove domačije
vir: http://lendavainfo.com
Na zrnu koruze
15
Na dvorišču Polanščekove domačije bomo skupaj z vodstvom Občine in javnimi delavci
postavili mize in stojnico (mize in stojnico bomo dobili od Občine). Na tržnici bodo ženske iz
Društva kmečkih žena prodajale dobrote iz koruze. Vsa kulinarika bo sveže pripravljena, za
kar bodo prav tako poskrbele ženske iz društva. Kulinarika se bo pripravljala v kuhinji
Polanščekove domačije. Gostje si bodo lahko naročilo tudi osvežilno pijačo in kavo. Na
stojnici se bo dalo dobiti tudi recepte, ki jih bomo naredili člani Turističnega podmladka.
Člani Turističnega podmladka bomo pomagali pri postrežbi pijače in hrane. Pri delu se bodo
izmenjevale naslednje učenke: Janina Emina Zorko Šemen, Niki Zver, Kaja Tudjan, Albina
Nuhija, Sanja Perhoč.
Slika 21: Kuhinja v Polanščekovi domačiji.
vir: https://sobotainfo.com
Na zrnu koruze
16
Kulinarična stojnica se bo šibila od koruznih dobrot. In kaj vse bo na njej?
Slika 22: Koruzni mafini
vir: http://okusno.je
Slika 23: Koruzna pogača z makom in
jabolki
vir: http://delo.si
Slika 24: Koruzna zlejvanka
vir: lasten
Slika 25: Koruzni žganci s kislo smetano
vir: http://www.skuhaj.si
Slika 26: Pečena koruza
vir: http://okusno.je
Slika 27: Koruzni kruh
vir: http://okusno.je
Na zrnu koruze
17
RECEPTI
KUKURČNA POGAČA Z MAKOM IN JABOLKI
SESTAVINE:
1 liter mleka
3 dag kvasa
4 žlice sladkorja
1 dcl belega olja
50 dag koruzne moke
2 žlici ostre bele moke
2 stepeni jajci
žlička soli
NADEV:
4 debelejša jabolka
20 dag mletega maka
3 do 4 žlice sladkorja
PRIPRAVA:
Kvas zmešamo z žlico sladkorja in 3 žlicami toplega mleka, pokrijemo in počakamo, da vzhaja.
Z metlico dobro zmešamo vse sestavine za testo. Mleko naj bo mlačno. Nato umešamo še
vzhajani kvas. Pokrijemo posodo, postavimo jo na toplo in počakamo dobro uro, da tekoče testo
nekoliko vzhaja. V pekač ga vlijemo malo več kot polovico. Nato ga potresemo z jabolki, čez
njih pa še potresemo mak in ostalo maso. Spečemo. Ko je pečeno ga vzamemo iz pečice in ga
takoj premažemo s kislo smetano. Ponudimo toplo ali mrzlo.
Na zrnu koruze
18
KORUZNI KRUH
SESTAVINE:
500 g koruzne moke
500 g pšenične moke
20 g svežega kvasa
1 žlička sladkorja
6 dl vode
2 žlici olja
1 ščepec soli
PRIPRAVA:
Pripravimo kvasec: v lončku z 1 dl mlačne vode razmešamo kvas, žličko sladkorja in žličko
moke. Lonček pokrijemo, postavimo na toplo (vendar ne vroče!) mesto in pustimo, da kvas
vzhaja 10 minut.
V kozici pristavimo 3 dl vode in počakamo, da zavre. V skledo presejemo koruzno moko, jo
poparimo in premešamo. Počakamo, da se ohladi do mlačnega, nato dodamo pšenično moko,
po robu posolimo, pokapamo z oljem in prilijemo preostanek vode. Na sredini naredimo
vdolbinico in vanjo zlijemo kvasec, ga premešamo z malo moke in pustimo vzhajati še 10
minut. Nato oblikujemo kruh.
Vklopimo pečico in jo naravnamo na 230 stopinj Celzija. Pekač namastimo in potresemo z
moko ali obložimo s peki papirjem. Kruh položimo v pekač in pečemo 15 min na 230 stopinj
Celzija, nato pa znižamo na 170 stopinj Celzija in pečemo še 40 minut. Pečen kruh položimo
na rešetko, pokrijemo s prtičkom in počakamo, da se ohladi.
Na zrnu koruze
19
KORUZNA ZLEJVANKA
SESTAVINE:
5 jajc
3dl spenjenega sladkorja
3dl koruzne moke
1,5dl bele moke
½ pecilnega praška
1dl belega olja
1dl mleka
4 naribana jabolka
ščepec soli
PRIPRAVA:
V posodi zmešamo vse sestavine in testo vlijemo na namaščen pekač in spečemo. Če jabolka
naribamo brez, da bi jih olupili, imajo poseben vonj, ki pogačo naredi bolj okusno.
KORUZNI MAFINI
SESTAVINE:
1 skodelica koruzne moke
1,5 skodelice pšenične moke
0,5 skodelice rjavega sladkorja
1 žlička pecilnega praška
1 ščepec soli
0,5 skodelice koruze iz pločevinke
1 jajce
3 žlice zmehčanega masla
Na zrnu koruze
20
PRIPRAVA:
Vklopimo pečico in jo naravnamo na 175 stopinj Celzija. Koruzo iz pločevinke odcedimo in
oplaknemo pod vodo. Pol skodelice koruze s paličnim mešalnikom zmešamo v gladko zmes.
V skledi s kuhalnico skupaj zmešamo koruzo (celo in zmleto), jajce in maslo. v drugi skledi
pa zmešamo vse ostale sestavine. Suhe sestavine stresemo h koruzi in mešamo dokler ne
dobimo enotnega testa. Vdolbinice pekača za mafine namastimo ali obložimo s papirnatimi
modelčki. z žlico naložimo testo v vdolbinice, vendar največ do 2/3, ker testo med peko
naraste. Pečemo v ogreti pečici 20 minut. Ohladimo, mafine vzamemo iz pekača, razporedimo
na servirni krožnik in postrežemo.
KORUZNI ŽGANCI S KISLO SMETANO
SESTAVINE:
7,5dl vode
žlička soli
300g koruzne moke
PRIPRAVA:
Vodo s soljo zavremo in dodamo koruzno moko. Kuhane žgance polijemo s smetano, ki smo
jo segreli na praženi čebuli.
PEČENA KORUZA
Koruznim storžem odstranimo liste, naložimo na ponev z luknjičavim dnom za peko kostanja
in postavimo na plinski štedilnik. Nad šibkim ognjem pečemo približno 10 minut, med peko
storže obračamo.
Opomba: Najslajša je mlada mlečna koruza, ki zori prav v avgustu.
Na zrnu koruze
21
4. 5 FINANČNI NAČRT
Vsaka tovrstna dejavnost s sabo prinese določene stroške. Zato bomo poiskali nekaj
sponzorjev, ki nam bodo pomagali pokriti stroške.
Mizarstvo Lebar – prostovoljni prispevki
Podjetje Agrocorn - prostovoljni prispevki
Tovarna obutve Planika – prostovoljni prispevki
Trgovina Jagger – osvežilna pijača in kava
Občina Turnišče bo zagotovila ogled Čevljarskega muzeja, ki bo brez vstopnine, reklamne
table, stojnice, najem Polanščekove domačije in pomoč javnih delavcev. Občina bo ta
sredstva črpala iz naslova za razvoj turizma (stroški se vključijo v občinski proračun).
S prodajo kulinaričnih izdelkov bomo pokrili stroške Društva kmečkih žena. Cena
kulinaričnega izdelka: 1, 50€.
S prispevki, ki jih bomo dobili z naslova sponzorstva bomo pokrili stroške gospe Olge in
Marije ter gospoda Antona. Nekaj sredstev bomo namenili Gasilskemu društvu Turnišče (saj
vedno pomagajo ljudem) in cerkvi (dobrodelni namen).
5 TRŽENJE
a) Spletna stran: Projekt bomo v celoti predstavili na spletni strani OŠ Turnišče in na
spletni strani občine Turnišče. Ponudba bo na prvi strani spletne strani.
b) Facebook: Projekt bomo objavili na občinski facebook strani..
c) Reklamno gradivo - vabilo pri zasebnikih v občini: Pri gostincih in ostalih zasebnikih
v občini (trgovina z mešanim blagom Mercator in Jagger, Tovarna obutve Planika,
Frizerstvo Lidija Zver, Mizarstvo Lebar, Tapetništvo Kavaš, Avtomehanika Špilak,
Oljarstvo Premoša, Gostilna Škorpijon, Gostilna Matjašec, Dnevni bar Varaš, pošta)
bomo pustili reklamni material (vabilo na delavnice) na vidnem mestu, ker se pri
omenjenih srečuje mnogo ljudi od blizu in daleč in le-ti lahko reklamni material
Na zrnu koruze
22
ponesejo tudi izven naše občine. Z vsemi omenjenimi se bomo predhodno dogovorili in
jih prosili za uslugo.
d) Festival TPLG: Zelo dobra reklama in promocija kraja je tudi Festival TPLG, zato je
naša velika želja, da naš načrtovan turistični produkt čim boljše predstavimo.
e) Praznik Marije Vnebozete (15. avgust): »Proščenje« v Turnišču. Prihod romarjev iz
cele Slovenije. Postavili bomo tržnico pred cerkvijo.
f) Kulturne prireditve – šolske in občinske: na različnih prireditvah in projektih bomo
gostom delili vabilo na delavnice.
g) Domači muzeji: Predsednike lokalnih Turističnih društev bomo prosili, da med svoj
reklamni material vključijo naše vabilo na delavnice.
6 SKLEPNI DEL
Ob zaključevanju turistične naloge smo se z učenkami turističnega podmladka ozirale nazaj in
ugotavljale, da je bil čas, ki smo ga porabile za izdelavo naše naloge, porabljen koristno in
kvalitetno. Spoznale smo, da se s pravo podlago (krovno zgodbo iz zgodovine), malo
domišljije in pomoči sodelujočih partnerjev, ljudi z vizijo, da doseči marsikaj. Tako je nastala
dobra in predvsem izvedljiva ideja, s katero smo v precejšnji meri obogatile lokalno turistično
ponudbo. Naučile smo se, da se s pomočjo dobrega sodelovanja, predvsem pa jasno
zastavljenih ciljev da premikati meje na še boljše. Za občino je pomembno, da tudi mladi
vidijo možnost za inovativnost, nove pristope in različne možnosti za trženje turizma v
domačem kraju, v katerem je za mlade danes težko živeti. To spoznanje nam je dalo zagona,
da naredimo v občini nekaj inovativnega, dvignemo splošno kulturno raven kraja in da
obiskovalcem, turistom, vedno znova ponujamo nekaj novega in zanimivega.
Letošnje turistične naloge smo se lotili z velikim veseljem. Vsak se je trudil po svojih močeh
in dodal svoj kamenček v skupni mozaik. Sprehodili smo se skozi preteklost, sedanjost in
začrtali pot prihodnosti. Smo mnenja, da smo ustvarili zanimivi in bogati projekt, ki ne sme
ostati samo na papirju. Ob nastajanju naloge nam je postalo jasno, kako »bogato« je življenje
kraja, v katerem živimo. Skrajni čas je, da te izkušnje delimo z ljudmi od daleč in blizu.
Po zaslugi tega projekta smo se veliko naučili in tudi osebnostno zrasli.
Na zrnu koruze
23
7 VIRI
1. ZADNIKAR, Marijan: Turnišče. Pomurska založba, Murska Sobota 1994.
2. Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS, Ljubljana, 1995.
3. Intervjuji.
4. Lastni foto prispevki.
5. Foto prispevki iz naših šolskih in občinskih fotografskih zapisov.
6. Ustna izročila.
7. www.os-turnisce.si 27. 1. 2019
8. reciklazaidentitete.wordpress.com 08. 1. 2019
9. www.turnisce.si 09. 1. 2019
PRILOGE
Priloga 1: Vabilo na delavnice
VABILO
vsem ljubiteljem kulturne dediščine, kulinarike in turizma!
Obiščite naše delavnice.
Kdaj?
15. avgust 2019
Kje?
Polanščekova domačija in Čevljarski muzej v Turnišču
(9.00 – 19-00)
Organizatorji: Občina Turnišče in Turistični podmladek OŠ
Turnišče
Priloga 2: Okvirna vsebina
Koncept tržnice
Na tržnici bomo z učenci turističnega podmladka privabljali
obiskovalce, da se seznanijo z našim dogodkom in turističnim
produktom »Na zrnu koruze«, predvsem pa povabili mlade in
nekoliko starejše, da se udeležijo naših delavnic, ter se tam
na edinstven način zabavajo, družijo in tako spoznajo bogato
kulturno dediščino in kulinariko »Varaškega človeka. Na
tržnici bo sodelovalo devet podmladkarjev.
Priloga 3: Seznam materiala, ki je potreben za izvedbo projekta
MATERIAL NABAVA
stojnice, mize, namizni prti Občina Turnišče
mize, stoli in klopi Gasilsko društvo Turnišče
izdelki iz ličja, ličje in pripomočki za
pletenje iz ličja
Marija Rajtar in Olga Ropoša
živila Društvo kmečkih žena
osvežilna pijača, kava, plastični kozarci,
skodelice za kavo, kartonski krožniki, jedilni
pribor
občinski javni delavci
copat iz ličja Olga Ropoša
vabila učenci Turističnega podmladka
recepti učenci Turističnega podmladka
table/kažipoti občinski javni delavci