nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija

NNAACCIIOONNAALLEENN IIMMPPLLEEMMEENNTTAACCIIOONNEENN PPLLAANN ZZAA NNAAMMAALLUUVVAAWWEE II EELLIIMMIINNAACCIIJJAA NNAA POPsVVOO RREEPPUUBBLLIIKKAA MMAAKKEEDDOONNIIJJAA

1

NACIONALEN IMPLEMENTACIONEN PLAN

ZA REDUKCIJA I ELIMINACIJA NA POPsVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

2

M@SPP, Kancelarija za POPs, Republika Makedonija

Izdava~: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Avtor: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Design: Aquarius design

Print:DataPons

CIP – Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska bibloteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

502.17 (497.7)

NACIONALEN implementacionen plan za redukcija i edininacija na perzistentnite organski zagaduva~i vo Republika Makedonija. –

Skopje: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostono planirawe, 2004. – 231 str. : tabela: 21 x 21 cm

Sodrìna i: Aneksi

ISBN 9989-110-38-7a) Politika na za{titata na ìvotnata sredina – MakedonijaCOBISS, MK-ID 59706890

33

Akronimi........................................................................................................................................................................7

Nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija

na POPs vo Republika Makedonija: IZVR[NO REZIME .................................................................................. 9

1. VOVED

Stokholmska konvencija ......................................................................................................................................16

2. OSNOVNI PODATOCI ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA

2.1 PROFIL NA DR@AVATA................................................................................................................................22

2.1.1. Populacija i geografski karakteristiki .........................................................................................22

2.1.2 Politi~ki profil na dràvata ..........................................................................................................25

2.1.3 Profili na ekonomski sektori ...........................................................................................................25

2.1.4 Pregled na sostojbata so ìvotnata sredina....................................................................................30

2.2 INSTITUCIONALNA, POLITIKA I PRAVNA RAMKA ..............................................................................33

2.2.1 Strategija za ìvotna sredina, politika na odr`liv razvoj i generalna pravna ramka ..........33

2.2.2 Ulogata i odgovornostite na ministerstvata, agenciite i drugi Vladini

institucii vklu~eni vo sledewe na POPs (od izvor do odlagawe, patot na hemikaliite

niz ìvotnata sredina i sledewe na zdravjeto) ............................................................................40

2.2.3 Relevantni me|unarodni opredelbi i obvrski ................................................................................44

2.2.4 Opis na postoe~kata legislativa i regulativite koi se odnesuvaat na POPs(proizvedeni hemikalii i nenamerno proizvedeni POPs) ............................................................ 46

2.2.5 Klu~ni priodi i proceduri vo upravuvaweto so POPs hemikaliite

i pesticidite, vklu~uvaj}i gi i pravnite barawa i uslovite za monitoring ............................ 53

2.3 PROCENKA NA PROBLEMOT SO POPs HEMIKALIITE VO ZEMJATA ..................................................58

2.3.1 Procenka na problemot so hemikaliite (POPs pesticidi) tretirani so Aneks A, I del od

Nacionalen implementacionen plan za POPs > SODR@INA

44


Stokholmskata konvecija: minato, sega{no i proektirano idno proizvodstvo, upotreba,

uvoz i izvoz, postoe~ka politi~ka i pravna ramka; pregled na dostapni podatoci od

monitoring (vo ìvotnata sredina, hranata i lu|eto) i vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. ...... 58

2.3.2 Procenka na problemot so PCB hemikaliite tretirani so Aneks A , del II od

Stokholmskata konvencija....................................................................................................................63

2.3.3 Procenka na sostojbata so hemikaliite tretirani vo Aneks B od Stokholmskata konvencija

(DDT) ........................................................................................................................................................72

2.3.4 Procenka na emisiite od nenamerna produkcija na hemikalii tretirani so Aneks C od

Stokholmskata konvencija(PCDD/PCDF, HCB and PCB) ...................................................................76

2.3.5 Informacii za sostojbata so zalihite, kontaminirani lokacii i otpad,

identifikacija, pribli`ni brojki, relevantna regulativa, vodi~, merki

za kontaminirani lokacii i remedijacija i podatoci za emisii od lokaciite ..........................92

2.3.6 Pregled na idnoto proizvodstvo, upotreba i emisii na POPs – barawa za izzemawa...............97

2.3.7 Postoe~ki programi za monitoring na emisiite, vlijanie vrz ìvotnata

sredina i ~ovekot, vklu~uvaj}i i dobieni rezultati ....................................................................100

2.3.8 Stepen na informiranost, javna svest i obuka pome|u celnite grupi; postoe~ki

sistemi za dostavuvawe na takvi informacii do razli~nite grupi; mehanizam

za razmena na informacii so drugite zemji ~lenki na Konvencijata ........................................104

2.3.9 Relevantni aktivnosti na nevladinite ~initeli .........................................................................107

2.3.10 Pregled na tehni~kata infrastruktura za procenka na POPs, merewa, analizi,

alternativi i preventivni merki, upravuvawe, istraùvawa i razvoj - vrska

so me|unarodnite programi i proekti. ...........................................................................................108

2.3.11. Identifikacija na afektirana populacijata ili ìvotnata sredina od POPs,

ocenet rizik po javnoto zdravje i kvalitetot na ìvotnata sredina i socijalni

implikacii vrz profesionalcite i lokalnata zaednica..........................................................112

2.3.12 Detali za relevantni sistemi za procenka i definirawe na listi na

novi hemikalii ..................................................................................................................................113

55

2.3.13 Detali za relevantni sistemi za procenka i regulirawe na hemikalii koi ve}e

se plasiraat na pazarot ...................................................................................................................115

3. STRATEGIJA I AKCIONI PLANOVI

3.1. POLITI^KA ODLUKA .................................................................................................................................116

3.2 IMPLEMENTACIONA STRATEGIJA ..........................................................................................................117

3.2.1 Pregled .................................................................................................................................................117

3.2.2 Politika na koja se zasnova Nacionalniot implementacionen plan i celi

koi }e bidat ispoleneti so negovata implementacija ...................................................................117

3.2.3 Implementacioni principi ...............................................................................................................118

3.2.4 Prioriteti i uslovenost....................................................................................................................118

3.2.5 Klu~ni to~ki ........................................................................................................................................120

3.2.6 Institucionalni/organizacioni aran`mani i rasporeduvawe na odgovornostite ...................121

3.2.7 Pristap vo implementacijata i pregled na rabotniot plan.........................................................123

3.2.8 Mehanizam za kontrola na strategijata za implementacija..........................................................124

3.3 AKTIVNOSTI, STRATEGII I AKCIONI PLANOVI...............................................................................125

3.3.1 Aktivnost: Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pravnata ramka..........125

3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawata od namernoto

proizvodstvo i upotreba.....................................................................................................................134

3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A

POPs pesticidi (Aneks A, del I, hemikalii) ...................................................................................138

3.3.4 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,

otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodr`i PCB(Aneks A, del II hemikalii)................................................................................................................143

Nacionalen implementacionen plan za POPs > SODR@INA

66


3.3.5 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od DDT(Aneks V hemikalii), ako se koristi vo zemjata..............................................................................150

3.3.6 Aktivnost: registar na specifi~ni izzemawa i permanentna potreba od izzemawa

(~len 4) ..................................................................................................................................................153

3.3.7 Akcionen plan: merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo

(~len 5) ..................................................................................................................................................154

3.3.8 Aktivnost: merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad (~len 6) ........................160

3.3.9 Akcionen plan: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad ..............................165

3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe

na proizvodite vo upotreba .............................................................................................................169

3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, B i C Hemikalii)

i remedijacija na ekolo{ki prifatliv na~in ..............................................................................172

3.3.12 Aktivnost: olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawe

na zasegnatite ~initeli ...................................................................................................................178

3.3.13 Aktivnost: javna svest, informirawe i edukacija (~len 10) ......................................................183

3.3.14 Aktivnost: ocenka na efektivnosta (~len 16) ..............................................................................187

3.3.15 Izvestuvawe.......................................................................................................................................188

3.3.16 Aktivnost: istra`uvawe, razvoj i monitoring (~len 11) .............................................................190

3.3.17 Aktivnost: tehni~ka i finansiska pomo{ (~len 12 i 13) ............................................................195

3.4 PREDLOZI I PRIORITETI ZA RAZVOJ I GRADEWE NA KAPACITETI.............................................196

3.4.1 Klu~ni investicioni barawa i prioriteti.....................................................................................196

3.5 VREMENSKA RAMKA ZA IMPLEMENTACIJA NA PLANOT

I MERKI ZA USPE[NA REALIZACIJA....................................................................................................197

3.6 POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA .....................................................................................................204

77

BAT - Best Available Techniques (Najdobri dostapni tehnologii)

BEP - Best Environmental Practices (Najdobri ekolo{ki praktiki)

CAS RN - Registarski broj na hemikalii

DEM - Dvièwe na ekologisti na Makedonija

DDE - Dichlorodiphenyl DichloroethyleneDDT - Dichlorodiphenyl TrichloroethaneEC - European Community (Evropska Unija)EEC - European Economic Committee (Evropski ekonomski komitet)

ESPO - Convention on Environmental Impact Assessement in Transboundary Context (Konvencija za ocena na vlijanievrz ìvotna sredina od aspekt na prekugrani~no zagaduvawe)

FAO - Food and Agriculture Organization (Organizacija za hrana i zemjodelstvo)GDP - Gross Domestic Product (Bruto doma{en proizvod)GEF - Global Environment Facility (Globalen ekolo{ki fond)

HCB - Hexachlorobenzene (Heksahlorbenzen)HCH - Hexachloro Cyclohexane (Heksahlorocikloheksan) HPLC - High Performance Liquid Chromatography (Te~na hromatografija )IPPC - Integrated Prevention and Pollution Control (Integrirana prevencija i kontrola na zagaduvaweto)

IUCN - Internacional Union on Conservation of Nature (Me|unarodna Unija za konzervacija na Prirodata)

LE - Law on Environment (Zakon za ìvotna sredina)LEAP - Local Environmental Action Plan (Lokalen Ekolo{ki akcionen plan)LQAA - Law on Quality of Ambient Air (Zakon za kvalitet na ambientalen vozduh)LWM - Law on Waste Management (Zakon za upravuvawe so otpad)LTP - Law on Trade of Poisons (Zakon za promet na otrovi )LPP - Law on Production of Poisons (Zakon za proizvodstvo na otrovi)MAFWE - Ministry of Agriculture, Forestry and Water Economy

(Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo)

MEPP - Ministry of Environment and Physical Planning (Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe)

MH - Ministry of Health (Ministerstvo za zdravstvo)NEAP - National Environment Action Plan (Nacionalen ekolo{ki akcionen plan)NGOs - Non-Governmental Organizations (Nevladina organizacija)

Akronimi

Nacionalen implementacionen plan za POPs > AKRONIMI

88


NIP - National Implementation Plan (Nacionalen implementacionen plan)NPCU - National POPs Coordinating Unit (Nacionalna koordinativna edinica za POPs)OCPs - Organochlorine pesticides (organohlorni pesticidi)OECD - Organization for Economic Co-operation and Development (Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj)PM - Project Manager (Rakovoditel na proekt)PCB - Polychlorinated biphenyl (polihlorirani bifenili)PCDD/PCDF - Polychlorinated dibenzo-p-dioxins and dibenzofurans (polihlorirani dibenzodioksini i dibenzofurani)

POPs - Persistent Organic Pollutants (Perzistentni organski zagaduva~i)

PVC - Polyvinyl chloride (polivinil hlorid)

SFRJ - Socialistic Federative Republic of Yugoslavia (Socijalisti~ka federativna republika Jugoslavija)

TC - Technical Committee (Tehni~ki komitet)

TEQ - Toxic Equivalent (Toksi~en ekvivalent )UN - United Nations (Obedineti nacii)

UNIDO - United Nations Industrial Development Organization (Organizacija za industriski razvoj pri obedinetite nacii)

USEPA - United States Environmental Protection Agency (Agencija za za{tita na `ivotnata sredina na Soedinetite dr`avi)

WHO - World Health Organization (Svetska zdravstvena organizacija)

Akronimi

99

Nacionalen implementacionen plan za POPs > REZIME

Nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija na POPs vo Republika Makedonija

IZVR[NO REZIMECelta na Stokholmskata konvencija e da se za{titi ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina od perzistent-nite organski zagaduva~i (POPs). Vo momentov, Konvencijata opfa}a 12 POPs hemikalii. Tie imaat sli~nifizi~ki, hemiski i biolo{ki karakteristiki. Poseduvaat toksi~ni osobini, otporni na razgraduvawe, sebioakumuliraat i moàt da bidat transportirani preku vozduh, voda i migratorni vidovi, preku me|unaro-dnite granici i se skladiraat vo zemnite i vodeni ekosistemi, daleku od mestoto na nivnoto osloboduvawe.

Za da gi postigne svoite celi, Konvencijata gi grupira POPs hemikaliite vo tri kategorii. Na listata naAneks A se pomesteni namerno proizvedenite hemikalii, ~ie proizvodstvo, upotreba, uvoz i izvoz treba dabidat eliminirani. Toa se od edna strana organohlornite pesticidi (Aldrin, Hlordan, Dieldrin, Endrin,Heksahlorbenzen, Heptahlor, Mireks, Toksafen) i industriskite hemikalii (PCB-polihlorirani bifenili)od druga strana. Na listata na Aneks B od Konvencijata se hemikaliite, ~ie proizvodstvo, upotreba, uvoz iizvoz se dozvoleni, no so ograni~uvawa. Vo momentov samo DDT se nao|a na ovaa lista. Aneks C odKonvencijata gi opfa}a hemikaliite koi se sozdavaat i osloboduvaat nenamerno od antropogeni izvori. Toase polihloriranite dibenzodioksini (PCDDs) i dibenzofurani (PCDFs), Heksahlorbezen (HCB) i polihlo-rirani bifenili (PCB). Nivnoto osloboduvawe treba kontinuirano da se reducira i, kade {to e izvodlivo,da se eliminira. Konvencijata, isto taka, ima za cel da ja podigne javnata svest za aktivnostite koi se odne-suvaat na POPs hemikaliite. Konvencijata bara od zemjite-~lenki da izrabotat Nacionalen implementa-cionen plan, koj opi{uva koi merki }e gi prevzeme zemjata ~lenka, kolku vreme }e e potrebno za toa i kolku}e ~ini ispolnuvaweto na obvrskite kon ovoj dogovor.

Makedonija ja potpi{a Stokholmskata konvencija na 23ti Maj, 2001 i ja ratifikuva{e na 19ti Mart, 2004.

So sredstva od GEF (Globalen ekolo{ki fond) i so pomo{ od UNIDO (Organizacija za industriski razvoj naObedinetite nacii), Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe go podgotvi prviotNacionalen implementacionen plan za Makedonija. Podgotovkata na ovoj dokument trae{e dve godini, a siteaktivnosti gi koordinira{e Nacionalnoto koordinativno telo pri istoto Ministerstvo- Kancelarijata zaPOPs.

Prviot del od dokumentot ja sumira momentalnata sostojba so POPs vo Republika Makedonija. Toa ebazi~niot inventar. Vtoriot del od Nacionalniot implementacionen plan gi opi{uva site aktivnosti koi}e treba da se prevzemat so cel da se ispolnat obvrskite od Konvencijata.

1010


Rezultatite od Nacionalnata POPs inventarizacija pokaùvaat deka:

• Nieden od POPs pesticidite ne e proizveden vo Republika Makedonija. Zakonot za za{tita na rasteni-ja ja zabrani aplikacijata na POPs pesticidite u{te vo 1982 godina. Zalihite ostanati od upotrebatana ovie pesticidi vo minatoto, ne se precizno oceneti. Treba da se napravat dopolnitelni analizi zaprocenka na momentalnata sostojba. DDT, Toksafen, Endrin i Heksahlorbenzen mora da bidat zabranetiso modificirawe na postoe~kata legislativa. Kako vaèn del od monitoring sistemot vo zemjata trebada bidat redovnite analizi za rezidui na organohlorni pesticidi vo uvezenata hrana.

• Vo Republika Makedonija, pogolemiot del od opremata i vkupnata koli~ina na masla se uvezeni.Napravena e preliminarna inventarizacija na vkupnata oprema vo zemjata, nivnata starost i tipot naopremata. Vrz osnova na analizite izvedeni na teren, moè da se kaè deka okolu 45-50% od oprema-ta e kontaminirana ili sekundarno kontaminirana so PCB. Od ponatamo{nite aktivnosti }e se o~ekuvaidentifikacija, detalna analiza i inventar na koli~inite na transformatorskite masla vo te~nitedielektrici. Mora da se kaè deka seu{te postojat zalihi na masla koi sodràt PCB. Nivnatakoli~ina treba da se determinira vo tekot na implementacijata na Nacionalniot implementacionenplan.

• Vo Republika Makedonija, uvozot i upotrebata na DDT se zabraneti vo 1982. Poslednata aplikacija enapravena vo 1973 za za{tita na rastenijata vo {umite. Kancelarijata za POPs vo tekot na 2003 godi-na izraboti preliminaren inventar na rezidui na DDT vo po~va i kravjo mleko. Zastareni zalihi naDDT se proceneti na okolu 2.500 kg. Upravuvaweto so ovie zalihi e vklu~eno vo eden od Akcioniteplanovi na Nacionalniot implementacionen plan. Treba da bidat sprovedeni ponatamo{ni analizi zapotencijalni zalihi vo zemjata.

• Preliminaren inventar na emisiite na dioksini (PCDDs) i furani (PCDFs) e izraboten soglasno pre-porakite na Standardiziraniot prira~nik na UNEP za identifikacija i kvantifikacija na emisiitena dioksini i furani. Spored rezultatite od ovoj inventar, najgolem izvor na emisii na dioksini ifurani e nekontrolirano spaluvawe na otpadot. Noviot zakon ja naveduva potrebata od formirawe nanacionalen katastar za sobirawe na informacii potrebni za ocena na emisiite na dioksini i furani.Poradi nedostatok na informacii i finansiski sredstva, PCB i HCB emisiite ne se vklu~eni voinventarot. Predvideno e tie da se obrabotat vo tekot na izrabotkata na detalniot inventar na emisi-ite na POPs.

• Zaradi signifikantnite emisii na dioksini (PCDDs) i furani (PCDFs) od deponiite i zaradi faktotdeka golemi koli~ini od zastareni pesticidi se odloèni na tie lokacii, site deponii se smetaat zamo`ni kontaminirani lokacii so POPs. Ovie pretpostavki treba da bidat potvrdeni so detalnata in-ventarizacija. Iako ne e seu{te vklu~en vo listata na POPs hemikalii, HCH }e se opfati vostrate{koto planirawe zaradi postoe~kite koli~ini na tehni~ki otpad vo Republikata.

1111

• Vo momentov, ne postoi sistem za monitoring na POPs emisiite vo Republika Makedonija. Potencijal-nite izvori na POPs i nivnoto vlijanie vrz populacijata, treba da se potvrdi vo tekot na realizacija-ta na Nacionalniot implementacionen plan. Iako postojat nekolku separatni studii za vlijanieto naPOPs hemikaliite vrz ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje, treba da se prevzemat sistematski iseopfatni analizi za da se dobie celosna slika za sostojbata na ìvotnata sredina i ~ovekovotozdravje.

• Kancelarijata za POPs, soglasno Arhuskata i Stokholmskata konvencija, podgotvi strategija za podi-gawe na javnata svest, kako del od Nacionalniot implementacionen plan. Ovaa strategija se odnesuvana celnite grupi identifikuvani vo dvete konvencii i predviduva aktivnosti vo dve nasoki: zapoz-navawe na po{irokata javnost i zapoznavawe na profesionalno zasegnatite lica (rakovodniot person-al i profesionalno eksponiranite lica). Programata treba da bide prilagodena na nivoto na licatakoi ja primaat informacijata, {to zna~i taa treba da bide lesno razbirliva i pou~na i razli~na zasekoja celna grupa.

• Nevladinite organizacii se dobro informirani za POPs problematikata. Nacionalniot implementa-cionen plan predviduva nivno pogolemo angaìrawe vo idnite aktivnosti na poleto na podigawe najavnata svest.

• So isklu~ok na deponijata so inceneratorot Drisla, vo Makedonija ne postojat drugi legalni deponiiza pravilno upravuvawe so otpadot. Za àl, duri ni Drisla ne gi ispolnuva site me|unarodni standar-di. Detalniot inventar na kontaminirani lokacii }e bide solidna osnova za razvoj na strategija zaremedijacija i mo`nost za korektno ocenuvawe na postoe~kite kapaciteti. Ne postoi kompleten moni-toring na nekoi POPs pesticidi i polihloriranite bifenili (PCB). Za uspe{en monitoring na prisus-tvoto na POPs vo razli~ni mediumi, potrebni se kompletno opremeni laboratorii i obu~en personal.Idnite aktivnosti na poleto na istraùvaweto }e bidat fokusirani na implementacija na ve}e prove-renite alternativi i dokaànite BAT/BEP (najdobri dostapni tehnologii/ najdobri ekolo{ki prakti-ki) i nivno prilagoduvawe vo makedonski uslovi.

• Spored preliminarniot inventar, usvojuvaweto na Stokholmskata konvencija nema da ima zna~itelnovlijanie vrz socijalniot moment vo zemjata.

• Postoe~kiot sistem za ocena i voveduvawe na novi hemikalii vo nego e vo soglasnost so obvrskite odStokholmskata konvencija.

• Postoe~kiot sitem za ocena na hemikaliite, koi se ve}e na pazarot e vo soglasnost so obvrskite odStokholmskata konvencija.

Vrz osnova na rezultatite od inventarite, Nadzorniot Komitet, sostaven od pretstavnici od site minister-stva relevantni za POPs, privatniot sektor i naukata, gi definira slednite 13 prioriteti:

1. Detalna inventarizacija na POPs hemikaliite2. Formirawe na Nacionalna POPs kancelarija


1212


3. Inventarizacija na „è{kite to~ki“.4. Spre~uvawe na nekontrolirano spaluvawe na otpad5. Upravuvawe so otpad koj sodrì PCB/OCP6. Izrabotka na nova i izmena na postoe~kata legislativa7. Monitoring na POPs hemikalii8. Obezbeduvawe na nova oprema i obuka za monitoring na POPs hemikaliite9. Podigawe na javnata svest i edukacija10. Odreduvawe na negativnite efekti vrz ~ovekovoto zdravje11. Monitoring na bioakumulacija na POPs vo ìvite organizmi12. Merki za redukcija na emisiite na dioksini i furani

a)Stimulirawe na upotrebata na bezolovni gorivab)Voveduvawe na principite na BAT vo industrijatav)Bezbednosni merki pri rakuvawe so POPs hemikaliite

13. Kontrola na poliaromati~nite jaglevodorodi (Vo Republika Makedonija postojat golemi koli~ini natehni~ki otpad sostaven od izomeri na HCH koi se nepravilno skladirani i postoi potreba za nivnoekolo{ki soodvetno otstranuvawe. Iako HCH ne e na listata na Stokholmskata konvencija, ovaaaktivnost e stavena kako 13ti prioritet so cel da se najde pobrzo re{enie za ovoj tehni~ki otpad).

Za da se transformiraat ovie prioriteti vo aktivnosti, vtoriot del od Nacionalniot implementacionenplan sodrì sedumnaeset (17) akcioni planovi. Tie objasnuvaat koi opcii na upravuvawe se najprifatliviza ispolnuvawe na celite na Nacionalniot implementacionen plan. Aktivnostite vo akcionite planovi giimaat rezultatite od preliminarniot inventar kako pojdovna to~ka i se baziraat na izvorite definiraniso procenkata

Kratok pregled na predloènite aktivnosti od akcionite planovi

Akcionen plan Aktivnosti

Merki za institucionalnoi pravno zajaknuvawe

Formirawe i funkcionirawe na me|uministerska rabotna grupa za imple-mentacija na Stokholmskata konvencija vo Republika MakedonijaNazna~uvawe na odgovorna edinica/lica od sekoe vladino telo i institu-cija koi se zanimavaat so POPs problematikata.Procenka na potrebite od relevantno vladino telo.Jaknewe na kapaciteti vo identifikuvanite vladini agencii. Finalizacija i adaptirawe na zakonite koi se vo tek na izrabotka.Izrabotka i prilagoduvawe na podzakonskite akti za poddr{ka na imple-mentacijata na podgotvenite zakoni.

1313


Merki za redukcija i eliminacija na emisiiod namerna produkcija i upotreba

Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki koi se odnesuvaat napostoe~kite instalacii;Formirawe na nacionalno telo za dolgoro~en permanenten monitoring iizvestuvawe za emisii od namerno proizvodstvo i upotreba;

Proizvodstvo, uvoz iizvoz, upotreba, zalihi iotpad od Aneks A POPs pesticidi (Aneks A, del I.hemikalii)

Izrabotka i prilagoduvawe na strategija za kompletirawe na inventarot,sobirawe i odlagawe na zastareni zalihi na pesticidi;Izrabotka i postavuvawe na kontrolni mehanizmi i sorabotka nainspekciski tela za nadzor na POPs otpadot;Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot, imaj}i gi pred-vid ulogata i odgovornosta na ova pole;Obezbeduvawe na efektivna poddr{ka na programa za tehnologiite bezsogoruvawe za destrukcija na POPs;Odlagawe na POPs pesticidite vo Makedonija so doma{na kontribucija,soglasno principite od Stokholmskata konvencija;Formirawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena naorganohlornite pesticidi;

Proizvodstvo, uvoz iizvoz, upotreba, identi-fikacija, etiketirawe,odstranuvawe, skladirawei odlagawe na PCB i opre-mata koja sodr`i PCB(Aneks A, del II hemikalii)

Izrabotka i prilagoduvawe na strategija za kompletirawe na inventarot ,sobirawe i odlagawe na PCB;Izrabotka i postavuvawe na kontrolni mehanizmi i sorabotka nainspekciski tela za nadzor na PCB otpadot;Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot, imaj}i gi vopredvid ulogata i odgovornosta na ova pole;Obezbeduvawe na efektivna poddr{ka na programa za tehnologiite bezsogoruvawe za destrukcija na PCB Odlagawe na PCB vo Makedonija so doma{na kontribucija, soglasno prin-cipite od Stokholmskata konvencija;Formirawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na PCB;

Proizvodstvo, uvoz iizvoz, upotreba, zalihi iotpad na DDT (Aneks Bhemikalii) ako se koristat vo zemjata

Izrabotka i prilagoduvawe na strategija za kompletirawe na inventarot,sobirawe i odlagawe na DDT;Destrukcija na zalihite na DDT vo Makedonija, soglasno principite odStokholmskata konvencija;


1414



Merki za redukcija i eliminacija na emisii od nenamerna produkcija(~len 5)

Voveduvawe na selektivno sobirawe na otpad;Postepena zamena na drvoto i jaglenot so drugi energetski izvori (priro-den gas, obnovlivi energetski izvori)Formirawe na sistem za kontrola na spaluvawe na strni{ta;Formirawe na sistemi za redukcija na poleto na {umskite po`ari;Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki za postoe~kite instalacii;Formirawe na nacionalno telo za dolgoro~en postojan monitoring i izves-tuvawe za Aneks C POPs;Definicija i prifa}awe na maksimalno dozvolenite nivoa na emisijaspored Aneks C POPs;

Merki za redukcija naemisiite od zalihite i otpadot (^len 6)

Locirawe na site zoni zagadeni so POPs (pronao|awe na postoe~kiteinformacii od dostapni izvori, aktuelizirawe na istite);Izrabotka na inventar na pogoni za tretirawe na otpadni vodi;Determinirawe na kontaminirani zoni i nivo na kontaminacija;Odreduvawe na proceduri za eliminacija na emisiite od zalihite iotpadot;Izrabotka na ekonomski analizi za odr`livosta na procesot na recikli-rawe/sogoruvawe/deponirawe

Identifikacija na zalihi,proizvodi vo upotreba i otpad

Izrabotka i prifa}awe na strategija za kompletirawe na inventarot; Izrabotka i postavuvawe na kontrolni mehanizmi i sorabotka nainspekciskite tela za nadzor nad zalihite, proizvodite vo upotreba iotpadot;Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot koj ima aktivnauloga i odgovornost vo ovaa problematika;

Upravuvawe so zalihite i soodvetni merki za rakuvawe i odlagawe naproizvodite vo upotreba

Izrabotka i prifa}awe na strategija za rakuvawe i odlagawe naproizvodite vo upotreba;Izrabotka i postavuvawe na kontrolni mehanizmi i sorabotka nainspekciskite tela za nadzor vrz rakuvaweto i odlagawe na proizvoditevo upotreba Razvoj na {emi za pozitivno vlijanie vrz biznis sektorot koj ima aktivnauloga i odgovornost vo ovaa problematika;

1515

Vkupniot buxet za implementacija na nacionalniot implementacionen plan e 14,386,146 Evra. Se planira,10% od taa vrednost da bidat pokrieni od dràvniot buxet kako lokalna kontribucija, dodeka me|unarod-nite donatori, kako {to e Stokholmskata konvencija i Evropskata unija da gi finansiraat ostanatite 90%.Vladinata kontribucija }e go poka~i godi{niot buxet za okolu 120.000 Evra.


Identifikacija na konta-miniranite lokacii (AneksA, B i C hemikalii) iremedijacija na ekolo{kisoodveten na~in

Izrabotka na strategija za implementacija na ovie aktivnosti; Izrabotka na metodologija za procenka;Prioritizacija na kontaminiranite lokacii za nivno obnovuvawe, imaj}i govo predvid nivnoto vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje ili rizikot od konta-minirawe na ìvotnata sredina;Izrabotka na tehnolo{ki i tehni~ki proceduri na rabota;Prevzemawe na aktivnosti za dekontaminacija

Obezbeduvawe na razmenana informacii ivklu~uvawe na ~initelite

Izrabotka na institucionalna i tehni~ka osnova za postavuvawe nanacionalen fokal point;Definicija na formatot za izvestuvawe na nacionalniot fokal point soinformacii koi se odnesuvaat na POPs hemikaliite

Podigawe na javna svest,informirawe i edukacija(^len 10)

Izrabotka i realizirawe na obuki za nacionalnite vladini tela zaimplementacija na principite na Stokholmskata konvencija; Izrabotka i realizirawe obuki na pretstavnici od biznis sektorot zaimplementacija na principite na Stokholmskata konvencija;Nacionalna kampawa za podigawe na javnata svest za implementacija naStokholmskata konvencija;

Izvestuvawe Soglasno barawata na Stokholmskata konvencija

Istraùvawa, razvoj i mon-itoring (^len 11)

Izrabotka na inventar na nau~ni institucii involvirani vo aktivnostipovrzani so istraùvawata na POPs;Formirawe mreà na sorabotka, razmena na podatoci i informacii pome|uovie institucii;Vospostavuvawe na me|unarodno prifaten sistem;Razvoj na {ema za prilagoduvawe na sistemot od nau~nite institucii;Razvoj na standardi za utvrduvawe i kontrola na kvalitetot


1616


Stokholmska konvencija

Perzistentnite organski zagaduva~i (POPs) se {iroko rasprostraneti i najdeni vo delovi od svetot kadevoop{to ne bile upotrebuvani. Vo momentot, toa e osnoven globalen problem. Zemjite potpisni~ki naStokholmskata konvencija prevzemaat merki za zabrana na proizvodstvoto i upotrebata, izvozot i uvozot nanamenski proizvedenite POPs. Posebna regulativa se sproveduva za DDT, kako preventiva za borba protivmalarijata vo zemjite vo razvoj. So sledewe na odredeni za{titni merki i pod odredeni uslovi, upotrebatana uredite koi sodràt PCB se dozvoleni do 2025. Najdocna do 2028, celokupnata oprema koja sodrì PCB}e bide otstraneta so soodvetna ekolo{ka postapka. Kratok pregled na sodrìnata na Stokholmskata kon-vencija e pretstavena vo slednite tabeli.

Republika Makedonija e potpisni~ka na Konvencijata od 23 Maj, 2001 koj dogovor e ratifikuvan vo Mart 19,2004.

Tabela 1.1: Stokholmska konvencija, Aneks A: Eliminacija - del I

1. VOVED

Hemikalii Aktivnost Posebni izzemawa

Aldrin CAS No.: 309-00-2

Produkcija nema

Upotrebalokalen ektoparaziticidinsekticid

Hlordan CAS No.: 57-74-9

Produkcija naveden vo registarot avtoriziran od potpisni~kite

Upotreba

lokalen ektoparaziticidinsekticidtermiticid termiticidi vo zgradi i branitermiticidi vo pati{ta aditivi vo lepilata za iverica

Dieldrin CAS No.: 60-57-1

Produkcija nema

Upotreba vo zemjodelski potrebi/procesi

Endrin CAS No.: 72-20-8

Produkcija nema

Upotreba nema

1717

Nacionalen implementacionen plan za POPs > STOKHOLMSKA KONVENCIJA

Stokholmska konvencija, Aneks A: Eliminacija - del II

Polihlorirani bifenili

Sekoja zemja ~lenka, me|u drugoto:

• Treba da vloì napori za identifikacija, obeleùvawe i otstranuvawe na opremata koja sodrìkoli~ina na polihlorirani bifenili pogolema od 10 % i volumen pogolem od 5 litri;

Hemikalii Aktivnost Posebni izzemawa

Heptahlor

CAS No.: 76-44-8Produkcija nema

Upotreba

termiticiditermiticidi vo konstrukcijata na ku}itetermiticidi (podzemni)tretman na drvapri upotreba kaj podzemno povrzani prostorii

Heksahlorbenzen CAS No.: 118-74-1


Upotreba

intermedieren produktrastvara~ na pesticidivo zatvoreni sitemi (zatvoreni intermedijarni sistemi na ograni~eni lokacii)

Mireks

CAS No.: 2385-85-5


Upotreba termiticidi

Endrin

CAS No.: 72-20-8

Produkcija nema

Upotreba nema

Toksafen

CAS No.: 8001-35-2Produkcija nema

Polihlorirani bifenili (PCB)

Upotrebaprodukti upotrebeni soglasno regulativata od II del na ovoj aneks

1818


• Treba da vloì napori za identifikacija, obeleùvawe i otstranuvawe na opremata koja sodrìkoli~ina na polihlorirani bifenili pogolema od 0,05 % i volumen pogolem od 5 litri;

• Treba da nastojuva da se utvrdi i otstrani od upotreba opremata koja sodrì pove}e od 0,005%polihlorirani bifenili i volumen pogolem od 0,05 litri;

• Da nastojuva da upotrebuva nova i nepropustliva oprema i toa samo vo podra~ja kade rizikot za zagadu-vawe na okolinata e minimalen kako i brzo dislociran.;

• Da se obezbedat programa i uslovi koi }e ovozmoàt ekolo{ki soodveten tretman i otstranuvawe naotpadnite te~nosti koi sodràt polihlorirani bifenili kako i oprema kontaminirana so polihlori-rani bifenili pogolema od 0,005 %, vo soglasnost so stav 1 od ^len 6, kolku {to e mo`no poskoro, do2028, {to }e bide razgledano od Konferencija na zemjite ~lenki;

• Izve{tajot za uspe{noto eliminirawe na polihlorirani bifenili da se podgotvuva i podnesuva sekoipet godini na Konferencija na zemjite ~lenki soglasno ^len 15;

Tabela 2: Stokholmska konvencija, Aneks B : Namaluvawe (Restrikcija) -del I

Hemikalii Aktivnost Prifatliva upotreba ili specifi~ki izzemawa

DDT1,1,1-trichloro-2,2-bis (4-chlorophenyl) ethaneCAS No.: 50-29-3

Proizvodstvo

prifatliva upotreba:za uni{tuvawe na biolo{ki prenositeli na bolestivo soglasnost so delot II od ovoj aneks

specifi~ni izzemawa:me|uproizvodi pri proizvodstvo na dikofolme|uproizvodi

upotreba

prifatliva upotreba:za uni{tuvawe na biolo{ki prenositeli na bolesti vo soglasnost so delot II od ovoj aneks

specifi~ni izzemawa:proizvodstvo na dikofolme|uproizvodi

1919

Stokholmska konvencija, Aneks B : Namaluvawe (Restrikcija) -del II

DDT (1,1,1-trichloro-2, 2-bis (4-chlorophenyl) ethane)

• proizvodstvoto i upotrebata na DDT treba da bide eliminirana (otstraneta), osven za ~lenkite koiimaat dostaveno informacija do Sekretarijatot za namerata za proizvodstvo i /ili upotreba

• Sekoi tri godini, sekoja ~lenka koja upotrebuva DDT treba da im obezbedi na Sekretarijatot i naSvetskata Zdravstvena Organizacija informacija za koli~inata na upotrebata, uslovite pod koi seupotrebuva kako i negovoto zna~ewe vo strategijata za zdravstvena za{tita na zemjata ~lenka.

Malarijata ne e endemi~na bolest vo Republika Makedonija, zatoa nema da se baraat nikakvi izzemawa zaproizvodstvo ili upotreba na DDT.

Stokholmska konvencija, Aneks C: Nenamerno proizvodstvo

Ovoj aneks se odnesuva na perzistentnite organski zagaduva~i, koi se nenamerno oslobodeni od antro-pogenite izvori:

Isto taka, ovoj Aneks gi sodr`i industriskite izvori koi imaat potencijal za zna~itelni osloboduvawa nagore navedenite hemikalii vo `ivotnata sredina.

^lenot 5 od konvencijata podetalno gi objasnuva obvrskite vo soglasnost so Aneks C. Generalen stav na ovojdel e deka, sekoja ~lenka treba da prevzeme odredeni merki za reducirawe na vkupnoto osloboduvawe odantropogeni izvori na sekoja od hemikaliite navedeni vo Aneksot C, za nivno kontinuirano namaluvawe, itamu kade {to e mo`no, nivno potpolno eliminirawe.

Statusot na namensko proizvedenite POPs vo R.Makedonija e pretstaven vo narednite tabeli:

Hemikalii

Polihlorirani dibenzodioksini i dibenzofurani (PCDD/PCDF)

Heksahlorbenezen (HCB) (CAS No.: 118-74-1)Polihlorirani bifenili(PCB)


2020


Tabela 3: Sostojba na proizvodstvo i upotreba na POPs supstancii vo R.Makedonija.

POPs Hemikalii Sostojba vo R.Makedonija

AldrinCAS No.: 309-00-2

Insekticid koj intenzivno bil upotrebuvan pome|u 1950 i 1970. VoR.Makedonija ovaa hemikalija e zabraneta za upotreba vo zemjodelstvoto

HlordanCAS No.: 57-74-9 Ne e proizveduvan i upotrebuvan.

DieldrinCAS No.: 60-57-1 Zabranet vo Republika Makedonija od 1976.

EndrinCAS No.: 72-20-8 Zabranet vo Republika Makedonija od 1982.

HeptahlorCAS No.: 76-44-8 Ne e upotrebuvan vo R.Makedonija kako insekticid.

HeksahlorobenzenCAS No.: 118-74-1

Ne e upotrebuvan vo R.Makedonija kako insekticidInventarot na nivnata emisija kao nus-proizvodi ke bide kompletiran voramkite na detalniot POPs inventar predviden vo Nacionalen imple-mentacionen plan.

MireksCAS No.: 2385-85-5 Ne e proizveduvan, nitu upotrebuvan.

ToksafenCAS No.: 8001-35-2 Zabranet vo Republika Makedonija od 1982.

Polihlorirani bifenili(PCB)

Ne se proizveduval. Detalen inventar zaedno so kvantitativnite analizitreba da bide izvr{en vo distributivnite mre`i i pogolemite industriskikapaciteti

2121


Globalniot Ekolo{ki Fond (GEF) odobri finansiska podr{ka za implementacija na proektot „Ovozmoù-va~ki aktivnosti za olesnuvawe na ranoto deluvawe za implementacija na Stokholmskata konvencija zaperzistentni organski zagaduva~i (POPs) vo Republika Makedonija“ vo noemvri, 2001. Implementacionaagencija e Organizacijata za Industriski razvoj pri Obedinetite Nacii (UNIDO), dodeka od strana naRepublika Makedonija kako izvr{na agencija be{e nazna~eno Ministerstvoto za ìvotna sredina i pros-torno planirawe.Primarna cel na ovoj proekt be{e da i se pomogne na R. Makedonija vo izrabotka na svojot prv NacionalenImplementacionen plan (NIP). Rabotata na proektot rezultira{e so odobruvawe na Nacionalen imple-mentacionen plan, i so toa, obvrzuvawe na Vladata za ratifikuvawe na Stokholmskata konvencija. Implementacijata na proektot be{e podelena vo pet (5) fazi:

1. Formirawe na koordinativno telo i organizirawe na proektot; 2. Preliminaren inventar na izvorite i emisiite na POPs i procenka na infrastrukturnite

kapaciteti;3. Utvrduvawe na prioritetite; 4. Formulirawe na Nacionalen implementacionen plan i posebnite akcioni planovi; 5. Odobruvawe na Nacionalen implementacionen plan od strana na glavnite ~initeli -u~esnici vo

industrijata, zemjodelieto i Vladata.

Nacionalnata kancelarija za POPs e formirana vo ramkite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i pros-torno planirawe. Ovaa edinica gi koordinira site nacionalni aktivnosti naso~eni kon podgotovka na seop-faten Nacionalen implementacionen plan (NIP). Vo Aneks 1 se spomenati site onie koi dadoa svoj pridoneskon izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan navedeni.

2222


2.1 PROFIL NA DR@AVATA

2.1.1. Populacija i geografski karakteristiki

Geografija

Republika Makedonija se nao|a vo centarot na Balkanskiot poluostrov, ju`na Evropa, pome|u 400i 420 sever-na geografska {irina i 230 i 200 isto~na geografska dolìna. Na zapad se grani~i so Albanija, na sever soSrbija i Crna Gora, Bugarija na istok i Grcija na jug. Republika Makedonija zafa}a prostor od 25.713 km2.

Tabela 2.1 Geografski koordinati

Republika Makedonija e planinska zemja so mnogubrojni nizini. Prose~na nadmorska viso~ina na celata te-ritorija e 850 metri. Soglasno so prostorniot plan na zemjata, 1,9 % od teritorijata e pokriena so voda(ezera), 19,1% se ramnini i dolini, i najgolemiot del 79%, go so~inuvaat ridovi i planini.Ramninite i dolinite vo Makedonija zafa}aat povr{ina od 4.900 km2 .Ovie predeli se razli~ni od 25 km2 -Debarsko Pole, do 1.200 km2 Pelagonija ili Bitolsko- Prilepsko Pole. Ovie prostori me|usebe se razliku-vat i po nadmorskata viso~ina koja se dviì od 80 m vo Gevgelisko-Valandovskiot kraj do 880 m voPrespansko Pole. Drugi pogolemi nizini i dolini se Skopsko Pole, Kumanovsko Pole, Tikve{, Polog i Ov~ePole.

2. OSNOVNI PODATOCI ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA

severnageogr.{irina

isto~na geografskadolìna (Greenwich)

sever 420 22’ 21” 22018’ 04”

jug 400 51’ 16” 210 07’ 33”

istok 410 42’ 33” 230 02’ 12”

zapad 410 31’ 04” 200 27’ 32”

2323

Nacionalen implementacionen plan za POPs > PROFIL NA DR@AVATA

Spored hipsometrijata, moème da ja klasificirame ovaa teritorija na tri kategorii i toa: visoko, srednoi nisko zemji{te. Vo kategorijata na visoko zemji{te spa|aat onie predeli so nad 2000 m nadmorska visina(n.v), srednite od 1000 do 2000 m, dodeka vo nisko zemji{te spa|aat teritoriite so nadmorska visina pomalaod 1000 metri.

Vkupnata teritorija na visoko zemji{te iznesuva 354,26 km2 ili 1,38 % od vkupnata povr{ina na dràvata.Najvisoka planina e Korab (vrvot Golem Korab e na visina od 2,764 m), dodeka najniska e Belasica (2.029 m).Drugi zna~ajni planini se [ar Planina, Bistra, Stogovo, Jakupica, Gali~ica, Pelister, Nixe, Koùv i Osogovo.

Sredno visinsko zemji{te pokriva 7.528,22 km2 ili 29,28% od dràvata. Najvisoka planina vo ovaa kategori-ja e Plakenskata planina (so vrvot Plake 1.998 m) i najniska Kone~ka planina (1.158 m). Drugi va`ni plani-ni od ovaa kategorija se Male{evski Planini, Pla~kovica, Bu{eva Planina, Babuna, Ogra`den, Sele~kaPlanina i Skopska Crna Gora.

Niskoto zemji{te so visina pod 1.000 m se prostira po ostanatiot del od teritorijata. Vkupnata povr{inana ovaa kategorija iznesuva 17.830,52 km2 ili 69,34%. Nadvor od ovaa teritorija, okolu 4.900 km2 se nizi-ni i dolini, dodeka ostanatiot del se niski planini i brda.

Klimatski uslovi

Klimata vo Makedonija e razli~na. Vo ju`niot del na dràvata e izmeneta Mediteranska, vo centralniotdel i na sever e blago kontinentalna a na povisokite planini - planinska. Sredna godi{na temperaturaiznesuva 11,5oC. Najtopol mesec e Juli so prose~na temeratura od 22,0oC, dodeka najstuden e Januari soprose~na temperatura od -3,0oC. Temperaturite se povisoki vo ju`niot del na zemjata. Taka, odej}i kon severprose~nata godi{na temperatura opa|a: Gevgelija 14,5 oS, Kavadarci 13,5 oS, Skopje 12,4 oS, i Tetovo 11,3 oS.Kalendarot na vrneìte vo Makedonija, kako i nivniot tip pokaùvat zna~ajni nepravilnosti. Iakoprose~nite vrneì iznesuvaat 680 mm, vo planinskite predeli na Makedonija tie iznesuvaat i pove}e od1.000 mm, dodeka pak sredniot del, osobeno sredniot del na Povardarje (Vardarskata dolina) ima pomalkuod 500 mm vrneì. Naj~esti vetroviti dvièwe se „Vardarec“ i „Jugo“.

Populacija i vrabotenost

Republika Makedonija ima populacija od 2.046.209 vo 2001, so prose~en naselenost od 80 lica na km2. Odvkupnoto naselenie, 62 % ìveat vo urbani sredini, glavno vo pette pogolemi grada: Skopje, Bitola,Prilep, Kumanovo i Tetovo.Republika Makedonija pretstavuva edna od pokompleksnite etni~ki populacii vo Evropa. Zemjata e nasele-na vo najgolem del od Makedonci (64,18%), pove}e etni~ki malcinstva vklu~uvaj}i gi Albancite 25,7%,Turcite 3,85%, Romite 2,6%, Srbite 1,78%, Bo{wacite 0,84, Vlasite 0,48% i drugi.

2424


Od krajot na vtorata svetska vojna, makedonskata populacija beleì postojan porast, vo najgolem procent kajetni~kite Albanci. Zapadniot del od dràvata, kade {to se prete`no naseleni Albanci, e najgusto nasele-na, so okolu 40% od vkupnata populacija. So porast na populacijata, pove}eto lu|e se preseluvaat vo grado-vite vo potraga po vrabotuvawe. Pome|u 1948 i 1994, urbanata populacija porasna od 28,7% na 58,4 % od vkup-niot broj na naselenie.

Tabela 2.2 Vraboteno naselenie (vo iljadi)

1) Utvrdena sostojba

Tabela 2.3 Tabela na ìvoten vek

2000 2001 2002 2003

Populacija na sredna vozrast 2031 2035 2020 Nema podat.

Ekonomska aktivnost na populacijata 811 862 825 861

Broj na vraboteni spored posledniot izve{taj naDZS

550 599 561 545

Broj na nevraboteni spored posledniot izve{tajna DZS

257 263 263 316

Rabotonesposobni lica 722 692 742 718

Stapka na nevrabotenost spored DZS 32,2% 30,9% 31,9% 36,7%

Stapka na aktivnost 52,9% 55,5% 52,6% 54,5%

Stapka na vrabotenost 35,8% 38,6% 35,8% 34,5%

@ivoten vek 1997-1999 1998-2000 1999-2001 2000-2002

Vkupno 72,49 72,68 73,05 Nema podat.

Maì 70,37 70,48 70,68 Nema podat.

@eni 74,68 74,77 75,21 Nema podat.

2525


2.1.2 Politi~ki profil na dràvata

Republika Makedonija e zemja so demokratski izbran Pretsedatel na dràvata i Parlament. Vladata e koa-liciona, dodeka premierot se bira, so predlog na Pretsedatelot i Parlamentot.Makedonija e uniformna dràva, podelena vo 123 op{tini na ~elo so gradona~alnici i op{tinski soveti.So noviot zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik RM 55/04) brojot na op{tini e 84, ne smetaj}i gogradot Skopje.Dràvnata intervencija vo lokalnata samouprava e izvr{na preku vladini administrativni granki, orga-nizirani vo individualni op{tini ili, organizirani kako samostojni edinici koi pokrivaat pove}e maliop{tini zaedno. Administrativnite edinici se zanimavaat glavno vo re{avawe na vnatre{nite problemi,odbranata, zdravstvoto, ìvotnata sredina i prostornoto planirawe.

2.1.3 Profili na ekonomski sektori

Do proglasuvaweto na samostojnosta vo septemvri 1991, Makedonija be{e najmalku razviena od jugosloven-skite republiki, proizveduvaj}i samo 5% od od vkupniot federalen prihod vo stoki i uslugi.Vo otsustvo na infrastruktura, sankciite na ON vo Jugoslavija, eden od najgolemite pazari na Makedonija,kako i gr~koto ekonomsko embargo poradi nere{enoto pra{awe okolu ustavnoto ime i znameto, zabeleàzna~aen pad vo ekonomskiot razvoj do 1996. Bruto doma{niot prihod sekoja godina beleì porast do 2000godina. Intenciite i opredelbite na rakovodstvoto za ekonomski reformi, slobodna trgovija i regionalnaintegracija bea popre~eni kako rezultat na vojniot konflikt predizvikan od Albanski etni~ki grupi vo 2001godina. Ekonomijat opadna za 4,5 %, kako rezultat na namalena trgovija, obostrano zatvorawe na granicite,zgolemen deficit i nesigurnost na investitorite. Ekonomijata zabeleà blago poka~uvawe vo 2002 godinaza 0,3%, dodeka vo 2003 indeksot na porast iznesuva 2,8%. Nevrabotenosta, koja pretstavuva edna tretinaod vkupnata rabotosposobna populacija, seu{te ostanuva najkriti~en ekonomski problem.

Ekonomski pokazateli Tabela 2.4 Bruto doma{en proizvod

1) Prethodni podatoci 2) Utvrdena sostojba

2000 2001 2002 1) 2003 2)

BDP vo momentni ceni (milioni den.) 236.389 233.841 243.970 253.493

BDP vo 1995 denari (milioni den.) 196.222 187.342 188.941 194.988

BDP realen porast na stapkite 4,5 -4,5 0,9 3,2

BDP po glava na ìtel vo US $ 1.924 1.830 1.859 Nema podat.

2626


Tabela 2.5 Aktivni investicii (Vo milioni denari po momentni ceni)

Tabela 2.6. Stranski direktni investicii (Vo iljadi US$)

Tabela 2.7 Registrirani pretprijatija

1) Ovaa stavka sodrì delovni subjekti so me{ovite koorporacii, dràvna i javna sopstvenost vku~uvajki gi i pretprijati-

jata koi go pominale procesot na transformacija soglasno so Zakonot za sopstvenost, no koi ne se 100% privatizirani.

Tabela 2.8 Ceni

1999 2000 2001 2002

Vkupno 34.710 38.332 34.716 40.448

Ma{inerija i oprema 15.000 18.122 15.930 17.917

Grade`ni{tvo 18.755 19.333 16.653 20.802

Ostanato 955 877 2.673 1.729

1999 2000 2001 2002

38.079 252.270 449.104 77.812

2000 2001 2002 2003

Vkupno 128.802 138.501 148.037 158.091

Privatni 114.728 123.698 132.255 141.611

Ostanati 1) 9.872 14.803 15.782 16.480

2001/2000 2002/2001 2003/2002

Indeks na tro{ocite za ìvot 105,5 101,8 101,2

Indeks na porast na realnite pla}awa 105,2 101,4 102,4

Indeks na ceni na industriskite proizvodi 102,0 99,1 99,7

2727


Tabela 2.9 Plati

1) Spored podatocite na oficijalnata kursna lista na Narodna Banka na Republika Makedonija.

Tabela 2.10 Industrija

Spisokot na nacionalnite ekonomski sektori (podolu navedeni kako sektori), koi se potencijalni proizvo-diteli na POPs vo Makedonija, e zasnovan na Aneks C od Stokholmskata konvencija.

Ova se sektori koi imaat potencijal za naporedno sozdavawe i osloboduvawe na ovie hemikalii. Toa seslednite:

• Zemjodelsko proizvodstvo

• Tekstilna industrija

• Metalur{kata industrija - metali i nemetali

• Elektri~ni i termo centrali

• Hemisko proizvodstvo- nenamerno proizvodstvo na POPs• Otvoreno sogoruvawe na otpadoci vklu~uvaj}i gi i deponiite

Zemjodelskoto proizvodstvo zavzema povr{ina od 1.316.000 hektari. Vrednosta na vkupniot izvoz nazemjodelski proizvodi se dviì od 180-230 milioni US$ i pretstavuva 20% od vkupniot izvoz na dràvata.Najzastapeni vo izvozot se tutunot, vinoto, sveò i preraboteno ovo{je i zelen~uk. Planinskite prostranst-va i livadi, go pottiknuvaat proizvodstvoto na sto~na hrana so kapacitet od preku 350.000 toni godi{no.Ova, zaedno so pogonite za proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi, klanici i fabrikite za prerabotkana meso (sedum klanici se registrirani od EU) ovozmoùvaat razvoj na sto~arstvoto, a so toa i zna~aenporast vo brojot na odgleduvani grla. Ovoj sektor e vklu~en poradi prethodna primena na DDT.

2000 2001 2002 2003

Stapka na nominalen porast na plati 5,5 3,5 6,9 4,8

Stapka na realen porast na plati -0,3 -1,9 5,0 3,6

Prose~na plata na vraboten (in US$) 1) 155 155 174 218

2001/2000 2002/2001 2003/2002

Indeks na vkupniot obem na industrisko proizvodstvo 96,9 94,7 104,7

2828


Tekstilna industrija. Opremata koja se upotrebuva vo instaliranite proizvodstveni linii, glavno e nabavu-vana od Evropskata unija, [vajcarija i SAD. Tekstilnata industrija izvezuva 90% od vkupnoto proizvodstvo.Okolu 70% od izvozot odi vo zemjite od Evropskata Unija i SAD. Tekstilnata industrija gi uvezuva slednitesirovinski materijali: surov pamuk, volna, viskoza, ve{ta~ki vlakna, boi i hemikalii, svileno predivo itkaenina.

Oboena metalurgija. Preku 80% od proizvodstvoto se izvezuva vo Evropskata Unija i sosednite dr`avi,dodeka mal del od proizvodstvoto odi vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa, kako i Sredniot Istok.

Metalna industrija pretstavuva 5% od ekonomskata struktura na zemjata. Slednite industriski kapacitetise relevantni za Stokholmskata konvencija:

• Feromangan i silikomangan - objekti ili pogoni so kapacitet od 260.000 toni sinteruvan materijalgodi{no, pri {to posledniot godi{en porast iznesuva 70.000 toni.

• Topewe/sogoruvawe vo elektro-redukcionite pe~ki so maksimalen kapacitet od 48.000 toni i maksi-malno proizvodstvo od 42.000 toni na godi{no nivo.

• Feronikel - objekti za sinteruvawe vo Leopoldovi komori i pre-redukcija vo rotacioni pe~ki kako itopewe na ruda vo elektro-redukcioni pe~ki so kapacitet od 16.000 toni kako i maksimalno proizvod-stvo od 5.600 toni godi{no.

• Fero silicium, silicium fero-hrom objekti so kapacitet od 100.000 toni sirov metal godi{no imomentalno proizvodstvo od 35.000 toni na godi{no nivo.

• Metalno- elektri~ni pe~ki koi osloboduvaaat pro~isteni gasni parei, so kapacitet od 350.000 toni imaksimalno godi{no proizvodstvo od 260.000 toni godi{no.

• Sinteruvawe (180.000 toni/god) i topewe (91.000 toni/god) na olovno-cinkovite koncentrati.

• Pretopuvawe na aluminium i leguri (kapaciteti za 10.000 toni godi{no) so maksimum proizvodstvo od9.000 toni godi{no.

• Pretopuvawe na bakarni leguri (utvrden kapacitet od 12.000 toni ) i maksimalno proizvodstvo od11.000 toni godi{no.

Proizvodstvoto e naso~eno kon izvozot, glavno kon Evropskata Unija i sosednite dr`avi, dodeka del od toase izvezuva vo centralna i isto~na Evropa kako i SAD, dodeka mal del od 5-10% se prodava na doma{niotpazar.

2929


Elektri~nata ili energetskata industrija raboti so oprema i tehnologija prete`no proizvedena voEvropskata Unija i SAD. Elektri~nata industrija gi odrùva ili podrùva biznis vrskite, bazirani naprincipot na industriska sorabotka i licencirawe, so “SIEMENS“ - Germanija, za pravewe na 12, 24, 36 KVvakuum prekinuva~i, 12 i 24 KV, RMU sistemi i elektri~ni broja~i. Istite proizveduvaat nisko-volta`nipreklopnici i provodnici vo sorabotka so „FAPPEL“- Germanija. Distribucijata na transformatorite elicencirana od „BRUSH“- Velika Britanija, modularniot nisko- voltaèn sistem e licenciran od BBS-Germanija, elektrostatskite filtri se licencirani od FLEKT- [vedska, alatite za elektri~na energija seproizvedeni vo kooperacija so „DALMARK“- Germanija, opremata i sistemot za ladewe se napraveni vo koo-peracija so „International prestige“- Italija, itn. Instaliranite kapaciteti se so slednite performansi: 2.100toni 10 do 2.500 KWA transformatori; 350.000 edinici uredi za doma}instvo, 350.000 edinici na oprema iliuredite za ladewe i razladuvawe (friìderi, zamrznuva~i, komercijalni ladni komori, ma{ini za mrazitn.; kontrolni prekinuva~i, seriski prekinuva~i, razvodnici, spojnici, relei, 700 edinici za drugaza{titna oprema, aparati i 600 edinici ma{ini za zavaruvawe; oloven starter za akumulatori 27.000edinici; elektri~ni {poreti 30.000 edinici; elektri~ni bojleri 400.000 edinici; izolirani sprovodnikabli napraveni od bakar i alaminium 20,000 toni, elektri~ni motori za aparati za doma}instvo 1.200.000;printani plo~i 45.000 km2; elektri~ni lambi i oprema za osvetluvawe 12.000.000 edinici. Pove}e od 80% odproizvodstvoto se izvezuva vo sosednite dràvi, Evropskata Unija, Ruskata Federacija, centralna i isto~naEvropa, Sredniot Istok i SAD.

Proizvodstvo na elektri~na energija: 6,465 bilioni kWh (2001 god). Elektri~no proizvodstvo poteknuva odslednite izvori: fosilni goriva 83.7%, hidroelektrani - 16,3%, ostanati - 0%, nuklearni - 0%.Elektri~nite centrali i termo centralite koi gi koristat jaglenot i drugi fosilni goriva, se potencijal-ni izvori na nenamerno proizvodstvo na POPs.

Hemiskata industrija u~estvuva so 9,13 %, vo strukturata na vkupnoto proizvodstvo. Stranskite investiciipokaàa mnogu pozitivna tendencija. ICN – SAD investira{e vo farmacevtskata industrija, odredeni inves-ticii od Turcija bea napraveni vo proizvodstvo na masla za podma~kuvawe i plasti~ni proizvodi. SOL SpA– Italia investiraa vo produkcija na tehni~ki gasovi, itn. Okolu 75% od proizvodstvoto se izvezuva, pred sena pazarite na Balkanskite dràvi, Evropskata Unija, Kanada, SAD i Japonija. Postojat instaliranikapaciteti za proizvodstvo na nekoi va`ni proizvodi kako {to se: sulfurnata kiselina 115.000 toni; fos-forna kiselina 40.000 toni; monohlorna ocetna kiselina 5.000 toni; hemikalii za za{tita na rastenijata8.000 toni; NPK |ubriva 120.000 toni; poliakrilni- nitril vlakna 10.000 toni; PVC (polivinil-hlorid)48.000 toni; PVC granulat i smesi 24.000 toni; PVC cevki 10.000 toni; medicinski materijali 800 toni;detergenti 30.000 toni; proizvodstvo na razli~ni plasti~ni proizvodi 30.000 toni; poliuretanski peni5.000 toni.

3030


2.1.4 Pregled na sostojbata so ìvotnata sredina

Kratko rezime

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima pravna obvrska za kreirawe na politikatana Republika Makedonija i vodewe na nacionalni aktivnosti vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredinakako i vnimatelna eksploatacija na prostornite i prirodni bogatstva.Vo ramkite na zakonot za ìvotna sredina, koj se sostoi od op{tite ili generalnite principi za za{titana ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e odgovorno za monitori-rawe na sostojbata na ìvotnata sredina, vodata, po~vata, florata, faunata, vozduhot i za{tita na ozon-skata obvivka; za{tita od bu~ava, radijacija, konzervacija na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacional-nite parkovi i za{titenite oblasti; restavracija na zagadenite oblasti; otpadot, po~veno planirawe,informacionen sistem za po~vata, opstanok i kontrola; kako i aktivnosti specificirani so zakonot.

Vozduh

Nacionalniot ekolo{ki akcionen plan (NEAP) vo 1997 godina gi identifikuva aero zagaduva~ite kako naj-golem problem na ìvotnata sredina koj se reflektira na urbanata oblast i zdravjeto na populacijata.Najgolemi izvori na zagaduvawe na vozduhot se: stacionarnite izvori na zagaduvawe (industrijata, energet-skiot sektor, greeweto, zemjodelstvoto i {umarstvoto i tretmanot na otpadot) kako i mobilnite izvori -soobra}ajot.

Va`no e da se napomene deka postojat razli~ni podatoci za aero zagaduva~ite i ne moè da se dobie seop-fatna slika za sostojbata. Soglasno so popisot od 1998, iako nekompleten, sogoruvaweto i transformacija-ta na energijata se glavni izvori na SO2, dodeka proizvodnite procesi se glaven izvor na pra{ina. COnajmnogu se producira od soobra}ajot, dodeka NO2 od energetskoto proizvodstvo i mobilnite izvori kakoglavni emiteri.

Tri nacionalni institucii vr{at nabquduvawe na sostojbata vo zemjata. Zagaduva~ite na vozduhot (SO2,~adot, NO2, CO, vkupnite oksidansi, nivoto na ozon na zemjata, inertnata pra{ina i suspendiranite ~esti-ci) redovno se monitoriraat. Prisustvoto na te{ki metali se meri povremeno. Evidentno e deka imanedostatok na podatoci, so ogled na faktot deka monitoring misijata ne ja opfa}a celata teritorija.

Zakonskata ramka i pravilno naso~eniot menaxment za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo poslednovreme se aùriraat. Soglasno vakvite celi, noviot Zakon za kvalitet na ambientalniot vozduh (2004 god), }egi regulira sostojbite, merkite i na~inot na organizacija i implementacija na za{titata na vozduhot, kako ipodobruvawe na kvalitetot. Isto taka }e se reguliraat: grani~nite vrednosti za kvalitet na vozduhot,vklu~uvaj}i go i limitot za emisija i limitot na zagaduva~ite vo gorivata, sledewe i vospostavuvawe na mon-itoring informativen sistem, vklu~uvaj}i go i inventarot na zagaduva~i na vozduhot; upravuvawe na kvalite-tot na vozduhot, i merewe na nivoto na zagaduva~i so cel prevencija na mo`na ekolo{ka katastrofa.

3131


Soglasno me|unarodnite obvrski, efektot na staklena gradina, supstanciite koi go osiroma{uvaat ozonot iPOPs hemikaliite se isto taka od golem interes za tekovnite proekti .

Voda

Postojat tri hidrografski oblasti vo Makedonija: Vardar, Crn Drim, i Strumi~kiot basen; tri najgolemiprirodni ezera Ohrid, Prespa i Dojransko ezero; podzemnite vodi od karstnite predeli i vodnite basenikoi imaat svoe te~enie vo prete`no planinski predeli kade nema industriski objekti i drugi vidovi nazagaduva~i.

Vodenite potencijali ili izvori, zemnite i povr{inskite vodi se relativno ~isti vo gorniot del od nivno-to te~enie, dodeka sostojbata rapidno se vlo{uva vo sredniot i dolniot del na te~enieto. Ova se javuvakako rezultat na nesoodveten tretman na otpadnite vodi od naselenite mesta, industriskite objekti izemjodelieto.

Vo momentot, povr{inskite izvori na voda se monitorirani na 11 merni stanici pri {to se koristat 115merni to~ki. Kontrolata na povr{inskite vodi se izveduva so pomo{ na mreà od 20 merni to~ki lociranina reki, ezera i rezervoari. Kontrolata na kvalitet se zasnova na razli~ni laboratoriski analizi koi sefokusiraat na fizi~kite, hemiskite, toksi~nite i saprobiolo{kite parametri.

Za{titata na kvalitetot na vodnite baseni dosega ne e seriozno opfatena vo nitu eden del od legislati-vata. Za taa cel, be{e podgotven nov Zakon za vodi od strana na Ministerstvo za ìvotna sredina i pros-torno planirawe (2004 god) i se o~ekuva istiot da bide usvoen od Sobranieto do krajot na godinata.

Ovoj zakon opfa}a regulirawe na osnovnite na~ela i principi za koristewe i podelba na vodata, za{titana vodata od zagaduva~i i kontrola na zagaduvaweto, za{tita od nesakanite efekti kako i ublaùvawe naposledicite od {tetnoto dejstvo na vodata. Voedno, na ovoj zakon se zasnova strategijata i politikata zarazvoj na upravuvawe so vodite na Makedonija. Osnovnite standardi i uslovi se vmetnati vo ~lenovite nazakonot.

Pove}eto od vodnite povr{ini imaat prekugrani~en karakter i vlijanie vrz okolinata na nizvodniot tek vodràvata. Od tamu proizleguva i obvrskata na zemjata za pravilno koristewe i za{tita na vodata, vo odnosna sosedite, zasnovano na bilateralni i me|unarodni dogovori.

Otpad

Otpadot e eden od najgolemite ekolo{ki problemi vo zemjata. Lo{ata sostojba na deponiite, pretstavuvaatpostojana zakana za okolinata. Celokupniot opasen i neopasen otpad se odlaga na deponiite, pri {to ne pos-toi separacija na otpad koj moè da se reciklira, kako i selektirawe na opasnite komponenti od gradskiototpad. Postojat podatoci za gradskiot otpad kako i novi poobemni podatoci za sozdavawe na industriskiotpad. Gradskiot otpad se sobira i se deponira od strana na javni pretprijatija, dodeka industriskiot otpadvo najgolem del se ostava vo blizina na industriskiot objekt.

3232


Postojat pove}e deponii koi se koristat vo op{tinite, no edinstveno deponijata Drisla vo blizina naglavniot grad, e legalna deponija.Informaciite za zagaduvawe na ìvotnata sredina od deponiite se ograni~eni. Vo otsustvo na program zakontrola , ne postojat nitu objekti nitu aparatura za vr{ewe na kontrola ili monitorirawe na sostojbata.Ne postoi seopfaten program za kontrola kako i objekti i oprema za taa cel. Upravuvawe so otpadot e pod ingerencija na pove}e vladini institucii. Vo tekot na 2004 od strana naSobranieto be{e donesen nov Zakon za upravuvawe so otpadnite materii podgotven od Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe. Sodrìnata na zakonot bi trebalo da obezbedi prevencija iredukcija na sozdavawe na nov otpad, iskoristuvawe na reciklira~kite materii, podr{ka na razvoj vopravec na za{tita na prirodnite bogatstva i prevencija od {tetnoto dejstvo vrz ìvotnata sredina, ìvo-tot i ~ovekovoto zdravje, otstranuvawe na otpadot so soodvetna za{tita na sredinata, kako i visoko nivo naza{tita na ìvotnata sredina, zdravjeto na lu|eto ìvotnite.

Priroda i biodiverzitet

Strategijata za biodiverzitet, kako osnoven plan-dokument (razvien od M@SPP vo 2003) gi definira inte-griranite priodi za za~uvuvawe i odrùvawe na komponentite na biodiverzitet, dodeka akcioniot plan giopfa}a posebnite aktivnosti koi treba da se zavr{at so cel da se postigne globalnata cel, kako i zada~itedefinirani so strategijata. Kako rezultat na globalni promeni na ìvotnata sredina utvrdeno e zna~ajno vlijanie vrz biolo{kiteresursi i funkcioniraweto na ekosistemite.Za taa cel potrebno e da se prevzemat soodvetni merki ili aktivnosti na lokalno, nacionalno i regional-no nivo, za da se preveniraat, namalat i ublaàt {tetnite efekti vrz biodiverzitetot. Taka, so strategi-jata za biodiverzitet i Akcioniot plan se definiraat nacionalnite prioriteti za efektivna i sevkupnaza{tita, kako i aktivnosti, proekti i programi za za{tita na biodiverziteot.Vo soglasnost so relevantni me|unarodni kriteriumi, prirodnoto nasledstvo na Republika Makedonija eproceneto i za{titeno so posebni odredbi. Za{titenite oblasti se klasificirani vo 6 grupi (soglasno kri-teriumite na IUCN) i Zakonot za prirodni bogatstva i retkosti (1973). Ova se odnesuva i na zna~aen broj za{titeni rezervati, prirodni spomenici kako i posebno za{titenioblasti.Prirodnite habitati (14 oblasti so vkupna teritorija od 2645 hektari) na divi vidovi flora, algi i fauname|usebno se razdvoeni /podeleni. Ovie oblasti se naseleni glavno so za{titeni vidovi na dendroflora(pove}eto od niv se bor, ela, dab, smreka, buka, breza, div kosten itn.). Dva vodeni sistemi vo RepublikaMakedonija bea nominirani za internacionalnata lista na svetskite prirodni nasledstva. Najvaèn praven akt vo ovaa oblast e noviot Zakon za za{tita na prirodata (2004 god.), so koj se reguliraza{titata na biolo{kiot i prirodniot diverzitet, i prirodnoto nasledstvo vo i nadvor od za{titeniteoblasti.

3333

Nacionalen implementacionen plan za POPs > INSTITUCIONALNA I PRAVNA RAMKA

2.2 INSTITUCIONALNA, POLITI^KA I PRAVNA RAMKA

2.2.1 Strategija za ìvotna sredina, politika na odr`liv razvoj i generalna pravna ramka

Politikata za ìvotna sredina na Republika Makedonija e napravena so cel :

• za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i podobruvawe na kvalitetot na sredinata

• za{tita na ~ovekoviot ìvot i zdravje

• za{tita na biodiverzitetot

• racionalno i odr`livo iskoristuvawe na prirodnite bogatstva i

• implemenatcija i usovr{uvawe na merkite, koi se spravuvaat so regionalnite i globalnite problemina ìvotnata sredina.

Kontekstot na politikata na Makedonija za prirodna sredina zabeleà zna~aen napredok vo poslednatadekada, delumno preku inicijativite za unapreduvawe na legislativata i regulatornite ramki kako i so uso-glasuvawe na ovie stavovi so legislativata na Evropskata Unija.Ratifikacijata na me|unarodnite pravni dokumenti koi se odnesuvaat za pra{awata okolu ìvotnata sre-dina, isto taka go zajakna kapacitetot na instituciite koi se zanimavaat so ovaa problematika na nacional-no i lokalno nivo. Vakvata politika isto taka zabeleà napredok preku odlukite koi direktno se reflek-tiraat na re{avaweto na problemot na prirodnata sredina kako {to e usvojuvawe na prviot nacionalenplan za ìvotna sredina od 1997, usvojuvawe na Nacionalniot plan za zdrava sredina od 1998, razvoj naNacionalna strategija i Akcionen Plan za za{tita na Biodiverzitetot, podgotovka na Prviot nacionalenplan za klimatski promeni, i odobruvawe na Master planot za isfrlawe od upotreba na olovnite goriva.Nekolkute tekovni proekti kako {to se vtoriot Nacionalen plan za ìvotna sredina, Nacionalniot planza upravuvawe so otpadot i Nacionalniot Implementacionen plan za POPs, LEAPs za odredeni op{tini iAgenda 21 ponatamu }e ja zacvrstat strategijata za ìvotna sredina.

Potpi{uvaweto na dogovorot za asocijacija i stabilizacija pome|u Republika Makedonija i Evropskatazaednica i zemjite ~lenki na EU, i Interniot dogovor za trgovija i trgovska sorabotka pome|u R.Makedonijai EU na 9 April 2000 god., vo Luksemburg, kako i ratifikacijata na paktot za stabilnost i asocijacija odSobranieto na R. Makedonija na 12 April 2001, pretstavuvaat istoriski ~ekori vo zabrzuvawe na procesitena integracija na R.Makedonija vo EU. Vo toj kontekst, vo 2000 god., Ministerstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe vo konsultacii so Institutot za sociolo{ki, politi~ki i pravni istraùvawa go izne-soa konceptualniot pristap za kreirawe i implementacija na Nacionalnata strategija za odr`liv razvoj naR.Makedonija. Vo 2002, na Svetskiot Samit za odr`liv razvoj (Johanesburg, 2003 god.), Vladata na R.Makedo-

3434


nija go prezentira postignatiot napredok vo implementacija na preporakite na Agenda 21. Zaklu~ocite beaobjaveni vo dokumentot „Nacionalni dostignuvawa za odr`liv razvoj“ koj be{e usvoen od Vladata.

Vo 2003 god, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Institutot za sociolo{ki, poli-ti~ki i pravni istraùvawa prevzemaa ponatamo{ni ~ekori za podgotovka na koncept za istraùvawa vorazvoj i implementacija na Nacionalnata strategija za odr`liv razvoj na Republika Makedonija.

Pravnata ramka za za{tita na ìvotnata sredina se bazira na Ustavot, koj odreduva za{tita na ìvotnatasredina kako osnoven princip (^len 8). ^lenot 43 ponatamu go razviva ovoj koncept od kade izleguva i pre-porakata deka zdravata ìvotna sredina e osnovno ~ovekovo pravo. Istiot ~len ukaùva deka ìvotnatasredina mora da bide za{titena i obvrska na dràvata e da obezbedi zdrava ìvotna sredina za svoitegra|ani.

Na lokalno nivo, Zakonot za lokalna samouprava, vo ~lenot 221, § 2, ja propi{uva obvrskata na lokalnatasamouprava za za{tita i prevencija od zagaduvawe na ìvotnata sredina.

Ponatamu, pravnata ramka za za{tita na ìvotnata sredina se razviva preku Zakonot za ìvotna sredina.Ovoj zakon gi sodrì site pra{awa povrzani so ìvotnata sredina, karakteristi~ni za sovremenoto evrop-sko dejstvuvawe za za{tita na ìvotna sredina. Ovoj zakon, gi dava osnovnite principi, dodeka pravnite itehni~kite poedinosti se elaborirani vo sekundarnata legislativa.

Nacrt zakonot za ìvotna sredina gi postavuva osnovite za implementacija na legislativata na EU, trans-pozicija na pristapot do informaciite za ìvotnata sredina, strate{ka ocena na dostignuvawa vo ìvot-nata sredina na odredeni strategii, planovi i programi. Ocenata na vlijanieto vrz ìvotnata sredina naodredeni proekti, kako i Integriranata prevencija i kontrola na zagaduvaweto, bea opfateni so ovoj zakon.

Zakonot vospostavuva dva sistemi na dozvoli. Povisokiot sistem gi regulira taka nare~enite „A insta-lacii“² koi gi pokrivaat glavnite industriski instalacii prijaveni ili odobreni od EU IPPC uprava. Ovieindustrii treba da bidat vo soglasnost so BAT (najdobrite dostapni tehniki). Poniskiot sistem gi reguliraindustriskite instalacii so poslab kapacitet na zagaduvawe na okolinata. Ovie, „V instalacii“, ne seobvrzani da bidat vo soglasnost so najdobrite dostapni tehni~ki standardi (BAT). Poseben del od ovoj zakonse zanimava so postoe~kite A i B instalacii i barawata ovie objekti da gi podobrat nivnite performansivo odnos na deluvawe vrz ìvotnata sredina za period od 10 godini. Zakonot, isto taka go propi{uva regis-terot na opasni supstanci, katastarot na zagaduva~i i predviduva planirawe, sledewe, informirawe,supervizija i primena.

2Zakon za ìvotna sredina, ^len 13: Ako postoi opravdano somnevawe za odredena aktivnost koja moè da predizvi-ka {tetni posledici, treba da se prevzemat itni merki za za{tita na okolinata, a da ne se ~eka pojava na dostapennau~en dokaz.

3535


Isto taka, ovoj zakon sodrì odredbi koi ñ davaat na javnosta pravo na u~estvo vo planirawe i procesite naodobruvawe, kako i na pravo na àlba. Zakonot gi prenesuva Arhuskata Konvencija i direktivite naEvropskata zaednica za pristap do informaciite za ìvotna sredina. Odredbite na zakonot za ìvotnasredina glavno se baziraat na slednite direktivi na EU.

• Direktiva 85/337/EEC kako {to e izmeneto so Direktivata 97/11 za procenka na efektite od odredenijavni i privatni proekti za ìvotnata sredina;

• Direktiva 2001/42/EC za procenka na efektite na odredeni planovi i programi za ìvotnata sredina;

• Direktiva 96/61/EC za Integrirana prevencija i kontrola na zagaduvawe;

• Direktiva 2003/4/EC na Evropskiot Parlament i Sovet za javen pristap do informaciite za ìvotna-ta sredina i ukinuvawe na Direktiva na Sovetot 90/313/EEC;

• Direktiva 2003/35/EC na Evropskiot Parlament i Sovet za javno u~estvo so cel za pouspe{no vodewena odredeni planovi i proekti povrzani so ìvotnata sredina i dopolnuvawa vo soglasnost so javno-to u~estvo i pravniot pristap;

• Direktiva na Sovetot 96/82/EC za kontrola na golemite havarii vklu~uvajki opasni supstancii;

• Predlog odredba na Evropskiot Parlament i Sovet za ekolo{ka odgovornost soglasno so prevencijatai sanacija na nastanatata {teta (Brisel, 23.1.2002, 2002/0021 COD);

• Odredba 93/12/EC za kvalitet na goriva 98/70/EC za kvalitet na nafteni derivati i dizel goriva,soglasno „Master planot za isfrlawe na olovnite goriva“.

• Direktiva na Sovetot 91/692/EEC od 23 Dekemvri 1991 izve{tai za standardizirawe i racional-izirawe za implementacija na Direktivite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina.

Makedonskata legislativa za ìvotna sredina e ponatamu pro{irena so Zakonot za kvalitet na ambiental-niot vozduh, Zakon za vodi, Zakon za upravuvawe so otpad i Zakon za za{tita na prirodata.

Zakonot za kvalitet na ambientalen vozduh gi utvrduva izvorite na zagaduvawe na vozduhot (stacionarniizvori - industriski i energetski kapaciteti i mobilni izvori na zagaduvawe). Zakonot propi{uva odredenidozvoleni grani~ni vrednosti (grani~ni vrednosti za kvalitet na vozduhot i maksimalen prag na alarmi-rawe, dozvoleni vrednosti za emisija od stacionarni izvori, dozvoleni vrednosti za mobilni izvori isodrìna na opasni supstancii vo gorivata). Zakonot go definira na~inot na odrùvawe na kvalitetot navozduhot preku redovni merewa. So ovoj zakon se obezbeduva pravo na zabrana na aktivnostite koi go zagadu-vaat vozduhot nad dozvolenite vrednosti odredeni so zakonot i negovite podzakonski akti. Odredbata naSovetot na EU 96/62/EC za procenka na ambientalniot vozduh i negovo odrùvawe e celosno prenesena voovoj zakon.

3636


Zakon za vodi pretstavuva generalna ramka na zakonot so cel da se reguliraat osnovnite principi zaupravuvawe i rakovodewe so voda. Toa podrazbira prevzemawe na site merki i aktivnosti za racionalno iefektivno koristewe na vodata, kako postojana poddr{ka na vodenite resursi. Ovaa materija e fokusiranavo tri oblasti: (1) koristewe na voda; (2) za{tita na vodite i kontrola na zagaduvawe; i (3) za{tita od neg-ativni efekti. Ovoj zakon e podgotven so cel da se determiniraat op{tite standardi i principi narakovodewe so vodite vo Makedonija. So toa direktno se preneseni odredbite na EU vo domenot na upravu-vawe ili odrùvawe na vodite:

• Ramkovna ditektiva za vodi, 2000/60/EC, dopolneta so odluka za utvrduvawe na listata na prioritet-nite supstancii 2455/2001/EC

• Voda za kapewe, 76/160/EEC• Voda za piewe, 98/83/EC• Tretman na otpadnata voda od urbanite sredini, 91/271/EC• Odredba za nitrati, 91/676/EEC, no isto taka Zakonot gi zema predvid:

• Odredba za otpaden talog , 86/278/EEC• Sredstva za za{tita na rastenija, 91/41/EEC• Direktiva za biocidi, 98/8/EC

Zakonot za upravuvawe so otpadot se fokusira na institucionalizacija na instrumentite za podr{ka naodr`liviot razvoj so promovirawe na racionalno koristewe na prirodnite resursi i prevencija, kako ieliminirawe na opasnostite od otpadot po ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina. Zakonot pridonesuva zapreventivno orientirana hierarhija na obvrski ili aktivnosti (minimizacija na otpadot pred prerabotka-ta, pri {to ostatokot e krajno re{enie). So ova se pottiknuva prevencija ili redukcija na sozdavawe naotpadot. Celta e da se reducira {tetniot efekt na otpadot so pottiknuvawe na primenata na ~istitehnologii, tehni~ki razvoj i voveduvawe novi proizvodi na pazarot, koi se dobieni so reciklirawe naotpadot. Od posebno zna~ewe e minimizirawe na otpadot za vreme na tehnolo{kiot proces.

Ovoj Zakon se fokusira na otpadot i modalitetite za negovo upravuvawe, odlagawe, sobirawe i recikli-rawe, kako i na obvrskite na generatorite i onie koi imaat otpad. Osnovna obvrska e prevzemawe na sitepotrebni merki za procesirawe ili odlagawe na otpadot, bez opasnost po ~ovekovoto zdravje i o{tetuvawena ìvotnata sredina. Spored Zakonot odlagaweto na otpadot se zasnova na sistem na dozvoli izdadeni vosoglasnost so dokumentite na planirawe.

Zakonot naloùva obvrska za zabeleùvawe i izvestuvawe za site fazi na upravuvaweto so otpadot. Zako-not sodrì odredeni delovi koi se odnesuvaat na :

3737


• Opasniot otpad, koj ima za cel da obezbedi pravni osnovi za implementacija na kontrolirano upravu-vawe so otpadot.

• Uvoz, izvoz i tranzit na otpad, so cel da se reducira koli~inata na prekugrani~noto dvièwe naotpadot so implementacija na efikasna kontrola na me|unarodno nivo,

• Deponii, so cel da se propi{at osnovnite uslovi za barawata pri odlagawe na odreden tip otpad vosoodvetni klasi na deponii,

• Inceneracija i koinceneracija, koi imaat za cel da gi odredat uslovite za ovie instalacii i nivnotooperirawe,

• Specijalniot otpad vklu~uvaj}i gi otpadnite masla, PCB, dotraeni vozila, (ELVs), Iskoristena elek-tri~na i elektronska oprema (WEEE) i tn.

Site gore navedeni zakoni vsu{nost pretstavuvaat zakonska ramka za ìvotnata sredina vo koja se sodràniglavnite odredbi i predmeti, koi ostavaat pove}e aspekti na sublegislativa.

Vo toj kontekst, treba da se napomene deka se podgotveni nekoi propisi od oblasta na tretmanot na otpadot.(Regulativa za opasen otpad, regulativa za identifikacija, evidentirawe i izvestuvawe za otpadot, regu-lativa za isfrlawe na PCB od upotreba, regulativa za tretmanot na otpadnite masla), pri toa istite trebada bidat proceneti od relevantni ~initeli pred da preminat na usvojuvawe od strana na Vladata.

Zakonot za upravuvawe so otpadot direktno gi prenesuva slednite odredbi na EU:• Ramkovna odredba na Sovetot za upravuvawe so otpadot (75/442; 91/156)• Odredba na Sovetot za opasen otpad ( 91/689, 97/640; 96/302. 2000/532), pri {to Zakonot go zema pred-

vid slednovo:

• Odredba na Sovetot za deponii (91/31)

• Odredba na Sovetot za otpadni masla (75/439)

• Odredba na Sovetot za PCB/PCT (96/59, 01/68)• Odredba na Sovetot za inceneracija na otpadot (00/76)• Odredba na Sovetot za inceneracija na opasen otpad (94/67, 97/283, 98/184)• Odredba na Sovetot za baterii i akumulatori (93/86; 91/157)• Odredba na Sovetot za ambalaà i ambalaèn otpad (94/62; 94/62)• Odredba na Sovetot za ELVs (2000/53, 2002/151, 2003/138)

Zakonot za za{tita na prirodata gi za{tituva biolo{kiot i prirodniot diverzitet, kako i prirodnitenasledstva.

3838


Za{titata na biolo{kiot diverzitet e implementiran so vospostavuvawe na sistemot merki i aktivnosti so{to se regulira za{titata na divite vidovi, vklu~uvajki go nivniot genetski materijal, stani{ta i ekosis-temi, za obezbeduvawe na odr`liva upotreba na sodrìnite na biolo{kiot diverzitet i odrùvawe naprirodnata ramnoteà.

Za{titata na prirodniot diverzitet vospostavuva sistem na merki i aktivnosti za konzervirawe iodrùvawe na karakteristi~nite vrednosti na prirodata koja proizleguva od prirodnata konfiguracijai/ili od ~ovekovata aktivnost.

Za{titata na prirodnoto nasledstvo utvrduva sistem na za{tita koja gi precizira merkite, procedurite imetodite za steknuvawe na statusot na prirodno nasledstvo i za implementacija na negovata za{tita.

Republika Makedonija ima potpi{ano nekolku me|unarodni pravni dokumenti (pokraj Stokholmskata konven-cija), {to pridonesuva za razvoj na generalnata politika za ìvotna sredina i konceptot za odr`liv razvoj.Tuka spa|aat Bazelskata Konvencija za kontrola na prekugrani~niot transport na opasen otpad i negovoodlagawe (1997), Arhuskata Konvencija za pristap do informaciite, U~estvo na javnosta vo donesuvawe naodluki i praven pristap (1999), ESPO Konvencijata za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo kon-tekst na prekugrani~no dvièwe (1999), Kievski Protokol za strate{ka procena na ìvotnata sredina(2003), Vienska Konvencija (1994), Montrealski Protokol za za{tita na ozonskata obvivka, RamkovnaKonvencija za klimatski promeni na Obedinetite Nacii (1997), Kjoto Protokolot za Klimatski promeni(2004), inicijativa za ratifikacija na Roterdamskata Konvencija za prethodno dobiena soglasnost (PIC) pro-ceduri za odredeni {tetni supstancii i pesticidi vo me|unarodnata trgovija, itn.

Ustavot na Republika Makedonija, vo ~lenot 118, naloùva deka me|unarodnite pravni dokumenti, rati-fikuvani od Republika Makedonija se del od nacionalniot praven sistem i ne moè da bidat promeneti sozakon, no nivnata implementacija moè da bide podràna od nacionalnata legislativa. Usvoenata legisla-tiva vo Republika Makedonija kako i ratifikacijata na me|unarodnite dokumenti se objaveni vo Slu`beniotvesnik na Republika Makedonija.

Va`no e da se napomene deka pravnata ramka na makedonskata legislativa vo potpolnost se soglasuva soop{tite ili generalnite karakteristiki na Stokholmskata konvencija.

Konvencijata obezbeduva ramka, zasnovana na princip na pretpazlivost, za eliminacija, produkcija, upotre-ba, uvoz i izvoz na inicijalnite 12 perzistentni organski zagaduva~i. So ovoj dokument se naloùva bezbed-no rakuvawe i odlagawe, eliminacija ili redukcija na emisiite na odredeni nenamerno proizvedeni perzis-tentni organski zagaduva~i.

„Principot na pretpazlivost“2 e eden od principite na makedonskata pravna ramka za ìvotna sredina .Zakonot za ìvotna sredina vo ^lenot 13, Zakonot za vodi vo ^lenot 51, to~ka 2, i Zakonot za upravuvawe so

3939


otpadot vo ^lenot 9, ukaùvaat deka “principot na pretpazlivost” e eden od osnovnite principi vo za{tita-ta na ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje. Vklu~uvaweto na ovoj princip vo pravnata ramka za ìvotnasredina e cvrsta osnova za implemenatcija na preporakite od Konvencijata so site aneksi. Usvojuvaweto iobjavuvaweto na specifi~na podlegislativa kade me|u prioritetite na Ministerot za ìvotna sredina iprostorno planirawe }e bide i zabrzuvaweto na procesite za implementacija na Stokholmskata konvencija.

3 Implementacijata na „principot na pretpazlivost“ vo Zakonot za upravuvawe so otpadot e utvrden so ^lenot 43 so ovlas-tuvawe na Ministerot za ìvotna sredina za prevzemawe na site potrebni merki za otstranuvawe na neposrednata opas-nost, dokolku moè da bide utvrdeno, vrz osnova na soznanijata koi poteknuvaat od postoe~koto nivo na razvoj na nauka-ta i tehnologijata, deka odredeni aktivnosti koi se povrzani so tretmanot na otpadot moè da predizvikaat negativniefekti vrz ìvotnata sredina i ìvotot i zdravjeto na lu|eto, pred da se objavat ili utvrdat nau~ni dokazi deka }e nas-tanat {tetni efekti.

4040


2.2.2 Ulogata i odgovornostite na ministerstvata, agenciite i drugi Vladini instituciivklu~eni vo sledewe na POPs (od izvor do odlagawe, patot na hemikaliite niz ìvotnatasredina i sledewe na zdravjeto)

Upravuvaweto so hemikalii vklu~uvajki gi POPs preku nivniot ìvoten ciklus pretstavuva odgovornost napove}e ministerstva kako {to e prikaàno na slednata tabela:

Tabela 2.11: Me|u-ministerski odgovornosti za POPs

Pregledot na generalnite odgovornosti na Ministerstvoto, pretstaveni vo slednite tabeli, pokaùvaatdeka sektorite na ova Ministerstvo moàt da prevzemat golem del od aktivnostite potrebni za imple-mentacija na Konvencijata.

Sostojba na ìvotniot ciklus

Ovlasteni Ministerstva P

ro

met

Pr

oi

zvo

dsv

o

upo

treb

a

Tr

ansp

or

t

Nen

amer

no

pr

oi

zvo

dst

vo

Otp

aduv

oz/

izv

oz

Od

lag

awe

na

otp

ad

@ivotna sredina X4 X4 X4 X5 X X

Zdravstvo X X X X

Ekonomija X X

Transport i vrski X

Zemjodelstvo, {umar-stvo i vodostopanstvo

X X X X

Trud i soc. politika X X X X

Finansii-Carinskauprava

X X

4141


Tabela 2.12 Buxet na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Edinica Funkcija-primarni zadolènijaPredviden pridones vo upravuvaweto so

POPs

Sektor za regulativai standardizacija

DozvoliLegislativa, Standardi i ReìmiZa{tita na humani resursiProtokol; Preventiva (nabavki)

• Deklarirawe na legislativata (vklu~uvaj}i zabrani/restrikcija naproizvodstvo i upotreba na POPskako i grani~ni vrednosti na emisii odnenamerni izvori)

• Dozvoli

Sektor za Evropskaintegracija

Sorabotka: Me|unarodna,Multilateralna, Bilateralna

Internacionalna sorabotka vo obezbedu-vawe na tehni~ka pomo{ za POPs

Sektor za odr`livrazvoj

StrategijaSorabotka so lokalnata samoupravavo koordinirawe na doniraniteproekti (Ohrid)

• Centralna tema na Stokholmskata konvencija;

• Koordinacija na aktivnostite za POPs nasite involvirani oddeli;

• Pridones vo utvrduvawe na grani~nitevrednosti za emisiite na POPs od nenamernoto proizvodstvo i zabrani/res-trikcija na namerno proizvodstvo iupotreba;

• Podgotovka i implementacija na Nacio-nalnite strategii i planovi za imple-mentacija na konceptot za odr`liv raz-voj

4242


Edinica Funkcija-primarni zadolènijaPredviden pridones

vo upravuvaweto so POPs

Sektor za prostorno plani-rawe

StrategijaKontrola i supervizija naedinicite od lokalnata samouprava

Makedonski informativencentar za ìvotna sredina

Monitorirawe i obrabotka na poda-toci

Statisti~ki podatoci za POPs

Kancelarija za ìvotna sredina

DozvoliPrimenaIzgradba na kapacitetiLaboratorija

• Dozvoli

• POPs skrining

• Odlagawe na otpadot

• Uvoz, izvoz i tranzit naotpad od POPs

Dràven inspektorat zaìvotna sredina

PrimenaPrimena na legislativata zaPOPs

Fond za ìvotna sredina FinansirawePridones vo obezbezbeduvawe nafondovi za implementacija naKonvencijata

Kancelarija za odnosi sojavnosta

InformaciiOdnosi so javnosta

Javno informirawe, podigawe nasvesta i edukacija

Organizacija i detalen opis na obvrskite na Sektorite pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i pros-torno planirawe se pretstaveni vo Aneks 2.

4343


Buxet na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Buxetot na Ministerstvoto za 2004 godina e dodelen na ~etiri programi: administracija, ìvotna sredina,prostorno planirawe i menaxment i razvoj na vodenite resursi. Ministerstvoto treba da dobie okolu 5 mil-ioni od nacionalniot buxet, 2,5 milioni od dva fonda, fond za voda i fond za ìvotna sredina i pomalkuod polovina milion od stranski donatori (vkupno okolu 8 milioni evra). Buxetot na Ministerstvoto pret-stavuva 0,54 % od vkupniot buxet na celata dràva.

Tabela 2.13: Podelba na buxetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe za 2004(vo Evra)

Tabela 2.14: Struktura na planiranite tro{oci na buxetot na Ministerstvoto (vo Evra)

Vkupno Buxet Donacii

Samofinansira~kiaktivnosti

(fond za ìvotna sredi-na, fond za voda)

Ministerstvo 489.067 311.376 23.466 154.225

Administracija 11.011 11.011 - -

@ivotna sredina 316.147 228.106 23.466 64.575

Prostorno Planirawe 39.444 39.444 - -

Upravuvawe i razvoj navodenite resursi

121.465 32.815-

89.650

Procenti (%) Vkupno Dràven buxet DonaciiSamofinansira~ki aktivnosti

(fond za ìvotna sredina,fond za voda)

Programski tro{oci 83,62 84,28 75,76 83,49

Tro{oci za perso-nalot

6,74 10,15 0,00 0,88

Tekovni tro{oci 9,64 5,57 24,24 15,63

VKUPNO 100 100 100 100

4444


2.2.3 Relevantni me|unarodni opredelbi i obvrski

Kako {to vo odnos na ìvotnata ili prirodnata sredina ne postojat granici, stolbot na odr`liviot razvojmoè da bide realiziran samo so multilateralen i multinacionalen priod. Za taa cel, RepublikaMakedonija se obvrza na promovirawe na za{tita na ìvotnata sredina na internacionalno nivo.Predizvicite vo strategijata na ìvotnata sredina na me|unarodno nivo nasproti postoe~kite ekonomskipritisoci e kompleksna zada~a. Makedonija seu{te ne e vo sostojba da bide angaìrana vo site me|unarod-ni dogovori i mehanizmi. Me|utoa, se pravat napori i toa se dokaùva vo listata na me|unarodni dogovorivo koi Republika Makedonija e aktivna. Tehni~kata i finansiska poddr{ka na me|unarodnata zaednica }epomogne da se implementiraat site obvrski i zadolènija vo celost vo bliska idnina, i pokraj drugoto, }ese formira efektiven mehanizam za nadzor vrz opasnite supstanci, osobeno POPs

Tabela 2.15: Lista na me|unarodni dokumenti ratifikuvani i incirani za ratifikacija od strana naRepublika Makedonija

Br. Naziv na me|narodniot dokumentGodina na

ratifikacija/potpi{uvawe

1. Stokholmska konvencija za perzistentni organski zagaduva~i 2004

2. Bazelskata Konvencija za kontrola na prekugrani~niot transportna opasen otpad i negovo odlagawe

1999

3. Konvencijata za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vokontekst na prekugrani~no dvièwe (ESPO)

1999

4. Arhuska Konvencija za pristap do informaciite, U~estvo najavnosta vo donesuvawe na odluki i pristap do pravdata

1999

5. Kievski Protokol za strate{ka ocena na ìvotnata sredina 2003, potpi{an

6. Protokol za registri na emisii i transfer na zagaduva~i 2003, potpi{an

7. Evropski dogovor za me|unaroden transport na opasni supstancipo pati{ta (ADR)

1994

8. Konvencija za biodiverzitet 1997

9. Konvencija za za{tita na vodniote ìveali{ta so me|unarodnozna~ewe za za{tita na vodnite ptici

1997

45


Br. Naziv na me|narodniot dokumentGodina na

ratifikacija/potpi{uvawe

10. Konvencija za konzervirawe na evropskiot ìv svet i prirod-nite stani{ta

1997

11. Konvencija za za{tita na migratornite vidovi na divi ìvotni 1999

12. Konvencija za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasled-stvo

1974

13. Konvencija za me|unaroden promet na zagrozeni divi vidoviìvotni i rastitelni vidovi

1999

14. Vienska Konvencija za za{tita na ozonskata obvivka iMontrealskiot protokol

1994

15. Ramkovna Konvencija za klimatski promeni na ObedinetiteNacii (UNFCCC) i Kjoto Protokolot za klimatski promeni

1997 i 2004

16.Konvencija na obedinetite nacii za borba protiv deserti-fikacija (opusto{uvawe) vo zemjite koi se soo~uvaat so su{a iopusto{uvawe, osobeno vo Afrika

2002

Inicijativi za ratifikacija

1.Roterdamska Konvencija za prethodno dobiena soglasnost (PIC)-proceduri za odredeni {tetni supstancii i pesticidi vome|unarodnata trgovija

2. Konvencija za za{tita i koristewe na Prekugrani~ni vodnitekovi i me|unarodni ezera

3. Evropska Konvencija za za{tita na r’betnicite za eksperimen-talni i drugi nau~ni celi

45

Roterdamskata Konvencija za prethodno dobiena soglasnost (PIC)- proceduri za odredeni {tetni supstanciii pesticidi vo me|unarodnata trgovija e mnogu va`na konvencija koja se odnesuva na hemikaliite, a so toa ina Stokholmskata konvencija. Obvrskite od dvete konvencii }e se prenesat vo nacionalnata legislativa zahemikalii.

4646


2.2.4 Opis na postoe~kata legislativa i regulativite koi se odnesuvaat na POPs (proizvedenihemikalii i nenamerno proizvedeni POPs)

Vo tekot na inventarot na postoe~kata legislativa se zaklu~i deka postoe~kite pravni merki treba da sesporedat so obvrskite od Stokholmskata konvencija. Zatoa, vo slednata tabela postoe~kata legislativa kojae relevantna na POPs, e povrzana so soodvetnite ~lenovi od Konvencijata. Za polesno razbirawe nakratenkite od poso~enite pravni merki tie se detalno objasneti vo Aneks 3 i so pritiskawe na hiper-linkovite avtomatski }e se vklu~i soodvetnata legislativa. Kratok opis mo`e da se najde vo poglavjeto2.2.6

Tabela 2.16: Detalen pregled na legislativata povrzana so POPs vo relacija so barawata od Stokholmskatakonvencija

^len Br. Kratok opis Makedonska legislativa

3 1 a iZabrana za proizvodstvo na POPs hemikalii odAneks A

ZPO; ZPromO (59/82); ZPromO(7/84; 9/86;18/87 and 33/88); ZTO,ZZP, ZZ@S

iiZabrana za uvoz i izvoz na POPs hemikalii odAneks A

ZPO; ZPromO (59/82); ZPromO(7/84; 9/86;18/87 and 33/88); ZTO,ZZP, ZZ@S

b Restrikcija na proizvodstvoto i upotrebata naPOPs hemikaliite od Aneks B

ZV, ZZ@S

2 a i Uvozot na POPs hemikaliite od Aneks A i B edozvolen samo za odlagawe

Ne e dozvoleno, ZV

ii Uvozot na POPs hemikaliite od Aneks A i B edozvolen za upotreba

Prevzemeni se merki; ZPromO(59/82)

4747



3 2 b Ako e odobreno izzemawe za POPs hemikaliite odAneks A ili B tie se: Ne se barani izzemawa

i Izvezeni zaradi odlagawe na ekolo{ki soodvetenna~in Spomenato vo ZV

ii Izvezeni na ~lenka na koja i e dozvoleno da gikoristi Spomenato vo ZV

ii

i

Izvezeni na zemja koja ne e ~lenka (potvrda) Spomenato vo ZV

Spomenato vo ZV

c Ako izzemawata ne se pove}e validni za hemikaliiteod Aneks A, tie se izvezeni samo zaradi odlagawe Spomenato vo ZV

3 Ako postojat registri na novi pesticidi i industris-ki hemikalii, da se spre~i proizvodstvoto i upotre-bata na novite hemikalii ako se ispolneti kriteriu-mite od §1 Aneks D

LTP (7/84 i 57/82)

4 Ako postojat registri na novi pesticidi i industris-ki hemikalii, da se vklu~at kriteriumite od §1Aneks D pri ocenuvawe na hemikaliite koi vomomentot se vo upotreba

ZPromO (7/84 i 57/82)

6 Ako zemjata dobila izzemawe, da se miniminiziraizlo`enosta i osloboduvawata vo tekot naproizvodstvoto ili upotrebata

Ne se predvideni izzemawa

4 Ako se predvideni izzemawe Ne se predvideni izzemawa

Proceduri za nivno a`urirawe Ne se primenlivi

Proceduri za nivno povlekuvawe Ne se primenlivi

5 a Definirawe na akcionen plan za upravuvawe soPOPs od Aneks C ZZ@S, ZKAV

i Inventari na POPs od Aneks C ZZ@S, ZKAV

ii Ocenka na efikasnosta na zakonite, politikite ZZ@S, ZKAV

ii

iStrategii za ispolnuvawe na obvrskite (i i ii) ZZ@S, ZKAV

4848



5 a iv

Vodi~i za edukacija i obuka za implementacija nastrategiite

ZZ@S, ZKAV

v Proces na pregled na strategiite sekoi pet godini ZZ@S, ZKAV

vi

Raspored na implementacija na ovoj akcionen planZZ@S, ZKAV

b Promocija na redukcija na osloboduvawata i elimi-nacija na izvorite na emisija ZZ@S, ZKAV

c Promocija na modificirani materijali, proizvodi iprocesi ZZ@S, ZKAV

d Potreba od aplikacija na VAT/VER za novite izvorina emisija za period od ~etiri godini (del II odAneks C)

ZZ@S, ZUO, ZUO/PCB,RMWO

e i Promovirawe na aplikacija na VAT/VER zapostoe~kite izvori na emisija (del II i del III odAneks C)

ZZ@S, ZUO, ZUO/PCB,RMWO, ZKAV

ii Promocija na aplikacija na BAT/BEP za novite izvorina emisija (del III od Aneks C) ZZ@S, ZUO, ZUO/PCB

g Da se definiraat MDK na osloboduvawata i standardi koi bi se aplicirale ZZ@S

6 1 a i Definirawe na strategii za identifikacija na zal-ihite na POPs od Aneks A i Aneks B ZPO; ZPromO, ZUO, ZUO/PCB

ii Definirawe na strategii za identifikacija naproizvodite i artiklite i otpad koi sodr`at POPsod Aneks A, B i C

ZUO, ZUO/PCB

b Identifikacija na zalihi od Aneks A i B ZPromO

c Upravuvawe so zalihi na ekolo{ki prifatliv na~in(Aneks A, B) ZPromO; ZPromO(9/86)

d i Otpadot, proizvodite, artiklite treba da bidatrakuvani, sobirani i transportirani na ekolo{kiprifatliv na~in

ZPromO(1/83), ZTOS, ZTOS(82/90), ZUO, ZUO/PCB

ii Otpadot, produktite, artiklite treba da bidatnepovratno odlagani ZPromO(1/83), ZUO, LWMPCB

4949



iii Ne treba da se dozvoli reciklirawe ZUO, ZUO/PCB

iiv

Pri prekugrani~en transport na otpad, proizvodi,artikli treba da se po~ituvaat relevantnite pravi-la

ZUO, ZUO/PCB

e 1 Definirawe na strategii za identifikacija na kon-taminiranite lokacii (Aneks A, B i C) ZUO, ZUO/PCB

2 Remedijacijata treba da se sprovede na ekolo{kiprifatliv na~in ZUO, ZUO/PCB

7 1 aIzrabotka na Nacionalen implementacionen plan

Nacionalen implementacio-nen plan e ve}e izraboten

b Dostavuvawe na Nacionalniot implementacionenplan vo rok od dve godini Planirana aktivnost

c Periodi~en pregled na Nacionalniot implementa-cionen plan (vremenskite intervali seu{te ne sedefinirani)

Soglasno odlukata naKonferencijata na zemjite-~lenki

2 Vklu~uvawe na nevladiniot sektor vo podgotovkata ia`urirawe na Nacionalniot implementacionen plan Da

3 Integrirawe na NIP vo strategijata za odr`livrazvoj (ako e primenlivo)

Da

8 1 Dostavuvawe na predlozi za vklu~uvawe nahemikalii vo Aneks A, B i/ili C (ako e primenlivo) ZPromO(57/82)

9 1 a Olesnuvawe na razmena na informacii povrzani soredukcija ili eliminacija na upotrebata, proizvod-stvoto i osloboduvawata na POPs

Adekvatno opfateno ZZ@S

b Olesnuvawe na razmena na informacii povrzani soalternativite na POPs Adekvatno opfateno ZZ@S

2 Mehanizam za razmena na informacii prekuSekretarijatot Adekvatno opfateno ZZ@S

3 Definirawe na POPs „focal point“ Adekvatno opfateno ZZ@S

5 Informaciite povrzani so zdravjeto na populacijatane treba da se ~uvaat vo tajnost Adekvatno opfateno ZZ@S

5050



10 1 a Podigawe na svesta pome|u avtoritetite koi donesu-vaat odluki ZPromO(9/86)

b Site informacii povrzani so POPs da bidat dostap-ni za javnosta Adekvatno opfateno ZZ@S

c Razvivawe i implementacija na edukativni programiza èni, deca i drugo Adekvatno opfateno ZZ@S

d Zapoznavawe na javnosta so POPs problematikata Adekvatno opfateno ZZ@S

e Obuka na profesionalnicite, nau~nicite, nas-tavnicite i upravuva~kite timovi ZTOS (76/90), ZTOS (17/91)

f Izrabotka i razmena na obrazovni materijali Adekvatno opfateno ZZ@S

g Razvivawe i implementacija na obrazovni i programiza obuka Adekvatno opfateno ZZ@S

2 Pristap na javnosta do aktuelnite informacii zapodigawe na javnata svest Adekvatno opfateno ZZ@S

3 Pottiknuvawe na profesionalcite vo nasoka na pro-movirawe na akcijata za podigawe na javnata svest Generalno vklu~eno ZZ@S

4 Formirawe na informativni centri Adekvatno opfateno ZZ@S

5 Diseminacija na informaciite Adekvatno opfateno ZZ@S

11 1 Pottiknuvawe na istraùvawata i razvojot i moni-toring na istite

a Izvori i emiisii vo ìvotnata sredina Generalno vklu~eno ZZ@S

b Prisustvo, nivoa i trendovi vo humanata populacija iìvotnata sredina ZV pravilnik

c Transport i odnesuvawe vo ìvotnata sredina Generalno vklu~eno ZZ@S

d Efekti po zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina Generalno vklu~eno ZZ@S

e Socio-ekonomski i kulturni vlijanija Ne e vklu~eno ZZ@S

5151



f Redukcija i/ili eliminacija na osloboduvawata Generalno vklu~eno ZZ@S

g Harmonizirani inventari i analiti~ki tehniki Ne e vklu~eno ZZ@S

2 a Poddr{ka i razvoj na me|unarodni programi

b Zajaknuvawe na nacionalnite nau~ni i tehni~kikapaciteti

d Prevzemawe na aktivnosti na poleto naistraùvawata i razvojot zaradi namaluvawe naefektite vrz reproduktivnoto zdravje

e Aktuelnite rezultati dobieni pri istraùvawata dabidat dostapni

f Aktuelnite rezultati dobieni pri istraùvawata dabidat soodvetno skladirani

15 1 Izvestuvawe za efektivnosta

2 a Statisti~ki podatoci za proizvodstvoto, uvozot,izvozot

b Spisok na dràvi od koi se uvezuvalo ili vo koe seizvezuvalo (Aneks A, B)

3 Vremenskite intervali seu{te ne se definirani

Aneks ADel II

a Identifikacija, etiketirawe i isfrlawe odupotreba na oprema koja sodrì PCB do 2025 godina ZPromO(32/86)

i 10% PCB >5 l

ii 0,05% PCB >5 l

iii 0,005% PCB > 0,05 l

b Namaluvawe na rizikot od izloènost na PCB

i Koristewe edinstveno na neo{tetena oprema

ii Da ne se koristi ovoj tip na oprema na mesta kade seprerabotuva i proizveduva hrana

iii

Da se spre~at prekinite vo elektri~noto napojuvawei da se sproveduva redovna inspekcija

5252



d Da se spre~i povtorna upotreba na PCB > 0,05 %

e Da se otstranat PCB do 2028 godina

f a se identifikuva prisustvoto na otvoreni sistemi koisodr`at PCB

g Da se izgotvuva izve{taj za napredok za aktivnostitevo nasoka na eliminacija na PCB sekoi pet godini

Aneks BDel I

iii

Izvestuvawe na Sekretarijatot za intermedijarnikoli~ini na zatvoreni sistemi na ograni~eni lokacii(ako e primenlivo)

Anks BDel II

1 Eliminacija na proizvodstvoto i upotrebata na DDT,osven ako ne e popolneta notifikacija

2 Restikcija na proizvodstvoto i upotrebata za kontrolana {irewe na bolesti

3 Izvestuvawe na Sekretarijatot i SZO za upotrebata naDDT

4 Izvestuvawe za upotrebenite koli~ini i uslovite nakoristewe na DDT do Sekretarijatot i SZO sekoi trigodini

5 a Ako se koristi DDT potrebno e da se izraboti akcionenplan

i Da se ograni~i upotrebata na DDT samo za kontrola na{irewe na bolesti

ii Implementacija na alternativi

iii

Zajaknuvawe na zdravstvenata za{tita kako bi senamalila mo`nosta za pojava na bolesti

b Da se promovira istra`uvawe i razvoj na bezbednialternativi na DDT

5353


2.2.5 Klu~ni priodi i proceduri vo upravuvaweto so POPs hemikaliite i pesticidite,vklu~uvaj}i gi i pravnite barawa i uslovite za monitoring

Vo Republika Makedonija, Ministerstvoto za za{tita na ìvotna sredina i prostorno planirawe,Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo se odgovorni zaza{tita na ìvotna sredina vo delot za upravuvaweto so hemikaliite. Upravuvaweto so otrovite, sredst-vata za za{tita na rastenijata, nivnite rezidui, podgotovka na legislativata po ovie pra{awa, inspekcijai me|unarodna sorabotka se, isto taka, nivni zadolènija.

Dràvniot inspektorat pri Ministerstvoto za za{tita na ìvotna sredina i prostorno planirawe gire{ava pra{awata koi se odnesuvaat za ìvotnata sredina. Momentalno, ima pomalku od deset inspektori,{to ukaùva na potrebata za zajaknuvawe na kapacitetite i zgolemuvawe na humanite resursi. Tie imaaovlastuvawe da zemaat primeroci i da vr{at kontrola vrz procesite na rabota so cel da se proveri dalise implementira strategijata za za{tita na ìvotnata sredina.

Carinskata uprava e nadle`na za kontrola i sproveduvawe na regulativata koja se odnesuva na promet, izvozi uvoz na dobra. Carinicite na granica ~esto se menuvaat od eden na drug grani~en premin so cel da se izbeg-nat bilo kakvi devijantni pojavi. Za kontrola na uvozot i izvozot na hrana, pesticidi i rastitelen materi-jal (karantin) odgovorni se inspektorite od Sanitarnata inspekcija i Upravata za za{tita na rastenija.

Ministerstvoto za zdravstvo e odgovorno za podgotovka na regulativi za upravuvawe so otrovite. Toau~estvuva vo upravuvaweto so sredstvata za za{tita na rastenijata, procedurata za klasifikacija na sup-stanciite (novi hemikalii) vo grupa na otrovi i nivno vklu~uvawe vo listata na dozvoleni hemikalii. OvaMinisterstvo e involvirano i vo inspekciskite raboti. Ministerstvoto za zdravstvo e odgovorno za prvatafaza na registracija na novi sredstva za za{tita na rastenijata preku vr{ewe na toksikolo{ki analizi inivna klasifikacija na toksi~ni grupi. Analizite se rabotat vo Institutot za predklini~ka i klini~kafarmakologija i toksikologija i vo Institutot za toksikolo{ka hemija.

Laboratoriskite analizi za ispituvawe na reziduite od sredstvata za za{tita na rastenijata se vr{at voRepubli~kiot zavod za zdravstvena za{tita. Inspekciskite raboti se vo nadle`nost na Sanitarnata izdravstvena inspekcija vo ramkite na Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Biroto za lekovi pri Ministerstvoto za zdravstvo, oddelenieto za lekovi i otrovi podgotvuva primarni isekundarni regulativi za prisustvoto na rezidui od otrovite i sredstvata za za{tita na rastenijata vohranata.

Dràvniot zdravstven i sanitaren inspektorat i Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita se vklu~eni voovaa procedura. Biroto za lekovi ja prevzema prvata faza od registracijata na sredstvata za za{tita narastenijata (toksikolo{ka ocena na aktivnata supstanca i preparat i klasifikacija vo soodvetna toksi~na

5454


grupa). Sproveduvaweto na ovaa regulativa e vo nadle`nost na Dr`avniot zdravstven i sanitaren inspek-torat.

Drugi tela koi se involvirani vo domenot na hemikaliite se slednive:

Sektor za stru~ni soveti, koj gi ima slednive edinici: proizvodi, promet na otrovi, vr{i adminis-trativna poddr{ka i kontrola na promet i transport na otrovi.

Sektor za profesionalno operativni pra{awa ima dve edinici koi se odnesuvaat na hemikaliite:• Edinica za grani~na zdravstvena i sanitarna inspekcija koja go kontrolira uvozot, izvozot i

transportot na opasnite supstancii (vklu~uvaj}i gi i sredstvata za za{tita na rastenijata koi sena listata na otrovi i kontrola na nivnite rezidui vo uvezenata hrana)

• Edinica za vnatre{na kontrola koja go kontrolira prometot na otrovi na doma{niot pazar ireziduite od sredstvata za za{tita na rastenijata vo proizvodite od doma{no poteklo.

Soglasno noviot Zakon za bezbednost na hrana, formirana e Agencijata za hrana. Nekolku edinici odzdravstvenata i sanitarna inspekcija }e rabotat vo slu`ba na ovaa agencija.

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo

Upravata za za{tita na rastenija i Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo vo ramkite na Ministerstvotoza zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo se odgovorni za kontrola na sredstvata za za{tita na rasteni-jata.

Upravata za za{tita na rastenija ja ureduva politikata i legislativata, gi re{ava administrativnitepra{awa (izdavawe dozvoli) i me|unarodna sorabotka. Istotaka ja informira javnosta za kontrolite priuvozot. Ocena na procedurata i dokumentacijata (fizi~ki i hemiski analizi) e vo nadle`nost na ovlasteniinstitucii (Institut za zemjodelstvo, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Institut za ju`ni kulturi,Institut za tutun, [umarski fakultet)

2.2.6 Pravni problemi povrzani so podgotovkata na Nacionalniot implementacionen plan

Poglavjeto 2.2.4 ja objasnuva postoe~kata legislativa vo sporedba so odredbite od Stokholmskata konvenci-ja. Ograni~uvawata koi go ote`nuvaat celosnoto prilagoduvawe kon Konvencijata se dadeni vo Aneks 3.Me|utoa nekoi od glavnite problemi se spomenati podolu.

5555


^len 3: Merki za redukcija i eliminacija na emisiite od namerno proizvodstvo i upotreba nahemikaliite od Aneks A i Aneks B

Eliminacija na uvoz, izvoz i upotrebata Aneks A i B (isklu~uvaj}i go PCB) POPs vo Republika Makedonijatreba da se implementira so prenesuvawe od:

• Re{enie za zabrana na proizvodstvo i upotreba na POPs i

• Re{enie za zabrana na uvoz, izvoz i tranzit na POPs

Pravnata osnova za ovie re{enija se nao|a vo ^len 21 za zabrana na proizvodstvo, promet i potro{uva~ka naproizvodi i uslugi so cel da se za{titi ìvotnata sredina i vo ^len 22 za ograni~uvawata i kontrolata naizvozot i uvozot na odredeni proizvodi.

^len 5: Merki za redukcija ili eliminacija na emisiite od nenamernoto proizvodstvo na supstanci-ite od Aneks C

Barawata navedeni vo ^len 5 se skoro kompletno pokrieni od ramkovnata legislativa za za{tita na ìvot-nata sredina. Nacionalniot implementacionen plan za POPs treba da vodi grià i da gi opfati site kate-gorii na izvori navedeni vo Aneks C Del II, i kolku {to e mo`no pove}e od Del III, vklu~eni vo listata nainstalacii koi se obvrzani da obezbedat A-Integrirana ekolo{ka dozvola, kade primenata na BAT ezadolìtelna.

Kontrolata na nenamernite emisii vo vozduhot moè da bide potkrepena so objavuvawe na specifi~nire{enija za grani~nite vrednosti na emisiite vo vozduh za site kategorii na izvori navedeni vo Del II, ikade e prakti~no izvodlivo vo Del III od Aneks C od Konvencijata. Moè da se implementira preku odred-bite od Zakonot za kvalitet na ambientalen vozduh, na pr.:

• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na aluminium;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na cink;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od sekundarnoto proizvodstvo na bakar;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za sinteruvawe i industrijata za èlezo i

~elik;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od cementarnicite;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za proizvodstvo na hartija i pulpa koi imaat

pogoni za belewe na hartija;

• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za demontaà na upotrebuvani stari vozila(ELVs) i stara elektri~na i elektronska oprema (WEEEs);

• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od termi~kite metalur{ki procesi;

5656


• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za zatopluvawe vo doma}instvata i indus-triskite toplani;

• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite koi proizveduvaat hlorfenol i hloranil;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od krematoriumi;

• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od mobilni izvori;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od pogonite za boewe i finalizirawe na tekstil;• Odluka za emisiite na zagaduva~i na vozduh od rafineriite na otpadni masla.

Emisiite na POPs vo vodite mo`e da se reguliraat so prifa}awe i objavuvawe na regulativata za celovi-tost na vodata za piewe (podgotvena e rabotna verzija).

Sekundarnata legislativa koja se bazira na Zakonot za upravuvawe so otpadot treba da se prifati i objavi.Vo kontekst na barawata na Konvencijata, objavuvaweto na slednite regulativi treba da bide prioritet:

• Regulativa za upravuvawe so opasen otpad (podgotvena e rabotna verzija)

• Regulativa za identifikacija, evidencija i izvestuvawe za otpadot(podgotvena e rabotna verzija)

• Regulativa za deponii

• Regulativa za inceneracija/koinceneracija

• Regulativa za upravuvawe so otpadni masla

• Regulativa za upotrebuvani vozila ELVs• Regulativa za upravuvawe so upotrebuvana elektri~na i elektronska oprema WEEEs

^len 6: Merki za redukcija i eliminacija na emisii od zalihi i otpad

Obvrskite od ^len 6 (1) (a) i (b) imaat pravna osnova vo celata ramkovna legislativa za `ivotna sredina(delovi za planirawe) i treba da se implementiraat vo tekot na realizacijata na Nacionalniot imple-mentacionen plan za POPs.

Zakonot za upravuvawe so otpad dava pravna osnova za ^len 6 (1) (c) generalno i posebno gi reguliraobvrskite od Aneks A Del II (PCB).

Regulativa za isfrlawe od upotreba na PCB (podgotvena e rabotna verzija) treba itno da se odobri.

Odredbite od ^len 6 (2) se opfateni so Zakonot za upravuvawe so otpad vo ^lenot 105. Za da se usoglasiobvrskata kon Konvencijata poop{irno vrz osnova na ^lenot 106 (4) treba da se obraboti slednava legis-lativa:

5757


Regulativa za uvoz, izvoz i tranzit na otpad

Implementacijata na legislativata za ìvotna sredina zavisi od legislativata za hemikalii i opasnisupstancii. Postojat mnogu objaveni pravni dokumenti koi se odnesuvaat na hemikaliite i opasnite sup-stancii. Pova`ni zakoni vo ovoj domen se:

• Zakon za proizvodstvo na otrovi (Slu`ben vesnik na SFRJ, 18/76),• Zakon za promet na otrovi (Slu`ben vesnik na SFRJ, 13/91),• Zakon za transport na opasni supstanci (Slu`ben vesnik na SFRJ, 27/90),

Postojat isto taka nekolku regulativi koi vo sila, koi ja ovozmoùvaat implementacijata na ovie zakoni.Najgolemiot nedostatok na postoe~kata legislativa koja se odnesuva na hemikaliite i opasnite supstancii,se nekompletnosta, rascepkanost i nejasnotiite. Potoa, mnogu pravni dokumenti se u{te od biv{a Jugoslavijai poradi toa ne e ve}e soodvetna. Odredbite od Zakonot za ìvotna sredina da se napravi Registar na opas-ni supstanci i preparati prakti~no ne moè da se ispolnat. Implementacijata na Regulativata za upravu-vawe so opasen otpad ne e mo`na bidej}i se bazira na EU legislativata za klasifikacija, pakuvawe i etike-tirawe na opasnite supstanci i preparati (EU Direktivi 67/548 i 99/45). Zatoa, sega{nata legislativa kojago pokriva delot za upravuvawe so hemikalii }e bide promenet i usoglasen so evropskata legislativa. Votoj kontekst }e bide prifatena i objavena slednata legislativa:

• Ramkoven Zakon za hemikalii koj se bazira na predlogot na evropskiot sovet COM (2003)644, koj trebada go formira REACH sistem (Registracija, Evaluacija i Avtorizacija na hemikalii). Negovata cel e dago za{titi ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina, poddrùvaj}i ja konkurentnosta vo ekonomijata.Ovoj sistem }e gi zgolemi mo`nostite za inovacija vo hemiskata industrija. Toa }e bide vo soglasnostso Regulativata Br. 304/2003 za izvoz i uvoz na opasni supstancii.

• Ramkoven Zakon za klasifikacija, pakuvawe i etiketirawe na opasnite supstanci i Zakon zaklasifikacija, pakuvawe i etiketirawe na opasnite preparati. Tie se opfateni vo Odredbata naSovetot br.67/548 i Odredbata na Sovetot br.99/45 i nivnite brojni amandmani. Nivnata cel e da seza{titi zdravjeto i ìvotnata sredina vo tekot na prometot na takvi proizvodi.

• Zakon za dobri laboratoriski praktiki koj se zasnova na Odredbata na Sovetot br 2004/9/EC

^lenovite od Konvencijata, po~nuvaj}i od ^len 9 imaat pravna osnova vo ramkovnata legislativa zaìvotna sredina i moè da bide uspe{no implementirana vo Nacionalniot implementacionen plan zaPOPs.

5858


2.3.1 Procenka na problemot so hemikaliite (POPs pesticidi) tretirani so Aneks A, I del odStokholmskata Konvecija: minato, sega{no i proektirano idno proizvodstvo, upotreba, uvoz iizvoz, postoe~ka politi~ka i pravna ramka; pregled na dostapni podatoci od monitoring (voìvotnata sredina, hranata i lu|eto) i vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto.

2.3 PROCENKA NA PROBLEMOT SO POPsHEMIKALIITE VO ZEMJATA

Nieden od POPs pesticidite ne e proizveduvan vo Republika Makedonija.

Zakonot za za{tita na rastenija ja zabrani upotrebata na POPs pesticidite u{te vo 1982 godina.

Zalihite ostanati od upotrebata na ovie pesticidi vo minatoto, ne se precizno oceneti. Treba da senapravat dopolnitelni analizi za procenka na momentalnata sostojba.

DDT, Toksafen, Endrin i Heksahlorobenzen mora da se zabranat za upotreba so modificirawe na pos-toe~kata legislativa.

Kako vaèn del od monitoring sistemot vo zemjata treba da bidat redovnite analizi za rezidui naorganohlorni pesticidi vo uvezenata hrana.

Generalni informacii

Devet od dvanesette hemikalii identifikuvani vo inicijalnata lista na perzistentni organski zagaduva~i(POPs) se pesticidi. Hlordanot i dieldrinot, kako i lindanot i endosulfanot se poznati kako hemikaliikoi go naru{uvaat endokriniot sistem. [est od devette inicijalni POPs pesticidi se predmet na„Roterdamskata Konvencija za prethodno izdadena soglasnost (PIC)-Procedura za odredeni opasni hemikaliii pesticidi vo Me|unarodniot promet“. Tie se zabraneti vo mnogu industrijalizirani i zemji vo razvoj,vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. Me|utoa, postoi mo`nost za nivna ograni~ena upotreba, legalno iilegalno.

Pregledot na dozvoleni pesticidi i evidencijata na pesticidite koi se vo promet i upotreba, jasno pokaàadeka nieden od POPs pesticidite ne se koristi vo zemjodelskata nitu veterinarnata praksa vo RepublikaMakedonija. Za primenata na organohlornite pesticidi (OCPs) vo javnata higiena, treba da se napravatdopolnitelni analizi za da se proceni sega{nata sostojba.

Zakonot za promet i upotreba na otrovi ne gi isklu~uva DDT, Toksafen i Endrin od promet i upotreba. Faktotdeka odlukata za klasifikacija na dobra nameneti za izvoz i uvoz, dozvoluva uvoz na Heksahlorbenzen soposebna dozvola dobiena od Ministerstvoto za zdravstvo, ja indicira mo`nosta za promet i upotreba naovie pesticidi.

5959

Nacionalen implementacionen plan za POPs > POPs PESTICIDI

Tabela 2.17: Koli~ini na uvezeni pesticidi za periodot 1992-2002

Godina Uvezeni pesticidi [kg]1992 796.6771993 917.5731994 795.9461995 834.9191996 1.098.1091997 759.4701998 933.9591999 1.055.3712000 1.159.5492001 947.9482002 1.018.971

(Izvor: Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo)

Tabela 2.18: Statisti~ki podatoci za iskoristeni koli~ini na pesticidi za periodot 1980-2000

Godina Koli~ini(t) Godina Koli~ini(t)1980 3.479 1990 1.7381981 3.137 1991 1.2901982 2.445 1992 9701983 2.706 1993 6591984 2.135 1994 5401985 2.513 1995 5731986 2.173 1996 5561987 2.068 1997 5061988 1.841 1998 5291989 1.840 1999 462

2000 308(Izvor: Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo)

Statisti~kite podatoci za koli~inite na hemikalii za za{tita na rastenijata vo sporedba so koli~initeupotrebeni vo 1950 i vo period od 30 godini se prika`ani vo slednata tabela:

6060



Potro{uva~kata na sredstvata za za{tita na rastenija raste{e do 1980 godina. Od toga{, postoi trend naopa|awe poradi namalenata ekonomska mo} na proizvoditelite, poradi aplikacijata kade monitoringotindiciral deka insektite bi predizvikale neprifatliva ekonomska {teta, kako i zaradi proizvodstvoto napokoncentriranite hemikalii nameneti za za{tita na rastenijata.

Statististi~kite podatoci se odnesuvaat na koli~inite potro{eni vo javniot sektor. Ne postojat podatociza potro{uva~kata vo privatniot sektor. Ne postoi oddelna evidencija za upotreba na POPs pred nivnotoisklu~uvawe od listata na hemikalii dozvoleni za upotreba.

Evidencijata na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, za uvozot i doma{notoproizvodstvo na sredstva za za{tita na rastenija po koli~ini i po dekadi, go pokaùva slednovo:

Tabela 2.20: Uvoz i doma{no proizvodstvo na sredstva za za{tita na rastenija (t)


Postoe~ka pravna ramka

Zakonot za proizvodstvo na otrovi (SFRJ - Slu`ben vesnik Br. 18/1976) i Zakon za promet na otrovi (SFRJ- Slu`ben vesnik Br. 18/1976) se dva va`ni pravni instrumenti {to gi opfa}aat i POPs pesticidite, koi seusvoeni kako validni regulativi navedeni vo ~len 5 od Ustavot na Republika Makedonija.

Ovie dva zakoni se zanimavaat so slednive pra{awa: uslovi vo proizvodstvoto na pesticidi, pakuvawe,isporaka, deklaracii, etiketirawe, aplikacija, odreduvawe na stepenot na toksi~nost, soodvetnaambalaà, skladirawe, proceduri za sobirawe i destrukcija na zastareni koli~ini na pesticidivklu~uvaj}i go i nivnoto pakuvawe, instrukcii za pravilna aplikacija i predupreduvawa za korisnicite(potro{uva~ite). Ovie dva zakoni sodràt i prikladni regulativi koi davaat mnogu precizni kriteriumi

Godini 1950 1960 1970 1980 1990 2000

Koli~ina 206 760 1.980 6.808 2.200 1.100

Godina Potro{uva~ka

1950 2001979 2.5841989 1.8401999 462

Tabela 2.19: Potro{uva~ka na sredstva za za{tita na rastenijata vo periodot od 1950-2000 (t)

6161

Nacionalen implementacionen plan za POPs > POPs PESTICIDI

kako {to se:• Pravilnik za kriteriumite na rasporeduvawe na otrovite vo grupi i metodi za odreduvawe na stepenot

na otrovnost na odredeni otrovi (SFRJ - Slu`ben vesnik Br. 1/83, 79/91);

• Pravilnik za ozna~uvawe na otrovite koi se stavaat na doma{en pazar (SFRJ - Slu`ben vesnik Br.32/86);

• Pravilnik za na~in na uni{tuvawe na neupotrebenite zastareni zalihi na otrovi vklu~uvaj}i ja i niv-nata ambala`a i metodi na nivno povlekuvawe od promet (SFRJ - Slu`ben vesnik Br.7/83);

• Re{enie za utvrduvawe na lista na otrovi koi se stavaat vo promet (SFRJ - Slu`ben vesnik Br. 59/82,7/84, 33/88, 9/86 i 18/87).

Ministerstvoto za zdravstvo e nacionalna institucija za implementacija i kontrola na gorenavedenata leg-islativa. Prometot na otrovite kako {to se Aldrin, Dieldrin, Heksahlorbenzen, Heptahlor i Hlordan kakoperzistentni organski zagaduva~i ne se dozvoleni za upotreba soglasno Zakonot za promet na otrovi.

Toksafen, Endrin i DDT se navedeni vo listata na otrovi, ~ii promet e dozvolen. Iako se dozvoluva prome-tot na ovie tri pesticidi so posebna dozvola od Ministerot, spored evidencijata na Ministerstvoto zazemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i veterinarnata praksa, istite ne se nao|aat na pazarot nitu sevo upotreba vo Republika Makedonija.

Vo odlukata za rasporeduvawe na dobrata za uvoz i izvoz (Slu`ben vesnik na RM Br. 49/2000) vo registarotbr. 2903 62 00 00, Heksahlorbenzen, iako isklu~en od listata na dozvoleni otrovi za promet, se dozvoluvauvoz i upotreba so posebna dozvola od Ministerstvo za zdravstvo.

Pesticidite koi se koristat vo zemjodelstvoto se kontroliraat so soodvetni pravilnici, kako {to se:

• Zakon za za{tita na rastenija (Slu`ben vesnik na R.M. Br. 25/98 i Br. 6/2000);

• Pravilnik na kriteriumi za izdavawe dozvoli za pu{tawe vo promet na sredstva za za{tita na ras-tenija (Slu`ben vesnik R. M. Br. 65/2001 i Br. 99/2003);

• Pravilnik za uslovite koi treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na opremata, uredite iobjekti koi se koristat za vr{ewe ispituvawa na sredtsvata za za{tita na rastenijata (Slu`ben ves-nik R. M. Br. 54/2001);

• Pravilnik za uslovite koi treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na opremata, uredite iobjekti koi se koristat za proizvodstvo, proda`ba na golemo i malo, na sredstva za za{tita na ras-tenija i sodr`inata i na~inot na vodewe na registar (Slu`ben vesnik R. M. Br. 54/2001);

• Pravilnik za na~inot na deklarirawe na sredstvata za za{tita na rastenija pred nivno pu{tawe vopromet i upotreba (Slu`ben vesnik R. M. Br. 54/2001);

• Spisok na sredstva za za{tita na rastenija za koi se izdadeni dozvoli za pu{tawe vo promet.

6262


Isklu~uvaweto na POPs pesticidite od upotreba vo zemjodelstvoto se bazira na principite za registraci-ja na hemikalii za za{tita na rastenija, koj proizleguva od Zakonot i pravilnikot za sredstva za za{tita narastenija se bazirani na direktivite od Svetskata zdravstvena organizacija, Me|unarodniot kod za dis-tribucija i upotreba na pesticidi, UNEP Kodot na odnesuvawe za me|unarodna trgovija so hemikalii idirektivite od Evropskiot sovet:

Direktiva 91/414/EEC na sovetot za promet na hemikalii za za{tita na rastenija, vklu~uvaj}i gi istotaka itehni~kite dopolnuvawa na Aneksite, osobeno Direktivata 91/43/EEC koja e spomenata vo Aneks VI„ Unifi-cirani principi za evaluacija i avtorizacija na hemikalii za za{tita na rastenija“.

• Direktiva 79/117/EEC na sovetot koja go zabranuva stavaweto vo promet i upotreba na proizvodite zaza{tita na rastenijata koi sodràt odredeni aktivni supstancii , kako {to e dopolneto vo Direkti-vata 91/188/EEC.

• Direktiva 67/548/EEC za klasifikacija, pakuvawe i ozna~uvawe na opasni supstancii.

• Direktiva 78/631/EEC za klasifikacija, pakuvawe i ozna~uvawe na opasni supstancii (pesticidi).

• Direktiva 90/311/EEC za sloboden pristap do podatocite povrzani so ìvotnata sredina i tn.

Nacionalna institucija odgovorna za implementacija i kontrola na gorespomenatata regulativi e Minis-terstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo preku slednite svoi tela:

• Uprava za za{tita na rastenija;

• Dràven inspektorat za zemjodelstvo;

• Ovlasteni nau~ni stru~ni institucii i laboratorii vklu~eni vo utvrduvaweto na kvalitetot, efikas-nosta, ograni~uvawa i isfrlawa od upotreba na hemikaliite za za{tita na rastenijata se slednive:

• JNU, Zemjodelski institut -Skopje;

• Fakultet za zemjodelski nauki i hrana;

• JNU Institut za ju`ni kulturi - Strumica;

• JNU Institut za tutun- Prilep.

Zakonot za lekovi, pomo{ni lekoviti sredstva i medicinski pomagala (Slu`ben vesnik R. M. Br. 21/98) ginaveduva uslovite, principite na registracija i odobruvawe za upotreba na pesticidite vo animalnotozdravje , kako {to se Toksafen, Endrin i DDT. Soglasno ovoj zakon, listata na lekovi koi se koristat vo vet-erinarnata medicina e odobrena vo periodot od 1 Juni 1997 i 1 Juni 2002 (Slu`ben vesnik R. M. Br. 68/2002).

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo - Veterinarnata uprava e nacionalnata insti-tucija odgovorna za kontrola i prakti~na primena na ovie hemikalii.

6363

Nacionalen implementacionen plan za POPs > PCB VO R.M.

2.3.2 Procenka na problemot so PCB hemikaliite tretirani so Aneks A , del II od Stokholmskata kon-vencija

Vo Republika Makedonija, pogolemiot del od opremata i vkupnata koli~ina na izolira~ki masla seuvezeni.

Napravena e preliminarna inventarizacija na vkupnata oprema vo zemjata, nivnata starost i tipot naopremata. Vrz osnova na analizite izvedeni na teren, moè da se kaè deka okolu 45-50% od opremata ekontaminirana ili sekundarno kontaminirana so PCB.

Ponatamo{nite aktivnosti }e baraat identifikacija, detalna inventarizacija i analizi na koli~initena transformatorskite masla i te~nite dielektrici.

Mora da se kaè deka seu{te postojat zalihi na masla koi sodràt PCB. Nivnata koli~ina treba da sedeterminira vo tekot na implementacijata na Nacionalniot implementacionen plan.


PCB (polihlorirani bifenili) spa|aat vo grupata na POPs hemikalii. Tie seriozno vlijaat na zdravjeto nalu|eto i ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i ja karcinogenosta, namalenata reproduktivnost i promenite vo imu-niot sistem. Ekstremno se stabilni i odli~ni izolatori, zatoa se koristele kako razladni te~nosti voelektri~nite uredi kako {to se transformatorite i kondenzatorite. Ovie zatvoreni sistemi bea naj~estoinstalirani na ~uvstvitelni mesta kako {to se aerodromi, bolnici i javni zgradi. Ponatamu, PCB bea istotaka koristeni i vo otvoreni aplikacii kako {to se boite vo avtomobilskata industrija, kitovi vograde`nata industrija itn. Bidej}i ovie materijali ne bile obeleèni kako opasni vo momentot na nivnoodlagawe, te{ko e da se odredi traektorijata po koja PCB vleguvaat vo ìvotnata sredina.

Iako za prv pat sintetizirani vo 1866 god., nivnoto komercijalno proizvodstvo zapo~nalo vo 1929 god.Amerikanskata kompanija „Monsanto-Chemical Company“ pod trgovskoto ime “Ascarel.” PCB se bezbojni te~nostivo klasata na hlorirani organski soedinenija. Vo zavisnost od brojot na hlornite atomi vo nivnitemolekuli, nivnite fizi~ki, hemiski i toksi~ni osobini, variraat. Vkupniot broj PCB soedinenija so istaosnovna hemiska struktura, no so promenliv broj na hlorni substituti e 209, no okolu 50 od ovie soedineni-ja se najdeni vo komercijalni me{avini. Po Vtorata svetska vojna zapo~na nivnoto proizvodstvo vo Evropa,dodeka maksimalnoto proizvodstvo so preku 60.000 toni godi{no be{e postignato vo docnite 60 ti godini .

PCB se malku isparlivi i najgolemata opasnost e ingestija na kontaminirana hrana i absorpcija na ovie sup-stanci preku povr{inata na koàta, na pr. pri rabota so oprema koja sodrì PCB moè da dojde do nesakanoisturawe vrz racete i drugi delovi od teloto. Potoa, PCB moè da se adsorbiraat vo ~esti~kite pra{ina,

6464


taka da moè da se vnesat i preku di{nite pati{ta. Zatoa, zavisno od rabotata koja se vr{i, potrebno e dase prevzemat pravilni preventivno-za{titni merki, osobeno koga se raboti so PCB , poradi nivnite bioaku-mulativni osobini.

Polihloriranite bifenili si go nao|aat svojot pat kon ìvotnata sredina, osobeno koga materijalite iproizvodite koi sodràt PCB, a ne bile identifikuvani kako takvi, se otstranuvaat, frlaat i sogoruvaat(inceneriraat) na nesoodveten na~in. Upotrebata na materijali vo grade`nata industrija koi sodràt PCB,moàt da pretstavuvaat potencijalen zdravstven rizik od dolgoro~na izloènost na korisnicite na takviteobjekti.

Upotreba na PCB vo Republika Makedonija

Spored dosega{nite informacii postojat elektri~ni uredi vo razli~ni industriski kapaciteti koisodràt PCB. O~igledno e deka, odgovornite lica koi rakuvaat so ovie uredi ne se zapoznaeni so prob-lemite koi moè da nastanat od ovie te~nosti koi ja namaluvaat rabotnata temperatura. Zaradi, nedostatokna pravna regulativa i proceduri za odrùvawe i odlagawe na vakvata oprema, postoi seriozen rizik odincidenti koi moè da predizvikaat sekundarna kontaminacija i odredeni opasnosti za ìvotnata sredinai zdravjeto na lu|eto.

Podatocite vo tabelite od 2.21 do 2.27 se odnesuvaat samo na preliminarniot inventar na oprema kojapotencijalno sodrì PCB.

Tabela 2.21: Potencijalni sopstvenici na oprema koja sodrì PCB vo Makedonija - ESM

Prenos i distribucija Dejnost

Elektrostopanstvo na Makedonija (ESM) Prenos i distribucija na elektri~na struja

Elektroprenosni i distribucioni oddelenija Prenos na elektri~na struja

Termo i Hidro Elektrocentrala (Proizvodstvo)

TEC Bitola Proizvodstvo na elektri~na struja

TEC Oslomej Proizvodstvo na elektri~na struja

TEC Negotino Proizvodstvo na elektri~na struja

HEC Mavrovo Proizvodstvo na elektri~na struja

HEC Tikve{ Proizvodstvo na elektri~na struja

HEC [piqe Proizvodstvo na elektri~na struja

6565


Tabela 2.22: Potencijalni sopstvenici na oprema koja sodrì PCB vo Makedonija - Drugi ~initeli

Reprezentativnite primeroci zemeni za ispituvawe na prisustvo na PCB pokaàa deka okolu 45-50% odtransformatorite se kontaminirani. Kontaminacijata vo site slu~ai be{e nad 50 ppm. Nenamernata, sekun-darna, kontaminacija kaj proizvoditelite na transformatori, proizvoditelite na masla ili vo tek naservisirawe na opremata vo rabotilnicite na ESM, moè da bidat pri~ina za visokiot procent na PCB.Ponatamu, kontaminacijata so PCB moè da bide predizvikana pri upotreba na cisterni i buriwa kadeprethodno se ~uvale PCB masla. Istoto se odnesuva na pumpite, crevata i druga oprema koja se koristela zamasla koi sodràt PCB.

O~igledno e deka kompleten inventar, kako i vizuelni proverki na site elktri~ni edinici i striktnianaliti~ki ispituvawa moè da dadat celosna baza na podatoci za aktuelnata sostojba so PCB voRepublika Makedonija. Vo slednite tabeli se rezultatite od prvata faza na inventarot, procenka natransformatorski edinici i sodrìna na maslo vo niv.

Industriski kapacitet Dejnost

Cementarnica“USJE“ - Skopje Cementarnica

FENIMAK- Kavadarci Industrija za fero-nikel

EMO - Ohrid Elektri~na industrija i inènering

Hemiska Industrija - Veles Hemiska prerabotka

@elezarnica Industrija za èlezo i ~elik

MZT Fabrika za sivi i nodularni ~eli~ni leguri iAluminiumsko silikatni leguri

OKTA - Skopje Rafinerija za nafta

Topilnica za olovo i cink - Veles Topilnica za olovo i cink

Alumina - Skopje Aluminiumski polugotovi proizvodi, metalni kon-strukcii

OHIS - Skopje Organsko hemiska industrija

Teteks - Tetovo Tekstilna industrija

Makedonski èleznici @elezni~ki transport

Rade Kon~ar Proizvodstvo i odrùvawe na transformatori

Zletovo Baterii Proizvodstvo na baterii

6666


Tabela 2.23: Pregled na transformatori (ESM i drugi ~initeli)

Mo}(kVA) Broj na ediniciKoli~ina maslo(Toni / edinici)

Vkupna koli~ina maslo(Toni)

30 33 0.07 250 1.263 0.10 126

100 1.229 0.19 234160 998 0.25 250250 1.562 0.34 531400 1.461 0.38 555630 2.452 0.60 1.471

1,000 280 0.90 2521,600 19 1.10 21

Vkupno 9.297 3.442

Od 9,297 edinici, 3,955 transformatori se od ESM dodeka ostanatite 5,342 se od drugite ~initeli.

Tabela 2.24: Transformatori so najvisok napon 35, 110, 220 i 400 kV vo proizvodstvo na el. struja vo ESM

Lokacija Vkupen broj na ediniciKoli~ina maslo

(Toni )Vkupna koli~ina maslo

po lokacija (Toni)

Punkt“Bitola“ 12 360 397

Punkt „Oslomej“ 5 102 111

Punkt „Negotino 7 123 132

HEC“Mavrovo“ 12 231 242

HEC „Tikve{„ 4 72 79

HEC „[piqe“ 4 74 79

HEC „Globo~ica“ 3 47 50

Vkupno 48 1,010 1,088

6767


Tabela 2.25: Transformatori so najvisok napon 35, 110, 220 i 400 kV vo prenos i distribucija nael. energija vo ESM

KapacitetVkupen broj na

ediniciKoli~ina maslo

(Toni )

Vkupna koli~inamaslo po kapacitet

(Toni)ESM Prenos i distribucija

249 3.242 3.362

Tabela 2.26: Pregled na transformatori kaj drugi ~initeli (direktni potro{uva~i na ESM)

Kapacitet Broj na edinici Vkupna koli~ina na maslo(Toni)

Cementarnica 2 40FENIMAK 7 209

Hemiska industrija- Veles 2 16@elezarnica 18 294

MZT 23 15OKTA Seu{te nema informacii Seu{te nema informacii

Topilnica „Veles“ Seu{te nema informacii Seu{te nema informaciiAlumina Seu{te nema informacii Seu{te nema informacii

OHIS Seu{te nema informacii Seu{te nema informaciiTeteks Seu{te nema informacii Seu{te nema informacii

Makedonski èleznici Seu{te nema informacii Seu{te nema informaciiVkupno 52 574

Tabela 2.27: Procenka na koli~inata na cvrst (teìna na prazni transformatori) i te~en del votransformatorite (toni)

Lokacija Vkupno maslo Vkupno cvrsta materija Cvrst i te~en del

1 ELEKTRO SKOPJE 1.020,25 2.380,58 3.400,832 KUMANOVO 166,05 387,45 553,503 KRIVA PALANKA 38,64 90,16 128,804 PROBI[TIP 31,2 72,80 104,005 KOÂNI 73,51 171,52 245,036 VINICA 34,21 79,82 114,037 DELÊVO 40,43 94,34 134,778 BEROVO 30,05 70,12 100,179 S.NIKOLE 41,7 97,30 139,00

10 [TIP 109,52 255,55 365,07

6868


Vo upotreba 8.268 toni

Zalihi 110 toni

Otpadni masla 21 toni

Godi{na potro{uva~ka 577 toni

Lokacija Vkupno maslo Vkupno cvrsta materija Cvrst i te~en del

11 RADOVI[ 51,49 120,14 171,6312 STRUMICA 118,52 276,55 395,0713 GEVGELIJA 88,6 206,73 295,3314 NEGOTINO 47,3 110,37 157,6715 KAVADARCI 72,64 169,49 242,1316 VALANDOVO 20,62 48,11 68,7317 VELES 124,63 290,80 415,4318 PRILEP 133,75 312,08 445,8320 BITOLA 226,03 527,40 753,4321 RESEN 50,11 116,92 167,0322 OHRID 111,15 259,35 370,5023 STRUGA 91,31 213,06 304,3724 KI^EVO 67,65 157,85 225,5025 DEBAR 78,55 183,28 261,8326 MAK.BROD 79,45 185,38 264,8327 KRATOVO 24,03 56,07 80,1028 GOSTIVAR 126,21 294,49 420,7029 TETOVO 344,38 803,55 1.147,93

Vkupno 3,442 8,031 11.473

Tabela 2.28: Vkupna koli~ina na transformatorsko maslo (bez ESM)

6969


Tabela 2.29: Uvoz na oprema koja sodrì transformatori na te~en dielektrik

Godina do 650 kVA 650-1,600 kVA 1,600-10,000 kVA > 10,000 kVA1992 15 1 0 0

1993 13 32 0 0

1994 680 0 10 1

1995 41 78 13 0

1996 42 17 0 1

1997 16 0 0 4

1998 0 1 0 2

1999 110 6 3 1

2000 91 7 0 13

2001 72 1 0 0

2002 460 5 0 0

Tabelite pokaùvaat deka vo Republika Makedonija se uvezeni zna~itelno golemi koli~ini na oprema kojasodrì izolatorski masla i transformatorski masla. Ponatamo{nite aktivnosti }e se sostojat od identi-fikacija, detalni analizi i inventar na transformatorski masla.

PCB bea isto taka koristeni vo hidrauli~nite masla, glavno zaradi nivnata visoka otpornost na ogan, zara-di toa mora da se ima predvid deka odredeni koli~ini na hidrauli~ni masla koi sodràt PCB, bea i seu{tese vo upotreba vo makedonskata rudarska industrija.

Rabotnata grupa odgovorna za PCB inventarot, gi proceni koli~inite navedeni vo tabela 2.30. Bea anal-izirani i nekolku primeroci na hidrauli~ni masla na analizator Dexsil L2000. Zaradi ograni~eniot broj naprimeroci, rezultatite ne moàt da se generaliziraat za celata zemja, me|utoa moè da se spomene deka siteprimeroci sodrèa pove}e od 50 ppm PCB.

7070


Tabela 2.30: Godi{na potro{uva~ka na hidrauli~ni masla

Industriski granki Koli~ini (Toni/godina)

Elektri~na industrija 23

Snabduvawe so el.energija 64

Grade`na industrija 53

Hemiska i farmacevtska industrija 5

Industrija za hartija i celuloza 9

Ko`no-prerabotuva~ka industrija 2

Komunalni usugi 28

Metalurgija 187

Transport 21

Tekstilna industrija 5

Zemjodelstvo 27

Vkupno 424

Moè da se pretpostavi koi se subjektite koi poseduvaat oprema koja moè potencijalno da sodrì PCB.Mnogu e va`no odgovornite oddelenija pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, daimaat stroga regulativa koja se odnesuva na PCB za da se ovozmoì sproveduvawe na detalna inventarizaci-ja vklu~uvaj}i tuka i analiti~ki ispituvawa na elektri~nite uredi. Na inventarizacijata treba da ñ slediotstranuvawe na uredite koi sodràt PCB soglasno listata na prioriteti (prvenstveno o{tetena oprema iopremata od koja istekuva maslo, a potoa uredite koi se nao|aat na frekventni javni mesta, zgradi,u~ili{ta, bolnici itn).

Detalna baza na podatoci, za uvozot na materijali i supstanci, kako {to se transformatori i site vidovitehni~ki fluidi i masla koi ja namaluvaat rabotnata temperatura, e dostapna od 1992 god. Zaradi general-noto isfrlawe na PCB od upotreba vo docnite ‘80ti godini, ovoj podatok e korisen samo vo odredeni slu~ai.Mora da se napomene deka seu{te postojat zalihi od stari masla koi sodràt PCB. Celata oprema, bez raz-lika na nejzinata starost, treba da bide evidentirana, primerkuvana i analiti~ki ispitana.

Postoe~ka pravna ramkaUpravuvaweto so opasen otpad e del od strategijata za upravuvawe so cvrst otpad. Nekolku zakoni go reg-uliraat ova upravuvawe:

7171


• Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata (Slu`ben vesnik RM 69/96, 13/99,41/00, 45/02)

• Zakon za otpad (Slu`ben vesnik RM 37/98)

• Zakon za komunalni raboti (Slu`ben vesnik RM 45/97, 13/99)

• Zakon za komunalna higiena, sobirawe i transport na komunalniot i industriskiot cvrst otpad(Slu`ben vesnik RM 37/98)

• Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik RM 52/95)

• Zakon za ratifikacija na Bazelskata Konvencija(me|unaroden transport na opasen otpad) (Slu`benvesnik RM 49/97)

Ministerstvoto za transport i vrski (MTV) i Dràvniot inspektorat za komunalni raboti e odgovoren zaimplementacija na ovie zakoni.

Kone~nata organizacija }e zavisi od procesot na decentralizacija koj e vo tek i zavisi od mnogu novizakoni koi se vo finalna faza. Op{tinskite inspektorati se nominirani od lokalnite vlasti.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e odgovorno za implementacija na BazelskataKonvencija.

7272


2.3.3 Procenka na sostojbata so hemikaliite tretirani vo Aneks B od Stokholmskata kon-vencija (DDT)


DDT, zaedno so Toksafenot i Endrinot e naveden vo listata na otrovi so kontroliran promet i upotreba.Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo kontinuirano vodi evidencija za nivniotpromet i aplikacija.

Spored evidencijata, nema uvoz na ovie pesticidi vo Republika Makedonija. Poslednata primena na DDT,kako insekticid e zabeleàna vo 1976 zaradi za{tita na rastenijata vo {umite. Me|utoa, ima neoficijalniinformacii za ilegalen uvoz i primena na DDT za za{tita na rastenijata vo zemjodelskite podra~ja koigrani~at so Albanija i Grcija. Najintenzivno be{e koristen vo periodot od 1947-1959, za eradikacija namalarijata. Od toga{, seu{te postojat golemi koli~ini na zastareni zalihi na DDT (2500 kg) vo skladi{tena Zavod za zdravstvena za{tita koi treba da se uni{tat na ekolo{ki soodveten na~in.

Problemot so Malarijata i primenata na DDT vo Republika Makedonija

Problemot so malarijata postoe{e vo ovoj region u{te od po~etokot na vekot, osobeno po dolìnata naDalmatinskiot breg, Panonskata nizina i vnatre{nite delovi na Balkanskiot poluostrov. Vo periodotpome|u dvete svetski vojni, malarijata ima{e ogromno vlijanie vrz javnoto zdravje i socijalniot razvoj voMakedonija, predizvikuvaj}i zna~itelen porast vo mortalitetot.

Bea identifikuvani slednite malari~ni vektori: Anopheles maculipennis, Anopheles superpietus, Anophelesbifurcates, Anopheles hircanus i Anopheles nigripes. Glavnite vektori va`ni za bolesta malarija se: A. mac-ulipennis i A. superpietus. Najrasprostranet e: Anopheles maculipennis so podvidovite A. maculipennis var. typi-cus; A. maculipennis var. messae; A. maculipennis var. subalpinus, od koi A. subalpinus be{e najopasniotmalari~en vektor. Prvata larva se razviva vo mart, a prvata generacija vo tekot na mesecite april i maj, vozavisnost od temperaturata. Vo makedonski klimatski uslovi, vo tekot na edna godina moàt da se razvijatdevet do deset generacii, a najintenziven e vo juli i avgust.

Vo Republika Makedonija upotrebata i uvozot na DDT e zabranet od 1982.

Poslednata aplikacija be{e vo 1973 za za{tita na rastenijata vo {umite.

Izraboten e preliminaren inventar od strana na Kancelarijata za POPs vo tekot na 2003, na rezidui naDDT vo po~va i kravjo mleko.

Zastarenite zalihi na DDT se proceneti na okolu 2,5 toni. Upravuvaweto so ovie zalihi e predvideno voeden od akcionite planovi na Nacionalniot implementacionen plan.

Treba da bidat sprovedeni i ponatamo{ni analizi za drugi zastareni zalihi vo dràvata

7373

Nacionalen implementacionen plan za POPs > DDT

Programata za eradikacija na malarijata zapo~na vo 1946 so prvata aplikacija na DDT, koga be{e koristenkako larvicid i kako adulticid.

DDT kako larvicid - Bea tretirani mo~uri{tata so radius od 2-3km okolu gradovite i drugite naselenimesta, do 1200 m nadmorska viso~ina. Biolo{kiot potencijal na vektorot komarec be{e kontroliran so200-300 g/dnevno 26% DDT vo 2-5% rastvor. Aplikacijata be{e sproveduvana ra~no, ma{inski i avionski.Vo tekot na 1946 vkupna povr{ina od 247 200 m² be{e tretirana so DDT. Vo 1947 god DDT be{e koristen zakontrola na larvite na komarcite na povr{ina od 20.431.196 m². Orizovite poliwa vo Ko~ani i Strumica,isto taka, bea tretirani na vkupna povr{ina od 39.705 ha. Ovie tretmani bea redovno vr{eni s# do 1958 god.Vkupnata koli~ina na DDT potro{ena kako larvicid vo toj period be{e 23.910 kg.

Kako adulticid, DDT be{e koristen za tretirawe na naselenite podra~ja (plafonskite i strani~niteyidovi na ku}ite, zgradi i {talite). Ovie rezidualni tretmani bea vr{eni zaradi kontrola na vozrasnikomarci, so 26% emulzija vo dozi od 0,8 do 1,4 g/m2 na tehni~ki ~ist DDT. Ovie tretmani bea vr{eni vo tekotna maj 1946 god. pet pati godi{no, a od 1949 god., tri pati godi{no.

Vo 1973 Vladata na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija 1973 (SFRJ) i Svetska zdravstvenaorganizacija (WHO) prevzema programa za finalna eradikacija na malarijata. Vo ramkite na ovoj proekt, bealocirani site `e{ki to~ki na ovaa bolest i be{e prevzemena kvalitativna procenka na vektorskata popu-lacija komarci. Potoa, zapo~na opse`na eradikacija. Slednata tabela gi poka`uva apliciranite koli~ini.

Tabela 2.31: Regioni tretirani so DDT vo Republika Makedonija

(Izvor: Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita)

Lokaliteti Tretirana povr{ina [ha]Crna Reka i Pelagonija 25.000 Sele~ka reka i Pe{ternica 15.000 Vardar i Anska reka, pome|u gradovite Gevgelija i Valandovo 2.000 Vardar pome|u gradovite Tetovo i Gostivar 1.500 Vardar i Crna Reka pome|u gradovite Negotino i Kavadarci 1.500 Babuna i Topolka blizu Veles 600 Vardar vo regionot na Skopje (Katlanovsko blato) i reka P~iwa 1.00 Strumi~ka reka (Monospitovsko blato) 8.000 Bregalnica pome|u gradovite [tip, Ko~ani i Zletovo 3.000 Crn Drim blizu Struga 600 Golema reka blizu Prespansko ezero 3.500 Svetinikolska reka 800 Vkupno 63.000

7474


Postojat mnogu malku istra`uvawa za rezidualnite pesticidi aplicirani vo minatite dekadi vo RepublikaMakedonija. So cel da se dobie generalna slika za stepenot na kontaminacija so DDT i negovite metaboli-ti, bea analizirani primeroci od po~va od regioni koi bile naj~esto tretirani so ovie pesticidi:Katlanovsko blato; orizovite poliwa vo Ko~ani i Monospitovsko blato. Vo istite regioni zemeni se prime-roci od kravjo mleko istovremeno i so kontrolni primeroci od region koj nikoga{ ne bil tretiran so DDT(Berovo). Site primeroci bea ispitani i za prisustvo na Lindan (γ-HCH).

Tabela 2.32: Prisutvo na DDT i negovite metaboliti, i lindan γ-HCH vo primeroci od po~va [µg/kg]

(Izvor: Kancelarija za POPs i Zemjodelski Institut)

1 - Ko~ani, okolinata na gradot - dlabo~ina 20 do 40 cm2 - Ko~ani, o. Trkawe - dlabo~ina 20 do 40 cm3 - Ko~ani, o. Oble{evo - dlabo~ina 20 do 40 cm4 - Strumica, o. Monospitovo - dlabo~ina do 20 cm5 - Strumica, o. Monospitovo - dlabo~ina 20 do 60 cm6 - Katlanovo - dlabo~ina do 20 cm7 - Katlanovo dlabo~ina 20 do 60 cm

1 2 3 4 5 6 7

2,4 DDE 1,37 1,73 1,49 0,94 1,25 1,05 0,73

4,4 DDE 6,43 1,45 2,15 ND 0,39 1,06 1,08

2,4 DDD 0,09 0,82 0,26 ND 0,14 0,30 0,35

4,4 DDD 1,40 1,01 0,44 0,75 0,18 0,66 0,38

2,4 DDT 0,83 3,80 1,63 6,40 3,42 1,59 8,35

γ-HCH 2,17 4,08 2,60 1,22 2,38 4,17 4,83

7575

Tabela 2.33: Prisustvo na DDT i negovite metaboliti, i lindan γ-HCH vo primeroci od kravjo mleko[µg/g mle~no maslo]

(Izvor: Kancelarija za POPs i Zemjodelski Institut)

ND*-ne se detektirani

1- Otkupna stanica na mlekarata Bitola, region na Pelagonija;

2 - Otkupna stanica na mlekarata Bitola, region na Pelagonija;

3 - Otkupna stanica vo regionot na Strumica, o. Monospitovo

4 - Otkupna stanica vo regionot na Berovo

5 - Kravarska farma vo Katlanovskiot region

Spored ovie rezultati, o~igledno e deka koncentraciite na DDT vo kravjo mleko e niska, no se prepora~uvada se prodol`i so dopolnitelni analizi na razli~ni prehranbeni proizvodi, osobeno vo uvezenata hrana.

1 2 3 4 5

2,4 DDE 3,10 4,26 3,47 3,07 4,58

4,4 DDE 7,88 6,89 11,86 4,79 4,19

2,4 DDD ND 3,16 ND 3,35 ND

4,4 DDD ND ND ND ND ND

2,4 DDT ND ND ND ND ND

γ-HCH 4,38 2,48 0,67 1,10 1,97

Nacionalen implementacionen plan za POPs > DDT

7676


2.3.4 Procenka na emisiite od nenamerna produkcija na hemikalii tretirani so Aneks C odStokholmskata konvencija(PCDD/PCDF, HCB i PCB)


Polihloriranite dibenzo-p-dioksini (PCDDs) i polihloriranite dibenzofurani (PCDFs), naj~esto spomnu-vani kako „dioksini“, privlekoa golemo vnimanie na mediumite poslednite nekolku godini. Javnosta be{einformirana od lokalnite i regionalnite avtoriteti za nivnata emisijata pri sogoruvaweto na komunalenotpad. Pove}eto od Planovite za upravuvawe so otpad prepora~uvaat termi~ki tretman na otpadot kakona~in za negovo otstranuvawe. Zasega, vo Republika Makedonija termi~kiot tretman na komunalen otpad nese primenuva masovno.

Inventar na emisiite na dioksini i furani ne e izgotven vo Republika Makedonija, taka {to ova e prviotdokument napraven na ova pole.

PCDDs i PCDFs vo ramkite na ovoj izve{taj se navedeni kako „dioksini“ i „furani“. Standardna edinica kojase koristi kaj dioksinite e gram ekvivalent na toksi~nost (g TEQ). Faktorite na ekvivalentnost natoksi~nosta se razvieni za PCDDs/PCDFs kongeneri so {to e ovozmoèna kvantifikacija na kompleksniteme{avini na kongeneri preku koristewe na edinstvena edinica.

Isto taka, golem broj na PCB pokaùvaat osobini na dioksini. Moè da se nabrojat 209 kongeneri vo PCBsemejstvoto. Trinaeset od niv imaat osobini na toksi~nost sli~ni na dioksinite (USEPA, 1998) ograni~enina onie PCB so ~etiri ili pove}e hlorni atomi od koi eden ili nieden e zamenet vo orto-pozicija. Me{avi-nite od bromirani i hlorirani bifenili moè da se odnesuvaat kako dioksinite, no seu{te ne postojatdovolno podatoci za ovaa grupa hemikalii. Poznato e deka toksi~nosta na PCB koi imaat sli~ni osobini nadioksinite e poniska otkolku samite PCDDs i PCDFs, iako nivnata koncentracija vo ìvotnata sredina eobi~no povisoka.

Preliminarnite inventari za emisiite na dioksini i furani bea izraboteni vo soglasnost so prepo-rakite na UNEP-oviot Standardiziran prira~nik za identifikacija i kvantifikacija na emisiite.Soglasno so rezultatite od ovoj inventar, glaven izvor na emisii na dioksini (PCDDs) i furani (PCDFs)e nekontroliranoto spaluvawe na otpadot. Noviot zakon ja predviduva potrebata od formirawe na nacionalen katastar za sobirawe na potrebniteinformacii za ocena na emisiite na dioksini i furani.Poradi nedovolno informacii i finansiski resursi, PCB i HCB emisiite ne se vklu~eni vo inventarot.Predvideno e da se obraboti i toj problem vo tekot na izrabotkata na detalniot inventar na POPsemisii.

7777

Nacionalen implementacionen plan za POPs > PCDDs/Fs

Za razlika od dioksinite koi se nenamerno proizvedeni, nus-produkti, koi ne nao|aat korisna primena, PCBbile proizveduvani vo golemi koli~ini i se koristele pri proizvodstvo na dielektrici, hidrauli~ni flu-idi, plastika i boi. PCB moè da bidat oslobodeni preku upotreba ili otstranuvawe na oprema koja sodrìPCB, a moè da bidat formirani kako nus-produkti pri proizvodstvo na odredeni organski hemikalii i prinekompletno sogoruvawe na odredeni materijali (USEPA, 1998).

Izvori na emisija vo Republika Makedonija

Vo tekot na izrabotkata na inventarot be{e koristen UNEP-oviot „Standardiziran prira~nik za identi-fikacija i kvantifikacija na emisiite na dioksini i furani za da se presmeta godi{nata emisija nadioksinite i furanite“. ^lenovite na rabotnata grupa ne bea vo sostojba da soberat to~ni informaciipotrebni za inventarot za odredena godina. Zatoa, tie odlu~ija za sekoja kategorija na izvor da se odberereprezentativna godina.

Prira~nikot se odnesuva na direktnite emisii i prenos na PCDD/PCDF vo slednite pet mediumi:Vozduh

Voda (sveà, okeanska, mo~uri{na; potoa i vo sedimentite)

Po~va

Otpad (vklu~uvaj}i go i te~niot otpad, otpaden talog i cvrsti rezidui so koi se raboti i se odlagaatkako otpad, ili naj~esto, se reciklira)

Proizvodi (kako {to se hemiski preparati ili potro{uva~ki proizvodi kako hartija, tekstil i sl.)

Poradi nedostig na informacii i finansiski resursi, PCB i HCB emisiite ne se vklu~eni vo inventarot.Predvideno e i toj problem da se obraboti vo tekot na izrabotkata na detalniot inventar na POPs emisii.Vo ovoj izve{taj e prezentirano kratko rezime na inventarot za emisiite na PCDD/Fs. Podetalni informa-cii moè da se najdat vo Inventarot za emisii na Dioksini i Furani vo Republika Makedonija, Skopje, Juni2003.

Tabela 2.34 gi dava kone~nite rezultati za presmetanite koli~ini na emisii na PCDD/PCDF. Zaradi polesnorazbirawe, sumarnite rezultati se prezentirani na dijagramite 1 i 2. Moè da se zaklu~i deka kategorija-ta 6, koja se odnesuva na procesite na nekontrolirano spaluvawe, ima najgolem pridones vo vkupnite emisiina dioksini i furani i zatoa pove}eto od strategiite koi se odnesuvaat na redukcija na emisiite vo indus-trijata se dadeni vo ovaa kategorija na izvori.

7878


Tabela 2.34: Preliminaren inventar na dioksini

Kat

ego

ri

ja

Kategorii na izvori

Godi{ni emisii [g TEQ/god]

Vozduh Voda Po~vaProiz-vodi

Rezidui

1234567

891-9

Inceneracija na otpadCrna i oboena metalurgijaElektrani i zatopluvaweProizvodstvo na minerali proizvodiTransportNekontrolirani procesi na sogoruvaweProizvodstvo na hemikalii i proizvodiza {iroka potro{uva~kaOstanati kategoriiOtstranuvawe/ DeponiiVkupno

22,0004,6601,4220,8860,284133,560

0,006 0,0000,000166,0

0,0000,0000,0000,0000,0000,000

0,000 0,0003,1413,141

0,0000,0000,0000,0000,0000,000

0,000 0,0000,000 0,0

0,0000,0000,0000,0000,0000,000

0,000 0,0000,000 0,0

0,1005,6002,1000,8000,0000,000

0,0120,0000,0008,612

Dijagram1. Proceneti PCDDs emisii vo vozduh

14%3%

82%

0%0%1%

0%0%

Inceneracija na otpad

Crna i oboena metalurgija

Elektrani i zatopluvawe

Proizvodstvo na minerali proizvodi

Transport

Nekontrolirani procesi na sogoruvawe

Proizvodstvo na hemikalii i proizvodi za {iroka potro{uva~ka

Ostanati kategorii

0%

73%

27%0%0%0%0%0%0%

Inceneracija na otpad

Crna i oboena metalurgija

Elektrani i zatopluvawe

Proizvodstvo na minerali proizvodi

Transport

Nekontrolirani procesi na sogoruvawe

Proizvodstvo na hemikalii i proizvodi za {iroka potro{uva~ka

Ostanati kategorii

Otstranuvawe/ Deponii

Dijagram 2. Proceneto u~estvo na PCDDs

7979


Glavna kategorija na izvor I. Inceneracija na otpad

Vo Makedonija postoi samo eden kapacitet koj pripa|a na ovaa kategorija na izvori. Toa e inceneratorot zamedicinski otpad vo deponijata Drisla. Tabelata 2.35 gi prikaùva godi{nite emisii na dioksini od ovojpogon.

Vo momentot, vo zemjata nema incenerator za komunalen otpad, zatoa komunalniot otpad se transportira dodeponiite i se spaluva na nesoodveten na~in.

Tabela 2.35: Inceneracija na otpad

Javnoto pretprijatie Drisla go organizira sobiraweto na otpadot od medicinskite ustanovi vo Skopje. Ovaaorganizacija predviduva: sobirawe i transport na medicinskiot otpad (crni i òlti plasti~ni kesi, konte-jneri za igli i drugi se~iva, kontejneri za krv), vrz osnova na dogovor (najmalku dva pati nedelno za sekojaustanova/bolnica). Inceneratorot raboti so kapacitet od 200 kg na ~as pri temperatura od 750°C pri {tosogoruva razli~en infektiven materijal i toksi~en, cvrst otpad. Inceneratorot raboti 12 ~asa dnevno, sominimalna kontrola na zagaduvaweto.

Glavna kategorija II. Crna i oboena metalurgija

Na proizvodstvoto na èlezo i ~elik, kako i oboenata metalurgija, otpa|a golem del od makedonskotoproizvodstvo. Zna~itelni koli~ini od surovinite se transformiraat i izleguvaat od proizvodniot procesvo forma na gasovi i rezidui. Najrelevantni emisii se onie vo vozduhot. Proizvodite na sekundarnite pro-cesi i stepenot na povtorna upotreba i reciklirawe na reziduite vo po~vata pretstavuvaat golem del odindustriskite aktivnosti. Rudite i koncentratite sodràt metali koi treba da se otstranat za da se dobie~ist metal, a i da se izvle~at ostanatite vredni metali. Ovie metali obi~no se koncentriraat vo reziduiteod procesot i vo prerabotkata na ovie rezidui i pri toa formiraat surovini koi se koristat vo procesi zaobnovuvawe na metalot. Kone~no, pra{inata od filterot moè da bide reciklirana vo samata fabrika ilida se iskoristi vo obnovuvaweto na drugi metali vo instaliciite za oboena metalurgija.

PotkategoriiGodi{ni emisii [g TEQ/god]

Vozduh Voda Po~va Proizvodi Rezidui

3 Inceneracija namedicinski/bolni~ki otpad

Kontrolirana, nema ili minimalnakontrola na zagaduvaweto na vozduh

22 Nema podatoci

Nema podatoci

Nema podatoci

0,11

8080


Tabela 2.36: Vkupno emisii na dioksini vo vozduhot od crna i oboena metalurgija od 1990 do 2000. 2000godina e zemena kako baza za ovaa kategorija na izvori.

Vkupno emisii na PCDD/PCDFs vo vozduh od crnata i oboenata industrija(1990-2000) (g/y)

Godina Mn sin-teruvawe êlik Al FeNi

peletiFero-leguri Mn -leguri

Sinteru-vaweVeles

Sn-Zn CuVkupno

godi{no(g )

1990 0,123 2,466 1,326 0 0,008 0,00023 0,913 0,008 0,160 5,0071991 0,052 2,211 1,174 0 0,007 0,00018 0,900 0,009 0,092 4,4481992 0,088 1,743 0,772 3,234 0,010 0,00038 0,812 0,008 0,027 6,6971993 0,065 1,382 0,722 3,444 0,007 0,00012 0,788 0,007 0,016 6,4351994 0,002 0,685 0,748 3,054 0,006 0,00003 0,650 0,006 0,011 5,1641995 0,026 0,321 0,556 3,756 0,007 0,00011 0,766 0,006 0,015 5,4561996 0,065 0,234 0,588 2,298 0,006 0,00034 0,954 0,008 0,020 4,1751997 0,084 0,296 0,834 4,062 0,005 0,00021 0,972 0,009 0,047 6,3121998 0,193 0,486 0,877 4,446 0,009 0,00041 0,956 0,008 0,080 7,0601999 0,232 0,490 0,762 1,458 0,006 0,00024 0,866 0,008 0,076 3,9002000 0,169 1,709 1,146 0,000 0,007 0,00017 1,068 0,009 0,549 4,659

Tabela 2.37: Emisii na dioksini vo rezidui od crna i oboena metalurgija od 1990 do 2000 (g/godi{no).

Vkupno emisii na PCDD/PCDFs vo rezidui od crnata i oboenata industrija(1990-2000) (g/y)

Godina êlik MnSinteruvawe

@elezoleewe

êlikleewe Al FeNi

PeletiOstatokvkupno

1990 3,700455 0,00092 0,02887 0,025 3,53640 0 7,2916481991 3,31746 0,00039 0,02417 0,050 3,13160 0 6,5236291992 2,615775 0,00066 0,01355 0 2,06000 0,01617 4,7061561993 2,073585 0,00049 0,00589 0 1,92760 0,01722 4,0247941994 1,02759 0,00002 0,00614 0 1,99640 0,01527 3,0454251995 0,482145 0,00020 0,00311 0 1,48360 0,01878 1,9878361996 0,351525 0,00049 0,00214 0 1,56960 0,01149 1,9352431997 0,44541 0,00063 0,00239 0 2,22440 0,02031 2,6931441998 0,730245 0,00145 0,00880 0 2,34000 0,02223 3,1027351999 0,736365 0,00174 0,00850 0 2,03320 0,00729 2,7871022000 2,56365 0,00127 0,00875 0 3,05640 0 5,630071

8181


Nema podatoci za emisii vo voda, po~va i proizvodi vo industrijata vo vtorata kategorija na izvori.Learnicite za èlezo, bakarni leguri, glavno mesingot i bronzata, ne igraat bitna uloga vo emisiite naPCDD/F vo Makedonija. Edinstvenata opasnost koja moè da se slu~i da e limitirana na okolinata na lear-nicite, kako na pr. Kuprum, zatoa e nu`no sledewe na nivnata rabota i presmetuvawe na eventualniteemisii.

Glavna kategorija III. Elektrani i zatopluvawe

Ovaa kategorija gi vklu~uva elektranite, industriskite pe~ki i instalaciite za zatopluvawe, koi koristatfosilni goriva, biogas i biomasa. Osloboduvawata glavno se zabeleùvaat vo vozduh i rezidui.Osloboduvawa vo po~va moè da ima samo vo slu~aj na neposredna blizina na reziduite. Baza za odreduvawena emisiite na dioksini i furani bi bila kalori~nata vrednost na gorivoto. Poradi toa, ovaa glavna kate-gorija na izvori e povrzana so dadenite emisioni faktori koi proizleguvaat od raspolo`livite podatoci,odnosno od podatocite za kalori~nata vrednost na gorivata. Zaradi toa, namesto koristewe na emisionifaktori vo g I-TEQ/t na gorivoto, ovie faktori se dadeni vo g I-TEQ/TJ na toplinata na vlez. Pri~ina za ovae golemiot broj na razli~ni goriva koi se koristat vo elektranite.

Slednata tabela gi prikaùva glavnite izvori na emisii na dioksini i furani od ovaa kategorija.

Tabela 2.39: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od elektranite i toplanite(2000 godina)

Kategorii na izvori Proizvodstvo Godi{ni emisii

Potkateg.

Klasa TJ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a

Elektrani i zatoplu-vawe/doma}instvo Vozduh Voda Po~va Proiz-

vodi Rezidui

Elektrani na fosilnigoriva

82.002

58.62815.427

7.947

0,629

0,000

0,5860,039

0,004

0,000 0,000 0,000 0,800

0,800

a1

234

Elektrani na fosilnigoriva/otpadkoinceneracijaElektrani na jaglenElektrani na te{ki gorivaElektrani na lesni gori-va/priroden gas

b

1

2

Elektrani na biomasaElektrani na druga bio-masaElektrani na drvo

0 0,0000,000

0,000

0,000 0,000 0,000 0,000

0,000

8282


Elektrani koi sogoruvaat fosilni goriva i otpad Vo Makedonija nema pogoni koi sogoruvaat fosilni goriva vo kombinacija so otpad ili otpaden talog.

Elektrani koi sogoruvaat jaglen Glavni kapaciteti vo Republika Makedonija koi sogoruvaat se termoelektranite koi sogoruvaat lignit.Imeno, pogolemiot del (80%) od proizvodstvoto na elektri~na energija se vr{i vo termoelektranite:REK“Bitola“- Bitola, REK „Oslomej“- Ki~evo i TEC „Negotino“ - Negotino.

Elektrani koi sogoruvaat te{ki goriva

Na osum kilometri ju`no od Negotino, na desniot breg od rekata Vardar vo mesnosta Dubrovo, e smestena TEC„Negotino“. So kapacitet od 21 OMW i godi{no proizvodstvo od 1,2 milijardi KWh energija, kako pogonskogorivo koristi surova nafta i pretstavuva va`en kapacitet vo makedonskata industrija za proizvodstvo nael.energija. Negovata uloga doa|a do izraz vo su{nite godini.

1 Sogoruvawe nadeponii i biogas 0 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

v 2 Elektrani, motori iturbini koi sogoruvaatbiogas 0,000 0,000Zatopluvawe vodoma}instvoto sobiomasa 7,627 0,763 0,000 0,000 0,000 0,200

g

1 Pe~ki koi sogoruvaatkontaminirani drva ibiomasa 0 0,000 0,000

2 Pe~ki koi sogoruvaat~isti drva i biomasa 7,627 0,763 0,200Zatopluvawe vo do-ma}instvo-fosilnigoriva 1,629 0,030 0,000 0,000 0,000 1,200

d 1 Pe~ki na jaglen 235 0,016 1,2002 Pe~ki na nafta 1,394 0,0143 Pe~ki na priroden gas 0,000

VkupnoElektrani i zatoplu-vawe/doma}instvo 1,422 0,000 0,000 0,000 2,100

8383


Elektrani koi sogoruvaat lesni goriva i priroden gasLesnite goriva naj~esto se koristat vo industrijata za proizvodstvo na toplinska energija (metalurgija,prehranbena industrija itn), i vo mali toplani koi se koristat za zagrevawe na prostor. Gasovodot e voupotreba ve}e pet godini. Samo edna toplana od pogonite za centralno greewe na grad Skopje, koristi priro-den gas za proizvodstvo na toplinska (50% te{ki goriva i 50% priroden gas). Samo nekolku fabriki voSkopje koristat priroden gas za nivnite toplani.

Energani koi sogoruvaat biomasa (drvo, slama, druga biomasa)Mnogu mal broj na pretprijatija koristat drva za proizvodstvo na elektri~na i toplinska energija.

Metalurgijata e najgolem potro{uva~ na drva za proizvodstvo na el.energija na pe~kite). Najpoznat pret-stavnik od ovaa grupa e fabrikata za proizvodstvo na ferohrom „Jugohrom“ vo Jegunovce.

Deponija, sogoruvawe na biogas Ne postoi deponija kade pri sogoruvawe se sozdava biogas.

Doma}instvo, zatopluvawe i gotvewe so biomasa (drvo i biomasa)Zatopluvawe i gotveweto na drva i jaglen za doma}instvata e ~esta praksa vo Republika Makedonija. Ova etipi~no za selata i ostanatite gradovi, osven Skopje, bidej}i nema centralno greewe. Prirodniot gas ne edostapen za greewe i gotvewe vo doma}instvata.

Glavna kategorija IV. Proizvodstvo na mineralni proizvodi

Tabela 2.40: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od proizvodstvo na mineralni proizvodi(2000 godina)

Kategorii na izvoriProiz-

vodstvoGodi{ni emisii

Potkat Klasa t/a g TEQ/a

gTEQ/a

gTEQ/a

gTEQ/a

gTEQ/a

Proizvodstvo na Mineralni Proizvodi Vozduh Voda Po~va Proizvodi Rezidui

a

1

2

3

Cementni pe~ki

Vla`ni pe~ki ESPtemperatura >300 °CVla`ni pe~ki ESP/FFtemperatura > 200 to300 °CVla`ni pe~ki ESP/FFtemperatura < 200 °Ci site tipovi na suvipe~ki

801.099

801.099

0,481

0,000

0.481

0,000

0,000 0,000 0,000 0,080

0,000

0,080

0,000

8484


Proizvodstvo na cement

Vo cementarnicata “Usje” Skopje, koja e locirana vo naseleno gradsko podra~je, nemalo nikakvi merewa zaemisii na PCDD/F, no zatoa se kontroliraat izleznite gasovi.

Proizvodstvo na var

Ovoj izvor se smeta za uslovno relevanten, zaradi golemite neto~nosti koi pri presmetuvaweto generiraatmaksimalno visoki emisii. Malkute rezultati od proizvodstvoto na var indiciraat zna~itelna povrzanostso vkupnite emisii na PCDD/F vo Makedonija. Sepak, zaradi otsustvo na izmereni vrednosti, ne moè da seizvede zaklu~ok deka poedine~ni pogoni moè da imaat vlijanie vrz okolinata, kako na primer Veles iliStrumica. Se prepora~uvaat dopolnitelni merewa na emisiite na dioksini od proizvodnite pogoni za var.Treba da bidat izvr{eni ispituvawa samo onamu kade postojat somnitelni faktori i kade {to moè da imazna~itelni emisii.

bVar 33.951 0,340 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Ciklon /bez kontrola na pra{ina 33.951 0,3402 Dobro namaluvawe na pra{inata 0,000

vCigla 58.341 0,012 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Ciklon /bez kontrola na pra{ina 58.341 0.,0122 Dobro namaluvawe na pra{inata 0.,000

gStaklo 1.331 0.000 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Ciklon /bez kontrola na pra{ina 1.331 0.0002 Dobro namaluvawe na pra{inata 0.000

dKeramika 256.417 0,051 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Ciklon /bez kontrola na pra{ina 256.417 0,0512 Dobro namaluvawe na pra{inata 0,000

|

Me{awe na asfalt 30.400 0,002 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Pogon za me{awe bez pro~istu-vawe na vozduh

30.400 0,002

2 Pogon za me{awe so fabri~kifilter, vlaèn struga~

0,000 0,000

Proizvodstvo na mineralniprodukti

1.181.539 0,886 0,000 0,000 0,000 0.080

8585


Proizvodstvo na cigli

Najgolemi proizvoditel na cigli vo Makedonija e Tipo- Skopje, Kiro ]u~uk-Veles

Proizvodstvo na keramikaProizvodniot proces za keramika e identi~en so onoj pri proizvodstvo na cigli. Vo Makedonija se proizve-duva keramika za doma}instvo i sanitarii, kako i refraktorni materijali vo metalur{kata industrija.Keramika za doma}instvo se proizveduva vo Veles i Skopje, kerami~ki plo~ki se proizveduvaat vo Veles iPeh~evo; sanitarna keramika vo Strumica i ognootporni cigli vo Gostivar. Ovie kapaciteti se zana~itelendel od makedonskata ekonomija, no vo poslednite deset godini proizvodstvoto e na mnogu nisko nivo. Duri ipri maksimalno iskoristuvawe na kapacitetite za kerami~ko proizvodstvo, ne se o~ekuva zna~itelno vli-janie vrz vkupnite emisii na PCDD/F vo Makedonija.

Me{awe na asfalt

Proizvodstvoto na me{an asfalt zavisi od dinamikata na gradewe na pati{ta vo zemjata. Vo 1999 godinakoga be{e najintenzivno gradeweto na glavnite avtopati, emisiite na PCDD/F pretstavuvaa zna~itelen delvkupnite emisii vo glavnata kategorija na izvori 4.

Glavna kategorija V. Transport

Na pazarot vo Makedonija se prodavaat tri tipa goriva:• Olovni benzini- MB 86 i MB 98• Bezolovni - BMB 95 [(brojot na sekoj tip na gorivo go poka`uva brojot na oktani spored metodata (RON)]• Dizel i te{ki masla

Bezolovnite goriva bea vovedeni na pazarot vo sredinata na osumdesettite godini za potrebite na vozila-ta so vgraden katalizator. Procentot na bezoloven benzin vo vkupnata potro{uva~ka na goriva dostigna44,7% vo 2002 godina. Te{kite goriva se koristat samo za proizvodstvo na elektri~na energija i zatoa nese vklu~eni vo ovaa kategorija na izvori. Vo tabelata 2.41 se navedeni emisiite na PCDD/Fs vo 2001 godi-na.

8686


Tabela 2.41: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od transportniot sektor (statisti~ki podatoci od 2001g.)

Kategorija naizvori Potro{uva~ka Godi{ni emisii

Potkat Klasa t/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/aTransport Vozduh Voda Po~va Proizvodi Rezidui

A 4-taktni ma{ini 162.000 0,249 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Olovni goriva 113.000 0,249

2Bezolovni gorivabez katalizator 0,000

3Bezolovni gorivaso katalizator 49.000 0,000

B 2-taktni ma{ini 0 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Olovni goriva 0,000

2Bezolovni gorivabez katalizator 0,000

C Dizel ma{ini 70.000 0,035 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Dizel goriva 70.000 0,035

D

Ma{ini koisogoruvaatte{ki masla 0 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

1 Site tipovi 0,000

Transport Vkupno 0,284 0,000 0,000 0,000 0,000

Ovoj preliminaren inventar e inicijalna analiza koja treba da bide obrabotena i elaborirana podetalno.Spored dobienite podatoci treba da se proveri dali treba da se iniciraat merewa i analizi ili emisiitena dioksini i furani }e se odredat vo slednata faza soglasno statisti~kite podatoci i podatocite dobi-eni od razli~ni izvori.

8787


Glavna kategorija VI. Procesi na nekontrolirano sogoruvawe

So isklu~ok na deponijata Drisla, koja e pod postojana kontrola, site drugi deponii funkcioniraat kakomesta kade se odlaga komunalniot otpad. Ova rezultira so ~esti poàri slu~ajni ili zaradi zappalivostana otpadot, koi traat dolgo so o~ekuvani emisii na PCDD/PCDF. Javnite komunalni pretprijatija operiraatso okolu 35 gradski deponii (nadvor od Skopje), od koi najgolemite se vo Bitola, Prilep, Gostivar, Veles,Kumanovo, [tip, Gevgelija, Negotino, Ohrid,itn. Tie se postojano opoàreni i zatoa treba da se tretiraatkako najzna~ajni izvori na emisii na PCDD/PCDFs. Imaj}i go predvid sostavot na otpadot, koj e krajno opasen,vakvite deponii pretstavuva potencijalni „è{ki to~ki“. Vo tabelata 2.42 se sumirani godi{nite emisii naPCDD/Fs od nekontrolirano sogoruvawe.

Tabela 2.42: Presmetuvawe na emisiite na PCDD/PCDF od sogoruvawe na otpad na deponiite za 1993g

*emisioni faktori vo tek na gorewe od deponiite vo vozduhot: 1000µg TEQ/t

DeponijaKoli~ina na

odloèn otpadm3/dnevno

Koli~ina na od-loèn otpad, il-

jadi m3/god.

Masa vo iljadit/god

Iljadi t od gorewe(uslovno 50%) mg TEQ/god

Ohrid 335 100,5 30,15 15,075 15075Tetovo 330 99 29,7 14,85 14850

Kumanovo 300 90 27 13,5 13500Ko~ani 290 87 26,1 13,05 13050Bitola 250 75 22,5 11,25 11250Veles 228 68,4 20,52 10,26 1026[tip 210 63 18,9 9,45 9450

Gostivar 175 52,5 15,75 7,875 7875Gevgelija 160 48 14,4 7,2 7200Negotino 150 45 13,5 6,75 6750Prilep 120 36 10,8 5,4 5400

Kavadarci 110 33 9,9 4,95 4950Struga 100 30 9 4,5 4500Vinica 76 22,8 6,84 3,42 3420

Strumica 65 19,5 5,85 2,925 2925Resen 35 10,5 3,15 1,575 1575

Probi{tip 34 10,2 3,06 1,53 1530

Vkupno133560 mg =

133,56 g

8888


Presmetano e deka 50% od vkupnata spalena koli~ina na ilegalnite deponii, otpa|a na dopolnitelniemisii na dioksini i furani od nekontroliranoto spaluvawe vo ruralnite sredini. Toa zna~i 66,73 µgTEQ/TJ godi{no. Vkupnite emisii PCDD/Fs od ilegalni deponii se proceneti na 200,3g TEQ godi{no.

Zaklu~ok/preporaka: Dr`avnite institucii, naj~esto site inspektorati treba aktivno da vklu~at vo moni-toringot na uslovite vo komunalnite deponii i preku primena na zakonski akti tie treba da izvr{at pri-tisok za ~istewe na site deponii koi postojano se spaluvaat. Preku javni kampawi i edukacija, populacija-ta treba da bide informirana za posledicite od goreweto na otpadot i nus proizvodite od zemjodelstvoto,osobeno vo selskite sredini.

Glavna kategorija VII. proizvodstvo na hemikalii- proizvodi od {iroka potro{uva~ka

Tabela 2.43: Godi{ni emisii na PCDD/Fs od proizvodstvo na hemikalii- proizvodi od {irokapotro{uva~ka

Kategorija na izvorProizvod-

stvoGodi{niemisii

PotKat.

Klasa t/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a g TEQ/a

Proizvodstvo na hemi-kalii- proizvodi od{iroka potro{uva~ka Voda Voda Po~va Proizvodi Residui

A

B1

1

Proizvodstvo na har-tija i hartiena pulpaTalogTehni~ki proces, Staratehnologija (Cl2 )

Hemiska industrijaECD/VCM/PVC

Stara tehnologijaEDC/VCM, PVC

430

430

12.422 0,0059

0,002

0,002

9,32E-05

0,000

0,000 0,000

0.043

0.043

0,012

8989


Fabrika za hartija - Ko~ani

Proizvodstvoto na hartija e od orizova arpa i ne e opi{ano vo prira~nikot. Del od procesot na sozdavawena dioksini i furani e procesot na belewe so hlor. Zatoa emisionite faktori se zemeni samo za ovoj del odprocesot. Beleweto na celulozata ne se pravi u{te od 1996 godina i presmetuvawata se praveni za toj peri-od.

Hemiska industrija

Analizite za proizvodstvoto vo fabrikata OHIS poka`aa deka se mo`ni emisii na dioksini i furani zavreme na proizvodstvoto na PVC.

Naftena industrija

Rafinerijata OKTA e edinstvenata rafinerija vo Republika Makedonija. Kapacitetot na OKTA iznesuva 2,5milioni toni surova nafta godi{no. Rafinerijata gi proizveduva site goriva koi se koristat vo ovoj region.Kvantitetot i kvalitetot na proizvodite gi ispolnuva potrebite na pazarot i sovremenite standardi.

2 Moderni pogoniEDC/VCM i/iliEDC/VCM/PVC

samo PVC

6.211

6.211

0,0059

0,0059

0,000

9,32E-05

9,32E-05

0,000

0,000

0,0001863

0,000

0,012

0,012

0,000

C1 Rafinerii na nafta

Site tipovi0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

D12

Tekstilni pogoniGorna granicaDolna granica

0,000 0,000 0,000 0,000 0,0000,0000,000

0,000

E12

Ko`na industrijaGorna granicaDolna granica

0,000 0,000 0,000 0,000 0,0000,0000,000

0,000

Site glavni sektori 0,006 0,000 0,000 0,000 0,012

9090


Zatoa vo pogolemiot del od minatiot period potrebite za naftenite derivati bea snabduvani samo odrafinerijata vo Skopje. Samo povremeno, odredeni derivati se uvezuvaa zaradi nedovolnoto snabduvawe napotrebnite koli~ini od sopstvenoto proizvodstvo na rafinerijata. Strukturata i kapacitetot na tehno-lo{kite edinici na rafinerijata i nivnata tehni~ka sostojba, kako i personalot, ovozmoùvaat proizvod-stvo na zna~itelno pogolemi koli~ini na nafteni derivati od postoe~koto proizvodstvo. Vo momentot, niv-oto na potro{uva~ka vo Makedonija e samo 40% od vkupniot kapacitet na rafinerijata. Vo prira~nikot nese dadeni emisioni faktori za ovaa kategorija.

Tekstilna industrija

Tekstilnata industrija izvezuva 90% od svoeto proizvodstvo. Okolu 70% od izvozot odi vo zemjite naEvropskata unija i vo SAD. Tekstilnata industrija u~estvuva so 8,8% vo vkupniot proizvoden sektor.Opremata koja e instalirana vo proizvodnite linii, vo osnovniot primaren sektor e glavno so poteklo odEvropska Unija i SAD. Vo sektorot na finalni proizvodi, site proizvodni kapaciteti se opremeni so sovre-mena oprema i ma{ini od dobro poznati proizvoditeli kako {to se Brother, JUKI, itn. Idniot razvoj vo tekstilnata industrija e naso~en kon primarniot sektor, osobeno revitalizacija i modern-izacija na postoe~koto proizvodstvo na kvaliteten pamuk i volna, tekstil, konec i tn. Toa }e se postigne sodopolnitelni stranski investicii. Ponatamo{en razvoj i stransko investirawe se mo`ni vo proizvodstvo-to na gotova obleka i proizvodstvoto na pletenini, preku izvozno orientirani profitabilni proizvodi.POPs emisiite moè da se o~ekuvaat vo procesite na belewe i boewe na tekstilot

Ko`noprerabotuva~ka industrijaVo ko`nata industrija se koristat preparati za za{tita na poluproizvodite koi se izvezuvaat ipoluproizvodite koi se skladiraat vo letnite periodi. Takvite za{titni preparati (na BAER i BASF) se nabaza na Krezol i ne sodràt pentahlorofenol.

Glavna kategorija VIII. Ostanati

Ovaa kategorija ne e obrabotuvana vo tekot na preliminarniot inventar.

91


Glavna kategorija IX. Odlagawe/Deponii

Tabela 2.44: Godi{ni emisii od deponii

Glavna kategorija X, @e{ki to~ki

Visoko kontaminiranite lokacii koi imaat potencijal da deluvaat kako izvori, ne se opfateni so prelim-inarniot inventar.

Rezime

Noviot zakon ja propi{uva potrebata od formirawe na nacionalen katastar za sobirawe na potrebniteinformacii za ocena na emisiite na dioksini i furani.

Kategorija na izvor:Iscedoci od deponija-

DrislaGodi{ni emisii mg TEQ/t

vozduh voda po~va proizvodi rezidui

Opasen otpad Nema podatoci 8,3 Nema podatoci Nema podatoci Ne se detektirani

Neopasen otpad Nema podatoci 1230 Nema podatoci Nema podatoci Ne se detektirani

Vkupno 1238,3

Drugi deponii vo RM

Opasen otpad Nema podatoci 12,6 Nema podatoci Nema podatoci Ne se detektirani

Neopasen otpad Nema podatoci 1890 Nema podatoci Nema podatoci Ne se detektirani

Vkupno 1902,6

Vkupno vo RM 3140,9

91

92


Informacii za POPs zalihi

Vo tekot na podgotovkata na inventarot, edna od glavnite zada~i be{e da se ocenat zalihite na POPshemikaliite od Aneks A i Aneks B. Bidej}i metodologijata na ocena na zalihite e razli~na za POPs pesti-cidite i PCB, be{e odlu~eno deka ovaa informacija treba da se objasnuva podetalno vo oddelni poglavja.Informaciite za POPs pesticidite se obraboteni vo poglavjeto 2.3.1, za PCB vo 2.3.2 i DDT vo poglavjeto2.3.3.

Kontaminirani lokacii

Kontaminirani lokacii se definirani kako mesta kade odredeni supstancii se pojavuvaat vo odredeni kon-centracii: (1) nad dozvolenoto nivo i predizvikuva ili ima mo`nost da predizvika brza ili dolgoro~naopasnost za zdravjeto na lu|eto ili `ivotnata sredina ili (2) nadminati nivoa navedeni vo regulativata.

Vo momentot, vo Republika Makedonija nieden od zakonite ne go odreduva stepenot na kontaminacija na POPshemikaliite. Kako prv ~ekor, vo ovoj preliminaren inventar, be{e da se identifikuvaat barem lokaciitekade e mo`na kontaminacija so POPs. Vo toj pravec pregledana e brojna literatura. No, o~ekuvano, nema{erelevantni informacii za POPs . Vo tekot na mapiraweto na sega{nata sostojba, prvi~no se osvrnavme naupravuvaweto so otpadot.

Zaradi signifikantnite emisii na PCDD/Fs od deponiite i zaradi faktot deka golemi koli~ini nazastareni zalihi na pesticidi se preneseni na ovie lokacii, site deponii se smetaat za mo`ni konta-minirani lokacii so POPs.

Ovie pretpostavki treba da se potvrdat so detalnata inventarizacija.

Iako ne e vklu~en vo listata na POPs hemikalii, HCH }e bide predviden vo strate{koto planirawe,zaradi postoe~kite koli~ini na industriski otpad vo Republikata koj sodr`i tehni~ki smesa na HCHizomeri.

2.3.5 Informacii za sostojbata so zalihite, kontaminirani lokacii i otpad, identifikaci-ja, pribli`ni brojki, relevantna regulativa, vodi~, merki za kontaminirani lokacii iremedijacija i podatoci za emisii od lokaciite

92

93

Nacionalen implementacionen plan za POPs > KONTAMINIRANI LOKACII

Cvrstiot otpad vo zemjata se generira od slednite izvori:

• ~ovekovite dnevni aktivnosti- komunalen otpad;

• industriski aktivnosti kako rudarstvo, metalurgija i energetika-tehnolo{ki ili industriski otpad;

• Od medicinskite ustanovi - medicinski otpad, radioaktiven otpad

Postoi samo edna moderna deponija so soodvetni tehni~ki re{enija, koja se nao|a vo glavniot grad, Skopje.Site drugi deponii se locirani vo bliskata okolina na pogolemite gradovi. Lokaciite na deponiite seodredeni bez primena na sovremenite kriteriumi za izbor na lokacija za deponija.

Zatoa, naj~esto, deponiite vo zemjata se nao|aat na nesoodvetni lokacii. Ne postoi tehni~ka i pravna doku-mentacija za bilo koja od tie deponii.

Sobiraweto na komunalniot otpad e vo nadle`nost na javnite komunalni pretprijatija koi gi opfa}aatgolemite gradski centri. Ova organizirano sobirawe na otpadot ne gi opfa}a selata i novoformiranitemali op{tini. Vo pove}eto vakvi slu~ai se pojavuvaat taka nare~enite „divi deponii“.

Industriskiot otpad glavno se skladira na mestata na nivno sozdavawe. Tuka, isto taka, nema napravenoprethodni analizi za prirodnite osobini na ovie lokacii i mo`nosta za skladirawe na takov otpad.

Nekoi od industriskite otpadi se selektira i povtorno se koristi; no pogolemiot del zavr{uva na deponi-ite sozdadeni vo okolinata na samiot industriski kapacitet.

Medicinskiot otpad vo momentov se tretira kako komunalen otpad i se odlaga na komunalnite deponii.

Nesoodvetniot tretman i upravuvaweto so cvrstiot otpad koj doa|a od gore spomenatite izvori, rezultira{eso brojni i permanentni kontaminacii na ìvotnata sredina.

Negativnite vlijanija na takvite sostojbi moàt da se zabeleàt na podzemnite i povr{inski vodi i po~vatana pogolemiot del od zemjata. Tie isto taka, vlijaat i na za{titenite podra~ja, i zabeleàn e negativenefekt vrz odredeni ekosistemi na nekoi nacionalni parkovi. Seriozna degradacija e zabeleàna vo nekoi~uvstvitelni ekosistemi koi se nadvor od za{titenite zoni.

Javnite komunalni pretprijatija koi se odgovorni za sobirawe i upravuvawe so otpadot se soo~uvaat soseriozni finansiski te{kotii. Upravuvaweto so tehnolo{ko/industriskiot otpad e vo nadle`nost na rel-evantnite kapaciteti. Vo momentov mnogu malku vnimanie se obrnuva na povtorna upotreba na otpadot voindustriskiot sektor. Ako se ovozmoì reciklirawe na otpadot, bi se postignale odredeni finansiskirezultati i bi se namalilo vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Za da se podobri sostojbata na ova pole,izraboteni se Zakon za otpad i Zakon za komunalni raboti.

Opasniot otpad treba da se razdeli na otpad proizveden vo hemiska, zemjodelska, prehranbena i druga93

94


industrija i otpad koj se sozdava vo rudarskiot, topilni~arskiot i energetskiot sektor. Servisite zaodrùvawe na transformatorite i elektri~nata oprema pretstavuvaat va`ni izvori na kontaminacija.

POPs, osobeno DDT, PCB i nekoi od POPs pesticidite bea primenuvani vo sredinata na minatiot vek. Vo tojperiod hemikaliite so izminata rok se odlagaa na komunalnite deponii. Zatoa, site komunalni otpadnideponii (legalni i divi) gi identifikuvavme kako mo`ni kontaminirani lokacii. Se smeta deka imazna~itelna kontaminacija na onie lokacii kade se servisiraat transformatorite. Vo minatoto, ovie aktiv-nosti se odvivaa bez nikakva grià za okolinata. Na{ite rezultati pokaàa deka golemi koli~ini nahidrauli~ni masla se kontaminirani so PCB. Zatoa treba da se prevzeme celosno ispituvawe na lokaciiteza servisirawe i odrùvawe na transformatori. Postojat odredeni industriski kapaciteti, koi zaradiprethodnite aktivnosti, se suspektni na POPs kontaminacija.

Postoe~kata legislativa ne ja pokaùva potrebata, nitu bara da se izraboti katastar na kontaminiranilokacii. Isto taka i nadle`nosta za ispituvawe na kontaminacija na ìvotnata sredina ne e spomenata.Zatoa, toa }e bidat glavnite principi koi }e go zabavat prifa}aweto na obvrskite od StokholmsktaKonvencija. Iako lindanot (HCH) ne e na listata na hemikalii opfateni so Stokholmskata Konvencijaodlu~ivme da go vklu~ime vo ovoj pregled, bidej}i toj gi ima site karakteristiki koi gi imaat POPs hemika-liite (perzistentnost, bioakumulativnost, toksi~nost, niska isparlivost i tn.) i najverojatno }e bidevklu~en vo istata.

HCH (1,2,3,4,5,6-hexachlorocyclohexane) be{e proizveduvan vo OHIS Skopje (industrija koja proizveduvaorgansko hemiski prozvodi i e smestena vo glavniot grad na Makedonija) ) okolu 15 godini. Proizvodstvotozapo~na vo ‘60tite godini, a zavr{i vo docnite ‘70ti godini .

HCH (1,2,3,4,5,6-hexachlorocyclohexane) be{e proizveduvan so fotosinteza na me{avina benzen i hlor.Proizvodot od ovaa sinteza se sostoe{e od 4 do 5 izomeri na HCH, imenuvani so prvite bukvi od gr~kataazbuka. Me|utoa, samo γ-izomerot be{e upotreben za proizvodstvo na insekticidot lindan, dodeka drugiteizomeri bea samo nus produkti. Za àl, tehnologijata od 1950 godina ima{e lo{a ekonomska opravdanostbidej}i 86-88% od proizvedenite koli~ini na HCH se sostoea od neaktivni izomeri. Po izvlekuvawe naγ–izomerot, ostanatiot del od proizvedenata me{avina se razlaga{e na trihlorbenzen i hidrohlornakiselina ili ednostavno be{e odloèna. Po nasobiraweto na pogolema koli~ina od opasni HCH nus produk-ti so neprijaten miris, vo blizinata na pogonot za proizvodstvo na HCH be{e izgraden betonski (vodoot-poren) bazen. Bazenot be{e napolnet so nepoznati koli~ini na cvrst HCH otpad (neoficijalno se dava broj-ka pome|u 15.000 i 30.000 toni). Nad deponiraniot otpad be{e stavena eden sloj nabiena zemja vo dlabo~inaod eden metar. Na ovoj na~in opasniot otpad e privremeno izoliran.

94

95

Nacionalen implementacionen plan za POPs > KONTAMINIRANI LOKACII

Tabela 2.46: Potencijalni lokacii kontaminirani so POPs.

(Izvor: NEAP 1996)

Faktot deka golemata koli~ina na opasen otpad koj sodrì HCH i hlorirani organski soedinenija formi-rani pri nivno raspa|awe, se nebezbedno odlagani na po~vata skoro 25 godini, ja zgolemi zagriènostapome|u administrativnite strukturi i javnosta. Toa rezultira{e so terensko i laboratorisko ispituvawe zada se potvrdi ili porekne somneòt deka betonskite yidovi ne se pove}e nepropustlivi i deka HCH idrugite POPs istekuvaat ve}e podolgo vreme. Zagaduvaweto na po~vata, podzemnite i otpadnite vodi so lin-dan, trihloretilen, organohlornite soedinenija voop{to i drugite POPs hemikalii be{e nau~no dokaàno.

Firma /lokacija Tip na otpad Deponiranikoli~ini (toni)

Opasni materiiRelevantnostso POPs

Deponiikomunalenindustriskimedicinski

900.000 Kontaminiranotpad

PCDDsPCBOCPs

OHIS, Skopje

poliakril nitrilpolipropilen, PVC,polietilen,polivinilacetat, poliester,hloralkali, deter-genti, pesticidi

nepoznata

(4.000 kg/dnevno)PVC

monomer, etilenglikol, hloralka-li, akrilati

ìva, pesticidi

OCPs

„Godel“SkopjeRezidui na koà i drugcvrst otpad

5.600Hemikalii so jonina hrom, ìva idrugi te{ki metali

PCDDs

Servisi za odrùvawena transformatori(Rade Kon~ar, ESM,EMO)

masla i cvrst otpad nepoznataTransformatorskimasla i delovi koisodràt PCB

PCB PCDFs

Servisi za odrùvawena hidrauli~na oprema

masla i cvrst otpad nepoznataHidrauli~ni maslai metalni delovi

PCBPCDFs

95

96


Od preliminarnata studija izvedeni se slednite zaklu~oci:

• Postoi istekuvawe na lindan i /ili negovite raspadni produkti niz yidovite na betonskiot bazen (iliod bilo koe drugo mesto kade lindanot e deponiran) pri {to po~vata i vodite se zagadeni so POPs. Kakoposledica na toa rekata Vardar moè da e isto taka zagadena.

• Istekuvaweto na POPs }e prodolì se dodeka tehni~kiot otpad ne se otstrani od o{teteniot betons-ki bazen.

• Potrebno e itno prevzemawe na merki za remedijacija so cel da se zapre ponatamo{no migrirawe naPOPs.

Zaklu~ok

Vo tekot na izrabotkata na preliminarniot inventar, bea identifikuvani glavnite lokacii na kontami-nacija so POPs. So cel da se oceni nivnata va`nost vo kontekst na POPs problematikata, se ukaà potre-ba od slednive aktivnosti:

• Treba da se izraboti nova legislativa koja }e gi odredi grani~nite vrednosti za kontaminacija soPOPs, vklu~uvaj}i gi i procedurite za dekontaminacija i ~istewe.

• Da se izraboti nacionalen katastar na kontaminiranite lokacii koj }e gi sodrì i principite na pri-oritizacija na lokaciite.

• Treba da se potvrdi kontaminacijata na identifikuvanite lokacii so POPs hemikaliite.

96

97

Nacionalen implementacionen plan za POPs > IDNI PROEKCII

2.3.6 Pregled na idnoto proizvodstvo, upotreba i emisii na POPs – barawa za izzemawa

Vrednostite prezentirani vo tabelata 2.47 se rezultat na preliminarniot inventar i }e bidat prerabotenivo tekot na izrabotkata predvideniot detalen inventar.

Tabela 2.47: Predvideno proizvodstvo upotreba i nenamerna produkcija na POPs

97

Godina2002/03

(preliminareninventar)

2005 2010 2020 2030

POPs pesticidi

Proizvodstvo (Toni) (Toni) (Toni) (Toni) (Toni)

Aldrin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Hlordan 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Dieldrin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Endrin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Heptahlor 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Heksahlorbenzen 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Mireks 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Toksafen 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Upotreba (Toni) (Toni) (Toni) (Toni) (Toni)

Aldrin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Hlordan 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Dieldrin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Endrin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Heptahlor 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Heksahlorbenzen 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Mireks 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Toksafen 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

98


DDT (Toni) (Toni) (Toni) (Toni) (Toni)

Proizvodstvo 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Upotreba 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

PCB (Toni) (Toni) (Toni) (Toni) (Toni)

Proizvodstvo 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Upotreba

Zatvoreni i poluzat-voreni aplikacii

Da se oceni Da se oceni Da se oceni Da se oceni 0,00

Otvoreni aplikacii Da se oceni Da se oceni Da se oceni Da se oceni 0,00 Emisii od nenamernoproizvodstvo1 (g I-TEQ) (g I-TEQ) (g I-TEQ) (g I-TEQ) (g I-TEQ)

Dioksini i furani(PCDDs/PCDFs)Sogoruvawe na otpad 22,10 Da se oceni Da se oceni Da se oceni Da se oceni

Crna i oboena metalur-gija

10,26 * * * *

Proizvodstvo na el.ener-gija i zatopluvawe

3,52 * * * *

Proizvodstvo na mine-ralni proizvodi

01,68 * * * *

Transport 0,28 * * * *Procesi na nekontroli-rano sogoruvawe

133,56 * * * *

Proizvodstvo na hemi-kalii i proizvodi za{iroka potro{uva~ka

0,02 * * * *

Odlagawe 3,14 * * * *

@e{ki to~ki * * * * *

Ostanati * * * * *

Heksahlorbenzen (HCB * * * * *Polihlorirani bife-nili (PCB)

* * * * *

98 * Da se oceni

99

Nacionalen implementacionen plan za POPs > IDNI PROEKCII

POPs pesticidite i DDT ne se proizveduvaat vo Makedonija. Zemjata ne bara{e izzemawa od StokholmskataKonvencija. Spored estimaciite na ekspertite, ovie hemikalii ne se upotrebuvaat, zatoa ne se predviduvaidno proizvodstvo nitu nivna upotreba.

PCB ne se nikoga{ proizveduvani vo Makedonija i zaradi postoe~kata legislativa ne e predvideno nivnoproizvodstvo. Upotrebata na PCB spored preliminarniot inventar, koj se bazira na grubi estimacii, ezna~itelna. Bidej}i brojkite ne se to~ni, rano e da se pravi bilo kakva procenka na upotrebata na oviehemikalii vo idnina. Me|utoa, vo nacionalniot implementacionen plan }e bidat dadeni site pravni i oper-ativni merki za nivno isfrlawe od upotreba, {to e mo`no pobrzo, no ne podocna od 2025 godina. Upotrebatana PCB vo otvoreni aplikacii }e se oceni vo tekot na implementacija na nacionalniot implementacionenplan, zatoa i ne se vklu~eni vo tabelata.

Emisiite na PCDDs/PCDDFs za 2002/2003 se vkupni brojki za site mo`ni mediumi (vozduh, voda, po~va,proizvodi i otpad) i se baziraat na preliminarniot inventar. Treba da se napomene deka, zaradi dostap-nosta i to~nosta, zemeni se razli~ni godini za razli~ni kategorii na izvori na podatocite. Podatocite koinedostasuvaat }e bidat obraboteni vo tekot na realizacijata na nacionalniot implementacionen plan.Predviduvawata za emisiite na POPs hemikaliite od Aneks C vo idnina }e bidat oceneti otkako }e serazrabotat i utvrdat strategiite za nivna redukcija.

99

2.3.7. Postoe~ki programi za monitoring na emisiite, vlijanie vrz ìvotnata sredina i~ovekot, vklu~uvaj}i i dobieni rezultati

Zasega nema sistem za sledewe na emisiite na POPs vo Republika Makedonija.

Potencijalnite izvori na POPs, i nivnoto vlijanie vrz populacijata treba da se potvrdat vo tekot naimplementacijata na nacionalniot implementacionen plan.

Iako ima samo nekolku poedine~ni studii za vlijanieto na POPs hemikaliite vrz ìvotnata sredina i~ovekovoto zdravje, treba da se prevzemat sistematski i seopfatni analizi za da se dobie celosna slikaza sostojbata na ìvotnata sredina i ~ovekovoto zdravje.


100

Deklarirawe i izvestuvawe za prioritetnite emisii na zagaduva~i

Vo ramkite na Nacrt zakonot za ìvotna sredina, }e bide obrabotena Direktivata 96/61/EC kade e prenese-na regulativata za integriran pristap vo prevencija i kontrola na zagaduvaweto (IPPC). POPs hemikaliitene se posebno nabroeni vo formularot koj treba da bide popolnet od proizvoditelite. Tie se obvrzani dadadat edna{ godi{no izve{taj za emisiite i otpadot koi se osloboduvaat vo ìvotnata sredina. Nacrt leg-islativata }e bara godi{no izvestuvawe za POPs emisiite.

Podatoci za potencijalnite izvori na POPs

Spored rezultatite dobieni vo preliminarniot inventar za POPs hemikalii, moè da se pretpostavi dekavlijanieto na POPs vrz populacijata }e bide najvisoko vo blizinata na industriskite kapaciteti, kade seskladirani zastareni zalihi na POPs hemikaliite i na tie lokacii kade e mo`na kontaminacija so PCB.Izvori se isto taka servisnite stanici za hidrauli~na oprema i licata koi ja servisiraat opremata i tie}e bidat vklu~eni vo detalnata skrining programa.

Standardi i kapaciteti za monitoring

Vo momentov, ne postojat dovolno podatoci za generalna ocena na POPs kontaminacijata vo zemjata. Nemaredoven monitoring na POPs vo nieden ekolo{ki medium. Podatocite koi se prikaàni vo ovoj dokument sezemeni od razli~ni proekti koi se fokusiraat na vlijanieto na po{irok spektar na pesticidi vrz ìvotna-ta sredina.

100

Monitoring na kvalitetot na vozduhot

Pravnata ramka za monitoring na zagaduvaweto na vozduhot e sodràna vo Zakonot za za{tita na vozduhot ipreporakite na Direktivata na EZ (80/779/EEC). Zakonot e dopolnet so soodvetna regulativa koja podetalnoja definira organizacijata na aktivnostite. Soglasno so Zakonot za za{tita na vozduhot, MDK zazagaduva~kite supstancii vo urbanite centri se determinirani samo vo odnos na 13 soedinenija, odnosnopermanentno se monitoriraat samo onie soedinenija koi naj~esto se prisutni vo urbanite sredini.Toa sesulfur dioksid (SO2), crn smog (suspendirani ~esti~ki), azotni oksidi (NOx), troposferski ozon, hemizamna precipitacija i radioaktivnost vo vozduhot. POPs hemikaliite od Aneks C ne se vklu~eni vo ovaa grupa.

Kvalitetot na vozduhot se monitorira od 1973 godina preku mreà za monitoring sostavena od 20 stanici.Site ovie stanici gi sledat koncentraciite na SO2 i suspendirani ~esti~ki, a azotni oksidi i vkupniteoksidanti se merat samo vo stanicata vo Skopje.

Monitoring na zagaduvaweto na po~vata

Vo Republika Makedonija ne postoi mreà za merewe (monitoring) na zagaduvawata na po~vata. Isto taka, nese definirani maksimalno dozvoleni koncentracii na opasni supstancii vo nacionalnata legislativa. Toae osnovna pri~ina zaradi koja ne moè da se sprovede permanenten monitoring i kontrola na zagaduvawatana po~vata, {to vsu{nost bi bilo baza za proizvodstvo na zdrava hrana i odrùvawe na kvalitetot napodzemnite i povr{inskite vodi.

Monitoring na kvalitetot na vodata

Republika Makedonija e semiaridno podra~je (regionot na Ov~e Pole e najsu{nata oblast vo vnatre{nostana Balkanot), pa vkupnata raspolo`liva voda e od posebno zna~ewe za zemjata i za regionot.

Zapadniot del od Republikata (slivot na Crni Drim) e pobogat so voda vo odnos na sredniot i isto~niot del.Povr{inskite vodi te~at vo okolu 250 vodoteci (slivni podra~ja pogolemi od 20km2), a najgolem povr{inskivodotek e rekata Vardar. Se izdvojuvaat tri prirodni ezera: Ohridsko, Prespansko i Dojransko.

Monitoringot na kvalitetot na vodata e vo nadle`nost na Upravata za hidro-meteorolo{ki raboti.Hidrolo{kiot status se kontrolira vo definirani vremenski intervali spored specijalna Programa za ovaanamena, odobrena i finansirana od Vladata na Republika Makedonija.

Monitoringot se vr{i vo 66 merni stanici i tri merni stanici za ezerata ( 45 stanici se locirani po tekotna r. Vardar, 9 stanici na r. Crni Drim, 3 se locirani na r. Strumica, i po edna merna stanica na Ohridskoto,Prespanskoto i Dojranskoto Ezero). Periodot za merewe e razli~en na site merni stanici. Nivoto na voda-ta na prirodnite i ve{ta~kite ezera permanentno se monitorira.

Nacionalen implementacionen plan za POPs > MONITORING

101101

102


Evidencija za prisustvo na POPs vo ìvotnata sredina, hrana, sto~na hrana i ~ovek

Nema dovolno podatoci za da moè da se napravi ocena i proekcija na kontaminacijata na ìvotnata sred-ina so POPs pesticidi. Vo tekot na detalno pregleduvawe na literaturata pronajdeni se slednive studiikoi se odnesuvaat na POPs.

Spored Kapac i dr. (1975) vo visokite planinski pasi{ta od isto~na, zapadna i ju`na Makedonija, DDT inegovite metaboliti se najprisutni. Od vkupnata koli~ina na organohlornite pesticidi DDT u~estvuva so51,50%, po koj doa|a alfa HCH (27,6%), lindan (21%) i dieldrin (1,5%).

Grup~e (1994) ukaùva deka preku sinxirot na ishrana vo makedonskite ezera postojano cirkuliraatorganohlorni pesticidi (OCPs), iako se isfrleni od upotreba u{te vo 1965 godina. Registrirano e prisust-vo na nekolku organohlorni pesticidi vo razli~ni vidovi riba. DDT be{e najzastapen vo site ribi (max24,36 mg·kg-1 teìna), potoa HCH (max 3,95 mg·kg-1) i lindanot (max 0.43 mg·kg-1).

Spirkovski (2002) smeta deka, imaj}i gi vo predvid mo`nite negativni vlijanija na organohlornite pestici-di vrz ribata od Ohridskoto ezero, va`no e da se vr{at ponatamo{ni sledewa na istite parametri i novpristap vo sledeweto na traektorijata na reziduite vo sinxirot na ishrana vo ezerskiot ekosistem i vorazli~nite ìvotni ciklusi na odredeni vidovi riba. Treba da se obrne osobeno vnimanie vrz reproduk-tivniot proces. Spirkovski dava komparacija za prisustvoto na DDT i lindan (analizite se izraboteni naVeterinarniot fakultet) ekstrahirani od masnoto tkivo vo muskuli kaj 11 vidovi ribi so razli~en na~in naishrana (karnivori - predatori, planktofagi i detritofagi) i razli~na vozrasna struktura. Koli~inite naDDT se povisoki vo odnos na koli~inite na lindanot kaj site vidovi ribi i site vozrasni klasi. Isklu~ok ezabeleàn samo kaj pastrmkite na vozrast od 4-5 godini (lindan - 6,7 mg·kg-1 sveà teìna, DDT - 3 mg·kg-1).Najvisoki koli~ini na DDT zabeleàni se kaj belvicata (7 mg·kg-1), potoa kaj pastrmkata (3mg·kg-1), a najnis-ki kaj mrenata (0,4 mg·kg-1) i dujakot (0.2 mg·kg-1).

Roganovi}-Zafirova i sor. (2002) gi sledat ksenoestrogenite efekti na ribni populacii vo PrespanskotoEzero. Preku analiza na koncentracijata na vitelogenin vo krvnata plazma na ribite, avtorite dobivaatjasni indikacii za endokrina disrupcija, koja indirektno e vrzana so upotreba na pesticidi vo jabolkovitenasadi od prespanskiot region.

Nema podatoci za visoki koncentracii na POPs hemikaliite od Aneks C vo kriti~nite è{ki to~ki. Skoronikavi podatoci nema za koncentraciite na ovie i drugi POPs supstancii. Nedostasuva i sledewe naizloènosta na populacijata preku primeroci na maj~ino mleko ili primeroci od potko`no masno tkivo.Me|utoa, nekolku istraùvawa bea napraveni vo Institutot za patologija pri Medicinskiot fakultet, naprimeroci od tkiva na fetusi i placenti. Tie bi moèle da bidat relevantni i korisni za ponatamo{niispituvawa koi }e se odnesuvaat na POPs. Nekoi od rezultatite vodat kon pretpostavkata deka mnogu mal-

102

103

Nacionalen implementacionen plan za POPs > MONITORING

formacii zabeleàni vo regionot na grad Skopje moè da se povrzat so mo`nata kontaminacija na ìvotna-ta sredina so PCB ili nekoi drugi POPs hemikalii. Vo poslednite 15 godini (1988-2002), postoe{e sig-nifikanten porast na vrodenite malformacii (vo srednite ‘90ti godini) so trend na malo opa|awe voposlednite pet godini. Ova bi trebalo da bide indikacija za dopolnitelni istraùvawa so cel da se odre-di dali ovaa pojava e vo nekakva korelacija so POPs problematikata.

Potencijalni rizi~ni grupi

Vo tekot na inicijalnite istraùvawa za POPs hemikaliite, rabotnite grupi identifikuvaa nekolku poten-cijalni rizi~ni grupi:

• rabotnici koi u~estvuvaat vo razli~ni rabotni procesi so transformatorite, kondenzatorite iskladirawe vo fabrikite kade {to se koristat ovie uredi. Ovie operacii se mnogu va`ni vo rud-nicite, èlezni~kite prugi, kaj koi uredite koi sodràt PCB redovno se upotrebuvaat.

• rabotnici koi manipuliraat so hidrauli~ni uredi koi sodràt PCB.

• rabotnici koi odrùvaat i popravaat elektri~nite uredi, rabotat vo fabriki za obrabotka na metalikade se vr{at popravki i demontrirawe na elektri~nite uredi koi najverojatno sodràt PCB.

• |ubri{tata kade e odloèn otpad koj sodrì PCB, posebno strugotini od pati{ta boeni so boi koisodràt PCB, izolacioni materijali od transformatori, isprazneti i nesoodvetno zape~ateni kon-denzatori, zastareni zalihi na pesticidi i drugo.

• rabotnici koi rabotat na mesta kade iskoristenite masla (motorni, transformatorski i hidrauli~ni)se sogoruvaat zaradi zatopluvawe. Vo ovie lokacii spa|aat srednite pretprijatija, mali hemiskiproizvodni pretprijatija kade e potrebna dopolnitelna energija za proizvodstvoto.

• operatori vo oblastite za sobirawe na upotrebenite masla vo benzinskite pumpi, vo operaciite zaupravuvawe so maslata kaj pogolemite korporacii, kade postoi realna mo`nost za kontaminacija soPCB od transformatorite, hidrauli~nite masla, fluidite za prenos na toplina itn.

• rabotnici vo biv{ite zemjodelskite kombinati i pretprijatija, kade {to moè da se skladirani osta-natite zalihi od boi koi sodràt PCB, delovi i sli~no.

So ponatamo{nata detalna inventarizacija na kontaminiranite lokacii, potencijalnite rizi~ni grupi }ebidat povtorno obraboteni i }e se identifikuvaat mo`nite brojki na zasegnatata populacija.

103

104


2.3.8. Stepen na informiranost, javna svest i obuka pome|u celnite grupi; postoe~ki sistemiza dostavuvawe na takvi informacii do razli~nite grupi; mehanizam za razmena na infor-macii so drugite zemji ~lenki na Konvencijata

104

Soglasno odredbite na Arhuskata i Stokholmskata Konvencija, Kancelarijata za POPs podgotvi strategi-ja, kako del od Nacionalniot implementacionen plan, za podigawe na javnata svest. Taa se odnesuva nacelnite grupi identifikuvani vo dvete konvencii.

Strategijata predviduva dve nasoki na deluvawe: zapoznavawe na {irokata javnost i zasegnatite profe-sionalni rabotnici (rabotnici vo upravata i direktno izloèni rabotnici)

Programite treba da bidat prilagodeni na stepenot na recipientite, {to zna~i deka treba da bidat lesnorazbirlivi, lesno da se sovladuva sodrìnata na informaciite i razli~na za razli~ni celni grupi.

Pregled na politikata na informirawe na javnosta so problemite na ìvotnata sredina

So ratifikacijata na Arhuskata konvencija Republika Makedonija e obvrzana da ovozmoì direkten pristapna javnosta do informaciite, u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki, kako i implementacija na prav-nite aspekti vo za{titata na ìvotnata sredina. Ovie obvrski se reflektiraat vo Zakonot za ìvotna sre-dina i Zakonot za za{tita na prirodata. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe for-mira{e Informativen centar zaradi podobra komunikacija so javnosta i involviranite ~initeli.Kancelarijata za perzistentni organski zagaduva~i ima mandat da raboti na podigawe na javnata svest vooblasta na POPs hemikaliite. Osnova na nacionalnata akcija za zapoznavawe na {irokata javnost i nivnodirektno involvirawe vo procesot na odlu~uvawe e izrabotka na strategija za podigawe na javnata svestkako vaèn del od od Nacionalniot implementacionen plan.

Strategijata predviduva dve nasoki na deluvawe: zapoznavawe na {irokata javnost i zasegnatite profesio-nalni rabotnici (rabotnici vo upravata i direktno izloèni rabotnici)

Sega{ni instrumenti i mehanizmi za informirawe na javnosta

Ministerstvoto za ìvotnata sredina i prostorno planirawe, preku Kancelarijata za komunikacija so jav-nost i proektnite edinici organizira razli~ni kampawi i nastani (povrzani so me|unarodnite denovi zaza{tita na ìvotnata sredina, za{tita na planetata, za{tita na ozonskata obvivka i tn.) izdava bro{uri,bilteni i tn.

Instrumenti i mehanizmi za informirawe na javnosta:

• specijalizirani i komercijalni spisanija koi gi obrabotuvaat problemite na ìvotnata sredina;

• tehni~ki i nau~ni magazini koi opfa}aat zna~aen del od tehni~ki orientiranata populacija;

• nedelni i dnevni izve{tai fokusirani na informacii koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina, kakonovi tehnologii za tretman na opasen otpad ili problemi zaradi zagrozuvawe na ekosistemite odPOPs, i tn.

105

Nacionalen implementacionen plan za POPs > PODIGAWE NA JAVNA SVEST

• televiziski publicitet - medium koj ima najgolemo vlijanie vrz populacijata.

Za TV programite se prepora~uvaat programite: op{ti informacii za POPs, Stokholmska konvencija i nejz-ina ratifikacija, otpad koj sodrì POPs, na primer koristeni i otpadni masla. Informacii za otpadot odhemiskata industrija i doma}instvata i informacii za rizicite povrzani so PCDDs/Fs.

Vo isto vreme treba da se vklu~at i:• vovedni programi so indikacija na po~etnata faza na propagandnata kampawa povrzana so imple-

mentacijata na Stokholmskata konvencija.

• kratki spotovi od tipot „Ekolo{ki minuti“ (pr. „[to se POPs“, „Kade da se odlaga opasniot otpad“, „[togra|anite moè da napravat“, „[to industrijata mora da napravi“, „[to mora Vladata da napravi“, „[tomoè da se deponira vo |ubri{tata“, itn.

• forumi i prezentacija na filmovi povrzani so POPs problematikata (organohlorirani pestici, PCB,otpad koj sodrì POPs, nivno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, produkti na procesite kade se koristihlor, poddr{ka na podgotvenata legislativa).

Televiziskiot vo sporedba so drugite mediumi, e zna~itelno poskap. Zaradi faktot deka podgotovkata na TVemisii so takva tematika bara specifi~ni poznavawa i stru~nost, poèlno e da se angaìra nekoja kompa-nija koja }e raboti na podgotovka na emisiite. Isto taka potrebno e taa da e kompetentna vo ocena na efek-tot od dadenite programi. Kompetentnata kompanija bi se izbrala preku javen tender. Eden od klu~niteaspekti na informativnata kampawa e da obezbedi to~ni informacii koi }e bide lesno razbirliv i sov-ladliv od strana na gleda~ite i slu{atelite. Sodrìnata na ovie programi }e bide podotvena od profe-sionalci koi }e koristat soodvetna literatura koja se koristi na univerzitetite. Ovie programi za POPs}e se napravat da bidat dostapni i na internet. Mnogu vredni informacii moè da se dobijat i od soodvet-nite institucii vo razvienite zemji koi se zanimavaat so za{titata na ìvotna sredina.

Programite treba da gi opfatat slednite grupi:

a) Mladata populacija vklu~uvaj}i gi i u~enicite i studentite.b) Rabotnici vo pogonite kade se koristat PCB. v) Rabotnici koi rabotat i se vo kontakt so skladi{ta na organohlorirani pesticidi.g) Rakovoditeli vo industrijata, kompaniite za transport, specijalisti vo oddelenijata za za{tita na

ìvotnata sredina koi moàt da vlijaat na sproveduvaweto na regulativata povrzana so upravuvawe-to so PCB vo dadenite oblasti.

e) Javnosta generalno, vklu~uvaj}i gi rabotnicite vo oddelnite regioni i lokalnata samouprava. Za gorenavedenite aktivnosti potrebno e da se obezbedat diferencirani metodi za plasirawe na informa-ciite i propaganda so metodi koi korespondiraat so problematikata.

105

106


Programi za javno informirawe za emisiite na hemiski zagaduva~i

Pravilnik za etiketirawe na otrovite za lokalniot pazar gi propi{uva znacite koi treba da se koristat zaodredeni hemikalii, kako na primer znacite za opasnost (koi se sostojat od simboli za opasnost) i simboliod bukvi. Pravilnikot ukaùva na toa {to treba da bide napi{ano na etiketata, kako R (rizik) i sl. POPshemikaliite ne se vklu~eni vo ovoj pravilnik.

Relevantni studii za involviranosta na javnosta

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, Vladata na Rapublika Makedonija gi odreduva kapacitetite koi seobvrzani da gi sledat procedurite za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Informaciite za studijaza podgotovka na ocenka za vlijanieto vrz ìvotnata sredina (soglasno ~len 89 od noviot Zakon za ìvot-na sredina) }e bidat objaveni vo dva nacionalni dnevni vesnici, lokalno radio i TV stanici so {to }e bidatdostapni do javnosta. Potoa site involvirani ~initeli (pretstavnici na nevladini organizacii, investi-tori, avtori na studijata, odgovorni vladini institucii i tn.) }e bidat pokaneti na forumot na koj }e se pre-zentira studijata. Vo forumot }e bide vklu~ena javnosta vo procesot na odlu~uvawe so slu{awe (1) i gla-sawe (2).

Ocena na postoe~kata javna informiranost i nivoto na javnata svest

Od etabliraweto na Kancelarijata za POPs slednite aktivnosti se prevzemeni vo nasoka na podigawe najavnata svest: Od septemvri, 2002 godina, Kancelarijata za POPs ima svoja internet strana(http://www.pops.org.mk), koja gi sodrì osnovnite informacii za POPs hemikaliite, nastanite organiziraniod Kancelarijata, kompletniot tekst na Stokholmskata konvencija za POPs, dokumentarni filmovi (naangliski i makedonski jazik), koi gi pretstavuvaat POPs kako krajna opasnost, ~ie ime e „Ve~na opasnost „ idrugi korisni materijali. POPs temata e kompleksna i te{ka za objasnuvawe na javnosta. Zatoa, be{e krei-ran crtan junak nare~en „Popsi“so cel da se pribliì do pomladata populacija. Potoa, vo nekolku osnovniu~ili{ta zaedno so prikladna prezentacija za POPs hemikaliite, bea razdeleni posteri. ^lenovite naKancelarijata za POPs u~estvuvaa podgotovka na edukativna programa na Nacionalnata televizija koja be{enameneta za decata od osnovnite u~ili{ta. Me|utoa posle preliminarnata anketa (izvedena po telefon odstrana na Kancelarijata za POPs) od sto intervjuirani gra|ani samo dvajca dadoa to~ni informacii za POPshemikaliite.

Preporaki za zajaknuvawe na poddr{kata za implementacijata na Nacionalniot implementacionen plan

Vo tekot na rabotilnicata za izrabotka na strategija za podigawe na javnata svest, organizirana odKancelarijata za POPs, pokanetite pretstavnici od mediumite i ~initelite bea podeleni vo rabotni grupida go elaboriraat pristapot kon {irokata populacija i pristapot kon profesionalno izloènite rabotni-ci. Eden od zaklu~ocite be{e deka mediumite treba da bidat pokaneti na kratka trening sesija na koja biim se dalo generalno objasnuvawe za problemot so POPs . Ovoj predlog be{e odobren od Nadzorniot komitet.106

107

Nacionalen implementacionen plan za POPs > NEVLADINI ÎNITELI

2.3.9 Relevantni aktivnosti na nevladinite ~initeli

107

Nevladinite organizacii se dobro informirani za POPs problemot.

Nacionalniot implementacionen plan predviduva nivno pogolemo involvirawe vo idnite aktivnosti napoleto na podigawe na javnata svest.

Nevladinite organizacii se fokusirani na aktivnostite za za{tita na ìvotnata sredina kako lobirawe,organizirawe na javni kampawi, debati za konkretni temi koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina i razgov-ori so eksperti na tie temi. Tie se vklu~uvaat vo organizirawe na simpoziumi, javni sobiri za lokalniproblemi, direktni akcii, protesti, objavuvawe letoci, bro{uri, posteri, bilteni, obuki, rabotilnici, pre-davawa vo osnovnite i sredni u~ili{ta i sl.

Na listata na registrirani nevladini organizacii za za{tita na ìvotna sredina se nao|aat 16 nevladini,neprofitni i apoliti~ni organizacii. Edna od najgolemite i najaktivni organizacii e Dvièweto na ekolo-gistite na Makedonija -DEM. Toa e nacionalna asocijacija koja opfa}a 26 lokalni nevladini organizacii iinstitucii kako pridru`ni ~lenki. Formirana e vo 1990 po ukaànata potreba za koordinirawe na rabota-ta na postoe~kite lokalni grupi.

Tie se ~lenovi na „Prijateli na Zemjata (FoEI) - Me|unarodna unija za za{tita na prirodata. Postoi istota-ka sorabotka i komunikacija so mnogu nevladini organizacii od sosednite zemji. Celta na DEM e da se podi-gne javnata svesta na poleto na za{tita na ìvotnata sredina, odr`liviot razvoj i za{tita na prirodata odrazoruvawe.

Komunikacijata pome|u Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planira-we i nevladinite organizacii se ostvaruva so vklu~uvawe na eden pretstavnik vo Nadzorniot komitet ipostojano involvirawe na rabotilnicite i sredbite.

Kancelarijata za POPs go poddrà DEM vo proektot za integriran pristap za podigawe na javnata svest napoleto na POPs hemikaliite. Aktivnostite na nevladinite organizacii se identifikuvani i grupirani nasledniot na~in:

1. Podgotovka na rabotilnica za obuka na ~lenovite na nevladinite organizacii za POPs;2. Podgotovka na interaktivni predavawa i ve`bi za u~enicite za POPs;3. Izrabotka, podgotovka, pe~atewe i distribucija na bro{uri za deca i vozrasni;4. Izrabotka, podgotovka, pe~atewe i distribucija na letoci i posteri za POPs (dioksini i furani);5. Organizirawe na tribini za farmeri, nevladini organizacii i institucii koi rabota na ova pole i

po{irokata javnost za podigawe na javnata svest okolu posledicite od POPs;

108


7. Podgotovka na kratki filmovi i multimedijalni CD-a so site informacii za izvorite i poslediciteod POPs vo Makedonija;

8. Organizirawe na Balkanski konferencii za nevladinite organizacii i institucii od balkanskitezemji za sostojbite so POPs hemikaliite vo celiot region.

Imaj}i ja vo predvid {irokata mreà na ~initeli involvirani vo aktivnostite na nevladinite organizacii,Kancelarijata za POPs ima namera da go angaìra nevladiniot sektor koj }e ja poddrì strategijata za podi-gawe na javnata svest. Preku sorabotka se predviduva site informacii koi se odnesuvaat na implementaci-ja na Nacionalniot implementacionen plan i aktivnostite za redukcija i eliminacija na emisiite na POPs,}e bidat diseminirani preku organizirawe rabotilnici, seminari, forumi, okrugli masi i sli~ni instru-menti za javna komunikacija.

2.3.10 Pregled na tehni~kata infrastruktura za procenka na POPs, merewa, analizi, alterna-tivi i preventivni merki, upravuvawe, istraùvawa i razvoj - vrska so me|unarodnite pro-grami i proekti.

Objekti za upravuvawe so otpad

Vo Makedonija ne postoi organiziran sistem za sobirawe i deponirawe na otpadot. Duri i vo edinstvenatamoderna sanitarna deponija, „Drisla“ vo Skopje, ovoj problem ne e ureden. Inceneratorot za medicinskiotpad (donacija od Vladata na Velika Britanija) ima kapacitet od 200 kg/~as. Inceneratorot ra~no se polni,

108

Vo Makedonija, so isklu~ok na deponijata „Drisla“ i inceneratorot vo nejzinite ramki, ne postojat adek-vatni objekti za upravuvawe so otpadot. Za àl, ovaa deponija ne gi presretnuva me|unarodnite standar-di.

Detalen inventar na kontaminiranite lokacii }e izgradi solidna baza za definirawe na strategija zaremedijacija i mo`nosta za soodvetna procenka na postoe~kite kapaciteti.

Vo zemjata se implementira edinstveno monitoring na nekoi POPs-pesticidi i polihlorirani bifenili(PCB), no toj ne e kompleten.

Nephodni se uspe{en monitoring na prisustvoto na POPs vo site mediumi, kompletno opremeni laborato-rii i obu~en kadar.

Idnite aktivnosti na poleto na istraùvaweto }e bidat fokusirani na implementacija na ve}e testira-ni alternativi i dokaàni VAT i VER i nivno usvojuvawe vo makedonskite uslovi.

109

Nacionalen implementacionen plan za POPs > TEHNI^KI MO@NOSTI

a spakuvani vre}i se polnat vo vremenski intervali od 15-20 minuti. Vratata na incineratorot ne smee dase otvori otkako toj }e bide napolnet. Inceneratorot ne poseduva sistem za pro~istuvawe na gasovite, no eizgraden vo soglasnost so BS3316 za emisija i standardi za rabota. Ra~noto polnewe na inceneratorot pre-dizvikuva temperaturni oscilacii koi moè da dovedat do emisija na dioksini i furani. Pre~istuvawetona izleznite gasovi se izveduva so nivno dopolnitelno sogoruvawe vo sekundarna komora na temperatura od850-9500C. Od gorenavedenoto, proizleguva zaklu~ok deka postoi mo`nost za osloboduvawe na dioksini,furani i HCB.

Mo`nost za remedijacija na kontaminiranite lokacii

Generalno, ne postojat objekti za reciklirawe i prerabotka na golemi koli~ini na opasen otpad. Treba dase istakne deka cementarata „Usje“ vo Skopje moè da poseduva potencijal za upravuvawe so opasniot otpad.

Detalen inventar na kontaminiranite lokacii }e izgradi solidna baza za definirawe na strategija zaremedijacija i mo`nosta za adekvatna procenka na postoe~kite kapaciteti.

Mo`nost za monitoring na ìvotnata sredina

Vo Republika Makedonija postoi nedostatok na adekvatno opremeni laboratorii, obu~en kadar, poradi {toistraùvawata vo oblasta na POPs hemikaliite se vo po~etna faza. Finansiskite pote{kotii u{te pove}ego obremenuvaat problemot.

Vo zemjata se implementira edinstveno monitoring na nekoi POPs pesticidi i polihloriranibifenili(PCB), no toj ne e kompleten. Za àl, dioksinite i furanite ne se vklu~eni vo ovoj monitoring poradi viso-kata cena na analizite.

Mo`nost za monitoring na zdravjeto na lu|eto

Pove}eto od laboratoriite vo Republika Makedonija ne se adekvatno opremeni za analizi na prisustvoto naPOPs vo hrana i voda za piewe, posebno vo delot na detektiraweto i analizata na nenamerno generiranitePOPs. Za da se sprovede uspe{en monitoring na prisustvoto na POPs vo razli~nite mediumi neophodno ekompletno opremuvawe na laboratorii i obuka na kadarot. Vo odnos na pesticidite, vo zemjata postojatnekolku laboratorii koi se delumno opremeni, no vo sekoj slu~aj postoi potreba od doponitelna oprema iobuka na kadarot.

Anketata koja ja sprovedoa ekspertski timovi pokaà deka devet institucii se vo mo`nost da analiziraatpesticidi. Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i Veterinarniot institut vr{at analizi na nekoiorganohlorirani pesticidi (HCH, DDT, aldrin, dieldrin, hlordan, heptahlor, heptahlorepoksid, metoksi-hlor) vo hrana, glavno vo uvezeni proizvodi (90% od primerocite). Republi~kiot zavod poseduva podatoci ipodgotvuva godi{ni izve{tai. Postoe~kata oprema i ekspertiza e navedena vo slednata tabela.

109

110


Tabela 2.47: Opremeni laboratorii za analizi na POPs

Institucii opremeni da analiziraat pesticidi

POPs pesticidi Oprema

Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita

HCH, DDT, aldrin, dieldrin,hlordan

Gasna hromatografija HPLC

Veterinaren institut, SkopjeHCH, aldrin, hlordan, heptahlor,heptahlorepoksid, metoksihlor

Gasna hromatografija so ECD i MS

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana

Site pesticidni formulacii HPLC

Zemjodelski institut, Skopje Site pesticidni formulacii Gasna hromatografija HPLC

Hidrobiolo{ki institut, OhridHCH, DDT, aldrin, dieldrin,

endrin, hlordanGasna hromatografija HPLC

Medicinski fakultet, Institut za sudska medicina

Ne e precizno navedeno Gasna hromatografija HPLC

Ministerstvo za vnatre{niraboti-laboratorija

Ne Gasna hromatografija

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet

Ne e precizno navedeno Gasna hromatografija HPLC

Prirodno-matemati~ki fakultet,Institut za hemija

Ne e precizno navedeno HPLC

Institucii opremeni da analiziraat PCB PCB Oprema

Veterinaren institut-Skopje Da Gasna hromatografija so ECD i MS

Prirodno-matemati~ki fakultet,Institut za hemija

Da Gasna hromatografija so ECD i MS

110

111

Nacionalen implementacionen plan za POPs > TEHNI^KI MO@NOSTI

Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita redovno gi analizira reziduite na pesticidi vo voda za pieweod javnata vodovodna mreà (soglasno so pravnata obrska na javnite pretprijatija). Veterinarniot institutod Skopje izveduva analizi na rezidui od PCB vo hrana.

Istraùvawa i razvoj

Zaradi kompleten pregled na zagaduvaweto na ìvotnata sredina i vlijanieto na POPs neophodno e sledewena sodrìnata na ovie supstancii vo hrana, razli~ni proizvodi, kako i ~ove~ki tkiva i organi. Za da serealizira kontinuiran monitoring na POPs vo Republika Makedonija neophodno e vospostavuvawe na moni-toring sistem za ovie supstancii. Postoe~kite istraùva~ki institucii vo na{ata zemja ne ja poseduvaatpotrebnata oprema ili kapacitet da rabotat na implementacija na ve}e testirani alternativi i dokaàniteVAT i VER i nivnoto vklu~uvawe vo makedonskite proizvodni uslovi. Vo tekot na spomenatata anketaekspertskite timovi ne moèa da identifikuvaat adekvatni institucii koi se zanimavaat so ovoj tip naistraùvawa i razvoj.

Kapacitet za upravuvawe so informaciite

Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe inicira{e i razvibanka na podatoci za kondenzatori i transformatori. Vo tekot na realizacijata na Nacionalniot imple-mentacionen plan i izrabotkata na detalni inventari ovaa banka na podatoci }e bide povrzana soKancelarijata za komunikacija so javnosta pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe,so {to }e stane dostapna za javnosta i me|unarodnite ~initeli.

111

112


2.3.11. Identifikacija na afektirana populacijata ili ìvotnata sredina od POPs, ocenetrizik po javnoto zdravje i kvalitetot na ìvotnata sredina i socijalni implikacii vrz pro-fesionalcite i lokalnata zaednica

Identifikacija na afektirana populacijata i ìvotna sredina od POPs, ocenet rizik po zdravjetona naselenieto i kvalitetot na ìvotnata sredina

Nedostatocite vo procenkata na vlijanieto na populacijata i vo ocenuvaweto na rizikot po zdravjeto nanaselenieto i kvalitetot na ìvotnata sredina se dadeni vo glavata 2.3.7.

Socijalni implikacii vrz profesionalcite i lokalnata zaednica

So ogled na faktot deka pesticidite (Aneks A Hemikalii) se zabraneti od pred 20 godini, socijalniteimplikacii vrz populacijata koja gi koristi ovie hemikalii ne se o~ekuva da bidat golemi. Zemjodelciteve}e ja praktikuvaat integralnata za{tita i koristat pesticidi so tesen spektar. Sepak, treba da sepredvidi dopolnitelna obuka za da se izbegne mo`nosta od povtorna upotreba na organohloriranitepesticidi.

Vo Republika Makedonija nikoga{ ne bile proizveduvani PCB (Hemikalii od Aneks B). No, golem e brojot naprofesionalci vo sektorot za distribucija, transmisija na elektri~na energija, odrùvawe na transforma-tori i druga elektri~na i grade`na oprema koi doa|aat vo kontakt so PCB maslata. Demontiraweto, zamena-ta i ~isteweto na kontaminiranata oprema bi rezultiralo so zgolemuvawe na cenite na proizvodstvoto,indirektno predizvikuvaj}i socijalni implikacii na populacijata, generalno.

Kvantitativnite parametri na hemikaliite od Aneks C (nenamerno proizvedeni) najte{ko se definiraat, pazatoa nivnito socijalni implikacii ne moè da se predvidat vo ovoj moment. Moè da se pretpostavi dekavoveduvaweto i implementacijata na BAT i BEP bi predizvikalo pogolemi tro{oci, no sepak balansot sopridobivkite vo nasoka na za{tita na ìvotnata sredina se o~ekuva da bide pozitiven.

112

Soglasno podatocite dobieni so preliminarnata inventarizacija, usvojuvaweto na Stokholmskata kon-vencija nema da ima zna~itelni socijalni implikacii.

113

Nacionalen implementacionen plan za POPs > SISTEMI ZA PROCENKA NA NOVI HEMIKALII

2.3.12 Detali za relevantni sistemi za procenka i definirawe na listi na novi hemikalii

Vo Republika Makedonija samo oficijalno registriranite hemikalii i/ili sredstva za za{tita na rasteni-jata moè da bidat uvezeni ili upotrebuvani. Supstanciite koi ve}e se klasificirani vo oficijalniot spi-sok na otrovi/sredstva za za{tita na rastenijata moè da bide staveni vo promet. Tie se klasificirani vospisokot objaven vo Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija.

Soglasno postoe~kata procedura registracijata na otrovite/sredstvata za za{tita na rastenijata se odvivavo nekolku fazi. Odgovorno telo vo prvata faza na registracijata e Ministerstvoto za zdravstvo (Zakon zapromet na otrovi, „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija“ br. 13/91). Zakonot ja regulira klasifikacija-ta na supstanciite vrz osnova na nivnata toksi~nost. Nekoi sredstva za za{tita na rastenijata se klasifi-cirani vo odredeni grupi na toksi~nost. Zakonot sodrì odredbi koi ja reguliraat klasifikacijata sporedtoksi~nost i etiketiraweto.

Za da se determinira grupata na toksi~nost, proizvoditelot dostavuva aplikacija za toksikolo{ka procen-ka na aktivnata komponenta na hemikaliite/sredstvata za za{tita na rastenijata. Ovlasteni institucii zatoksikolo{ka procenka se Institut za predklini~ka i klini~ka farmakologija so toksikologija i Institutza toksikolo{ka hemija.

Vrz baza na toksikolo{kata analiza proizvoditelot dostavuva aplikacija za klasifikacija na hemikalija-ta/sredstvoto za za{tita na rastenijata vo grupa na toksi~nost. Komisijata za otrovi (stru~waci vo oblastana farmacijata, medicinata, hemijata, zemjodelstvoto, biotehnologijata, veterinata se ~lenovi naKomisijata), formirana od Ministerstvoto za zdravstvo, e odgovorna za potvrda i/ili klasifikacija nahemikaliite/sredstvata za za{tita na rastenijata vo vistinskata grupa na toksi~nost. Soglasno pristigna-toto mislewe dobieno od Komisijata za otrovi, Ministerstvoto za zdravstvo izdava Re{enie i go objavuvavo Slu`ben Vesnik.

Vtorata faza (registracija i izdavawe na dozvola za promet ili primena) se implementira od odgovorniteministerstva. Ako se raboti za sredstvo za za{tita na rastenijata procedurata e vo nadle`nost naMinisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Ovlasteni nacionalni laboratorii gi vr{atanalizite na sredstvata za za{tita na rastenijata (Zemjodelski institut, Fakultet za zemjodelski nauki ihrana, Institut za ju`ni kulturi). Tie gi determiniraat fizi~kite, hemiskite i biolo{kite karakteristi-ki na sredstvata za za{tita na rastenijata, soglasno metodologiite usvoeni od me|unarodnite organizacii

113

Postoe~kiot sistem za procenka i definirawe na lista na novi hemikalii gi ispolnuva obvrskite odStokholmskata konvencija za POPs.

114


(WHO, FAO, OECD, EPA, EEA, CIPAC, AOAC). Po dobivaweto na oficijalni rezultati od analizata, proizvo-ditelot dostavuva barawe do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Soglasno Pra-vilnikot za na~inot na izdavawe na dozvoli za pu{tawe vo promet na sredstva za za{tita na rastenijata,baratelot ne moè da dobie dozvola ako maksimum dozvolenata koncentracija i karencata ne se odredeni(oddelno za sekoe barawe i sekoj metod na aplikacija).

Komisijata za sredstva za za{tita na rastenijata, formirana od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvoi vodostopanstvo (pretstavnici od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,Zemjodelskiot institut, Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, [umarskiot fakultet se ~lenovi naKomisijata za sredstva za za{tita na rastenijata) ja pregleduva dostavenata dokumentacija i ja zadolùvaUpravata za za{tita na rastenijata pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo daizdade dozvola na baratelot. Ovaa dozvola mu ovozmoùva na baratelot da go prodava sredstvoto zaza{tita na rastenijata na pazarot. Listata na sredstva za za{tita na rastenijata se objavuva vo Slu`benVesnik edna{ vo godinata. Dozvolata, vo zavisnost od toksi~nosta i efikasnosta na aktivnata komponenta,se izdava sekoi pet do deset godini. Posle ovie rokovi treba da se aplicira odnovo i da se sledi istataprocedura.

Registracijata na sredstvata za za{tita na rastenijata e regulirana so Pravilnikot za na~inot na izdava-we na dozvoli za pu{tawe vo promet na sredstva za za{tita na rastenijata („Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija“ br. 65/2001 i br. 99/2003)

Vo slu~aj na industriska hemikalija, osven ako ne e klasificirana kako toksi~na, baratelot, koj planira daja prodava na pazarot, treba da proveri dali istata e vklu~ena vo listata na dozvoleni sustancii. Ovaalista e objavena vo Slu`ben Vesnik i se dopolnuva/izmenuva po potreba.

Nitu edna od hemikaliite klasifirani so Stokholmskata konvencija za POPs ili EU Direktivata79/117/EES ne e vklu~ena vo listata na sredstva za za{tita na rastenijata. Postoe~kite Zakon za proizvod-stvo na otrovi, Zakon za promet na otrovi i Zakon za sredstva za za{tita na rastenijata i podzakonskiteakti kon spomenatite zakoni se harmonizirani so Stokholmskata konvencija i EU regulativata, posebno vodelot za zabrana na proizvodstvoto, prometot, upotrebata i etiketirawe na pesticidite i industriskitehemikalii.

Vo ramkite na proektot CARDS (NIPS-2004) planirana e podgotovka na nov Zakon za sredstvata za za{tita narastenijata (harmoniziran so EU Direktivata 91/414/ES). Ovoj Zakon }e gi obedini procedurite za klasifi-kacija, pakuvawe, etiketirawe na sredstvata za za{tita na rastenijata. Edno nacionalno telo }e ja koordi-nira procedurata i }e bide odgovorno za razmena na informacii (soglasno ~len 9 od Stokholmskata konven-cija).

114

115

Nacionalen implementacionen plan za POPs > SISTEMI ZA PROCENKA NA NOVI HEMIKALII

2.3.13 Detali za relevantni sistemi za procenka i regulirawe na hemikalii koi ve}e seplasiraat na pazarot

Pravnata i operativnata ramka za procenka na hemikaliite/sredstvata za za{tita na rastenija koi ve}e seplasiraat na pazarot e elaborirana vo prethodnata glava 2.3.12.

Moè nakratko da se zaklu~i deka dozvolite za proda`ba na sredstvata za za{tita na rastenija na pazarotse izdavaat so va`nost od pet do deset godini. Posle istekuvaweto na ovoj period, baratelot treba da japovtori istata procedura. Industriskite hemikalii, koi moè da se plasiraat na pazarot, se publikuvaatvo Slu`ben Vesnik. Proizvoditelot ili uvoznikot dolèn e da gi sledi promenite vo spisokot. Ako odre-deni hemikalii se povle~eni od spisokot, proizvoditelot/uvoznikot treba da ja stopira proda`bata na onieproizvodi koi ja/gi sodràt ovaa/ovie hemikalija/i.

Pokonkretni informacii moè da se najdat vo prethodnata glava (2.3.12).

115

Postoe~kiot sistem za procenka na hemikaliite, koi ve}e se plasiraat na pazarot e usoglasen so odred-bite na Stokholmskata konvencija za POPs.

116


3.1. POLITI^KA ODLUKA

(vo nacrt)

Sogleduvaj}i deka perzistentnite organski zagaduva~i poseduvaat toksi~ni osobini, otporni se na degrada-cija, se bioakumuliraat i se transportiraat preku vozduh, voda i migratorni vidovi,

Svesni za posledicite po zdravjeto na lu|eto, koi rezultiraat od lokalnata izloènost na perzistentniteorganski zagaduva~i, posebno vlijanijata vrz ènite, a preku niv i na idnite generacii,

Sogleduvaj}i ja neophodnosta od razvoj i upotreba na ekolo{ki prifatlivi alternativni proizvodni pro-cesi i hemikalii,

Determinirani za za{tita na zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina od {tetnoto vlijanie na perzisten-tnite organski zagaduva~i,

Vladata na Republika Makedonija ja usvojuva slednata:

O D L U K A

Vladata na Republika Makedonija go pregleda Nacionalniot implementacionen plan za redukcija i/ili eli-minacija na perzistentnite organski zagaduva~i dostaven od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostor-no planirawe na Republika Makedonija i go usvoi zaedno so Odluka Ministerstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe da prevzeme adekvatni aktivnosti zaradi ispolnuvawe na obvrskite vklu~eni voakcionite planovi na Nacionalniot implementacionen plan za redukcija i/ili eliminacija na perzisten-tnite organski zagaduva~i i presretnuvawe na obvrskite kon Stokholmskata konvencija vo isto vreme:

• Da gi zajakne institucionalnite kapaciteti zaradi obezbeduvawe adekvatno upravuvawe so perzistentnite organski zagaduva~i.

• Da go podobri sistemot za monitoring na prisustvoto, osloboduvawata i prometot so perzistentnite organski zagaduva~i.

• Da kreira detalna pravna ramka.

• Da ja implementira strategijata za podigawe na javnata svest.

Vo ime na Vladata na Republika Makedonija,

PREMIER

3. STRATEGIJA I AKCIONI PLANOVI

116

117

Nacionalen implementacionen plan za POPs > STRATEGIJA I PLANOVI

3.2 IMPLEMENTACIONA STRATEGIJA

3.2.1 Pregled

Republika Makedonija ja ratifikuva{e Stokholmskata konvencija za POPs vo mart, 2004 godina i se obvrzada ispolni gi odredbite koi gi sodrì dokumentot.

Nacionalniot implementacionen plan sodrì 14 razli~ni akcioni planovi, poradi {to e neophodno da sevospostavi telo koe }e ja koordinira nivnata implementacija.

Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e planirano da jakoordinira realizacijata na akcionite planovi.

Od druga strana, sekoj akcionen plan }e bide sproveduvan od nominiran rakovoditel na proektot ili odadekvatna institucija. Tehni~ki komiteti }e ja kontroliraat implementacijata na konkretnite aktivnostiod sekoj akcionen plan.

3.2.2 Politika na koja se zasnova Nacionalniot implementacionen plan i celi koi }e bidatispoleneti so negovata implementacija

Soglasno ~len 7 od Stokholmskata konvencija za POPs, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno pla-nirawe, Kancelarija za POPs, izraboti Nacionalen implementacionen plan za redukcija i/ili eliminacijana POPs.

Glavni celi na Nacionalniot implementacionen plan se za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto nalu|eto od {tetnoto vlijanie na POPs. Vo isto vreme, aktivnostite vo Nacionalniot implementacionenplan se naso~eni kon unapreduvawe na upravuvaweto so POPs i hemikaliite voop{to na nacionalno nivo.

Realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan e mo`nost integrirano da se pristapi vo re{avawe-to na problemite povrzani so upravuvaweto so POPs. Pokraj toa, sproveduvaweto na akcionite planovi, koise zanimavaat so razli~ni aspekti na POPs problematikata, }e ovozmoì ispolnuvawe na obvrskite konStokholmskata konvencija.

Mandatot na Nacionalniot implementacionen plan }e bide identifikuvan vo Odlukata na Vladata naRepublika Makedonija za negova implementacija.

Kancelarijata za POPs }e ima uloga na koordinator na aktivnostite povrzani so relizacijata naNacionalniot implementacionen plan. Strategijata }e bide sprovedena preku razli~ni akcioni planovi.Zatoa, potreben e koordinativniot mehanizam zaradi harmonizirawe na izvr{uvaweto na oddelnite aktiv-nosti. Ovoj integriran pristap e elaboriran vo slednata glava.

117

118


3.2.3 Implementacioni principi

Implementacionata strategija se zasnova na slednite principi:• Usoglasenost so Direktivite na EU;

• Vklu~uvawe na javnosta i zasegnatite ~initeli;

• Transparentnost vo pristapot i razmenata na informaciite, posebno vo delot na monitoringot i izves-tuvaweto za implementiranite aktivnosti;

• Prifa}awe na principot „zagaduva~ot pla}a“;

• Integracija vo generalnata politika za upravuvawe so `ivotnata sredina i odr`liviot razvoj;

• Prifa}awe i upotreba na tehnologii i primena na me|unarodni standardi;

• Kontinuirano sproveduvawe na akcija za podigawe na javnata svest i edukacija vo tekot na realizaci-jata na Nacionalniot implementacionen plan;

• Konzistenten i odgovoren pristap vo realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan;

• Usvojuvawe na odredeni pravila i vodi~i.

3.2.4 Prioriteti i uslovenost

Identifikuvani prioriteti vo tekot na izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan

Vo tekot na podgotovkata na Nacionalniot implementacionen plan, vedna{ po finalizacijata na prelimi-narnite inventari, be{e organizirana rabotilnica za definirawe na nacionalni prioriteti. Celta na ovaarabotilnica be{e da se identifikuvaat prioritetite na Republika Makedonija vo upravuvaweto so POPs.Site involvirani ~initeli u~estvuvaa na rabotilnicata:

1. Aco Janevski - Ministerstvo za trud i socijalna politika

2. Stanislava Lazarevska - Fakultet za zemjodelski nauki i hrana

3. Liljana Spasevska - Medicinski fakultet, Institut za patologija

4. Jovan Mickovski - Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet

5. Julijana Cvetkovi} - Zemjodelski institut

6. Traj~e Stafilov - Prirodno-matemati~ki fakultet, Institut za hemija

7. Nikola Stojanovski - NEPA

8. Josif Blagoevski - Centar za ekotehnologii

9. Stevo \or~ev - ekspert za upravuvawe so otpad

118

119


Na rabotilnicata be{e odlu~eno slednite prioriteti da se zemat vo predvid pri izrabotkata i realizaci-jata na Nacionalniot implementacionen plan da se zemat vo predvit slednite prioriteti:

1. Detalni inventari na POPs hemikaliite

2. Formirawe na Nacionalen POPs centar za koordinacija

3. Inventar na „è{ki to~ki“

4. Prevencija na nekontrolirano sogoruvawe na otpad

5. Upravuvawe so otpadot koj sodrì PCB i organohlorirani pesticidi

6. Podgotovka na nova i izmeni i dopolnuvawa na postoe~kata legislativa

7. Monitoring na POPs8. Obezbeduvawe na neophodnata oprema za monitoring na POPs i obuka na kadarot

9. Podigawe na javnata svest i edukacija

10. Evaluacija na negativniot efekt vrz zdravjeto na lu|eto

11. Monitoring na bioakumulacijata na POPs vo ìvite organizmi

12. Merki za redukcija na emisiite na dioksini i furani

a. Stimulirawe na upotrebata na bezolovni goriva

b. Voveduvawe na principite na VAT (najdobri dostapni tehniki vo industrijata)

v. Bezbedno rakuvawe

13. Kontrola na PAHs (vo Makedonija se skladirani golemi koli~ini na tehni~ki otpad (NSN) i potrebnoe da se iznajde adekvatno re{enie na ovoj problem. Iako ne e klasificiran vo aneksite naStokholmskata konvencija, ovoj problem e identifikuvan me|u prioriteti, so cel da se najde soluci-ja za ovoj otpad vo najkratok moèn rok).

Definiraweto na prioriteti zna~i deka vo akcionite planovi na Nacionalniot implementacionen plan naovie oblasti im e posveteno pogolemo vnimanie vo odnos na drugite temi. Ova zna~i deka onie akcioniplanovi koi se povrzani so gorespomenatite prioriteti se podetalno elaborirani otkolku onie koi se odne-suvaat na drugite oblasti od upravuvaweto so POPs.

Potrebni uslovi koi se odnesuvaat na implementacijata

Bidej}i Nacionalniot implementacionen plan e zamislen kako proekcija, postojat odredeni uslovi koitreba da se ispolnat vo tekot na procesot na implementacijata. Pri izrabotkata na Nacionalniot imple-mentacionen plan be{e zaklu~eno deka ovoj plan moè edinstveno da se realizira ako se zadovoleni sled-nite barawa:

119

120


• Vladina soglasnost vo obezbeduvawe na neophodni finansiski i ~ove~ki resursi, kako i lokalna kontribucija,

• Soglasnost na ~initelite da participiraat vo procesot na implementacija,

• Obezbedena me|unarodna pomo{,

• Otsustvo na neo~ekuvani problemi,

• Kadarot koj raboti na implementacijata da gi ima potrebnite kvalifikacii.

Vladinata soglasnost ne zna~i samo ideolo{ka i finansiska poddr{ka, tuku i kreirawe na vremenska ramkaza anga`manot na licata koi }e u~estvuvaat vo proektot vo uloga na konsultanti ili ~lenovi na komiteti.Ednakvo va`no e toa {to odgovornite avtoriteti treba da deluvaat navremeno. Ova }e rezultira so toa {to,na primer, odredeni dokumenti ili akcii }e bidat pregledani ili donesena odluka vo definiranata vre-menska ramka.

Republika Makedonija ne pobara izzemawa od Stokholmskata konvencija i ne planira da pobara vo idnina.Spored toa, ovoj del nema da se razgleduva vo tekot na implementacijata na Nacionalniot implementacio-nen plan.

Rabotniot plan i Nacionalniot implementacionen plan }e se aùrira soglasno odredbite na Stokholmskatakonvencija. Bidej}i, soglasno ~len 7, seu{te ne se utvrdeni na~inot i vremenskite intervali na mehanizmotza revizija na dokumentite, rabotniot plan ne moè da se smeta za finalen.

3.2.5 Klu~ni to~ki

Specifi~nite klu~ni to~ki se postaveni vo ramkite na sekoj akcionen plan i se odnesuvaat na progresot vorealizacijata i redovnite finansiski izve{tai (tromese~ni, polugodi{ni i godi{ni).

Vo optimalni uslovi (institucionalni i finansiski) klu~ni to~ki vo implementacijata na Nacionalniotimplementacionen plan e 2010 godina za zamena na PCB i 2015 godina za remedijacija na kontaminiraniteè{ki to~ki vo zemjata.

120

121


3.2.6 Institucionalni/organizacioni aran`mani i rasporeduvawe na odgovornostite

Agencija za implementacija na Nacionalniot implementacionen plan }e bide Ministerstvoto za ìvotnasredina i prostorno planirawe, kako najadekvatna institucija za realizacija na aktivnostite. Ova mini-sterstvo be{e odgovorno za izrabotkata na Nacionalniot implementacionen plan, {to u{te pove}e jadokaùva negovata relevantnost vo problematikata povrzana so POPs hemikaliite.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ja nominira{e Kancelarijata za POPs da gikoordinira celokupnite aktivnosti vo tekot na implementacija na Nacionalniot implementacionen plan.Kancelarijata za POPs ima{e uloga na izvr{no telo pri izrabotkata na Nacionalniot implementacionenplan, kako baza za ponatamo{na realizacija na nacionalnite aktivnosti. Ministerstvoto za ìvotna sredi-na i prostorno planirawe i Kancelarijata za POPs }e gi usoglasat odgovornostite pri koordinacijata naaktivnostite od Nacionalniot implementacionen plan. Kancelarijata za POPs }e vr{i aùrirawe naNacionalniot implementacionen plan na prethodno definirani vremenski intervali, so cel da bidat uso-glaseni so odlukite doneseni na Konferenciite na zemjite-~lenki na Konvencijata.

Vo tekot na podgotovkata na Nacionalniot implementacionen plan be{e formiran Nadzoren komitet. OvojKomitet }e prodolì da funkcionira vo istiot sostav i vo ovaa faza. So Komitetot pretsedava Ministerotza ìvotna sredina i prostorno planirawe. Slednite ministerstva imaat svoi pretstavnici vo Nadzorniotkomitet: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Ministerstvo za zdravstvo iMinisterstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Vo Komitetot se vklu~eni i pretstavnici odprivatniot sektor, nevladiniot sektor i Univerzitetot. Ulogata na Nadzorniot komitet e pregled, komen-tar i odobruvawe na rabotniot plan za koordinacija na aktivnostite. Site odluki koi }e bidat doneseni odKomitetot, povrzani so individualnite odgovornosti, vremenskata ramka i buxet, }e bidat transparentni idostapni za zasegnatite strani.

Kancelarijata za POPs }e nominira Rakovoditel. Negovata/nejzinata nominacija }e bide odobrena odNadzorniot komitet i Kancelarijata za POPs. Rakovoditelot }e ima permanenten anga`man i }e komunici-ra so odgovornoto lice za Stokholmskata konvencija (focal point) vo Ministerstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice koe }e ja ima vode~kata uloga vo reali-zacijata na Nacionalniot implementacionen plan soglasno Rabotniot plan za koordinacija na aktivnostite(ovoj Plan }e se finalizira vo fazata na inicirawe na implementacijata). Negovite/nejzinite osnovnizada~i vklu~uvaat koordinirawe i monitoring na site aspekti na sproveduvaweto na Nacionalniot imple-mentacionen plan, kako i finansiska kontrola na procesot. Kancelarijata za POPs, isto taka, }e sklu~uvadogovori so nadvore{ni lica/institucii za raboti koi samata ne moè da gi obezbedi.

Kadarot na Kancelarijata za POPs, licata koi rabotea na podgotovkata na Nacionalniot implementacionenplan, se iskusni i obu~eni za upravuvawe so POPs. Tie }e bidat permanentno angaìrani so celo rabotnovreme vo Kancelarijata za POPs. Nivna zada~a }e bide da mu asistiraat na Rakovoditelot vo upravuvawetoi koordinacijata na procesot.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogovor.121

122


Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno pravniteaspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.)

Poradi sloènata koordinacija na procesot na implementacija, Rakovoditelot moè da nazna~i recenzentzaradi pregled na odredeni aktivnosti. Toj/taa raboti vrz osnova na dogovor i }e go izvestuva Nadzorniotkomitet i Rakovoditelot.

Realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan }e se sproveduva vrz osnova na poddogovori, koi }ese potpi{uvaat pome|u rakovoditelot i izvr{nata agencija za sekoj od akcionite planovi.

Zada~i na Kancelarijata za POPs }e bidat, me|u drugite, i:

• asistencija vo uspe{nata koordinacija na aktivnostite od Nacionalniot implementacionen plan;

• nazna~uvawe na Rakovoditel ~ija osnovna zada~a }e bide upravuvawe i koordinacija na aktivnostiteod Nacionalniot implementacionen plan i informirawe na Nadzorniot komitet.

Nadzorniot komitet treba:

• da odrùva redovni sostanoci;

• zaedno so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs da dogovara rabotni aran`mani i planovi zaimplementacija;

• da ja nadgleduva rabotata na Kancelarijata za POPs pri koordinacijata na razli~nite akcioni planoviod Nacionalniot implementacionen plan;

• da gi vodi rabotilnicite na involviranite ~initeli zaradi obezbeduvawe na konsenzus i poddr{ka narealizacijata na celite od Nacionalniot implementacionen plan.

Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs }e:

• potpi{e dogovor so Kancelarijata za POPs soglasno rabotnite zada~i definirani vo delot za koordi-nacija na aktivnostite vo Nacionalniot implementacionen plan;

• sorabotuva so ~lenovite na Nadzorniot komitet vo kontrolata i koordinacijata na realizacijata naNacionalniot implementacionen plan;

• prevzema permanentna odgovornost za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnos-ti, vklu~uvaj}i gi i poddogovorite, buxetite, izvestuvaweto na Nadzorniot komitet i Kancelarijata zaPOPs;

• izbere nacionalni eksperti koi se nephodni za sproveduvawe na raznite aktivnosti vo tekot na rabo-tata. Pri izborot }e gi po~ituva uslovite dogovoreni so Nadzorniot komitet potrebni za kvalitetnaimplementacija;

• obezbedi logistika za sostanocite na Nadzorniot komitet i rabotilnicite za involviranite ~initeli;122

123


• dostavuva redovni izve{tai za napredokot vo implementacijata i tro{ocite na buxetite doNadzorniot komitet i Kancelarijata za POPs.

Recenzentot }e:

• ja monitorira i nadgleduva implementacijata na odredeni akcioni planovi;

• raboti vo bliska sorabotka so Rakovoditelot na proektot i }e go izvestuva Nadzorniot komitet iRakovoditelot na Kancelarijata za POPs.

3.2.7 Pristap vo implementacijata i pregled na rabotniot plan

Pristap vo implementacijata

Pristapot vo implementacijata e detalno opi{an vo delot 3.2.6. Pregledot na rabotniot plan na koordina-tivniot mehanizam e isto taka detalno opi{an tabelarno. Toj gi vklu~uva aktivnostite za koordinacija narazli~nite akcioni planovi i informira koga odredeni akcioni planovi treba da po~nat, koga treba da seprevzeme odreden ~ekor, itn. Od nego moè da zaklu~i deka Nacionalniot implementacionen plan trebaperiodi~no da se revidira na na~in koj }e bide definiran so odluka na Konferencijata na zemjite-~lenki.

Raboten plan na aktivnostite za koordinacija

Nadzorniot komitet (formiran vo tekot na podgotvitelnata faza) }e gi kontrolira tehni~kite i finansi-skite aspekti na realizacijata na Nacionalniot implementacionen plan. Ministerot za ìvotna sredina iprostorno planirawe e pretsedatel na Komitetot. Zavisno od rasporedot na sostanocite, rakovoditelite naproektite za implementacija na akcionite planovi moè da u~estvuvaat na sostanocite. ^lenovite }e gidefiniraat pravilata za rabota (glasawe, frekvencija na sostanocite, koj moè da organizira sostanok,itn.). Nadzorniot komitet e teloto koe donesuva odluki.

Buxet

Buxetot gi vklu~uva samo tro{ocite za aktivnostite za koordinacija i za revizija na Nacionalniot imple-mentacionen plan.

Finanski izvori za obezbeduvawe na sredstva se lokalna vladina kontribucija i multilateralni/bilate-ralni fondovi.

123

124


3.2.8 Mehanizam za kontrola na strategijata za implementacija

Monitoringot na strategijata za implementacija }e se sproveduva preku izrabotka na tehni~ki i finansiskiizve{tai od strana na Rakovoditelite na proektite za sekoj akcionen plan od strategijata. Rakovoditelitena proektite }e gi dostavuvaat ovie izve{tai do Tehni~kite komiteti na sekoj akcionen plan. Ako postojatzabele{ki od Tehni~kiot komitet, Rakovoditelot na proektot treba da prevzeme korektivni merki bazira-ni na komentarite i ocenkata napravena od Tehni~kiot komitet.

Tehni~ki i finansiski izve{tai }e se dostavuvaat i do Nadzorniot komitet. Ovie izve{tai }e se sostojatod ocenka na implementacijata na strategijata, vklu~uvaj}i gi postignatite rezultati, buxetot, vremenskataramka za sekoj akcionen plan na strategijata. Na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }ebide odlu~eno zaedno so potpi{uvaweto na poddogovor pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot naproektot.

Recenzentot, vrz osnova na sklu~en dogovor, }e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo evaluacijata na ovieizve{tai i napredokot na implementacijata. Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet, koj vsu{noste odgovoren za koordinacijata na realizacijata na poedine~nite akcionite planovi od Nacionalniot imple-mentacionen plan.

Rakovoditelite na proektite }e vr{at korekcii vrz baza na komentarite koi }e gi dobijat od Kancelarijataza POPs.

Specifi~nite indikatori za monitoring na sproveduvaweto i celnite datumi za nivno postignuvawe sedefinirani vo sekoj od akcionite planovi na strategijata za implementacija.

124

125


3.3 AKTIVNOSTI, STRATEGII I AKCIONI PLANOVI

3.3.1 Aktivnost: Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pravnata ramka

3.3.1.1 Postoe~ka institucionalna, politi~ka i pravna ramka

Rezultatite od procenkata na sostojbata so POPs vo zemjata pokaàa deka ne postoi ovlastena vladinainstitucija odgovorna za upravuvawe so POPs i hemikaliite voop{to, vo smisla na nivnoto vlijanie vrzìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto. Nekolku ministerstva (Ministerstvoto za ìvotna sredina i pro-storno planirawe, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za zdrav-stvo) se delumno vklu~eni vo kontrolata na potro{uva~kata, osloboduvawata, prometot i legislativatapovrzana so POPs.

Usvojuvaweto na legislativata, (pr. prometot, proda`bata i primenata na POPs pesticidite) e inicirano odMinisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; prometot i upotrebata na nekoi POPs hemi-kalii (aldrin, dieldrin, heksahlorbenzen, heptahlor, hlordan, toksafen, endrin i DDT) e kontrolirano soZakonot za promet na otrovi vo Ministerstvoto za zdravstvo. Uvozot na upotrebuvana oprema koja sodrìPCB e kontroliran od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, itn.

Vo Republika Makedonija ne postoi telo (vladino ili nevladino) koe go koordinira upravuvaweto so POPsi hemikaliite voop{to. Formiraweto na Kancelarijata za POPs pri Ministerstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe e prviot ~ekor kon vospostavuvawe na institucionalna ramka za kreirawe na baza zaupravuvawe so hemikaliite vo idnina.

Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planiraweu~estvuva vo implementacijata na legislativata povrzana so za{tita na ìvotnata sredina. Vo momentov tojraspolaga so deset inspektori, {to ukaùva na potrebata od negovo zajaknuvawe so ~ove~ki kapaciteti.Inspektorite se ovlasteni da zemaat primeroci i da vr{at kontrola na proizvodstvenite procesi zaradiproverka na sproveduvaweto na adekvatni merki za za{tita na ìvotnata sredina.

Slednata tabela dava pregled na nedostatocite vo postoe~kata legislativa koi treba da se nadminat ponejzinoto vleguvawe vo sila.

125

126


Tabela 3.1.: Nedostatoci vo legislativata

^l

en Broj Treba da se vklu~i vo legislativata

2 a Poddr{ka i izrabotka na me|unarodni programi

b Zajaknuvawe na nacionalnite nau~ni i tehni~ki kapaciteti

vDa se iniciraat istraùvawa i razvijat programi vo nasoka na namaluvawe naefektite vrz reproduktivnoto zdravje

g Dobienite rezultati da se aktueliziraat i bidat transparentni

d Da se razvie sistem za ~uvawe i odrùvawe na dobienite informacii

15 1 Efikasno izvestuvawe

2a Statisti~ki podatoci za proizvodstvoto, uvozot, izvozot

b Lista na zemji koi izvezuvale i kade e izvezuvano (Aneks A, B)

3 Vremenskite intervali seu{te ne se definirani

Aneks A

Del II

a Identifikacija, etiketirawe i prestanok na koristewe na oprema koja sodrì PCB do2025 godina

i 10% PCB >5 lii 0,05% PCB >5 liii 0,005% PCB > 0,05 l

b Namaluvawe na rizikot pri izloènost na:

i koristewe edinstveno na neo{tetena opremaii da ne se koristi ovoj tip na oprema na mesta kade se prerabotuva i proizveduva hranaiii da se spre~at prekinite vo elektri~noto napojuvawe i da se sproveduva redovnainspekcija

v da se spre~i povtorna upotreba na PCB > 0,05 %

g da se otstranat PCB do 2028 godina

d da se identifikuva prisustvoto na otvoreni sistemi koi sodràt PCB

eda se izgotvuva tekoven izve{taj za aktivnostite vo nasoka na eliminacija na PCBsekoi pet godini

126

127


Celi

Osnovni celi na ovoj akcionen plan se slednite;

1. Da se harmonizira makedonskata legislativa vo soglasnost so principite na Stokholmskata konvenci-ja do krajot na 2007 godina.

2. Da se a`urira nacionalnata institucionalna infrastruktura koja }e bide vo sostojba vo celost da giimplementira odredbite na Stokholmskata konvencija:

a. Da se definiraat odgovorni tela/lica vo site ministerstva koi imaat dopirni to~ki so upravuva-weto so POPs do 2005 godina;

b. Da se etabliraat tela koi }e gi kontroliraat aktivnostite povrzani so POPs hemikaliite vo tekotna nivnata sekojdnevna praksa do 2007 godina.

Aneks VDel I

iii izvestuvawe na Sekretarijatot za intermedijarni koli~ini na zatvoreni sistemi naograni~eni lokacii (ako e primenlivo)

Aneks B

Del II

1 eliminacija na proizvodstvoto i upotrebata na DDT, osven ako ne e popolneta noti-fikacija

2restrikcija na proizvodstvoto i upotrebata za kontrola na {irewe na bolesti

3izvestuvawe na Sekretarijatot i SZO za upotrebata na DDT

4 izvestuvawe za upotrebenite koli~ini i uslovite na koristewe na DDT doSekretarijatot i SZO sekoi tri godini

5 aako se koristi DDT potrebno e da se izraboti akcionen plan

ida se ograni~i upotrebata na DDT samo za kontrola na {irewe na bolesti

iiimplementacija na alternativi

iii

zajaknuvawe na zdravstvenata za{tita za da se namalila mo`nosta za pojava na bolesti

bda se promovira istra`uvawe i razvoj na bezbedni alternativi na DDT

127

128


3.3.1.2 Strategija za implementacija na akcioniot plan i proces

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (odgovoren za realizacijata na proek-tite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rako-vodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bidefinaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i moni-toring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogo-vor. Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno prav-nite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).

Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na Nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidatpretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot naKancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek-vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite orga-nizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sosta-noci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako seukaè potreba.

TK }e ja nadgleduva rabotata na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata na akcio-niot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vremenskaramka, buxet) }e bidat dostaveni do zasegnatite strani. Aktivnostite }e bidat implementirani sopotpi{uvawe na poddogovor. Dostavenite tenderi }e bidat pregleduvani i proceneti od strana na TK, sogla-sno lokalnite proceduri.

Tehni~kiot komitet }e:

• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;

• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot i bliska sorabotka soRakovoditelot na proektot;

• ja evaluira efikasnosta na upravuvaweto so proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite, buxetot i vremen-skata ramka;

• obezbeduva tehni~ka poddr{ka na Rakovoditelot na proektot i rabotnite timovi;

• go odobruva rabotniot plan, zaedno so vremenskata ramka i buxetot za implementacijata na akcioniotplan;

• organizira redovni sostanoci;128

129


• gi usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot iRakovoditelot na Kancelarijata za POPs;

• ja nadgleduva rabotata na lokalnite eksperti koi u~estvuvaat vo razni fazi od implementacijata naakcionite planovi; }e gi prima i pregleduva nivnite izve{tai;

• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzus ipridrùvawe kon celite na akcioniot plan.

Rakovoditelot na proektot }e:

• gi precizira so Kancelarijata za POPs uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;

• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na ovojakcionen plan;

• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;

• bide odgovoren za upravuvawe i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi pod-dogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;

• angaìra lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo raznifazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;

• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so involvi-ranite ~initeli;

• dostavuva redovni izve{tai do TK i Kancelarijata za POPs za napredokot na implementacijata itro{ocite na buxetot.

Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se bazira na slednite celi:

• Vospostavuvawe na sorabotka pome|u vladinite tela i institucii so jasno definirani odgovornosti iobvrski vo implementacijata na Stokholmskata konvencija;

• Vospostavuvawe na nacionalna mreà za monitoring na implementacijata na Stokholmskata konvenci-ja, so jasno definirani indikatori i metodologii na monitoring;

• Harmonizacija na makedonskata legislativa soglasno so principite na Stokholmskata konvencija.

3.3.1.3 Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti

Slednite merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti treba da se prevzemat:

• Vospostavuvawe i funkcionirawe na me|uministerska rabotna grupa koja }e raboti na problemite voRepublika Makedonija povrzani so POPs;

129

130


• Nazna~uvawe na odgovorni oddelenija/lica vo sekoe vladino telo i institucija koja ima dopirni to~kiso POPs problematikata;

• Zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti vo onie vladini institucii koi }e bidat identifiku-vani od me|uministerskata rabotna grupa za POPs.

3.3.1.4 Inicijativi za izgotvuvawe na legislativa

Za izgotvuvawe na legislativa usoglasena so EU-standardite i Stokholskata konvencija }e bidat pokrenatislednite inicijativi:

• Finalizirawe i usvojuvawe na zakonite koi se vo faza na podgotovka;

• Podgotovka i usvojuvawe na podzakonski akti za implementacija na predlo`enite zakoni;

• Podgotovka na ekonomski i komparativni ekonomski analizi za implementacijata na predlo`enatalegislativa.

3.3.1.5 Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata naakcioniot plan

130

Akcionen plan - 3.3.1 Aktivnost: Merki za zajaknuvawe na institucionalnata i pravnata ramka

Cel

i

Vospostavuvawena sorabotkapome|u vladinitetela i instituciiso jasno defini-rani odgovornostii obvrski voimplementacijatana Stokholmskatakonvencija

Zajaknuvawe nainstitucionalnitekapaciteti vo onievladini instituciikoi }e bidat iden-tifikuvani odme|uministerskatarabotna grupa zaPOPs

Harmonizacija na makedonskata legislativa soglasno soprincipite na Stokholmskata konvencija

131


131

Ak

tiv

no

sti

Vospostavuvawe ifunkcionirawe name|uministerskarabotna grupa koja}e raboti na prob-lemite voRepublikaMakedonijapovrzani so POPs

Nazna~uvawe naodgovorni odd-elenija/lica vosekoe vladinotelo i institu-cija koja imadopirni to~kiso POPs prob-lematikata

Procenka napotrebite narelevantnitevladini tela

Zajaknuvawena institu-cionalnitekapacitetina vladiniinstitucii

Finali-zirawe iusvojuvawe nazakonite koise vo faza napodgotovka

Podgotovka iusvojuvawe napodzakonskiakti za imp-lementacijana predlo-`enite zako-ni

O~e

kuv

ani

rez

ulta

ti

Operativname|uministerskarabotna grupa

Nazna~eniodgovornioddelenija/licavo sekoe mini-sterstvo

Identifikuvanivladini insti-tucii kaj koitreba da sezajaknat kapa-citetite, da seprocenat potre-bite (~ove~kiresursi,obuka,infrastruktur-na i tehni~kapoddr{ka)

Vladiniinstituciikoi se pod-gotveni da jaimplementi-raat Stok-holmskatakonvencija

Usvoenizakoni

Podgotvenipodzakoni

Od

gov

or

ni

i

nst

itu

ci

i

Rakovoditelot naproektot iinvolviranite~initeli

Ministerstvatakoi imaatdopirni to~kiso POPs

Me|uminister-ska rabotnagrupa za POPs

Da bide od-lu~eno odRakovodite-lot na proek-tot i TK votekot naimplementa-cijata

Ministerstvata koi imaatdopirnito~ki soPOPs

Ministerstvata koi imaatdopirnito~ki soPOPs

Vr

emen

ska

ram

ka

2005 2005 2005 2005 2006 2007

Bux

et

5.000,00 EUR 5.000,00 EUR 5.000,00 EUR 200.000,00EUR

500.000,00EUR

700.000,00EUR

Detalen raboten plan e daden vo glava 3.5.

123


Dostavuvawe izve{tai do Tehni~kiot komitet

Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{taiod strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu) }e gidostavuvaat ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe nanedostatocite soglasno preporakite na TK.

Dostavuvawe izve{tai do Nadzorniot komitet

Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide anga`iran vrz osnova na dogovor)}e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

Tabelata gi dava detalite za sodr`inata na izve{taite za sekoj akcionen plan:

132

133


133

Aktivnosti O~ekuvani rezultatiIndikatori

na uspeh

Vreme potrebno dase postignat

rezultati

Frekvencijana monitori-

rawe

Vospostavuvawe i funk-cionirawe na me|uminis-terska rabotna grupa zaimplementacija naStokholmskata konvencijavo Republika Makedonija

Operativna me|uminister-ska rabotna grupa

Broj na ~lenovi narabotnata grupaDefinirani rabot-ni proceduriBroj na realizi-rani sostanoci

Juni, 2005 g. Edna{ vomesecot

Nazna~uvawe na odgov-orni oddelenija/lica vosekoe vladino telo iinstitucija koja imadopirni to~ki so POPsproblematikata

Nazna~uvawe na odgovornilica vo sekoe involviranoministerstvo i vospostavu-vawe vrska pome|u vladi-nite institucii

Broj nanazna~enite odgo-vorni lica

Juni, 2005 g. Edna{, kogaaktivnosta ezavr{ena

Procenka na potrebite narelevantnite vladinitela

Identifikuvani vladiniinstitucii koj koi treba dase zajaknat kapacitite, dase procenat potrebite(~ove~ki resursi, obuka,infrastrukturna itehni~ka poddr{ka)

Procenka napotrebite odgradewe nakapacitetite narelevantnite vla-dini institucii

Juni, 2005 g. Edna{ vomesecot

Gradewe na kapacitetitevo identifikuvanitevladini institucii

Vladini institucii koi sepotpolno podgotveni da giimplementiraat odredbitena Stokholmskata konven-cija

Nov kadar (broj nanovi vraboteni),zavr{ena obuka

Dekemvri,2005 g.

Sekoi trimeseci

Finalizirawe i usvojuva-we na zakonite koi se vofaza na podgotovka

Usvoeni zakoni Broj na zakoni koise podgotveni iusvoeni

Dekemvri,2006 g.

Sekoi trimeseci

Podgotovka i usvojuvawena podzakonski akti zapoddr{ka na imple-mentacijata napredlo`enite zakoni

Podgotveni podzakonskiakti

Broj na podgotvenii usvoeni podza-konski akti

Dekemvri,2007 g.

Sekoi trimeseci

134


3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawata od namernotoproizvodstvo i upotreba

3.3.2.1 Sostojba vo Republika Makedonija

Moè da se zaklu~i deka nema nitu proizvodstvo nitu potro{uva~ka na POPs pesticidi vo RepublikaMakedonija. Zakonot za otrovi go zabranuva uvozot, izvozot i upotrebata na aldrin, dieldrin, heksahlorben-zen, heptahlor i hlordan.

Toksafen, endrin i DDT se vneseni vo listata na otrovi so kontroliran promet i upotreba. Ministerstvotoza zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vodi dosieja za nivniot promet i upotreba. Dosiejatapokaùvaat deka pesticidite ne se uvezuvaat vo Republika Makedonija.

Dodeka uvozot na nekoi pesticidi e zabranet,nekoi se vneseni vo listata na otrovi (endrin, DDT i toksa-fen) i moè da se uvezat samo so specijalna dozvola izdadena od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umar-stvo i vodostopanstvo. Pri toa mora da se izvr{at specijalni analizi zaradi determinirawe na sostojbatana uvezenite koli~ina vo vrska so POPs.

Upravuvaweto so zastarenite zalihi e delumno regulirano so ~len 38 od Zakonot za za{tita na rastenijata.Vo nego ne e definira obvrska za dostavuvawe izve{tai za prisustvoto na rezidui (pakuvawa ili proizvo-di so pominat rok). Vo zemjata postojat nekolku magacini kade gorespomenatite proizvodi se skladirani.Edinstveno postoi legislativa koja go ureduva skladiraweto na reziduite od pesticidi. Ne postojat pravi-la za bezbedna neutralizacija. Ne postoi obvrska za izvestuvawe za potro{eni koli~ini. Ambalaàta vokoja bile spakuvani pesticidite se me{a so komunalniot otpad.

Analizite za koli~inite na opasen otpad napraveni vo ramkite na proektot „Nacionalen sistem za upravu-vawe so opasen otpad“ pokaùvaat deka postojat 20 toni na opasen zemjodelski otpad (potencijalno konta-miniran so rezidui od pesticidi) so 0,01% opasni komponenti.

Spored studijata „Analiza na upravuvaweto so opasen otpad vo Skopje“, podgotvena od Rudarski institut voSkopje, „neupotrebenite pesticidi“ se pome|u tipovite na otpad koi ne moè da se prifatat zaradi odlaga-we vo deponijata „Drisla“ vo Skopje.

3.3.2.2 Celi i prioriteti na akcioniot plan

Strategijata na akcioniot plan e opi{ana vo prethodnata glava.

134

135


3.3.2.3 Predloèni operativni merki za redukcija na osloboduvawata od namernoto proizvodstvo

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proek-tite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i do Kan-celarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }ego prevzeme celokupnoto rakovodstvovo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bide finali-ziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i monitoring nasite tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na tro{ocite.Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogo-vor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno prav-nite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).

Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidatpretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot naKancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek-vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite orga-nizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sosta-noci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se poja-vi potreba.

TK }e ja nadgleduva rabota na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata na akcio-niot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vremenskaramka, buxet) }e bidat dostaveni do zasegnatite strani. Aktivnostite }e bidat implementirani sopotpi{uvawe na poddogovor. Dostavenite tenderi }e bidat pregleduvani i proceneti od strana na TK, sogla-sno lokalnite proceduri.



• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot i vo bliska sorabotka so Rakovo-ditelot na proektot;




• organizira redovni sostanoci;

• gi usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot i Rako-voditelot na Kancelarijata za POPs;

135

136








• bide odgovoren za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gipoddogovorot, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;




Za da se postignat celite, treba da se prevzemat slednite merki:

• Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki kaj postoe~kite instalacii;

• Formirawe na nacionalno telo za sproveduvawe na dolgoro~en permanenten monitoring i izvestuvaweza osloboduvawata od namernoto proizvodstvo.

3.3.2.4 Implementacija na akcioniot plan

136

Akcionen plan - 3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawa od namernotoproizvodstvo i upotreba

Ak

tiv

-n

ost

i Vospostavuvawe na sistem za kontrola naosloboduvawata od namernoto proizvodstvo

Formirawe na sistem za dolgoro~en permanentenmonitoring i izvestuvawe za osloboduvawata odnamernoto proizvodstvo

Cel

i Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merkikaj postoe~kite instalacii

Formirawe na nacionalno telo za sproveduvawena dolgoro~en permanenten monitoring i izves-tuvawe za osloboduvawata od namernotoproizvodstvo

137


O~e

kuv

ani

rez

ulta

ti

Definirawe na tehni~ki i za{titnimerki - Redukcija ne emisiite

Formirawe na nacionalno telo za monito-ring i izvestuvawe i negovo stavawe vofunkcija

Od

gov

or

na

in

sti

tuc

ija

Ministerstvo za `ivotna sredina iprostorno planirawe

Ministerstva koi imaat dopirni to~ki soPOPs

Vr

emen

-sk

a r

amk

a

2005-2015 2006

Bux

et 100.000,00 EUR 50.000,00 EUR

Izv

or

in

a f

in

an-

sir

awe

Buxet na Republika Makedonija Buxet na Republika Makedonija

137

Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata na akcioniot plan


Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansi-ski izve{tai od strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite odtabelata podolu) }e gi dostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzemeaktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite soglasno preporakite na TK.


Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Voovie izve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i girezultatite, buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaatizve{taite }e bide odlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs iRakovoditelot na proektot. Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e

138


bide anga`iran na baza na dogovor) }e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai inapredokot na implementacijata. Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koor-dinacijata na implementacijata na site akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz bazana komentarite od Kancelarijata za POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranu-vawe na nedostatocite.

Aktivnosti O~ekuvani rezultatiIndikatori na

uspeh

Vreme potrebnoda se postignat

rezultati

Frekvencija na monitorirawe

Voveduvawe naza{titni i teh-ni~ki merki vopostoe~kiteinstalacii

Definirawe naza{titni i tehni~kimerki - Redukcija naemisiite

Emisii 2005-2015 Edna{ vo godinata

Formirawe na na-cionalno telo zasproveduvawe nadolgoro~en perma-nenten monitoringi izvestuvawe zaosloboduvawataod namernotoproizvodstvo

Operativnonacionalno telo zamonitoring i izvestu-vawe i negovostavawe vo funkcija

Izve{taiizraboteni odetabliranototelo

Dekemvri, 2006 Sekoi tri meseci

138

3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A POPs pes-ticidi (Aneks A, del I, hemikalii)


Devet od dvanaeset hemikalii na inicijalniot spisok na perzistentni organski zagaduva~i (POPs) se pesti-cidi. Hlordan i dieldrin, kako i lindan i endosulfan, se poznati kako hemikalii koi predizvikuvaat pore-metuvawa na endokriniot sistem. [est od devette POPs pesticidi se predmet na Roterdamskata konvenci-ja. Za prethodno dadena soglasnost vo proceduri za odredeni opasni hemikalii i pesticidi vo me|unarod-niot promet. Tie se zabraneti kaj zemjite so najrazviena industrija, no i kaj mnogu zemji vo razvoj, vklu~uvaj}ija i Makedonija. Spored podatocite od kontrolata na dozvolenite pesticidi i evidencijata za prometot iupotrebata na pesticidite, mo`e da se potvrdi deka POPs pesticidite nitu se uvezuvaa/izvezuvaat, nitu seupotrebuvaat vo zemjodelskata ili veterinarnata praksa vo Republika Makedonija. Vo odnos na aplikacija-ta na organohloriranite pesticidi vo javnata higiena potrebno e da se izvr{at dopolnitelni analizi zaprocenka na momentalnata sostojba.

139



Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se zasnova na slednite celi:• Definirani inventari na POPs pesticidi;• Elaboriran i implementiran plan za poddr{ka vo ovaa oblast; • Ekolo{ki prifatliva destrukcija na POPs pesticidite vo Republika Makedonija.

3.3.3.3 Predloèni operativni merki za skladirawe, rakuvawe, redukcija i odlagawe na Aneks APOPs pesticidite

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proektiteod akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rakovod-stvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bidefinaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i monitor-ing na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na tro{ocite.Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz baza na dogo-vor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebnopravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).

Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sproveduvawena akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot proektot, me|u ~lenovite }e bidat pretstavniciod relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na Kancelarijata za POPsmoè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata na negovite sosta-noci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moè da postavuvaatpra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot na implementacijatana akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.


Tehni~kiot komitet }e:• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot vo bliska sorabotka so Rakovo-

ditelot na proektot;• ja evaluira efikasnosta na upravuvaweto so proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite, buxetot i vremen-

skata ramka;• obezbeduva tehni~ka poddr{ka na Rakovoditelot na proektot i rabotnite timovi;

139

140


• go odobruva rabotniot plan, zaedno so vremenskata ramka i buxetot za implementacijata na akcioniot plan;• organizira redovni sostanoci;• gi usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot i

Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs;• ja nadgleduva rabotata na lokalnite eksperti koi u~estvuvaat vo razni fazi od implementacijata na

akcionite planovi; }e gi prima i pregleduva nivnite izve{tai;• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzus i

pridrùvawe kon celite na akcioniot plan.

Rakovoditelot na proektot }e:• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na ovoj

akcionen plan;• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;• bide odgovoren za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi

poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;• angaìra lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo razni

fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so involvi-

ranite ~initeli;• dostavuva redovni izve{tai do TK i Kancelarijata za POPs za napredokot na implementacijata i

tro{ocite na buxetot.

Za da se postignat celite, treba da se prevzemat slednite merki:• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na zastarenite

zalihi na pesticidi;• Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na inspekciskite slu`bi zaradi

nadgleduvawe na POPs otpadot;• Izrabotka na planovi za pozitivnite vlijanija vrz biznis sektorot i negovo aktivno vklu~uvawe vo

ovaa oblast;• Poddr{ka na programite za aplikacija na tehnologiite koi ne predviduvaat sogoruvawe na POPs otpadot;• Odlagawe na POPs pesticidite vo Makedonija so kontribucija na dràvata, a vo soglasno so princi-

pite na Stokholmskata konvencija; • Vospostavuvawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na organohloriranite pesticidi.


Akcionen plan - 3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks APOPs pesticidi (Aneks A, del I, hemikalii)

Cel

i

Definirani inventari naPOPs pesticidi

Elaboriran i implementiranplan za poddr{ka vo ovaaoblast

Ekolo{ki prifatlivadestrukcija na POPs pesti-cidite vo RepublikaMakedonija

141


Rabotniot plan e daden vo glava 3.5.

Ak

tiv

no

sti

Podgotovka iusvojuvawe nastrategija zaizrabotka nainventari,sobirawe iodlagawe nazastarenitezalihi napesticidi

Podgotovka ivospostavu-vawe namehanizmi zakontrola isorabotka nainspekciski-te slu`bizaradi nad-gleduvawe naPOPs otpadot

Izrabotka naplanovi zapozitivnitevlijanija vrzbiznis sekto-rot i negovoaktivnovklu~uvawe voovaa oblast

Poddr{ka naprogramite zaaplikacija natehnologiikoi ne predviduvaatsogoruvawena POPsotpadot

Odlagawe naPOPs pestici-dite vo Make-donija so kontribucija nadr`avata, a vosoglasno soprincipite naStokholmska-ta konvencija

Vospostavuvawe na sistemza kontrolana ilegalniotuvoz i prime-na na organo-hloriranitepesticidi

O~e

kuv

ani

rez

ulta

ti Podgotvena iusvoena stra-tegija zaizrabotka nainventari

• Vospostavenkontrolenmehnizam

• Izgradenasorabotkame|u ins-pekciskiteslu`bi

Podgotven,prifaten iimplementiranplan

Obezbedenapoddr{ka iimplemen-tacija naprogramata

Uni{teni zalihi

Eliminiranilegalen uvozi primena naorganohlo-riranitepesticidi

Od

gov

or

ni

in

sti

tuc

ii Kancelarija

za POPsMinisterstvakoi imaatdopirnito~ki soPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarijaza POPs

Ministerstvakoi imaatdopirni to~kiso POPs

Inspekciskislu`bi

Vr

emen

-sk

ar

amk

a 2005 2006 2005 - 2010 2005 - 2010 2005 - 2010 2005 - 2015

Bux

et

10,000.00 EUR 5,000.00 EUR 10,000.00 EUR 20,000.00 EUR 2,000,000.00EUR

50,000.00 EUR

Izv

or

i n

af

in

ansi

r-

awe

Buxet naRepublikaMakedonija


• Buxet naRepublikaMakedonija

• Privaten sek-tor

Stranskidonacii

• Zaemi

• Stranskidonacii

Stranskidonacii


Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na sproveduvaweto na implementacijata na akcio-niot plan


Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{taiod strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu) }e gidostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe nanedostatocite soglasno preporakite na TK.


Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran na baza na dogovor) }ei pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

142

Aktivnosti O~ekuvanirezultati

Indikatori nauspeh

Vreme potrebno da se

postignatrezultati


rawe

Podgotovka i usvojuvawe nastrategija za izrabotka nainventari, sobirawe i odla-gawe na zastarenite zalihi napesticidi

Podgotvena iusvoena strate-gija za izrabotkana inventari

Predloèniakcii/sodrìna nastrategijata

Juni, 2005 Sekoi trimeseci

Podgotovka i vospostavuvawena mehanizmi za kontrola isorabotka na inspekciskiteslu`bi zaradi nadgleduvawena POPs otpadot

Vospostavenkontrolen meha-nizam

Izgradena sorabot-ka me|u inspekci-skite slu`bi

Broj na slu~aina sorabotkapome|uinspekciskiteslu`bi

Juni, 2006


143

Izrabotka na planovi za pozi-tivnite vlijanija vrz biznissektorot i negovo aktivnovklu~uvawe vo ovaa oblast

Podgotven, pri-faten i imple-mentiran plan

Broj na sostanoci sobiznis sektorot

Broj na inici-jativi prevze-meni od biznissektorot

2005-2010

Poddr{ka na programite zaaplikacija na tehnologii koine predviduvaat sogoruvawena POPs otpadot

Obezbedenapoddr{ka iimplementacijana programite

Broj na prevzemeniinicijativi

2005-2010 Edna{ vo godinata

Odlagawe na POPs pesti-cidite vo Makedonija so kon-tribucija na dràvata, a vosoglasno so principite naStokholmskata konvencija

Uni{teni zalihi Koli~ina naodloèni pesticidi


Vospostavuvawe na sistem zakontrola na ilegalniot uvoz iprimena na organohloriranitepesticidi

Eliminiran ile-galniot uvoz iprimena na orga-nohloriranitepesticidi

Broj na slu~ai nailegalen uvoz iaplikacija naorganohloriranipesticidi


3.3.4 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB (Aneks A, del IIhemikalii)


Polihloriranite bifenili (PCB) se soedinenija koi se upotrebuvaat kaj izolacionite i transformatorski-te masla, kako aditivi vo boite, hartijata i plastikite. Nivnata uloga e da ja zgolemat dielektri~nata kon-stanta kaj izolacionite transformatorski masla. Vo Republika Makedonija ne se proizveduva oprema kojasodrì PCB.

Uvozot na otpadnite masla koi sodràt PCB e reguliran preku izdavawe dozvoli od Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe.


Preliminarnite inventari podgotveni od rabotnite timovi, formirani od Kancelarijata za POPs, kvanti-tativno (vo del i kvalitativno) ja identifikuvaa opremata koja sodrì PCB vo Republika Makedonija.

Etiketiraweto i skladiraweto na opremata koja sodrì PCB seu{te ne e pokrieno so nacionalnata legi-slativa. Po osamostojuvaweto vo 1991 godina Republika Makedonija donese legislativa povrzana so uvozoti izvozot preku usvojuvawe na Zakonot za trgovija („Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija“ br. 38/96,45/97. 67/97, 26/98, 15/01, 16/01, 104/01, 21/02, 90/02) i Odlukata za rasporeduvawe na stokite na formi na uvozi izvoz. Republika Makedonija koriste{e sistem za klasifikacija na stokite zaradi monitoring na vna-tre{niot i nadvore{niot promet koj e harmoniziran so klasifikacijata na stokite usvoena od Svetskatacarinska organizacija. Ovoj sistem vaè{e do 14ti avgust, 1996 godina, koga be{e pro{iren so kombinirananomenklatura usvoena od Evropskata Unija. Ovaa nomenklatura se koristi od 15ti avgust, 1996 godina(„Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija“ br. 38/96) i so promenite napraveni vo 2001 i 2002 godina toj epotpolno usoglasen so nomenklaturata na Evropskata Unija. Poslednata promena e napravena vo 2003 godi-na zaradi harmonizirawe so barawata na Svetskata trgovska organizacija.

Za razlika od uvozot na supstanciite koi moè da sodràt PCB, vo Republika Makedonija dozvolen e uvo-zot na krajni proizvodi koi sodràt izolacioni i transformatorski masla. Uvozot na ovie proizvodi ne sekontrolira i ne postojat ograni~uvawa so koi bi se determinirala nivnata dielektri~na komponenta. Tievsu{nost moè da bidat potencijalni izvori na zagaduvawe so PCB.

Klu~ni problemi vo re{avaweto na sega{nata sostojba so otpadot koj sodrì PCB i dioksini i furani se:neto~ni podatoci vo postoe~kata dokumentacija, nesogleduvawe na realnata sostojba od strana na operato-rite, ne postoewe na sistem za separirawe na otpadot, mo`nost za me{awe so drugi masla, neadekvatnilokacii i objekti za skladirawe, nedostatok od objekti kade elektro-mehani~kite uredi bi se ~istele soaplicirawe na procesi koi ne koristat sogoruvawe i bez prethodno demontirawe i odvojuvawe na metalni-te delovi.

Vo Republika Makedonija se implementiraat dva proekti na poleto na upravuvaweto so PCB: 1) [vajcarskapomo{ - SECO proekt za Elektrostopanstvo na Makedonija i 2) Srednonaponski kondenzatori koi sodràtPCB, finansiski poddràn od Norve{kata vlada.


Soglasno sostojbata so upravuvaweto so PCB vo Republika Makedonija, definirani se slednite celi:

• Definirani inventari na oprema koja sodrì PCB;

• Definirani tehni~ki standardi za analizirawe, transportirawe, skladirawe, razmena, dekontami-nacija i uni{tuvawe na PCB;

• Razvivawe na sistem za monitoring na kontaminiranite lokacii i izvorite na kontaminacija.

144


3.3.4.3 Predloèni operativni merki za PCB i oprema koja sodrì PCB

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rako-vodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bidefinaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i moni-toring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz baza na dogo-vor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno prav-nite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).

Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot proektot, me|u ~lenovite }e bidat pret-stavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na Kancelarijataza POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata nanegovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moèda postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot naimplementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.




• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na izve{tai za napredokot vo bliska sorabotka soRakovoditelot na proektot;




145







• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;



• bide odgovoren za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gipoddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;





• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na PCB;• Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na inspekciskite slu`bi zaradi

nadgleduvawe na PCB otpadot;

• Izrabotka na planovi za pozitivnite vlijanija vrz biznis sektorot i negovo aktivno vklu~uvawe voovaa oblast;

• Poddr{ka na programite za aplikacija na tehnologiite koi ne predviduvaat sogoruvawe pri destruk-cija na PCB;

• Odlagawe na PCB vo Makedonija so kontribucija na dr`avata, a vo soglasnost so principite naStokholmskata konvencija;

• Vospostavuvawe na sistem za kontrola na ilegalniot uvoz i primena na PCB.

146



Akcionen plan - Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodrì PCB (Aneks A, del IIhemikalii)

Cel

i

Definirani inventari naoprema koja sodrì PCB

Definirani tehni~ki stan-dardi za analizirawe, tran-sportirawe, skladirawe,razmena, dekontaminacija iuni{tuvawe na PCB

Razvivawe na sistem zamonitoring na kontaminira-nite lokacii i izvorite nakontaminacija

Ak

tiv

no

sti

Podgotovka iusvojuvawe nastrategija zaizrabotka nainventari,sobirawe iodlagawePCB

Podgotovka ivospostavu-vawe namehanizmi zakontrola isorabotka nainspekciskite slu`bi za-radi nadgle-duvawe naPCB otpadot

Izrabotka naplanovi zapozitivnitevlijanija vrzbiznis sek-torot i nego-vo aktivnovklu~uvawevo ovaaoblast

Poddr{ka naprogramiteza aplikacijana tehno-logiite koine predvidu-vaat sogoru-vawe pridestrukcijana PCB

Odlagawe naPCB vo Ma-kedonija sokontribucijana dràvata,a vo soglas-nost so prin-cipite naStokholm-skata kon-vencija

Vospostavuvawe na sistemza kontrolana ilegal-niot uvoz iprimena naPCB

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

Podgotvena iusvoenastrategija zaizrabotka nainventari

Vospostavenkontrolenmehanizam

Izgradenasorabotkame|u inspek-ciskiteslu`bi

Podgotven,prifaten iimplementi-ran plan

Obezbedenapoddr{ka iimplemen-tacija naprogramata

Kompletira-no odloùva-we na PCBotpadot

Eliminiranilegalniotuvoz i prime-na na PCB voMakedonija

Od

gov

or

ni

i

nst

itu

ci

i

Kancelarijaza POPs

Ministerstvakoi imaatdopirnito~ki soPOPs

Kancelarijaza POPs

Kancelarijaza POPs

Ministerstvakoi imaatdopirnito~ki soPOPs

Inspekciskislu`bi

147

148







Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide anga`iran na baza na dogovor) }ei pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

148

Akcionen plan - Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe,otstranuvawe, skladirawe i odlagawe na PCB i oprema koja sodr`i PCB (Aneks A, del II hemikalii)

Vr

emen

sk

a r

amk

a 2005 2006 2005 - 2010 2005 - 2010 2005 - 2010 2005 - 2015

Bux

et 10.000,00 EUR 5.000,00 EUR 10.000,00 EUR 20.000,00 EUR 3.000.000,00EUR

50.000,00 EUR

Izv

or

i n

a f

in

ansi

raw

e Buxet naRepublikaMakedonija



• Privatensektor

Stranskidonacii

• Zaemi

• Stranskidonacii

Stranskidonacii

149


AktivnostiO~ekuvani rezultati

Indikatori na uspehVreme potrebnoda se postignat

rezultati

Frekvencija namonitorirawe

Podgotovka i usvojuvawe nastrategija za izrabotka nainventari, sobirawe i odla-gawe na PCB

Podgotvena iusvoena strategijaza izrabotka nainventari

Predloèniakcii/sodrìna nastrategijata Juni, 2005

Sekoi tri meseci

Podgotovka i vospostavu-vawe na mehanizmi za kon-trola i sorabotka nainspekciskite slu`bi zara-di nadgleduvawe na PCBotpadot

Vospostaven kon-trolen mehanizam

Izgradenasorabotka me|uinspekciskiteslu`bi

Broj na slu~ai nasorabotka pome|uinspekciskiteslu`bi Juni, 2006

Sekoi tri meseci

Izrabotka na planovi zapozitivnite vlijanija vrzbiznis sektorot i negovoaktivno vklu~uvawe vo ovaaoblast

Podgotven, pri-faten i imple-mentiran plan

Broj na sostanoci sobiznis sektorot

Broj na inicijativiprevzemeni od biznissektorot

2005-2010Edna{ vo godinata

Poddr{ka na programite zaaplikacija na tehnologii koine predviduvaat sogoruvawepri destrukcija na PCB

Obezbedenapoddr{ka iimplementacijana programata

Broj na prezemeniinicijativi


Odlagawe na PCB voMakedonija so kontribucijana dràvata, a vo soglasnostso principite naStokholmskata konvencija

Kompletiranoodloùvawe naPCB otpadot

Koli~ina na odloènPCB otpad


Vospostavuvawe na sistem zakontrola na ilegalniot uvozi primena na PCB

Eliminiran ile-galniot uvoz iprimena na PCBvo Makedonija

Broj na slu~ai nailegalen uvoz i primena na PCB 2005-2010

Edna{ vo godinata

149

150


3.3.5 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od DDT(Aneks V hemikalii), ako se koristi vo zemjata


DDT, zaedno so toksafen i endrin, se nao|a na listata na otrovi so kontroliran promet i upotreba, iMinisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vr{i permanenten monitoring na nivniot pro-met i aplikacija. Podatocite pokaùvaat deka nema uvoz na DDT vo Republika Makedonija. Za posleden patDDT kako insekticid za za{tita na {umite e upotreben vo 1976 godina. No, postojat neoficijalni izve{taiza ilegalen uvoz i primena na DDT vo za{titata na rastenijata vo zemjodelskite regioni koi se grani~at soAlbanija i Grcija.

Najgolema potro{uva~ka na DDT e evidentirana vo periodot od 1947-1959 godina, koli~ini nameneti zaiskorenuvawe na malarijata. Ottoga{ seu{te postoi golema koli~ina na zastareni zalihi skladirani voRepubli~kiot zavod za zdravstvena za{tita (2.500 kg), koi treba da bidat uni{teni na ekolo{ki prifatlivna~in.

3.3.5.2 Celi

• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT voMakedonija;

• Destrukcija na zalihite na DDT vo Makedonija na ekolo{ki prifatliv na~in.

3.3.5.3 Predloèni operativni merki

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proek-tite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnotorakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so imonitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz baza na dogov-or . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebnopravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).

Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidatpretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot naKancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek-

150

151


vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite orga-nizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sosta-noci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se poja-vi potreba.


Tehni~kiot komitet }e:• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i vo bliska sorabotka so Rakovoditelot

na proektot;• ja evaluira efikasnosta na upravuvaweto so proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite, buxetot i vremen-

skata ramka;• obezbeduva tehni~ka poddr{ka na Rakovoditelot na proektot i rabotnite timovi;• go odobruva rabotniot plan, zaedno so vremenskata ramka i buxetot za implementacijata na akcioniot

plan;• organizira redovni sostanoci;• gi usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot i



pridrùvawe kon celite na akcioniot plan.

Rakovoditelot na proektot }e:• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na ovoj

akcionen plan;• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;• bide odgovoren za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi

poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijat za POPs;• angaìra lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo razni

fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so invol-

viranite ~initeli;151

152


152 Rabotniot plan e daden vo glava 3.5


Za da se postignat celite, treba da se prevzemat slednite merki:• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabotka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT;• Uni{tuvawe na zalihite na DDT vo Makedonija soglasno principite na Stokholmskata konvencija.


Akcionen plan - Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od DDT(Aneks V hemikalii), ako se koristi vo zemjata

Cel

i Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izrabot-ka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT voMakedonija

Destrukcija na zalihite na DDT voMakedonija na ekolo{ki prifatlivna~in

Akt

iv-

nost

i

Podgotovka i usvojuvawe na strategija za izra-botka na inventari, sobirawe i odlagawe na DDT.Uni{tuvawe na zalihite na DDT vo Makedonijasoglasno principite na Stokholmskata konvencija

Uni{tuvawe na zalihite na DDT voMakedonija soglasno principite naStokholmskata konvencija

O~e

kvan

irez

ul-

tati Podgotvena i usvoena strategija za izrabotka na

inventariUni{teni zalihi na DDT

Od

govo

r-na

ins

ti-

tuci

ja

Kancelarija za POPs Kancelarija za POPs

Vre

men

ska

ram

ka

2005 2005-2008

Bux

et 10.000,00 EUR 100.000,00 EUR

Izv

ori

naf

inan

si-

raw

e

Buxet na Republika Makedonija Buxet na Republika Makedonija

153


153


Dostavuvawe izve{tai do Tehni~kiot komitetMonitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{taiod strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu) }e gidostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe nanedostatocite soglasno preporakite na TK.

Dostavuvawe izve{tai do Nadzorniot komitetTehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite, bux-etot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bide odlu~enopo potpi{uvaweto na poddovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot. Isplatiteisto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide anga`iran na baza na dogovor) }e i pomagana Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata. Toj/taa }e bidenominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata na site akcioniplanovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijata za POPs,Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

3.3.6 Aktivnost: registar na specifi~ni izzemawa i permanentna potreba od izzemawa (~len 4)

Republika Makedonija vo momentov nema i sogledano e deka nema da ima vo idnina potreba od specifi~niizzemawa vo odnos na hemikaliite od Aneks A i Aneks B. Zatoa, ne se predvideni aktivnosti za presretnu-vawe na obvrskite od ~len 4 na Stokholmskata konvencija.


Indikatori na uspeh


rezultati


Podgotovka i usvojuvawe nastrategija za izrabotka nainventari, sobirawe i odlagawe na DDT

Podgotvena iusvoenastrategija zaizrabotka nainventari


Dekemvri, 2005 Sekoi trimeseci

Uni{tuvawe na zalihite naDDT vo Makedonija soglasnoprincipite na Stok-holmskata konvencija

Uni{teni zalihi na DDT

Koli~ina nauni{ten DDT


154


3.3.7 Akcionen plan: merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo(~len 5)


Proektot „Ovozmoùva~ki aktivnosti za olesnuvawe na ranoto deluvawe na implementacijata naStokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i POPs vo Republika Makedonija“ e prviot~ekor za identifikacija i inventarizacija na nenamerno proizvedenite POPs na nacionalno nivo. Za àl,ne postoi nacionalna pravna ramka za redukcija ili kontrola na emisiite POPs klasificirani vo Aneks S.Noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh dava mo`nost ovaa problematika (pr. definirawe na mak-simalno dozvoleni koncentracii MDK) da bide regulirana so podzakonski akti kon ovoj Zakon vo bliskaidnina.

Rabotnite timovi, koi rabotea na ovaa oblast, vo poslednite dve godini gi definiraa glavnite potencijal-ni izvori na emisii na dioksini i furani. Be{e zaklu~eno deka |ubri{tata i ilegalnite deponii pretsta-vuvaat glaven problem vo vrska so osloboduvawata na dioksini i furani. Javnite komunalni pretprijatijaupravuvaat so okolu 35 gradski deponii vo Bitola, Prilep, Gostivar, Veles, Kumanovo, [tip, Gevgelija,Negotino, Ohrid, itn. Ovie deponii se postojano opoàreni, {to e pri~ina da bidat identifikuvani kakonajgolem izvor na emisii na dioksini i furani. Pokraj proizvodstvoto na elektri~na energija i zatopluva-weto, postojat i drugi industriski granki vo Republika Makedonija koi generiraat i emitiraat dioksini ifurani, kako nenamerni proizvodi. Inventari na nenamerni emisii na PCB i HCB seu{te ne se izraboteni.

3.3.7.2 Celi na akcioniot plan

Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se zasnova na slednite celi:

• Detalen inventar na site POPs od Aneks C;

• Edukacija na zasegnatata populacija;

• Vospostavuvawe na sistem za kontrola na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo;

• Vospostavuvawe na sistem za dolgoro~en permanenten monitoring na/ izvestuvawe za osloboduvawataod nenamernoto proizvodstvo.

3.3.7.3 Predloèni operativni merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proek-tite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnotorakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so imonitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na

154

155


tro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.

Vo tekot na procesot na implementacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz baza na dogov-or . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebnopravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).


TK }e ja nadgleduva rabotaTA na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata naakcioniot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vre-menska ramka, buxet) }e bidat dostaveni do zasegnatite strani. Aktivnostite }e bidat implementirani sopotpi{uvawe na poddogovor. Dostavenite tenderi }e bidat pregleduvani i proceneti od strana na TK, sogla-sno lokalnite proceduri.



• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai vo bliska sorabotka so Rakovoditelot na proektot;







• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzusi pridrùvawe kon celite na akcioniot plan. 155

156



• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na

ovoj akcionen plan;• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;• bide odgovoren za upravuvaweto i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi

poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;• anga`ira lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo

razni fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so invol-

viranite ~initeli;• dostavuva redovni izve{tai do TK i Kancelarijata za POPs za napredokot na implementacijata i



• Promocija na selektivno sobirawe na otpadot;

• Postepena zamena na drvoto i jaglenot so drugi izvori na energija (priroden gas, obnovlivi izvori naenergija);

• Vospostavuvawe na sistem za kontrolirawe na spaluvaweto na strni{ta;

• Vospostavuvawe na sistem za namaluvawe na rizikot od {umski po`ari;

• Voveduvawe na za{titni i tehni~ki merki kaj postoe~kite instalacii;

• Vospostavuvawe na nacionalno telo za dolgoro~en permanenten monitoring i izvestuvawe za POPsklasificirani vo Aneks S;

• Definirawe i usvojuvawe na MDK za osloboduvawata na POPs klasificirani vo Aneks C.


Rabotniot plan e daden vo glava 3.5

156

3.3.7 Akcionen plan - merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo (~len 5)

Cel

i

Edukacija na zasegnatatapopulacija

Vospostavuvawe na sistem za kontro-la na osloboduvawata od nenamer-noto proizvodstvo

Vospostavuvawe na sistemza dolgoro~en permanentenmonitoring na/ izvestuva-we za osloboduvawata odnenamernoto proizvodstvo

157


*MIC@S - Makedonski informativen centar za ìvotna sredina 157

Ak

tiv

no

sti

Promocijana selek-tivnosobirawena otpa-dot

Postepenazamena nadrvoto ijaglenot sodrugi izvorina energija(prirodengas, obnov-livi izvorina energija)

Vospostavu-vawe nasistem zakontrolira-we naspaluvawetona strni{ta

Vosposta-vuvawe nasistem zanamaluva-we narizikot od{umskipoàri

Voveduvawe naza{titni itehni~ki merkikaj postoe~-kite instala-cii

Vospostavuvawe na nacio-nalno teloza dolgo-ro~en per-manenten mo-nitoring iizvestuvaweza POPs kla-sificiranivo Aneks S

Voveduva-we naza{titni itehni~kimerki kajpostoe~-kite insta-lacii

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

Podigawena javnatasvest zaselektiv-no sobi-rawe naotpadot

Educirani~initeli vonasoka nazamena nadrvoto ijaglenot sodrugi izvorina energija

• Vosposta-ven sistemza kontro-la;

• Reducira-ni emisiiod spalu-vawe nastrni{ta

Kontrolnimehanizmi;Namalenapojavata na{umskipoàri

• Definiraniza{titni itehni~kimerki;

• Redukcija naemisiite

Formiranonacionalnotelo zamonitoring i izvestu-vawe

Defini-rani MDK

Od

gov

or

ni

in

sti

tuc

ii

Kancela-rija zaPOPs vosorabotkasoMIC@S

Kancelarijaza POPs vosorabotka soMIC@S*

Minister-stvo zaìvotnasredina iprostornoplanirawe

Minister-stvo zaìvotnasredina iprostornoplanira-we

Ministerstvoza ìvotnasredina i pro-storno plani-rawe

Ministerstva koi imaatdopirnito~ki soPOPs

Minister-stvo zaìvotnasredina iprostornoplanirawe

Vr

emen

ska

ram

ka 2006 2006-2015 2005 2005 2005-2015 2006 2006

Bux

et 100.000,00EUR

100.000,00EUR

20.000 EUR 20.000 EUR 110.000 EUR 50.000 EUR 50.000 EUR

Izv

or

i n

af

in

ansi

raw

e

Buxet naRepublikaMakedo-nija

• Zaemi• Buxet na

RepublikaMakedonija



• Zaemi• Privaten

sektor

Stranskidonacii

Stranskidonacii


158


Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na implementacijata na akcioniot plan


Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{taiod strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu) }e gidostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe nanedostatocite soglasno preporakite na TK.


Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide anga`iran na baza na dogovor) }ei pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz baza na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

158

159


159


na uspeh

Vremepotrebno dase postignat

rezultati

Frekven-cija namonito-rirawe

Promocija na selektivnosobirawe na otpadot

Podigawe na javnatasvest za selektivnosobirawe na otpadot

Broj na inicijativivo nasoka na imple-mentirawe naselektivno sobi-rawe na otpadot

Juni, 2006 g.Sekoi trimeseci

Postepena zamena na drvotoi jaglenot so drugi izvori naenergija (priroden gas, ob-novlivi izvori na energija)

• Educirani ~initeli vonasoka na zamena nadrvoto i jaglenot sodrugi izvori na energija;

• Namaluvawe na potre-bata za drva i jaglen

• Broj na inicija-tivi za zamena nadrvata i jaglenot;

• Potreba za drva ijaglen

2006-2015Edna{godi{no

Vospostavuvawe na sistem zakontrolirawe na spaluva-weto na strni{ta

• Vospostaven sistem zakontrola;

• Reducirani emisii odspaluvawe na strni{ta

Emisii generiraniod spaluvawe nastrni{ta


Vospostavuvawe na sistem zanamaluvawe na rizikot od{umski poàri

• Kontrolni mehanizmi;Namalena pojavata na{umski poàri

Broj na slu~ai na{umski poàri


Voveduvawe na za{titni itehni~ki merki kajpostoe~kite instalacii

• Definirani za{titni itehni~ki merki;

• Redukcija na emisiiteEmisii 2006-2015

Sekoi trimeseci

Vospostavuvawe nanacionalno telo za dolgoro-~en permanenten monitoringi izvestuvawe za POPsklasificirani vo Aneks S

Formirano nacionalnotelo za monitoring iizvestuvawe

Izve{taiizraboteni odnacionalnoto telo

Dekemvri2005

Sekoi trimeseci

Definirawe i usvojuvawe naMDK za oslobo-duvawata naPOPs klasificirani voAneks S

Definirani MDKVrednosti nadefiniranite MDK

Dekemvri2005

Sekoi trimeseci

180


3.3.8 Aktivnost: merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad (~len 6)


Perzistentnite organski zagaduva~i, posebno DDT, PCB i odredeni POPs pesticidi se koristele intenziv-no vo sredinata na minatiot vek. Voobi~aena praksa bila zastarenite hemikalii da se odlagaat na komunal-nite deponii. Poradi ova, site komunalni deponii (legalni i ilegalni) se identifikuvani kako mo`ni kon-taminirani lokacii. Postoi somnevawe i za lokaciite kade se odrùvale/at transformatorite, pri {to nee vodena smetka za kontaminacijata. Dobienite rezultati ukaùvaat na prisustvo na PCB vo hidrauli~nitemasla. Zatoa, potrebna e detalna analiza na mestata kade se odrùva opremata. Isto taka, postoi somneva-we za kontaminacija so POPs kaj odredeni industriski objekti predizvikano od odredeni aktivnosti koi sesproveduvale vo minatoto. Detalni informacii moè da se najdat vo glava 2.3.5.

3.3.8.2 Merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad


• Procenka na momentalnata sostojba so osloboduvawata od zalihi i otpad;

• Definirawe na proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi i otpad.

3.3.8.3 Proces na implementacija na akcioniot plan

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan na baza na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rako-vodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bidefinaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i moni-toring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.


Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na Nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidatpretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot naKancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek-

160

161


vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite orga-nizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sosta-noci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se poja-vi potreba.




• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i vo bliska sorabotka soRakovoditelot na proektot;







• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzusi pridrùvawe kon celite na akcioniot plan.



• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija naovoj akcionen plan;


• bide odgovoren za upravuvawe i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gipoddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;

161

182


• anga`ira lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vorazni fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;

• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so invol-viranite ~initeli;


Za da se postignat celite, treba da se prevzemat slednite merki: • Locirawe na site ekolo{ki `ari{ta (da se lociraat informaciite za postoewe na prifatlivi

izvori na podatoci, da se aktuelizira informacijata za niv);

• Da se izgotvi inventar na pogoni za tretman na otpaden talog od kanalizacija (koncentracii na oslo-bodeni POPs, kvalitet na otpadni vodi, definirawe na tehnolo{ki prioriteti i parametri zadetoksikacija, procenka na potrebata za investicii za prilagoduvawe na tehnologijata);

• Odreduvawe na pro{iruvaweto i stepenot na kontaminacijata;

• Definirawe na proceduri za eliminacija na osloboduvawata od zalihi i otpad;

• Podgotovka na ekonomska analiza za odr`livosta na procesot na reciklirawe-sogoruvawe-deponi-rawe.

162

163


3.3.8.4 Implementacija na akcioniot plan (monitoring, mehanizam za periodi~na kontrola, buxet)

Akcionen plan - Aktivnost: merki za redukcija na osloboduvawata od zalihi i otpad (~len 6)

CeliProcenka na momentalnata sostojbaso osloboduvawata od zalihi iotpad

Definirawe na proceduri za eliminacija na oslobodu-vawata od zalihi i otpad

Aktivnosti

Locirawe na siteekolo{ki`ari{ta (da selociraat infor-maciite zapostoewe na pri-fatlivi izvorina podatoci, dase aktualizirainformacijata zaniv)

Da se izgotviinventar na pogoni za tretmanna otpaden talogod kanalizacija

Odreduvawe napro{iruvaweto i stepenot na kontaminacijata

Definirawe naproceduri zaeliminacija naosloboduvawataod zalihi i otpad

Podgotovka naekonomska anali-za za odr`livo-sta na procesotna reciklirawe-sogoruvawe-deponirawe

O~ekuvanirezultati

Locirani`ari{ta

Podgotven inven-tar

Odredenopro{iruvaweto istepenot na kont-aminacijata

Definirani pro-ceduri

Finaliziranaekonomska analiza

Odgovornainstitucija

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Ministerstva koiimaat dopirnito~ki so POPs

Kancelarija zaPOPs

Vremenskaramka

2006 2005 2005 - 2010 2005 - 2010 2006

Buxet 50.000,00 EUR 20.000,00 EUR 200.000,00 EUR 1.000.000,00 EUR 50.000,00 EUR

Izvori nafinans-irawe

Stranski donacii Stranski donacii Stranski donaciiPrivaten sektorStranski donacii

Stranski donacii







Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran vrz osnova na dogovor)}e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz osnova na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.


Indikatori nauspeh


rezultati


Locirawe na site ekolo{kiàri{ta (da se lociraatinformaciite za postoewena prifatlivi izvori napodatoci, da se aktualizirainformacijata za niv)

Lociraniàri{ta


Juni, 2006 g.Sekoi tri meseci

Da se izgotvi inventar napogoni za tretman na otpa-den talog od kanalizacija

Podgotveninventar

Broj na pogoni zatretman na otpadentalog od kanaliza-cija evindentiranivo inventarot

Dekemvri, 2005 g.Sekoi tri meseci

Odreduvawe na pro{iru-vaweto i stepenot na konta-minacijata

Odredeno pro-{iruvaweto istepenot na kon-taminacijata

Izve{taj zaaktivnosta

2005-2010Edna{ vo godinata

164


3.3.9 Akcionen plan: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad


Vo Republika Makedonija ne postoi pravna ramka koja gi definira nivoata na kontaminacija vo odnos naPOPs. Prviot ~ekor bi se odvival vo nasoka na identifikacija na lokaciite za koi postoi mo`nost da bidatkontaminirani so POPs. Za ovaa cel, be{e detalno pregledana dostapnata literatura. O~ekuvano, nitu ednainformacija povrzana so prisustvoto na POPs ne moè{e da bide so sogurnost potvrdena. Vo tekot na defi-niraweto na momentalnata sostojba, prvo bi se razgledale zalihite i na~inot na upravuvawe so otpadot.

3.3.9.2 Celi i prioriteti na akcioniot planDefiniraweto na strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se zasnova slednata cel:Podgotovka na inventari na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad.

3.3.9.3 Predloèni operativni merki za skladirawe, rakuvawe, redukcija i odlagawe na POPs pesti-cidite od Aneks A

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti ido Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnotorakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so imonitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola na

Definirawe naproceduri za eli-minacija na oslobo-duvawata od zalihii otpad

Definirawe naproceduri za eli-minacija na oslobo-duvawata od zalihii otpad

Broj na izve{tai zainicijativi na ak-tivnosti za elimi-nacija na oslobodu-vawata


Podgotovka naekonomska analizaza odr`livosta naprocesot na recik-lirawe-sogoru-vawe-deponirawe

Finaliziranaekonomska analiza

Izve{taj odizvr{enata analiza

Dekemvri, 2006 g. Sekoi tri meseci

165


166

tro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.




Tehni~kiot komitet }e:• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai vo bliska sorabotka so Rakovoditelot






pridr`uvawe kon celite na akcioniot plan.Rakovoditelot na proektot }e:

• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na ovoj

akcionen plan;• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;


167






• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za podgotovka na inventari;

• Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na inspekciskite slu`bi zaradinadgleduvawe na zalihite, proizvodite vo upotreba i otpadot;

• Izrabotka na planovi za pozitivnite vlijanija vrz biznis sektorot i negovo aktivno vklu~uvawe voovaa oblast.


Akcionen plan - 3.3.9 Strategija: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad

Celi Podgotovka na inventari na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad

Aktivnosti

Podgotovka i usvojuvawe nastrategija za podgotovka nainventari

Podgotovka i vospostavuvawena mehanizmi za kontrola isorabotka na inspekciskiteslu`bi zaradi nadgleduvawena zalihite, proizvodite voupotreba i otpadot

Izrabotka na planovi zapozitivnite vlijanija vrzbiznis sektorot i negovoaktivno vklu~uvawe voovaa oblast

O~ekuvanirezultati

Podgotvena i usvoenastrategija za podgotovka nainventari

• Vospostaven kontrolenmehanizam

• Izgradena sorabotka me|uinspekciskite slu`bi

Podgotven, prifaten iimplementiran plan

Odgovornainstitucija

Kancelarija za POPs Ministerstva koi imaatdopirni to~ki so POPs

Kancelarija za POPs

Vremenskaramka

2005 2006 2005 - 2010

Buxet 10.000,00 EUR 5.000,00 EUR 10.000,00 EUR

Izvori na finansirawe

Buxet na RepublikaMakedonija


• Buxet na RepublikaMakedonija

• Privaten sektor



168



Monitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiskiizve{tai od strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu)}e gi dostavuva ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe nanedostatocite soglasno preporakite na TK.


Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran vrz osnova na dogovor)}e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz osnova na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

Aktivnosti O~ekuvani rezultatiIndikatori na

uspeh


rezultati


rawe

Podgotovka i usvojuvawe nastrategija za rakuvawe iodlagawe na proizvodi voupotreba

Podgotvena i usvoenastrategija za rakuvawe iodlagawe na proizvodi voupotreba

Predloèniakcii/sodrìnana strategijata

Juni, 2005 g Sekoi trimeseci

Podgotovka i vospostavuvawena mehanizmi za kontrola isorabotka na inspekciskiteslu`bi zaradi nadgleduvawena rakuvaweto i odlagawetona proizvodi vo upotreba

• Vospostaven kontrolenmehanizam

• Izgradena sorabotkame|u inspekciskiteslu`bi

• Broj na slu~aina sorabotkapome|uinspekciskiteslu`bi

Juni, 2006 Sekoi trimeseci

Izrabotka na planovi za poz-itivnite vlijanija vrz biznissektorot i negovo aktivnovklu~uvawe vo ovaa oblast


• Broj nasostanoci sobiznis sektorot

• Broj na inici-jativi prevze-meni od biznissektorot



169

3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe naproizvodite vo upotreba


Generalno, vo Republika Makedonija ne postojat objekti za reciklirawe i prerabotka na opasen otpad, koimoè da tretiraat golemi koli~ini na opasen otpad. Treba da se istakne deka cementarnicata „Usje“ voSkopje pretstavuva potencijal za upravuvawe so opasniot otpad. Izrabotkata na detalen inventar na konta-miniranite lokacii }e bide solidna osnova za definirawe na strategija za remedijacija i mo`nost za adek-vatna procenka na postoe~kite kapaciteti.


Soglasno momentalnata sostojba so odlagaweto na zalihite i proizvodite vo upotreba, bea definiranislednite celi:

• Definirawe na tehni~ki standardi vo rakuvaweto i odlagaweto na proizvodi vo upotreba;• Razvivawe na sistem za monitoring na rakuvaweto i odlagaweto na proizvodi vo upotreba.

3.3.10.3 Predloèni operativni merki

Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti ido Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnotorakovodstvo vo upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so imonitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.



TK }e ja nadgleduva rabotata na Rakovoditelot na proektot i timot koj raboti na implementacijata na akcio-niot plan. TK }e go pregleduva, komentira i odobri rabotniot plan. Site odluki na TK (zada~i, vremenskaramka, buxet) }e bidat dostaveni do zasegnatite strani. Aktivnostite }e bidat implementirani so


170

potpi{uvawe na poddogovor. Dostavenite tenderi }e bidat pregleduvani i proceneti od strana na TK, sogla-sno lokalnite proceduri.

Tehni~kiot komitet }e:• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai vo bliska sorabotka so Rakovoditelot





akcionite planovi; }e gi prima i pregleduva nivnite izve{tai;• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzus

i pridr`uvawe kon celite na akcioniot plan.







• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite soinvolviranite ~initeli;



• Podgotovka i usvojuvawe na strategija za rakuvawe i odlagawe na proizvodi vo upotreba;

• Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola i sorabotka na inspekciskite slu`bi zaradinadgleduvawe na rakuvaweto i odlagaweto na proizvodi vo upotreba;

• Izrabotka na planovi za pozitivnite vlijanija vrz biznis sektorot i negovo aktivno vklu~uvawe voovaa oblast.


171

3..3.10.4 Implementacija na akcioniot plan

Akcionen plan - 3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawena proizvodite vo upotreba

CeliDefinirawe na tehni~ki standardi vo rakuvaweto iodlagaweto na proizvodi vo upotreba

Razvivawe na sistem zamonitoring na rakuvawetoi odlagaweto na proizvodivo upotreba

Aktivnosti

Podgotovka i usvojuvawe nastrategija za rakuvawe iodlagawe na proizvodi voupotreba


Podgotovka i vospostavu-vawe na mehanizmi za kon-trola i sorabotka nainspekciskite slu`bizaradi nadgleduvawe narakuvaweto i odlagawetona proizvodi vo upotreba

O~ekuvani rezultati

Podgotvena i usvoenastrategija za rakuvawe iodlagawe na proizvodi voupotreba


Vospostaven kontrolenmehanizam

Odgovorna institucija

Kancelarija za POPs Kancelarija za POPsMinisterstva koi imaatdopirni to~ki so POPs

Vremenska ramka 2005 2005 – 2010 2006

Buxet 10.000,00 EUR 100.000,00 EUR 5.000,00 EUR



• Buxet na RepublikaMakedonija

• Privaten sektor




172






3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, B i C Hemikalii) iremedijacija na ekolo{ki prifatliv na~in

AktivnostiO~ekuvani rezul-

tatiIndikatori na

uspeh

Vreme potrebno dase postignat rezul-

tati


Podgotovka i usvoju-vawe na strategija zarakuvawe i odlagawena proizvodi voupotreba

Podgotvena i usvoe-na strategija zarakuvawe i odla-gawe na proizvodivo upotreba


Juni, 2005 g. Sekoi tri meseci


173


Prisustvoto na POPs vo ìvotnata sredina i prirodata i vo zagadenite oblasti e odgovor na tehnolo{kiotrazvoj na zemjata i starata proizvodstvena infrastruktura. Vo minatoto POPs i nivnoto vlijanie na zdrav-jeto na ~ovekot i ìvotnata sredina ne bile dovolno poznati, pa zatoa ne postoi efikasna legislativa kojabi go regulirala nivnoto proizvodstvo, raspostranuvawe, upotreba i eliminacija.

Obvrskite povrzani so kontaminiranite lokacii se dadeni vo delot 1.2 od Konvencijata. Stokholmskatakonvencija gi obvrzuva zemjite-~lenki da definiraat nacionalna strategija za identifikacija na lokacii-te kontaminirani so POPs soedinenijata klasificirani vo Aneks A, V i S. Pokraj toa, ako procesot na reme-dijacija e predviden, toj e neophodno da se izvede na ekolo{ki soodveten na~in.

Zaedni~kata studija na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i UNEP (2001 godina) giidentifikuva glavnite industriski zagaduva~i i kontaminirani lokacii vo zemjata. PCB se determiniranikako zna~ajna opasnost po ìvotnata sredina koja treba da se tretira kako prioritet.

Nekoi „è{ki to~ki“ vo odnos na prisustvo na POPs hemikaliite bile identifikuvani. Sepak, kaj ovie to~kine e to~no odredeno koli~estvoto na instaliranata i upotrebena, skladiranata ili deponiranata opremakoja sodrì POPs, ili lokaciite kade, istoriski, organohloriranite pesticidi se aplicirale, kako i indu-striskite kapaciteti so zabeleìtelni emisii na nenamerno proizvedeni POPs soedinenija.

Podgotovka i vospostavu-vawe na mehanizmi zakontrola i sorabotka nainspekciskite slu`bizaradi nadgleduvawe narakuvaweto i odlagawetona proizvodi vo upotreba

• Vospostaven kon-trolen mehanizam

• Izgradenasorabotka me|uinspekciskiteslu`bi

• Broj na slu~aina sorabotkapome|uinspekciskiteslu`bi

Juni, 2006 g


Podgotven, prifateni implementiranplan

• Broj nasostanoci sobiznis sektorot



174

3.3.11.2 Celi vo identifikacijata na kontaminiranite lokacii

Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se zasnova na slednite celi:• Podgotvena procenka na vlijanieto na kontaminiranite lokacii vrz ìvotnata sredina;• Definirana strategija za obnovuvawe na kontaminiranite lokacii;• Realizacija na aktivnosti za dekontaminacija.


Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet ido Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e ja prevzeme celokupnotorakovodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so imonitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.

Vo tekot na procesot na implmentacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti slednite merki vrzosnova na dogovor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnos-ti, posebno pravnite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).

Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na Nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot proektot, me|u ~lenovite }e bidat pret-stavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot na Kancelarijataza POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frekvencijata nanegovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite organizacii moèda postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sostanoci vo tekot naimplementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se pojavi potreba.




• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i bliska sorabotka so Rakovoditelotna proektot;


175












• bide odgovoren za upravuvawe i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gipoddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijat za POPs;




So cel da se postignat celite, slednite merki treba da se prevzemat:

• Podgotovka na strategija za implementacija na ovie aktivnosti;

• Definirawe na metodologija za procenka;

• Definirawe na prioritetni kontiminirani lokacii zaradi nivno obnovuvawe, zemaj}i go pri toa vopredvid vlijanieto na kontaminacijata vrz zdravjeto na lu|eto ili rizikot po `ivotnata sredina;

• Izrabotka na tehnolo{ki i tehni~ki rabotni proceduri;

• Sproveduvawe na aktivnosti za dekontaminacija.


176

3..3.11.4 Implementacija na akcioniot plan

Akcionen plan - 3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, V i SHemikalii) i remedijacija na ekolo{ki prifatliv na~in

Celi

Podgotvena procenka na vlijani-eto na kontaminiranite lokaciivrz `ivotnata sredina

Definirana stra-tegija za obnovu-vawe na kontami-niranite lokacii

Realizacija na aktivnosti zadekontaminacija

Aktivnosti

Podgotovka nastrategija zaimplementacijana ovieaktivnosti

Definirawe nametodologija zaprocenka

Definirawe naprioritetni kon-timinirani loka-cii zaradi nivnoobnovuvawe,zemaj}i go pri toavo predvid vlija-nieto na konta-minacijata vrzzdravjeto nalu|eto ili rizi-kot po `ivotnatasredina

Izrabotka natehnolo{ki itehni~ki rabot-ni proceduri

Sproveduvawena aktivnosti zadekontaminacija

O~ekuvanirezultati

Definiranastrategija

Definiranametodologija zaprocenka

Postaveni prioriteti

Podgotveni proceduri

Sprovedeniaktivnosti zadekontaminacija

Odgovorniinstitucii

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Vremenskaramka

2006 2007 2008-2009 2010 2011-2015

Buxet 20,000.00 EUR 20,000.00 EUR 200,000.00 EUR 100,000.00 EUR 5,000,000.00 EUR

Izvori nafinansirawe

• Stranskidonacii

• Stranskidonacii

• Stranskidonacii

• Stranskidonacii

• Privaten sektor

• Stranskidonacii




177






AktivnostiO~ekuvanirezultati

Indikatori na uspeh

Vreme potreb-no da se

postignatrezultati


rawe

Podgotovka na strategija za imple-mentacija na ovie aktivnosti

Definiranastrategija

Predloèniakcii/sodrìnana strategijata

Dekemvri,2006

Sekoi tri meseci

Definirawe na metodologija za procenka Definiranametodologijaza procenka

Struktura nametodologijata

Dekemvri,2007

Sekoi tri meseci

Definirawe na prioritetni kontimini-rani lokacii zaradi nivno obnovuvawe,zemaj}i go pri toa vo predvid vlijanietona kontaminacijata vrz zdravjeto na lu|etoili rizikot po ìvotnata sredina

Postaveniprioriteti

Spisok na prioriteti



178

3.3.12 Aktivnost: olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawena zasegnatite ~initeli


Soglasno noviot Zakon za ìvotna sredina, Vladata na Republika Makedonija gi odreduva objektite koi seobvrzani da ja sledat procedurata za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Informacijata za izra-botenata Studija za vlijanieto vrz ìvotnata sredina (soglasno ~len 89 od noviot Zakon za ìvotna sredi-na) }e se objavi vo dva nacionalni dnevni vesnici, lokalno radio i televiziska stanica, a izve{tajot }ebide dostapen za javnosta. Dopolnitelno, site involvirani ~initeli (pretstavnici na nevladini organiza-cii, investicioni firmi, avtori na studijata, odgovorni vladini institucii, itn.) }e bidat pokaneti dau~estvuvaat na prezentacijata na studijata. So toa javnosta se vklu~uva vo donesuvaweto na odluki prekuu~estvo na prezentacii (1) i glasawe (2).

3.3.12.2 Celi na razmenata na informacii i vklu~uvawe na zasegnatite ~initeli

Strategijata za implementacija na akcioniot plan }e se bazira na slednite celi:

• Formirawe na odgovorno nacionalno telo (national focal point);• Vospostavuvawe na efikasen sistem za razmena na informacii pome|u involviranite institucii i

odgovornoto nacionalno telo.


Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komiteti ido Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e ja prevzeme celokupnoto

AktivnostiO~ekuvanirezultati

Indikatori na uspeh


rezultati


Izrabotka na tehnolo{ki itehni~ki rabotni proceduri

Podgotveni proceduri

Proceduri 2010 Edna{ vo godinata

Sproveduvawe na aktivnostiza dekontaminacija

Sprovedeniaktivnosti zadekontaminacija

• Broj na dekontamini-rani lokacii

• Dekontaminiranilokacii (km2)



179

rakovodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so imonitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.

Vo tekot na procesot na implmentacija }e bide angaìran praven sovetnik. Toj }e raboti vrz osnova na dogo-vor . Negova/nejzina zada~a }e bide da go olesni sproveduvaweto na predloènite aktivnosti, posebno prav-nite aspekti na procedurite (pr. pri objavuvawe na tender, podgotovka na dogovori, itn.).





• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai za napredokot i bliska sorabotka soRakovoditelot na proektot;





• i usoglasi rabotnite aran`mani i planovite za implementacija so Rakovoditelot na proektot iRakovoditelot na Kancelarijata za POPs;


180












• Podgotovka na institucionalna i tehni~ka baza za formirawe na odgovorno nacionalno telo;

• Razvivawe na mehanizam za obezbeduvawe na odgovornoto nacionalno telo so informacii povrzaniso POPs problematikata;

• Definirawe na formularite za razmena na informacii povrzani so POPs.


181

3.3.12.4 Mehanizmi za monitoring i periodi~na kontrola na implementacijata na akcioniot plan i buxet




Akcionen plan - Aktivnost: olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawena zasegnatite ~initeli

Celi

Formirawe na odgovornonacionalno telo (nationalfocal point)

Vospostavuvawe na efikasen sistem za razmena nainformacii pome|u involviranite institucii i odgov-ornoto nacionalno telo

Aktivnosti

Podgotovka na institucio-nalna i tehni~ka baza zaformirawe na odgovornonacionalno telo

Razvivawe na mehanizam zaobezbeduvawe na odgovor-noto nacionalno telo soinformacii povrzani soPOPs problematikata

Definirawe na formula-rite za razmena na infor-macii povrzani so POP

O~ekuvani rezultati

• Formirano odgovornonacionalno telo - Jasnodefinirani odgovornostina odgovornoto nacional-no telo - Jasno defini-rani prava na odgovor-noto nacionalno telo

Jasno definirani mehaniz-mi za obezbeduvawe nainformacii

Definirani formulari zarazmena na informaciipovrzani so POP


Vlada na RepublikaMakedonija

Kancelarija za POPs Kancelarija za POPs

Vremenska ramka 2005 2005 2005

Buxet 50.000,00 EUR 10.000,00 EUR 10.000,00 EUR






182




na uspeh


rezultati


Podgotovka nainstitucionalna itehni~ka baza zaformirawe na odgo-vorno nacionalnotelo

• Formirano odgovornonacionalno telo - Jasnodefinirani odgov-ornosti na odgovornotonacionalno telo

• Jasno definirani pravana odgovornoto

• Odgovornosti naodgovornotonacionalno telo

• Prava na odgov-ornoto nacionalnotelo


Razvivawe na meha-nizam za obezbedu-vawe na odgovornotonacionalno telo soinformacii povrza-ni so POPs proble-matikata

Jasno definirani meha-nizmi za obezbeduvawe nainformacii

Kvalitet i kvantitetna informaciiteobezbedeni za odgo-vornoto nacionalnotelo


Definirawe naformularite za raz-mena na informaciipovrzani so POPs

Definirani formulari zarazmena na informaciipovrzani so POPs

Struktura na formu-larite za razmena nainformacii



183

3.3.13 Aktivnost: javna svest, informirawe i edukacija (~len 10)


So ratifikacijata na Arhuskata konvencija Republika Makedonija se obvrza da ovozmoì direkten pristapna javnosta do informaciite povrzani so ìvotnata sredina, kako i u~estvo na javnosta vo procesot na done-suvawe odluki i podobar pristap na pravoto vo problemite koi se odnesuvaat na za{titata na ìvotnatasredina. Ovie obvrski se vneseni vo Zakonot za ìvotna sredina i Zakonot za za{tita na prirodata.Soglasno Arhuskata konvencija, a za podobra komunikacija so javnosta i zasegnatite ~initeli,Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe formira{e informativen centar i Kancelarijaza komunikacija so javnosta. Kancelarijata za POPs ima mandat da raboti na podigawe na javnata svest vooblasta na POPs hemikaliite.

Osnova za nacionalnata akcija za voveduvawe na javnosta i nejzino direktno vklu~uvawe vo procesite nadonesuvawe odluki }e se postavi vo Strategijata za podigawe na javnata svest, kako vaèn del odNacionalniot implementacionen plan. Strategijata predviduva dva pravca na deluvawe: vklu~uvawe nageneralnata javnost i vklu~uvawe na zasegnatite profesionalci (upravuva~kiot tim i direktno izloèniteprofesionalci).

3.3.13.2 Celi na razmenata na informacii i vklu~uvaweto na zasegnatite ~initeli


• Edukacija i obuka na vladinite slu`benici za implementacija na Stokholmskata konvencija;

• Edukacija i obuka na pretstavnicite na lokalnata samouprava za implementacija na Stokholmskatakonvencija;

• Edukacija i obuka na pretstavnicite od biznis sektorot za implementacija na Stokholmskata konven-cija;

• Edukacija generalnata javnost za principite na Stokholmskata konvencija.


Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na proek-tite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet i doKancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e go prevzeme celokupnoto rako-vodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }e bidefinaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i monito-ring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata za POPs.


184


Tehni~ki komitet (TK) }e bide formiran i }e ima uloga na nadzoren i koordinativen komitet za sprovedu-vawe na akcioniot plan. Pretsedatel na TK }e bide Rakovoditelot na proektot, me|u ~lenovite }e bidatpretstavnici od relevantnite ministerstva, privatniot i nevladiniot sektor. Rakovoditelot naKancelarijata za POPs moè da bide prisuten na sostanocite na TK kako nabquduva~. TK }e odlu~i za frek-vencijata na negovite sostanoci i procedurata. Na sostanocite na TK pretstavnicite na nevladinite orga-nizacii moè da postavuvaat pra{awa i gi komentiraat temite na diskusija. TK }e odrùva redovni sosta-noci vo tekot na implementacijata na akcioniot plan, no moè da svikuva i dopolnitelni sredbi ako se poja-vi potreba.


Tehni~kiot komitet }e:• gi podgotvi negovite rabotni proceduri;• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai i bliska sorabotka so Rakovoditelot





akcionite planovi; }e gi prima i pregleduva nivnite izve{tai;• gi vodi rabotilnicite na koi }e bidat pokaneti involviranite ~initeli kon postignuvawe konsenzus

i pridrùvawe kon celite na akcioniot plan.

Rakovoditelot na proektot }e:• gi precizira, so Kancelarijata za POPs, uslovite koi se postaveni vo ovoj akcionen plan;• gi povika glavnite ~initeli od TK da ja nagleduvaat i koordiniraat uspe{nata implementacija na

ovoj akcionen plan;


185

• formira edinica so celata neophodna logistika za uspe{na implementacija na ovoj akcionen plan;• bide odgovoren za upravuvawe i koordinacijata na implementacionite aktivnosti, vklu~uvaj}i gi

poddogovorite, buxetite, izgotvuvaweto izve{tai za TK i Kancelarijata za POPs;• anga`ira lokalni eksperti zavisno od rabotnite zada~i definirani od TK, koi }e se vklu~at vo

razni fazi od implementacijata i }e ja kontrolira nivnata rabota;• obezbedi administrativna poddr{ka za organizacija na sostanocite na TK i rabotilnicite so

involviranite ~initeli;• dostavuva redovni izve{tai do TK i Kancelarijata za POPs za napredokot na implementacijata i


So cel da se postignat celite, slednite merki treba da se prevzemat:• Podgotovka i realizacija na obuka za vladinite slu`benici vo kontekst na implementacijata na

Stokholmskata konvencija;• Podgotovka i realizacija na obuka za pretstavnicite na lokalnata samouprava vo kontekst na imple-

mentacijata na Stokholmskata konvencija;• Podgotovka i realizacija na obuka za pretstavnicite od biznis sektorot vo kontekst na imple-

mentacijata na Stokholmskata konvencija;• Nacionalna kampawa za podigawe na javnata svest vo kontekst na implementacijata na Stokholmskata

konvencija.

3.3.13.4 Mehanizmi za monitoring, periodi~na kontrola na sproveduvaweto na akcioniot plan i buxet

Akcionen plan - Aktivnost: javna svest, informirawe i edukacija (~len 10)

Celi

Edukacija i obuka navladinite slu`beniciza implementacija naStokholmskata konven-cija

Edukacija i obuka napretstavnicite nalokalnata samoupra-va za implementacijana Stokholmskatakonvencija

Edukacija i obuka napretstavnicite od biz-nis sektorot za imple-mentacija na Stokholm-skata konvencija

Edukacija general-nata javnost zaprincipite naStokholmskata konvencija

Aktivnosti

Podgotovka i realiza-cija na obuka za vladi-nite slu`benici vokontekst na imple-mentacijata na Stok-holmskata konvencija

Podgotovka i reali-zacija na obuka zavladinite slu`beni-ci vo kontekst naimplementacijata naStokholmskata konvencija

Podgotovka i realizacijana obuka za pretstavni-cite od biznis sektorotvo kontekst na imple-mentacijata na Stok-holmskata konvencija

Nacionalna kampa-wa za podigawe najavnata svest vokontekst na imple-mentacijata naStokholmskata konvencija

186



Dostavuvawe izve{tai do Tehni~kiot komitetMonitoringot na izvr{uvaweto na proektot }e se izveduva so podgotovka na tehni~ki i finansiski izve{taiod strana na Rakovoditelot na proektot. Toj/taa redovno (soglasno terminite od tabelata podolu) }e gidostavuvaat ovie izve{tai do TK. Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe nanedostatocite soglasno preporakite na TK.

Dostavuvawe izve{tai do Nadzorniot komitetTehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide anga`iran vrz osnova na dogovor)}e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijata na implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz osnova na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.

O~ekuvani rezultati

Obu~eni vladinislu`benici vo kon-tekst na impleme-tacijata na Stokholmskata konvencija

Obu~eni pretstav-nici na lokalnatasamouprava vo kon-tekst na implemen-tacijata na Stokholmskata konvencija

Obu~eni pretstav-nici od biznis sek-torot vo kontekst naimplementacijata naStokholmskata konvencija

Javnost zapoznaenaso principite naStokholmskata konvencija


Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarija zaPOPs

Vremenska ramka 2006-2010 2006-2010 2006-2010 2006-2008

Buxet 200,000.00 EUR 250,000.00 EUR 150,000.00 EUR 200,000.00 EUR


• Stranski donacii • Stranski donacii • Buxet naRepublikaMakedonija

• Biznis sektor

• Stranski donacii

186


187


Indikatori na uspehVreme potrebnoda se postignat

rezultati


rawe

Podgotovka i reali-zacija na obuka zavladinite slu`be-nici vo kontekst naimplementacijata naStokholmskata kon-vencija

Obu~eni vladinislu`benici vo kon-tekst na implemen-tacijata naStokholmskata kon-vencija

• Broj na odràni rabotilni-ci, seminari, itn. - Broj nau~esnici na obukata

• Nivo na soznanijata koi sezdobieni so obukata

2006-2010 Sekoi trimeseci

Podgotovka i reali-zacija na obuka zapretstavnicite nalokalnata samoup-rava vo kontekst naimplementacijata naStokholmskata kon-vencija

Obu~eni pretstav-nici na lokalnatasamouprava vo kon-tekst na implemen-tacijata naStokholmskata kon-vencija

• Broj na odràni rabotilni-ci, seminari, itn.

• Broj na u~esnici na obukata

• Nivo na soznanijata koi sezdobieni na obukata


Podgotovka i reali-zacija na obuka zapretstavnicite odbiznis sektorot vokontekst na imple-mentacijata naStokholmskata kon-vencija

Obu~eni pretstav-nici od biznis sek-torot vo kontekst naimplementacijata naStokholmskata kon-vencija

• Broj na odràni rabotilni-ci, seminari, itn. - Broj nau~esnici na obukata

• Nivo na soznanijata koi sezdobieni na obukata


Nacionalna kampa-wa za podigawe najavnata svest vokontekst na imple-mentacijata naStokholmskata kon-vencija

Javnost zapoznaenaso principite naStokholmskata kon-vencija

• Procent na populacijataopfatena so kampawata

• Promeni vo stavovite nanaselenieto


187


188

3.3.14 Aktivnost: ocenka na efektivnosta (~len 16)

Vo Republika Makedonija momentalno ne postoi sistem za monitoring na prisustvoto i emisiite na POPshemikaliite. So cel da se olesni ocenkata na efektivnosta na implementacijata na Nacionalniot imple-mentacionen plan i Stokholmskata konvencija vo isto vreme, potrebno e vospostavuvawe na sistem zamonitorirawe koj }e bide vo soglasnost so sistemite na sosednite zemji i generalno vo regionot.Ova }eovozmo`i podobra ocena, razmena na informaciite i podatocite i sorabotka pome|u zemjite, so cel da soz-dade jasna slika za prisustvoto i upravuvaweto so POPs vo odredeni regioni.

3.3.15 Izvestuvawe

Obvrskata za izvestuvawe, soglasno Stokholmskata konvencija koja treba da bide ispolneta od RepublikaMakedonija, e opi{ana vo slednata tabela:

OBRVSKA KONKONVENCIJATA

OPIS NA OBVRSKATA PERIOD

^len 5, alinea (a)

Merki za redukcija ilieliminacija na oslobodu-vawata od nenamernotoproizvodstvo

Sekoja zemja-~lenka }e definira akcionenplan ili ako e potrebno i regionalen ili sub-regionalen akcionen plan i }e go implementi-ra kako del od implementacioniot plan nave-den vo ~len 7, koj se izgotvuva za da se iden-tifikuva, karakterizira i re{i oslobodu-vaweto na hemikalii od listata na Prilog Sod Konvencijata

Za dve godini od stapuvawe-to vo sila na Konvencijataza zemjata-~lenka

^len 5, alinea (a) (v)

Merki za redukcija ilieliminacija na oslobodu-vawata od nenamernotoproizvodstvo

Revizija na onie strategii koi se odnesuvaatna izrabotkata na akcionen plan za identi-fikacija, karakterizirawe i re{avawe naosloboduvaweto na hemikalii od listata naPrilog S od Konvencijata, i ocenuvawe nauspehot vo ispolnuvaweto na obvrskite odovoj stav.

Sekoi pet godini

^len 7: Implementacioniplanovi

Sekoja zemja-~lenka }e podgotvi i }e nastojuvada go implementira implementacioniot plan ida go dostavi do Konferencijata na zemjite-~lenki; ja obrzuva zemjata-~lenka da go pre-gleduva i a`urira planot na periodi~na bazai na na~in definiran vo odlukataKonferencijata na zemjite-~lenki

Da se dostavi doKonferencijata na zemjite-~lenki vo rok od dve godiniod stapuvaweto vo sila naKonvencijata za zemjata

188


189

^len 15: Izvestuvawe Sekoja zemja-~lenka }e podnesuva izve{tai do Konferencijatana zemjite-~lenki za merkite koi gi prezemala za imple-mentacija na odredbite od ovaa Konvencija i za efektivnostana tie merki vo ispolnuvaweto na celite na Konvencijata.

Sekoja zemja-~lenka }e dostavi do Sekretarijatot:

(a) Statisti~ki podatoci za vkupnoto koli~estvo na proizve-deni, uvezeni i izvezeni hemikalii od Prilog A i Prilog Vili prifatliva estimacija na ovie podatoci; i (b) Lista naDràvi od koi e uvezena sekoja od hemikaliite i lista naDràvi vo koi e izvezena sekoja od hemikaliite

]e bide odlu~enood Konferenci-jata na zemjite-~lenki.

^len 16: Ocenka naefektivnosta

Obvrzuva na ocenka na efektivnosta po~nuvaj}i od ~etvrtatagodina od vleguvawe vo sila na Konvencijata i potoa perio-di~no vo odredeni vremenski intervali. Isto taka, obvrzuvana obezbeduvawe na izve{tai i informacii, vklu~uvaj}i giizve{taite i informaciite od monitoringot (~len 16 stav 2:rezultati od aktivnostite za monitoring na regionalno i glo-balno nivo), nacionalnite izve{tai dostaveni soglasno ~len15 i informaciite za nepo~ituvawe na odredbite soglasnoprocedurite od ~len 17

êtiri godini odstapuvaweto vosila naKonvencijata

Aneks A, del II stav (g) Obvrzuva sekoja zemja-~lenka sekoi pet godini da obezbeduvaizve{taj za napredokot vo eliminacijata na polihloriranitebifenili i da go dostavuva do Konferencijata na zemjite-~lenki soglasno ~len 15

Sekoi pet godini

Aneks V, del II stav 4 Sekoja zemja-~lenka {to koristi DDT }e dostavuva informa-cija do Sekretarijatot za upotrebenite koli~ini, uslovite prikoi hemikalijata se upotrebuva i relevantnosta na istatasoglasno strategijata za upravuvawe na bolesti na zemjata-~lenka, vo format koj }e bide opredelen od Konferencijata nazemjite-~lenki vo konsultacija so Svetskata zdravstvenaorganizacija

Sekoi tri godini

189


190

Kancelarijata za POPs }e bide odgovorna za ispolnuvaweto na ovie obvrski. Kancelarijata za POPs }e gidostavuva do Sekretarijatot na Konvencijata baranite informacii vo vid na izve{tai, koi }e bidat pod-gotvuvani vo tekot na implementacijata na akcionite planovi.

Obvrskite za dostavuvawe na izve{tai }e bidat elaborirani i implementirani vo zemjata od momentot koga

site barawa za izvestuvawe }e bidat izgotveni i usvoeni od Konvencijata.

3.3.16 Aktivnost: istraùvawe, razvoj i monitoring (~len 11)


Poradi nedostatokot na oprema i obu~en kadar vo laboratoriite i finansiski pote{kotii vo izveduvawe-to na analizi vo zemjata ili stranstvo, istraùvawata na poleto na perzistentnite organski zagaduva~i sevo po~etna faza vo Republika Makedonija. Edinstveno postoi delumen monitoring na POPs pesticidite iPCB. Za àl, POPs od Aneks S ne se vklu~eni vo monitoringot zaradi skapite analizi.

Vo Republika Makedonija ne postojat informacii za koncentraciite na dioksini i furani nitu vo oblasti-te na kriti~nite „è{ki to~ki“. Skoro i da ne postojat podatoci za koncentraciite na ovie i drugite POPssoedinenija vo vrska so izloènosta i prisustvoto kaj vozrasnata populacija, dobieni vrz osnova na moni-toring na maj~ino mleko i potko`no masno tkivo, i podatoci od epidemiolo{ki studii za prisustvoto kajodredeni populacioni grupi i mo`niot rizik po zdravjeto na lu|eto.

3.3.16.2 Celi za istraùvawe, razvoj i monitoring


• Vospostavuvawe na mreà za sorabotka, razmena na informacii i podatoci pome|u nau~nite insti-tucii vklu~eni vo istraùvawata na POPs;

• Vospostavuvawe i usvojuvawe na me|unarodno prifaten sistem za standardizacija na metodite zaanaliza na reziduite vo abiotiski i biotski matrici;

• Razvivawe na sistem za obezbeduvawe i kontrola na kvalitetot vo laboratoriite vo RepublikaMakedonija.


Rakovoditelot na proektot za implementacija na ovoj akcionen plan (angaìran za implementacija na pro-ektite od akcioniot plan vrz osnova na potpi{an dogovor) }e dostavuva izve{tai do Tehni~kiot komitet ido Kancelarijata za POPs. Toj/taa }e bide tehni~ki kvalifikuvano lice {to }e ja prevzeme celokupnotorakovodstvo so upravuvaweto so procesot. Rakovoditelot na proekt se pridrùva kon rabotniot plan, koj }ebide finaliziran vo prvata faza od implementacijata. Negovi/nejzini osnovni zada~i se upravuvawe so i

190


191

monitoring na site tehni~ki aspekti vo implementacijata na akcioniot plan, kako i finansiska kontrola natro{ocite. Rakovoditelot na proekt }e raboti vo tesna sorabotka so Rakovoditelot na Kancelarijata zaPOPs.






• go sledi izvr{uvaweto preku podgotovka na tekovni izve{tai za napredokot i bliska sorabotka soRakovoditelot na proektot;






191


192












• Podgotovka na inventar na nau~ni institucii vklu~eni vo istra`uvawata na POPs;

• Vospostavuvawe na mre`a za sorabotka i razmena na podatoci i informacii pome|u ovie institucii;

• Vospostavuvawe na me|unarodno prifaten sistem;

• Definirawe na plan za usvojuvawe na sistemot od nau~nite institucii;

• Definirawe na standardi za obezbeduvawe i kontrola;

• Definirawe na plan za usvojuvawe na standardite od nau~nite institucii.

192


193


Akcionen plan - 3.3.16 Aktivnost: istraùvawe, razvoj i monitoring (~len 11)

Celi

Vospostavuvawe na mreà zasorabotka, razmena na infor-macii i podatoci pome|unau~nite institucii vklu~enivo istraùvawata na POPs

Vospostavuvawe i usvojuvawena me|unarodno prifaten sis-tem za standardizacija nametodite za analiza na rezi-duite vo abiotiski i biotskimatrici

Razvivawe na sistem zaobezbeduvawe i kontrola nakvalitetot vo laboratori-ite vo Republika Makedonija

Aktivnosti

Podgotovka nainventar nanau~ni insti-tucii vklu~enivo istraùva-wata na POPs

Vospostavuva-we na mreàza sorabotka irazmena napodatoci iinformaciipome|u ovieinstitucii

Vospostavuva-we na me|una-rodno prifatensistem

Definirawena plan zausvojuvawe nasistemot odnau~niteinstitucii

Definirawena standardiza obezbedu-vawe i kontrola

Definirawena plan zausvojuvawe nastandarditeod nau~niteinstitucii

O~ekuvanirezultati

Inventar nanau~ni insti-tucii vklu~enivo istraùva-wata na POPs

• Vosposta-vena mreà

• Vosposta-vena sora-botka pome|unau~niteinstitucii

Vospostavensistem

Sistem usvo-en i aplici-ran odnau~nite institucii

Definiranistandardi zakvalitet

Prifateni iapliciranistandardi zakvalitet odnau~niteinstitucii

Odgovorniinstitucii

Kancelarija zaPOPs

Ministerstvakoi imaatdopirni to~kiso POPs

Kancelarija zaPOPs

Kancelarijaza POPs

Kancelarijaza POPs

Kancelarijaza POPs

Vremenskaramka

2005 2006-2008 2006 - 2008 2006 – 2008 2006 – 2008 2006 - 2008

Buxet 10,000.00 EUR 20,000.00 EUR 20,000.00 EUR 50,000.00 EUR 20,000.00 EUR 50,000.00 EURIzvori nafinansi-

rawe




Stranskidonacii


Stranskidonacii


193


194





Tehni~kite i finansiskite izve{tai isto taka }e bidat dostavuvani do Nadzorniot komitet. Vo ovieizve{tai }e bide proceneta efikasnosta vo implementacijata na proektot, vklu~uvaj}i gi rezultatite,buxetot i vremenskata ramka. Za toa na koi vremenski intervali }e se dostavuvaat izve{taite }e bideodlu~eno po potpi{uvaweto na poddogovorot pome|u Kancelarijata za POPs i Rakovoditelot na proektot.Isplatite isto taka }e zavisat od ovie izve{tai. Recenzentot (koj }e bide angaìran vrz osnova na dogovor)}e i pomaga na Kancelarijata za POPs vo procenkata na ovie izve{tai i napredokot na implementacijata.Toj/taa }e bide nominiran od Nadzorniot komitet koj e odgovoren za koordinacijatna implementacijata nasite akcioni planovi od Nacionalniot implementacionen plan. Vrz osnova na komentarite od Kancelarijataza POPs, Rakovoditelot na proektot }e prevzeme aktivnosti za otstranuvawe na nedostatocite.


Indikatori nauspeh

Vreme potrebno da se postignat

rezultati


Podgotovka nainventar na nau~niinstitucii vklu~enivo istraùvawatana POPs

Inventar na nau~niinstitucii vklu~enivo istraùvawatana POPs

Broj na instituciinavedeni vo inven-tarot• Struktura na

inventarot


Vospostavuvawe namreà za sorabotkai razmena na poda-toci i informaciipome|u ovie insti-tucii

Vospostavena mreà• Vospostavena

sorabotka pome|unau~nite insti-tucii

Broj na slu~ai nasorabotka pome|unau~nite institucii


Vospostavuvawe name|unarodno prifa-ten sistem

Vospostaven sistem Struktura na sistemot


194


195

Definirawe naplan za usvojuvawena sistemot odnau~nite institucii

Sistem usvoen iapliciran odnau~nite institucii

Broj na nau~niinstitucii koi goprimenuvaat sistemot


Definirawe nastandardi za obezbeduvawe ikontrola

Definirani standardi zakvalitet

Struktura na standardite


Definirawe naplan za usvojuvawena standardite odnau~nite institucii

Prifateni i aplicirani standardi za kvalitet odnau~nite institucii

Broj na nau~niinstitucii koi giprimenuvaat standardite


195


3.3.17 Aktivnost: tehni~ka i finansiska pomo{ (~len 12 i 13)

Republika Makedonija e vo period na razvoj, tranzicija i rekonstrukcija na ekonomijata, taka da za uspe{naimplementacija na Stokholmskata konvencija vo golema mera zavisi od finansiskata pomo{ {to bi jaobezbedile razvienite zemji.

Momentalno mnogu e te{ko da se obezbedat efikasni fondovi za re{avawe na ekonomskite problemi za dase realiziraat nasokite prepora~ani od EU i me|unarodnata zaednica.

196

3.4.1 Klu~ni investicioni barawa i prioriteti

Ne se predviduvaat investicioni barawa za implementacija na inicijalnata faza na Nacionalniot imple-mentacionen plan. So razvojot na specifi~nite akcioni planovi se o~ekuva klu~nite investicioni barawada bidat dopolnitelno definirani. Tie }e bidat vklu~eni vo posledovatelnite, a`urirani verzii naNacionalniot implementacionen plan.

3.4 PREDLOZI I PRIORITETI ZA RAZVOJ IGRADEWE NA KAPACITETI

196


197197

3.5 VREMENSKA RAMKA ZA IMPLEMENTACIJA NA PLANOT I MERKI ZA USPE[NA REALIZACIJA

Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

3.3.1 Merki za zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pravnata ramka

Vospostavuvawe i funk-cionirawe na me|umini-sterska rabotna grupa

Nazna~uvawe na odgovor-ni oddelenija/lica vosekoe vladino telo iinstitucija

Procenka na potrebite na relevantnite vladinitela

Gradewe na kapacitetitevo identifikuvanitevladini institucii

Finalizirawe i usvojuvawe na zakonite

Podgotovka i usvojuvawena podzakonski akti

3.3.2 Aktivnost: merki za redukcija ili eliminacija na osloboduvawata od namernoto proizvodstvo i upotreba

Voveduvawe na za{tit-nite i tehni~kite merki

Formirawe na nacionalno telo

Nacionalen implementacionen plan za POPs > VREMENSKA RAMKA

198198


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

3.3.3 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od Aneks A POPs pesticidi

Podgotovka i usvojuvawena strategija za izrabotkana inventari, sobirawe iodlagawe na zastarenitezalihi na pesticidi

Podgotovka i vospostavuvawe na mehanizmi za kontrola

Izrabotka na planovi zapozitivnite vlijanija vrzbiznis sektorot

Poddr{ka na programiteza primena na tehnolo-giite koi ne predviduvaatsogoruvawe na POPsotpadot

Odlagawe na pesticidivo Makedonija

Vospostavuvawe nasistem za kontrola nailegalniot uvoz i primena na organohlori-ranite pesticidi

3.3.4 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, identifikacija, etiketirawe, otstranuvawe, skladirawei odlagawe na PCB i oprema koja sodr`i PCB (Aneks A, del II hemikalii)

Podgotovka i usvojuvawena strategija za izrabotkana inventari, sobirawe iodlagawe na PCB

199199


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

Podgotovka i vosposta-vuvawe na mehanizmi za kontrola

Izrabotka na planoviza pozitivnite vlijanija vrz biznissektorot

Poddr{ka na programite za aplikacija natehnologiite koi nepredviduvaat sogoruvawe pridestrukcija na PCB

Odlagawe na PCB voMakedonija

Vospostavuvawe nasistem za kontrola nailegalniot uvoz i primena na PCB

3.3.5 Aktivnost: proizvodstvo, uvoz i izvoz, upotreba, zalihi i otpad od DDT

Podgotovka i usvoju-vawe na strategija zaizrabotka na inventari

Uni{tuvawe na zalihi-te na DDT

3.3.7 Merki za redukcija na osloboduvawata od nenamernoto proizvodstvo (~len 5)

Promocija na selektiv-no sobirawe na otpadot

200200


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

Postepena zamena nadrvoto i jaglenot

Vospostavuvawe nasistem za kontrolira-we na spaluvaweto nastrni{ta

Vospostavuvawe nasistem za namaluvawena rizikot od {umskipoàri

Voveduvawe naza{titni i tehni~kimerki kaj postoe~kiteinstalacii

Vospostavuvawe nanacionalno telo zadolgoro~en perma-nenten monitoring iizvestuvawe za dioksi-nite i furanite

Definirawe i usvoju-vawe na MDK za oslo-boduvawata na dioksi-ni i furani vo vozduh ivoda

3.3.8 Merki za redukcija na osloboduvawata

Locirawe na siteekolo{ki àri{ta koisodràt POPs

Odreduvawe napro{iruvaweto i ste-penot na kontaminaci-jata

201201


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

Odreduvawe napro{iruvaweto i ste-penot na kontaminacija-ta i determinirawe nanivoto na kontaminacija

Definirawe na pro-ceduri za eliminacijana osloboduvawata odzalihi i otpad

Podgotovka na ekonoms-ka analiza

3.3.9 Strategija: identifikacija na zalihi, proizvodi vo upotreba i otpad

Podgotovka i usvojuvawena strategija

Podgotovka i vosposta-vuvawe na mehanizmi zakontrola

Izrabotka na planovi zapozitivnite vlijanijavrz biznis sektorot

3.3.10 Aktivnost: upravuvawe so zalihi i adekvatni merki za rakuvawe i odlagawe na proizvodite vo upotreba

Podgotovka i usvojuvawena strategija

Podgotovka i vosposta-vuvawe na mehanizmi zakontrola

202202


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

Izrabotka na planovi zapozitivnite vlijanijavrz biznis sektorot

3.3.11 Strategija: identifikacija na kontaminiranite lokacii (Aneks A, V i S Hemikalii) i remedijacija naekolo{ki prifatliv na~in

Podgotovka na strate-gija za implementacijana ovie aktivnosti

Definirawe na metodo-logija za procenka

Definirawe na prio-ritetni kontaminiranilokacii zaradi nivnoobnovuvawe

Izrabotka na tehno-lo{ki i tehni~kirabotni proceduri

Sproveduvawe naaktivnosti za dekonta-minacija

3.3.12 Olesnuvawe ili obezbeduvawe na razmena na informacii i vklu~uvawe na zasegnatite ~initeli

Podgotovka na institu-cionalna i tehni~kabaza za formirawe naodgovorno nacionalnotelo

Razvivawe na meha-nizam za obezbeduvawena odgovornoto nacio-nalno telo so informa-cii povrzani so POPsproblematikata

203203


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

Definirawe na formu-larite za razmena nainformacii povrzani soPOPs

3.3.13 Javna svest, informirawe i edukacija (~len 10)

Podgotovka i realiza-cija na obuka za vladinite slu`benici

Podgotovka i realiza-cija na obuka za pret-stavnicite na lokal-nata samouprava

Podgotovka i realiza-cija na obuka zapretstavnicite od biznis sektorot

Nacionalna kampawa zapodigawe na javnatasvest

3.3.16 Istra`uvawe, razvoj i monitoring (~len 11)

Podgotovka na inventar

Vospostavuvawe namre`a za sorabotka

Vospostavuvawe na me|unarodno prifaten sistem

Usvojuvawe na sistemot

204204


Godina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivnost

Definirawe na stan-dardi za kvalitet

Usvojuvawe na stan-dardite od nau~niteinstitucii

3.6 POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA

AktivnostGodina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Coordination Total %

3.3.1 Merki za zajaknu-vawe na institu-cionalnite kapacitetii pravnata ramka

2.01

5.00

0

500.

000

700.

000

225.

050

3.44

0.05

0

23,9

1

3.3.2 Merki za redukci-ja ili eliminacija naosloboduvawata odnamernoto proizvodst-vo i upotreba

9.09

1

59.0

91

9.09

1

9.09

1

9.09

1

9.09

1

9.09

1

9.09

1

9.09

1

9.09

1

9.09

1

10.5

00

160.

501

1,12

3.3.3: Proizvodstvo,uvoz i izvoz, upotreba,zalihi i otpad od Ane-ks A POPs pesticidi

352.

878

347.

878

342.

878

342.

878

342.

878

342.

878

4.54

5

4.54

5

4.54

5

4.54

5

4.54

5

146.

650

2.24

1.64

3

15,5

8

3.3.4 Proizvodstvo,uvoz i izvoz, upotreba,identifikacija, etike-tirawe, otstranuvawe,skladirawe i odla-gawe na PCB i opremakoja sodr`i PCB(Aneks A, del IIhemikalii)

519.

545

514.

545

509.

545

509.

545

509.

545

509.

545

4.54

5

4.54

5

4.54

5

4.54

5

4.54

5

216.

650

3.31

1.64

5

23,0

2

3.3.5 Proizvodstvo,uvoz i izvoz, upotreba,zalihi i otpad od DDT 35.0

00

25.0

00

25.0

00

25.0

00

7.70

0

117.

700

0,82

205205

Nacionalen implementacionen plan za POPs > POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA

AktivnostGodina

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Koordinacija

Vkupno

%

3.3.7 Merki za redukcijana osloboduvawata odnenamernoto proiz-vodstvo (~len 5)

340,

.000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

110.

000

100,

800

1.54

0,80

0

10,7

1

3.3.8 Merki za redukcijana osloboduvawata odzalihi i otpad (~len 6) 22

0.00

0

300.

000

200.

000

200.

000

200.

000

200.

000

92,4

00

1.41

2.40

0

9,82

3.3.9 Strategija: identi-fikacija na zalihi,proizvodi vo upotreba iotpad

11.6

67

6,66

7

1.66

7

1.66

7

1.66

7

1.66

7

1,75

0

26.7

52

0,19

3.3.10 Aktivnost: upravu-vawe so zalihi i adek-vatni merki za rakuvawei odlagawe naproizvodite vo upotreba

26.6

67

21.6

67

16.6

67

16.6

67

16.6

67

16.6

67

8,05

0

123.

052

6,25

3.3.11 Strategija: identi-fikacija na kontami-niranite lokacii (AneksA, V i S Hemikalii) iremedijacija naekolo{ki prifatlivna~in

20.0

00

20.0

00

100.

000

100.

000

100.

000

100.

000

100.

000

100.

000

100.

000

100.

000

58,8

00

898.

800

0,82

3.3.12 Olesnuvawe iliobezbeduvawe na razmenana informacii ivklu~uvawe na zaseg-natite ~initeli

70.0

00

4,90

0

74.9

00

0,52

3.3.13 Javna svest,informirawe i edukaci-ja (~len 10) 18

6,66

7

186,

667

186,

667

120,

000

120,

000

5600

0,07

856.

001

5,95

3.3.16 Istra`uvawe,razvoj i monitoring(~len 11)

10.0

00

53,3

34

53,3

34

53,3

34

1190

0,14

181.

902

1,263.3.16 Istra`uvawe,razvoj i monitoring(~len 11) 3.

609.

848

2,14

4.84

9

2,17

4.84

9

1,55

4..8

49

1,40

9.84

8

1,40

9.84

8

228.

181

228.

181

228.

181

228.

181

228.

181

941,

150

14.3

86.1

46

100,

00

206206


LOKALNI EKSPERTIKancelarija za POPs

1. Gordana Popsimonova - Rakovoditel na proekt

2. Teodora Grn~arovska - Fokal point M@SPP

3. Antonio Nedelkov - Zamenik na Rakovoditelot na proektot

4. Suzana Andonova - Sovetnik

5. Aleksandar Mickovski - Tehni~ko lice

^lenovi na Nadzoren komitet:

1. Qubomir Janev - Minister za ìvotna sredina i prostorno planirawe;

2. Prof. \or|i Martinovski - Rektor na univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”;

3. Pan~e Nikolov - Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

4. Prof.Qup~o Melovski - Dru{tvo na ekologisi na Makedonija-NVO;

5. Nikola Stojanovski - Centar za Eko-Tehnologii

6. Prof. Dragan \or|ev -Ministerstvo za zdravstvo

7. Marin Ko~ov - Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Lokalni eksperti angaìrani za izrabotka na inventarite i podgotovka na Nacionalniotimplementacionen plan:

1 Ace Antevski Ing. Rade Kon~ar - Skopje

2 Aco J. Janevski PhD OHIS-Organska Hemiska Industrija

3 Bogdan Bogdanov PhD rirodno-Matemati~ki Fakultet - Institut po Hemija

4 Boìdar Stoj~evski Ing. Centralna Elektri~na Rabotilnica

5 Cvetanka Boìnovska PhD Klinika za toksikologija

6 Dana Preli} PhD Prirodno-Matemati~ki Fakultet - Institut po biologija

7 Emilija ]upeva Ing. Tech Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

8 \or|i Velevski Ing. Javno pretprijatie za upravuvawe so otpad -Drisla

9 Gordana Golabovska Dr. Zavod za zdravstevena

207207

Nacionalen implementacionen plan za POPs > LOKALNI EKSPERTI

10 Gordana Ristovska Mgr. Dr. Republi~ki zavod za zdravstevena za{tita

11 Ilija Kacarski Ing Ministerstvo za Ekonomija

12 Jadranka Ivanova Legal exp. Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

13 Jordan Bajraktarov Ing. Regionalen ekolo{ki centar (REC)

14 Josif Blagoevski Ing. NEPA

15 Josif Taneski PhD Farmahem

16 Jovan Mickovski PhD Tehnolo{ko-Metalur{ki Fakultet

17 Julijana Cvetkovi} PhD Zemjodelski Institut

18 Kaja [ukova Ing. Tech Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

19 Lile Peeva Ing. Tech Praven konsultant

20 Liljana Spasevska PhD Medicinski Fakultet-Institut za patologija

21 Qup~o Nikolovski PhD Klinika za pedijatrija

22 Magdalena Trajkovska MSc Tehnolab

23 Mom~ula Jordanoski PhD Hidrobiolo{ki Institut

24 Nikola Stojanovski Ing. Centar za Eko-Tehnologii

25 Petar Jovan~ev PhD Zemjodelski Fakultet- Skopje

26 Petar Stojanov Ing. Fabrika za olovo i cink-Veles

27 Roza Nakova Ing. Agr. Ministerstvo za Zemjodelstvo, [umarstvo i Vodostopanstvo

28 Slav~o No~ev Ing. Alkaloid AD

29 Slav~o Ristov Ing. Dràven inspektorat za ìvotna sredina

30 Slobodan Banxo PhD Zemjodelski Institut

31 Slobodan Sofeski Ing Stopanska komora na Republika Makedonija

32 Sokol Klin~arov Ing. Geo. Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

33 Sokol Klin~arov PhD Zemjodelski Fakultet- Skopje

34 Stanislava Lazarevska PhD Zemjodelski Fakultet- Skopje

35 Stefan \or~ev Ing. Ekspert za procenki na rizik

36 Stojko Mojan~evski Ing. ESM

37 Svetomir Haxi Jordanov PhD Tehnolo{ko-Metalur{ki Fakultet

38 Tatjana Kadifkova MSc Farmacevtski Fakultet

39 Tomislav Stojanovski Ing. Carinska uprava

208208


Stranski konsultanti i tehni~ka poddr{ka:

Linke Claudia UNIDO supporting staff

La Roche David UNIDO, consultant

Ischenko Vladimir UNIDO, supporting staff

Ploutakhina Marina UNIDO, supporting staff

Fejes Scabolcz UNIDO, consultant

Holoubek Ivan RECETOX - TOCOEN & Associates, Czech Republic

Kocan Anton Anton IPCM Bratislava, Slovakia

Bergel Helmut ABB - Environment Protection Branch, Germany

Wagner Urs ETI Environmental Technology Int. Ltd., Switzerland

Laperriere Francine Environment

40 Traj~e Naumovski Ing. Hidrobiolo{ki Institut

41 Traj~e Stafilov PhD Prirodno-Matemati~ki Fakultet - Institut po hemija

42 Veqo Kalajxiski MD Fabrika za olovo i cink-Veles

43 Vladimir Aleksijoski Ing. EMO-Ohrid

44 Vladimir Xabirski PhD Zemjodelski Fakultet- Skopje

45 Vladimir Kendrovski MSc Republi~ki zavod za zdravstevena za{tita

46 Vladimir Krstanovski Ing. REK-Rudarsko-energetski kombinat-Bitola

209209

Nacionalen implementacionen plan za POPs > ORGANIZACIONA [EMA

Organogram na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Republika Makedonija

210210


Tip Zakon

Broj Slu`ben List na SFRJ, br. 18/76

Oficijalen naziv Zakon za proizvodstvo na otrovi

Kompetentni administra-tivni tela Dràven sanitaren i zdravstven inspektorat vo ramkite naMinisterstvoto za zdravstvo

Kratok opis Vrska so Stokholmskata konven-cija

Prifatlivi pravni re{enija zaradiusoglasuvawe so obvrskite konStokholmskata konvencija

Gi ureduva uslovite na podgotovka,proizvodstvo, pakuvawe, skladirawe ivnatre{en (vo ramkite na proizvod-stvenite pogoni) transport na otrovi ipreparatite koi sodràt otrovi; odred-bite isto taka se odnesuvaat naproizvodstvoto na sredstva za za{titana rastenija, lekovi i stoki nameneti zajavna upotreba koi sodràt otrovi, akone se regulirani so drugi pravni doku-menti.

Zakonot generalno se odnesuva nabarawata vo vrska so organizacionite itehni~kite uslovi koi treba da seispolnat pri proizvodstvo na otrovi ipreparati.

Zakonot gi odreduva osnovnite tehni~kibarawa za ~uvawe na zalihi od otrovi ipreparati, nezavisno dali se surovini,proizvodi ili nus-proizvodi.

(^len 10, 11, 13, 16)

Zakonot ja propi{uva obvrskata ina~inot na vodewe na dosieja za sitesupstancii vklu~eni vo procesot naproizvodstvo.

Aneks A, Del I, Aneks B:

1. Go zabranuva proizvodstvoto naaldrin, dieldrin, endrin, hep-tahlor, toksafen, PCB

3. Dozvoluva specifi~ni izzemawaza proizvodstvo na hlordan, HCB imireks ako zemjata-~lenka e reg-istrirana ({to podrazbiraodobruvawe od Sekretarijatot) iza DDT, ako se koristi za kontrolana bolesti.

ZPO: Zakonot ne dava direktnaosnova za zabrana na proizvod-stvoto na nekoi specifi~ni otro-vi i preparati (pr. otrovite koi seklasificirani so Stokholmskatakonvencija). Indirektno, zabrana-ta na proizvodstvoto proizleguvaod Zakonot za promet na otrovi,koj zabranuva odredeni otrovi ipreparati i go ovlastuvaMinisterstvoto za zdravstvo da gozabrani prometot na drugi otrovii preparati so donesuvawe naOdluka. So zabrana na prometot,proizvoizvodstvoto e ekonomskineopravdano.

1. Donesuvawe na Zakon zahemikalii koj }e ja opfati celatamaterija koja se odnesuva nahemikalii, vklu~uvaj}i gi i POPs odKonvencijata.

2. Vremeno re{enie: 2.1Izmeni/dopolnuvawa na Zakonot zaproizvodstvo na otrovi preku ovlas-tuvawe na M@SPP vo sorabotka soMinisterstvoto za zdravstvo iMinisterstvoto za ekonomija daizdade Odluka za zabrana, restrikcija(vklu~uvaj}i specifi~ni izzemawa akoe neophodno) na proizvodstvoto naotrovi i preparati, so cel da seispolnat obvrskite kon ratifikuvan-ite me|unarodni dogovori povrzani soza{titata na ìvotnata sredina (pos-toi pravna osnova vo ~len 1, sporedkoja celta na Zakonot e za{tita naìvotot i zdravjeto na lu|eto; ìvot-nata sredina ne e spomenata i trebada se dodade vo ~len 1 so negovodopolnuvawe)

Predlozi za izmeni/dopolnuvawa na makedonskata pravna ramka soglasno odredbite od Stokholmskata konvencija

211211

Nacionalen implementacionen plan za POPs > PRAVNA RAMKA

Konvencija, ~len 6, vo vrska somerkite za redukcija ili eliminacijana osloboduvawata od zalihi i otpad,to~ka d, (i), (ii);

ZPO, ^len 5: propi{uva odlagawe naotpadot na ekolo{ki prifatliv na~in;

^len 5: propi{uva obvrska zanepovratna transformacija, akotakvite merki se dostapni.

Koncencija, ~len 6 (1), vo vrska somerki za redukcija ili eliminacija naosloboduvawata od zalihi i otpad, a,(i), (ii), b i c (prva re~enica)

ZPO: gi propi{uva (zadovolitelno)osnovnite tehni~ki uslovi za bezbe-den, efikasen i ekolo{ki prifatlivna~in na ~uvawe na otrovi, kako ina~inot na nivno evidentirawe.

2.2 Odluka za zabrana i restrikcija naproizvodstvoto na odredeni otrovi (koja }ese odnesuva na obvrskata prevzemena od zemja-ta soglasno Aneks A, B, kako i mo`notopro{iruvawe na spisokot na POPs, soglasnoAneks D, E i F).

Zabrani regulirani so postoe~ka legislati-va: proizodstvoto na devette POPs od Aneks A- PCB/PCT e zabraneto so Zakonot za upravu-vawe so otpad (~len 69, stav 1), koj treba dastapi vo sila vo po~etokot na vtoriot kvartalod 2005 godina. PCB i bilo koj predmet kojsodr`i PCB se otpad soglasno definicijata zaotpad (“Otpad” e sekoja materija ili predmet{to sozdava~ot ili poseduva~ot ja/go otfrla,ima namera da ja/go otfrli ili od nego sebara da ja/go otfrli)

Tip Zakon

Broj Slu`ben List na SFRJ, br. 13/91

Oficijalen naziv Zakon za promet na otrovi (ZPromO)

Kompetentni administra-tivni tela

Ministerstvo za zdravstvo*

Ministerstvo za ekonomija**

Kratok opis Vrska so Stokholmskata konvencija Prifatlivi pravni re{enija zaradi uso-glasuvawe so obvrskite kon Stokholmskatakonvencija

Zakonot gi regulira uslovitepod koi se sproveduva prome-tot na otrovi i kontrolata na

Konvencija, Aneks A, Del I, Aneks B: 1.1 Zakon za klasifikacija, pakuvawe ietiketirawe na opasni supstancii ipreparati

* • donesuva Re{enie za zabrana na prometot na odredeni otrovi;• donesuva Re{enija za rasporeduvawe na otrovite vo grupa na otrovi po prethodno dobieno mislewe od komisijata za otrovi;• donesuva Re{enie za ovlastuvawe na institucii za vr{ewe na toksikolo{ka procenka na otrovite (aktivna materija), po prethodno

dobieno mislewe od Komisijata za otrovi;• donesuva Re{enie za upotreba na toksi~nite materii vo higienski nameni;• sproveduva kontrola na implementacijata na ovoj Zakon i na podzakonskite akti kon nego.• Kontrolata na instituciite koi izveduvaat toksikolo{ka procenka ja sproveduva Dr`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat vo

ramkite na Ministerstvoto za zdravstvo.** donesuva podzakonski akti koi ja reguliraat restrikcijata na prometot na odredeni toksi~ni materii koi se koristat vo industrijata

212212


otrovi i kontrolata na prometot, socel da se obezbedi za{tita na ìvo-tot i zdravjeto na lu|eto i ìvotnatasredina od {tetnoto vlijanie naotrovite, kako i preventivnite merkiza spre~uvawe na zloupotreba naotrovite.

Zakonot ja ureduva i obvrskata zaodlagawe na otrovite i preparatite inivnite pakuvawa na ekolo{ki pri-fatliv na~in.

Zakonot gi definira osnovniteuslovi za ovlastuvawe na organizaciiza toksikolo{ka procenka na sup-stanciite i preparatite i go ovlastu-va Ministerstvoto za zdravstvo(posle dobieno mislewe odKomisijata za otrovi) da go deter-minira i objavi Spisokot na ovlas-teni organizacii.

Zakonot gi odreduva osnovnitetehni~ki barawa za ~uvawe na zalihina otrovi i preparati koi moè da seupotrebuvaat.

Zakonot go propi{uva na~inot na evi-dencija na vlezot i izlezot (pr.inventar na otrovi vo tekot naprometot i upotreba)

1. Zabrana na upotreba na endrin itoksafen;

2. Obezbeduva specifi~ni izzemawaza upotreba na drugite POPs.

ZPromO:

1. Propi{uva zabrana na prometot nanekoi POPs, kako aldrin, hlordan,dieldrin, heptahlor, HCB.

2. Go ovlastuva Ministerstvoto zazdravstvo da gi zabrani drugiteotrovi i preparati so donesuvawena Odluka.

3. Go ovlastuva Ministerstvoto zaekonomija vo sorabotka soMinisterstvoto za zdravstvo daizdade pravni dokumenti za izze-mawe vo slu~aj koga otrovite ipreparatite bi se koristele voindustriskoto proizvodstvo.

4. Go zabranuva prometot na otrovi ipreparati koi se zabraneti zaupotreba vo zemjata kade seproizvedeni.

5. Ja zabranuva upotrebata na otrovii preparati za koi, vrz baza na niv-nata upotreba, }e bide utvrdenodeka se {tetni po zdravjeto nalu|eto i ìvotnata sredina (~len17(2), 18-22).

Konvencija, ~len 6 (1), vo vrska somerki za redukcija ili eliminacija naosloboduvawata od zalihi i otpad, a,(i), (ii), b i c (prva re~enica)

ZPO: gi propi{uva (zadovolitelno)osnovnite tehni~ki uslovi za bezbe-den, efikasen i ekolo{ki prifatlivna~in na ~uvawe na otrovi, kako ina~inot na nivno evidentirawe.

(ako ovaa problematika ne bidevklu~ena vo Zakonot za hemikalii);

1.2 Zakon za laboratoriska praksa

2. Vremeno re{enie:

2.1 Izmena/dopolnuvawe na Zakonotza promet na otrovi, preku ovlastu-vawe na M@SPP vo sorabotka soMinisterstvoto za zdravstvo iMinisterstvoto za ekonomija daizdade Odluka za zabrana, restrikci-ja (vklu~uvaj}i specifi~ni izzemawaako e neophodno) na prometot na otro-vi i preparati, so cel da se ispolnatobvrskite kon ratifikuvaniteme|unarodni dogovori povrzani soza{titata na ìvotnata sredina (pos-toi pravna osnova vo ~len 1, sporedkoja celta na Zakonot e za{tita naìvotot i zdravjeto na lu|eto iìvotnata sredina).

2.2 Odluka za zabrana i restrikcijana upotrebata na odredeni otrovi(koja }e se odnesuva na obvrskata pre-vzemena od zemjata soglasno Aneks A,Del I, Aneks B, Del I, kako i mo`notopro{iruvawe na spisokot na POPs,soglasno Aneks D, E i F).

2.3 Odluka za uvoz i izvoz naodredeni otrovi i preparati (koja}e se odnesuva na obvrskata prevze-mena od zemjata soglasno ~len 3 odKonvencijata).

2.4 Odluka za redukcija na ovlastu-vaweto propi{ano vo ~len 12, koga sevo pra{awe POPs hemikalii soglas-no ~len 4 (1) i (3); ovaa odluka }e baraeliminacija na uvozot na HCB, duri iso dozvola.

213213


Zabrani regulirani so postoe~kalegislativa: izvozot, proda`bata iupotrebata na devette POPs od AneksA - PCB/PCTs se zabraneti so Zakonotza upravuvawe so otpad (~len 69, stav1), koj treba da stapi vo sila vopo~etokot na vtoriot kvartal od 2005godina. PCB i bilo koj predmet kojsodr`i PCB se otpad soglasnodefinicijata za otpad. Specifi~niteizzemawa od eliminacija na nivnataupotreba se celosno propi{ani soPravilnikot za eliminacija naPCB, koj e vo soglasnost so Aneks A,Del II.

Zakonot za upravuvawe so otpad istotaka ja sodr`i obvrskata za identi-fikacija na zalihite na na~in potpol-no usoglasen so ~len 6 (1) od Konven-cijata.

Tip Podzakonski akt

Broj Slu`ben List na SFRJ, broj 1/83, 79/91

Oficijalen naziv Pravilnik za kriteriumite za rasporeduvawe na otrovite vo grupi i zametodite za odreduvawe na stepenot na otrovnost na oddelni otrovi

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za zdravstvo

Kratok opis Vrska so Stokholmskata konvencija Prifatlivi pravni re{enija zara-di usoglasuvawe so obvrskite konStokholmskata konvencija

Gi odreduva kriteriumite za klasi-fikacija na otrovite vo grupi zavisnood nivoto na opasnost i prose~nataletalna doza.

Koristenite kriteriumi iprepora~anite metodi ne se vosoglasnost so kriteriumite zaproverka od Aneks D na Konvencijata

Zakon za klasifikacija, pakuvawe ietiketirawe na opasni supstancii ipreparati (ako ovaa problematika nebide vklu~ena vo Zakonot zahemikalii)

214214


Tip Podzakonski akt

Broj Slu`ben List na SFRJ, broj 7/83

Oficijalen naziv Pravilnik za na~inot na uni{tuvawe na neupotrebenata ambalaà i neisko-ristenite otrovi i na~inot za povlekuvawe na otrovite od promet



Go propi{uva na~inot na uni{tuvawena otpad od otrovi i preparati,vklu~uvaj}i dekontaminacija iuni{tuvawe na nivnata ambalaà.

Konvencija, ~len 6, vo vrska somerkite za redukcija ili eliminacijana osloboduvawata od zalihi i otpad,to~ka d, (i), (ii).

Pravilnikot do odreden stepen gitretira barawata na Konvencijata.Obvrskite soglasno ~len 6 (2) odKonvencijata ne se sodràni voPravilnikot, no se zastapeni voZakonot za upravuvawe so otpad (ipodzakonskite akti koi treba da seizgotvat kon ovoj Zakon), kako i prekuobvrskite prevzemeni so ratifikaci-jata na Bazelskata konvencija odRepublika Makedonija.

Pravilnik za upravuvawe so opasenotpad, kako podzakonski akt konZakonot za upravuvawe so otpad (koj evo faza na podgotovka). So donesu-vaweto na ovoj Pravilnik verojatno}e se ukine Pravilnikot zauni{tuvawe na neiskoristeni otrovi

Pravilnik za uvoz, izvoz i tranzitna otpad {pravna osnova e postavenavo Zakonot za upravuvawe so otpad,~len 106 (6)}, koj }e bide usoglasen soodredbite na Bazelskata konvencija iEU-legislativata, kako i ~len 6 odStokholmskata konvencija.

215

Tip Podzakonski akt


Oficijalen naziv Pravilnik za tehni~kite i sanitarno-higienskite uslovi koi moraaat da giispolnuvaat organizaciite na zdruèn trud koi se bavat so promet na otrovi

Kompetentni administra-tivni tela Ministerstvo za zdravstvo


Propi{uva tehni~kite i sanitarno-higienskite uslovi za organizaciitekoi se zanimavaat so promet na otro-vi (vklu~uvaj}i rakuvawe i skladi-rawe).

Konvencija, ~len 6, vo vrska somerkite za redukcija ili eliminacijana osloboduvawata od zalihi i otpad,stav 1, prva re~enica od to~ka c.

Pravilnik: propi{uva tehni~kidetali vo upravuvaweto so zalihi naotrovi (vklu~uvaj}i go pakuvaweto) nabezbeden, efikasen i ekolo{ki pri-fatliv na~in. Ovoj pravilnik istotaka gi propi{uva tehni~kite detalivo upravuvaweto so zalihi na otrovikoi se zapalivi i eksplozivni.

Konvencija, ~len 10 vo vrska soinformirawe na javnosta, podigawena svesta i edukacija, stav 1, za obukana profesionalcite.

Pravilnik: ~len 20 vo vrska soedukacija na profesionalcite, raku-vawe so otrovi; evidencija na sprove-denata edukacija e obavezna.

Pravilnikot moè da bide usvoen kakopodzakonski akt kon predloèniotZakon za hemikalii; otpadot e sood-vetno tretiran so legislativata zaupravuvawe so otpad.

215


216216


Tip Podzakonski akt


Oficijalen naziv Pravilnik za ozna~uvawe na otrovite {to na doma{niot pazar se pu{taat vopromet



Gi propi{uva i opi{uva znacite naopasnost (se sostojat od simbolitekoi ozna~uvaat opasnost i indikaci-ite na opasnost), bukvata koja ukaùvana opasnost, R (rizik) i B (bezbedno)

Etiketirawe na oprema koja sodrìPCB

Zakon za klasifikacija, pakuvawe ietiketirawe na opasni supstancii ipreparati (ako ovaa problematika nebide vklu~ena vo Zakonot zahemikalii)); Pravilnikot ne e aùri-ran soglasno EU legislativata.

Tip Podzakonski akt


Oficijalen naziv Popis i ocena na organizacijata za toksikolo{kata ocena na otrovite i utvr-duvawa na efikasnost na otrovite

Tip Izmeni/dopolnuvawa na podzakonskiot akt

Broj Slu`ben List na SFRJ, broj 7/84, 5/85, 18/87. 43/88

Oficijalen naziv Izmeni/dopolnuvawa na podzakonskiot akt

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za zdravstvo i Komisija za otrovi


Konvencija, ~len 8 vo vrska soklasificirawe na hemikaliite voAneks A, B

Aktot ne e aùriran da gi opfatikriteriumite za proverka na POPsZakon za laboratoriska praksa i

217

i C i Aneks D za barawa za informa-cii i kriteriumi za proverka

Aktot ne e aùriran da gi opfatikriteriumite za proverka na POPs

Tip Podzakonski akt

Broj Slu`ben List na SFRJ, broj 7/84 i 57/82

Oficijalen naziv Odluka za organizaciite na zdruèn trud ovlasteni za odreduvawe na efikas-nosta na odredeni otrovi koi se koristat za odrùvawe na higiena vo zgradi,javni objekti i povr{ini i za istrebuvawe na patogeni insekti i drugi {tetnici.

Kompetentni administrativnitela

Kratok opis Vrska so Stokholmskata konvencija Prifatlivi pravni re{enija zaradiusoglasuvawe so obvrskite konStokholmskata konvencija

Konvencija: Aneks D

Odluka: site kriteriumi za proverkane se opfateni

Zakon za laboratoriska praksa i podza-konski akt kon Zakonot za akreditacija(Slu`ben Vesnik na RepublikaMakedonija, broj 54/2002).

Tip Podzakonski akt

Broj Slu`ben List na SFRJ, broj 59/82, 7/84, 9/86, 18/87, 33/88

Oficijalen naziv Re{enie za utvrduvawe na listata na otrovi koi moàt se pu{taat vo promet

Kompetentni administrativnitela

Ministerstvo za zdravstvo i Komisija za otrovi

Kratok opis Vrska so Stokholmskata konvencija Prifatlivi pravni re{enija zaradiusoglasuvawe so obvrskite konStokholmskata konvencija

Ja definira listata na otrovi koi

moè da se pu{tat vo promet i gi

Konvencija: Aneks A, ne dozvoluva

upotreba na toksafenRe{enie: go vklu~uva toksafenot podbroj 530 me|u onie otrovi ~ij promet (kako

217


podzakonski akt kon:

Zakonot za akreditacija (Slu`ben Vesnikna Republika Makedonija, broj 54/2002).

218218


opi{uva nivnite me|unarodni nazivii hemiskiot sostav, gi klasificira vo~etiri grupi na otrovi/preparati i jaodreduva nivnata dozvolena upotreba.

Re{enie: go vklu~uva toksafenot podbroj 530 me|u onie otrovi ~ij promet(kako insekticid i rodenticid) edozvolen.

insekticid i rodenticid) e dozvolen Zakon za hemikalii, a kako vremenore{enie:

• so izmeni/dopolnuvawa na Zakonotza promet na otrovi da se zabranitoksafen, endrin i mireks, soglasnoovlastuvaweto na Ministerstvotoza zdravstvo od ~len 4 (3), kako itoksafen, endrin i mireks (obvrzu-va~ki) da se izbri{at od listata sodonesuvawe na izmena/dopolnuvawe.

Tip Izmeni/dopolnuvawa na podzakonskiot akt

Broj Slu`ben List na SFRJ, broj 7/84, 9/86, 18/87, 33/88

Oficijalen naziv Izmeni/dopolnuvawa na Re{enieto za utvrduvawe na listata na otrovi koimo`at se pu{taat vo promet

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za zdravstvo i Komisija za otrovi


Listata od Re{enieto 59/82 epro{irena. Hemikaliite pod broj 440i 441 (odredeni PCB koi prethodnobile upotrebuvani za boi i lakovi) seizbri{ani od Listata (Slu`ben Listna SFRJ, broj 9/86)

Konvencija: Aneks A,

ne dozvoluva nikakva upotreba naendrin i Aneks B, dozvoluva upotrebavo specijalni slu~ai i nekoi speci-fi~ni izzemawa za upotreba na DDT.

Izmeni/dopolnuvawa na Re{enieto:gi vklu~uva endrin i DDT me|u otro-vite ~ij promet e dozvolen

Nov Zakon za hemikalii ili kakovremeno re{enie:

• soglasno ovlastuvaweto na Minis-terstvoto za zdravstvo, ~len 4 (3),da se izmeni/dopolni Zakonot zapromet na otrovi so zabrana naendrinot, ili da se sledi procedu-rata za izmenuvawe/dopolnuvawe naZakonot ({to mo`e da go re{i pro-blemot so endrin i DDT) i (obvrzu-va~ki) da se izbri{at endrin i DDTod Listata so donesuvawe na novaizmena/dopolnuvawe.

219

Tip Zakon

Broj Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija, broj 16/2004

Oficijalen naziv Zakon za trgovija - Odluka za rasporeduvawe na stokite na formi na izvoz iuvoz (Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija, broj 56/2004) (ZT)

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za finansii


Gi rasporeduva stokite na formi nauvoz i izvoz

Konvencija, Aneks A: obezbeduvaspecifi~ni izzemawa za upotreba naHCB

Odluka: dozvoluva uvoz na HCB sospecijalna dozvola izdadena odMinisterstvoto za zdravstvo

1. Zakon za hemikalii i podzakons-ki akti kon istiot

2. Vremeno re{enie:

2.1 Izmeni/dopolnuvawa na Zakonotza promet na otrovi, preku ovlastu-vawe na M@SPP vo sorabotka soMinisterstvoto za zdravstvo iMinisterstvoto za ekonomija daizdade Odluka za zabrana, restrikci-ja (vklu~uvaj}i specifi~ni izzemawaako e neophodno) na prometot na otro-vi i preparati, so cel da se ispolnatobvrskite kon ratifikuvaniteme|unarodni dogovori povrzani soza{titata na ìvotnata sredina (pos-toi pravna osnova vo ~len 1, sporedkoja celta na Zakonot e za{tita naìvotot i zdravjeto na lu|eto iìvotnata sredina).

2.2 Odluka za zabrana i restrikcijana upotrebata na odredeni otrovi(koja }e se odnesuva na obvrskata pre-vzemena od zemjata soglasno Aneks A iAneks B, kako i mo`noto pro{iruvawena spisokot na POPs, soglasno AneksD, E i F).

219


220220


2.3 Odluka za uvoz i izvoz naodredeni otrovi i preparati (koja}e se odnesuva na obvrskata prevze-mena od zemjata soglasno ~len 3 odKonvencijata).

Tip Zakon

Broj Slu`ben vesnik na SFRJ, Br. 27/90

Oficijalen naziv Zakon za transport na opasni supstancii (ZTOS)

Kompetentni administrativni tela Ministerstva za: Vnatre{ni raboti; Zdravstvo; Transport i vrski


Gi propi{uva uslovite na transportna opasni supstancii i proceduritepovrzani so transportot, vklu~uvaj}igo i nadzorot vrz primenata na ovojZakon

^len 6 d (i) Da se navedat POPs pesticidite

Tip Pravilnik


Oficijalen naziv Pravilnik za tehni~kite uslovi za firmite, za obuka na voza~i na motornivozila koi prenesuvaat opasni supstancii i drugi lica vklu~eni vo takov vidtransport



Obuka na personalot koj rakuva soopasni supstancii vo tekot na trans-portot

^len 10 e Da se usoglasi so bezbednosnitemerki za POPs.

221

Tip Pravilnik


Oficijalen naziv Pravila za na~inot na transportirawe na opasnite supstancii na pati{ta



Ja ureduva obukata na personalot kojrakuva so opasni supstancii vo tekotna transportot

^len 6 d (i) Da se usoglasi so bezbednosnitemerki za POPs

Tip Pravilnik


Oficijalen naziv Pravila za obuka na voza~ite na motorni vozila koi prenesuvaat opasni sup-stancii i drugi lica koi se involvirani vo transportot na opasnite sup-stancii



Zakonot ima za cel, bezbednost prirabota i gi vklu~uva merkite, sredst-vata i metodite za sozdavawe bezbed-ni uslovi za rabota. Pome|u drugitemerki za bezbednost pri rabota ovojzakon vklu~uva i restrikcija vokoristeweto na {tetnite i opasnisupstancii, profesionalnite zabolu-vawa i povreda pri rabota.

Ne postoi direktna vrska soKonvencijata, no mo`e da e od golemava`nost za uslovite za rabota vokapacitetite kade ima mo`nost zanenamerni emisii na POPs.

221


222222


Tip Zakon i negovi amandmani

Broj Slu`ben vesnik na RM Br. 31/85,51/88, 23/90, 17/91,32/03

Oficijalen naziv Zakon za trudova inspekcija

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za trud i socijalna politika, Trudov inspektorat


Ne postoi direktna vrska soKonvencijata, no moè da e od golemava`nost za uslovite za rabota vokapacitetite kade ima mo`nost zanenamerni emisii na POPs.

Tip Zakon

Broj Dadeno na parlament na usvojuvawe (se o~ekuva da stapi vo sila vo 2004)

Oficijalen naziv Zakon za ìvotna sredina (Z@S)

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka soMinisterstvo za zdravstvo, Ministerstvo za ekonomija i Ministerstvo zazemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo


Gi propi{uva osnovnite principi zaprezervacija, za{tita i podobruvawena kvalitetot na ìvotnata sredina;

• za{tita na ~ovekoviot ìvot izdravje;

• za{tita na biodiverzitetot;

Skoro site odredbi od Konvencijataimaat pravna osnova koja treba da seregulirana nacionalno nivo prekuodredbite od Zakonot za ìvotna sre-dina . Nekoi od tie odredbi se:

Zabrana za proizvodstvo i upotrebasoglasno obvrskite na dràvata konKonvencijata (^len 3(1) baziran na^len 21 koja naloùva:

• Zabrana za proizvodstvo, promet,upotreba na dobra i uslugi so celda se za{titi ìvotnata sredina.-moè da bide pravna osnova za

223

• racionalno i odr`livo koristewena prirodnite resursi i

• implementacija i podobruvawe namerkite za ekolo{kite problemi naglobalno i regionalno nivo

Principi na: integracija, odr`livrazvoj, zagaduva~i, pretpazlivost,po~isto proizvodstvo, me|unarodnasorabotka, u~estvo i pristap doinformacii, podigawe na javnatasvest za temi koi se va`ni za ìvot-nata sredina. Site se vo soglasnostso Konvencijata.

^len 5 e kompletno opfaten soodredbite od Zakonot:

• Planirawe: GlavaIX

• Monitoring: Glava V

• Istraùvawa i edukacija: Glava VII

• Najdobri dostapni tehniki Glava XIIza A-Integrirani ekolo{ki dozvoli

izvr{uvawe na Aneksite A i B iKonvencijata.

Zabrana za uvoz i izvoz soglasnoobvrskite na dràvata konKonvencijata ^len 3 (2) zasnovan na^len 22 koja naloùva -zaradiza{tita na ìvotnata sredina i~ovekovoto zdravje, Ministerot gopredvodi teloto od dràvnata admin-istracija, kompetentno da giizvr{uva rabotite od delot na ìvot-nata sredina, vo konsultacija soMinisterot za Ekonomija iMinisterot za zdravstvo }e davadefinicii za opasnite i {tetnitesupstancii i proizvodi, kako i sup-stanciite i proizvodite na koi imazabrana za uvoz, izvoz i tranzitdo/niz Republika Makedonija.

Obvrskite vo ^len 5 odKonvenvcijata za merkite za reduk-cija i eliminacija na emisiite odnenamerno proizvodstvo moè da sesmetaat deka }e gi ispolneti soglas-no odredbite od od Glava XII. A-Integrirani ekolo{ki dozvoli (IPPC)za instalacii koi imaat vlijanie vrzìvotnata sredina. ]e bide potrebnoda se dadat onie kategorii na izvorikoi se nabroeni vo Aneks C, del II ikolku {to e mo`no i onie koi senavedeni vo delot III, da bidat pred-met na A-IPPC dozvoli koi pokrajdrugite obvrski }e bidat obvrzani soBAT.

223


224224


Tip Zakon

Broj Zakonot e daden na usvojuvawe na Parlament (se o~ekuva da stapi vo sila vo2004)

Oficijalen naziv Zakon za upravuvawe so otpad (ZUO)

Kompetentni administra-tivni tela Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe vo sorabotka soMinisterstvo za zdravstvo, Ministerstvo za ekonomija


Zakonot go regulira upravuvaweto sootpadot , planira i programi zaupravuvawe so otpad, prava i obvrskiod pravni i prirodni entitetipovrzani so upravuvaweto so otpadot,na~inot i uslovite na sobirawe,transport, tretman, prerabotka,skladirawe i odlagawe na otpadot;uvoz; izvoz i transport na otpad; mon-itoring, informativni sistemi ifinansirawe.

Konvencija ^len 6

Merki za redukcija ili eliminacija naemisiite od zalihite i otpadot 1 pa-ragraf, vtora re~enica

ZUO, ^len 25(1) to~ka3, Lista naotpadi; proizvodi so izminat rok naupotreba

Konvencija ^len 6 (2)

Merki za redukcija ili eliminacija naemisiite od zalihite i otpadot

ZUO, ^len 105 nalo`uva: Uvozot,izvozot i tranzitot na opasniot otpad}e se prevzemaat vo soglasnost soBazelskata konvencija za kontrolanaprekugrani~niot prenos i skladirawena opasniot otpad.

Odredbite od Konvencijata vo ^lenot6 za zalihite, koi }e prejdat vo otpadse pokrieni so ovoj zakon.Pravilnikot za metodite na odlagawena POPs so isklu~ok na PCB (koi seposebno regulirani) }e bide objaven.Navedenite odredbi za PCB i ovlas-tuvaweto na M@SPP da gi propi{uvadetalite okolu rakuvawe so PCB sopodzakonski akti e vo soglasnost soobvrskite koi proizleguvaat odKonvencijata

Usvojuvawe i objavuvawe na regulativiza deponiite i Inceneracija/koince-neracija

225225


Konvencija Aneks A del II

ZUO, ^len 69Rakuvawe so PCB/PCT

(1) Se zabranuva da se:proizveduva, uvezuva i trguva soPCB/PCTpovtorno upotrebuvawe i recikli-rawe na iskoristeni PCB/PCTda se polni povtorno ili nadopol-nuva opremata so PCB/PCT

(2) Pravnite i prirodnite entitetikoi poseduvaat, koristeni PCB iopremata mora da gi evidentiraatkoli~inite, potekloto, prirodata isodrìnata na PCB, koristeni PCB,kako i opremata vo Ministerstvotoza ìvotna sredina i prostornoplanirawe

(3) Pravnite i prirodnite entitetitreba da ja ozna~at deka sodrì ilinekoga{ sodrèla PCB

(4) Pravnite i prirodnite entitetikoi rakuvaat so PCB, upotrebeniPCB i oprema treba da vodat evi-dencija vo soglasnost so zakonot idrugite regulativi.

(5) Ministerot za ìvotna sredina iprostorno planirawe treba da gipropi{e na~inot i uslovite zarakuvawe so PCB, na~inot iuslovite koi se odnesuvaat nainstalaciite i prostoriite zaodlagawe i dekontaminacija PCB,upotrebeni PCB, kako i na~inot zarakuvawe so sinhronata oprema kojasodrì PCB

226226


Konvencija ^len 5 i Aneks C, Part IIi III za Merki za redukcija ili elimi-nacija na emisiite od nenamernotoproizvodstvo

ZUO: Glava VI za deponiite i Glava VIIza inceneracijata i koinceneracija

• Gi sodrì osnovnite principi koikorespondiraat so barawata voKonvencijata

Tip Pravilnik

Broj Rabotna verzija, ne e seu{te dostapna za zainteresiranite strani

Oficijalen naziv Pravilnik za isfrlawe od upotreba (eliminacija) na PCB

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe


Pravilnikot ima za cel da gi isfrliod upotreba na PCB i PCT. ^len 4propi{uva celosen inventar na siteuredi koi sodràt PCB i PCT.Pravilnikot propi{uva proces naisfrlawe od upotreba, vklu~uvaj}ituka i identifikacija i analizi naosobinite na razli~nite vidovi naPCB i PCT. Aktivnostite moè da sevr{at od lica koi poseduvaat sood-vetna licenca za toa. Za da senapravi sinhroniziran inventar,pravilnikot voveduva i formularikoi treba da bidat popolneti odstrana na site ~initeli.

Vo soglasnost e so odredbite odKonvencijata (vo nekoi odredbi eduri i mnogu postrikten), Zaedno soodredbite od Zakonot za upravuvaweso otpad celosno gi ispolnuvaobvrskite od Konvencijata.

Treba da se prilagodi i da bidedostapen do site ~initeli, da seusvoi i objavi

227

Pravilnikot gi determinira dozv-olenite operacii za odlagawe.

Tip Pravilnik

Broj Rabotna verzija, ne e seu{te dostapna za ~initelite

Oficijalen naziv Pravilnik za upravuvawe so otpadni masla (PUOM)

Kompetentni administrativni tela


Pravilnikot treba da se primeni samona otpadni masla (definirano vo ^len2) koi treba da se prerabotat iliiskoristat kako substituti na drugifosilni goriva. Polihloriranitemasla se isklu~eni.

Konvencija Aneks C, del II, (a i b)

PUOM pridonesuva za imple-mentacija na odredbite od konvenci-jata so:^len 19Samo onie otpadni masla koisodràt ne pove}e od 10 mg PCBi PCT vo 1 kg maslo, moàt da sekoristat kako gorivo vo toplan-ite. Toplanite ili industriskitepe~ki vo koi otpadnite masla sekoristat kako goriva, vo odnos naemisiite na supstanciite voatmosferata, }e se usoglasat sopravilnikot koj gi ureduvaemisiite na supstanciite voatmosferata od toplanite iindustriskite pe~ki^len 20(1) Inceneracijata na otpadnite

masla vo industriskite pe~kimoè da se vr{i samo ako maslatasodràt maksimum 50 mg PCB na 1kg maslo.


227


228228


(2) Otpadnite masla koi sodràtpove}e od od 50 mg PCB na 1 kgtreba da se sogoratvo inceneratorza opasen otpad.

(3) Vo slu~aj koga otpadnite masla ginemaat osobinite navedeni voprviot paragraf od ovoj ~len tiese sogoruvaat vo industriskitepe~ki, tie treba da gi ispolnatuslovite od pravilnikot koj ja ure-duva inceneracijata na opasenotpad.

Tip Zakon


Oficijalen naziv Zakon za kvalitet na ambietalniot vozduh (ZKAV)

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe


Zakonot gi utvrduva izvorite nazagaduvawe na vozduhot (stacionarniizvori- industriski i energetski in-stalacii, mobilni izvori na zagadu-vawe - ma{ini vgradeni vo trans-portnite vozila i goriva). Zakonotisto taka gi propi{uva tipivite nagrani~ni vrednosti (grani~ni vred-nosti za kvalitet na ambientalniotvozduh i za alarmirawe, za emisii odstacionarni izvori, grani~ni vred-nosti zaemisii od mobilni izvori, isodrìnata na opasni supstancii

Konvencija, ^len 5 i Aneks C, del IIi III

ZKAV: Propi{uva ovlastuvawa naM@SPP da gi determinira grani~nitevrednosti za emisiite vo vozduh.

Odlukite za grani~nite vrednosti zaemisiite od procesite navedeni voAneks C, del II i kako praksa vo proce-site od del III:

• Re{enie za emisiite na zagadu-va~i na vozduh od sekundarnotoproizvodstvo na aluminium;

• Re{enie za emisiite na zagadu-va~i na vozduh od sekundarnotoproizvodstvo na cink;

229

vo gorivata). Zakonot go definiraupravuvaweto so kvalitetot na ambi-entalniot vozduh preku ocena i usvoju-vawe na dokumentite za planirawe.Zakonot dava ovlastuvawa za zabranana aktivnosti koi go zagaduvaat voz-duhot nad dozvolenite granici deter-minirani so zakonot i negovite podza-konski akti.

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od sekundarnoto proiz-vodstvo na bakar;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od pogonite za sinteru-vawe i industrijata za `elezo i~elik;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od cementarnicite;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od pogonite za proizvod-stvo na hartija i pulpa koi imaatpogoni za belewe na hartija;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od pogonite za demonta`ana dotraeni stari vozila (ELVs) istara elektri~na i elektronskaoprema (WEEEs);

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od termi~kite metalur-{ki procesi;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od pogonite Za zatoplu-vawe vo doma}instvata i indus-triskite toplani;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od pogonite koi proizve-duvaat hlorofenol i hloranil;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od krematoriumi;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od mobilni izvori;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od pogonite za boewe ifinalizirawe na tekstil;

• Re{enie za emisiite na zagaduva~ina vozduh od rafineriite na ot-padni masla.

229


230230


Tip Zakon

Broj Zakon za za{tita na prirodata (ZZP)

Oficijalen naziv Zakonot e daden na usvojuvawe na Parlament (se o~ekuva da stapi vo sila vo2004)

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvo zazemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo


Zakonot ja regulira za{titata naprirodata so za{tituvawe nabiolo{kata i pejsa`na raznovidnosti za{tita na prirodnoto nasledstvovo i nadvor od za{titenite podra~ja.

Zakonot za za{tita na prirodata giopfa}a upotrebata na pesticidite vodelot za specijalen tretman, kadeupotrebata na specifi~nite pestici-di so negativni efekti vrzbiolo{kata raznovidnost, moè dabide zabraneta so zaedni~ka odlukausvoena od dvete ministerstva,Ministerstvo za ìvotna sredina iprostorno planirawe i Ministerstvoza zemjodelstvo,{umarstvo ivodostopanstvo .

Ne postoi celosno ovlastuvawe zazabrana na upotrebata kako {to sebara vo Konvencijata bidej}i avtor-izacijata e povrzana so delot zaspecijalen tretman.

Tip Zakon


Oficijalen naziv Zakon za vodi (ZV)

Kompetentni administrativni tela Ministerstvo za zemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvo zazdravstvo i Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe


Zakonot se fokusira na trite glavnioblasti: iskoristuvawe na vodite,za{tita na vodite i kontrola nazagaduvaweto i za{tita od

(Aneks B, ~len 3)

231

negativnite efekti od vodite. Ovojzakon e napraven so cel da seodredatgeneralnite standardi i principi zana~inot na upravuvawe so vodite voRepublika Makedonija

Tip Pravilnik

Broj Rabotna verzija

Oficijalen naziv Pravilnik za kvalitet na voda za piewe



Gi propi{uva site parametrite zakvalitet na vodata za piewe

Gi determinira maksimalno dozv-olenite koncentracii na PCB vovodata za piewe 0,0005 mg/l


231


232232


nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija

Documents