nastavna programa prakti^na nastavacsoo.edu.mk/images/stories/programi2010/hemisko... ·...

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

NASTAVNA PROGRAMA

PRAKTI^NA NASTAVA II godina

HEMISKO-TEHNOLO[KA STRUKA hemisko-tehnolo{ki tehni~ar

Skopje, 2006 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: PRAKTI^NA NASTAVA

1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazovn profil: HEMISKO-TEHNOLO[KI TEHNI^AR 1.2.2. Struka: HEMISKO-TEHNOLO[KA

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Stru~no obrazovanie - prakti~na obuka

1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: VTORA

1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet

1.5.1. Broj na ~asovi nedelno: 4 ~asa 1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 144 ~asa 1.6. Status na nastavniot predmet: ZADOL@ITELEN predmet

3

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

U~enikot koj uspe{no }e ja sovlada nastavnata programa }e se zdobie so znaewa i }e razvie sposobnosti koi }e mu ovozmoàt:

• da gi primenuva steknatite znaewa i umeewa od analiti~ka hemija i organska hemija pri izu~uvawe na drugite predmeti zna~ajni za strukata, vo profesionalnata rabota, sekojdnevniot ìvot i sledewe na nastava vo povisoki soodvetni obrazovni institucii.

• da gi opi{uva svojstvata na supstancite, da ~ita podatoci od tabela, da pravi sporeduvawa i da izveduva zaklu~oci;

• da go prepoznava i imenuva laboratoriskiot pribor, instrumentite i hemikaliite;

• da izveduva postapki za dobivawe na ~isti supstanci, identifikacija na katjoni po analiti~ki grupi i na anjoni i kvalitativna analiza na ednostavni smesi;

• da go prezentira rezultat spored opredeleni barawa;

• da razlikuva razli~ni vidovi na hemiski reakcii;

• da vospostavuva vrska me|u sostavot, svojstvaata i soodveten metod za analiza na dadena proba;

• da re{ava ednostavni problemi od oblasta na kvalitativnata analiti~ka hemija i organskata hemija po eksperimentalen pat;

• da steknuva osobini na pedantnost, preciznost, pretpazlivost i ekonomi~nost i naviki za li~na za{tita i za{tita na okolinata od hemikalii

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA

Sodrìnite od programata po hemija vo I godina za osnovni tipovi hemiski soedinenija i reakcii, od organskata i analiti~kata hemija.

4

4.OBRAZOVEN PROCES 4.1. Strukturirawe na sodr`inite za u~ewe Podra~je: ANALITI^KA HEMIJA (72 ~asa)

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki

Korelacija me|u tematskite

celini i me|u predmetite

I. VOVED VO ANALITI^KATA ЛАБОРАТОРИЈА

8

U~enikot:

- da poznava:

• znaci za predupredu-vawe i opasnost i pravila za odnesuva-we i sigurnost vo analiti~ka laboratorija;

• redosled na postapki za podgotovka na primerok za analiza od cvrsti i te~ni supstanci;

- da izveduva postapki na: rastvorawe, dekantirawe, filtrirawe, su{ewe, centrifugirawe, kristali-

Laboratoriski ve`bi:

• znaci za predupreduvawe i opasnost;

• pravila za odnesuvawe vo laboratorijata i za{tita pri rabota so hemikalii;

• rakuvawe so opasni hemikalii;

• vodewe na laboratoriski dnevnik;

Hemija:

- Podelba na hemijata

5

zacija i ekstrakcija;

- da vodi laboratoriski dnevnik;

- da se gri`i za urednosta na laboratoriskiot pribor i rabotnoto mesto;

- da go po~ituva redot vo laboratorijata, pravilata za rakuvawe so opasnite hemikalii i znacite za predupreduvawe i opasnost.

• osnoven labora-toriski pribor i aparati vo laboratorija za analiti~ka hemija;

• postapki na rastvorawe, dekantirawe, filtrirawe, su-{ewe, ekstrahira-we i kristaliza-cija.

6

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki



II. RASTVORI

8 U~enikot : - da izveduva reakcija na: hidroliza, jonska reakcija; - da ispituva sprovodlivost na rastvor od elektrolit; - da identifikuva supstanca (kiselina ili baza) so pomo{ na razli~ni indikatori i pri reakcii na hidroliza; - da regulira sredina so pufer; - da poznava postapka i pravilno da rastvoruva silni kiselini i bazi vo voda; po~ituva red vo laboratorija i postapki za rabota so korozivni supstanci; - da re{ava zada~i od me{awe i razreduvawe na


- me{awe i razreduvawe na rastvori;

- sprovodlivost na elektroliti;

- jonski reakcii;

- ispituvawe na promena na boja na indikatori vo kiselini i bazi;

- hidroliza na soli i ispituvawe na sredinata so indikator;

- regulirawe na sredinata so puffer.

7

rastvori i zada~i so gustina, proizvod na rastvorlivost i zada~i so presmetuvawe na rN.

Popolnuvawe na laboratoriskiot dnevnik

Tematski celini Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki



III. KVALITATIVNA HEMISKA ANALIZA

56

U~enikot:

- da go poznava:

• sostavot i nomenkla-turata na osnovnite grupi na neorganski soedinenija i na kompleksnite soedinenija;

• osnovite za reakcii po suv i voden pat i na~inot na prevedu-vawe na primerok vo rastvor;

• podelbata na katjonite po grupi i katjonite vo oddelni analiti~ki grupi,

Ve`bi:

- nomenklatura na neorganski soedinenija (pi{uvawe na formuli ako e poznato imeto na soedinenieto i obratno).


- doka`uvawe na oksidi so indikatori;

- reakcii za identifikacija na katjoni po grupi

Hemija:

- Hemiska reak-

cija i hemiska

ravenka

- Rastvorlivost

na supstancite

8

grupovite reagensi i reakciite za identi-fikacija na katjoni;

• postapka na analiza na smesa od katjoni od edna analiti~ka grupa (talo`ewe so grupen reagens, rastvorawe i oddeluvawe na katjonite i nivna identifikacija), i postapka za sistematska analiza na smesa na katjoni po suv pat;

• reakciite za identifikacija na anjonite: hloridi, sulfati, karbonati, nitrati, fosfati, acetati i oksalati;

- da pretstavuva so hemiski ravenki:

• reakcii za

(I,II,III,IV,V,VI) po suv (5 i 6 grupa) i voden pat;

- reakcii za identifikacija na oddelni anjoni;

- sistematska analiza na katjoni.

Biologija:

- Elementi vo sostav na ~ove~kiot organizam

- Ishranata na rastenijata.

9

ideentifikacija na katjoni od oddelni analiti~ki grupi;

• reakcii za identifi-kacija na anjoni;

- da opredeli potreben grupen i reagens za identifikacija;

- da razlikuva reakcii za identifikacija na katjoni i anjoni spored opredeleno fizi~ko svojstvo na talogot (rastvorlivost, boja, izgled i dr.), promenata na bojata na rastvorot, karakteristi~en miris);

- samostojno da izveduva:

• karakteristi~ni reakcii i reakcii za identifikacija na katjoni od oddelni grupi i reakcii;

• analiza na smesa na katjoni od ista grupa

Istra`uvawe:

Kvalitativen sostav na po~vata:

- pribirawe na informacii od razli~ni izvori;

- kvalitativna analiza na primeroci;

- obrabotka na podatocite;

10

(talo`ewe so grupen reagens, rastvorawe i oddeluvawe i nivna identifikacija), i postapka za sistema-tska analiza na smesa na katjoni po suv pat.

- prezentacija.

Podra~je: HEMIJA (72 ~asa)

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki



I. VOVED VO ORGANSKATA HEMIJA

16

U~enikot:

- da poznava: znaci za predupreduvawe i opasnost i pravila za odnesuvawe i sigurnost vo laboratorijata za organska hemija i laboratoriski pribor i aparaturi koi naj~esto se koristat;

- da izveduva postapki na: destilacija, kristali-zacija, ekstrakcija; sobirawe na gasovi pod voda i palewe na gasovi;


• znaci za predupreduvawe i opasnost; pravila za odnesuvawe vo laboratorijata i za{tita pri rabota so hemikalii;

• osnoven labora-toriski pribor i aparaturi vo laboratorija za organska hemija;

Hemija:


11

- da go doka`uva jaglerodot, vodorodot, kislorodot, sulpurot, azotot i halogenite elementi vo sostavot na organskite supstanci;


- da se gri`i za urednosta na laboratoriskiot pribor i rabotnoto mesto.

• postapki na destilacija, ekstrahirawe, sobirawe na gasovi pod voda i palewe na gasovi;

• opredeluvawe na nekoi fizi~ki svojstva na organskite supstanci i pretstavuvawe na podatocite vo tabeli;

• opredeluvawe na kvalitativen sostav na organski soedinenija;

• vodewe na laboratoriski dnevnik.

12

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

Nasoki



II. JAGLEVODORODI

20

U~enikot:

- da poznava:

• laboratoriski na~in za dobivawe na metan, eten i etin;

• karakteristi~ni reakcii i drugi svojstva na navede-nite soedinenija;

- da go identifikuva potrebeniot laboratoriski pribor i da sostavuva aparatura za dobivawe na jaglevodorodite i otkrivaweto na nivnite svojstva;

- da izveduva postapki na: dobivawe na metan, eten i etin i da gi otkriva nivnite svojstva;


• dobivawe na metan i otkrivawe na svojstvata;

• dobivawe na eten i otkrivawe na svojstva;

• dobivawe na etin i otkrivawe na svojstvata;

• otkrivawe na svojstva na nekoi aromati~ni soedinenija.

Organizirawe na poseta na rabotna organizacija za proizvodstvo na

Hemija:


13

- da doka`uva prisustvo na jaglerod, vodorod, kislorod, sufur, azot i halogeni elementi vo sostav na organski supstanci;


- da se gri`i za urednosta na laboratoriskiot pribor i rabotnoto mesto.

polimerni materi-jali.

Izrabotka na zbirki, panoa i sli~no za plasti~ni materijali i sintetski vlakna.

Vodewe na laborato-riski dnevnik.

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki



III. SOEDINENIJA SO JAGLEROD, VODOROD

I KISLOROD

24

U~enikot:

- da poznava:

• laboratoriski na~ini za dobivawe na soodvetni soedinenija;

• karakteristi~ni reakcii i drugi


• dobivawe na etanol so alkoholno vriewe;

• otkrivawe na svojstvata (palewe na etanolot,

Hemija:


14

svojstva na navede-nite soedinenija;

- da go identifikuva potrebeniot laboratoriski pribor;

- da sostavuva aparatura za dobivawe i otkrivaweto na nivnite svojstva;

- da izveduva postapki na: dobivawe na alkohol, aldehid, organska kiselina i ester i postapki za otkrivawe na svojstvata;


- da se gri`i za urednost na laboratoriskiot pribor i rabotnoto mesto.

etanolot kako rastvoruva~, dobivawe na alkoholati i reakcija na oksidacija);

• otkrivawe na svojstvata na aldehidite (reakcii na oksidacija so felingov rastvor i reakcija na sre-breno ogledalo);

• rastvorlivost na acetonot i acetonot kako rastvoruva~ na boi i lakovi;

• otkrivawe na svojstvata na organskite kise-lini (rastvorli-vost vo voda, ispituvawe na rN i sprovodlivost i reakcii so

15

metalite.

Poseta na rabotna organizacija za proizvodstvo na polimerni materi-jali.

Izrabotka na zbirki, panoa i sli~no za plasti~ni materijali i sintetski vlakna.

Vodewe na laborato-riski dnevnik.

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki



IV. BIOSOEDINENIJA

12

U~enikot:

- da gi poznava:

• sostavot i strukturata na osnovnite grupi na


• Otkrivawe na svojstvata na jaglehidratite

(rastvorlivost na razli~ni jaglehi-

Hemija:


- Funkcio-nalni grupi

16

biosoedinenija;

• karakteristi~nite reakcii i drugi svojstva na navede-nite soedinenija;

- da go identifikuva potrebeniot laboratoriski pribor;

- da sostavuva aparatura za dobivawe i otkrivaweto na svojstvata na soedinenijata;

- da izveduva reakcii na: dokaùvawe na jaglehidrati, belkovini i masti i masla i postapki za otkrivawe na nivnite svojstva;


- da ima navika za urednost na laboratoriskiot pribor

drati; nabquduvawe na skrob pod mikroskop, gorewe na {e}er); dokaùvawe na aldehidna grupa vo glukoza; hidroliza na disaharidi).

• Otkrivawe na svojstvata na belkovini (talo`ni i oboeni reakcii); na~ini za koagulacija na belkovini.

• Rastvorlivost na masti i masla vo organski rastvoruva~i; dokaùvawe na nezasiteni kiselini vo sostav na masla; saponifikacija na masti i masla.

- Svojstvata na alkoholi, alde-hidi, ketoni i organski kiselini

Biologija:

- Sostavot na organizmite

- Ishrana

17

i rabotnoto mesto. • Rastvorlivost na vitaminite.

Istraùvawe

(zavr{na ve`ba):

Sostavot na hranata.

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe

Nastavata od predmetot }e se organizira vrz osnova na principite na aktivnata nastava. ]e se koristi kombinacija od razli~ni formi i metodi. Pogodni metodi za nastavata po prakti~na nastava se: laboratoriski ve`bi, demonstracija od nastavnikot ili u~enicite (eksperiment, ilustrativen mateijal, videosnimka), poseta na specijalizirana analiti~ka laboratorija, diskusija, re{avawe na problemi od strukata i izgotvuvawe na ednostavni istraùvawa i proekti (teoretski, eksperimentalni, monitoring). Prakti~nata nastava treba da bide vo sodrìnska i vremenska korelacija so teoretskata nastava od soodvetnite nastavni predmeti.

Aktivnosti na u~enikot: nabquduva, se interesira, pra{uva, otkriva odnosi i zakonitosti (otkriva vo grupa i nezavisno), u~i samostojno, proveruva, diskutira, primenuva.

Aktivnosti na nastavnikot: planira, podgotvuva, postavuva problem, objasnuva, dava instrukcii, demonstrira, postavuva pra{awa, organizira rabota, koordinira, nadgleduva, pomaga, sledi, ocenuva i vospostavuva pozitivna pedago{ka komunikacija.

18

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata

Procesot na u~eweto }e se izveduva vo laboratorii za analiti~ka hemija i organska hemija. Sekoe od podra~jata vo programata e zastapeno so 72 ~asa. Fondot na ~asovi daden po oddelni temi e orientacionen. Vremeto i na~inot na organizacija se ostava da go opredelat nastavnicite koi ja realiziraat nastavata od oddelnite podra~ja. Za realizirawe na nastavata paralelkata se deli vo dve grupi.

4.4. Nastavni sredstva i pomagala

4.4.1. Zaedni~ki nastavni sredstva: video/TV, RS so printer, grafoskop.

4.4.2. Posebni za predmetot:

- videomaterijali – gotovi ili presnimuvani, folii, kompjuterski progrmi;

- laboratoriski pribor i hemikalii: koli~estvoto na hemikaliite i laboratoriskiot pribor treba da bide soodvetno na barawata vo grafata “Didakti~ki nasoki”;

- ilustrativni materijali: crteì, sliki, tabeli, {emi i sl (gotovi ili izraboteni od u~enicite i nastavnikot).

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE

Ocenuvaweto na u~enicite }e se vr{i kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina vrz osnova na osposobenosta na u~enicite spored barawata na programata, usvoenosta na znaewata, ve{tinite i umeewata i prakti~no pokaànite rezultati. Vrednuvaweto }e se vr{i so razli~ni postapki, formi i instrumenti. Vo sekoe polugodie u~enikot treba da ima zadolìtelno barem po dve ocenki. Ocenkata od predmetot e rezultat na ocenkite od dvete, odnosno trite oddelni podra~ja vo programata i vo ocenkata podednakvo participiraat navedenite podra~ja.

19

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite

Pokraj uslovite propi{ani vo Zakonot za sredno obrazovanie, nastavnikot vo procesot na nastavata treba da poseduva (ili da se stremi da dostigne) karakteristiki kako: - organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, nagledni sredstva i redosled na primena, formulira soop{tenija i pra{awa, odreduva vremenska dimenzija na aktivnostite i sl.;

- predava~: postavuva problem, inicira qubopitstvo i rasprava, motivira, soop{tuva informacii, demonstrira, dopolnuva, objasnuva, izveduva implikacii i transformacii na poimite, uka`uva na pri~insko-posledi~ni vrski;

- partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewa, inicira razgovor, motivira, pottiknuva i ohrabruva, pofa-luva, naso~uva diskusija, vr{i transfer na znaewa od drugite nastavni predmeti i iskustvoto na u~enicite;

- stru~wak za svojata nastavna opblast: go sledi razvojot na hemijata / tehnologijata, sozdava model na tehniki, strategii za intelektualna rabota vo nastavata, soodvetno na sposobnostite na u~enicite i sl.;

- li~nost: vlijae vrz u~enikot so svojata pojava, na~ini na izrazuvawe, osobini na li~nosta, ugled, sistem na vrednosti i ideali i sl.;

- ocenuva~: sledi i objektivno gi evaluira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto i umeeweto, odne-suvaweto i karakteristikite na li~nosta na u~enikot.

6.2. Standard za nastaven kadar

- Zavr{eni studii po hemija, nastavna nasoka - Zavr{eni studii po hemija na drugite nasoki so steknata pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka. Zabele{ka: ~asovite za teoretskata nastava od soodvetnite podra~ja vo programata i soodvetniot segment od prakti~nata nastava, treba da gi realizira eden profesor.

Kako stru~en sorabotnik vo prakti~nata nastava u~estvuva hemisko-tehnolo{ki tehni~ar.

20

6.3. Standard za prostor i oprema

Nastava }e se realizira vo laboratorija za analiti~ka hemija i organska hemija (koja odgovara na standardot za prostor i oprema spored soodvetniot normativ). Neophodna e pomo{na prostorija za ~uvawe na nastavnite sredstva, hemikaliite i postavuvawe na eksperimentite. Prostoriite treba da bidat snabdeni so voda, elektri~na energija i digestor i da poseduvaat dobro provetruvawe. Del od ~asovite mo`e da se realizira preku poseti na analiti~ki laboratorii.

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka: maj 2006 godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa:

1. Gordana Doneva - Atanasoska, sovetnik, BRO - Skopje

2. Ratka Janevska, sovetnik, BRO - Skopje

3. Profesor d-r Mira Trpkovska, PMF, Institut za hemija - Skopje

4. D-r Blagica Cekova, profesor, DSHTU “Marija Kiri – Sklodovska” - Skopje

5. Stanka Georgieva, profesor, DSHTU “Marija Kiri – Sklodovska” - Skopje

6. Jadranka Petrovska, profesor, DSU “Dimitar Vlahov”- Skopje

7. Ilinka Radomirovi}, profesor, DSU “Dimitar Vlahov” - Skopje

8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA PO PRAKTI^NA NASTAVA

8.1. Datum na zapo~nuvawe: 1.09.2006 godina

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa za predmetot PRAKTI^NA NASTAVA ja odobri ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 07-3851/18 od 29. 06. 2006 godina.

nastavna programa prakti^na nastavacsoo.edu.mk/images/stories/programi2010/hemisko... ·...

Documents