navodila za uporabo v modelu slest filevzajemni vplivi med kulturo, medkulturnimi stiki in vsakdanjo...
TRANSCRIPT
Vzajemni vplivi med kulturo, medkulturnimi stiki in vsakdanjo kulturo
ter njihovi vplivi na poučevanje tujih jezikov na področju turizma
Navodila za uporabo v modelu SLEST
Pričujoči projekt je sofinancirala Evropska komisija. Za publikacijo so odgovorni izključno avtorji. Komisija zavrača vsakršno odgovornost glede njene uporabe, ki bi temeljila na informacijah vsebovanih v njej.
All rights reserved.
No reproduction, copy or transmission of this publication may be made without the written permission of the SLEST Group.
This work was produced by the SLEST Group which reserves all rights.
© 2006 SLEST group c/o UET, Via del Mascherino 75, Roma
VsebinaKultura, vsakdanja kultura in medkulturni stiki v okviru projekta SLEST . . . 3
Kulturni standardi ter strokovno usposobljeni in vodilni delavci s področja turizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Medkulturna komunikacija in veščine zaposlenih na področju turizma . . . . . 8
Ali je mogoče vaditi uspešno ravnanje na področju medkulturnih stikov delo-vanja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Primeri medkulturnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Ali je mogoče preveriti uspešno ravnanje na področju medkulturnih stikov? . .22
Situacije iz standardiziranega modela – primer učnega sklopa (glej tudi prilo-ge 1 – 3) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Priloga 1: Model kulture kot ledena gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Priloga 2: Zgledi kulturnih standardov(pripadniki nemške kulture v prime-rjavi s pripadniki drugih kultur), ki bi bili lahko pomembni pri preverjanju s področja »kultura, vsakodnevna kultura in medkulturni stiki«. . . . . . . . . . 29
Priloga 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Predlogi za uporabo kulturnih asimilatorjev v okviru izobraževalnega semi-narja za strokovno usposobljene in vodilne delavce v turizmu . . . . . . . . . 32
Šolanje s področja splošne kulture v primerjavi s šolanjem s področja specifične kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Instrumenti za zajemanje in pripravo splošnih kulturnih asimilatorjev (s slikami, besedili, tonskimi mediji, igranjem vlog in situacijami) . . . . . . . 34
Instrumenti za analizo obnašanja ljudi iz tujih kulturnih krogov in tehnike za medkulturno komunikacijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Slog ravnanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Slog komunikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
odraža vrsto identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Slog pogovora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Neverbalna komunikacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Splošne kulturne razsežnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Model PIRATI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Priloga 4: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
SLEST- vodena igra s področja TURIZMA: intenziven seminar za tuje študente/-ke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Namen seminarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Udeleženci/udeleženke seminarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Vsebina seminarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Način . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Literatura: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
�
�
Kultura,�vsakdanja�kultura�in�medkulturni�stiki�v�okviru�projekta�SLEST
V okviru področij projekta SLEST, ki se nanašajo na področja kulture in turizma, ena od prednostnih nalog ni raziskovanje vidikov kulturne-ga turizma, temveč vpliv specifičnih razsežnosti kulture v sodelujočih državah Evropske Unije na MEDKULTURNO KOMUNIKACIJO in MEDKULTURNE VEŠČINE, še zlasti med strokovno usposobljenimi in vodilnimi delavci, ki so dejavni na različnih področjih turizma. (glej Questionnaire for Employees in the Tourism, Transportation and Leisure In-dustries na: http://www.slest-tourism.org/uk/marco.htm). Poleg tega je pred-nostni poudarek projekta SLEST ne samo na raziskavi oziroma uporabi modela za reševanje težav med »B2C« (Business to Customers), temveč med »B2B« (Business to Business). Zelo obširna raziskava, ki je poteka-la neodvisno od projekta SLEST in je bila izvedena po nalogu Evropske Unije, to le še potrjuje. »Ob vprašanju glede osrednjih tem za osnovno in nadaljnje izobraževanje so bili kot najpomembnejši vidiki izbrani izobraževanje s področja prodaje, medkulturne komunikacije in upravljanja, tuji jezik, nara-vnanost na stranke, nove oblike trgov, novi mediji, družbene in osebne veščine ter vodenje zaposlenih. Transnacionalne evropske teme, bolj povezane s teorijo, kot na primer poznavanje gospodarskega prava so bile uvrščene med manj po-membne. Tudi tu se kaže želja po povečani povezanosti osnovnega in nadalje-valnega izobraževanja s prakso«.�
Rezultati prve faze projekta (anketa med strokovno usposobljenimi in vodilnimi delavci na področju turizma v vseh udeleženih državah) so zaznamovali nadaljnjo smer raziskav in samega projekta. To konkret-no pomeni osredotočanje na tematsko področje »Kultura, vsakdanja kultura in medkulturne povezave« oziroma njegovo vključevanje med glavna poglavja projekta (npr. v standardiziran model). Pomembna ugotovitev v tej povezavi je bilo spoznanje, da se turistični sektor, kot
� Hans, F., Rupp, K.-J.: Europäische Ergänzungsqualifizierung im Tourismusmanagement. 2005, S. 15
�
storitvena dejavnost, razlikuje od drugih storitvenih dejavnosti le za-radi dveh bistvenih lastnosti:
Tako kot vsaka panoga ima turizem svoj strokovni besednjak in idio-matske fraze, ki so predvsem med strokovno usposobljenimi delavci v tej panogi še posebej izraziti.� To je v vseh modelih SLEST ena od osrednjih točk pripravljenih materialov.Omenjene strokovno usposobljene delavce (uporabnike) zaznamuje (ne samo poklicna) kulturna identiteta, niz poklicno pogojenih kulturnih standardov, ki se mešajo in/ali prekrivajo z nacionalnimi kulturnimi standardi vodilnih delavcev, zato tudi prispevajo k njihovem obliko-vanju.2 Tudi ugledni poslovni svetovalci opozarjajo na pomen stro-kovnega izrazoslovja. Tako je pisec oglasov Armin Reins pripomnil, da so podjetja pripravljena nameniti »na sto tisoče evrov za »podobo podjetja« in »videz podjetja«. Vendar pa v glavnem pozabljajo jezik, kot najpomembnejšo značilnost, po kateri se razlikujejo.«� To je sicer značilno za vse gospodarske panoge, še zlasti za področje storitvenih dejavnosti.
� Calvi, M.V., in: http://www.ub.es/filhis/culturele/turismo.html� Thomas, A.: Psychologie interkulturellen Handelns, Göttingen/Bern/Toronto/Seattle 1996,89-112.� in C. Rattmann: Die Welt, 09.02.04
�
�
Kulturni�standardi�ter�strokovno�usposobljeni�in�vodilni�delavci�s�področja turizma
Če bi želeli podrobneje raziskati medsebojne vplive med kulturo in medkulturnimi stiki na področju turizma, bi morali med številnimi
definicijami kulture najprej najti tiste, ki najbolje ponazarjajo posebno-sti odnosov v turizmu. Iz tega zornega kota želimo kulturo razumeti kot
celoto navad, predstav, vrednot in ravnanj, ki so skupni posamezni skupini ljudi; iz tega izhajajoča pričakovanja se v vsakem stiku obravnavajo kot nekaj samoumevnega.�
Kaj to pomeni za dejavnosti s področja turizma in stikov na področju dejavnosti B2C in B2B, če morajo turisti, zastopniki dveh ali več različnih narodnosti, dva tedna preživeti v istem hotelu (B2C in C2C) ali če več strokovno usposobljenih delavcev iz različnih kulturnih oko-lij sede za isto pogajalsko mizo ter si prizadeva pripraviti mednarodni turistični pavšalni paket (B2B)? Ali pride do medsebojnega trčenja siste-mov različnih kulturnih vrednot, če prihaja lastnik hotela iz Arabskih emiratov, stranke iz Nemčije ali Anglije, predvidena letalska družba pa je iz Italije? Tudi če kulture (po občutku) niso tako daleč vsakse-bi, vendarle ostaja tveganje za uspeh komunikacije. V tem položaju je treba upoštevati delitev med kulturo in kulturo, vsakdanjo kulturo in medkulturnimi stiki.
Takšna delitev temelji na takoimenovanih kulturnih standardih, to so standardi (tako zavedni kot nezavedni), pomembni za družbo in po-sameznika, ki znotraj vsake kulture uravnavajo notranjo in medkul-turno komunikacijo.2 Nujna potreba, naučiti se razumevanja medkul-turne komunikacije, se pojavlja predvsem v situacijah, v katerih bi
� Hansen, K.-P.: Kultur und Kulturwissenschaft. Eine Einführung, 1995, S. 9-16� Thomas, A., Hrsg. 1993: Kulturvergleichende Psychologie, 380-381
�
bilo mogoče preprečiti nesporazume in konflikte zaradi nenamernega učinka lastnega komunikativnega ravnanja. Kultura velja pri tem kot pogoj in posledica trajnih medsebojnih družbenih vplivov ter s tem za človekovo dejanje; njeno razumevanje lahko že vnaprej pomaga razpoznati reakcije članov posamezne skupine, organizacije ali družbe ter s tem nadzorovati ravnanje in reakcije.
Kot je že bilo omenjeno pri definiciji pojma »kultura«, se vsak človek zavedno ali nezavedno identificira s specifičnimi standardi, ki so značilni za določeno kulturo. Standardi s področja kulture, imenovani tudi kulturni standardi ali norme, so za pripadnike določene kulture oporniki za orientacijo za boljše dojemanje, za njihovo mišljenje, njiho-vo vrednotenje, njihovo ravnanje. Poleg tega določajo, kaj bi vsi pri-padniki določene kulture morali obravnavati kot normalno, značilno in obvezno. Omenjeni standardi, ki uravnavajo in zagotavljajo ovre-dnotenje lastnega in tujega ravnanja, je bolj ali manj mogoče zazna-ti pri medsebojnem stiku dveh ljudi, ki izhajata iz istega kulturnega področja.
Kulturni standardi so norme ter merila, ki veljajo za obvezna in se upoštevajo pri ocenjevanju in izvajanju dejanj. Pripadnikom določene kulture nudijo orientacijski okvir za lastno obnašanje ter omogočajo sprejemati odločitve, kakšno obnašanje velja za normalno, značilno in še sprejemljivo, in kakšno obnašanje velja zavračati. Eno od možnosti za ponazarjanje kulturnih standardov ponuja analiza kulturnih situacij kjer prihaja do prekrivanj, pri katerih pride do postopka razmišljanja o lastnem in tujem orientacijskem sistemu zaradi za posameznika nena-vadnega obnašanja. To privede do zavestnega osredotočanja na kritične situacije medsebojnih stikov, takoimenovane Critical Incidents, ki jih strokovna literatura označuje kot kulturne asimilatorje – instrumente
�
�
razpoznavanja in senzibiliziranja določene kulture�. Ob posredovanju védenja o turizmu bi moralo imeti soočanje s kulturnimi standardi tr-dno mesto v tečajih učenja tujih jezikov. Omenjeni (intra in inter-)kul-turni dejavniki naj bi predstavljali tudi enega od osnovnih sestavnih delov izpita pri kvalifikaciji in usposabljanju strokovno usposobljenih in vodilnih delavcev iz turistične panoge.
Srečanje dveh oseb postane toliko bolj napeto, čim bolj sta kulturi vsak-sebi. Kulture zato primerjamo z ledenimi gorami2, katerih večji del je prostemu očesu neviden, saj je skrit pod vodno gladino (glej prilogo �). V interaktivnih situacijah, v katerih pogosto prihaja do nesporazumov in sporov, se skrivajo tudi vzroki – vendar jih pogosto težko razpoznamo! To je seveda na področju turizma zelo velikega pomena, in to tako za turiste kot tudi za strokovno usposobljene delavce. Na vseh področjih, kjer se ponujajo turistične storitve, bodo standardi iz različnih kultur med seboj nenehno trkali eden ob drugega. V turistični industriji, ki je bila vedno mednarodno naravnana, se je torej smiselno poglobljeno soočiti s temo vzajemnih vplivov med kulturo, medkulturnimi stiki in vsakdanjo kulturo tako v komunikaciji »B2C« kot tudi v komunikaciji »B2B«.
Kar je morda za srednjeevropejca povsem sprejemljivo ali celo pomem-bno, lahko pripadniki drugih kultur ocenjujejo drugače. Tako bi bila velika napaka, če bi hotelska direkcija skupini iz arabske države, ki bi prenočevala v takšnem hotelu v Španiji, kot znak dobrodošlice ponudi-la kozarček šerija. To in tudi drugi dobro znani spodrsljaji so »nevidni« vidiki določene kulture (v tem primeru pogojeni z vero), ki se jim je treba izogibati pri pripravi počitnic za mednarodne skupine turistov.
� Maletzke, G. :Interkulturelle Kommunikation, 1996� Hall, E.T.: 1976: Beyond Culture, New York, 115; Hofstede, G.: Lokales Denken, globales Handeln, München 1997, 400-403
�
Z vidika interpretacije kulturnih standardov vsaka oseba uravnava in ocenjuje lastno obnašanje kot tudi obnašanje drugih. Standardov, ki jih je mogoče ugotoviti v specifični kulturni skupini, pripadniki te kul-ture niti ne zaznajo posebej. V nasprotju s tem pa prihaja do opaznih odzivov, če pride do srečanja med posamezniki ali skupinami iz dveh različnih kulturnih sredin. Ugotavljanje in določanje kulturnih stan-dardov glede na turiste je za strokovnjake s področja turizma primar-nega pomena.
Medkulturna komunikacija in veščine zaposlenih na področju turizma
Kako delujejo kulturni standardi v turizmu? Opažanja, ki so bila navedena doslej, omogočajo obravnavanje drugih dodatnih ali
posebnih opažanj glede srečanj posameznikov iz različnih kultur. Za strokovno usposobljene delavce na področju turizma se razpoznavanje tujih kulturnih standardov posameznikov in skupin med izvajanjem svoje dejavnosti, čeprav je to izrednega pomena, pogosto izkaže za zelo problematično. To se kaže na primer pri vodenju tujih skupin: po eni strani je lahko za dobro pripravljenega vodnika večkulturne sku-pine enostavneje vzpostaviti komunikacijo z zaposlenim v hotelu in jo razvijati v pozitivni smeri. Po drugi strani pa tudi najbolj temeljita pri-prava, če v medkulturnem smislu sploh obstaja, nikakor ni zadosten pogoj za zagotovljen uspeh na področju komunikacije. Čim globlje je razsežnost kulture skrita v modelu ledene gore, toliko bolj negotove so možnosti za uspeh. Globoki in izjemno različni kulturni standardi dveh sogovornikov lahko z vsemi naštetimi posledicami pripeljejo do izjalovitve potovanja in posla, ob tem pa ne smemo podcenjevati deja-vnika jezik.
Nova spoznanja na področju medkulturnih raziskav so prav tako po-
�
�
trdila ugotovitev – do katere je prišla že skupina SLEST – da morajo veščine posamezne osebe v medkulturnih stikih temeljiti na nizu spo-sobnosti, katerih temelj so medkulturna znanja in sposobnosti. Jürgen BOLTEN je postavil vprašanje, ali je mogoče strukturirano kulturno sposobnost obravnavati kot samostojno sposobnost. Zanj medkulturna sposobnost »nikakor ni delna sposobnost poleg individualne, strokovne in strateške sposobnosti, temveč sposobnost omenjene posamezne spo-sobnosti medkulturnega ravnanja povezati z medkulturnimi konteksti ravnanja.«� Iz družbeno-raziskovalnega vidika in vidika raziskovanja obnašanja je splošna sposobnost ravnanja posameznika običajno sesta-vljena iz:
individualne,
strokovne,
družbene in
strateške podskupine sposobnosti,
ki morajo biti prvič na voljo intrakulturno (to pomeni znotraj posamez-ne kulture) in predstavljajo osnovni pogoj za pridobivanje znanj o po-sebnostih tujih kultur.2
Medkulturne sposobnosti naj bi bile, dopolnjene z znanjem tujih je-zikov in specifičnim poznavanjem kulture, obravnavane kot sposob-nosti, kako posamezne individualne, družbene, strokovne in strateške podskupine sposobnosti, ki so na razpolago znotraj kulture, navezovati in jih prenašati v njihovi najboljši povezavi na medkulturne kontekste ravnanja.
� Bolten, Interkulturelle Kompetenz, 2003, 87� Bolten, 2003, 86
•
•
•
•
�0
V skupnem obstaja razlika med splošnimi in medkulturnimi veščinami ravnanja in sicer z vidika kakovosti posameznih spoznanj o osrednjih kulturnih standardih� lastne kulture ter drugih kultur. Bolten v tej zve-zi obravnava podskupine sposobnosti vsakega posameznika (približno 20), ki omogočajo pridobivanje in uporabo medkulturnih veščin samo na podlagi že obstoječih intrakulturnih sposobnosti in znanja tujih je-zikov.2
S tega vidika je mogoče izluščiti dve vrsti posledic:
Trajna medkulturna komunikacija med strokovno usposobljenimi delavci na področju turizma bo uspešna, če si bodo posamezniki pridobili ustrezne ustne in pisne veščine (besedni zaklad, idiome, strokovne izraze, izgovarjavo, intonacijo itn.), in
če bodo razvili ustrezno občutljivost znotraj same kulture in med seboj ter s tem tudi razvijali svoje medkulturne sposobnosti, ki so potrebne pri izvajanju njihovih poslovnih in osebnih nalog. Pri tem so osrednjega pomena primerno poznavanje države v zvezi z regijo partnerja(-ke) pri komunikaciji kot tudi njihovo ozadje in sistemske povezave lastne in tuje kulture.
Sistematizacija zgoraj naštetih veščin naj bi uporabniku modela SLEST v postopkih nadaljnjega izobraževanja zagotovila pregled o soodvi-snih veščinah, ki naj bi konec koncev skrbele za uspešno medkulturno komunikacijo med strokovno usposobljenimi delavci in vodilnimi de-lavci s področja turizma.
� Alexander Thomas, Kulturstandards in der internationalen Begegnung, 1993, 55-71� Bolten, 2003, 85-86
a)
b)
��
�
�2
med
kult
urne
veš
čine
1st
roko
vne
vešč
ine
stra
tešk
e ve
ščin
edr
užbe
ne v
ešči
nein
divi
dual
ne v
ešči
ne
stro
kovn
o zn
anje
s
podr
očja
kul
-tu
re
znan
je tu
jega
je
zika
in
stro
kovn
ega
izra
zosl
ovja
2
spec
ifičn
o st
roko
vno
znan
je (t
emel
ji na
mat
erne
m
jezi
ku)
met
odič
ne v
ešči
ne
(tem
elji
na m
ater
-ne
m je
ziku
)(te
mel
ji na
mat
er-
nem
jezi
ku)
oseb
nost
(tem
elji
na m
ater
nem
je
ziku
)
spos
obno
st d
elo-
vanj
a v
skup
ini
last
na m
otiv
acija
- spl
ošno
poz
-na
vanj
e dr
žave
- osn
ovne
ve
ščin
e-
posl
ovno
-go-
spod
arsk
oan
aliti
čno
konc
eptu
alno
ra
zmiš
ljanj
e
prila
godl
jivos
tod
mik
od
vlog
brat
i z
nanj
e (tu
di
med
naro
dno)
orga
niza
cijsk
e sp
osob
nost
isp
osob
nost
daj
anja
po
bud
spos
obno
st s
amoo
r-ga
niza
cije
razu
met
i-
stro
kov-
na z
nanj
a s
podr
očij
turi
zma:
spos
obno
st
reše
vanj
a te
žav
kom
unik
ativ
nost
sam
oobv
lado
vanj
e
govo
riti
- hot
elsp
osob
nost
od
loča
nja
empa
tija
opti
mis
tična
osn
ovna
dr
ža- s
trok
ovno
zn
anje
o p
o-lit
iki
prev
ajat
i- t
urop
erat
orvz
traj
nost
tole
rant
nost
prip
ravl
jeno
st/s
po-
sobn
ost u
čenj
a- p
osre
dnik
po
tova
njup
ravl
janj
e z
znan
jem
spoš
tova
nje
sam
okri
tično
st in
su
vere
nost
gos
poda
rstv
o,
zgod
ovin
a,- s
ploš
ni
bese
dnja
k- t
uris
tične
or
gani
zacij
eda
r za
impr
ovi-
zacij
ovo
dstv
ene
spos
ob-
nost
ipo
licen
triz
em
ve
ra- s
trok
ovna
te
rmin
olog
ija- p
revo
zniš
ka
podj
etja
odpr
tost
Med
kultu
rne
vešč
ine
stro
kovn
o us
poso
blje
nih
dela
vcev
na
podr
očju
turiz
ma
v ok
viru
mo-
dela
�SLE
ST
Souč
inku
joči
dej
avni
ki (u
pora
ba v
ešči
n iz
mod
ela
SLES
T na
pod
ročj
u sp
osob
nost
i s
podr
očja
kul
ture
)
��
� s
ploš
no
znan
je- s
lovn
ične
st
rukt
ure
spre
jem
anje
- po
znav
anje
ku
lturn
ih
stan
dard
ov,
vsak
danj
a ku
ltura
,po
slov
na
kultu
ra
spos
obno
st p
rena
šati
psih
ične
obr
emen
itve
pred
stav
e o
vred
nota
h
(dod
atne
) veš
čine
, ki s
e na
naša
jo n
a sp
ecifi
čno
kultu
rove
ščin
e, k
i pre
sega
jo la
stno
kul
turo
(med
kultu
rne
vešč
ine)
med
kultu
rne
vešč
ine
delo
vanj
a: p
rodu
ktiv
na u
pora
ba v
ešči
n no
tran
je in
zun
anje
kul
ture
pred
nost
zar
adi i
zkuš
enj:
prak
sa, p
ovez
ana
s sp
ecifi
čnim
pok
licem
prog
ram
i tan
dem
skih
par
tner
jev
prak
sa v
tujin
i(d
aljša
in in
tenz
ivna
) pot
ovan
ja p
o tu
jini
drug
e po
klic
ne iz
kušn
jem
edku
lturn
a iz
obra
ževa
nja
(v o
kvir
u sl
užbe
ali
izve
n nj
e)se
mes
ter š
tudij
a v
tujin
iso
delo
vanj
e v
okvi
ru d
ružb
enih
pro
jekt
ov v
tujin
isk
rb z
a tu
je g
oste
v d
omov
ini
� Za n
azor
no p
reds
tavi
tev
man
ifest
acij
kultu
re oz
irom
a det
erm
inan
t kul
ture
gle
j pri
loge
1 –
3 k
ot tu
di p
rimer
e izp
itnih
na
log
SLES
T na
nas
ledn
jih st
rane
h (1
3-16
)� M
odel
SLES
T- o
brav
nava
na
podl
agi s
kupn
ega
evro
pske
ga r
efer
enčn
ega
jezik
ovne
ga o
kvirj
a (G
ER)
delit
ev n
a tr
i ra
vni (
B1, B
2 in
C1)
, ter
s te
m u
stre
zne
podr
obne
opi
se v
ešči
n s
podr
očja
obv
lado
vanj
a jez
ika
bran
je, p
isan
je, g
ovor
/ra
zum
evan
je in
pre
vaja
nje.
��
Ali je mogoče vaditi uspešno ravnanje na področju medkulturnih stikov delovanja?
Uspešno ravnanje na področju medkulturnega delovanja je zagoto-vljeno, če
prihaja do produktivnega sodelovanja z ljudmi iz drugih kultur, ki zagotavlja medsebojno korist;
je mogoče zagotoviti lastno zadovoljstvo;
je mogoče vzpostaviti trdne odnose z osebami iz drugih kultur.
Uspešno ravnanje na področju medkulturnega delovanja se izraža kot:
zavedanje lastnih kulturnih standardov,
razumevanje kulturnih standardov drugih,
sposobnost spreminjanja zornih kotov (»videti sebe od zunaj«),
sposobnost prenašati nejasnosti (toleriranje dvoumij),
zanimanje za druge,
spoznavanje in zmanjševanje predsodkov.
Medkulturne sposobnosti obstajajo tako kot splošen pojav kot tudi kot specifično razumevanje, kadar temeljijo na konkretnem poznavanju določene kulture. Omenjeno znanje je mogoče pridobiti v okviru aka-demskih predavanj, najbolje pa se vklaplja v poučevanje tujega jezika, ker »se jezik in kultura medsebojno pogojujeta, tako da je poznavanje jezika ciljne kulture, tudi preko čistega vljudnostnega ravnanja, neobhodno potrebno, da bi lahko razumeli kulturo.«� V okviru projekta SLEST so bile izbrane ključne medkulturne situacije iz poslovnega življenja vodilnih dela-
� Bolten, 85
1)
2)
3)
•
•
•
•
•
•
��
�
vcev s področja turizma, ki zapolnjujejo učne sklope, obenem pa zago-tavljajo tudi izhodišča za pripravo nalog za izpit. V naslednji pregled-nici so navedene nekatere medkulturne naloge, ki so predstavljene na dveh ravneh (B2 in C�) v okviru prvega in drugega tujega jezika ter jih je mogoče uporabiti neposredno v vajah kot v določenih pogojih tudi za ugotavljanje predhodnega znanja pred samim začetkom poučevanja.
��
Primeri medkulturnih nalog
Podreje-ne teme
Primeri za situa-cijo štev.
�
Primer nalogesplošno konceptualno
izražanje
Primer nalogesplošno koncep-
tualno izražanje na primeru Nemčije
prvi tuj je-zik visoka
raven (C�)
drugi tuj jezik: sre-dnja raven
(B2)
prvi tuj jezik
visoka raven (C�)
drugi tuj jezik: srednja raven (B2)
medkul-turni vi-diki
p o g o -v a r j a t i se s so-d e l a v c i (pozdrav)
Kakšen je o b i č a j e n n a č i n p o z d r a -vljanja v poslovnem ž i v l j e n j u i z b r a n e države med o s e b a m i istega ran-ga?(odprtovprašanje)
Kakšen je o b i č a j e n n a č i n p o z d r a -vljanja v poslovnem ž i v l j e n j u i z b r a n e d r ž a v e med ose-bami iste-ga ranga?( i z b e r i -te eno od p o d a n i h možnosti)
Že tri dni delate v nemški turistični agenciji. Kako pozdravite svoje sodelavce?
- s stiskom roke
- s poljubom na lice
- samo z be-sedo, npr. živijo! ali Do-ber dan!
- s poljubom roke
��
�
Podrejene teme
Primeri za situa-
cijo štev. 2
Primer nalogesplošno kon-
ceptualno izražanje
Primer nalogesplošno konceptualno izražanje na primeru
Nemčije
prvi tuj
jezik visoka raven (C�)
drugi tuj
jezik: srednja raven (B2)
prvi tuj jezik visoka raven
(C�)
drugi tuj jezik: srednja
raven (B2)
medkul-turni vi-diki
p o g o -varjati se o poslov-nih zade-vah med p o s l o v -nim kosi-lom
Kdaj bi bil v vaši državi najprimernejši trenutek za po-govor o poslov-nih zadevah?
- p r e d o b e d o -va njem a l i takoj na začetku srečanja
- m e d obedom
- po obe-du
Po skupnem delovnem dne-vu z vašim partnerjem iz Nemčije je predvideno po-slovno kosilo. Kdaj naj bi se pogovorili o preostalih po-slovnih temah?
- Najbolje še pred obe-dovanjem, ker velja v Nemčiji pravilo, da se je nevljudno pogovarjati o delu med obedovanjem.
- Neposredno med obedovanjem, saj je poslovna tematika priložnost za poslo-vno kosilo in je zato lahko v ospredju.
- Bolje po obedu, saj so takrat poslovni parterji siti in bolj popustljivi.
��
Podreje-ne teme
Primeri za situacijo štev. 3
Primer nalogesplošno konceptualno
izražanje
Primer nalogesplošno konceptualno izražanje na primeru
Nemčije
prvi tuj jezik viso-ka raven
(C�)
drugi tuj jezik: sre-dnja raven
(B2)
prvi tuj jezik
visoka raven (C�)
drugi tuj jezik: sre-dnja raven
(B2)m e -d k u l -t u r n i vidiki
Pogajanje (začetek)
Vaš hotel na Majorki bi rad s TUI sklenil ekskluzivno celolet-no pogodbo ob zago-tovljeni ceni sobe 50 EUR na noč. TUI bi vam omenjeno ceno zagotavljal le v vi-soki sezoni, ali pa bi plačeval 35 EUR za vse leto. Kako bi v tem primeru začeli pogajanja? Načrtujte prvih �0 minut pogo-vora.
��
�
Podreje-ne teme
Primeri za situacijo štev. 3
Primer nalogesplošno konceptualno
izražanje
Primer nalogesplošno konceptualno izražanje na primeru
Nemčije
prvi tuj jezik viso-ka raven
(C�)
drugi tuj jezik: sre-dnja raven
(B2)
prvi tuj jezik
visoka raven (C�)
drugi tuj jezik: sre-dnja raven
(B2)m e -d k u l -t u r n i vidiki
P o g a n j a (zaključna faza)
Ali je v vaši državi mogoče po podpisu po-godbe znova nadaljeva-ti pogajanja?
- Nemogoče! Po podpisu so za-deve zabetoni-rane.
- To bi morali sto-riti, saj je vsaka pogodba le po-dlaga za nova pogajanja.
- Če ne želite za-pustiti slabega vtisa, bi se mo-rali pogajati o vsaki pomemb-ni točki preden podpišete po-godbo.
20
Podrejene teme
Primeri za situacijo štev. 4, 5
Primer nalogesplošno konceptual-
no izražanje
Primer nalogesplošno koncep-
tualno izražanje na primeru Nemčije
prvi tuj jezik
visoka raven (C�)
drugi tuj jezik: srednja raven (B2)
prvi tuj jezik
visoka raven (C�)
drugi tuj jezik: sre-dnja raven
(B2)
med k u l-turni vi-diki
Rav na nje v primeru reklamacij
S hrano v restavra-ciji ste nezadovoljni. Kako se pritožite?
- n e p o s r e d -no pri na-takarju/-ici
- z a h t e v a t e predpost a -vljenega
- kasneje v pi-sni obliki
Rav na nje v prime-ri kultur z visokim in nizkim k o n t e k -stom
Kaj je za ljudi v vaši državi v pogovoru pomembneje?
- KAJ poveste (sporočilo)
- KAKO to p o v e s t e ( č u s t v e n o ozadje)
2�
�
Podrejene teme
Primeri za situacijo štev. 6
Primer nalogesplošno kon-
ceptualno izražanje
Primer nalogesplošno konceptualno izražanje na primeru
Nemčije
prvi tuj
jezik visoka raven (C�)
dru-gi tuj jezik:
srednja raven (B2)
prvi tuj je-zik visoka raven (C�)
drugi tuj jezik: srednja
raven (B2)
me d k u l -turni vi-diki
R a z l i č n i običaji pri pogajanjih ter vzposta-vljanju me-dnarodnih stikov na podlagi na-cionalnih, regionalnih in lokalnih standardov.
Po opravljeni predstavi-tvi hotela za nemškega turoperatorja, vam po-vedo: »Sliši se zanimivo. Poklicali vas bomo v na-slednjih dneh.« Kako bi to razumeli?
- To je le vljuden način, kako po-vedati: »Žal mi je! Pravzaprav se ne zanimamo za po-sel,«
- Počakate nekaj dni in po tele-fonu vam bomo sporočili, kako smo se odločili.
- Telefonskega klica ne bo, kar pozabi-te na stvar!
22
Ali je mogoče preveriti uspešno ravnanje na področju medkulturnih stikov?
Iz predstavljenih zgledov za preizkuse je razvidno, da medkulturnih situacij ni mogoče obravnavati ločeno od drugih področij poslovnega
življenja. Tako kot je predstavljeno v modelu ledene gore, spremljajo vsako srečanje ob poslovni ali zasebni priložnosti med predstavniki različnih kultur kulturni vidiki, ki vplivajo na takšne priložnosti pozi-tivno in s polnim zadovoljstvom partnerja v pogovoru ob uspešni upo-rabi medkulturnih veščin, včasih pa tudi negativno, če nista prisotna ali odpovesta medkulturna občutljivost in/ali zadostno znanje jezika. Dejstvo, da igrajo medkulturni vidiki pri vsakem mednarodnem po-slovnem stiku pomembno vlogo, je avtorje modela SLEST spodbudilo, da predavatelje in slušatelje s področja turizma opozorijo na splošne opise veščin v modelih SLEST, v katerih uporabnik v vsaki situaciji, ki vključuje srečanje, lahko spozna vzajemno delovanje medkulturnih dejavnikov. Povzetek tega ponuja naslednja preglednica, v kateri so bile sposobnosti razdeljene v tri podskupine še zlasti medkulturne veščine strokovno usposobljenih delavcev, ki so predmet preizkusa.
23
�
24
Spos
obno
sti i
n ve
ščin
e na
pod
ročj
u m
edku
ltur
ne
kom
unik
acije
Stop
nje
vešč
in v
skl
adu
z G
ER
B1ni
zka
rave
n ve
ščin
sl
ušat
elje
v:
B2sr
ednj
a ra
ven
vešč
in
sluš
atel
jev:
C1
viso
ka ra
ven
vešč
in
sluš
atel
jev:
Pose
bne
vešč
ine
a):
• odp
rtos
t• t
oler
antn
ost
• pri
lago
dljiv
ost
• pri
prav
ljeno
st
spre
jem
ati d
voum
nost
i•
…
Pose
bne
vešč
ine
b):
• pri
dobi
vanj
e zn
anja
• upr
avlja
nje
z zn
anje
m• e
mpa
tija
• …
Pose
bne
vešč
ine
c):
• pri
lago
dljiv
ost
• zav
est o
kom
unik
aciji
• pri
lago
dljiv
ost o
bnaš
anja
• …
• spo
sobn
ost v
pr
epro
stej
ših
situ
acija
h ra
vnat
i z lj
udm
i iz
drug
ih
kultu
r
• hitr
o do
jem
anje
nov
ih
situ
acij
in s
e iz
njih
uči
ti;
on/o
na š
e ne
razp
olag
a s
potr
ebni
mi i
zkuš
njam
i, pr
ipra
viti
usm
erje
no m
e-to
do z
a sp
lošn
o ob
ravn
avo
med
kultu
rnih
situ
acij
• se
lažj
e od
ziva
na
doga
janj
a ko
t se
nanj
e pr
ipra
vi v
napr
ej
• raz
mer
oma
tole
rant
no
ravn
a v
prim
eru
drug
ačne
ob
ravn
ave
vred
not,
nava
d in
obi
čaje
v, tu
di č
e jih
ima
za n
enav
adne
ali
pres
e-ne
tljiv
e te
r jih
spr
ejem
a al
i pa
tudi
ne
• lah
ko n
a po
dlag
i sv
ojih
izku
šenj
ozi
ro-
ma
izob
raže
vanj
a op
azi
prep
rost
e po
veza
ve v
m
edku
lturn
ih s
reča
njih
, ki
jih je
dos
lej o
brav
nava
l/-a
kot p
omem
bne
dogo
dke
• raz
pola
ga z
duš
evno
»k
arto
« al
i »ko
ntro
lnim
se
znam
om«
situ
acij,
s
kate
rim
i bo
verj
etno
imel
op
ravk
a in
se
uči r
avna
ti v
njih
• se
lahk
o bo
lje p
ripr
avi
na o
dziv
anje
na
zaht
eve
nena
vadn
ih s
ituac
ij in
se
pogl
ablja
ti va
nje
• lah
ko h
itro
spoz
na v
zorc
e (z
razl
ični
mi i
zkuš
njam
i, ki
jih
zber
e) in
iz n
jih n
are-
di la
stne
zak
ljučk
e
• šte
viln
e ve
ščin
e, k
i si j
ih
je p
rido
bil n
a dr
ugi s
topn
ji la
hko
upor
ablja
intu
itivn
o
• se
lahk
o v
vsak
em
tren
utku
hitr
o pr
ilago
di
situ
acija
m a
li sr
ečan
jem
in
lahk
o pr
aviln
o up
orab
i zn
anje
, raz
sodn
ost i
n sp
osob
nost
i
• raz
pola
ga s
širo
kim
nab
o -ro
m s
trat
egij
ter z
na ra
vna-
ti z
razl
ični
mi p
reds
tava
mi
o vr
edno
tah,
nav
adah
in
obič
ajih
v o
kvir
u m
edku
l-tu
rne
skup
ine
• ni s
poso
ben
le s
prej
eti
dejs
tva,
da
ljudj
e za
stop
ajo
zelo
razl
ične
pog
lede
, te
mve
č je
spo
sobe
n po
sta-
viti
se v
njih
ovo
vlog
o
Stan
dard
izira
n op
is s
poso
bnos
ti za
ugo
tavl
ja m
edku
lturn
ih v
ešči
n v
skla
du z
mod
elom
SL
EST1
25
�• s
e z
lahk
oto
in n
evtr
alno
od
ziva
na
razl
ike
ter s
e z
njim
i str
inja
ali
jih o
dklo
ni
• se
zna
izog
ibat
i rav
nanj
u,
ki je
za
part
nerj
e v
pogo
vo-
ru n
espr
ejem
ljivo
• lah
ko o
b po
javu
teža
v po
-sr
eduj
e te
r dru
gim
čla
nom
sk
upin
e ob
zirn
o po
mag
a ob
vza
jem
nem
razu
me-
vanj
u
• v s
voje
m p
olož
aju
je ta
ko
trde
n, d
a sv
oje
stal
išče
za
stop
a vl
judn
o ob
tem
pa
zna
ohra
njat
i spo
štov
anje
do
sta
lišč
drug
ih
Juár
ez /
Hue
bert
, 200
6
� s. P
ortfo
lio In
terk
ultu
relle
r Kom
pete
nz A
sses
smen
t (IN
CA
); pr
iročn
ik z
a oc
enje
valc
e, 12
-13.
http
://w
ww
.inca
proj
ect.
orgZa
bol
j nat
ančn
o ob
ravn
avo
tem
, še
zla
sti v
ešči
n gl
ej p
rilo
ge �
– 3
26
Situacije iz standardiziranega modela – primer učnega sklopa �(glej tudi priloge 1 – 3)
1. del: uvod – »Model kulture kot ledene gore« kot igra (glej prilogo 1)
Poraba časa: 30 minut
Material: plakat z »ledeno goro«, samolepilni lističi s pojmi
Namen: dejavno soočanje z modelom ledene gore
Potek: vsak od udeležencev prejme po nekaj pripravljenih samo-lepilnih lističev. Na njih so navedene splošne lastnosti kulture. Udeleženci morajo lističe razporediti po shemi ledene gore (na pa-pirni podlagi) nad ali pod vodno gladino.
Diskusija: Zakaj je določen listič nalepljen prav na izbranem mestu? (S to nalogo se udeleženec takorekoč interaktivno seznani z mode-lom ledene gore.)
Delovni jeziki: za B2 angleščina,; za C� dodaten jezik v okviru projekta SLEST
Pomožni pojmi: gledališče, klasična glasba, popularna glasba, lju-dski plesi, literatura, slikarstvo, igre, kuhinja, ravnanje z denarjem, lepotni ideal, vzgoja otrok, struktura družin, ezoterika, odnos do živali, razmerje med podrejenimi in predpostavljenimi, defini-cija greha, spogledovanje, dojemanje pravice, delovna motivacija, značilnosti načinov vodenja, delovni tempo, skupinska dinamika, predstava o snažnosti, ravnanje z manjšinami, pristop glede bolez-ni, strategije za reševanje težav, moč družbenih razredov, vidni kon-takt, definicija neprištevnosti, govorica telesa, načelo prijateljstva, osebni prostor, dojemanje preteklosti in prihodnosti, struktura po-govora.
Varianta 1: dve skupini, ki delata neodvisno druga od druge; nato skupna diskusija.
•
•
•
•
•
•
•
27
�
2. del: izvedba poslovnih pogajanj
Poraba časa: 60 minut
Raven B2: nemščina, italijanščina in dva kulturna prostoraSituacija: Pogajanja med direktorjema dveh hotelov (npr. iz Italije) in zastopnikom(-co) turoperatorja (npr. iz Nemčije). Cilj je vključitev hotela v katalog turoperatorja.
Raven C1: nemščina, angleščina, španščina in trije kulturni prostori:Situacija: Pogajanja med direktorjema dveh hotelov (npr. iz Španije) in zastopnikom(-co) turoperatorja (npr. iz Nemčije ali Velike Brita-nije). Cilj je vključitev hotela v katalog turoperatorja.
Naloga: med poslovnimi pogajanji zavestno dojemanje in primerja-va dveh (B2) ali treh (C�) kulturnih prostorov kot tudi postavitev kulturnih standardov (glej prilogo 2) ter uporaba kulturnih asimila-torjev (glej prilogo 3) glede
dojemanja časa
sloga komunikacije
sloga pogovora
neverbalnih načinov sporazumevanja
drugih splošnih kulturnih dimenzij
(npr. način ravnanja, naravnanost k ljudem proti naravnanosti na stvari)
••
•
•
•
a)
b)
c)
d)
e)
f)
28
Priloga�1��Model�kulture�kot�ledena�gora
Vidne in nevidne razsežnosti kulture v vsakem primeru prispevajo k razvoju in določanju kulturnih standardov, ki se razlikujejo od ene do druge kulturne skupine. Izražajo se v kritičnih situacijah ob srečanju med ljudmi različnih kultur (»critical incidents«).
29
�
Priloga 2: Zgledi kulturnih standardov�(pripadniki nemške kulture v primerjavi s pripadniki drugih kultur), ki bi bili lahko pomembni pri preverjanju s področja »kultura, vsakodnevna kultura�in�medkulturni�stiki«.
(Osrednji) kulturni standar-di
v vsakdanji kulturi (zasebno in poslo-vno)
Kaj je značilno…. Nemško
Rangiranje standardov v sistemu orientacije in vre-dnot: orientacija po ljudeh/predmetih?
�. se zanima samo za nalogo2. pristojen3. brezčuten, hladen4. v pogovoru: k bistvu!5. usmerjen k cilju do arogance6. poudarjeno razumski7. nevelikodušen pri bežnih užitkih
Rangiranje in vpliv struk-tur in pravil?
8. organiziran, sistematičen9. odvisen od pravil, birokratski�0. neprilagodljiv��. brez zaupanja v partnerja
Rangiranje načrtovanja časa?
�2. ljubi načrte�3. se mu vedno mudi�4. točen�5. načrtuje napačno (tudi zasebno)�6. ni spontan�7. se odziva panično na motnje
�0
Rangiranje k pravilom usmerjenega, pono-tranjenjega občutka za odgovornost?
�8. zanesljiv�9. trmoglavo sledi pravilom 20. malenkosten, temeljit, natančen2�. discipliniran do sebe22. strog z drugimi23. zaverovan v svoj prav24. avtoritaren25. nenehno misli na okolje26. predvidljiv, dolgočasen
Rangiranje neposrednega / posrednega sloga komu-nikacije?
27. pove, kar misli28. pošten29. nediplomatski30. ne bere med vrsticami3�. se rad prepreka in razpravlja32. pogosto žaljiv, pogosto grozeč33. brez humorja
Rangiranje ločevanja področij življenja?
34. ločuje poklicno in zasebno življenje, vlogo in osebnost
35. zaprt za osebne stike36. distanciran37. tog, brez čustev, neoseben38. korekten39. profesionalen40. vikanje je nekaj običajnega
Rangiranje stabilne samo-zavestnosti?
4�. ve, kaj hoče42. izvede svoj namen brez dvomov
vase43. je prepričan vase in o tem, kaj
počne
(Juárez / Huebert, 2005)
��
�
Da bi lahko razumeli namene določene osebe, je treba razumeti kon-tekst, v katerem se odvijajo dejanja. K temu veliko prispeva kultura, zato je zelo pomembno razpolagati z znanjem o določeni kulturi še preden lahko ocenimo sogovornikovo motivacijo. V različnih kulturah so predstave o »pravilnem, spodobnem« vedenju zelo različne, zato se lahko hitro zgodi, da obnašanje ljudi iz druge kulture označimo kot »nespodobno, napačno, neumno itn.«. Običajni odzivi na konfrontacijo med dobro znanim in novim kontekstom so nelagodje v odnosu do kulturno drugačnih (kar pogosto vodi k predsodkom), negativne oz-nake (stereotipi) in odklanjanje stikov z drugimi (diskriminacija).
32
Priloga 3
Predlogi za uporabo kulturnih asimilatorjev v okviru izobraževalnega seminarja za strokovno usposobljene in vodilne delavce v turizmu
Cilj medkulturnih izobraževalnih programov je naučiti udeležence priti do podobnih spoznanj in enake presoje glede oseb iz druge
kulture, kot bi te osebe to storile same.Udeleženci s prejetimi povratnimi informacijami tako začnejo razume-ti drugo subjektivno kulturo in lahko čedalje bolje izbirajo pravilne od-govore. Če nekomu uspe svoje začetne sodbe (predsodke) nadomestiti z novimi, je bil program uspešen.
Šolanje s področja splošne kulture v primerjavi s šolanjem s področja specifične kulture
Asimilatorji specifične kulture: takšni tečaji so koristni, če je cilj poto-vanja, država, v katero potuje oseba, znana. Toda ker so ti asimilatorji tako specifični, koristijo le majhni ciljni skupini; poleg tega je bilo obja-vljenih le malo specifičnih asimilatorjev, ki jih je težko ohranjati brez stikov.
Splošni kulturni asimilatorji: temeljijo na domnevi, da naletijo medkul-turne izkušnje na podoben odziv pri vseh ljudeh, na primer občutje izkoreninjenosti, težave vzpostaviti nove stike v novi državi itn. Zato se v okviru takšnih seminarjev slušatelji pripravijo na izkušnje, ki bi jih imeli v vsakem primeru, ne glede na to v katero državo potujejo. Splošnikulturniasimilatorjinikolinemorejobitipopolnonadomestiloza specifične informacije o ciljni kulturi. Prinašajo pa najmanj pet pre-dnosti,saj
��
�
so v pomoč, če ni na voljo programa, vezanega na specifično kultu-ro;
zagotavljajo dobro osnovo (izvor zamisli) za oblikovanje šolanja s področja specifične kulture znane ciljne države;
so preprosta možnost sočasne obdelave številnih informacij na pod-lagi lahko zapomljivih primerov;
spodbujajo ljudi, ki delajo kot predavatelji medkulturne tematike, da razvijajo globalen, multikulturen nazor;
so uporaben didaktični pripomoček za poučevanje dijakov in študentov s področja medkulturne psihologije, etnologije itn.
Eno od priporočil bi bilo ciljni skupini razen splošnih kulturnih asi-milatorjev posredovati kar se da veliko znanja o državi, torej medse-bojno povezovanje obeh metod.
1)
2)
3)
4)
5)
��
Instrumenti za zajemanje in pripravo splošnih kulturnih asimilatorjev (s slikami, besedili, tonskimi mediji, igranjem vlog in situacijami)
Instrumenti za analizo obnašanja ljudi iz tujih kulturnih krogov in tehnike za medkulturno komunikacijo1�
Identiteta
je določena kot bolj kolektivistična ali individualna
jaz
jaz
V primeru kolektivistične identitete poteka dojemanje jaza kot sestav-nega dela skupine, pri individualni identiteti pa obravnavamo soljudi kot neodvisne tretje osebe, kar je podlaga za različne sezname vred-not.
� po Breternitz G., 2003
jaz jaz
��
�
Individualna identiteta kolektivistična identiteta
samostojnost povezanostsamouresničenje harmonijaosebno mnenje lojalnostkomunikacija v „nizkem kontek-stu“
komunikacija v „visokem kontek-stu“
osredotočanje na predmete osredotočanje na ljudikrivda sramtekmovanje sodelovanje
Statistično gledano prevladuje število „kolektivističnih” kulturnih kro-gov.
Slog�ravnanja
je odvisen od kulture in se lahko osredotoča na osebe ali predmete
slog ravnanja pri nasprotni strani zbuja vtis, ki ga pogosto opisuje-mo z naslednjimi pridevniki:
osredotočanje na predmete osredotočanje na osebe
trezen vsiljivresen radoveden
mračen brez distance
učinkovit odprt
•
•
��
V stresnih situacijah prevladujejo negativne ocene, v manj napetih si-tuacijah, na primer na dopustu pa pozitivna – objektivno merilo za dobro ali slabo ne obstaja.
Slog�komunikacije
odraža vrsto identitete
Komunikacija v “nizkem kontek-stu”
Komunikacija v “visokem kon-tekstu”
• večina informacij je izraženih eksplicitno
• neposredne formulacije, nizka stopnja večpomenskosti
• spor je mogoče ločiti od oseb• izogibanje s „sajenjem rožic“
se dojema kot žalitev• razmeroma neposredna smer
konfrontacije naj vodi k hitre-mu zaključku konflikta
• slog konflikta: neposreden, verbalen, ekspliciten, instru-mentalno-logičen – „iz oči v oči“
• večina informacij je vsebo-vana v fizičnem kontekstu ali osebi sami (insiderji proti „outsiderjem“).
• neposrednost, nizka dvoum-nost
• večina informacij je vsebova-na v fizičnem kontekstu ali osebi sami
• velika razlika med insiderji glede na outsiderje
• neposredno formuliranje• predmet spora je tesno pove-
zan z njegovimi udeleženci• konfrontacija pomeni
ogrožanje lastne podobe in velja za hudo žalitev
• namesto neposredne kon-frontacije je v ospredju natančno preračunana stop-nja nedoločenosti in opiso-vanja
• slog konflikta: posreden, tak-ten, afektivno-intuitiven
• posrednost, visoka dvoum-nost
��
�
Slog�pogovora
obsega značaj pogovora in njegovo izvajanje:
specifična distanca v pogovoru se razlikuje od kulture do kulture;
višina zvoka in melodija govora se med jeziki razlikujeta (pozor: vsaka tirada še ne pomeni zmerjanja);
napetost pri pogovorih v situacijah svetovanja takoj popusti, če je jasno, da se o eksplozivnih ali mučnih situacijah ne bo poročalo na-prej;
potek pogovora je prav tako določen s posamezno kulturo, k temu sodi tudi pomen molčanja; upoštevati je treba kulturno pogojene odmore, da to ne bi pripeljalo v situacijo monologa; prav tako ne smete biti predolgi, da pogovor ne bi zamrl;
čas govora nemških govorcev se prekriva le nekaj trenutkov; Fran-cozi si precej bolj vpadajo v besedo, medtem ko je treba v Veliki Britaniji upoštevati kratek odmor med izvajanjem posameznih udeležencev pogovora.
Pogovorne situacije v treh državah iz primera:
Nemčija Francija Anglija
•
•
•
•
•
��
Neverbalna�komunikacija
Neverbalni signali določajo vtis, ki ga dobita partnerja v pogovoru drug o drugem!
vizualna fizični stik olfaktorna zvočna
mimika distanca telesni vonj jakost
geste dotik parfum hitrost
vidni stik vonji na splošno višina tona
videz, na pri-mer oblačila
Ocenjevanje v glavi partnerja/-ev v komunikaciji odloča o učinku do-gajanja.
Splošne kulturne razsežnosti
so miselna orodja in jih je treba nenehno diferencirati:
Identiteta Individualizem ali Kolektivizem
Distanca do obla-sti bližina ali oddaljenost
Dojemanje časa enoumno ali večstransko
��
�
Preprečevanje ne-gotovosti visoko ali majhno
Slog komunikacije „visok kontekst“ ali „nizek kontekst“
Družbena usme-rjenost sodelovanje ali tekmovanje
Slog ravnanja usmerjenost k ose-bam ali usmerjenost k pred-
metom
Odnos človek – okolje harmonija ali nadzor
Obnašanje v pro-storu zasebna sfera ali javna sfera
Način razmišljanja deduktiven linearen
a l i ali
i n d u k t i v e n sistematičen
Vloga spolov neurejena ali diferencirana
Pisne pogodbe je vedno mogoče spremeniti ali so zacementirane
�0
Družbene norme odločajo o tem, kakšna čustva je (treba) pokazati ob katerih priložnostih. Na primer smeh: vesel smeh vedno spremlja so-delovanje oči; smeh v ponesrečeni situaciji, na primer ko nekomu pade na tla kozarec je pogost običaj v Aziji, da bi tako zmanjšali napetost mučne situacije, v Evropi pa pomeni škodoželjnost, v najslabšem pri-meru pa celo neumnost.
Pozor: skoraj nemogoče je zapustiti lasten vzorec ravnanja, lahko se samo zavedno odzivamo na tuj vedenjski vzorec ali ga predvidevamo.
Model�PIRATI1
Praktična pomoč pri reševanju težav zaradi morebitnih nesporazu-mov v okviru medkulturnih stikov.
Model PIRATI je mogoče uporabljati kot priporočljivo orodje v poveza-vi z obravnavanimi razsežnostmi kulture za vsakodnevno analizo in reševanje težav v primeru medkulturnih situacij s prekrivanjem:
P prekini s samodejnim postopkom ocenjevanja
I izrazi jasno, kar zbuja tvojo nejevoljo
R redno analiziraj individualne pogoje in pogoje, ki se nanašajo na situacijo
A aktualno obravnavaj lastna pričakovanja
T temeljito spoznaj svoje lastne kulturne standarde
I izkoristi znanje o tujih in lastnih kulturnih standardih za oboje-
� po Thomasu, A.,2003
•
•
•
•
•
•
��
�
stransko zadovoljstvo
Uporaba posrednika, katerega verodostojnost in naklonjenost prizna-vata obe strani, je pogosto priporočljiva za reševanje medkulturnih sporov.
Veščine na področju medkulturnih stikov obstajajo tako kot splošen pojav tudi kot specifične medkulturne veščine, če temeljijo na konkret-nem znanju o določeni kulturi.
42
Priloga�4:�
Preizkus modela SLEST v okviru IHK-Akademie HeilbronnŠtevilka seminarja 061856
SLEST- vodena igra s področja TURIZMA: intenziven seminar za tuje študente/-ke
Pri pripravi enotnega modela jezikovnih preizkusov, veljavnega za vse jezike in za vso Evropo na področju turizma, sodeluje de-
vet partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav, ki zastopajo izobraževalni sektor kot tudi podjetniško prakso s področja turizma. Projekt SLEST naj bi na evropski ravni vpeljal mednarodne standarde za poučevanje tujih jezikov zaposlenih s področja turizma. Podrobnejši modeli poučevanja po modelu SLEST omogočajo predavateljem opti-malno posredovanje vsebin, slušateljem pa učinkovito učenje tudi brez nenehnega spremljanja predavateljev, na primer v obliki vodenih iger
Namen�seminarja
V okviru učnega programa Vodena igra gre za simulacijo situacij iz poslovno-ekonomskega področja v okviru verige turističnih sto-
ritev. Udeleženci prevzamejo vloge v podjetjih kot so turoperatorji, potovalne agencije, hoteli oziroma letalske družbe ali receptivne agen-cije. Ob tem se kot vodilni delavci posameznega podjetja učijo opra-
��
�
vljati določene naloge v tujem jeziku tako v ustni kot v pisni obliki, pripravljati ponudbe, sprejemati odločitve in voditi pogajanja. V učni program so integrirane avtentične situacije na podlagi izvirnih delov-nih materialov iz turistične panoge, da bi tako sodelujočim omogočili vpogled v poklicno prihodnost ter jim posredovali načine primerno kooperativnega obnašanja na nemškem govornem področju. Želeni učni uspeh je sestavljen po eni strani iz posredovanja jezikovnih veščin s področju tujskega turizma, po drugi strani pa iz večanja občutljivosti za kulturne vidike turističnega podjetniškega okolja v Nemčiji.
Slušatelji pridobijo potrebno orodje za poslovno področje in si zago-tovijo vpogled v jezikovne vidike podjetniškega področja, povezane-ga s turizmom. Delovne skupine na osrednjem srečanju v okviru vo-dene igre predstavijo v presojo pisne dokumente, ki so jih pripravile skupaj. Na sklepnem srečanju se ob interaktivnem sodelovanju vseh udeleženih “podjetij” preverijo tudi ustne veščine. Ob ugodnem rezul-tatu preizkusa slušatelj prejme evropski certifikat SLEST, ki temelji na smernicah skupnega evropskega jezikovnega referenčnega okvirja.
Udeleženci/udeleženke seminarja
Pričujoči jezikovni seminar je namenjen tujim študentom in študentkam z dobrim predznanjem (B2-C� po GER), ki želijo
razširiti svoje jezikovne veščine z izrazoslovjem s področja turizma in se želijo naučiti izrazoslovja, povezanega s področjem poslovne eko-nomike. Udeleženci/-ke intenzivno vadijo potrebne veščine za poslov-no delo kot je telefoniranje, pogajanja, predstavitve in drugo.
��
Vsebina�seminarja
Uvod v turistično poslovno izrazoslovje
Standardni postopki za opravljanje dela: priprava povpraševanja/ponudbe, pojasnjevanje pogojev poslovanja, predračuni, naročanje, preklic.
Priprava pavšalnih turističnih paketov in individualnih sestavnih delov potovanj
Oblikovanje kataloga
Opravljanje poslovnih telefonskih pogovorov
Poslovno motivirani stiki: predstavitve ponudbe, rezervacije, po-gajanja
Pisna in ustna komunikacija med udeleženci v verigi storitev
Priprava in izvajanje delovnega sestanka
Struktura podjetij na področju turizma
Turistična infrastruktura
Predstavitve podjetja in produktov
Področja govora v turizmu
Medkulturni vidiki in perspektive delovnega okolja v Nemčiji
Način
Pouk se izvaja z osredotočanjem na slušatelje, ob tem pa potekajo intenzivne vaje pisnega kot tudi ustnega izražanja. Pouk večinoma
poteka v nemščini kot tujem jeziku. »Podjetniške skupine«, ki se oblikujejo v okviru vodene igre, morajo s pomočjo navodil stroko-
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
��
�
vnjakov samostojno skrbeti za področja dela in ostajajo v nenehni ko-munikaciji z drugimi skupinami, ki sodelujejo pri projektu. Kulturne razsežnosti, kulturni standardi ter kulturni asimilatorji so instrumen-ti za razvoj medkulturnih veščin udeležencev in udeleženk ter so ob vsakem skupnem sestanku predmet analize in primernosti.
Referent/ka Prof. dr. Antonio Juárez, docent Victoria Hübert
Trajanje 5 dni (30 učnih ur)Rok 07.04., 05.05., �2.05. (pisni izpit), �9.05., 26.05 (ustni izpit) (ob petkih med �6:00 in 2�:00)
��
Literatura:
Bolten, J.: Cross Culture – Interkulturelles Handeln in der Wirtschaft, Sternenfels/Berlin �995
Bolten, J: Interkulturelle Kompetenz. Landeszentrale für politische Bildung Thüringen, Erfurt, 2003.
Breternitz, G.: TU- Ilmenau, predavanje 26./27.04.2003
Calvi, M.V., http://www.ub.es/filhis/culturele/turismo.html
Flechsig, Karl-Heinz http://www.ibk.cjd-eutin.de/html/handbuch download.html
Hall, E.T.: Beyond Culture, New York, Doublelay, �976
Hans, F., Rupp, K.-J.: Europäische Ergänzungsqualifizierung im Tourismu-smanagement. Konzeption zur Integration europäischer Ergänzungsqualifizie-rungen in nationale Berufsbildungssysteme. Deutsche Angestellten-Akade-mie Marburg, 2005
Hansen, K.-P.: Kultur und Kulturwissenschaft. Eine Einführung. Tübingen in Basel, �995
Hofstede, G.: Lokales Denken, globales Handeln – Kulturen, Zusammenar-beit und Management; posodobljena izdaja v nemškem prevodu, �997
INCA (Hrsg.): Portfolio Interkultureller Kompetenz Assesment (INCA); Assessorenhandbuch, http://www.incaproject.org/ 2004
Maletzke, G.: Interkulturelle Kommunikation – Zur Interaktion zwischen Menschen verschiedener Kulturen, Opladen, Westdeutscher Verlag GmbH,
��
�
München �996
Lotzen, K.: Leitfaden zur Förderung interkultureller Kompetenzen von Touri-smusstudenten; diplomska naloga, (mentor, Juárez, Antonio), Heilbronn, Juli 2006
Thomas, A, Handbuch Interkulturelle Kommunikation und Kooperation. Band 2:
Kammhuber, S. & Länder, Kulturen und interkulturelle Berufstäti-gkeit. Göttingen:
Schroll-Machl, S. (Hrsg.): Vandenhoeck & Ruprecht. 2003
Thomas, A., (Hrsg.): Kulturvergleichende Psychologie, Hogreve, Göttingen, �993
Thomas, A.: Psychologie interkulturellen Handelns, Göttingen/Bern/To-ronto/Seattle �996
CESCOT NAZIONALE – Roma (Centro Sviluppo Commercio Turismo e Terziario) -
Promotore del progetto
UET (Istituto Europeo per il Turismo) Roma e Milano
Assoturismo (Federazione Italiana del Turismo) Roma
Heilbronn University
THR (Tourism, Hotel and Restaurant
Consulting Group)
NTA
(National Tourist Association)
Universidad de Màlaga ECBM
(European College of Business and Management)
GRETA du Pays d’Aix