ng april 06

Stran 2

TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH

vas vljudno vabi na razstavo pisanic, ki bo v prostorih dru{tva upokojencev Leskovec (GD Leskovec).

Otvoritev razstave bo v petek, 14. aprila 2006, ob 18.00 uri.

Razstava bo odprta v:

- petek, 14. 4. 2006 od 18.00 do 20.00 ure,

- soboto, 15. 4. 2006 od 8.00 do 20.00 ure,

- nedeljo, 16. 4. 2006 od 7.30 do 20.00 ure,

- ponedeljek, 17.4. 2006 od 7.30 do 12.00 ure.

VABLJENI!

TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH

Dru{tvo kmetic ob~ine Videm vabi na bogato velikono~no razstavo, na kateri bodo ~lanice dru{tva na ogled postavile pisanke, velikono~ne okraske in ro~na dela.Razstava je na ogled od 13. aprila v prostorih zdravstvenega doma v Vidmu.

Lepo vabljeni!

VELIKONO^NA RAZSTAVA V VIDMU

Stran 3

NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - APRIL 2006

V prvih pomladnih dneh, ko tudi vodstvu ob~ine Videm ni manjkalo dela in je nastajal prvi leto{nji Na{ glas, smo vendarle na{li ~as za klepet z ùpanom Friderikom Bra~i~em. Za pogovor je bilo ve~ kot dovolj aktu-alnih, zanimivih vpra{anj, predvsem pa takih, ki zanimajo tudi ob~ane in ob~anke. Za~ela sva s kratkim pre-gledom zadnjega aktualnega dogaja-nja v ob~ini, kjer pa je ùpan znova izpostavil nekatere pomembnej{e nalo`be ob~ine, ki imajo {ir{i pomen in so zanje uspeli pridobiti tudi »dr`-avna« sredstva.»Bilo je veliko dogodkov, ki smo jim bili

pri~a v na{i ob~ini v prvih treh mesecih leto{njega leta, najve~ pa jih je na pragu spomladi povezanih z investicijami. Po sprejetju novega prora~una smo se v ob~-ini è intenzivno pripravljali na izvajanje nekaterih pomembnej{ih projektov, ob tem pa smo seveda morali za vse pred-videne programe po KS pripraviti tudi vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere potem lahko izbiramo tudi izva-jalca. Vmes è te~ejo skupni programi, kot je izgradnja kanalizacije od pokopa-li{~a proti Vrbanovi kapeli (ta odsek je v izgradnji), drugi del iz takse 2006 pa je v fazi priprave (proti [osteri~u) in na pristojnem ministrstvu ~akamo {e na izdajo sklepa o sofinanciranju. Kmalu bomo sklicali tudi vsa gospodinjstva iz tega obmo~ja, da se dogovorimo tudi o priklju~evanju na kanalizacijski sistem, seveda tistih, ki so è pokrili denarni pri-spevek v vi{ini 240.000,00 SIT. Prepri~an pa sem, da bo ta del Vidma prihodnje

leto imel to mo`nost, da se dokon~no priklju~i na kanalizacijski sistem. Pospe{eno se pripravljamo tudi na

izgradnjo vrtca v Vidmu, trenutno se ukvarjamo tudi s pridobivanjem zem-lji{~a oziroma parcele, ki jo èlimo pri-dobiti – dokupiti. S tem bi imeli dovolj razpolo`ljivih povr{in za izgradnjo vrtca in potrebnih zunanjih igralnih povr{in. Dogovarjamo se tudi za izgradnjo vodo-

voda v Zahodnih Halozah, bolj natan~no naj omenim, da è ~akamo na razpisno dokumentacijo, in ob obisku ministra za okolje Janeza Podobnika smo se dogo-vorili, da bo ob~ina Videm vodila celo-ten projekt skupaj z ob~inama @etale in Maj{perk. @elimo si ~im prej izbrati izva-jalca in potem za~eti s te`ko pri~akovano izgradnjo vodovoda. Skratka, dela je bilo letos è ogromno opravljenega, glavnina pa nas {e ~aka in na to smo v na{i ob~ini tudi pripravljeni,« je v za~etku pogovora dejal ùpan Bra~i~.Leto{nja zima je bila {e posebej dol-

ga in je pokazala ostre zobe, snega pa smo imeli kot è dolgo ne. V ob~ini ste verjetno za zimsko slu`bo pora-bili dosti ve~ denarja, kot ga je bilo planiranega v prora~unu. Zanima me, ~e ste è naredilo kako analizo, obra~un porabljenih sredstev za plu-ènje?@upan Friderik Bra~i~: »Nekaj analiz

smo è naredili, bolj natan~ne nas {e ~akajo, sicer pa smo imeli letos plani-ranih 10 MIO SIT za zimsko slu`bo, po sedaj zbranih podatkih pa smo porabili

skoraj enkrat ve~ sredstev. Ampak ta del bo treba pokriti in bomo pa~ morali vzeti iz kake druge postavke. Leto{nja zima pa nam je naredila {e precej {kode na cestah, posebej makadamskih, in intervencijsko smo nekatere odseke è sanirali. Glavna akcija navoza gramoza pa nas te dni {e ~aka na obmo~ju celotne ob~ine.«

Z MINISTROM PODOBNIKOM O VODOVODU ZAHODNE HALOZE IN GRADNJI POSLOVNO-OBRTNE CONE Omenili ste è kar nekaj leto{njih

nalo`b, mednje pa prav gotovo spada tudi sanacija enega od huj{ih plazov na obmo~ju KS Leskovec, natan~neje v Veliki Varnici. Odlo~ili ste se, da plaz sanirate, dela potekajo, zanima pa me, kak{en dele` bo tukaj morala primakniti ob~ina Videm?@upan Friderik Bra~i~: »Mo~no deèv-

je in {tevilni nalivi so botrovali temu, da se je na cesti do kmetije Fo{tnari~ v Veliki Varnici sproìl ve~ji plaz, ki jim je zaprl cesto do doma, in s tem so bili odreza-ni od sveta. Obrnili so se na ob~ino, mi pa na pristojno ministrstvo in zaprosili za pomo~, vendar je bil odgovor tak, da moramo za sanacijo plazu – dela naj bi veljala okrog 20 MIO SIT – poskrbeti sami. Potem smo iskali najbolj{o re{itev in jo po mnenju stroke na{li (potrebno je bilo tudi vrtanje v steno), dela pa naj bi na koncu veljala tam okrog 3 MIO SIT. Cesta je sedaj è prevozna, dela pa tako

V OBÎNSKI HI[I – VPRA[ALI SMO @UPANA FRIDERIKA BRAÎÂ

Videmski ùpan F. Bra~i~ je ob obisku vladne delegacije v Spodnjem Podravju v Vidmu sprejel ministra za okolje Janeza Podobnika. Glavna tema pogovora je bil vodovod Zahodne Haloze.

»Dràva nam dolo~a vse vi{jo postavko za javno porabo,« pravi ùpan Bra~i~.

Stran 4


reko~ zaklju~ena.« V dneh, ko je bila v Spodnjem

Podravju na obisku vladna delegaci-ja, ste v Vidmu za kratek ~as gostili ministra za okolje Janeza Podobnika. O ~em vse sta se z ministrom pogo-varjala takrat in kaj dorekla o kon~ni izgradnji vodovoda Zahodne Haloze, skupaj seveda {e s predstavniki halo-{kih ob~in? Podpisali naj bi tudi spo-razum o soinvestiranju vodovoda v Halozah?@upan Friderik Bra~i~: »Vsak obisk

iz »vrha« je za nas {e kako pomemben, tako velja tudi obisk ministra Podobnika v na{i ob~ni za zelo pomembnega. Glav-na tema na{ega pogovora je bila izgrad-nja vodovoda v Zahodnih Halozah, na pogovor z ministrom pa sem povabil tudi predstavnike halo{kih ob~in, kjer bomo gradili vodovod, in predstavnike gradbe-nega odbora. Podpisali smo tudi spora-zum o nadaljnjih aktivnostih omenjenega projekta, tako da se projekt nadaljuje, v fazi izbire izvajalca. Ob~ina Videm pa bo k vrednosti celotne nalo`be v vodovod dodala svoj 20-odstotni dele` v vi{ini okrog 90 MIO SIT. Gradnja se bo za~ela letos, zaklju~ila pa leta 2008 ali 2009.Ministru Podobniku smo ob obisku pred-

stavili tudi na~rtovani projekt poslovno-obrtne cone v sedaj {e aktivi gramozni jami, prva ocena pa je bila, da je prostor primeren za tako dejavnost.«

O NADALNJI USODI MALOOBMEJNEGA PREHODA ZG. LESKOVEC – CVETLIN PA [E NI^ NOVEGAKaj bo z maloobmejnim prehodom

Zg. Leskovec – Cvetlin? Tudi notra-

njemu ministru Mateju ste ob obis-ku v ob~ini zastavili to vpra{anje, pa vam je obljubil pisni odgovor, mene pa zanima, ali je znanega è kaj bolj konkretnega, kak{en status bo imel ta prehod ob uvedbi schengenske meje?@upan Friderik Bra~i~: »Konkretnega

odgovora od ministra Mateja {e nisem dobil, smo pa prejeli neke vrste pisno obrazloìtev, v kateri je zapisano, da je to delo stalne me{ane komisije, ki se ukvar-ja tudi s statusom mejnih prehodov. Ta komisija bo po veljavni EU zakonodaji namre~ odlo~ila, kaj bo z bodo~im statu-som, mi pa si vsekakor èlimo, da bi bil mednarodni in ne maloobmejni, kot je predvideno sedaj.«Meja z Markovci, spor, ki po mnenju

nekaterih to {e zdale~ ni, in nedavni dogodki. Kako to komentirate in kaj ste nazadnje dosegli v razgovorih z vodstvom markov{ke ob~ine? @upan Friderik Bra~i~: »Meja z ob~ino

Markovci je predmet razprav è nekaj let in v ob~ini Videm smo prepri~ani, da ni prava ta meja, ki jo imamo sedaj. Pre-pri~ani smo, da je nam bolj v {kodo kot kaj drugega, v to obmo~je so bili dani neki ekonomski u~inki in na{a ob~ina je bila prikraj{ana za sredstva iz posebne-ga naslova. Zgodovinski podatki, ki smo jih pridobili, in pa odgovor iz Dràvnega zbora kaèjo, da zagovarjamo pravo sta-li{~e, ki pa tudi dolo~a, kje je pravzaprav tista prava meja med Markovci in [tur-movci. Vse skupaj smo predali v sodni postopek, ~akamo na datum razprave, potem pa se bomo lahko pogovarjali naprej.«

KS MORAJO UPO[TEVATI TUDI SKUPNE OBÎNSKE NALO@BE, KI IZ LETA V LETO VZAMEJO VELIKO PRORAÛNSKEGA DENARJAZadnji dogodki v KS Sovi~e-Vareja-

Dravci so bili precej glasni in v jav-nosti odmevni. Zanima me, kako ste tam pomirili strasti nekaterih ob~-anov in kaj ste skupnega dorekli na zboru ob~anov?@upan Friderik Bra~i~: »Dogajanje v tej

KS je bilo na pobudo nekaterih ob~anov precej burno, sicer pa smo vso proble-matiko obravnavali na zboru ob~anov, ki sem ga osebno sklical. Vodstvo KS je kot najve~ji problem izpostavilo slabo cestno infrastrukturo na tem obmo~ju, pa prema-

Plaz, nedale~ od hi{e Fo{nari~evih v Veliki Vranici, je è saniran in cesta do doma~ije spet normalno prevozna.

V Vidmu, od pokopali{~a do Vrbanove kapele, è gradijo novi krak kanalizacijskega siste-ma.


Stran 5

lo vlaganj ob~ine v KS … Lahko povem tisto, kar sem povedal tudi na zboru, da smo v zadnjih letih v KS Sovi~e-Vareja-Dravci naredili ve~, kot je bilo predvide-no, tukaj pa ob~ani tudi niso upo{tevali del ceste, ki je bil zgrajena v letu 2003, na odseku Ljubstava-Leskovec. Naredili smo tudi 1400 metrov asfaltne ceste leta 2005, investicija pa je bila preseèna, in to je potrebno upo{tevati. Dogovorili pa smo se, da bomo razvoj peljali naprej, {e letos pa nameravamo modernizirati odsek ceste Ga{peri~-Strelec, tak je bil dogovor. Ob~ani bodo po pogodbah dodali svoj dele`. Izpostavljeno je bilo tudi pomanjkanje

gradbenih parcel, kar pa ni glavna nalo-ga ob~ine, temve~ je potrebno dati pobu-de za spremembo prostorskega plana in potem se postopki nadaljujejo. âsa je {e dovolj …«Ko sva è pri financiranju progra-

mov po KS, nadaljujva s to temo in zanima me, kako odgovarjate na o~itke {e nekaterih KS, ~e{ da denar-ja dobijo vse manj, investicij pa tudi bolj malo? Kako bi to pojasnili?@upan Friderik Bra~i~: »Najprej je

potrebno poznati dejstva, da nam drà-va nalaga dodatne obveznosti, in s tem posledi~no tudi vse ve~jo javno porabo. Samo zadnji podatki govorijo o tem, da se je dele` teh sredstev zvi{al za okrog 30 odstotkov, kar pa pomeni, da so se sredstva na drugih postavkah morala zmanj{ati. Navkljub temu smo se v ob~-ini trudili in uspelo nam je pridobiti nekaj dodatnih sredstev za investicije: prijavili

smo se v skupnem projektu za{~ita pod-talnice in v drugi fazi izgradnje pri~aku-jemo, da bomo pridobili okrog 350 MIO SIT sredstev. Tudi za vodooskrbo bo dràva pridala svoj dele`, pa da spet ne omenjam zahtevnih in dragih investicij v O[ Leskovec, v zdravstveni dom in {e bi lahko na{teval skupne ob~inske pro-jekte. In potrebno se je zavedati, da za komu-

nalno infrastrukturo vedno primanjkuje sredstev, saj bi si v ob~ini èleli zado-voljitve vsaj osnovnih potreb, ~esar pa v na{i ob~ini {e zmeraj ne zmoremo. Glavni problem je cestna infrastruktura, kajti v Halozah imamo neasfaltiranih {e ogromno cest, kar pa se bo zagotovo spremenilo na bolj{e v prihodnjih 5 ali 6 letih.«Skrb za ~istej{e okolje, spomladan-

ska akcija delitve drevesnih sadik, ~istilna akcija – va{ pogled na to in kak{no je trenutno stanje v ob~ini? Koliko je {e divjega odlaganja in kako ob~ina lahko ukrepa v takih primerih?@upan Friderik Bra~i~: »Dali smo è

veliko pobud in ocenjujem, da smo è naredili korak naprej v skrbi za ~istej{e okolje. Ampak {e zmeraj premalo, saj {e imamo nekaj divjih odlagali{~, kjer ob~-ani odlagajo smeti, in pri tem ne pomis-limo, da naravi to {e zdale~ ni pogodu in se nam bo neko~ spet ma{~evala. Pozdravljam spomladansko akcijo delje-nja drevesnih sadik, vesel sem tudi, da smo vsako leto znova uspe{ni s ~istilno akcijo, in ta bo letos 22. aprila, ob dnevu

@upan Friderik Bra~i~ ob

velikono~nihpraznikih:

»Vsem na{im ob~ankam in

ob~anom ob prihajajo~i veli-

ki no~i èlim veliko zdravja,

sre~e in razumevanja, pa

dobrega po~utja, osebnega

zadovoljstva in predvsem

spo{tovanja ljudi okrog sebe.

Lepo preìvite praznike in

èlim vam veselo pisanko.«

V zemljo je potrebno spraviti ogromne kanale …

Zemlje. @al pa imamo {e zmeraj premalo urejenih odlagali{~, kjer bi ob~ani lahko odlagali odpadke in bi potem poskrbeli za prevoz teh na odlagali{~a, ampak v vodstvu ob~ine o tem è razmi{ljamo in zaenkrat na~rtujemo ureditev vsaj dveh takih zbirnih mest v ob~ini. To naj bi se zgodilo s spremembami prostorske-ga plana, kajti pobudo smo è dali in potrebno bo {e po~akati nekaj ~asa.«

NOVA, SODOBNO UREJENA SEJNA DVORANA KMALU ODPRTA Pred vami so redne seje ob~inskega sveta, trenutno poteka obnova sejne in poro~ne dvorane, ki ste jo precej pove~ali, in è skoraj{nje priprave na ob~inski praznik … @upan Friderik Bra~i~: »Odlo~ili smo

se, da prej{njo osrednjo sejno dvorano, ki nam je hkrati sluìla tudi kot poro~na, raz{irimo in sodobno opremimo, kajti to nam narekuje tudi ~as. Lahko è napo-vem, da bo opremljena po nekih sodo-bnih standardih, imeli bomo tudi ra~una-lni{ki izpis glasovanja. Preureditev naj bi se zaklju~ila konec aprila. Vmes bomo imeli {e sejo (ta je bila 11.

aprila, in takrat so odlo~ali tudi o soglasju za lekarni{ko dejavnost v Vidmu), potem pa po veliki no~i za~enjamo s pripravami na novi ob~inski praznik …«

TMFoto: TM in Ale{ Gregorec


Stran 6

V okviru obiska slovenske vlade 22. februarja v Spodnjem Podravju je ob~ina Videm gostila kar dva mini-stra; najprej ministra za okolje in prostor Janeza Pobodnika, nato pa {e gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki ga je na poti spremljal dràvnozborski poslanec Branko Marini~, pridruìl pa se jim je tudi direktor LTO Ptuj Sandi Dolenc.V Pobre`ju, v uspe{nem druìnskem

podjetju Sve~a, pa se je na poti v ob~-ino Hajdina ustavil gospodarski minister Andrej Vizjak. Stanko Peter je mini-stru in njegovim sodelavcem, takrat je Vizjaka spremljal tudi generalni direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar, predstavil proizvodnjo sve~ v druìnskem podjetju, ki se je predlansko leto preselilo v nove, ve~je in sodobno opremljene prostore.

MINISTER V PRIHODNJE OBLJUBIL VE^ FINAN^NE VZPODBUDE MALIM IN SREDNJIM PODJETJEM Po ogledu proizvodnje in prodajalne je

minister Vizjak v spro{~enem razgovoru dejal, da se mu sve~arstvo doslej ni zdelo tako zanimivo, ~eprav je imel njegov ded kar veliko izku{enj z izdelovanjem sve~, ampak je to po~el na povsem druga~en na~in, kot to danes po~no v sodobnej{ih proizvodnjah. Po ogledu proizvodnje je bil navdu{en in priznal, da si takega na~-ine proizvodnje sve~ doslej sploh ni znal

PODJETJE SVEÂ V POBRE@JU OBISKAL GOSPODARSKI MINISTER VIZJAK

Minister Andrej Vizjak si je v dru`bi s sodelavci, poslancem Brankom Marini~em, direktor-jem podjetja Sve~a Stankom Petrom in njegovo druìno z velikim zanimanjem ogledal pro-izvodnjo sve~arskih izdelkov.

Petrovim ~estital za dosedanji uspeh v sve~arstvu

predstavljati.Sicer pa se je minister v nadaljevanju

pogovora dotaknil tudi teme o tem, kako bo dràva v prihodnje pomagala podjetjem in obljubil, da bo ve~ finan~-ne pomo~i namenila malim in srednjim podjetjem, èlijo pa uvesti {e druge obli-ke pomo~i, predvsem tistim podjetni-kom, ki so {ele na za~etku. Po besedah ministra pa bo novo resorno ministrstvo za razvoj precej bolj »ìvo« podro~je za tehnolo{ki razvoj. Petrovim pa je tudi

Ob koncu ministrovega obiska pa {e spro{~en pogovor za skupno mizo, ob krofih, vinu in kavici, ko je bila zraven tudi vsa Petrova druìna.

~estital za uspe{en razvoj in poslovanje, pa tudi za trud, ki ga vlagajo v nadaljnji razvoj podjetja, ki trenutno zaposluje è 12 delavcev.

MINISTRA V DOMAÎ KRAJ POVABIL POSLANEC MARINI^Poslanec Branko Marini~ pa je ob

obisku podjetja Sve~a, sicer v njegovem doma~em kraju, dejal, da so izkoristili prilo`nost, da ministru ob obisku na {ir{-em Ptujskem pokaèjo lep primer uspe-{nega prestrukturiranja kmetijske dejav-nosti v proizvodno dejavnost, ~esar so se pred leti lotili v druìni Peter. Marini~ je {e poudaril, da je Sve~i podobnih malih podjetij na {ir{em Ptujskem kar nekaj, da pa je dobrodo{la novost tudi ta, na kate-ro je è spomnil minister, da bo gospo-darsko ministrstvo v prihodnje dosti bolj spodbujalo mala in srednja podjetja.

Besedilo in foto: TM


Stran 7

V zadnjih dneh starega leta je posla-nec Branko Marini~ za ùpane s Ptujskega pripravil delovno kosilo, v gostilno Sven{ek na Sela pa tistega dne povabil tudi notranjega ministra Dragutina Mateja, dràvnega sekre-tarja Zvonka Zinrajha in dràvnega svetnika Roberta êha. Osrednja tema razgovora je bila ocena enolet-nega sodelovanja na lokalni ravni in ureditev ju`noevropske meje, saj je dràva prav za to ureditev v prora~-unu 2006/2007 namenila ogromno sredstev. Opravi~ila sta se le posla-nec in destrni{ki ùpan Franc Puk{i~ in takrat {e novoimenovani velepos-lanik Slovenije v Srbiji, ^rni Gori in Romuniji, manjkali pa so nekateri ùpani.Poslanec Marini~ se je resda odlo~il za

delovno kosilo, pa je bilo tistega delo-vnega vzdu{ja ~utiti è bolj malo, saj je bil delovni pogovor na hitro zaklju~en, v bolj spro{~enem vzdu{ju pa se je potem vse skupaj nadaljevalo po obilnem kosilu. Je pa bil namen prednovoletnega sre~anja, da se poslanec Marini~ zahvali ùpanom s {ir{ega Ptujskega za enoletno sodelo-vanje, ki ga je ocenil za zadovoljivo, ob tem pa dodal, da pa mora biti v letu 2006 {e bolje. »Z nekaterimi ùpani sem sodeloval zelo

dobro, spet z drugimi malo manj, ampak skupna ocena je zadovoljiva. Prepri~an pa sem, da bo tovrstnega sodelovanja v prihodnje potrebno {e mnogo ve~, pred-vsem pri klju~nih projektih, o katerih sem è veliko govoril v javnosti. Seveda pa so to projekti posameznih ob~in, ki pa zanje ra~unajo tudi na sredstva iz dràvne bla-

gajne. Predvsem sem dobro sodeloval z vodstvi ob~in Dornava, Videm, Gori{ni-ca in Maj{perk, pa tudi z ob~ino Kidri~-evo, èlim pa si, da bi bilo v prihodnje tesnej{e sodelovaje z MO Ptuj. Ob tem naj omenim {e zame letos najve~ji pro-jekt, gre namre~ za slovesnost ob jubileju Marijine cerkve na Ptujski Gori, o ~emer smo se z ob~ino Maj{perk veliko dogo-varjali, in sam sem pomagal v pogovorih s pristojnim ministrstvom, da sodelujejo zraven. Druènje na Selih pa sem si zamislil {e v

drugi obliki, zato sem na pogovor pova-bil tudi ministra Mateja in novega dràv-nega sekretarja Zinrajha, kajti zdelo se mi je {e kako pomembno, da se tudi ùpani podrobneje seznanijo, kam bo dràva

vloìla veliko koli~ino sredstev letos in prihodnje leto, {e posebej, ~e je tu vpra-{anje ureditve ju`noevropske meje,« je povedal poslanec Marini~.

VIDEMSKI @UPAN: »KAKO BO Z MEJNIM PREHODOM ZG. LESKOVEC – CVETLIN?«Sicer pa so ùpani ministru in sekretarju

postavili bolj malo vpra{anj, {e najbolj »glasna« sta bila predstavnica zavr{ke ob~ine Marta Bosilj in videmski ùpan Friderik Bra~i~, ki ga je zanimal bodo~i status mejnega prehoda Zg. Leskovec – Cvetlin. To~nega odgovora mu minister ni posredoval, obljubil ga je po po{ti, je pa minister dejal, da evropski pravni red ne pozna meddràvnih mejnih preho-dov, kar pomeni, da je lahko status tega mejnega prehoda po uvedbi schengena le mednarodni ali maloobmejni. Minister pa je {e dejal, da pa se soseda Hrva{ka seveda zavzema za mednarodnega, saj je v njenem interesu, da pridobi ~im ve~ vstopnih to~k v EU. Kljub vsemu kon-kretnega odgovora tudi tokrat novinarji nismo dobili, sicer pa je zgodba pozna-na; prehod je bil v Bruslju potrjen kot maloobmejni, dosedanja prizadevanja krajanov in ob~ine, da bi ostal {e naprej mednarodni, pa zaenkrat ne vemo, ~e so obrodila kake sadove. O drugih temah pa se na Selih ni kaj dosti govorilo, vsaj takrat ne, ko smo bili novinarji zraven, poslanec Marini~ pa je bil ob koncu svo-jega prvega tovrstnega druènja z ùpani zadovoljen.


POSLANEC MARINI^ NA SELIH PRIPRAVIL PREDNOVOLETNO DELOVNO KOSILO

V gostilni Sven{ek na Selih so bili tudi ùpani Vidma, @etal in MO Ptuj.

Poslanec Marini~ je povabil tudi notranjega ministra Dragutina Mateja.


Stran 8

V Trako{~anu je bila 20. februarja 2006 ustanovna skup{~ina Hrva{ko-slovenskega dru{tva prijateljstva. Dru{tvo ima sede` na Bednji v hrva-{kem Zagorju. Dru{tvo je prosto-voljno zdruènje, kjer se razvija in neguje vsestransko sodelovanje med hrva{kim in slovenskim narodom na znanstvenem, kulturnem, gospo-darskem in drugem podro~ju, ki je v interesu obeh strani. Ustanovne skup{~ine sta se udeleìla tudi ùpan Friderik Bra~i~ in direktorica ob~in-ske uprave Darinka Ratajc. Dru{tvo bo aktivno sodelovalo in se

povezovalo z vsemi podobnimi dru{tvi, ki delujejo z istimi ali podobnimi cilji v Hrva{ki, Sloveniji ali v svetu. Dru{tvo neguje kulturno, znanstveno, gospodar-

sko, {portno in drugo obliko sodelovanja hrva{kega in slovenskega naroda. Cilji dru{tva so medsebojno spoznavanje zgo-dovine in modernega ìvljenja tako Hrva-tov kot Slovencev. Pripomoglo bi naj k napredovanju medsebojne povezave znanstvenih, kulturnih institucij in dru-gih ustanov ter posameznikov. Hkrati se ukvarja z organizacijo znanstvenih, kul-turnih, humanitarnih ter {portnih prire-ditev in projektov, ki so v obojestransko dobrobit. Dru{tvo se trudi ustvariti dobro klimo pri razvijanju poslovnih odnosov med gospodarskimi organizacijami ter se zavzema za sodelovanje med znanstve-niki, kulturnimi delavci in strokovnjaki na razli~nih podro~jih. Prirejalo bi naj koncerte, gledali{ke predstave, razstave, sodelovanje na razli~nih festivalih Slo-

vencev na Hrva{kem in obratno. Dru{tvo se trudi za obojestransko informiranje in objavljanje teh informacij v javnih glasi-lih, ~asopisih, revijah …Redni ~lani dru{tva lahko postanete na

tak na~in, da izpolnite pristopno izjavo, sprejem pa potrdi izvr{ni odbor. âstni ~lan Hrva{ko-slovenskega dru{tva pri-jateljstva lahko postane posameznik, ki je s svojim delom prispeval k pove~-anju odnosov med Republiko Hrva{ko in Republiko Slovenijo. ^lani dru{tva se aktivno udeleùjejo vseh prireditev, ki jih dru{tvo organizira. Enkrat na leto pa se dobijo na svoji redni letni skup{~ini.

Nata{a ZagoranskiFoto: Joì Zavec

V TRAKO[ÂNU USTANOVLJENO HRVA[KO-SLOVENSKO DRU[TVO PRIJATELJSTVAMed ustanovitelji tudi videmska ob~ina

V pustnem tednu so bili pri osnov-no{olcih na O[ Videm na obisku u~enci devetih razredov iz Poljske, ki so tokrat vrnili obisk v okviru projekta Commenius. Dan pred odhodom v domovino jih je v dru`bi z gostitelji in videmsko ravnateljico Marijo [migoc sprejel tudi videmski ùpan Friderik Bra~i~ in jim na krat-ko predstavil ob~ino, njeno delova-nje in tudi vlogo ob~ine v {olstvu.@upan je med drugim dejal, da je zelo

vesel, da so obiskali Slovenijo in svoje vrstnike v videmski ob~ini, {e bolj vesel pa bo, ~e bodo iz Slovenije odnesli ~im ve~ lepih spominov. Izro~il jim je {e manj{e darilo ob~ine in jih povabil, da {e kdaj obi{~ejo Videm in njegovo okolico.Nad Slovenijo, {e posebej pa nad ob~-

ino, v kateri so preìveli najve~ ~asa, so

POLJSKI OSNOVNO[OLCI NA OBISKU PRI VRSTNIKIH V VIDMUSprejem tudi pri ùpanu


Stran 9

Nezadovoljstvo krajanov te halo{ke KS je botrovalo sklicu nedeljskega zbora krajanov, na katerem so hoteli pojasniti svoje teàve, upali na re{itev le-teh, ~esar pa glede na prora~un, namenjen tej KS, {e ne bo tako kmalu.»KS Sovi~e–Vareja–Dravci namre~ denar-

ja, namenjenega za investicije na tem obmo~ju v zadnjih treh letih, ni porab-ljala sproti, ampak je var~evala na ra~un ve~je investicije. Ta se je zgodila lani, ko je bila asfaltirana cesta v dolìni 1,4 km in v vrednosti skoraj 20 milijonov tolarjev. Denarja iz prej{njih let je bilo 11 milijo-nov, tako da zaradi te razlike ni v leto-{njem prora~unu ob~ine Videm planira-nega nobenega denarja za investicije v tej KS,« je pojasnil ùpan Friderik Bra~i~.Predsednik KS Marjan Jelen je mnenja,

da je denarja, namenjenega za investicije na tako velikem obmo~ju, odlo~no pre-malo. To ne pomeni napredka, saj s tako nizkimi vlaganji ni mogo~e narediti prak-ti~no ni~esar.Tem ugotovitvam so se nato pridruì-

li {e krajani, ki se jih je zbralo kar lepo {tevilo. Po njihovih komentarjih sode~ imajo skoraj vsi probleme s prevoznostjo cest, ki jih je do sedaj povzro~al sneg, sedaj pa blato. Izpostavili so tudi slabo delo ob~inskega reìjskega obrata, ki na tem obmo~ju ni prisoten v zadovoljivem obsegu.Velik problem predstavlja tudi mo`nost

pridobitve gradbene parcele na tem

obmo~ju, saj è dalj ~asa to ni mogo~e. Janez Merc je pojasnil, da ima vse niti v rokah Ljubljana in da je verjetno pro-blem v razpr{eni gradnji, ki je dràva ne dovoljuje oz. jo omejuje. Vodstvo ob~ine druga~e kot z nasveti ne more pomagati. Kon~ne ugotovitve zbora so è ve~krat

sli{ane: delitev sredstev po glavarini je premalo za investicije na tem obmo~ju, niìnski del ob~ine se ne bo pripravljen odre~i sredstvom na ra~un Haloz, denar bi morali deliti po druga~nih merilih …Tudi glede predloga spremembe volil-

nih enot ni bilo konkretnega sklepa oz. dogovora, ~e bi se namre~ pridruìli prvi

volilni enoti, bi lahko volili dva svetnika ve~, vendar brez zagotovila, da bosta z na{ega obmo~ja.Tako je vse ostalo nekje v zraku oz. po

halo{ko povedano v »blatu«. Veseli le dejstvo, da je ùpan poudaril, da obstaja mo`nost ureditve ceste v dolìni 400 m, ~e bodo krajani zbrali svoj dele`. Pa {e bi bilo mogo~e kaj postoriti, kljub sta-nju prora~una, kakr{no pa~ je. Sicer pa, pomlad je tukaj, lep{e vreme tudi in spet bodo Haloze prijazne in gostoljubne.

JJ

ZBOR KRAJANOV KS SOVIÊ–VAREJA–DRAVCIZ nizkimi vlaganji ni napredka

bili navdu{eni tudi mladi Poljaki, ki pa so ob obisku pri ùpanu dejali, da so ljudje v Sloveniji gostoljubni in zelo prijazni, presene~eni pa da so nasploh nad vsem, kar so tukaj videli in doìveli. Hvale`ni so tudi druìnam, pri katerih so bivali, pa

{oli in vsem, ki so se jim posve~ali ves teden, so dejali mladi gostje. Ob tem so dodali, da so bili izredno presene~eni nad gostoljubnostjo v {oli, na{li so podobno-sti tako v jeziku kot tudi v na~inu dela na obeh {olah. Izrazili pa so {e èljo, da bi

se medsebojno sodelovanje med {olama nadaljevalo tudi v prihodnje, v kar pa so oboji prepri~ani in se bodo potrudili, da bo dobra vez med {olama ostala.


@upanovo darilo gostom, ki so ùpana pohvalili, da zelo dobro skrbi za ob~ane.

Mladi gostje s Poljske na sprejemu v videmski ob~inski hi{i …


Stran 10

V TR@CU PROSLAVILI 10- LETNICO VIDEMSKEGA OBÎNSKEGA ODBORA DeSUS

Z redno letno konferenco in kraj-{im kulturnim programom so pred dobrim tednom v Tr`cu proslavili 10-letnico delovanja ob~inskega odbora DeSUS Videm in ocenili dosedanje politi~ne rezultate dela. Med gosti smo sre~ali predsednika pokrajin-skega odbora Ptuj-Ormo` Milana ûrina, videmskega ùpana Frideri-ka Bra~i~a, predsednika ob~inskega odbora Ptuj in predstavnika iz ob~in Kidri~evo in Maj{perk. Posebej zani-miva pa je bila gesta vodstva stranke, ki je vsem predstavnicam ne`nej{e-ga spola ob tej prilo`nosti razdelilo ogromen {opek rde~ih nageljnov. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke iz Pobre`ja.O dosedanjem, 10-letnem delu videm-

skega ob~inskega odbora DeSUS je na sre~anju spregovoril lani novoizvoljeni predsednik Franc Kirbi{, ki je v svojem poro~ilu med drugim nanizal dosedanje uspehe stranke na lokalni ravni, kjer se lahko v sedanjih sestavi ob~inskega sve-ta pohvalijo z dvema ~lanoma. Posebej aktivna je gospa Marija êrnila, ki v ob~-ini vodi odbor za dru`bene dejavnosti, ~eprav pa se, kot je potrdila tudi sama, za vedno umika iz politike, trenutno nahaja v sestavi sveta stranke na dràvni ravni. Malo kriti~en je bil do vodstva ob~ine,

kajti {e zmeraj se mnogo premalo upo-{tevana »njihove« programske èlje in to èlijo v prihodnje spremeniti. Kirbi{ je spomnil, da so na sejah upravnega odbo-ra v zadnjem ~asu veliko usklajevali sta-tutarna pravila, ki so sicer è usklajena s pravili stranke DeSUS in s tem so è seznanili tudi vse svoje ~lane, kar se jim nujno potrebno. Dejal je, da se bodo v leto{njem letu najbolj posvetili pripravam na lokalne volitve, kjer pa stranka znova dokaj resno razmi{lja o svojem kandi-datu za ùpana in znana naj bi bila tri imena. Kirbi{ je {e spomnil, da je stranka ne dolgo nazaj gostila vodjo poslanske skupine DeSUS Franca @nidar{i~a in v pogovoru z njim dobila veliko koristnih informacij. Kirbi{ je {e poudaril, da v bodo~e stran-

ka èli imeti ve~ vpliva na odlo~anje o klju~nih zadevah in na~rtih v videmski ob~ini, v strankarske vrste pa pridobite {e ve~ ~lanov vseh generacij in dose~i {tevilo 300 (sedaj imajo 213 ~lanov). Trudili se bodo {e za ve~jo prepoznav-nost stranke, èlijo pa ve~ sodelovanja na lokalni ravni, {e posebej ob~inskimi odbori politi~nih strank, je {e dodal Kir-

Lokalne volitve imajo letos prednost

Videmski odbor DeSUS je pred meseci gostil vodjo poslanske skupine Franca @nidari~a; ob njem predsednik videmskega ob~inskega odbora Franc Kirbi{ in pred. pokrajinskega odbo-ra Milan ûrin.

bi{, ki upa, da bodo imeli ve~ sre~e tudi pri financiranju in dobili tudi kako ve~jo dotacijo iz ob~ine..DeSUS pa se mora {e okrepiti, je menil

Milan ûrin, narediti ve~ na prepo-znavnosti in preprosto gojiti prijateljstvo v svojih vrstah. Opozoril je, da je velika skrb stranke, da bdi nad upokojenskimi prejemniki, ki v ve~ini primerov niso ravno veliki, omenil je {e sodelovanje stranke pri odlo~anju o zdravstvenem zavarovanju, in pa spomnil, da so s tem,

ko je pokojnina postala ustavna pravica, v stranki dosegli izredno veliko. Videmski ùpan Bra~i~, ki mu je prav

ob~inski odbor DeSUS pred skoraj {tirimi leti dal vso podporo na lokalnih volit-vah, pa je obljubil, da se bo v prihodnje tudi sam zavzel za ve~ sodelovanja med politi~nimi strankami v ob~ini, generacijo upokojencev pa ozna~il za tisto genera-cijo na lokalni ravni, ki ji je potrebno pri-pisati {e ve~ veljave in spo{tovanja.



Stran 11

V soboto, 1. aprila 2006, ob 20. uri se je pri~el ob~ni zbor SLS OO Videm. Udele-`ba ~lanov, gostov in simpatizerjev je bila {tevil~na. Prisotni so bili gostje dr. Robi êh dràvni svetnik, predstavnik OO SLS Maj{perk Milan Tacinger in predsednik OO SLS Kidri~evo Sre~ko Frange{. Za kulturni program pa so poskrbeli jurov-{ki fantje s svojimi àmetnimi glasovi.Ob~ni zbor je potekal po ustaljenem

dnevnem redu. Poro~ilo predsednika stranke Friderika Bra~i~a je bilo iz~rpno, saj je orisal delo v preteklem letu. Z delom svetnikov stranke je zadovoljen, kakor tudi z delom vseh ~lanov, ki so vklju~eni v delo po KS in dru{tvih. S pomo~jo ob~-inske uprave se uspe{no prijavljamo na

razpise, da smo dosegli zastavljene plane (ceste, vodo, kanalizacijo). Poudaril je, da se je UO sestajal po potrebi, predvsem pred pomembnimi dogodki (prora~un ob~ine …). Polno{tevilna udele`ba je bila tudi na taboru v Mozirju. Na koncu je predsednik Bra~i~ pozdravil {e vse nove ~lane in simpatizerje stranke. Opozoril je tudi na volitve na lokalni ravni, za kar si bomo morali precej prizadevati è sedaj. Tudi poro~ilo blagajni~arke in tajnice je bilo zadovoljivo. V nadaljevanju ob~nega zbora je pred-

sednik podal {e program dela in finan~ni na~rt. Med drugim je dejal, da je pomemb-no, da je potrjen ob~inski prora~un in se po njem è tri mesece izvaja program.

Pridobljena sredstva je potrebno opleme-nititi, da bomo lahko izvedli ~im ve~ pla-niranega programa (vrtec, kanalizacija, obrtna cona, obnova O[ Sela, prostorski plan, vodovod, plo~nik v Leskovcu …), za kar bo zagotovo potrebno {e veliko trdega dela.Na koncu se je predsednik delovne-

ga predsedstva Anton Zemljak zahvalil vsem, ki so uspe{no izvedli ob~ni zbor z lepim sodelovanjem, ter povabil na pri-jetno druènje ~lanov in gostov.

Bernarda Galun,

tajnica OO SLS Videm

OB^NI ZBOR OBÎNSKEGA ODBORA SLS VIDEMVeliko prizadevanja za leto{nje lokalne volitve

Je ~as pomladi in je ~as pri~akovanj …Skupaj se veselimo velikono~nih praznikov in vam èlimo obi-

lo sre~e, topline in razumevanja v druìni.

Veselo pisanko!

SLS OO Videm

Pod tem naslovom je gledali{ki klub osnovne {ole Videm pod vodstvom Tanje Poto~nik in Vesne Voglar pri-pravil prispevek k osrednji ob~inski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. V svoji predstavitvi so nas popeljali nazaj v ~ase na{ih babic in nam pri~arali tople zimske ve~ere, ko so babice svojim vnukom pripo-vedovale znane in manj znane prav-ljice. Tokrat je babica pripovedovala, mladi

igralci pa so dramatizirali klasi~no Rde~o kapico, @abjega princa, pravljico o pre-vzetni princesi, ki je zavra~ala snubce, ter ljudsko pesem o Pegamu in Lambergarju. Uvod v pravlji~ni ve~er pa so prispeva-li plesalci in plesalke ~etrtega razreda s pesmico Ob bistrem potoku je mlin. V istem duhu, s prepevanjem starih ljud-skih pesmi v izvedbi ljudskih pevcev in fantov iz Jurovcev, se je prireditev nada-ljevala. K ljudskemu petju so ob sprem-

ljavi harmonike vpletli izdelovanje ro` iz papirja za kurente ter recitiranje pesmi

Antona A{kerca, katerega 150. obletnico rojstva obhajamo letos. Roè so ob koncu

OSREDNJA OBÎNSKA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

Babica pripoveduje


Stran 12

prireditve podarili kurentom iz Pobre`ja, ki so »slu~ajno« pri{li mimo.V osrednjem nagovoru je predsednik

Kulturnega dru{tva Franceta Pre{erna Joè [migoc poudaril pomen prosto-voljnega dela v kulturi, ki se po veliko-sti svojih projektov ne more primerjati s profesionalnimi akterji, gotovo pa nudi ustvarjalcem in »odjemalcem« vsaj toliko

zadovoljstva kot profesionalna kultura. [migoc je poudaril {e razvitost kulture v na{em okolju, saj v ob~ini deluje ve~ kot deset razli~nih dru{tev. Nadaljnjo moral-no in finan~no podporo delu dru{tev v okviru danih mo`nosti je v nadaljevanju obljubil tudi ùpan Friderik Bra~i~, ki je zbranim v imenu ob~ine Videm prav tako ~estital ob kulturnem prazniku.

Idejo rde~e niti prireditve, ki jo je reìra-la Marija êrnila, to je ohranjanje izro~ila na{ih prednikov in poudarka na kulturi na{ega okolja, je v zaklju~nem nagovoru pohvalil tudi poslanec dràvnega zbora Branko Marini~.

M[Foto: J[

»Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo« je geslo ljud-skih pevk Turisti~nega dru{tva Klopotec Leskovec. Svojo 10. obletnico delovanja so praznovale 4. marca, hkrati pa so predstavile svojo novo zgo{~enko in è ~etrto kaseto. Kaj vse se je dogajalo ta ve~er, govorijo spomini, ki bodo ostali nepozabni tako za pevke kot povabljene goste. Na èljo ljudskih pevk je bilo povabljenih zelo veliko

gostov, ki jih imajo rade in si èlijo njihove dru`be. Gosto-vali so stari Prijatelji iz Kicarja, pevke iz Pobre`ja, fantje iz Jurovc, doma~i cerkveno prosvetni zbor. Manjkalo pa tudi ni humorja, za katerega so poskrbeli Janko, Ur{ka in Mateja. Bilo je lepo in nepozabno. Ob bogato obloènih mizah z dobrotami smo se zabavali dolgo v no~. Moram pa poudariti, da je med nami bila tudi najstarej{a ljudska pevka Gizela Krajnc, ki je svoj 85. rojstni dan praznovala 29. marca. Na ta dan smo se zbrali in jo obiskali. S pesmijo smo ji zaèleli vse najbolj{e. Ljudskim pevkam pa èlimo obilo zdravja in lepega petja.

Anica Zavec

10-LETNICA LJUDSKIH PEVK IZ LESKOVCA[e ena zgo{~enka ljudskih pesmi


Stran 13

13. marca je praznovala svoj 98. rojstni dan na{a najstarej{a ob~anka iz KS Leskovec, gospa Julijana Turk iz Velike Varnice. Gospa Julijana, po doma~e Türkova Julika, zdaj ìvi pri svoji h~erki Slavici v Mariboru. ^la-ni ùpnijske Karitas smo se odlo~ili, da slavljenko obi{~emo prav na njen rojstni dan.Proti Mariboru smo se podali ùpnik

Edi Vajda, Bernardka Merc, Marija Skok in Toni Zagoranski. Ob prihodu k slav-ljenki smo bili prijetno presene~eni, saj nas je pri~akala nasmejana in urejena kot kak{na mladenka. Vsakega od nas je nagovorila s kak{no {alo ali pa zgodbo iz preteklosti, ko smo se pogosteje sre~-evali. Mi pa nismo bili edini obiskovalci. Veliko stanovanje je postalo premalo za vse tiste, ki so ji pri{li ~estitat in zaèlet {e na mnoga zdrava leta. Ob njej so bili sin, h~erka, snaha, vnuki in pravnuki. Za nas, obiskovalce iz njene vasi, je na{la posebno mesto za mizo, ki je bila bogato obloèna z dobrotami in okra{ena s spo-mladanskim cvetjem. Vzdu{je je bilo zelo prijetno. Na èljo slavljenke smo prepe-vali pesmi, ki jih je èlela sli{ati. Pri vsaki pesmi nam je pomagala prepevati in prav

lepo jo je bilo videti, ko je z nasme{kom vodila na{e petje. Slavljenka ima enega sina in dve h~erki. Ena izmed njih ìvi v Kanadi, kjer ima dva vnuka in kar osem pravnukov. Tukaj v Sloveniji pa ìvi {est vnukov in sedem pravnukov. Na vse je prav ponosna in jih ima zelo rada. Julijana je poveda-

la, da ìvi pri h~er-ki Slavici, ki zelo lepo skrbi za njo in ji pomaga. Z njo ìvi tudi vnuk Ale{, ki ima posebno mesto v njenem srcu, saj jo razveseljuje in ji kraj{a ~as. Kot pra-vita oba, se zelo dobro razumeta in ne morata eden brez drugega, saj se imata zelo rada. âs v dru`bi slavljenke in njenih najbli-

`jih je hitro minil in pri{el je ~as slovesa. Julijana se nam je zahvalila za obisk in nas povabila, naj jo kmalu spet obi{~-emo. Povedala nam je, da poletje pre-

ìvlja v Veliki Varnici in da se tam zelo dobro po~uti ter da jo lahko obi{~emo tudi tam. Vsekakor smo ji obljubili, da pridemo ponovno, hkrati pa smo è kar presko~ili njen 99. rojstni dan in planirali zabavo ob stotem jubileju. Polni prijet-nih vtisov in navdu{eni nad Julijano, ki je polna energije in veselja, smo zapustili »toti« Maribor.

Toni Zagoranski

OBISKALI NAJSTAREJ[O OBÂNKO JULIJANO TURKNa rojstni dan kar v Maribor

Slavljenka s sinom Janezom in h~erko Slavico

Dru{tvo upokojencev Leskovec je prvo soboto v aprilu izkoristilo za 12. ob~ni zbor, na katerem se je zbralo veliko ~lanov in povabljenih gostov. ^lani upravnega odbora DU Leskovec so se v preteklem letu sestali petkrat, kjer so sproti re{e-vali probleme in planirali delo vna-prej. Udeleèvali so se vseh prireditev v kraju

in izven kraja, kamor so bili povabljeni. Udeleìli so se sre~anja Dru{tva upoko-jencev Turni{~e-Videm-Leskovec. Uspe-{no so organizirali izlet na Madàrsko in v Prekmurje. Skozi vse leto so urejali okolje pred njihovim domom, za kar sta poleg ostalih ~lanov najbolj poskrbeli Berta in Milica. V letu 2005 so se lotili ple-skanja svojih prostorov in na pomo~ sta jim prisko~ila TD Klopotec Leskovec in ùpan Friderik Bra~i~. Svoje prostore so po svojih zmo`nostih tudi opremili. @eli-jo, da bi lahko za svoje delovanje nabavili tudi ra~unalnik, a àl jim finance tega ne dopu{~ajo. V za~etku {olskega leta so se aktivno vklju~ili v varovanje {olskih otrok

in jim pomagali v prvih dneh pouka, da so varno prihajali in odhajali iz {ole, za kar so dobili pohvalo in priznanje. Pred boì~no-novoletnimi prazniki pa so obis-kali starej{e in bolne ~lane DU Leskovec ter jih skromno obdarili. V letu 2006 so si zadali veliko nalog.

Organizirati èlijo dva ali celo tri izlete, saj so bili ~lani zelo veseli potovanja in druènja v letu 2005. Redno se bodo ude-leèvali vseh prireditev, na katere bodo povabljeni. Tudi v leto{njem letu se bodo aktivno vklju~evali in sodelovali z vsemi dru{tvi v KS in ob~ini. @eleli bi organizi-rati {e kak{no predavanje ali strokovno izobraèvanje. Udeleìli se bodo sre~anja upokojencev na nivoju ZDUS in Pokra-jinske zveze DU Ptuj. @e zdaj pa trenirajo za sre~anje DU Tur-

ni{~e-Videm-Leskovec, saj se èlijo na tem tekmovanju dobro izkazati. V prvih dneh septembra se bodo {e v ve~jem {tevilu odzvali povabilu PP Podlehnik pri varovanju {olskih otrok. V ~asu trgatve pa èlijo organizirati trgatev ~lanov DU Leskovec pri kak{nem ve~jem vinograd-

niku. Tudi letos bodo pred novim letom obiskali svoje starej{e ~lane in jih obdari-li s skromnimi darili. Kot novi aktivnosti pa letos organizirajo {e pohodni{tvo in kolesarjenje.

Toni Zagoranski

12. OB^NI ZBOR DU LESKOVECPohodni{tvo in kolesarjenje sta novost

DU Leskovec in mentorica Lenka Krajnc, dolgoletna ~lanica Planinskega dru{tva Haloze, vabita vse upokojence in ljudi dobre volje na pohode. Dobi-mo se vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 14. uri, pred PGD Leskovec.

DU Leskovec in mentorica Fran~-ka Bra~ko vabita vse upokojence in tiste, ki se radi potepajo s kolesom, da se pridruìjo njihovemu kolesarjenju. Dobimo se vsako drugo nedeljo, ob 14. uri, pred PGD Leskovec.


Stran 14

V poro~ni dvorani v Vidmu pri Ptuju je bilo v soboto, 28. januarja nadvse slovesno, ko je videmski ùpan Fri-derik Bra~i~ za zlatoporo~enca raz-glasil Ivana in Veroniko Dreven{ek iz Pobre`ja 134. Obred zlate poroke je nato v cerkvi sv. Vidma v Vidmu vodil farni ùpnik p. Emil Kriàn.Zlati ènin Ivan je svojo ìvljenjsko pot

za~el v Pobre`ju, kjer se je rodil 24. avgu-sta 1930, njegova èna Veronika, rojena Osenjak, pa je rojena v Draèncih 8. januarja1934. Dreve{kova sta si skupen

dom ustvarila v Pobre`ju, kjer sta vse do danes pridno delala na kmetiji, Veronika pa je nekaj let hodila tudi v slu`bo. V zakonu imata tri otroke: Mileno, Dragi-co in Mirka, danes pa sta Dreve{kova {e kako ponosna na svojih pet vnukov. Naj-starej{i vnukinji Maja in Neva sta bili tudi pri~i zlatemu dedku in babici. Dreven{kova sta na zlati poro~ni dan kar

sijala od zadovoljstva in sre~e, z zlatima prstanoma in nato {e poro~nim polju-bom pa sta bila {e kako spretna. Na zlati poro~ni dan so se z njima veseli njuni

najdra`ji, sorodniki in prijatelji. Vesele trenutke s svati sta Dreven{kova

najprej delila v ob~inski hi{i, kjer je prav poseben sprejem zanju pripravil ùpan Bra~i~ ter jima v znak zahvale in spo{to-vanja podelil posebno spominsko zahva-lo in ko{aro dobrot, nato pa sta se zlato zakonca vpisala {e v slavnostno knjigo zlatoporo~encev. Zakonsko zvezo, ki sta jo v cerkvi sv. Martina na Hajdini sklenila 29. januarja pred 50. leti, pa sta obnovila {e v Vidovi cerkvi v Vidmu.êstitamo!! TM

ZLATOPOROÊNCA DREVEN[EK IZ POBRE@JA50 zlatih let zakona

Zlatoporo~enca z vnukinjama ter njunima pri~ama Majo in Nevo ter ùpanom Friderikom Bra~i~em.

@upanovo darilo zlatoporo~encemaFoto: TM

Podobno kot druga dru{tva v na{i ob~ini so se tudi ~lani ED Trèc zbra-li na ob~nem zboru, ki je bil v sobo-to, 11. februarja 2006. Pregledali in analizirali so dosedanje delo ter si postavili smernice za v prihodnje.Predsednik dru{tva mag. Ivan Boì~ko

je {e enkrat poudaril, da je Etnografsko dru{tvo Trèc prostovoljna skupnost, ki zdruùje vse, ki jim je skupna skrb kul-

turna dedi{~ina Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja. V skladu s tem na~elom so postavljeni tudi njihovi nadaljnji cilji in na~rti. V dru{tvu delujejo tri sekcije: poka~i, njihovo pokanje z bi~i predstav-lja furmane, ki oznanjajo prihod domov in odganjajo zle duhove, godci, ki so oble~eni v zna~ilna kme~ka obla~ila in igrajo na priro~ne doma~e instrumente (razen harmonike), etnolo{ki odsek pa

zbira in obdeluje ustna in pisna gradiva tega podro~ja, ki jih bo sku{al izdati tudi v zborniku.Na koncu je sledila zahvala vsem, ki so

pomagali pri delovanju dru{tva s sredstvi ali s svojim delovanjem. Obvezni zaklju~-ek je bil z nastopom »hi{nega« ansambla, svoj debitantski nastop pa je opravil tudi predsednik na klarinetu.

Besedilo in foto: JJ

OB^NI ZBOR ETNOGRAFSKEGA DRU[TVA TR@ECVeselo s »hi{nim« ansamblom


Stran 15

Znanstvenoraziskovalno sredi{~e Bistra Ptuj in In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU sta v leto{njih pustnih dneh na Ptuju pripravila znanstveno – raziskovalni posvet Fa{enk v etnografskem filmu, ob tem pa tudi potujo~i pustni kino, ki je gostoval {e v Markovcih in Lancovi vasi. Filma Kurent se vra~a in Leto ora~-

ev so si obiskovalci lahko ogledali 22. februarja v va{kem domu v Lan-covi vasi, dogodek pa je bil posve~en tudi 10. letnici Fa{enka v tem kraju. Pozdravni nagovor je imel videmski ùpan Friderik Bra~i~. O zapisih tradicije, povezane s pustnimi

{egami in navadami na [tajerskem ter o podobi dedi{~ine kurenta je na druènju v Lancovi vasi spregovoril doc. dr. Ale{ Ga~nik iz ZRS Bistra, ob predstavitvi fil-

ma Kurent se vra~a pa poudaril, da ta pripoveduje o kurentu podobnih likih – koùharjih na Sardiniji, ki so jo [tajerci obiskali pred leti. Ga~nik pa je kot zani-mivost {e omenil, da so v raziskovanju tradicionalen pustne kulture Evrope odkrili è ve~ kot 80 kurentu podobnih maskirnih likov.

PRIZNANI RAZISKOVALEC TUDI MED LANCOVOVA[KIMI ORAÎ IN KORANTIFilm Leto ora~ev, katerega avtor je pri-

znani raziskovalec doc. dr. Na{ko Kri-`nar, pa je predstavil najbogatej{e pustno obmo~je v severovzhodni Sloveniji. Ob predstavitvi filma je dr. Kri`nar poudaril, da je predstavlja nekak{en zaklju~ek dela med ora~i v Halozah, v {ir{em smislu pa èli gledalcu pokazati ,kaj sploh so ora~i v Halozah in Lancovi vasi. Ravno ora~i

so po besedah Kri`narja zna~ilna pustna skupina Haloz, med samim raziskova-njem in druènjem s ~lani pustnih sku-pin pa je dr. Kri`nar spoznal, da fa{enk mora{ doìveti, potem ga razume{. Dodal je {e, da je bil prvi~ v Lancovi vasi in oko-lici leta 1993, drugi~ se je vrnil ~ez tri leta znova z namenom podrobneje raziskati pustne like in obi~aje teh krajev. Povabil ga je takratni predsednik FD Lan-

cova vas Janko Jerenko, v fazi raziskova-nja pa je dr. Kri`nar spoznal {e ogromno zanimivih ljudi, ki v teh krajih ohranjajo pustno tradicijo in med njimi posebej omenil Franca Sven{ka iz Zg. Gru{kovja, Bena Vidovi~a iz etnografskega dru{tva ora~i Oki~ in Franca Drobni~a iz etno-grafskega dru{tva ora~i Lancova vas.

TM

LANCOVO VAS OBISKAL POTUJOÎ PUSTNI KINOO pustu {e na filmskih platnih

Potujo~i pustni kino je tudi v Lancovi vasi pritegnil veliko gledalcev, v ospredju (od leve) pa so dr. Na{ko Kri`nar, videmski ùpan Friderik Bra~i~ in dr. Ale{ Ga~nik

Na{ka Kri`narja in Janka Jerenka, zdaj strokovnega vodjo lancovo-va{kih folkloristov, smo ujeli med klepetom.

Foto: TM

Ob~ina Videm je bila letos è enaj-sti~ zapored organizatorica tradici-onalne fa{enske povorke, ki je zno-va pritegnila veliko nastopajo~ih in tudi zvestih obiskovalcev. Na pustni ponedeljek popoldan, ko je bil ~udo-vit zimskoson~en dan, so Videm zno-va preplavile male in velike ma{kare, koranti, ora~i in {e nekatere skupin-ske maske – skupaj ve~ kot 1000 ude-leèncev. Najlep{e in najbolj izvirne pa je spet ocenila pustna komisija, letos v sestavi: Stanko Simoni~ (pred-sednik), Sre~ko Primoì~ in Anton Jus.

Pernati in rogati korant sta v Vidmu naznanila 11. fa{ensko povorko, uradno je povorko odprl ùpan Friderik Bra~i~, potem pa so se predstavili poka~i iz etno-grafskega dru{tva Trèc, ora~i iz Majske-ga Vrha in {tevilna druìna korantov iz TD Pobre`je, FD Lancova vas, TD korant klub, dru{tva koranti Demoni, etnograf-skega dru{tva korant Duh s Ptuja, koranti s Hajdine in koranti Petovio Ptuj.

BITJA S TUJEGA PLANETA SO BILA »EKSTRA« IZVIRNAMa{kare iz O[ Videm so se letos pred-

stavile kot bitja s tujega planeta, pri{li pa

so iz vedno sre~nega in veselega planeta Julililihu, zelo oddaljenega Tutamglava Ve~glav~ki, s Planeta ljubezni so pri{li Valentin~ki, pri{la so tudi bitja s Srebr-nega planeta, pa planeta Njam, domi{ljije Klobu~njaki s planeta Tamdale~ in z naj-bolj oddaljene galaksije vesoljski bojev-niki Ajax.Zanimivi so bili tudi mali in veliki ora~i

etnografskega dru{tva ora~i Lancova vas, ljudski godci Trio vetrnica iz KD Mala vas, ora~i in koranti iz Oki~a, ora~i TD Leskovec, halo{ki jurek, rabolj in ljudski pevci iz FD Ro`marin Dolena, iz Hrva{ke – Ivanca in Lepoglave znamenite ma{ka-

@E ENAJSTI^ FA[ENK PO VIDEMSKOPustni ponedeljek rezerviran za nor~ije


re, dru{tvo ènsk Pobre`je je predstavilo svoje Pobre{ke kure, ki naj bi bile odpo-rne tudi na pti~jo gripo. Va{~ani Lancove vasi so nastopili v vlogi zvestih prijateljev Mercatorja in Zorana Jankovi~a, iz Lov-renca na Dravskem polju so uprizorili rop SKB, iz Apa~ se je na fa{enku ogla-sila »apa{ka mafija«, ~lani KTD Sovi~e-Dravci so letos nastopili kot Kremen~-kovi, Leskov~ani so se predstavili kot prebivalci iz »blatno èjnega dola«, kjer si najbolj od vsega èlijo, da bi dobili zdra-vo pitno vodo. Za konec pa {e nastop klana Vi{avskih [kotov.Tudi aktualni princ ptujskega karneva-

la Hauptman Klinc Spuhljanski se je v Vidmu oglasil ob zaklju~ku fa{enka, pri-{el je seveda v spremstvu svoje garde in posebno darilo izro~il ùpanu Frideriku Bra~i~u.

NAJBOLJ IZVIRNI KREMEN^KOVI – VSE ÊSTITKE!Pustna komisija v sestavi: Stanko Simoni~, Sre~ko Primoì~ in Anton Jus je imela tudi letos zelo te`ko delo in premalo

nagrad (beri denarnih) za vse skupine, ki bi si nagrado pravzaprav zasluìle.Odlo~itev je bila naslednja:

1. mesto: KREMEN^KOVI iz KTD Sovi~e-Dravci,2. mesto: POBRE[KE KURE iz dru{tva ènske Pobre`je,

3. mesto: APA[KA MAFIJA,4. mesto: VA[ÂNI LESKOVCA – skupina iz "blatno èjnega dola".

Hvala tudi za denarne nagrade:Kmetijski zadrugi Ptuj, Certusu Ptuj in Novi KBM, poslovni enoti Ptuj – vsak je prispeval po 30.000 SIT,

Ob~ini Videm, ki je podarila nagrado v vi{ini 20.000 SIT terPodjetju [tajersko sadje in zelenjava, ki je podarilo {e jabolka in vino.

Stran 16


FD Lancova vas je tudi letos v sode-lovanju s KS in ostalimi dru{tvi, ki delujejo v vasi, organiziralo 5-dnevne pustne prireditve, ki so se tudi letos odvijale pod li~no okra{enim prire-ditvenim {otorom sredi vasi, udele-ìlo pa se jih je veliko {tevilo obis-kovalcev od blizu in dale~. Na leto-{nji, tokratni jubilejni 10. Fa{enk, je dober glas ponovno vabil v Lancovo vas, in sicer od 24. do 28. februarja. Organizator pa je v petek pripravil zares sve~ano otvoritev »jubilejnih« pustnih nor~ij, ~lanice dru{tva pode-èlskih èna in deklet Lancova vas pa so tega ve~era gostom in vsem nasto-pajo~im postregle s pravo doma~o ve~erjo.Priprave na leto{nji, è 10. Fa{enk v Lan-

covi vasi, so potekale è mnogo prej, {e pred se je pust tudi uradno za~el. Naj-ve~ bremena in nalog pri tako velikem projektu so tudi letos nosili trije »vodilni« mo`je: organizacijski vodja Danilo Turk, programski vodja Janko Jerenko in Fran-ci Gojko{ek, predsednik organizacijske-ga odbora.

Na slovesni otvoritvi smo lahko v pet-ek zve~er sre~ali {tevilne goste, ki so pri{li pozdravit in ~estitat ob jubilejnem Fa{enku, med njimi so bili tudi videmski ùpan Friderik Bra~i~, direktorica ob~-inske uprave Darinka Ratajc, z velikim veseljem pa je zbrane nagovoril tudi na{ dràvnozborski poslanec Branko Mari-ni~. Obilo zabave in pustnih nor~ij pa so zaèleli tudi prav vsi dosedanji princi ptujskega karnevala, manjkal ni torej niti aktualni leto{nji princ Hauptman Klinc Spuhljanski, ki so se prav za to posebno prilo`nost tistega ve~era zbrali v Lancovi vasi. Slovesno otvoritev je obogatila {e godba

na pihala iz Kidri~evega, obiskovalci pa so si z veseljem ogledali {e nastop veli-kih ora~ev iz doma~ega etnografskega dru{tva, z bu~nim aplavzom pa pozdra-vili zares veliko skupino lancovova{kih korantov.Lancova vas je prav gotovo è preverjen

recept za dobro pustno zabavo, in to so tudi letos dokazali {tevilni obiskovalci, ki jim obilne koli~ine snega niso prepre~ile zabave pod li~no okra{enim {otorom. Za

popestritev so poskrbeli {e nastopi etno-grafskih skupin, prav vsak ve~er pa so zbrane pozdravljale tudi {tevilne skupine rogatih in pernatih korantov. Tudi letos so bili tisti, ki so si nadeli najlep{e in naj-izvirnej{e maske, nagrajeni.Franci Gojko{ek, predsednik FD Lan-

cova vas, nam je ob zaklju~ku pustnih prireditev povedal, da so tudi letos zado-voljni, saj je leto{nji jubilejni Fa{enk vse-kakor dobro uspel. Pustnih prireditev se je namre~ udeleìlo veliko {tevilo zabave èljnih obiskovalcev, ob tem pa dodal, da je {e posebej ponosen in vesel, da jim je na otvoritveni slovesnosti uspelo zbra-ti skupaj vse dosedanje prince ptujskega kurentovanja. Poudaril je, da so tudi letos skoraj prav vsi va{~ani, pa tudi mno-gi ostali od drugod, vloìli v prireditev ne{teto ur prostovoljnega dela, za kar se prav vsem najlep{e zahvaljuje. »Letos smo z jubilejnim Fa{enkom nekako zaklju~ili 10-letno pustno dogajanje v Lancovi vasi, kako pa bo vnaprej, pa bomo {e videli,« {e dodaja Gojko{ek.

PK

FA[ENK 2006 V LANCOVI VASI10-letna zgodba o uspehu

Stran 17


V Lancovi vasi je bilo nekaj dni po fa{enku spet veselo in majhnih presene~enj za ~uda ni manjkalo. @e nekaj dni pred glavnim dogajanjem se je po vasi {u{ljajo, da se v FD pripravljajo na praznovanje rojstnih dnevov svojih treh ~lanov, ki pa za to ne bi smeli izvedeti. V prvih dneh marca se je skrbno varovana skrivnost po~asi

le za~ela razpletati; najprej pri Sre~ku Sitarju, kjer se je vesela dru{~ina zbrala in doìvela bogato pogostitev, potem pa je bilo veliko bolj skrivnostno okrog polno~i, ko so fantje zbudili drugega slavljenca Danila Turka na njegovem domu na Ptuju. [e bolj zanimivo pa je bilo malo po polno~i spet v Lancovi vasi, ko so s pesmijo in glasnim igranjem zbudili novope~enega abrahamovca. Nekaj zanimivih prigod se je zgodilo v tisti no~i in jutru, ko so

Sre~ko, Danilo in Janko praznovali. Bilo je veliko petja, igranja in smeha, pa izre~enih ogromno iskrenih in dobrih èlja. K temu so dodali {e prav{nja darila. Dobrim èljam se pridruùje tudi na{e uredni{tvu!

TM

Stran 18

MAJHNO PRESENEÊNJE ZA TRI SLAVLJENCE IZ FD LANCOVA VAS

êstitali od hi{e do hi{e

Tretji slavljenec pa je bil Janko Jerenko, ki ga je letos marca obiskal abraham. Obisk prijateljev iz dru{tva, ki ga je do nedavnega vodil vse od ustanovitve, pa je bil tudi zanj lepo presene~enje.

Foto: TM, R[

Franci Gojko{ek je najprej ~estital Sre~ku Sitarju, ki je za svoje prijatelje priredil kar mini slavje.

1. januar 2006, novega leta dan, so {e posebej veselo proslavili {tevilni pohod-niki iz halo{kega konca, ki so se okrog 12. ure odpra-vili na novoletni pohod od Doma krajanov v Sovi~ah do Vinoto~a Maroh v Dra-vinjskem Vrhu.Na pobudo Franca Vindi{a in

Joìce Selin{ek se je na nove-ga leta dan na pohod odpravi-lo okrog 40 pohodnikov, med njimi je bilo tudi nekaj otrok. êprav jim vreme tisti dan ni bilo najbolj naklonjeno, ves dan je namre~ deèvalo in sneìlo, so z dobro voljo, sme-hom, prepevanjem in {tevil-

nimi postanki za okrep~ilo v popoldanskem ~asu vendarle prispeli do zastavljenega cilja – Vinoto~a Maroh. Tam so jih zelo lepo sprejeli, predvsem pa so poskrbeli za odli~no pogostitev, ki se je po napo-rnem pohodu {e kako prile-gla. Ob koncu so se vsi pod-pisali {e v spominsko knjigo, s podpisom pa potrdili, da bo ta pohod postal tradicionalen in da se naslednje leto ponovno zberejo. Joìca pa je poskrbe-la, da je prav vsak pohodnik prejel {e posebno darilo – lec-tovo srce in majhne pujske za sre~o v letu 2006.

PK

Skupinski posnetek pohodnikov, ki je nastal po »napornem« pohodu do Vinoto~a Maroh.

NOVOLETNI POHODSneg in mraz nista pregnala dobre volje

Drugi je bil na vrsti Danilo Turk in presene~enje zanj pravo.


Stran 19

December je ~as, ko se narava ponavadi odene z belo odejo in po~iva ter ~aka toplo pomladansko sonce, da jo zopet prebudi. Je tudi ~as dobrih èlja, obda-rovanj in praznovanj. Eno izmed teh je tudi dan po boì~u, ko goduje sv. [tefan, zavetnik ìvine, {e posebej pa konj. To je ~as, ko se ljubitelji konj ozremo v leto nazaj, se zahvalimo za vse lepe trenutke, ki smo jih preìveli z na{imi griva~i, in obenem pro{nja za leto, ki je pred nami.

Tako smo se konjeniki iz videmske fare, tokrat è ~etrto leto zapored, zbrali na ègnanju konj. Blagoslov pri cerkvi sv. Vida v Vidmu je opravil p. Emil Kriàn. Konji so bili veseli kruha in soli, konje-niki in prisotni farani pa smo se pogreli s toplimi napitki in pecivom, ki smo jih pripravili ~lani konjeni{kega dru{tva Pobre`je.

Kljub ne preve~ prijaznemu vremenu, smo v prijetnem vzdu{ju zaklju~ili lep konjeni{ki dan in si obljubili, da se ~ez leto dni spet sre~amo.

Suzana Bedra~

BLAGOSLOV KONJ V VIDMU

Bilo je hladno, zasneèno ponedeljkovo popoldne, ko je nebo izjokalo sne`no odejo in se je na videmskem pokopali{~u zbrala mnoìca ljudi, da bi se {e zadnji~ poslovila od pokojnega Stanka Ropi~a.Kje pravzaprav za~eti, ko pa je smrt tako zelo skrivnostna, strah vzbujajo~a in pusti svojcem le àlost in spomine …Pokojnikova ìvljenjska pot je bila zelo {iroka, saj se je iskal v ne{teto stvareh. Slu`bena odisejada se je pri~ela na kovinarski {oli v Mariboru, sledil je zaklju~ek {olanja na Vi{ji agronomski {oli v Mariboru. Leta 1976 je pot nadaljeval na Kmetijski {oli na Ptuju, kjer je pou~eval prakti~ni pouk in strokovnoteoreti~ne predmete. Mlade je pripravljal in jih vodil na njihovi ìvljenjski prelomnici, jim zavzeto predajal svoje znanje in izku{nje, kot razrednik pa jim pomagal s prenekaterim ~love{kim nasvetom. Ne da se v nekaj besedah opisati, kako izjemen je bil njegov doprinos pri razvijanju in oblikovanju podobe kmetijske {ole. Dejaven je bil v sindikatu vzgoje in izobraèvanja, kjer sta do izraza prihajala njegova vnema ter prizadevanja za izbolj{anje pogojev v {olah, za izbolj{anje pogojev dijakov in tistih, ki pou~ujejo. Nadgrajeval je tudi svoje znanje, nabiral nove izobraèvalne izku{nje in diplo-miral na Visoki {oli za organizacijo dela v Kranju.Po dvajsetih letih razdajanja znanja in u~iteljskih izku{enj se je odlo~il prehoditi {e druge poti in zapustiti u~iteljski poklic. Kma-lu za tem je pod njegovim uredni{kim o~esom lu~ sveta ugledalo glasilo ob~ine Videm, z naslovom »Na{ glas«. @e v uvodni {tevilki sta se pokazala njegova delovna vnema ter njegov izjemen ~ut za pravi~nost. Ob~anom in ob~ankam je dal vedeti, da imamo vsi pravice in da ima vsak pravico do svobodnega govora. Naslednji korak je bil narejen v okviru ob~inske uprave ob~ine Videm. Postal je tajnik ob~ine, vodja ob~inske uprave ter sekretar ob~-

inskega sveta. Prav tako je bil vse do svoje prerane smrti ~lan OO SDS Videm, kjer je prav tako pripomogel k razvoju ob~inske-ga odbora stranke SDS v Vidmu. Tudi tukaj so njegova vnema, po`rtvovalnost in {irok spekter idej pustili vidno sled. Z ostalimi ~lani ob~inskega odbora se je zavzemal za enovito in uspe{no delovanje ob~ine ter za dobrobit in zadovoljstvo ob~anov.Na podro~ju kulture se je zavzemal za ohranjanje podobe halo-{kega koranta in ljudskega izro~ila v okviru ljudskih godcev.Kjer koli je Stanko Ropi~ deloval in s ~imer koli se je ukvarjal, je vsepovsod pustil sledi in ni ostal neopaèn. Vesten, delaven, po{ten, kot je bil, nam bo vsem ostal v nepozabnem spominu. Naj misli sklenem z njegovimi besedami ob prvem izidu glasila Na{ glas: »Da, res je! Kar potipajte. Rodil se je torej otrok, ki èli dolgo ìveti, rasti, a najprej shoditi …«@al je Stanko od{el iz na{ih ìvljenj. Pod njegovim peresom, iz njegovih zamisli ne bo rasel noben »otrok« ve~. Njegova pro-strana, a àl prerano zaklju~ena pot se je kon~ala. Njegove ideje bodo uresni~evali njegovi somi{ljeniki. Verjamem, da kjer koli je, bo bdel nad nami in nas spremljal v mislih, v spominu.Ni ga ve~ med nami, zaprl je o~i. Prehodil je mnogo prekratko pot in korak ustavil na rodni videmski grudi. Naj mu slednja nudi spokojen po~itek.

^lani OO SDS VIDEM

V spomin Stanku Ropi~u

Zadnjo nedeljo v januarju so v videmski {portni dvorani odigrali {e finalne tekme v ligi malega nogometa ob~ine Videm in proglasili najbolj{e ekipe. Sodelovalo je 14 ekip in najbolj{im {tirim sta ~estitala in nagrade predala videm-ski ùpan Friderik Bra~i~ in predsednik [Z Videm Boris Novak.@e drugo leto zapored je prvo

mesto osvojila ekipa malega nogometa Majolka, na drugo mesto se je uvrstila ekipa [D Lan-cova vas, tretje mesto je osvojila ekipa nogometa{ev iz Majskega Vrha, ~etrta pa je bila ekipa iz Vidma. Prve tri ekipe so prejele pokale, zmagovalci prehodnega, ~etrtouvr{~ena ekipa, pa nogo-metno ògo.êstitamo!

TM, Foto: Simona Meznari~

V VIDMU USPE[NO ZAKLJUÊNA [E ENA LIGA MALEGA NOGOMETA

@e drugi~ zmaga ekipe Majolka


Na dan sv. Vincenca, 22. januarja, smo se è peto leto zbrali pri kleti Mi{a in Fran~ke Bra~ko v Belav{ku. Pri{li so pri-jatelji od blizu in dale~. Pravijo, da je Vin-cenc prvi reza~. Ta dan se za~ne delo v vinogradu, da bo pridelek tako velik, kot so dolge klobase in debele kra~e, ki jih obesimo na trse. Ob tej prilo`nosti ima »ùpnik« poseben

obred oziroma kratko »ma{o«. Vreèjo se prve {ibe, ki poènejo liste in tudi kak{en grozdek. Te {ibe dodamo v velikono~ni presmec in po teh {ibah se vidi, kak{-na bo letina v vinogradu. Vincekovemu obredu v Belav{ku sta prisostvovala tudi ùpan Friderik Bra~i~ in njegova sopro-ga. Vsako leto se obred pri~ne pri Mi{u v Belav{ku, nato pa se obredi nadaljuje-jo ves dan. Letos smo ga nadaljevali pri Lenki in Vinku Krajncu v Zg. Leskovcu, saj je Vinko ravno ta dan godoval. Vesela

dru`ba je pot nadaljevala v Strmec, kjer smo se ustavili pri Bernardi, pri Koreno-vih, nato pa {e pri Vinku in Idi. Pohod po Strmcu smo zaklju~ili pri Metli~arjevih. Ko je dru`ba è mislila, da smo z obredi kon~ali, smo se preselili {e v Repi{~e, k Jakcu in Micki Habjani~, nazadnje pa {e v Veliko Varnico, k Martinu in Ton~ki Vido-vi~. Celodnevno potovanje od vinograda do vinograda je bilo sicer naporno, a je bilo veselo in nikjer ni manjkalo dobrot, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Vse skupaj smo poplaknili z dobro kapljico. Ves dan smo bili dobre volje in ni manj-kalo lepo zapetih pesmi. Vincekov obred je tako postal tradicionalen, è letos pa smo naredili na~rte za prihodnje leto.

Fran~ka Bra~ko

TRADICIONALNO »VINCEKOVO« V LESKOVCUDan, ko se za~ne delo v vinogradu

Zimski ~as je è od neko~ primeren za koline. Neko~ so koline pomenile pravi doma~i praznik. Kljub temu, da danes ni ve~ toliko ~asa in, da je vedno preve~ dela, pa se je TD Klopotec Leskovec odlo~ilo, da tudi letos organizira zdaj è tradicional-ne koline.Tudi letos smo imeli koline pri Martinu

in Ton~ki Vidovi~ v Veliki Varnici. Delo-vna ekipa, kot smo poimenovali mesar-je, smo se zbrali ne tako zgodaj kot je bilo to v navadi neko~, a vendarle dovolj zgodaj. Hitro smo pri~eli z delom, saj so nas na{e ~lanice, ki so bile dolo~ene za pripravo hrane in kasneje ve~erje, kar za~ele priganjati. Kuharice so nestrpno ~akala v kuhinji Vidovi~ev na prve ko{~-ke mesa, da pripravijo malico. Po okusni malici smo z delom nadaljevali, saj ga je

TRADICIONALNE KOLINE TD »KLOPOTEC« LESKOVEC PRI VIDOVIÊVIH V VELIKI VARNICI

Stran 20


Stran 21

bilo veliko. Ko se je delo bliàlo koncu, torej ko so se nare-dile krvavice, so za~eli prihajati prvi gostje - ~lani turisti~nega dru{tva. Na ve~erji nas je bilo veliko in vzdu{je je iz minute v minuto

postajalo bolj spro{~eno in veselo. Le kuharice so imele {e veliko dela s postre`bo hrane in pospravljanjem, a so se nam tudi one kmalu pridruìle in se z nami veselile. Opravile so izvrstno, saj je bila ve~erja slastna. Pripravile pa so tudi pecivo, potice… Bile so pohvaljene in na{a delovna ekipa mesarjev je bila prav ljubosumna, ko so one sprejemale pohvale, zato smo malo uàljeni komentirali, da ~e ne bi bilo nas, pa ne bi bilo ni~. Vsekakor smo tudi mi, ekipa mesarjev, dobili pohvalo in aplavz. V tak{nem spro{~enem vzdu{ju je smo nadaljevali ve~-er. Du{an in Vlado sta poskrbela za glasbo in harmonik nika-kor nista odloìla, tako da smo plesali pozno v no~. Koline so bile namenjene druènju in pripravi za ob~ni zbor dru{tva, saj smo pripravljeno meso shranili in ga uporabili na ob~nem zboru, tako, da so tudi mize na ob~nem zboru TD bile polne dobrot in okusne hrane.

Toni ZagoranskiFoto: TD Leskovec

Tretje leto zapored je Dru{tvo pode-èlskih èna in deklet Lancova vas pripravilo praznovanje materinske-ga dne. V va{kem domu v Lancovi vasi se je na sam materinski dan, 25. marca, zbralo okrog 65 mamic, èna in deklet, da bi skupaj proslavile ta poseben praznik. Zbrano dru`bo je nagovoril tudi videmski ùpan Fride-rik Bra~i~.Praznovanje materinskega dne se je tudi

letos pri~elo s kulturnim programom. Z igranjem na flavto je ta poseben ve~er polep{ala doma~inka Nastja Habjani~. Mlada dekleta so nato z recitacijami pesmi o mamah zbranim poudarjale, da je materinski dan prav gotovo zelo poseben dan v letu in da si mame prav gotovo zasluìjo dan, kot je ta. Sledil je del programa, v katerem so nastopile {e

mame same. Dve ekipi tekmovalk sta morali iz posameznih delov sestaviti pra-vilno zaporedje dveh znanih pesmih o mamah: »Jaz pa grem na zeleno trav’co« in »Mamica je kakor zarja …«, in povedati moramo, da jim je {la naloga odli~no od rok. Nato pa smo vse skupaj {e zapele ti dve pesmi.Zbrano dru`bo je nagovorila tudi pred-

sednica dru{tva Katica Krajnc, ki je najprej izrazila zadovoljstvo, da se je praznovanja udeleìlo toliko èna in deklet. êstitala jim je ob prazniku in med drugim dejala: »Zagotovo je prav, da si ène in mate-re vsaj en dan v letu vzamemo ~as, ko lahko vsaj za en dan ali ve~er izstopimo iz vsakodnevnega vrveà in veselo pro-slavimo ta na{ praznik. Rada bi povedala, da je na{e dru{tvo kot ena velika druìna. Na{e poti se ve~ajo, veèjo nas èlje po

druènju in izobraèvanju. Z gotovostjo lahko re~em, da smo uspe{ne – k temu pa pripomorete prav ve, ~lanice na{ega dru{tva.«Praznovanja se je udeleìl tudi videmski

ùpan Friderik Bra~i~. Vsem materam in ènam je ~estital, ob tem pa poudaril, da je pomembno, da se ène in dekleta med seboj povezujejo. Dodal je {e, da sta vlogi ène in matere v dana{nji dru`bi prav gotovo premalo cenjeni.Veseli del praznovanja se je se ob petju,

smehu in plesu zavlekel pozno v no~. Prav gotovo so bile mame in ostale, ki so se praznovanja udeleìle, zadovoljne. Vsaka pa je domov odnesla {e majhno darilce – spomladansko trobentico, ki jih je podarilo Vrtnarstvo Iztoka Stoparja iz Ptuja.

PK

PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE V LANCOVI VASIMama je ena sama

@ene in dekleta je v Lancovi vasi ob praznovanju materinskega dne nagovoril tudi videmski ùpan Friderik Bra~i~.

V kulturnem programu so sodelovale tudi mame, ki so dokazale, da se mora mama spoznati prav na vse.


^lanice dru{tva podeèlskih èna in deklet Lancova vas so se prvo sobo-to v februarju v doma~em va{kem domu zbrale na rednem letnem ob~nem zboru, v svoji dru`bi pa so gostile videmskega ùpana Frideri-ka Bra~i~a, predsednika KS Lanco-va vas Mirka Hli{a, svetnike ob~ine Videm iz Lancove vasi, predstavnike dru{tev iz doma~e vasi ter predstav-nice iz prijateljskih dru{tev kme~kih èna. Gostje so pozdravili ob~ni zbor in poudarili, da si tudi v bodo~e èli-jo dobrega sodelovanja z dru{tvom. Na ob~nem zboru so ~lanice opravile pregled nad opravljenim delom in si zastavile plan dela za leto 2006.Iz poro~ila predsednice Katice Krajnc

o opravljenem delu v letu 2005 je bilo raz-brati, da je dru{tvo nadvse aktivno, saj se ~lanice aktivno sre~ujejo ob razli~nih pri-lo`nostih skozi vse leto. Tako so se tudi lani sre~evale, druìle in izobraèvale ob ro~nih delih, kuharskih te~ajih (peka krofov, gerpe in slanikov), telovadbi za ène, praznovanju materinskega dne, razli~nih predavanjih in izobraèvanjih, velikono~nih delavnicah, sodelovanju na Dobrotah slovenskih kmetij, strokov-ni ekskurziji (na Koro{ko), ustvarjalni delavnici za otroke ter boì~no-novolet-nih delavnicah.Krajn~eva je svoje poro~ilo sklenila tako-

le: »Za uspe{no delovanje na{ega dru{tva ste zaslu`ne predvsem ve, ~lanice. Ver-jamem, da je v slogi mo~, in da bomo lahko le s skupnimi mo~mi naredile {e ve~ – za na{e dru{tvo, zase in za druge. Tako si tudi v prihodnje èlim dobrega in tesnega sodelovanja, najprej med nami

OB^NI ZBOR DRU[TVA PODE@ELSKIH @ENA IN DEKLET LANCOVA VAS

Dobra setev, dobra ètev

Presene~enj na ob~nem zboru ni manjkalo, najprej so pri{li ène in dekleta pozdravit majhni koranti iz ED ora~i Lancova vas, nato pa {e veliki »koùharji« FD Lancova vas.

Foto: PKPredsednici so se ~lanice s {opkom cvetja zahvalile za uspe{no vode-nje dru{tva.

Stran 22

Skupaj smo zapele tisto znano: »Jaz pa grem na zeleno trav’co, trgat ro`’ce za mojo mam’co …«

Foto: PK

~lanicami, nato z Ob~ino Videm, pa tudi z vsemi ostalimi dru{tvi v Lancovi vasi, s katerimi delimo skupno streho va{kega doma.«

SMERNICE DELA ZA LETO 2006V dru{tvu podeèlskih èna in deklet

Lancova vas bodo tudi v letu 2006 sledile zastavljenim ciljem in nalogam dru{tva. Nadaljevati nameravajo z è ute~enimi aktivnostmi, ki pa jim èlijo dodati {e nekaj novih. Ve~ ~asa bodo ~lanice dru-{tva tako v leto{njem letu usmerile pred-vsem v kuharske te~aje (imajo namre~ zadostno kuhinjsko opremo), v ustvar-

jalne delavnice za otroke in skrbi za zdravje in dobro po~utje njihovih ~lanic. Z velikim veseljem pa se bodo {e naprej odzivale na povabila, ki bodo pri{la iz videmske ob~ine, pa tudi od drugod.

SPREJEM NOVIH ^LANICPosebej veselo pa so na ob~nem zboru

pozdravili kar 17 novih ~lanic in jih raz-veselili z nageljni. »Vesela sem, da v na{e dru{tvo prihajajo tudi ène in dekleta od drugod, saj me to potrjuje v prepri~anju, da delamo dobro in smo na pravi poti,« {e dodaja Krajn~eva.

Petra Krajnc


Na sestanku v januarju so ~lani-ce dru{tva ènsk Pobre`je sprejele program dela in aktivnosti za leto-{nje leto. Predsednica dru{tva Maj-da Marini~ je predlagala, da bi v tem letu dali ve~ji pomen druènju, stro-kovnemu predavanju in sodelovanju na prireditvah v krajevni skupnosti in ob~ini. ^lanice dru{tva so se pod vodsvom Vio-

lete Flajs v pustnem ~asu dodobra pri-pravile za udele`bo na fa{enku v Vidmu in Bukovcih, kjer so bile za izbrano aktu-alno zamisel tudi nagrajene. Tako jim ni bilo àl vloènega truda in dela, za kar jim gre vse priznanje in zahvala. Ob praz-novanju materinskega dne, ki ga je skrb-no pripravilo Folklorno dru{tvo Pobre`je v va{ki dvorani, so se naslednji dan v ne-deljo popldan odlo~ile {e za druènje na

kme~kem turizmu pri Medvedu v Jabla-nah. V dobrem razpoloènju in polno-{tevilni udele`bi vseh ~lanic jih je pred-sednica ob vo{~ilu za praznik seznanila {e z na~rtovanim izletom, ki bo v za~etku maja, ko se bodo podale na Gorenjsko. Ob tako prijetnem vzdu{ju in klepetu je nedeljsko popoldne hitro minilo.

F. [imenko

Stran 23

DRU[TVO @ENSK POBRE@JEProgram dela, pust, druènja

Zimske mesece, ko je ~asa za dru-ènje in pridobivanje dodatnih znanj ve~ kot dovolj, pridno koristi-jo tudi ~lanice Dru{tva kmetic ob~-ine Videm. Ob ponedeljkih se druì-jo v ro~nodelski delavnici, kdaj pa kdaj imajo {e kak kuharski te~aj ali zdravstveno predavanje. V za~etku februarja so nas povabile v Trèc na kuharski te~aj, pripravljale pa so jedi iz krompirja.O krompirju, bolje re~eno o njegovi

neverjetni uporabnosti v kuhinji, roko na srce, vemo dosti premalo. Na{e gospodi-nje iz krompirja najpogosteje pripravijo praèn, ocvrt ali pire krompir, cmoki so è bolj redkost, vse ostalo iz krompirja pa se na jedilniku znajde poredko. Prav zaradi priljubljenosti krompirja v na{em vsakdanjem jedilniku in malo tudi zato, ker ga ljudje pri nas {e na veliko pridelu-jejo, so se gospodinje in kmetice iz Vid-ma, Tr`ca in okoli{kih krajev odlo~ile, da s pomo~jo kuharskega mojstra Vlada Pignarja pripravijo morda nekaj nev-sakdanjih krompirjevih jedi, je med dru-gim povedala predsednica videmskega

VABILO IZ DRU[TVA KMETIC OBÎNE VIDEMKrompir na ve~ na~inov

dru{tva kmetic Angela Habjani~.

IZ KORMPIRJA ZREZKI, CVRTKI IN CELO KRUHV kuhinji so gospodinje najprej poslu{a-

le kratko predavanje o krompirju in nje-govi vsestranski uporabnosti v prehrani, potem pa so se po skupinah lotile kuha-nja. Pripravile so prete`no slane, nekaj pa tudi sladkih krompirjevih dobrot in jih takoj, ko so se ohladile, tudi posku-sile. [e posebej dober in okusen je bil krompirjev kruh, ~eprav ni bila ni~ manj okusna krompirjeva juha, spretne roke kuharic pa so naredile {e liptavske bla-zinice, zape~ene krompir~ke, krompirje-ve zrezke in `li~nike, krompir nadevale s pikantnim polnilom, iz krompirja in zmesjo orehov pa so nastali zelo okusni krompirjevi {truklji.Brez skrbi, recepti so zapisani in gospo-

dinje bodo katerega od teh zagotovo pre-izkusile {e v doma~i kuhinji in s katero od izbranih krompirjevih jedi presenetile doma~e. To seveda ne bo prvi~, je ob na{em obisku dejala Habjani~eva, saj so imele è kar nekaj kuharskih te~ajev in znajo è marsikaj. Nazadnje so priprav-ljale celo jedi iz priljubljenega voka.


Kuharski mojster Vlado Pignar je gospodinjam pokazal marsikatero kuharsko »skrivnost«.

Videmske gospodinje ob pogrnjeni mizi in è narejenih jedeh iz krompirja.


Stran 24

^lani in ~lanice TD Klopotec Lesko-vec so bili v prvi ~etrtini leta è zelo aktivni. Pred ob~nim zborom, ki je bil v februarju, so organizirali koline, po ob~nem zboru pa te~aj priprave mor-skih jedi in nato pred pustom {e peke oziroma cvrtja drobnega peciva.

Oba te~aja sta bila zelo dobro obiskana, udeleènci so izvedeli in se nau~ili zelo veliko novih jedi in peciva. Zelo zani-mivo je tudi to, da so se te~aja udeleìli tudi mo{ki in podmladek TD Klopotec Leskovec. Vsi udeleènci so izrazili èljo, da bi tak{nih izobraèvanj in sre~anj bilo

{e ve~. Tako lahko torej {e v leto{njem letu pri~akujemo kak{no izobraèvanje, ~e ne prej, pa malo kasneje - v zimskem ~asu.

NZ

V LESKOVCU PEKLI DROBNO PECIVO IN PRIPRAVLJALI MORSKE JEDI

Vse ve~ je tistih, pri katerih zdrav-niki ugotavljajo previsoko vrednost holesterola v krvi, to pa velikokrat vodi k nevarnemu obolenju ìl. Podatki kaèjo, da ima v Sloveniji skoraj vsak drugi prebivalec teàve zaradi previsoke vrednosti holeste-rola in mnogi tega sploh ne vedo, kar je zelo nevarno, saj so tako {e bolj izpostavljeni pove~anemu tve-ganju za razvoj krvoìlnih bolezni, sr~nemu infarktu in kapi.

KAJ JE HOLESTEROLHolesterol je v vseh tkivih na{ega tele-

sa in ima pomembne naloge. Porablja se tudi za tvorbo razli~nih hormonov. V prvi vrsti so to spolni hormoni, kot so testo-steron, estrogen in progesteron. Vendar so od holesterola odvisni tudi hormoni, ki imajo pomembno vlogo v presnovi. Holesterol je tudi nujna predstopnja za tvorbo vitamina D v telesu, najdemo pa ga celo v ìv~nih vlaknih, kjer skrbi, da se dolo~eni dra`ljaji hitro prena{ajo. Hole-sterol nastaja v na{em telesu. V jetrih dnevno nastane od 500 do 1200 mili-gramov holesterola, kar povsem zado{~a celotnim potrebam organizma. Dodatno pa ga zauìjemo tudi s prehrano in prav tu lahko nastopi problem. V sto gramih perutninskih jeter je 538 miligramov

holesterola, v maslu 240, v biskvitnem kola~u 248, v rumenjaku 1260 in v sto gramih tele~jih mo`ganov kar 2000 mili-gramov! Dnevno bi smeli zauìti najve~ 200 miligramov holesterola, statisti~ni podatki pa kaèjo, da ga s hrano dnevno zauìjemo pribli`no 420 miligramov, kar pa je preve~. V zalo`bi IN OBS MEDICUS je iz{el

priro~nik NA POMO^! HOLESTEROL, ki na prijazen na~in opisuje nevarnosti holesterola in ostalih dejavnikov tvega-nja, in tako vsem razumljivo pomaga najti pot do zdravja in preprostega spre-minjanja ìvljenja. Veliko boste izvedeli o naravnih izdelkih, s katerimi lahko svojo raven holesterola zmanj{ate. Dobili boste odgovore na vpra{anja, kako si lahko pomagate z zdravili in kdaj jih sploh potrebujete, pa tudi odgovor, ali so zdra-vila za znièvanje holesterola nevarna ter mnogo drugih odgovorov. Priro~nik na preprost na~in pokaè, na kaj boste morali biti v prihodnje pozorni in kako lahko postane spremenjeni na~in ìvlje-nja va{ vsakdanjik. Priro~nik je strokov-no pregledal prim. Janez Poles, specialist internist, ki meni, da je knjiga uporaben in dobrodo{el priro~nik za zdrave, bolni-ke in zdravstvene delavce. S priro~nikom boste la`je spremenili na~in ìvljenja in poskrbeli, da bo va{a prehrana uravno-

NA POMO^! HOLESTEROL

UGODEN NAKUP

Knjigo NA POMO^! HOLESTEROL je mogo~e kupiti preko uredni{tva NA[ GLAS s 50 % popustom in en izvod vas bo veljal 2.200 SIT. Izreìte ta okvir~ek, ga dajte v

pismo ali prilepite na dopisnico, napi{ite svoj naslov in v se skupaj po{ljite po po{ti na naslov: IN OBS MEDICUS, d. o. o. , Grajska ulica 1, 2250 Ptuj. Knjigo vam bomo poslali po po{ti.

VELIKO ZDRAVJA!

ve{ena – energetsko in koli~insko, ohra-njali redno telesno aktivnost in poskrbeli za primerno telesno teò. Priro~nik NA POMO^! HOLESTEROL

je na razpolagi v vseh knjigarnah, lahko pa ga naro~ite tudi pri zalo-`bi IN OBS MEDICUS na telefonski {tevilki 02 779 46 71. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 80 strani, cena pa je 4.400,00 SIT. Knjigo lahko naro~ite: IN OBS

MEDICUS, d.o.o., Grajska ulica 1, 2250 Ptuj, tel.: 02 779 46 71, faks: 02 748 19 20, GSM: 041 613 605, e-mail: [email protected].


Stran 25

V mesecu februarju je Dru{tvo za napredek in razvoj Kocil iz Skori-{njaka organiziralo predavanje o vinogradni{tvu in kletarjenju ter strokovno poku{njo vin za vse svoje vinogradnike. Miran Reberc, ing. kmetijstva iz Kme-

tijske svetovalne slu`be Ptuj, je uvodo-ma spregovoril nekaj besed o pravilnem rezu v vinogradu ter ga tudi prakti~no prikazal. V nadaljevanju je bilo govora o teko~ih opravilih v kleti, kot so pretok vina, filtriranje in polnjenje vina v stekle-nice in podobno. Prav tako je g. Reberc

vinogradnikom svetoval, kaj storiti v pri-meru teàv z vinom, kot je kislo vino ali vino, ki vsebuje preve~ `vepla. Ker so se temperature dvignile, je pri{el ~as, ko bo vsak vinogradnik poleg reza pri~el {e z drugimi opravili v vinogradu. V ta namen so nekaj besed namenili tudi pravilnemu gnojenju v vinogradu, zgodnjemu {krop-ljenju ter razli~nim boleznim vinske trte. V nadaljevanju je sledila {e poku{nja vin. Vsak vinogradnik je lahko s seboj prine-sel vzorec vina, o katerem je èlel sli{ati mnenje strokovnjaka in ostalih vinograd-nikov. Ta poku{nja je bila namenjena

temu, da vinogradnik dobi mnenje o svojem vinu in ga v primeru pomanjklji-vosti izbolj{a po nasvetu strokovnjaka. Tako bo lahko vsak vinogradnik popravil morebitne napake in se tako {e bolje pri-pravil na ocenjevanje vin, ki ga v dru{tvu tudi letos na~rtujejo. Videti je, da se vino-gradniki v Skori{njaku trudijo izbolj{ati kvaliteto svojih vin, saj so v zadnjem ~asu pripravili kar nekaj predavanj na to temo in se jih tudi redno udeleìli. Ali so pre-davanja obrodila sadove, pa bomo tudi letos izvedeli ob ocenjevanju vin.

Melita Turk

DRU[TVO KOCIL ORGANIZIRALO POKU[NJO VINVina vse bolj kvalitetna

Andrej Kmetec, doma iz Skori{njaka na leskov{kem koncu videmske ob~-ine, je è drugi~ presenetljivo postal osebnost radia Ptuj, tokrat za leto 2005. Poslu{alci so mu znova name-nili najve~ glasov, o njem pa poveda-li, da je preprost, neverjetno prija-zen in ustre`ljiv, skratka ~lovek, ki zna pomagati in prisluhniti ljudem. Andrej je bil presene~en in hkrati vesel, da imajo tisti, ki ga poznajo in s katerimi se dnevno sre~uje v Mlinu Koro{ec, kjer je zaposlen kot vodja prodaje, tako zelo dobro in pozitivno mnenje o njem. In Andrej je zares tak …A njegovih podvigov s tem naslovov {e

ni bilo konec. Andrej je znan po zani-mivih idejah. Domislil se je è marsi~-esa in tudi uspel, nazadnje pa se mu je porodila ideja, da bi na zasebni obisk v Mlin Koro{ec povabil predsednika dr`-ave dr. Janeza Drnov{ka, kjer bi mu z

veseljem predstavili proizvodnjo v dru-ìnskem podjetju, v katerem se z mlinar-stvom ukvarjajo è od leta 1939. Andrej je v dogovoru s {efi prevzel to nalogo,

PRILJUBLJEN IN SPO[TOVAN MED LJUDMIAndrej Kmetec iz Skori{njaka, zaposlen v Mlinu Koro{ec, è drugi~ osebnost leta na

Radiu Ptuj

predsedniku napisal vljudnostno pismo, v katerem je predstavil Mlin Koro{ec in njihove proizvode, potem pa nekaj ~asa ~akal. Odgovor je pri{le zelo kmalu, nam je le nekaj dni pred napovedanim obis-kom predsednika sporo~il Andrej, ki je bil izredno ponosen, da mu je uspela tudi ta dobra namera, predsednika Drno-v{ka pa je v mlinu lahko pozdravil na pustni ponedeljek, 27. februarja, ko se je med drugim mudil {e na Ptuju in Hajdini. Z veseljem mu je predstavil na~in ekolo-{kega pridelovanja moke pri Koro{~evih, pa ekolo{ko biomoko in polno zrnato graham moko, saj so na ta dva lastna proizvoda v mlinu {e posebej ponosni. Andrej pa je v pismu predsedniku med

drugim {e zapisal: »V na{em mlinu smo {e zlasti veseli, da ljudje znova pe~ejo

Andrej Kmetec, ko je v Mlinu Koro{ec lahko pozdravil predsednika dràve Janeza Drnov{ka.

kruh doma in to vedno ve~, da se tega nekateri trudijo nau~iti. Velja pa ugoto-vitev, spo{tovani gospod predsednik,da ste k temu ogromno pripomogli ravno vi, ko ste odkrili del~ek svoje zasebno-sti in ljudem povedali,da si sami med drugim pe~ete tudi kruh. S tem ste postali vzornik mnogim, {e posebej ker zagovarjate zdrav na~in prehranjevanja, na~in pozitivnega razmi{ljanja in se na drugi strani pojavljate v javnosti z gesta-mi dobre volje, po{tenja, pravi~nosti in razumevanja med ljudmi …«Andreju vse ~estitke za uspeh in naj mu

ìvljenje postreè {e z veliko dobrimi, veselimi in zanimivimi dogodki!

TM, Foto: M. Ozmec

Tale posnetek bo Andreju ostal {e dolgo v prijetnem spominu.


Stran 26

Zakonska skupina iz ùpnije sv. Vida pri Ptuju smo bili v tednu dru-ìne na duhovnem vikendu pri bra-tih minoritih v Piranu. Sre~anja se nas je udeleìlo sedem druìn. Od petka do nedelje je pater Mirko

Ver{i~ za nas pripravil {tiri predavanja o odnosu z narava, z osebo in ~lovekom v skupnosti ter nam sku{al na ta na~in dru-ga~e predstaviti ìvljenje v Cerkvi. Pater Emil Kriàn, ki sicer vodi na{a mese~na sre~anja, je v tem ~asu z na{imi otroki odkrival lepote in znamenitosti Pirana, najbolj so nas presenetili z lepo pri-pravljenim praznovanjem materinskega dne. Na poti domov smo se ustavili {e na Krasu in si ogledali Lipico. Sveì in duhovno obogateni smo se vrnili v ute~-en vsakdan.

Katarina in Du{an Pernek

DUHOVNI VIKEND V PIRANU

V spomin na prijetno sre~anje ostaja tudi tale skupni posnetek.

Videm~ani pri bratih minoritih

Na poti med videmskim ùpni{~em, pa tudi na ob~inskih cestah in poteh, lahko v zadnjem letu sre~ate visoke-ga mladeni~a. Tisti, ki ga poznajo, ga kli~ejo brat Damjan. Prosili smo ga, da se v kratkem pogovoru pred-stavi za Na{ glas.Brat Damjan, najprej nas zanima,

kak{na je tvoja vloga tukaj v Vidmu. Kaj vsakodnevno po~ne{?Brat Damjan Tikvi~: »Najprej sem del

samostanske skupnosti in si po svojih mo~eh prizadevam biti dober sobrat. V ùpniji sv. Vida pa opravljam slu`bo dia-kona, katerega glavna naloga je, da pri sv. ma{i bere evangelij in v~asih pridiga. Po~asi se uvajam v delo ùpnije in se pri-pravljam na ma{ni{ko posve~enje. V tem letu sem prevzel dve uri pri verouku. Lani sem kon~al {tudij teologije v Ljubljani in diplomiral, letos pa v Mariboru obisku-jem {e pastoralni letnik. Moj vsakdanjik je prepleten z molitvijo, {tudijem, delom na ùpniji in raznimi opravili, ki jih je potrebno storiti v samostanu in okrog njega. Saj veste, kako je doma.«Kdo je najbli`je tvoji naravi: so to

razigrani otroci, zvedavi in i{~o~i mladostniki, zvesti poslu{alci pridig ali kdo tretji?Brat Damjan Tikvi~: »Otroci. Njihova

iskrena razigranost in preprostost sta zame barometer. Pred njimi mora{ biti to, kar si, ker ne marajo pretvarjanja. ê jih ima{ resni~no rad, ti pomagajo rasti. Po

drugi strani pa me zanima ~lovek v celoti, v vseh ìvljenjskih obdobjih. Mislim, da je duhovnik res tisti, ki se vsak dan znova soo~a z ìvljenjem, sre~uje s ~lovekom od rojstva do smrti. To je tisto, kar me opogumlja in mi postavlja vedno nove izzive, ~eravno je in bo v~asih te`ko. ê ho~em biti odprt za drugega, moram iti vedno znova iz sebe, dati sebe na drugo mesto. Po eni strani izgubljam, po drugi pa pridobivam.« Pa tvoja pot do odlo~itve za mino-

rite, verjetno ni bila enostavna in lahka? Brat Damjan Tikvi~: »Nobena pot, ~e

odgovorno stopi{ na njo, ni enostavna in lahka, vsaka zahteva svoj trud, napore in

odpovedi, vendar ti po drugi strani prina-{a mnogo veselja in notranjega zadovolj-stva, te izpolnjuje in izgrajuje v zrelej{ega ~loveka. Ko gledam nazaj, moram re~i, da kot otrok nisem posebej sanjal, da bi postal duhovnik, {e manj pa redovnik. Takrat niti nisem znal razlikovati teh dveh stvari. Res je, da sem è zelo zgo-daj za~el ministrirati. Prvi »klik«, preskok v moji zavesti se je zgodil ob novi ma{i strica leta 1991. Takrat se mi je zastavilo vpra{anje: »A ne bi postal tudi ti duhov-nik?« S~asoma sem na to stvar pozabil, vendar se je v meni zopet prebudila, ko se je bilo potrebno ob koncu osnovne {ole odlo~iti, katero {olo oziroma poklic izbrati. Tedaj sem vstopil v malo seme-ni{~e k bratom minoritom in tam preìvel obdobje srednje {ole. Odlo~itev za malo semeni{~e {e ni bila dokon~na oziroma za vse ìvljenje. Kandidat za redovnika ali duhovnika ima namre~ na voljo kar nekaj let, da v sebi pre~isti in spozna, ali je to pot, na katero ga kli~e Gospod. Prvi resnej{i korak je bil, ko sem vstopil

v noviciat in dobil redovno obleko ter po enem letu redovnega ìvljenja izpovedal za~asne zaobljube. Po kon~anem novi-ciatu sem svojo pot nadaljeval v mino-ritskem bogoslovju ter isto~asno {tudiral teologijo. Pred dvema letoma in pol sem izpovedal slovesne zaobljube, in tako obljubil, da bom vse ìvljenje ostal mino-rit. Lani, 30. novembra, me je mariborski {kof posvetil v diakona. Odlo~itev je bilo

BRAT DAMJAN TIKVI^»Nobena pot ni enostavna in lahka …«


Stran 27

torej ve~, zadnji dve sta bili dokon~ni. Mislim pa, da se mora duhovnik in redov-nik kot tudi o~e in mati, mo` in èna vsak dan znova odlo~iti, da bo ìvel tisto, kar je obljubil za vse ìvljenje.»In zakaj ravno ta poklic?« bi vpra{al

marsikdo. Vedno je bilo moje vodilo biti zvest in iskren do samega sebe. Nikoli nisem mogel v sebi zanikati, da me Bog ni poklical. Zdi se mi, da bi se te`ko soo~al s samim sabo, ~e mu ne bi odgo-voril. [e posebej, ko bi bil pri sveti ma{i in bi se nekje v notranjosti zavedal, da bi tudi sam moral sluìti pri oltarju. Te`je se je vse ìvljenje boriti s svojo notranjost-jo, se pretvarjati in si prikrivati oziroma biti sebi najve~ji sovra`nik, kakor pa se soo~ati s teàvami, ki ti jih ta na~in ìv-ljenja prina{a. Dober pokazatelj pravilne odlo~itve je, ko vidi{, da te Bog spremlja in blagoslavlja na poti. Takrat tudi te`je stvari postanejo la`je.«Kako gleda{ na sodelovanje med

Cerkvijo in dràvo?Brat Damjan Tikvi~: »Pomembno je

poudariti, da Cerkev z dràvo, kamor spadajo vsi organi in ustanove dràvne

oblasti, ne sodeluje kot neka politi~na tvorba znotraj dràve, ampak v okviru civilne dru`be, kamor sodijo vse gospo-darske dejavnosti in pobude, kulturne in prosvetne dejavnosti ter vsa druga inter-esna ali poklicna zdruènja in gibanja ter verske skupnosti. Cerkev pri~akuje in si èli sodelovati na {tevilnih podro~-jih, kjer se stikajo njene dejavnosti z dejavnostmi in odgovornostmi dràve. Predvsem na vzgojno-izobraèvalnem in socialno-dobrodelnem podro~ju. Ve~ bo sodelovanja, manj napetosti bo. Bolje bo za vse, ~e skladno delujemo za dobrobit ~loveka.«Pred kratkim si skupaj z ostalimi

slovenskimi novoma{niki obiskal Izrael in romal po Jezusovih stopi-njah. S kak{nimi vtisi se vra~a{? Bo{ kdaj predstavil del~ek te poti?Brat Damjan Tikvi~: »Marsikdo to roma-

nje poimenuje branje petega evangelija. Lahko re~em, da si sedaj ob prebiranju svetopisemskih odlomkov posamezne dogodke predstavljam bolj nazorno in slikovito. V teh krajih me je zabolela ena stvar: zidovi, s katerimi je prepreden ves

Izrael. Nasilno se zarezujejo po gri~ih in lo~ujejo Palestince od Judov. Enostavno ne spadajo v to okolje, kamor je Bog pri-{el s svojim sporo~ilom ljubezni do bli-`njega. Svoja doìvljanja in vtise iz teh krajev nameravam predstaviti ob slikah sredi meseca maja, po vsej verjetnosti bo to drugo soboto v maju.«Smo pred praznikom velike no~i.

Gotovo za tebe predstavlja ve~ kot le pirhe, {unko in potico …Brat Damjan Tikvi~: »To je praznik,

ki v jedru zadane ~loveka. Vedno znova me nagovarja, da nas Bog ni zapustil in nam je blizu. Prvi~ je postal ranljiv ~lo-vek, drugi~ pa ni beàl pred trpljenjem, zasramovanjem, dal se je celo pribiti na kri`, ~eravno bi se lahko kot Bog vsem ma{~eval. Tako nam je pokazal, da ima vse na{e bivanje smisel, saj nas »tretji dan« ~aka vstajenje.«

Brat Damjan, iskrena hvala za tvoje odgovore in uspe{no na poti, ki je pred teboj.

M[

ZELENI VIDMA in OBÎNA VIDEM

Vas vabita k udele`bi na ~istilni akciji, pomladansko urejanja in ~i{~enja okolja.Pomladansko urejanje in ~i{~enje okolja, bomo izvedli v soboto, 22.04.2006.

Pri~etek ~istilne akcije bo ob 8. uri. Zberemo se na sedeìh krajevnih skupnosti.

Enodnevna akcija bo potekala pod geslom »O~istimo re~na obre`ja«.

Ciklame (latinsko Cyclame) è dolgo veljajo za zelo priljubljene okrasne rastli-ne in v svetu jih poznajo kar nekaj vrst. Od jeseni do pomladi so najlep{e, saj v tem ~asu bujno cvetijo in prav tega smo se prepri~ali konec februarja, ko nas je na obisk povabila na{a ob~anka 81. letna Katica Teti~kovi~ iz Zg. Pristave. Gospa Katica je ljubiteljica ro` è od

nekdaj, trije lon~ki cveto~ih ciklam pa jo neizmerno razveseljujejo zadnjih nekaj let. Dobila jih je v dar in sklepa, da so bile podarjene zares iz ljubezni in spo-{tovanja, saj ji neverjetno lepo uspevajo. In kje je skriti recept, da ji ciklame tako lepo uspevajo, povpra{amo gospo Kati-co, ki pa nam pove, da pravega recepta tudi sama ne pozna. Prepri~ana pa je, da roè potrebujejo veliko ~love{ke lju-bezni, vsakodnevne pozornosti in nege, potem pa ti ta tvoj trud vra~ajo in prina-{ajo veselje v hi{o.

TM Katica Teti~kovi~ ob svojih cveto~ih ciklamah

Foto: TM

TRIJE LON^KI SVETOÎH CIKLAM KATICE TETI^KOVI^ IZ ZG. PRISTAVE


Stran 28

V lanskem {olskem letu smo v okviru mednarodnega pro-jekta Commenius, ki teì k bolj{i kakovosti in krepi razse-`nost {olskega izobraèvanja, tako da spodbuja mednarod-no sodelovanje med {olami, u~enje tujih jezikov ter razvoj medkulturne zavesti, obiska-li u~ence na Poljskem. Tam smo bivali pet dni. Nastanjeni smo bili v po~itni{kih hi{icah Podgrodzie. V teh petih dneh smo sku{ali ~im bolje spozna-ti kulturo, za~utiti utrip vsak-danjika, spoznati {olski sistem in nenazadnje pridobiti nova prijateljstva. V {olskem letu 2005/2006 pa

so nas obiskali u~enci s Polj-ske. Tukaj so bili v tednu od 27. februarja pa do 3. marca. Pri{lo je {tirinajst u~encev in

tri u~iteljice. Gostujo~i u~en-ci so preìveli teh pet dni pri druìnah na{ih u~encev, saj smo jim na tak na~in lahko ~im bolje pribliàli na{o kul-turo. Za obisk u~encev s Poljske

smo pripravili zelo pester program. Ker so nas obiskali v pustnem ~asu, smo jim seveda predstavili pust, ogledali so si tudi tudi povorko v Vidmu. Ogledali so si tudi podru`ni~-no {olo v Leskovcu in zname-nitosti Ptuja. V {oli so sode-lovali pri pouku angle{~ine, gospodinjstva, kjer so skuhali slovensko tradicionalno jed – gobovo juho z ajdovimi `gan-ci, {portne vzgoje, kjer so se pomerili v znanju odbojke, in likovne vzgoje, kjer so si sami izdelali masko kurenta.

OBISK UÊNCEV S POLJSKE

Ta teden je minil zelo hitro. Mladi gostje so od{li iz Vidma z lepimi spomini, na{i u~enci pa so si zaèleli {e ve~ takih sodelovanj.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri izvedbi obiska.

Tina êh

V SOBOTO SMO DELALI NA VRTU. NAJPREJ SMO PRE-KOPALI ZEMLJO IN NAREDILI GREDICE. V VRSTE SMO POSADILI ÊBULO IN SADIKE SOLATE. ZARADI MRZLIH NOÎ SMO GREDICE PREKRILI S PAJÊVINO.

Bla` Lovenjak, 2. e[ola Leskovec

MOJA MAMICA

Moji mamici je ime Tatjana. Stara je 42 let in è ima veliko sivih las. Toda pravi, da nisem jaz kriva za njih. Zato si jih mora barvati. V slu`bi je na Ptuju v zobni ambulanti.V~asih grem k njej na obisk. Je velika zaspanka. Vsako soboto in nedeljo bi rada dolgo spala. Toda jaz jo kaj hitro zbudim. Veliko se ukvarja z roàmi, ki jih ima zelo rada. Vendar pravi, da smo najve~ja ljubezen mi – njena druìna.

Nika [migoc, 2. r.O[ VIDEM

TO SEM JAZSem [pela Turk. Doma sem v Popovcih 13. Stara sem 7 let.

Imam rjave lase in rjave o~i. Med dekleti v razredu sem naj-ve~ja. Sem vitke postave in imam belo koò. Imam dve nogi, na kateri obuvam ~evlje. Roki pa mi krasi deset prstov. Rada nosim uhane. V prostem ~asu se potapljam, rolam, kolesa-rim, ògam, berem in ple{em. Sem navihana drugo{olka.

[pela Turk, 2. r.O[ VIDEM


Stran 29

HVALNICA POMLADI

Hvalnico pojem pomladi,ko na pisani cveto~i livadi se marljive ~ebelice podijoin se zlatega sonca veselijo.

Hvalnico pojem lastovi~ki,krasni drobceni pti~ki,ki v svoj domek se je vrnila,kjer mladi~ke bo izvalila.

Hvalnico pojem metulju,bahavemu kralju livad,ki s cveta na cvet poletavain vsem oznanja pomlad.

Laura Kova~ec, 5. bO[ VIDEM

V mnogih reklamah po televiziji in dru-god vidimo le sre~ne druìne, ki v nas vzbudijo dober ob~utek. V resni~nem svetu pa ni zmeraj tako.V marsikateri druìni prihaja do sporov

med otroki in star{i. Razlogi za to so lah-ko zelo razli~ni. V {oli smo brali ~rtico Ma~kova o~eta, ki govori o sporih med o~eti in sinovi zaradi dedi{~ine. Najprej je sin hudoben do o~eta; vrè ga namre~ iz njegove lastne hi{e. A tudi ta sin ima otroka, ki ~ez nekaj ~asa z njim po~ne {e gr{e stvari. O tem namre~ govori prego-vor Ti o~eta do praga, sin tebe ~ez prag. Vendar dedi{~ina ni edini razlog za spo-re. Razli~ne generacije med seboj veliko-krat ne najdejo skupnega jezika. Da ne bi prihajalo do pogostih prepirov, bi si ~lani druìne morali vzeti ve~ ~asa za pogo-vor in prisluhniti tudi drugim ~lanom ter upo{tevati njihova mnenja. Ker je ~lanov

druìne ve~, se pojavi tudi ve~ razli~nih mi{ljenj. Takrat moramo najti nek skupen dogovor in v~asih tudi opustiti svoje trdit-ve. Za spore pa velikokrat odgovarja pre-slaba vzgoja. Star{i otroke najve~ nau~ijo z dobrim vzgledom. Otroci jih seveda ‘opona{ajo’, in ~e tu ni dobrega vzgleda s strani star{ev, je to slaba vzgoja. Veliko dana{njih star{ev je imelo slabo otro{tvo in to zelo vpliva na njihovo obna{anje. Prepri~ana sem, da se velika ve~ina star{-ev zelo trudi dobro vzgojiti svoje otroke, zato jim moramo tudi mi v~asih odpustiti kak{no napako in jih razumeti, kot tudi oni razumejo nas.Brez nepotrebnih prepirov bi bilo ìv-

ljenje lep{e, zato se moramo po svojih najbolj{ih mo~eh truditi, da sprejmemo vsakega tak{nega, kot je.

Blanka Kozel, 8. bO[ VIDEM

Spis je nastal v okviru literarnega nate~aja, ki ga je raz-pisala zalo`ba Nobis Gorjup & [auperl. Izmed 500 spi-sov je bil med izbranimi tridesetimi, ki so iz{li v knjigi z naslovom: TRILIJON BILIJONOV ALI SREÂ ENEGA OTROKA (2006).

Med odraslimi in mladostniki pogosto prihaja do konfliktov, sporov, nesoglasij. Ve~inoma pride do tega zaradi druga~ne-ga vidika – kako vidijo svet odrasli in kako otroci oziroma mladostniki.Ve~inoma lahko po televiziji spremljamo novice, kaj se doga-

ja doma in po svetu. Velikokrat sli{imo, kako tragi~no se je kon~alo ìvljenje mlade osebe ali pa si je kak{en mladostnik vzel svoje ìvljenje ali ìvljenje kak{ni drugi osebi. Pa se, ljudje, vpra{ajmo, zakaj prihaja v svetu do tega. Ni pre-

prosto priti do tega odgovora. Ve~ina meni, da so sami odgo-vorni za to, kar po~nejo. Vendar to ni res. Menim, da so za to »krivi« star{i. Star{i se premalokrat zavedajo (~e ne vsi, pa vsaj velika ve~ina), kako vzgajajo svoje otroke – dobro, po{teno – v po{tene ljudi ali pa ravno nasprotno. Menim, da nekate-ri star{i pravzaprav »ne znajo« vzgajati otroka ali pa »nimajo pojma«, kako se otrok po~uti, ~e se mu premalo posve~ajo. Prav takim bi se star{i morali najve~ posve~ati in jim nameniti najve~ pozornosti. Za nekatere lahko re~em, da so »rojeni pod sre~no zvezdo«, kajti star{i jih razumejo in vedo, kako se otroci po~utijo. Zato jih tudi vzorno vzgajajo. Seveda se to to~no vidi na otrokovem obna{anju. Toda to {e ne pomeni, da je otrok, ki se mu star{i premalo posve~ajo, potem zanemarjen v dru-`bi ali pa je nesamozavesten. Nekateri pa~ imajo nekaj svoje »mo~i«, da odrastejo v po{tene in prijazne ljudi, kakr{ne svet potrebuje. Nekateri pa àl te »mo~i« nimajo in so druga~ni od drugih (seveda je vsak ~lovek druga~en). Mogo~e se nagibajo k temu, da so velikokrat nestrpni do svojih prijateljev, za so~-loveka è kot otroci ne najdejo lepe besede, pokaè se tudi njihovo sodelovanje pri pouku, ki pa verjetno ni najbolj zav-zeto. Star{i se takim otrokom àl ne posve~ajo dovolj, ampak nekateri se, toda na àlost so lahko kljub sodelovanju s star{i otroci taki. Moje mi{ljenje je, da se ìvljenje odvija prehitro in da odrasli

skoraj ve~ ne mislijo na svoje otroke, ampak le na svojo slu`bo in na finance. Res je, da je v ìvljenju denar zelo pomemben,

toda vseeno ni pomembnej{i od samih otrok. Pa saj je vseeno, kaj si jaz mislim o drugih, kajti ~e povem svoje mnenje kak{-nemu odraslemu, re~e, da se nimam pravice vtikati v stvari, ki se mene ne ti~ejo. Odrasli bi morali biti tisti, ki bi vedeli, kaj je preve~ za otroka (mislim na materialne stvari), kaj je premalo za otroka in kaj ni dobro za otroka. Zato bi bilo najbolj{e, da bi otroka spodbujali k pozitivnim stvarem è takrat, ko je {e majhen, kajti otrok raste in se razvija, zato potem te`ko spre-minja svoje mnenje, ko je mladostnik, ker takrat è vse misli »s svojo glavo«. ê misli o pozitivnih stvareh (tako, kot so ga doma u~ili, seveda pozitivno), je to seveda odli~na popotnica za njegova naslednja leta in ble{~e~o prihodnost. ê pa je to negativno mi{ljenje, si lahko zamislimo, da bo izkusil, da ìvljenje ni posejano z roìcami.Res je, da je va{ svet, dragi star{i, hiter in za otroke kot tudi

mladostnike nerazumevajo~, toda pomislite kdaj, kaj otroci menijo o va{em svetu. Prisluhnite njim in njihovim èljam, ~e si to mo~no èlijo, jih izpolnite (~e jih seveda lahko), toda ne tako, da bi vas s tem izsiljevali. Dajte jim tisti ob~utek, da bodo lahko nekaj povedali in da bi njihovo mnenje tudi veljalo. Vendar ne pozabite, ne smete biti preve~ potrpe`ljivi in lju-be~i, morate biti tak{ni, da vas otroci ne bodo izkori{~ali. V va{e hitro ìvljenje in slu`bene zadeve pa se raje

ne bi spu{~ala, kajti menim, da je bolj pomembno, kaj si jaz mislim o va{i vzgoji, dragi star{i.

Tanja Murko, 8. aO[ VIDEM

MED ODRASLIMI IN MLADOSTNIKI …

TI OÊTA DO PRAGA, SIN TEBE ÊZ PRAG


Stran 30

SKRIVNOSTNI KLOBUÊK

Neko~ so ìvele gospe, ki so nosile klobu~ke. Bilo jih je pet. Vse so nosile klobu~ke. Bili so pisani, barvni in razli~-nih oblik. Eden je bil najbolj dragocen in najlep{i med vse-mi. Govoril je. Najve~krat si je izmislil kak{no skrivnost in je nikomur ni izdal. Ve~krat se pa je pogovarjal s svojo lastnico, ki ga je nosila na glavi. Tako sta se pogovarjali in sre~no ìveli do konca svojih dni.

Joìca Fo{nari~, 3. r. Leskovec

Mamica

Mamica je ena sama,je prijazna in vsakdo jo ima,a nikomur je ne da.

Mamica je kakor sonce,ki z àrki sveti do ve~ernih vrat, ko zaide, gredo vsi otroci spat.

Anja Zajc 4. r./9, Sela

ANGINA

Nekega dne sem v grlu za~utila mo~no bole~ino. [la sem k zdrav-niku. Zdravnik me je pregledal in ugotovil, da imam angino. Napi-sal mi je recept za zdravila. V lekarni sem dobila sirup. Sirup sem jemala na osem ur. Od pouka sem izostala tri dni. Zdravilo mi je takoj pomagalo. Bole~ina je ~ez nekaj ~asa izginila. Sirup sem pojedla do konca, da se angina ne bi ponovila. Ko si bolan, se po~uti{ nemo~nega, pogre{a{ so{olce in u~iteljico. @elim si, da ne bi nikoli ve~ zbolela.

Klavdija Kozel, 3. r, Leskovec

Mamica

Moja mamica je son~ek moj,ki sveti no~ in dan.Ko sem àlostna,me potolaìin me spravi v dobro voljo.Z mano se smeje in veseli,vedno mi stoji ob strani in mi pomaga,zato je ne bi nikoli zamenjala.Moja mamica je najbolj{a mamicana celem svetu.

Teja Jakovi} 4. r./9, Sela

Mamica

Mamica me ima rada in jaz njo.ê kam gre, grem jaz z njo.V~asih jo razjezim,a se ji opravi~im,potem me ima spet enako rada in jaz

njo.

Nina Kau~evi~ 4. r./9, Sela

Mamica

Moja mama je najbolj{a.Moja mama bi se zame jokalaali se zame smejala.Nikoli me ne bi izdalain koliko me ima ona rada,imam jaz njo.

Jana Mohorko 4. r./9, Sela


Stran 31

V ponedeljek, 28. 3. 2006, smo se u~enci in razrednik ob 8.30 zbrali pred {olo v Leskovcu. Ko je pripeljal avtobus, smo nanj nesli prtljago. Zatem smo se poslo-vili od na{ih star{ev. Avtobus je krenil ob 9. uri. Med potjo smo se imeli super. Ustavili smo se na dveh bencinskih ~rpal-kah. Na prvi postaji smo {li na strani{~e. Druga postaja je bila v Tepanju. Tam smo malicali. Od Tepanja smo se proti Kranj-ski Gori premikali po~asneje, ker se je na poti zgodila prometna nesre~a.. Ko smo prispeli v Kranjsko Goro, smo

raztovorili prtljago. V hotelu nas je spre-jel prijazen receptor. Razdelil nam je klju~e sob. Ko smo dobili klju~e, smo nesli prtljago v sobe. Ker smo bili izmu~-eni zaradi dolge vo`nje, smo prvi dan samo lenarili.

Zbuditi smo se morali ob sedmih. Ob 7.15 smo {li na jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo {li na zajtrk. Zatem smo oblekli kombinezone. Avtobus nas je peljal do hotela ob smu~i{~u, kjer smo shranjevali smu~i, smu~arske ~evlje in palice ter o~ala. Smu~arske ~evlje smo tam tudi obuli, smu~i, palice in ~elade pa

[ola v naravi v Kranjski GoriU~enci 5. in trije u~enci 7. razreda v {oli v naravi v Kranjski Gori

smo nesli na smu~i{~e. Tam smo smu~ali od 9. do 11. ure. Zatem smo {li na kosi-lo v bli`njo restavracijo. Od 13. do 15. ure smo ponovno smu~ali. Po smu~anju smo nesli smu~arsko opremo v tisti hotel, kjer smo jo shranjevali. Potem je po nas pripeljal avtobus in nas odpeljal nazaj v hotel, kjer smo stanovali. V hotelu smo popili ~aj. Potem smo imeli nekaj ~asa prosto. Ob 19. uri smo {li na ve~erjo. Ob 8. uri zve~er smo imeli vsak dan druga~-ne aktivnosti. V ponedeljek smo imeli ples v maskah. V soboto smo vstali pol ure prej, da smo

pospravili prtljago. Nato smo {li na jutra-njo telovadbo, po telovadbi pa na zajtrk,

nato {e na smu~anje do 12. ure. Po smu~-anju smo se poslovili od na{ih u~iteljev smu~anja. Vso na{o smu~arsko opremo smo nesli na avtobus, da nam jo je peljal do na{ega hotela [pik. V hotelu smo ime-li {e kosilo. Po kosilu smo nesli prtljago na avtobus, ki je pripeljal po nas. Potem smo naloìli prtljago in smu~i na avtobus ter krenili iz Kranjske Gore. Ko smo bili blizu doma, smo poklicali na{e star{e, naj nas pridejo ~akat pred {olo. Tako je minila na{a {ola v naravi, za

katero smo iz srca hvale`ni vsem, ki so nam jo omogo~ili.

Timi Kmetec, 5. r.Leskovec

Leto{nja zima nam je postregla z obilico snega in uìtkov na snegu je zatorej bilo ve~ kot dovolj. Sneg in bli`nje gri~e pa so dodobra izkoristili tudi nekateri u~en-ci O[ Videm. Z Radom Skrjancem sva povsem slu~-

ajno naletela na razigrano skupino tretje-{olcev, ki so se nedale~ od Dravinje z vre~ami veselo spu{~ali po majhni vzpe-tini in pri vse neizmerno uìvali. Foto-aparat je vse to zabeleìl, ob koncu pa je nastal {e zanimiv skupni posnetek tretje-{olcev z razredni~arkama.

TM

VIDEMSKI TRETJE[OLCI NA SNEGUZ vre~o po hribu navzdol

Po smu~anju na Kranjskogorskih strminah.


Stran 32

Tudi planinci, ~lani PD Haloze so se è sre~ali na ob~nem zboru, na katerem so pregledali delo dru{tva v lanskem letu, predstavili smernice za leto 2006, pa tudi termine planinskih pohodov, novo pa je tudi vodstvo PD. Predsednika PD Bran-ka Marini~a, ki zaradi obveznosti v DZ te`ko zmore {e vodenje dru{tva, je zame-njal prvi predsednik mag. Ivan Boì~ko, ki ima z vodenjem dru{tev in pripravo pohodov è veliko izku{enj, dobro pa pozna tudi ljubitelje pohodni{tva. Mag. Boìko je vesel, da je interesa za

pohodni{tvo {e zmeraj dovolj, a najraje se ~lani PD Haloze odpravijo za en dan po bli`njih gri~ih in hribih, temu prime-ren pa je tudi program dru{tva. Veselijo se è, da bodo konec maja v Halozah lahko spet pozdravili Evrofon, bodo pa 22. maja na DAN ZEMLJE organizirali ve~jo ~istilno akcijo in k sodelovanju povabili vsa dru{tva v ob~ini Videm. Prvi leto{nji pohod PD Haloze pa bo è

17. aprila po ob~ini Zavr~. Vabilo velja!

PROGRAM DELA ZA LETO 2006MarkiranjeSkupaj s PD Ptuj bomo pristopili k na~r-

tovanju in pripravi programa za izvedbo planinske poti, (ustanoviti meddru{tveni odbor) ki bo povezovala Ptujsko polje s Halozami. Vklju~i se projekt – Fostnari~). Predlagana trasa je skozi Krajinski park [turmovci; (zadolèni: g. Milo{i~ in g. Pernek in ga ^rnila).Kontrolne to~ke (Kt)Trasiranje tradicionalnih planinskih poti

in dolo~itev kontrolnih to~k na planin-skih poteh, ki se veèjo na Halo{ko pla-ninsko pot; (za trasiranje in projektno-tehnolo{ko dokumentacijo zadolèn: g. Milo{i~ g. Koderman, g. Mauzer, g. Lev-stik in g. Pernek.Usposabljanje/izobraèvanjeUsposobiti {e vsaj enega ~lana iz dru{tva

za planinskega vodnika A kategorije.îstilna akcjaIzvede se ~istilna akcija, odstranjevanja

odsluènih avtomobilov - Velika Varnica. (g. Zavec in mag. Boì~ko ).^lanstvoNenehna skrb za pove~anje in bogatitev

~lanstva v dru{tvu.

O NA^RTIH V PLANINSKEM DRU[TVU HALOZEVaren korak z novim vodstvom

POHODNI[TVO V LETU 2006

PROGRAM PLANINSKIH TUR-IZLETOV V LETU 2006

MESEC/DAN SMER POHODA VODJA

17. april Zavr~ Peter Prelog

27. maj Podlehnik-Naraplje PD Ptuj

10. junijPraznik ob~ineVidem – Dravci

Janez Cafuta

8. julij No~ni pohod po Zavr~u Joìca Bratu{a

Avgust Piknik dru{tva UO PD Haloze

16. septemberdruìnski pohodPodlehnik– VV/Dolgo

Friderik Bra~i~,Ivan Boì~ko in

ED Trèc

18. november Leskovec– sv. Avgu{tin Joèf Zavec - Leska

MESEC/DAN GORSKA TURA VODJA

Maj. 01. Pohod na Bo~ Danilo Milo{i~ 20. Pohod na Golico

Junij. 10. in11.

Dvodnevniizlet naSedmera jezera

Danilo Milo{i~

Avgust. 05.Pohod naKamni{ko sedlo

Danilo Milo{i~

Avgust. 19. in 20.

Pohod na Triglav

Danilo Milo{i~

September. 02. 23.

Pohod na Ur{ljo goroPohod na Peco

Danilo Milo{i~

• Upravni odbor PD Haloze si pridrùje pravico do eventualne spremembe pro-grama.

VARNO V GOREDokler nimate lastnih izku{enj in zna-

nja, se za pot v gore pridruìte izletom PD. Svoje poti v gore vselej na~rtujte. Izberite si gorni{ki cilj glede na va{e znanje, vsestransko pripravljenost in zdravstveno stanje. Za zahtevne ture si brezpogojno zagotovite vodnika ustrez-ne usposobljenosti. Ob na~rtovanju ture upo{tevajte vremensko napoved! Na turi uporabljajte ustrezno obutev, osebno za{~itno in tehni~no opre-mo, imejte s seboj rezervno perilo, planinski zemljevid, svetilko in prvo pomo~, na zavarovanih poteh pa za{~itno ~elado in komplet za samovarovanje. Pred turo doma preverite ali oprema ustreza nameravani turi. O nameravani turi in ~asu njenega trajanja obvestite doma~e. V vro~ih poletnih dneh med turo pijte zado-sti osveìlne teko~ine. Ne pijte alkoholnih pija~. V

nahrbtniku imejte vsaj nekaj energijske hrane. Po~itki naj bodo na varnih kra-jih. O~i in odkrite dele telesa za{~itite pred soncem. V nahrbtniku imejte topla obla~ila tudi poleti. Hodite previdno in ne proìte kamenja. V primeru nesre~e obvestite najbli`jo obve{~evalno to~ko GRS Slovenije ali Center za obve{~anje na brezpla~no telefonsko {tevilko 112.

Mag. Ivan Boì~ko

S planinskega pohoda po Halozah …

^LANARINA ZA LETO 2006

~lan cena markice

~lanstvo A 11.000,00 SIT

~lanstvo B 4.000,00 SIT

~lanstvo C 1.000,00 SIT


Stran 33

DRU[TVO UPOKOJENCEV VIDEMImamo tudi super babico in dedka

Dru{tvo upokojencev Videm je zelo uspe{no zaklju~ilo delovanje dru{tva v letu 2005. Po zelo uspe-{nem delovanju v poletnih mesecih smo bili zelo delavni tudi v jeseni. V novembru smo è tretje leto zapo-red organizirali nakupovalni izlet v Lenti na Madàrskem, izlet pa smo zaklju~ili v gosti{~u Vr~ek v Sovi~ah, kjer smo imeli è tretje tradicional-no Martinovanje. Izleta in druènja se je udeleìlo 80 ~lanic in ~lanov na{ega dru{tva.V mesecu decembru smo spet pripra-

vili veseli zaklju~ek leta v gosti{~u Pal v Vidmu. Zaklju~ka se je udeleìlo ~ez 100 na{ih ~lanic in ~lanov. Za dobro voljo in ples je poskrbel doma~i ansambel Leto-nja, za pija~o in zelo dobro kosilo ter ve~erjo pa je poskrbelo stre`no osebje gosti{~a Pal. Na prireditvi smo ponovno, tako kot prej{nja leta, simboli~no nagra-dili najstarej{o prisotno ~lanico in najsta-rej{ega prisotnega ~lana. Najstarej{a ~la-nica je bila Amalija Mohorko iz Jurovcev, ki {teje ~astitljivih 89 let, najstarej{i priso-ten ~lan pa je bil Joè Korpi~ iz Dravcev, ki vstopa v 84 leto svojega ìvljenja. Obe-ma èlimo vsi ~lani in ~lanice dru{tva {e veliko sre~nih let ìvljenja in da bi se {e naprej dobro po~utila v na{em dru{tvu.Ob boì~no-novoletnih praznikih smo

obiskali tudi vse na{e ~lane in ~lanice, ki so bolni, stari nad 80 let ter tiste, ki so v domovih. Ob tej prilo`nosti smo vsem obiskanim izro~ili skromna darila in jim zaèleli {e mnogo lepih, predvsem pa zdravih let. Lani je bilo obiskanih in obdarovanih 87 ~lanic in ~lanov na{ega dru{tva.V zimskih mesecih je v delovanju dru-

{tva malo manj aktivnosti kot druga~e, toda è v marcu smo pripravili priredi-tev ob dnevu èna. Prireditev je bila v gosti{~u Pal v Vidmu z lepim kulturnim

Videmski upokojenci se zmeraj znajo zabavati na skupnih druènjih, tale posnetek je nastal ob zaklju~ku leta.

programom, za katerega so poskrbe-li otroci iz osnovne {ole Videm ter dva ~lana igralske skupine KD F. Pre{erna iz Vidma, mladi harmonikar Bla` iz Pobre-`ja pa nam je zaigral par posko~nih melodij. Vse ène so bile tudi simboli~no nagrajene z lepo lon~nico. Prireditev se je potem nadaljevala s slavnostnim kosi-lom, plesom in zabavo do poznih no~nih ur. Tudi ta prireditev je bila zelo dobro obiskana, saj se nas je zbralo okrog 90.

Na prireditvi smo med prisotnimi ènami iskali babico in dedka, ki imata najve~ vnukov in pravnukov. Super babica je postala Pepca Klinc iz Lancove vasi, ki jo osre~uje è 23 vnukov in 28 pravnukov. Super dedek pa je postal Ivan Plajn{-ek, prav tako iz Lancove vasi, ki ima 9 vnukov in vnukic. Oba sta prejela tudi simboli~ni darili DU Videm, obema pa èlimo {e mnogo sre~nih let med svojimi otroci, vnuki in pravnuki.

OB^NI ZBOR BO NAJVERJETNEJE V ZAÊTKU JUNIJA V VIDMUVse na{e prireditve so zelo

dobro obiskane in tega si èlimo tudi vnaprej, ob tej prilo`nosti pa vabim vse upokojence in upokojen-ke, ki {e niso na{i ~lani, da se nam ~im prej pridruìjo.V letu 2006 na~rtujemo

izlete po Sloveniji in tudi v tujino se bomo odpravili, vsaj dvakrat pa bomo pri-pravili rekreacijsko kolesar-

Ob dnevu èna so na prireditvi obdarili {e super babico Pepco Klinc in super dedka Ivana Plajn{ka – oba prihajata iz Lancove vasi.

jenje in pohod po Halozah, udeleèvali se bomo tudi republi{kih in pokrajinskih sre~anj upokojencev. DU Videm je letos tudi nosilec druàbno-{portnega sre~anja dru{tev upokojencev Turni{~e-Videm-Leskovec, zraven pa bomo povabili tudi druge. Skratka, dela in druàbnosti v na{em dru{tvu ne bo manjkalo.Ob~ni zbor DU Videm bo predvidoma

v za~etku junija v Vidmu. Vse ~lane in ~lanice, ki {e niste poravnali ~lanarine za

leto 2006, vljudno prosimo, da to storite ~im prej. Drage ~lanice in ~lani, toliko v vednost, o vseh prireditvah in izletih pa boste pravo~asno obve{~eni.

Spo{tovane upokojenke, upokojen-ci, spo{tovani ob~ani ob~ine Videm!Upravni odbor DU Videm vam èli

lepe, prijetne in blagoslovljene veli-kono~ne praznike, veselo pisanko, veliko dobre volje, veselja in med-sebojnega razumevanja.

Franc Koderman, predsednik DU Videm

Ob zaklju~ku leta predsednik DU Videm Franc Koderman v dru`bi z najstarej{im in najstarej{o udeleènko ter ~lanico dru{tva.


Stran 34

Gasilska zveza Videm je imela v petek, 17. marca, svoj enajsti ob~ini zbor. Na njem so ocenili delo v letu 2005 in sprejeli plan za leto 2006. Pri pregledu opravljenega dela velja ugotovitev, da je tu zajeto delo gasil-skih dru{tev v ob~inah Videm, Pod-lehnik in @etale.Gasilska zveza Videm je zdruèvala in

strokovno nadgrajevala delo PGD. Pri tem naj omenimo, da obstajajo razlike v financiranju obveznosti variabilnega pro-grama, kar v nekaterih okoljih negativno vpliva na vklju~evanje v izobraèvanja, tekmovanja ter vzdrèvanje in nabavo opreme, medtem ko v na{i zvezi tak{en na~in dela pozitivno vpliva na delovanje gasilske organizacije. Vse to se posred-no odraà na operativni pripravljenosti enot. Nova oblika organiziranosti postav-lja tudi nove zahteve v sistem financira-nja poàrnega varstva in nalog gasilske zveze. Kljub temu da so za financiranje poàrnega varstva pristojne lokalne skupnosti in z njimi ùpani, ne manjka teàv pri zagotavljanju temeljnih finan~-nih pogojev za delovanje gasilstva in s tem tudi gasilske zveze. Naj omenimo, da so temeljne naloge gasilcev opredeljene kot strokovne preventivne in operativne naloge v skladu z veljavno zakonodajo.Na gospodarskem podro~ju beleìmo

{tevilne aktivnosti za pridobitev potreb-nih finan~nih sredstev za gasilsko teh-niko ter za{~itno in re{evalno opremo, pa tudi za ureditev gasilskih domov. Naj navedemo, da smo se gasilci izkazali kot uspe{ni zbiralci, hkrati pa tudi kot dobri gospodarji, saj so prora~unska sredstva marsikje vidno pove~ana. Na podro~ju dru{tvenih dejavnosti beleìmo, da gasil-ska dru{tva opravijo {tevilne dru{tvene

naloge, izvedejo {tevilne programe, zado-voljijo {tevilne interese tako ~lanov kot ob~anov. Gasilska zveza je v ta namen nudila vso potrebno organizacijsko in strokovno pomo~.V gasilski zvezi smo velik del svojega

~asa namenjali programom izobraèva-nja, saj je 141 ~lanov opravilo razli~ne oblike izobraèvanj za pridobitev ~inov ali specialnosti. Vse pa za namen ve~-anja operativne pripravljenosti za inter-vencije. Ureditev zavarovanja gasilskih vozil za

vse potrebne oblike zavarovanj, zava-rovanje opreme, zavarovanje gasilcev, zavarovanje odgovornosti ter zavarova-nje gasilskih orodi{~. Omenjena zavaro-vanja so realizirana z Zavarovalnico Mari-bor. To velja za ob~ino Videm, medtem ko ob~ini Podlehnik in @etale re{ujeta zavarovanja individualno. Veliko energije nam je vzela sprememba sistema invalid-skega in pokojninskega zavarovanja, kjer smo morali preiti na poimenske sezname na predpisanem obrazcu. Zavarovanja so opravljena v skladu s kategorizacijo, to je 931,00 SIT po osebi na leto.Posebna pozornost je usmerjena v delo

z gasilsko mladino, ~lanicami in vetera-ni. V na{e vrste èlimo pridobiti ~im ve~ mladine in ~lanic, veteranom pa èlimo omogo~iti dober stik z na{im delom in jim ponuditi ~im ve~ mo`nosti za tiste oblike sodelovanj, ki ustrezajo njihovim mo`nostim.

NA PODRO^JU OPERATIVE ZABELE@ILI 28 INTERVENCIJMed investicijami po PGD se v letu 2006

zaklju~uje investicija v GVC 16/24 v PGD Sela, za~eli smo z investicijo v GVC 24/50 pri PGD @etale.

Na operativnem podro~ju beleìmo 28 intervencij, od tega 21 poàrov. Ob last-nih intervencijah {e beleìmo meddru-{tveno pomo~ v 2 primerih. Beleìmo 1 intervencijo izven na{ih ob~in. Zraven {tevilnih podatkov, ki izhajajo iz analize intervencij, velja ugotovitev, da smo ope-rativne naloge zelo uspe{no opravili.Teì{~na naloga v mesecu poàrne var-

nosti, ki je imela strokovnoizobraèvalni pomen, je bil gasilski avtoreli, ki se je izvajal na terenu PGD Trèc. V prever-janju gasilskih znanj so sodelovala vsa PGD iz na{e zveze. Zaklju~ek tovrstnega preverjanja, ki ni tekmovalnega ampak izobraèvalnega zna~aja, je ve~ kot pozi-tiven. Ker gasilci potrebujejo predvsem operativna znanja, je potrebno program avtorelija nadgraditi in z njim nadaljevati. V poro~ilu so navedene {e mnoge druge naloge, ki pomenijo izvajanje vsakodnev-nega gasilskega dela, pa ~eprav nekateri to vidijo le takrat, ko njihov mir predrami gasilska sirena. Program, ki so si ga gasilci zadali, predvi-

deva vrsto razli~nih opravil, med katerimi bo potrebno tudi sodelovanje z ob~ani, saj gasilci svoje delo kot dar namenjajo ob~anom, od njih pa pri~akujejo primer-no sodelovanje. Malo je tak{nih, ki pros-tovoljno nudijo svojo uslugo in pri tem toliko tvegajo, zato velja izkoristiti siner-gijo na{e potrebe po varnosti in humano gasilsko pripravljenost. @upani in izbrani gostje so izrazili pod-

poro opravljenemu delu in programu. Pri~akovanja gasilcev so, da bomo pod-pore vedno dele`ni, sami pa se zaveda-mo, da pa je delo, ki ga je bilo in ga bo potrebno opraviti, obveza gasilcev.

Mag. Janez MERC, predsednik Gasilske zveze Videm

11. OB^NI ZBOR GASILSKE ZVEZE VIDEMGasilci uspeli opraviti ve~ino svojih nalog

Dela v preteklem letu ni bilo malo, zato bom posku{al na{teti tiste klju~ne naloge, ki smo jih opravili. Pri realizaciji lanskega plana dela je delovala na{a gasilska dru-ìna, sestavljena iz 21 ~lanic, 48 ~lanov, 8 veteranov in 15 mlaj{ih gasilcev pripra-vnikov.^lani na{ega dru{tva smo se sestali na

devetih ~lanskih sejah, dveh sejah upra-vnega odbora in dveh àlnih sejah. Na sejah smo obravnavali teko~o problema-tiko in sprejemali sklepe za gospodarnost dru{tva. S kulturnim dru{tvom Leskovec smo sklenili pogodbo o najemu prostora

in jim tako oddali sobo, katero so ve~ kot nujno potrebovali. Udeleìli smo se vseh prireditev, ki so se odvijale v na{em kraju, v ob~ini ali izven nje. Aktivno smo sodelovali z dru{tvi v na{i gasilski zvezi, gasilsko zvezo Videm, policijsko postajo Podlehnik, krajevno skupnost-jo Leskovec, osnovno {olo, ùpnijskim uradom, {portnim dru{tvom, turisti~nim dru{tvom, kulturnim dru{tvom, dru{tvom upokojencev in z ostalimi krajani. Vsem iskrena hvala za sodelovanje!Pri gospodarnosti dru{tva moram izpo-

staviti, da smo nabavili dve ognjevarni

obleki, dve ~eladi, dvojne {kornje, roka-vice, podkapi in dva pasova. Poudariti moram, da nam je en za{~itni komplet kupila KS Leskovec. Izvedli smo gradnjo {karpe za gasilskim domom, okolico pa bomo dokon~no uredili prihodnji mesec. Opravili smo tudi veliko vzdrèvalnih del v gasilskem domu in na gasilskih trojkah v Veliki Varnici in Belav{eku, servise in vzdrèvanja vozil, ~rpalk in ostale teh-nike.

TUDI V OPERATIVI OGROMNO DELA

OB^NI ZBOR PGD LESKOVECOb delu {e prijetna gasilska druènja


Stran 35

V su{nem obdobju, ki je trajalo zelo dol-go, smo krajanom stali ob strani in jih oskrbovali s pitno vodo. Udeleìli smo se gasilskega tekmovanja v @etalah s tremi desetinami v razli~nih starostnih skupi-nah. Skozi vse leto smo aktivno izvajali operativne vaje, {e posebej v oktobru - mesecu poàrne varnosti, ko smo se udeleìli gasilskega avtorelija, izvedli pre-gled hidrantov … Poro~ilo o vseh ostalih aktivnostih v oktobru - mesecu poàrne varnosti - pa je è bilo objavljeno.

IN [E INTERVENCIJEV lanskem letu smo na sre~o zabeleìli

manj intervencij kot leto prej; lani {tiri, predlani devet, àl pa letos v nekaj ve~ kot dveh mesecih è {est. Skrb smo namenili tudi izobraèvanju. Te~aj za nosilca dihalnega aparata je opravilo pet na{ih gasilcev, pet gasilcev pa je opravilo te~aj za tehni~no re{evanje. [est gasilcev se je udeleìlo operativnih vaj na Igu. 12 na{ih gasilcev pa je opravilo te~aj za radijske zveze, katerega je priredila gasil-

ska zveza Videm. Ob vsem tem delu pa nismo pozabili

tudi na vsakoletne prireditve. Tako smo tradicionalno postavili majsko drevo, ob florjanovem smo se podali v na{o farno cerkev in tako po~astili god na{ega gasil-skega zavetnika. V jeseni smo pripravili sre~anje celotnega ~lanstva, ob koncu leta smo pa se zbrali {e na zaklju~ku leta in si vo{~ili veliko sre~e v novem letu.

Peter Jagarinec

VO[ÎLO OB VELIKI NOÎ

Pomlad vse bolj oznanja svojo prisotnost v pti~jem petju, cveto~em pomladanskem cvetju, v spreminjanju barv dreves, jas-nem, modrem nebu… Vse se ponovno prebuja. Kot da pomlad, ki je pri{la v na{e kraje, rojeva neko novo ìvljenje.Blià se Velika no~, praznik nastajanja novega ìvljenja, smrt

Jezusa Kristusa in njegovega Vstajenja.Vsem ob~ankam in ob~anom èlimo ob bliàjo~ih se Veli-

kono~nih praznikih obilo duhovnega miru, druìnske sre~e, radosti ob vsakem trenutku ter veliko pirhov in potice!

^lani OO SDS VIDEM

Veliko veselja, miru in druìnske sre~e vam èlimo v prihajajo~ih dneh, velika no~ pa naj bo polna radosti, blagoslov-ljenih jedi in medsebojnega razumeva-nja.

Svet KS Pobre`je

Demokrati~na stranka upokojencev

èli vsem ~lanom in ob~anom ob veli-kono~nih praznikih veliko druìnske sre~e, radosti in miru – spomladansko sonce pa naj vam da veliko mo~i in zdravja.

Ob~inski odbor Videm

Regijski predsednik in predsednik gasilske zveze Videm Janez Merc prejema zna~ko za 30 let aktivnega dela v gasilstvu.

Dolgoletni predsednik PGD Leskovec Anton Stopajnik, je prejel pri-znanje PGD Leskovec.

NOVA SLOVENIJA

KR[ÂNSKA LJUDSKA STRANKA OO VIDEM

Nova Slovenija kr{~anska ljudska stranka vstopa v leto{njo volilno tekmo na lokalnih volitvah z veliko optimizma. Pro-gram, ki bo ob~ankam in ob~anom ob~ine Videm omogo~il pravo odlo~itev, bomo predstavili v prihodnjih mesecih. V ob~inskem odboru N.Si Videm bodo za svet ob~ine Videm in svete krajevnih skupnosti kandidirali kandidati, ki so è do sedaj pokazali, da si èlijo razvoja v ob~ini Videm. Po na~e-lu, ki je slogan stranke N.Si tudi na dràvni ravni »BESEDA VELJA«, bomo predstavili program, ki bo temeljil na realnih mo`nostih in bo s pomo~jo ministrov in poslancev v N.Si, ki so pomemben ~len vladne koalicije, tudi uresni~ljiv. V ob~-inskem odboru N.Si Videm èlimo imeti kandidata za ùpana, zato upravni odbor stranke izbira med tremi evidentiranimi kandidati, ki bodo pripravili program razvoja ob~ine Videm v prihodnje.

Ob bliàjo~ih se velikono~nih praznikih vam èlimo kar naj-bolj prijetno praznovanje, veselja in radosti naj bo obilo v teh dneh, ko se boste zbrali v druìnskem krogu. Vesele veliko-no~ne praznike torej in lepo praznovanje 1. maja.

Ob~inski odbor N.Si Videm


Stran 36

Trèvski gasilci so zadnjo nedeljo v marcu pripravili tradicionalno doma~o prireditev Turnir kvintonov, peti~ zapored pa so izbrali {ampio-ne vin z doma~ih brajd in {ampiona doma~ih klobas. Pridelovalci so v ocenjevanje prinesli kar 45 vinskih vzorcev in 12 vzorcev doma~ih salam, {e posebej te`ko delo pa je imela »vinska« komisija z obilico vzorcev in z nekaj odli~nimi vinski-mi pridelki.

Turnir kvintonov pa so v Tr`cu popestrili {e s kulinari~no razstavo ~lanic dru{tva podeèlskih èna in deklet Lancova vas in dru{tva kmetic Videm, s pesmijo in ljudsko glasbo pa so druènje popestrili {e jurov{ki fantje in ljudski godci etno-grafskega dru{tva Trèc.

PGD TR@EC PRIPRAVILO PETO KVINTONIJADOOdli~na kapljica z doma~ih brajd

Podelitev priznanj in spominskih daril najbolj{im je bila popoldan v dvorani gasilskega doma v Tr`cu, kjer so tudi letos predstavili najbolj{e pridelovalce kvintona in salam. @upan Friderik Bra~i~ in predsednik PGD Trèc Zvonko Vindi{ sta najprej podelila priznanja sodelujo~-im pridelovalcem doma~ih salam, v tej kategoriji pa je {ampiona dosegel Dani Hli{ iz Lancove vasi.

Le dva vzorca sta bila izabele, {ampion je postalo vino Ivana Prevol{ka iz Tr`ca, trije so bili vzorci {marnice, {ampion je postalo vino Sonje Novak iz Tr`ca, {tirje so bili vzorci gemaja, najbolj{ega pa sta po oceni komisije pridelala Stanko in [tefka Vegan iz Turni{~.

Dvajset je bilo vzorcev me{anega vina z brajd, {ampiona so podelili Rudolfu Tu{ku iz Tr`ca, 16 je bilo vzorcev pristne-ga kvintona - najbolj{o oceno ter {ampi-ona je dosegel Edi Skela iz Jurovcev.

Komisijo, ki je ocenjevala vzorce vin, so letos sestavljali ~lani dru{tva vino-gradnikov in sadjarjev Haloze: Konrad

Janèkovi~, Miran Reberc in Edi Hojnik, ki pa je po podelitvi dejal, da so v Tr`cu »sre~ali« odli~na vina, posebej jih je pre-senetil en vzorec izabele, malo ve~ bi si èleli gema-jev, posebej kvalitetni pa so bili vzorci me{anega vina z brajd. Hojnik je omenil {e 6 oz. 7 vzorcev, ki bi po mnenju komisije lahko bili {e bolj{i, le kletarji bi morali malo ve~ delati v kleti, tistim pridelovalcem kvintona, ki najraje delajo me{anice, pa je Hojnik pri-poro~il, da zmanj{ajo vsebnost alkohola in potem bo vino {e bolj pitno.

Tudi kvintoni so bili dobri, ìve barve, pri njih pa komisija ni opazila prav posebnih napak. Hojnik je dejal, da je za komisijo zanimivo, lepo in naporno delo, organizatorjem turnir-ja kvintonov pa priporo~il, da nadaljujejo s tako tradi-cijo in morda v prihodnje razmi{ljajo o ocenjevanju {e kake dodatne sorte.

Sodelujo~im na leto{njem petem ocenjevanju sta se zahvalila tudi predsednik PGD Trèc Zvonko Vindi{ in organizacijski vodja tur-

nirja Franc Novak, ki se je {e posebej zahvalil glavnemu pokrovitelju – Ob~ini Videm.

Med pridelovalci pristne pija~ z doma~ih brajd pa smo sre~ali tudi mlade pridelovalke.

Najbolj{i kvinton je pridelal Edi Skela iz Jurovcev. Nagrado sta mu izro~ila ùpan Bra~i~ in predsednik gasilskega dru{tva Vindi{.

Tudi ùpan Bra~i~ je ~estital nagrajen-cem, dobrote pa, ki so jih postregli na mizah, ocenil za odli~ne. @upan je dejal, da si najvi{je priznanje zasluìjo organi-zatorji PGD Trèc, ki jim je tudi priporo~-il, da nadaljujejo s tradicijo, in tudi na tak na~in ohranjajo avtohtono pija~o.

Med gosti pa je bil tudi poslanec DZ Branko Marini~, ki je pozdravil doma~o prireditev in ob tem spomnil, da mnogi è i{~ejo dobro vino z doma~ih brajd, posebej gemaj, ki ima kar nekaj zdra-vilnih u~inkov, in prav gotovo nekaj od tega velja. êstital je organizatorjem in vsem dobitnikom priznanj, {e posebej tistim, ki so osvojili {ampiona, ob kon-cu pa dejal, da ta prireditev zahteva od doma~inov, da na dvori{~ih ohranijo {e kak trs.


Na zdravje! Tako pravijo tudi ~lani pevske zasedbe Fantje iz Jurovcev.


Stran 37

OB^NI ZBOR STROJNEGA KRO@KA POSESTNIK Za predsednika ponovno izvoljen Anton Zemljak

V Draèncih, v gosti{~u Rajh, se je v petek, 17. februarja, na ob~nem zboru sestal strojni kroèk Posest-nik. Slavnostni govornik je bil dr. Stane Klemen~i~, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki je v svojem uvodnem nagovoru v spomi-nih segel v za~etek ustanavljanja in delovanja strojnih kro`kov. Dr. Klemen~i~ je poudaril pomen kme-

tovanja v na{em ìvljenjskem prostoru na na~in okolju prijazne obdelave tal in kakovostnih strojnih storitev, v sklep-nem delu pa se je dotaknil {e teàv, ki jih v zadnjih ~asih kmetijstvu povzro~-ajo pojavi in izbruhi raznih bolezenskih stanj, epidemij s pandemi~nimi razse-`nostmi, nazadnje pojav aviarne influen-ce pti~je gripe. Govoril je tudi o ukrepih kmetijske politike, saj je pred vrati nova kampanja uveljavljanja neposrednih pla~il v kmetijstvu, v zvezi s tem pa je v predhodnih projektih bilo potrebno za vsa kmetijska gospodarstva izrisati Gerke (grafi~ne enote rabe kmetijskih zemlji{~), ki bodo osnovni pogoj za leto{nje izpol-njevanje vlog. To se bo letos od 1. 3. do 15. 5. v celoti odvijalo zgolj in izklju~no v elektronski obliki na izpostavah Kmetij-ske svetovalne slu`be po vsej dràvi. V nadaljevanju ob~nega zbora so delo-

vna telesa zavzela svoja mesta in za~ela z delom. Pregled poro~il o delovanju SK Posestnik je pokazal uspe{no leto, saj so ~lani strojne storitve opravljali po spre-jetem planu dela in v skladu z veljavnim cenikom storitev. Enako uspe{no se je leto sklenilo tudi v finan~nem smislu, saj je na transakcijskem ra~unu kro`ka kljub veliko demonstracijskim in izobraèval-nim aktivnostim {e vedno nekaj denarja, s katerim bodo nadaljevali obstoje~e in nove dejavnosti, aktivnosti, sodelovanja in projekte. V planu dela za leto{nje leto so med drugim izpostavili, da bi radi oblikovali in objavili spletno stran, izdali bilten, {e naprej pa uspe{no sodelovali s sosednjimi strojnimi kro`ki.V nadaljevanju so se dotaknili tudi aktu-

alne teme pridelave sladkorne pese v prihodnosti, saj je sedanje stanje Tovar-ne sladkorja Ormo` in njene perspektive vendarle do neke mere negotovo, nekaj krepkih besed je letelo tudi na ra~un obra~unavanja pese iz lanske sezone. Beseda je tekla {e o pravilnem pristopu in prijavi vloge za povrnitev tro{arine za leto 2005. V sklepnem delu ob~nega zbora se je predsednik Anton Zemljak {e zahvalil vsem institucijam, delovnim organizacijam, ob~inam in strokovnim slu`bam za dobro, zgledno sodelovanje

Anton Zemljak iz Dravinjskega Vrha ostaja predsednik strojnega kro`ka.

in finan~ne donacije v okviru njihovih mo`nosti. Vse prisotne je povabil {e na novo strokovno ekskurzijo, ki bo v mese-cu juniju, saj je tedaj narava v [vici in v èpni kneèvini Liechtenstein, kamor so namenjeni to pot, najlep{a, najbolj prijazna in prijetna. Predsednik bo za organizacijo strokovnega dela ekskurzije ponovno unov~il svoje kredibilne med-narodne navezave in znanstva, da bo tudi omenjena ekskurzija dobro uspela.V prijetnem delovnem okolju je ves ~as

trajanja uradnega dela ob~nega zbora nesli{no potekala {e predstavitev digital-nih fotografij z zadnjih odmevnih ekskur-

zij strojnega kro`ka, saj so doslej obiskali è domala vse najpomembnej{e evropske tovarne traktorjev in kmetijske mehaniza-cije, mednarodne razstave, sejme … Ker je bilo letos znova volilno leto, so v vsa delovna telesa izvolili ali na novo potrdi-li izvoljene ~lane, mesto predsednika pa so za novi mandat ponovno zaupali è dosedanjemu predsedniku Antonu Zem-ljaku. Ta je za svoje po`rtvovalno delo v dobrobit strojnega kro`ka od upravnega odbora v zahvalo prejel veliko prizna-nje.

Joè Murko, Kmetijska svetovalna slu`ba Ptuj

Vsi vlagatelji vlog za Neposredna pla~-ila v kmetijstvu, ki so lansko leto na ARSKTRP oddali vlogo in so za svoja kmetijska gospodarstva uredili GERKE (grafi~ne enote rabe kmetijskih zemlji{~), bodo z ARSKTRP v predvidoma dveh po{iljkah na svoje doma~e naslove dobili potrebno dokumentacijo za uveljavljanje leto{njih zahtevkov. Praviloma bodo naj-prej dobili grafi~ne podlage z izrisanimi GERKI za svoja kmetijska zemlji{~a, nato pa {e predtisk z vsemi ostalimi podatki, potrebnimi za vlogo (izvle~ek povr{in, prijavljenih lansko leto). Brez predhod-no urejenih GERKOV vloge na Kmetijski svetovalni slu`bi ne bo mogo~e zaklju~-iti! To boste vsi upravi~enci po 1. mar-cu lahko storili na Upravnih enotah, na Kmetijski svetovalni slu`bi pa ne ve~, ker

bo kampanja è potekala. Informativni sistem za vna{anje vlog zahteva, da imajo nosilci svoje GERKE fiksno urejene vsaj en dan pred izpolnjevanjem vloge. Med zadnjo spremembo GERKOV in izpolnje-vanjem vloge se mora v ra~unalni{kem sistemu spremeniti datum, miniti mora vsaj en dan. Na svoje doma~e naslove boste po 1.

marcu za izpolnjevanje vlog s Kmetijske svetovalne slu`be prejeli obvestilo. V njem bo naveden termin, kdaj in pri kom se udeleìte elektronskega izpolnjevanja va{e vloge. Telefonsko naro~anje letos torej ni potrebno! S tem prihranjen ~as èlimo nameniti efektivnemu delu elek-tronskega izpolnjevanja vlog. Pomemb-no je, da se dolo~enega termina zagoto-vo udeleìte, saj bo nove termine zaradi

POMEMBNO OBVESTILONeposredna pla~ila v kmetijstvu 2006


velikega obsega upravi~encev zelo te`ko dolo~ati ponovno. ê zaradi vi{je sile na izpolnjevanje vloge ne bi mogli priti, poskrbite, da bo namesto vas pri{el na izpolnjevanje kdo drug, ki ima pribli`no enak obseg zemlji{~ in ìvali. Zaradi bolj teko~ega poteka izpolnjevanja vlog imej-te s seboj to~ne podatke o kulturah, ki jih na svojih zemlji{~ih gojite, enako velja za posami~ne kategorije ìvali, ki jih redite na svojih gospodarstvih. Pri koruzi upo{tevajte smernice, ki jih je predpisala Fitosanitarna uprava RS v zvezi z ukrepi za zatiranje koruznega hro{~a na na{em obmo~ju. Za vse, ki o tej problematiki {e niste na teko~em, je pri pridelovanju koruze potrebno upo{tevati naslednje predpise, uvesti enega izmed ukrepov:

• dvoletni kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemlji{~u samo enkrat v dveh zaporednih letih ali• kolobar, tako da se koruza prideluje

na istem zemlji{~u dvakrat v treh zapo-rednih letih, ~e se ob ustrezni prognosti~-ni napovedi drugi~ seje po obdobju izle-ganja li~ink koruznega hro{~a (strni{~na setev) ali• kolobar, tako da se koruza prideluje

na istem zemlji{~u dvakrat v treh zapo-rednih letih, ~e se vsako leto na posev-ku koruze izvede insekticidno tretiranje odraslih hro{~ev med obdobjem odlaga-nja jaj~ec ob uporabi ustrezne opreme za nana{anje fitofarmacevtskih sredstev ozi-roma drugo ustrezno tretiranje s podo-bno stopnjo obvladovanja populacije

koruznega hro{~a. Ustreznost kolobarja se ugotavlja od

leta prve razmejitve obmo~ja po letu 2004 (2005 za Dravsko in Ptujsko pol-je). Po dveh zaporednih posevkih koru-ze na razmejenem obmo~ju tretje leto ni dovoljeno sejati koruze na istem zemlji{~u!Le ob obojestranskem sodelovanju in

razumevanju bomo leto{njo kampanjo lahko zaklju~ili dobro in uspe{no. Kam-panja bo zaklju~ena 15. maja, zakasnelim zahtevkom do vklju~no 25 koledarskih dni pa bodo za vsak dan zamude odtrgali 1 % izpla~ila.

Joè Murko, Kmetijska svetovalna slu`ba Ptuj

Stran 38

Nag

raje

nka

nag

rad

ne

kri`

anke

iz d

ecem

brs

ke {

tevi

lke

glas

ila je

: M

AR

IJA

PU

RG

, Dra

vin

jski

Vrh

58,

228

4 V

idem

pri

Ptu

ju. P

o

po

{ti b

o p

reje

la z

adn

jo u

spe{

nic

o z

alo

`be

In o

bs

med

icu

s, N

A P

OM

O^

HO

LEST

ER

OL.

ês

titam

o!

Re{

itve

nag

rad

ne

kri`

anke

pa

{e n

apre

j pri

dn

o p

o{i

ljajte

na

nas

lov:

Ob

~in

a V

idem

, V

idem

pri

Ptu

ju 5

4,

22

84

Vid

em p

ri

Ptu

ju,

s p

rip

iso

m »

Nag

rad

na

kri

àn

ka«


UPORABA PIROTEHNIKE V ÂSU VELIKONO^NIH PRAZNIKOV

Policija svetuje

NA KRATKO O TEM IN ONEM

NATA[A VARNICA NOVA PREDSEDNICA

DPM VIDEMDPM Videm bo poslej vodila Nata-

{a Varnica, tako so odlo~ili ~lani na nedavnem ob~nem zboru dru{tva. Ob tej prilo`nosti so si zastavili {e bogat program dela, v katerem pa tudi letos na bo manjkalo stalnih, è uveljavlje-nih akcij in dogodkov, predvsem pa se v videmskem DPM èlijo {e bolj posvetiti otrokom v stiski in tistim, ki {e kako potrebujejo pomo~ pri u~enju. Takih {e zdale~ ni malo.

SREÂNJE ^LANOV IN SIMPATIZERJEV SMS V

TR@CUOb~inski odbor Stranke mladih Slove-

nije (SMS) bo za svoje ~lane in simpati-zerje pripravil spomladansko sre~anje. Druènje je napovedano v petek, 21. aprila, ob 19. uri, v dvorani PGD Trèc. Vabljeni!

Spet so pred nami velikono~ni in prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in obi~ajev. Kakor v preteklih letih vas tudi letos ponovno pozivamo, da praznike preìvite brez pokanja. Karbid, petarde, mo`narji in druga pirotehni~na sredstva in pripomo~-ki naj ostanejo varno shranjeni do ~asa, ko je njihova uporaba dovo-ljena.

Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremi{ljenosti in preizku{anja poguma in znanja prekinil mir, sre~o ter ogrozil va{e zdravje ali zdravje va{ih najbli`jih. Preden boste pomolili gore~o baklo proti posodi s karbidom ali napolnili mo`nar s smodnikom ali ~em drugim, pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, ki lahko prizadenejo bistveno ve~ trplje-nja in {kode, kot pa nudijo uìtka.

Ponovno vas opominjamo in opozarja-mo, da je uporaba pirotehnike v ~asu velikono~nih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri prekr{ku, dosledno ukrepali. Za navedena dejanja

je zagroèna kazen 100.000,00 SIT.

Pozivamo vas, da potrebno pozornost namenite tudi varnostnim ukrepom pri kurjenju kresov. Pri tem zlasti upo{te-vajte naslednje:

• urediti kuri{~e, ki mora biti obdano z negorljivim materialom,

• prostor okoli kuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m,

• kuri{~e mora biti od dreves oddalje-no vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, ve~jih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladi{~ijo poàrno nevarne snovi, pa vsaj 100 m,

• kuri{~e mora biti zavarovano in nad-zorovano ves ~as kurjenja,

• po kon~anem kurjenju pogasiti ogenj in èrjavico ter pokriti kuri{~e z negor-ljivim materialom,

• ob zmernem vetru ( 6m/s ) preneha-ti kuriti, seìgati ali uporabljati odprti ogenj,

• pri kurjenju v naravnem okolju se NE SME uporabljati gorljivih teko~in (npr.

bencina) ali materiala, ki pri gorenju razvija mo~an dim ali strupene pline (odpadne gume, plastika, ipd.).

Za kr{itve navedenih dolo~b so predvide-ne denarne kazni v znesku od 10.000,00 pa do 500.000,00 SIT.

Mnogi boste praznike preìveli pri pri-jateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doìvetja prijet-no zaklju~ili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoènja. Ne dajaj-te mo`nosti »nepridipravom«, da bi izko-ristili va{o odsotnost in vam prizadejali nepotrebno {kodo. Seznanite svoje pri-jatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na va{e premoènje, stanovanje ali hi{o. Ne pozabite tudi na ustrezno oskrbo va{ih hi{nih ljubljen~-kov.

@elimo vam, da prihajajo~e prazni-ke preìvite prijetno, predvsem pa varno.

Miran Brumec,vodja policijskega okoli{a Videm

VRTNARSTVO PO@ARLancova vas 60

2284 Videm pri PtujuTelefon: 02 761 06 10

Bogata ponudba okenskega in balkonskega cvetja (pelargonije, sur-finije, fuksije in strukturne rastline), enoletne in dvoletne cvetlice za gredice in grobove. V ponudbi imajo {e pestro izbiro hibridnih sadik

zelenjave (paprika, paradi`nik, kumare). Sadike solate LEDO v akciji!

Obi{~ite Vrtnarstvo Poàr

Stran 39

Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan [kvorc, Joè Junger, Friderik [imenko, Nata{a Zagoranski in Iztok Ro{kar. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.


Stran 40

Tridesetletni Dejan Zavec iz Trdobojc nadaljuje zmagovalni niz v boksarskih dvobojih. Po po{kodbi ramena se je zmagoslavno vrnil v ring. Pred Berlinom je prekriàl pesti s prvakom verzije IBF. V ozadju dvoboja je bil velik vloèk, saj je prvak ubranil naslov medcelinskega prvaka ene od kategorij, priboksal pa je {e naslov po drugi verziji. Dvoboj je bil izena~en samo v prvi rundi, saj je kasneje Dejan prevladoval in nasprotniku kmalu zadal nekaj te`kih udarcev, zaradi katerih je sodnik na posredovanje zdravnika dvoboj v 6. rundi prekinil. Po zmagoslavnem dvigu rok se je v intervjuju, okiten s pasom zmagovalca verzij WBO in IBF, zahvalil tudi svojim navija~em, ki so ga pri{li bodrit tudi iz rodnega Leskovca.

IR, Foto: ^rtomir Goznik

DEJAN ZAVEC, MEDCELINSKI PRVAK VERZIJ WBO IN IBF

Zeleni Vidma se tudi ob pri~etku leto-{nje pomladi niso izneverili in na zadnji dan v marcu v sredi{~u Vidmu nadvse uspe{no pripravili è 11. ozelenitveno akcijo, ob~anom pa tega dne razdelili okrog 450 drevesnih sadik. @upan Friderik Bra~i~ in predsednik

videmskih zelenih mag. Ivan Boì~ko sta tudi letos pri ob~inski hi{i, na obre-`ju Dravinje, v ~ast pomladi in v po~-astitev 100-letnice Turisti~ne zveze Slo-venije posadila mlado drevo, lipo (tilia). Poudarila sta, da pri~akujeta, da se bo vsajena lipa, dru`bo ji na obre`ju Dra-vinje è delajo drevesa, posajena nekaj zadnjih let in odli~no uspevajo, razvila v enkratno pojavno obliko lesnate ras-tline in bo varuhinja proti urokom. Sicer pa sta tako zapisala tudi v sporo~ilo, v katerem so dodane {e nekatere zanimi-vosti o dogodkih minulega leta doma in po svetu, sporo~ilo pa je zdaj è varno spravljeno v steklenici in ta pod koreni-nami mlade lipe.Sicer pa so lahko Videm~ani in okoli~-

ani, ki so ozelenitveno akcijo è vzeli zelo resno, letos domov odnesli sadike smreke, divje ~e{nje in hru{ke, breze in lipe. Znova so se izkazali nekateri dona-torji, ki so podprli akcijo in pomagali

V ÂST POMLADI @E 11. OZELENITVENA AKCIJA ZELENIH VIDMA

Delili sadike drevesc in posadili lipo

pri nabavi sadik, Zeleni Vidma pa se jim za prispevek iskreno zahvaljujejo. Mag. Boì~ko pa je ob tej prilo`nosti zbrane {e spomnil na pomembno obletnico TZ Slovenije, ki si je prav v jubilejnem letu zadala izpeljati projekt pod naslovom Spomladansko urejanje in vzdrèvanje ~istega okolja, opozoril pa je tudi na vse huj{e svetlobno onesnaèvanje in njego-

ve posledice. Zbrane v Vidmu je Boì~ko {e povabil

na veliko 10. ~istilno akcijo, posve~eno dnevu Zemlje, ki bo v vseh krajevnih skupnostih videmske ob~ine in {e neka-terih predelih ostalih ob~in v Halozah potekala 22. aprila, takrat pa se jim bodo pridruìli tudi ~lani Lions kluba Ptuj.

TM, Foto: R[

ng april 06

Documents