obČinski prostorski akti - locus.si · pdf filelocus prostorske informacijske rešitve...

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

www.locus.si

OBČINSKI PROSTORSKI AKTI (OPN, OPPN) V TEORIJI IN

PRAKSI

Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad.

UR

EJA

NJE

PR

OS

TO

RA

NA

OB

ČIN

SK

I R

AV

NI

Državljan: Že pred „šestimi“ leti sem oddal vlogo za zazidljivost, pa še vedno nič

Župan: Pomagajmo našemu občanu, da bo lahko zidal

Minister: Pa zakaj ne pomagamo razvoju

Politika: Mi smo za vse dobre predloge

Zakon: Temeljna načela eno, realizacija drugo

Operativni predpisi: Vse manj prava in stroke, vse več normativizma in legalizma

Pravila: Si sproti izmišljamo, pa še tista ne spoštujemo

Postopki: Preveč postopkov, premalo rezultatov

Kapital: Naš najhujši sovražnik?

Laična javnost: Vse bolj kritična in nezaupljiva

Stroka: Vse bolj nemočna in brezvoljna

OPN MALO DRUGAČE

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

„Sollutions are never Write or Wrong, they are Better or Worse“

Rešitve niso nikoli ‚prav ali narobe‘, so ‚boljše ali slabše‘

CILJI PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA

trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč,

kakovostne bivalne razmere,

prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti

v prostoru,

prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega,

ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora,

sanacijo degradiranega prostora,

varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave,

celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino,

zagotavljanje zdravja prebivalstva,

funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba

skladno z zakonom ter

obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

ZAKONSKI OKVIR OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

TEMELJNA NAČELA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA

načelo trajnostnega prostorskega razvoja

načelo javnosti

načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij

načelo prevlade javnega interesa

načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora

načelo vključevanja varstva kulturne dediščine

načelo strokovnosti

ZAKONSKI OKVIR


TRAJNOSTNI RAZVOJ


okoljska sprejemljivost

ekonomska sprejemljivost

družbena sprejemljivost

TEMELJNI IN EDINI OBVEZEN PROSTORSKI AKT OBČINE

SESTAVLJEN JE IZ STRATEŠKEGA IN IZVEDBENEGA DELA

PRESOJA SE Z VIDIKA VPLIVOV NA OKOLJE - CPVO

PODLAGA ZA PRIPRAVO PGD, IZDAJANJE GD

PODLAGA ZA OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ

ZAKONSKI OKVIR

OBČINSKI STRATEŠKI AKTI

OPN / strateški del

_________NADOMESTI________

DOLGOROČNI in SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLANA

OBČINSKI IZVEDBENI AKTI

OPN /izvedbeni del

_______NADOMESTI______

PUP + IZVEDBENE NAČRTE (ZN, UN, LN)


CILJI IN IZHODIŠČA

NAMENSKA RABA PROSTORA

POGOJI UMEŠČANJA V PROSTOR

PROSTORSKE UREDITVE LOKALNEGA POMENA

PRISTOJNOSTI OBČINE OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

„Planning policy has limited impact on land costs“

Politika prostorskega načrtovanja ima omejen vpliv na cene zemljišč

AKTERJI – INTERESI IN CILJI


POLITIKA

Družbeni mir

UPRAVA

Po predpisih

KAPITAL

Profit

STROKA

Kvaliteta

JAVNOST

Vedeti

SISTEM

Težnja po ‘status quo’

Zelo raznoliki interesi (NIMBY)

Zahteva čas, znanje in spretnost

‘Zbuditi’ tiste, ki so ‘za’

Nov poklic ali naloga prostorskega

načrtovalca

Urbanizem po meri človeka

Komuniciranje z javnostmi je

problem trenutnega stanja - lahko

bistveno vpliva na kvalitetne rešitve

AKTERJI - JAVNOST


Naš sovražnik?

Družbeni kapital – Zasebni kapital –

Javno-zasebno partnerstvo

Ima legitimen interes

Je najbolj čitljiv (transparenten)

Ima moč in vpliv

Je prilagodljiv (fleksibilen)

Interes kapitala različen od interesa

prostorskega načrtovanja?

AKTERJI - KAPITAL


Družbeni mir

Pričakuje rešitve ‘po metodi

najmanjšega odpora’

Je kljub največji izpostavljenosti

najmanj transparentna

Odloča

Mora biti na naši strani

Mora prevzeti odgovornost

AKTERJI - POLITIKA


Ravna po predpisih in ne po vesti,

strokovnih odločitvah ali zdravi

pameti

Odločitve (tudi iracionalne) bo

vedno skrila za pravni red

Postavlja pravila ravnanj in s tem

bistveno vpliva na postopke

Uprava kot nosilec razvojnih

politik in projektov?

‘Teorija zarote’ – ‘Teorija

nevednosti‘

AKTERJI - UPRAVA


Pripravlja strokovne rešitve

(avtonomno)

Predstavitve, utemeljevanje in

usklajevanje strokovne rešitve

Z investitorjem

Z upravo

Z javnostjo

S politiko

Odgovornost za ‘usklajeno’

‘strokovno’ rešitev (licence, monopol)?

Veliko lahko naredimo sami v okviru

obstoječih pravil?

AKTERJI - STROKA


Global Plan Scale Globalno merilo

Regional Plan Scale Regionalno merilo (DSPN, RPN)

County Plan Scale Lokalno merilo (OPN)

City Plan Scale

Merilo mesta (UN)

Site Plan Scale Merilo lokacije (OPPN)

People plan scale Merilo človeka

FAZE NASTAJANJA OPN

STROKOVNE PODLAGE - temeljni strokovni

premislek o težnjah in potrebah, po področjih

(sektorsko), vedno na strateškem nivoju,

poglobljeno na področjih izpostavljenih problemov

(od zgoraj navzdol – od spodaj navzgor) – delam z

namenom!

SKLEP O PRIČETKU – podlaga projektna naloga

načrta, ki predstavlja: vsebino, obveznosti, akcijski

načrt, roke, finance – vem kaj delam!

OSNUTEK – glavno strokovno delo, temeljit

premislek, ambiciozen vendar trajnosten, strategija z

jasnimi cilji, razumno usklajevanje potreb z

možnostmi, urbanistični načrti – koncept, namenska

raba prostora, resna in celovita okoljska in

prostorska presoja, celostno, z vključevanjem

javnosti (pobude?) – vem kam grem!


FAZE NASTAJANJA OPN

SMERNICE – preveritev nosilcev urejanja prostora

o usklajenosti osnutka s sektorskimi plani, ob

ustreznem osnutku smernice ne morejo biti splošne,

problem neustrezno sektorsko planiranje na večini

področij – grem v pravo smer?

CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE –

celovita okoljska presoja vplivov prostorskega

načrta, vsaj ‚scoping‘ bi moral biti narejen že v fazi

osnutka, zelo koristna, če je narejena ustrezno –

sem res trajnosten?

DOPOLNJENI OSNUTEK – uskladitev smernic,

ponovni premislek, usklajevanje razvojnih teženj z

varstvenimi režimi prostora, preveritev namenske

rabe, izvedbena merila za posege v prostor –

strokovno usklajen!


FAZE NASTAJANJA OPN

JAVNA RAZGRNITEV – obvezni del komunikacije z

javnostmi, ki pa morajo biti vključene že in

predvsem v fazi osnutka, pripombe v tej fazi

predvsem namenjene odpravi morebitne družbene

nesprejemljivosti (in ne novim razvojnim

predlogom?) in izvedljivosti, ponoven premislek,

medijska akcija, aktivirati pozitivne – javnost me

podpira?

STALIŠČA DO PRIPOMB – temeljit premislek o

družbeni sprejemljivosti predlogov, javni interes

pred zasebnim, braniti dobre odločitve – se splača

vztrajati?


FAZE NASTAJANJA OPN

PREDLOG – usklajen s stroko in javnostjo,

razumen in realen, izvedljiv, družbeno, okoljsko in

prostorsko sprejemljiv, ekonomičen, odprtih

vprašanj je zelo malo – opravim z dvomi, se

dokončno odločim!

MNENJA – končna preveritev akta, uskladitev

detajlov - izvedbenih meril in ukrepov, hitro in

učinkovito (?) – samo še par malenkosti rešim!

USKLAJEN PREDLOG – sprejem brez pomislekov –

uspeli smo!


ZAUPANJE IN ODGOVORNOST

Nujna sprememba sistema glede:

Odgovornosti in učinkovitega sistema odločanja

Celostnega prostorskega načrtovanja

Različnih ravni načrtovanja

Razmerij med upravnimi nivoji

Vključevanja javnosti

Zemljiških in drugih ukrepov za učinkovito

izvedbo

Vloge lastnine v postopkih prostorskega

načrtovanja in razmerij med javnim in zasebnim

Spremljanja stanja v prostoru

Krajinskega načrtovanja

Gospodarskih posledic prostorskega

načrtovanja

SISTEM


„Land policy – the key to sustainable city“

Aktivna zemljiška politika – ključ do trajnostnega mesta

PODATKI

Vsebinska kvaliteta

Položajna natančnost

Ažurnost

Ustrezni digitalni izmenjevalni formati

Metapodatki

Naročanje podatkov (GURS)

Internetni portali (ARSO, PROSTOR, SURS, ZK, MK, PISO, eOBCINA)

Prostorski informacijski sistem države (?)

Zahtevati od nosilcev urejanja prostora ustrezno kvaliteto (vsebino, obliko)

Kritična presoja ustreznosti (primer dejanska raba prostora za namensko rabo kmetijskih

zemljišč)

Podatki niso strokovne podlage!


PODATKI

Geodetske podlage

topografske karte manjših meril

digitalni orto-foto (načrti?)

topografskih načrtov ni (ceste, vode)

Nepremičnine

zemljiški kataster

kataster stavb

register nepremičnin (na voljo, vendar še neažuren)

Infrastrukturni katastri

s katastrom GJI GURS premaknil stanje na bolje, se izboljšuje

energetska infrastruktura – različno po upravljavcih, vendar se izboljšuje

komunalna infrastruktura – različno po občinah oziroma javnih podjetjih

ceste – nujen projekt zajema cest kot površin in ne kot osi (BCP)

vodna zemljišča in infrastruktura


PODATKI

Pravni režimi prostora

naravovarstveni režimi - osnovna zbirka režimov na voljo, detajlne analize se

vzpostavljajo skozi okoljska poročila, zbirke niso vzpostavljene, zasebne zbirke

podatkov)

kulturna dediščina - register vzpostavljen, težava status pravnega režima

varstvo pred naravnimi nesrečami - relevantne zbirke podatkov se

vzpostavlja skozi študije, praviloma na račun občin – poplave, plazovi

Prostorski akti (SPRS, PRS, DPN, OPN, OPPN) – zbirke podatkov

nehomogene, razen OPN digitalna oblika ni predpisana, je brez nadzora, še ni

vzpostavljen sistem

…

nekateri pravni režimi se v celoti vzpostavijo šele skozi določila OPN (npr.

najboljša kmetijska zemljišča), ostali pa skozi OPN vzpostavijo izvedbena

merila za posege v prostor na zavarovanih območjih


„If it can’t be measured, it can’t be understood, controlled, or predicted.“

Če ni merjeno, ne more biti razumljeno, spremljano ali načrtovano.

STROKOVNE PODLAGE

Strokovne podlage – študije in sektorski plani

Variantne študije infrastrukture (tudi ali predvsem kot podlaga postopkom DPN)

Gozdno-gospodarski načrti – primer dobrega sektorskega načrtovanja

Kmetijska zemljišča – po ZKZ-C bo podlaga pripravljena v prvih spremembah OPN

Poplavne študije – urejene s predpisom, ki se striktno izvaja (lahko bi se kaj naučili)

Državni prostorski načrti v izdelavi – večinoma infrastruktura, ZUPUDPP

Strokovne podlage kulturne dediščine (npr. načrt prenove, ne register) – težave v

opredelitvi meril za posege v prostor

Okoljske študije (hrup, zrak, vode, tla, narava, …), tudi kot del okoljskih poročil v

CPVO

Energetski koncept – nujno potreben, premalo konkreten in prostorsko neopredeljen

Načrti za varstvo pred nesrečami – še ne dovolj razdelana tema v povezavi z OPN

Operativni program odvajanja odpadnih voda – ni povezave med prostorskim

načrtovalcem in komunalnim inženirjem

Programi komunalnega opremljanja – posledica načrtovanja


PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

Obvezne sestavine grafičnega dela:

grafični prikaz rabe prostora,

grafični prikaz gospodarske javne infrastrukture,

grafični prikaz varstvenih režimov in

prikaz meje območja prostorskega akta

Obvezne sestavine tekstualnega dela:

osnovni podatki za območje prostorskega akta, kot je velikost

območja, število zgradb in število prebivalcev,

bilanca površin zemljišč namenske/dejanske osnovne rabe,

bilanca površin območij pod različnimi varstvenimi režimi

Obvezne sestavine prikaza stanja za celotno območje Republike

Slovenije se vodi v skupnem prikazu stanja prostora.

OKOLJSKO POROČILO (CPVO)

OKOLJSKO POROČILO

Ugotavlja in ocenjuje vplive plana na okolje ter

vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave,

varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan.

zrak hrup elektro magnetno sevanje svetlobno onesnaževanje ravnvanje z odpadki tla in kmetijska zemljišča gozd vode narava kulturna dediščina krajinske in vidne kakovosti bivalne kakovosti

PRESOJA SPREJEMLJIVOSTI NA VAROVANA OBMOČJA


STROKOVNE PODLAGE – ŠIRITEV POSELITVE

vloga in funkcija naselij v omrežju naselij (nosilna naselja z gravitacijskimi

območji, razvoj dejavnosti, omrežje naselij – hierarhija)

razvoj naselij (širitve, prenove, notranji razvoja, organizacija dejavnosti v

naseljih, racionalna raba površin, potrebe po mobilnosti, energetska

učinkovitost, degradirana urbana območja, ohranjenosti arhitekturne

prepoznavnosti naselij in naselbinske dediščine, bilanca površin

razpršena poselitev (analiza prepoznavnosti, ohranjenosti, naselbinske

dediščine , predvidene prostorske ureditve, razmestitev dejavnosti, območja

namenske rabe prostora

širitve za posebne namene – npr. gospodarska cona za poseben namen, za

znanega investitorja s posebno dejavnostjo in specifičnimi zahtevami


STROKOVNE PODLAGE – VARIANTNE REŠITVE

Variantne rešitve se presodijo in medsebojno primerjajo:

z vidika racionalne rabe prostora;

s funkcionalnega vidika s presojo ustreznosti glede vseh relevantnih tehničnih

oziroma tehnoloških značilnosti;

varstvenega vidika glede ohranjanja narave, varovanja voda, varstva kulturne

dediščine in varstva drugih naravnih virov;

z vidika družbene sprejemljivosti.

z gospodarskega vidika s presojo gospodarskih posledic in učinkov.


STROKOVNE PODLAGE – BILANCE POVRŠIN


Ugotovitev o razpoložljivih prostih kapacitetah v grajeni strukturi, možnostih

prenove in sanacije ter razvojnih potreb občine in strateških usmeritev iz

državnega strateškega prostorskega načrta

Za določanje obsega površin za širitev naselja je treba izdelati bilanco površin

in upoštevati realen časovni okvir (približno 10 – 15 let)

Izvedljive le z detajlno analizo po območjih/objektih in z dobrim poznavanjem

prostora

Bilanca sprememb namenske rabe

Določitev realnih potreb (trajnostni razvoj)?

Kakšna je ustrezna zaloga zemljišč za stabilen trg nepremičnin?

Stalno spremljanje stanja oziroma plana

STROKOVNE PODLAGE – ANALIZA LASTNIŠTVA


Lastništvo eden temeljev za realne cilje, za izvedljivost projekta

Javno oziroma skupno ima prednost pred zasebnim. Ali res?

Analiza lastništva je preprosto izvedljiva. Izvesti po skupinah lastništva:

zasebno, državno, občinsko, posebej javno dobro, druge posebne skupine: npr.

cerkev, društva, mešana lastnina, ipd.)

Upravljanje z državno/občinsko lastnino eden večjih problemov

Občinska lastnina slabo evidentirana, predvsem zemljišča

Obuditi sklade stavbnih zemljišč (načrt nakupov in prodaj)

Država/Občina bi lahko/morala izrabiti zemljiške špekulacije v javno dobro

„Use ‚Out of the Box‘ approach!“

RAZVOJNA VIZIJA

Razvojna vizija naselja predstavlja nazorno

predstavitev ključnih vsebin in smeri razvoja

naselja, ki oblikujejo izhodišča in cilje

prostorskega razvoja naselja.

Razvojna vizija naselja se oblikuje kot

kombinacija grafičnih shem (ideogrami,

razvojne sheme, diagrami, multimedijsko

gradivo, ipd.) in kratkega besedila, ki na najbolj

nazoren način predstavi idejo razvoja naselja.

Razvojna vizija naselja se uporabi kot gradivo

za obveščanje javnosti in povzame kot sestavni

del strateškega dela občinskega prostorskega

načrta.


STRATEŠKI DEL OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA

ZASNOVA VODOVODNEGA IN KOMUNALNEGA

OMREŽJA

ZASNOVA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

ZASNOVA OKVIRNIH OBMOČIJ RAZPRŠENE

GRADNJE IN OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE

USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE

ZEMLJIŠČ IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH

POGOJEV

STRATEŠKI DEL

Lahko bo ostala mrtva črka na papirju!

Naredite jo atraktivno – prodajte ideje!

Razmišljajte širše – regijsko, globalno

Uporabite scenarije, posledično variante

Več rišite, manj pišite!

Prepričajte javnost!

Strateški cilji – jasni, oprijemljivi, se jih da

spremljati

Strateški projekti – prostorsko opredeljeni,

nabor in promocija, zahtevajo niz ukrepov-

projektov

Grafični del strategije skladen s tekstualnim

delom – piši kar rišeš in obratno

Strategija naj bo skladna z izvedbenim delom


URBANISTIČNI NAČRT OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

koncept prometnega omrežja in javnega potniškega

prometa,

koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z

opredelitvijo temeljnih struktur naselja, oblikovalskih

izhodišč za razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja,

oblikovnih potez naselja in naselbinskih jeder v naselju,

koncept zelenega sistema naselja, v okviru katerega se

določijo njegove sestavine, njihova medsebojna

povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami

v naselju,

koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo

okolja,

lokalni energetski koncept,

koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo,

koncept razmestitve in prepletanja dejavnosti,

koncept podrobnejše namenske rabe na območju

stavbnih zemljišč v naselju.

PROSTORSKO

NAČRTOVANJE

KOMUNALNO

GOSPODARSTVO

PROSTORSKA

INFORMATIKA

UPRAVLJANJE MESTA – city management OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

UPRAVLJANJE

Z LASTNINO

URBANISTIČNI NAČRT

Samo strokovna podlaga?

Najbolj urbanistična naloga v procesu OPN

Meja urbanističnega načrta/naselja ni

dorečena.

Konceptualni del – podrobnejši del

Vizija – jasna opredelitev (v nekaj alinejah,

pisano na kožo mesta)

Koncepti – sheme, scenariji, variante

Strateški projekti razvoja mesta so najbolj

konkretna vsebina strategije

Konceptualni del UN v največji možni meri

vgradite v odlok (strateški del OPN)

Podrobnejši del UN je povsem nedorečen!


„To walk and bike as many as possible“

Hoditi peš in kolesariti, kolikor je le mogoče

OSNOVNA ČLENITEV PROSTORA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

NASELJE Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo

RAZPRŠENA GRADNJA Razpršena gradnja je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije

RAZPRŠENA POSELITEV Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja; (npr. samotne kmetije)

OBMOČJE ODPRTEGA PROSTORA

RAZPRŠENA GRADNJA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

Razpršena gradnja je negativni pojav v prostoru,

katere značilnost je neracionalna izraba prostora

in nezadostna komunalna opremljenost in je kot

taka potrebna sanacije.

Ustvarjanje nove razpršene gradnje v skladu z

ZPNačrt ni dovoljeno.

Razpršena gradnja se lahko sanira, tako da se:

vključi v naselje,

opredeli kot novo naselje ter

opredeli kot posebno zaključeno območje.

Občina Velenje

Občina Loška dolina

Občina Škofja Loka

„Abscence of planning leads to lower density and to individual housing“

Slabo planiranje vodi k manjši izrabi zemljišč oziroma individualni gradnji

IZVEDBENI DEL OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - OPN

V izvedbenem delu občinskega prostorskega

načrta se za celotno območje občine po

posameznih enotah urejanja prostora določijo:

območja namenske rabe prostora

prostorski izvedbeni pogoji,

območja, za katera se pripravi občinski

podrobni prostorski načrt.

Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta

je podlaga za pripravo projektov za pridobitev

gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi

objektov.

Izvedbeni del je sestavljen iz grafičnega in

tekstualnega dela.

GRAFIČNI DEL

Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste

(M 1:50.000)

Pregledna karta občine s prikazom osnovne

namenske rabe in ključnih omrežij

gospodarske javne infrastrukture (M

1:50.000)

Prikaz območij enot urejanja prostora,

osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe

prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M

1:5.000)

Prikaz območij enot urejanja prostora in

prikaz javne gospodarske infrastrukture (M

1:5.000)



TEKSTUALNI DEL

Enote urejanja prostora (v nadaljevanju

EUP) obsegajo naselje, del naselja ali del

odprtega prostora in obsegajo celotno

območje občine.

EUP je funkcionalno zaokroženo območje z

določeno podrobno namensko rabo.

Na posameznih območjih naselij se EUP

delijo na podenote , ki izhajajo iz tipologije

obstoječe in predvidene gradnje, podrobnejše

namenske rabe ali drugih značilnosti.

Na območju odprtega prostora so določene

enote urejanja prostora posameznih krajin z

območji podrobnejše namenske rabe.

Namenska raba je predpisana s pravilnikom


TEKSTUALNI DEL

Skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah in

podenotah urejanja prostora, razen če je s posebnimi ali podrobnimi

prostorskimi pogoji določeno drugače.

Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne

prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobne namenske rabe.

Za posamezno enoto in podenoto urejanja prostora so lahko poleg skupnih in

podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni posebni prostorski

izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo skupne in posebne

prostorske izvedbene pogoje, kadar je to zaradi prostorskih, programskih,

oblikovalskih in drugih posebnosti območja enote ali podenote urejanja

prostora, treba posebej poudariti oz. izpostaviti.

Za enote ali podenote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava

OPPN, se določijo usmeritve za izdelavo OPPN in prostorski izvedbeni

pogoji do sprejema OPPN.

pogoji za posege v prostor določeni z OPN /OPPN

OPN + OPPN

OPN - PIP PIP splošno določajo: • namembnost • lego objektov • velikost • oblikovanje • parcelacijo • priključevanje na GJI • varstvene omejitve • varovanja zdravja ljudi

OPPN določi ureditev konkretno: • arhitekturne in oblikovalske rešitve • načrt parcelacije • etapnost izvedbe • ukrepe za ohranjanje KD • ukrepe za varstvo pred nesrečami… • grajeno javno dobro priključevanje na GJI


Samo tri skupine:

zazidana stavbna zemljišča

javna infrastruktura

nezazidana stavbna zemljišča

STAVBNO ZEMLJIŠČE


GRADBENO DOVOLJENJE

KOMUNALNA OPREMA

300 €

SPREJET OPPN / DPN

250 €

DOVOLJENA IZRABA PROSTORA

200 €

NAMENSKA RABA PROSTORA

150 €

GOSPOD. JAVNA INFRASTR.

100 €

OMEJENA RABA PROSTORA

50 €

NEZAZIDLJIVO STAVBNO ZEMLJIŠČE

30 €

NESTAVBNO ZEMLJIŠČE

2 €

20 €

RAZVOJNA STONJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA


„Allowing higher density increases land costs but does not help affordability“

Dovoljevanje večje izrabe zemljišč zvišuje ceno zemljišč, vendar ne vpliva na ceno stanovanj

povezava z OPN

parcelacija stavbnih zemljišč

(premalo) regulirana

parcela kot eden ključnih elementov

dobrega urbanizma

definicija gradbene parcele

gradbena parcela / zemljiška parcela

‘gradbena parcela’ ni vzpostavljena v

naravi

izvedbena določila OPN za parcelacijo

izjemno pomembna - izvajanje

parcelacijsko dovoljenje

odškodnina po ZKZ-C za ‘celo parcelo’

PARCELA


PARCELA PARCELA


Z OPPN se ob upoštevanju prostorskih izvedbenih

pogojev iz OPN podrobneje določi:

območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve, območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, kadar je to potrebno, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

OPPN

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT - OPN

Urbanizem na lokaciji (Site plan)

Podlaga variantne rešitve

Sklep o začetku postopka se sprejme, ko je

izbrana ustrezna varianta

Obveznost izdelave določi OPN (omogočiti, da se

lahko dela tudi če v OPN ni obvezen)

Ključne prednosti izdelave:

komunalno opremljanje določeno z načrtom

in programom opremljanja - komunalni

prispevek

boljša podoba

nadzorovan potek projekta

merila in pogoji za izvedbo

Uporabite vse možnosti da prepričate javnost v

dobro rešitev (javne predstavitve v lokalnem

okolju, koncept širšega območja, kaj dobi lokalna

skupnost, 3D predstavitve, fotomontaže, članki, …)

OPPN

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT - OPN

„Let‘s leave urban dogmas behind and FOLOW LIFE“

Pustimo urbane (urbanistične) dogme in SLEDIMO ŽIVLJENJU

obČinski prostorski akti - locus.si · pdf filelocus prostorske informacijske rešitve...

Documents