obrnem v zabavo probleme pogosto - finance2006/12/01  · sanjski dopust: dovolj daleË, a blizu...

13
O G L A S N A P R I L O G A , D E C E M B E R 2 0 0 6 , Š T . 5 Probleme pogosto obrnem v zabavo Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časnika Finance:

Upload: others

Post on 03-Feb-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • O G L A S N A P R I L O G A , D E C E M B E R 2 0 0 6 , Š T . 5

    Probleme pogosto obrnem v zabavo

    Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časnika Finance:

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Gastronomski užitki petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    Urednik oglasnega uredništva Branko ŽnidaršiËUrednica priloge Lidija VinkoviËAvtorji prispevkov Alenka Kociper, Barbara Vrezovnik, Iztok Klenar, Zdenka BlaškoviË, Lidija VinkoviË

    Fotografije Alenka Kociper, Boban Plavevski, Lidija VinkoviË, Bojana K. ©kodiË Računalniški prelom Poanta, trženjsko komuniciranje in svetovanje d.o.o. Lektoriranje Julija KlanËišar Vodja projekta Nevenka JazbecFotografija na naslovnici Boban Plavevski

    Finance Club Plus je oglasna priloga časnika Finance.

    Lidija Vinkovič urednica [email protected]

    02 03

    Šest milijard poti k sreči

    Uvodnik & Kazalo��

    ����

    �����

    ����

    ���

    ����

    �����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    �����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    �����

    ����

    ����

    �����

    ���

    ����

    ����

    ���

    ����

    ����

    ����

    �����

    ����

    ����

    ����

    �����

    ���

    ����

    ����

    ����

    ���

    ����

    ���������������

    ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

    ��������������������������������������������������������������������������

    N8800_305x406_ClubPlus.indd 1 11/21/06 11:35:37 AM

    Mnogi ljudje iščejo srečo kot pijanec svojo

    hišo: vedo, da obstaja, vendar je nika-

    kor ne morejo najti,« je nekoč zapisal

    Voltaire. Vsi pa bi radi bili srečni, naj-

    raje kar takoj in za vedno. Pa seveda ni

    tako preprosto, sreče se ne da dobiti na recept ali zgolj s

    pritiskom na pravi gumb. Srečo si moramo ustvariti sami.

    Sliši se zelo obrabljeno, pa še vedno drži.

    Za vsakega med nami je sreča nekaj drugega: nekdo je

    srečen, ko mu uspe do konca izpeljati zahteven projekt,

    drugi, ko na svojem vrtu odkrije gnezdo z mladimi lastov-

    kami, tretji, ko si kupi drago obleko priznanega modnega

    oblikovalca, četrti, ko se prebudi v lep sončen dan … Na

    svetu je dobrih šest milijard ljudi in prav toliko poti, ki vo-

    dijo k sreči. Vsak človek mora sam ugotoviti, kaj je tisto,

    kar ga osrečuje. Pri tem pa mora paziti, da se ne ujame v

    zanko, o kateri govori filozof Montaigne, ko pravi, da »če

    bi si človek želel samo sreče, to še ne bi bilo tako težko,

    težava je v tem, da želi biti srečnejši od drugih; to pa je

    zelo težko, kajti življenje drugih se mu vselej zdi srečnejše

    kot njegovo lastno«. Primerjanje s sosedi in zavist je pre-

    bivalcem naše dežele dobro znana disciplina, ki pa žal ne

    vodi do sreče.

    V človekovi naravi je, da si vedno želimo več, v tem peha-

    nju za materialnimi dobrinami, za večjo hišo, novejšim

    avtom, trendovskimi oblačili, pa pogosto pozabljamo, da

    sreča ni sestavljena iz posameznih velikih srečnih dogod-

    kov, saj so ti bolj redki, temveč iz množice majhnih pri-

    jetnosti, ki se dogajajo vsak dan, če si le dovolimo in jih

    opazimo.

    Pogosto pozabljamo, da so najpomembnejši za naše dobro

    počutje gotovo dobri odnosi z drugimi ljudmi. Namreč, po-

    zornost, ki jo namenjamo ljudem, ki so nam blizu, se po-

    zitivno kaže tudi v našem počutju. December je pravi čas,

    da malce postanemo, globoko vdihnemo in pomislimo, kaj

    je tisto, kar nas osrečuje. In kar je še pomembneje, kako

    lahko mi osrečimo ljudi, ki so nam blizu. Z darilcem ali

    zgolj s pozornostjo, to niti ni tako pomembno. Zakaj ne bi

    preprosto obiskali prijateljev, za katere si zaradi divje dirke

    življenja že več mesecev nismo zmogli utrgati niti trenutka

    časa, se nasmehnili tujcu na avtobusu ali vlaku, namenili

    prijazno besedo prodajalki v trgovini, klošarju na Čopovi

    odšteli nekaj drobiža, ki se nam valja po žepih, darovali

    v dobrodelne namene ali nahranili brezdomne muce v so-

    seski? Nedvomno bomo ob teh dejanjih okusili tisto pravo,

    močno notranje čustvo zadovoljstva. In mar ni to tisto, po

    čemer hrepenimo?

    “04-05KlepetPeter Frankl: “Uspeh je, da delaš to, kar si želiš, in se ob tem še zabavaš”

    12Kultura bivanjaUdoben vzglavnik za mirno noč

    10GastronomskiuæitkiSte vedeli, da so žlikrofi praznična jed?

    14-15Modni trendiZa posebne priložnosti smo lahko malce drzni

    17Razvajajmo seZlata pravila zimske nege kože

    20Razvajajmo sePreporod mehanskih ročnih ur

    21Razvajajmo seV fitnes center po kondicijo za smuko

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    04 05

    Klepet Klepet

    �������������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������� ������������������� �������� � � ����������������� ��� � �� �������������� ������� ��� �������� �� ������������� ���������

    ����������� �������� ������� ���������������� ��� ����� ���������� ���������������� �������������� ��������������������������� ����������� ���������������������������� ���� ����������������������������� � � �������� ��� � ����������� � ��������������������������������� �������� � � ����������� �������� ��������� � ���������� ������������� �������� ������������������ ��� ��������������������� �������������������������� ����� �������������������� � �� ������������������������������ ������������� ���� ��������������

    ���������������������������

    �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

    Božični prazniki... ������������������ � �� �

    ����� � ����������

    ��������� ��� �����

    ���� � � � � ���� � � ��

    ��������������������������������

    �����������������������

    ��������������������������������������������������

    �����������������

    ���������������������������������������������������

    ...ob morju.

    �������������������������������������������������������������������������������

    Peter Frankl je bil že od nekdaj prepričan, da bo oprav-ljal poklic, ki je na takšen ali drugačen način povezan s publicistiko. »Zato sem po končani gimnaziji nihal med študijem ekonomije in novinarstva. Tehtnico je na stran slednjega prevesila predvsem krajša vrsta

    pred študijskim referatom na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo,« svojo odločitev pojasnjuje so-govornik. Prepričan je, da je študij dober trening za odraslo življenje. Po njegovem mnenju niti ni tako zelo pomembno, kaj človek študira, temveč to, da potem dela tisto, kar ga veseli. Če študij pripomore k uspehu na poklicnem področju, pa še toliko bolje. Tudi njegova formula uspeha je povsem preprosta: »Uspeh je, da delaš to, kar si želiš, in se ob tem še zabavaš.«

    Poznanstva so dobrodošla

    Aprila letos je Frankl poleg funkcije glavnega in odgovorne-ga urednika časnika Finance zasedel še mesto direktorja. Že kot novinar in urednik je spoznal ogromno ljudi iz sveta go-spodarstva. In kako mu to zdaj pomaga pri sklepanju poslov? »Poznanstva so dobrodošla in vedno pomagajo. Še bolj pa so pomembni iskreni odnosi, predvsem to, da znaš ljudem pogle-dati v oči, se poistovetiti z njihovo notranjostjo, jim dati roko in jo pošteno stisniti,« je prepričan. Le tako lahko nastane zelo dolga, koristna in prijateljska vez. Človek mora biti odprt in se znati približati ljudem. To je po njegovem mnenju tudi pravi recept za izpeljavo dobrega posla. »Nekaj pa velja kot pribito, če ne govoriš iz srca in ne govoriš resnice, si slab poslovnež.«

    Pogosta poslovna potovanja in družabna sreËanja

    Zvezde stalnice Franklovega življenja so tudi družabna sreča-nja in poslovna potovanja. Druženje mu je v veselje, zato se

    “Uspeh je, da delaš to, kar si želiš, in se ob tem še zabavaš”

    NA KAVI S PETROM FRANKLOM

    Človek, ki se stresnih obremenitev loteva z racionalnostjo, ki nakupuje tako, da si zastavi cilj, teče z beležko, v katero si zapisuje med tekom porajajoče se mu ideje, ki ne mara zdroba, rad gleda ameriške na-daljevanke, ki so na sporedu pozno zvečer, prisega na iskrene medčloveške odnose, je delu predan s srcem in dušo – vse to je Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časnika Finance.

    “Če bi imel svetovalca za osebni videz in bi bil še naprej tako oblečen kot sem, ne bi bil preveč dobra referenca zanj.”

    “Obremenitve poskušam jemati z zdravo mero humorja, pogosto tudi probleme obrnem v zabavo.”

    “Čeprav se na prvi pogled morda niti ne opazi, se občasno ukvarjam tudi s športom, a s tem ne pretiravam, saj preveč športa lahko tudi škodi.”

    “Moja kuharska usposobljenost ne presega umetnosti peke čevapčičev na žaru ali priprave špagetov. Kar pa seveda ne pomeni, da ne znam ceniti dobre hrane.”

    ≈Prazniki so zame Ëas malo veËje sprostitve in razmisleka o zasebnem in poklicnem življenju. BožiË bom najverjetneje preživel v Piranu, silvestrovo in 1. januar pa bom zaradi prehoda na evro malo v službi, malo pa doma,« pravi Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik Ëasnika Finance.

    Foto

    gra

    fija

    :B

    oban

    Pla

    vevs

    kitakih dogodkov rad udeležuje. »Ker se v dobri družbi rad za-

    bavam, tudi družabne dogodke poskušam jemati na zabaven način in združiti prijetno s koristnim. Če svoj posel opravljaš z veseljem, si tudi na takšnih dogodkih lahko vesel in sproščen,« razlaga. Tudi s poslovnimi potovanji načeloma nima težav. Rad potu-je, še posebno z avtomobilom, sploh če sedi na sovoznikovem sedežu, kar je, kot pravi, prava redkost. Večino službenih poti opravi v srednjeevropskem prostoru – severna Italija, Avstrija, Praga, Dunaj, Zagreb, Beograd.

    Sanjski dopust: dovolj daleË, a blizu

    Zasebno se odpravi tudi kam drugam. In kakšen bi bil njegov sanjski dopust? »Videti bi bil tako, da bi imel dovolj časa, da sem sam s sabo, in dovolj možnosti, da vzpostavim stike, če je to treba. Niti ni tako pomembno, kje to je, saj že skoraj v vsakem kraju vedno najdeš zanimive stvari, s katerimi se lah-ko poistovetiš in jih občuduješ. Rad imam bližino ljudi, ki jih imam rad, in to tudi nekako na sanjskem dopustu sodi zraven,« je odgovoril po temeljitem razmisleku.

    Stres obvladuje z racionalnostjo

    »Obremenitve poskušam jemati z zdravo mero humorja, pogo-sto tudi probleme obrnem v zabavo, saj bi bilo drugače lahko še veliko težje. In tudi ko že pride do stresnih situacij, ko te pre-stopijo mejo, si vzamem nekaj trenutkov za umiritev in posku-šam ravnati kar se da flegmatično in racionalno,« pojasnjuje Frankl. Prepričan je, da racionalen človek pozitivno vpliva tudi na ljudi okoli sebe, jim s tem vliva občutek gotovosti in stvari se potem velikokrat uredijo kar same od sebe.

    TeËe z beležko

    S stresom pa se spopada tudi na druge načine. »Čeprav se na prvi pogled morda niti ne opazi, se občasno ukvarjam tudi s športom, a ne prevečkrat, saj preveč športa lahko tudi škodi,« doda z nasmeškom. Predvsem rad teče, občasno pa obišče tudi

    fitnes center. Priznava, da tu ne gre za kako hudo naprezanje, temveč bolj za rekreacijo, ki ti sprosti telo in zbistri duha. Pri teku uživa in po nekaj pretečenih kilometrih sploh nima več občutka, da teče. Ob tem se mu pogosto porajajo odlične ideje tako za novinarsko kot tudi za poslovno delo. Zato se mu ne zdi nič nenavadnega, da teče s torbico in beležko, v katero si po teku zapiše kakšno idejo, še preden jo pozabi. In kje ga med tekom lahko srečamo? Pravi, da vedno teče po ustaljenih po-teh. V Ljubljani čez Rožnik, v Piranu, kjer ga bomo srečali, ko bo imel kakšen prost dan, pa do Portoroža, mimo portoroškega Avditorija, čez tunel parenzanske proge v Strunjan in nato na Beli Križ in nazaj v Piran. Kadar ima več časa, pa teče od Pirana po parenzanski železniški progi do Izole in ob morju nazaj čez Strunjan, a takrat mu sapa že malo poide in na koncu že hodi.

    Ob televiziji zaspi

    Sprošča se tudi z gledanjem televizije, predvsem pozno zve-čer, ko se vrne domov. Takrat so na sporedu predvsem različne ameriške nadaljevanke, kot denimo NYPD, ki si jih z veseljem ogleda. Televizija mu pomeni predvsem sredstvo, ki ga sprosti in ob katerem laže zaspi.

    Gurman, ki ne mara zdroba

    Zaradi narave svojega dela se veliko prehranjuje v restavra-cijah. Pri hrani ni preveč izbirčen, saj rad je vse. »Rad imam

    dobro meso, dobro ribo, pa tudi tradicionalne jedi, kar pa ne pomeni, da ne cenim specialitet. Ravno nasprotno, sem prav-cati gurman. Edina jed, ki me ne prepriča, je zdrob,« pravi. Sam bolj malo kuha, saj za to nima preveč časa, čeprav naj bi se pravi razlog skrival drugje. »Moja kuharska usposobljenost namreč ne presega umetnosti peke čevapčičev na žaru ali pri-prave špagetov. Kar pa seveda ne pomeni, da ne znam ceniti dobre hrane.«

    Rad bere Oriano Falacci

    Ker to od njega zahteva delo, vsak dan najprej pregleda večino slovenskega tiska. Je tudi privržen bralec treh tujih revij: The Economista, Business Weeka in Der Spiegla. Za knjige pa mu žal ostaja premalo časa. Nazadnje je prebral dela kontroverzne italijanske novinarke in pisateljice Oriane Fallaci, ki so ga spet začela zanimati po njeni smrti. »Nakupujem pa tako, da si zastavim cilj, kaj potrebujem in kje bom to kupil. Do nakupovanja ne gojim posebnih čustev, sem dokaj nevtralen do tega opravila,« pravi. Tudi oblačila kupuje kar sam, svetovalca za osebni videz nima, saj pravi, da »če bi imel svetovalca in bi bil še naprej tako oblečen, kot sem, ne bi bil najboljša referenca zanj«.

    Pogovarjala se je Lidija VinkoviË.

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Gastronomski užitki petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Gastronomski užitki

    06 07

    Privoščimo si praznični ples mehurčkov Ni ga vina na svetu, ki bi se lahko primerjalo s penino. Odkar jo poznamo, je bila živa priča zgodovinskih trenutkov, podpisovanj zavezništev in pogodb, gostij in otvoritev. Zdravica s kozarčkom penine in izbranimi, doživeto pove-danimi besedami polepša vsak dogodek in poudari njegov pomen.

    Poleg predikatnih vin so penine dejansko vrh vinske pi-ramide, zato je na silvestrski večer ob polnoči ta pijača skorajda obvezna. Čeprav stališča do trkanja s kozarci še vedno niso enotna, pa nekako prevladuje mnenje, da s penino ne trkamo. Zatorej le privzdignemo kozarec, pogledamo sogovornika v oči in izpijemo požirek, pred tem pa ne trčimo. Seveda so dovoljene izjeme.NatoËimo jo v primeren kozarec

    V prihajajočih prazničnih dneh penine po vsej verjetnosti ne bo manjkalo. Kot poznavalci lahko naredimo dober vtis, še preden penino dejansko okusimo. Opazujmo mehurčke, in če so majhni kot glava bucike, je v kozarcu najverjetneje dobra penina. Za te vizualne učinke potrebujemo tudi primerno obliko kozarca, po možnosti v obliki tulipana. Na dnu mora biti raskava steklena po-vršina, ki pospešuje sproščanje mehurčkov. Kozarec je visok, da mehurčki čim dlje potujejo do površine. Starejša kot je penina, bolj drobni so mehurčki in dlje časa se ohrani pena. Odprtina kozarca je lahko zožena, ker nam tudi penina ponuja nežno cvetico.

    In katero izbrati?

    Vse je odvisno od okusa, navad in priložnosti. Nekateri imajo najraje suhe ali brut penine, drugi polsuhe, v zadnjem času pa so modne tudi penine rosé. Možno je kupiti aromatične penine z okusom po sadju, denimo po breskvah, ali z vonjem po muškatu. Je pa res, da penine vsebujejo več sladkorja kot običajno vino. Penine pridelujejo po klasični ali metodi charmat (imenovana

    Pred odpiranjem naj bo penina ohlajena na temperaturo med šest in osem stopinj Celzija.

    Pravoverni častilci lahko ure in ure razpredajo o vinu kot živem organizmu, da ne rečemo osebnosti, ki raste in se razvija prav tako kot človek. Kakšna so otroška leta, pa mladost in starost te starodavne pijače, ki je človeku prijazna, če zna hoditi vštric z njo, če se ji pusti pre-hiteti, pa žal postane pogubna?

    Kdaj se vino rodi

    Po domače povedano bržčas takrat, ko pride sv. Martin in iz mošta naredi vino, malo bolj strokovno pa je to v tistem trenutku, ko pre-neha fermentacija ali vretje, to je osrednji proces v pridelavi vina, v katerem kvasovke sladkor v moštu pretvorijo v alkohol. Ampak tako kot je človek spočet v nekem trenutku daleč pred rojstvom, ima tudi komaj rojeno vino svojo zgodovino, ki se začne že s trto. Nekateri pravijo, da je grozdje na trti kot nerojen otrok v ma-ternici, zato je nega vinograda izjemnega, če ne ključnega po-mena za kakovost vina. Brez dobrega grozdja ni dobrega vina. Pika. Tu so nemočni tudi najboljši vinarji. Vendar pa žal ne velja obratno, če imamo dobro grozdje, ne pomeni, da bomo pridelali dobro vino. To dobro vedo slabi vinarji, ki zgodaj spo-mladi mrzlično poskušajo rešiti napol izgubljeno in se pri tem sprašujejo, le kaj za vraga je šlo narobe, ko pa je bilo grozdje tako kakovostno.

    Vino – od mladostne svežine do umirjene zrelostiMnogi ljubitelji vina se ob polnem kozarcu nikoli ne vprašajo, kakšna je življenjska pot žlahtne kap-ljice, ki polnega okusa tako gladko spolzi po grlu.

    Mladostna svežina, zrela harmonija …

    Pri razvoju osebnosti vina so pomembne prav vse faze v pro-cesu zorenja. Vzemimo, da je grozdje kakovostno; od trenut-ka, ko iz njega priteče mošt, ga je treba skrbno negovati in ne-nehno spremljati njegov razvoj. V otroški dobi, to je od konca fermentacije, ko je mlado vino še motno, ga je treba zbistriti in stabilizirati. Vino se čisti samo, po naravni poti, vendar danes vinarji ta proces pospešijo s čistilnimi sredstvi za bi-strenje vin. Potem vino počasi dozoreva v pristno obliko, ki jo želi doseči vinar. Lahko rečemo, da vino doseže odraslo, zrelo dobo takrat, ko se toliko stabilizira, da postane obstojno in ne pričakujemo več pomembnejših sprememb. Zrelo vino izraža harmoničnost, sortnost in pitnost, pomembna pa je tudi stabil-nost v steklenici.

    … in nazadnje staranje

    Vendar je treba povedati, da se vino potem, ko je ustekleničeno, ne neha razvijati, saj gre za živ organizem. Vsako vino ima svoj vzpon, tudi v steklenici, in ko doseže vrh, je najboljše za pitje. Ta doba zorenja je zelo različna, pri belih vinih je krajša kot pri rdečih, navadna vina dozorijo v letu ali dveh, predikatna, denimo izbori ali pozne trgatve, potrebujejo do najboljše kako-vosti več let. Vsa vina pa v nekem trenutku dosežejo mejo, ko se začnejo starati: izgubljati pitnost in harmonijo. In v nekem trenutku preprosto niso več užitna. Če potegnemo vzporednico s človekom, se dopolni njihov čas.

    Zmerno pitje alkoholnih pijač – tu je mišljen predvsem kozarček ali dva vina pri obroku – koristi našemu zdravju, pretiravanje pa ni dobro. Poleg drugih razlo-gov tudi zato, ker je v enem gramu alkohola kar sedem kalorij, kar pomeni, da večji kot je delež alkohola, bolj kalorič-na je pijača. Alkoholna stopnja v vinih variira med osem in 14 odstotki, portovec in sladka vina pa so pri količini alkohola in s tem kalorij na vrhu lestvice. Torej, zmernost pri pitju velja.

    Pazite na alkoholne kalorijeVeseli december je poln različnih srečanj s poslovnimi partnerji in drugih za-bav, kjer alkohol pogosto teče v potokih. Poleg tega, da vam lahko prevelike količine popite pijače naslednje jutro pustijo alkoholnega, če ne tudi moral-nega mačka, pa se vam utegne zgoditi, da boste po nekaj takšnih srečanjih po-trebovali za številko večja oblačila.

    Koliko kalorij imajo nekatere pijaËe

    Vrsta pijaËe KoliËina Kalorije

    Pina colada

    Margarita

    Pivo

    Lahko pivo

    Martini

    Bloody Mary

    »rno vino

    Belo vino

    Penina

    120 ml

    150 ml

    360 ml

    360 ml

    75 ml

    150 ml

    150 ml

    150 ml

    120 ml

    252 kcal

    170 kcal

    150-198 kcal

    95-136 kcal

    160 kcal

    118 kcal

    106 kcal

    100 kcal

    85 kcal KozarËek slastnega koktejla vas bo otežil za okoli 200 kalorij in veË.

    V Ëudoviti svet penin nas je popeljala enologinja Zdenka BlaškoviË.

    tudi tankovska). Po klasični metodi nastaja ta pijača tako, da se drugo vrenje dogaja v steklenici, pijača pa je ves čas v stiku z usedlino, kar traja najmanj dve leti, pri večini pa celo več. Pri metodi charmat nastane penina v šestih mesecih v cisternah iz nerjavečega jekla. Poznavalci radi pravijo, da nosijo penine gensko informacijo dveh generacij kvasovk, saj jih pridobimo tako, da dvakrat vrejo.

    Primerna kot aperitiv

    Penina je nesporno najprimernejši in najuglednejši aperitiv. Mehurčki vzdražijo brbončice na jeziku in poželenje po hrani je tu. Seveda mora biti penina nežna, sadna, živa, nevsiljiva in ne pretežka. V penini Quercus iz Vinske kleti Goriška Brda so v ta namen lepo združili lastnosti dveh sort: sadnost in strukturo chardonnayja ter svežino in fineso rebule. Polsu-ha penina se tako prileže h kanapejem s pastetkami, rakci, nežnimi siri, seveda jo lahko ponudimo tudi k lupinarjem, perutnini, svetlemu mesu, k blagim sirom, kaviarju, pa tudi k sladici in kot sorbet. Primeren čas za penino torej ni le ob novoletnem direndaju, temveč nam obogati tudi praznični obed in skupaj z izbranimi jedmi ponudi razkošen festival vonjev in okusov.

    Življenjska pot vina se zaËne v vinogradu, konËa pa v kozarcu.

    Foto

    gra

    fija

    :ar

    hiv

    STO

    O æivljenjski poti vina nas je pouËilenolog Iztok Klenar.

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Gastronomski užitki petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Gastronomski užitki

    08 09

    TisoË in en Ëajza tisoË in en trenutek.

    Nova linija πtirih Ëajev iz druæine 1001 CVET: SonËno jutro, Popoln dan, Fitness Ëaj in Poljub noËi. Vsakizmed njih je posebna meπanica razliËnih zeliπËnih, sadnih in pravih Ëajev. Njihova sestava se razlikuje

    glede na namen in izbrani Ëas pitja Ëaja, vsi πtirje skupaj pa vam bodo ustvarili popoln dan.

    Imam preprosto pravilo: vsak dan m

    oraπ nared

    iti neka

    j zase.

    www.drogakolinska.si

    §

    ����

    ������

    ����

    ����

    ����

    ���

    ���

    ��������� ����� ��� ��������� �������������� ��� �������� ���������������������� �������� ����������������� ��� ������ ������� �� �������������������������������������������������� ��������� �������� ���������������� ��������� ������ ��� ������������������������������������������

    ����

    ����

    ���

    ����

    �����

    �����

    ����

    ������

    ����

    ���

    ����

    �����

    ��

    ����

    ����

    ����

    ����

    ����

    ��

    Temeljno pravilo pri njihovem ustvarjanju je, da mora-jo biti privlačni, barviti, sveži, predvsem pa izjemno okusni. Ti prigrizki so majhni in lahki, za grižljaj ali dva, pri velikosti namreč upoštevamo dejstvo, da jih bomo jedli le z eno roko, saj bo v drugi po vsej verjetnosti ko-zarec s pijačo.

    PrivlaËni in okusni

    Po strokovnem opisu sodi med prigrizke vsa hrana, ki jo lahko jemo brez uporabe nadležnih vilic, nožev, žlic in krožnikov, zgolj z roko. Lahko si pomagamo z zobotrebci ali paličicami ter prtički. Na pladnjih se najpogosteje znajdejo majhni oblože-ni kruhki oziroma kanapeji in sendviči, čolnički, pite, picete, pecivo in tortice, rolade, male mesne, sirove in ribje kroglice, ocvrti kalamari, miniaturni kebabi in druga nabodalca, razno-vrstne omake in salse, ocvrtki, zvitki, dipi in še kaj.

    Barvitost prigrizkov

    Poskrbeti moramo za uravnoteženost okusov (od blagega do pekočega), tekstur (od mehke do hrustljave) in seveda posebej paziti na videz hrane. Videz popestrimo z okrasitvijo, ponavadi izberemo žive barve, predvsem zeleno, rumeno in rdečo. Tudi začimbe in sveža zelišča imajo ob takšnih priložnostih dvojno vlogo, saj dajejo sveže okuse različnim prigrizkom, hkrati pa

    V eni roki hrana, v drugi pijača

    Kulinarične zvezde številnih decembrskih srečanj in prednovoletnih zabav so najpogosteje slastni grižljajčki, tako imenovana finger food, ki si jih privoščimo kar z roko.

    Nekaj enostavnih predlogovSadna nabodalca naredimo iz razliËnih vrst sadja, ki ga narežemo na košËke in nabodemo na daljšo palËko. Zraven ponudimo Ëokoladni fondi ali jogur-tovo kremo. Mesna nabodalca naredimo iz mletega mesa, tako da oblikuje-mo majhne kroglice, jih ocvremo in nabodemo na palËko. Zraven ponudimo jogurtovo omako. Toast narežemo na trikotnike in jih namažemo z raznimi namazi, položimo nanje košËek sira in šunke, okrasimo z brizgom majoneze in peteršiljevo vejico. Lahko pa naredimo pravcate mini kornetke, tako da narezano Ëajno salamo zvijemo v stožec in vanj brizgnemo majonezo.

    Flavonoide uvrščamo med polifenole, rastlinske sestavi-ne, ki jih najdemo v večini hrane rastlinskega izvora, predvsem pa v vinu, sadju, zelenjavi in čaju. S svojim antioksidantim delovanjem pomagajo nevtralizirati ško-do, ki jo našim celicam in tkivom povzročajo prosti radikali, ki pospešujejo staranje, sodelujejo pri nastajanju nekaterih dege-nerativnih bolezni, predvsem pri raku ter boleznih srca in ožilja. Skodelica čaja vsebuje okoli 10 do 40 miligramov polifenolov.

    Popravljiva grenkoba

    Zeleni čaj slovi po grenkem okusu. Tega pa lahko zelo ubla-žimo, če upoštevamo naslednje navodilo za pripravo. Sveže zavreto vodo ohladimo na 80 stopinj Celzija (pustimo jo stati približno pet minut) in z njo prelijemo filter vrečko oziroma žličko posušenega čaja. Po dveh do treh minutah vrečko od-stranimo oziroma čaj precedimo. Tako pripravljen čaj je svetlo zelene barve, blagega trpkega okusa in ima značilni vonj.

    Zdravilni zeleni čaj Če skrbite za svoje zdravje in vitalnost, potem ste gotovo že slišali za številne zdravilne učinke zelenega čaja. Ključ njegove zdravilnosti se skriva v vseb- nosti flavonoidov, ki se odlikujejo po svojem antioksidantnem delovanju.

    Zdravilni uËinki zelenega Ëaja©tevilne študije po svetu so dokazale zdravilne uËinke zelenega Ëaja. Naj navedemo samo nekatere najbolj zanimive:

    • Kombinacija kofeina in katehinov v zelenem Ëaju pospeši izgorevanje mašËob.

    • Na kožo naneseni zeleni Ëaj omili sonËne opekline.

    • Mineralna gostota kosti pri ljudeh, ki so veË let uživali najmanj dve skodelici zelenega Ëaja na dan, se je poveËala.

    • Pri rednih pivcih Ëaja je tveganje za srËni napad manjše kot pri nepivcih.

    • Moški redni pivci Ëaja imajo nižjo vrednost holesterola kot nepivci.

    • Kadilci redni pivci Ëaja imajo manjšo možnost nastanka rakastih in srËno-žilnih bolezni.

    jih preprosto, a elegantno okrasijo.Tako so primerne omake za žar, čili omaka za sladko kiselkast okus, gorčica, hrenova omaka za bolj začinjen okus, majoneza, slivova omaka, sojina omaka, tatarska omaka, paradižnikova mezga, kapre za dodatno pikantnost in še katera bi se našla.

    Da hrane ne zmanjka

    Čeprav je težko predvideti, koliko grižljajev bo pojedel posa-mezni povabljenec in kateri prigrizki bodo šli še posebno v slast, je nekakšna norma, da za 20 ljudi pripravimo približno šest do osem različnih vrst prigrizkov. Povabljenec naj bi imel v eni uri na voljo od štiri do šest kosov, če gre za koktajl zabavo, če pa gre za zabavo, na kateri se bolj ali manj je, pa od osem do 12 kosov.

    Posoda za kuhanje iCook, izdelana iz vrhunskih materi-alov, natančno in skrbno oblikovana, vam ponuja orod-je, ki ga potrebujete, da se boste v svoji kuhinji spet družili z družino in prijatelji.Prihranite s posodo za kuhanje iCook

    Posoda za kuhanje iz nerjavnega jekla iCook in posoda za ku-hanje brez prijemanja iCook je več kot le komplet lepih ponev, posod, pokrovk in pripomočkov. Hrana, ki jo boste skuhali v njej, bo ostala bogata z naravnimi hranili ter ohranila okus in energetsko vrednost. Vso posodo iCook odlikuje stisnjeno dno.Dno optitemp™ omogoča kuhanje pri nizki ali srednje visoki temperaturi. Tako zmanjšate količino porabljene energije, iz-boljšano je razporejanje toplote in njeno ohranjanje, ker v poso-di ni bolj vročih mest, pa se hrana kuha enakomerno.

    Ohranite vitamine in naravni okus

    Vitamini B in vitamin C ter nekateri minerali so topni v vodi. Zato se med kuhanjem izločijo v vodo, ki jo po kuhanju odlije-mo. V posodi iCook pa kuhate po metodi vitalok™, ki pomaga ohraniti vlago in hranila. V primerjavi s tradicionalnim načinom kuhanja z metodo vitalok™ ohranite za tretjino več bistvenih vitaminov in mine-ralov, živila obdržijo okus in naravno barvo, kuhamo z manj maščobe.

    Posoda za kuhanje brez prijemanja iCook™

    Posoda za kuhanje brez prijemanja združuje dno optitemp™ in prevleko duramic™. Je ena izmed najbolj vzdržljivih in trpež-nih posod za kuhanje brez prijemanja na svetu. Kar 50 odstot-kov je močnejša od posode s prevleko QUANTANIUM™, ojačena od znotraj in zunaj, preprosta za čiščenje, lahko jo pomivate tudi v pomivalnem stroju.

    Ustvarjajte jedi in spomine s posodo za kuhanje iCookTMKadar razmišljamo o lepih trenutkih, si nemalokrat pred oči prikličemo podobe preživljanja časa s prijatelji in družino, pogosto okoli jedilne mize, med uživa-njem okusnih jedi v prijetni družbi. A kaj, ko je najti čas za kuhanje tako težko!

    Kuhanje v nadstropjih

    Celoten obrok lahko pripravite na enem samem viru energije, tako da manjšo posodo postavite na veËjo oziroma jo zlagate v nadstropja. Nerjavno jeklo in stisnjeno dno OPTITEMP™ zagotavljata, da se pri kuhanju toplota širi enakomerno. S tem prihranite še veË energije in tudi denarja. Preprosto je tudi shranjevanje. Ponve lahko shranjujete drugo v drugi in tako prihranite prostor.

    Z vsestransko posodo iCook lahko pripravite čudovite, vabljive jedi, ohranite njihovo prehransko vrednost in uporabite manj maščobe. Zaradi enakomernega razporejanja toplote v posodah in ponvah se hrana skuha celo hitreje kot pri tradicionalnih metodah kuhanja, kar pomeni, da ne boste vsega časa preživeli v kuhinji, ampak ga boste lahko več namenili svojim gostom!

    Pri kuhanju s posodo iCook v živilih ohranimo tretjino več vitaminov in mineralov kot pri tradicionalnem načinu kuhanja.

    Z lososom ... Z rakci ...

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Gastronomski užitki petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    Ste vedeli, da so žlikrofi praznična jed?

    Idrijska kulinarika je v slovenskem prostoru najbolj prepoznavna po slast-nih žlikrofih. Ti so od leta 2002 zaščiteni kot jed s tradicionalnim ugledom, tisti, ki izdelujejo prave idrijske žlikrofe, pa lahko dobijo certifikat, ki to potrjuje.10 11

    Kultura bivanja

    Žlikrofe pogosto zamenjujejo z žlinkrofi, ki pa z njimi ni-majo nič skupnega, nepoznavalci jih radi primerjajo celo z njoki, kar je povsem zgrešeno. Mesa le za vzorec

    Na Idrijskem je tradicionalna kulinarika še vedno zelo cenjena, saj si tam slovesnosti brez žlikrofov sploh ni mogoče zamišlja-ti. Za te kraje je značilna tudi zeljševka, nekakšna potica, pol-njena s sesekljanim drobnjakom. Lahko jo ponudijo na koncu obroka, tradicionalno pa se postreže k smukavcu. Smukavc je vrsta zeljne juhe, pripravljena iz mladih zeljnih listov, pretlače-nega krompirja in ocvirkov. V idrijskem jedilniku ponavadi na-domesti juho. Zanimivo je, da se idrijska kuhinja od jedi drugih predelov Slovenije razlikuje po izjemno majhnem deležu mesa. Edina jed pretežno mesnega izvora je bakalca, ki je nekakšen ragu ali golaž iz jagnječjega mesa in zelenjave. Postreže se ved-no kot omaka k žlikrofom. V žlikrofih pa so mesna sestavina samo ocvirki ali slanina.

    Pravi žlikrof ima certifikat

    Seveda pa je vrhunec žlikrof. Tega je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2002 razglasilo za jed s tradicional-nim ugledom, kar pomeni, da je zanj predpisan tradicionalni postopek izdelave in tradicionalni (originalni) recept; vsakdo, ki želi pridobiti certifikat, pa se ju mora strogo držati. Certifi-kat izdelovalcu prinese ugled in potencialno tržno prednost. Slednje se za zdaj še ne kaže posebno, saj je za povprečnega obiskovalca Idrije žlikrof pač žlikrof, četudi idrijski; pomemb-na sta kakovost in okus, pa čeprav brez certifikata.

    Kakovost sestavin in izdelave

    Pri izdelavi žlikrofov so pomembni kakovost in količina posa-meznih sestavin ter seveda postopek izdelave. Uporabiti mora-mo najboljši krompir, prvovrstne ocvirke, najboljša jajca, biti natančni pri izdelavi, in če upoštevamo vse navedeno, se bodo žlikrofi gotovo posrečili. Treba jih je samo še skuhati. Tradici-onalno se idrijski žlikrofi postrežejo z bakalco. Zelo dobri so zabeljeni z vročimi ocvirki. Te pripravimo tako, da že priprav-ljene ocvirke segrejemo in polijemo po kuhanih in postreženih žlikrofih.

    Maksimalne mere tipičnega idrijskega žlikrofa: tri centimetre v dolžino in dva v višino (višina je merjena na sredini žlikrofa, na robovih so žlikrofi malo višji).

    ≈Edina jed preteæno mesnega izvora na Idrijskem je bakalca, ki je nekakπen ragu ali golaæ iz jagnjeËjega mesa in zelenjave. Postreæe se vedno kot omaka k ælikrofom,« nam je na tradicionalnem dogodku v ljubljanskem salonu Mlinar & Mlinar povedal Matej Mlinar.

    Letošnji sejem, ki ga je obiskalo več kot 50 tisoč ljudi, je bil tudi po zaslugi sodelovanja z Akademijo za likovno umet-nost in oblikovanje ter nekaterimi vrhunskimi slovenskimi oblikovalci še boljši kot prejšnja leta. Na podlagi tega sodelovanja sta nastala dva zanimiva projekta: Deset najboljših – top ten, kjer je strokovna žirija izbrala deset po njenem mnenju najboljših iz-delkov na sejmu, ter Ideja idej, kjer so študentje 2., 3. in 4. letnika oblikovanja sodelovali na natečaju za oblikovanje jedilniškega stola. V oblikovalskem sklopu Forum je bilo na ogled nekaj za-nimivih projektov, predvsem prototipov in zaključnih nalog di-jakov srednjih lesarskih šol in študentov oblikovanja.

    Ponujamo vam nekaj utrinkov s sejma.

    Pohištvo je bilo spet paša za oči

    Pred dnevi se je končal že 17. slovenski pohištveni sejem, na katerem je so-deloval 301 razstavljavec iz 23 držav. Ugledna in kakovostna prireditev, ki je bila letos zaznamovana s sloganom »Revolucija? Presodite sami«, je zbrala večino domačih in precej tujih proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme, izjemen poudarek pa so namenili tudi dosežkom industrijskega oblikovanja.

    Kuhar Matej Mlinar priporoËa: ≈Žlikrofi so najboljši z omako iz jurËkov in lisiËk ali pa s sveže naribanimbelim tartufom, ki jim da poseben okus. Da odloËitev ne bo pretežka, pa je tukaj tris idrijskih žlikrofov, pripravljen iz omake jurËkov in lisiËk, gorgonzoline omake in omake z domaËim prutom.«

    Recept za prave idrijske žlikrofeSestavine

    Testo:

    300 g bele moke, 1-2 jajci,olje, voda ali mleko.

    Nadev:

    500 g krompirja, 50 g ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekljane slanine, 50 g Ëebule, zaËimbe: drobnjak, Ërni poper, sol, majaron.

    Priprava

    Iz moke, jajc in vode ali mleka zamesimo testo, ki naj bo mehkejše kot za rezance. Oblikujemo hlebËek, ki ga po po-vršini premažemo z oljem, pokrijemo, da se ne izsuši, in pustimo poËivati vsaj pol ure.

    Nadev pripravimo iz kuhanega krompirja, ki ga še toplega pretlaËimo, dodamo na mašËobi prepraženo Ëebulo ter primešamo zaËimbe in dišavnice. Vse sestavine dobro premešamo, da dobimo voljno zmes. Nadev ne sme biti ne drobljiv ne premehak, zato mu po potrebi dodamo mašËobo. Oblikujemo enakomerne, za lešnik velike kroglice (dober centimeter premera).

    Testo na tanko razvaljamo (na en do dva milimetra) in nanj polagamo kroglice nadeva za en prst narazen. Testo zavijemo, a le toliko, da se robova testa malo pokrijeta, ostanek pa odrežemo. Nato pritisnemo skupaj testo med kroglicami in ga prerežemo, da dobimo kvadratne žepke. S prsti stisnemo odrezana robova, da dobimo ušesca. Na zgornjem koncu s prstom še rahlo stisnemo, da naredimo vdolbinico, kar da žlikrofom znaËilen videz, ki spominja na kapo francoskega generala.

    Žlikrofe nato stresemo v vrelo slano vodo, pomešamo in pokrijemo. Ko se dvignejo in spet zavrejo, so kuhani. Vza-memo jih iz kropa in takoj postrežemo.

    Foto

    gra

    fija

    :ar

    hiv

    gost

    ilne

    Mlin

    arFo

    togra

    fiji:Li

    dija

    Vin

    kovi

    Ë

    Foto

    gra

    fije

    :Li

    dija

    Vin

    kovi

    Ë

    Foto

    gra

    fija

    :ar

    hiv

    Gosp

    oda

    rskeg

    ara

    zsta

    višË

    a

    Foto

    gra

    fija

    :ar

    hiv

    Gosp

    oda

    rskeg

    ara

    zsta

    višË

    a

    Tradicionalni jedilnik je videti takole: najprej se ponudi smukavc, ki mu sledijo idrijski žlikrofi z bakalco, kot sladica pa se lahko ponudi zeljševka, čeprav to ni ravno tradicionalno. Namesto slednje se lahko ponudijo štruklji, ki tudi izvirajo z idrijskih koncev.

    Pri izdelavi žlikrofov so pomembni kakovost in količina posameznih sestavin ter seveda postopek izdelave. Uporabiti moramo najboljši krompir, prvovrstne ocvirke, najboljša jajca, biti natančni pri izdelavi, in če upoštevamo vse navedeno, bodo žlikrofi gotovo uspeli. Treba jih je samo še skuhati.

    Pecivo z ocvirki

    ���������������������������������������������������������

    ����������������������������������������������

    ��������������

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    Udoben vzglavnik za mirno noč

    12 13

    Kultura bivanja Kultura bivanja

    Kako pomemben je dober vzglavnik, se zavemo šele, ko se začnemo zbujati s trdim in bolečim vratom. Zato smo seveda utrujeni in nezadovoljni, bolečine pa kar ne izginejo. Ko končno pomislimo na vzglavnik, smo na dobri poti k odpravljanju nočnih nevšečnosti.

    Vzglavnik pred nakupom preizkusimo

    Zadnja leta je trg dobesedno preplavljen z vsemi mogočimi vzglavniki, za katere proizvajalci kajpak trdijo, da so najboljši in edini pravi za miren in zdrav spanec. Vsekakor je pomemb-no, da vzglavnik pred nakupom preizkusimo, saj ni vsak pri-meren za vsakogar. Posebno morajo biti pri izbiri pozorni tisti, ki jih tarejo bolečine v hrbtenici. Zanje je ključnega pomena položaj vratnega predela hrbtenice med spanjem, zato je po-membna pravilna opora vratu.

    Kakšen vzglavnik za miren spanec?

    Na voljo imamo vzglavnike iz naravnih in umetnih materia-lov. Ozaveščeni kupci seveda prisegajo na naravne, vendar so današnji umetni materiali zelo izpopolnjeni in prijazni tako do uporabnika kot do okolja. Naše babice in dedi so nemalo-krat spali po senikih, pokriti z dišečo, pa tudi pikajočo slamo. Vzmetnice in vzglavnike so napolnili s koruznim ličkanjem ali pirinimi luščinami. Pa ni bilo nobenih alergij!

    Pira za naravoljubce

    Pirine vzglavnike lahko danes spet najdemo na trgu, kjer se-veda navdušujejo tiste, ki poskušajo živeti z naravo. Kdor ima predsodke pred rastlinami pod glavo, naj raje kupi vzglavnik iz lateksa. A naj vam povemo, da je večina tistih, ki so preiz-

    Kogar mučijo težave s spanjem, bi bržkone naredil vse, da bi se pošteno naspal. Vendar za slabo po-čutje vse prevečkrat krivimo samo vzmetnice, na vzglavnike pa preradi pozabimo.

    kusili pirine vzglavnike, navdušena. Po njihovih izkušnjah se vzglavnik lepo poda telesu in čudovito diši, v spanju se ne po-tite, pira pa ugodno vpliva tudi na splošno človekovo počutje. Kot vse naravne materiale pa je dobro tudi pirin vzglavnik za-menjati enkrat na leto, ker po tem času izgubi zdravilne učin-ke, čeprav je res, da ga mnogi s pridom uporabljajo mnogo dlje, tudi deset let.

    Gosje perje in puh sta klasika

    Večina se še vedno odloča za klasičen vzglavnik. Tako trgovci pravijo, da je precejšnje povpraševanje po vzglavnikih iz gos-jega perja in puha, vendar opozarjajo, da je treba biti pazljiv, saj lahko sprožajo oziroma spodbujajo alergije. Sicer moramo priznati, da je na puhast vzglavnik zelo prijetno položiti utru-jeno glavo. Kakovostni so vzglavniki s polnilom iz lateksa, to je predelani naravni kavčuk, ki je zelo zračen, antialergičen in

    Nezahtevni bodo nakup na hitro opravili v bližnjem nakupovalnem centru, Ëe cenite dober spanec, pa boste bržkone zavili v specializirano prodajalno

    Vsekakor je pomembno, da vzglavnik pred nakupom preizkusimo, saj ni vsak primeren za vsakogar.

    Okvirne cene vzglavnikov Material Cena v tolarjih

    lateks od 6.000,00 do 22.000,00

    pira od 4.000,00 do 10.000,00

    sintetika od 4.000,00 do 7.000,00

    gosje perje in puh odvisno od razmerja med puhom in perjem:

    90 % perje, 10 % puh 5.000,00 do 7.000,00

    70 % perje, 30 % puh 10.000,00

    100 % puh 20.000,00 do 30.000,00

    antistatičen. Običajno so oblikovani anatomsko, tako da sledijo obliki telesa in mu dajejo res dobro oporo.

    Vzglavniki po meri Ëloveka

    Nezahtevni kupci bodo z vzglavnikom na hitro opravili v bliž-njem nakupovalnem centru, kjer ponujajo sintetično posteljno perilo po nizkih cenah. Vprašanje pa je, kako se bodo počutili po (ne)prespani noči. Tisti, ki cenijo dober spanec, bodo brž-kone zavili v specializirano prodajalno, kjer bodo res lahko iz-birali med vzglavniki po meri človeka. In kakšen je tak vzglavnik? Jedro iz naravnega lateksa z zrač-nimi valovitimi prečnimi utori, dve različni višini za ergonom-sko pravilno ležalno udobje, oblečen v saten, prešit z zračnimi klimatskimi vlakni. Ne verjamem, da si brez razlage lahko za-mišljate, kaj kupujete, zato bo ob nakupu vsekakor potreben posvet z dobro usposobljenim prodajalcem.

    Sodoben način življenja nas sili, da v domačem bival-nem okolju vedno več časa preživimo pri umetni, nadomestni svetlobi. Po dejavnem, prepogosto tudi stresnem dnevnem urniku si doma kot protiutež za-želimo prijetno in pomirjujoče okolje.

    Oprema in svetila naj bodo sklenjena celota

    Prijetno okolje ustvarimo z izbiro ustrezne svetlobe (tudi sveti-la). Morda se tega ne zavedamo, a svetloba je bistvena pri obli-kovanju bivalnega okolja. Pravilna svetloba prostoru tako rekoč vdihne dušo. Izbira svetil in njihova namestitev v bivalnem oko-lju se morata ujemati z opremo celotnega prostora – vse skupaj mora sestavljati zaključeno celoto. Seveda pa svetila nimajo samo uporabne vrednosti, temveč tudi estetsko; vsako svetilo posebej je lahko zaradi zanimivih oblik in funkcij prostoru tudi v okras.

    Kljub nekaterim minimalističnim težnjam so svetila v bival-nem okolju še vedno zelo pomemben del stanovanjske opreme in prostoru, skupaj s svetlobo, ki jo oddajajo, dajo končno po-dobo. Poskusi, da bi svetila v stanovanjih skrčili zgolj na vlogo nujno potrebnih tehničnih predmetov, iz katerih prihaja svetlo-ba, se na srečo niso uveljavili.

    Ustvarimo si pravo vzdušje z osvetlitvijo

    Prijetno, pomirjujoče razpoloženje doma si lahko ustvarimo s pomočjo pravilne osvetlitve.

    Nekdaj je bil ogenj poleg sonca edini vir svetlobe, danes pa za osvetlitev pros-torov uporabljamo tehnično bolj izpopolnjene, predvsem pa mnogo varnejše metode.

    Svilanitovi vzglavniki Cavales so polnjeni s 100 - odstotnimi silikoniziranimi poliestrskimi kroglicami, zraËni, pralni na 60 stopinj Celzija, zato so primerni za astmatike in alergike.

    Vzglavnike je priporočljivo menjati približno na vsaka tri leta.

    Vzemite si Ëas za nakup

    VËasih je veljalo, da je dobro in najbolj zdravo spati brez vzglavnika. Danes vemo, da to ne drži. Vsi potrebujemo dobro, trdno oporo za glavo in predvsem vratni predel hrb-tenice. Morda so bili nekdaj ljudje bolj utrjeni in razgibani, pa vzglavnik res ni bil tako pomemben. Ali pa so trpeli neugodje in boleËino prav tako kot danes, le da o tem paË niso govorili. Izbira vzglavnika je pomembna stvar, zato si vzemite Ëas, premislite in preizkusite, kaj vam najbolje dene.

    Kakovosten spanec je zaradi stresnega vsakdanjika izjemnega pomena.

    Foto

    gra

    fiji:ar

    hiv

    podje

    tja

    Svi

    lani

    t

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    14 15

    Modni trendi Modni trendi

    PO DOGOVORU PA TUDI V OSTALIH PRODAJALNAH PEKO

    Obutev za vsak dan se kajpak razlikuje od tiste za posebne priložnosti, ko v želji, da bi čimbolj ugajali, marsikaj potrpimo. Tudi boleče noge po koncu zabave ali že med njo. Pa vendar ni treba, da za dober videz ves večer razmišljamo le o tem,

    kdaj bo vse skupaj mimo in se bomo lahko sezuli. Tudi lepi, za-peljivi čevlji so lahko udobni.

    NapaËna izbira lahko vse pokvari

    Čevlji zaokrožijo našo podobo, pri čemer jo lahko brezhibno dopolnijo in nadgradijo, lahko pa z napačno izbiro z eno pote-zo vse uničimo. Zato moramo biti pri čevljih res pazljivi, zlasti ko se odpravljamo na svečano prireditev. K večerni obleki sodi-jo elegantni sandali ali salonarji z obveznimi visokimi petami, ki dajo seksi, ženstven videz. Vendar pozor! Še tako lepa linija noge v vrtoglavo visokih petah bo izgubila ves čar, če boste po plesni dvorani stopicale nerodno in okorno, ali se pri tem, bognedaj, celo spotikale. Zato višino pet vedno prilagodite svo-jemu znanju ali bolje rečeno spretnosti hoje. Raje centimeter ali dva manj; če bo korak zanesljiv in odločen, boste ravno prav zapeljive, brez skrbi.

    Sandali obvezno na golo nogo

    Da morajo biti čevlji barvno usklajeni z obleko, je najbrž odveč opozarjati, povejmo pa, da lahko izbirate, tudi v zimskem času, med sandali ali salonarji. Če so vam všeč sandali, v redu, ven-dar vas moramo spet opozoriti na pomembno pravilo, namreč sandale vedno in obvezno obujemo na golo nogo. Nobenih sek-si nogavic, ki bi mimogrede prikrile kakšno nepravilno pikico

    Visoke pete na plesnem parketuČevlji so nepogrešljiv kos garderobe, ker danes tako rekoč ne hodimo več bosi, kljub temu pa ve-ljajo za modni dodatek. Kako jih izbrati, da bo naša podoba celovita in da hkrati ne bomo trpeli neudobja na vsakem koraku?

    Modo letošnjih večernih čevljev lahko strnemo v eno samo zapoved: visoke pete, čim višje, tem bolje. Vse drugo je stvar občutka in detajlov.

    Sedem zapovedi pri izbiri sveËanih Ëevljev1. Elegantni sandali ali salonarji z obveznimi visokimi petami so prava izbira.

    2. Barvno jih uskladite z obleko.

    3. Ne pretiravajte pri višini pet.

    4. Sandale obujte na golo negovano nogo.

    5. »e ste v dvomih, izberite klasiËne salonarje.

    6. »evlji z dodatki (pašËki, kovinske zaponke …) so le za tiste z manekenskimi nogami.

    7. Letos so modni tudi elegantni škorenjci.

    K veËerni obleki sodijo elegantni sandali ali salonarji z obveznimi visokimi petami, ki dajo seksi, ženstven videz.

    na koži ali celo nepopolno depilacijo. Zato velja, če hočete ble-steti v sandalih, morajo biti vaše noge skrbno negovane.

    S klasiko ne boste zgrešili

    Morda še namig ali dva glede oblike čevljev. S klasičnimi sa-lonarji ne morete udariti mimo, saj pristajajo tako rekoč vsaki nogi. Z njimi pravzaprav lahko malce pogoljufamo, saj noge na videz podaljšajo in jih naredijo vitkejše. Če imate brezhibne manekenske noge, si lahko privoščite karkoli, tudi malo bolj nenavadne in drzne kroje, okraske in barvne kombinacije. Dru-ge pa morajo biti pri izbiri svečanih šolencev vendarle pazljive, vedeti namreč moramo, da paščki, kovinske zaponke, pentlje in kontrasti nogo optično razširijo in skrajšajo, hkrati pa pozor-nost usmerijo na stopalo. Poleg omenjene klasike letošnja moda na večernih zabavah dopušča tudi škorenjce, ki pa morajo biti karseda elegantni, izdelani iz lahkega in finega materiala in, seveda, z visokimi, ozkimi petami.

    Pri svečani opravi je pomembnih veliko dejavnikov, še preden pridemo do svoje postave. Prava izbira to-alete naj izraža spoštovanje do izbranega trenutka in naj bo poklon gostitelju. Premislimo, kakšnega do-godka se bomo udeležili in v kakšnem okolju, ali je

    to gostilna ali operna dvorana. In ne nazadnje – na koga želimo narediti vtis.

    Rešitev v sili: mala Ërna obleka

    Ko smo vse to prerešetali, vzamemo pod drobnogled svojo osebnost in seveda svoje telo, ki bo obleko nosilo. Rešitev v sili ali zadregi za tiste, ki se nikakor ne morejo odločiti, kaj obleči, je seveda legendarna mala črna obleka, ki jo je prva sešila raz-vpita Coco Chanel davnega leta 1926. Oblekica je od tedaj ne-nehno v prvih modnih vrstah in bi morala biti, tako vsaj pravijo nekateri modni strokovnjaki, v vsaki omari. Če ne za druge-ga, pa za vsak slučaj. Mala črna obleka je res zadetek v polno, vendar svetovalka za osebno podobo Neža Gregorčič Žgombič pravi, da si lahko mirno privoščimo malce več drznosti. Če le niste popolnoma prepričane vase in o svojem občutku za modo ter o tem, kaj vam res pristaja, poprosite za nasvet prijateljico, prodajalko ali še bolje, modnega strokovnjaka. Lepota in gla-

    Ob posebnih priložnostih smo lahko drznejše

    Za salonske mačke, vajene glamurja in visoke druž-be, izbira večerne obleke najbrž ni prehuda težava. Bolj se namučijo dame, ki mode niso preveč vešče, pa bi ob posebni priložnosti vendarle rade bile lepe in ženstvene.

    mur se namreč ob nepravilni izbiri, pa tudi če obleke ne znamo nositi, kaj hitro sprevržeta v svoje nasprotje. Zakaj bi bile videti banalno, če lahko s pomočjo nekaj drobnih nasvetov in trikov zablestimo v polnem sijaju!

    Kako poudariti veËerno obleko

    Modni dodatki so zelo pomembni, zlasti to velja za svečane pri-ložnosti. Letos, denimo, mora biti naš celotni videz čim bolj bleščeč in sijajen, seveda pa morajo biti vsi dodatki skrbno pri-lagojeni obleki. Tudi s pričeskami se vračamo v 50. in 60. leta, najbolj bomo šik, če si bomo lase spele s satenastimi trakovi ali sponkami. Nakit, ki ga bomo nosile ta večer, naj bo čim bolj opazen: velik, izrazit in seveda bleščeč. Zelo skrbno moramo izbrati tudi make-up, lahko se poigravamo z nežnimi, poletni-mi odtenki, če nam bolj pristaja, pa bodo zamegljeni, dimni zimski odtenki prav tako povšeči modnim zapovedim. Podobo zaokrožijo čevlji, nepogrešljiv dodatek je tudi štola iz umetnega krzna s trakom iz satena, naša koža pa naj bo čim bolj bleščeča. Uporabimo losjon, ki diši in se sveti, hkrati pa vlaži kožo. Pri večerni obleki je treba biti pozoren res na veliko reči. Če vam bo uspelo pravilno sestaviti vse detajle, boste prav gotovo dosegle svoj namen: čim bolj blesteti in uživati v svoji ženstveni lepoti. Privoščite si večer glamurja!

    Za sveËane priložnosti si mir-ne vesti lahko privošËimo veË drznosti, pravi Neža GregorËiË ŽgombiË, svetovalka za oseb-no podobo.

    ww

    w.m

    ura.

    si

    M

    UR

    A D

    .D.,

    PLE

    SE 2

    , 90

    00

    MU

    RSK

    A S

    OB

    OTA

    IMA

    GE

    MA

    NA

    GEM

    ENT

    FO

    TO: G

    RIS

    SON

    I

    Toaleta naj izraža spoštovanje do izbranega trenutka in naj bo poklon gostitelju.

    Rešitev v sili ali zadregi za tiste, ki se nikakor ne morejo odločiti, kaj obleči, je seveda legendarna mala črna obleka, ki jo je prva sešila razvpita Coco Chanel davnega leta 1926.

    Foto

    gra

    fija

    :Dea

    nD

    ubok

    oviË

    Foto

    gra

    fija

    :Ale

    nka

    Koc

    iper

    Foto

    gra

    fija

    :Ori

    ent

    Exp

    ress

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    16 17

    Zlata pravila zimske nege kože

    Razvajajmo se Razvajajmo se

    Zakaj moramo kožo negovati različno glede na letni čas? Zato seveda, ker so zimski vplivi precej drugačni od poletnih: mraz, slabši zrak v mestih, velike tem-peraturne spremembe, tudi krepko čez 20 stopinj, ko iz mraza pridemo v ogrete prostore … Zaradi vsega tega koža postane suha, pordela in razpokana, z malo truda pa se lahko temu izognemo.

    Opustimo slabe razvade

    Preden se lotimo kozmetike, moramo poudariti, kar tako in tako že vsi vemo: stanje kože še zdaleč ni samo stvar zunanje nege, ampak zelo izdajalsko odraža naš način življenja. Ne-zdrava hrana, prebedene noči, alkohol, tobak, telesna nedejav-nost … pri takem slogu nam še tako skrbno izbrana vrhunska kozmetika ne bo pomagala do sijočega in mladostnega videza, kakršnega si želimo in ga prikazujejo brezhibni, računalniško obdelani obrazi manekenk v reklamnih oglasih. Še preden začnemo zapravljati za drage kozmetične preparate, zato poskrbimo, da bo teh negativnih vplivov čim manj, oziro-ma jih obrnimo v pozitivno smer. Uživajmo zdravo hrano, pij-mo dovolj tekočine (vode ali čaja, da se razumemo), privoščimo si zdrav, krepčilen spanec, po možnosti se izogibajmo stresu … Če k tem »čudežnim« ukrepom dodamo še zunanjo nego kože, nad rezultatom ne bomo razočarani.

    Ovijmo kožo v zašËitni plašË

    Pri izbiri kozmetike moramo paziti na naravni ritem, ki ga koži narekuje letni čas, pa tudi dnevni bioritem. Podnevi smo aktiv-ni, v tem času kožo zaščitimo z ustreznimi preparati, ponoči, ko telo počiva in se čisti, pa koži pri tem pomagamo z nemast-nimi kremami. Pri izbiri kozmetike upoštevajmo vsaj najpomembnejše pravi-lo: zimska kozmetika je povsem drugačna od poletne. Ker suh

    Naša koža je pozimi izpostavljena neugodnim razmeram, zato potrebuje še po-sebno skrbno nego. Samo vlažilne nege za zaščito še zdaleč ne zadoščajo.

    zrak kožo dodatno izsušuje, nam grozijo nove in nove gubice. Zato je priporočljiva uporaba dnevnih krem, ki ohranjajo čvr-stost in elastičnost vezivnega tkiva, hkrati pa ščitijo povrhnjico pred izgubo vlage. Pred neprijaznimi vplivi kožo dobro ščiti tudi skrbno izbran puder, ki hkrati skrije zimsko bledico in ne-pravilnosti na koži, ki jih pod poletno porjavelostjo ne opazi-mo.

    Ne pozabimo na ËišËenje kože

    Zvečer, pred počitkom, je izredno pomembno pravilno čiščenje kože. Tudi to naj bo v zimskih mesecih prilagojeno neprijaz-nim vremenskim razmeram. Pazite, da ne boste že tako utruje-ne kože dodatno obremenjevali z agresivnimi mili ali preparati za čiščenje, ki vsebujejo alkohol. Raje kožo razvajajte z lahkimi čistilnimi olji, za odstranjevanje ličil pa uporabite blage, v vodi topne odstranjevalce.

    Pa še drobni namig

    Ko pridemo prezebli domov, se najbolj prileže vroča kopel, ven-dar pazite, z dolgotrajnim namakanjem v kadi, polni dišeče vode, ali pa samo tuširanjem s (pre)vročo vodo boste svojo kožo dodat-no izsušili. Zato, če se tem užitkom že ne morete upreti, pozneje vsaj potolažite kožo z izdatnim vtiranjem vlažilne kreme.

    Vlažilne kreme zadoščajo, dokler se zadržujemo v zaprtih prostorih, ko gremo na mraz, pa moramo kožo zaščititi z mastnimi preparati, ki vsebujejo rastlinska olja in voske. Ti kožo intenzivno negujejo in jo učinkovito ščitijo pred negativnimi vremenskimi vplivi.

    Ne pozabite na ustnice!

    Pri celodnevni raznoliki skrbi za kožo nikar ne pozabite na ustnice. Zdaj je Ëas, da kupite mazilo, ki bo polepšalo vaš zimski nasmeh. »e se bo-ste spozabili ter v mrazu in vetru oblizovali ali grizli ustnice, boste hrapa-ve in razpokane pozdravili z oblogo iz medu, potem pa le pazite, da bosta mazilo ali šminka vedno pri roki.

    Pa za začetek prižgimo svečke pod posodico, napolnjeno z vodo, v katero smo kanili nekaj kapljic eteričnega olja. V nekem smislu je to že aromaterapija, saj pravilno iz-brano eterično olje blagodejno vpliva na naše počutje.

    Pričarajmo si pravo vzdušje z opojnimi dišavamiHladni zimski meseci, še zlasti pa praznični december, so kot nalašč za razva-janje z eteričnimi olji. Samo kapljica ali dve dišečega olja in negativne učin-ke stresa bo kar odplaknilo stran, mi pa bomo sproščeni in polni energije.

    UËinki eteriËnih olj

    Kamilica − pomirja, lajša tesnobo in nespeËnost. Vrtnica − deluje proti depresiji, primerna je tudi za odišavljenje prostorov, saj ima Ëudovit vonj. Bergamotka − deluje antidepresivno, izboljšuje razpoloženje in sprošËa. Sivka − blaži stres, tudi glavobol in pomirja. PomaranËa − blago poživlja in vraËa energijo. Evkaliptus − krepi imunski sistem, hkrati pa deluje poživ-ljajoËe. Rožmarin − deluje stimulativno, odliËno odišavi prostore, poživlja kožo. Sandalovina − sladek vonj umirja, je primeren za meditacijo, deluje tudi kot afrodiziak.

    Blagodejne učinke eteričnih olj so prvi opazili Kitajci in jih začeli uporabljati v zdravilne namene. Njihov veliki zeliščarski priročnik iz leta 200 pred našim štetjem našteva kar 365 zdravilnih rastlin.

    Vpliva na telo in duha

    Kaj pravzaprav je aromaterapija? Povsem preprosto bi lahko re-kli, da je to terapija, ki se izvaja z eteričnimi olji, deluje pa tako na telo kot na duha. Kemični elementi v eteričnih oljih na različ-

    ne načine delujejo na naše telo, eni sproščajo in pomirjajo, drugi delujejo diuretično, tretji na dihalni ali krvni sistem ali pa kre-pijo odpornost celotnega organizma. Eterična olja po različnih postopkih najpogosteje pridobivajo iz zdravilnih zelišč, plodov, cvetov, lesa, smol, gomoljev ali trav. Naj ob tem opozorimo, da so v prodaji tudi sintetična olja, ki pa nimajo zdravilnih učinkov.

    Naredimo si pravo mešanico

    Če se lotevamo razvajanja z vonji doma, moramo biti nadvse pre-vidni pri izbiri in mešanju olj, saj lahko pride pri tem do raz-ličnih reakcij. Eterična olja so za masažo in pripravo lepotnih izdelkov primerna šele, ko so razredčena z nosilnimi olji; to so tista, ki jih z eteričnimi le obogatimo (denimo mandljevo ali so-jino). Oljno mešanico naredimo tako, da nekaj kapljic eteričnega olja primešamo v nosilno, in sicer 10 kapljic eteričnega na 20 mi-lilitrov nosilnega olja. Tudi v kopel spustimo le kakih 10 kapljic olja. Pozor! Prej moramo eterično olje zmešati denimo z jedilnim ali pa z mlekom, saj v vodi ni topno. Če pa smo bolj lene sorte, se raje odpravimo na sproščujočo masažo z aromaterapijo v center dobrega počutja in se prepustimo izkušenim rokam maserja.

    Opojne uËinke eteriËnih olj bomo obËutili tudi med masažo v wellness centru.

    Če nezdravo živimo, nam še tako draga vrhunska kozmetika ne bo pomagala do mladostnega in sijočega videza.

    Zablestimo s pravim pudrom

    Za izbiro pudra si vzemimo zadosti časa. Zelo koristno je, če dobimo vzorčke, ki jih lahko poizkusimo doma. Pozorne bodimo predvsem na tip kože: če imamo suho kožo, so primerni vlažilni in hranljivi pudri, če imamo mastno, bodo najbolj ustrezali pudri z mat učinkom, pa tudi puder v prahu ali kamnu, medtem ko se bo normalna koža za-dovoljila z vsem.

    Barva in prekrivnost

    Pogosto ženske rade zgrešimo pri barvi pudra in si kupimo pre-temnega ali preveč rožnatega. Prava barva je kar najbolj podo-bna tenu naše kože, kar moramo obvezno preveriti na dnevni svetlobi. In še o prekrivnosti. Puder s srednjo do polno prekrivnostjo izberemo, če je naša koža prekrita s kapilarami, madeži, braz-gotinicami, ki jih želimo skriti, drugače zadostuje že rahlo pre-kriven puder. Nepravilnosti lahko prekrijemo tudi z debelejšim nanosom pudra.

    Pudra nikoli ne nanašajmo na “golo” kožo. Najprej kožo dobro očistimo, nanjo nanesemo ustrezno kremo, šele nato sledi puder. Puder je podlaga za nanos make upa, saj z njim izenačimo ten kože, prekrijemo morebitne nepravilnosti in nečistoče.

    Gotovo ste kdaj imele priložnost srečati sicer urejeno žensko, ki je bila vi-deti, kot bi imela na obrazu masko. Da, veliko žensk še vedno ne zna izbrati pravega pudra za svoj obraz ter si kupujejo barve in teksture, ki so povsem neprimerne za njihovo kožo.

    Foto

    gra

    fija

    :O

    rien

    tE

    xpre

    ss

    Če ste si doslej s pudrom zgolj zavarovali kožo pred zunanjimi vplivi, pa si zdaj lahko omislite tudi takšnega, ki vam bo zgladil gube.

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05

    18 19

    Razvajajmo se Razvajajmo se

    Slovenci zelo radi gledamo televizijo, še zlasti pozimi, zato nam ni vseeno, kakšen aparat izberemo. Soditi mora v sam vrh dosežkov na področju videoaparatov, se skladati z opremo v stanovanju in nam omogočati posebno doživetje pri spremljanju dogajanja na za-

    slonu. Če si zares želite užitkov, vam priporočamo nakup tele-vizorja s funkcijo Ambilight, ki bo poleg vrhunske televizijske slike poskrbel tudi za ambientalno razsvetljavo.

    Uživajte ob kavi pred televizorjem in pozabite na sesanjeDan v tem zimskem času vse prehitro preide v temo. Ko pridemo iz službe, je prav, da poskrbimo zase in za svoje bližnje. Pred nami je praznični mesec, čas, ko obdarimo tudi svoje najdražje. Ko boste iskali darila, pomislite, kako bi jim lahko še bolj polepšali te dni in jih razvajali. Vrhunska zabavna elektronika in hišni pripomočki so lahko zelo lepo darilo.

    K odliËnemu filmu sodi odliËna kava

    K dobremu televizorju se vsekakor prilega tudi dober sistem domačega kina, ki nas med ogledom napetega filma prestavi v povsem drug svet. Izberite domači kino sistem, ki vam bo omogočal vrhunske užitke poslušanja in gledanja. Hkrati vam priporočamo nakup večkanalnega sistema, ki zagotavlja odli-čen prostorski zvok brez velikih zvočnikov in žic. Ob tem si privoščite še skodelico dišeče kave. Užitek je lahko še večji, če smo v prijetni družbi. Hitro in povsem enostavno jo lahko pripravite s kavnim avtomatom, seveda vrhunskim, ki izžareva strast, natančnost in popolnost.

    Naj sesalnik dela, ko vas ni doma

    Da bo dan popoln, lahko odmislite gospodinjska opravila. Za čist in urejen dom namesto vas poskrbi sodoben robotski se-salnik. Najnovejši modeli omogočajo, da ga sprogramirate in vnaprej nastavite čas začetka sesanja. Robotski sesalnik bo počistil stanovanje tudi takrat, ko vas ne bo doma. S trendov-skim dizajnom v eni izmed kovinskih barv bo v harmoniji z moderno opremljenim domom. Največja prednost robotskega sesalnika pa je, da se nikoli ne naveliča čiščenja.

    Medtem ko uživamo, robotski sesalnik dela namesto nas.

    Foto

    gra

    fije

    :ar

    hiv

    podje

    tja

    Mer

    kur P

    rihaja čas daril in drobnih pozornosti, Miklavž, bo-žič in novo leto – torej veseli december. Vsako darilo je del živega trikotnika, ki ga sestavljajo darilo, da-rovalec in obdarovanec. Je znamenje naklonjenosti in spoštovanja ter veliko pove o darovalcu.

    Vsebina pomembnejša od vrednosti

    Univerzalnega darila, ki bi ustrezalo vsem priložnostim, vsem ravnem obdarovancev in povrhu vsega še našim finančnim zmogljivostim, pač ni. Sama vrednost darila ponavadi ni zago-tovilo za uspeh, odločilnega pomena je vsebina darila, zgodba, ki jo darilo pripoveduje. Včasih je denimo način, na katerega darilo podarimo, pomembnejši od darila samega.

    Darilo moramo vrniti

    Kdaj pravzaprav se je začelo obdarovanje, ni povsem jasno, po vsej verjetnosti je ta običaj star toliko kot zgodovina človeštva. Vendarle pa je bistvo obdarovanja pravzaprav obveza dajanja, sprejemanja in povrnitve daru. To je eno ključnih spoznanj znanega filozofa Marcela Maussa, do katerega je prišel na podlagi primerjalnega proučevanja ob-darovanja. Menil je, da dar ustvarja zapleteno dolžniško raz-merje, iz katerega ni izhoda. Naj poenostavimo: darilo moramo

    Darilo naj ima zgodbo

    Italijanski pregovor pravi, da mora darilo zapreti usta darovalcu in jih od-preti obdarjencu. Pri tem vrednost ponavadi ni zagotovilo za uspeh, odločil-nega pomena je vsebina darila, zgodba, ki jo darilo pripoveduje.

    Sedem vprašanj obdarovanjaReceptov, ki bi nam omogoËili rutinsko, varno in hitro odloËanje pri izbiri darila, na žalost ni. Obdarovanje se tako pri nas kot v drugih kulturah vrti okoli iskanja odgovora na sedem neizogibnih vprašanj. Prav vseh sedem dilem moramo pravilno razrešiti, saj je dovolj napaka pri eni sami, da se obdarovanje sprevrže v polomijo z nasprotnim uËinkom.

    Kdo? Kdo je akter darovanja in/ali obdarjenec?

    Zakaj? Zakaj ga bomo obdarovali?

    Kaj? Kaj je cilj, ki ga bo doseglo darilo?

    Kako? Na kakšen način uresničiti zastavljeni cilj?

    S Ëim? S katerimi sredstvi bomo uresničili obdarovanje?

    Kje? Kateri je pravi kraj za izročitev darila?

    Kdaj? Kateri je pravi trenutek za izročitev darila?

    Bistvo obdarovanja je pravzaprav obveza dajanja, sprejemanja in povrnitve daru.

    Prejeto in vrnjeno darilo nikoli ne smeta biti enaki, slednje mora biti zmeraj večje oziroma vrednejše od dobljenega. Seveda ne nujno v materialnem smislu, lahko tudi zgolj v simbolnem.

    “Zvečer prestopim v svet otroške domišljije in najstniških neznank, dva čisto drugačna svetova, ki me tako posr-kata vase, da bi potrebovala malodane padalo za varen pristanek nazaj v zaključek delovne noči. Ponavadi mi pomaga še sobno kolo, ne nazadnje pa tudi mož. Nena-domestljivo zavetje doma in družine, vonj po morju in pogled nanj, včasih pa tudi družba prijateljev me ohra-njajo na nogah in mi napolnijo baterije za delovni teden. Gledališče, koncert, kino ali vikend v tujini sodijo med praznične razvade. Si pa za sprostitev še vedno ne vza-mem dovolj časa, si ga bom pa!V prazničnem času se nameravam razvajati v dvoje v kakšni okrašeni evropski prestolnici, na družinskem prazničnem smučanju in s peko domačih piškotov ter drugih dobrot. Moji najdražji so lani obnemeli, ko sem jim spletla zimske kape, toliko, da niso še spali v njih, letos pa so na vrsti še šali. Kakšna ura več pozornosti kot med letom pa bo pika na i.”

    Povedala nam je

    Kako se po dolgem delavniku razvajaJanja Božič Marolt, direktorica Mediane

    Foto

    gra

    fija

    :B

    ojana

    K.©

    kodi

    Ë

    Izberite izvirno novoletno darilo za vaše najbližje, poslovne partnerje in prijatelje.

    Z darilnimi boni Sunny Studia lahko polepšate prednovoletni čas.

    Podarite blagodejne masaže in razvajanje v SPA-ju iz pestre ponudbe Sunny Studia.

    Darilne bone in darilne pakete lahko po svojih željah izberete tudi sami.

    Pri nakupu večje količine darilnih bonov ponujamo posebni prednovoletni popust.

    Dodatne informacije: 01 513 44 44, www.sunny.si

    Sprostitev telesa in duha z izjemnimi programi Sunny Studia na Regentovi cesti 37 v Dravljah v Ljubljani.

    SUNNY TUD IO

    FITNES, VODENE VADBE, SOLARIJ, MASAŽE, KOZMETIČNE NEGE, PEDIKURA, MANIKURA, DEPILACIJE, SAVNE, SPA, AJUR, ORIENT, THALAXA, MUNI KLUB, SUNNY SKY, SUNNY SHOP, SUNNY HAIR, RESTAVRACIJA, SONČEK ...

    Sunny studio, d.o.o., Regentova cesta 37, 1000 Ljubljana – Dravlje,

    Tel.: 01 513 44 44, fax.: 01 513 44 60, e-mail.: [email protected], www.sunny.si

    Odprto vsak dan od 7.30 do 23 ure.Sobote, nedelje in prazniki od 9.00 do 21. ure.

    Mer

    kur,

    d. d

    ., C

    esta

    na

    Okr

    og

    lo 7

    , 42

    02

    Nak

    lo

    F

    oto

    : Dav

    id C

    om

    ba

    Zbirajte nalepke! Od 1. do 31. decembra 2006.

    Ujemite darila,

    ujemite popuste!

    V mesecu decembru v

    sak nakup nad 1.999

    SIT prinaša eno nal

    epko.

    ZBIRAJTE NALEPKE

    IN UJEMITE JANUA

    RSKE POPUSTE:

    Pridobljeni popust b

    oste lahko uveljavili

    do konca januarja 20

    07

    ob nakupu česarkoli

    iz zaloge razen izdel

    kov gradbenega ma

    teriala,

    stavbnega notranjeg

    a in zunanjega pohiš

    tva ter izdelkov, ki so

    že

    vključeni v druge pro

    dajne akcije; akcijski

    popusti se ne sešte

    vajo.

    Še več ugodnosti in prijetnih presenečenj v decembrskem Merkurjevem katalogu “Najboljši v akciji!”

    5 nalepk za 10 % popust

    4 nalepke za 8 % popust

    3 nalepke za 6 % popust

    V mesecu decembru v

    sak nakup nad

    V mesecu decembru v

    sak nakup nad 1.999

    SIT prinaša eno nal

    epko.

    ZBIRAJTE NALEPKE

    IN UJEMITE JANUA

    RSKE POPUSTE:

    ujemite popuste!

    stavbnega notranjeg

    a in zunanjega pohiš

    tva ter izdelkov, ki so

    že

    ujemite popuste!

    �������������������������������� ���������������������

    Darilo ima dvojni uËinek: osreËi darovalca in obdarjenca.

    ������������������������������������������������������������

    ���������������������������������������������������������������������

    C

    M

    Y

    CM

    MY

    CY

    CMY

    K

    Jaguar XK FinanceClub 181x91.pdfPage 1 11/2/06 11:52:25 AM

    vrniti. Pri tem je najpomembneje, da prejeto in vrnjeno darilo nikoli ne smeta biti enaki, slednje mora biti zmeraj večje ozi-roma vrednejše od dobljenega. Seveda ne nujno v materialnem smislu, lahko tudi zgolj v simbolnem. Da nam to uspe, moramo o tem, kaj bomo nekomu podarili, razmišljati že veliko prej, saj rešitve v zadnjem hipu pogosto niso preveč posrečene. Torej, skušajmo biti izvirni in presene-timo s čim novim in drugačnim, saj se darilo meri po izvirnosti in ne po vrednosti.

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Razvajajmo se Razvajajmo se

    20 21

    V fitnes center po kondicijo za smukoSmučanje je fizično zahteven šport, zato se je treba nanj dobro telesno pripra-viti. Če boste v kondiciji, boste smučali laže in dlje časa, zmanjšali verjetnost poškodb in tako kar najbolje izkoristili smučarski dan ali tedensko smuko.

    Ker so vremenske razmere jeseni in pozimi zunanjim športnim dejavnostim običajno nenaklonjene (letoš-nja sezona je sicer izjema), se na smučanje pripravite v fitnesu. Kardiovaskularne priprave

    Kot pravi Uroš Mušič, inštruktor fitnesa, naj bi se povprečen človek, tak, ki se ukvarja z rekreacijo, začel pripravljati na smučarsko sezono šest do osem tednov prej. Tistim, ki veliko časa preživijo sede v pisarni in se bolj redko gibljejo, svetuje kardiovaskularne priprave. »Priporočam uporabo sobnega ko-lesa, orbitreka in tekačev, na katerih si okrepite srčno mišico. Tako najlaže pridobite fizično kondicijo, ki je zelo pomembna za vzdržljivost na smučarskih strminah. Za zelo neaktivne in ljudi s prekomerno težo priporočam hitro hojo na tekačih, ki jo stopnjujejo do teka.«

    Nožne mišice so najpomembnejše

    Pri smučanju največ delajo nožne mišice, ne smemo pa pozabi-ti mišic zgornjega dela telesa, ki so pomembne za pravilno držo in uporabo palic. Mušič za krepitev stegenskih mišic priporoča naslednje vaje: počep, izteg in upogib kolena ter izpadni korak. Pri izpadnem koraku in počepu delajo tudi zadnjične mišice, ki so zelo pomembne pri smukaški preži. »Priporočam tri do pet serij, 12 do 15 ponavljanj. Pri vajah izpadnega koraka je dovolj, da ženska v vsako roko prime dvokilogramsko utež. Začne naj z enim kilogramom in konča z dvema kilogramoma v vsaki roki. Moški pa naj začnejo vaje s pet- do šestkilogramskimi utežmi in končajo z utežmi do deset kilogramov,« svetuje Mušič.

    Posvetujte se z inštruktorjem fitnesa

    Ob vpisu v fitnes imamo običajno na voljo predstavitveni ozi-roma brezplačni program vadbe. To pomeni, da nam ob prvem obisku fitnesa inštruktor razloži in pokaže, kako naj pravilno izvajamo posamezne vaje. Pouči nas o vajah za ogrevanje, ki jih moramo opraviti pred vajami na napravah za fitnes. Po tej vadbi sledi še obvezno raztezanje mišic. Inštruktor fitnesa je ves čas navzoč v dvorani in je na voljo za kakršnakoli vprašanja glede pravilnega izvajanja vaj. Samo s pravilno vadbo namreč lahko dosežete, da bo mišica zdržala smučarske napore, ne da bi zaradi tresočih se in utrujenih nog morali predčasno končati smuko ali - še v slabšem primeru – doživeti poškodbo. V fitnes centrih lahko najamete tudi osebnega trenerja, ki vas spodbuja pri vajah in pazi, da jih izvajate pravilno. Prav tako so v pomoč ogledala, v katerih lahko tudi sami nadzorujete svoje gibe. Fit-nes center naj bi obiskovali trikrat na teden, pri čemer naj si dnevi vadbe ne sledijo zaporedoma. Po aktivnem dnevu naj bo vsaj en dan oddiha.

    Za krepitev stegenskih mišic so najboljše vaje počep, izteg in upogib kolena ter izpadni korak.

    Pri smuËanju najbolj delajo mišice nog, ne smemo pa pozabiti mišic zgornjega dela telesa, ki so pomembne za pravilno držo in uporabo palic.

    Foto

    gra

    fija

    :A

    rhiv

    Fit

    nes

    cent

    raB

    IT

    Preporod mehanskih ročnih ur

    Veliko povpraševanje po mehanskih ročnih urah na novih vzhodnoevropskih in azijskih trgih je med urar-ji sprožilo pravo evforijo. Na letošnji svetovni razstavi ur in nakita v Baslu se je trlo kupcev z vsega sveta, ki so v hipu razgrabili omejene kolekcije.

    Tradicija izdelovanja preciznih mehanskih ur sega v prvo polovico 19. stoletja, ko so v Francoski Juri na gorskih kmetijah prvi finomehanični navdušenci pre-življali dolge zime brez stika z dolino. Poleg žepnih ur so bili takrat zelo iskani ladijski kronometri. Ko so se vojne v Evropi umirile, je celotna panoga preciznih časomernih instru-mentov zašla v krizo, hkrati pa so doživljale zmagoslavje kvarč-ne ročne ure, ki so bile cenovno izrazito dostopnejše in zelo toč-ne. V zadnjih letih pa se zanimanja za mehanske ure povečuje, predvsem pri občudovalcih vrhunskih tehničnih rešitev.

    VeË kot ima mehanska roËna ura zapletenih mehanizmov, ki jih imenujemo komplikacije, višja je njena vrednost - stane lahko celo veË kot športni avto.

    Zelo dobra naložba je zlasti dragoceni biserni nakit, saj visokokakovostnih biserov ni na pretek, njihova vrednost pa nenehno raste. Med materiali za izdelavo nakita se zaradi svojih izrednih lastnosti čedalje bolj uveljavlja tudi platina. Za moške je denimo zelo aktualen in primeren nakit iz plemenitega jekla, za ženske z izrecnim ob-čutkom za lepo obliko pa italijanski srebrni nakit.

    Cenjeni unikatni izdelki

    Visoko ceno imajo unikatni izdelki. Nekateri dosegajo tako vi-soko vrednost, da jih kot posebno dragocenost hranijo v muze-

    Mehanizmi iz stotin majËkenih delov

    Najbolj precizne urne mehanizme, sestavljene iz stotin majč- kenih delov, imenujemo komplikacije. To so mehanizmi, ki nam omogočajo več kot zgolj prikaz ur, minut in sekund. V to kategorijo uvrščamo večini dobro znano štoparico, datum in budilko, pa tudi zelo zapletene mehanizme, ki jih imenujemo minutna repeticija, večni koledar, »reveil« ali pa »tourbillon«. Ura z vgrajenim »tourbillonom« in repeticijo lahko stane celo več kot vrhunski športni avtomobil.

    ≈Tourbillon« je kralj komplikacij

    »Tourbillon« je do nedavnega veljal za najtežjo komplikacijo v urnem mehanizmu. Prestižni status mu je zagotovil poda-tek, da je sestavljen iz skoraj stotih kovinskih delcev, ki skupaj tehtajo manj kot gram. Smisel »tourbillona« je izničevanje na-pak v teku ure, ki jih povzroča nepravilna težnost. Nemirka, kolesce, vpeto v os, dozira impulze tekočega časa z nenehnim vrtenjem, kakor da bi se kolesce nenehno navijalo in odvija-lo. Pri sferičnih »tourbillonih« je zanimivo, da se vrtijo enkrat okoli svoje osi v minuti, in to ne samo levo desno, ampak tudi naprej nazaj.

    Nakit ni le okras, je tudi naložba Če je nakit zares kakovosten, pomeni tudi dobro naložbo kapitala. Seveda pa je to le nakit iz vrhunskih materialov, vrhunsko oblikovan in tudi vrhunsko izdelan.

    Želja po ustvarjanju je v vsakem izmed nas. Zakaj ne bi tudi ti ustvaril(a) svoje ideje in izrazil(a) vso svojo domišljijo? Priložnost je tukaj in z nekaj sreče boš postal(a) lastnik(ca) svoje sanjske smučke.

    Od žensk za ženske

    Urška Hrovat, nekdanja zmagovalka svetovnega pokala, se je kmalu po vrhuncu profesionalne smučarske kariere odločila, da se od tekmovalnega smučanja poslovi. Nje-na usodna povezanost s smučanjem jo je pripeljala tudi v Elan, kjer je postala produktni vodja za žensko linijo Elanovih smuči. Urška se ukvarja z vprašanjem, kako najti najboljši način, da bodo lahko ženske z vsega sveta izkusile vse prednosti Elanovih tehnologij, razvitih po-sebej za ženske.

    W Studio by Elan

    W Studio by Elan vključuje inženirke, oblikovalke, stro-kovnjakinje s področja trženja, odlične smučarke in nič manj pomembne proizvodne delavke. »Neverjetno pri proizvodnji smuči je prav to, skozi koliko rok gredo ma-teriali, dokler ne nastane končni izdelek, par smuči, ki ga kasneje vidimo v trgovinah,« je povedala Urška ob pre-gledovanju detajlov v proizvodnji.

    Sledenje modnim trendom

    Urška igra pomembno vlogo predvsem na področju ob-likovanja: »Veliko razmišljam o podrobnostih, o detaj-lih, ki naredijo žensko kolekcijo smuči iz Elanovega W Studia nekaj posebnega in dragocenega, poleg tega da imajo odlične vozne lastnosti. Slediti moramo modnim trendom, dogodkom in razstavam ter tako najti nove ide-je za ustvarjalno delo. Ljudje imamo prirojen občutek za estetiko, a kljub temu je v končni fazi oblikovanja smuči izrednega pomena oblikovalska agencija, ki idejo pre-tvori v realnost.« Urška je prepričana o uspehu ženske linije smuči W Studia: »Privlačen videz smuči in odlične vozne lastnosti so zdaj na voljo za vse smučarke. Rada bi vas prav kmalu videla na Elanovih smučeh. Popeljale vas bodo na smučarsko dogodivščino, ki je ne boste nikoli pozabili.”

    Kako zaËeti?

    Najprej obiščite spletno stran W Studia http://wstudio.elanskis.com, kjer boste našli obris Elanovih smuči. Po-tem je na vrsti vaša ustvarjalnost. Lahko ustvarjate na ra-čunalniku ali pa kar z rokami. Za katerikoli način se boste odločili, vaša domišljija naj ima prosto pot. Edina stvar, ki jo od vas zahtevamo, je, da na vaš sanjski dizajn umestite ime Elan.

    Rok za oddajo dizajnov & izbor

    Ste zadovoljni z vašim trudom? Ko boste, pošljite vaš dizajn na e-naslov: [email protected] po običajni pošti na: Elan, d. o. o. W Studio - oblikovalski izziv

    Begunje 1

    4275 Begunje, Slovenija

    Rok za oddajo dizajnov je 15. januar 2007. Zmagovalni dizajn bodo izglasovale sodelavke W Studia, razglašen pa bo kmalu po koncu izziva.

    Elanov oblikovalski izziv

    Bodite ustvarjalni

    Pri Elanu vas čaka vaša sanjska “wave” smučka, oblikovana tako, kot ste si sami zamislili. Po 60 letih tradicije v oblikovanju smuči ste zdaj na vr-sti vi. Pokažite nam, iz kakšnega testa ste narejeni. To je vaša edinstvena priložnost – bodite ustvarjalni. Elanov oblikovalski izziv se vrača.

    PRIVLA»NE NAGRADE1. nagrada: par Elanovih “wave” smuËi s tvojim dizajnom

    2. nagrada: smuËarski komplet W Studia

    3. nagrada: softshell jakna W Studia

    VeË o Elanovem W Studiu in oblikovalskem nateËaju si poglejte na http://wstudio.elanskis.com

    Fitnes center naj bi obiskovali trikrat na teden, dnevi vadbe pa naj si ne sledijo zaporedoma. Po aktivnem dnevu naj bo vsaj en dan oddiha.

    Za tiste, ki so bolj leni in jim manjka motivacije za vadbo, je obisk organizirane vadbe odliËna izbira.

    RoËna ura, ki bije

    Druga komplikacija je minutna repeticija. Ta deluje po na-čelu znamenitega londonskega Big Bena in njegovega bitja, s katerim oznanja, koliko je ura. Pri ročni uri pritisnemo temu namenjen gumb in ura nam odzvoni točen čas. Večni koledar prikazuje točen dan, datum, mesec in leto, in to ne glede na to, ali je leto prestopno in če ima mesec 30 ali 31 dni. »Reveil« pa je preprosto budilka, ki zvoni ob nastavljenem času, in to s pravim cingljajočim zvoncem. »Power Reserve« nam kaže, za koliko časa imate še navito uro. Za tiste, ki jih rada nosi luna, obstaja celo komplikacija, ki prikazuje lunine mene.

    jih. Muzejskih unikatov sicer ne morete kupiti, lahko pa si pri-voščite unikatne poročne prstane z briljanti ali brez, gravirane s posebnimi individualnimi znamenji, tudi s posebnim skriv-nim izrekom ali prstnim odtisom ljubljene osebe. Doslej se je bilo treba po prestižne blagovne znamke ročnih ur in nakita odpraviti v tujino, od decembra dalje pa preprosto zavijete na Cankarjevo cesto v Ljubljani, kjer so odprli novo trgovino z mehanskimi ročnimi urami in nakitom prestižnih blagovnih znamk. Lastniki med drugim upajo, da bo trgovina pripomogla k oživitvi znamenite predvojne ljubljanske prome-nade.

  • oglasna

    priloga

    petek ¤ 1. december 2006 ¤ št. 05 Razvajajmo se

    22

    Pet naj smučarskih destinacij letošnje sezone

    SAAS FEE Švica

    Vasica pod ledenikom, obdana s 13 mogočnimi štiritisočaki, se je iz mirnega zaselka, ki so ga obiskovali redki gorski plezalci, razvila v svetovno znano zimskošportno središče. Leži v središ-ču Walliserskih Alp, dobrih sto kilometrov oddaljena od Berna. »Alpski biser«, kot jo imenujejo, se s svojo vrhunsko ponudbo uvršča med najbolj mondene kraje v Švici. Promet z avtomobili in motorji je prepovedan, po vasici vozijo električni avtomobili, ki vas in vašo prtljago prepeljejo na želeno lokacijo.

    VERBIER Švica

    Ta smučarski kraj je priljubljen predvsem med slovenskimi ekstremnimi smučarji in deskarji, saj tu gostuje najbolj eks-tremno tekmovanje za smučarje in deskarje v Evropi. Ponuja se vam obilo možnosti za turno in variantno smučanje, seve-da tudi »slabši« smučarji pridejo na svoj račun. Morda bodo predvsem ob novozapadlem snegu nekoliko razočarani tisti, ki so navajeni »polikanih« italijanskih in avstrijskih smučišč, saj vzdrževalci vsaj na začetku kar nekaj prog pustijo, da jih zvozijo turisti sami. Vas Verbier zaznamujejo značilne plan-šarske koče, zato je bivanje v zimski idili nadvse prijetno.

    Čeprav je vreme bolj zgodnje jesensko kot zimsko, pa se bodo prav te dni na široko odprla vrata nove smučarske sezone. V nekaj slovenskih turističnih agencijah smo povprašali, katere so njihove letošnje najbolj priljubljene smučarske destinacije, in naredili izbor petih najbolj zanimivih.

    SCHLADMING Avstrija

    Smučišče, primerno za vrhunske smučarje, v neposredni bližini Slovenije. Bogata ponudba športov, rekreacije in zabave po smu-čanju: termalno kopališče s petimi bazeni, diskoteke, navaden bazen, drsališče, igrišč