Spodaj so zgolj primeri praktičnih primerov ter trditev in vprašanj, ki pridejo v poštev za izpit. Število trditev oz. vprašanj pri posameznem poglavju ni indikacija pomena tistega poglavja (torej tudi števila vprašanj/trditev ki bodo na izpitu iz določenega poglavja), temveč je odvisno zlasti od inspiracije avtorja trditev in vprašanj. Poleg tega so nekatere teme bolj primerne za formuliranje trditev ali vprašanj kot druge.

Pričakujem, da pred ponavljanjem 19. 01. 2015 rešite vse primere, trditve in vprašanja.

Na ponavljanju bomo sistematično obravnavali vse primere, od trditev in vprašanj pa samo tiste, glede katerih boste imeli vprašanja.

PRIMERI

1.Morska ožina, ki v smeri sever – jug povezuje dva dela odprtega morja, se nahaja v teritorialnih vodah države A. V ožino vpluje konvoj vojaških ladij države B, ki leži južno od države A. Konvoj je namenjen na izvajanje vojaških vaj v odprtem morju, severno od države A. Vojska države A, ki iz srednjeveške trdnjave nadzira vhod v ožino, sproži nekaj opozorilnih strelov v zrak, ker poveljujoči oficir meni, da bi vojaške ladje tuje države morale vprašati za dovoljenje, da lahko vplujejo v teritorialne vode države A. Vojaške ladje države B odgovorijo s topovskim obstreljevanjem trdnjave, tako da jo uničijo ter ubijejo vsaj 10 vojakov države A.a. Katere kršitve mednarodnega prava lahko izluščite iz gornjega primera? Kdo jih je zagrešil? Kdo je odgovoren?b. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je za reševanje spora pristojno Meddržavno sodišče (ICJ)? Obe državi sta članici OZN.

2.V državo A se k svoji prijateljici Y, državljanki te države, zateče X, ki je zelo iskan trgovec z mamili in je državljan države B. Ko vlada države B izve, kje se skriva X, pošlje notranji minister tja skupino že upokojenih tajnih agentov, ki ga prisilno odvede v državo B in ga tam izroči policiji. Med akcijo eden izmed bivših agentov grobo odrine X-ovo prijateljico Y, tako da ta pade po stopnicah in zaradi udarca v glavo utrpi hude telesne poškodbe, ki so trajne narave. Ker med obema državama ne pride do nobenega dogovora glede incidenta, država A zaradi ravnanja upokojenih agentov proti državi B sproži postopek pred ICJ. Obe državi sta članici OZN.a. Ali je podana pristojnost ICJ za reševanje spora?Država B se brani z naslednjimi argumenti:b. Primarno: da ne odgovarja za ravnanje teh oseb, ker niso več njeni uslužbenci (organi).c. Subsidiarno: če odgovornost vendarle obstaja, glede X-a ni bilo kršeno mednarodno pravo, saj so agenti na podlagi X-ovega državljanstva imeli pravico izvršiti aretacijo. Glede X-ove prijateljice Y pa je agent ki jo je grobo odrinil prekoračil pooblastila, saj je imel dovoljenje za uporabo sile le glede X-a.

1

d. Ali lahko država A zahteva od države B odškodnino v korist Y?e. Denimo, da ima Y poleg državljanstva države A tudi državljanstvo države B, kaj menite o aktivni legitimaciji države A?

3.Z januarjem 2014 začne država A za banane, ki jih uvaža iz držav C, D in E, na podlagi posebnih sporazumov (ki so sklenjeni zaradi kolonialnih povezav z državo A v preteklosti) zaračunavati uvozne carine v višini 2,5%. A uvaža banane tudi iz držav X in Y, vendar ob uvozu iz teh dveh držav zaračunava uvozne carine v višini 5%. Vse navedene države so že vrsto let članice Svetovne trgovinske organizacije (STO). Državi X in Y menita, da država A pri zaračunavanju uvoznih carin za banane krši svoje obveznosti iz članstva v STO (vsaj enega sporazuma, sklenjenega v okviru STO).a. Ali se strinjate s stališčem držav X in Y? Če se, katera obveznost v katerem sporazumu je kršena? b. Država X kot odgovor na ravnanje države A zviša uvozne carine na avtomobile iz A z 10% na 15%. Ali je to ravnanje skladno z mednarodnim pravom? (denimo da je A dejansko kršila svoje obveznosti).c. Država Y sproži proti državi A postopek pred ICJ. Ali je to sodišče pristojno? Obe državi sta članici OZN.

4.WestOil je naftna družba s sedežem v državi A in ima že vrsto let koncesijo za črpanje nafte v državi B. Koncesijo izkorišča preko svoje (100%) hčerinske družbe B(W)estOil, s sedežem v prestolnici B. Obdobje uspešnega poslovanja pa se konča, ko pride v državi B do revolucije. Nova revolucionarna oblast sprejme zakon, po katerem vlada države B vsem gospodarskim družbam, ki imajo sedež v državi B in so (pretežno) v tuji lasti, postavi izvršilnega direktorja z neomejenimi pooblastili, ki odgovarja izključno vladi države B. Tako pride v družbo B(W)estOil za izvršilnega direktorja gospod X, ki je sicer s težavo dokončal osnovno šolanje, a je nečak novega ministra za energetiko. X prične zamenjevati vodilno osebje (državljane države A) s svojimi prijatelji, tako da v kratkem času vse vodstvo družbe sestavljajo povsem nekompetentne osebe. Posledično začne B(W)estOil poslovati z vse večjo izgubo. Za nameček pa nova oblast v državi B prepove vsakršen transfer dividend gospodarskih družb iz B v tujino. Po novem se morajo vsi dobički investirati v infrastrukturne projekte v državi B. Ustava B prepoveduje sodno presojo zakonodajnih aktov.

a. WestOil trdi, da je prišlo do nacionalizacije njenega premoženja in zahteva od države B nadomestilo oz. odškodnino. B pa trdi da nacionalizacije ni bilo, saj ni prišlo do odvzema premoženja. Kaj menite vi?b. Ne glede na vaš odgovor pod a., kako lahko WestOil pride do nadomestila oz. odškodnine?c. Kaj je stabilizacijska klavzula?d. Čeprav ima WestOil svoj sedež v državi A, je 92% kapitala v rokah fizičnih in pravnih oseb, ki imajo državljanstvo države C oz. sedeže v tej državi. Tako na podlagi fakultativne klavzule iz člena 36/2 SMS država C sproži proti državi B postopek iz naslova diplomatske zaščite družbe Westoil. Ali ima aktivno legitimacijo?

5.Državi A in B imata spor glede meje. Dogovorita se za posredovanje predsednika države C, ki naj bi pripeljalo do rešitve najkasneje do konca leta 2012, sicer pa bo treba poiskati drug način

2

reševanja spora. Posredovanje je bilo neuspešno in 27.12. 2012 je bil sestanek, na katerem sta bila prisotna zunanja ministra držav A in B ter posebni odposlanec predsednika države C. Dogovorjeno je bilo, da se s posredovanjem vseeno nadaljuje, tako da se drugimi načini reševanja spora počaka še do konca leta 2013. Zapisnik s sestanka so podpisali vsi trije. V nasprotju z navedenim dogovorom država A sproži postopek (tožbo) pred ICJ (A in B sta sprejeli fakultativno klavzulo iz člena 36/2 SMS brez pridržkov).Država B trdi, da je A s tožbo pred ICJ kršila svojo pogodbeno obveznost, ki jo je sprejela, na sestanku 27.12. 2012. Država B ugovarja:a. Zgolj zapisnik s sestanka ne ustvarja veljavne mednarodnopravne obveznosti, zato lahko A sproži reševanje mejnega spora pred ICJ.b. Zapisnik ne zavezuje, ker se zunanji minister države B ni zavedal tega, da s podpisom zapisnika podpisuje mednarodno konvencijo.c. Četudi bi zapisnik predstavljal mednarodno konvencijo, ta države B ne zavezuje, ker je po ustavi potrebna ratifikacija s strani parlamenta.Obravnavajte gornje argumente.

6.Tanker Innocentia, v lasti družbe CheapOil s sedežem v državi X, pluje pod zastavo države A in znotraj ekskluzivne ekonomske cone (EEC) države B prodaja nafto ladjam, ki tam lovijo ribe. Tanker se giblje približno 150 – 200 NM zahodno od verige otokov, ki se nahajajo pred obalo. Člani posadke imajo državljanstvo vrste držav, vendar pa nihče ni državljan A ali B. Patruljni čoln obalne straže države B le nekaj milj od zahodnega zunanjega roba EEC zaustavi tanker, pregleda ladjo in prisili posadko, da tanker odpelje v najbližje pristanišče v državi B. Čeprav se posadka ni upirala, je obalna straža pri zaustavljanju uporabila strelno orožje in pri tem ranila dva mornarja. V pristanišču organi države B uvedejo postopek zoper lastnika ladje (in nafte) in zoper kapitana zaradi carinskega (nedovoljenega uvoza nafte v EEC) in davčnega prekrška (prodaja neobdavčene nafte). Obema se naloži visoke denarne kazni, nafta v tankerju pa se zapleni.a. Država A v postopku pred Mednarodnim sodiščem trdi, da je država B kršila mednarodno pravo s tem, ko je vršila carinski nadzor v svoji EEC – država B pa trdi, da ima do tega pravico.b. Država A zahteva odškodnino zaradi ravnanja države B tako v korist članov posadke, kot tudi lastnika ladje. Država B ugovarja da (i) A ne more izvajati diplomatske zaščite, ker kapitan in lastnik ladje niso izčrpali pravnih sredstev v državi B in (ii) ker je pogoj za izvajanje diplomatske zaščite državljanstvo oziroma pripadnost pravne osebe državi, ki izvaja diplomatsko zaščito. Vendar v tem primeru nihče od članov posadke ni imel državljanstva A, lastnik ladje pa ima sedež v državi X.Obravnavajte vse zgoraj navedene argumente.

7.X je po rojstvu državljan države A, poleg tega pa je tudi naturaliziran državljan C. Gospod X je živel v državi B (ne da bi pridobil njeno državljanstvo) že več desetletij. Ko sta državi A in B stopili v vojno, je bil kot državljan sovražne države (A) interniran, medtem ko mu je bilo (veliko) premoženje odvzeto. Po vojni je država C pred ICJ pričela postopek iz naslova diplomatske zaščite proti državi B. Slednja je zavzela stališče, da država C nima aktivne legitimacije, ker je bil X državljan države A. a. Država C se postavi na stališče, da mednarodno pravo daje vsaki državi pravico da sama odloča, kdo so njeni državljani, in zato je treba X-a šteti za državljana C. Aktivna legitimacija je torej podana.

3

b. Država B stoji na stališču: (i) da pravica, kot jo zatrjuje država C v mednarodnem pravu ne obstaja. (ii) Če pa bi že obstajala, država C ni dolžna priznati X-ovega državljanstva države C, ker tam X nikoli ni živel.Obravnavajte vse gornje argumente.

8.OZN leta 2000 pošlje na krizno omočje, kjer grozi vojna med državama A in B svojega visokega funkcionarja gospoda X, ki je državljan države N, da bi posredoval med vladama sprtih držav. Vendar hoče država A izsiliti vojno, zato da predsednik vlade svoji tajni službi nalogo, da gospoda X ugrabi in ga drži zaprtega, tako da ne bo mogel opravljati svoje funkcije, ne smejo pa mu »skriviti niti lasu.« Ko agenti države A držijo X-a zaprtega, ta po dveh tednih poskusi pobegniti, a ga agenti z grobo silo ustavijo ter ga pri tem tako poškodujejo, da zaradi posledic poškodb umre. Ko se o incidentu razve, OZN od države A zahteva odškodnino, tako zase, kot v korist X-ovih svojcev. Država A se brani z naslednjimi argumenti, do katerih se morate opredeliti:a. OZN ne more od A zahtevati odškodnine, ker ji ta pristojnost ni bila podeljena v Ustanovni listini. b. Če bi OZN že lahklo zahtevala pristojnost za lastno škodo, je ne more zahtevati v korist X-ovih svojcev, ki nimajo nobene povezave z OZN. Aktivno legitimirana bi bila kvečjemu država N (katere državljan je bil X in so njegovi svojci). c. Če bi že obstajala aktivna legitimacija OZN, država A ne odgovarja, ker so agenti očitno prekoračili svoja pooblastila. d. Denimo, da je država A leta 1950 ob pristopu k OZN brez pridržkov podpisala fakultativno klavzulo iz 46. člena SMS, ali lahko OZN proti A sproži postopek pred Meddržavnim sodiščem v Haagu?

9.Leta 2013 ponovno pride do spora med državama A in B, ker ribiči iz države A lovijo ribe v teritorialnih vodah države B. Država A se sklicuje na pogodbo med A in B iz leta1799, s katero je država B priznala ribiškim ladjam iz države A pravico do ribolova v teritorialnih vodah države B. Država B meni, da je pogodba iz leta 1799 nična, ker je bila sklenjena na podlagi groženj države A z vojaško intervencijo. Poleg tega ribiči iz države A tam sploh niso lovili rib med letoma 1900 in 2002. Država A se sklicuje tudi na izjavo ministra države B za kmetijstvo in ribolov na konferenci v zvezi z ribolovnimi spori med državami A, B, C in D, da organi države B do dokončne rešitve spora ne bodo ukrepali proti ribiškim ladjam iz države A, C in D. Država B trdi, da je to enostranska izjava, ki ne zavezuje, poleg tega pa minister ni imel poblastila, vlade ali parlamenta.Ali imajo ribiči iz države A pravico loviti ribe v teritorialnih vodah države B? a. Ali je sploh potrebno dovoljenje države B?b. Ali državo B (še vedno) zavezuje pogodba iz leta 1799?c. Ne glede na vaš odgovor pod b, denimo da pogodba ne velja več, ali državo B zavezuje izjava njenega ministra za kmetijstvo in ribolov?Obe državi sta stranki Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.

10.X, državljan države B, odpotuje na zimske olimpijske igre v državo A. ko hoče vstopiti na prizorišče smučarskih skokov, ga aretirata dva policista, ker ga imata za zelo iskanega člana teroristične skupine, ki je grozila s terorističnimi napadi v državi A v času olimpijskih iger. X-a so odpeljali v neko klet, kjer so ga več ur zasliševali in mučili pripadniki posebnih enot

4

policije države A. Ko so ugotovili, da imajo v rokah napačnega človeka, so ga odpeljali do najbližje bolnišnice in ga tam vrgli iz avtomobila.X gre na ambasado države B in tam prosi za pomoč. Obe državi sta članici OZN.

a. Kako se imenuje zaščita X-a s strani države B proti državi A? gre za pravico ali dolžnost države B?b. Ali lahko država B sproži pred Meddržavnim sodiščem postopek proti državi A? Pogoji?c. Kateri so pogoji za odgovornost države A, ki trdi, da so policisti prekoračili pooblastila? Katera pravna pravila se uporabijo?

11.X je gospodarska družba, ki je ustanovljena po pravu države B (kjer ima tudi svoj statutarni sedež), medtem ko vse posle vodi iz države C, kjer je glavna pisarna. X je pomemben investitor v z nafto bogati državi A. Po zadnjih volitvah pride v državi na oblast “Stranka socialistov”, ki s posebnim zakonom razlasti vse premoženje zasebnih (domačih in tujih) investitorjev v naftni industriji države A. Nacionalizacija je bil izvedena v sklopu obsežnih gospodarskih reform. Kot nadomestilo pa domačim in tujim razlaščencem izda državne obveznice v lokalni valuti, ki bodo zapadle v plačilo 5, 10, 15 in 20 let po izdaji. X sproži proti državi A pred njenim sodiščem sodni postopek, vendar prvostopenjsko sodišče tožbo zavrže, ker v skladu z ustavo ni možna sodna presoja zakonodajnih aktov. Zatem država B zahteva, da država A vrne odvzeto premoženje ali pa zanj izplača takojšnje, zadostno in učinkovito nadomestilo v trdi valuti (dolarjih, švicarskih frankih ali eurih). Država A zavrne to zahtevo in se sklicuje na klavzulo v investicijski pogodbi med A in X-om, s katero se X odpoveduje zaščiti s strani drugih držav. Poleg tega je X-ova domača država C in ne B. X tudi ni izčrpal vseh pravnih sredstev v državi A. Državi spor predložita ICJ (A in B sta članici OZN).a. Ali je podana pristojnost ICJ?b. Komentirajte stališči držav A in B:

i. glede nadomestila in ii. glede diplomatske zaščite X-a s strani države B.

12.Y je veleposlanik države A v državi B. Obveščevalna služba države B ga že dlje časa sumi, da podpira teroristično organizacijo “Libertas” ki je zelo aktivna v tej državi. Med obsežno policijsko akcijo se uspe X (državljan B), eden od vodij “Libertas”, zateči na ambasado države A v državi B. Ko policija države B zahteva X-ovo izročitev, Y zahtevo zavrne, z utemeljitvijo, da uživa X diplomatski azil. Ko zunanje ministrstvo države B obvesti Y, da država B diplomatskega azila nikoli ni priznavala in ga zato ni dolžna spoštovati, odgovori Y, da je bil X pred dvema dnevoma imenovan za člana dipomatske misije države A, tako da uživa imuniteto.a. Kaj menite o stališču države B in Y-a?b. Kaj lahko stori država B proti Y-u?

13.Sodišče v državi A je izdalo nalog za aretacijo g. X, predsednika države B, osumljenega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Po kazenskem pravu države A so njeni organi pristojni za preganjanje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti ne glede na to, kje se zgodijo in katero državljanstvo ima storilec. Ko prispe X v državo A, ga mejna policija te države aretira. V postopku pred ICJ:

5

a.trdi država B da bi morala država A spoštovati X-ovo imuniteto. Država A se brani s trditvijo, da je pšrišel X v A na zasebni obisk, imuniteta pa velja samo glede uradnih (službenih) obiskov.b. Ko mednarodno kazensko sodišče (MKS) izve, da se X nahaja v priporu v državi A, zahteva njegovo takojšnjo izročitev in država A dejansko izroči X-a MKS. Pri odgovoru upoštevajte možnost da bi država A morala spoštovati X-ovo imuniteto kakor tudi možnost, da ji je ne bi bilo treba spoštovati. Obe državi sta ratificirali statut MKS.c. Pred MKS se X sklicuje na imuniteto glede na to je državni poglavar države B.

14.V državi Naftaliji je vojaški poveljnik Hannibal z državnim udarom prišel na oblast. Ime države je spremenil v Hannibalija. Njegova vlada je podelila koncesije za črpanje nafte gospodarskim družbam iz držav B in C. Država B je priznala novo oblast, medtem ko je država C priznanje izrecno zavrnila. Čez nekaj let pride v Hannibaliji do revolucije in vzpostavi se nova, demokratično izvoljena oblast. Država zopet prevzame svoje prejšnje ime. Zakonodajalec sprejme zakon, ki razglasi vse naftne koncesije, ki jih je podelila prejšnja vlada za nične. Državi B in C tožita Naftalijo pred ICJ zaradi kršitve obveznosti proti njunim investitorjem, ki jih je prevzela prejšnja vlada. a. Ali ima ICJ pristojnost za reševanje tega spora?Kaj menite o sledečih trditvah:b. Naftalija je po revoluciji postala nova država in je ne zavezujejo obveznosti, ki jih je v njenem imenu prevzela vlada (prejšnje) države Hannibalije.c. Naftalije ne zavezujejo ravnanja vlade, ki je prišla na oblast z državnim udarom.d. Diplomatsko zaščito svojih investitorjev lahko izvršuje samo država B, ki je priznala Hannibalov režim, ne pa tudi država C, ker ta država prejšnjega režima ni priznala. Nelegalna oblast namreč ne moreveljavno zavezovati države.

15.V latinskoameriški državi A pride do a poskusa državnega udara, ki ga vodi polkovnik Garcia. Ko vladne sile zatrejo upor, se Garcia zateče na ambasado prav tako latinskoameriške države B, ki mu nudi diplomatski azil. Organi države A zahtevajo izročitev Garcie, ker država A diplomatskega azila ne priznavain je vedno zanikala, da takšna pravica obstaja. Prav tako ni podpisala konvencije iz X, ki predvideva pravico do diplomatskega azila. Pa tudi sicer je ta konvencija bila ratificirana le strani države B in še štirih drugih držav v Latinski Ameriki.. Država B trdi, da je pravica do diplomatskega azila trdno zasidrana v mednarodnem običajnem pravu vseh latinskoameriških držav, vključno z državo A.a. Država A trdi, da ne obstaja pravica do diplomatskega azila v mednarodnem običajnem pravu. Pogoj za nastanek pravila mednarodnega običajnega prava je, da izhaja iz ravnanja večine vseh držav na svetu. Diplomatski azil pa je izven Latinske Amerike povsem nepriznan. Če pa bi takšna pravica vendarle obstajala, ne more veljati za državo A ker jo je vedno zanikala.b. Denimo da država A ni dolžna spoštovati diplomatskega azila Garcie. Kaj lahko storijo organi države A, če jim ambasada države B noče izročiti Garcie? Ali B krši mednarodno pravo?c. Denimo da organi države A vdrejo v ambasado države B in aretirajo Garcio. Kakšne so pravne posledice tega ravnanja?d. Kaj če organi države A ustavijo službeno vozilo ambasade države B in aretirajo Garcio?

16.

6

Zunanji minister države A dobi pismo zunanjega ministra države B, v katerem ta trdi, da je država A kršila GATT sporazum, in sicer zato, ker za jeklene cevi iz z države B zaračunava uvozno carino v višini 12%, medtem ko za enakovrstno blago, ki da uvaža iz države X, zaračunava le 8% carino, pri uvozu enakega blaga iz države Y pa carine sploh ne zaračunava. Države A, B in Y so članice STO, država Y pa je za člastvo pravkar zaprosila. Država B trdi, da d se zato država B ne more sklicevati na carinsko stopnjo, ki velja za cevi iz države X, ker ta država država ni članica STO. Prav tako meni država A, da se B ne more sklicevati na brezcarinski uvoz iz države Y, ker imata državi A in Y sklenjen sporazum o prosti trgovini.a. Katero obveznost naj bi država A po trditvah države B kršila?b. Kaj menite o argumentih držav A in B?c. Denimo, da se državi A in B ne moreta sporazumeti. Ali lahko država B sproži postopek proti državi A pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, glede na to da medn njima vzajemno učinkuje klavzula iz člena 36(2) Statuta tega sodišča?

17.Ivica je bil rojen v ZDA, kjer se je tudi šolal. Po očetu, hrvaškem emigrantu, je poleg ameriškega (ki ga je pridobil na podlagi rojstva v ZDA) pridobil tudi hrvaško državljanstvo. Po dokončanju študija arhitekture se je odločil, da se bo preselil k svoji prijateljici v Maribor. Tam je želel odpreti lastni arhitekturni biro. S priznanjem v ZDA pridobljene izobrazbe ni bilo nobenih težav, vendar pa od slovenskih organov ni pridobil ustreznih soglasij za ustanovitev podjetja, ker je tujec. Ivica se sklicuje na svoje hrvaško državljanstvo, oz. državljanstvo EU v skladu s katerim mu pripadajo pravice iz prava EU, med njimi zasti svoboda opravljanja storitev in svoboda ustanavljanja sedeža. Slovenski organi se postavljajo na stališče, da ga v skladu z mednarodnim pravom upravičeno štejejo zgolj za državljana ZDA in ne upoštevajo nejgovega hrvaškega državljana. a. Kaj menite o stališču slovenskih organov glede mednarodnega prava?b. Ne glede na vaš odgovor pod a., ali se Ivica lahko sklicuje na pravice iz prava EU?

18.Pred sodiščem v ZDA je M.A:, državljan BiH sprožil odškodninski postopek proti R.M. državljanu Srbije zaradi mučenja v zaporu med vojno v BiH leta 1993, ko je bil R.M. oficir v vojski Republike Srpske. R.M. se brani z naslednjimi argumenti: a. Ni pasivne legitimacije, ker je bil R.M. organ Republike Srpske, bi moral M.A. tožiti Republiko Srpsko in ne njega osebno.b. Sodišče v ZDA ni pristojno, ker v skladu z doktrino Act of State ameriška sodišča niso pristojna presojati ravnanja organov tujih držav na njihovem teritoriju.c. Sodišče v ZDA ni pristojno, ker je zadeva v pristojnosti Mednarodnega tribunala za vojne zločine v bivši SFRJ.Obravnavajte navedene argumente.

19.V državi A divja državljanska vojna. Sosednja država B izdatno pomaga upornikom v državi A, ki pripadajo etnični manjšini in se borijo proti vladnim silam. Tako država B pošilja upornikom orožje, hrano, denar, inštrutorje za vojaško urjenje upornikov ipd. Najvišji funkcionarji države B tudi stalno opozarjajo državo A da bo država B tudi vojaško ukrepala, če bo država A grobo kršila človekove pravice pripadnikov uporniške manjšine. Nekega dne raketa, ki jo sproži vojska države A, pomotoma zadane obmejno vojašnico v državi B in jo uniči. Slednja na to dejanje takoj odgovori z raketiranjem in uničenjem obmejne vojašnice države A. Zatem država A proti državi B sproži postopek pred ICJ na podlagi klavzule iz člena 36(2) SMS. Država A trdi:

7

i. da država B z omenjanjem vojaških ukrepov v primeru kršitev človekovih pravic krši prepoved grožnje z uporabo sile;ii. da je država B s provračilnim napadom na vojašnico v državi A kršila prepoved uporabe sile.

Država B trdi, da ICJ nima pristojnosti, ker je država B sprejela klavzulo iz člena 36(2) SMS s pridržkom, ki določa, da ICJ nima pristojnosti glede sporov iz mednarodnih konvencij, država A pa se sklicuje na prepoved iz člena 2(4) UL. V odgovor na to, se postavi država A na stališče, da obe prepovedi obstajata tudi v mednarodnem običajnem pravu. Država B na to odgovarja, da se država A ne more proti državi B sklicevati na tista pravila mednarodnega običajnega prava, ki so med njima prešla v konvencijsko pravo. V takem primeru velja med njima samo konvencija. Če pa bi že bila podana pristojnost ICJ, raketiranje vojašnice v državi A ni bila kršitev prepovedi uporabe sile, ker je šlo za samoobrambo.Obravnavajte navedene argumente.

TRDITVE & VPRAŠANJA

I. Pojem/Viri1. Mednarodno običajno pravo ni tisto, kar države govorijo, ampak tisto, kar države

počnejo.Napačna trditev. MOP je tisto, kar države govorijo, saj če država ne želi nastanka nastanka norme MOP potem mora tudi to jasno izraziti, ker je lahko molk države izraz sprejetja norme MOP.

2. Kako nastane pravilo mednarodnega običajnega prava?Pravilo MOP nastane, ko sta kumulativno izpolnjena dva kriterija, in sicer pravna zavest države, da normo sprejema kot pravno zavezujočo in razširjena mednarodna praksa (ponavljanje).

3. Konvencije so hierarhično nad mednarodnim običajnim pravom.Nepravilno. MPog (konvencije), MOP in obča pravna načela so poglavitni formalni viri MP in med njimi ni hierarhije.

4. Ravnanje večine držav pripelje do nastanka pravila mednarodnega običajnega prava. Ali lahko posamezna država, ki se ne strinja s takšnim ravnanje, prepreči nastanek pravila MOP? Če ne more preprečiti nastanka pravila, ali lahko prepreči, da velja zanjo?Država ne more preprečiti nastanka norme MOP lahko pa prepreči, da velja zanjo in sicer z vztrajnim zavračanjem norme MOP. Če pa norma preide v ius cogens potem pa se država ne more izogniti temu, da ne bi veljala zanjo.

5. Mednarodne konvencije ne morejo biti nad nacionalno ustavo.

6. Ustanovna listina OZN ima prednost pred PEU in PDEU.Pravilna trditev. UL OZN ima prednost pred obema pogodbama, ker so bile vse DČ EU najprej članice OZN in so ostale pod avtoriteto UL OZN. Prav tako pa morajo biti vsi akti EU v skladu s kogentnimi normami MP in s splošnimi pravnimi pravili.

7. Konvencije so hierarhično nad mednarodnim običajnim pravom.

8

8. Deklaracije GS OZN niso vir mednarodnega prava, lahko pa to postanejo. Kako?Deklaracije GS OZN niso pravni vir, ker niso zavezujoče. Če pa se vsebina teh deklaracij prenese v MPog ali MOP potem lahko postane vir MP vendar kot pogodba ali MOP in ne deklaracija.

9. Kršenje obstoječih mednarodnopravnih pogodbenih obveznosti ne more privesti do nastanka pravil mednarodnega običajnega prava.

10. Multilaterale mednarodne konvencije so hierarhično nad bilateralnimi mednarodnimi konvencijami.

Subjekti11. Države so edini subjekti MP, ki tudi ustvarjajo pravila MP.

Po mnenju nekaterih teoretikov so države edini subjekti, ki ustvarjajo MP, zato so aktivni ali redni subjekti, drugi subjekti pa so pasivni, nesuvereni, sekundarni, umetni, izvedeni oziroma abnormalni

12. Katere od subjektov MJP bi označili za poglavitne in zakaj?Poglavitni subjekti MJP so države, ker oblikujejo MP.

13. Kateri so subjekti mednarodnega prava?-države, -narode in nacije, ki se borijo za samostojnost, -mednarodne medvladne organizacije - posebne subjekte, podobne državam (npr. Vatikan)

14. Navedite elemente državnosti.Država mora imeti efektivno oblast (vlado), stalno prebivalstvo in definiran teritorij in sposobnost stopiti v odnose z drugimi državami.

15. Država lahko podeli svoje državljanstvo samo na podlagi pristne povezave.Določanje pogojev (državljanstvo staršev novorojenega otroka, kraj rojstva, pogoji naturalizacije) in postopkov za pridobitev državljanstva je stvar suverenosti države.

16. V zadevi Nottebohm je Meddržavno sodišče odločilo, da je bila konfiskacija Nottebohmovega premoženja s strani Gvatemale v nasprotju z mednarodnim pravom.

Gvatemala ne rabi priznati državljanstva Liechtenstein-a, ker Nottebohm tam nikoli ni živel. Tako da ni aktivne legitimacije in ni pogojev za diplomatsko zaščito. Nemškemu državljanstvu pa se je Nottebohm odpovedal. Poraja se vprašanje, kdo je legitimiran za dajanje diplomatske zaščite.

17. Kateri od naštetih subjektov NI subjekt mednarodnega prava?a) Svetovna banka.b) Evropski svet.c) Svet Evrope. JEd) Svetovna trgovinska organizacija. JE

18. Na podlagi katerih kriterijev se pridobi državljanstvo neke države z rojstvom?Na podlagi državljanstva staršev novorojenega otroka ali na podlagi kraja rojstva.

19. Državljan države A ima pravico zahtevati od države A da mu nudi diplomatsko zaščito zaradi kršitev mednarodnega prava, ki jih proti njemu stori država B.Diplomatska zaščita je pravica, ki pripada državi in ne posamezniku, ki naj se ščiti.

20. Diplomatska zaščita se lahko nanaša samo na fizične osebe.Diplomatska zaščita se lahko nanaša tudi na pravne osebe in gospodarske družbe ter na arhive in dokumete misij, diplomatske pošiljke, itd.

9

21. Kateri so pogoji za izvajanje diplomatske zaščite s strani države A proti državi B?Pogoji za izvajanje diplomatske zaščite so, da gre za domači subjekt države A, izkoriščena morajo biti vsa pravna sredstva v državi kršiteljici in država B mora kršiti neko mednarodnopravno obveznost.

22. Država A nudi diplomatsko zaščito delniški družbi X, ki ima svoj statutarni sedež v državi B, dejanski sedež v državi C, medtem ko je več kot 90 % delnic v rokah fizičnih oseb, ki so državljani države A. Ali je to v skladu z mednarodnim pravom?Lastništvo delnic ni podlaga za diplomatsko zaščito. To pravico imata B in C, saj mednarodno pravo za gospodarske subjekte dovoli diplomatsko zaščito kjer je statutarni in kjer je dejanski sedež podjetja.

23. Države lahko svobodno odločajo o priznanju novih držav.Da. Države lahko prizanjo drugo novonastalo državo z enostranskim pravnim aktom priznanja, ki je lahko formalno, včasih se prizna država z mednarodno pogodbo, lahko se prizna tudi konkludentno ali včasih tudi kolektivno.

24. EU je subjekt mednarodnega prava.Da. EU je mednaroodna organizacija, ki je nastala s sporazumom DČ.

25. Mednarodni rdeči križ je subjekt mednarodnega prava.MORK ni subjekt MP. Subjekt MP je Komite Rdečega križa.

26. Katere so tipične značilnosti medvladnih mednarodnih organizacij, ki so pomembne za mednarodno pravo?Značilnosti mednarodnih medvladnih organizacij: pravna subjektiviteta, konvencija o ustanovitvi in delovanju, ima organe odločanja, zastopništvo organizacije,…

27. Primerjajte realno in personalno unijo.Realna unija je skupnost dveh držav z istim vladarjem, ki ima namen biti trajna. Personalna unija pa je naključna skupnost držav, ki jih povezuje oseba vladarja. Realna unija nasproti tretjih držav enotno medtem, ko v personalni uniji članice ohranjajo svojo mednarodnopravno subjektiviteto.

28. Pod pojmom posameznik v MP razumemo fizične in ne pravnih oseb.Da.

29. Priznanje je dvostranski akt države, ki priznava in države, nakatero se priznanje nanaša.Pr i znan j e d r žave j e eno s t ranski ak t , s katerim države sprejmejo neko že obstoječe dejstvo kot skladno z mednarodnim pravom. S tem aktom država, več držav ali mednarodna organizacija ugotavljajo obstoj te države in pokažejo svojo voljo, da jo štejejo za članico mednarodne skupnosti in ni obvezno. Pomeni, da ima vsaka država diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bo neko državo priznala ali ne, nepriznanje pa ne pomeni mednarodnega delikta. Priznanje je tudi politično dejanje.

30. Entiteta, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa konvencija iz Montevidea, ima pravico, da zahteva od drugih držav, da jo priznajo.

Pogoji: stalno prebivalstvo,definirano ozemlje, vlada (kot izključna in najvišja oblast, ki mora biti efektivna in suverena, vzpostavljena mora biti na teritoriju tako, da ni odvisna od

10

druge oblasti), sposobnost vstopati v odnose z drugimi državami. Priznanje je volja vsake države posebej, in država tega ne more zahtevati

31. Policisti države A hudo telesno poškodujejo avto tujega turista X, ki je državljan države B. Kako je z imuniteto v spodnjih primerih?

a) X vloži odškodninski zahtevek proti državi A v državi A.b) X vloži odškodninski zahtevek proti državi A v državi B.c) X vloži tožbo in odškodninski zahtevek proti državi A pred ESČP.d) Država B vloži odškodninski zahtevek proti državi A pred ICJ.

32. V zadevi Littrell vs. USA je angleško sodišče v odločilo, da se tipično neoblastno dejanje kot je zdravljenje bolezni in/ali poškodb ne more šteti za akt iure imperii (ravnanjem države v izvrševanju suverenih pravic).

Nepravilno. V zadevi Littrell je bilo sklicevanje na imuniteto dopustno. Littrell je bil ameriški vojak, ki je služil vojsko v ameriški letalski bazi. Po zdravljenju v vojaški bolnici v bazi, je tožil ameriško državo zaradi povzročitve škode iz malomarnosti s strani (prav tako ameriškega) vojaškega osebja v bolnišnici. Ameriški vojaki ne morejo pred ameriškim sodiščem tožiti ameriške države glede škode, ki so jo utrpeli med službovanjem v vojski.

33. Act of State doctrine pomeni, da se amerika sodišča ne smejo spuščati v presojo oblastvenih aktov tujih držav.(pravilno) To je v skladu z doktrino dovoljeno le ameriškemu Vrhovnemu sodišču.?

34. V zadevi Bernardotte je bilo odločeno da lahko OZN vloži  odškodninsko tožbo proti Izraelu pred ICJ.Postavljeno je bilo vprašanje ali lahko OZN kot mednarodna organizacija postavi odškodninski zahtevek po MP(primer leta 1948 v Jeruzalemu ubitega grofa Folke Bernadotte, predstavnika OZN na Bližnjem vzhodu). Sodišče je odgovorilo pritrdilno, kar pomeni, da je OZN subjekt MP, ki lahko postavlja pravne zahtevke.

35. V zadevi Bernardotte je bilo odločeno, da OZN lahko zahteva odškodnino od Izraela za lastnon škodo, ne pa tudi v korist Bernardottovih svojcev. OZN lahko sproži tudi tak postopek.

Človekove pravice36. Katere človekove pravice sodijo v ius cogens?

Prepoved mučenja, prepoved rasne dikrimancije, pravica do izražanja, do veroizpovedi…

37. Če neka država krši človekovih pravice osebe X, ki sodijo v ius cogens, gre za kršitev proti osebi X, kakor tudi proti drugim državam.Da, ker človekove pravice imajo erga omnes učinek.

38. Prepoved rasne diskriminacije velja samo za države, ki so stranke pri konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.Ne, prepoved rasne diskrimancije velja za vse države saj je del MP.

39. Nekaterih človekovih pravic države po mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah se tudi v izrednih razmerah ne smejo razveljaviti. Navedite tri.Pravica do življenja, prepoved mučenja, pravica ne biti držav v suženjstvu, prepoved dolžniškega zapora, pravica do svobode veroizpovedi, misli in vesti

11

40. Evropska konvencija o človekovih pravicah (ESČP) je nastala v sklopu prava EU, kasneje pa se je razširila tudi na druge evropske države.ESČP je nastala v sklopu Sveta Evope in se je kasneje razširila na celotno pravo EU.

41. Evropska država A, članica Sveta Evrope, lahko sproži postopek proti državi B, ki je prav tako članica Sveta Evrope, zaradi kršitve človekovih pravic državljana države A v državi B.Pravilno.

42. Če pride do kršitev konvencij OZN na področju človekovih pravic, lahko posameznik, ki je izčrpal nacionalna pravna sredstva, sproži postopek pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ).Ne, posameznik nima mednarodnopravne subjektivitete. Lahko sproži njegova domača država, če je članica Statuta.

43. Odbor za človekove pravice (v okviru MPDPP) lahko odloča o pritožbah posameznikov. Če ugotovi kršitev določb MPDPP, lahko izreče kazen državi kršiteljici.Obravnava tudi individualne pritožbe, vendar pa te pristojnosti niso sprejele vse države pogodbenice. Pogoji za pritožbo so: - da ni anonimna, - da gre za domnevno kršitev MPDPP, - da ne gre za predmet postopka pred drugim med. forumom - so doma izčrpana vsa pravna sredstva. Odbor prouči pritožbo, in izda mnenje, ki ga sporoči pritožniku in državi, zoper katero se je pritožil. Mnenja nimajo narave pravne obveznosti, imajo pa moralno ki pa je precejšnja

44. Kakšna je pravna narava Splošne deklaracije o človekovih pravicah?Splošna deklaracija o človekovih pravicah spada v soft law. Sama po sebi ni pravno zavezujoč dokument.

45. Države lahko povsem samostojno odločajo o tem, kdo ima njihovo državljanstvo in kdo ne.Določanje pogojev za pridobitev državljansta je v izključni pristojnosti države same.

46. Navedite 3 elemente iz definicije genocida.Genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino:-pobijanje pripadnikov take skupine,-povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom take skupine,-naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega -popolnega ali delnega fizičnega uničenja,-uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini,-prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.

Mednarodna kazenska sodišča47. Ko je obsojenec za hude vojne zločine oz. genocid izčrpal pravna sredstva v državi,

kjer mu je bilo sojeno, lahko vloži pritožbo na Mednarodno kazensko sodišče v Haagu.

12

48. Mednarodno kazensko sodišče ne more soditi državnim poglavarjem dokler ti opravljajo svojo funkcijo.

Ne, prednost imajo nacionalna sodišča.49. Kaj je razlika v pristojnosti (Mednarodnega kazenskega sodišča in Medanrodnega kazenskega

sodišča za bivšo Jugoslavijo glede razmerja pristojnosti obeh sodišča do pristojnosti nacionalnih sodišč?

Organi v mednarodnih odnosih50. Državni poglavar, ministrski predsednik in zunanji minister uživajo imuniteto na

službenih potovanjih v tujino imuniteto, ne pa tudi na zasebnih potovanjih.Nepravilno, tudi na zasebnih potovanjih uživajo imuniteto.

51. Zunanji minister države A se ukvarja s trgovino z mamili. Ko pripotuje v državo B, ta bi pri tamkajšnji banki naložil večji denarni znesek, ki ga je zaslužil s svojimi ilegalnimi aktivnostmi, ga organi države B aretirajo. Ali se lahko sklicuje na imuniteto?Da. Ker ga tudi na zasebnih potovanjih ščiti diplomatska imuniteta.

52. Vzpostavitev in prekinitev diplomatskih odnosov je stvar dogovora med dvema državama.Vzpostavitev je stvar dogovora medtem, ko je prekinitev lahko enostranska.

53. Država sprejemnica je dolžna sprejeti diplomatsko misijo druge države, lahko pa zavrne soglasje k imenovanju določeni oseb za vodje misije.Pravilno, ko se dogovoriš si dolžan sprejeti misijo.

54. Država sprejemnica lahko zavrne privolitev k imenovanju vodje tuje diplomatske misije, vendar mora svojo zavrnitev obrazložiti.Lahko zavrne, vendar tudi obrazložiti ne rabi zavrnitev (dovoljenje za izvrševanje konzularne funkcije)

55. Za imenovanje članov misij z diplomatskim statusom je potrebna vnaprejšnja privolitev države sprejemnice.Da. Državni poglavar pošiljateljice imeuje vodjo diplomatske misije in ga mora akreditirati pri državnem poglavarju sprejemnice. Pred imenovanjem mora dobiti pošiljateljica privolitev sprejemnice. Za ostale člane misije pa privolitev ni potrebna.

56. Država sprejemnica lahko brez obrazložitve razglasi tujega diplomata za nezaželeno osebo, vendar lahko v takšnem primeru država pošiljateljica kot pogoj za odpoklic od države sprejemnice zahteva obrazložitev.Nepravilno, ne rabi obrazložiti. Za tak ukrep niti ni potrebno kakšno problematično dejanje diplomata, lahko je povračilen ukrep države sprejemnice zoper državo pošiljateljico.

57. Zemljiška parcela, na kateri se nahaja poslopje diplomatske misije, je v primeru, da je v lasti države pošiljateljice, ima status enklave te države v državi sprejemnici.

Enklava/eksklava= del določene države iz vseh strani obdan z območjem druge države in tako ločen od glavnega državnega območja. Ne, je del države sprejemnice, katere suverenost je na tem območju omejena.

13

58. Diplomatska imuniteta ščiti diplomate pred kazenskim pregonom v državi sprejemnici, razen če gre za genocid, vojna hudodelstva ali zločine proti človečnosti.NE, ščiti ga pred vsem. Vse dokler nastopa na funkciji oz. traja imuniteta.

59. Vodja diplomatske misije uživa imuniteto v državi sprejemnici, kateri pa se lahko odreče.

Ta pravica torej pripada državi pošiljateljici, saj je imuniteta v interesu nemotenega opravljanja predstavljanja države

Mednarodne konvencije60. Zunanji minister za podpis mednarodnih konvencij potrebuje pooblastilo vlade.

Ne potrebuje pooblastila.61. Mednarodne pogodbe morajo biti v pisni obliki.

Mpog nimajo predpisane oblike.62. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb se uporablja za: pogodbe med državami in

pogodbe med državami in medvladnimi mednarodnimi organizacijami če so sklenjene v pisni obliki.Konvencija ne obsega celotnega prava mednarodnih pogodb, temveč se nanaša le na pogodbe, ki jih v pisni obliki med seboj sklepajo države. Ureja torej pogodbene odnose med državami.

63. Parafiranje in podpis mednarodne pogodbe sta sinonima. Konvencija ne obsega celotnega prava mednarodnih pogodb, temveč se nanaša le na pogodbe, ki jih v pisni obliki med seboj sklepajo države. Ureja torej pogodbene odnose med državami.

64. Če konvencija pridržkov ne omenja, pomeni, da niso dopustni.Ne. Pridržek je dopusten, če ni s MPog izrecno prepovedana ali če i združljiv s predmetom in ciljem MPog.

65. Konvencija izrecno določa možne pridržke. Države lahko izjavijo enega ali več od teh pridržkov, ne morejo pa si »izmišljati« še drugih.Pravilno. Pridržek je načeloma dopusten razen kadar je s pogodbo izrecno prepovedan, če pogodba dovoljuje določene pridržke, ne pa tistega, ki bi ga želela dati država, ali če pridržek ni združljiv s predmetom in ciljem te pogodbe.

66. Države A – F so sklenile neko mednarodno pogodbo, ki ne predvideva pridržkov. Država A je podala pridržek glede 10. člena pogodbe. Državi B in C sta ga izrecno sprejeli, Državi D in E sta mu ugovarjali, država F pa ni izjavila ničesar. Kako je z veljavnostjo pogodbe med državo A in preostalimi državami?Za države, ki so pridržek bodisi izrecno sprejele bodisi niso ugovarjale se pogodba spremeni tako kot je določeno v pridržku in to v razmerju do države, ki je pridržek dala, do drugih držav pa je pogodba ostala nespremenjena. Pridržke se vselej mogoče umakniti in ni potrebna privolitev države, ki je pridržek sprejela.

67. Mednarodne konvencije se lahko spremenijo le s soglasjem vseh držav pogodbenic, razen Ustanovne listine OZN.Spremembo Ustanovne listine pa morata ratificirati dve tretjini članic OZN, med katerimi mora biti vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta.

68. Pri mednarodnih pogodbah pride primarno v poštev teleološka razlaga.Nepravilno. Primarno pride v poštev jezikovna. Le pri UL teleološka primarno.

14

Mednarodna odgovornost držav69. Država odgovarja za ravnanje svojih organov, ne pa tudi za ravnanje zasebnih

subjektov (npr. gospodarskih družb s sedežem v tej državi).Je pripisljivo, če opravljajo takšna dejanja (če jim poveri javna pooblastila) – 5.člen Osnutka.

70. Država odgovarja za ravnanje svojih organov, ne pa tudi za ravnanje sodišč, ker bi bilo to v nasprotju z načelom delitve oblasti. Odgovarja tudi za dejanja sodišč.

71. Posledica mednarodnopravnega delikta, ki ga država A stori proti državi B je lahko tudi zgolj ugotovitev sodišča, da je država A kršila svoje mednarodnopravne obveznosti proti državi B.Da.

72. Država A si zaradi izvedbe zimske univerziade izposodi 100 policistov od države B. Eden od njih med službenim časom poškoduje vozilo nekega gledalca. Za ravnanje tega policista odgovarja država B, ker je policist njen organ.Odgovarja država A, ker dela pod njenim pooblastilom.

Objekti MJP73. Razložite načelo uti possidetis iuris.

To načelo narekuje, da v primeru nastanka novih držav na ozemljih, ki so že bila razdeljena te razmejitvene meje postanejo mednarodne meje.

74. V mednarodnem pravu s cesijo označujemo …Miren prenos suverenosti države nad določenim ozemljem na drugo drugo državo, kar pomeni, da država predhodnica cedira del svojega ozemlja državi naslednici.

75. Potok, ki razmejuje dve državi, je mednarodna reka.Nepravilno, potok in ne reka.

76. Mednarodna reka je reka, ki …Mednarodna reka pa je vsaka plovna in neplovna reka, ki teče skozi več držav ali pa jih deli.

77. Zaliv ima obliko črke V. Njegova največja širina je 18 NM. Zaliv si »delita« državi A in B. meja med državama na kopnem poteka tako, da se ta konča na skrajni notranji točki zaliva. Katero je temeljn pravilo za določitev meje v tem zalivu?

Sredinska črta na kateri je vsaka točka enako oddaljena od najbližjih točk temeljnih črt (črta nizke vode od koder se meri širina teritorialnega morja)

78. Ob morski obali ležita v smeri S – J državi A (severno) in B (južno). Obe sta razglasili teritorialni pas v širini 12 NM. V zameno za del teritorija na celini država B odstopi državi A del svojega teritorialnega morja. Ali je po MP tak dogovor možen?

79. Otok, ki ob tektonskih premikih »zraste« iz teritorialnega morja države A, postane del njenega teritorija.Pravilno.

80. Največja dopustna širina teritorialnega morja je 24 milj.Nepravilno. 12 NM.

81. Za mednarodno pravo so pomembne morske ožine, ki so široke 24 – 50 milj.Rezultat pogajanj na Tretji konferenci OZN o pomorskem pravu (Jamajška konvencija) je vzpostavitev režima tranzitnega prehoda v ožinah, ki služijo mednarodni plovbi med enim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone (torej ožine, ki povezujejo odprta morja ali IEC) in niso širše od 24 morskih milj

15

82. Leta 1888 je bila sklenjena konvencija, ki ureja plovbo skozi morsko ožino, ki ima status teritorialnih voda države A. Konvencijo so sklenile države A, B, C, D in E. Ali ta konvencija velja tudi za ladje, ki so registrirane v državah F – Ž?Ožine vedno veljajo za vse.

83. 1 NM je 1000 zavesljajev.1852m.

84. V mirnem času v morsko ožino (teritorialne vode) države A vplujejo tri vojaške ladje države B. Obalna straža države A prične z obstreljevanjem ladij. Ravnanje države A ni kršitev mednarodneg prava, ker je šlo za vojne ladje.Morajo dopustit neškodljiv prehod, torej je to kršitev mednarodnega prava.

85. Navedite primer pridobitve ozemlja s okupacijo, ki bi bil danes (vsaj teoretično) dopusten.Otok, ki zraste iz odprtega morja.

86. Katera je bistvena pravna razlika med epikontinentalnim pasom in izključno ekonomsko cono?Izklučno ekonomsko cona je potrebno razglasiti, epikontinentalni pas pa pripada vsaki državi, ki leži ob morju.

87. Katera je bistvena dejanska razlika med epikontinentalnim pasom in izključno ekonomsko cono?

88. V izključni ekonomski coni lahko obalna država vrši carinski nadzor.Ne, carinski nadzor lahko izvaja znotraj teritorialnih voda. Država ima v EEC izključne pravice raziskovanja, izkoriščanja ter varstva in gospodarjenja z vsemi živimi in neživimi bogastvmi morja, dna in podzemlja.

89. Planeti so terra nullius.Ne, so skupna dediščina človeštva.

90. Državljan države L je namestil bombo na potniško letalo, registrirano v državi B. bomba je bila nameščena v državi C, eksplodirala je nad državo D. Večina žrtev je imela državljanstvo države B. A se zateče v državo S. Katere države so pristojne za kazenski postopek proti storilcu?Država registracije letala (B), držva iz katere prihaja storilec (L), država izvršitve kaznivega dejanja (D), država kamor se storilec zateče (S)

OZN91. Navedite tri od poglavitnih organov OZN.

Varnostni svet, Generalna skupščina, Meddržavno sodišče, Ekonomski in socialni svet, Sekretariat

92. UL OZN je mednarodna konvencija najvišjega ranga.Pravilno.

93. UL OZN se lahko spremeni samo s soglasjem vseh držav članic OZN.Ne, spreminja se z 2/3 večino.

94. VS ima …… članic. Od teh je …… stalnih in ……. nestalnih.Ima 15 članic, 5 stalnih in 10 nestalnih.

95. Stalne članice VS so: ….ZDA, RUS, FRA, Združeno Kraljestvo, Kitajska

16

96. Po kakšnem ključu so bile določene stalne članice VS?Zmagovalke II. svetovne vojne.

Svetovna trgovinska organizacija97. Kaj je poglavitna razlika med obravnavo po načelu največjih ugodnosti in nacionalno

obravnavo (nacionalnim tretmajem)?Sistem nacionalnega tretmaja (izenačitve) zagotavlja tujim subjektom enak položaj kot ga imajo domači subjekti.Načelo največjih ugodnosti- s to klavzulo vsaka pogodbena stranka priznava svoji sopogodbenici in predvsem njenim gospodarskim subjektom v določenem delu vzajemnih odnosov iste ugodnosti, ki jih je že dala, oziroma jih bo dala v prihodnosti, katerikoli tretji državi- izenačevanje obravnavanja tujih držav in njihovih gospodarskih subjektov. Gre torej za preprečevanje meddržavne gospodarske diskriminacije.

98. GATT sporazum vsebuje splošno prepoved netarifnih omejitev.STO/GATT ne vsebuje splošne prepovedi netarifnih omejitev, ampak le splošno prepoved količinskih omejitev. Netarifne omejitve veljajo v STO/GATT za sumljive. Ravno zaradi stalnega zniževanja carin pa se države vse bolj pogosto poslužujejo netarifnih protekcionističnih ukrepov, da zvišajo konkurenčnost domačega blaga proti tujemu.

Mirno reševanje sporov99. Razlika med posredovanjem in dobrimi uslugami je, da v drugem primeru tretji tudi

daje predloge za rešitev spora, v prvem pa ne. Obratno. Posredovanje se lahko kaže v svetovanju, prenašanju zahtev in odgovorov med strankama; Bistveno za dobre usluge je , da njihovi ponudniki ne dajejo predlogov za rešitev spora, ampak vplivajo na stranke v sporu, da sprejmejo pogajanja ali pa sploh začnejo komunikacijo. Včasih zadošča že ponudba tehničnih pogojev za pogajanja: nevtralno mesto, organizacijski pogoji za sestanke,diskretnost sporočil

100. Kateri so diplomatski načini reševanja sporov? V čem se rezlikujejo od arbitraže?Pogajanja. Dobre usluge, posredovanje, anketa, sprava. Od arbitraže se razlikujejo po tem, da niso pravno zavezujoča.

101. Opišite pogoje za pristojnost Haaškega sodišča glede reševanja sporov.Haaško sodišče je pristojno, če se državi za to dogovorita - če v MPog vneseta fakultativno klavzulo o pristojnosti ICJ za bodoče spore ali če sklenejo kompromis o pristojnosti ICJ za že nastali spor.

102. OZN lahko proti državi članici zaradi neizpolnjevanja obveznost iz Ustanovne listine sproži spor pred sodiščem v Haagu (ICJ).

Ne. Le pred Haaško arbitražo. Pred ICJ lahko sproži postopek samo država.

103. Haaško sodišče (ICJ) je pristojno za reševanje sporov med državami, ki s stranke pri njegovem Statutu (SMS).

Ne. Stranke, ki niso članice statuta lahko sprejmejo pristojnost ICJ za določen spor.

Da., če imata podpisano fakultativno klavzulo.104. Zoper sodbo Haaškega sodišča (ICJ) je možna pritožba na VS.

17

Ne drži. Haaško sodišče ni instančno sodišče, tako da pritožba ni možna. Možna je le revizija.

105. Generalna skupščina OZN lahko od ICJ zahteva svetovalno mnenje, ne more pa sprožiti postopka reševanja sporov.Pravilno.

106. Države ne morejo zahtevati od meddržavnega sodišča (ICJ) svetovalnega mnenja.Pravilno, ker nimajo takšnega pooblastila.

107. Zakaj države ne morejo od ICJ zahtevati svetovalnega mnenja?Ker nimajo takšnega pooblastila.

Sistem kolektivne varnosti108. Prepoved uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine (UL) OZN je ius cogens, ki velja

samo za države, članice OZN, ne pa za nečlanice, ker te niso stranke UL.Ta prepoved je kogentna norma in torej velja za vse države sveta in ne samo za članice.

109. Sistem mirnega reševanja sporov v okviru, ki ga določa UL je na voljo samo državam članicam OZN.

110. Obveznosti, ki jih državam članicam z resolucijami nalaga VS imajo prednost pred drugimi mednarodnopravnimi obveznostmi.

Pravilno.111. UL OZN je nad pravom EU.

Da.112. UL OZN je nad pravom EU, kar pa ne velja za resolucije VS.

Nepravilno.113. VS lahko zaveže dve državi s sporu, da spor predložita Haaškemu sodišču (ICJ).

Ne.114. Na podlagi VII. Poglavja UL lahko enote OZN pridobijo pravico do uporabe sile, ne

morejo pa te pravice pridobiti vojske posameznih držav ali njihovih vojaških zvez.Ne. OZN lahko avtorizira praviso do uporabe sile tudi za vojske posametnih držav.

115. Razlika med odločitvami VS po VI. in poVII. Poglavju je, da so te v drugem primeru zavezujoče, v prvem pa ne.

Ne. Po VI. je neobvezujoče po VII. pa je obvezujoče.

Vojno pravo116. Varnostni svet je avtoriziral uporabo sile zoper Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ)

leta 1999.V dveh primerih pa je prišlo do uporabe sile brez avtorizacije Varnostnega sveta. Prvi primer je bil oborožen konflikt v Sierri Leone po državnem udaru leta 1997 ter v Jugoslaviji.

117. Okupacija sovražne države pomeni zmago v vojni z okupirano državo. Okupacija pomeni zmago, vendar po koncu vojne okupacija preneha. Dolžnosti okupanta:

- vzpostavitev in obdržanje javnega reda in življenja ob spoštovanju domačih zakonov. Torej ni dopustna sprememba zakonodaje, če ni nujno potrebna zaradi vojnih namenov (enako za spremembo kazenske zakonodaje, ki pa nikoli ne sme imeti retroaktivnega učinka).

- Ne sme zahtevati od prebivalcev prisege zvestobe ali službe v svojih oboroženih in

18

pomožnih silah, ne sme se jih niti siliti v dajanje obvestil o svoji vojski, ne sme se jih importirati,

- Ne sme se jemati talcev, - Ne sme vohuniti, za to se lahko izreče celo smrtna kazen, - Spoštovati čast, družinske pravice, življenje, zasebno lastnino, bogoslužje (rekvizicija dobrin in uslug je sicer dopustna, a samo ob prvenstvenem upoštevanju civilnega prebivalstva, ne sme se jemati dobrin za vojsko),

- Upravljati okupirano področje (lahko pobira državne dajatve, a se mora držati domačih predpisov. Nosi tudi stroške uprave).

118. Država A, ki je v vojni z državo B, sme posegati v premoženje državljanov države B. Ne, v zasebno lastnino se ne sme posegati, razen če se premoženje tega državljana nahaja na njenem teritoriju.

119. Z začetkom vojne se samodejno pretrgajo diplomatski, ne pa tudi konzularni odnosi med vojskujočima se državama.

Ne. Samodejno se pretrga oboje, vendar so možni drugačni dogovori.

120. Katera je bila prva konvencija, ki je na splošno prepovedovala vojno?Kellog- Briandov pakt, mednarodni pakt o odpovedi vojne, leta 1928 zunaj društva narodov.

121. Kje najdemo danes prepoved vojne?UL OZN.

122. Pomen Martensove klavzule?Države podpisnice ne zavezuje samo tisto kar je izrecno dogovorjeno (ali prepovedano), temveč tudi tisto kar je izrecno nedopustno z vidika običajev, humanitarnih pravil, pravili vesti itd. Ni dovoljeno vse kar je izrecno prepovedano!

123. Prepoved uporabe sile pozna izjeme. Navedite eno.Samoobramba.

124. Prepoved uporabe sile iz člena 2(4) UL OZN velja samo za države, članice OZN, ne pa za nečlanice.Velja za vse, ker spada v ius cogens.

125. Pobeg vojnega ujetnika je kaznivo dejanje samo če je zlorabil zaupanje poveljnika zapora.

126. Kombatant (borec) ima v vojni pravico ubiti sovražnega kombatanta.

127. O zasegu sovražnikove trgovske ladje odloča poveljnik vojaške ladje.Ne, sodišče države, ki je zaseglo ladjo. Poleg tega pozna mednarodno pravo nekatere izjeme, kjer je zaščitena določena vrsta sovražnikove zasebne lastnine.

T o so:

Bolniške ladje. Poštno dopisovanje nevtralnih in vojskujočih držav, ne glede na uradni ali zasebni

značaj in ne glede na to, ali se pošta prevaža z nevtralno ali sovražno ladjo. Ladje in čolni, ki so namenjeni izključno za obalni ribolov in lokalno plovbo, pa tudi

njihova oprema in tovor. Zaščita preneha, če se ti čolni začnejo uporabljati v vojaške namene (npr. signaliziranje, prevoz vojaške opreme itd.).

19

Državne in zasebne ladje, ki so namenjene verskim, humanitarnim ali znanstvenim dejavnostim.

Kartelne ladje, t.j. ladje, ki prevažajo pogajalce ali plujejo na podlagi sporazuma med vojskujočimi državami (npr. prevažajo vojne ujetnike zaradi zamenjave).

Ladje, ki jim je sovražnik dal posebno dovoljenje za plovbo (sauf-conduit). Ladje, ki se ob začetku vojne nahajajo v sovražnikovem pristanišču. Običajno se takim

ladjam postavi določen rok, v katerem morajo zapustiti pristanišče. Če pa jim sovražnik ne pusti odpluti, jih ne sme zaseči, temveč jih lahko samo začasno zadrži ali pa zaseže ob plačilu odškodnine.

KontrabantJe blago, ki lahko služi v vojne namene, nahaja pa se na morski poti za sovražnika, čeprav je njegov prevoz nasprotna stranka prepovedala.

128. Lokalne ribiške ladje sovražne države ne smejo biti predmet zasega.Pravilno.

129. Po bitki se hkrati potapljata vojaški ladji držav A in B, ki sta v vojni. Približa se jima še ena ladja države A. Posadka te ladje mora rešiti tudi brodolomce s sovražne ladje države B, vendar šele, ko je rešila vse preživele z ladje, ki pripada lastni državi.

Ne, reševati mora vse hkrati. Brodolomci so posebej zaščiteni. Morajo biti deležni pomoči in zaščite brez diskriminacije. Ranjenci, bolniki, brodolomci ne smejo biti izpostavljeni pohabljenju, medic. eksperimentom, jemanju tkiva, organov za presaditve.

130. V primeru, da nevtralna ladja prevaža kontrabant, se lahko zaseže tovor, ne pa tudi ladja.Nepravilno, zaseže se vse.

Nevtralnost131. Država postane trajno nevtralna z enostranskim aktom, ki ga sprejme pristojni organ te

države.Nevtralnost izhaja iz Mpogodbe ali sporazuma (obvezno spoštovanje nevtralnosti je le med državami, ki podpišejo sporazum.) Državi, ki ima status trajne nevtralnosti, je obvezna ostati nevtralna v vsaki bodoči vojni, prepovedano pa ji je sprejemati obveznosti, ki bi jo lahko pritegnile v vojno. Te države pa imajo tako kot vse druge države pravico do samoobrambe in pravico do vzdrževanja oboroženih sil za ta namen.

132. Nevtralnost je možna glede mednarodnih vojn, ne pa glede državljanskih vojn.Pravilno.

133. Nevtralna država ne sme na svoje ozemlje sprejeti borcev vojskujočih se strani, ki so se tja zatekli pred sovražnikom.

Sme, samo jih mora razorožiti in internirati.

134. Nevtralne države ladjam vojskujočih se strani ne smejo dovoliti prehoda skozi svoje teritorialne vode.

Morejo, pravica do neškodljivega prehoda.

20