UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

DAVČNE IN TRŽNE PREVARE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V GOSTINSKIH LOKALIH

Kandidat: Roberta Eterović Grikula Številka indeksa: 81587452 Program: univerzitetni Študijska smer: računovodstvo in revizija Mentor: prof. dr. Borut Bratina

Maribor, september 2007

2

PREDGOVOR Cilj države je napolniti državni proračun. Za to potrebuje učinkoviti sistem pobiranja davkov, ki ne bo spregledal nobene davčne utaje. Zato mora država oblikovati takšen davčni nadzor, ki bo zagotovil kontrolni sistem plačevanja davkov in bo ob morebitnem neplačilu ustrezno zakonsko ukrepal. Razen davčnega nadzora je pomemben tudi tržni nadzor, ki ga opravlja tržna inšpekcija, ki skrbi za urejene razmere na slovenskem trgu ter hkrati ugotavlja kršitve in sankcionira posameznike v različnih dejavnosti. Samostojni podjetniki (dalje: s.p.) se pri svoji dejavnosti soočajo z finančnimi in tržnimi obveznostmi, med katerimi sodijo davki (primer DDV), pravilno označevanje cen itd. Vse te obveznosti samostojnih podjetnikov vplivajo na odpor, ki se veča z rastjo obdavčitve prejemkov in premoženja. Da bi zmanjšali ta odpor je potrebna davčna in tržna inšpekcija, ki bo nadzorovala in ukrepala v primeru odkritja posamezne kršitve s.p. V diplomski nalogi sem se osredotočila predvsem na samostojne podjetnike- gostince in njihove najpogostejše davčne in tržne kršitve v gostinskih lokalih. Za obravnavo s.p.- gostinca sem se odločila predvsem iz izkušnje svoje družine, ki se že leta ukvarja z gostinsko dejavnostjo in tako tudi praktično spremljam delo in probleme v tej stroki že od malih nog. Svojo obravnavo sem v diplomski nalogi razdelila na dva tematska sklopa, ki sta medsebojno povezana. Prvi sklop je namenjen davčnim utajam in tržnim prevaram. V tem poglavju so opredeljene vrste in vplivni dejavniki davčnih utaj, etika in morala davčnih zavezancev. V nadaljevanju so podane najpogostejše vrste tržnih prevar. Predstavila bom tudi delo na črno, eno izmed najbolj razširjenih oblik prevar, ki je najbolj prisotna posebno v zelo razvitih turističnih območjih na vrhu turistične sezone. Ta problem ni specifičen samo za Slovenijo ampak ga srečujemo po vsem svetu. Nadalje bom prikazala dve službi, zadolženi za nadzor, kontrolo in sankcioniranje davčnih in tržnih prevar. Podrobneje bom nakazala naloge in področja nadzora ter ukrepi davčne in tržne inšpekcije. Prikazala sem tudi upravne pristojnosti inšpektorjev, ki morajo dobro poznavati svoj delokrog v primeru inšpekcijskega pregleda. V drugem sklopu bom prikazala s.p. in računovodski servisi, ki opravljajo za s.p. določene storitve. Prikazala bom vrsto in način vodenja obveznih poslovnih knjig in evidenc, ki jih je s.p. dolžan voditi ter medsebojni odnos s.p. in računovodskega servisa. V nadaljevanju bom obravnavala najpogostejše ugotovitve davčnih in tržnih inšpektorjev v gostinskih lokalih. Svojo obravnavo bom argumentirala s praktičnim primerom s.p.- gostinca. Vendar želim bralce opozoriti, da sem bila zaradi tajnosti podatkov in omejenega dostopa do davčnih in tržnih podatkov dokaj ovirana pri svojem delu. Zato nisem mogla dovolj podrobno prikazala konkretnega primera kršitve. Posluževala sem se tudi strokovne literature, iz katere sem dopolnjevala podatke, pridobljene iz razgovora s tržnim inšpektorjem, predstavnikom računovodskega servisa ter s.p.- gostincem.

3

KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev in opis problema ................................................................................ 5 1.2 Namen, cilji in trditve............................................................................................ 5 1.3 Predpostavke in omejitve ...................................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 7

2 DAVKI IN DAVČNE UTAJE ...................................................................................... 8 2.1 Davčni zavezanci................................................................................................... 8 2.2 Davčno utajevanje ................................................................................................. 9 2.3 Vplivni dejavniki davčnih utaj .............................................................................. 9 2.4 Davčna mentaliteta .............................................................................................. 10 2.5 Davčna etika in morala ........................................................................................ 11 2.6 Etika davčnih zavezancev.................................................................................... 12 2.7 Davčni prekrški ................................................................................................... 12

3 TRŽNE PREVARE ..................................................................................................... 14 3.1 Vrste tržnih prevar ............................................................................................... 14 3.2 Opravljanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj ................................................. 14 3.3 Siva ekonomija .................................................................................................... 15

3.3.1 Glavni vzroki in posledice dela na črno ...................................................... 15 3.3.2 Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC)................ 15 3.3.3 Siva ekonomija in delo na črno v Sloveniji................................................. 16

4 DAVČNA SLUŽBA ................................................................................................... 17 4.1 Naloge davčne službe .......................................................................................... 17 4.2 Zakon o davčnem postopku (ZDavP).................................................................. 18 4.3 Davčni nadzor...................................................................................................... 18

4.3.1 Davčna kontrola........................................................................................... 19 4.3.2 Davčna inšpekcija........................................................................................ 20

4.4 Metode inšpekcijskega pregleda.......................................................................... 20 4.4.1 Neposredna metoda ..................................................................................... 20 4.4.2 Posredne metode.......................................................................................... 21

4.5 Pristojnosti inšpektorja ........................................................................................ 21 4.6 Vloga davčnega zavezanca (s.p.) med inšpekcijskim pregledom ....................... 23 4.7 Inšpekcijski nadzori davčne službe v letu 2006 .................................................. 23

5 TRŽNI INŠPEKTORAT ............................................................................................. 25 5.1 Notranja organizacija Tržnega inšpektorata Republike Slovenije ...................... 25 5.2 Pristojnosti tržnega inšpektorja ........................................................................... 25 5.3 Upravni ukrepi..................................................................................................... 26

5.3.1 Upravne odločbe.......................................................................................... 26 5.3.2 Opozorila ZIN ............................................................................................. 27

5.4 Prekrškovni ukrepi............................................................................................... 27 5.4.1 Opozorila ZP-1 ............................................................................................ 28 5.4.2 Opomini ....................................................................................................... 28 5.4.3 Globe, izrečene s plačilnim nalogom .......................................................... 28 5.4.4 Globe, izrečene z odločbo o prekršku ......................................................... 28 5.4.5 Obdolžilni predlogi...................................................................................... 28 5.4.6 Zahteve za sodno varstvo ............................................................................ 28 5.4.7 Plačila, uklonilni zapori in izterjave ............................................................ 29

4

5.5 Inšpekcijski pregledi tržnega inšpektorata .......................................................... 29 6 SAMOSTOJNI PODJETNIK...................................................................................... 31

6.1 Samostojni podjetnik- gostinec ........................................................................... 33 6.2 Vodenje poslovnih knjig...................................................................................... 33

6.2.1 Načela vodenja poslovnih knjig .................................................................. 34 6.2.2 Dvostavno knjigovodstvo............................................................................ 35 6.2.3 Vodenje poslovnih knjig po SRS 39 ........................................................... 35 6.2.4 Vodenje poslovnih knjig za potrebe davčnega nadzora in odmere davčne obveznosti.................................................................................................................... 36 6.2.5 Zakon o dohodnini....................................................................................... 36 6.2.6 Zakon o davku na dodano vrednost (DDV) ................................................ 36

6.3 Evidence .............................................................................................................. 37 6.3.1 Evidence osnovnih sredstev ........................................................................ 37 6.3.2 Vodenje evidenc nabave in porabe pijač za gostinsko dejavnost................ 38 6.3.3 Blagajna kot knjigovodska pomožna evidenca ........................................... 38

7 RAČUNOVODSKI SERVISI ..................................................................................... 39 7.1 Računovodski servisi v Sloveniji ........................................................................ 39 7.2 Etično ravnanje računovodskih servisov ............................................................. 40 7.3 Delovni postopki računovodskega servisa .......................................................... 40 7.4 Odnos s.p. do računovodskega servisa ................................................................ 41 7.5 Vloga računovodskega servisa pri inšpekcijskem pregledu................................ 41

8 NADZOR IN UGOTOVITVE INŠPEKCIJE ............................................................. 42 8.1 Ugotovitve davčnih inšpektorjev v gostinskih lokalih ........................................ 42

8.1.1 Nepravilnosti pri uporabi računalniško vodene registrske blagajne............ 42 8.1.2 Nepravilnosti pri primerjavi izdanih računov............................................. 43 8.1.3 Nepravilnosti povezane s stroški materiala ................................................. 43 8.1.4 Nepravilnosti povezane z blagajniškim poslovanjem ................................. 43 8.1.5 Sankcije in ukrepi ........................................................................................ 44

8.2 Tržni nadzor gostinskih lokalov .......................................................................... 44 8.2.1 Nadzor opravljanja gostinske dejavnosti v nočnem času ............................ 45 8.2.2 Nadzor kršitve obratovalnega časa gostinskih obratov .............................. 45 8.2.3 Nadzor označevanja cen gostinskih storitev................................................ 46 8.2.4 Nadzor izdajanje računov za opravljene gostinske storitve......................... 46

9 PRIMER S.P. GOSTINCA.......................................................................................... 47 9.1 Davčni inšpekcijski pregled registrske blagajne ................................................. 47 9.2 Davčni inšpekcijski pregled z navzkrižno kontrolo ............................................ 47 9.3 Nadzor označevanja cen ...................................................................................... 48 9.4 Nadzor izdajanja računa ...................................................................................... 48

10 SKLEP..................................................................................................................... 49 11 POVZETEK ............................................................................................................ 51 12 SUMMARY ............................................................................................................ 52 13 VIRI ......................................................................................................................... 53 14 LITERATURA ........................................................................................................ 55

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .......................................................................... 58 SEZNAM SLIK IN TABEL............................................................................................ 59

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev in opis problema Davki in druge dajatve, ki jih plačujejo podjetja, posamezniki v Sloveniji, so plačila za storitve, ki jih napove država na začetku leta. Zavedati se moremo, da so davki prisilna dajatev in so instrument države za doseganje določenih ciljev, ki morajo biti natančno načrtovani, za kar skrbi davčni sistem z učinkovito davčno službo. Za doseganje imenovanih ciljev v državi imata pomembno vlogo davčni in tržni sistem, ki omogočata podjetjem, podjetnikom in potrošnikom urejeno delovanje na trgu. Pomembno vlogo ima tržni inšpektorat, ki zagotavlja, da podjetja in podjetniki spoštujejo in sledijo predpisom na področjih, na katerih delujejo ter tako skrbijo za urejene razmere na slovenskem trgu, ki je obenem del trga Evropske unije. Velik problem pa vsekakor predstavljajo davčne in tržne prevare. Ta problem je prisoten na vseh področjih, panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih. Slovenija s tem problemom ni nobena izjema. Zato je temeljna naloga davčne in tržne službe v Sloveniji, da izvaja nadzor nad posameznimi davčnimi zavezanci v obliki kontrole ali inšpekcijskega pregleda. V področje finančnega nadzora davčne in tržne službe različnih dejavnosti je vključena tudi gostinska dejavnost. Podjetja in posamezniki, ki opravljajo gostinsko dejavnost in večji del svojih prihodkov prejemajo v gotovini, sodijo z davčnega in tržnega vidika med 'najbolj rizične'. Nepravilnosti, ki jih ugotavlja inšpekcija, ustvarjajo nelojalno konkurenco vsem ostalim davčnim zavezancem, ki poslujejo pravilno. Splošno je znana resnica, da se prisilni predpisi ne bi izvajali, če bi njihovo neizvajanje ostalo brez sankcij. Zato je naloga davčnega in tržnega nadzora predvsem v tem, da zagotovi izvajanje davčnih in tržnih predpisov oziroma, da odkriva in sankcionira kršitelje. Pravica in dolžnost posameznikov pa je, da so z oblikami in načini izvajanja davčnega in tržnega nadzora seznanjeni in da znajo pravilno ravnati pri inšpekcijskem pregledu. 1.2 Namen, cilji in trditve Temo svoje diplomske naloge sem si izbrala zato, ker želim pridobljeno znanje, ki sem ga črpala iz strokovne literature, ki mi je bila na razpolago ter iz pogovorov s ključnimi udeleženci, uporabiti v praksi. Moj glavni namen je bil: prikazati davčne in tržne prevare samostojnih podjetnikov v gostinstvu ter ugotovitve le-teh s strani pooblaščenih inšpektorjev. Predstaviti želim pomen davčnih utaj in tržnih prevar, kakor tudi dela na črno. Pri svoji obravnavi bom posebej izpostavila področje davčne in tržne inšpekcije ter najpogostejše prevare samostojnih podjetnikov (dalje:s.p.) v gostinstvu.

6

V svoji obravnavi izhajam iz teoretične osnove utaje davkov in predstavitvijo vzroke in posledice davčnega ter tržnega utajevanja. Na kratko sem proučila moralo davčnih zavezancev in delo na črno, ker menim da je to problem v mladi Sloveniji, ki ga tržna inšpekcija najpogosteje srečuje. Predstavila bom davčno in tržno inšpekcijo, področja njunega nadzora z dolžnostmi in pristojnostmi inšpektorjev. Cilj diplomskega dela je posredovanje predstavitve samostojnega podjetnika- gostinca, opredelitev temeljnih poslovnih knjig in evidenc, ki jih je potrebno skrbno voditi ter vlogo računovodskih servisov pri inšpekcijskem nadzoru. Prikazala bom najpogostejše ugotovitve davčne inšpekcije ter na katerih področjih deluje tržna inšpekcija v gostinskih lokalih. Navedene ugotovitve bom tudi interpretirala s primeri iz prakse. Moja temeljna trditev je, da kljub učinkovitemu in pogostemu davčnemu in tržnem nadzoru v gostinski dejavnosti imajo s.p.-eji veliko možnosti za davčno in tržno prevaro, saj večji del svojih prihodkov prejmejo v gotovini (tj. ״na rok o״ ) ter na takšen način tudi lažje prikrivajo svoje zaslužke. 1.3 Predpostavke in omejitve Domnevala sem, da davčni in tržni inšpektorji največ nadzorov opravijo v gostinski dejavnosti, ker je v tej dejavnosti tudi največ možnosti za prevare. Največ kršitev se pojavlja pri: področju vodenja davčnih evidenc, izdajanju računov, zaposlovanju, upoštevanju obratovalnega časa gostinskem obratu, opravljanju gostinske dejavnosti brez odločbe in označevanju cen gostinskih storitev. Najpogostejši problem s.p.-gostincev ter računovodskih servisov, ki opravljajo storitve zanje, predstavlja v prvi vrsti zakonodaja, ki se neprestano spreminja. Zanemarljiva pa tudi ni slaba informiranost s.p.-ejev o postopku inšpekcijskega pregleda, odgovornosti in pooblastilih inšpektorjev. Obseg moje raziskave je omejen na področje preprečevanje in odkrivanje davčnih in tržnih prevar. Pri tem sem se omejila na samostojnega podjetnika-gostinca, ki po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) vodi dvostavno knjigovodstvo s pomočjo računovodskega servisa. Glavna težava pri pisanju naloge je bila predvsem v tajnosti podatkov. Gradivo, ki sem ga potrebovala za prikaz primerov davčnih in tržnih nepravilnosti s.p.- gostincev, namreč velja za uradno tajnost in se lahko posreduje tretji osebi le v natančno določenih primerih. Zato sem pridobila določene podatke v pogovoru s tržnim inšpektorjem in lastnico računovodskega servisa, ki sta mi posredovala najpogostejše primere davčne kršitve svojih klientov.

7

1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava je osredotočena na ugotavljanje najpogostejših davčnih in tržnih prevar samostojnih podjetnikov v gostinski dejavnosti. Zato govorimo o mikroekonomski raziskavi. Pristop k raziskovanju je deskriptiven. Pri sestavi diplomskega dela so mi služile informacije in podatki iz razpoložljive literature, zakonov ter predpisov Republike Slovenije, ki zadevajo davčno službo, tržni inšpektorat, davčni in tržni nadzor, s.p.- gostinca in računovodskega servisa. Zbrane podatke iz domačih in tujih strokovnih revij, knjig, učbenikov, posameznih člankov, zbornikov in interneta bom dopolnila s pridobljenimi podatki iz pogovorov s tržnim inšpektorjem, z računovodjo v računovodskem servisu in nenazadnje tudi z lastnimi spoznanji.

8

2 DAVKI IN DAVČNE UTAJE V najstarejših časih davek ni bil obvezna dajatev, bil je darilo. Z utrditvijo meščanske družbe so postali davki splošna, zakonita in prisilna dajatev, ki jo mora plačati vsakdo brez neposrednega vračila. Davki so uspešen instrument vsake države za doseganje določenih in skrbno načrtovanih ciljev, ki so vpeti v učinkovit davčni sistem (Vasle 2004, 6). Davek je dajatev brez direktne protivrednosti, saj davkoplačevalec plačuje davek, ne da bi v zameno dobil kakšno protivrednost. Takšne protidajatve so indirektne, saj davčni zavezanci ne prejemajo konkretnih protistoritev. Če zavezanec pričakuje od dajatve neposredno korist, se takšna oblika dohodka imenuje prispevek (Žibert 1993, 78-79). Pomembna lastnost davka je, da je splošno obligatoren. Plačujejo ga vse pravne in fizične osebe, kar pomeni da je splošnega značaja in je določen z sklepom predstavniških organov. Predstavniški organi določijo elemente obdavčenja, na podlagi katerih se davki plačujejo. V sodobnem času se vse plačuje z denarjem, zato je to denarna dajatev. Vedno pa ni bilo tako, saj so v času vojn obstajale razne naturalne dajatve (prav tam, 78). Romanski narodi doživljajo besedo »davek«, kot nekaj, kar jim je naloženo, medtem ko pri Nemcih izrazi Abgaben, Steuer, oziroma pri Angležih izraz tax, duty, levy, customs, odražajo predstave, ki nikakor niso povezane z občutkom bremena. Za Angleže je plačilo davka moralna dolžnost do države in do svojega naroda. Zanj predstavlja davčna poštenost del njegove osebne časti, Anglež vestno izpolnjuje svoje obveznosti tudi v poslovnem življenju (Veršnik 2004a, 19). Od leta 1991 se v Sloveniji davki plačujejo lastni državi, kar je prvič v zgodovini slovenskega naroda. Plačevanje davkov je privilegij državljanov, hkrati pa privilegij države, da ji davkoplačevalci zagotavljajo vir za njeno delovanje. V demokratični državi, kot je Slovenija je pomembno kako davkoplačevalec zaznava davčne zakone, kako jih ocenjuje in z njimi soglaša. Zelo pomemben je odnos davkoplačevalca do davkov, davčne politike, davčnih inšpekcij (Čokelc 2000, 353). 2.1 Davčni zavezanci Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli samostojno opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti (Rupnik in Stanovnik 1995, 19-20). Po prevladujočih opredelitvah finančne teorije je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki ji davčni predpisi nalagajo plačilo davka, kar naj bi povzročilo zmanjšanje njenega realnega razpoložljivega dohodka. Znižanje svojega realnega razpoložljivega dohodka se zavezanec lahko izogne bodisi tako da, da zagreši davčno utajo (evazijo), ali pa tako, da svojo obveznost preloži, prevali na koga drugega. Z davčnim prevaljevanjem običajno označujemo proces, v katerem davčni zavezanec s spreminjanjem cen preložijo davčno obveznost delno ali v celoti na druge ekonomske subjekte (na kupce dobrin ali tvorcev- prevalitev naprej; na prodajalce dobrin ali tvorcev- prevalitev nazaj, zlasti za delavce) (prav tam, 19-20).

9

2.2 Davčno utajevanje Z davčnim utajevanjem označujemo pojav, ki izvira predvsem iz znanega konflikta med davkoplačevalci in državo oziroma njenimi organi, zadolženimi za pobiranje davkov (Bohinc et al. 1999, 82). Davčno utajevanje je za vsako državo nehvaležno, ker povzroča tako socialno kot narodnogospodarsko škodo (prav tam, 83), saj: - davčna utaja vodi do izpada prejemkov v proračunu, - davčna utaja krši načelo davčne pravičnosti, če izhajamo iz načela, po katerem morajo tisti z večjimi dohodki plačevati več davkov. Davčno utajevanje je vsakršno izmikanje plačevanju davkov, zavestno ali nezavedno,kar je posledica nepoznavanja pravega reda ali drugih vzrokov. V kazenskem pravu pa je davčna zatajitev eno izmed kaznivih dejanj zoper gospodarstva, katerega predmet je napad na davčni sistem države. V Zakonu o davčnem postopku (ZDavP) je utaja davkov opredeljena kot prekršek, ki ga je mogoče storiti le z direktnim naklepom. Razlika med davčno zatajitvijo kot prekrškom in kaznivim dejanjem ni v subjektivnem odnosu storilca do storjenega dejanja pač pa v višini dosežene protipravne premoženjske koristi (Dešman 2002, 131). Utajevanje davkov predstavlja v Sloveniji problem, ki se je razširil po naši osamosvojitvi. Pojavile so se možnosti zamenjave družbenih sredstvi z lastnimi sredstvi podjetnikov in ustanavljanje zasebnih podjetji. To je omogočilo boj za večje zaslužke, pri čemer je utajevanje davkov dokaj enostavno. Davčne utaje povzročajo vedno večjo zaskrbljenost tudi v Evropski uniji, saj se zaradi njih slabša davčni položaj držav članic ter finančni položaj same Evropske unije, s tem pa se posledično povečuje davčna obremenitev nesamostojnega dela (plač in drugih davčnih ulovljivih segmentov) (Selinšek 2007, 87). 2.3 Vplivni dejavniki davčnih utaj1 Višina davčnega bremena Davčno breme postaje čedalje hujše, saj so pristojnosti in naloge države povečujejo, v tej zvezi pa se večajo tudi javni prihodki. Z naraščanjem davčne obremenitve narašča tud davčni odpor. Ni pa znano, katera je tista absolutna višina davčnega bremena, na katero davčni zavezanci reagirajo z davčnim odporom2. Poznavanje davčnega prava Večja informiranost državljanov prispeva k zniževanju odpora do plačevanja davkov in odpravi negativni odnos do davkov. Pojmovanje davčnega sistema kot pravičnega Raziskave so pokazale, da obseg davčnih utaj narašča, če imajo davčni zavezanci občutek, da so neenakopravno obravnavani.

1Povzeto po Veršnik (2004b, 14-16). 2V novejšem času davčni zavezanci na davčne stopnje, ki so jih pred pol ali več stoletji kot povsem nesprejemljive zaradi njihove višine, reagirali z veliko večjo mero strpnosti.

10

Med davčnimi zavezanci, ki se v primerjavi z drugimi davčnimi zavezanci počutijo zapostavljene, namreč najdemo večji delež davčnih utajevalcev. Verjetnost odkritja Davčne utaje so negativno povezane z verjetnostjo odkritja samo, če davčni zavezanec razpolaga z natančnimi informacijami o verjetnosti odkritja. Če bi davčne oblasti posredovale natančnejše informacije o verjetnosti odkritja, oziroma o pogostosti davčnih kontrol, bi spodbudile zavezance k poštenem izpolnjevanju davčnih obveznosti. Delo davčne administracije Odnos med davčnim zavezancem in davčnim organom vpliva na davčno utajo. Empirični podatki v Italiji dokazujejo, da obstajajo velike razlike v obravnavanju davčnih zavezancev z strani davčne administracije. 2.4 Davčna mentaliteta Nemški profesor Günther Schmölders je pri proučevanju davčnega odpora uporabljal pojme, kot sta davčna mentaliteta in davčna moral, pri čemer je davčno mentaliteto opredelil kot odnos do davkov in obdavčitve nasploh, iz pojma davčne mentalitete pa je izpeljal tudi pojem davčne morale, ki je opredeljuje kot odnos davčnih zavezancev do izpolnjevanja njihovih davčnih obveznosti (Veršnik 2004a, 19). Empirične raziskave kažejo, da navezanost na državo vpliva na odnos davčnih zavezancev do obdavčitve: tesnejša kot je vez med državo in davčnimi zavezanci, boljša je davčna mentaliteta v takšni državi. Raziskave kažejo, da samozaposleni, ki v povprečju prejemajo višje dohodke, davčni zavezanci, ki jim veliko pomenijo materialne dobrine imajo slabšo davčno moralo. Tudi pri samostojnih podjetniki je zelo nizka davčna morala, ker so izpostavljeni obdavčitve, saj morajo samo oddati davčne napovedi, kar lahko rezultira večji odpor do plačevanja davkov. Starejši izkazujejo boljšo davčno moralo, podobno kot tudi bolj izobraženi, ki imajo boljši odnos do države in so tudi bolj seznanjeni z davčnim sistemom. Tudi tehnika obdavčenja vpliva na davčno mentaliteto. Pohlepen davčni nadzor se odraža v številnih izogibanj plačevanja davkov. Zato je pomembno, da se najde zmerna srednja pot, torej zmeren davčni nadzor (prav tam, 20-21). Obdavčitev vzbuja odpor in ustvarja konflikte, vendar je moč razlikovati med državama z »dobro« in državami s »slabo«davčno mentaliteto. Tukaj je zelo pomembno ali je država sposobna sprejeti učinkovit davčni sistem, ki nebo ustvarjal napetosti, katerih zunanja manifestacija je davčna utaja. Države morajo vpeljati takšno strategijo, ki bo izboljšala davčno mentaliteto, kajti z njo odpravimo diskrepanco med davčno resničnostjo oziroma med zakonom in njegovo realizacijo (prav tam, 21).

11

2.5 Davčna etika in morala Pojem etika izhaja iz grške besede ethos (običaj, navada) in je v dobesednem pomenu istoveten z moralo, ki izhaja iz latinske besede mos (Čokelc 2000,354). Etika je filozofski nauk o etičnem in moralnem. Etika razpravlja, kaj je z etičnega vidika dobro in kaj slabo, kako naj človek ravna, da bo njegova dejavnost v skladu z etičnim pojmovanjem dobrega, in kako naj živi, da bo njegovo življenje moralno (Čokelc 2000, 354; povz. po Kos 1970,252). Morala pa usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega. Davčno moralo opredeljujemo ožje in širše. Pri ožjem pojmovanju jo enačimo z upoštevanjem zakona, pri širšem pojmovanju pa morala presega zakonitost (Čokelc 2000, 354; povz. po Slovar Slovenskega knjižnega jezika II, 838). Pri izgradnji lastnega davčnega sistema je zelo pomemben etični vidik. Etičnoproblemske situacije zadevajo davčne zavezance, računovodske strokovnjake, davčno upravo, davčne inšpektorje, upravna sodišča, davčne svetovalce, revizorje in poslance, ki sprejemajo davčne predpise. Davčno moralo oblikujejo različne avtonomne skupine in zato imamo opravka z naslednjimi vidiki morale (Čokelc 2000, 353):

- moralo obdavčitve davčnih zavezancev, - moralo obračunavanja in plačevanja davkov davčnih zavezancev, - moralo računovodskih strokovnjakov, - moralo inšpektorjev, - moralo sodnikov v davčnih sporih in - moralo davčnih svetovalcev.

Glede na udeležence razlikujemo tri ravni davčne morale:

- na najnižji ravni so v osredju vrednote in ravnanja posameznika kot davčnega zavezanca, računovodskega strokovnjaka, davčnega inšpektorja, davčnega svetovalca, revizorja in drugih,

- na srednji ravni so v osredju vrednote in ravnanja podjetji pri obračunavanju in plačevanju davkov, družb, ki davčno svetujejo ali sestavljajo davčne bilance in ravnanje ter vrednote davčne uprave davčnih zavezancev in revizijskih družb,

- na najvišji ravni so v ospredju vrednote in ravnaje države pri sprejemanju davčnih predpisov ter ravnanje ministrstva za finance do davčnih zavezancev.

12

2.6 Etika davčnih zavezancev Davčni zavezanci so dolžni upoštevati davčne predpise in davčno etična načela.

- Dolžan je pravočasno in v celoti plačevati davke, ne sme ovirati davčni organ pri davčnem nadzoru.

- Davčnem organu mora verodostojno pojasniti izkazano davčno osnovo in davčne listine.

- Ima pravico, da z pogodbo prenese materialno in moralno odgovornost na strokovno osebo, ki mu bo tudi sestavila davčno bilanco.

- Davčni zavezanec je dolžan davčnemu uradu razkriti uporabljene prenosne cene med poslovnimi enotami v državi in tujini.

- Pravica do povračila škode, ki jo je utrpel zaradi kršenja pravic ali zmote davčnega urada v upravnem postopku mora biti zagotovljena ( Čokelc 2000,365)

2.7 Davčni prekrški Na splošno se za prekršek opredeljuje kot nekaj, kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela. Zakon o prekrških (ZP) smatra prekršek kot dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uvedbe vlade ali odloka lokalne skupnosti3, in je zanj predpisana sankcija za prekršek (Selinšek 2007, 87) Davčne prekrške lahko delimo na carinske, trošarinske in druge davčne prekrške. Njihove opise pa je mogoče najti v določenih členih Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (odslej ZICPES), Zakona o carinski službi, Zakon o ekonomskih conah, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku (ZDavP), Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV), Zakona o davčni službi (ZDS), Zakona o davku od iger na srečo, Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov, Zakona o davku na motorna vozila in Zakona o davku na izplačane plače. Davčni prekrški lahko nastanejo s storitvenim in opustitvenim ravnanjem. Storitev ja aktivno ravnanje storilca v smeri kršitve določenega predpisa; z opustitvijo pa je prekršek storjen, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti (prav tam, 87-88). Najpogostejše oblike davčnih predpisov so opustitve, in sicer:

- nevložitev davčne napovedi oziroma nepredložitev obračuna davka v zakonskem roku;

- opustitev sporočanja zahtevanih podatkov oziroma opustitev predložitve potrebnih dokumentov pristojnemu organu (davčni zavezanec ne da podatkov, s katerimi razpolaga);

- opustitev obračuna davka; - neplačilo davka oziroma neupoštevanje zakonskih roko za plačilo davka; - neizdajanje računov in podobno (prav tam, 92).

Med storitvenimi oblikami pa je kot značilne mogoče opredeliti davčne prekrške kot so: napačen obračun davka, nepravilno izdajanje računov ali sporočanje neresničnih, nepopolnih ali nepravilnih podatkov davčnemu organu. Za davčne prekrške so kot temeljne sankcije vedno predpisane globe (prav tam, 93-95). 3 Globe, predpisane za zakonom in uredbo, se stekajo v državni proračun, globe, predpisane z odlokom občine, pa v občinski proračun.

13

TABELA 1: RAZPONI GLOBE ZA DAVČNE PREKRŠKE Do 31.12.2006 v SIT Od 1.1.2007 v € Za posameznika 10.000- 300.000

40- 1.200

Za pravno osebo, samostojnega podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost

100.000- 30 mio 400- 125.000 mio

Za odgovorno osebo 10.000-1 mio 40- 4.100 mio Vir: Selinšek (2007, 91) V tabeli 1 je prikaz razpona globe za kršitelje oziroma obdolžence za davčni prekršek. Iz tabele je razvidno, da so določene so določene za pravno osebo in samostojnega podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost, največje globe za davčne prekrške v letu 2007. Navedeni minimumi globe so stalni, glede maksimuma pa ZP-14 kot izjemno možnost opušča predpisovanje trikrat večje globe za najhujše prekrške s področja varstva naravnih bogastev, okolja, dela in zaposlovanja na črno ter delovnih razmer, s področja davkov, financ in carin ter ostalih področji ( prav tam, 91).

4 Zakon o prekrških ZP-1 – uradno prečiščeno besedilo, ZP-1- UPB3, Ur. l. RS, št. 70/06, in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1D), Ur. L .RS, št.115/06.

14

3 TRŽNE PREVARE Tržne prevare predstavljajo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje. 3.1 Vrste tržnih prevar Pomembne vrste tržnih prevar so:

- pri dvojnim označevanjem cen (glede na to, da je to novo področje inšpektorji ugotavljajo nepravilnosti, ki so posledica nepoznavanja pravnih pravil oziroma so premalo jasna pravna pravila, zaradi česar podjetja ne vedo, kako morajo ravnati),

- pri izdajanjem dokumentacije ob prodaji rabljenih avtomobilov (tukaj je pomembno ali podjetje ob prodaji rabljenih avtomobilov potrošnikom izroči garancijski list, seznam pooblaščenih servisov ter navodila za uporabo, oziroma jih seznanjali z vsemi pogoji),

- na področju gostinstva (neizpolnjevanje pogojev po gostinski zakonodaji ter morebitne kršitve obratovalnega časa gostinskih lokalov),

- pri označevanje cen blaga in storitev, ki je pomembno da potrošnik pridobi informacije o ceni blaga ali storitvi na predpisan način,

- pri neizstavitvi računov, - pri oglaševanju blaga in storitev, kje so največje kršitve pri zavajajočimi

oglaševanji in oglaševanju, ki ni v slovenskem jeziku, - pri sezonskih razprodajah, kje se najpogosteje podjetja ne držijo zakonsko

predpisanih podatkov- vrste blaga, ki je na razprodaji, časa razprodaje ali odstotka znižanja itd. (Poročilo Tržnega inšpektorata RS 2006, 9).

3.2 Opravljanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj Tržna prevar nastane, če gospodarska družba ali podjetnik opravlja dejavnosti brez ustreznih dovoljenj in registracije in sicer v naslednjih primerih: • če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti, • če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti, • če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorat RS 2007, 82).

15

3.3 Siva ekonomija Siva ekonomija je pojav, ki ga najdemo v vseh državah, v vseh gospodarstvih in političnih sistemih. V različnem obsegu in različni moči je siva ekonomija prisotna v vseh fazah družbenega razvoja. V nobeni družbi formaciji pa nima obrobnega pomena. Njeni negativni vplivi so občutni tako za delodajalce kot delojemalce, za državo, socialno zavarovanje, premoženje ter varnost ljudi in premoženja (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2006). 3.3.1 Glavni vzroki in posledice dela na črno Pri opredeljevanju dela na črno je treba opozoriti na razlikovanje pomena izrazov dela na črno ter zaposlovanja na črno. Osnovna razlika je v tem, da gre pri delu na črno za nedovoljeno opravljanje dejavnosti oziroma opravljanje dejavnosti v nasprotju z zakonom za neprijavljeno dejavnost ali delo, ki omogoča neprijavljen dohodek. O zaposlovanju na črno pa večinoma govorimo, ko le to ni v skladu z veljavnimi delovno-pravnimi predpisi. V Sloveniji najdemo največji obseg dela na črno v naslednjih področji: gradbeništvo, gostinstvo in turizem, obrt in predelovalna industrija, osebne storitve, storitve gospodinjstva in poslovne storitve, v kmetijstvu in gozdarstvu (Žakelj 2000, 7-9). Vzroki za nastanek in obstoj sive ekonomije so predvsem ekonomskega značaja. Primarni vzroki so predvsem: izogibanje davkom oziroma davčna utaja, izboljšanje socialnega položaja posameznikov, izognitev ekonomski zakonodaji kot posledica bremena visokih stroškov dela, izognitev birokraciji, pogost vzrok pa je tudi zloraba pravic iz naslova socialne varnosti z namenom, da bi osebe, ki delajo na črno obdržale različne socialne podpore, zlasti za primer brezposelnosti (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2006). 3.3.2 Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC)5 Veljavni ZPDZC določa definicije dela in zaposlovanja na črno, soudeležence dela na črno, nedovoljeno reklamo, izjeme, ki jih ni šteti za delo na črno, nadzor in sankcije za kršitve dela in zaposlovanja na črno. 3. člen ZPDZC opredeljuje delo na črno, kot opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih:

- če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti

- če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,

- če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,

5 Povzeto po Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-A (Uradni list RS, št. 118/06).

16

- če tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja,

- če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakon.

5. člen ZPDZC opredeljuje, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:

- z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,

- omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba.

Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno. 3.3.3 Siva ekonomija in delo na črno v Sloveniji Pri nas je prišlo do razcveta sive ekonomije v 80-ih letih dvajsetega stoletja. Za to obdobje je značilna gospodarska kriza, ki je povzročila padec življenjskega standarda. Tedaj je znašala siva ekonomija po nekaterih meritvah kar 38% BDP. Kasnejše meritve so pri različnih avtorjih pokazale različno stopnjo sive ekonomije glede na BDP, v glavnem pa so se gibale med 16,8% in 21,3% BDP. Nekatere novejše raziskave, predvsem z uporabo metode trga delovne sile ugotavljajo, da je ocena obsega sive ekonomije od 7,3% do 11.8% BDP, po drugih analizah, izdelanih kot revizija BDP za obdobje od leta 1995-2002, pa je znašal obseg sine ekonomije okoli 6,5% BDP ( Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2006). V Sloveniji se obseg in moč sive ekonomije v zadnjih letih nenehno povečuje glede na močen vpliv sledečih pogojev (Žakelj 2000,6):

- veliko število brezposelnih oseb, - veliko število relativno mladih upokojencev, - relativno veliki stroški obremenitve cene dela v legalnih oblikah zaposlitve ali

samozaposlitve, - dolgotrajni komplicirani in dragi postopki upravnih služb pri izdajanju dovoljenja

za delo.

Nadzor dela na črno je prednostna naloga Tržnega inšpektorata RS in poteka kontinuirano skozi celo leto, po potrebi pa se organizirajo še poostreni nadzori posameznih področij, glede na trenutno problematiko. V letu 2006 je bil sprejet Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je pričel veljati 2.12.2006. Z vidika dela Tržnega inšpektorata RS zakon ni prinesel bistvenih novosti, ker pa je za nadzor dela na črno po novem pristojna tudi Davčna uprava RS, bo nadzor na tem področju v prihodnosti učinkovitejši (Poslovno poročilo tržnega inšpektorata RS 2007,80).

17

4 DAVČNA SLUŽBA Davčna uprava je pričela z delom 1. julija 1996. Delavci Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki so opravljali naloge davčnega nadzora in naloge v neposredni zvezi z njimi ter delavci Republiške uprave za javne prihodke, so postali 1. julija 1996 delavci davčne službe. S 1. julijem 1996 je prevzela davčna služba vse naloge davčnega nadzora po Zakonu o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetji in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki jih je do tega datuma opravljala agencija, razen naloga, ki jih je že pred združitvijo v enovito davčno službo opravljala Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetji (Špelko 2002, 11). Davčno upravo Republike Slovenije sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi. Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela. Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davčnih uradov (DURS 2007a). 4.1 Naloge davčne službe Davčna uprava Republike Slovenije opravlja naloge davčne službe: pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev; opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju; preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor izvajanja v obsegu pristojne službe, ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa; prisilna izterjava denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in na podlagi zakona, ki ureja prekrške; izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in s pristojnimi organi drugih držav; sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja davkov; proučevanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in ukrepov davčne politike ter dajanje pobud za reševanje zadev s tega področja; opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona (DURS 2007a). Nova naloga je tudi promoviranje plačevanja davkov kot državljanske vrednote. Namen te naloge je podoben, kot je bilo in je v razvitih državah Evrope. Naloge izvaja davčna služba. Poslovnež, ki plača veliko davkov, ima veliko davčno osnovo, vendar verjetno tudi veliki dobiček, zato je kazalec o plačanih davkih pomemben tudi za nasprotno poslovno stranko. Pomeni namreč znak bonitete in večje zaupanje pri sklepanju poslovne pogodbe, namesto zaskrbljenosti nad davčnim dolžnikom, ki ni likviden, nima poslovnih rezultatov in je nesoliden pri delu svojimi poslovnimi partnerji, predvsem pa tudi ne plačuje davkov. Davčna uprava lahko odmerja, pobira in izterjuje davke ter nadzira in evidentira plačevanje davkov za lokalne skupnosti, zavode in sklade na podlagi zakona ali če je tako dogovorjeno s pogodbo. S pogodbo se določijo medsebojna razmerja, način opravljanja nalog ter nadomestilo za opravljanje nalog. Odmerjanje, obračunavanje, pobiranje, izterjava in nadzor davkov se opravljajo skladno z zakonom o davčni službi in zakonom, ki ureja davčni postopek (Špelko 2002, 5-13).

18

4.2 Zakon o davčnem postopku (ZDavP) Zakon o davčnem postopku določa, kakšne so pravice in obveznosti davčnih zavezancev ter kakšna so pooblastila in naloge davčnega organa pri izvajanju davčnih predpisov. Da bi torej pravilno in pravočasno plačevali davke ter da obenem ne bi plačevali več, kot je predpisano, ni dovolj, da poznamo le vsebino zakonov, ki nam nalagajo davčne obveznosti, pač pa moramo biti seznanjeni tudi z vsebino ZDavP in Zakona o upravnem postopku (ZUP) (Perme 2005, 6). Za ugotavljanje dejstev po ZDavP veljajo naslednja pravila (ZDavP-2, 2006):

- Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek. Na podlagi izkazanih dejstev lahko odloči le v primeru, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju.

- Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.

- Če se z nekim dejanjem ali ravnanjem krši zakon, s katerim se prepoveduje ali nalaga neko dejanje ali ravnanje, to ne vpliva na obdavčenje.

- Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo, če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno.

- Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.

- Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.

- Podatki, ki jih davčni zavezanec in druge osebe predložijo ali dajejo davčnem organu po tem zakonu oziroma zakonu o obdavčenju, morajo biti točni, popolni in resnični ter ne smejo spraviti davčnega organa v zmoto.

4.3 Davčni nadzor Davčna uprava RS zaznava davčne zatajitve predvsem z tremi oblikami nadzora in sicer s kontrolo, inšpekcijo in preiskavami. Pri kontroli in inšpekciji govorimo o zaznavanju davčnih zatajitev v formalnem upravnem postopku, medtem ko pri preiskavah zaznavamo davčne zatajitve z analitično operativno dejavnostjo, ki ni del formalnega upravnega postopka (Dešman 2002, 132). Veljavni zakon torej določa kot davčni nadzor kontrolo in inšpekcijo, ki se opravljata na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek in zakona o upravi, če ni z ZDS drugače določeno (Špelko 2002, 32). Nadzor mora biti ne le kakovosten, korekten, pravičen itd., ampak opravljen tudi s pravo mero občutka, da se nebi porušilo davčno ravnotežje poštenega davkoplačevalca. To se pa zgodi, če je storil nenamerno napako in ga zato (strogo) kaznujejo, še posebej če je istočasno opazno, da goljufi ostanejo nerazkrinkani.

19

V takih primerih lahko pride do izogibanju davkov in se zmanjša lastna pripravljenost pravilnega plačevanja davkov (DURS 2003c, 11). Nadzorov je lahko več vrst in oblik: notranji, zunanji, funkcionalni, institucionalni, stalen, občasen ali periodičen, predhoden, tekoči ali naknaden, formalen ali vsebinski itd. Ločimo tudi splošno in posebno metodo nadzora. Primer, med posebne metode uvrščamo metodo na preskok, ki pomeni, da inšpektor pregleda vsak npr. peti ali deseti dan v mesecu, ali vsak npr. peti ali deseti račun itd., tej nasprotna je metoda, po kateri se pregledujejo vsi računi npr. enega dneva, meseca, leta. Pomembno je, da inšpektor izbere primerno metodo pri posameznem davčnem zavezancu, ker je od tega odvisen rezultat inšpekcijskega pregleda (prav tam,14). 4.3.1 Davčna kontrola Kontrola obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti vlaganja davčnih napovedi davčnih obračunov, obračunavanja in plačevanja davkov na podlagi obrazcev in drugih predpisanih podatkov. Naloge kontrole so podobne, kot naloge inšpekcije, vendar kontrolor ne more izrekati takih ukrepov, kot jih je lahko inšpektor in praviloma ne more opravljati nalog izven prostorov davčnega urada, kot lahko to dela inšpektor. Kontrolo opravlja davčni kontrolor, ki je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada. Ker kontrolor nima posebnih pooblastil, kot jih ima inšpektorati izterjevalec, je zakon določil, da je kontrolor odgovoren direktorju davčnega urada. To je nekaj posebnega v ZDS in niti v dosegljivi literaturi ni najti posebne obrazložitve take ureditve. Davčni inšpektor in izterjevalec, kot izhaja iz smisla zakonskih določb, sta samostojna pri delu (Špelko 2002, 38). Kontrolo delimo na formalno, logično- računsko in vsebinsko. Formalna kontrola s deli na (Dešman 2002, 132):

a) kontrolo obračuna ali napovedi (ali je predložen pravilni obračun ali napoved, ali napoved sploh predložen, ali je pravilno davčno obdobje, ali se davčna številka ujema z nazivom davčnega zavezanca)

b) kontrola plačevanja davkov (ali je davek plačen pravočasno in ali je plačen v celoti).

Logično- računsko kontrolo izvede računalnik, ki odkriva napake pri vnosu podatkov in pri izpolnjevanju obrazca, kot npr. podatek v napačni vrstici, napake pri seštevanju in odštevanju. Računalnik ugotavlja ali je uporabljena pravilna davčna stopnja. Vsebinska kontrola preverja skladnost podatkov v obdobju, skladnost podatkov v primerjavi z prejšnjimi obdobji, skladnost iz drugih obračunov in poročil zavezancev. Preverja tudi skladnost podatkov z sorodnimi zavezanci (povezana podjetja, podjetja v isti panogi) ter navzkrižno kontrolo računov (prav tam, 133).

20

4.3.2 Davčna inšpekcija Vsebina inšpekcijskih pregledov je preverjanje obračunov davkov in prispevkov ter knjigovodskih in drugih evidenc, ki se nanašajo na ugotavljanje davkov in prispevkov. Inšpekcija je torej širša od kontrole, saj inšpektor pregleduje tudi pravilnost poslovanja, evidenc, neprijavljenih dohodkov in izreka ukrepe. Davčno inšpiciranje (nadzor) pa pomeni naknadni nadzor nad davčnimi zavezanci. Davčno inšpiciranje se izvaja na podlagi strateškega in operativnih planov inšpiciranja (Dešman 2002,133). V sklopu davčnega inšpiciranja pa ločimo naslednje faze (prav tam,133):

- selekcija davčnih zavezancev, - priprava na inšpekcijski pregled, - opravljanje inšpekcijskega pregleda v ožjem smislu, - sodelovanje in obveščanje drugih organov in - izdelava zapisnika in odločb.

Naloga inšpekcijskega pregleda je ugotoviti, ali je obdavčenje v skladu s predpisi, ter onemogočiti davčne utaje pri plačevanju davkov. Politika delovanja inšpekcije je na splošno v cilju maksimizirati prostovoljno obdavčenje in onemogočiti davčnim zavezancem, da se nezakonito izogibajo plačevanju davkov. Nadzor je usmerjen na vse davčne zavezance, s posebno pozornostjo na tiste, za katere se predvideva, da so bolj rizične glede davčnih izogibanj obračunavanja in plačevanja davkov (prav tam, 134). Inšpekcijski pregled se opravi praviloma v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca; če so poslovne knjige in evidence pri osebi, ki te vodi za davčne zavezance, se inšpekcijski pregled opravi tudi pri njej. Inšpekcijski pregledi, se lahko opravijo tudi v prostorih davčnega urada. Praviloma bi se morala inšpekcija opraviti pri davčnemu zavezancu. V primerih, ko davčni zavezanec nima ustreznih poslovnih prostorov za pregled, pa bi se v soglasju z davčnim zavezancem, lahko opravljal inšpekcijski pregled tudi v prostorih davčnega urada, kar bi tudi morala predpisovati ustrezna metodologija za delo v inšpekciji. Ob soglasju davčnega zavezanca in inšpektorja v tem primeru namreč ne bi šlo za zaseg listin, ampak za normalen inšpekcijski pregled (Špelko 2002, 39). 4.4 Metode inšpekcijskega pregleda Različne metode inšpekcijskega pregleda se v nobenem primeru ne uporabljajo v čisti obliki. Večinoma gre za mešanje in medsebojno prepletanje različnih metod. To omogoča kritje za ugotovljeni rezultat inšpekcijskega pregleda, saj do njega pride iz različnih zornih kotov in na različne načine (DURS 2003c, 10). 4.4.1 Neposredna metoda Neposredne inšpekcijske metode pretežno zajemajo konkretno preverjanje listin, kajti do natančnih ugotovitev lahko pridemo samo s pomočjo posameznih listin. Težišče inšpekcijskega pregleda je na določenih skupinah dejstev (DURS 2003c, 10).

21

4.4.2 Posredne metode Pri posredni metodi izhajamo iz stroškovnih izračunov s konkretnimi številkami, a so potrebni kontrolni izračuni, ki konkretni poslovni izid primerjamo z drugimi in tako omogočajo ustrezna sklepanja o davčni pravilnosti (DURS 2003c, 10). Pri tem razlikujemo (prav tam, 11):

- računske inšpekcijske metode (uporabi se podatki iz računovodstva in se jih z davčnega vidika razčleni ter obdela),

- gospodarske inšpekcijske metode (zajemajo kontrolo celotnega poslovnega obsega in celotnega finančnega poslovanja),

- metoda primerjave poslovanja (gre za primerjavo kazalnikov ali za preverjanje s primerljivimi podatki; notranja in zunanja primerjava),

- kontrola sistema (uporablja se pri večjih in velikih podjetji; gre za preverjanje pravil računovodsko-računalniškega postopka, ki so odgovorna za davčno pravilno obdelavo dejstev, ne gre toliko za raziskovanje posameznih dejstev).

Z računalniško obdelavo podatkov se je po eni strani obogatile kontrolne možnosti, po drugi strani pa so v določeni meri osiromašile inšpekcijske postopke. Stroj samostojno izpelje inšpekcijski pregled, inšpektor pa samo kontrolira pravilnost sistema in pravilnost poteka postopka v računalniku (prav tam, 11). 4.5 Pristojnosti inšpektorja Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj ter strokovni izpit za inšpektorja. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance (ZDS, 20 člen). Med inšpekcijskim pregledom je treba ugotoviti resnično stanje, torej vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Zato je potrebno zagotoviti nepristranskost (objektivnost) pri delu in odločanju v davčnem postopku. Načela, pa katerih se mora ravnati inšpektor so:

- načelo objektivnosti, po katerem mora pri pregledu enako pozorno preveriti vsa dejstva, ne glede na škodo ali korist zavezanca in

- načelo proporcionalnosti, po njem naj se inšpekcijski pregled osredotoča samo na dejstva, ki so pomembna za ugotavljanje davčnega dolga, trajanje pregleda pa naj bo v okviru nujnih meja ter

- načelo zakonitosti, zaščite pravnega interesa, učinkovitosti, materialne resnice, pravice zavezanca do zaslišanja, pa načelo samostojnosti in neodvisnosti inšpektorja, ekonomičnost postopka in še nekatera (DURS 2003b,14).

Inšpekcijski pregled opravlja davčni inšpektor na območju svojega davčnega urada. Za svoje delo je odgovoren direktorju davčnega urada. Inšpektor lahko opravlja inšpekcijski pregled tudi izven območja svojega davčnega urada na podlagi pooblastila, ki mu ga v soglasju z direktorjem njegovega davčnega urada da direktor davčnega urada, na katerega območju naj bi pregled opravil. Davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri inšpekcijskem pregledu, o čemer ga je inšpektor dolžen seznaniti.

22

Če davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec ovira inšpektorja pri pregledu, lahko inšpektor zahteva, da se ta odstrani. Inšpektor ima pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter druge listine in dokumente, s katerim se ugotavlja istovetnost oseb pri inšpekcijskem pregledu (Špelko 2002, 10). O dostopnosti poslovnih knjig zasebnikov oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov je v pravilniku o vodenju poslovnih knjig na zasebnike določeno, da morajo biti knjige v času obratovanja na sedežu zasebnika. Inšpektor lahko pri inšpekcijskem pregledu ugotavlja tudi podatke o številu prejemkih in pogodbah zaposlenih ter jih primerja s prijavljenimi podatki. Ima pa tudi možnost ugotavljati tudi podatke o nezaposlenih delavcih, ki npr. sklepajo avtorske pogodbe, pogodbe o delu ali delovršne ali druge pogodbe (prav tam, 10). Kadar se inšpekcijski pregled opravlja v prostorih in na stvareh zavezanca oziroma v prostorih osebe, ki vodi davčnem zavezancu poslovne knjige in evidence, mora ta inšpektorju zagotoviti pogoje za nemoteno opravljanje pregleda. Še pred začetkom inšpekcijskega pregleda pa davčni inšpektor opravi z davčnim zavezancem t.i. uvodni pogovor. Namen uvodnega pogovora je spoznati davčnega zavezanca, pojasniti vrsto, obseg in predvidevano trajanje inšpekcijskega pregleda, seznaniti se za dejavnostjo zavezanca, načinom poslovanja, vodenja poslovnih knjig in posebnostmi, ki nam lahko nakažejo možnost področji morebitnih davčnih utaj (Kruhar Puc 2007b, 12-13).

Inšpektorji, ki opravljajo inšpekcijski pregled svojo delo dobro opravili, mora biti izpolnjen osnovni pogoj, da so od tistega, ki ga pregledujejo, neodvisni, in tudi, da je inšpekcijski organ organizacijsko, kadrovsko in finančno samostojen oz. ni odvisen od nikogar in ničesar v državi. V svojem delu ne sme biti hiter, posebej to velja, če prvi vtisi kažejo, da zavezanec ni pravilno plačeval davka. Ugotovljena neurejenost ali nepravilnost ne pomeni vedno, da se zadaj skrivajo malverzacije. Neurejenost, nepopolnost dokumentacije, neažurno knjigovodstvo ipd. je lahko tudi zaradi neukosti zavezanca, neizkušenosti pri poslovanju itd. Zato naj bi inšpektor vedno dobro preveril zaključke, preden bi sestavil zapisnik, odposlal odločbo ali prijavil zavezanca za prekršek ali ga ovadil za kaznivo dejanje (Špelko 2002, 14). Med pregledom mora inšpektor kritično proučiti in oceniti vsak dokument in vsako izjavo in se v njihovi pomembnosti in resničnosti samostojno odločiti le na osnovi preverjenih dejstev. Ne sme izgubiti svoje »distance« do zavezanca, upreti se mora poskusom vplivanja zavezančevih zaposlenih, pa najsi bodo poskušali stvari polepšati (kar se najpogosteje dogaja) ali pa bodo stvari poskušali prikazati slabše (to se dogaja pri poskusu spletkarjenja pri zavezancih). Inšpektorji se morajo tudi specializirati, ker ni možno da bi vsak inšpektor mogel imeti zadovoljiva ali celo odlična znanja v vseh možnih področji , ki bi jih načeloma potreboval pri svojem delu. Spekter znanja mora biti širok, od računovodstva, prek financ in statistike do marketinga, tehničnih ved itd., seveda pa morajo obvladovati davčno materialno in postopkovno področje (prav tam, 14-15).

23

4.6 Vloga davčnega zavezanca (s.p.) med inšpekcijskim pregledom V preteklosti je davčni zavezanec bil pasivna stranka med izvajanjem davčnega pregleda, in je dobil možnost za uveljavljanje stališč šele po prejemu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Pomembno je, da davčni zavezanec sproti od samega začetka sodeluje z davčnim inšpektorjem, se informira o poteku postopka itd. Davčni zavezanec s.p. ima možnost med postopkom predlagati izvedbo posameznih dokazov ter navajati dejstva, za katera meni, da so pomembna za odločanje o pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davčne obveznosti( Kruhar Puc in Galič 2006, 21-22). V davčnem postopku mora davčni zavezanec za svoje trditve predložiti tudi dokaze. Dokazati mora vsa dejstva, ki so mu v prid (izkazujejo zmanjševane obveznosti) ali pa da obveznost ni nastala. Dokazila mora predložiti v roku in se dokazujejo z pisno dokumentacijo ( prav tam, 22). Vprašanje, ki ga postavljajo mnogi davčni zavezanci je: ali se inšpektor mora najaviti za inšpekcijski pregled? Niti zakonodaja, niti podzakonski akti to ne urejajo, to ureja interna pravila davčne službe. Praviloma bi se ob normalnem letnem pregledu inšpektor moral najavit pisno ali po telefonu. Ob »izrednih pregledih« oziroma akcijah pa seveda napovedi pregledov ne bo (Špelko 2002, 10). 4.7 Inšpekcijski nadzori davčne službe v letu 2006 V Sloveniji se dogaja, da ni enotnega nadzora inšpekcijskih organov. Tudi če je zakonodaja jasna lahko inšpektorji ravnajo po svoje. Zato je potrebno zagotoviti enoten nadzor inšpekcijskih organov po vsej Sloveniji z jasnimi pojasnili zakonov in podzakonskih predpisov. Razlage pa naj bodo objavljene in dostopne vsem ter ne smejo temeljiti na internih aktih (Obrtna zbornica Slovenije 2006, 35). TABELA 2: ŠTEVILO DAVČNIH INŠPEKCIJSKIH NADZOROV PO DEJAVNOSTI Dejavnost Realizacija 2006 Realizacija 2005 Indeks 06/05 Gostinstvo 1.556 975 159,6 Trgovina 1.060 1.091 97,2 Predelava 703 675 104,1 Posredniške storitve 528 465 113,5 Gradbeništvo 391 340 115,0 Promet 286 270 105,9 Javne in osebne storitve

234 279 83,9

Ostalo 172 159 108,2 Finančne storitve 72 60 120,0 Kmetijstvo 67 59 113,6 SKUPAJ 5.069 4.373 115,9 Vir: Davčna uprava RS (2007, 42)

24

V tabeli 2 je prikazano, da je največ nadzorov davčne službe v letu 2006 opravljenih pri zavezancih, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo. V tej dejavnosti je bilo opravljenih 1.556 davčnih inšpekcijskih nadzorov (30,7 odstotka vseh) oziroma za 59,6 odstotka več kakor v letu 2005. Sledijo davčni inšpekcijski nadzori pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost trgovine, kjer je bilo opravljenih 1.060 davčnih inšpekcijskih nadzorov (20,9 odstotka vseh) oziroma za 2,8 odstotka manj kakor v letu 2005 (Davčna uprava RS, 43). V letu 2006 se je skladno s smernicami za delo povečal davčni inšpekcijski nadzor rizičnih dejavnostih, kot so na primer gradbeništvo, finančne storitve in posredniške storitve. V primerjavi z letom 2005 je bilo v gradbeništvu opravljenih za 15,0 odstotka več davčnih inšpekcijskih nadzorov, v dejavnosti finančne storitve za 20,0 odstotka več in v dejavnosti posredniških storitev za 13,5 odstotka več (prav tam, 42).

25

5 TRŽNI INŠPEKTORAT 5.1 Notranja organizacija Tržnega inšpektorata Republike Slovenije6 Tržni inšpektorat je v Sloveniji pristojen za pregon fizične osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost brez ustrezne statusne oblike. Opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence, če z zakonom ni drugače določeno. Opravljajo tudi nadzor nad izvajanjem predpisov o kakovosti, pakiranju, označevanju embalaže, prevoznih sredstvih in transportu kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov iz uvoza. Tržni inšpektorat je upravni organ v sestavi Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Inšpektorat ima svoj sedež v Ljubljani. Imenuje se Urad glavnega tržnega inšpektorja. Tržni inšpektorat RS vodi in predstavlja glavna tržna inšpektorica. Glavna tržna inšpektorica organizira, usklajuje in vodi delo inšpektorata, skrbi za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporeja dela, skrbi za delovno disciplino, organizira ustrezne oblike sodelovanja med zaposlenimi, kakor tudi z drugimi organizacijami ter izdaja akte, za katere je pristojen inšpektorat. Tržni inšpektorji Tržnega inšpektorata RS opravljajo nadzor spoštovanja zakonskih in podzakonskih predpisov preko inšpekcijskih pregledov. V kolikor se na takšnem pregledu ugotovi kršitev s področja pristojnosti inšpektorata, tržni inšpektor ukrepa v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru svojih pristojnosti. Ukrepi, ki jih lahko izreče tržni inšpektor, so lahko upravni (izdaja odločbe o odpravi pomanjkljivosti ali o omejitev ali prepoved prodaje oziroma opravljanja storitve), prekrškovni (izrek globe za kaznovanje prekrška ali drugega z zakonom predpisanega ustreznega ukrepa) ter izvršbeni (predpisan postopek prisilne izvršitve izrečenih upravnih ukrepov). V primeru, da pri inšpekcijskem pregledu tržni inšpektor ugotovi, da subjekt nadzora ne spoštuje določil zakonskih in podzakonskih predpisov, je dolžan ukrepati glede na določila predpisa, iz katerega kršitev izhaja . 5.2 Pristojnosti tržnega inšpektorja 25. aprila 2004 je začel novi Zakon o tržni inšpekciji (ZTI, objavljen v Ur. listu RS, št. 20/97). Pristojnost tržnega inšpektorata po tem zakonu je inšpekcijsko nadzorstvo (nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence). Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki so po zakonu zavezanci, morajo inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ali mu predložiti zahtevane listine ali pisna pojasnila in izjavo v roku, ki ga določi inšpektor v zvezi s predmetom nadzorstva (Vesna Podržaj-Pipuš 2004, 29).

6 Povzeto po Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS (2007, 5-7).

26

Neizvajanje navedenega določila predstavlja prekršek, za katerega se kaznuje pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo. Inšpektor ima pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pravico pregledati blago, poslovne knjige, poslovne ali proizvodne prostore, objekte, naprave in opremo, kjer se opravlja dejavnost, pogodbe, listine in druge dokumente zavezancev, vzeti vzorce ter opraviti preiskave in vsa druga dejanja, ki so potrebna za ugotavljanje materialne resnice v inšpekcijskih zadevah, zasliševati odgovorne osebe in priče v upravnem postopku, kot tudi pregledati listine, s katerimi se ugotovi istovetnost oseb. Inšpektor lahko največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum za kršitev zakonov ali na podlagi zakonov izdanih predpisov (prav tam, 29). 5.3 Upravni ukrepi7 V primeru ugotovljenih in dokazanih kršitev zakonskih in podzakonskih predpisov lahko tržni inšpektor upravno ukrepa. Do sprejetja Zakona o inšpekcijskem nadzoru so tržni inšpektorji upravno ukrepali samo z izdajo ustrezne odločbe. Od uveljavitve Zakona o inšpekcijskem nadzoru (leta 2002) pa lahko tržni inšpektor kršitelja na ugotovljene nepravilnosti tudi ustno opozori (v nadaljevanju: opozorila ZIN), vendar le takrat, kadar oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo ZIN zadosten ukrep. Tržni inšpektor ugotovljene nepravilnosti, izrečeno opozorilo ZIN in rok, do katerega je potrebno nepravilnosti odpraviti, zapiše v zapisnik o inšpekcijskem pregledu. S temi upravnimi ukrepi je bilo, v skladu s posameznimi predpisi, kršiteljem naloženo, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti, ali pa jim je bilo prepovedano opravljanje dejavnosti oziroma prepovedana ali omejena prodaja določenih proizvodov. V kolikor kršitelj v roku nepravilnosti ne odpravi, mora tržni inšpektor ukrepati v skladu z ustrezno zakonodajo. 5.3.1 Upravne odločbe V Sloveniji je trend upadanje števila upravnih ukrepov. Trend je povezan z urejenostjo stanja na trgu, ki se kaže predvsem v tem, da se ugotovljene nepravilnosti pogosto odpravijo že v času inšpekcijskega pregleda, tako da je izdaja upravnega ukrepa (bodisi upravne odločbe ali opozorila ZIN) brezpredmetna. Trend zmanjšanja upravnih ukrepov se kaže tudi v povečanem obsegu dela inšpektorjev, saj so s tem, ko so 1.1.2005 postali prekrškovni organi, dobili dodatno nalogo vodenja celotnega prekrškovnega postopka (od ugotovitve nepravilnosti, pridobivanja izjave kršitelja, do izdaje prekrškovnega ukrepa, preverjanja zakonitosti vloženih zahtev za sodno varstvo ter pripravljati predloge za uklonilni zapor) (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 11). Po pravnomočnosti odločbe je tržni inšpektor dolžan preveriti, ali je subjekt nadzora spoštoval izdano odločbo in ugotovljeno nepravilnost odpravil. V kolikor se ugotovi, da subjekt nadzora določil odločbe ni upošteval, začne s postopkom izvršbe, t.j. s sklepom o dovolitvi izvršbe (prav tam,12).

7 Povzeto po Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS (2007, 10).

27

5.3.2 Opozorila ZIN Z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru lahko tržni inšpektor namesto izdaje ustrezne upravne odločbe kršitelja na očitne ugotovljene nepravilnosti samo ustno opozori( Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 12). 5.4 Prekrškovni ukrepi Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. V letu 2005 je začel na področju sankcioniranja prekrškov veljati nov ZP, ki je spremenil način sankcioniranja kršiteljev in določil organe, ki prekrške sankcionirajo. Do uveljavitve tega zakona so sankcije za storjene prekrške izrekali samo sodniki za prekrške, od dneva uveljavitve tega zakona pa o prekrških po hitrem postopku odločajo prekrškovni organi (upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški) in v rednem postopku sodišča (na prvi stopnji okrajno, na drugi pa vrhovno sodišče). Glede na določila Zakona o prekrških je Tržni inšpektorat RS dne 1.1.2005 postal prekrškovni organ, tržni inšpektorji pa pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 12). Tržni inšpektor odloča o prekrških po hitrem postopku, razen v primerih, če je z dejanjem nastala telesna škoda, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija, če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije, če je potrebno odločiti o premoženjsko pravnem zahtevku, proti mladoletnim storilcem prekrškov, za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in v drugih primerih, ko je z Zakonom o prekrških tako določeno. Tržni inšpektor po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Če ugotovi kršitev zakonskega ali podzakonskega predpisa, storilcu izreče globo v znesku, v katerem je predpisana. Če je globa predpisana v razponu, pa mu izreče najnižjo predpisano mero globe. Globa se izreka z odločbo o prekršku ali plačilnim nalogom. Za prekrške neznatnega pomena in v primerih, ko inšpektor oceni, da je glede na pomen dejanja to zadosten ukrep, lahko namesto izreka globe izreče samo opozorilo ZP-1. Opozorila ZP-1 se izrekajo samo ustno s predočenjem storjenega prekrška kršitelju. Namesto globe lahko tržni inšpektor kršitelju izreče samo opomin, vendar le, če je prekršek storjen v takšnih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Poleg pravne osebe po Zakonu o prekrških odgovarja za storjeni prekršek tudi odgovorna oseba in sicer za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pri njej pooblaščena. Odgovorna oseba je odgovorna za prekršek, če je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva. Odgovornost odgovorne osebe ne preneha s prekinitvijo delovnega razmerja pri pravni osebi, niti s prenehanjem poslovanja pravne osebe. Enako kot za pravno osebo velja tudi za samostojnega podjetnika posameznika, pri čemer oseba, ki je nosilec posla samostojnega podjetnika posameznika ne more biti hkrati tudi njegova odgovorna oseba (ker odgovarja že kot nosilec posla) (prav tam, 14).

28

5.4.1 Opozorila ZP-1 Glede na določila Zakona o prekrških lahko tržni inšpektor namesto izreka globe kršitelja ustno opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 14). 5.4.2 Opomini Glede na določila Zakona o prekrških sme tržni inšpektor izreči opomin za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, ali pa, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 15). 5.4.3 Globe, izrečene s plačilnim nalogom Glede na določila Zakona o prekrških tržni inšpektor izda in vroči plačilni nalog takoj na kraju prekrška tistemu kršitelju, katerega prekršek je osebno zaznal ali ugotovil z uporabo ustreznih tehničnih sredstev oziroma naprav (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 15). 5.4.4 Globe, izrečene z odločbo o prekršku Glede na določila ZP mora tržni inšpektor vsako kršitev zakonskih in podzakonskih predpisov sankcionirati z globo, ki jo izreče v odločbi o prekršku. Izjeme, kdaj lahko prekršek sankcionira tudi z drugimi ukrepi (opozorilom, opominom ali plačilnim nalogom), določa zakon (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 16). 5.4.5 Obdolžilni predlogi Glede na določila Zakona o prekrških mora tržni inšpektor vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog samo v primeru, če hitri postopek po zakonu ni dovoljen. V večini primerov so tržni inšpektorji vlagali obdolžilne predloge, ker so bili podani pogoji za izrek stranske sankcije odvzema predmetov (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 17). 5.4.6 Zahteve za sodno varstvo Pri vložitvi zahteve za sodno varstvo se pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki ter njihove odgovorne osebe obravnavajo ločeno, ker lahko vložita oba kršitelja zahtevo za sodno varstvo neodvisno drug od drugega (npr. zahteva za sodno varstvo, ki jo je vložila pravna oseba, ne velja tudi za njeno odgovorno osebo, ki je bila kaznovana z isto sankcijo, in obratno). Zato je pri zahtevah za sodno varstvo prikazano, koliko kršiteljev je vložilo zahtevo za sodno varstvo in ne v koliko zadevah (primerih) je bila zahteva za sodno varstvo vložena. Vlagatelj zahteve za sodno varstvo lahko le-to umakne do izdaje sodbe o prekršku. Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki je nima pravice vložiti, ali če po zakonu ni dovoljena.

29

Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo tržni inšpektor s sklepom zavrže. Tržni inšpektor mora po prejemu zahteve za sodno varstvo ugotoviti (lahko tudi z dopolnjenim dokaznim postopkom), ali lahko navedbe v njej kakorkoli vplivajo na prvotno izrečen ukrep. Če ugotovi, da je zahteva utemeljena, lahko svojo prvotno odločitev (zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo) odpravi in ustavi postopek zoper kršitelja, ali pa se odloči za nov ukrep, ki je v skladu z novim dejanskim stanjem, upoštevajoč nova dejstva. Če zahteva za sodno varstvo ni umaknjena s strani vlagatelja, če ni zavržena s strani tržnega inšpektorja, če prvotno izrečen ukrep ni odpravljen v celoti (postopek se ustavi) ali če se ne izreče nov ukrep, potem mora tržni inšpektor takšno zahtevo za sodno varstvo z vsemi dokumenti in dokazi posredovati v odločitev pristojnemu sodišču ( Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 19). 5.4.7 Plačila, uklonilni zapori in izterjave Kršitelj, ki mu je bila izrečena globa s plačilnim nalogom, mora le-to plačati v roku 16 dni po prejemu plačilnega naloga. Tak kršitelj plača le polovico izrečene globe, kršitelj, ki zamudi zakonsko določen 16 dnevni rok, pa mora globo plačati v celoti ( Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 19). V celoti morajo globo in stroške postopka plačati tudi tisti kršitelji, ki jim je bila izrečena sankcija opomina ali odločbe o prekršku. Pri plačilu teh zneskov pa rok plačila v Zakonu o prekrških ni predpisan, ampak ga določi inšpektor sam. Ima pa kršitelj možnost, da stroške postopka in globo plača na obroke, vendar največ do 1 leta (prav tam, 20). 5.5 Inšpekcijski pregledi tržnega inšpektorata Tržni inšpektorji so pri nadzoru izvajanja zakonskih in drugih predpisov iz svoje pristojnosti v letu 2006 opravili 18204 pregledov, kar je za 1,4% več kot v preteklem letu (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS 2007, 8). Kot je razvidno iz shematičnega prikaza števila opravljenih pregledov za obdobje 2002-2006 (slika 1), opravlja Tržni inšpektorat RS zadnjih pet let skoraj enako število pregledov. V kolikor se število tržnih inšpektorjev v prihodnje ne bo spremenilo, bo Tržni inšpektorat RS tudi v prihodnje skušal obdržati to raven števila pregledov (prav tam 9). Glede na posamezne dejavnosti je bilo največ pregledov opravljenih na področju trgovine (8856 ali 48,6%). Sledijo pregledi v gostinstvu (4575 ali 25,1%) in obrtni dejavnosti (2257 ali 12,4%), v ostalih dejavnostih je bilo opravljenih 2516 ali 13,8% pregledov (prav tam, 9). Glede na predpis je bilo največ pregledov opravljenih na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov (4933 ali 27,1%), sledijo Zakon o gostinstvu (3222 ali 17,7%), Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2227 ali 12,2%), Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (1611 ali 8,8%), Zakon o trgovini (1207 ali 6,6%). Na podlagi ostalih zakonov je bilo opravljenih 5004 ali 27,5% pregledov (prav tam, 10).

30

SLIKA 1: ŠTEVILO OPRAVLJENIH PREGLEDOV V OBDOBJU 2002 – 2006

2002 2003 2004 2005 2006

19139

19524

20179

1795018204

16500

17000

17500

18000

18500

19000

19500

20000

20500

Vir: Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS (2006, 9).

31

6 SAMOSTOJNI PODJETNIK Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost na podlagi zakona o gospodarskih družbah in za svoje obveznosti odgovarja v vseh svojim premoženjem (Zupančič 2005, 45). SLIKA 2: FIZIČNE OSEBE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST

Vir: Zupančič in Macarol (2001, 9). Samostojni podjetnik ali podjetnik posameznik je tako edina pravno organizacijska oblika gospodarskega subjekta, ki ni gospodarska družba. Pri samostojnem podjetniku gre za fizično osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, kar pa pomeni, da je pri nastopanju na trgu izenačena z gospodarskimi družbami in ima svoje podjetje enako kot gospodarska družba (Škof 2005, 2). Podjetje je sredstvo samostojnega podjetnika, s katerim samostojni podjetnik skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti sodeluje na trgu v podjetniški tekmi. Podjetnik posameznik je fizična oseba, ki s svojim lastnim premoženjem organizira podjetje, podobno kot družbeniki, ki ustanovijo gospodarsko družbo, in s premoženjem, ki so ga vložili v družbo, kot ustanovitelji organizirajo družbeno podjetje (prav tam, 3). Samostojni podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko Davčni upravi Republike Slovenije priglasi začetek opravljanja dejavnosti ob predhodno izpolnjenih pogojih in predložitvi potrebnih dokazil in listin o izpolnjevanju pogojev ter na način v skladu z določili Pravilnika o načinu in postopku priglasitve ter o ureditvi samostojnih podjetnikov posameznikov (prav tam, 5).

ZASEBNIKI

SAMOSTOJNI PODJETNIKI POSAMEZNIKI

OSTALI ZASEBNIKI (notarji, odvetniki ipd.)

Samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost po obrtnem zakonu

Drugi samostojni podjetniki(zasebni trgovci…)

32

Pomembno je, da s.p. pozna materialni in postopkovni predpis s področja davkov. Materialni predpis je predpis, s katerim zakonodajalec določi, kateri davek se na podlagi posameznega predpisa plačuje, kdo je zavezanec za plačilo davka, od katere vrste dohodka se davek plačuje, kaj je oproščeno plačila določene vrste davka, kaj je osnova za obračun davka, kolikšna je davčna stopnja, kakšne so olajšave, ki zmanjšujejo davčno osnovo, ter kako in kdaj se davek plačuje. Materialni predpisi s področja davkov so torej Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o davkih občanov, Zakon o davku na motorna vozila in številni drugi. Postopkovni predpis pa je predpis, ki določa, kako se posamezni postopek vodi ter kakšne so pravice in obveznosti strank v postopku. Procesna predpisa, ki se uporabljata v povezavi z izvajanjem materialnih predpisov s področja davkov, sta Zakon o davčnem postopku in Zakon o upravnem postopku. Zakon o davčnem postopku se uporablja primarno, Zakon o upravnem postopku pa le glede tistih vprašanj, ki jih Zakon o davčnem postopku posebej ne ureja (Perme 2005,7). Za samostojnega podjetnika posameznika veljajo obveznosti pridobitve: - obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt Statističnega urada Republike Slovenije, - odločbe DURS - davčna številka davčnega zavezanca, - odločbe DURS – davčni zavezanec za DDV (če so podani pogoji), - prijave o začetku poslovanja zavezanca za prispevek za zdravstveno in pokojninsko

zavarovanje, - obrtnega dovoljenja Obrtne zbornice Slovenije, če gre za opravljanje obrtne ali obrti

podobne dejavnosti (Škof 2005, 7). S pričetkom opravljanja dejavnosti postane podjetnik davčni zavezanec ter zavezanec za plačilo drugih obveznih dajatev in prispevkov in z vpisov v vpisnik davčnih zavezancev postane zavezanec za davek od dohodka iz dejavnosti in prispevkov za socialno varnost (Sever 2005, 10). Konec davčnega leta s seboj prinaša tudi obveznosti predložitve različnih davčnih napovedi in obračunov, med drugima tudi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. 275. člen ZDavP-18 določa, da davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti v davčnem obračunu (Kodrič 2007, 10).

8 Zakon o davčnem postopku, /ZDavP-1/(Uradni list RS, št.21/2006-UPB2 (58/20006-popr.))

33

6.1 Samostojni podjetnik- gostinec9 Samostojni podjetnik- gostinec je samostojni podjetniki posamezniki, ki je registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s Zakonom o gostinstvu (ZGos) ter drugimi predpisi. Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni: 1. minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

- poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih; - pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge

zunanje površine); - pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata.

2. pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov; 3. pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov; 4. pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu. Pristojni inšpekcijski organ lahko kaznuje s.p.- gostinca za prekršek v primerih (ZGos):

- če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z odločbo ali brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote;

- če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev;

- če opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe o izpolnjevanju pogojev, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote oziroma če gostinski obrat ne obratuje s kategorijo ali vrsto, v katero je razvrščen;

- če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat ;

- če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način; - če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami zakona; - če opravlja gostinsko dejavnost kljub prepovedi.

6.2 Vodenje poslovnih knjig S.p.-ji so dolžni voditi poslovne knjige zaradi zagotavljanja podatkov za sestavitev letnega poročila, dolžni pa so jih zagotoviti tudi zaradi sestavitve napovedi davka od dohodkov iz dejavnosti in davčnega nadzora. Vodenje poslovnih knjig in drugih evidenc je posebna davčna obveznost davčnega zavezanca, ki omogoča davčnim organom vpogled v poslovanje. Zavezanci za davek na dodano vrednost so dolžni zagotoviti tudi podatke, potrebne za obračun davka na dodano vrednost (Sever 2005, 55).

9 Povzeto po Zakon o gostinstvu (ZGos-UPB1) (2005).

34

6.2.1 Načela vodenja poslovnih knjig Nekatera načela pravilnega in urejenega vodenja poslovnih knjig (Novak 2002, 12): - vsi vpisi morajo biti časovno zaporedni, popolni, pravilni in ažurni. - Poslovne dogodke je treba vpisati v ustrezne evidence praviloma v osmih dneh,

najkasneje pa enkrat mesečno, od dneva ko so bile listine, ki dokumentirajo njihov nastanek izstavljene.

- V poslovnih knjigah ne sme biti praznih vrst. - Skladno z časovnih zaporedjem nastajanja poslovnih dogodkov mora biti izpolnjena

vsaka vrstica prostora za knjiženje. - Pri ročnem vodenju poslovnih knjig morajo biti knjiženja vpisana z črnilom ali

kemičnim svinčnikom ali s strojem. - Napačnih vrstic se ne sme brisati ali prečrtati. - Vsako zaključeno stran v poslovnih knjigah je treba sproti sešteti, v njej ne sme biti

nobenih podatkov za katere se ne da ugotoviti, kdaj so bili knjiženi. - Poslovne knjige so v prostih listih, vezane ali prenesene na računalnik, tako da se lahko

po potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonih itd. - Nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, prav tako pa se ne smejo iztrgati listi

iz vezanih knjig. - Poslovne knjige se zaključijo s stanjem 31. december, v primeru prenehanja

opravljanja dejavnosti oziroma statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. - Register osnovnih sredstev se ne zaključuje. Slovenski računovodski standard ureja način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika. Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po enostavnem ali dvostavnem knjigovodstvu. Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz Zakona o gospodarskih družbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu (Slovenski inštitut za revizijo 2006). Zakon o gospodarskih družbah določa, da podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od treh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri, - da so letni prihodki nižji od 42.000 eurov, - da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na

prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov (Kocbek 2006, 483).

Če se podjetje glede na velikost razvršča med srednje in velike samostojne podjetnike, pri vodenju poslovnih knjig in letnih poročil uporablja določila od 53.-59. člena ZGD10 (razen 57. člena), kar pomeni, da vodi poslovne knjige na enak način in z uporabo enakih pravnih pravil, kot gospodarske družbe.

10 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Uradni list RS 42/2006 z dne 19.4.2006

35

6.2.2 Dvostavno knjigovodstvo11 Poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva so temeljne in pomožne. Vsa knjiženja poslovnih dogodkov (vpisi) v poslovne knjige morajo biti opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodstvenih listin. Vsako knjiženje mora zagotoviti ravnotežje. Zato ima vsako knjiženje tudi svoje protiknjiženje (dvostavno knjigovodstvo). Osnovna načela sistema dvostavnega knjigovodstva Bilančno ravnotežje ob poslovnih dogodkih, ki vplivajo na spremembe aktive in pasive, dosežemo z knjiženjem na naslednje načine:

- povečamo vrednost ene aktivne postavke in hkrati povečamo vrednost ene pasivne postavke,

- zmanjšamo vrednost ene aktivne postavke in hkrati zmanjšamo ene pasivne postavke,

- povečamo vrednost ene pasivne postavke in hkrati zmanjšamo vrednost druge pasivne postavke,

- povečamo vrednost ene aktivne postavke in hkrati zmanjšamo vrednost druge aktivne postavke.

Bilančne spremembe na postavkah bilance uspeha in bilance stanja:

- povečamo vrednost ene postavke odhodkov in hkrati povečamo vrednost ene pasivne postavke obveznosti do virov sredstev,

- povečamo vrednost ene postavke odhodkov in hkrati zmanjšamo vrednost ene aktivne postavke sredstev,

- povečamo vrednost ene postavke prihodkov in hkrati zmanjšamo vrednost ene pasivne postavke obveznosti do virov sredstev,

- povečamo vrednost ene postavke prihodkov in hkrati povečamo vrednost ene aktivne postavke sredstev.

6.2.3 Vodenje poslovnih knjig po SRS 3912 Vodenje temeljnih knjig (dnevnika in glavne knjige) in registra osnovnih sredstev sta obvezna, vodenje pomožnih knjig pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavlja drugače. Glavna knjiga se vodi po načelih dvostavnega knjigovodstva, kontni načrt pa ga podjetnik zasnuje sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo. Vodenje dnevnika glavne knjige omogoča kontroliranje knjižnih postavk pa zakonitosti dvostavnega knjigovodstva, izraženi z enačbo vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v dobro. V registru opredmetenih osnovnih sredstev13 vsako sredstvo mora imeti svojo registrsko številko.

11 Povzeto po Zupančič in Macarol (2001, 36-37). 12 Povzeto po Slovenski računovodski standard 39, Ur. l., št. 10/2006. 13 Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva.

36

Knjigovodske listine so v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodki, ki spremljajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke, stroške in odhodke. SRS 39 v 21. točki opredeljuje kaj mora vsebovati knjigovodska listina za knjiženje prihodkov. Knjigovodska listina, ki priča o poslovnem dogodku, se praviloma sestavi na kraju in v času njegovega dogodka. Iz vsake knjigovodske listine mora biti razviden kraj, čas, vsebina poslovne spremembe, merske enote in vrednosti, ter osebe, odgovorne za nastanek poslovnega dogodka. 6.2.4 Vodenje poslovnih knjig za potrebe davčnega nadzora in odmere davčne

obveznosti ZDavP14 v 31. členu nalaga davčnim zavezancem obveznost dokumentiranja:

- Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.

- Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po 31. člena, so dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

- Plačniki davka iz 58. člena ZDavP so dolžni voditi evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.

6.2.5 Zakon o dohodnini Zakon o dohodnini kot vrsto dohodka, ki se obdavčuje po določilih tega zakona umešča tudi dohodke, ki so doseženi z opravljanjem dejavnosti. Dohodki, ki so obdavčeni po tem zakonu, za potrebe obsega obdavčitve razvrščamo kot dohodke, dosežene z trajnim opravljanjem dejavnosti ali kot dohodke, ki so doseženi s posameznim poslom. Temeljni značilnosti doseganje dohodkov iz dejavnosti sta samostojnost in neodvisnost pridobivanja te vrste dohodkov. Davčna osnova za odmero davka od dejavnosti je dobiček, ugotovljen kot razlika med prihodki in odhodki, ki nastanejo v davčnem letu. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, kot so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje prihodke, odhodke in izid na podlagi zakona in računovodskih standardov (Sever 2005, 65). 6.2.6 Zakon o davku na dodano vrednost (DDV) Davčni zavezanec v skladu z Zakonom o davku na dodatno vrednost (ZDDV) dolžan za vsak promet ali opravljeno storitev izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun in ga izročiti kupcu, zase pa zadrži kopijo.

14 ZDavP-2, Uradni list RS 117/2006

37

Dokument, ki služi kot račun, je vsak dokument iz katerega je razvidno, da je davčni zavezanec opravil transakcijo v skladu z zakonom o DDV (Sever 2005, 61). Davčni zavezanec je dolžan izdati račun tudi za vsako plačilo, ki ga pridobi od drugega davčnega zavezanca vnaprej, preden je dokončno opravljena dobava blaga oziroma je opravljena storitev ter za vsako spremembo davčne osnove. Davčni zavezanec – prodajalec je dolžan kupcu izročiti račun, ne glede na to ali je to kupec posebej zahteval ali ne. Kupec ali prejemnik računa mora račun zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega oziroma tržnega organa. Davčni zavezanec je dolžan tudi zagotoviti v svojem knjigovodstvu podatke, potrebne za pravočasno in pravilno obračunavanje in plačevanje DDV. Zahtevani podatki za potrebe obračunavanja in plačevanja DDV so (prav tam, 61-64):

- podatki o skupni vrednosti opravljenega prometa blaga in storitev, - podatki o obračunavanjem DDV po izdanih računih za opravljen promet blaga in

storitev, - podatki o skupni vrednosti prejetega blaga oziroma storitev, - podatki o obračunanem DDV na računih za prejeto blago in storitev (vstopni

DDV), - podatki o terjatvah za vračilo vstopnega DDV ter o njegovem plačilu oziroma

prenosu v naslednje davčno obdobje.

Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 € obdavčljivega prometa, zato na svojih računih ne smejo obračunavati DDV. Prav tako nimajo pravice do odbijanja vstopnega DDV in jim zato tudi ni potrebno voditi knjigovodstvene evidence za potrebe DDV (prav tam, 64). 6.3 Evidence V 3. členu Pravilniku o poslovnih knjigah15 in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodke za opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, vodijo le evidence izdanih knjigovodstvenih listin ter evidenco osnovnih sredstev. 6.3.1 Evidence osnovnih sredstev Osnovno sredstvo, vpisano v evidenco mora imeti zaporedno številko, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve oziroma odtujitve, pripadajoče listine ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. V evidenco se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti, v skladu s slovenskim računovodskim standardom 39 (Sever 2005, 59).

15 Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in drugih evidenc, Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 – ZDS-1 št. 1/07

38

6.3.2 Vodenje evidenc nabave in porabe pijač za gostinsko dejavnost Vsi zavezanci, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost, ne glede na izbrani način vodenja poslovnih knjig - ali enostavno ali dvostavno knjigovodstvo ali v primeru, ko se davčna osnova ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov - dolžni zagotavljati gibanje zalog oziroma porabe pijač in živil ali na podlagi Pravilnika o vodenju poslovnih knjig ali na podlagi SRS 39 oz. ob upoštevanju Slovenskih računovodskih standardov (Vilčnik 2007). Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje podatke (Računovodske storitve 2007):

– nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto, – zaporedno številko knjiženja, – datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, – količino vsakokratne nabave, – nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen, – in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah.

Šteje se, da je pijača porabljena takrat, ko zavezanec enoto izprazni. Dokumenti, na katerih se vodijo te evidence, morajo biti overjeni z žigom samostojnega podjetnika. Evidence morajo biti stalno v gostinskem obratu. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31. decembra (Novak 2002, 43-44). 6.3.3 Blagajna kot knjigovodska pomožna evidenca Glede na določbo SRS 22.13 je vodenje blagajniške knjige obvezno le, če se verodostojni podatki ne zagotovijo drugače. To pa pomeni, da blagajniške knjige kot pomožne knjigovodstvene evidence ni obvezno voditi v primeru, če lahko podjetje podatke iz pomožne knjige dobi kako drugače. Potrebni podatki so pomembni v postopku inšpekcijskega nadzora, kjer so potrebni podatki kot dokazno breme na strani zavezanca. V davčnem postopku davčni zavezanec dokazuje s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami (Djukić 2006, 51). Samostojni podjetnik lahko dnevne iztržke polaga na transakcijski račun dnevno, dovolj pa je tudi enkrat mesečno. Celo več. Dovoljeno je, da le enkrat mesečno opravi obračun oziroma pobot vplačil in izplačil. Če je seštevek mesečnih iztržkov večji od mesečnih izplačil, bo obračun opravljen v znesku seštevka iztržkov, razlika pa se smatra za uporabo prejete gotovine za namene, ki niso vezani na opravljanje dejavnosti. Ko pa je seštevek mesečnih izplačil večji od seštevka mesečnega iztržka s.p., se obračun opravi v znesku izplačil, razlika pa obravnava kot prenos sredstev iz gospodinjstva v dejavnost (prav tam, 52).

39

7 RAČUNOVODSKI SERVISI Računovodski servis je specializirano podjetje, ki se ukvarja z vodenjem poslovnih knjig in izdelovanje obračunov, s pripravljanjem poročil in davčnih prijav, s tolmačenjem oziroma analiziranjem finančnih izidov, za računovodskim svetovanjem, s finančnim svetovanjem, za davčnim svetovanjem in drugim (Vehar 1998, 157-158). Kodeks računovodskih načel opredeljuje računovodstvo kot temeljno informacijsko dejavnost v poslovni celoti nekega podjetja ali institucije, ki obsega sistemsko celoto računovodskega informiranja na podlagi knjigovodstva, računovodskega preračunavanja, računovodskega nadziranja in računovodskega analiziranja sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov, stroškov in odhodkov ( B.L. 2005, 15). Macarolova (2001,137) meni, da je naloga računovodskega servisa, da za naročnika, ki je hkrati tudi davčni zavezanec, izvaja računovodske storitve, to je predvsem storitve, ki se navezujejo na računovodenje za zunanje porabnike (davki in poročila za državo). Zaradi sprememb v delovanju gospodarstva se povečuje število pravnih oseb in zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige. Samostojni podjetniki in večina manjših podjetji vodenje knjig praviloma prenese na računovodske servise, ki so strokovno usposobljeni za njihovo vodenje in imajo ustrezne izkušnje. Veliko samostojnih podjetnikov se odloča tudi za vodenje svojega računovodstva v najetih računovodskih servisov zaradi tega, ker si stroškovno ne morejo privoščiti svojega računovodstva ali pa bi zaposlitev strokovnjaka bila neekonomična (B.L. 2005, 15). Vsebina storitev, ki jih opravljajo računovodski servisi so predvsem knjigovodstvene storitve za mala podjetja in samostojne podjetnike. Prevladujejo storitve celovitega vodenja poslovnih knjig. Knjigovodenje se opravlja pretežno na lokaciji servisov (Mayr 2006,42). 7.1 Računovodski servisi v Sloveniji Slovenski računovodski servisi so razmeroma mladi. Začetki te dejavnosti segajo v konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Raziskava, ki so jo izvedli Združenje računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije je pokazala, da v storitvenem profilu slovenskega računovodskega servisa prevladuje knjigovodenje z 63% celotnih delovnih zmogljivosti. Poleg knjigovodenja opravljajo številne druge storitve, med katerimi s 7,4% v povprečju prevladuje davčno svetovanje in zastopanje, sledita pa mu računovodsko urejanje16(9,8%) in računovodsko analiziranje. Nekaj je tudi pomoči pri poslovnem odločanju (3%), predračunsko in nadzorno računovodsko spremljanje pa po pričakovanjih dosegata zelo majhni delež (2,3%) (Horvat 2003, 23).

16 Pomoč pri statusno-, kadrovsko-, davčno-, premoženjsko- in drugih gospodarskopravnih zadevah.

40

Svetovanje v zadevah knjigovodenja (7,2%) in gradnja računovodskih informacijskih sistemov (1,8%) ne sodita toliko v dejavnosti računovodskih servisov, zato nekoliko preseneča visok odstotek angažiranja v zadevah knjigovodenja ( prav tam, 28). Računovodski servis v Sloveniji mora dobro poznati pravilnike in zakone, kot je zakon o gospodarskih družbah, slovenski računovodski standardi, pravilnik o vodenju poslovnih knjig in drugih davčnih evidencah, zakon o davku na dodano vrednost, zakon o dohodnini, zakon o davku od dobička pravnih oseb itd. 7.2 Etično ravnanje računovodskih servisov

Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov je sprejelo kodeks etike računovodskih strokovnjakov, ki določa etično ravnanje, in sicer:

- računovodski strokovnjak, sme predlagati najboljšo rešitev v prid naročnika, če opravlja svojo storitev strokovno, neoporečno, nepristransko in v skladu z zakonom,

- računovodski strokovnjak naročniku ne more zagotoviti, da bo ponujena davčna prijava ali nasvet presegel tisto, kar od njega pričakujemo. Računovodski strokovnjak mora zagotoviti, da se bo naročnik zavedal omejitve davčnega svetovanja in storitev,

- obvestiti mora naročnika, da je za vsebino davčne prijave odgovoren predvsem sam,

- računovodski strokovnjak ne sme biti povezan z davčno prijavo, ki vsebuje napačne ali zavajajoče podatke, vsebuje informacije za katere se ne ve, ali so resnične ali lažnive ali izpušča ali prikriva informacije, ki jih je treba predložiti in katerih izpustitev ali prikritje bi davčno oblast zavedlo,

- pri izdelav davčne napovedi se lahko opirajo na informacije, ki jih daje naročnik, pod pogojem da mu se zdijo utemeljene,

- če ugotovi napako v davčni prijavi iz prejšnjega leta mora predlagati, da se napaka razkrije davčnemu uradu,

- če naročnik napake ne odpravi, ga mora računovodski strokovnjak opozoriti, da ne more sodelovati pri takšni davčni prijavi (Čokelc 2000, 366).

7.3 Delovni postopki računovodskega servisa Predpisani delovni postopki omogočajo lažje odkrivanje napak in odgovornosti. Pomenijo prihranek časa in denarja. Osnovni delovni postopki se nanašajo na: - postopek kontrole knjigovodskih listin, prejetih v knjiženje, - odlaganje knjigovodskih listin, - kontiranje knjigovodskih listin, - knjiženje knjigovodskih listin (knjigovodske listine se hkrati kontira in knjiži v glavno knjigo in davčne evidence), - odpiranje šifrantov kupcev in dobaviteljev (možno odpiranje šifrantov na podlagi davčne številke), - odpisovanje poslovnih dogodkov, - postopek predhodnih kontrol pred sestavitvijo obračuna DDV-ja,

41

- postopek obračuna plač in drugih osebnih prejemkov, - postopek obračuna amortizacije in revalorizacije osnovnih sredstev in - postopek sestavitve medletnih in letnih poroči o poslovanju (Macarol 2001, 147-148). 7.4 Odnos s.p. do računovodskega servisa Računovodski servis je vmesni člen med davčnimi zavezanci in državo, pri tem pa skrbi da, se državi plača le toliko dajatev, kot je nujno potrebno, da je ravnanje naročnikov še vedno v zakonskih okvirih (Macarol 2001, 145). S.p. so dolžni računovodskem servisu posredovat popolne in predvsem točne informacije z nepomanjkljivo dokumentacijo. Mnogi niso zainteresirani za poznavanje predpisov, ter se želijo obnašati pa načelih »sive ekonomije«. Dostavljajo računovodskim servisom nepopolne in nenatančno izpolnjene knjigovodske dokumentacije za knjiženje, nepravočasnost pri dostavljanju knjigovodstvenih listin v knjiženju kar tako otežuje delo računovodskih servisov (Koželj 1995, 138). Večkrat se zgodi, da svoje poslovne dogodke sprožijo, nato pa od računovodskega servisa pričakujejo, da te poslovne dogodke enostavno knjižili kot ve in zna. V takih primerih pa so računovodski servisi na veliki preizkušnji: odločati morajo, naj kaj takega knjižijo ali naj ne? Računovodski servis na to mora odgovoriti strokovno in profesionalno (Koželj 1995, 133). Najpogostejše težave, ki imajo računovodski servisi z s.p.- gostincem je pri računih, ki jih izdajo dobavitelji. Večkrat se zgodi, da s.p. ne prenesejo vseh računov v računovodski servis, ker želijo prekrivati dejanski promet. Računovodski servisi pa knjižijo samo tiste račune, ki so bili dejansko tudi dostavljeni računovodskem servisu. Drugi problem je, da prejeti računi nimajo zakonsko določenih podatkov (po ZDDV) kot npr: ni izpisan popolni naziv ali ni naziva s.p., ni napisan pravilni sedež poslovanja s.p. itd. Če računovodski servis po "zahtevi s.p." vpiše prejete račune v knjigo prejetih računov so storjene nepravilnosti ker s.p. nima pravice do odbitnega vstopnega DDV. Pri pregledu inšpektor ugotovi nepravilnost ter določi, da s.p. mora plačati vstopni DDV, ki ga je neopravičeno odbil pri izračunu svoje davčne obveznosti za določeno davčno obdobje in pripadajoče zamudne obresti obračunane od prvega dne zamude za plačilo. 7.5 Vloga računovodskega servisa pri inšpekcijskem pregledu Inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, poslovanja davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih listin in drugih evidenc, ugotavljanje neprijavljenih dohodkov (Kruhar Puc 2004a, 80). Pred začetkom inšpekcijskega pregleda inšpektorji opravijo uvodni pogovor. V uvodnem pogovoru davčni inšpektor se seznani tudi o vodenju poslovnih knjig. Ko davčni inšpektor ugotovi, da računovodski servis vodi vse poslovne knjige, davčni obračuni in druge evidence, predpisane z zakonom se najavijo na pregled v sedežu računovodskega servisa. Računovodski servisi pa je takrat dolžan predložiti vse poslovne knjig, evidence, zagotoviti izpis in preizkus ustreznosti računalniško obdelanih podatkov ter druge zahteve, opredeljene ZDavP (prav tam, 80).

42

8 NADZOR IN UGOTOVITVE INŠPEKCIJE 8.1 Ugotovitve davčnih inšpektorjev v gostinskih lokalih17 Zelo pomembno je, da opravljanja gostinske dejavnosti avtomatično ne povezujemo z utajo ustvarjenih dohodkov. Pri opravljanju te dejavnosti najdemo tako zavezance, ki poslujejo pravilno, kot tudi tiste, ki utajujejo ustvarjene prihodke. Res pa je, da zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost in večji del svojih prihodkov prejmejo v gotovini, sodijo z davčnega vidika med 'najbolj rizične'. Nepravilnosti, ki jih ugotavlja inšpekcija, ustvarjajo nelojalno konkurenco vsem ostalim zavezancem za davek, ki poslujejo pravilno. Prav zaradi nelojalne konkurence, ki vlada na trgu delovne sile na tem področju, se na davčno upravo obrača vedno več zavezancev za davek, ki opravljajo dejavnost gostinstva in pozivajo naj davčna uprava ukrepa. V zadnjem času pa prav na področju gostinske dejavnosti beleži tudi povečan obseg anonimnih prijav. Nepravilnosti se v enaki meri pojavljajo tako pri samostojnih podjetnikih kot tudi pri družbah z omejeno odgovornostjo. Nepravilnosti na področju gostinske dejavnosti ugotavlja inšpekcija že dalj časa, vendar pa moderni programi in tehnična sredstva, ki nekaterim zavezancem omogočajo prirejanje oziroma utajo ustvarjenih prihodkov, davčnemu organu otežujejo dokazovanje neevidentiranih prihodkov s klasičnimi načini nadzora. Ugotovitve s terena so pokazale, da so se načinu poslovanja takšnih zavezancev prilagodili tudi nekateri dobavitelji, najemodajalci in delavci, s katerimi lahko skupaj dosežejo, da se neevidentirani prihodki razdelijo tako, da imajo koristi vsi akterji. Tako na primer takšni zavezanci za davek svoje delavce zavarujejo za najnižjo možno osnovo, z delavci pa se dogovorijo, da jim razliko plačajo v gotovini brez obračuna davka in prispevkov . Ključne ugotovitve v akciji nadzora gostinske dejavnosti so pokazale, da je največ kršitev na področju vodenja davčnih evidenc. Tem sledijo neskladje s podatki iz registra davčnih zavezancev, nepravilnosti pri izdajanju računov, nepravilnosti v zvezi z zaposlovanjem in tako naprej.

8.1.1 Nepravilnosti pri uporabi računalniško vodene registrske blagajne Na DURS ugotavljajo, da se nekateri zavezanci za davek, ki uporabljajo računalniško vodene registrske blagajne, poslužujejo različnih načinov prirejanja podatkov o ustvarjenih prihodkih. Eden izmed takšnih je na primer hitro brisanje. Kadar zavezanec za davek z določenim ukazom vtipka možnost hitrega brisanja, program avtomatsko zbriše vse račune, na katerih sta npr. več kot dve postavki. Obstajajo tudi druge možnosti. Kadar zavezanec za davek vtipka številko računa in iz njega briše posamezne postavke ali izbriše celoten račun in namesto tega vpiše npr. 'enkrat kava', govorimo o brisanju postavk na posameznih računih. V tem primeru gre za najbolj pogost način prirejanja podatkov o ustvarjenem prometu.

17 Povzeto po Vilčnik (2007).

43

Takšni zavezanci dajo svojim delavcem navodila, da vse izdane račune, ki jih gostje pustijo na mizah, zbirajo in jih oddajo skupaj z dnevnim iztržkom, praviloma proti denarni nagradi. Brisanje prometa in prilagajanje knjigovodskih listin z namenom izogniti se plačilu davčnih obveznosti predstavlja kršitev 10. člena ZDavP, na podlagi katerega morajo zavezanci za davek dati davčnemu organu pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka. Ravnanje v nasprotju z določili tega člena pa predstavlja posebno hud davčni prekršek in je po 398. členu omenjenega zakona sankcioniran z globo v višini 20 % od premalo plačanega davka, če ta znaša manj kot 400 evrov (Vilčnik 2007). Konkreten primer kršitve je tudi, kadar zavezanec za davek z optičnim čitalnikom prikliče številko računa in nato z enakim postopkom, kot sem ga opisala, priredi podatke o ustvarjenem prometu. Poleg teh je ena izmed pogostih kršitev tudi evidentiranje vseh izdanih artiklov pod eno številko računa. O tem govorimo, kadar zavezanci naročijo zaposlenim, da zgodaj zjutraj ali pozno zvečer - menijo namreč, da v tem času ni mogoče pričakovati inšpekcijskega nadzora - v času na primer ene ure, vse izdane artikle evidentirajo pod eno številko računa. Zaposleni takšen račun izpiše in ga spravi na dogovorjeno mesto. Zavezanec nato račun priredi oziroma zbriše postavke (prav tam, 2007). 8.1.2 Nepravilnosti pri primerjavi izdanih računov Med najpogostejše nepravilnosti, ki so se pokazale ob napovedani akciji inšpektorjev, kaže uvrstiti predvsem neizdajanje računov in neizkazovanje predpisanih podatkov na računih. Veliko je primerov, da račun ne vsebuje datuma izdaje, zaporedne številke računa, ki omogoča identifikacijo računa, identifikacijske številke za DDV, imena in naslova zavezanca za davek, količine in vrste dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev, prodajne vrednosti blaga oziroma storitve z vključenim DDV, zneska vračunanega DDV - ločeno po davčnih stopnjah, DDV je obračunan po nepravilni davčni stopnji. Pogosto je tudi ne vodenje evidenc ali vodenje netočnih evidenc. Ugotovljene nepravilnosti pri takšnih zavezancih so tudi, da evidenc ne dostavijo v dogovorjenem roku, onemogočajo dostop do evidenc v času pregleda v lokalu, onemogočajo dostop ali vpogled v elektronsko vodene knjige ali evidence, ne zagotavljajo izpisov in tako naprej (Vilčnik 2007). 8.1.3 Nepravilnosti povezane s stroški materiala Nepravilnosti povezane s stroški materiala so različne. Na primer, neujemanje prihodkov iz prodaje s stroški porabe, prav tako neujemanje evidenc nabave in prodaje. Gre za nepravilnosti, ki jih ugotavljajo v letnih inšpekcijskih pregledih in so praviloma vzrok za cenitev davčne osnove (Vilčnik 2007). 8.1.4 Nepravilnosti povezane z blagajniškim poslovanjem Pri davčnem postopku se inšpektorji zelo radi ustavijo pri pregledu blagajne. Razlog je predvsem ta, da v blagajni najdemo prav vse davke in hkrati tudi precej najpogostejših napak davčnih zavezancev ( Kruhar Puc 2004a, 136).

44

Pri pregledu blagajniškega poslovanja je najpogostejša napaka blagajniško poslovanje brez »sklepa o blagajniškem maksimumu«, katerega določa Pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu. Ena izmed pogostih napak je tudi saldo blagajne v »minusu«, kar je nemogoče, saj denarja ne moremo imeti v »minusu« vendar se v praksi dogaja ravno to, kar kaže na neurejeno in neažurno vodenje blagajniškega poslovanja (Kruhar Puc in Galič 2006, 122). V tem primeru je pomembno, da pri blagajniškem poslovanju poznamo: - Pravilnik o plačevanju z gotovino pri blagajniškem maksimumu, - Pravilnik o primerih, v katerih se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijski račun, - Zakon o plačilnem prometu, - Zakona o davčnem postopku. 8.1.5 Sankcije in ukrepi Davčna uprava Republike Slovenije se pri odkrivanju nepravilnosti poslužuje različnih sankcij. Gre za ustna ali pisna opozorila ter izdajo plačilnega naloga. Predvidene globe pri slednjem se glede na vrsto kršitve gibljejo od 1.200 do 2.000 evrov za podjetja in 200 do 400 evrov za odgovorne osebe. Če obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja davčne utaje, vloži DURS tudi ovadbo (Vilčnik 2007). V Sloveniji se bo uvedla novost, ki bo davčnemu organu v pomoč pri odpravljanju nekaterih nepravilnosti, do katerih prihaja v postopkih davčnega nadzora. Gre za postavitev začasnega zastopnika, ki ga zavezancu za davek postavi davčni organ. Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika zavezanca za davek. V postopku davčnega nadzora ima začasni zastopnik obveznost in pravico izvajati vsa dejanja v postopku, ki bi jih sicer moral izvajati sam zavezanec za davek. Postavitev davčnega zastopnika je v praksi prej izjema kot pravilo (Vilčnik 2007). 8.2 Tržni nadzor gostinskih lokalov18 Stalna naloga Tržnega inšpektorata RS je kontrola spoštovanja ZGos in na njegovi podlagi sprejetih pravilnikov, ki predpisujejo pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti. Tržni inšpektorji pri nadzoru ugotavljajo, ali je gostinec registriran za opravljanje dejavnosti, ali je pridobil z zakonom zahtevane listine, ali izpolnjuje predpisane pogoje, ali posluje v potrjenem obratovalnem času, ali ima označene cene gostinskih storitev ter ali gostom izdaja račune. Konec leta 2005 je bila sprejeta novela ZGos, spremembe so vplivale tudi na nadzor tržne inšpekcije. ZGos na novo določa, da lahko gostinsko dejavnost opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

18 Povzeto po Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (2006, 87-89).

45

V letu 2006 so tržni inšpektorji na področju gostinstva opravili 4575 inšpekcijskih pregledov oziroma 25,1% vseh opravljenih pregledov; od tega na podlagi Zakona o gostinstvu, kot specialnem predpisu za opravljanje gostinske dejavnosti, 3062 (66,9%) pregledov, 372 (8,1%) pregledov na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov 315 (6,8%) pregledov, ostalih 826 (18,2%) pregledov pa so inšpektorji opravili na podlagi drugih predpisov. Število pregledov po ZGos se je v primerjavi z letom 2005 povečalo za 785 pregledov, predvsem zaradi možnosti izdaje prepovednih odločb na podlagi 18. člena Zakona o gostinstvu, ki jo je prinesla sprememba zakona. Najpogostejše ugotovljene kršitve so kršitve obratovalnega časa gostinskega obrata, opravljanje gostinske dejavnosti brez odločbe o izpolnjevanju pogojev oziroma opravljanje dejavnosti izven gostinskega obrata brez ustreznih dovoljenj in pomanjkljivo označevanje cen gostinskih storitev. 8.2.1 Nadzor opravljanja gostinske dejavnosti v nočnem času Tržna inšpekcija nadzore v nočnem času opravi v sodelovanju z zdravstveno inšpekcijo in policijo. Tržni inšpektorji v gostinskih lokalih kontrolirajo izpolnjevanje pogojev po gostinski zakonodaji in ugotavljajo morebitne kršitve obratovalnega časa gostinskih lokalov, zdravstvena inšpekcija pa opravljala nadzor točenja alkohola mladoletnim osebam. V nekaj primerih lahko ukrepa tudi policija, če v nekaterih diskotekah ugotovi, da ni zagotovljena služba za varovanje oziroma da služba za varovanje nima ustrezne licence. V glavnem gostinci izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje registrirane dejavnosti, tudi v primerih, ko vrtijo mehansko glasbo za ples. Večji problem predstavlja velika gneča, ko se v nočnih klubih in diskotekah nabere veliko število obiskovalcev in je njihova varnost v primeru nesreče lahko ogrožena. Tako je bilo na primer v času kontrole v eno od diskotek, ki meri skupaj s pomožnimi prostori in sanitarijami 250 m2, v času inšpekcijskega pregleda cca 300 ljudi. V takšnih razmerah, ko je že samo gibanje po lokalu onemogočeno, je tudi izjemno težko opraviti inšpekcijski pregled. Problem z vidika varnosti predstavljajo tudi lokali, ki imajo svoje prostore v kletnih prostorih in bi se v primeru požara obiskovalci težko rešili. Vrsta gostinskega obrata diskoteka po veljavnih predpisih ne obstaja, morajo pa zagotoviti neprimerno več pogojev (plesišče, izhodi, varovanje…) kot obrati vrste bar, zato bi bila potrebna sprememba Pravilnika o minimalnih pogojih, ki bi natančneje določila pogoje, ki jih morajo izpolnjevati diskoteke, na kar je Tržni inšpektorat RS večkrat opozoril pristojno ministrstvo in podal pobudo za dopolnitev Pravilnika (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije 2006, 89-90). 8.2.2 Nadzor kršitve obratovalnega časa gostinskih obratov Glede obratovalnega časa gostinskih obratov dobiva tržni inšpektorat vsako leto številne pritožbe občanov, predvsem zaradi prekoračitve obratovalnega časa v nočnem času v strnjenih stanovanjskih naseljih.

46

Inšpektorji pri nadzoru ugotavljajo, da nekateri gostinci po preteku dovoljenega obratovalnega časa zaklenejo vhodna vrata in nadaljujejo z opravljanjem gostinske dejavnosti, saj se v lokalu še nahajajo gostje in se tudi vrti glasna glasba. Na trkanje ne odprejo vrat, zato tržna inšpekcija takšno ravnanje oceni kot kršenje obratovalnega časa. Če gostinci kršijo obratovalni čas, tržna inšpekcija nima možnosti upravnega ukrepanja, zoper vse kršitelje pa je ukrepala prekrškovno. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da je za občane moteč zunanji hrup, ki ga povzročajo gostje, ko zapuščajo gostinske lokale ali ko se zadržujejo na gostinskih vrtovih, ko se dejavnost ne opravlja več, kar pa je povsem izven nadzora tržne inšpekcije. V takšnih primerih gre za kršenje javnega reda in miru, ki je v pristojnosti policije (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije 2006, 91-92). 8.2.3 Nadzor označevanja cen gostinskih storitev Tržna inšpekcija ugotavlja, če gostinci imajo na voljo cenike ali so cene posameznih gostinskih storitev so označene ali jedilni listi so na voljo gostom v vseh gostinskih prostorih, kjer se nudijo gostinske storitve. Če gostinci nimajo označenih cen gostinskih storitev, tržni inšpektorji ukrepajo prekrškovno in kršiteljem izrečejo globe po ZP-1 ter z odločbami prepovedo opravljanje dejavnosti do odprave pomanjkljivosti. Če so bili prekrški neznatnega pomena (npr. nepopolni ceniki), inšpektorji namesto globe izrečejo opozorila ZP-1 (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije 2006, 100). 8.2.4 Nadzor izdajanje računov za opravljene gostinske storitve Zakon o varstvu potrošnikov v 35. členu določa, da je podjetje dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun. Potrošniku mora podjetje omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve (Poslovno poročilo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije 2006, 99). Inšpektorji večkrat v gostinske lokale vstopajo kot običajni potrošniki ter naročijo pri gostinski mizi ali ob točilnem pultu različne pijače in napitke. Konzumirano pijačo inšpektorji nato tudi plačajo. Vsem gostincem, ki za prodano gostinsko storitev ne izdajajo računov, inšpektorji izrečejo globe, kot je to določeno v 14. točki 78. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) (prav tam, 99).

47

9 PRIMER S.P. GOSTINCA Davčni inšpektor je obvestil samostojnega podjetnika XY o inšpekcijskem pregledu. Na začetku je davčni inšpektor preveril splošne podatke o s.p. (točen naziv firme, naslov, davčna številka, dejavnost itd) ter ugotovil, da s.p. ima v lasti tri gostinska lokala na treh lokacijah v Mariboru. Zatem sledi preveritev poslovnih knjig, kje ga zanima, kdo jih vodi, kako se vodijo, kje se hranijo. Razbere, da se vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva pri računovodskem servisu, kje se tudi kasneje hrani vsa dokumentacija. Inšpektor se kasneje tudi najavi v računovodski servis ter zahteva vso potrebno dokumentacijo kot npr: glavno knjigo, analitične kartice, register osnovnih sredstev, knjigo prejetih računov, knjigo izdanih računov, izpiske žiro računa, dokumentacijo o prihodkih in odhodkih, dnevne zaključne blagajne, trgovske evidence in ostalo dokumentacijo. Na temelju dokumentacije ugotovi, da so vsi poslovni prostori so tudi vpisana v register osnovnih sredstev. Ugotovi tudi, da večino prihodkov ustvari z gostinsko dejavnostjo ter da skupaj zaposluje 10 delavcev, od katerih so 2 študenta, ki delata prek napotnice študentskega servisa. Ugotovi, da se poslovne knjige vodijo računalniško in so bile predložene skupaj z potrebno dokumentacijo. S.p. je tudi pravočasno oddal napoved za odmero davka od dohodka iz dejavnosti ter vse priloge, popisne listine, bilanco stanja in uspeha. Na podlagi izdane odločbe je s.p. zavezanec na DDV ter redno tudi oddaja obrazce in plačuje obveznosti. 9.1 Davčni inšpekcijski pregled registrske blagajne Davčni inšpektor je v gostinskem lokalu 1 preveri promet na kontrolni traki iz registrske blagajne. Na izpisku prometa so bila vidna nakazila iz banke na račun poslovanje s plačilnimi karticami in so bila glede na dnevne iztržke nesorazmerno visoka. Inšpektor sumi da s.p. ni evidentiral vsega prometa prek registrske blagajne. Zaradi suma o kršitvi, je davčni inšpektor zahteval od banke kopije izpisov prometa, ter na temelju teh izpisov ugotovil, da s plačilnimi karticami ni bil evidentiran niti en promet preko registrske blagajne. To je imelo za posledico prenizko prikazane prihodke in neobračunan izstopni DDV. Samostojni podjetnik XY je v napovedi napovedal prihodke od prodaje v višini 16,8 mio SIT, neevidentiranega prometa za plačilnimi karticami je za 3.5 mio SIT, od tega pa ni bil obračunan izstopni DDV v višini 0,7 mio SIT (DURS 2003a, 12-15). 9.2 Davčni inšpekcijski pregled z navzkrižno kontrolo Na podlagi nagradne igre »vzemite račun«, dokumentacije policijske uprave ter dokumentacije zavezanca se davčni inšpektor odločil za davčni pregled ter obišče gostinski lokal 2. Davčni inšpektor je v gostinskem lokalu 2. opravil celoviti inšpekcijski pregled poslovanja s.p. XY ter ugotovil, da davčni zavezanec v letu 2005 evidentiral promet v gostinskem lokalu na dveh registrskih blagajnah. Pri prihodkih je upošteval samo prihodke ene registrske blagajne. Leta 2006 je evidentiral promet po računalniški registrski blagajni, ki je omogočala brisanje in popravljanje evidence nabave in porabe blaga ter opravljanje prometa. Na koncu pregleda je obvezen pravni pouk, kar pomeni, da na zapisnik ali odločbo poda pripombe po ZDavP v 15 dneh po vročitvi zapisnika. Davčni inšpektor je s.p. dodatno obračunal DDV na ugotovljeno razliko, prav tako je moral vrniti neupravičeno uveljavljen DDV za leto 2006 skupaj z zamudnimi obresti (DURS 2003a, 12-15).

48

9.3 Nadzor označevanja cen Po 13. členu Zakona o gostinstvu19 cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve. V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina. Inšpektor je pri pregledu ugotovil, da v gostinskem lokalu 3. manjkajo ceniki na mizah in tudi, da v cenikih niso jasno navedene cene gostinske pijače. S tem je samostojni podjetnik kršil 13. člen ZGos, hkrati pa je tudi kršil 1. odstavek 26. člena ZVPoz (Ul.98/04-UPB2). Zakon o gostinstvu ne predvideva upravnega ukrepa in zato inšpektor izreče na podlagi 2. odstavka 33. člena ZIN ( Ul. RS 56/02- 26/07 dopolnitev) v povezavi z 13. členom ZTI (Ul. 20/97) in 13. člena ZGos opozorilo z opombo, da v 8 dneh pomanjkljivost odpravi. Po poteku 8 dneh inšpektor se odpravi v ponovni pregled in tokrat bi ceniki morali biti na mizah in popravljeni. Inšpektor je ugotovil, da se samostojni podjetnik ni držal opozorila mu je izdana odločba na podlagi 72. člena ZVPot. Odločbo inšpektor vroči samostojnemu podjetniku-gostincu, ki je odgovoren za nastalo kršitev. Ko je gostinec prejel odločbo ima 15 dni časa na pritožbo. Samostojni podjetnik se ni pritožil na sprejeto odločbo inšpektorja, pa inšpektor gre ponovno v kontrolni pregled in v izvršbo in izda sklep o dovolitvi izvršbe. Slep je izdan na podlagi 32. člena ZIN in 290. člena ter 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Ul.24/06-URB2). S tem sklepom inšpektor zagrozi z denarno prisilitvijo če v roku 3 dneh ne bo ravnal po izvršljivi odločbi. Po poteku 3 dneh mu bo izrečena denarna kazen 417,29€ (100.000 sit). Denarna kazen se ponavlja vse dokler samostojni podjetnik ne odpravi napake. Samostojni podjetnik je po poteku 3 dneh popravil svojo napako in na vseh mizah v baru postavil čitljivo izpisane cenike. Po kazenskem ukrepu kršitev 13. člena ZGos (Ul. RS 4/2006) pomeni, da je storil prekršek po 5. alineji 1. odstavka 21. člena ZGos. Za ta prekršek pa je zagrožena denarna kazen od 1251,88€ do 236.400 € (300.000-10.000,000 tolarjev). 9.4 Nadzor izdajanja računa Inšpektor je v gostinski lokal 1. samostojnega podjetnika XY vstopil kot običajni potrošniki ter naročili pri gostinski mizi pijačo. Inšpektor je konzumirano pijačo želel plačat. Zaposleni natakar v gostinskem lokalu XY ni izdal računa za konzumirano pijačo. Tako je samostojni podjetnik kršil Zakon o gostinstvu. Za to kršitev sicer ni predviden upravni ali kazenski ukrepa. Kršitev je določena z ZVPot in sicer v 1. odstavku 35. člena (Ul. RS 98/04-URB2) v katerem je opredeljeno, da podjetje (samostojni podjetnik) dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno. Za omenjeni prekršek po 14. členu 1. odstavka 78. člena ZVPot inšpektor kaznoval lastnika za prekršek z globo 834,59€ (200.000 tolarjev). 19 Povzeto po Zakon o gostinstvu, Ul. RS 4/2006

49

10 SKLEP Osnovni namen tega diplomskega dela je bil prikazati davčne in tržne prevare samostojnih podjetnikov v gostinstvu ter ugotovitve le-teh s strani pooblaščenih inšpektorjev. Davčne utaje so danes vsesplošen pojav, in, žal, nobena država ni imuna nanj, pa tako tudi ne Slovenija. Zato je potrebno, da država oblikuje učinkovito davčno in tržno inšpekcijo. Menim, da za uspeh teh inšpekcij pripomorejo dobre metode izbiranja podjetja, učinkovita notranja organizacija davčne uprave in tržnega inšpektorat z dovolj inšpektorji, dobra opremljenost davkarije in inšpektorata ter tudi urejena zakonodaja, ki dosledno in hitro zamaši vedno znova najdene »davčne in tržne luknje«. Menim, da sem z navedeno raziskavo dokazala in potrdila svojo trditev, da imajo s.p.- gostinci kljub učinkovitem davčnem in tržnem nadzoru veliko možnosti za prevaro kar jim danes omogoča tudi sama računalniška tehnologija. Eden od problemov inšpekcije pri pregledu s.p.- gostinca predstavljajo računalniško vodenje blagajne, ki jim omogočajo hitro brisanje postavk in otežujejo dokazovanje neevidentiranih prihodkov s klasičnim načinom nadzora. Ugotovila sem, da največ pregledov davčni kakor tudi tržni inšpektorji opravijo v gostinski lokalih ker menijo, da so gostinski lokali z davčnega in tržnega vidika "najbolj rizični", ker večji del prihodkov prejmejo v gotovini. Najpogostejši nadzor je na področju vodenja davčnih evidenc, pri izdajanju računov, pri zaposlovanju, pri upoštevanju obratovalnega časa gostinskem obratu, pri opravljanju gostinske dejavnosti brez odločbe in pri označevanju cen gostinskih storitev, kje so ugotovljene tudi najpogostejše kršitve gostincev. Največji problem, ki sem ga ugotovila je, za s.p.- gostinca in računovodske servise neprestano spreminjajoča zakonodaja. Že vrsto let se pričakuje celovita reformo, ki bo pomenila poenostavitev in preglednost, prispevala pa tudi k zmanjševanje sive ekonomije in zmanjševanju administriranja tako za podjetnike kot tudi za državo. Podjetniki in računovodski servisi tudi pričakujejo, da bodo predpise na davčnem in tržnem področju, ki jih brez dvoma morajo spoštovati, v bodoče pripravljeni bolj pregledno in pravočasno, pa tudi da se bo pravni red končno ustalil in jim ne bo potrebno neprestano bdeti nad novelami in dopolnitvami zakona, ki se vrh vsega spreminjajo po hitrih postopkih. Drugi pomembni problem je, da davčni zavezanec samostojni podjetnik ni dovolj temeljito poučen o davčnem oz. finančnem nadzoru. O obveznosti pri izpolnjevanju davčnih obveznosti- materialni del zakonodaje- je veliko govora, seminarjev, različnega obveščanja, o postopkovnem področju pa manjka strokovne literature, ki bi bila dostopna. Pri davčni upravi imajo vsi načini, metode, tehnike, postopki inšpiciranja in odgovornost, pooblastila ipd. inšpektorjev prizvok tajnega strokovnega področja. Samostojne podjetnike zanima samo kako pravilno obračunati in plačevati davek. Na tem področju bi davčna uprava morala informirati vse davčne zavezance ne samo samostojne podjetnike in na ta način olajšati delo inšpektorjem in davčnim zavezancem.

50

Koristno bi bilo, če bi Davčna uprava izdajala bilten ali glasilo, preko katerega bi sproti seznanjala davčne zavezance z internimi predpisi, ki jih morajo poznati vsi davčni zavezanci in tisi del metodologije za inšpekcijo, ki bi jo moral poznati tudi davčni zavezanec( pr. prihod davčnega inšpektorja, pristojnosti inšpektorjev, dolžnosti davčnih zavezancev in drugo). Nova davčna in tržna zakonodaja bi morala biti takšna, da bi jo podjetniki razumejo brez dodatnih svetovanj in bi jo lahko brez težav izvajali. Prekrški davčne in tržne zakonodaje pa naj ne bi bili posledica njene zapletenosti, ampak edino zavestne kršitve posameznika.

51

11 POVZETEK Republika Slovenija zbira javne prihodke zlasti ob pomoči davčnega sistema. Porast javnih prihodkov v državi je privedlo do povečanja vloge davkov v financiranju javnih potreb. Na oblikovanje davčnega nadzora, ki ga opravlja davčna služba je vplivala povečana vloga davkov in naraščanje davčne obremenitve, ki deluje na naraščanje davčnega odpora. Pomembno vlogo ima v Sloveniji tudi tržni inšpektorat, ki nadzoruje delovanje trga. Nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, storitev, cen, meril, kakovosti, varstva potrošnikov in varstva konkurence. Njihova pomembna naloga je tudi nadzor dela na črno in sive ekonomije, ki se je v Sloveniji v preteklosti povečevala, kar je znak utaje davkov in predstavlja zato veliki problem. Nadzor nad davčnimi zavezanci in posamezniki na trgu izvajajo davčni in tržni inšpektorji, ki se morajo ravnati po številnih načelih. Morajo biti neodvisni, samostojni, prijazni, skeptiki, a brez predsodkov. Pri svojem delu uporabljajo različne metode inšpekcijskega pregleda, kar jim nudi, da do posameznih ugotovitev pridejo iz različnih zornih kotov in na različne načine. Ko se ugotovijo kršitve zakonskih in podzakonskih predpisov lahko ukrepajo na različne načine kot primer z globo za davčne prekrške ter upravnim in prekrškovnim ukrepom za tržne prekrške. Inšpekcija nadzoruje samostojne podjetnike posameznike, ki so fizična oseba, ki opravlja samostojno pridobitno dejavnost na trgu. Vsi samostojni podjetniki, kakor tudi s.p.- gostinci so dolžni voditi poslovne knjige in evidence za sestavitev letnega poročila, za obračuna davka na dodano vrednost, napovedi davka od dohodka iz dejavnosti in davčnega nadzora. S.p.-ji pa večinoma vodenje knjig prenesejo na računovodske servise, ki so za to vodenje tudi strokovno usposobljeni. V gostinski dejavnosti je opravljenih največ nadzorov, ki jih je opravila davčna in tržna inšpekcije. Pri s.p. – gostincev so najpogostejše davčne kršitve povezane z vodenjem registrske blagajne (hitro brisanje postavk), nepravilnosti pri izdanih računov, pri stroških materiala pri blagajniškem poslovanju. Tržne nepravilnosti pa so najpogostejše pri kršitvah obratovalnega časa, pri označevanju cen gostinskih storitev in pri neizdajanju računov za gostinske storitve. Ključne besede Davki, davčne utaje, davčni zavezanci, davčna mentaliteta, davčni prekrški, tržne prevare, siva ekonomija, delo na črno, davčna služba, tržni inšpektorat, davčna inšpekcija, tržna inšpekcija, samostojni podjetnik, poslovne knjige, evidence, računovodski servis, gostinski lokal, zakon o prekrških, zakon o inšpekcijskem nadzoru , zakon o davčni službi, zakon o gostinstvu, DDV.

52

12 SUMMARY The Republic of Slovenia collects state revenue mostly with the help of the public tax system. An increase in public expenditure has brought about an increase in the tax burden in the country. The resulting increase in tax avoidance has influenced the formation and operation of tax supervision, performed by the tax office. An important role in the Slovenian market is also played by trade inspectors, who supervise the implementation of law and trade regulations controlling aspects of pricing, product quality, consumer rights and competitive practices. Trade inspectors also play an important role in tackling the problem of "black" and "gray" economy, with the associated problem of tax evasion. In the excercise of their statutory duties, trade and tax inspectors are required to meet a high professional standard of integrity: they must be resourceful, polite, skeptical, and operate without prejudice. In their investigative work they are skilled to approach and solve problems from a number of angles, aiming to arrive at a fair and unambiguous conclusion. Where they identify a breach of laws and regulations, they are empowered in various ways, such as issuing of penalties on the erring party. A large part of the inspectors' work is the oversight and regulation of the independent traders, small businesses and the self-employed. All entrepreneurs are obliged to keep accounting records and evidence for compilation of annual reports, to calculate VAT, income tax, rolling tax payment, etc. Entrepreneurs mostly outsource bookkeeping to professional accounting services. Keywords Taxes, to evade taxes, liable to pay taxes, tax mentality, trespass of tax, market fraud, gray economy, scab labour , tax service (office), market inspectorat, tax supervision, market supervision, selfdependent entrepreneur, account books, to keep a record (matter of fact), bookkeeping service, cattering local, transgression of a law, supervision law, law tax service, taks on supplementary value.

53

13 VIRI 1. Davčna uprava RS. 2007. Davčna uprava Republike Slovenije- Poročilo o delu

[online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davcni_uradi_in_uradne_ure/Letna_poro__ila_o_delu_DURS/LETNO_POROCILO_2006.pdf [15.6.2007].

2. DURS. (2007). Organizacija in naloge davčne službe [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/o_davcni_upravi_rs/organizacija_in_naloge_davcne_sluzbe/ [31.5.2007].

3. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. (2006). Predlog sprememb zakona o

preprečevanju dela in zaposlovanja na črno [online]. Dostopno na: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1171 [20.5.2007]

4. Obrtna Zbornica Slovenije. (2006). Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2006-

predlog [online].Dostopno na: http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=881 [5.5.2007]. 5. Računovodske storitve.( 2007). Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih

evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti [online]. Dostopno na: http://www.urmi.info/zakonodaja-pravilnik_poslovne_knjige.htm [8.5.2007].

6. Slovenski inštitut za revizijo. (2006). Slovenski računovodski standardi 2006, SRS 39

[online]. Dostopno na: http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php [5.5.2007]. 7. Tržni inšpektorat Republike Slovenije. (2006). Poslovno poročilo Tržnega

inšpektorata Republike Slovenije v letu 2006 [online]. Dostopno na: http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/TIRSLetPor2006.pdf [30.4.2007].

8. Uradni list RS. 2004. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in drugih evidenc. Št. 54/04,

57/04 . 9. Uradni list RS. 2006. Slovenski računovodski standard 39. Št. 10/2006. 10. Uradni list RS. 2006. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-1, UPB2). Št. 21/2006. 11. Uradni list RS. 2006. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Št. 117/2006. 12. Uradni list RS. 2007. Zakon o davčni službi (ZDS-1- UPB2). Št. 1/2007 13. Uradni list RS. 2006. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Št. 117/2006 14. Uradni list RS. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Št. 42/2006. 15. Uradni list RS. 2006. Zakona o gostinstvu. (ZGos-UPB1). Št. 4/2006.

54

16. Uradni list RS. 2007. Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-UPB1).Št. 56/02- 26/07 dopolnitev.

17. Uradni list RS. Zakon o prekrških. (ZP-1- UPB3). Št. 70/06. 18. Uradni list RS. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1D). Št.

115/06.

19. Uradni list RS. 2006. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-A). Št.118/06.

20. Uradni list RS. 2006. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2) Št. 24/06. 21. Uradni list RS. 1997. Zakona o tržni inšpekciji. (ZTI). Št. 20/97 22. Uradni list RS. 2004. Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-UPB2). Št. 98/2004. 23. Uradni list RS. 2006. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-

1D). Št.115/06. 24. Uradni list RS. 2007. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju

dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-UPB1). Št. 12/2007. 25. Vilčnik, Vesna. (2007). Davčna uprava proti davčnim nepravilnostim [online].

Dostopno na: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=3802&ID=11866 [2.4.2007]

26. Škof, Bojan. (2005). Priročnik s.p. in d.o.o. [online]. Dostopno na:

www.gzs.si/pripone/11286/oei23530d11286a476a9550a.doc [2.4.2007]

55

14 LITERATURA 1. B.L. 2005. Pred izbiro računovodskega servisa. Naš poročevalec 4. Maribor:

Unigrafika. 2. Bohinc, Rado, Borut Bratina in Hilda Marija Pivka. 1998. Temelji obveznostnega

prava. Gospodarsko pravo I. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 3. Čokelc, Stanko. 2000. Davčna morala. 32. simpozij o sodobnih metodah v

računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

4. Dešman, Gregor. 2002. Zbornik referatov: Ni davčne kulture brez dobre davčne

infrastrukture. Ljubljana: Društvo davčnih svetovalcev Slovenije. 5. Djukić, Tatjana. 2006. Kako naj pravilno poslujemo z gotovino. Obrtnik 5. Str: 51-52. 6. DURS- Davčna uprava Republike Slovenije. 2003a. Davčna inšpekcija. Zakaj, Kako,

H komu. Denar 5. Str. 14-15. 7. DURS- Davčna uprava Republike Slovenije.2003b. Davčna inšpekcija. Zakaj, Kako, H

komu. Denar 6. Str. 10-11. 8. Horvat, Robert. 2003. Računovodski servisi v Sloveniji. Iks: Revija za računovodstvo

in finance 10. Ljubljana: Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str: 28.

9. Kocbek, Marijan. 2006. Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah. Ljubljana:

GV Založba. 10. Kodrič, Matjaž. Samostojni podjetniki- 2. april se bliža. Davčno- finančna praksa 3.

Str: 10. 11. Koletnik, Franc. 2000. 32. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in

reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

12. Koželj, Stanko. 1995. 27. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in

reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

13. Kruhar Puc, Romana. 2004a. Ko nas obišče davčni inšpektor. Ljubljana: Založniška

hiša Primath, Kagraf. 14. Kruhar Puc, Romana. 2007b. Davčni inšpektorji pred vrati. Davčno-finančna praksa 5.

Str: 12-13.

56

15. Kruhar Puc, Romana, in Galič Jana. 2006. Najpogostejše ugotovitve davčnih inšpektorjev na terenu. Ljubljana: Založniška hiša Primath, Kagraf.

16. Macarol, Božena. 2001. Vloga in ustroj računovodskih servisov. 33. simpozij o

sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

17. Mayr, Branko. 2006. 38. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in

reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

18. Novak, Simona. 2002. Zasebniki. Maribor: Dravska Tiskarna. 19. Perme, Janja. 2005. Davčni inšpektorji – res strah in trepet davčnih zavezancev?

Obrtnik 5. Str: 6-7. 20. Podržaj-Pipuš, Vesna. 2004. Pristojnosti tržnega inšpektorja. Obrtnik 8. Str: 29. 21. Rupnik, Lado in Stanovnik, Tine. 1995. Javne finance v svetu. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta Ljubljana. 22. Vasle, Florijan. 2004. Pomen davčnih utaj za narodno gospodarstvo. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 23. Vehar, Nataša. 1998. Kakovost računovodskih servisov pri nas. Iks: revija za

računovodstvo in finance 12. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

24. Veršnik, Nina. 2004a. Davčna mentaliteta. Davčno-finančna praksa 2. Str: 19-21. 25. Veršnik, Nina. 2004b. Vplivni dejavniki davčnih utaj. Davčno-finančna praksa 6. Str:

14-16.

26. Selinšek, Liljana. 2007. Kazenskopravni in prekrškovni vidik neplačevanja davčnih obveznosti. Revizor 1/07. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Str: 87-94.

27. Sever, Marija. 2005. Samostojni podjetnik- davčni zavezanec. Maribor: Pravna

fakulteta. 28. Škof, Bojan. 2002. Davčni postopki pri inšpiciranju. Maribor: Univerza v Mariboru,

Pravna fakulteta, magistrska naloga. 29. Špelko, Zvonko. 2002. Davčni postopek pri inšpiciranju. Maribor: Pravna fakulteta. 30. Zupančič, Vera in Macarol, Božena. 2001. Knjigovodstvo in obdavčitev zasebnikov.

Ljubljana: Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije.

57

31. Zupančič, Vera. 2005. Posebnosti pri blagajniškem poslovanju malih samostojnih podjetnikov posameznikov. Iks. Revija za računovodstvo in finance, 8. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodji, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str: 47.

32. Žibert, Franc. 1993. Teorija javnih financ. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 33. Žakelj, Andrej. 2000. Pristojnosti in pooblastila tržnega inšpektorja pri odkrivanju in

preprečevanju dela na črno. Maribor: Pravna Fakulteta Maribor.

58

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve S.P. - Samostojni podjetnik ZP-1 - Zakon o prekrških ZIN - Zakon o inšpekcijskem nadzoru ZPDZC - Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ZDavP - Zakon o davčnem postopku ZDS - Zakon o davčni službi RS - Republika Slovenija ZTI - Zakon o tržni inšpekciji ZIN - vrsta upravnega ukrepa(opozorilo) DURS - Davčna uprava Republike Slovenije ZGos - Zakon o gostinstvu ZGD - Zakon o gospodarskih družbah DDV - davek na dodano vrednost ZDDV - Zakon o davku na dodano vrednost ZVPot - Zakon o varstvo potrošnika ZUP - Zakon o splošnem upravnem postopku

59

SEZNAM SLIK IN TABEL SLIKA 1: ŠTEVILO OPRAVLJENIH PREGLEDOV V OBDOBJU 2002 – 2006 .......... 30 SLIKA 2: FIZIČNE OSEBE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST ...................................... 31 TABELA 1: RAZPONI GLOBE ZA DAVČNE PREKRŠKE ........................................... 13 TABELA 2: ŠTEVILO DAVČNIH INŠPEKCIJSKIH NADZOROV PO DEJAVNOSTI23