Čutim, torej igram - romantika v 21. stoletju...Čutim, torej igram - d n e v i kgbl 22. in 23....

Klavirski dnevi

KGBL22. IN 23. november 2019

ČUTIM, TOREJ IGRAM - ROMANTIKA V 21. STOLETJU

ZLATI PIANISTIAlbum sedmih zmagovalcev 48. tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov išče pot do poznavalcev in ljubiteljev klavirske glasbe.

Naročila: [email protected]

Balassijev inštitutKulturni center Veleposlaništva MadžarskeLjubljana

3GENERALNI SPONZOR19. Klavirskih dni DKPS – EPTA

SALON KLAVIRJEV SILIČWWW.KLAVIRJI.COM

klavirski dnevi


Klavirski dnevi


ČUTIM, TOREJ IGRAM - ROMANTIKA V 21. STOLETJU

4

Uvodni nagovor direktorice KGBL

Dobrodošli na 19. Klavirskih dnevih, ki jih organizirata Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA in Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana.

Slavni violinist Yehudi Menuhin je rekel: »Glasba govori zase, če ji le damo možnost.« Tudi mi si prizadevamo vzgajati mlade glasbenike odprtih ušes, brez predsodkov, brez strahu pred različnostjo zvočnih podob inštrumentov, glasbenih zvrsti in interpretacij.

Srečanje klavirskih pedagogov, ki vključuje koncerte, predavanja in delavnice, je ključno za nadaljnji razvoj današnjih in bodočih klavirskih pedagogov.

Dajmo torej priložnost glasbi, ki odraža čutnost današnjega časa, da nas popelje v pričakovane in nepričakovane zvočne kulise.

Vsem udeležencem, pedagogom, pianistom in nastopajočim želim čim več novih spoznanj, zanimivih predavanj, uspešnih nastopov in veliko pozitivne energije za nadaljnje delo.

Polona Češarekdirektorica KGBL

5

NAGOVOR VODJE KLAVIRSKIH DNI DKPS – EPTA

Spoštovane članice in člani Društva klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA!

Klavirski dnevi se vračajo v prestolnico, v prečudovito prenovljeno dvorano Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Prenovljena šola! Za nekatere le romantične sanje, za druge čudovita realnost.

»Intelekt se lahko moti, čustva nikdar!« S temi besedami je Robert Schumann pospremil svoj ustvarjalni proces in pravzaprav definiral osnovno vodilo romantične kreacije: umetnik se v družbi uveljavi kot lik poklicanega, ki ne služi zgolj blagozvočju aristokracije, ampak ustvarja v skladu s svojimi notranjimi težnjami. Objektivne proporce zamenja subjektivistično izpovedna drža, na ramenih prve generacije velikih klavirskih virtuozov, kakršni so bili Clementi, Czerny, Hummel, Dussek, Herz idr., pa zrastejo Chopin, Liszt, Mendelssohn in Schumann. Clara Schumann, da ne bo pomote! Prva ženska koncertna pianistka, katere 200-letnico rojstva obeležujemo tudi na Klavirskih dnevih, je bila poleg Liszta prva, ki je izvajala klavirske recitale. »Niti enega koncerta ne morem odigrati, niti dveh zaporednih skladb, brez da bi bila v agoniji in strahu pred tem, da me bo izdal spomin.« je rekla madame Schumann, ki je v svoji karieri odigrala 1312

6

(dokumentiranih) koncertov.

Človek je čustveno bitje. Čustva smo v toku evolucije pridobili, da bi lahko v naravi preživeli. Ko nas v savani napade lev, nas popade strah, zato da čim hitreje pobegnemo. Ko učenec stoji za odrom pred nastopom, ga ravno tako preplavlja strah. V četrtek mu je bilo nerodno, saj je dobil novega učitelja, zato je komaj čakal, da bo konec ure. Vedno znova je jezen, ker mu gre doma skladba veliko bolje kot na uri. Večkrat je žalosten, kadar na tekmovanju ne osvoji nagrade. In kar čuti, mora tudi izraziti. Zato se glasba poraja kot potreba po izražanju, obstaja kot nuja izražanja čustvenih stanj.

Z veliko romantiziranja (pa tudi malo intelekta) Vam izrekam dobrodošlico na 19. Klavirskih dnevih! Pozdravljeni v slogu novo izmišljenega eptovskega antidescartizma: čutim, torej igram.

Miha Haas, vodja projekta 19. Klavirski dnevi, 2019

7

Pete

k, 22

. nov

embe

r 201

9

Prihod in registracija

POZDRAVNI NAGOVORpredsednik DKPS – EPTA in direktorica KGBL

PROJEKTI ŠOL: Glasbena šola Ljubljana Moste - PoljeGLASBENA PRAVLJICA: MIŠKA SI POIŠČE NOV DOM

Odmor

PROJEKTI ŠOL: organizacijska enota Glasbena šola KGBLPOL URE ZA MINIATURE

Odmor

EPTA FORUM: Ana Maria BegušREPERTOAR IN PIANISTIČNA KARIERA CLARE SCHUMANN V KONTEKSTU KRITIČNIH ŽIVLJENJSKIH DOGODKOV

Odmor

PROJEKTI ŠOL: Glasbena šola VelenjePRI SCHUMANNOVIH DOMA: 12 ŠTIRIROČNIH SKLADB ZA MAJHNE IN VELIKE OTROKE OP. 85 (IZBOR)

Kosilo

EPTA FORUM: Damjana ZupanZLATI REZ ROMANTIČNIH ZVOKOV

Odmor

EPTA FORUM: Ana Josimovska Cagnazzo in Antonio CagnazzoPISMA CLARE WIECK SCHUMANN FELIXU MENDELSSOHNU BARTHOLDYJU

Odmor

OBČNI ZBOR: poročilo o delu društva in odprta razprava

Odmor

EPTA UČITELJI: Alenka DeklevaPOGOVORI S SLOVENSKIMI KLAVIRSKIMI PEDAGOGI

Odmor

PROJEKTI ŠOL: Glasbena šola Ško�a LokaVSE NAJBOLJŠE, DRAGA CLARA!

11.00–11.30

11.45–12.15

12.30–13.00

15.00–15.45

16.00–16.30

16.45–18.00

18.15–18.45

19.00–20.00

18.45–19.00

8.30–9.30

9.30–9.45

9.45–10.15

10.15–11.00

11.30–11.45

12.15–12.30

13.00–15.00

15.45–16.00

16.30–16.45

18.00–18.15

8

Registracija, kava, čaj

EPTA FORUM: Tjaša FišerPRIMERJAVA KLAVIRSKEGA POUKA V JAVNIH IN ZASEBNIH GLASBENIH ŠOLAH

PROJEKTI ŠOL: Glasbena šola Nova GoricaČUTIM MELODIJO, TOREJ SEM. ČUDOVITE VEČNE MELODIJE, Z NAVDUŠENJEM SPREJETE TAKO V PARIZU KOT V OSLU.

PROJEKTI ŠOL: Glasbena šola KoperCHOPIN INCOGNITO

Odmor

OSREDNJE PREDAVANJE: László StachóPERFORMANCE PRACTICE OF THE LAST ROMANTICS: WHAT WE, 21. CENTURY TEACHERS CAN LEARN FROM THEM (IZVAJALSKA PRAKSA POSLEDNJIH ROMANTIKOV: KAJ SE LAHKO UČITELJI 21. STOLETJA NAUČIMO OD NJIH)1. DEL

Odmor

OSREDNJE PREDAVANJE: László Stachó2. DEL

Kosilo

PROJEKTI ŠOL: organizacijska enota Srednja glasbena in baletna šola KGBLROMANTIČNE ETUDE

Odmor

PROJEKTI ŠOL: Akademija za glasbo Univerze v LjubljaniPESNIK GOVORI

OKROGLA MIZA: Čustva v sodobni glasbivodi Nina Prešiček Laznik

Odmor

8.30–9.00

10.30–10.45

11.45–12.00

13.00–15.00

15.30–15.45

16.30–16.45

16.45–17.45

Odmor 17.45–18.30

9.00–9.30

9.30–10.00

10.00–10.30

10.45–11.45

12.00–13.00

15.00–15.30

15.45–16.30

KONCERT PRVONAGRAJENCEV 1. MEDNARODNEGA KLAVIRSKEGA TEKMOVANJA JANEZ MATIČIČTim Jančar in Viktor Radić

Družabno srečanje s pogostitvijo

18.30–20.00

20.00

Sobota, 23. november 2019

9

Nede

lja, 2

4. no

vem

ber 2

019

Mojstrski tečaj za dijake in študente - prof. László Stachó10.00–14.00

16.00–20.00 Mojstrski tečaj za dijake in študente - prof. László Stachó

Glasbena pravljica Miška si poišče nov dom, avtorice Liljane Poklukar, z navdihom uresničevanja prijateljstva in sožitja pripoveduje o miški, ki se je neke nevihtne noči odločila poiskati nov domek, saj je imel njen stari dom veliko lukenj, skozi katere je padal dež in pihal veter. S pomočjo prijateljev kukavice, zajčka, veverice in medveda je našla čudovit domek v starem hrastu. Na Glasbeni šoli Ljubljana Moste - Polje vsako leto pripravimo predstavitev glasbil za najmlajše poslušalce iz okoliških vrtcev in osnovnih šol, saj si želimo v svoje vrste privabiti čim več novih nadobudnih učencev. V šolskem letu 2018/19 smo se na pobudo idejne vodje, učiteljice glasbeno-teoretičnih predmetov, Ane Smolnikar, lotili uprizoritve glasbene pravljice Miška si poišče nov dom. Zanjo smo se odločili predvsem zaradi skladbic, namenjenim različnim glasbilom, ki zvočno prijetno podprejo dogajanje in osebe v pravljici. Avtorica glasbe je Helena Vidic Lesjak. K projektu teoretskega oddelka v sestavi Ana Smolnikar, Eva Tržan Beguš in Marija Okoliš smo povabili učence, ki so se poleg igranja na glasbila preizkusili tudi v drugačni vlogi – v vlogi igralcev. S tem smo povezali dve umetnosti in učencem omogočili širše ustvarjalno izražanje.

Pri projektu so nam pomagali učitelji inštrumentov, ki so

učence pripravili na nastope, in starši ene od učenk, gospa Dragica Kunaver in gospod Luka Kunaver. Gospa Dragica je samoiniciativno z velikim navdušenjem poprijela za režisersko paličico in poskrbela za izdelavo kostumov za nastopajoče ter pripravo scene. Le-ta je v veliki meri nastala pod spretnimi rokami gospoda Luke. Ne pozabimo na vso tehnično in organizacijsko pomoč ostalih učiteljev in osebja v zakulisju, ki so pripomogli h kar osemkratni ponovitvi glasbene pravljice, ki si jo je v vedno polni dvorani Centra Zalog ogledalo preko 1.500 (mladih) obiskovalcev.

Na odru se vam bodo predstavili igralci Ema Kunaver (Miška), Lejla Vrčkovnik (Kukavica), Ema Rutar (Medved), Anja Pandurović (Veverica), Živa Požar Tomšič (Zajček), Maja Cek (pripovedovalka) in glasbeniki.

Helena Vidic Lesjak: MIŠKA Klara Jenko in Ana Klemm, kitarski duo Mentorici: Valna Ožbolt in Andreja Škrlep

Helena Vidic Lesjak: MIŠKA GRE NA POT Marta Lajevec, klavir Mentorica: Tanja Vidmar

Albin Weingerl, prir. A. Smolnikar: MIŠKAOrffova skupina Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje: Enej Azarija Slana, Maj Azarija Slana, Brina Bajc, Neli Bobek, Svit Bobek, Nela Leskovic, Maša Ponikvar, Sausan Velić, Brendi Zavrl in Timon LavrincMentorica: Jana Vidic Gradišar

Helena Vidic Lesjak: KUKAVICA Teo Bratkovič, klarinetMentor: Matic TitovšekAlja Bakija, klavirska spremljava Mentorica: Natalija Cimperman Rakar

Helena Vidic Lesjak: ZAJČEKTjaša Ravnikar, saksofonMentor: Mladen JakšičNeža Kunič, klavirska spremljava Mentor: Andrej Goričar

Helena Vidic Lesjak: MURENČKISara Hardi Vitorovič, violinaMentor: Rok HrvatinNeža Černič Kolšek, klavirska spremljavaMentorica: Eva Kozlevčar

Helena Vidic Lesjak: MEDVED Ika Hartner, violončeloMentorica: Katja Beguš BobekSara Ratajc, klavirska spremljava Mentorica: Eva Tržan Beguš

Helena Vidic Lesjak: ŽABJE REGLJANJE Nela Leskovic in David Krstič, tolkala Mentorica: Erna Kerman

Helena Vidic Lesjak: VEVERICA Karolina Vahtar, flavtaMentorica: Breda ŠtembergarMatej Urbajs, klavirska spremljavaMentorica: Lilijana Žerajič

Helena Vidic Lesjak: FANFARETjaša Ravnikar, saksofonMiha Rovtar, trobenta Gašper Hriberšek, rogMartin Černilec, pozavnaMentor: Danilo Dominko

Helena Vidic Lesjak: VESELJE S PRIJATELJI Jaka Česen, harmonikaMentorica: Špela Rolih

10

Projekti šol:PETEK, 22. NOVEMBER 2019 9.45–10.15

Glasbena šola Ljubljana Moste - PoljeGLASBENA PRAVLJICA: MIŠKA SI POIŠČE NOV DOM
















11
















12
















13

ŽIVALSKE

Vitja Avsec: IGRIVI KUŽEKLev Brenners RozmanMentorica: Helena Kosem KotarPleše: lutka (animatorka Jona Zorina Ostan)

Vitja Avsec: KOKOŠLev Brenners RozmanMentorica: Helena Kosem KotarPleše: Andrea Antić

Vitja Avsec: MEDVEDEK PANDAJure ŠantejMentorica: Katarina NatekPleše: Tara Raišić

Vitja Avsec: ČEBELAJulija LeskovarMentorica: Damjana CvetkoPlešejo: Tisa Drinovec, Lučka Jakše, Paulina Dragar in Ada Kupsch

Uršula Jašovec: AFNE GUNCATIlonka KrivokapićMentorica: Damjana CvetkoPleše: Leonora Lobnik

Vitja Avsec: MUHAAleksej ŠemrlMentorica: Andreja KosmačPlešeta: Ana Lu Hočevar in Ava Kavčič

Vitja Avsec: KRAVICAAleksej ŠemrlMentorica: Andreja KosmačPleše: lutka (animatorka Jona Zorina Ostan)

Vitja Avsec: PINGVIN Žiga PodkrajšekMentorica: Darja Mlakar MaležičPlešeta: Lara in Lučka Jakše

Vitja Avsec: RAČKA Sara Katarina PižemMentorica: Darja Mlakar MaležičPlešeta: Lucija Vita Nose in Alina Jarh

Vitja Avsec: ZASPANI MUCJulija LeskovarMentorica: Damjana CvetkoPleše: Jona Zorina Ostan

Plešejo učenke 2. razreda oddelka za sodobni ples.Mentorica: Jana Kovač Valdés

Katarina Pustinek Rakar: FANTA (SI) JAMarjetka RakarMentorica: Andreja KosmačPlešejo: Gaja Petkovič, India Kajzelj Stermecki in Zoja Florjanc Lukan

Črt Sojar Voglar: NESOGLASJEManca Kermelj KuzmanMentorica: Andreja KosmačPleše: Petja Zoja Žabjek

Uršula Jašovec: T…, K…, Č…Izabela ZajcMentorica: Nina Prešiček LaznikPleše: Ela Mežek

Helena Vidic Lesjak: VALČEKTara VaničMentorica: Andreja MarkunPleše: Ana Li Švrljuga


DOMIŠLJIJSKE

Uršula Jašovec: MAURANAHelena CrevatinMentorica: Nina Prešiček LaznikPlešeta: Varja Gorogranc Vrhkar in Sanja Skaza

Helena Vidic Lesjak: HUDA URAJakob BenedikMentor: Tadej HorvatPleše: Mila Milenković

Vitja Avsec: NOCTURNOSofiia RypalenkoMentorica: Suzana ZorkoPlešejo: Lejla Naomi Butala, Petja Zoja Žabjek, Ana Li Švrljuga, Sanja Skaza, Mila Milenković in Varja Gorogranc Vrhkar

Uršula Jašovec: HISTERICOJakob BenedikMentor: Tadej HorvatPleše: Taša Kosi

MALE

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 1Luka UrbancMentor: Jan SeverPleše: Anja Večerin

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 4Una BajićMentorica: Suzana ZorkoPlešeta: Elvira Tomac in Sara Peterka

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 5Una BajićMentorica: Suzana ZorkoPlešejo: Taiša Khan, Julija Konstantinović Ornik, Taša Kosi, Žak Neon, Sara Peterka, Hana Pirc, Zala Pirc, Miša Plemeniti, Kristina Pokorn, Elvira Tomac, Amber Lina Tozon in Anja Večerin

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 2Luka UrbancMentor: Jan SeverPleše: Kristina Pokorn

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 3Luka UrbancMentor: Jan SeverPlešeta: Miša Plemeniti in Amber Lina Tozon

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 7Una BajićMentorica: Suzana ZorkoPlešeta: Julija Konstantinović Ornik in Taiša Khan

Peter Šavli: MALI RICERCAR št. 6Una BajićMentorica: Suzana ZorkoPlešejo: Julija Konstantinović Ornik, Taiša Khan, Taša Kosi, Žak Neon, Sara Peterka, Hana Pirc, Zala Pirc, Miša Plemeniti, Kristina Pokorn, Elvira Tomac, Amber Lina Tozon in Anja Večerin

Plešejo učenci 4. razreda oddelka za sodobni ples.Mentorica: Jana Kovač Valdés


Organizacijska enota Glasbena šola KGBLPOL URE ZA MINIATUREKLAVIRSKE IN PLESNE MINIATURE

14

ŽIVALSKE

















DOMIŠLJIJSKE





MALE









15

ŽIVALSKE

















DOMIŠLJIJSKE





MALE









16

ŽIVALSKE

















DOMIŠLJIJSKE





MALE









17

V današnjem času nas ne preseneti, ko na odru vidimo pianistko.

V 19. stoletju je bila vloga ženske popolnoma drugačna, kot je danes. Pomembno je bilo poročiti se v čim bolj ugodne pogoje, biti dobra soproga, gospodinja in mati. Poklicno so bile uspešne le redke ženske, ki so se težko prebijale skozi takratni moški svet.

Clara (Wieck) Schumann je bila nemška pianistka in skladateljica. Rodila se je leta 1819 v glasbeni družini v Leipzigu. Njen oče, Friedrich Wieck, se je že ob njenem rojstvu odločil, da jo bo vzgojil v vrhunsko koncertno pianistko. Poučeval jo je klavir in organiziral njene koncerte. Obetaven začetek mlade glasbenice se je razvil v kar 61 let dolgo kariero z bogatim repertoarjem in inovacijami klavirskega recitala.

V predavanju se bomo dotaknili večjih mejnikov in dogodkov v njenem življenju, ki so jo zaznamovali in vplivali na njeno koncertno pot, število koncertov in izbiro repertoarja.

Ana Maria Beguš (1995) se je začela učiti klavir na Glasbeni šoli Ljubljana Moste - Polje pri prof. Marjani Križman, do vpisa na Konservatorij za glasbo in balet pa jo je popeljala prof. Tjaša Turk. Šolanje je nadaljevala pri prof. Tatjani Šporar

Bratuž, v zadnjem letniku pa je v razredu prof. Andreje Kosmač maturirala z odliko. Septembra 2019 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič, v šolskem letu 2018/19 pa se je študijsko izpopolnjevala tudi v razredu prof. Rubna Dalibaltayana na akademiji Talent Music Master Courses v Brescii (Italija). Občinstvu se je predstavila na nastopih tako doma (Ljubljana, Krško, Postojna, Novo mesto, Škofja Loka, Murska Sobota itd.) kot v tujini (Zagreb, Makarska, Trst, Brescia, Beograd, Novi Sad itd.), prav tako pa se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Sodeluje tudi pri projektih Klavirskih dni v okviru Evropskega združenja klavirskih pedagogov (EPTA). V letih 2011 in 2012 je v literarnem performansu z naslovom Alma sodelovala tudi z igralko Polono Vetrih, leta 2013 pa je v Idriji s priložnostno zasedbo izvedla 1. stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v d-molu. Redno se izpopolnjuje na seminarjih priznanih klavirskih pedagogov in pianistov, kot so Tatjana Ognjanovič, Arbo Valdma, Claudio Martinez Mehner, Simon Trpčeski, Ruben Dalibaltayan in Julia Gubaidulina.

EPTA forum:PETEK, 22. NOVEMBER 2019 11.45–12.15

Ana Maria BegušREPERTOAR IN PIANISTIČNA KARIERA CLARE SCHUMANN V KONTEKSTU KRITIČNIH ŽIVLJENJSKIH DOGODKOV

18

V današnjem času nas ne preseneti, ko na odru vidimo pianistko.

V 19. stoletju je bila vloga ženske popolnoma drugačna, kot je danes. Pomembno je bilo poročiti se v čim bolj ugodne pogoje, biti dobra soproga, gospodinja in mati. Poklicno so bile uspešne le redke ženske, ki so se težko prebijale skozi takratni moški svet.

Clara (Wieck) Schumann je bila nemška pianistka in skladateljica. Rodila se je leta 1819 v glasbeni družini v Leipzigu. Njen oče, Friedrich Wieck, se je že ob njenem rojstvu odločil, da jo bo vzgojil v vrhunsko koncertno pianistko. Poučeval jo je klavir in organiziral njene koncerte. Obetaven začetek mlade glasbenice se je razvil v kar 61 let dolgo kariero z bogatim repertoarjem in inovacijami klavirskega recitala.

V predavanju se bomo dotaknili večjih mejnikov in dogodkov v njenem življenju, ki so jo zaznamovali in vplivali na njeno koncertno pot, število koncertov in izbiro repertoarja.

Ana Maria Beguš (1995) se je začela učiti klavir na Glasbeni šoli Ljubljana Moste - Polje pri prof. Marjani Križman, do vpisa na Konservatorij za glasbo in balet pa jo je popeljala prof. Tjaša Turk. Šolanje je nadaljevala pri prof. Tatjani Šporar

Bratuž, v zadnjem letniku pa je v razredu prof. Andreje Kosmač maturirala z odliko. Septembra 2019 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič, v šolskem letu 2018/19 pa se je študijsko izpopolnjevala tudi v razredu prof. Rubna Dalibaltayana na akademiji Talent Music Master Courses v Brescii (Italija). Občinstvu se je predstavila na nastopih tako doma (Ljubljana, Krško, Postojna, Novo mesto, Škofja Loka, Murska Sobota itd.) kot v tujini (Zagreb, Makarska, Trst, Brescia, Beograd, Novi Sad itd.), prav tako pa se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Sodeluje tudi pri projektih Klavirskih dni v okviru Evropskega združenja klavirskih pedagogov (EPTA). V letih 2011 in 2012 je v literarnem performansu z naslovom Alma sodelovala tudi z igralko Polono Vetrih, leta 2013 pa je v Idriji s priložnostno zasedbo izvedla 1. stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v d-molu. Redno se izpopolnjuje na seminarjih priznanih klavirskih pedagogov in pianistov, kot so Tatjana Ognjanovič, Arbo Valdma, Claudio Martinez Mehner, Simon Trpčeski, Ruben Dalibaltayan in Julia Gubaidulina.


Glasbena šola Fran Korun Koželjski VelenjePRI SCHUMANNOVIH DOMA: 12 ŠTIRIROČNIH SKLADB ZA MAJHNE IN VELIKE OTROKE op. 85 (IZBOR)

Robert Schumann 12 vierhändige Klavierstücke für kleine und große Kinder, op. 85 (12 štiriročnih klavirskih skladb za majhne in velike otroke)

GEBURTSTAGSMARSCH (Rojstnodnevni marš)Tinkara Krt in Maja KedačičMentorici: Anja Rosec in Sanja Mlinar Marin

BÄRENTANZ (Medvedji ples)Miha Cokan in Tinkara NežmahMentorici: Sara Slatinek in Manja Gošnik Vovk

GARTENMELODIE (Vrtna melodija)Ula Aurelija Gams in Neža AvberšekMentorici: Monika Vehovec in Manja Gošnik Vovk

BEIM KRÄNZEWINDEN (Pri spletanju venčkov)Maj Mirst in Manca ErnstMentorica: Katja Žličar Marin

KROATENMARSCH (Hrvaški marš)Fran Vjeko Parač in Klara KovačMentorici: Jerneja Grebenšek in Jelka Hrovat

TRAUER (Žalost)Manca Stropnik in Veronika OlenšekMentorici: Sanja Mlinar Marin in Nina Verboten

TURNIERMARSCH (Turnirski marš)Rok Tadej Brunšek in Anja Vodošek Mentorici: Jerneja Grebenšek in Sanja Mlinar Marin

REIGEN (Rajanje)Filip Ocvirk in Neža Kikec Mentorica: Nina Verboten

AM SPRINGBRUNNEN (Pri fontani)Tim Cergol in Matej Ferlež Mentor: Aleksandar Serdar

VERSTECKEN'S (Skrivalnice)Pia Landeker in Lenart Šonc Mentorici: Jerneja Grebenšek in Manja Gošnik Vovk

GESPENSTERMÄRCHEN (Zgodba o duhovih)Pia Landeker in Petja EmeršičMentorici: Jerneja Grebenšek in Pascal Vehovec

ABENDLIED (Večerna pesem)Anja Vodošek in Rok Tadej Brunšek Mentorici: Sanja Mlinar Marin in Jerneja Grebenšek

13. septembra 1849 so pri Schumannovih praznovali Clarin 30. rojstni dan. Robert je v ta namen napisal Geburtstagsmarsch in si zamislil, da ga bosta na družinskem slavju zaigrali hčerki, 6-letna Elsa in 8-letna Marie. Skladba pa je bila za mlajšo prezahtevna, zato je ob izvedbi sam prevzel prvi klavir, Marie pa drugega. Clari je poleg rokopisa izvedene skladbe poklonil še dan pred tem nastali Bärentanz in Gartenmelodie. Preostalih devet miniatur, kot je zapisal skladatelj v rokopisu, je nastalo do konca septembra istega leta. Skladbe nas popeljejo v otroški čustveni svet iger, pravljic, pesmi in plesa. Zbirka 12 vierhändige Klavierstücke für kleine und große Kinder očara s svojo izvirnostjo motivike, bogatim izrazom in umetniško vrednostjo. Ob izdaji zbirke je založnik (gotovo ne brez razloga) zapisal, da gre za nadaljevanje uspešne pedagoške zbirke Album für Jugend op. 68, ki je izšla leto pred tem. Kljub smeli napovedi založnika in mnogim priredbam za druge inštrumente se zbirka nikoli ni zares uveljavila.

Celotno zbirko bodo zaigrali učenci Glasbene šole Fran Korun Koželjski in dijaki umetniške gimnazije iz Velenja.

20

Robert Schumann 12 vierhändige Klavierstücke für kleine und große Kinder, op. 85 (12 štiriročnih klavirskih skladb za majhne in velike otroke)

GEBURTSTAGSMARSCH (Rojstnodnevni marš)Tinkara Krt in Maja KedačičMentorici: Anja Rosec in Sanja Mlinar Marin

BÄRENTANZ (Medvedji ples)Miha Cokan in Tinkara NežmahMentorici: Sara Slatinek in Manja Gošnik Vovk

GARTENMELODIE (Vrtna melodija)Ula Aurelija Gams in Neža AvberšekMentorici: Monika Vehovec in Manja Gošnik Vovk

BEIM KRÄNZEWINDEN (Pri spletanju venčkov)Maj Mirst in Manca ErnstMentorica: Katja Žličar Marin

KROATENMARSCH (Hrvaški marš)Fran Vjeko Parač in Klara KovačMentorici: Jerneja Grebenšek in Jelka Hrovat

TRAUER (Žalost)Manca Stropnik in Veronika OlenšekMentorici: Sanja Mlinar Marin in Nina Verboten

TURNIERMARSCH (Turnirski marš)Rok Tadej Brunšek in Anja Vodošek Mentorici: Jerneja Grebenšek in Sanja Mlinar Marin

REIGEN (Rajanje)Filip Ocvirk in Neža Kikec Mentorica: Nina Verboten

AM SPRINGBRUNNEN (Pri fontani)Tim Cergol in Matej Ferlež Mentor: Aleksandar Serdar

VERSTECKEN'S (Skrivalnice)Pia Landeker in Lenart Šonc Mentorici: Jerneja Grebenšek in Manja Gošnik Vovk

GESPENSTERMÄRCHEN (Zgodba o duhovih)Pia Landeker in Petja EmeršičMentorici: Jerneja Grebenšek in Pascal Vehovec

ABENDLIED (Večerna pesem)Anja Vodošek in Rok Tadej Brunšek Mentorici: Sanja Mlinar Marin in Jerneja Grebenšek

13. septembra 1849 so pri Schumannovih praznovali Clarin 30. rojstni dan. Robert je v ta namen napisal Geburtstagsmarsch in si zamislil, da ga bosta na družinskem slavju zaigrali hčerki, 6-letna Elsa in 8-letna Marie. Skladba pa je bila za mlajšo prezahtevna, zato je ob izvedbi sam prevzel prvi klavir, Marie pa drugega. Clari je poleg rokopisa izvedene skladbe poklonil še dan pred tem nastali Bärentanz in Gartenmelodie. Preostalih devet miniatur, kot je zapisal skladatelj v rokopisu, je nastalo do konca septembra istega leta. Skladbe nas popeljejo v otroški čustveni svet iger, pravljic, pesmi in plesa. Zbirka 12 vierhändige Klavierstücke für kleine und große Kinder očara s svojo izvirnostjo motivike, bogatim izrazom in umetniško vrednostjo. Ob izdaji zbirke je založnik (gotovo ne brez razloga) zapisal, da gre za nadaljevanje uspešne pedagoške zbirke Album für Jugend op. 68, ki je izšla leto pred tem. Kljub smeli napovedi založnika in mnogim priredbam za druge inštrumente se zbirka nikoli ni zares uveljavila.

Celotno zbirko bodo zaigrali učenci Glasbene šole Fran Korun Koželjski in dijaki umetniške gimnazije iz Velenja.

21


Damjana ZupanZLATI REZ ROMANTIČNIH ZVOKOV

Pot do interpretacije glasbe romantikov je v 21. stoletju izziv, na katerega naletimo že ob poglabljanju v Chopinov življenjski slog ter v njegovo (glasbeno) govorico. Tako ob vrsti notnih edicij pogrešamo izvirne rokopise, a se nam hkrati razodevajo druge zanimive sugestije.

Dognanja obogatijo posnetki “poslednjih romantikov” in sodobnih interpretov, toda avtentičnost izvajanja postane vprašljiva zaradi višje frekvence uglasitev današnjih inštrumentov.

Ob iskanju vzporednic obdobja romantike in moderne civilizacije se navsezadnje poglobimo v čustva žalosti, melanholije ter v občutek odtujenosti in slovesa. Toda namesto opija – ki ga je Chopin uporabljal za zdravljenje fizičnih posledic teh stanj in morda tudi kot vir inspiracije – nas danes lahko prav romantična glasba povzdigne in motivira za soočanje z lastnimi čustvi.

Še več, tradicionalna in sodobna znanja o frekvenci zvoka, misli in čustev, ki v sebi nosijo potencial materializacije v geometrično telo, nas ob tem spodbudijo za pot zavesti srca do sebe ter poglobljeno so-čutenje ob zvokih romantike.

22

Damjana Zupan je diplomirala iz klavirja na Akademiji za glasbo Ljubljana (1991) in kasneje magistrirala na temo Chopinove 2. klavirske sonate na London College of Music and Media (1997). Bila je soustanoviteljica slovenskega društva EPTA (1998) in je vseskozi njegova aktivna sodelavka. Na teme pianizma, poklicnih obremenitev glasbenikov in sproščenega izražanja glasbenih potencialov je doslej objavila že vrsto člankov doma in v tujini ter predavala v sodelovanju z različnimi slovenskimi nacionalnimi institucijami pa tudi v desetih evropskih državah. Hkrati se je večkrat izkazala kot organizatorka; bila je programska vodja Mednarodne konference EPTA na temo 'Chopin v sodobnem svetu' (Ljubljana, 2010). Damjana že vrsto let poučuje klavir in korepetira na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

Clara Schumann je v Leipzigu v soboto, 9. decembra 1843, napisala pismo Felixu Mendelssohnu.

Pisma Clare Schumann izjemno bogato dokumentirajo umetnost 19. stoletja.

Zahvaljujoč prijateljstvom z drugimi velikimi skladatelji tega časa, kot so F. Mendelssohn, R. Wagner, F. Liszt, J. Brahms, R. Schumann, poleg življenjske zgodbe ene največjih pianistk in skladateljic 19. stoletja ponujajo izjemen vpogled v kompleksen umetniški svet tedanje Evrope.

Hkrati so ogledala nemirnega ženskega duha pri soočanju z osebnimi ter zgodovinskimi dramatičnimi dogodki, pri katerih njen umetniški credo ostaja steber nadaljnjega življenja.

Clara Schumann: 4 PIÈCES FUGITIVES op. 15 za klavir solo- Larghetto- Un poco agitatoAntonio Cagnazzo

- Andante espressivo- ScherzoAna Josimovska Cagnazzo

narodnem muzeju v Sofiji, Teatru Paisiello v Lecceju, Sali Piatti v Bergamu, v Teatru Marcello v Rimu, na Slovanskem konservatoriju v Parizu, v Gotheanumu v Dornachu, v Michael Hallu v Londonu, na Akademiji za glasbo v Oslu ...

Vrsto let imata koncertna predavanja v organizacijah EPTA Slovenije in Italije. V zadnjih letih oblikujeta programske sklope koncertov: “Tarantella”, “Preludij”, “Suita”, na katerih pod okriljem oblike združujeta programe za klavir solo, klavir štiriročno in za dva klavirja. Prvi programski sklop sta izvajala na mednarodni EPTA konferenci v Oslu leta 2014 kot slovenska predstavnika ter izdala zgoščenko z istim naslovom.

Felix Mendelssohn Bartholdy: ALLEGRO BRILLANTE op. 92 za klavir štiriročnoAnAntonio piano duo

KLAVIRSKI DUO AnAntonio, ki ga sestavljata Ana Josimovska Cagnazzo iz Makedonije in Antonio Cagnazzo iz Italije, deluje od leta 2005. Priznana glasbenika, ki ju ne družita le predanost in veselje do glasbenega ustvarjanja, temveč tudi skupna življenjska pot, živita v Sloveniji. Oba pianista sta waldorfska pedagoga in poučujeta klavir na Waldorfski glasbeni šoli v Ljubljani.

Njun vrhunski glasbeni izraz so oblikovale bogate pianistične izkušnje, glasbene tradicije raznolikih kulturnih okolij in priznane glasbene ustanove, med drugimi Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani v Ljubljani, Accademia Santa Cecilia v Bergamu, Accademia Angelica Costantiniana v Rimu, Accademia Musicale Pescarese, ter sodelovanje z uveljavljenimi glasbeniki, kot so Dubravka Tomšič Srebotnjak, Konstantin Bogino, Rita Trpčeva Popović, Maria Grazia Lioy, Carola Grindea, Noel Flores, Mikhail Voskresenski, Aldo Ciccolini, Bruno Rigutto, Marcella Crudeli. Prejela sta nagrade na številnih mednarodnih tekmovanjih in igrala z makedonsko ter slovensko filharmonijo, orkestrom glasbene akademije iz Pescare, mladinskim orkestrom Martinenga, orkestrom mednarodnega festivala iz Chioggie, na Kolarcu v Beogradu, v


Ana Josimovska Cagnazzo in Antonio CagnazzoPISMA CLARE WIECK SCHUMANN FELIXU MENDELSSOHNU BARTHOLDYJU24












Prof. Alenka Dekleva je začela s poukom klavirja na Glasbeni šoli Ljubljana Center pri prof. Zorici Šonc. Študij je nadaljevala pri prof. Antonu Ravniku na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo ter z odliko diplomirala leta 1960 s solističnim nastopom v Schumannovem koncertu v a-molu z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Samom Hubadom. Leta 1965 je s samostojnim recitalom zaključila podiplomski študij v razredu prof. Hilde Horak.

Pomembno mesto v njenem življenju predstavlja koncertna dejavnost. V 40 letih umetniškega delovanja je v klavirskem duu z možem, prof. Igorjem Deklevo, z velikimi uspehi nastopala v Avstriji, Italiji, Rusiji, Litvi, Latviji, Nemčiji, Turčiji, ZDA, na Madžarskem, Danskem, Finskem, Švedskem in v vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Poleg obširnega svetovnega repertoarja za klavirski duo sta izvajala tudi številne skladbe slovenskih skladateljev. Krstila sta mnoga, njima posvečena dela Primoža Ramovša (tudi dva koncerta za dva klavirja in orkester). Posnela sta 7 gramofonskih plošč in zgoščenk. Pravkar je v delu nova – Canticum Slovenicum – z deli slovenskih skladateljev.

Ob umetniškem delu se je ves čas posvečala pedagoški dejavnosti. S poučevanjem je začela že v času študija na Glasbeni šoli Vič - Rudnik, nadaljevala na Glasbeni šoli Hrastnik in nato na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana. Z

veliko prizadevnostjo in pedagoškim darom je vzgojila vrsto pianistov, ki so na tekmovanjih doma in v tujini dosegli visoke ocene in najvišja mesta. Med diplomanti na srednji stopnji naj omenimo Urško Drinovec, Nadjo Vodišek, Veroniko Hauptman, Tino Hribar, Sonjo Bajc, Mirjam Brozino Strlič, Nežo Buh, Nano Kure, Polono Maver, Sašo Golob, Edvarda Popita, Boruta Krauta, Tadeja Podobnika, Daliborja Miklavčiča ..., ki so vsi uspešno nadaljevali študij na Akademiji za glasbo.

26
















EPTA učitelji:PETEK, 22. NOVEMBER 2019 18.15–18.45

Alenka DeklevaPOGOVORI S SLOVENSKIMI KLAVIRSKIMI PEDAGOGIPogovor vodi Tina Hribar.

27





Robert Schumann: FRÜHLINGSGESANG (Pomladna pesem)op. 68, št. 15Manca Novljan Mentorica: Jasna Jan Sešek

Robert Schumann: KLEINE STUDIE (Mala študija)op. 68, št. 14 Petra ZdovcMentorica: Tatjana Krpan

Robert Schumann: FRÖHLICHER LANDMANN, VON DER ARBEIT ZURÜCKKEHREND (Veseli kmetič, vračajoč se z dela)op. 68, št. 10Klara ErznožnikMentor: Tomaž Hostnik

Robert Schumann: ERSTER VERLUST (Prva žalost)op. 68, št. 16Katarina KozmeljMentorica: Katarina Tominec

Robert Schumann: SICILIENNE (Siciljana)op. 68, št. 11Kristina FerlanMentorica: Katja Činč

Robert Schumann: LIED ITALIENISCHER MARINARI (Pesem italijanskih mornarjev)op. 68, št. 36Jana PfajfarMentorica: Olesja Horvath

Robert Schumann: VOLKSLIEDCHEN (Narodna pesem)op. 68, št. 9Nina BergantMentor: Tilen Draksler

Robert Schumann: ROJSTNODNEVNA KORAČNICAClara Schumann: KLAVIRSKI TRIOop. 17 - 1. stavek (Allegro moderato)KLAVIRSKI TRIO »triJo«Julija Rakovec, Jedrt Šinkovec in Jona LevarMentorica: Tatjana Krpan

Režija: Tijana ZinajićIdejni vodja projekta: Tatjana KrpanVodja projekta: Tilen DrakslerDramaturginja: Tatjana KrpanLektorica: Tina BenedičičKostumografinja: Ana BabnikIgralca: Johana Purgar (Clara) Ivan Vastl (Robert)Pripovedovalec: Luka Vehar















Glasbena šola Škofja LokaVSE NAJBOLJŠE, DRAGA CLARA!

29










EPTA forum:SOBOTA, 23. NOVEMBER 2019 9.00–9.30

Tjaša FišerPRIMERJAVA KLAVIRSKEGA POUKA V JAVNIH IN ZASEBNIH GLASBENIH ŠOLAH

30










Danes je bolj kot kadarkoli na površje priplavalo neposredno merjenje moči med javnimi in zasebnimi glasbenimi šolami. Kam vpisati otroka? Kje bo pridobil več znanja? Je to sploh pomembno? So razlike staršem opazne?Na predavanju, ki je povzetek moje magistrske naloge, se bomo posvetili razjasnitvi temeljev obeh sistemov, dotaknili motivacije učencev pri pouku klavirja, na koncu pa ogledali rezultate ankete, izvedene med učitelji in učenci javnih in zasebnih glasbenih šol v Sloveniji.

Tjaša Fišer (1994) je aktivna kot klavirska pedagoginja in korepetitorka v Glasbeni šoli Grosuplje. V preteklih letih je poučevala v dveh zasebnih glasbenih šolah in Glasbeni šoli Laško - Radeče, s čimer je pridobila vpogled v različne načine poučevanja. To je bil tudi povod za temo magistrske naloge, v kateri se je ukvarjala s proučevanjem razlik in podobnosti v sistemih ter predvsem razjasnitvijo nekaterih pojmov s tega področja. Z glasbeno izobrazbo je pričela na Glasbeni šoli Melodija Muta in nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, v razredu prof. Tatjane Dvoršak. Vzporedno je obiskovala tudi smer glasbeni stavek. Po opravljeni maturi se je vpisala na Kärntner Landeskonservatorium v Celovcu, po enem letu pa na Akademijo za glasbo v Ljubljani, na kateri je študirala pri prof. Tomažu Petraču. Znanje je pridobivala pri mnogih uveljavljenih glasbenikih, med njimi so Ruben Dalibaltayan, Đuro Tikvica, Jasminka Stančul, Marina Horak.

31

Poljski klavirski poet Frédéric Chopin in norveški lirik Edvard Grieg sta se vsak na svoj način izpovedala v miniaturah, ki so izhodišče našega projekta. Preko interpretacij mladih pianistov in baletnih plesalcev raziskujemo pomen giba pri igranju in plesu. Naše glavno vprašanje je: kaj vse občutimo ob poslušanju melodije in kako to prenesemo v gesto ter nenazadnje v zvok.Na skupnih srečanjih se sprašujemo o utelešenju občutkov in notranjih predstav, ki jih v nas vzbudi glasba; tistih občutkih, ki se porajajo med izvedbo, ter tistih, ki jih spodbujata poslušanje in ples.Preko skupne zgodbe, ki teče od Pariza do Osla, preko dveh časovno, nacionalno in filozofsko precej oddaljenih zgodb rišemo skupno prepričanje: čutim melodijo, torej sem.K projektu smo povabili zunanjo mentorico, dr. Ilonko Pucihar. Njena izkustvena delavnica Gib in igranje inštrumenta nas je spodbudila k zasnovi projekta.

Mentorji: dr. Ilonka Pucihar, Sergej Semenjuk, Ingrid Silič, Barbara Mačkić, Pavel Pahor, Andreja Konjedic, Milena Židanik - Vuga, Mojca Bizjak, Ingrid MačusAvtorica teksta: Ingrid MačusPovezovalka: Vita BožičBaletke: Giulia Babbucci, Maja Sever Semenjuk, Kaja Vidič

Frédéric Chopin: CANTABILE Irenej Vezjak

Frédéric Chopin: MAZURKA op. 67, št. 2 Matic Gorjan

Frédéric Chopin: VALČEK op. 69, št. 2 Jure Žbogar

Edvard Grieg: POETIČNA SLIKA op. 3, št. 5 Kristina Vuga

Edvard Grieg: POETIČNA SLIKA op. 3, št. 1 Anika Gregorič

Edvard Grieg: NORVEŠKI PLES op. 35, št. 2 Maša Mačus in Brina Bizjak

Frédéric Chopin: VALČEK op. 69, št. 1Laura Muren Bratuž

Projekti šol:SOBOTA, 23. NOVEMBER 2019 9.30–10.00

Glasbena šola Nova GoricaČUTIM MELODIJO, TOREJ SEM. ČUDOVITE VEČNE MELODIJE Z NAVDUŠENJEM SPREJETE TAKO V PARIZU KOT V OSLU.

32

Poljski klavirski poet Frédéric Chopin in norveški lirik Edvard Grieg sta se vsak na svoj način izpovedala v miniaturah, ki so izhodišče našega projekta. Preko interpretacij mladih pianistov in baletnih plesalcev raziskujemo pomen giba pri igranju in plesu. Naše glavno vprašanje je: kaj vse občutimo ob poslušanju melodije in kako to prenesemo v gesto ter nenazadnje v zvok.Na skupnih srečanjih se sprašujemo o utelešenju občutkov in notranjih predstav, ki jih v nas vzbudi glasba; tistih občutkih, ki se porajajo med izvedbo, ter tistih, ki jih spodbujata poslušanje in ples.Preko skupne zgodbe, ki teče od Pariza do Osla, preko dveh časovno, nacionalno in filozofsko precej oddaljenih zgodb rišemo skupno prepričanje: čutim melodijo, torej sem.K projektu smo povabili zunanjo mentorico, dr. Ilonko Pucihar. Njena izkustvena delavnica Gib in igranje inštrumenta nas je spodbudila k zasnovi projekta.

Mentorji: dr. Ilonka Pucihar, Sergej Semenjuk, Ingrid Silič, Barbara Mačkić, Pavel Pahor, Andreja Konjedic, Milena Židanik - Vuga, Mojca Bizjak, Ingrid MačusAvtorica teksta: Ingrid MačusPovezovalka: Vita BožičBaletke: Giulia Babbucci, Maja Sever Semenjuk, Kaja Vidič

Frédéric Chopin: CANTABILE Irenej Vezjak

Frédéric Chopin: MAZURKA op. 67, št. 2 Matic Gorjan

Frédéric Chopin: VALČEK op. 69, št. 2 Jure Žbogar

Edvard Grieg: POETIČNA SLIKA op. 3, št. 5 Kristina Vuga

Edvard Grieg: POETIČNA SLIKA op. 3, št. 1 Anika Gregorič

Edvard Grieg: NORVEŠKI PLES op. 35, št. 2 Maša Mačus in Brina Bizjak

Frédéric Chopin: VALČEK op. 69, št. 1Laura Muren Bratuž


Glasbena šola KoperCHOPIN INCOGNITO

33

VALČEK v E-duru, B. 44, KK IVa/12, P1/12 – 1829 Vid BožičMentorica: Danijela Masliuk

VARIACIJA št. 6 »Hexaméron« B. 113, S2/2 – 1837 Vittoria BlasigMentorica: Nuška Gregorič

POLONEZA v b-molu, B. 13, KK IVa/5, P1/5 – 1826 Maj Šturm LebanMentorica: Selma Chicco Hajdin

TRI EKOSEZE op. post. 72 št. 3, B. 12 – 1826 Alina Catherine Reid Mentorica: Valentina Češnjevar

BOURRÉE I v G-duru, B. 160 b/1, KK VIIb/1, D2/1 – 1848 Christina MedicaMentorica: Danijela Masliuk

SOSTENUTO v Es-duru, B. 133, KK IVb/10, P2/10 – 1840 Sofia MasliukMentorica: Danijela Masliuk

CANTABILE v B-duru, B. 84 KK IVb/6, P2/6 MAZURKA v B-duru, B. 73, KK IVb/1, P2/1 – 1832 »za A. Wołowsko« Elizaveta IlienkoMentorica: Danijela Masliuk

CONTREDANSE v Ges-duru, B. 17, KK Ia/4, A 1/4 – 1826 Ema HladnićMentorica: Aleksandra Češnjevar Glavina

MAZURKA v B-duru, B. 16, KK IIa/3 – 1826 Tina TurkMentorica: Vesna Zuppin

POLONEZA v As-duru, B. 5, KK IVa/2, P1/2 – 1821 Lisa GarcíaMentorica: Vesna Zuppin

34

László Stachó je pianist, muzikolog in psiholog, ki deluje kot raziskovalec in redni profesor na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti, na Glasbeni akademiji Univerze v Szegedu ter kot redni gostujoči profesor na Konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Dr. Stacho poučuje komorno glasbo, glasbeno analizo, zgodovino izvajalske prakse 20. stoletja, prav tako pa tudi na novo uvedene predmete na Madžarskem, kot sta psihologija izvajalske prakse in metodologija vadenja. V zadnjem obdobju je na rodnem Madžarskem sodeloval pri posodobitvah učnih načrtov glasbenega izobraževanja na različnih stopnjah izobraževanja. Kot pianist in komorni glasbenik je nastopil v številnih evropskih državah in ZDA. Vodi delavnice na temo Practise Methodology (metodologija vadenja) in ure komorne glasbe na mednarodnih mojstrskih tečajih na prestižnih institucijah v Evropi (Velika Britanija, Nemčija, Italija, Slovenija, Romunija, Turčija, Izrael) ter ZDA. V letu 2014 je sodeloval v CMPCP – Centre for Musical Performance as Creative Practice (Center za izvajanje glasbe kot kreativne veščine) Univerze v Cambridgeu. Leta 2017 je bil gostujoči raziskovalec Glasbene akademije Univerze v Cambridgeu ter Downing Collegea v Cambridgeu.

Osrednje predavanje:SOBOTA, 23. NOVEMBER 2019 1. del: 10.45–11.45 2. del: 12.00–13.00

László StachóPERFORMANCE PRACTISE OF THE LAST ROMANTICS: WHAT WE, 21. CENTURY TEACHERS, CAN LEARN FROM THEMIZVAJALSKA PRAKSA POSLEDNJIH ROMANTIKOV: KAJ SE LAHKO UČITELJI 21. STOLETJA NAUČIMO OD NJIH

35

Sergej Bortkiewicz: ETUDA op. 15, št. 1 v f-molu Lucija Lorenzutti, 4. l.Mentorica: Nina Prešiček Laznik

Anton Arensky: ETUDA – CAPRICCIO op. 43, št. 1 v a-moluFelix Mendelssohn: ETUDA op. 104, št. 1 v b-molu Aneja Prapotnik, 3. l.Mentorica: Lidija Malahotky Haas

Anton Arensky: ETUDA op. 74, št. 11 v As-duru ETUDA op. 36, št. 13 v Fis-duruNika Gorše, 2. l.Mentor: Sijavuš Gadžijev

Camille Saint-Saëns: ETUDA op. 111, št. 4 v gis-molu (Les cloches de Las Palmas)Edvard Grieg: ETUDA op. 73, št. 5 v f-molu (Hommagge à Chopin)Vita Mesec, 4. l.Mentorica: Lidija Malahotky Haas

Sergej Bortkiewicz: ETUDA op. 15, št. 9 v fis-molu Camille Saint-Saëns: ETUDA op. 111, št. 6 v F-duru (Toccata) Katarina Peroša, 4. l.Mentorica: Andreja Kosmač

Camille Saint-Saëns: ETUDA op. 52, št. 6 v Des-duru (En forme de valse) Neža Tovšak, 3. l.Mentor: Sijavuš Gadžijev








Organizacijska enota Srednjaglasbena in baletna šola KGBLROMANTIČNE ETUDE

37







Frédéric Chopin / Franz Liszt: MEINE FREUDEN (Moje radosti) Meta Kokošinek, 2. l. Mentor: red. prof. Tomaž Petrač

Felix Mendelssohn / Franz Liszt: AUF FLÜGELN DES GESANGES (Na krilih pesmi) Alja Gregorinčič, 2. l.Mentor: red. prof. Vladimir Mlinarić

Edvard Grieg / Edvard Grieg: MUTTERSCHMERZ (Materina bolečina)ERSTES BEGEGNEN (Prvo srečanje)Karin Luin, 3. l.Mentor: doc. Zoltan Peter

Frédéric Chopin / Franz Liszt:DAS RINGLEIN (Prstan)BACCHANAL (Bakanal)Urban Slapničar, 1. l. mag. štud.Mentor: red. prof. Tomaž Petrač

Robert Schumann / Clara Schumann:FRÜHLINGSNACHT (Pomladna noč) Robert Schumann / Franz Liszt:WIDMUNG (Posvetilo) Hana Bitenc, 1. l. mag. štud.Mentor: red. prof. Hinko Haas

Franz Schubert / Franz Liszt:FRÜHLINGSGLAUBE (Pomladna misel) ERLKÖNIG (Vilinski kralj) Anže Rupnik, 3. l.Mentorica: red. prof. Tatjana Ognjanovič

Franz Schubert / Franz Liszt: DER LINDENBAUM (Lipa) DIE FORELLE (Postrv) Urban Stanič, 2. l. mag. štud.Mentorica: zasl. prof. Dubravka Tomšič Srebotnjak

38















Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani»PESNIK GOVORI«KLAVIRSKE TRANSKRIPCIJE ROMANTIČNIH SAMOSPEVOV 39








40








''Pogovor s skladatelji in skladateljicami srednje in mlajše generacije''

Z zanimivimi gosti se bomo dotaknili nekaj vprašanj o življenju in ustvarjanju skladatelja v današnjem času. Kaj jih je v največji meri usmerilo na skladateljsko pot? Kako je biti skladatelj s statusom samozaposlenega v kulturi? Ali je danes težje priti do lastnega glasbenega izraza, ker so se tako zabrisali okvirji glasbenih stilov? Kakšno je njihovo videnje komponistov brez akademske izobrazbe? Ali se jim zdi, da se je skladatelju slovenske narodnosti težje uveljaviti in prodreti v tujini? Kaj jim je v procesu nastajanja novega dela najpomembnejše pri delu z izvajalcem? V kolikšni meri bi lahko kulturna politika pomagala ustvariti pogoje, ki bi spodbujali ustvarjanje in izvajanje sodobnih glasbenih del? Zanimalo nas bo tudi njihovo mnenje o večnem vprašanju: kako sestaviti koncertni program, ki bi sodobno glasbo bolj približal širšemu občinstvu.

Okrogla miza:SOBOTA, 23. NOVEMBER 2019 16.45–17.45

ČUSTVA V SODOBNI GLASBIPogovor vodi Nina Prešiček Laznik.

41

Tim Jančar (1993) je svojo glasbeno pot začel na nižji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Damjani Cvetko. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana – smer klavir in glasbeni stavek – študij pa končal leta 2018 s posebnim priznanjem summa cum laude. Magistriral je na Akademiji za glasbo Ljubljana pri prof. Tatjani Ognjanovič.

Je nagrajenec več državnih in mednarodnih tekmovanj: državno tekmovanje TEMSIG 2016 – 1. mesto in zlata plaketa – mednarodno tekmovanje Citta di Gorizia – 1. mesto in prva nagrada – mednarodno tekmovanje Janez Matičič – 1. mesto in prva nagrada v umetniški kategoriji.

Za svoje študijske uspehe je leta 2013 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani.

Med študijem je nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s komornim orkestrom Konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Maja 2016 je imel na Dunaju v okviru cikla Piano forte – the next generation, pod pokroviteljstvom Bank Austria, kot predstavnik Slovenije samostojni recital.

Aktivno sodeluje tudi na področju komorne glasbe (trio Ad hoc), vsa leta pa se udeležuje mednarodnih seminarjev pri

VIKTOR RADIĆ

Wolfgang Amadeus Mozart: SONATA št. 12 v F-duru, KV. 332 – Allegro– Adagio– Allegro assai

Frédéric Chopin: MAZURKE op. 56

MAZURKA št. 1 v B-duru – Allegro non tantoMAZURKA št. 2 v C-duru – VivaceMAZURKA št. 3 v c-molu – Moderato

Frédéric Chopin: BALADA št. 2 v F-duru, op. 38

Frédéric Chopin: POLONEZA v fis-molu, op. 44

Viktor Radić (1996) je začel študij klavirja pod vodstvom prof. Ivane Branovački in nadaljeval srednjo šolo pri prof. Srđanu Dalagiji na Glasbeni šoli Isidor Bajić v Novem Sadu. Je dobitnik številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Srbiji in tujini, kot so: Nikolai Rubinstein (Francija), Virtuosi per musica di pianoforte (Češka), San Dona di Piave (Italija), Memorijal Isidor Bajić (Srbija), Mednarodno klavirsko tekmovanje Janez Matičič (Slovenija). Na 49. Mednarodnem tekmovanju Jeunesses Musical v Beogradu (2019) je kot finalist prejel nagrado publike. Nagrajen je bil tudi s številnimi priznanji s strani Fakultete za glasbeno umetnost v Beogradu in je prejemnik štipendije Yamaha Music Foundation of Europe.Veliko je nastopal v znamenitih dvoranah Beograda (I. M. Kolarac, filharmonija, Galerija SANU) in na festivalih, kot so BEMUS, NIMUS, FESTUM v Srbiji, Chopin Piano Fest na Kosovu in Krakow Piano Summer na Poljskem. Leta 2018 se je solistično predstavil z orkestrom Fakultete za glasbeno umetnost v Beogradu. Je udeleženec številnih mojstrskih tečajev, na katerih so poučevali Arbo Valdma, Aleksandar Madžar, Boris Berman, Gottlieb Wallisch, Bruno Canino, Svetlana Bogino, Michael Uhde in drugi. Prvo stopnjo študija je končal pri prof. Lidiji Stanković na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, trenutno pa obiskuje drugi letnik magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Tatjane Ognjanovič.

priznanih profesorjih: Ruben Dalibaltayan, Johannes Kropfitsch, Claudio Martínez Mehner, Markus Schirmer, Boris Berman, Avedis Kouyoumdjian, Eliso Virsaladze.

TIM JANČAR Frédéric Chopin: SONATA št. 2 v b-molu, op. 35

– Grave – doppio movimento– Scherzo– Marche funèbre – lento– Finale – presto

Sergej Rahmaninov: PRELUDIJI op. 23

PRELUDIJ št. 1 v fis-molu– LargoPRELUDIJ št. 2 v B-duru– MaestosoPRELUDIJ št. 5 v g-molu – Alla marciaPRELUDIJ št. 6 v Es-duru – Andante

Frédéric Chopin: BARKAROLA v Fis-duru, op. 60

Večerni koncert:SOBOTA, 23. NOVEMBER 2019 18.30–20.00

KONCERT PRVONAGRAJENCEV 1. MEDNARODNEGA KLAVIRSKEGA TEKMOVANJA JANEZ MATIČIČTim Jančar in Viktor Radić42






VIKTOR RADIĆ













43






VIKTOR RADIĆ













44






VIKTOR RADIĆ








Tadej Horvat, vodja organizacijskega odboraLidija Malahotky HaasBožena HrupLeonida Lebar RussoBorut KrautStanislav KrutilovAndreja KosmačLyudmyla RublyovaDamjana ZupanPrimož Mavrič, predsednik DKPS - EPTAMiha Haas, vodja Klavirskih dni DKPS - EPTASuzana Zorko, tajnica DKPS - EPTA

Brošura 19. Klavirskih dni

Uredniški odbor: Tadej Horvat, Borut Kraut in Suzana ZorkoOblikovanje: E–CREATE, Erna KrošeljLektor: Janoš ŽeleznikFotografije: osebni arhiviTisk: Partner grafNaklada: 300 izvodov

KGBL 2019






Organizacijski odbor KLAVIRSKIH DNI 2019

45

domači in tuji predavatelji, umetniki in pedagogi, glasbene šole in Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani v Ljubljani (približno 50 do 70 predavateljev in nastopajočih). Klavirski dnevi so vsako leto organizirani v drugem kraju, društvo se trudi pokriti vse regije.

Poleg Klavirskih dni društvo organizira koncertni ciklus Pianissimo, ki skrbi za promocijo mladih klavirskih diplomantov in jim pomaga pri vstopanju na koncertne odre. V okviru cikla se vsako leto predstavijo trije ali štirje koncertanti (ali komorne zasedbe), ki koncertirajo po različnih slovenskih krajih (v povprečju se v sezoni odvije od 12 do 16 koncertov).

Leta 2013 je društvo začelo z izdajanjem strokovne revije VIRKLA, ki jo brezplačno prejmejo vsi člani. Gre za visoko profesionalno in kvalitetno revijo, ki je v slovenskem prostoru doživela izreden sprejem. Članke pišejo uveljavljeni domači in tuji strokovnjaki s področja pianistične pedagogike in umetnosti. Poleg tega ima društvo tudi svojo spletno stran in Facebook profil. Vsi člani društva se lahko naročijo tudi na PIANO JOURNAL, časopis mednarodne EPTE, ki izide vsako leto trikrat. Vse delo v društvu se opravi prostovoljno.

O EPTI Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA trenutno združuje preko dvesto članov, pretežno učiteljic in učiteljev klavirja. Častna predsednica je pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, častna članica pa Majda Jecelj. Društvo klavirskih pedagogov Slovenije EPTA vodi izvršni odbor devetih članov, trenutni predsednik je Primož Mavrič.

Združenje EPTA (European Piano Teachers‘ Association) je leta 1978 v Londonu ustanovila romunska pianistka Carola Grindea. Danes ima krovno združenje približno 40 držav članic iz domala vseh evropskih držav in pridružene članice z ostalih celin. EPTA Slovenija je ugledna članica tega združenja od leta 1998. Vsako leto se predstavniki posameznih držav srečujejo na mednarodni konferenci EPTA, ki jo organizira trenutno predsedujoča država članica.

Predstavniki DKPS - EPTA se s svojimi prispevki redno udeležujejo mednarodnih konferenc. Leta 2010 je slovenska EPTA izredno uspešno organizirala odmevno mednarodno konferenco v Ljubljani, sicer pa je osrednji dogodek in vsakoletni projekt društva vseslovenska konferenca, poimenovana Klavirski dnevi, katero v povprečju obišče 250 udeležencev. Na konferenci se vsako leto odvijejo številna predavanja, delavnice, koncerti in projekti šol; predstavijo se

ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA DKPS - EPTA

Primož Mavrič, predsednik in koordinacija projektovDejan Jakšič, podpredsednik in organizacija ciklusa PianissimoSuzana Zorko, tajnica in organizacija Klavirskih dniDavorin Dolinšek, odgovorni urednik Virkle in Facebook profilaNuša Gregorič, glavna urednica VirkleMiha Haas, vodja Klavirskih dni in uredniški odbor VirkleBožena Hrup, blagajničarkaJanja Stojnšek, urejanje spletne straniSanja Ibrakić, marketing Virkle

[email protected]

46

O EPTI Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA trenutno združuje preko dvesto članov, pretežno učiteljic in učiteljev klavirja. Častna predsednica je pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, častna članica pa Majda Jecelj. Društvo klavirskih pedagogov Slovenije EPTA vodi izvršni odbor devetih članov, trenutni predsednik je Primož Mavrič.

Združenje EPTA (European Piano Teachers‘ Association) je leta 1978 v Londonu ustanovila romunska pianistka Carola Grindea. Danes ima krovno združenje približno 40 držav članic iz domala vseh evropskih držav in pridružene članice z ostalih celin. EPTA Slovenija je ugledna članica tega združenja od leta 1998. Vsako leto se predstavniki posameznih držav srečujejo na mednarodni konferenci EPTA, ki jo organizira trenutno predsedujoča država članica.

Predstavniki DKPS - EPTA se s svojimi prispevki redno udeležujejo mednarodnih konferenc. Leta 2010 je slovenska EPTA izredno uspešno organizirala odmevno mednarodno konferenco v Ljubljani, sicer pa je osrednji dogodek in vsakoletni projekt društva vseslovenska konferenca, poimenovana Klavirski dnevi, katero v povprečju obišče 250 udeležencev. Na konferenci se vsako leto odvijejo številna predavanja, delavnice, koncerti in projekti šol; predstavijo se

ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA DKPS - EPTA

Primož Mavrič, predsednik in koordinacija projektovDejan Jakšič, podpredsednik in organizacija ciklusa PianissimoSuzana Zorko, tajnica in organizacija Klavirskih dniDavorin Dolinšek, odgovorni urednik Virkle in Facebook profilaNuša Gregorič, glavna urednica VirkleMiha Haas, vodja Klavirskih dni in uredniški odbor VirkleBožena Hrup, blagajničarkaJanja Stojnšek, urejanje spletne straniSanja Ibrakić, marketing Virkle

[email protected]

47

Nagovor direktorice KGBL .................................................................... str. 5Nagovor vodje 19. Klavirskih dni DKPS – EPTA ................................... str. 6

Urnik ...................................................................................................... str. 8

PredavanjeLászló Stachó ......................................................................................... str. 35

EPTA učiteljiAlenka Dekleva ....................................................................................... str. 27

EPTA forumAna Maria Beguš .................................................................................... str. 18Damjana Zupan ...................................................................................... str. 22Ana Josimovska Cagnazzo in Antonio Cagnazzo ................................ str. 24Tjaša Fišer ............................................................................................. str. 30

Projekti šolGlasbena šola Ljubljana Moste-Polje .................................................... str. 11Organizacijska enota Glasbena šola KGBL ........................................... str. 14Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje ....................................... str. 20Glasbena šola Škofja Loka ..................................................................... str. 29Glasbena šola Nova Gorica .................................................................... str. 32Glasbena šola Koper .............................................................................. str. 33Organizacijska enota Srednja glasbena in baletna šola KGBL ........... str. 37Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani ............................................ str. 39

Okrogla miza ......................................................................................... str. 41

Večerni koncertTim Jančar in Viktor Radić ................................................................... str. 42

48

Čutim, torej igram - romantika v 21. stoletju...Čutim, torej igram - d n e v i kgbl 22. in 23....

Documents