on-line vestnik za raČunovodje, ki obraČunavajo...
TRANSCRIPT
116.9.2015 št. 19-20/2015
PLAČE in KADRION-LINE VESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČEIN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI
Strokovna založbaekonomske
pravne in tehnične literatureISSN: 1854-0821
Do zdaj so podjetja poročala le enkrat letno, letos pa bodo morali poročati kar dvakrat.
Kdo mora poročati?
Poročati morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med drugim torej:
➤ delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,
➤ samostojni podjetniki,➤ javni in zasebni zavodi in fundacije,➤ občine,➤ organi državne uprave,➤ in drugi.
To pomeni, da morajo o podeljenih štipendijah poroča-ti vse pravne osebe v Republiki Sloveniji, ki štipendirajo dijake in študente na podlagi podeljenih kadrovskih šti-pendij, ki jih NE sofinancira država ali regijske razvojne agencije oz. občine, ter na podlagi podeljenih štipendij iz drugih štipendijskih skladov.
Podatke o preostalih vrstah štipendij: državnih, Zoisovih in sofinanciranih kadrovskih Statistični urad pridobi iz
Pozdravljeni!
Tokrat vas pozdravljamo v bolj obsežni obliki vestnika, saj smo jo zaradi krajšega oddiha združili v skupno izdajo. Zopet vas bom pozdravila v drugem tednu meseca oktobra.
Ker pa je za vas bolj kot zgoraj navedene informacije, pomembna vsebina vestnika smo vam za tokrat pripravili kar pestro
izbiro praktičnih nasvetov ter rešitve primerov z namigi naših stro- kovnjakov, ki tako kot vedno znajo primere odlično povezati s prakso.
In o čem bo govora?
Razpravljali smo o delu na domu, ki ga v določenih primerih inšpektor lahko prepove pa tudi o izplačilu štipendij, ki jih je letos potrebno prijaviti kar dvakrat. Med drugim smo vam pripravili primere pri katerih je pomemben tudi HACCP sistem.
Kaj pa rešitve vaših dilem? Tokrat smo obravnali neuspešno posku-sno dobo, porodniški dopust samostojne podjetnice, prispevke pri odmerjenem nadomestilu, registracijo prevoza, stroške podjetja in še več.
Razlogov več kot dovolj, da si vzamete čas in preberete tudi tokratni izvod vestnika Plače in kadri.
Lep in uspešen dan vam želim!
Simona SteleVerlag Dashöfer, založba d.o.o
19-20/2015 16.9.2015, Ljubljana
PRAKTIČNI NASVET
Štipendije, ki ste jih izplačali morate obvezno prijaviti - letos kar dvakrat!Do 2.000 EUR kazni, če dela na domu ne prijavite inšpektoratu!Varno ravnanje z živili in kdo je zavezan k sistemu HACCP?
Pregled obveznosti za mesec september 2015 Pregled obveznosti za mesec oktober 2015
Neuspešno opravljena poskusna dobaPogodba za določen čas in izplačilo odpravninePrispevki pri odmerjenem nadomestiluRegistracija dejavnosti Porodniški dopust samostojne podjetniceBoniteta?Nakazilo donacijeDonacija ali nagrada? Lastni poslovni deležPodaljšanje pogodbe o zaposlitviSklenitev dveh zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas
VSEBINA
stranstranstran
stranstran
stranstranstranstranstranstranstranstranstranstranstran
1-22-33-5
55-6
66-77-88-9
99-10
1010-11
1111-12
12
Praktični nasvet
Štipendije, ki ste jih izplačali morate obvezno prijaviti - letos
kar dvakrat!Statistični urad Republike Slovenije vsako leto izvaja raz-iskovanje o štipendiranju dijakov in študentov z name-nom pridobiti podatke o obsegu in sistemu štipendiranja v Republiki Sloveniji.
Vse pravne osebe, ki štipendirajo dijake in študente, morajo redno poročati o izplačanih štipendijah.
Vprašanja – Odgovori
Koledar obveznosti
2 16.9.2015 št. 19-20/2015
drugih virov, predvsem iz informacijskega sistema štipendiranja, ki ga v skladu z določbami Zakona o štipendiranju vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Šolnine, ki jih pravne osebe plačujejo za svoje za-poslene, ni potrebno prijaviti, saj pri tem ne gre za štipendijo ampak financiranje izobraževanja zapo-slenih.
Štipendijo je namreč možno podeliti le osebi, ki ima status dijaka ali študenta in ki ni zaposlena ali pri- javljena v evidenco brezposelnih oseb.
Kdaj poročati?
V letu 2015 bodo štipenditorji poročali dvakrat - do 15. septembra 2015 bodo morali oddati podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015, do 31.12.2015 pa za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016.
Kako poročati in katere podatke je potrebno vnesti?
Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije.
Za prijavo v aplikacijo mora imeti zaposleni ustrezno digitalno potrdilo, ki ga je izdal kateri od pristojnih organov.
Štipenditor mora v aplikacijo za vsakega štipendista vnesti:
➤ osebne podatke o štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča),
➤ podatke o šolanju (kje se šola, izobraževalna ustanova in program, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status) ter
➤ podatke o štipendiji (vrsta štipendije in višina mesečne štipendije).
Če ne poročate, vas lahko kaznujejo!
Zakon določa tudi globo za prekršek, če opustite dolžnost poročanja, in sicer z globo:
➤ od 300 do 600 EUR se kaznuje subjekt, ki je prav-na oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov,
➤ od 150 do 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta prejšnje alineje.
Polona Kresnik, dipl. org., Baza dela d.o.o.
Do 2.000 EUR kazni, če dela na domu ne prijavite
inšpektoratu!Razmišljate o tem, da bi svojemu delavcu omogočili delo kar od doma? Sliši se enostavno, vendar v praksi ni tako!
Pred pričetkom opravljanja dela od doma morate namreč to prijaviti inšpektoratu.
Prav tako ste dolžni zagotoviti delavcu ustrezno varnost ter mu povrniti določene stroške.
Kaj se šteje za delo na domu?
Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca.
Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
Delo na domu se dogovori s pogodbo o zaposlitvi
S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.
Torej je potrebno s pogodbo definirati koliko časa na teden bo delavec opravljal delo na domu ter opredeliti tudi njegov delovni čas.
Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o eviden-cah na področju dela in socialne varnosti dolžan za vsakega delavca voditi evidenco o izrabi delovnega časa oz. evidenco o prisotnosti in odsotnosti na delu.
To velja tudi za delavca, ki delo opravlja na daljavo oz. od doma.
Delo na domu je potrebno prijaviti inšpektorju!
O nameravanem organiziranju dela na domu, mora delavec obvestiti inšpektorat za delo.
To mora storiti še pred začetkom dela delavca, saj lahko inšpektorat preveri ali je takšno delo za delavca ustrezno ali ne.
316.9.2015 št. 19-20/2015
Inšpektor lahko delo na domu prepove
Inšpektorat za delo posebnih soglasij za takšno obliko dela ne izdaja, lahko pa delo na domu prepove, če ugotovi, da je to škodljivo za delavca ali njegovo ži-vljenjsko okolje oz. če obstaja resna nevarnost, da to postane škodljivo.
Pravice delavca in obveznosti delodajalca
Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v pro-storih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prosto-rih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.
Delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu.
Tukaj gre za nadomestilo uporabe delavčevih lastnih sredstev, kot npr. računalniške tehnologije, elektrike, telefona, interneta, ipd.
Koliko stroškov mora delodajalec delavcu povrniti, zakon ne opredeljuje. Višino nadomestila bosta delavec in delodajalec tako določila s pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki delo opravlja na daljavo oz. od doma je upravičen tudi do nadomestila za prehrano med de-lom, ni pa upravičen do povračila za prevoz na delo in z dela, če stroški prevoza dejansko ne nastajajo.
Tudi če delavec delo opravlja na svojem domu ali na drugi izbrani lokaciji je delodajalec odgovoren za njegovo varnost.
Delodajalec je v skladu z zakonom dolžan delavcu zagotavljati varne pogoje dela na domu, s tem pa oceniti tudi tveganja, ki pri takšnem delu nastajajo.
Delodajalec je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan opravljati nadzor delovnega okolja, saj je to v njegovem interesu, ker objektivno odgovarja za škodo, ki jo delavec utrpi na delu ali v zvezi z delom.
Izkušnje podjetij v praksi
Po izkušnjah podjetij naj bi imelo delo od doma številne prednosti.
Navajajo, da so delavci, ki delo opravljajo od doma bolj zadovoljni in imajo večjo storilnost. Istočasno pa tudi opozarjajo, da takšna oblika dela ni primerna za vsakega delavca, niti za vsako delovno mesto.
V letošnjem letu naj bi delo na domu inšpektoratu prijavilo 411 podjetij, lani v vsem letu pa 554. Večinoma gre za umska dela, računalniške storitve, pisarniško delo in svetovanja.
Če dela na domu ne prijavite, vam grozi kazen!
Od leta 2012 je inšpektorat obravnaval pet primerov, ko delodajalec ni obvestil inšpektorata o organizaciji dela na domu, čeprav bi to moral storiti.
Globa, ki jo lahko inšpektor v takem primeru izreče znaša od 750 do 2.000 EUR za delodajalca ter od 100 do 800 EUR za odgovorno osebo delodajalca.
Polona Kresnik, dipl. org.,Baza dela d.o.o.
Varno ravnanje z živili in kdo je zavezan k sistemu HACCP?
Zakonodaja s področja ravnanja z živili je opredeljena z evropskimi akti in nacionalnimi predpisi in je name-njena zagotavljanju visoke ravni kvalitete živil ter po-sledično zmanjšanju tveganja nevarnosti za človekovo zdravje.
Ker smo opazili, da se v praksi pri posameznikih pojavljajo dileme v zvezi z obveznostjo izdelave HACCP sistema, smo pojasnila poiskali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Živila so lahko prenašalci različnih bolezni, saj se lahko kvarijo že od samega začetka proizvodnje, pa tudi pri nadaljnji predelavi, skladiščenju, prevozu in uporabi.
Zaradi čedalje večje globalizacije je riziko za oporeč-nost živil toliko večji, saj so proizvajalci živil in končni uporabniki v večji meri iz različnih držav.
Ravno iz tega razloga je potreben mednarodni sistem, ki stremi k enotnim standardom, del teh standardov pa je tudi HACCP. Poleg sistema HACCP je potrebno upoštevati tudi Zakon RS o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), ki v Sloveniji velja že od leta 2000.
V nadaljevanju bomo pojasnili kaj sploh je HACCP sistem, za kaj se uporablja ter kdo ga je dolžan izdelati.
4 16.9.2015 št. 19-20/2015
Pravila Skupnosti je treba uporabljati le za podjetja, ki so zasnovana na neki stalni dejavnosti in imajo določeno stopnjo organiziranosti.
Oseba, ki ravna z živili, jih skladišči ali streže občasno in v majhnem obsegu (npr. cerkveni, šolski ali vaški sejem in druge priložnosti, kot so organizirani dobrodelni dogodki, pri katerih sodelujejo posamezni prostovoljci in na katerih je hrana pripravljena občasno), se ne more šteti za »podjetje« in zato zanjo ne veljajo zahteve zakonodaje Skupnosti o higieni.
Vse našteto pa seveda ne pomeni, da takšna oseba ni odgovorna za varnost živil, ki jih pripravlja. Uredba ES178/2002 namreč določa, da je potrebno zagotoviti, da so živila, ki so dana v promet varna.
2) Oseba si ustanovi popoldanski s.p, ker poleg svojega rednega dela v klavnici, občasno dela tudi v neki mesnici.
Ta ista oseba je pri delu v klavnici ustrezno usposo-bljena za varno delo z živili.
Ali mora imeti ta popoldanski s.p. svoj HACCP sistem ali je dovolj, da se vpiše v sistem HACCP pri tej mesnici, ker občasno dela?
In kako je z usposabljanjem za varno delo z živili - bi zadostovalo usposabljanje, ki ga je opravil pri svojem delodajalcu ali potrebuje novo usposabljanje?
HACCP sistem se nanaša na obrat in ne na osebo. Mesnica, v kateri ta oseba občasno pomaga, mora imeti opravljeno analizo tveganja na podlagi načel HACCP.
Glede usposobljenosti osebe, ki pomaga v mesnici je odgovoren nosilec živilske dejavnosti posameznega obrata - v tem primeru mesnice.
On (ali odgovorna oseba nosilca) mora presoditi ali je ta osebe ustrezno usposobljena za delo v mesnici in jo po potrebi dodatno usposobiti.
3) Ali drži trditev, da podjetje ali s.p., ki opravlja dejav-nost cateringa in streže hrano izven svojih prostorov, ne potrebuje ne usposabljanja in ne HACCP sistema?
Trditev, da v kolikor živilsko podjetje streže hrano izven svojih prostorov ne potrebuje ne usposabljanja, ne HACCP sistema ne drži.
HACCP sistem je v bistvu orodje za preproznavanje tveganj vezanih na posamezne postopke ravnanja z živili ter obvladovanje teh tveganj.
Kaj je HACCP?
HACCP je angleška kratica za Hazard Analysis Critical Control Point, kar v prevodu pomeni »analiza tveganja kritičnih kontrolnih točk«.
HACCP je torej svetovno znan sistem, ki omogoča prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi dejavniki v živilih ali stanjih, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.
S tem sistemom se ugotavlja, vrednoti in nadzira tveganja, ki so pomembna za varnost končnega živilskega proizvoda, da je higiensko ustrezen in neoporečen.
Kdo je zavezan izdelati in uvesti HACCP sistem?
Določila HACCP so obvezna za:
➤ pridelovalce krme za živino,➤ poljedelce in živinorejce, ➤ transportna podjetja, ki prevažajo živila, ➤ podjetja, ki skladiščijo živila,➤ gostince, ➤ trgovce z živili in ➤ predelovalno živilsko industrijo.
Uporablja se na vseh stopnjah proizvodnje živil in postopkov priprave, vključno s pakiranjem in z dis-tribucijo.
Vse pogosteje pa se uporablja tudi za neživilske pano-ge, kot so farmacevtska in kozmetična industrija.
Dileme v zvezi z uporabo HACCP v praksi
V nadaljevanju predstavljamo primere v praksi, kjer so se pojavile dileme. Odgovore smo poiskali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
1) Fizična oseba, ki občasno pripravlja ali peče hrano na žaru na gasilski veselici in na privatnih zabavah. Ali bi morala biti takšna oseba usposobljena za ustrezno ravnanje z živili? Ali bi moralo imeti npr. gasilsko društvo v tem primeru HACCP sistem?
Skladno s 1. členom Uredbe (ES) št. 852/2004 o higieni živil, se določbe uredbe ne uporabljajo za zasebno domačo porabo, kamor štejemo tudi privatne zabave.
Zato osebi, ki je ena izmed udeleženk zasebne zabave in pri tem ravna z živili ni potrebno, da je usposobljena za ustrezno ravnanje z živili, v tem primeru tudi ni potreben HACCP sistem.
516.9.2015 št. 19-20/2015
Skladno s 5. členom Uredbe 852/2004 o higieni živil, morajo vsi nosilci živilske dejavnosti vzpostaviti, izvajati in vzdrževati postopke z živili na načelih HACCP, ne glede na lokacijo.
Za vse osebje, ki ravna z živili velja, da mora biti ustrezno usposobljeno, kar pomeni, da prepoznava tveganja v zvezi z varno hrambo, pripravo in strežbo jedi v okviru postopkov HACCP.
Usposabljanje osebja naj bo sorazmerno z obsegom in vrsto dejavnosti, pri čemer ni nujno, da vključuje sodelovanje v programih usposabljanja.
Polona Kresnik, dipl. org., Baza dela d.o.o.
Pregled obveznosti za mesec september 2015
1.9.2015 -15.9.2015
➤ Intrastat - Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za avgust 2015
10.9.2015
➤ Plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb
➤ Plačilo predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
15.9.2015
➤ Obračun in plačilo prispevkov za direktorje - obrazec OPSVL
➤ Skrajni rok za izdajo računa za dobave znotraj Unije, ki so bile opravljene v prejšnjem mesecu
➤ Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost za zasebnike
18.9.2015
➤ Poročanje Banki Slovenije (obrazci BST, DVP, KRD, SN-T)
➤ Izplačilo plač in oddaja REK-1 obrazca na DURS
20.9.2015
➤ Rekapitulacijsko poročilo ter obračun DDV
24.9.2015
➤ Večstranski pobot - obvezni in prostovoljni (neobvezni)
30.9.2015
➤ Poročanje Banki Slovenije - obrazec SKV➤ Obračun DDV (če ni rekapitulacijskega poročila)
in plačilo DDV➤ Poročanje neobdavčenih izplačil, za katerega
ni bilo poročanja ob izplačilu na REK obrazcu➤ Zahtevek za vračilo DDV, ki ga vloži davčni
zavezanec s sedežem v drugi državi članici, v Sloveniji
➤ Zahtevek za vračilo DDV, ki ga vloži davčni zave-zanec s sedežem v Sloveniji, v drugi državi članici
➤ Poročilo o dobavi blaga in storitev po 76. a členu ZDDV-1
Pregled obveznosti za mesec oktober 2015
1.10.2015 -15.10.2015
➤ Intrastat - Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za september 2015
12.10.2015
➤ Plačilo predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
➤ Plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb
15.10.2015
➤ Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost za zasebnike
➤ Obračun in plačilo prispevkov za direktorje - obrazec OPSVL
➤ Skrajni rok za izdajo računa za dobave znotraj Unije, ki so bile opravljene v prejšnjem mesecu
18.10.2015
➤ Izplačilo plač in oddaja REK-1 obrazca na DURS (na dan izplačila)
20.10.2015
➤ Poročanje Banki Slovenije (obrazci BST, DVP, KRD, SN-T)
KOLEDAR OBVEZNOSTI
6 16.9.2015 št. 19-20/2015
➤ Rekapitulacijsko poročilo ter obračun DDV
22.10.2015
➤ Večstranski pobot - obvezni in prostovoljni (neobvezni)
30.10.2015
➤ Obračun DDV (če ni rekapitulacijskega poročila) in plačilo DDV
➤ Poročilo o dobavi blaga in storitev po 76. a členu ZDDV-1
➤ Poročanje neobdavčenih izplačil, za katerega ni bilo poročanja ob izplačilu na REK obrazcu
➤ Poročanje Banki Slovenije - obrazec SKV
Neuspešno opravljena poskusna doba
V mesecu marcu 2015 smo zaposlili mlade-ga delavca starega 22 let za nedoločen čas s poskusno dobo 5 mesecev.
Za delavca je to prva zaposlitev, zato smo pri obra- čunih plač upoštevali 157. člen Zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Ker delavec ni uspešno opravil poskusne dobe, mu bomo odpovedali pogodbo o zaposlitvi.
Ali smo kljub temu, da mu bomo odpovedali pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljene poskusne dobe, upravičeni do vračila prispevkov (ZPIZ) in če ne ali moramo za znesek do sedaj obračunanih prispevkov za ZPIZ popravljati REK obrazce?
Ne, niste upravičeni. Do vračila prispevkov so upra-vičeni le tisti delodajalci, ki prvič zaposlijo osebo za nedoločen čas in ostane pri istem delodajalcu nepre-kinjeno najmanj dve leti (157. člen ZPIZ-2).
Vloga za vračilo prispevkov se predloži za nazaj.
Vlogo je potrebno skupaj z dokazili oddati na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje najkasneje v 3 mesecih po izteklo drugega leto od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 53. členu določa popravek REK obrazcev za-radi pomanjkljivosti in pomot ter v 54. členu
popravljanje davčnega obračuna, če je davčna ob-veznost previsoko izkazana.
Ker obveznost predložitve REK obrazca nastane najka-sneje na dan izplačila dohodka, oddanega obrazca ni potrebno popravljati, saj ne gre za pomanjkljivost niti pomoto.
Erika Stražar s.p.
Pogodba za določen čas in izplačilo odpravnine
Delavka je imela sklenjeno pogodbo za dolo-čen čas za polno zaposlitev od 13.9.2013 do 31.8.2014, oziroma do dne, ko pride delavka iz bolniškega staleža.
Delavka, katero je nadomeščala je imela:
➤ večletno bolniško vse do 28.2.2014 za 100 %,➤ od 1.3. - 17.3.2014 za 50 % bolniško in 50 %
rednega dela, ➤ 26.3. je bil njen zadnji delovni dan. Od 27.3. dalje je ostala zaposlena po isti pogodbi, ki ji je prenehala z dnem 31.8.2014. Menim, da v tem obdobju to ni bila nadomestna zaposlitev? Od 6. 11. 2014 – 9. 7. 2015 (zadnja odločba iz ZZZS) je bila na bolniški in smo morali zaposliti drugo delavko. Delavka ima bruto plačo za polovični delovni čas 696,98 EUR (1373,96 EUR =100%). Kakšen je konkretni izračun za zgoraj omenjeno delavko, ker 79. člen ZDR-1, 4. odstavek pravi: »Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delavni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas«. Ali ji pripada odpravnina od 100 % plače, kljub temu, da je delavka zaposlena za polovični delovni čas? Ali so zdravstvene težave zadosten razlog (delavka je praktično ves čas v bolniškem staležu) dovolj, da se ji odpravnina ne izplača?
Na podlagi 79. člena ZDR-1, pogodba o zapo-slitvi, sklenjena za določen čas, preneha ve-ljati brez odpovednega roka s potekom časa,
VPRAŠANJA – ODGOVORI
716.9.2015 št. 19-20/2015
prvem odstavku 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpo- vednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena).
Če je bila torej pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga nadomeščanja začasno odsotne delavke, in sicer za obdobje do vrnitve delavke na delo oziroma najdlje do 31. 8. 2014, pomeni, da je delavki pogodba o zaposlitvi prenehala veljati ob vrnitvi odsotne delavke na delo, to je z dnem 26. 3. 2014 in ne z dnem 31. 8. 2014 (s tem datumom bi pogodba o zaposlitvi prenehala veljati le v primeru, če se do tega dne odsotna delavka ne bi vrnila na delo).
ZDR-1 v drugem odstavku 49. člena ZDR-1 določa, da če se spremenijo pogoji iz 5. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 (pogoji glede trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
V konkretnem primeru bi torej bilo potrebno ob vrnitvi delavke na delo (26. 3. 2014) z delavko, ki jo je nadomeščala, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, če je za to pri delodajalcu obstajal kateri od razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 54. člena ZDR-1.
Posledice za primer, če delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi določa 56. člen ZDR-1.
Do vprašanja v zvezi z višino odpravnine se nisem opredelila, saj kot izhaja iz predhodnih pojasnil, ZDR-1 izključuje plačilo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca.
Vanja Mavri
Prispevki pri odmerjenem nadomestilu
Zanima nas glede prispevkov pri odmer-jenem nadomestilu (s strani ZPIZ) po opra-vljeni poklicni rehabilitaciji do pričetka
dela na novem delovnem mestu pri delodajalcu.
Po opravljeni poklicni rehabilitaciji za delavca še vedno nimamo primernega delovnega mesta.
za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katere-ga je bila sklenjena. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine.
Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Pravice do odpravnine prav tako nima delavec v pri-meru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, kot tudi ne delavec, ki v času trajanja ali po poteku pogod-be o zaposlitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o za-poslitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene po-godbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Po podatkih, navedenih v vprašanju, sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas (prva za obdobje od 13. 9. 2013 do 31. 8. 2014 in druga za obdobje od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015) sklenjeni iz razloga nadomeščanja (zaradi bolniškega staleža) in s tem v povezavi ne prenehanje prve in ne prenehanje druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas nima za posledico plačilo odpravnine.
V vprašanju je še navedeno, da je delavka od 27. 3. dalje ostala zaposlena po isti pogodbi (ta pa je bila sklenjena zaradi nadomeščanja odsotne delavke v bolniškem staležu), ki ji je prenehala z dnem 31. 8. 2014 in mnenje naročnika je, da v tem obdobju to ni bila nadomestna zaposlitev.
V zvezi s tem je potrebo pojasniti, da mora pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi 5. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 obvezno vsebovati navedbo obdobja, za katerega je sklenjena in navedbo razloga, zaradi katerega se sklepa (razloge določa 54. člen ZDR-1 in eden od razlogov je tudi nadomeščanje začasno odsotnega delavca).
Nadalje je potrebno pojasniti, da je veljavnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas omejena na obdobje trajanja razloga za njeno sklenitev (po
8 16.9.2015 št. 19-20/2015
Do pričetka dela na novem delovnem mestu pri delodajalcu, mu je ZPIZ odmeril nadomestilo v višini 414 EUR v breme podjetja.
Ali moramo obračunati in plačati prispevke od najnižje osnove (trenutno 800,93) EUR? Menimo, da jih moramo obračunati in plačati, saj ima status zaposlenega.
Iz vašega opisa je razvidno, da je bilo po opravljeni poklicni rehabilitaciji delavcu v skladu s 84. členom ZPIZ-2 (Zakona o pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju) z odločbo odmerjeno nadomestilo.
Po pregledu določb ZPIZ-2 je iz določila 144. člena razvidno, da je osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju
v skladu z določbo prvega odstavka 14. člena plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja.
V nadaljevanju tega člena pa 4. odstavek določa, da je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Glede na določilo prvega ostavka 410. člena ZPIZ-2 je v okviru prehodnih določb določeno, da je osnova za obračun prispevkov v obdobju od 2014 - 2014 v višini 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Ker je bila povprečna mesečna plača v letu 2014 1.540,25 EUR, je najmanjša osnova za obračun prispev-kov pri izplačilih plač in nadomestil od 1. marca 2015 dalje 800,93 EUR, ne glede na obdobje, na katero se izplačilo nanaša.
V vašem primeru je potrebno od najnižje osnove pla-čati prispevke, ne glede na to, da znaša odmerjeno nadomestilo v višini 414 EUR neto za zaposlenega.
mag. Sabina Lamut, Davčna svetovalka z licenco ZDDS,
LamutS d.o.o.
Registracija dejavnostiSmo turistična agencija, ki koristi pre- vozne storitve drugih izvajalcev. Sedaj bi kupili kombi (8 – 9 sedežev), katerega bi
občasno uporabljali za prevoze potnikov na naša potovanja.
Izdelali bi kalkulacijo stroškov in z ustreznim sklepom določili, kakšen strošek prevoza se obračuna na lastnem potovanju.
Ali moramo registrirati dejavnost za prevoz potnikov v domačem in mednarodnem prometu?
Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljeva-nju ZGD-1) v 6. členu določa, da smejo druž-be opravljati gospodarske posle le v okviru
dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi.
Ne glede na prejšnji odstavek sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
Iz 74. člena ZGD-1 izhaja, da podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije. V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti:
➤ predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis,
➤ firmo podjetnika in podatke o sedežu,➤ podatke o skrajšani firmi, če jo ima,➤ podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO,
prebivališče, davčno številko,➤ podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO,
prebivališče, davčno številko,➤ navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,➤ podatke o drugih delih podjetnika kot enotah
poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, in
➤ izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.
Nadalje 75. člen ZGD-1 določa, da mora podjetnik vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES.
Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 15 dni prej.
Na podlagi zgoraj navedenega je v konkretnem primeru ureditev prevoza odvisna od širine uporabe prevoza.
V primeru, da bi prevoze s kombijem v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZGD-1 uporabljali zgolj kot druge posle, potrebne za obstoj in opravljanje dejavnosti, potem vam dejavnosti prevoza ni potrebno prijavljati.
916.9.2015 št. 19-20/2015
To pomeni, da za prevoz ne smete izstavljati računov, prevoz mora služiti kot nujno potrebno za opravljanje vaše dejavnosti.
V primeru, da želite prevoze tudi zaračunati, kot dodatno storitev, pa morate v skladu s 75. členom ZGD-1 spremembo dejavnosti, ki jo dodatno opravljate v roku 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti pri AJPES. Prav tako mora prevoz opravljati ustrezno usposobljena oseba, torej šofer z ustrezno kvalifikacijo.
Tanja Bohl, odvetnica
Porodniški dopust samostojne podjetnice
Zavezanka opravlja dejavnost preko s.p. Poslovne knjige vodi po sistemu normiranih odhodkov.
Oseba je bila v polni odsotnosti (porodniški dopust) od junija 2014 do oktobra 2014. Od novembra 2014 do novembra 2015 pa je oseba na porodniškem dopustu polovično.
Eden od pogojev obračuna normiranih odhodkov je, da prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju v predhodnem letu ne smejo preseči 100.000 EUR in je bila pri zavezancu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Ali oseba na porodniškem dopustu zadostuje zgoraj omenjenemu pogoju in so s tem njeni prihodki na letni ravni do 100.000 EUR?
Tretji odstavek 48. člena ZDoh-2 določa do-datni pogoj za doseganje višjega prihod-kovnega praga do 100.000 EUR za osebe, ki
opravljajo dejavnost in davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, in sicer da v koledarskem letu pred davčnim obdob-jem, za katero se ugotavlja davčna osnova z upošte-vanjem normiranih odhodkov, zaposlujejo vsaj enega delavca za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev.
Za zaposlenega delavca se šteje tako zavarovanec sam (torej fizična oseba, ki opravlja dejavnost), kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni delovni čas, če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas iz naslova opravljanja te dejavnosti.
Sem spada tudi sam zavezanec, ki opravlja dejavnost, oziroma oseba, ki je zaposlena pri tem zavezancu, ki nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust).
Skladno z navedenim torej menim, da v obravnavanem primeru samostojna podjetnica, ki je na porodniškem dopustu, izpolnjuje navedenim pogojem in se v zvezi s prihodkovno omejitvijo lahko upošteva prag v višini 100.000 EUR.
Ne glede na navedeno pa opozarjam, da samostojni podjetnici, ki koristi porodniški dopust in prejema na-domestilo, lahko pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da samostojna podjetnica v času izrabe porodniškega nadomestila sama dela (v tem primeru mora vrniti ce-loten prejeti znesek starševskega nadomestila, skupaj z obrestmi).
To pa še ne pomeni, da mora s.p. zapreti, le sama ne sme delati v njem.
V kolikor ima koga zaposlenega, problema ni, v naspro-tnem primeru pa lahko za čas porodniškega dopusta koga zaposli, oziroma se dogovori za drugačno pogod-beno sodelovanje (podizvajalec, podjemna pogodba, študentsko delo, ipd.).
KER, Katja Erjavšek s.p.
Boniteta?Lastnik d.o.o (ni zaposlen v tem podjetju), v katerem je zaposlena njegova žena kot direktorica, želita vedeti na kakšen način
lahko prikažeta stroške kot so razne članarine …
Ali gre za boniteto?
V skladu z vašim vprašanjem pojasnjujemo naslednje:
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
Torej so vrste stroškov, ki jih navajate v vašem vprašanju bonitete.
Pod druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo pa se kot davčno priznani odhodek v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po Zakonu, ki ureja dohodnino.
10 16.9.2015 št. 19-20/2015
Kako je s članarino v fitnesu, in menedžerskim pro-gramom? Ali tudi to ne gre v strošek podjetja?
Plačila delodajalca za rekreacijo delojemalca po ZDoh-2 se ne štejejo za boniteto le če gre za ugodnosti manjših vrednosti in jih delodajalec zagotavlja vsem delavcem pod enakimi pogoji, ali če jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto in hkrati vrednost vseh bonitet v posameznem mesecu ne presega 13 EUR.
V nasprotnem primeru so plačila za članarino v fitnesu in menedžerski program boniteta.
Plačila delodajalca za zdravstvene preglede, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi Zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu se po tretji točki tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne štejejo za boniteto.
Obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov sta določeni v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih.
Če delodajalec zagotavlja posameznim delojemal-cem zdravstvene preglede v večjem obsegu kot to določa pravilnik pa vrednost dodatnih zdravstvenih pregledov predstavlja boniteto delojemalca.
Majda Lukner
Nakazilo donacijePodjetje d.o.o. želi donirati podjetju s.p.. Ali lahko da 10.000 EUR donacije, s.p. ima tudi registrirano dejavnost izobraževanja,
in sicer kot poslovno izobraževanje (uporaba novih davčnih blagajn, računovodskih programov za pravne osebe).
D.o.o. bi podaril 10.000 EUR in ne bo sklenjene pogod-be, sredstva bo nakazal na račun s.p. podjetja, pod-jetnik mu bo izdal potrdilo, da je prejel sredstva za izobraževanje.
Na kaj moramo paziti iz davčnega vidika pri d.o.o. in s.p.?
Glede na vaše vprašanje lahko d.o.o. nakaže denarna sredstva kot donacijo samostojnemu podjetniku.
Pri tem je potrebno upoštevati, da se šteje za donacijo nakazilo sredstev ali prispevek v naravi, za kar donator ne pričakuje nobene protistoritve, da gre
za nepovratna plačila in da so sredstva namenska za podporo določenih nepridobitnih dejavnosti in projektov.
Smiselno je skleniti donatorsko pogodbo. Iz davčnega vidika lahko donacija zniža davčno osnovo, davka od dohodkov pravnih oseb le za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstve-ne, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer le za takšna izplači-la rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar naj-več do višine davčne osnove davčnega obdobja.
Ob neizpolnjevanju navedenih pogojev je nakazilo donacije davčno nepriznan strošek.
Majda Lukner
Donacija ali nagrada?Samostojni podjetnik se bo ukvarjal s terapijami.
Takrat, ko bo imel tečaje oz. zdravljenje, bo izdal račun za pokritje najemnine prostora, v katerem zdravljenje poteka, in sicer vsakemu udeležencu po 20 EUR.
Po končani terapiji bo razdelil kuverte in vsak udeleženec naj bi po svoji presoji dal v kuverto toliko denarja, kolikor zmore oziroma meni, da je storitev zanj vredna.
Zanima nas, ali je to donacija, ali nagrada ali to pomeni realizacijo samostojnega podjetnika?
Samostojni podjetnik, kateremu udeleženci po konča-nih terapijah dajo denar v kuverto po svojih zmožno-stih zagotovo pomeni realizacijo prihodka.
Vprašanje je le med katero vrsto prihodka z davčnega vidika je šteti zbrana sredstva. Takšen prihodek ni donacija, niti nagrada. Po našem mnenju bi tako zbrana sredstva lahko bila prostovoljni prispevek.
A sočasno se pojavi vprašanje ali lahko samostojni podjetnik, ki ima registrirano opravljanje dejavnosti
1116.9.2015 št. 19-20/2015
za to dejavnost v skladu s 5. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) lahko zbira prostovoljne prispevke.
Menimo, da ne, čeprav dovoljenje ni potrebno za zbiranje prostovoljnih prispevkov v prostorih, ki bi za vašo dejavnost to določal kakšen drug predpis.
Majda Lukner
Lastni poslovni deležPodjetje d.o.o. ima tri lastnike, z enim je v sporu. Dogovorili so se, da bodo osebi plačali 115.000 EUR odkupnine za njegov
delež. Ta delež bo kupilo podjetje.
Dogovorjeno je tudi, da bo mesečni obrok 20.000 EUR dokler ta odkup deleža ne bo v znesku, ki je omenjen.
V ta namen bi moralo podjetje tvoriti rezerve za lastne deleže.
Kako naj jih tvori? Podjetje ima osnovni kapital 7500, 63000 prenesenega čistega dobička in pa 730 zakonskih rezerv.
V skladu s 500. členom ZGD-1 družba lahko odplačno pridobi lastne poslovne deleže, če so bili vložki v celoti vplačani in tudi
izplača, če predhodno oblikuje rezerve za lastne deleže po 5. odstavku 64. člena ZGD-1.
Glede na vaše podatke podjetje nima dovolj rezerv, da bi v poslovnem letu pridobila celotni delež družbenika.
Podjetje mora namreč skladno s predpisi v bilanci stanja za poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih poslovnih deležev.
Rezerve lahko oblikuje iz prenesenega čistega dobič-ka in čistega dobička poslovnega leta.
Poleg razpoložljivosti virov za odkup celotnega deleža se pri vas pojavlja še vprašanje vrednost poslovnega deleža glede na vrednost kapitala.
V primeru, ko bi družbenik prodal družbi svoj delež po nesorazmerno visoki ceni in se s tem ne strinjata oba preostala družbenika ima družbenik možnost podati odškodninski zahtevek zoper prodajalca poslovnega deleža.
V določenih primerih se nesorazmerno visoka prodaj-na cena obravnava kot prekrito izplačilo dobička.
Nakup lastnega poslovnega deleža mora družba registrirati v sodnem registru.
Po Zakonu od dohodnini je izplačana vrednost dele-žev obdavčena kot kapitalski dobiček. Davčna osno-va je razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo ob odsvojitvi. Davčna stopnja je odvisna od časa lastništva kapitala.
Odmera dohodnine je dokončna.
Erika Stražar s.p.
Podaljšanje pogodbe o zaposlitvi
Delavcu bo podaljšana pogodba še za eno leto.
a. Kako se izračuna odpravnina v tem primeru, če se mora upoštevati 6. odstavek 79. člena ZDR-1* (40 % zaposlitev in podaljšanje pogodbe za določen čas npr. za 3 leta)?
*«Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.
V tem primeru ne velja omejitev iz 5. odstavka 55. člena tega zakona.«
b. Če se delavcu 40% zaposlitev za določen čas po treh letih spremeni v zaposlitev za nedoločen čas, če prav razumemo (7. odstavek 79. člen ZDR-) v tem primeru delavcu ni treba izplačati odpravnine za ves čas zaposlitve za določen čas?
Delavec ima sklenjeno pogodbo
za delež zaposlitve
za nedoločen čas od 1.10.2011 dalje
60 %
od 2.9 2014 – 31.8. 2015 za določen čas
40 %
skupaj 100 %.
12 16.9.2015 št. 19-20/2015
V vprašanju ni navedeno iz kakšnega razloga je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 2. 9. 2014 do 31. 8. 2015.
Če je bila ta pogodba sklenjena iz enega od razlogov, določenih v tretjem odstavku 79. člena ZDR-1 (npr. iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca), delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za do-ločen čas ni upravičen do odpravnine že na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZDR-1.
V primeru, da je bila navedena pogodba sklenjena iz razlo-ga, ki ne izključuje pravico do odpravnine, pa je potrebno v zvezi z upravičenostjo do odpravnine v konkretnem prime-ru upoštevati tudi 7. odstavek 79. člena ZDR-1, po katerem delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas nima pravice do odpravnine, če z delodajalcem v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziro-ma če nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Glede na določbo 7. odstavka 79. člena ZDR-1, po kateri delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas nima pravice do odpravnine, če po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogod-bo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (pri čemer ZDR-1 nadaljevanja z delom na podlagi pogod-be o zaposlitvi za določen čas ne pogojuje z obsegom za-poslitve), delavec v konkretnem primeru ni upravičen do odpravnine ne v prvem primeru (prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dnem 31. 8. 2015), saj bi nada-ljeval z delovnim razmerjem za nedoločen čas (in za krajši delovni čas od polnega – za 60 % obseg dela) in ne v dru-gem primeru, saj bi z delodajalcem za obseg zaposlitve za katerega je imel predhodno sklenjeno pogodbo o zaposli-tvi za določen čas (za 40 % obseg dela) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in bil v nadaljevanju zaposlen za nedoločen čas in za polni delovni čas.
Do vprašanja v zvezi z višino odpravnine se nisem oprede-lila, saj kot izhaja iz predhodnih pojasnil, ZDR-1 izključuje plačilo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če delavec po poteku pogodbe o zapo-slitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma, če nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Vanja Mavri
Sklenitev dveh zaporednih pogodb o zaposlitvi
za določen čas
Smo javni zavod. Dne 5.12.2013 smo z delavko sklenili pogodbo za določen delovni čas s pol-no zaposlitvijo za nadomeščanje.
Pogodba je bila podpisana do konca marca 2015.
Januarja 2015 pa sta delavka in direktor prekinila staro pogodbo in sklenila novo za določen čas s polno zaposlitvijo do konca avgusta 2015. Razlog nadomeščanje.
Ali delavki pripada odpravnina od te, novo sklenjene pogodbe (razlog nadomeščanje) ali ji moramo izpla- čati odpravnino od prvo sklenjene pogodbe?
Na podlagi 6. odstavka 79. člena Zakona o delovnih raz-merjih (ZDR-1) se delavcu, ki po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepre-trgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas odpravnina izpla-ča za ves čas zaposlitve za določen čas ob preneha-nju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.
Sicer pa po tretjem odstavku 79. člena ZDR-1, delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, ni upravičen do odpravnine.
Iz podatkov v vprašanju izhaja, da sta bili z delavko za-poredoma sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, obe iz razloga nadomeščanja, kar ob upoštevanju zgoraj navedenega pomeni, da delavka ni upravičena do odpravnine ne ob prenehanju prve in ne ob prenehanju druge pogodbe o zaposlitvi oziroma ob prenehanju druge za obdobje dela po prvi in drugi pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
Vanja Mavri
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2015 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorna urednica: Simona Stele, dipl.ekon./ Stavek: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 6 ali 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija on-line vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah on-line vestnika.
PLAČE IN KADRI – On-line vestnik za računovodje, ki obračunavajo plače in vodje kadrovskih oddelkov z vprašanji in odgovori