organizacija dela: primer slovenske …dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/savicic-biljana.pdf ·...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE
Biljana Savii
ORGANIZACIJA DELA: PRIMER SLOVENSKE ELEZNICE D. O. O.
Diplomsko delo
Ljubljana, 2008
-
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE
Biljana Savii
Mentorica: izr. prof. dr. Aleksandra Kanjuo-Mrela
ORGANIZACIJA DELA: PRIMER SLOVENSKE ELEZNICE D. O. O.
Diplomsko delo
Ljubljana, 2008
-
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri nastajanju mojega diplomskega dela:
- Mentorici Aleksandri Kanjuo Mrela za mentorstvo in napotke pri delu;
- Starem in bratu, ki so me podpirali pri tudiju, mi stali ob strani ter me pri
njem spodbujali;
- Lektorici Marjetki Zorzut za skrbno lektoriranje naloge.
Posebno zahvalo namenjam mag. Francu Zemljiu za pester izbor literature, napotke
pri pisanju diplomskega dela ter za zanimanje in voljo, ki jo je pri tem pokazal. Brez
vas tega dela ne bi bilo. Hvala!
Biljana Savii
-
Organizacija dela: Primer Slovenske eleznice d.o.o. Sodobna organizacija se je dandanes prisiljena sooiti s hitro razvijajoimi se tehnologijami, kar jo sili v nenehno izboljevanje in v inovacijske procese. Optimalno delovanje in uspenost podjetja sta pomembna za obstoj na vedno bolj spremenljivih trgih. Pri tem ima veliko vlogo organizacija dela, z namenom doseganja veje produktivnosti. V diplomskem delu so predstavljene organizacijske spremembe na Slovenskih eleznicah od osamosvojitve Slovenije do danes skozi tri prouevana obdobja. Pri raziskovanju organizacije dela sem se osredotoila predvsem na spremembe pravne oblike organizacije in spremembe notranje organizacijske strukture ter pri tem ugotavljala notranje in zunanje razloge za spremembe v raziskovalnem obdobju. Med zunanjimi razlogi sem raziskovala razloge vezane na politine in lastninske spremembe, med notranjimi razlogi za spremembe pa sem se osredotoila na menedment in razvoj tehnologije. V sklepnem delu so na podlagi analize teoretinih konceptov in empirinega dela podane sklepne ugotovitve in predlogi za izboljave trenutne organizacije dela na Slovenskih eleznicah d. o. o. Kljune besede: Organizacija dela, delnika druba, holding, koncern, druba z omejeno odgovornostjo Work organization: Example of Slovene railways Ltd. Contemporary organizations are nowdays forced in confrontation with highly developing technology, which forces organizations in continuous emprovement and in inovation processes. Optimal activity and efficiency of enterprises are very important for subsistence on more and more variable markets. This is the reason why work organization has very important role in that with the purpose to reach bigger productivity. In my diploma work are represented organizing changes on Slovene railways from attainment of independence until today through three periods. In researching work organization I was concentrating on legal forms of organization and organizational structure modification and I was trying to assess internal and external reasons for changes in the researched period. Among external reasons I researched reasons tied with political and ownership modifications, but among internal reasons for modifications I was concentrating on management and technology development. In conclusion are some findings and suggestions for momentarily emprovement of work organization on Slovene railways which are based on theoretical concepts.
Key words: Work organization, jointstock company, holding, concern, closely held
corporation.
-
5
KAZALO: 1. UVOD ........................................................................................................................ 7 2. TEORETINI UVOD ............................................................................................. 9
2.1 OPREDELITEV ORGANIZACIJE................................................................. 9 2.2 OPREDELITEV DELA ................................................................................. 12 2.3 OPREDELITEV ORGANIZACIJE DELA ................................................... 16
2.3.1 NOVE OBLIKE ORGANIZACIJE DELA ....................................... 17 2.3.2 VPLIV TEHNOLOGIJE NA ORGANIZACIJO DELA ................... 19
2.4 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ............................................................ 20 2.5 PRAVNE OBLIKE ORGANIZACIJE .......................................................... 22
2.5.1 Delnika druba .................................................................................. 23 2.5.2 Koncern ............................................................................................... 25 2.5.3 Holding ............................................................................................... 27 2.5.4 Druba z omejeno odgovornostjo ....................................................... 29
3. EMPIRINI DEL .................................................................................................. 30 3.1 PREDSTAVITEV SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O. ............................ 30 3.2. UPRAVLJAVSKA IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O. ........................................................................................... 31 3.3 POSLANSTVO IN VIZIJA ........................................................................... 32 3.4 ZGODOVINA SLOVENSKIH ELEZNIC ................................................. 33 3.5 UREDITEV ELEZNIKEGA PROMETA V SLOVENIJI ........................ 34
3.5.1 VLADNI ORGANI ............................................................................. 35 3.5.1.1 JAVNA AGENCIJA ZA ELEZNIKI PROMET RS (AP) ... 35 3.5.1.2 DIREKTORAT ZA ELEZNICE IN INICE ......................... 36 3.5.1.3 DIREKCIJA ZA VODENJE INVESTICIJ V JAVNO ELEZNIKO INFRASTRUKTURO .................................................... 36
3.5.2. REGULATORNI IN NADZORNI ORGANI ................................... 37 3.5.2.1 MINISTRSTVO ZA PROMET KOT REGULATORNI ORGAN.................................................................................................................. 37 3.5.2.2 PROMETNI INPEKTORAT RS ............................................... 37
3.6 UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ ............................................................. 38 3.7 SPREMEMBE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE .................................... 43
3.7.1. PRVO OBDOBJE .............................................................................. 44 3.7.2 DRUGO OBDOBJE ........................................................................... 49 3.7.3 TRETJE OBDOBJE............................................................................ 55
4. SKLEP .................................................................................................................... 59 5. LITERATURA ....................................................................................................... 65 6. PRILOGE ............................................................................................................... 69
PRILOGA A: ORGANIZACIJSKA SHEMA SLOVENSKIH ELEZNIC, D. D., (OBDOBJE OD 19932000) ......................................................................... 69 PRILOGA B: ORGANIZACIJSKA SHEMA S (OBDOBJE OD 20002003) 70 PRILOGA C: ORGANIZACIJSKA SHEMA SLOVENSKIH ELEZNIC (OBDOBJE OD 20032006) ............................................................................... 71 PRILOGA : PREDLOG ORGANIZACIJSKE SHEME SLOVENSKIH ELEZNIC, KI NI ZAIVEL ............................................................................. 72 PRILOGA D: ORGANIZACIJSKA SHEMA SLOVENSKIH ELEZNIC (OBDOBJE OD 2007 DO DANES) .................................................................... 73
-
6
Kazalo slik Slika 3.2.1: Upravljavska in organizacijska struktura Slovenskih eleznic sedanje
stanje. ................................................................................................................... 32
Slika 3.6.1: Idealni model povezave med informacijskimi sistemi ............................. 42
Slika 3.7.1: Makroorganiziranost v prvem obdobju .................................................... 47
Slika 3.7.2.1: Makroorganiziranost S v drugem obdobju .......................................... 50
Slika 3.7.2.1: Koncern Slovenske eleznice ................................................................ 51 Kazalo Tabel:
Tabela 3.7.1: Pregled organizacijskih sprememb skozi tri obdobja ............................ 44
-
7
1. UVOD
Dobro zasnovana organizacija dela je bistvenega pomena za uspeen potek delovnega
procesa v podjetju. Ker je uspenost podjetja danes kljuna za obstoj na vedno bolj
spremenljivih trgih, je pomembno, da menederji v podjetjih optimizirajo
organizacijo dela, ki naj bi nato njihovo podjetje vodila do veje produktivnosti in
posledino do vejega uspeha na trgu. Sodobna organizacija se je dandanes prisiljena
sooiti z hitro razvijajoimi se tehnologijami, kar jo sili v nenehno izboljevanje in v
inovacijske procese. Obdobje stabilnega in varnega okolja, v katerem so e na zaetku
prejnjega stoletja delovala podjetja z jasno definirano hierarhijo, je minilo.
Organizacije so bile in so prisiljene iskati alternative klasinemu ukazovanju in jasni
doloitvi vlog, zato je v veini podjetij prilo do prestrukturacije in nove organizacije
dela z namenom doseganja veje produktivnosti.
V diplomskem delu bom opredelila in analizirala koncept organizacije dela v
povezavi z organizacijsko strukturo. Teoretino znanje bom poskuala aplicirati na
analizo praktinega primera. Analizirala bom podjetje Slovenske eleznice, d. o. o.
Podjetje se je po osamosvojitvi Slovenije do danes sooalo s tevilnimi spremembami.
Razlog za spremembe je bila Evropska zakonodaja, natanno Direktiva Evropske
unije 2001/12/ES, ki je zahtevala prost dostop tujih prevoznikov do eleznike
infrastrukture znotraj Slovenije. Domnevam, da so te spremembe vplivale na pravno
obliko organizacije in notranjo organizacijsko strukturo, saj je podjetje v zadnjih
osemnajstih letih kar trikrat zamenjalo obliko organizacije od delnike drube,
holdinga pa do drube z omejeno odgovornostjo. Tezo bom testirala na podlagi
analize sprememb pravnih oblik organizacije in notranjih organizacijskih struktur
skozi obdobje od osamosvojitve Slovenije do danes. Pri tem bom poskuala oceniti,
kaj so bili razlogi za organizacijske spremembe in ali so le-te bile v veji meri
povzroene z zunanjimi dejavniki (spremembe v okolju nova zakonodaja, lastnike
spremembe) ali notranjimi dejavniki (tehnoloke spremembe, spremembe vodenja). Iz
tega razloga bom opredelila obstojee stanje in glede na ugotovitve poskuala
predstaviti morebitne predloge za izboljanje njihove organizacijske strukture in
organizacije dela, ki bi vodile do hitrejega in boljega doseganja zastavljenih planov.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu bom skozi analizo
teoretinega gradiva predstavila teoretina izhodia organizacije, organizacije dela,
-
8
organizacijske strukture in razlinih pravnih oblik organizacije. Na tej teoretini
osnovi bom gradila drugi, empirini del diplomskega dela, v katerem bom vsa
teoretina znanja analizirala na primeru. Poskuala bom ugotoviti, iz kaknih razlogov
prihaja do sprememb v pravnih oblikah organizacije, organizaciji dela, in
organizacijskih strukturah, in sicer na podlagi analize internega gradiva in intervjujev
z mag. Francem Zemljiem, ki je na Slovenskih eleznicah zaposlen od leta 1990,
najprej v izvrilnih nato pa v strokovnih slubah prometne dejavnosti.
V empirinem delu bom opredelila zunanje in notranje razloge za spremembe. Med
zunanjimi razlogi bom raziskovala razloge vezane na politine in lastninske
spremembe. V preuevanem obdobju se je pokazalo, da se je podjetje zaelo vraati k
enotni ureditvi, ki je veljala pred slabima dvema desetletjema ob osamosvojitvi
Slovenije. Dejstvo je, da je edini ustanovitelj Slovenskih eleznic drava, ta pa
samemu menedmentu ni dajala pravic za upravljanje s proraunom, ki ga je namenila
za obstoj Slovenskih eleznic, ampak je bilo upravljanje s proraunom dejavnost
organov, ki upravljajo z obstojeim sistemom Slovenskih eleznic. Zaradi vseh
nesoglasij, ki v podjetju vladajo med lastniki in menedmentom, bom v empirinem
delu poskuala preveriti, ali so bile vse spremembe in prestrukturacije zgolj rezultat
menjav politike v dravi. Med notranjimi razlogi za spremembe se bom osredotoila
na menedment in razvoj tehnologije in poskuala ugotoviti, ali so bile spremembe
morda posledice tehnolokega razvoja in je bilo vodstvo Slovenskih eleznic prav iz
tega razloga venomer prisiljeno spreminjati organizacijsko strukturo in pravno obliko
organizacije oziroma ali je vodstvo sploh sledilo tehnolokemu napredku na podroju
eleznikega prometa.
V zakljunem delu diplomskega dela bom na podlagi analize teoretinih konceptov in
empirinega dela podala sklepne ugotovitve o organizaciji dela na splono in v
konkretnem primeru Slovenskih eleznic, d. o. o., ter podala napotke za organizacijo
dela in organizacijsko strukturo, s katero bi celoten sistem Slovenskih eleznic po
mojem mnenju dosegal optimalen rezultat.
-
9
2. TEORETINI UVOD V teoretinem uvodu bom podrobno analizirala pojem organizacije, pojem dela ter
besedno zvezo organizacija dela. Predstavila bom vpliv tehnologije na organizacijo
dela, poleg tega pa podrobno analizirala e pojem organizacijske strukture ter tri
organizacijske oblike, s katerimi so se Slovenske eleznice sooale v obdobju od
osamosvojitve Slovenije do danes.
2.1 OPREDELITEV ORGANIZACIJE
''Organizacija obstaja e od nekdaj, takoj ko se je dvoje ali troje najprimitivnejih
ljudi sporazumelo, da naredijo nekaj skupno. Ne glede na to kako primitivna je bila
naloga, so se morali dogovoriti, kdo in kdaj bo kaj naredil'' (Vila 1994: 17). Zaetek
razvoja organizacijskih teorij v dananjem pomenu pojma avtorji predvsem soglasno
postavljajo na konec 19. ali na zaetek 20. stoletja in ga brez izjeme povezujejo z
delom F. W. Taylorja in znanstvenim upravljanjem. Najve pozornosti je namenil
posameznemu delavcu, oblikovanju njegovih delovnih nalog v obratu. Njegov
najpomembneji prispevek je loitev nartovanja in strokovnosti dela od izvajanja.
Delavec postane le izvajalec dela, ki je skrbno nartovano in oblikovano. To je
kasneje omogoilo podreditev delavca. Primere velikih delovnih projektov, ki so
zahtevali visoko stopnjo organiziranosti, sreamo seveda v zgodovini lovetva e
mnogo prej. Med veje takne podvige sodi gradnja egiptovskih piramid okrog 2500
let p. n. ., nekoliko manji je primer kitajskega zidu, ki so ga gradili v tretjem stoletju
p. n. . Velike organizacijske doseke nedvomno pomenijo vojake organizacije, zlasti
organizacija vojske v starem Rimu. K nastanku organizacijske teorije so mnogo
prispevali avtorji, ki so se ukvarjali s problematiko delitve dela. Med njimi kae
omeniti zlasti kotskega ekonomista Adama Smitha. Z analizo nastanka in razvoja
kapitalistine organizacije dela se je veliko ukvarjal Karl Marx. Zgodovino lovetva
lahko spremljamo preko razvoja organizacij: od zaetne oblike druine, nekoliko
kasnejih rodovnih organizacij do sodobnih vidikov organiziranosti vseh vrst
lovekove aktivnosti. Sodelovanje ljudi pri kaki dejavnosti zahteva usklajevanje
individualnih aktivnosti. Pri veji skupni akciji je potrebno naloge razdeliti med
posameznike in poskrbeti za njihovo usklajeno delovanje (Kavi 1991). Henry
Mintzberg je opredelil pet koordinacijskih mehanizmov, s katerimi organizacije
koordinirajo svoje delo:
-
10
/.../ vzajemno prilagajanje, direkten nadzor, standardizacija delovnega procesa,
standardizacija delovnih outputov in standardizacija spretnosti delavcev.
Vzajemno prilagajanje dosee koordinacijo dela s preprostim procesom
neformalne komunikacije v preprostih organizacijah. Pri direktnemu nadzoru je
koordinacija vzpostavljena s tem, da ena oseba prevzame odgovornost za delo
ostalih, jim daje navodila in jih nadzoruje. Delovni proces je standardiziran, ko
je obseg dela doloen, outputi, ko so rezultati dela doloeni, in spretnosti, ko je
doloeno usposabljanje, ki je potrebno za opravljanje dela (Mintzberg
1971:54).
Webrova birokratska teorija organizacije je podlaga organizacijske paradigme, ki je
bila dominantna celega pol stoletja, vse od sedemdesetih let prejnjega stoletja. To je
teorija zaprtega sistema, v delovne organizacije prenesena iz vojske. Doivela je
tevilne kritike in dopolnitve, vendar pomeni temeljno teorijo organizacije za razviti
industrializem, vse dokler je tehnologija determinirala organizacijo (Kavi 1991).
''Beseda organizacija prihaja iz grke besede organon. Ta beseda se kasneje pojavi
v starem Rimu, kjer se preobrazi v organizare s pomenom oblikovati nekaj v celoto,
da bi ta celota delovala tako, kot funkcionira loveki organizem'' (Vila 1994: 18). Kaj
je torej organizacija? Dejstvo je, da je organizacija pojav, s katerim se neprestano
sreujemo. Zato je potrebno te pojave, ki mono vplivajo na nae ivljenje, spoznavati
in spremljati. Da bi do tega prili, potrebujemo enotno razumevanje organizacije in
izgrajeno organizacijsko teorijo. Vila je v svojem delu (Vila 1994: 20) predstavil ve
razlinih definicij organizacije, med njimi tudi:
- Steersovo: Organizacija je nain, s pomojo katerega so ljudje in naloge, katere
izvrujejo, sistematino povezane, tako da lahko doseejo cilje, ki so si jih skupno
zastavili.
- Cooper Jonesovo: Organizacija je nain, s katerim so vsi deli neke celote
medsebojno tako urejeno povezani, da delujejo kot eden oziroma kot celota.
V literaturi lahko najdemo e ve razlinih definicij organizacije, za primer
predstavljam naslednji dve:
-
11
- Organizacija je eden najpomembnejih pojavov, s katerimi se ljudje sooamo in ki
bistveno vpliva tako na ivljenje zdrub kot ljudi. Potrebno jo je spoznati, jo razumeti
in spremeniti oziroma prilagoditi sebi v prid (Rozman 2000: 1).
- Organizacija katerekoli zdrube je tako sestav razmerij med njenimi lani, ki
zagotavlja obstoj, znailnosti zdrube ter smotrno uresnievanje cilja (Lipovec 1987:
35).
Rozman (2000) je opredelil tri vidike organizacij, ki jih v literaturi sreujemo pri
definiranju organizacijskih fenomenov. Prvi vidik je organizacija kot proces
ravnateljevanja. Le-ta trdi, da je klju do uinkovitosti vse manj v izvajanju in vse
bolj v planiranju in kontroliranju. Znanstveno prouevanje dela je poudarilo vidik
motiviranja v organizacijah. Naslednji vidik je organizacija kot zdruba ljudi.
Organizacija je opredeljena kot socialna enota, zdruba, ki sestoji iz ljudi in nastane
zaradi doseganja ciljne enote. Sestavljena je iz tevila ljudi, ki opravljajo razlina dela
in izpolnjujejo razline vloge in poloaje, katerih dejavnost je koordinirana tako, da so
njihova individualna prizadevanja zdruena. Taka enota ima dve vrsti ciljev: cilj
celote in cilj posameznika. S pojmom organizacije je miljena zdruba, ki raziskuje
razline znanosti z razlinih vidikov, zato gre za multidisciplinarno vedo (sociologija,
psihologija, antropologija, itd.
Morganova definicija organizacije (Morgan 2004) temelji na preprosti predpostavki,
da vse teorije organizacij in managementa temeljijo na implicitnih podobah ali
metaforah, ki nas vodijo, da vidimo, razumemo in vodimo organizacijo na posebne
naine. Tako preuuje organizacije kot stroje, organizme, mogane, kulture, politini
sistem, duevni zapor, tok in transformacije in kot intrument dominacije.
Kljub razlinim definicijam in metaforam organizacije smo si vsi enotni v tem, da
brez uspenega sodelovanja med njenimi deli in zunanjim okoljem le-ta ne deluje
uinkovito. Handy (2004) pravi, da e elimo razumeti organizacijo, moramo
razumeti naravo moi in vpliva, s katerim ljudje v organizaciji teijo k doseganju
doloenih ciljev, saj lahko preko organizacije kot individualisti ali kot skupina
vplivajo na druge, da tudi ti zanejo delovati in razmiljati na doloen nain.
Iz vseh definicij je razvidno, da so najpogosteji elementi definicij organizacij
naslednji:
-
12
- velikost (najmanj dve osebi),
- medsebojna odvisnost: Ta se je razvila sama po sebi, takoj ko je posameznik
ugotovil, da bi svoje cilje laje dosegel, e se s kom zdrui.
- input: Vstopiti mora preko meja iz okolice, ki so definirane s lani nekega sistema,
lokacijo in podobnim. To je material, energija, informacija, to so delovna sredstva.
- transformacija: To je prehod materiala, energije in informacij od njihovega vstopa v
sistem do njihovega izhoda.
- output pomeni transformirani material, energijo in informacije, s imer se celoten
ciklus zapre (France-Monge Rossel v Vila 1997).
2.2 OPREDELITEV DELA
Tudi delo je kljuni socioloki pojem in eden najbolj sredinih vidikov lovekovega
ivljenja. V diplomski nalogi koncept dela opredeljujem predvsem zato, da bi
razumeli, kaken pomen ima delo na drubo in ljudi v njej. Na individualni, osebni
ravni, je delo videno kot glavno sredstvo za doseganje ekonomske sposobnosti za
ivljenje in status odrasle osebe. Poleg tega ljudje veino svojega asa preivimo v
slubi, zato se skozi delo izraa in oblikuje tudi naa osebnost, percepcija in
obnaanje, zato ima delo na nas kulturne in drubene vplive, saj nain, na katerega je
delo organizirano, vpliva na pogled in izkunje ljudi v okolju, v katerem delajo. V
ivljenju posameznikov igra delo zelo pomembno vlogo pa tudi v drubi, saj se vsaka
sprememba v naravi dela odraa tudi v kulturnih spremembah.
Vpliv dela na percepcijo ljudi, njihov osebni razvoj in na delitev dela se kae v tudiji,
ki je opazovala delo mnoine produkcije lajih tehninih produktov. Pri tudiji so
opazili velike razlike med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci v podjetju.
Razlike so se pojavljale prav zaradi razline organizacije dela: razlike v delovnih
izkunjah vodijo k razlikam v percepciji in obnaanju. Delo nekvalificiranih delavcev
je bilo racionalizirano in razdeljeno tako, da je vsak izmed njih opravljal zgolj eno
funkcijo. Ta oblika organizacije dela je veljala e nekaj asa, prav tako pa je nain, na
katerega je bilo delo organizirano, mono vplival nanje. Organizacija dela je vplivala
na njihovo percepcijo dela predvsem pri razlikovanju dobrih od slabih del. Niso se
obremenjevali s spremembami, ki so se dogajale v podjetju, e ve, sploh se jih niso
zavedali, saj se sama organizacija dela pri njih ni spremenila. Za vse ostale, katerih
-
13
delo ni bilo visoko racionalizirano, so bile zahteve okolja veliko bolj raznolike in
konfliktne; njihova percepcija je bila ira in njihovo obnaanje bolj enotno. Bili so
bolj zainteresirani za dogajanje v podjetju. Ta organizacija dela je tako vodila tudi v
loitev podjetja na kvalificirane in nekvalificirane delavce (Klein 1976). Glede na
razline oblike organizacije dela laje razumemo oblikovanje fleksibilnih oblik dela,
saj so se z njihovim razvojem zaele razlikovati tudi organizacije dela in
organizacijske strukture, kar pa je v veliki meri posledica tudi tehnolokega razvoja.
Koncept dela je drubeno konstruiran in zaradi tega sprejemljiv. Analitiki dela se
strinjajo, da je teko podati eno samo definicijo dela. Ali je delo vsaka loveka
dejavnost (kar vkljuuje tudi igro, zabavo ali uenje) ali samo tista, ki drubi prispeva
merljive rezultate, posameznikom pa zagotavlja preivetje? J. Holmer in J. C. Karlson
(v Kanjuo-Mrela 2002) delo definirata kot dejavnosti, ki se opravljajo znotraj okvira
drubenih odnosov, ki strukturirajo sfero nujnosti. Po R. Worsley je delo smotrna
dejavnost, katero drugi cenijo in prinaa doloeno vrsto nagrade. P. Ransome pa delo
definira kot formalno plaano zaposlitev (Kanjuo-Mrela 2002).
Trije analitiki dela in povezanosti drube so pomembno vplivali na definicijo dela:
Durkheim, Marx in Weber. Marx je delo opredelil na eni strani kot proces med
lovekom in naravo:
Delo je predvsem proces med lovekom in naravo, proces, v katerem lovek s
svojo dejavnostjo posreduje, uravnava in kontrolira menjavo snovi med seboj in
naravo. Nasproti naravi nastopa kot naravna sila. Da bi si prisvojil naravno
snov v taki obliki, ki bi bila uporabna za njegovo ivljenje, spravlja v gibanje
naravne sile, ki pripadajo njegovemu telesu, roke in noge, glavo in roko. S tem,
da s takim gibanjem uinkuje na naravo izven sebe in jo spreminja, spreminja
obenem svojo lastno naravo. Razvija potence, ki spijo v njegovi naravi, in
podreja igro njenih sil svoji lastni oblasti (Marx v Kavi 1979).
Za Marxa je delo proizvodnja blaga in storitev kljuno za lovekovo sreo in
samouresniitev. Delo je temeljna lovekova dejavnost. V zgodnjih delih je Marx
razvil idejo odtujenega dela. Odtujitev v najpreprostejem smislu pomeni, da ljudje ne
morejo najti zadovoljstva in samouresniitve pri opravljanju svojega dela ali v
proizvodih lastnega dela. Ker ne morejo izraziti svoje resnine narave v delu, se sami
-
14
sebi odtujijo: so tujci svojemu lastnemu jazu, kar pomeni tudi odtujitev od drugih.
Marx je menil, da je izvor odtujitve mogoe najti v gospodarskem sistemu, ki
vkljuuje izmenjavo dobrin na podlagi kupije. Znotraj takega sistema so izdelki
postali trno blago. Odtujitev izvira najprej iz izmenjave dobrin v nekakni obliki
trnega sistema. Iz tega se razvijeta ideja in praksa privatne lastnine. Sklepal je, da
lahko naravo dela v drubi razumemo le s preuevanjem dela glede na ekonomsko
bazo, saj ta neizogibno povzroa visoko stopnjo odtujitve. Odtujitev je tudi posledica
mezdnega dela v kapitalizmu. Mezdno delo je sistem suenjstva, ki vkljuuje
izkorianje delavcev. Le delo ustvarja bogastvo, vendar pa delavci v obliki mezd
prejmejo le del bogastva, ki ga ustvarjajo. Marx je videl dve pomembni znailnosti
industrijske drube mehanizacijo proizvodnje in nadaljnjo specializacijo delitve dela
kot prispevek k odtujitvi delovne sile. Vendar pa poudarja, da je kapitalistini
gospodarski sistem, bolj kot industrializacija kot takna, prvenstveni izvor odtujitve.
Dokazoval je, da mehanizacija proizvodnje zmanja fizini napor, ki je potreben za
delo, vendar lajanje dela postane celo neka vrsta muenja, ker stroj ne osvobodi
delavca dela, ampak ga oropa vsega zanimanja. Videl je reitev problema odtujenega
dela zlasti v komunistini ali socialistini drubi, v kateri so proizvajalna sredstva v
drubeni lasti in je ukinjena specializirana delitev dela (Haralambos 2001).
Drubena solidarnost v predindustrijskih drubah temelji na podobnosti med
posameznimi lani. Delijo ista preprianja, vrednote in vloge. Enotnost, ki temelji na
podobnosti Durkheim obravnava kot mehansko solidarnost. Za drubo, ki temelji na
mehanski solidarnosti, je znailno, da so lani narejeni po istem kalupu. Solidarnost v
industrijskih drubah ne temelji na uniformiranosti, temve na razlikah. Posamezniki
so vse bolj razlini, individualizirani in prav zaradi tega vse bolj med seboj povezani
in soodvisni (Haralambos 2001).
Veina analitikov dela in organizacije ima Webra za utemeljitelja organizacije (dela),
ki je (bila) znailna za moderno drubo. S konceptom birokratske organizacije je
Weber ponudil idealni tip organiziranja dela v pogojih mnoinega skupnega dela
ljudi v industriji in dravnem upravnem aparatu. Model birokratske organizacije dela
temelji na racionalizaciji dela, na abstraktnih pravilih in znanju kot kriteriju
opravljanja organizacijskih vlog (Kanjuo-Mrela 2002).
-
15
Analiza pojmovanja dela skozi zgodovino razkriva dvojnost opredeljevanja dela
del definicij je delu pripisoval pozitivno, del pa negativno konotacijo. Del
definicij je delo definiral kot loveko bistvo bistvo lovekove humanosti;
dejavnost, ki ji je imanentna ustvarjalnost; simbol osebne vrednosti, statusa;
osnovo drubenosti in socialne kohezije. Drugi del definicij je poudarjal
prisilnost dela in opredeljeval delo kot sredstvo in podroje odtujevanja,
neenakosti med ljudmi (Kanjuo-Mrela 2002: 32).
Nekateri avtorji delo obravnavajo kot neke vrste blago, katerega delojemalec zlasti
industrijski delavec prodaja delodajalcu, ki je hkrati lastnik kapitala. Takno
pojmovanje dela se je razirilo predvsem v prvi polovici 19. stoletja. V poznejem
asu so tovrstne izreene formulacije skoraj popolnoma izginile in prepustile mesto
bolj lovekemu miljenju in vrednotenju dela. Interakcija delavca ter celote
proizvodnih orodij in sredstev je privedla k razvitju razlinih oblik kapitalizma
vzporedno z razlinimi oblikami kolektivizma; temu so se pridruile e druge
socioekonomske prvine, in sicer kot posledica novih okoliin in delovanja delavskih
zdruenj ter javnih oblasti, pa tudi nastopa velikih nadnacionalnih podjetij. Kljub
temu obstaja e vedno nevarnost, da bi z delom ravnali kot s ''svojevrstnim blagom''
ali kot z nekakno ''anonimno mojo'', ki je potrebna za proizvodnjo (Paulus 1981).
Za dananji as so predvsem znailne fleksibilne oblike dela, ki pa so izredno
naklonjene laji organizaciji dela, imajo pa drugane, negativne posledice za delavce
in sam trg dela.
Zaradi tehnolokih sprememb, gospodarskega in poslovnega virtualnega povezovanja
prihaja v vseh delovnih okoljih do velikih preobratov. Spreminja se logika delovanja
celotnega gospodarskega sistema in ne le prostorskoasovna organizacija dela in
proizvodnje. ''Te spremembe v druboslovju oznaujemo kot teze o fleksibilnosti, ki
kaejo prehod iz fordistine v postfordistino produkcijo, za katero je znailna
fleksibilnost na ravni delovnega procesa (decentralizacija proizvodnje), delovne sile
(globalni trg delovne sile) in pri plailu za opravljeno delo: just-in-time produkcija,
individualizacija izdelkov, timsko delo, ozka specializacija zaposlenih (Pajtler
2008).
-
16
2.3 OPREDELITEV ORGANIZACIJE DELA
Pojma organizacija in delo sta pomembna socioloka pojma. Na podroju socioloke
znanosti iz tega razloga obstaja veliko definicij, ki se navezujejo na prvi ali drugi
pojem. Vsebina te naloge bo osredotoena na besedno zvezo organizacija dela.
Glede na uinke, ki jih ima organizacija na delo ljudi, je razumljivo, da se je lovek
zael ukvarjati z organizacijo zelo zgodaj. Rozmanova definicija organizacije dela ali
tehnine organizacije (Rozman 2000: 15-18) pravi,
da se lovek od drugih bitij loi po tem, da je njegovo delovanje zavestno in ne
instinktivno kot pri ivalih. Temelj njegovega zavestnega delovanja postane
delovni proces. lovek zavestno deluje smotrno, da bi s im manjimi vloki
dosegel im ve. Vzpostavlja razmerja med delovnimi sredstvi, delovnimi
predmeti, svojim delovanjem in jih asovno, prostorsko in vsebinsko prireja, da
bi dosegel vejo uinkovitost. Organizacija je formalen tehnien proces
kombiniranja med prvinami, procesi in proizvodi ter storitvami za dosego veje
uinkovitosti. Organizacijo v navedenem pomenu imenujemo organizacija dela,
tehnina organizacija, urejanje dela, inenirstvo Z njo so se ukvarjali
zaetniki organizacijske vede, saj je bila tako eljna uinkovitost in z njo
uspenost na doloeni stopnji razvoja odvisna predvsem od tehninega razvoja.
Pri tem je vkljuevanje delavcev v razmerja enako razmerjem katerekoli druge
poslovne enote (npr. delovnih sredstev).
Znanstvenike so e od nekdaj zanimale temeljne razlike med lovekim in ivalskim
delom. Ugotavljali so, da se loveko delo zelo razlikuje od ivalskega.
Glede razlike med ivalskim in lovekim delom je Marx zapisal:
lovekovo delo je zavedno, namensko in ciljno; ta razlika je v primerjavi z
ivalsko proizvodnjo radikalna. V procesu dela, ki pomeni najprej predelavo
narave, lovek spreminja tudi samega sebe. Generino, zgodovinsko opazovano,
lovek z delom spreminja svoje sposobnosti, ute, intelekt, potrebe itd. Sodobni
lovek je v tem smislu samo proizvod zgodovinskega razvoja. Prav v tem
kontekstu pa je pomembna drubena organizacija dela (Univerza v Mariboru
2008).
-
17
Iz Rozmanove definicije organizacije dela in Marxovega pojmovanja razlike med
lovekim in ivalskim delom vidimo, da oba opredeljujeta lovekovo dejanje kot
zavestno in ne zgolj instinktivno kot pri ivalih. Prav zaradi zavestnega delovanja je
lovek sposoben organizirati svoje delo na nain, da z najmanjimi vloki dosee
maksimalni rezultat. Da bi bilo to mogoe, pa je potrebno delovni proces oblikovati
brezhibno. Pri tem ima veliko vlogo tudi tehnologija, saj nam ta lahko delovni proces
mono olaja, kar posledino vodi zopet do veje uinkovitosti.
Pri spremembah organizacije dela in reformah, ki jih v organizacijo dela uvajamo, je
bistvenega pomena, da upotevamo celoten kontekst organizacije, saj v nasprotnem
primeru nova organizacijska struktura ne bi delovala na nain, kot bi si eleli.
Tveganje obstaja, da se reformatorji osredotoijo na le en organizacijski faktor in tega
pretirano poudarijo na raun zatiranja drugih (Klein 1976).
Velikokrat se pojem organizacije dela zamenjuje s pojmom organizacije podjetja.
Vendar pa je med njima bistvena razlika. Pri organizaciji dela gre za usklajevanje
vseh proizvodnih tvorcev v neposredni proizvodnji, pri organizaciji podjetja pa za
usklajevanje vseh proizvodnih tvorcev v neposredni proizvodnji in tudi drugih
organizacijskih delih (tefan 2002).
V zadnjih 200 letih se je organizacija dela obraala v smeri racionalizacije,
specializacije in razdelitve na oddelke ter k minimizaciji in standardizaciji delovnih
nalog. Najprej so v manufakturah nato v administraciji sledili tenji, da odkrijejo take
metode dela in organiziranja, ki bi dosegale dobre ekonomske rezultate in zastavljene
cilje (Klein 1976).
2.3.1 NOVE OBLIKE ORGANIZACIJE DELA
Mono je identificirati tiri glavne razloge za oblikovanje novih oblik organizacije
dela:
- zadovoljstvo z delom,
- participacija ali demokracija na delu,
- produktivnost,
- delovno okolje (varnost in zdravje na delu).
-
18
Zadovoljstvo z delom je motivacijska sila za izboljanje organizacije dela. Povezava
med demokracijo na delu in organizacijo dela je poznana. Glavni argument je, da
visoka stopnja delitve dela ne povzroa pozitivnih rezultatov, saj vpliva na
kompetence, sposobnost vodenja in drubene stike zaposlenih. Delavci z malo
avtonomije in malo kompetencami ter brez kolektivne organizacijske strukture, ki bi
jih povezovala med seboj, so v splonem nesposobni imeti aktivne, konstruktivne
poglede na probleme, ki se jih tiejo. Iz tega razloga niso sposobni popolnoma
sodelovati v demokratinem sistemu (Pateman v Gustavsen 1986). Glede na
produktivnost je glavni argument proti visoki fragmentaciji dela ta, da leta ni
primerna, e elimo dosei boljo produktivnost, saj z drobljenjem dela povzroamo
napake in probleme za zaposlene na nijih delovnih mestih. Pomembna je
participacija delavcev pri reevanju problemov, saj z njo definiramo probleme in
doreemo reitve. Med pomembnimi pogoji, ki vplivajo na participacijo delavcev, je
predvsem nain organizacije dela. V zadnjih 50-ih letih je v Evropi prilo do velikih
sprememb. Po dolgem obdobju industrializacije prihaja do novih oblik organizacije
dela, izboljal se je poloaj ensk, obstaja veja stopnja demokracije, izobrazbena
stopnja prebivalstva naraa po celi Evropi, zaradi esar imajo delavci vedno ve
kompetenc, ivljenjski standard pa postaja vedno bolji. Zaradi vseh sprememb
postajajo tudi ljudje vedno bolj zahtevni, prosti as pridobiva na pomenu, zato je
zanje kljunega pomena, da je delo smiselno organizirano in da so z zaposlitvijo
zadovoljni (Gustavsen in Hethy 1986).
Tradicionalne oblike organizacije dela, kot je organizacija od zgoraj navzdol, so
naletele na tevilne kritike ob inovacijah, kot so delavska participacija, timsko delo ali
pri razvijanju dodatnih sposobnosti in uenju zaposlenih. Te tehnike so se razirile od
proizvodnje do storitvenega sektorja in jih lahko najdemo v sindikalno organiziranih
ali neorganiziranih zdrubah. Nova visoko uinkovita delovna mesta so pridobivala
na ugledu zaradi veje produktivnosti in tekmovalnosti ter s poveevanjem kvalitete
delovnega okolja za zaposlene. Jasno je, da zaposleni bolj cenijo nove oblike
organizacije dela kot pa tradicionalne. Mnogi vidijo reforme delovnih mest kot nain
premika k izboljanju vein in izboljanju pla, kar je sigurna pot do uspeha
kadrovskega menedmenta (Milkman 1998).
Na to popolno sliko pa vpliva mnogo faktorjev. V popolnoma enakem asu, ko so bile
predstavljene nove oblike organizacije dela, so realne plae delavcev padle, poveala
-
19
se je negotovost delovnih mest zaradi zmanjevanja tevila zaposlenih, zmanjala se
je mo sindikalnih zdruenj, poveale pa so se ekonomske razlike. Nov razvoj je
kazal temno prihodnost ivljenjskemu standardu delavcev. Iz tega razloga so se
pojavljala vpraanja, kako poenotiti to kontradiktorno sliko? Delavci zaradi novih
oblik organizacije dela vsekakor pridobivajo in izboljujejo svoje sposobnosti, zato
ima smiselna organizacija dela zanje le pozitivne uinke. Mnoga podjetja, ki so
preoblikovala organizacijo dela pa niso mogla izmeriti uinkov in pobrati sadov
boljega organiziranja, ker se stalno sooajo z oitki, da nove organizacije dela
vplivajo na ekonomski poloaj delavcev (ibid. 1998).
2.3.2 VPLIV TEHNOLOGIJE NA ORGANIZACIJO DELA
Odnos med tehnologijo in organizacijo dela je bil vedno ena glavnih tem drubenih
znanosti. Pri tem se pojavljajo razlina stalia. Nekateri avtorji pojasnjujejo, da se
bodo nove tehnologije integrirale v obstojee organizacijske vzorce. Glavni argument
proti temu je, da zgodovinski in institucionalni vzorci ter tradicija, e posebej na
podroju izobraevanja in industrijskih odnosov, igrajo veliko bolj pomembno vlogo
kot pa tehnoloke inovacije. Drugi avtorji poudarjajo, da razvoj tehnologije zaradi
posebnih lastnosti in bolje uinkovitosti nujno zahteva tudi nove oblike organizacije
dela. Stalie je tudi, da naj bi nove tehnologije omogoale bolj obsene in razumne
strategije. Podjetja so prisiljena v nove oblike delovnih strategij zaradi vse veje
konkurence na trgu, zaradi veje fleksibilnosti ter zaradi zahtev po kvalitetnih izdelkih
v im krajem asu. Nove strategije se od starih nainov dela razlikujejo v tem, da
teijo k optimalnemu odnosu med tehnologijo na eni strani in kvalifikacijami in
delovnimi izkunjami zaposlenih na drugi strani. To omogoa veji izkoristek
kvalifikacij zaposlenih, povea njihovo participacijo, s tem pa se povea tudi
avtonomija. Stalie avtorjev je, da na dananji razvoj tehnologije lahko gledamo kot
na neke vrste eksplozijo v smislu, da je dostopnih veliko razlinih tehnolokih
monosti, od katerih je vsaka povezana z razlino vrsto organizacije dela.
Organizacije naj bi od novih tehnologij pridobile veji dobiek in boljo
organiziranost, ki bi jo bilo potrebno venomer prilagajati spreminjajoim se
tehnologijam in hitremu napredku (Grootings in drugi 1986).
Nove tehnologije povzroajo tudi razlike v sposobnostih. Nekatere jih izboljujejo,
druge zniujejo. Posledino nastajajo razlike med ljudmi z razlinimi sposobnostmi.
-
20
Prvotno miljenje je bilo, da bodo nove tehnologije omogoale laje delo manj
kvalificiranim delavcem, kar pa je predstavljalo problem, ker se je stopnja izobrazbe v
drubi stalno povievala. Pojavljala so se ugibanja ali bodo nove tehnologije vplivale
na plao zaposlenih in splono stopnjo brezposelnosti. Teko je govoriti o samih
posledicah novih tehnologij na usposobljenost zaposlenih, plao, motivacijo ali
brezposelnost. Na te dejavnike vpliva tudi organizacija dela ter odnos med lastniki,
menederji in delavci v podjetju (ibid. 1986).
Ob pojavu novih tehnologij smo zdaj e mono zakorakali v informacijsko dobo, v
kateri ni ve pomembna produkcija, pa pa znanje in zmonost razumevanja razlinih
simbolov. Uspeh organizacije tako ni ve v velikosti obrata, pa pa v zmonosti
lociranja kritinih informacij na nain, da jih bodo razumeli vsi, ki se jih informacije
tiejo. Delovno mesto in organizacija dela tako ni ve piramida ali birokracija, pa pa
vedno bolj sledi obliki mree. To omogoa zmanjevanje meja v organizaciji in
vzpostavitev virtualnih organizacij, ki ukinjajo hierarhije in jih nadomeajo z
mrenim nainom vodenja. Nove oblike organizacije dela zahtevajo od menederjev
bolj sproen kot pa nadzorovalen pristop (Warhurst in Thompson 1998).
Nove tehnologije bi lahko izniile najbolj dolgoasna in nevarna dela ter izboljale
sposobnosti in odgovornost delavcev do tistih poklicev, ki so za organizacijo bistvena.
Poleg tega pogosto zahtevajo izjemno inteligentne delavce, ki so sposobni upravljati z
njo. Tudi na podroju tehnologije se venomer pojavljajo nove ideje, izboljujejo se
stroji, ki danes nimajo ve zgolj ene funkcije, pa pa postajajo vefunkcionalni. Taka
kompleksnost pa zahteva osebe, ki so sposobne usmerjati tovrstne tehnologije
(Milkman 1998).
2.4 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Podobno kot drugi vidiki organizacije je tudi pojem organizacijske strukture v
strokovni literaturi deleen razlinega obravnavanja. Veinoma jo definirajo kot
izoblikovan vzorec odnosov med sestavinami ali deli organizacije (Kast in
Rosenzweig v Kavi 1991).
Chandler (v Kavi 1991) je na podlagi empirinega preuevanja razvoja ve kot
sedemdesetih najvejih amerikih podjetij strukturo opredelil kot nart organizacije,
-
21
ki omogoa njeno upravljanje. Kot kljuno nalogo strukture opredeljuje zagotavljanje
uinkovite uporabe sredstev organizacije, strategija pa se ukvarja z uinkovitim
razporejanjem teh sredstev. Kova (v Kavi 1991) pravi, da
strukturo organizacije navadno povezujejo s procesi, ki v njej potekajo. Tako se
je oblikovalo razlikovanje med statinimi in dinaminimi modeli strukture.
Statini vidik se nanaa predvsem na delitev celotne naloge organizacije na
delne naloge in njihove podnaloge ter oblikovanje tem nalogam in podnalogam
ustreznih oddelkov organizacije. Dinamini vidik pa se nanaa na prostorsko in
asovno dimenzijo strukture organizacije.
Kadar govorimo o organizacijski strukturi, si veinoma predstavljamo organizacijsko
shemo, ki pa je le vizualna predstavitev veliko bolj kompleksne ideje.
Organizacijska struktura ima 3 osnovne dimenzije, komponente:
- kompleksnost ali, kot jo e imenujemo, vertikalna in horizontalna
diferenciacija - gre za razvitost organizacije v viino in irino
- Formalizacija opredeljuje predpisanost in standardiziranost neke naloge
ali opravljanja nekega dela. Izvajamo jo s pomojo organizacijskih
predpisov in razlinih navodil.
- Centralizacija opredeljuje koncentracijo pravic za sprejemanje odloitev.
e je ta pravica bolj ali manj razprena na organizacijske enote,
govorimo o razlinih stopnjah decentralizacije (Vila 1997: 124).
Tipien prikaz organizacijske strukture je organigram. V njem so grafino
predstavljeni sestavni deli organizacije po razlinih ravneh, pa tudi formalne
povezave med temi deli. Dodani opisi nakazujejo temeljno delovno nalogo
posameznega oddelka. Organigram definira tudi komunikacijske povezave med
sestavinami organizacije. Veinoma nakazujejo hierarhine odnose med
sestavinami organizacije. Struktura se tako pojavlja kot podlaga za oblikovanje
odnosov med poloaji v organizaciji in je s tem tudi podlaga za definiranje
odnosov oblasti. Uinkovita organizacijska struktura mora spodbujati
uinkovitost organizacije (Hodge in Anthony v Kavi 1991). Znaki uinkovite
organizacijske strukture so:
1. jasna opredelitev pristojnosti in odgovornosti. Vsak posameznik ve, komu
in za kaj je odgovoren ter kdo in za kaj je odgovoren njemu;
-
22
2. organizacija tako definira svoje aktivnosti, da jih je mogoe opravljati
uinkovito in uspeno;
3. organizacija je sposobna koordinirati in integrirati diferencirane
aktivnosti;
4. komunikacijski proces je zgrajen tako, da so tistim, ki odloajo,
zagotovljene natanne, uinkovite in hitre informacije;
5. formalna organizacijska struktura priznava in dopua ravnanje, ki je
deviantno od formalnega, neformalna organizacija je razumljena kot
dopolnilo formalne;
6. organizacijska struktura je dovolj decentralizirana in kompleksna, da
organizacija lahko (preko svojih delov) reagira na okolje;
7. organizacijska struktura je toliko usklajena, da v njej ni lukenj (o
organizacijski luknji govorimo, e v organizaciji kake pomembne funkcije
ne pokriva nobena enota oziroma noben del). (Hodge in Anthony v Kavi
1991)
Struktura organizacije pomeni tudi mreo oziroma povezavo med organizacijskimi
podsistemi in okoljem. Organizacija kot odprt sistem mora dobivati iz okolja vloke,
e hoe obstajati, in oddajati svoje rezultate v okolje, da preivi. Organizacijska
struktura seveda ni stabilna, ampak se spreminja s spreminjanjem dejavnikov v okolju
in v organizaciji. Prav tako se spreminja, e se bistveno spremenijo organizacijski
cilji. Organizacija lahko na spremembe reagira tudi le s spremembami v
preoblikovalnem procesu ali dejavnosti kakega drugega, e oblikovanega oddelka
(Kavi 1991).
2.5 PRAVNE OBLIKE ORGANIZACIJE Slovenske eleznice so ob osamosvojitvi Slovenije imele obliko delnike drube, nato
so se preimenovale v holding in koncern, danes pa imajo obliko drube z omejeno
odgovornostjo. V empirinem delu diplomskega dela so za razumevanje sprememb
organizacijskih struktur na Slovenskih eleznicah pravne oblike organizacije bistvene.
Oblike, ki so se od osamosvojitve do danes pojavljale na Slovenskih eleznicah, so:
koncern, delnika druba, druba z omejeno odgovornostjo in holding.
-
23
2.5.1 Delnika druba
Slovenske eleznice so ob osamosvojitvi Slovenije imele pravno obliko delnike
drube. Delnika druba je pravna oseba in kot taka ima pravno in poslovno
sposobnost. V posameznih ureditvah jo po zakonu zastopa organ vodenja. V
enotirnem sistemu pripada pristojnost vodenja poslov drube odboru direktorjev, ki
nato izvajanje svojih pristojnosti delegira na izvrne organe, v dvotirnem sistemu pa
je uprava tudi izvrni organ in svojih pristojnosti ne more delegirati na posamezne
lane uprave in ne na druge organe oziroma osebe. Samostojnost organa vodenja v
delniki drubi je nujno potrebna za zagotovitev samostojnosti in neodvisnosti
delnike drube. Delniarji imajo lahko svoje osebne interese, ki so lahko v nasprotju
z interesi delnike drube kot samostojnega pravnega subjekta, zato je nujno, da organ
vodenja iti interese delnike drube. lani organov vodenja niso v pravnem
razmerju z delniarji, temve le z drubo kot pravno osebo in torej ne zastopajo
interesov posameznih delniarjev v organu vodenja (Bohinc in Bratina 2005).
Pri dvotirnem sistemu med kljune dolnosti uprave tejemo dolnost poroanja
nadzornemu svetu o nartovani politiki, donosnosti drube, poteku poslov ter o poslih,
ki pomembno vplivajo na donosnost ali plailno sposobnost drube. Nadzorni svet
lahko od uprave kadarkoli zahteva poroilo o vpraanjih, ki so povezana s
poslovanjem drube in pomembneje vplivajo na poloaj drube. Nadzorni svet je
odgovoren za stanje poslov v delniki drubi in za gospodarjenje z vanjo vloenim
kapitalom. Nima sicer pravice odloati niti se vmeavati v poslovanje ali spreminjati
odloitve uprave, lahko pa kadarkoli terja od uprave poroilo o posameznih zadevah,
povezanih s posli drube. Po nai zakonodaji velja naelo samostojnosti uprave pri
sprejemanju odloitev. Delniko drubo uprava vodi v dobro drube. Samostojnost se
nanaa predvsem na razmerje do delniarjev (ibid. 2005).
Nadzorni svet je pogojno obvezen organ delnike drube, saj Zakon o gospodarskih
drubah (Ur. l. RS t. 42/2006) doloa, v katerih primerih je njegovo oblikovanje
obvezno, in sicer po osnovnem kapitalu, tevilu zaposlenih oziroma tevilu
delniarjev. Pristojnost nadzornega sveta je nadzorovanje vodenja poslov drube.
Praviloma posluje na sejah. Nadzorni svet ne odloa o zadevah vodenja poslov.
Pristojnosti in dolnosti lanov nadzornega sveta se od pristojnosti lanov uprave
-
24
razlikujejo, saj uprava vodi posle in zastopa drubo, nadzorni svet pa to nadzira (ibid.
2005).
V enotirnem sistemu so tako vodstvene kot nadzorstvene funkcije v pristojnosti
upravnega odbora, v dvotirnem sistemu pa so te pristojnosti in tudi odgovornosti
porazdeljene med upravo in nadzorni svet. (Bohinc in Bratina 2005: 323) Upravni
odbor vodi drubo in nadzoruje izvajanje njenih poslov. Odgovoren je za ustrezne
ukrepe pri poslovanju. Upravni odbor izmed sebe izvoli predsednika in najmanj enega
namestnika, ki prevzame pravice in obveznosti predsednika le, e je ta onemogoen.
Izmed svojih lanov lahko upravni odbor sestavi eno ali ve komisij, vendar nanje ni
mogoe prenesti pristojnosti upravnega odbora. Lahko tudi imenuje enega ali ve
izvrnih direktorjev, ki so lahko hkrati tudi lani upravnega odbora (Bohinc in Bratina
2005).
Tudi skupina je organ delnike drube, v katerem se oblikuje in izraa volja
delniarjev. Hierarhino je skupina najviji organ delnike drube, vendar pa je pri
opredelitvi poloaja skupine v strukturi organov delnike drube treba izhajati iz
dejstva, da ima skupina pomembne kadrovske pristojnosti, saj imenuje in odpoklie
lane upravnega odbora in nadzornega sveta, nadzorni svet pa imenuje upravo. Tako
skupina posredno vpliva na kadrovsko zasedbo uprave, neposredno pa izbira lane
upravnega odbora (ibid. 2005).
V asu, ko je na Slovenskih eleznicah e veljala pravna oblika delnike drube, je
bila edini ustanovitelj drube drava, ki jo zastopa vlada, in dokler je bila drava edini
delniar, je opravljala vlogo skupine drube vlada. Nadzorni svet javnega podjetja
je bil sestavljen iz devetih lanov. V soglasju z dravnim zborom je imenovala tiri
lane vlada, tiri lane pa svet delavcev. Predsednika nadzornega sveta je imenoval
dravni zbor.
Sploni akt javnega podjetja Slovenske eleznice je definiral sestavo sveta delavcev
ob upotevanju zastopanosti delavcev iz posameznih delov proizvodnega procesa in
definiranosti asa profesionalnega dela iz Zakona o sodelovanju delavcev pri
upravljanju (Ur. l. RS t. 42/93). Delavci javnega podjetja so izvolili v svet delavcev
-
25
po enega profesionalnega predstavnika delavcev na vsakih 2000 zaposlenih delavcev
v podjetju.
Nadzorni svet je imel, poleg pristojnosti doloenih v zakonu o gospodarskih drubah
(Ur. l. RS t. 30/93), e naslednje pristojnosti:
- zagotavljal je izvajanje odloitev skupine o pogojih za delovanje javnega podjetja;
- skupini je predlagal imenovanje uprave javnega podjetja;
- spremljal je pristop javnega podjetja k mednarodnim pogodbam, ki zadevajo
izvajanje eleznikega prometa, z ustreznimi eleznikimi upravami in organizacijami
drugih drav (ZNOFP1 1993).
2.5.2 Koncern
Definicija koncerna pravi, da je koncern zdruenje pravno samostojnih podjetij, v
katerem ima odloilen vpliv na poslovanje najmoneja lanica (SSKJ 2005).
Koncern je najpomembneja vrsta povezanih drub. Opredelimo ga kot sistem
samostojno povezanih drub, ki imajo enotno podjetje, bistvena sestavina
koncerna pa je enotno vodstvo obvladujoe drube. Ne gre za enotno
upravljanje obvladujoe drube, temve o enotnem vodstvu, pri emer je
potrebno poudariti, da se enotno vodstvo obvladujoe drube nanaa na vodenje
podjetja odvisne drube oz. njenih polov. O koncernu je govor takrat, ko sta dve
ali ve pravno samostojnih drub povezanih z enotnim vodstvom obvladujoe
drube. Za njegov obstoj je pomembno, da obvladujoa druba uporablja svoj
obvladujoi poloaj za enotno vodstvo vseh koncernskih drub. Koncern je
mogoe primerjati z organizmom, v katerem so pravno samostojne drube
organi, katerih delovanje usmerja obvladujoa druba. Ne zadostuje torej samo
monost enega vodstva, temve je treba enotno vodstvo dejansko tudi izvajati in
zajeti mora vse koncernske drube, vkljuno z obvladujoo drubo (Bohinc in
drugi 2002: 525).
1 Zakon o nainu upravljanja in financiranju prometa na obstojei elezniki mrei ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske eleznice (Uradni list RS, t. 71/93)
-
26
Enotno vodstvo ne pomeni, da se odvisnim drubam, s strani obvladujoe drube,
odvzame pravico voditi svojo drubo, temve da organi vodenja koncernskih drub v
poslovnih zadevah ne odloajo ve samostojno. Obvladujoa druba lahko po svoji
volji usmerja investicije, finance, proizvodnjo, itd. koncernskih drub. Potrebno pa je
vedeti, da je poloaj organov vodenja odvisnih drub odvisen od vrste koncerna. Tako
poznamo (Bohinc in drugi 2002: 524):
- Dejanski koncern; ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod
enotnim vodstvom obvladujoe drube.
- Pogodbeni koncern; drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju.
- Koncern z razmerjem enakopravnosti; pravno samostojne drube, povezane z
enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem drube medsebojno odvisne.
V dejanskem koncernu se organi vodenja odvisnih drub praviloma ravnajo po
lastni odloitvi in se v interesu lastne drube podrejajo volji in vplivom
obvladujoe drube. Poslovno odloitev obvladujoe drube lahko tudi
odklonijo, e je po njihovi presoji kodljiva za drubo. Enotno vodstvo
obvladujoe drube v tem koncernu temelji na dejanski odvisnosti drub od
obvladujoe drube. Razmerje odvisnosti, ki je predpostavka za ta koncern,
privede v koncernu do enotnosti vodstva vseh odvisnih drub in do povezave
vseh drub v enotni poslovni sistem. Ker enotno vodstvo omogoa dejanska
razmerja odvisnosti, je podan dejanski koncern. Zaradi odvisnosti je navzoa
tudi podrejenost drub obvladujoi drubi. Zato je dejanski koncern koncern z
razmerjem podrejenosti (Bohinc in drugi 2002: 525-526).
Slovenske eleznice so prevzele koncernsko organiziranost predvsem zaradi
prednosti, ki jih ta oblike ponuja. Glavne prednosti koncernske organiziranosti so
naslednje:
Veja decentralizacija odloanja, predvsem o prometnih storitvah, kar pomeni
priblievanje storitev eleznikega prometa dejanskim uporabnikom. To
omogoa doseganje veje odgovornosti vodstva posamezne drube za poslovni
rezultat drube in za razvoj storitev v skladu s potrebami trga.
Merjenje rezultatov poslovanja je bilo iz gornjega razloga prav tako
decentralizirano, kar poveuje transparentnost poslovanja za lastnika, obenem
-
27
pa objektivizira odgovornost vodstev drub. Omogoen je veji vpliv
posamezne drube na optimatizacijo poslovanja. Drava ima natanneji pregled
nad uporabo denarja, namenjenega za transportne storitve.
Decentralizacija omogoa vejo samostojnost vodstev in zaposlenih posameznih
drub. Samostojnost predstavlja motivacijo za bolje vodenje, poslovno
odloanje in izvajanje. Obenem poveuje ugled menedmenta posameznih
drub. Vodstva drub prevzemajo tudi vejo stopnjo poslovnega tveganja.
Kontrola in koordinacija sta s tem poenostavljeni.
Notranja lenjenost posameznih drub je v veji meri usklajena z njihovo
dejavnostjo in bolj fleksibilna. Obvladovanje strokov je uinkoviteje,
motivacija in odgovornost za obvladovanje strokov sta iri. Izkorienost
kapacitet se povea, zato se stroki vodenja zmanjajo.
Poslovanje je bolj prilagojeno okolju, odzivnost na potrebe okolja je hitreja.
Reakcije na izjemne prilonosti so dovolj hitre, zato se povea uspenost
izkorianja konkurennih prednosti eleznikega transporta.
Procesi zagotavljanja pravoasnih in kakovostnih informacij so poenostavljeni
in hitreji, zato je posledino tudi predelava informacij bolj uinkovita.
Organizacija posameznega dela podjetja kot samostojne pravne osebe zagotavlja
vejo zaokroenost dejavnosti, kar omogoa specializacijo posameznega dela podjetja
za doloeno storitev na doloenem podroju.
2.5.3 Holding
Po definiciji je holding druba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic
omogoa vpliv v doloenih delnikih drubah (SSKJ 2005). Po Zakonu o
gospodarskih drubah (Ur. l. RS t. 46/2006) je holding druba, ki ima v lasti veino
deleev pravno samostojne drube in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja,
financiranja in upravljanja teh drub, je druba z veinskim deleem.. Holding
sestavljajo druba z veinskim deleem kot obvladujoa druba ter drube v veinski
lasti kot odvisne drube. V primeru Slovenskih eleznic je obvladujoo drubo
predstavljalo poslovodstvo, odvisne drube pa so bile tovorni in potniki promet ter
infrastruktura, ki so bile organizirane kot drube z omejeno odgovornostjo.
-
28
Po ZGD je holdinka druba tisto podjetje, katerega osnovna dejavnost je, da upravlja
delee, ki jih ima v drugih podjetjih, ter financiranje drugih podjetij. e mi kapitalska
udeleba omogoa, lahko holding prevzame tudi vodstvene funkcije, ki so znailne za
obvladujoo drubo pri koncernih. V tem primeru je govora o holdinkem koncernu
(Pivka 1993: 596). V primerih, ko se holding izenai s koncernsko obvladujoo
drubo, organi vodenja odvisnih drub niso ve samostojni pri odloanju o poslovnih
zadevah, ampak se podredijo vodstvu holdinke drube glede investicij, financ,
proizvodnje in drugih stratekih podroij vodenja. Glede vpliva obvladujoe drube
ter drugih pravic in obveznosti pa veljajo dolobe, ki veljajo tudi za koncernske
drube (Pavliha 1998: 10).
Glede na tevilnost in razlinost nalog krovne organizacije razlikujemo
tevilne holdinke strukture. Naloge podjetja razdeljujemo v tiri temeljne
funkcije: finanna (zagotavljanje sredstev), investicijska (investicije za
priakovani razvoj), organizacijska (zagotavljanje okvirnih organizacijskih
pogojev in pridobivanje resursov) ter operativna (doloitev vodstva in njegovih
oddelkov). Odloitve je mono razdeliti v strateke (dolgorone, ki se nanaajo
na vsa podjetja), administrativne (srednjerone, ki se nanaajo na dele
podjetja) in operativne (kratkorone, ki zadevajo le doloene dele). Naloge in
pristojnosti se torej delijo:
- na funkcije in odloitve, ki jih sprejema vodstvo koncerna;
- vodstvo koncerna je pristojno le za nekatere naloge ali tudi za nobeno.
Pridri pa si vedno temeljne odloitve, ki zagotavljajo izvajanje dogovorjenega
ravnanja podjetij (inkovec 2001: 29).
Pri tem inkovec loi tiri idealne tipe holdingov:
- operativni holding, ki prevzame vodeo enoto in vse njene funkcije, s
tem pa tudi operativno funkcijo, to je dajanje navodil;
- strateki holding, za katerega ni pomembna enotnost koncerna ter
nastopanje na trgu v imenu vseh povezanih drub, temve so pomembne le
strateke odloitve glede alokacije finannih sredstev, nakupa in prodaje
herinskih drub, koordinacije raziskovanja in razvoja, planiranja in
razporejanja vodilnih kadrov;
-
29
- finanni holding, ki je usmerjen le v finanno funkcijo, to je
dodeljevanje finannih virov, vzpodbujanju teka kapitala znotraj koncerna
ter doseganju finannih sinergijskih uinkov;
- podjetniki holding, kjer gre za zdruevanje samostojnih podjetij brez
prave regulative in hierarhinih pritiskov (inkovec 2001: 30-31).
2.5.4 Druba z omejeno odgovornostjo
Pod pojmom druba z omejeno odgovornostjo razumemo drubo z lastno pravno
sposobnostjo, ki za prevzete obveznosti jami le s premoenjem drube in ima na
poslovne delee razdeljen osnovni kapital (Bohinc in Bratina 2005: 394). Tako
pravno obliko organizacije imajo Slovenske eleznice e danes.
Osnovna razlika med poslovnim deleem in delnico je v tem, da je delnica lahko
vrednostni papir, medtem ko poslovni dele nima te narave, je le legitimacijski papir.
Druba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba z lastno pravno sposobnostjo in ima
lastni kapital. Upnikom jami samo s premoenjem drube, drubeniki niso odgovorni
za obveznosti drube. Navzven nastopa druba preko svojih organov, poslovodje, ki
ni nujno drubenik. D. o. o. kot oblika drube se pogosto uporablja tudi za
negospodarske dejavnosti. D. o. o. je priljubljena oblika predvsem za koncernsko
oziroma kapitalsko povezane drube (Bohinc in Bratina 2005).
Drubo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali ve fizinih ali pravnih oseb.
Praviloma lahko ima druba najve 50 drubenikov. Druba se ustanovi z drubeno
pogodbo, e pa drubo ustanavlja ena sama oseba, potem ta sprejme akt o ustanovitvi
v obliki notarskega zapisa. Druba z omejeno odgovornostjo pridobi z vpisom v
register poloaj pravne osebe. S tem postane sama nosilka pravic in obveznosti, lahko
pridobiva in odtujuje premoenjske pravice, je lahko toena in lahko toi. S
prevzemom osnovnega delea pridobi vsak drubenik svoj poslovni dele v drubi in
s tem lanstvo v drubi (ibid. 2005).
Pravice drubenikov so upravljavske in premoenjske. Upravljavske pravice so
pravica do glasovanja, pravica do sklica skupine drubenikov, pravica zahtevati
prenehanje drube zaradi obstoja pomembnih razlogov, pravica zahtevati postavitev
-
30
likvidatorjev drube itd. Osnovni premoenjski pravici drubenika pa sta pravica do
delea pri dobiku in ob prenehanju drube pravica do likvidacijskega delea
(Bohinc in Bratina 2005: 400). Podrobne spremembe organizacijskih struktur so
predstavljene v nadaljnjem empirinem delu naloge, kjer so prehodi iz ene pravne
oblike organizacije v drugo bolj nazorno predstavljeni.
3. EMPIRINI DEL 3.1 PREDSTAVITEV SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O.
Slovenske eleznice (v nadaljnjem besedilu S) so obvladujoa druba v poslovnem
sistemu slovenskih eleznikih drub in v njej se opravljajo vse eleznike storitve.
S pri upravljanju odvisnih drub skrbijo tudi za uresnievanje javnega interesa na
podroju eleznikega prometa. S opravljajo obvezne gospodarske javne slube,
naloge upravljavca Javne eleznike infrastrukture ter druge naloge upravljavca
doloene z Zakonom o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/2007 - UPB4) in
Zakonom o varnosti v eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 61/07). S za opravljanje
navedenih obveznih gospodarskih javnih slub ter nalog upravljavca sklepajo
pogodbe z dravo v skladu z Zakonom o eleznikem prometu. Uredba o nainu
izvajanja obvezne gospodarske javne slube prevoza potnikov v notranjem
eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 12/2001) doloa vrsto in obseg storitev, pogoje za
njihovo zagotavljanje, nain oblikovanja prevoznih cen in kakovost storitev javne
gospodarske slube prevoza potnikov v notranjem eleznikem prometu. Na podlagi
Uredbe o nainu opravljanja obvezne gospodarske javne slube vzdrevanja javne
eleznike infrastrukture in vodenja eleznikega prometa (Ur. l. RS t. 115/2007) so
opredeljeni naini opravljanja obvezne gospodarske slube. Zaradi zagotavljanja
obveznih gospodarskih javnih slub in nalog upravljavca ter ciljev poslovnega
sistema slovenskih eleznikih drub S opravljajo zlasti temeljne in spremljajoe
dejavnosti. Med temeljnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo S, so vzdrevanje javne
eleznike infrastrukture in upravljanje z njo, vodenje eleznikega prometa, prevoz
potnikov in blaga po javni elezniki infrastrukturi ter vleka vlakov in tehnina
vagonska dejavnost. Med spremljajoe dejavnosti pa spada izvajanje storitev
logistinih centrov, gradbena dejavnost, skladienje, telekomunikacije, raziskovanje
in eksperimentalni razvoj na podroju tehnologije, projektiranje in tehnino
-
31
svetovanje, tehnino preizkuanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finannih,
raunovodskih in drugih podobnih storitev ter izvajanje investicij v vseh fazah
investicijskega procesa, koncernsko nartovanje ter kontroling in druge dejavnosti.
Po Zakonu o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/2007 - UPB4) morajo S
dejavnosti opravljati tako, da zagotavljajo varno odvijanje eleznikega prometa po
enotnem tehnino-tehnolokem procesu ter racionalno in drubenim potrebam
prilagojeno monost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na
podroju eleznikega prometa zagotavljati drava v razmerah trga prevoznih
storitev.
Potniki promet na S zajema prevoz potnikov in vsa dela, ki so potrebna, da ta lahko
poteka varno, redno in nemoteno. Pri prevozu potnikov imajo S preteno znaaj
javnega prevoznika, kar pomeni, da opravljajo prevoz oseb po doloenih in za vse
enakih pogojih. Pri tem imajo nekatere zakonske oziroma pogodbene obveznosti, kar
pomeni, da morajo obvezno kakovostno opravljati nekatere prevoze v ustreznem
obsegu ter uporabljati doloene tarife. S takno regulativo drava omogoa
prebivalcem prevoz pod enakimi pogoji, ne glede na drubeni status in socialni
poloaj, ter zmanjuje negativni vpliv prometa na okolje. Za zagotavljanje javnega
interesa glede dostopnosti do eleznikega prevoza drava S zagotavlja proraunska
sredstva za pokrivanje strokov opravljanja prevoznih storitev.
3.2. UPRAVLJAVSKA IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O. Zakon o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/2007 - UPB4) pravi, da poslovni
sistem slovenskih eleznikih drub sestavljajo obvladujoa druba Slovenske
eleznice, d. o. o. in odvisne drube, ki jih obvladujoa druba ustanovi ali katerih
veinski lastnik je, ter druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice s
ciljem zagotavljanja izvajanja storitev in dejavnosti ter vseh drugih storitev in
dejavnosti, potrebnih za njihovo nemoteno in kakovostno opravljanje, kot so
dopolnilne dejavnosti:
- proizvodnja eleznikih in drugih tirnih vozil,
- vzdrevanje in popravila tirnih in motornih vozil,
-
32
- splona gradbena dela in gradbena dela specialnih strok,
- razvoj, svetovanje in opremljanje z raunalniko programsko opremo ipd.
Kot sem e omenila v uvodnem delu, je edini ustanovitelj S drava, ki jo zastopa
vlada, in dokler je drava edini delniar, opravlja vlogo skupine drube vlada.
Nadzorni svet javnega podjetja je sestavljen iz devetih lanov. V soglasju z dravnim
zborom imenuje tiri lane vlada, tiri lane pa svet delavcev. Predsednika
nadzornega sveta imenuje dravni zbor. Upravljavska in organizacijska struktura
Slovenskih eleznic, d. o. o., je prikazana na Sliki 3.2.1.
Slika 3.2.1: Upravljavska in organizacijska struktura Slovenskih eleznic sedanje stanje.
3.3 POSLANSTVO IN VIZIJA
Slovenske eleznice elijo postati kljuen, trno usmerjen, tehnoloko razvit ter
strokovno uinkovit elezniki operater in ponudnik logistinih storitev na
kriiu V. in X. vseevropskega koridorja skupaj s potencialnimi stratekimi
partnerji, ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potnikem prometu v
Sloveniji in regiji ter vzdrevalec sodobne in varne eleznike infrastrukture v
Skupina (vlada RS)
Nadzorni svet
Poslovodstvo (S, d. o. o.)
PE Vodenje prometa
PE Infrastruktura
PE Tovorni promet
PE Potniki promet
PE Vleka
CTO PE TVD
-
33
okviru nacionalnega programa. S poveanjem kakovosti storitev bo postopoma
uresniena poslovna odlinost (Letno poroilo 2004: 14).
Zato so oblikovali natanno strategijo do leta 2010 z imenom Nova smer2. Dokument
je temeljil na poglobljeni analizi stanja sistema Slovenskih eleznic, analizi trnega
okolja in analizi monosti izboljanja poslovnega sistema v Evropski uniji. Namenjen
je bil lastnikom, zaposlenim, partnerjem in zainteresiranim javnostim. Poslovodstvu
Slovenskih eleznic in celotnemu kolektivu je postavljal zelo jasne cilje preobrazbe
sistema in je bil podlaga za izdelavo poslovnih nartov kot temeljnih instrumentov
vodenja tekoega poslovanja. Konkretno je bila strategija opredeljena v 16 stratekih
projektih, ki so bili razdeljeni po posameznih organizacijskih podrojih. Strateki
nart Nova smer zaradi menjave vodstva ni bil realiziran v celoti, leta 2007 pa so na
Slovenskih eleznicah pripravili nove strateke smernice3. Nova strategija je izrazito
naravnana na identificiranje prilonosti za rast prihodkov in ustvarjanje vije stopnje
uspenosti zaposlenih4, vendar pa jasno poudarja pomen in nujnost izboljanja
strokovne uinkovitosti Slovenskih eleznic. Projekt obsega strateke smernice,
strateke programe in strateke projekte. Opredelili so razvojne cilje, poslanstva in
strateko usmeritev, kljuna poslovna podroja in ciljne skupine kupcev. Opredelili so
tudi konkretne projekte za doseganje stratekih ciljev in programe za izvedbo
razvojne vizije. Slovenske eleznice naj bi se preoblikovale iz kronino
nedobikonosnega in monolitnega operaterja v uspenega integratorja transportnih
storitev.
3.4 ZGODOVINA SLOVENSKIH ELEZNIC
V zaetku prejnjega stoletja je bila eleznica revolucionarno odkritje glede na
predhodne oblike prevoza. Na Slovenskem so prvo eleznico zaeli graditi e leta
1838, komaj trinajst let po zaetku obratovanja Angleke eleznice. as gradnje prve
proge je glede na obdobje povezan z absolutizmom, tlaanstvom in desetinskimi
dajatvami fevdalcem. Osnovni motiv za izgradnjo posamezne proge je bil dobiek. Po
zaetku fordizma5 pa se je vedno bolj uveljavljal cestni promet, predvsem
2 Strateki nart Nova smer je bil predstavljen za obdobje 20032010, a zaradi zamenjave vodstva ni zaivel. 3 Za obdobje 2007-2015 4 Dvig prihodkov in dobika na zaposlenega 5 Znailnosti fordistine proizvodje (1913-1945): mnoina produkcija standardiziranih proizvodov; tekoi trak; mnoina potronja; prevladovanje industrijskih, nekvalificiranih delavcev, ki opravljajo le
-
34
avtomobilski. Takrat se je za eleznico zaelo izredno slabo obdobje, ki je trajalo
skoraj pol desetletja. V tem obdobju so ukinili tevilne eleznike tire, nekatere tire so
celo odstranili. Takrat so veljale eleznice za nekaj starega in nazadnjakega, zato so
ves kapital vlagali v razvoj modernih cest. Preden smo se ljudje zopet zavedli pomena
eleznic, so bile le-te v zelo slabem stanju, interesa za vlaganje vanje pa s strani
investitorjev ni bilo. eleznice so gradili le tam, kjer je bilo mogoe prevaati
naravna bogastva, kot so rude, les in premog. Investitorji se niso ozirali na potrebe in
elje prebivalstva, zato so proge ostale nepovezane. Po ugotovitvi, da eleznica
prinaa koristi, se je tudi pri nas pojavila elja po povezavi med Dunajem in Trstom.
Takrat se je zaela gradnja June dravne eleznice, ki je potekala v treh delih. Pri
nas je bil za javni promet odprt prvi odsek od Gradca do Celja leta 1846. Proga je
dosegla Ljubljano leta 1849, dokonno pa je bila zgrajena, ko je zadnji odsek leta
1857 preko Postojne, Pivke, Divae, Seane in Nabreine dosegel Trst. Proga
Prenica Koper je bila zgrajena leta 1967 za potrebe Luke Koper, ki ob ustanovitvi
leta 1957 ni imela neposredne povezave z eleznikim omrejem. Leta 1978 je
ponovno vpeljan potniki promet na progi Ljubljana Kamnik in leta 1981 na progi
Prvaina Ajdovina. Omeniti je potrebno e progo nove koprske potnike postaje,
zgrajeno leta 1979, tretji tir na progi Ljubljana Moste, ki je bil zgrajen leta 1980 in
divaki lok, zgrajen leta 1987 (Bogi 1997). Leta 2001 se je ponovno6 gradila
povezava z madarskim eleznikim omrejem. Od Murske Sobote do Puconcev smo
e imeli industrijsko progo, ki je bila potrebna obnove, od Puconcev naprej pa se je
gradila nova proga.
Z osamosvojitvijo Republike Slovenije so Slovenske eleznice postale nacionalno
podjetje, ki v celoti opravlja vse dejavnosti eleznikega prometa samostojne drave,
kar tudi pomeni, da so od prejnjih Jugoslovanskih eleznic prevzele tudi tiste
funkcije, ki so jih prej tudi za njihove potrebe opravljali v Beogradu.
3.5 UREDITEV ELEZNIKEGA PROMETA V SLOVENIJI
Pristojnosti in odgovornosti v eleznikem prometu so razmejene med razline organe
v Republiki Sloveniji. Na najvijem nivoju skrbita za delovanje eleznikega prometa ozko definirane delovne naloge; polna zaposlenost; izrazito hierarhina organizacijska struktura (Glej Pajtler (2004)) 6 Proga na odseku Puconci Hodo Madarska je bila zgrajena leta 1907 in nato 1.6.1966 ukinjena
-
35
Ministrstvo za promet in Javna agencija za elezniki promet Republike Slovenije
(AP). V okviru Ministrstva za promet deluje Direktorat za eleznice in inice ter
Direkcija za vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo.
3.5.1 VLADNI ORGANI
3.5.1.1 JAVNA AGENCIJA ZA ELEZNIKI PROMET RS (AP)
Konec meseca januarja 2007 je dravni zbor sprejel Zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 15/2007) in kasneje uradno
preieno besedilo Zakona o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/07), ki doloa, da
Javna agencija za elezniki promet Republike Slovenije opravlja naloge varnostnega
organa, dodeljuje vlakovne poti, doloa uporabnino, zagotavlja uinkovitost
mednarodnih vlakovnih poti, zagotavlja konkurennost mednarodnega tovornega
prometa, dodeljuje, preklicuje, zaasno odvzema licence eleznikim prevoznikom,
sprejema vozni red omreja in zaasno, za dobo enega leta opravlja naloge
priglaenega organa. Zakon je doloil drugane pristojnosti organov na podroju
eleznikega prometa. Zaradi spremembe zakonodaje (Ur. l. RS t. 44/07 - UPB4) se
spreminjajo pristojnosti upravljavca in pooblaenega upravljavca ter doloa
pristojnosti novega organa v sestavi Ministrstva za promet - Direkcije za vodenje
investicij v javno elezniko infrastrukturo (AP 2008a).
AP je samostojna pravna oseba javnega prava z javnimi nalogami. Kot neodvisno
ustanovo, ki skrbi za varnost eleznikega prometa, je Vlada RS ustanovila AP.
Opravlja varnostne, strokovne, tehnine, doloene upravne in nadzorne naloge s
podroja eleznikega prometa v skladu z dolobami Zakona o eleznikem prometu
(Ur. l. RS t. 26/05), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o eleznikem
prometu (Ur. l. RS t. 15/07; 44/07 UPB4), Zakona o varnosti v eleznikem
prometu (Ur. l. RS t. 61/07) ter s Sklepom o ustanovitvi javne agencije za elezniki
promet (Ur. l. RS t. 54/07).
Agencija opravlja naloge, ki jih doloa ZZelP za zagotovitev nediskriminatornega
pristopa do eleznike infrastrukture, kar vkljuuje:
- dodeljevanje vlakovnih poti,
- doloanje uporabnine,
-
36
- zagotavljanje uinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti,
- zagotavljanje konkurennosti mednarodnega tovornega prometa,
- dodeljevanje, preklic ali zaasen odvzem licenc,
- nadzor nad veljavnostjo licenc, odobrenimi vlakovnimi potmi ter
izpolnjevanjem pogojev v zvezi s tem,
- sprejem voznega reda omreja,
- naloge varnostnega organa,
- izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI (AP 2008c).
3.5.1.2 DIREKTORAT ZA ELEZNICE IN INICE
Direktorat za eleznice in inice opravlja doloene prednostne programske naloge na
podroju eleznic in inic. S podroja eleznic so te naloge:
- sprejem Nacionalnega programa razvoja javne eleznike infrastrukture in na
tej osnovi posodobitev V. in X. eleznikega koridorja,
- sodelovanje pri pripravi predlogov zakonodaje EU za podroja eleznic in
inic in prenos v pravni red RS,
- sodelovanje pri pripravi mednarodnih sporazumov in sodelovanje v
mednarodnih dravnih institucijah s podroja eleznic in inic,
- nadzor nad zakonitostjo, uinkovitostjo in uspenostjo dela Javne agencije za
elezniki promet,
- sodelovanje pri pridobivanju sredstev EU za sofinanciranje investicij v
elezniko infrastrukturo,
- priprava zakonskih predlogov in predpisov na podzakonski ravni (Ministrstvo
za promet 2008a).
3.5.1.3 DIREKCIJA ZA VODENJE INVESTICIJ V JAVNO ELEZNIKO INFRASTRUKTURO Dne 1. 8. 2007 je v Mariboru priela delovati Direkcija Republike Slovenije za
vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo. Direkcija, kot organ v sestavi
Ministrstva za promet, izvaja naloge vodenja investicij v javno elezniko
infrastrukturo, ki obsegajo zlasti naslednje:
- pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega
procesa,
-
37
- organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije (Ur. l. RS 15/07,
44/2007 - UPB4).
3.5.2. REGULATORNI IN NADZORNI ORGANI
3.5.2.1 MINISTRSTVO ZA PROMET KOT REGULATORNI ORGAN
Ministrstvo za promet izvaja tudi naloge t. i. regulatornega organa, ki ima naslednje
naloge:
- opravlja monitoring oziroma spremljanje trga eleznikih storitev in ukrepa v
primerih ugotovljenih kritev svobodne konkurence na tem podroju,
- reuje pritobe vseh vpletenih subjektov v primeru krenja svobodne konkurence na
podroju eleznikih storitev.
3.5.2.2 PROMETNI INPEKTORAT RS
Prometni inpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju PIRS) deluje od 1. 1. 1995
dalje kot organ v sestavi Ministrstva za promet. Po Uredbi o organih v sestavi
ministrstev je pristojen za opravljanje nalog inpekcijskega nadzora nad izvajanjem
predpisov s podroij cestnega in eleznikega prometa in dolob Zakona o
eleznikem prometu, inikih naprav in varnosti na smuiih ter pripadajoe
prometne infrastrukture navedenih vrst prometa. Inpekcijski nadzor izvajajo
inpektorice in inpektorji, ki so, kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi, pri opravljanju inpekcijskega nadzora samostojni v okviru svojih
pooblastil (MZP 2008b). PIRS je pristojen za nadzor nad zagotavljanjem varnosti in
urejenosti eleznikega prometa pri izvajanju prevoznih storitev v eleznikem
prometu. Neposredne naloge inpekcijskega nadzorstva po tem zakonu opravlja
inpektor za elezniki promet. Inpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih doloa
Zakon o varnosti v eleznikem prometu in Zakon o javnih uslubencih (Ur. l. RS t.
63/07 UPB). Za opravljanje dela inpektorja morajo kandidati opraviti izpit iz
upravnega postopka glede na Zakon o splonem upravnem postopku (Ur. l. RS t.
24/06-UPB2). Na podroju javne eleznike infrastrukture PIRS izvaja nadzor nad organiziranjem in izvajanjem vzdrevalnih in modernizacijskih del na javni elezniki
infrastrukturi in nad izvajanjem kontrole glede stanja te infrastrukture. Na podroju
izvajanja prevoznih storitev v javnem eleznikem prometu PIRS izvaja nadzor nad
prevozniki glede:
-
38
- veljavnosti licence za prevozne storitve v eleznikem prometu, ki jih izvajajo;
- posedovanja varnostnega sprievala, za izvajanje prevoza na posamezni progi;
- odobrene vlakovne poti za vonjo vlaka na doloeni relaciji ob doloenem asu;
- izpolnjevanja pogojev, zahtevanih v dokumentih iz prve in druge alineje.
PIRS o vseh ugotovljenih pomanjkljivostih obvea agencijo. Poleg pravic in
dolnosti, ki jih ima po zakonu o upravi, ima inpektor pri opravljanju inpekcijskega
nadzorstva pravico in dolnost:
- odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga doloi,
- prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v eleznikem prometu
prevozniku, e zanje nima veljavne licence ali varnostnega sprievala ali e ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument. Pri opravljanju
inpekcijskega nadzorstva ima inpektor pravico pregledati objekte, postroje in
naprave, eleznika vozila, materiale, tehnino in drugo dokumentacijo v skladu z
namenom inpekcijskega nadzorstva, lahko pa tudi zahteva potrebna dokazila, po
potrebi pa se lahko obrne tudi na strokovne organizacije in strokovnjake
(Uradni list RS t. 15/07, 44/07 - UPB4).
3.6 UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ
Informacijski sistem Slovenskih eleznic je preteno plod lastnega razvoja in
zagotavlja razvoj in delovanje informacijske podpore za veino vitalnih procesov na
eleznici. Zajema tehnini informacijski sistem ISSP7 in poslovni informacijski
sistem, ki pokriva poslovne aplikacije predvsem dveh podroij in sicer opravljanje
kadrovskih (KIS)8 in ekonomskih (SAP)9 opravil.
Informacijski sistem za spremljanje eleznikega prometa (ISSP) je namenjen
predvsem podpori vodenja prometa vlakov in spremljanju tovornega in potnikega
prometa, gibanja poiljk in vlenih vozil. Vnos podatkov poteka na ve kot petsto
lokacijah in sistem v vsakem trenutku podaja informacijo o lokaciji in vsebini tovora
ter prevoznega sredstva na celotnem obmoju Slovenski eleznic. Poleg tega
zagotavlja tudi mednarodne obraune tovornih listov kot glavni vir ugotavljanja
prihodkov, izmenjavo podatkov z drugimi eleznicami in uporabniki storitev. V
zaetku leta 2006 je bil predan v obratovanje nov strenik za podporo upravljanja 7 ISSP informacijski sistem za spremljanje eleznikega prometa 8 KIS kadrovski informacijski sistem 9 SAP poslovnoinformacijske reitve za podjetja
-
39
eleznikega prometa. Aplikativna programska oprema je bila prenesena v okolje
novega operacijskega sistema in posodobljena z novim razvojnim orodjem, strenik je
bil nartovan za nadomestilo zmogljivosti enajst let starega centralnega
raunalnikega sistema, ne pa tudi kot dovolj zmogljiv sistem za uresniitev
morebitnih dodatnih funkcionalnosti.
Poleg tega so posodobili tudi programsko in strojno opremo za sistem SAP.
Uresnievati so zaeli tudi projekt Elektronsko vodenje prejetih in izdanih raunov, ki
bi omogoil odpravo ronih in podvojenih postopkov, ter pregledno in uinkovito
sledenje in potrjevanje raunov (S 2006).
Glede organizacijskih predpisov o poslovanju organizacijskih enot se je naredil korak
naprej s tem, da se izdelujejo elektronske verzije predpisov. Spreminjanje predpisov
in standardov je nenehen proces, ki je odvisen od zunanjih predpisov ter stratekih in
operativnih odloitev in potreb procesov dela in organizacije. V elektronskih verzijah
predpisov je bilo opredeljeno skrbnitvo in doloeno razmerje med holdingom in
jedrnimi drubami, kjer je holding zagotavljal sistemske reitve in enotnost predpisov,
drube pa so zagotavljale vsebine in obvladovanje predpisov na svojem podroju. Pri
elektronskem obvladovanju bi bilo e potrebno zagotoviti opremo in povezave v vseh
organizacijskih enotah. Cilj je elektronsko obvladovanje notranjih in zunanjih
dokumentov. Ta cilj je deloma e doseen in se postopoma izboljuje. Za celovito
doseganje so trenutno e naslednje ovire: stanje informacijske opreme in povezav, ki
ne omogoajo vkljuitve vseh uporabnikov, navajenost na papirnate dokumente ipd.
Vsekakor gre za dolgoroneji proces in se dotika mnogih podroij dela, virov in
organizacijske kulture (Holding S 2004a).
Uporaba modernih tehnologij je podlaga za procese in organizacijo. Novi procesi in
organizacije temeljijo in bodo vse bolj vkljuevale informacijske tehnologije in
elektronsko poslovanje, logistine reitve, nova vozila in nove tehnologije. Doseen je
bil premik na podroju elektronskega poslovanja z uporabniki, prenova spletnih
strani, razvoj SAP in drugih poslovnih in tehnolokih aplikacij. Slovenske eleznice
imajo informacijski sistem skromno razvit, glavni problem pa je v zastareli
infrastrukturi, za katero pa tudi ne kae, da bo v kratkem prila do izboljanj.
Tisto, kar si zaposleni elijo, je uporabnost informacijske tehnologije, ki jim bo
izboljala in olajala nain dela. Teava informacijskih sistemov na slovenskih
-
40
eleznicah je, da v prvi vrsti nimajo monosti poiljanja ali prenosa podatkov. Ob tem
se pojavlja teava, da so moni zgolj tevilni pregledi, ne pa tudi njihova obdelava,
analiziranje in arhiviranje.
Prevozniki, ki najamejo vleko Slovenskih eleznic, si namre elijo podatke o
lokacijah vlakov in njihovega tovora ter o morebitnih zamudah, vendar tako
izdelanega sistema, ki bi uporabnikom nudil tovrstne informacije, zaenkrat e nimajo.
Predlog za izboljanje obstaja, da bi bili ob tirih postavljeni senzorji oziroma optini
italci, ki bi zaznali lokacijo vlaka in to informacijo poiljali v doloen center.
Porast prometa vlakov in vse veje ovire na infrastrukturi neugodno vplivajo na
kazalnike poslovanja. V Evropi obstajajo informacijski programi, ki bi bili uporabni
tudi za Slovenske eleznice, pravzaprav je njihova uvedba za skladnost z Evropsko
unijo nujna. Med njimi je EUR OPTIRAILS, ki je program, namenjen sledenju
vlakov. Uvedba tega programa je za uinkovito poslovanje s prevozniki neizogibna.
CVP10 temelji na daljinskem vodenju in upravljanju prometa ter spremljanju prometa
vlakov. Franc Zemlji (Zemlji 2007: 21-22) v svojem lanku z naslovom Namen
sistema za daljinsko vodenje prometa vlakov, potrebni tehnini pogoji in elementi za
funkcionalnejo uporabo ter oprema postavljalnic navaja, da je eno izmed podroij,
kjer obstaja monost