pomen in uporaba spletnega portala - core.ac.uk · ključne besede: elektronsko poslovanje, spleti...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
Delo diplomskega seminarja
POMEN IN UPORABA SPLETNEGA PORTALA
E – UPRAVA
The Importance and Use of The Web Portal eGovernment
Kandidatka: Katja Dajčman
Študentka rednega študija
Program: Bolonjski univerzitetni program
Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje
Mentor: prof. dr. Samo Bobek
Študijsko leto: 2013/2014
Jurij ob Pesnici, september 2014
2
POVZETEK
V diplomskem seminarju smo raziskali kakšen je pomen in uporaba spletnih državnih
portalov. Pri tem smo kot primerjavo dodali poleg slovenskega državnega portala še
avstrijskega in angleškega. Prednost vsake državne uprave je vsekakor dostopnost na
spletu, pri tem tudi dostopnost do informacij in osebnih stvari, sam uporabnik pa lahko
preko enotne vstopne točke dostopa do različnih državnih institucij, zakonikov,
informacij javnega značaja.
V uvodnem delu smo preučili osnovne teoretične značilnosti elektronskega poslovanja,
kaj sploh je elektronsko poslovanje in v kakšnih oblikah se pojavlja. V teoretičnem delu
smo opisali tudi spletne portale, oblike in vrste portalov, pri tem smo se osredotočili na
državne spletne portale in naredili kratko predstavitev Državnega portala Republike
Slovenije. Kasneje v praktičnem delu smo s pomočjo kriterijev, ki označujejo spletna
mesta, naredili kratko primerjalno analizo z angleškim vladnim portalom gov.uk in
avstrijskim državnim portalom Help.gov.at. Vsi portali so v večini namenjeni
uporabnikom in pravnim osebam. Pogledali smo, kaj nam posamezni državni portal
ponuja, kakšne so same lastnosti posameznih portalov. Same državne uprave se
zavedajo uporabnosti in tudi povezave s prebivalstvom, posameznimi uporabniki, zaradi
tega je treba poudariti, da so potrebne tudi sprotne nadgradnje in dostopnost do
posameznih vsebin.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, spleti portali, e-uprava, analiza državnih
portalov.
ABSTRACT
In this thesis seminar we explored what is the significance and use of the Web sites of
Government State portals. As a comparison we added in addition to the Slovene
national Government portal also Austrian and English Government Web portal. The
advantage of each Government is the availability on the Web and also accessibility to
information’s of personal things which allows that every user can through a single point
entry or access to the various State institutions, codes, information in the public domain.
In the introductory part, we examine the basic theoretical characteristics of electronic
business, what is electronic commerce and in which the forms occurs. In the theoretical
part we describe also the Web-portals, forms and types of portals, focused on
Government Web portals. We made also a short presentation of the Government portal
of the Republic of Slovenia, later in practical work we were using criteria that indicate
Web sites and we did a brief comparative analysis of the English web portal gov.uk and
Austrian State Government Portal Help.gov.at. Both of portals are most intended on
users and legal persons. We looked at each of us national portal offers. What are the
features of the individual portals themselves. The State Government itself is aware of
the usability and also connection with the population, individual users, and because of
this, it should be noted that is necessary that there are constant required upgrades and
access to individual content.
Key Words: e-commerce, e-business, Web portals, e-Government, analysis of
Government portals
3
KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................... 5
1.1 Opredelitev področja in opis problema ......................................................................... 5
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..................................................................................... 5
1.3 Predpostavke in omejitve .............................................................................................. 5
1.4 Predvidene metode ........................................................................................................ 6
2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ....................................................................................... 7
2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja .......................................................................... 7
2.2 Področja e-poslovanja in njegovi cilji ........................................................................... 7
2.2.1 Vrste e-poslovanja ................................................................................................. 8
2.3 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja................................................................ 9
2.4 Modeli elektronskega poslovanja ................................................................................ 10
2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja ............................................................................... 10
3 SPLETNI PORTALI ........................................................................................................... 11
3.1 Opredelitev portalov.................................................................................................... 11
3.2 Lastnosti portalov ........................................................................................................ 11
3.3 Vrste portalov .............................................................................................................. 12
3.4 Kriteriji uspešne spletne strani .................................................................................... 13
4 SPLETNI PORTAL E-UPRAVA ....................................................................................... 17
4.1 E – uprava ................................................................................................................... 17
4.2 Pogoji uporabe ............................................................................................................ 18
4.2.1 Digitalno potrdilo ................................................................................................ 19
4.3 Varstvo osebnih podatkov na e-uprava ....................................................................... 19
4.4 Storitve ki jih ponujajo ................................................................................................ 20
4.4.1 Storitve za državljane .......................................................................................... 20
4.4.2 Storitve za pravne osebe ...................................................................................... 22
4.4.3 Storitve znotraj javne uprave .............................................................................. 23
5 ANALIZA SPLETNEGA PORTALA E-UPRAVA PO KRITERIJIH ZA USPEŠNOST
SPLETNEGA MESTA ............................................................................................................... 24
5.1 Spletni portal E-uprava Republike Slovenije .............................................................. 24
5.1.1 Oblikovna podoba ............................................................................................... 24
5.1.2 Tehnični vidik in navigacija ................................................................................ 25
5.1.3 Vsebina ................................................................................................................ 25
5.1.4 Interaktivnost....................................................................................................... 25
5.1.5 Uporabnost in vzdrževanje spletne strani ............................................................ 26
5.1.6 Marketinški vidik ................................................................................................ 26
4
5.1.7 Prednosti in slabosti E-uprave ............................................................................. 27
5.2 E-uprava v Avstriji ...................................................................................................... 27
5.2.1 Oblikovna podoba ............................................................................................... 28
5.2.2 Tehnični vidik in navigacija ................................................................................ 28
5.2.3 Vsebina ................................................................................................................ 29
5.2.4 Interaktivnost....................................................................................................... 29
5.2.5 Uporabnost .......................................................................................................... 29
5.3 E-uprava Velike Britanije ........................................................................................... 29
5.3.1 Oblikovna podoba ............................................................................................... 30
5.3.2 Tehnični vidik in navigacija ................................................................................ 30
5.3.3 Vsebina ................................................................................................................ 31
5.3.4 Interaktivnost....................................................................................................... 31
5.4 Primerjava posameznih portalov ................................................................................. 32
5.4.1 Oblikovna podoba ............................................................................................... 32
5.4.2 Vsebina ................................................................................................................ 32
5.4.3 Uporabnost in navigacija ..................................................................................... 33
5.4.4 Tehnični vidik ..................................................................................................... 34
6 SKLEP ................................................................................................................................ 35
7 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................... 37
KAZALO SLIK
Slika 1: Vrste elektronskega poslovanja ........................................................................... 8
Slika 2: Uvodna stran e-uprava ....................................................................................... 24
Slika 3: E-uprava, postavitev vprašanja .......................................................................... 26
Slika 4: Uvodna stran Digital Austria ............................................................................. 28
Slika 5: Angleški portal gov.uk ...................................................................................... 30
KAZALO TABEL
Tabela 1: Glavne razlike med portali in spletnimi stranmi. ............................................ 11
Tabela 2: Primerjava posameznih portalov glede na oblikovno podobo ........................ 32
Tabela 3: Primerjava posameznih portalov glede na vsebino ......................................... 33
Tabela 4: Primerjava posameznih portalov glede na uporabnost in navigacijo ............. 33
Tabela 5: primerjava posameznih portalov glede na tehnične značilnosti ..................... 34
5
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
V današnjem času se v vseh segmentih delovnega in poslovnega okolja pojavlja
informacijska podpora ljudem. Pri tem mislimo, da skorajda ni človeka, ki ne bi
uporabljal spletnih virov poslovanja in zbiranja informacij.
V diplomskem seminarju se bomo posvetili prav elektronskemu poslovanju (skrajšano
e-poslovanje) in uporabi spletnih portalov, natančneje uporabnosti spletnega portala, ki
ga uporablja in z njim upravlja javna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju bomo
uporabljali okrajšavo ''e-uprava''). Predstavili bomo osnovne značilnosti portala in ga
analizirali po kriterijih, s katerimi lahko ocenjujemo ali je spletni portal uspešen, kakšne
so njegove značilnosti in naredili bomo kratko primerjavo z dvema drugima državnima
portaloma držav članic Evropske Unije.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen diplomskega seminarja je predstavitev in uporabnost spletnega državnega
portala v Sloveniji. Kakšne možnosti nam uporabnikom v bistvu ponuja spletni državni
portal, kako lahko dostopamo do ponujenih informacij, kaj koristnega lahko izvemo,
kako je s samo zakonodajo v Sloveniji.
Glavni cilji:
opredelitev ključnih pojmov za lažje razumevanje vsebine,
pregled spletnega Državnega portala Republike Slovenije (e-uprava),
koristne informacije in uporaba,
analiza spletnega portala po kriterijih uspešne spletne strani,
primeri dobrih praks v tujini.
Osnovna trditev je, da ljudje lahko dostopajo do informacij, do katerih v preteklosti niso
imeli neposrednega dosega, medtem ko lahko v današnjem času pridejo do želenih
informacij preko spleta.
1.3 Predpostavke in omejitve
V diplomskem delu se bomo osredotočili na spletni portal Države uprave Republike
Slovenije, kateri povezuje vse državne elemente med samimi zaposlenimi, kot tudi
zunanje uporabnike, kateri so pravne kot tudi fizične osebe. Na koncu bomo naredili
primerjavo z dobrimi praksami iz tujine, ki prav tako uporabljajo državne spletne
portale.
Samo delo diplomskega seminarja temelji na predpostavki, da dobro pripravljene
spletne vsebine in koristne informacije za uporabnike omogočajo uporabnikom dostop
do želenih vsakodnevnih informacij, ki hkrati pripomorejo tudi k skrajšanju čakalnih
vrst na samih uradih.
6
1.4 Predvidene metode
Pri izdelavi diplomskega seminarja smo uporabili poslovno raziskavo. Osredotočili smo
se na posamezne funkcije, ki jih vsebuje elektronsko poslovanje, s poudarku na spletnih
portalih, natančneje državnih portalih, kako so le ti zasnovani, kaj ponujajo
uporabnikom ter kaj so njihove prednosti in slabosti.
Za izdelavo dela diplomskega seminarja smo uporabili deskriptivni pristop, saj v samem
delu opisujemo značilnosti spletnih državnih portalov, njegove osnovne lastnost, izgled
in informacije, ki jih podaja ter sam opis.
V samem diplomskem seminarju bomo uporabili sledeče metode raziskovanja:
• metoda deskripcije (opisovanje dejstev in procesov),
• metoda kompilacije (povzemanje stališč tujih avtorjev, njihovih sklepov,
opažanj, razlag),
• uporaba knjižne literature,
• uporaba spletnih virov,
• spletni državni portali za analiziranje,
• članki,
• zbiranje in analiza podatkov po kriterijih potrebnih za uspešne spletne
portale.
7
2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE
Mnogi avtorji ocenjujejo, da je elektronsko ali e-poslovanje pričelo svoj glavni vzpon v
drugi polovici 90-h let, ko je tehnologija interneta, in na njo vezane aplikacije, dozorela.
Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl pot do novega načina
poslovanja in novih trgov, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je
ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane (Miro
Gradišar, 2005, str. 138).
2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja
V slovenskem jeziku poznamo en izraz – elektronsko poslovanje. V angleški literaturi
pa srečamo dva, ki se pomensko nekoliko razlikujeta:
elektronic commerce ali krajše e-commerce, ki se pojavi prvi in
e-business.,
E-commerce predstavlja proces nakupa, prodaje, prenosa ali izmenjave izdelkov,
storitev in/ali informacij po internetu in drugih računalniških omrežjih. Takšna
opredelitev se je nekaterim zdela preozka, saj je omejena le na procese trgovanja. Zato
se je pojavil izraz s širšim pomenom e-business, ki poleg tega vključuje tudi
servisiranje potrošnikov, sodelovanje s poslovnimi partnerji, učenje na daljavo in
sodelovaje zaposlenih znotraj posamezne organizacije. Nekateri avtorji se izrazu e-
business izognejo tako, da ga nadomestijo z e-commerce, pri čemer navedejo, da gre za
širši pomen. Nekateri pa oba izraza uporabljajo izmenično, kot sinonima. V slovenčini
teh težav nimamo. Slovenski izraz elektronsko poslovanje ali kratko e-poslovanje se
pomensko ujema z e-business in vključuje tudi e-commerce (Miro Gradišar, 2005, str.
138).
E – poslovanje (elektronsko poslovanje) pomeni elektronsko izmenjavo podatkov
(informacijske tokove) med podjetji, posamezniki in državno upravo; vsebine e-
poslovanja so skoraj neomejene in vključujejo vse poslovne aktivnosti, ki se med
navedenimi udeleženci pojavljajo. E-poslovanje dodaja »klasičnemu« poslovanju nove
možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije; pomeni
spremembo odvijanja poslovnih procesov in organiziranosti podjetij (Bobek, E-
poslovanje, 2008/2009).
2.2 Področja e-poslovanja in njegovi cilji
E-poslovanje se pojavlja na različnih področjih med te štejemo:
• E-trgovina,
• E-bančništvo,
• E-zavarovalništvo,
• E-borzništvo,
• E-založništvo,
• E-javna uprava.
Z uvajanjem elektronskega poslovanja želijo podjetja širiti tržišča in vstopati na tuje
trge, ustvarjati želijo nove poslovne priložnosti, obvladovati oskrbne verige, bolje
8
sodelovati s kupci oz. strankami, znižati stroške poslovanja (Bobek, E-poslovanje,
2008/2009).
2.2.1 Vrste e-poslovanja
Glede na to, katere udeležence povezuje elektronsko poslovanje, ločimo naslednje vrste
elektronskega poslovanja:
• organizacija(podjetje) – organizacija(podjetje)
Angl. Business to business (B2B)
• organizacija – posameznik
Business to Consumer (B2C)
• organizacija – državna uprava
Business to Government (B2G)
• državna uprava – državljan
Government to Citizen (G2C)
• državna uprava – državna uprava
Govenment to Government (G2G)
• posameznik – posameznik
Citizen to Citizen (C2C) (Bobek, E-poslovanje, 2008/2009).
Slika 1: Vrste elektronskega poslovanja
Vir: (Miro Gradišar, 2005, str. 141)
Elektronsko poslovanje na področju e-uprave uporablja modele B2G, G2C, G2G.
9
2.2.1.1 B2B
B2B pomeni merjeno v vrednosti transakcij in predstavlja najpomembnejši delež e-
poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne
osebe, povezav med podjetjem in njegovimi dobavitelji oz. podjetjem ter njegovimi
kupci, do sodelovanja v virtualnih organizacijah. B2B ni samo največja, temveč tudi
najstarejša vrsta e-poslovanja. Prva oblika B2B poslovanja je bila računalniška
izmenjava podatkov (RIP), kar pomeni, da si podjetja poslovne dokumente, kot so
naročilo, potrditev naročila, dobavnica in račun, raje izmenjujejo po elektronskih poteh
kot na papirju.
2.2.1.2 B2C
B2C je naraščajoča in medijsko zelo izpostavljena vrsta e-poslovanja. Pred več desetimi
leti skorajda ni obstajala, danes pa vse več kupcev išče in kupuje izdelke in storitve po
internetu. Pogosto to vrsto smatramo kot najpomembnejšo, saj nam je potrošnikom
najbolj znana, ker jo v običajnem življenju nenehno srečujemo. Primeri e-poslovanja
med podjetji in potrošniki so elektronsko bančništvo za fizične osebe, elektronsko
trgovanje, izobraževanje na daljavo itd (Miro Gradišar, 2005, str. 143).
2.2.1.3 C2C
C2C predstavlja interakcijo potrošnikov, ki na elektronski način bodisi komunicirajo, na
primer z uporabo e-klepetalnic, ali poslujejo. Poslujejo tako, da uporabljajo njim
namenjene e-tržnice, ki ponujajo tudi e-dražbe ali pa uporabljajo spletne oglasnike.
Največja svetovna tovrstna e-tržnica je Ebay. Prodajalci posredujejo informacije o
izdelkih ali storitvah, ki jih prodajajo/ponujajo, povpraševalci pa na to licitirajo in
dvigujejo ceno. Podobna tržnica v Sloveniji je Bolha.com (Miro Gradišar, 2005, str.
145).
2.2.1.4 G2B, G2C in G2G
Posebna vrsta e –poslovanja je tudi takrat, kadar kot udeleženec nastopa javna ali
državna uprava. Čeprav je pobuda za razvoj in razmah e-poslovanja nastala v
poslovnem okolju, je pomemben tudi razvoj e-poslovanja javne in državne uprave.
Javna in državna uprava sta udeleženi v različnih vrstah e-poslovanja: G2B, G2C in
G2B. Primeri za G2B so izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV
itd. Primeri G2C so oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz rojstne
matične knjige itd. Primer za G2G pa je spremljanje podatkov o realizaciji proračuna
RS (Miro Gradišar, 2005, str. 145-146).
2.3 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje ne glede na obliko povezovanja s poslovnimi partnerji ali vrsto
prinaša udeležencem takšne oblike poslovanja neposredne koristi v obliki stalnega
(Andrej Kovačič, 2009, str. 60):
zniževanja stroškov nakupa,
zniževanja obsega zalog,
skrajševanja poslovnega cikla,
razvijanja učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanja z njihovimi
odjemalci ter
zniževanja stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanja novih tržnih priložnosti.
10
2.4 Modeli elektronskega poslovanja
Spremembe v načinu poslovanja kot odraz vpeljave elektronskega poslovanja so
povzročile tudi nove poslovne modele. Model elektronskega poslovanja je način
poslovanja, s katerim organizacija dosega dodano vrednost na podlagi interneta. Modele
elektronskega poslovanja lahko razdelimo na več načinov. V strokovni literaturi
zasledimo delitve glede na način, cilje in namen elektronskega poslovanja. Za naše
razumevanje tematike lahko modele elektronskega poslovanja delimo na (Andrej
Kovačič, 2009, str. 64):
spletno oglaševanje,
virtualne skupnosti,
spletno trgovino,
posredniški model,
informacijske portale,
predplačniški model.
2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja1
Prednosti:
večja operativna učinkovitost,
boljše upravljanje oskrbnih verig,
pridobivanje novih trgov,
uvajanje novih izdelkov in storitev,
zniževanje stroškov informacijskih posrednikov,
za posameznika predstavlja prednosti večja udobnost, učinkovitost in ponudba
ter nižje cene.
Slabosti:
konflikti med prodajnimi kanali,
visoke investicije v e poslovanje,
zaostrovanje konkurence,
za posameznika predstavlja možnost prevar in ogrožanje zasebnosti.
1 Povzeto po (Miro Gradišar, 2005, str. 148-159).
11
3 SPLETNI PORTALI
3.1 Opredelitev portalov
Portal je spletna stran, ki predstavlja vstopno točko do drugih spletnih strani in je
pogosto iskalni stroj ali pa omogoča dostop do iskalnega stroja. Iz uporabniškega
stališča omogoča portal skupek kanalov, grafičnih elementov, vsebine, navigacije,
povezav, pomoči, iskalnih orodij, administrativnih funkcij, imenikov, alarmov in
aplikacijskih dodatkov. Iz uredniškega stališča je portal tehnologija, ki omogoča ločitev
vsebine od uporabniškega vmesnika in tako omogoča uredniku lažje dodajanje ter
ažuriranje vsebin, kakor tudi modularno zasnovo spletišča. (Bobek, Portali, 2007/08).
Tabela 1: Glavne razlike med portali in spletnimi stranmi.
SPLETNE STRANI PORTAL
ORIENTIRANOST Institucija, storitev ali tema Uporabnik na prvem mestu
IZGLED IN DELOVANJE Pasivno opazovanje vsebine in
oblike podanih informacij (vsi
uporabniki vidijo enako)
Mnogovrstne in številne storitve
ter vsebine (prilagojeno
posameznemu uporabniku)
PRILAGODLJIVOST
(prikazovanje podatkov in
povezav)
Neprilagodljiv Prilagodljiv
ISKANJE PODATKOV Želene podatke moramo poiskati
sami
Portal ponudi podatke, ki jih
utegnemo potrebovati
STOPNJA
INTERAKTIVNOSTI
Uporabnik ne more vplivati na
spremembo spletnih strani
Izgled se spremeni, ko to želi
uporabnik
Vir: (Bobek, Portali, 2007/08)
3.2 Lastnosti portalov
Za spletne portale je značilno, da imajo (Bobek, Portali, 2007/08):
• enotno prijavo,
• poosebljanje,
• posredovanje in upravljanje vsebin,
• kolaboracija in komunikacija,
• iskanje,
• taksonomija.
Enotna prijava je lahko kot enkratna avtentikacija, ko se lahko uporabnik s pomočjo
uporabniškega imena in gesla ali s pomočjo certifikata oz. digitalnega potrdila prijavi v
portal. Prijava pri tem skrbi oz. omejuje dostop preverjenim uporabnikom, ampak samo
do tistih virov, do katerih imajo dostop (npr. dostop do nekaterih podatkov oz.
dokumentov, znotraj dokumentne knjižnice) (Bobek, Portali, 2007/08).
12
Poosebljanje ali personalizacija – spletni strežnik prepozna uporabnika in se na podlagi
zbranih informacij oz. podatkov odloči, katere vsebine so zanj najbolj primerne in
uporabne. Sama vsebina spletnih strani se prilagaja zahtevam posameznega uporabnika
(nudi individualizirane informacije, proizvode in storitve; tako npr. dve osebi ob istem
času na isti strani vidita popolnoma drugačno vsebino). Obiskovalci spletne strani tako
dobijo občutek, da je ponudba na strani namenjena osebno njim (prilagojena njihovim
potrebam in željam) (Bobek, Portali, 2007/08).
Posredovanje in upravljanje vsebin (preko sistema CMS – Content Management
System). Glavne funkcije sistema CMS so objavljanje statičnih in dinamičnih vsebin
(prejemanje, pregled, objava in vzdrževanje vsebine); oblikovanje vsebin (nekateri
sistemi omogočajo, da se HTML vsebina oblikuje preko spletnega vmesnika v ta namen
izdelanem grafičnem okolju); repozitorij vsebinskih elementov (zbirke, ki jih obvladuje
portal, se običajno nahajajo v galerijah) (Bobek, Portali, 2007/08).
Kolaboracija in sodelovanje, pri čemer gre za sodelovanje, oblikovanje skupin za
opravljanje skupinskega dela in poteka preko elektronske izmenjave informacij v
realnem času (sinhrono) in v različnih časovnih obdobjih (asinhrono). Najpogostejše
storitve so spletne klepetalnice, forumi, izmenjave dokumentov, skupinski koledarji,
elektronska pošta, ankete, virtualne konference, sistem za pomoč uporabnikom,
namenska skupinska orodja (Bobek, Portali, 2007/08)…
Iskanje poteka znotraj in zunaj portala, lahko tudi po strukturiranih (enostavnih) in
nestrukturiranih podatkih (najprej jih obdela iskalnik, ki je sposoben označevati vsebine
na različnih virih in različnih oblikah, imenujemo jih tudi meta podatki). Pri iskanju
ločimo enostavno iskanje, napredno, dodatne možnosti, Google search ali vnaprej
pripravljeno iskanje (Bobek, Portali, 2007/08).
Taksonomija je znanost o razporejanju elementov, ki se vrši na že v naprej definiranem
sistemu, katere rezultat je katalog, namenjen analizi in pridobivanju informacij.
Mehanizem, ki omogoča definiranje taksonomije, je sestavni del vsakega portala in
omogoča definiranje strukture, kamor se razvršča vsebina (mape in podmape);
opisovanje vsebin z meta podatki, ki omogočajo razvrščanje vsebine in strukturo ter
definiranje pravil za kategorizacijo, s pomočjo katere lahko (na podlagi meta podatkov)
razvrščamo vsebino v obstoječo strukturo (Bobek, Portali, 2007/08).
Druge značilnosti portalov so med drugim izboljšanje varnosti in poenostavljeno
upravljanje varnosti; deljena arhitektura, ki podpira transakcije (vključuje kataloge,
omogoča možnosti plačila); do portalov pa lahko dostopamo preko različnih kanalov,
kot so namizja, prenosni računalniki, dlančniki, mobilni telefoni… (Bobek, Portali,
2007/08)
3.3 Vrste portalov
Kriteriji po katerih razvrščamo portale so sledeči (Bobek, Portali, 2007/08):
Poslovno področje, ki ga portal podpira
(področje dobaviteljev, strank, zaposlenih, poslovnih partnerjev)
Usmerjenost ali doseg portala
(organizacijski portali, portali za e-poslovanje, javni portali)
Vsebina portala
13
(splošni uporabniki, zaposleni, stroka)
Portali se lahko delijo na horizontalne ali vertikalne, pri tem so horizontalni tisti portali,
ki so namenjeni širokemu spektru uporabnikov (široka ponudba informacij in funkcij),
prilagoditev posameznemu uporabniku je redka. Vertikalni pa so v bistvu specializirani
portali, namenjeni določeni interesni skupini, temi, področju, prilagoditev uporabniku je
mogoča in zaželena (Bobek, Portali, 2007/08).
Portale lahko delimo tudi na odprte in zaprte portale, pri čemer gre pri odprtih za tiste,
ki so vsakomur dostopni, zaprti pa so omejeni na določeno skupino uporabnikov. Pri
razlikovanju pa moramo biti pozorni, saj odprti in zaprti portali niso isto kot portali,
katerih uporaba zahteva registracijo in takšnih kjer registracija ni potrebna (Bobek,
Portali, 2007/08).
Splošni uporabniški portali služijo kot vstopna točka uporabnikom, ko le ti gredo na
internet. Preživljajo se od reklam, ponujajo pa raznovrstne storitve (Bobek, Portali,
2007/08).
Poslovni portali so aplikacije, ki podjetju omogočajo učinkovito izrabo podatkov,
shranjenih znotraj in zunaj podjetja, ter uporabniku omogočajo enoten prihod do
informacij, ki jih potrebuje pri poslovnih odločitvah. Namenjeni so ljudem, ki pripadajo
isti organizaciji, imajo posebno avtorizacijo, personalizacija (prilagoditev posamezniku)
pa poteka na nivoju njihovih vlog (Bobek, Portali, 2007/08).
Gradišar trdi, da je poslovni portal povezava različnih virov informacij iz poslovnih
strukturiranih podatkovnih virov (različne podatkovne baze), nestrukturiranih
podatkovnih virov (dokumenti sistemi …), programskih rešitev (npr. za podporo
odločanju) ter zunanjih podatkovnih virov (predvsem iz interneta) v enotno vstopno
točko, preko katere do njih dostopamo z uporabo (spletnih) brskalnikov. Gre torej za
prikaz za uporabnika bistvenih informacij, združenih na enem mestu (enem zaslonu)
(Miro Gradišar, 2005, str. 112).
3.4 Kriteriji uspešne spletne strani2
Vsako podjetje in organizacija se mora projekta spletne predstavitve lotiti premišljeno.
Pri tem mora vedeti, kaj želi s spletno stranjo doseči in komu bodo namenjene. Uspešno
postavljena spletna stran lahko podjetju oz. organizaciji prinese veliko korist, a le če
imajo le ti skrbno začrtane cilje in definirano strategijo za dosego ciljev. Skrt opozarja
da na slovenskem spletu lahko najdemo veliko spletnih projektov, nekaterih bolj
uspešnih, drugih manj. Razlog za slabša spletna mesta niso samo slabi računalniški
strokovnjaki, temveč tudi dejstvo, da se projektov lotevajo ljudje, ki imajo ustrezno
znanje, ne upoštevajo pa elementov, ki so nujno potrebni, da spletna stran zaživi in da
se uporabniki nanjo vračajo.
Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani na katero se opozarja je, da
oblikovalci pri svojem delu ne upoštevajo zakonitosti in lastnosti interneta. Rezultat
takšnih pristopov so lahko atraktivne spletne strani, ki so popolnoma skregane z
vidikom uporabnosti ter hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij.
2 Celotno poglavje je povzeto po (Skrt, 2004)
14
Oblikovalci pozabijo, da delajo spletne strani za uporabnike, in ne za svoj ugled. Zato je
dobro da spletne strani oblikuje oblikovalec, ki je specializiran za internet.
Pri ocenjevanju spletnih mest se največkrat upoštevajo naslednji kriteriji:
Vsebina,
struktura in navigacija,
grafično vizualna oblika,
uporabnost,
interaktivnost in
celostni vtis spletne strani.
Pri ustvarjanju oblikovne podobe pa je potrebno upoštevati nekaj praktičnih nasvetov:
ne pretiravati pri številu različnih barv, ki se bodo uporabili na strani,
uporabljati primerno velikost in tipografijo pisave,
zaradi boljše čitljivosti, uporabljati temno pisavo na svetli podlagi,
okoli tekstov uporabljati prazen prostor,
ozadje naj ne bo izstopajoče,
uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme
zadušiti,
grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani
optimizirani.
Vsebina je eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani. Sem sodi objava
zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile
obiskovalce. Objavljena vsebina pa mora biti tudi slovnično pravilna. To pa seveda ni
edini kriterij. Potrebno je poskrbeti tudi za ažurnost, relevantnost in verodostojne
vsebine. Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki.
Številne raziskave so pokazale, da je neposredno branje iz zaslona za 25 % počasnejše,
pa tudi veliko bolj naporno za oči, kot pa branje besedila napisanega na papir, zato se je
potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Zaradi tega je
priporočljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote.
Dolge tekstovne bloke je dobro razdeliti na dele in jih predstaviti na večih podstraneh.
Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana, se lahko razdeliti v več stolpcev, za lažje
sprehajanje po vsebini pa se naj uporabljajo kratki in jasni naslovi ter poudarjanje
ključnih besed. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih uporabnik
takoj zazna in da ga pritegnejo k branju.
Tehnični vidik - Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi
od hitrosti njihovega nalaganja. Preveliko število javascriptov3, slik in grafičnih
elementov, ki so po možnosti še neoptimizirani in objavljeni v neustreznem formatu,
lahko zelo poveča čas nalaganja strani, kar bo odvrnilo marsikaterega uporabnika od
nadaljnjega pregledovanja vsebine. Zgornja meja sprejemljivosti nalaganja osrednje
strani je 10 sekund, za tekstualne podstrani pa 2 sekundi. Zaradi optimalnega nalaganja
3 JavaScript je predmetno orientiran programski jezik, ki se uporablja za izračunavanje in rokovanje z
objekti na uporabniški strani. JavaScript sam po sebi ni uporaben- vanj ne moremo vnašati podatkov in
nam jih tudi ne vrača. Sodelovati mora z predmeti na uporabniški strani in njihovimi lastnostni in
postopki. JavaScript omogoča integracijo dokumentov HTML, spletnih komponent (Java, ActiveX...) in
komponent plug-in tako, da postanejo spletne strani dinamične (Breščak).
15
in delovanja mora lastnik spletne strani poskrbeti, da so spletne strani nameščene na
hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Spletna stran mora omogočiti pravilno
prikazovanje vsebine v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer,
Netscape) ter pri različnih ločljivostih ekrana. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo
vidno polje ekrana. Ker je težko celotno vsebino strntiti na vidno polje ekrana, je
razumljivo da se po vsebini premika obiskovalec z vertikalnim drsnikom. Veliko
neprijetneje je, če mora pri tem uporabljati horizontalni drsnik.
Pri tehničnem vidiku je potrebno opozoriti še na tiste spletne strani, ki v svoji osnovni
zgradbi vključujejo okvirje (ang. frames)4. Uporaba le teh namreč onemogoča
povezovanje do podstrani z drugih spletnih naslovov. Razlog je v tem, da na spletnih
straneh z okvirji, URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje
trenutno gledane strani. Podjetje naj na internetu objavi samo tiste strani, ki delujejo.
Bolje kot napisati »Stran je v obdelavi (This site is still under construction)."«, je
nedokončane spletne strani odstraniti z interneta. Pred objavo spletnih strani na
internetu je potrebno preveriti tudi pravilnost delovanja html kode ter pravilnost
delovanja vseh notranjih in zunanjih povezav, ki jih spletne strani vključujejo.
Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasičnimi mediji omogoča
spletnim uporabnikom aktivno udeležbo v procesu komuniciranja in vzpostavitev
dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dobro narejene strani izkoriščajo možnost
interaktivnosti, ki jo internet kot medij omogoča. S pomočjo aplikacij in obrazcev
(forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev, itd.), ki omogočajo aktivno
vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje učinkovito komunicira s svojimi
strankami ter hkrati gradi dolgoročne odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s
spletno stranjo je tem globlja, čim boljša (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je
spletna stran in čim več interaktivnih elementov ponuja.
Pri sami navigaciji je pomembno, da se obiskovalcu omogoči čim bolj enostavna
uporaba spletne predstavitve. Brez solidne, logične organizacije informacij, spletna
stran ne bo funkcionirala in to ne glede na njeno morebitno dobro vsebino. Enostavna,
razvidna in konsistentna navigacija mora omogočati uporabniku udobno sprehajanje po
vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih išče. Uporabnik
mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani je in kje znotraj strukture spletne strani
se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Pri navigaciji se pogostokrat omenja
pravilo "three-click-rule" po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi
prišel do želenih informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu
vključevati iskalnik, s pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto,
kar išče. Iskalnik mora zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico
dokumentov ter omogočati hiter dostop do želenega dokumenta.
Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z
zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo
zadovoljile njihove želje in potrebe. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od
kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo
uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina
prikazovanja vsebine in podobno. V ospredje je potrebno postaviti uporabnika in
4 Z okvirji (angl. frames) razdelijmo okno grafičnega HTML brskalnika na več samostojnih površin; vsak
segment lahko prikaže drug dokument. V enem izmed okvirjev se običajno prikaže povezave z izbirami, v
drugem pa poljubna vsebina (W3).
16
njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriterij pri oblikovanju spletnih strani.
Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjkljivosti v
oblikovanju ali/in tehnični izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo
vidik uporabnosti in funkcionalnosti ter se ne vprašajo, ali je njihov končni izdelek
primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila konec koncev spletna stran tudi narejena.
Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujoča in enostavna spletna predstavitev
neuporabna in odvečna, če obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe.
Vzdrževanje spletnih strani - Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se
redno vzdržujejo in ažurirajo. Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih
strani, zahteva neprestane izboljšave in prilagajanje spletne strani rastočim potrebam
uporabnikov in novim tehnološkim možnostim. Uporabniki se bodo na spletne strani
vračali le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo in aktualno vsebino. Koristno je,
da se podjetje že pred objavo strani na internetu odloči, ali bodo za vzdrževanje spletnih
strani skrbeli sami ali pa bodo to delo prepustili zunanjim partnerjem. Odločitev je na
eni strani pogojena z razpoložljivim znanjem, časom in delovnimi resursi v podjetju, po
drugi strani pa od finančnih resursov, ki bi bili potrebni, če bi za vzdrževanje spletnih
strani skrbel nekdo drug.
Marketinški vidik - Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna in brez praktične
vrednosti, če ni obiskana. Podjetje ne more prisiliti spletnega uporabnika, da si ogleda
njihovo spletno stran. Obisk spletne strani lahko le stimulira z različnimi metodami
oglaševanja v tradicionalnih medijih in na internetu (oglaševanje s pasicami, vpisi
naslova spletne strani v vse pomembnejše iskalnike in imenike, trženje in komuniciranje
z e-pošto, itd.). Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni
strani in njihova aktivnost na straneh, so realni pokazatelj tega, kako priljubljena in
obiskana je spletna stran.
17
4 SPLETNI PORTAL E-UPRAVA
Portal E-uprava se je pojavil zaradi zniževanja stroškov in predajanja papirne
tehnologije, ter prehod na elektronsko poslovanje, med zaposlenimi v javni upravi, kot
tudi zaradi dostopnosti do informacij fizičnim osebam. Spletni portal Republike
Slovenije, e –uprava, je v sodelovanju z zaposlenimi iz javne uprave
vzpostavilo podjetje SRC, ki razvija celovite programske rešitve za uporabnika. S
prilagoditvijo e-uprave so omogočili uporabniku dostopanje do raznovrstnih informacij,
ki se tičejo različnih zakonodaj. Storitve so tako postale učinkovite in lahko dostopne.
4.1 E – uprava
Pojem E-uprava pomeni elektronsko poslovanje javne uprave oziroma uporabo
informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) z namenom izboljšanja delovanja
javne uprave. Uporaba IKT omogoča lažji dostopnost informacij o upravnih storitvah in
samih storitev (in tako vpliva na zadovoljstvo uporabnikov), izboljšuje odprtost in
preglednost javne uprave ter zmanjšuje stroške poslovanja in s tem povečuje
učinkovitost. Uporaba IKT sama po sebi ni cilj ali uspeh javne uprave – uspešnost e -
uprave se meri po tem, kako in koliko vpliva na kakovost storitev, odprtost, preglednost
in učinkovitost javne uprave (Virant, 2009). (Bobek, E-poslovanje, 2008/2009)
E-uprava ni povezana samo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, temveč v prvi
vrsti z izboljšavami v menedžmentu, organizaciji in procesih v javni upravi.
Informatizacija postopkov javne uprave ne prinese koristi, če so ti postopki zapleteni,
neracionalizirani in dolgotrajni. Informatizacija je le eno od orodij za izboljševanje
procesov. Preden do nje pride je treba procese analizirati in jih »očistiti« nepotrebnih
sestavin, poenostaviti, optimirati (Virant, 2009).
Državni portal Republike Slovenije E-uprava, katerega skrbnik je Ministrstvo za
pravosodje in javno upravo, je vstopna točka do različnih informacij o državni in javni
upravi. Namen portala je poleg posredovanja informacij o upravi tudi približati upravne
storitve uporabnikom preko svetovnega spleta in tako poleg klasičnih komunikacijskih
poti, po katerih lahko državljani in poslovni subjekti dostopajo do storitev javne uprave,
ponuditi dodatno, elektronsko pot za opravljanje storitev (MJU, 2003).
Glavna lastnost portala je usmerjenost k ciljnim skupinam uporabnikov. Rešitev je
narejena v obliki podportalov za državljane in pravne osebe ter podportala,
namenjenega informacijam s področja javne uprave in zaposlenim v javni upravi, v
prihodnosti pa tudi storitvam za zaposlene v javni upravi (MJU, 2003). Imajo kar sedem
podportalov (za državljane, gospodarske subjekte, za zaposlene, za predstavnike
ustanov javne uprave, podportal v angleškem jeziku, besedilni podportal in podportal za
potrebe javno dostopnih točk). Nastaja tudi govorni podportal (Kričelj, 2002, str. 51).
18
E-uprava ima za posamezne akterje, ki v procesu nastopajo, različen pomen, cilje in
pričakovanja (Andrej Kovačič, 2009, str. 259).
Uprava je osredotočena na:
• kakovostnejšo storitev davkoplačevalcem ob nižjih stroških poslovanja,
• lažje, enostavnejše in preglednejše obvladovanje postopkov in zakonodaje,
• decentralizirano razporeditev moči in odločanja.
Občani pričakujejo:
• povečan obseg in lažjo dostopnost do informacij in storitev
• občutek boljše in neposredne povezanosti z upravo.
Organizacije in poslovno okolje želijo:
• znižati neposredne in posredne stroške poslovanja,
• pridobiti prednosti in koristi iz razvojnih pobud gospodarstvu.
E-uprava izhaja iz postopkov, ki jih izvaja fizični del državne uprave. Ta je organiziran
hierarhično: horizontalni nivo, kjer se nahajajo ministrstva, sestoji iz množice med seboj
nepovezanih entitet, ki jih koordinira vlada, sovje delovanje in organizacijo pa izvajajo
vsak zase. Medsebojna nepovezanost entitet se odraža pri poslovanju z uporabniki, saj
morajo le-ti za povprečen opravek na nekem uradu predložiti dokazila, ki so jih
pridobili v enem ali več različnih uradih in ni urad tisti, ki bi pridobil vsa potrebna
dokazila namesto uporabnikov. Edino, kar na področju poslovanja z uporabniki državne
uprave te samostojne entitete združuje, je zakon o upravnem postopku (Uroš Pinterič,
2007, str. 146).
4.2 Pogoji uporabe5
Vse informacije, ki jih uporabniki najdejo na Državnem portalu Republike Slovenije, so
če ni izrecno določeno, informacije javnega značaja. Uporabniki se morajo zavedati
tudi, da lahko vse informacije, ki so vključene ali dosegljive iz državnega portala e –
uprava, kadarkoli spremenijo brez predhodnega obvestila.
Čeprav delujejo z namenom, da skrbno zbirajo informacije, ki jih objavljajo na
državnem portalu E-uprava, in skrbijo za njihovo pravilnost ter ažurnost, je njihova
kazenska in civilna odgovornost za stvarne, kakor tudi pravne napake na informacijah
popolnoma izključena in ne odgovarjajo za nikakršne neposredne ali posredne škode ali
neprijetnosti, ki bi lahko uporabniku nastale zaradi uporabe morebitnih napačnih ali
netočnih informacij, ki bi se znašle na portalu. Dokumenti, objavljeni na njihovi
spletnih straneh, nujno ne zajemajo in natančno ne reproducirajo uradnega besedila
posameznega dokumenta. Uporabniku pa priporočajo, da v kolikor sprejema pomembno
ali celo nepopravljivo odločitev na podlagi podatkov, ki so objavljeni na njihovih
straneh, preveri podatke pri pristojnem organu ali v Uradnem listu Republike Slovenije.
5 Povzeto po viru: (Pogoji uporabe na Državnem portalu Republike Slovenije, 2003-2014)
19
V nobenem primeru ne odgovarjajo kateremukoli uporabniku za nikakršno posredno ali
neposredno škodo ali neprijetnosti (izguba dobička, poslovno tveganje, izguba
programske ali siceršnje podatkovne opreme), ki bi lahko uporabniku nastale zaradi
tehničnih težav oziroma nezmožnosti uporabe državnega portala E-uprava ali povezav,
ki se nahajajo na spletni strani.
Za prijavo na določene storitve potrebujejo uporabniki kvalificirano digitalno spletno
potrdilo, izdano s strani overiteljev SIGEN-CA, SIGOV-CA, POŠTA@CA ali AC NLB
za fizične osebe ter s strani SIGEN-CA ali Halcom-CA za pravne osebe.
4.2.1 Digitalno potrdilo
Digitalno potrdilo (digital certificate) je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje
podatke iz potrdila z zasebnim ključem določene osebe, ter potrjuje njeno identiteto.
Preprosto povedano: gre za elektronski dokument, ki potrjuje uporabnikovo identiteto v
elektronskem svetu, podobno kot osebni dokument potrjuje identiteto v realnem svetu.
Digitalno potrdilo vsebuje podatke o imetniku, njegov javni ključ, podatke o izdajatelju
digitalnega potrdila ter obdobje veljavnosti zapisa. Namenjen je za komuniciranje v
javni upravi kot za storitve, ki jih nudi javna uprava državljanom in pravnim osebam na
elektronski način.
Kvalificirana digitalna potrdila za državljane ter za pravne in fizične osebe, registrirane
za opravljanje dejavnosti izdaja vladni overitelj elektronskih podpisov SIGEN-CA
(Slovenian General Certification Authority, www.sigen-ca.si) na Centru Vlade
Republike Slovenije za informatiko (skrajšano CVI). SIGOV-CA (Slovenian
Governmental Certification Authority, www.sigov-ca.gov.si) pa izdaja kvalificirana
digitalna potrdila za institucije javne uprave.
Digitalna potrdila SIGEN-CA in SIGOV-CA so namenjena za upravljanje s podatki
javne uprave, za izmenjavo podatkov z institucijami javne uprave in za dostop do
podatkov, ki so v skrbništvu javne uprave, za varno elektronsko komuniciranje med
imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil in za storitve oz. aplikacije, za katere se
zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja na CVI.
4.3 Varstvo osebnih podatkov na e-uprava6
Vse podatke, ki jih posredujejo uporabniki, jih mora spletni portal varovati v skladu z
Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur.l.RS št.86/2004, 113/2005).
Podatke uporabnikov ne bodo pod nobenim pogojem uporabljali brez njihovega
privoljenja ali jih posredovali in dali v uporabo tretji osebi ali instituciji, razen v
primerih, ki so zakonsko določeni.
Uporabnikom zagotavljajo, da bodo vse podatke o njih, ki jih bodo na kakršenkoli način
posredovali, brezpogojno varovali ter ravnali z njimi v skladu z Zakonom o varstvu
osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur.l.RS št. 86/2004, 113/2005). Uporabnikovih podatkov
ne bodo pod nobenim pogojem uporabili brez njihovega privoljenja, jih kakorkoli
posredovali ali dali v uporabo tretjim osebam ali institucijam, razen v primerih, ki jih
6 Povzeto po: (Državni portal Republike Slovenije, 2003-2014)
20
določa zakon. Podatki ne bodo nikoli uporabljeni v namene, ki niso v skladu z
zakonom, ali v namene, ki bi uporabniku lahko kakorkoli škodovali.
Osebni podatki se bodo shranjevali in uporabljali le toliko časa, dokler bo to potrebno
za dosego namena, zaradi katerega so bili obdelovani. Zagotavljajo, da bo dostop do
podatkov po izpolnitvi namena blokirani.
Zagotavljajo, da bodo na pisno zahtevo uporabnika naslovljeno na navedeni naslov:
omogočili vpogled v katalog podatkov, vpogled v osebne podatke, ki so
vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo na uporabnika, ter njihovo
prepisovanje;
posredovali izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov
in se nanašajo uporabnika;
posredovali seznam, kateri osebni podatki, ki so vsebovani v zbirki osebnih
podatkov in se nanašajo na uporabnika, komu, kdaj in na kakšni podlagi, so bili
v skladu s tretjim odstavkom 22. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov v
določenem obdobju posredovani;
omogočili vpogled v vire, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o uporabniku vsebuje
zbirka osebnih podatkov in metodo obdelave;
dopolnili oziroma popravili osebne podatke, za katere se ugotovi, da so
nepopolni, netočni ali neažurni;
izbrisali osebne podatke, za katere posameznik tako zahteva.
Vsebina izjave o varstvu osebnih podatkov se lahko kadarkoli spremeni brez
vnaprejšnje najave in strinjanja uporabnikov. Uporabnik, ki ravna v nasprotju z
navedenimi določbami, kazensko, odškodninsko in drugače odgovarja za posledice.
4.4 Storitve ki jih ponujajo
Državni portal se usmerja v storitve, ki jih ponuja državljanom, kot tudi pravnim
osebam, deluje pa tudi med zaposlenimi, hkrati na portalu e-uprave lahko uporabnik
dostopa do ostalih uporabnih povezav.
4.4.1 Storitve za državljane7
Na poportalu za državljane lahko državljani dostopajo do vseh povezav, življenjsko
pomembnih dogodkov ter jih tudi elektronsko izpolnjujejo:
Družina in otroci – na tej povezavi najdemo, kje lahko sklenem zakonsko zvezo,
kakšne so pravice zunajzakonskih partnerjev, kako pridobim rojstni list, kako
postopamo po rojstvu otroka v tujini, kako uveljavljam starševske pravice in
pravice otrok, uredim varstvo,…
Osebna stanja in dokumenti, prijava prebivališča - kje pridobimo osebno
izkaznico, potni list, kako spremenimo osebno ime, kako se prijavimo na novem
naslovu, na kakšen način pridobimo delovno knjižico, kako in kje pridobimo
digitalno potrdilo za e-poslovanje, kako lahko pogledamo v lastne osebne
podatke, ki jih država hrani o nas,...
7 Povzto po: (Državni portal e-uprava za prebivalce, 2003-2014)
21
Šola, izobraževanje, mladi - kje potekajo predšolska izobraževanja, kako
vpišemo otroka v osnovno šolo, kje se lahko vpišemo v srednjo šolo, gimnazijo,
kako opravimo poklicno maturo ali zaključni izpit, kakšni so pogoji za možnost
financiranja študija, kako pridobimo štipendijo,...
Delo in zaposlitev - kako sklenemo delovno razmerje, na kakšen način dobimo
delovno knjižico, kje pridobimo informacijo o prostih delovnih mestih, kako se
lahko zaposlimo v javni upravi, kakšne pravice imamo kot brezposelna oseba,...
Podjetništvo - kako postanemo podjetnik, kako in kje lahko ustanovimo s.p.,
katere dokumente potrebujemo pri registraciji podjetja, na kakšen način
ustanovimo gospodarsko družbo, kako priglasimo osebno dopolnilno delo,...
Osebne finance in davki - kako in kdaj napovemo napoved za odmero
dohodnine, kako oddamo zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka,
kako oddamo napoved za odmero davka od premoženja, kako lahko pogledamo
v davčno evidenco ...
Zdravje in nega - kako se vključimo v obvezno, prostovoljno zdravstveno
zavarovanje, na kakšen način in kdaj pridobimo kartico zdravstvenega
zavarovanja, kako in katere osebne zdravnike si lahko izberemo,...
Socialno varstvo, invalidi, vojne pravice - kako pridobimo denarno socialno
pomoč, kdaj smo upravičeni do socialno-varstvenih storitev, na kakšen način
lahko uveljavljamo pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, kako
uveljavimo pravico žrtve vojnega nasilja,...
Starejši, pokojnine, upokojitev - kje lahko zahtevamo pravico za namestitev v
dom za starejše, kako lahko pridobimo starostno pokojnino, državno pokojnino,
kdaj lahko pridobimo pravico do poklicne rehabilitacije, kako se vključimo v
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,...
Promet, vozniki, vozila - kdaj lahko opravimo vozniški izpit, kje lahko opravimo
tehnični pregled vozila, kako registriramo vozilo, kako lahko podaljšamo
veljavnost prometnega dovoljenja, kje lahko opravimo izpit za voditelja čolna,...
Okolje in prostor - kje pridobimo gradbeno dovoljenje, kako prijavimo
stalno/začasno prebivališče, kako odjavimo stalno prebivališče, kdaj smo
upravičeni do neprofitnega stanovanja,...
Kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana -kako pridobimo status kmeta, kako lahko
kupimo/prodamo kmetijsko zemljišče, kmetijo, gozd, kje pridobimo dovoljenje
za športni ribolov na morju,...
Kultura in šport - kako lahko postanemo samozaposleni v kulturi, samostojni
novinar, na kakšen način lahko ustanovimo društvo, kako prijavimo javno
prireditev/shod,...
Varnost, reševanje, vojska, orožje - kako postanemo poklicni vojak, na kakšen
način lahko naznanimo kaznivo dejanje, kako pridobimo orožni list,...
Država in družba - kako pridobimo potrdilo o nekaznovanosti, kje in kdaj lahko
dobimo brezplačno pravno pomoč, kako lahko izvemo ali smo volilni
upravičenec, na kakšen način lahko pridobimo informacijo javnega značaja,
kako lahko sodelujemo pri odločanju,...
Smrt in žalovanje - kdaj lahko dedujemo, kje lahko pridobimo dovoljenje za
pokop izven pokopališča, kako pridobimo izpisek iz matične knjige umrlih, kako
lahko uveljavljamo pogrebnino, posmrtnino,...
Tujina, potovanja, vizumi - s katerimi dokumenti lahko prehajamo mejo, kako
lahko pridobimo vizum, kdo in na kakšen način lahko pridobimo slovensko
državljanstvo, status begunca,...
22
4.4.1.1 Spletni opomnik
Storitev spletni opomnik omogoča samodejno obveščanje uporabnika o poteku
veljavnosti osebnih dokumentov. Gre za uradne dokumente, potni list, vozniško
dovoljenje, prometno dovoljenje, tehnični zapisnik in orožni list. Podatke o
dokumentnih sistem E-uprave pridobi iz uradnih evidenc. Uporabnik sam izbere, na
kateri način ga sistem obvesti in kdaj želi prejeti obvestilo. Izbere lahko termin
obveščanja 30, 14 in 3 dni pred potekom dokumenta, in sicer po elektronski pošti in/ali
SMS-u (Državni portal e-uprava za prebivalce, 2003-2014).
4.4.2 Storitve za pravne osebe8
Preko podportala e-Vem lahko pravne osebe dostopajo do informacij, ki so namenjene:
Samostojni podjetniki kako registriramo s.p., spremenimo podatke o s.p., katere
podatke moramo prijaviti ustanovam javne uprave, katera dovoljenja za
obratovanje in delo moramo pridobiti, kakšne so obveznosti do delavcev, kako
s.p. posluje s tujino, pridobi podatke iz evidenc, ...
Pravne osebe v nastajanju kako ustanovimo pravno osebo, kateri so obvezni
davčni postopki ob ustanovitvi, katera dovoljenja za obratovanje in delo moramo
pridobiti, kako zaposlimo delavca, ...
Delujoče pravne osebe kako ustanovimo pravno osebo, katere so obveznosti in
pravice pravnih oseb, kako spremenimo podatke o pravni osebi, kako poslujemo
s tujino, kje in kako pridobimo podatke iz evidenc, na kaj moram biti pozorni pri
organizaciji dela, , ...
Društva in zavodi kako pridobimo status društva, katere obveznosti imamo,
kako ustanovim zavod, kako spremenim podatke o zavodu, ...
Na portalu e-VEM je od 1.2.2008 poleg registracije enoosebne d.o.o. in oddaje vloge za
odprtje začasnega transakcijskega računa mogoče opraviti na daljavo:
prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi
davčnega obdobja, davčni obračun)
oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV (DDV-P2)
prijava oseb v obvezna socialna zavarovanja (M-1)
prijava sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih
zavarovanjih (M-3)
odjava oseb iz obveznih socialnih zavarovanj (M-2)
prijava družinskih članov v obvezno z.z. (M-DČ)
sprememba podatkov o družinskih članih (M-DČ)
odjava družinskih članov iz obveznega z.z. (M-DČ)
prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela (PD-1)
Vsa podjetja lahko preko sistema elektronskega pooblaščanja s strani zakonitega
zastopnika pooblastijo zaposlene ali druge osebe za opravljanje postopkov (oddaja
obrazcev za prijavo v socialno zavarovanje, prijava sprememb podatkov o družinskih
članih, prijave potrebe po delavcu itd.). Zakoniti zastopnik morajo imeti kvalificirano
digitalno potrdilo, s katerim pooblasti osebo na njegovo davčno številko, ki bo
opravljala postopke za podjetje.
8 Povzeto po: (Državni portal e-uprava za pravne osebe, 2003-2014)
23
Ob oddaji predloga za vpis v sodni register je mogoče hkrati z vlogo oddati tudi ostale
vloge. V sistemu vloge čakajo na sklep sodišča o vpisu v sodni register, ko pa je sklep
izdan, sistem vse ostale vloge skupaj s podatki o družbi posreduje pristojnim
ustanovam. Vse statuse oddanih vlog je mogoče spremljati preko portala e-VEM.
4.4.3 Storitve znotraj javne uprave
Na portalu e-uprava zasledimo tudi zavihek, ki ponazarja storitve znotraj javne uprave.
V shemi so prikazane vse tri veje oblasti, preko katerih so narejene povezave na domače
strani ustanov, ki imajo svoje spletne strani.
Zakonodajna oblast (predsednik RS, državni zbor, državni svet)
Pravosodje (sodišča, vrhovno državno tožilstvo, državno pravobranilstvo,
odvetniška in notarska zbornica Slovenije),
Lokalna samouprava (ustavno in računsko sodišče, banka Slovenije, varuh
človekovih pravic, državna revizijska komisija, informacijski pooblaščenec,
državna volilna komisija, agencija za energijo, za javnopravne evidence in
storitve, za radioaktivne odpadke, za trg vrednostnih papirjev, za pošto in
elektronske komunikacije, za železniški promet in pa občine). Uporabnik lahko
dostopa do spletnih strani občin.
Državna uprava (vlada RS in predsednik vlade RS ministrstva in direktorati,
organi v sestavi, vladne službe in upravne enote). V tej shemi lahko uporabnik
sam dostopa do spletnih strani ministrstev, direktoratov…
24
5 ANALIZA SPLETNEGA PORTALA E-UPRAVA PO
KRITERIJIH ZA USPEŠNOST SPLETNEGA MESTA
V praktičnem delu bomo s pomočjo kriterijev za uspešnost spletnega mesta naredili
analizo državnega portala e-uprava in še dveh spletnih mest držav članic Evropske
Unije in sicer Angleški državni spletni portal in Avstrijski državni spletni portal.
5.1 Spletni portal E-uprava Republike Slovenije
S pomočjo šestih kriterijev bomo analizirali državni portal Republike Slovenije e-
uprava. V prejšnjem poglavju smo opisali splošne značilnosti samega portala E-uprava,
v praktičnem delu pa bomo analizirali in primerjali same državne spletne portale.
5.1.1 Oblikovna podoba
Sam državni portal ne uporablja prevelike količine različnih barv, pisava je ustrezno
velika, čitljiva, uporablja se temnejša pisava na beli podlagi, ozadje ni izstopajoče. Sam
spletni portal ne uporablja veliko grafičnih elementov, le za samo popestritev vsebine,
prepoznaven je logotip, ki ga uporabljajo že od samega začetka. Sama stran vsebuje tudi
Slovensko zastavo s prepoznavnim grbom, kar je dobro za samo prepoznavnost. Že v
sami uvodni strani pa so povezave razdeljene za državljane, pravne osebe in javno
upravo.
Slika 2: Uvodna stran e-uprava
Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava
25
5.1.2 Tehnični vidik in navigacija
Hitrost nalaganja spletne vsebine je dokaj hitra, prav tako je prikazovanje vsebine
pravilno v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Google Chrome,
Mozilla Firefox ) pri različnih ločljivostih ekrana. Prav tako se uporablja le vertikalni
drsnik, kar je upravičeno, saj sam spletni portal vsebuje veliko vsebine, ni pa
potrebnega horizontalnega drsnika, kar bi bilo pri pregledovanju vsebine moteče. Portal
tudi objavlja podstrani, do katerih lahko uporabnik dostopa do različnih informacij, kot
na primer eDavki, eVem, kataster…
S pomočjo spletnega HTML preverjevalnika na naslovu http://validator.w3.org/ smo
preverili kodo e-uprave, ki je našel kar 162 napak in 71 opozoril. Kar pomeni, da se
pojavljajo napake v samem prikazu strani.
Spletne strani portala E-uprava so optimizirane za spletne brskalnike MS Internet
Explorer verzije 5.0 ali novejše, Netscape Navigator 6.1 ali novejše, Mozilla 1.0 ali
novejše in Opera 5.0 ali novejše. Za pregled in tiskanje nekaterih objavljenih
dokumentov potrebujete program Adobe Acrobat Reader. Program je na voljo preko
interneta in je za osebno uporabo brezplačen. Za pregledovanje spletnih strani ne
potrebujete drugih programskih dodatkov, za uporabo nekaterih funkcij pa morajo imeti
vključen javascript, ki je že vgrajen v uporabnikovem brskalniku. Strani pa so
pripravljene za prikaz na zaslonih ločljivosti 800x600 točk ali več.
Navigacija samega portala je pregledna vedno kadar uporabnik dostopa do posamezne
storitve, podkategorije, ve kje se nahaja, lahko se vrača na prejšnjo stran ali podrobneje
poišče želene informacije. Za lažje iskanje informacij lahko uporabnik izbere določeno
regijo od koder izhaja, za pridobitev natančnejših podatkov, ki so predpisani za
posamezno regijo.
5.1.3 Vsebina
Na portalu e-uprava so informacije javnega značaja za vse uporabnike. Tam se nahajajo
tudi informacije, ki so uporabne za državljane kot tudi za tuje obiskovalce. Uporabnik
kot fizična oseba ali pravna lahko dostopa do informacij javnega značaja, pravnih
informacij. Informacije se nenehno dopolnjujejo, hkrati pa so hitro dostopne.
Uporabnik lahko vidi najnovejše (aktualne) informacije, kot tudi tiste, ki so
najpogosteje obiskane. Te informacije so podane v pregledni obliki, v posameznih
okvirjih in so tudi pregledne. Na kazalu strani so zbrane vse uporabe povezave, do
katerih lahko dostopajo uporabniki do posameznih želenih povezav in informacij. S tem
omogočajo hiter dostop do elektronskih storitev e-uprave. Uporabljajo kratke in jasne
naslove ter poudarjajo ključne besede in uporabne povezave. Kar hkrati uporabnika ne
odriva do dostopanja do njemu želenih informacij.
5.1.4 Interaktivnost
Ko uporabnik dostopa do informacij, lahko v vsaki podkategoriji prejme tudi
informacije, saj ima e-uprava tudi možnost pomoči, preko telefona ali elektronske pošte.
Nenehno se pojavljajo tudi ankete, možnost izpolnjevanja obrazcev. V vsaki
podkategoriji lahko na posamezno temo uporabnik zastavi vprašanje uslužbencem, ki
urejajo in se spoznajo za določeno vsebino. V levem kotu lahko uporabniki poleg
26
klicnega centra za pomoč uporabnikom zasledijo tudi nastavitve in uporabne oglede
strani, med katerimi se nahaja govorec, kateri omogoča poslušanje posameznih vsebin,
objavljenih na portalu E-uprava in pa pilotna uporaba Govorca na podportalu E-
demokracija. Mogoč je tudi pregled s pomočjo tolmača za znakovni jezik, ki je posebej
označen z ikono, namenjen pa je gluhim in naglušnim. Pozornost pa bodo namenili tudi
slepim in slabovidnim, saj bodo v nadaljnji prenovi E-uprave pozornost namenili
grafičnim in tehničnim rešitvam, ki bodo omogočile pregledovanje vsebine na samem
portalu.
Slika 3: E-uprava, postavitev vprašanja
Vir: : http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1179&sid=191
5.1.5 Uporabnost in vzdrževanje spletne strani
Kar se tiče uporabnosti, je e-uprava vsekakor uporabna, morda je slabost le to, da še
dandanes v Sloveniji uporablja splet le polovica prebivalstva, kar pomeni tudi da niso
dovolj seznanjeni s samo uporabo portala, hkrati pa je tudi velika večina starejšega
prebivalstva računalniško nepismenih. Sama bi ocenila, da je vsebina kvalitetna,
navigacija je logična in enostavna.
Kot sem že omenila, se spletna stran nenehno vzdržuje in posodablja, sicer ne sam
dizajn portala, vendar pa so vsakršne novosti, ki jih sprejme državna uprava, sproti
dosegljive tudi na spletu.
5.1.6 Marketinški vidik
Sam portal e-uprava ni tako prepoznaven, saj se ga večina ljudi ne zaveda in ga ne
uporablja toliko. Sicer pa veliko podjetnikov uporablja portal e-Vem, kjer lahko urejajo
podatke o svojih podjetjih.
27
5.1.7 Prednosti in slabosti E-uprave
Uprava bo z uvedbo e-poslovanja in izvajanjem transakcij prek interneta deležna med
drugim naslednjih koristi oz. prednosti (Andrej Kovačič, 2009, str. 260-261):
• razbremenitev delavcev pri okencih ,
• povečanje časovnih prihrankov,
• posledično večja učinkovitost dela zaradi manjših psihičnih obremenitev,
• večja natančnost pri opravljanju storitev,
• manjša verjetnost napak,
• večje število obravnavanih zahtevkov,
• hitrejše reševanje postopkov,
• večja personalizacija storitev in,
• večja preglednost poslovanja uprave,
• večji ugled uprave.
Pri omenjenih prednostih pa ne smemo zanemariti možnih slabosti, ki bi se lahko
pojavile v prihodnosti:
• zmešnjava informacij- internet in napredne tehnologije ponujajo nepregledno
množico neurejenih informacij, ki nas lahko zbegajo, če jih ne znamo urediti
in uporabiti glede na naše potrebe in interese;
• socialna izločenost- ta je povezana z nizko računalniško pismenostjo, ki je v
veliki meri posledica pomanjkanja opreme za dostop do spletnih strani
uprave. Država za zmanjšanje tega problema rešuje z subvencioniranjem
nakupa računalnikov, računalniškim opismenjevanjem, vzpostavitvijo javnih
internetnih točk (e-točke, e-knjižnice, e-šole); kjer je vsakomur omogočen
dostop do interneta;
• elektronske zlorabe in
• razčlovečenje odnosov in neosebni pristop.
5.2 E-uprava v Avstriji
Zgodnji začetki elektronske uprave, v sami evropski uniji segajo ravno v Avstrijo, ki je
bila ena izmed prvih držav članic, ki se je odločila za elektronsko poslovanje v državi.
Od samega začetka so si državni organi in vladne projektne skupine prizadevale za
razširitev in izboljšanje javnih storitev ter temeljnih procesov. Leta 1995 je zvezna
vlada ustanovila informacijsko delavno skupino, katere naloga je bila prepoznavanje
priložnosti in nevarnosti, ki jih s seboj prinaša razvoj informacijske družbe. Leta 1998
so podpisali sporazum k IT-sodelovanju med državo in različnimi regijami znotraj
države. V letu 2003 se je avstrijska zvezna vlada odločila projektno uskladiti vse
dejavnosti e-uprave. Leta 2004 so zasedli 4. mesto med državami članicami, ki
uporabljajo spletni portal e-uprava, kasneje leta 2007 pa so bili glede na raziskovalno
študijo glede na dobavo javnih storitev na spletu za državljane ocenjeni z odličnim
prvim mestom (EGovernment in Europe, 2014).
Kot strategijo za uvajanje spletnega državnega portala so si Avstrijci zadali, da je portal
učinkovit in prijazen uporabniku in hkrati pregleden, dostopen do koristnih informacij
in uporaben, podatki so varni, sam sistem pa tehnološko dovršen.
28
5.2.1 Oblikovna podoba
Vstopna stran Digital Austria http://www.digitales.oesterreich.gv.at je oblikovana dokaj
monotono, celotna vsebina je prikazana na beli podlagi. Besedilo je v večini obarvano
črno, kar je sicer priporočljivo pri sami oblikovni podobi spletne strani.
Slika 4: Uvodna stran Digital Austria
Vir: http://www.digitales.oesterreich.gv.at/site/5218/default.aspx
5.2.2 Tehnični vidik in navigacija
Hitrost nalaganja spletne strani Digital Austria je hitra, spletna stran ima optimirane
grafične elemente, slike in sam tekstovni prikaz, nameščena je na hitrih in varnih
strežnikih, s pomočjo HTML preverjevalnikom, ki je najbolj uporaben W3C validator,
ki ga uporabniki najdejo na strani http://validator.w3.org/. Preverili smo kodo spletne
strani Digital Austria, ki za Avstrijsko stran ni našel nikakršnih napak, kar pomeni, da
se stran prikaže pravilno v vseh brskalnikih. Prav tako Help.gv.at ni vsebovala
nikakršnih napak.
Navigacija je namenjena hitremu dostopu do želenih informacij, kar je razvidno iz same
strani, saj vsebuje ključne skupine ljudi, ki lahko s klikom na določeno kategorijo
prehajajo do uporabnih vsebin. Z vstopom uporabnikov v določeno kategorijo prehajajo
v osnovi do osnovnih informacij, ki jih kasneje vodijo do uporabnih povezav. Dolge
vsebine pa vsebujejo povezave, ki jih vodijo na začetek strani. Kot uporabnik lahko
zmeraj vidimo, kje, v katerem delu spletni strani se nahajamo. Potrebno je opozoriti, da
se vse vsebine, do katerih želimo dostopati preko DigitalAustria povežejo v njihov
portal https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public, preko katerega lahko
dostopajo državljani, kot tudi podjetja do želenih informacij.
29
5.2.3 Vsebina
Vsebina Digital Austrija zajema osnovne informacije in razlage, ki so značilne za
vsako posamezno kategorijo in jih usmerja na uporabne povezave, ki posameznega
uporabnika zanimajo. Najpogosteje se pojavlja ravno podportal Help.gv.at, preko
katerega potem dostopajo do želenih informacij in dokumentov. Tako lahko vidimo, da
je sama vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Vsebino pa je možno
pregledovati v nemškem ali angleškem jeziku.
5.2.4 Interaktivnost
Omogočena je dvosmerna komunikacija med spletno stranjo in njenimi obiskovalci,
aktivnost obiskovalca na spletni strani se omogoča s pomočjo obrazcev, ki jih
uporabniki izpolnijo in pošljejo preko spletne pošte, povprašajo lahko, če jih kaj zanima
ter vpisujejo informacije. Za vsako kategorijo in storitev se lahko uporabnik obrne po
pomoč za določeno informacijo, ki jo želi pod določeno temo. Vklopi si lahko opomnik,
ki ga opozarja za določene pomembne dogodke, ki ga zanimajo, katere lahko prejema
preko spletne pošte in hrani določeno dokumentacijo.
5.2.5 Uporabnost
Kot sem lahko razbrala iz različnih spletnih virov, izpostavila bom spletno stran
ePractice9, ki navaja da je portal myHelp.gv.at eden izmed primerov dobrih praks, ki so
uvedle uporabniški portal, kateri zajema uporabne informacije za uporabnike in so bili
že nekaj let zapored zmagovalci v uvajanju spletnih državnih portalov za pomoč
domačim uporabnikom, kot tudi širši javnosti.
5.3 E-uprava Velike Britanije
Angleški vladni portal gov.uk je nov državni portal, ustvarjen leta 2012, ko je
nadomestil prejšnji portal Directgov, kateri je bil namenjen prebivalcem, in Business
link, katerega namen je bil podajati informacije poslovnim subjektom. Z ustanovitvijo
gov.uk so bila ukinjena vladna in ministrska spletna mesta, pa tudi številna spletna
mesta agencij in drugih organizacij. Gov.uk upravlja vladna digitalna služba, katera
deluje v okviru kabineta predsednika vlade in jo sestavlja močna skupina strokovnjakov
z različnimi znanji (Lajovic, Mavko, & Palir, 2013, str. 9).
Načelo gov.uk je preprostejši, jasnejši in hitrejši. Pri razvoju portala sledijo naslednjim
načelom (Lajovic, Mavko, & Palir, 2013, str. 9):
• potrebe uporabnika so pred potrebami vlade,
• manj je več,
• oblikovanje na podlagi podatkov,
• trdo delo pripelje do enostavnih rešitev,
• nenehno analiziranje, testiranje in izboljšave,
• všečnost in uporabnost za širok spekter javnosti,
• razumevanje tehnološkega in praktičnega okolja uporabnikov,
• uporabnost storitev tudi izven portala,
• doslednost in dostopnost.
9 http://www.epractice.eu/en/cases/myhelp
30
5.3.1 Oblikovna podoba
Osrednja stran gov.uk vsebuje izrazito predstavitev na začetku uvodne strani s krono, ki
ponazarja kraljevino in pripadnost same države, pa tudi samo prepoznavnost države.
Samo besedilo je predstavljeno na beli podlagi s temno, veliko, čitljivo pisavo. Sicer je
moteča svetlo modra pisava, ki ponazarja posamezne podkategorije.
Slika 5: Angleški portal gov.uk
Vir: https://www.gov.uk/
Vstopna stran je pregledna in uporabnika ne obremenjuje z odvečnimi informacijami.
Ker so vse informacije zbrane na enem mestu, vstopna stran ni obremenjena z logotipi
na različne vladne aplikacije, spletna mesta in druge povezave.
5.3.2 Tehnični vidik in navigacija
Hitrost nalaganja spletne vsebine na gov.uk, je hitra. Prikazovanje vsebine v različnih
spletnih strežnikih (preverili smo v Mozilli Firefox, Google Chrome, Internet Explorer),
se sama spletna vsebina prikazuje pravilno, na vsaki strani pa se uporablja le vertikalni
drsnik. Vsebine ni veliko, besedilo pa je zapisano s kar velikimi črkami.
S pomočjo HTML preverjevalnika http://validator.w3.org/ smo preverili kodo spletne
strani gov.uk, ki je ugotovil, da so kode zapisane pravilno. Pojavila se je le ena napaka v
sami glavi spletne strani. Sama spletna stran ima slike, grafične elemente in besedilo,
prikazano pravilno in primerno optimirano. Zasledili nismo, da bi ob prehajanju med
stranmi prišli do točke, kjer bi bila stran v obdelavi, kar je dobro za obisk spletnega
mesta in prehajanja do želenih informacij.
Pri sami navigaciji se opaža, da je uporaba enostavna, pregledna in v logičnem
zaporedju. Spremljanje po vsebini je hitro in lahko dostopno do informacij, ki jih
ponujajo. V vsakem trenutku lahko vidimo, kje v kateri kategoriji smo in kam nas stran
vodi. Na začetku strani je vključen tudi iskalnik, ki omogoča hitrejši dostop do
informacij, ki nas zanimajo. Kot slabost bi opozorili, da nikoli na koncu vsebine ni
gumba, ki bi nam omogočil vrnitev na vrh strani.
31
5.3.3 Vsebina
Vstopna stran gov.uk je razdeljena na tri dele:
• prvi vsebuje 14 vsebinskih področij, predstavljena v treh stolpcih,
• drugi popelje uporabnika v strukturo vlade in
• v tretjem so izpostavljene aktualne teme.
Za preprosto in razumljivo obliko vsebin skrbijo oblikovalci vladne digitalne službe in
posameznih ministrstev. Za točnost in pravilnost vsebin so odgovorna ministrstva.
Oblikovalci vsebin sledijo smernicam za pisanje na portalu, ki so rezultat študije, kaj
upoštevati, da bodo informacije preproste, razumljive in uporabne. Vsebina se ne
prilagaja orodjem, ampak se orodja prilagaja vsebini. Proces nastajanja vsebin in nadzor
nad vsebino sta prav tako podprta s tehničnim orodjem za objavljanje vsebin (Lajovic,
Mavko, & Palir, 2013).
Vsebina je podana v smiselnih enotah in blokih, nikjer ni na enem mestu dolgih razlag s
pomočjo ključnih pojmov in besed, uporabnik lahko poišče informacije, ki so zanj
pomembne, sproti pa so podane le krajše razlage. S takšnim pristopom si spletni portal
pridobi zanimanje in je obiskanost večja. Stran tako ni natrpana s preveč teksta.
5.3.4 Interaktivnost
Sama interaktivnost spletnega portala gov.uk je slabša, kar je razumljivo, saj je portal še
vedno v obdelavi in dopolnitvah. Trenutno ni mogoče osebnega prijavljanja, je pa
možnost prijavljanja napak vladni operacijski službi, ki skrbi za urejanje vsebine na
portalu. Tako uporabnik vendarle dobi občutek povezanosti in pomembnosti. Smo pa
zasledili, da je v nekaterih podpovezavah potrebna prijava oz. registracija, če želimo do
določenih vsebin, kot je na primer vpis na univerzo...
32
5.4 Primerjava posameznih portalov
Po končani analizi vseh treh posameznih vladnih portalov, Slovenskega, Avstrijskega in
Angleškega bomo v tabelarni obliki prikazali lastnosti, sestavine, ki so značilne za
posamezni portal na osnovi sledečih kriterijev:
• oblikovna podoba,
• vsebina,
• uporabnost in navigacija
• tehnični vidik.
S pomočjo teh kriterijev bomo predstavili, kje so si državni portali, kljub enotnim
standardom, ki jih je podala Evropska unija blizu, kje pa se med seboj razlikujejo, če se.
5.4.1 Oblikovna podoba
V večini imajo vsi trije portali na beli podlagi spletne vsebine v črnem in modrem
besedilo, z izjemo pri Slovenskem državnem portalu je kot prepoznavnost začetna
vrstica obarvana v barve slovenske zastave, s slovenskim grbom. avstrijski portal
Help.gv.at ima izrazito začetno vrstico v rdeči barvi, ki je značilna za avstrijsko zastavo.
Izjema pa je angleški portal, ki ima na začetku strani vrstico obarvano v črno in logotip
krone, kar predstavlja kraljevino, po čemer je Velika Britanija tudi znana.
Tabela 2: Primerjava posameznih portalov glede na oblikovno podobo
Oblikovna podoba Gov.si - Slovenija Help.gv.at -
Avstrija
Gov.uk –
Združeno
kraljestvo
Barve modra, črna, bela črna, bela, rdeča,
temno siva
črna, modra, bela
Privlačnost da da da
Preglednost delno da da
Animacije ne ne ne
Pri sami preglednosti bi lahko opozorili na Slovenski portal, ki ima na uvodni strani kar
precej različne vsebine in deluje že delno natrpano, ko ga primerjamo z ostalima dvema
drugima državnima portaloma. Nobeden izmed spletnih portalov pa ne vsebuje
animacij, le nekaj fotografij.
5.4.2 Vsebina
Ključnega pomena vseh državnih portalov je povezanost z uporabniki, podajanje
ključne vsebine, ki jo uporabniki potrebujejo ali jih zanimajo. V primeru Slovenije je na
portalu veliko vsebine z vsemi razlagami, ki se iz posameznih strani le povečujejo. Sicer
gre za informacije, ki so javnega značaja, vendar bi lahko bile strnjeno podane. Medtem
imata drugi dve državi, Avstrija in Velika Britanija, vsebino podano v odsekih s
33
ključnimi besedami, ki uporabnika popeljejo do informacij, ki jih dejansko želi. Vsebina
oz. stvari, ki so na novo objavljene na portalih, se tudi prikažejo na posameznem portalu
pod novostmi, kar je dobro, saj lahko uporabnik vidi spremembe, ki so se zgodile na
področju zakonodaje, javnih naročil, novosti, ki so se uvedle v sami državi.
Tabela 3: Primerjava posameznih portalov glede na vsebino
Vsebina Gov.si - Slovenija Help.gv.at -
Avstrija
Gov.uk –
Združeno
kraljestvo
Količina besedila veliko jedrnata jedrnata
Posodabljanje da da da
5.4.3 Uporabnost in navigacija
Vsi trije spletni portali vsebujejo iskalnik, ki uporabniku omogoča priti do njemu že
znanih dokumentov ali informacij, ali lahko išče s pomočjo ključnih besed. Sicer so
sami iskalnikih na različnih mestih. Na slovenskem portalu je iskalnik nekako skrit oz.
se zlije z ostalimi elementi spletnega portala. Nahaja se na levi strani, medtem ko ga
ima druga dva portala na desni strani. V vseh portalih lahko nenehno spremljamo, oz.
imamo meni, ki nam pokaže, kje na kateri strani smo, kam lahko iz njega gremo, ali se
vrnemo na domačo stran. Uporabnik lahko z registracijo v državni spletni portal
Slovenije, s pomočjo opomnika nastavi, če želi za posamezno kategorijo prejemti
novice, ali če mu poteče osebni dokument. Glede na njegovo željo. Tudi v avstrijskem
portalu, Help.gv.at, lahko uporabniki z registracijo, s pomočjo kartice, ki jo lahko
prejmejo za samo identifikacijo, registrirajo in si nastavijo novice, ki jih želijo
prejemati. Vladni portal Anglije nima funkcije registracije uporabnika, razen na
določenih podstraneh, ki so kot povezave na samem portalu.
Tabela 4: Primerjava posameznih portalov glede na uporabnost in navigacijo
Navigacija in
uporabnost
Gov.si - Slovenija Help.gv.at -
Avstrija
Gov.uk –
Združeno
kraljestvo
Iskalnik da da da
Konstantna
prisotnost menija
da da da
E-pošta in novosti da da ne
Navigacija da da da
Bližnjice da da da
34
5.4.4 Tehnični vidik
Same tehnično značilnosti so pri vseh treh dokaj podobne, odzivnost pri vstopu na
portale je hitra, morda je le na angleškem portalu gov.uk trajalo nekaj sekund več, da se
je sam portal naložil. Kasneje smo med posameznimi kategorijami lahko normalno
prehajali. Kot smo že omenili so vse informacije, ki jih na državnih portalih zasledimo
informacije javnega značaja, dostopne vsem, je pa mogoča registracija uporabnika v
slovenskem ali pa v avstrijskem portalu, metem ko registracije nismo zasledili pri
angleškem portalu. Potrebno je še opozoriti, da če želijo uporabniki tudi delovati preko
spleta, potrebujejo za to tudi samo digitalno potrdilo oz. podpis, na kar smo opozorjeni
tako na slovenski kot na avstrijski strani, medtem ko tega na angleški nismo zasledili.
Tabela 5: primerjava posameznih portalov glede na tehnične značilnosti
Tehnični vidik Gov.si - Slovenija Help.gv.at -
Avstrija
Gov.uk –
Združeno
kraljestvo
Odzivnost pri
vstopu
hitra hitra zmerna
Časovna odzivnost 2 sekundi 2 do 3 sekunde 3 do 4 sekunde
Odzivnost pri
podstraneh
hitra hitra hitra
Pogoji za uporabo dostopno vsem dostopno vsem dostopno vsem
35
6 SKLEP
V preteklosti so morali ljudje osebno odhajati na državne urade, kjer so pridobili želene
informacije. V današnjem času, ko nas na vsakem koraku spremlja napredna
tehnologija, kar vključuje internet, telekomunikacije, je dostop do uradnih zadev, ki se
državljanov tičejo, lahko dostopen. Ugotovili smo, da z uvedbo spletih državnih
portalov lahko uporabniki, fizične kot tudi pravne osebe, prejmejo informacije, ki so
lahko za njih koristne in uporabne ter ne potrebujejo več odhajati na urade, samo za to,
da bi vzeli obrazce, ki bi jih potem doma izpolnili, temveč lahko vse to opravljajo od
doma. Posledično so zato stroški nižji, tako stroški, ki jih imajo uporabniki, kot tudi
uslužbenci, za nepotrebno zbiranje papirjev in obrazcev, ki na koncu končajo v smeteh.
Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da morajo biti sami vladni portali prijazni za
uporabnika, hkrati pa jih mora spletna vsebina privabiti, za kar je potrebna tudi dobra
vizualna podoba spletnega portala, sam vzgled, razporejenost informacij, preglednost,
ažurnost, pomembnejše stvari pa morajo izstopati.
S pomočjo kriterijev, ki so potrebni za uspešnost spletnega mesta, smo tako navedli
posamezne značilnosti, ki jih predstavljajo posamezni vladni državni portali. Uporabili
smo domači vladni portal Republike Slovenije e-uprava in si kasneje za primerjavo
izbrali dva dobra primera tujih praks, in sicer avstrijski vladni portal in angleški vladni
portal, saj sta iz strani Evropske unije, predvsem Avstrija, prejeli že kar nekaj nagrad
glede same implementacije, hkrati pa tudi uporabnosti državnih spletnih portalov.
Izmed vseh treh spletnih državnih portalov opažamo, da slovenski državni portal ponuja
največ različnih vsebin oz. jih je na sami uvodni strani predstavljenih največ, kar je
morda sama slabost, saj je preveč informacij na enem samem mestu in pa hkrati preveč
različnih uporabnih povezav, ki uporabnika napotijo na druge spletne portale. Avstrijski
vladni portal pa nekako deluje skopo, medtem ko je angleški še vedno v sami pripravi in
nadgradnji ter še ne ponuja vseh informacij.
Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so si vizualno med seboj dokaj različni. Seveda je
to odvisno od posameznega sodelovanja znotraj organizacij posamezne države, osebja,
ki skrbi za samo celostno podobo vladnih spletnih strani, pa seveda finančnih sredstev, s
katerimi razpolaga posamezna država.
Iz analize stanja državnih spletnih portalov sledi da:
• namen vseh treh portalov, je podati uporabniku uporabne informacije,
povezave, formularje
• uporaba, vseh portalov je prijazna do uporabnika, besedila so čitljiva,
• sami zgledi posameznih portalov so si seveda različni, saj gre za različne
države, ki se različno predstavljajo.
Sam trend komuniciranja držav na spletu gre v smeri, ki priporoča enotno vstopno
točko, ki temelji na odprtokodnih sistemih, enotni podobi, enostavnosti in dostopnosti.
Primeri dobrih praks kažejo, da je to učinkoviteje, pregledneje in predvsem cenejše.
Enotna vstopna točka je prijaznejša tudi do uredniške politike portala. Uporabniku pa je
omogočen pogled vsebine na enem mestu in s pomočjo povezav lažje slediti do
informcij.
36
Cilj ki je skupen vsem državnih spletnih portalom je uporabniku omogočiti enostavno in
hitro poslovanje z javno upravo, dostop do informacij, s katerimi razpolaga javna
uprava. Podajanje ocene o samih vladnih spletnih portalih se nam ne zdi primerno, saj
mora vsak uporabnik sam presoditi, kaj pričakuje od samih državnih portalov, česa je
preveč in česa premalo. Seveda pa so si ljudje med seboj različni, uredniki portalov prav
tako, in tudi njihove izkušnje, pa seveda tudi pogledi na določene stvari. Zato lahko le
vsak sam presodi, kaj je pomembno.
37
7 LITERATURA IN VIRI
(2003-2014). Prevzeto 11. avgust 2014 iz Državni portal e-uprava za prebivalce:
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/drzavljani.euprava
(2003-2014). Prevzeto 11. avgust 2014 iz Državni portal e-uprava za pravne osebe: e-
uprava.gov.si/e-uprava/poslovni.euprava
(2003-2014). Prevzeto 17. avgust 2014 iz Pogoji uporabe na Državnem portalu
Republike Slovenije: http://e-uprava.gov.si/e-
uprava/portalStran.euprava?pageid=44
(26. julij 2014). Prevzeto 20. avgust 2014 iz EGovernment in Europe:
http://en.wikipedia.org/wiki/EGovernment_in_Europe
Andrej Kovačič, A. G. (2009). Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo.
Bobek, d. (2007/08). Portali. Prevzeto 19. avgust 2013 iz http://uni.epf.uni-
mb.si/U325/ucilnica/Predstavitve%20PPT/04_Portali/05_Portali%20_ISEP.pdf:
http://uni.epf.uni-mb.si
Bobek, d. (2008/2009). E-poslovanje. Prevzeto 19. 8 2013 iz http://uni.epf.uni-
mb.si/U325/ucilnica/Predstavitve%20PPT/05_E_poslovanje/02_E_poslovanje%
20_ISEP.pdf: http://uni.epf.uni-mb.si
Breščak, B. (brez datuma). e-računalništvo. Prevzeto 3. september 2014 iz javascript:
http://www.s-
sers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/javascript/01_mapa/01_datoteka.html
Državni portal Republike Slovenije. (2003-2014). Prevzeto 3. september 2014 iz
Varstvo osebnih podatkov na Državnem portalu Republike Slovenije: http://e-
uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=42
Kričelj, D. (2002). E-uprava na dlani. Ljubljana: Pasadena.
Lajovic, B., Mavko, T., & Palir, B. (december 2013). Enotna uredniška politika
državnih spletnih portalov. Prevzeto 3. september 2014 iz http://vrs-
3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c
4/20ee765b7a5db17bc1257c3900391b5f/$FILE/EUPDSP%20novo%20gradivo.
doc
Miro Gradišar, J. J. (2005). Osnove poslovne informatike. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo.
MJU. (brez datuma). E-uprava. Prevzeto 2013 iz Varstvo podatkov na Državnem
portalu RS: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=42
MJU, P. s. (2003). E-uprava. Prevzeto 2013 iz O Državnem portalu Republike
Slovenije: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=40
38
Skrt, m. R. (Februar 2004). Nasvet.com. Prevzeto julij 2014 iz Vsebina, navigacija,
oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih strani:
http://www.nasvet.com/navigacija-strani/
Uroš Pinterič, U. S. (2007). Elektronsko upravljanje in poslovanje v službi uporabnika;
E-governance and e-business at the service of costumer. Ljubljana: Hermina
Krajnc.
Virant, G. (2009). Javna uprava. Ljubljana: fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.
W3. (brez datuma). Frames in HTML document. Prevzeto 3. september 2014 iz Frames:
http://www.w3.org/TR/REC-html40/present/frames.html