PORTUGALSKI KRALJI:

Burgundska rodbina (1128 – 1383) – ustanovitelj Henrik Burgundski→ grobovi prvih portugalskih kraljev so v Capela dos Reis (Kraljevski kapeli) v Bragi – tam sta pokopana Henrik Burgundski in njegova žena Tereza Kastiljska,

Afonzo Henriques in Sancho I sta pokopana v Coimbri (cerkev Santa Cruz)

1. AFONZO HENRIQUES vlada 1128 – 1185 »O CONQUISTADOR«→ sin Henrika Burgundskega (Henriques pomeni dobesedno »sin Henrika«) in Tareje (Tereze), nezakonske hčere kastiljskega kralja Alfonza VI

- Rojen 1109, Guimarães; umrl 6.dec. 1185 v Coimbri (pokopan v cerkvi Santa Cruz)

- Prvi portugalski kralj, razglasi neodvisnost od Leona- Nasledi svojega očeta kot grof Portucale l.1112, star komaj 3 leta – njegova mati

vlada grofiji v njegovem imenu. Pri 11. letih (1120) se Afonzo poveže z političnim nasprotnikom svoje matere (sama je podpirala zvezo grofije z Galicijo v Španiji), škofom v mestu Braga; oba sta izgnana iz grofije. L. 1122 Afonzo dopolni 14 let, kar je v 12.stol. že štelo za odraslo dobo. Samega sebe povzdigne v viteza (v katedrali v Zamori), zbere vojsko in se nameni prevzeti oblast v svoji grofiji.

- 1128, star 20 let, v bližini Guimaraesa premaga čete materinega zaveznika in ljubimca iz Galicije (grofa Fernanda Peresa de Trava) – njega ubije, mater zapre v samostan v Leonu) – možnost povezave z Galicijo je tako odpravljena in Afonzo postane samostojen vladar (DUX).

- 6.aprila 1129 se razglasi za PRINCA PORTGALSKE; svojo vojsko naperi proti Mavrom, ki obvladujejo celoten osrednji del in jug dežele

- 1139 – po veliki zmagi nad Mavri 26.julija pri Ouriqeju ga vojaki razglasijo za KRALJA – Portugalska s tem ni več vazalna pokrajina Kastilje in Leona, ampak samostojno kraljestvo; v Lamegu zbere prvi stanovski zbor in nadškof iz Brage ga krona.

V 12.stol. države niso mogle kar same razglasiti neodvisnosti – priznati so jih morale sosednje države, predvsem pa rimokatoliška cerkev s papežem na čelu. Afonzo Henriques se poroči z Mafaldo Savojsko in pošlje ambasadorje na pogajanja s papežem; na Portugalskem začne z gradnjo številnih samostanov, meniškim redovom podeli številne privilegije.

- Kralj Kastilje in Leona Alfonzo VI (bila sta bratranca) je medtem imel »neodvisnega vladarja Portugalske« za navadnega odpadnika in upornika – konflikti med mlado Portugalsko in Kastiljo so bili stalni in hudi (Afonzo je sklenil zavezništvo z aragonskim kraljem proti Kastilji in za okrepitev te vezi se je njegov sin Sancho poročil z aragonsko princeso).

1143: → Afonzo piše papežu Inocentu II, da razglaša sebe in kraljestvo za »služabnika cerkve« in se zavezuje, da bo pregnal Mavre z Iberskega polotoka (s tem obide kastiljskega kralja, saj se razglasi za direktnega podložnika papeža).

→ Coimbra postane prestolnica → kralj Kastilje in Leona prizna Portugalsko (s sporazumom v Zamori je sklenjen mir med bratrancema)

- Še naprej se je odlikoval na vojnih pohodih proti Mavrom – iztrgal jim je Santarem in Lizbono (1147). Zavzel je tudi pomemben del ozemlja J od reke Tejo, ki pa je bil kasneje spet izgubljen.

- 1167?? 1169 – v bitki pri Bajadozu Afonzo Henriques pade s konja; zajamejo ga vojaki Leona. Za odkupnino mora Kastilji in Leonu odstopiti skoraj vse osvojitve prejšnjih let v Galiciji

- 1179 so poplačani vsi podeljeni privilegiji in usluge izkazane cerkvi – s papeško bulo »Manifestis Probatis« papež Aleksander III prizna Afonza Henriquesa za kralja Portugalske kot neodvisne dežele in mu podeli pravico, da osvobodi preostalo deželo mavrske nadvlade. S papeškim blagoslovom je bila Portugalska dokončno formirana kot nova država in varna pred poskusi priključitve Kastilji

- 1184 – Afonzo kljub visoki starosti 75 let uspešno reši sina Sancha , ki so ga Mavri oblegali v Santaremu

- 1185 – Afonzo Henriques umre

Za Portugalce je Afonzo Henriques narodni junak – imenujejo ga »ustanovitelj naroda«. Julija 2006 naj bi odprli kraljevo grobnico (zaradi znanstvene raziskave) – to je vzbudilo veliko zaskrbljenost med državljani, tako da je vlada odprtje preprečila (od znanstvene ekipe so zahtevali boljšo obrazložitev razlogov in samega postopka).

1135 samostan v Alcobaçi – 1178 začetek gotike

2. SANCHO I 1185 – 1212 »O POVOADOR«, naseljevalec- rojen 1154 v Coimbri, umrl 26.marca 1212 v Coimbri (pokopan v cerkvi Santa

Cruz)- sin Afonza Henriquesa (od treh sinov edini preživel). - 1185 je nasledil očeta na prestolu; med 1189 in 1191 si je nadel tudi naslov kralja

Algarve in/ali Silvesa. Prestolnica je Coimbra.- 1170 ga Afonzo Henriques povzdigne v viteza; neodvisnost mlade portugalske

države tedaj še ni bila zagotovljena (s strani Kastilje in Leona so se vrstili poskusi priklučitve in tudi cerkev države še ni potrdila); Afonzo je moral tako iskati zaveznike blizu doma, na Iberskem polotoku – sklene zavezništvo z aragonskim kraljestvom v boju proti Kastilji in Leonu. Za utrditev zavezništva se Sancho 1174 poroči z mlajšo sestro aragonskega kralja. Aragonsko kraljestvo je torej prvo, ki prizna neodvisno Portugalsko.

- Sancho I opusti vojne za kontrolo obmejnih dežel Galicije, ki ne prinašajo rezultatov; svojo pozornost obrne na jug, proti Mavrom. S pomočjo križarjev 1191 zavzame Silves (tedaj pomembno mesto na J, administrativni in trgovski center z 20.000 prebivalci). Kasneje mora spet posredovati na S in Silves ponovno zavzamejo Mavri

- 1199 ustanovi mesto GUARDA- Svojo vladavino je posvetil predvsem politični in upravni ureditvi novega

kraljestva; zbral je narodno zakladnico, podprl nove obtri in srednji trgovski razred; ustanovil je številna mesta in vasi; odmaknjene dele na S dežele je poselil s krščanskimi priseljenci, predvsem iz »flemings« in Burgundije – zato dobi vzdevek »o povoador« - naseljevalec

- Znan je bil tudi po svoji ljubezni do znanja in literature – napisal je več knjig pesmi in uporabil del denarja iz narodne zakladnice, da je poslal mladeniče študirat na evropske univerze.

V boju proti Mavrom osvoji nekaj obrobnega ozemlja.

3. AFONZO II 1212 – 1223 »O GORDO«, debelirojen 23.april 1185 v Coimbri, umrl 25.marca 1223 v Coimbri

- 1212 nasledil očeta na prestolu- Ni poskušal naprej širiti dežele; zagotovil je mir s Kastiljo. Predvsem v prvih

letih je imel težave predvsem znotraj lastne družine, kar je rešil tako, da je izobčil in izgnal več sorodnikov. Državno upravo je uredil tako, da je centraliziral moč v svoji osebi. Oblikoval je prve portugalske pisane zakone – o privatni lastnini, civilnem pravu in kovanju denarja. Poslal je odposlance k evropskim kraljem zunaj Iberskega polotoka in večinoma vzpostavil ugodne odnose.

- Njegove nadaljne reforme so zadevale vedno občutljive odnose s papežem – da bi papež priznal Portugalsko, je moral njegov ded, Afonzo Henriques, podeliti cerkvi veliko privilegijev; cerkev je dobila preveč moči in izoblikovala se je država v državi. Afonzo II se je namenil zmanjšati moč cerkve, kar je vodilo v resen diplomatski spor med portugalsko dražavo in cerkvijo. Papež Honorius III je Afonza II izobčil; zato je le-ta obljubil vračilo privilegijev, vendar je prej umrl (1223).

4. SANCHO II 1223 – 1247 »O PIODOSO, O CAPELO«8.sept.1207 Coimbra – umrl 1248 v izgnanstvu v Toledu

→ zavzame Alentejo in Algarve

1223 postane kralj (s 16. leti)nasledi hod konflikt med Portugalsko in Cerkvijo (njegovega očeta je papež izobčil)

Sancho II podpiše sporazum s papežem, vendar ga v praksi ne izvaja. Pomembnejša je reconquista – boj proti Mavrom na J Iberskega polotoka (po 1236 zavzame več mest v Algarve in Alenteju)Preveč pozornosti je namenjal vojaškim pohodom in premalo notranjim, upravnim zadevam; to privede do notranjih sporov – nezadovoljno plemstvo kuje zarote, srednji trgovski razred pride v spor z duhovščino... Nadškof Porta se pritoži papežu in Cerkev kot velesila 13. stoletja poseže v dogajanje – papež s posebno bulo ukaže, da morajo »heretika« Sancha II nadomestiti z drugim kraljem 1246 plemiči pokličejo brata Sancha II, Afonza, da prevzame prestol – Afonzo zapusti francoske posesti in vkoraka na Portugalsko; 1247 bratu vzame prestol 4.jan. 1248 Sancho II umre v izgnanstvu v Kastilji (Toledu).

5. AFONZO III 1247 – 1279 »O BOLONHÊS«, »O BRAVO« pogumni5.maj 1210 Coimbra, 16.Feb 1279 Alcobaça, Coimbra ali Lizbona1247 nasledi brata, Sancha II na prestolu – kot drugemu sinu mu prestol ni bil namenjen; živel je v Franciji, kjer se je poročil z grofico Boulogne. 1246 so postali konflikti med kraljem in papežem preveliki; papež ukaže zamenjavo kralja. Sancho II kot kralj ni bil preveč priljubljen, zato ni bilo težko izpolniti tega ukaza. Afonzo je postal kralj in Sancho je bil izgnan v Kastiljo; Afonzo se je odrekel francoskemu naslovu grofa in 1253 se je ločil od prve žene, grofice Boulogne.Da ne bi ponovil bratovih napak, je posebno pozornost namenil srednjemu razredu (to so bili trgovci in manjši zemljiški posestniki).1254 zbere CORTES v Leiriji – Cortes (stanovski zbor) sestavljajo plemstvo, srednji razred in predstavniki vseh dežel.Ustanovil je več mest, reorganiziral javno upravoNadaljeval je vojno proti muslimanom:→ 1249 zavzame Faro – konec mavrske navzočnosti KONEC REKONKISTEprvi uporablja naslov Kralj Portugalske in Algarve→ 1260 (1256??) glavno mesto prenese iz Coimbre v Lizbono1267 se s pogodbo iz Badajoza določi J meja med Portugalsko in Kastiljo na reki GUADIANA (kjer je še danes)

cerkve frančiškanskega in dominikanskega reda – gotika

6. DINIS I 1279 – 1325→ reformira templarje kot Kristusov red1288 univerza v Lizboni (kasneje Coimbri)

rojen 9.okt 1261 Lizbona, umrl 7.jan 1325 Santarém- najstarejši sin Afonza III in njegove 2. žene Beatris Kastiljske

- 1279 nasledi očeta na prestolu (star 18 let) – že kot prestolonaslednik je sodeloval tako v vojaških kot upravnih zadevah

- Dinis je uspel podpisati ugoden sporazum s papežem in tako končal večne konflikte s Cerkvijo – prisegel je, da bo branil interese Cerkve na Portugalskem. Na podlagi tega sporazuma je ponudil azil vitezom templarjem, ki so bili preganjani v Franciji; kot nadaljevanje vitezov templarjev ustanovi Kristusov red

- 1297 po vojnah za mesti Serpa in Moura s kastiljskim kraljem Ferdinandom podpiše sporazum o mejah Portugalske in Kastilje – ta sporazum velja še danes

- Posveti se notranji upravi države (rekonkista je bila zaključena) – glavna naloga je bila organizacija dežele, nova zakonodaja in centralizacija moči (novi zakoni civilnega in kazenskega prava so varovali predvsem nižje razrede pred zlorabo in izkoriščanjem)

- Kot kralj je potoval po deželi in osebno popravljal krivice in reševal probleme.- Ukazal je gradnjo številnih gradov, ustanavljal nova mesta in podeljeval

privilegije starim.Skupaj z ženo, IZABELO ARAGONSKO, je skušal izboljšati življenje revnim; ustanovil je številne socialne inštitucije

7. AFONSO IV 1325 – 1357→ 1340 porazi maroškega sultana pri Río Salado→ 1341 odkritje Kanarskih otokov

8. PEDRO I 1357 – 1367→ Fernando I je njegov zakonski sin, João I Avis pa nezakonskiINÉS DE CASTRO

9. FERNANDO I 1367 – 1383→ Burgundska hiša doseže najnižjo točko – njegova hči Beatriz se pri 12 letih poroči s kastiljskim kraljem Juanom I, ki ob Fernandovi smrti terja portugalski prestol

Dinastija AVIS (1385 – 1580)

1. JOÃO I AVIŠKI 1385 – 1433 (Ivan I Aviški)→ nezakonski sin Pedra I→ 1385 bitka pri Aljubarroti – premaga kastiljsko vojsko Juana I, moža nečakinje Beatriz→ 1386 WINDSORSKI SPORAZUM z Anglijo→ poroči se s Filipo Lancastersko→ ima 6 otrok, njegov 3 sin je HENRIK POMORŠČAKBatalha – zrela gotika

2. DUARTE I 1433 – 1438→ Henrik Pomorščak (1396 – 1460)

3. AFONZO V 1438 – 1481→ Henrik Pomorščak (1396 – 1460)

4. JOÃO II 1481 – 1495→ eden najmogočnejših kraljev iz vladarske hiše Avis→ 1487/88 BARTOLOMEO DIAZ objadra Rt Dobrega Upanja→ Portugalska stavi na J smer; zavrnejo ponudbo Krištofa Kolumba, da bi poiskal Z morsko pot (»Novi Svet« odkrije zato 1492 po naročilu Španije – kraljica Izabela)→ 1494 pogodba iz Tordesillasa

5. MANUEL I 1495 – 1521→ 1498 VASCO DA GAMA pristane na indijski obali - MELAKA, GOA, MACAO→ l. 1500 Pedro Alvarez CABRAL odkrije BRAZILIJO→ manuelinska arhitektura

6. JOÃO III 1521 – 1557→ zaton portugalskega »zlatega obdobja kolonializma«→ njegova sestra, dona Isabel, se poroči s španskim kraljem Karlom V→ João III ima 10 otrok, preživi samo eden, Sebastião

7. SEBASTIÃO I 1557 – 1578→ l. 1557 ima komaj 3 leta; namesto njega vlada Katarina Avstrijska, vdova Joãa III→ prevzame prestol s 14 leti→ 1578 - 24-leten ubit v bitki pri Alcázarquiviru

8. Kralj – kardinal HENRIQUES 1578 – 1580→ star, živi samo dve leti

1580 – umre portugalski nacionalni pesnik CAMÕES

Španski kralji (1580 – 1640) – personalna unija

1. FILIP II Španski 1580 – 1598 (Filip I Portugalski)→ združi Španijo in Portugalsko v personalno unijo 2. FILIP III 1598 – 1621 (Filip II Portugalski)→ na Portugalskem je v času svoje vladavine - 23 letih - samo 1x (1619)3. FILIP IV 1621 – 1640 (Filip III Portugalski)→ obišče Portugalsko l.1640, da bi s portugalskimi vojaki zatrl upor v Kataloniji→ sledi upor v Lizboni, preženejo španskega guvernerja in izberejo novega kralja iz družine Bragança

Dinastija BRAGANÇA 1640 - 1910

1. JOAO IV 1640 – 1656 (do svoje smrti) »O Restaurador«- naslov Vojvoda Braganca, njegov oče umrl blazen (1. vojvoda Braganca je bil

njegov nezakonski sin)- po volji ljudstva je prevzel portugalski prestol 1.decembra 1640 (pred njim

španski kralj Filip IV); sledila je vojna (portugalska restavracijska vojna), ki se konča šele 1668

1644 Bitka pri Badajozu: zavrnejo špansko invazijodo 1654 zasedejo nazaj večino Brazilije (prej Nizozemska)

- pokrovitelj (mecen) glasbe in umetnosti, tudi skladatelj. Imel je veliko knjižnico (uničena v potresu 1755)

2. AFONZO VI 1656 – 1667 »Zmagoviti« (Victorious)- pri 3.letih je po bolezni ostal delno paraliziran in mentalno neuravnovešen- 1653 je umrl nj.starejši brat Teodosio (princ Brazilije) in Afonzo je postal novi

prestolonaslednik (star 10 let)- 1656 nasledi očeta, star komaj 13 let (mati Luiza je regentka; zaradi Afonzove

neuravnovešenosti in nezainteresiranosti ostane regentka 6 let, do 1662)- spospadi s Španijo- 1658 Nizozemska prevzame Sri Lanko – v zameno za nadzor nad Sri Lanko

Nizozemska prepusti Portugalski Brazilijo- Bombay in Tanžir dobi Anglija (Afonzova sestra KATARINA BRAGANCA se

poroči z angl.kraljem Karlom II in dobi ti dve koloniji za doto; tako pride v Anglijo ČAJ

- Poroči se 1666; 1667 je žena prosila za razveljavitev zakona (zaradi kraljeve impotence) in razveljavitev dobila. Znova se je poročila s kraljevim bratom Pedrom (bodoči Pedro II)

- Pedro postane regent, Afonzo je izgnan na Azore za 7 let; vrne se malo pred smrtjo. Umre v Sintri 1683.

3. PEDRO II 1667 – 1706 mlajši brat Afonza VI- 1668 postane regent (Afonzo znori) in zapre/izžene brata do njegove smrti 1683- odkritje rudnikov srebra v Braziliji- 16.maj 1703: Portugalska in Anglija podpišeta METHEUNSKI SPORAZUM –

trgovski sporazum, ki je podelil obojestranske trgovske privilegije (predvsem glede portugalskega vina in angleškega tekstila. Kasneje ta sporazum pomeni ogromen vpliv Anglije v portugalski ekonomiji)

- december 1703: vojaška zveza Anglije, Portugalske in Avstrije za invazijo v Španijo (1706 zavzamejo samo Madrid, a so na koncu poraženi)

- Pedro II je nasledil bratov prestol in tudi njegovo ženo. Imata hčer, princeso Izabello Luizo (1669 – 1690); imenovali so jo »a Sempre-Novia« (vedno zaročena) zaradi neštetih »projektov« poroke, ki nikoli niso bili izvedeni; mlada umre

- 1683 umre kraljica Maria-Francoise, Pedro II se še enkrat poroči- 2.žena Maria Sophia (1666 – 1699) – njeni sestri poročeni z Leopoldom I

Avstrijskim in Karlom II Španskim- imata 6 otrok (prej je bil tako dolgo brez dediča, da je dinastija Bragança skoraj

izumrla)

4. JOAO V 1706 – 1750- na prestolu nasledil očeta, Pedra II, ko je bil star 17 let- poročil se je z Marijo Ano Avstrijsko (hčerko Leopolda I), svojo sestrično in

tako okrepi zvezo z Avstrijo- mir s Francijo 1713 in s Španijo 1715- krepitev kraljeve moči predvsem zaradi DOHODKOV IZ KOLONIJ (zlato in

diamanti iz Brazilije – 1/5 je bila kraljeva last!)- postane ABSOLUTNI MONARH – nenadno bogastvo mu to omogoča; ne rabi

sklicevati »CORTES«; CENTRALIZEM (z močno opozicijo plemstva in cerkve)- gradi razkošno palačo (MAFRA) – kot Portugalski Versailles; nikoli ne doseže

blišča Ludvika XIV- ustanavlja manufakture, da bi okrepil šibko gospodarstvo; podpira umetnost in

intelektualce (ustanovljena Kraljeva akademija)- 2.pravili zunanje politike:

- »politična nevtralnost v evropskih konfliktih«- »pogajanja z Vatikanom« - stalna pogajanja, da bi ga Vatikan priznal za pravega kralja; ogromne vsote je porabil za podkupnine cerkvenih uradnikov doma in v VatikanuVatikan končno prizna Portugalsko 1748 (papež Benedikt XIV) in Joao V dobi titulo »nadvse veren kralj«

- 6 let pred smrtjo (1744) ima srčni infarkt in ostane delno paraliziran, ne more več posegati v politiko, njegovi ekonomski ukrepi postanejo neefektivni (vse je bilo odvisno od njega)

- umre 31.julija 1750 v Lizboni, nasledi ga sin JOSE

5. JOSE I 1750 – 1777 reformator »O REFORMADOR«- rojen 1714 kot tretji otrok; oče Joao V, mati Ana Marija Avstrijska (imel

starejšega brata, ki je umrl star 2 leti)- 1729 se poroči s špansko princeso (Marianne Victoria Borbonska); njegova

sestra Barbara se poroči z bodočim španskim kraljem Ferdinandom VI- ima 4 hčere, brez sinov

- Jose I je bil predan cerkvi in operi. Prestol je nasledil pri 35 letih in oblast predal v roke svojemu prvemu ministru, MARKIZU POMBALU

- Najstarejšo hčer je imenoval za prestolonaslednico (MARIA FRANCISCA) – postane princesa Brazilije (tradicionalno naslov prestolonaslednika)

- Markiz Pombal je poskušal Portugalsko spet postaviti ob bok preostalim evropskim velesilam – ekonomsko, socialno, kolonialno... poleg tega pa utrdi lastno moč in položaj. Več plemiških družin naj bi kovalo zaroto – atentat na kralja: Pombal je dobil pooblastila, da se znebi družine Tavora (nj. osebni sovražniki) in za IZGON JEZUITOV l. 1759: s tem je dobil nadzor nad šolstvom in pa cerkvenim bogastvom

- LIZBONSKI POTRES 1755, 1. november: 100.000 ljudi umre- Po potresu dobi JOSE I resne napade klavstrofobije – znotraj stavb se ne počuti

več dobro, cel dvor preseli v kompleks šotorov pri palači Ajuda- Prestolnica je ponovno pozidana (povezano z velikimi stroški), kip kralja na

glavnem trgu- JOSE I umre 1777 – prestol zasede Maria I in Pombalova »železna vladavina« se

zelo hitro zaključi.

6. MARIA I 1777 – 1792 »Nora«+ PRINC PEDRO III (njen stric)Maria I je bila navdih za najbolj pikantne govorice o palači v Queluzu: tam je živela večino časa svoje vladavine praktično nora. Kot najstarejša hči Joseja I je nasledila prestol in se poročila s stricem. Resno je vzela svojo vlogo kraljice, čeprav je trpela zaradi napadov melanholije. Po smrti sina, prestolonaslednika Joseja (umrl je zaradi koz) je popolnoma znorela - obiskovalci so bili pretreseni zaradi njenih krikov agonije in norosti, ki so odmevali po parku. Od vseh evropskih dvorov tedanjega časa je imela najboljši koncertni orkester; med koncerti se je vozila s čolnom po umetnem kanalu... Tudi njena snaha, Charlota Joaquina, je bila precej bizarna. Po invaziji Francozov 1807 jo je njen mlajši sin, princ Joao, regent od l. 1792, vzel s sabo v Brazilijo.

PEDRO III (rojen 1717, umrl 1786) “INFANTE PEDRO”- Poroči se z nečakinjo Mario I, ki nasledi njegovega brata na prestolu in vlada ob

njeni strani; vendar pa ni pokazal kakšnega posebnega interesa za vladanje; čas je raje porabil za lov in versko-duhovne zadeve.

- Z Mario I sta imela 6 otrok

MARIA I vlada skupaj z možem / stricem, mlajšim bratom svojega očeta, Pedrom III- Že ko je njen oče, Jose I, nasledil prestol, jo imenuje za prestolonaslednico in s

tem za Princeso Brazilije (nima pa tudi naslova Vojvode Bragance)- 6.junija 1760 se poroči s svojim stricem, očetovim mlajšim bratom, Pedrom III- 1777 postane prva kraljica Portugalske in Algarve

- Njen prvi vladarski ukrep je bila razrešitev nepriljubljenega Markiza Pombala (le-ta je bil nepriljubljen zaradi obračuna z družino Tavora)

- 1782 postane Portugalska članica “lige oborožene nevtralnosti”- MARIA I je trpela “napade manične religioznosti in melanholije”, zaradi česar ni

več mogla opravljati svojih dolžnosti – njen prvorojeni sin Jose umre za kozami l 1788

1799 postane regent njen sin, PRINC JOAO (v bistvu vlada že od 1792)- 13.november 1807: portugalska kraljeva hiša pobegne v Brazilijo (Princ Joao

zavrne priključitev Portugalske kontinentalni blokadi Britanije in sledi francosko španska invazija pod poveljstvom Napoleonovega maršala Junota)

- JUNOT postane guverner Portugalske- 1.avgust 1808: ARTHUR WELLESLEY, kasnejši VOJVODA WELLINGTON

s svojo armado pristane v Lizboni – začne se vojna. Wellesley zmaga v bitki pri Vimeiru (30.avgust 1808), vendar je njegov dosežek izničen s podpisom sporazuma v Sintri. Kot Vojvoda Wellington se vrne na Portugalsko 22.aprila 1809, portugalske sile pod britanskim poveljstvom se odlikujejo pri bojni črti TORRES VEDRAS (1809-1810); sledi invazija v Španijo in Francijo

- 1815 je Brazilija proglašena za kraljestvo (povzdignjena iz statusa kolonije) in MARIA I je imenovana za KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PORTUGALSKE, BRAZILIJE IN ALGARVE

- 1815 premagan Napoleon; Maria I z družino ostane v Braziliji in 1816 umre v Rio de Janeiru

Princ Regent Joao postane kralj JOAO VI Portugalske, Brazilije in Algarve

7. PRINC JOAO 1792 – 1816 (regent) → 8. JOAO VI 1816 – 1826drugi sin Marie I in Pedra III (rojen 1769, ko je bila še Maria Francisca Portugalska, Princesa Brazilije); njun prvorojeni sin Jose umre 1788 (poročen je bil s svojo teto, nista imela otrok)

- 1792 Joao prevzame vladanje v materinem imenu (Maria I zapade v duševno bolezensko stanje, morda zaradi porfirije), vendar za to vlogo ni pripravljen

- 1799 prevzame titulo REGENTA, ki jo obdrži do materine smrti 1816- 1807 invazija Francozov – kraljeva družina pobegne v Brazilijo (spremljejo jih

britanske ladje)- Joao je poročen s špansko princeso (Charlota Joaquina Španska) – gre z njim v

Brazilijo, čeprav sta Španija in Portugalska v vojni; imata 9 otrok- 1816 postane Joao JOAO VI, kralj Portugalske, Brazilije in Algarve- V Braziliji ostane do 1820 (16.decembra 1815 povzdigne Brazilijo v

enakovredno kraljestvo)- Na Portugalskem se širi nezadovoljstvo, rezultat nemirov je »mirna revolucija«

24.avgusta 1820 – razglašena je USTAVNA VLADAVINA- 1821 se JOAO VI vrne na Portugalsko in zapriseže novi ustavi- 1821 in 1823 mora zatreti upore, ki jih vodi njegov mlajši sin, MIGUEL

- 1824 Miguela izžene- starejši sin, PEDRO, medtem razglasi neodvisnost Brazilije (7.september 1822)

– razglasi se za CESARJA – Cesar PEDRO I BRAZILSKI- Joao VI se temu upira do 29.avgusta 1825, ko prizna Pedra I (v upanju, da bo po

njegovi smrti Portugalska ponovno združena z Brazilijo v dvojno monarhično zvezo)

- 26.marca 1826 JOAO VI umre, nasledi ga sin Pedro kot kralj PEDRO IV PORTUGALSKI

PEDRO IV PORTUGALSKI marec 1826 – maj 1826 (cesar Pedro I Brazilski)- Rojen 1798, v času francoske revolucije v Queluzu (njegov oče je bil ob

njegovem rojstvu princ-regent, od 1816 João VI. Pedro je bil njegov drugi sin - prvi sin Antonio Francisco je umrl 1801, star 6 let). Umrl 1834 v Queluzu (tuberkuloza, v sobi »Don Kihota«).

- 1807, ko ima 9 let, se družina preseli v Brazilijo in ostane tam 13 let – prisotnost kraljeve družine spremeni Rio de Janeiro v prestolnico (uradno 1815)

- 1816 umre Marija I, Pedro postane prestolonaslednik obeh kraljestev (Portugalske in Brazilije)

- 5.novembra 1817 se v Riu poroči z Marijo Leopoldino, Nadvojvodinjo Avstrije- kralj João VI se v 20.letih 19.stol. vrne na Portugalsko; princ Pedro ostane v

Braziliji kot regent. Brazilija izgubi veliko privilegijev, kar podžge lokalne nacionaliste. Regent princ Pedro se jim pridruži in celo podpre upor portugalskih konstitucionalistov v Portu 1820.

- Pedro zavrne vrnitev na Portugalsko (kamor ga pokliče sodišče), zato mu odvzamejo naslov regenta – to izve 7.septembra 1822 na povratku v Rio iz São Paola (na bregu reke Ipiranga je potegnil meč in razglasil »neodvisnost ali smrt«!)

- 12.oktobra 1822 je bil razglašen za CESARJA BRAZILIJE in kronan 1.decembra.

- prva leta neodvisne Brazilije so bila zelo težavna. Dom Pedro si je nadel naslov cesarja, ne kralja – da bi povdaril drugačnost Brazilije in posnemal Napoleona, ki je idejo »cesarstva« namesto kraljestva povezal s francosko revolucijo in modernostjo.

- Pedro je moral krmariti med kozmopolitanskim Riom in konzervativnim, patriarhalnim ostankom dežele. Kmalu je pozabil svoje liberalne ideale – sprejel je ustavo (1824), ki mu je podelila oblast (predvsem za kontrolo fevdalnega severa). Veliko provinc, predvsem na severu, je podpiralo zvezo s Portugalsko. Republikanci so nasprotovali; 1825 se med vojno z Argentino odcepi provinca Cisplatine (postane Urugvaj)

- Pedro je imel tudi veliko afer, kar je škodilo njegovemu ugledu (imel je 8 otrok s prvo ženo, l.1829 se je drugič poročil z Amelie de Beauharnais von

Leuchtenberg – z njo ima 1 hčer. Poleg tega je imel še 9 nezakonskih otrok – enega z nuno na Portugalskem, 5 z ljubico Domitilo in 1 z njeno sestro...).

- Ob smrti očeta (Joao VI) se Pedro odloči, da bo »podedoval« tudi Portugalsko (10.marca 1826 – s tem je zanikal lastno ustavo)

- Že 28.maja 1826 mora abdicirati – v korist svoje hčerke, MARIJE II – ta ima takrat komaj 7 let. Pedro imenuje svojega brata Miguela za namestnika, pod pogojem, da se bo poročil z Marijo

- 1831 odstopi tudi z brazilskega prestola v korist sina, Pedra II (takrat starega 5 let, dobi naslov Pedro II Brazilski). Vrne se na Portugalsko; bori se proti bratu Miguelu in 1834 vrne portugalski prestol hčerki Mariji II. Umre 1834 v Queluzu.

9. MIGUEL I 1828 – 1834- mlajši sin kralja Joãa VI- bil je kozervativen in privrženec Metternichove Avstrije. Vodil je dva upora proti

svojemu očetu v 1820-tih, na koncu obsojen na izgnanstvo- 1826 umre João VI. Miguel je bil zaročen s svojo mlado nečakinjo, kasnejšo

Marijo II (takrat je imela 7 let; obenem je postala portugalska kraljica – njen oče, Pedro IV oz. Pedro I Brazilski, se je v njeno korist odrekel kroni)

- Miguel se je razglasil za REGENTA in prevzel prestol (23.junij 1828); preklical je ustavo, ki jo je sprejel njegov brat

- Iskal je mednarodno potrditev in zavezništvo za svoj režim, a vlada Vojvode Wellingtona v Angliji je padla l.1830, preden je uspel dobiti njeno priznanje

- 1831 nj. brat Pedro I Brazilski odstopi z brazilskega prestola (v korist 5-letnega sina, ki postane Pedro II Brazilski)

- Pedro okupira Azore in od tam začne pomorski napad na Portugalsko – sledi 3-letna državljanska vojna (»vojna dveh bratov«). Po treh letih se je Miguel prisiljen odreči prestolu (26.maj 1834) in spet je obsojen na izgnanstvo

- Marija II spet dobi portugalski prestol- 1838 je sprejeta nova monarhična ustava, ki ni kasneje nikoli preklicana – s

členom 98. je ta ustava izločila stransko linijo kralja Miguela I Portugalskega in vse njegove potomce iz dednega nasledstva

- Miguel je preostanek življenja preživel v izgnanstvu. Umrl je l.1866 v Nemčiji (Karlsruhe).

10. MARIA II DA GLORIA 1826 - 1828in 1834 – 1853, od 1836 s Ferdinandom

- Rojena 1819 v Riu, umrla pri porodu 1853 v Lizboni

- Hči Pedra I Brazilskega (od 1822) in bodočega Pedra IV Portugalskega ter kraljice Marije Leopoldine, avstrijske nadvojvodinje (hčerke avstrijskega cesarja Franca I).

- Marca 1826 je umrl kralj Dom João VI – njegova smrt povzroči nasledstveno krizo (njegov naslednik, princ Pedro, je že 1822 razglasil neodvisno cesarstvo Brazilijo; mlajši sin, Miguel, je bil že več let v izgnanstvu v Avstriji, ker je vodil več uporov proti očetu)

- Kralj Joao VI je pred smrtjo imenoval svojo hčer (Isabel Marijo) za regentko, dokler ne pride »zakoniti dedič«; ni pa povedal, kdo naj bi ta »zakoniti dedič« bil (Pedro, uporni liberalni cesar Brazilije ali Miguel, konservativni absulutistični princ v izgnanstvu?)

- Večina prebivalstva je menila, da je Pedro dedič prestola; vendar bi Pedro nabrž spet združil Portugalsko in Brazilijo

- Pedro se je zavedal, da bi njegovi nasprotniki raje videli na prestolu Miguela, zato se je prestolu odpovedal v korist svoje najstarejše hčere, MARIJE DA GLORIE, ki je imela šele 7 let – Marija naj bi se poročila s stricem Miguelom, ta pa bi moral v zameno sprejeti liberalno ustavo in kot regent vladati do njene polnoletnosti.

- Miguel se je s tem načrtom strinjal; a po vrnitvi na Portugalsko je 1828 odstavil Marijo, se razglasil za kralja in izbrisal liberalno ustavo

- Marija da Gloria je v tem času potovala po evropskih dvorih (od 1828 do 183, se razglasil za kralja in izbrisal liberalno ustavo

- Marija da Gloria je v tem času potovala po evropskih dvorih (od 1828 do 1834 – od 9. do 15. leta) – bila je pri dedu, Francu I Avstrijskem na Dunaju, v Londonu, Parizu...

- 1931 se Pedro odpove brazilskemu prestolu v korist 5-letnega sina, ki postane Pedro II Brazilski)

- Iz baze na Azorih napade Miguela in ga 1834 prisili k odstopu- MARIJA II DA GLORIA spet dobi portugalski prestol, njen zakon z Miguelom

je razveljavljen- Prvi mož Auguste Charles, 2. vojvoda Leuchtenberg (vnuk cesarice Josephine,

brat njene mačehe – druge žene njenega očeta Pedra I Brazilskega, s katero se je poročil 1829); Marija in Auguste Charles sta se poročila 1835, umrl je kmalu po poroki (2 meseca)

- Drugi mož FERDINAND OF SAXE-GOTHA, poročila sta se 1835 (oba imela 16 let); imela 11 otrok. Ferdinand postane »sovladar« - ta naslov mu je bil po portugalski navadi dodeljen ob rojstvu prvega otroka – prestolonaslednika

- Revolucionarni nemiri 1846, ki jih kraljeva vojska l.1847 zatre; 1848 ni večjih nemirov

- Med Marijino vladavinoi je sprejet »akt o javnem zdravju« - naperjen proti širjenju kolere

- Poskuša izboljšati izobrazbo

- Ves čas je bila noseča – zdravniki so jo opozarjali na komplikacije, a jih ni poslušala (že njena mati je umrla na porodu); sama je umrla na porodu 1853, stara 34 let; imela je 11 otrok v 18 letih zakona (4 umrli ob rojstvu)

- Marija II je ostala v spominu kot dobra mati in prijazna oseba; veljala je tudi za veliko lepotico svojega časa

- Kasneje so ji dali vzdevek »dobra mati«.FERDINAND II PORTUGALSKI

- Rojen 29.oktober 1819, umrl 15.december 1885- Sovladar Marije II da Gloria- Po portugalskem zakonu mož kraljice ni mogel imeti naslova »kralj« dokler

se ni rodil otrok (zato Marijin 1.mož ni nikoli imel tega naslova). Šele po rojstvu kasnejšega Pedra V je dobil naslov Ferdinand II Portugalski

- Marija II je imela pravo vladarsko moč, vendar pa sta bila dober vladarski par – Ferdinand je vladal kot regent med njenimi pogostimi nosečnostmi.

- Ob smrti Marije II je Ferdinand uradno postal regent – najstarejši sin Pedro je imel 16 let

- l. 1869 se je poročil z operno pevko, Eliso HENSLER; imela sta hčerko; Elisa je po njegovi smrti podedovala večino njegovega premoženja

Hiša SAXE-COBURG-BRAGANÇA – po mnenju nekaterih zgodovinarjev je to 4 dinastija

11. PEDRO V 1855 – 1861- najstarejši sin Marije II, nasledi jo na prostoru ko dopolni 18 let- bil je zelo delaven monarh; pod vodstvom svojega očeta (Ferdinanda Saxe-

Coburg Gotha) je poskušal radikalno modernizirati portugalsko državo in infrastrukturo – gradijo se ceste, telegrafi, železnice, izboljšujejo se zdravstveni pogoji

- umre pri 24 letih zaradi kolere (enako njegov mlajši brat Ferdinand, star 15 let)- Pedro V je bil poročen, a brez otrok; na prestolu ga nasledi brat Luis (star 23 let)

12. LUIS I 1861 – 1889- bil je izobražen mož, pisal je poezijo, ni pa imel posebnega talenta za politiko- njegovo vladanje ni imelo posebnega učinka, menjale so se prehodne vlade –

včasih »progressives« (liberalne) včasih »regeneratores« (konservativne) – h konservativnim se je nagibal tudi sam Luis; po 1881 jim zagotovi dolg mandat v vladi

- njegovo vladavino zaznamuje stagnacija Portugalske – dežela začne še bolj resno zaostajati za narodi Z Evrope (tako glede izobrazbe, politične stabilnosti, tehnološkega napredka kot tudi ekonomskega razvoja) + težave v kolonijah

- Luis je bil mož znanosti, njegova strast je bila oceanografija: ustanovil je enega prvih akvarijev »AQUARIO VASCO DA GAMA« v Lizboni (še zmeraj odprt za javnost, ima veliko zbirko, skupaj z 10m dolgim lignjem) – veliko denarja je namenil za raziskovalne ladje, ki so zbirale primerke z vseh svetovnih oceanov

- Poročil se je z Marijo Pijo Savojsko (hčerko italijanskega kralja Victorja Emanuela II), imela sta 2 sina

13. CARLOS I 1889 – 1908- bil je inteligenten, a zelo ekstravaganten. Prestol je nasledil s 26.leti- njegova vladarska politika, zapravljivost in izvenzakonske afere so zapečatile

usodo portugalske monarhije- kolonialni sporazumi z Anglijo so sicer stabilizirali situacijo v Afriki, a doma je

Portugalska 2x bankrotirala (14.junija 1892 in spet 10.maja 1902), kar je povzročilo nemire v industriji, odpor socialistov in republikancev ter kritike monarhije v tisku (Carlos I je kot odgovor imenoval Joaa Franca za 1. ministra in sprejel razpustitev parlamenta)

- 1.februarja 1908 se je kraljeva družina vračala iz palače Vila Voçosa v Lizbono. Potovali so s kočijo v Almado in nato s čolnom čez Tejo; s čolna so stopili v Cais do Sodre; na poti do palače je šla njihova kočija čez Terreiro do Paço. Ob prečkanju trga sta najmanj dva moža streljala na kočijo (Alfredo Costa in Manuel Buiça). Kralj je bil takoj mrtev, prestolonaslednik Luis Filipe smrtno ranjen, princ Manuel pa ranjen v roko. Stražarji so na mestu atentata ustrelili oba atentatorja; bila sta člana republikanske stranke. Prestolonaslednik Luis Filipe je umrl čez 20 minut;

- nekaj dni po atentatu je bil princ Manuel razglašen za kralja – zadnjega v dinastiji Bragança

- Carlos je bil poročen s princeso Amelie de Orleans (kraljica Amalija), imela sta 3 otroke: Luis Filipe, Manuel II in Marija Anna. Imel naj bi še nezakonsko hčer, ki se je pojavila šele leta kasneje (Hilda Toledano, aka Maria Pia Bragança)

14. MANUEL II 1908 – 1910- nasledil je prestol po atentatu na očeta in brata 1908- odstavil je 1. ministra / diktatorja Joãa Franca in celotno vlado- razglasil je proste volitve, republikanci in socialisti so dobili večino- 4.oktobra 1910 je izbruhnila revolucija- Manuel II se je zatekel v Gibraltar (pod angleško oblastjo); palača je bila

obstreljevana. Živel je v eksilu v Veliki Britaniji. 1913 se je poročil, umrl je relativno mlad (43 let) in brez otrok v Angliji

- Pred smrtjo je priznal bratranca iz stranske rivalske veje, vojvodo Bragança (Duarte Nuno) za prestolonaslednika; Manuelova mati Amalija je bila krstna botra sinu Duarta Nuna – Duarte se je poročil s sestrično iz brazilske veje.

- Danes vojvoda Bragança živi v Sintri.

PREDSEDNIKI:1. TEOFILO BRAGA 1910 - 19112. MANUEL JOSE DE ARRAIGA 1911 - 19153. TEOFILO BRAGA 1915 4. BERNARDINO MACHADO 1915 – 19175. SIDONIO PAIS 1917 – 19186. JOAO DA CANTO E CASTRO 1918 – 19197. ANTONIO JOSE DE ALMEIDA 1919 – 19238. MANUEL TEXTEIRA GOMEZ 1923 – 19259. BERNADINO MACHADO 1925 – 192610.provizorna vlada 192611.ANTONIO CARMONA 1926 – 195112.FRANCISCO CRAVEIRO LOPES 1951 – 195813.AMERICO TOMAS 1958 – 1974

PO REVOLUCIJI:1. ANTONIO DE SPINOLA 19742. FRANCISCO DA COSTA GOMES 1974 – 19763. ANTONIO RAMALHO EANES 1976 – 19864. MARIO SOARES 1986 – 19965. JORGE SAMPAIO 1996 – 20066.