SMUČANJE NORVEŠKE SMUČANJE NORVEŠKE KRALJEVE DRUŽINEKRALJEVE DRUŽINE

Pripravil Aleš Guček - Smuček

Smučanje je bila na Norveškem v od okoli leta 1.000 po našem štetju srednjem veku veščine, ki so jo vitezi morali obvladovati. Po letu 1.2000 so smučanje uvedli tudi v norveško vojsko.

Norveški kralj Haakon je zelo rad smučal že od zgodnje mladosti (konec 19. stoletja). Kralju je sledila kraljica Maud. Ženskost se je morala odražati tudi na smučanju s krilo, korzetom tako modnemu stezniku, ki je skoraj preščipnil pas.

Pric Olav je dobro shodil, ko sta oče Haakon in mama Maud postavila na smuči. Izkušnje je dobil tudi s padci, ki mu niso vzeli poguma.

V Vseh kraljevih družinah so morali služiti vojake. Kralj je izbiral med oficirji, kdo jih bo uvedel v športne veščine. Haakon je izbral kapetana Karla Rololl za poučevanje smučanja, ker je obvladal ne samo smučanje temveč tudi znal učiti ta šport (1907).

Kraljeva družina s prijatelji na smučarskem izletu. Roll je zadnji v vrsti, da je nadzoroval drsenje na smučeh.

Kralj Haakon je zelo podpiral Smučarsko zvezo Norveške. Logo SZN (Norsk Ski Forbund) je imel Birkebeinerje: birke je breza, bein je noga, ker so imeli pod koleni hlače ovite z brezovim lubjem in to povezano s trakom iz lubja, da se sneg ni oprijemal hlač.

Birkebeinerji na smučarskem pohodu.

Princ Olav star tri leta. Princ Olav je kmalu spoznal, da so skoki nadgradnja osnovnih korakov po ravnici.

Kapetan Roll se je zavedal, da mora princ obvladati tudi spuste po hribu in ne samo hoje, teka in skokov na smučeh.

Oče kralj Haakon pa se je medtem posvečal norveškim vojakom.

Major Nicolai Ramm Østgaard (izg. Östgord), predsednik Norveške smučarske zveze in kasneje Mednarodne smučarske zveze je sprejel v vojaške vrste na služenje vojaškega roka princa Olava.

Princ Olav na vojaškem smučarskem pohodu.

Princ Olav se je utrjeval tudi pri -30 stopinj celzija.

Princ Olav je krono očeta Haakona prejel kaj kmalu. Kraljeva vloga se mu je zdela postranskega pomena. Ostal je zvest smučanju.

Člani kraljeve družine in spremljevalci so redno hodili vsako leto na tekme v tekih in skoki na Holmenkollen pri Oslu. Z leve princ Olav in kralj Haakon. Opazna je skromna kraljeva tribuna.

Kraljeva družina, prijatelji in vojaki so vztrajali med sneženjem in hudim mrazom do konca tekem.

Kralj Olav je bil, strasten kadilec in veliko slik je s „čikom“ v ustih.

Princ Olav leta 1928 med skakalno tekmo na Holmenollnu.

Kralj Olav je skoraj vedno smučal ne tekaških iz Osla na Holemnkollen, da si je ogledal tradicionalne tekme. S tem je budil narodno smučarsko zavest.

Kralj Olav je izredno rad imel svojega zvestega spremljevalca. Blizu skakalnice na Holmenkollnu je spomenik obeh.

Kraljeva družina je spoštovala smučarsko zgodovino Norveške, ki je bila najbolj nazorno povedana v sagah. Kako težko je bilo življenju na severu izraža obraz gozdarja.

Čeprav revna Norveška je bil norveški kralj lastnik rudnika srebra v Kongsbergu. Tega je podaril Norveški. Kako skromno je živel kot kralj kaže na sliki njegova zimska „rezidenca“.

Kralj Olav je podaril vso svojo smučarsko opremo Smučarskemu muzeju Holmenkollen. Dopolnil jo je še njegov sin, danes kralj Harald, ki nadaljuje tradicijo dedka in očeta.

Kralj Olav se je peljal sam brez spremstva z vlakom na smučanje. Kupil je karto, kot vsi potniki.

S starim slovenskim S starim slovenskim smučarskim pozdravom smučarskim pozdravom

SMUK !