poslovni in finanČni naČrt -...

POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT

ZA LETI 2016-2017 SLOVENSKEGA REGIONALNO RAZVOJNEGA SKLADA

Številka dokumenta: 012-19/2015-5

Ribnica, november 2015

i

VSEBINA

1 POVZETEK .................................................................................................................................................... 1

2 POSLOVNI NAČRT ZA LETI 2016 IN 2017 ................................................................................................... 4

TEMELJNA IZHODIŠČA DELOVANJA SKLADA................................................................................... 4

Osebna izkaznica .............................................................................................................................. 4

Ustanovitev in preoblikovanje sklada ................................................................................................. 4

Pravne podlage delovanja ................................................................................................................. 4

2.1.3.1 Temeljni predpisi ....................................................................................................................... 4

2.1.3.2 Temeljni interni akti ................................................................................................................... 6

Strateške podlage za pripravo Poslovnega in finančnega načrta za leti 2016-2017 .......................... 6

Dejavnost Sklada ............................................................................................................................. 10

Poslanstvo, vizija in strateške usmeritve.......................................................................................... 11

Upravljanje Sklada ........................................................................................................................... 12

Financiranje Sklada ......................................................................................................................... 12

CILJ SKLADA NA PODROČJU SPODBUD ......................................................................................... 12

Oblike finančnih instrumentov .......................................................................................................... 13

Programi spodbud ........................................................................................................................... 14

2.2.2.1 Spodbude za podjetništvo ....................................................................................................... 14

2.2.2.2 Spodbude za občine ............................................................................................................... 16

2.2.2.3 Spodbude za kmetijstvo .......................................................................................................... 16

2.2.2.4 Spodbude za avtohtoni narodni skupnosti .............................................................................. 17

2.2.2.5 Spodbude za pred-financiranje ............................................................................................... 18

2.2.2.6 Spodbude za regijske garancijske sheme ............................................................................... 19

Pregled načrtovanega obsega spodbud .......................................................................................... 20

CILJ SKLADA NA PODROČJU UVAJANJA NOVIH PRODUKTOV OZIROMA SODELOVANJA PRI

DRUGIH PROJEKTIH ....................................................................................................................................... 21

Priprava in izvedba projektov, sofinanciranih iz sredstev EU in sredstev izven proračuna EU ........ 21

Finančni instrumenti ......................................................................................................................... 22

Priprava in izvedba projektov, sofinanciranih iz državnega proračuna ............................................ 22

CILJ SKLADA NA PODROČJU EVROPSKIH RAZVOJNIH PROCESOV ........................................... 23

Sodelovanje v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2007-2013 kot Organ za

potrjevanje ..................................................................................................................................................... 23

Sodelovanje v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2014-2020 kot Organ za

potrjevanje ..................................................................................................................................................... 24

CILJ SKLADA NA PODROČJU SPLOŠNEGA POSLOVANJA ............................................................ 25

Notranja organizacija dela ............................................................................................................... 25

Aktivnosti glede certifikata ISO ........................................................................................................ 28

Nadzor in spremljanje investicijskih projektov .................................................................................. 28

Zunanje komuniciranje ..................................................................................................................... 29

Informacijski sistem ......................................................................................................................... 30

3 FINANČNI NAČRT ZA LETI 2016-2017 ....................................................................................................... 30

RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................................................................................... 31

Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov ............................................................................ 31

Izkaz računa finančnih terjatev in naložb ......................................................................................... 34

Izkaz računa financiranja ................................................................................................................. 35

Bilanca stanja .................................................................................................................................. 36

POJASNILA K FINANČNEMU NAČRTU ZA LETI 2016-2017 ............................................................. 37

Izkaz prihodkov in odhodkov ............................................................................................................ 37

3.2.1.1 Prihodki ................................................................................................................................... 37

3.2.1.2 Odhodki ................................................................................................................................... 38

3.2.1.3 Poslovni izid ............................................................................................................................ 40

Izkaz računa finančnih terjatev in naložb ......................................................................................... 40

ii

Izkaz računa financiranja ................................................................................................................. 40

Bilanca stanja .................................................................................................................................. 40

3.2.4.1 Dolgoročna sredstva ............................................................................................................... 40

3.2.4.2 Kratkoročna sredstva .............................................................................................................. 41

3.2.4.3 Kratkoročne obveznosti........................................................................................................... 41

3.2.4.4 Lastni viri in dolgoročne obveznosti ........................................................................................ 41

3.2.4.5 Izvenbilančna evidenca ........................................................................................................... 42

VSEBINA TABEL Tabela 1: Povzetek strateških dokumentov ............................................................................................................. 6

Tabela 2: Oblike finančnih instrumentov, vključno z nepovratnimi sredstvi ........................................................... 13

Tabela 3: Spodbude za podjetništvo ..................................................................................................................... 15

Tabela 4: Spodbude za občine .............................................................................................................................. 16

Tabela 5: Spodbude za kmetijstvo ......................................................................................................................... 17

Tabela 6: Spodbude za avtohtoni narodni skupnosti ............................................................................................. 18

Tabela 7: Spodbude za pred-financiranje .............................................................................................................. 19

Tabela 8: Spodbude za regijske garancijske sheme ............................................................................................. 20

Tabela 9: Pregled načrtovanega obsega spodbud v obdobju 2016-2017 .............................................................. 20

Tabela 10: Število zaposlenih na Skladu v obdobju 2016-2020 ............................................................................ 27

Tabela 11: Izkaz prihodkov in odhodkov................................................................................................................ 31

Tabela 12: Izkaz računa finančnih terjatev in naložb ............................................................................................. 34

Tabela 13: Izkaz računa financiranja ..................................................................................................................... 35

Tabela 14: Bilanca stanja ...................................................................................................................................... 36

Tabela 15: Prikaz odhodkov Organa za potrjevanje v EUR ................................................................................... 39

Tabela 16: Prikaz odhodkov za izvajanje RGS v EUR .......................................................................................... 39

VSEBINA SLIK

Slika 1: Shematični prikaz delovanja Sklada v obdobju 2016-2020 ......................................................................... 3

Slika 2: Notranja organizacija za obdobje 2016-2020 ............................................................................................ 27

Slika 3: Certifikacijski znak SIQ ............................................................................................................................. 28

Slika 4: Zunanje komuniciranje .............................................................................................................................. 30

VSEBINA GRAFOV

Graf 1: Pregled prihodkov od obresti v letih 2013-2017 ......................................................................................... 37

Graf 2: Pregled celotnih odhodkov Sklada v letih 2013-2017 ................................................................................ 38

iii

UPORABA KRATIC

ANS - avtohton-a/i narodn-a/i skupnost/i

EK - Evropska komisija

ETS - Evropsko teritorialno sodelovanje

EU - Evropska Unija

IPA - instrument za predpristopno pomoč

MGRT - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

MSP - mikro, mala in srednje velika podjetja

OP - operativni program

PFN 2016-2017 - Poslovni in finančni načrt za leti 2016-2017

RGS - regijske garancijske sheme

ROM – referenčna obrestna mera za izračun državnih pomoči

Sklad / SRRS - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja /

Slovenski regionalno razvojni sklad

Skladi ESI - evropski strukturni in investicijski skladi

SPP - Splošni pogoji poslovanja Sklada

Vlada RS - Vlada Republike Slovenije

ZJS-1 (prej ZJS) - Zakon o javnih skladih

ZSRR-2 - Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

ZUKLPP - Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnin na podlagi Zakona o

lastninskem preoblikovanju podjetij

1

1 POVZETEK

Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju Sklad) je javna finančna institucija Republike

Slovenije, ustanovljena z namenom trajnejšega doseganja javnih ciljev na področju regionalnega

razvoja in razvoja podeželja. Kot strokovna institucija za področje regionalnega razvoja in kohezijske

politike, preko opravljanja nalog in izvajanja dodeljevanja finančnih spodbud, celovito skrbi za

izpolnjevanje in uresničevanje ciljev na področju regionalne politike, politike razvoja podeželja in

uravnoteženega razvoja dejavnosti na podeželju ter za izvajanje ukrepov endogene regionalne politike.

V ta namen nenehno dopolnjuje in prilagaja svojo ponudbo v okviru zakonsko določenih spodbud in

samostojno ter v sodelovanju z drugimi regionalno-razvojno usmerjenimi organizacijami usmerja svoja,

državna in evropska sredstva v projekte, ki prispevajo k doseganju vse večje in enakomernejše razvitosti

slovenskih in evropskih regij.

Sklad svojo vizijo uresničuje preko dveh glavnih strateških usmeritev, ki omogočajo udejanjanje

poslanstva Sklada. Prva strateška usmeritev zasleduje udejanjanje razvojnih načrtov, in sicer z

oblikovanjem spodbud, ki pomembno vplivajo na skladen regionalni razvoj. Druga strateška usmeritev

pa se nanaša na aktivno vključevanje Sklada v evropske razvojne procese.

Spodbude Sklada se tudi v obdobju 2016-2017 vsebinsko in finančno navezujejo na izvajanje državne

politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, in sicer preko upoštevanja strateških dokumentov

tako Evropske komisije (v nadaljevanju EK) kot Republike Slovenije. Sklad v obdobju 2016-2017

predvideva oblikovanje predvidoma 7 različnih programov spodbud, z uporabo različnih kombinacij

finančnih instrumentov. V kolikor se bo pokazala potreba oziroma bo izkazan interes s strani resornega

ministrstva oziroma drugih državnih organov in/ali projektnih parterjev, se bodo oblikovali še dodatni

programi. Programi spodbud se nanašajo na (1) spodbude za podjetništvo za spodbujanje (1a) razvojno

investicijskih projektov v gospodarstvu in (1b) spodbujanje projektov na področju obdelave in predelave

lesa oziroma na področju snovne in energetske učinkovitosti, (2) spodbude za občine za spodbujanje

lokalne in regionalne javne infrastrukture, (3) spodbude za kmetijstvo za spodbujanje razvoja podeželja

in kmetijstva oziroma projektov, ki omogočajo razvoj podeželja ali izboljšujejo zaposlitvene možnosti na

podeželju, (4) spodbude za avtohtoni narodni skupnosti (v nadaljevanju ANS) za spodbujanje razvojno

investicijskih projektov na območju italijanske in madžarske ANS, (5) spodbude za pred-financiranje kot

premostitveno financiranje razvojnih projektov, sofinanciranih iz Evropske Unije (v nadaljevanju EU) ter

(6) spodbude za regijske garancijske sheme (v nadaljevanju RGS) za izvajanje RGS.

Spodbude Sklada v obdobju 2016-2017, ki omogočajo dostop do ugodnih finančnih sredstev, bodo

plasirane preko različnih finančnih instrumentov, pri čemer bodo nekateri izvajani v kombinaciji z

nepovratnimi sredstvi, nekatere spodbude pa bodo izvajane izključno v obliki nepovratnih sredstev.

Finančni instrumenti, vključno z nepovratnimi sredstvi, bodo implementirani skladno z veljavno

zakonodajo, podporo resornega ministrstva oziroma drugih državnih organov ter ob njihovi zagotovitvi

ustreznih finančnih sredstev.

Predviden obseg spodbud v obliki povratnih sredstev za leto 2016 znaša v skupni vrednosti

23.500.000,00 EUR, pri čemer so upoštevana tudi sredstva za izvedbo nujnih ukrepov v višini

300.000,00 EUR, za leto 2017 pa v skupni vrednosti 24.500.000,00 EUR, pri čemer so upoštevana tudi

sredstva za izvedba nujnih ukrepov v višini 500.000,00 EUR. Predvidena so tudi nepovratna sredstva

po programu za ANS, za posamezno leto v višini 200.000,00 EUR, ter nepovratna sredstva po programu

podjetništvo, za posamezno leto v višini 2.000.000,00 EUR, vendar le v primeru, če bo Sklad izbran za

izvajalca finančnih instrumentov in bodo v ta namen pridobljena sredstva evropske kohezijske politike.

V obdobju 2016-2017 ima Sklad namen pristopiti tudi k pripravi in izvedbi projektov, sofinanciranih iz

sredstev EU in sredstev izven proračuna EU. Cilj Sklada je pridobiti sredstva vsaj 2 projektnih idej iz

različnih tujih virov, kjer Sklad kot inštitucija lahko kandidira kot enakovreden partner pri projektu. Prav

tako pa ima namen pristopiti k izvajanju določenih ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje

Evropske kohezijske politike 2014-2020 in Programa razvoja podeželja 2014-2020. Sklad namerava

2

kandidirati za izvajalca finančnih instrumentov in v primeru izbora bo, skupaj s pristojnimi institucijami,

pristopil k izvedbi ukrepov tako s področja regionalne politike kot tudi kmetijstva. Sklad vidi svojo

umeščenost predvsem pri izvajanju garancijskih instrumentov za mikro, mala in srednje velika podjetja

(v nadaljevanju MSP), na področju energetske in snovne učinkovitosti ter pri izvajanju ukrepov kmetijske

politike in politike podeželja. V kolikor bo potrjen predlog Proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in

2017, bo Sklad pristopil tudi k priprava in izvedbi projektov, sofinanciranih iz državnega proračuna

(predvidena povratna sredstva za občine in podjetništvo ter nepovratna sredstva za ANS).

Druga strateška usmeritev se nanaša na aktivno vključevanje Sklada v evropske razvojne procese. V

finančni perspektivi 2007-2013 je bil Sklad imenovan za odgovorno funkcijo opravljanja nalog Organa

za potrjevanje za tri operativne programe Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška.

Vsi trije operativni programi se zaključujejo in Sklad kot Organ za potrjevanje bo v obdobju do pomladi

2017 izvedel vse potrebne aktivnosti za njihovo zaključitev in izdelavo zaključnih poročil EK. Za obdobje

2014-2020 je Slovenija ponovno prevzela vlogo Organa upravljanja v treh operativnih programih,

poimenovanih program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Avstrija, INTERREG V-A Slovenija-

Madžarska, INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška. Glede na dejstvo, da se je Sklad v programskem

obdobju 2007-2013 izkazal s svojo strokovnostjo in odzivnostjo, je bilo sprejeto, da Sklad tudi v novem

programskem obdobju 2014-2020 prevzame funkcijo Organa za potrjevanje na navedenih programih

sodelovanja. V ta namen že dalj časa aktivno sodeluje v pripravljalnih odborih ter pripravlja navodila

Organa za potrjevanje, prilagojena spremenjenim potrebam na organizacijskem, informacijskem in

delovno procesnem področju spremljave izvajanja programov sodelovanja. V obdobju do leta 2020 pa

bo Sklad pozorno spremljal evropske priprave za izvajanje programov v naslednji perspektivi, da bo

lahko še naprej uspešno nadaljeval z izvajanjem evropskih razvojnih nalog, zaupanih mu s strani

programskih partnerjev in Vlade RS.

Za uspešno udejanjenje strateških usmeritev Sklada je potrebna tudi ustrezna notranja organizacija. Le-

ta bo tudi v obdobju 2016-2020 potekala v treh sektorjih, in sicer v Sektorju za izvajanje spodbud, v

Splošnem sektorju in Finančnem sektorju. Tako kot v preteklosti, bo Sklad tudi v prihodnje, predvsem

zaradi kadrovske podhranjenosti in posledične preobremenitve zaposlenih, ki izhaja iz uvajanja novih,

kompleksnejših finančnih instrumentov in programov spodbud, ob istočasnem prevzemanju dodatnega

obsega dela na področju spremljave kreditov, usmerjen v prilagoditev organizacijske strukture delovnih

nalog. V bodoče je potrebno poskrbeti za zmanjšanje obremenitev zaposlenih, ki so jim izpostavljeni,

pri čemer so spremembe organizacijske sestave odvisne od zakonodajnih sprememb na področju

varčevanja v javnem sektorju, čeprav Sklad vse stroške poslovanja zagotavlja sam, iz presežkov

prihodkov nad odhodki, izjema so le zaposleni, ki se financirajo iz tehnične pomoči, oziroma projektni

sodelavci.

Ko govorimo o finančnem poslovanju Sklada 2016-2017, pa je potrebno najprej omeniti, da so edini

sistemski finančni vir Sklada kupnine, ki jih Sklad pridobiva skladno z zakonodajo. Sklad upravlja

namensko premoženje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen in s ciljem, da se vrednost

tega premoženja ohranja ali povečuje. Sklad vseskozi skrbno načrtuje investicije in minimizira stroške

poslovanja. Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki namenja za oblikovanje rezerv za kritje kreditnih

tveganj in za povečanje namenskega premoženja.

Bistveni podatki iz finančnega načrta Sklada za leto 2016 in 2017 so:

skupni prihodki za leto 2016: 1.216.997,00 EUR,

skupni odhodki za leto 2016: 1.212.029,00 EUR,

presežek prihodkov nad odhodki za leto 2016: 4.968,00 EUR,

bilančna vsota za leto 2016: 9.729.125,00 EUR,

skupni prihodki za leto 2017: 1.277.800,00 EUR,

skupni odhodki za leto 2017: 1.267.711,00 EUR,

presežek prihodkov nad odhodki za leto 2017: 10.089,00 EUR,

bilančna vsota za leto 2017: 10.008.000,00 EUR.

3

Slika 1: Shematični prikaz delovanja Sklada v obdobju 2016-2020

Sklad svojo vizijo uresničuje preko dveh glavnih strateških usmeritev, ki omogočajo udejanjanje poslanstva Sklada.

1. STRATEŠKA USMERITEV 2. STRATEŠKA USMERITEV

URESNIČEVANJE STRATEŠKIH USMERITEV

PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI V OBDOBJU 2016-2020

Program:

Podjetništvo

Program: Občine

Program: Kmetijstvo

Program:

ANS

Program: Pred-financiranje

Program:

RGS

FINANČNI INSTRUMENTI

(z vključenimi nepovratnimi sredstvi)

posojila (posojila po pravilih državnih pomoči, posojila

izven pravil državnih pomoči, posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi)

nepovratna sredstva

garancije (na osnovi vložkov v RGS)

kapitalski vložki

ORGAN ZA POTRJEVANJE

v programu ETS za obdobje 2007-2013

(postopki zaključevanja)

ORGAN ZA POTRJEVANJE

v programu ETS za obdobje 2014-2020

DRUGI PROJEKTI

priprava in izvedba projektov, sofinanciranih izEU in izven proračuna EU

izvedba finančnih instrumentov

Z USTREZNO

ORGANIZACIJO DELA

Z OSTALIMI AKTIVNOSTMI

(ISO, zunanje komuniciranje,

nadzor in spremljanje projektov)

Z USTREZNO

FINANČNO POLITIKO

VPETOST V EVROPSKE RAZVOJNE PROCESE

UDEJANJENJE RAZVOJNIH NAČRTOV

DRUGI PROJEKTI

priprava in izvedba

projektov, sofinanciranih iz sredstev državnega proračuna

4

2 POSLOVNI NAČRT ZA LETI 2016 IN 2017

TEMELJNA IZHODIŠČA DELOVANJA SKLADA

Osebna izkaznica

Naziv Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja

Kratek naziv Slovenski regionalno razvojni sklad

Naslov Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica

Telefon 01/ 836-19-53

Fax 01/ 836-19-56

Spletna stran www.regionalnisklad.si

Organizacijska oblika Javni sklad

Klasifikacijska dejavnost 84.130 urejanje gospodarskih področji za učinkovitejše poslovanje

Ustanoviteljica Vlada Republike Slovenije

Pristojno ministrstvo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)

Namensko premoženje 97.234.038,55 EUR (na dan 31.12.2014)

Davčna številka 92466834

Matična številka 5940117

Direktor Velislav Žvipelj

Člani nadzornega sveta

2 predstavnika državnega organa, pristojnega za regionalni razvoj

1 predstavnik državnega organa, pristojnega za razvoj

1 predstavnik ministrstva, pristojnega za razvoj podeželja

1 predstavnik ministrstva, pristojnega za finance

1 predstavnik subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni

1 predstavnik strokovnjakov s področja regionalnega razvoja

Ustanovitev in preoblikovanje sklada

Na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz kupnine na podlagi Zakona o lastninskem

preoblikovanju podjetij, ZUKLPP (Ur. l. RS, št. 45/95, 34/96, 60/99, 22/00, 67/01 in 47/02), je bil leta

1995 ustanovljen Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, in sicer

kot družba z omejeno odgovornostjo z Republiko Slovenijo kot edino družbenico. V sodni register je bil

vpisan 19.6.1996, pod št. SRG 96/01512.

Na podlagi Zakona o javnih skladih, ZJS (Ur. l. RS, št. 22/00, 126/07 in 77/08) se je družba v letu 2000

preoblikovala v javni sklad z novim nazivom Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in

ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki je bil v sodni register vpisan 10.5.2001, pod št. SRG

201/04925.

23.7.2009 pa je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada RS) sprejela nov Ustanovitveni akt,

na podlagi katerega je obstoječi naziv preimenovala v Javni sklad Republike Slovenije za regionalni

razvoj in razvoj podeželja, skrajšan naziv Slovenski regionalno razvojni sklad, in njegovo delovanje

uskladila z določbami novega Zakona o javnih skladih, ZJS-1 (Ur. l. RS, št. 77/08 in 8/10).

Pravne podlage delovanja

2.1.3.1 Temeljni predpisi

Najpomembnejši temeljni zakoni so:

Zakon o javnih skladih, ZJS-1 (Ur. l. RS, št. 77/08 in 8/10-ZSKZ-B), ki ureja javne sklade in s tem

tudi Sklad kot statusno obliko pravne osebe javnega prava. ZJS-1 v 24. členu predpisuje, da mora

5

javni sklad imeti splošne pogoje poslovanja, ki opredeljujejo merila, pogoje, postopke in obseg

spodbud na posameznega upravičenca, medsebojne pravice in obveznosti sklada in upravičenca

do spodbud, kar predstavlja pravno osnovo za sprejem Splošnih pogojev poslovanja.

Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem

preoblikovanju podjetij, ZUKLPP (Ur. l. RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 –ZJS, 67/01,

47/02), na podlagi katerega Sklad pridobiva edini sistemski vir iz naslova kupnin.

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Ur. l. RS, št. 20/11 in 57/12), ki

določa način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in

izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanju razvojnih nalog v razvojni regiji ter

ukrepe regionalne politike. V drugem poglavju med načrtovanjem in izvajanjem regionalne politike

na državni ravni v 10. členu opredeljuje vlogo Sklada, ki na podlagi javnega pooblastila:

- lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje

finančne spodbude iz njihove pristojnosti,

- dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev

državnega proračuna,

- vzpostavlja in izvaja regijske garancijske sheme, mikrokreditne in druge podjetniške podporne

sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije,

- izvaja nujne ukrepe regionalne politike.

Zakon o spremljanju državnih pomoči, ZSDrP (Ur. l. RS, št. 37/04), ki ureja postopek priglasitve,

obveznost poročanja in evidentiranja državnih pomoči ter presojo skladnosti državnih pomoči, ki jih

ni potrebno priglasiti Evropski komisiji.

Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, ZRPPR1015 (Ur. l. RS, št. 87/09),

katerega cilj je s programskim pristopom in zagotovitvijo finančnih sredstev za razvojno podporo

Pomurju iz novih in že obstoječih programov ustvariti pogoje za začetek prestrukturiranja in

razvojnega dohitevanja drugih slovenskih regij ter ublažiti posledice finančne in gospodarske krize.

(V parlamentarni proceduri je novela navedenega zakona, ki podaljšuje njegovo veljavnost do konca

leta 2017.)

Delovanje Sklada opredeljujejo tudi sledeči predpisi:

Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (Ur.l. RS, št. 113/09,37/10, 20/11, 24/11 in 16/13),

Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Ur. l. RS, št. 16/13),

Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude

za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Ur.l. RS, št. 93/14),

Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2014-2020 (Ur. l. RS, št. 103/13),

Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (Ur. l. RS, št. 22/11, 97/12, 24/15),

Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin (Ur. l. RS, št. 96/14),

Uredba o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki

izpolnjujejo ta merila (Ur. l. RS, št. 59/00 in 93/05),

Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 (sklep Vlade

RS št. 30200-1/2013/4 z dne 10.10.2013),

Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011-2016

(sklep Vlade Republike Slovenije št. 30300-2/2011/4, z dne 7.4.2011) ter spremembe Programa

spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011–2016 (sklep

Vlade Republike Slovenije št. 30301-1/2012/3, z dne 2.2.2012),

Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik,

Radeče in Trbovlje v obdobju 2014-2018 (sklep Vlade Republike Slovenije št. 00726-19/2013/7, z

dne 25.7.2013),

Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014-2020 (Ur.l.

RS, št. 34/14),

Zakon o računovodstvu, ZR (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/02 in 114/06-ZUE),

Zakon o javnih financah, ZJF (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B,

127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN, 107/10, 110/11-ZDIU12, 104/12, 46/13-

6

ZIPRS1314-A, 82/13-ZIPRS1314-C, 101/13-ZIPRS1415, 38/14-ZIPRS1415-A, 95/14-ZIPRS1415-

C, 14/15-ZIPRS1415-DIN 55/15-ZFisP),

Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega

prava (Ur. l. RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14),

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega

prava (Ur. l. RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10, 104/10, 104/11),

Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. l. RS,

št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12),

Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskih proračunov ter metodologije za

pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna

(Ur. l. RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10),

Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev (Ur. l. RS, št. 45/05, 114/06, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13),

Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu

(Ur. l. RS, št. 108/13).

2.1.3.2 Temeljni interni akti

Ustanovitveni akt, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (s spremembami in dopolnitvami, čistopis

SV 671/14 z dne 10.10.2014), z njim je delovanje Sklada usklajeno z določbami ZJS-1.

Splošni pogoji poslovanja (v nadaljevanju SPP), h katerim je Vlada RS podala soglasje 18.3.2015,

in izhajajo iz določil ZSRR-2, so podlaga za dodeljevanje spodbud. SPP se za posamezno obliko

spodbud upoštevajo kot sestavni del javnega razpisa in določajo (1) področje delovanja, namene in

oblike spodbud, (2) merila in postopke za dodelitev spodbud, (3) obseg in pogoje pri dodeljevanju

spodbud, (4) pravice in obveznosti Sklada ter upravičencev po dodelitvi spodbud.

Pravilnik o dodeljevanju spodbud z dne 19.3.2015 (s spremembami in dopolnitvami z dne 2.4.2015

in 12.8.2015), ki skupaj s SPP predstavlja podlago za dodeljevanj spodbud in opredeljuje izvajanje

ukrepov na področju (1) pravil regionalnih državnih pomoči, (2) pomoči po pravilu »de minimis«, (3)

kmetijstva in gozdarstva, (4) spodbujanja projektov lokalne ter regionalne javne infrastrukture, (5)

pred-financiranja projektov, (6) spremembe dinamike plačila, reprograma in odpisa obveznosti do

Sklada.

Strateške podlage za pripravo Poslovnega in finančnega načrta za leti

2016-2017

Sklad pri pripravi Poslovnega in finančnega načrta za leti 2016-2017 (v nadaljevanju PFN 2016-2017)

upošteva nove strateške dokumente za obdobje 2014-2020, ki vplivajo oziroma usmerjajo njegovo

delovanje, saj opredeljene prioritetne usmeritve oziroma cilje, ki so povzeti v Tabeli 1, uspešno integrira

pri oblikovanju lastnih spodbud.

Tabela 1: Povzetek strateških dokumentov

POVZETEK STRATEŠKIH DOKUMENTOV, KI VPLIVAJO NA DELOVANJE SKLADA

Evropa 2020-Strategija za

pametno, trajnostno in

vključujočo rast

(sporočilo EK, 3.3.2010)

Strategija Evropa 2020 vsebuje vizijo socialnega tržnega gospodarstva Evrope za 21.

stoletje, pri čemer so krovni cilji:

povečanje stopnje zaposlenosti prebivalstva med 20. in 64. letom, s sedanjih 69 % na

75 %,

doseganje cilja investiranja 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) v raziskave in razvoj

zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990

(ali za 30 %, če za to obstajajo pogoji), povečanje deležev obnovljivih virov energije na

20 % in 20 % povečanje učinkovitosti porabe energije (t.i. podnebno/energetski cilj

20/20/20),

zmanjšanje osipa na področju izobraževanja s sedanjih 15 % na 10 % ter povečanje

deleža prebivalstva med 30. in 34. letom, ki je končalo tercialno izobraževanje z 31 %

na vsaj 40%,

zmanjšanje števila Evropejcev, ki živijo pod nacionalno mejo revščine za 25 %, s čimer

bi iz primeža revščine rešili 20 milijonov ljudi.

7

„nadaljevanje“

Strategija Evropa 2020 je zasnovana na 3 prednostnih področjih:

pametna rast, ki je zasnovana za razvoj gospodarstva, ki temelji na inovacijah

(izboljšanje okvirnih pogojev in dostop do financiranja raziskav in inovacij, da bi

lahko inovativne zamisli pretvorili v proizvode in storitve), znanju (povečanje

uspešnosti izobraževalnih sistemov in olajšanje vstopa mladih na trg dela) in

digitalni družbi (vzpostavitev hitrega interneta in izkoriščanje prednosti enotnega

digitalnega trga),

trajnostna rast, ki spodbuja konkurenčnost (izboljšanje poslovnega okolja za mala

in srednja podjetja, izboljšanje podpore razvoju močne in vzdržne industrijske

osnove) in zeleno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča obnovljive vire (podpora

prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, povečanje uporabe obnovljivih virov,

posodobitev prometnega sektorja),

vključujoča rast, ki je zasnovana k utrjevanju gospodarstva z visoko stopnjo

zaposlenosti (posodobitev trgov dela, okrepitev vloge in položaja ljudi z razvojem

njihovih znanj…) in spretnosti, ki omogoča ekonomsko, socialno in teritorialno

kohezijo.

Partnerski sporazum

(oktober, 2014, potrjen s strani

EK, 30.10.2014)

Partnerski sporazum je strateški dokument, ki predstavlja osnovo za črpanje sredstev iz

skladov EU 2014-2020, ki so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad,

Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za

pomorstvo in ribištvo, pri čemer je EU v obdobju 2014-2020 določila 11 tematskih ciljev,

ki se navezujejo na pametno, trajnostno in vključujočo rast:

krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij,

izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje

njihove uporabe in kakovosti,

povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja, sektorja

ribištva in akvakulture,

podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika,

spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam,

varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov,

spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl,

spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile,

spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli

diskriminaciji,

vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje,

izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter

prispevanje k učinkoviti javni upravi.

8

„nadaljevanje“

Operativni program za izvajanje

Evropske kohezijske politike v

obdobju 2014-2020 (december

2014)

V obdobju 2014-2020 velja enoten operativni program za črpanje vseh treh strukturnih

skladov Evropske kohezijske politike, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski

socialni sklad in Kohezijski sklad.

V dokumentu ni sektorskega ali regijskega pristopa, saj je namen, da do sredstev pridejo

dobri projekti, ne glede na sektor ali regijo. Tako bodo podprti projekti, ki bodo prispevali

k povečanju konkurenčnosti in potrebnemu dvigu dodane vrednosti na zaposlenega,

ohranjanju in ustvarjanju novih delovnih mest, internacionalizaciji, zmanjševanju socialno

ekonomskih razlik ipd.

Dokument vsebuje prednostne osi izbranih prednostnih naložb, v katere bo Slovenija

vlagala sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020:

Prednostna os 1: Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega

razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev

gospodarstva.

Prednostna os 2: Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih

tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti.

Prednostna os 3: Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko

rast.

Prednostna os 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja.

Prednostna os 5: Prilagajanje na podnebne spremembe.

Prednostna os 6: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Prednostna os 7: Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne

mobilnosti.

Prednostna os 8: Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne

sile.

Prednostna os 9: Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, aktivno

staranje in zdravje.

Prednostna os 10: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost.

Prednostna os 11: Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti,

učinkovita javna uprava, krepitev zmogljivosti NVO ter krepitev zmogljivosti

socialnih parterjev.

Program sodelovanja

INTERREG V-A

Slovenija-Avstrija

INTERREG V-A

Slovenija-Madžarska

INTERREG V-A

Slovenija-Hrvaška

Program sodelovanja je programski dokument, ki ga skupaj pripravijo sodelujoče države

v programih evropskega teritorialnega sodelovanja in ga odobri EK. Konceptualna

usmeritev programa sodelovanja sledi ambiciji Evropske kohezije politike v obdobju

2014-2020 in Strategiji Evropa 2020 glede na cilje "pametna, trajnostna in vključujoča

rast". Upošteva makro-regionalne, nacionalne in regionalne strategije. Vsebuje analizo

stanja, strategijo, razvojne prioritete, organizacijsko strukturo in sistem financiranja

programa na celotnem upravičenem območju programa. Cilje naštetih programov

sodelovanja se dosega z izvajanjem skupnih operacij s partnerji iz dveh sodelujočih

držav.

Posamezni programi sodelovanja zajemajo izbrane prednostne osi, ki jih zasledujejo:

INTERREG V-A Slovenija-Avstrija zasleduje prednostno os 1 (krepitev raziskav,

inovacij in tehnološkega razvoja), prednostno os 6 (ohranjanje in varstvo okolja ter

spodbujanje učinkovite rabe virov) in prednostno os 11 (izboljšanje institucionalnih

zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni

upravi).

INTERREG V-A Slovenija-Madžarska zasleduje prednostno os 6 (ohranjanje in

varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov) in prednostno os 11 (izboljšanje

institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje

k učinkoviti javni upravi).

INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška zasleduje prednostno os 5 (spodbujanje

prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj),

prednostno os 6 (ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov)

in prednostno os 11 (izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in

zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi).

9

»nadaljevanje«

Uredba EU, št. 1303/2013

Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 17.12.2013 o

skupnih določbah o

Evropskem skladu za

regionalni razvoj, Evropskem

socialnem skladu, Kohezijskem

skladu, Evropskem kmetijskem

skladu za razvoj podeželja in

Evropskem skladu za

pomorstvo in ribištvo, o

splošnih določbah o

Evropskem skladu za

regionalni razvoj, Evropskem

socialnem skladu, Kohezijskem

skladu in Evropskem skladu za

pomorstvo in ribištvo ter o

razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)

št. 1083/2006

Uredba določa splošna pravila, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske

sklade (v nadaljevanju skladi ESI). Vsebuje določbe za zagotovitev uspešnosti skladov

ESI ter usklajevanje skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije. Zajema skupna

pravila, ki se uporabljajo za sklade ESI ter splošna pravila glede nalog, prednostnih ciljev

in organizacije skladov, meril, ki jih morajo izpolnjevati države članice in regije za

upravičenost do podpore iz skladov ESI, razpoložljivih finančnih virov in meril za njihovo

dodeljevanje. Določa tudi pravila glede upravljanja in nadzora, finančnega upravljanja,

računovodstva in finančnih popravkov.

Uredba EU, št. št. 1301/2013



Evropskem skladu za

regionalni razvoj in o posebnih

določbah glede cilja "naložbe

za rast in delovna mesta" ter o

razveljavitvi Uredbe (ES) št.

1080/2006

Uredba določa naloge Evropskega sklada za regionalni razvoj, obseg podpore iz sklada

za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" in cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" ter

posebne določbe o podpori Evropskega sklada za regionalni razvoj za cilj "naložbe za

rast in delovna mesta".

Uredba EU, št. 1299/2013



posebnih določbah za podporo

cilju "Evropsko teritorialno

sodelovanje iz Evropskega

sklada za regionalni razvoj"

Uredba vsebuje uskladitev s Strategijo Evropa 2020 in je del zakonodajnega svežnja

kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Eden od ciljev kohezijske politike je evropsko

teritorialno sodelovanje, ki zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov in izmenjavo

politik med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic.

Program razvoja podeželja

Republike Slovenije za obdobje

2014-2020

(s strani EK sprejet 13.2.2015)

Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je programski

dokument, s katerim Slovenija izvaja ukrepe razvoja podeželja. Program odraža

nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize danost in

stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v

dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.

Ključne usmeritve se nanašajo na:

spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih

območjih,

krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh

regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja

gozdov,

spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem

kmetijskih proizvodov, dobrobit živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu,

obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in

gozdarstvom,

spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega

razvoja podeželskih območij.

Strategija pametne

specializacije

(s strani Vlade RS sprejeta

20.9.2015, poslana še v formalno

potrditev EK)

Strategija pametne specializacije bo strateško usmerjena v trajnostne tehnologije in

storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in

digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj

srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

Ključni cilji so dvig dodane vrednosti na zaposlenega, izvoz visokotehnološko intenzivnih

proizvodov ter storitev z visokim deležem znanja ter dvig podjetniške aktivnosti. Cilji so

razdelani za vsako od devetih prioritet, kjer so tudi jasno opredeljena področja in

tehnologije, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti. Na teh področjih bo Slovenija

prešla od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov. Ta področja so (1) zdravo bivalno in

delovno okolje, (2) naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter (3) industrija 4.0.

10

Dejavnost Sklada

Sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom trajnejšega doseganja

javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Kot strokovna institucija za področje

regionalnega razvoja in kohezijske politike, preko opravljanja nalog in izvajanja dodeljevanja finančnih

spodbud, celovito skrbi za izpolnjevanje in uresničevanje ciljev na področju regionalne politike, politike

razvoja podeželja in uravnoteženega razvoja dejavnosti na podeželju ter za izvajanje ukrepov endogene

regionalne politike. V ta namen nenehno dopolnjuje in prilagaja svojo ponudbo v okviru zakonsko

določenih spodbud in samostojno ter v sodelovanju z drugimi regionalno-razvojno usmerjenimi

organizacijami usmerja svoja, državna in evropska sredstva v projekte, ki prispevajo k doseganju vse

večje in enakomernejše razvitosti slovenskih in evropskih regij.

Vsebinska področja, na katerih Sklad dodeljuje spodbude, so (1) spodbude za podjetništvo (1a) za

spodbujanje razvojno investicijskih projektov v gospodarstvu in (1b) spodbujanje projektov na področju

obdelave in predelave lesa oziroma na področju snovne in energetske učinkovitosti, (2) spodbude za

občine za spodbujanje lokalne in regionalne javne infrastrukture, (3) spodbude za kmetijstvo za

spodbujanje razvoja podeželja oziroma projektov, ki omogočajo razvoj podeželja in izboljšujejo

zaposlitvene možnosti na podeželju, (4) spodbude za avtohtoni narodni skupnosti (v nadaljevanju ANS)

za spodbujanje razvojno investicijskih projektov na območju italijanske in madžarske ANS,

(5) spodbude za pred-financiranje kot premostitveno financiranje razvojnih projektov, sofinanciranih iz

EU ter (6) spodbude za RGS za izvajanje regijskih garancijskih shem, ki jih Sklad vzpostavlja in izvaja

preko izbranih regionalnih izvajalcev oziroma v lastni izvedbi. Sklad deluje tudi na področju drugih

spodbud s področja regionalne politike, kot je izvajanje nujnih ukrepov regionalne politike, sodelovanje

v razvojnih projektih, ipd. Prvenstvena oblika spodbud so posojila z ugodnejšo obrestno mero glede na

trenutne tržne obrestne mere pri enakovrednih bančnih posojilih, pri investicijskih projektih za povečanje

gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti pa tudi v obliki nepovratnih sredstev.

Za programsko obdobje 2007-2013 Sklad, na podlagi sklepa Vlade RS, poleg svoje redne dejavnosti,

izvaja tudi funkcijo Organa za potrjevanje na treh operativnih programih čezmejnega sodelovanja, in

sicer OP Slovenija-Avstrija, OP Slovenija-Madžarska in OP Slovenija-Hrvaška. Naloge Organa za

potrjevanje se nanašajo predvsem na pripravo potrjenih izkazov o izdatkih in zahtevkov za izplačila ter

njihovo posredovanje Evropski komisiji, na potrjevanje, da so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi

pravili Evropske skupnosti in nacionalnimi pravili ter da so nastali zaradi projektov, ki so bili izbrani za

sofinanciranje; da so izkazi o izdatkih točni in izhajajo iz zanesljivega računovodskega sistema, ki temelji

na preverljivih spremnih dokumentih itd. Glede na izraženo zadovoljstvo programskih partnerjev o

izvajanju funkcije Organa za potrjevanje v programskem obdobju 2007-2013, Sklad tudi v novem

programskem obdobju 2014-2020 prevzema funkcijo Organa za potrjevanje na treh operativnih

programih čezmejnega sodelovanja, in sicer INTERREG V-A Slovenija-Avstrija, INTERREG V-A

Slovenija-Madžarska in INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška.

Nosilec regionalne razvojne politike

- Spodbude za podjetništvo

- Spodbude za občine

- Spodbude kmetijstvo

- Spodbude za avtohtone narodne skupnosti

- Spodbude za pred-financiranje

- Spodbude za regijske garancijske sheme

- Druge spodbude s področja reg. politike

Organ za potrjevanje

- Operativni program SI-AT

- Operativni program SI-HU

- Operativni program SI-HR

11

Poslanstvo, vizija in strateške usmeritve

STRATEŠKI DOKUMENTI

STRATEŠKE USMERITVE SKLADA

1. STRATEŠKA USMERITEV 2. STRATEŠKA USMERITEV

Pomemben prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju z uravnoteženimi

gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v vseh slovenskih regijah s ciljem njihovega polnega razvoja in prispevek k doseganju enakomernega konkurenčno-razvojnega

potenciala Slovenije, za visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh

prebivalcev.

POSLANSTVO

Postati vodilna finančna organizacija z ustreznimi finančnimi instrumenti za udejanjenje razvojnih

načrtov skladnega regionalnega razvoja.

VIZIJA

UDEJANJENJE RAZVOJNIH NAČRTOV

podjetništva ANS

občin pred-financiranja

kmetijstva RGS

ANS

razlik

VPETOST V EVROPSKE RAZVOJNE PROCESE

Uredba EU, št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in

veta z dne 17.12.2013

Evropa 2020-Strategija za pametno, trajnostno in

vključujočo rast (sporočilo EK, 3.3.2010) Partnerski sporazum, okt

2014 (potrjen s strani EK, 30.10.2014)

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v

obdobju 2014-2020 (december 2014)

Program sodelovanja - INTERREG V-A Slovenija-Avstrija

- INTERREG V-A Slovenija-Madžarska

- INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška

Uredba EU, št. št. 1301/2013


Sveta z dne 17.12.2013

Uredba EU, št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 17.12.2013

Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020

(s strani EK sprejet 13.2.2015)

Strategija pametne specializacije

(s strani Vlade RS sprejeta 20.9.2015, poslana še v formalno

potrditev EK)

12

Upravljanje Sklada

Organa Sklada sta

direktor, ki ga imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog Nadzornega sveta, in je imenovan za dobo

štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja,

Nadzorni svet, ki ga imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za regionalni

razvoj, je imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet je veljavno

konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji, na kateri člani izmed

sebe izvolijo predsednika oziroma predsednico, ki tudi praviloma sklicuje seje Nadzornega sveta.

Nadzorni svet, ki zaseda po potrebi, vendar najmanj štirikrat v enem poslovnem letu, ima sedem

članov, in sicer dva predstavnika državnega organa pristojnega za regionalni razvoj, predstavnika

državnega organa pristojnega za razvoj, predstavnika ministrstva pristojnega za razvoj podeželja,

predstavnika ministrstva pristojnega za finance, predstavnika subjektov spodbujanja razvoja na

regionalni ravni in predstavnika strokovnjakov s področja regionalnega razvoja.

Financiranje Sklada

Edini sistemski finančni vir so kupnine, ki jih Sklad pridobiva na podlagi 7. člena ZUKLPP, in sicer v

višini:

11,5 % od prispelih sredstev za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja,

2,5 % od prispelih sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti.

Sklad sredstva za delo zagotavlja iz lastnih prihodkov. Največji vir predstavljajo obresti za dana posojila

in za vezavo prostih denarnih sredstev. Za koordinacijo izvajanja RGS Sklad prejema sredstva iz

državnega proračuna, za opravljanje nalog Organa za potrjevanje pa v okviru tehnične pomoči iz

proračuna EK in državnega proračuna.

CILJ SKLADA NA PODROČJU SPODBUD

Spodbude Sklada se vsebinsko in finančno navezujejo na izvajanje državne politike regionalnega

razvoja in razvoja podeželja, in sicer preko upoštevanja strateških dokumentov tako EK kot Republike

Slovenije. Tako so spodbude Sklada usmerjene v prednostna območja regionalne politike z namenom

prispevanja k zmanjševanju razvojnih razlik, pri čemer Sklad uresničuje vodilne pobude EK in Republike

Slovenije, in sicer

pametno rast: oblikovane spodbude omogočajo razvojne in inovativne podjetniške projekte, zlasti

na razvojno problemskih območjih,

trajnostno rast-konkurenčnost: oblikovane spodbude izboljšujejo poslovno okolje malih in srednjih

podjetij ter podporo razvoju vzdržne industrijske, predvsem pa mednarodno konkurenčne osnove,

izboljšujejo oziroma omogočajo razvoj slovenske lesno predelovalne industrije na področju začetnih

investicij,

vključujočo rast: oblikovane spodbude omogočajo ustvarjanje novih oziroma ohranjanje obstoječih

delovnih mest, omogočajo ohranjanje oziroma posodobitev cestne, socialne, komunalne

infrastrukture…

Pri oblikovanju spodbud je Sklad upošteval analize, ki proučujejo področje enakomernega regionalnega

razvoja, regionalnih razlik in razvoja podeželja, prav tako pa so upoštevane tržne potrebe ter v

preteklosti izkazane potrebe prijaviteljev po posameznih spodbudah Sklada. Pri oblikovanju spodbud

zasleduje sledeče cilje:

povečanje gospodarskega, okoljskega in družbenega kapitala v regijah ter povečanje njegove

učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih

virov,

13

reševanje strukturnih problemov ciljnih problemskih območij in zmanjševanje njihovega razvojnega

zaostanka,

uresničevanje in krepitev razvojnih potencialov slovenskih regij s pomočjo mednarodnega

teritorialnega sodelovanja.

Oblike finančnih instrumentov

Spodbude Sklada v obdobju 2016-2017, ki omogočajo dostop do ugodnih finančnih sredstev, bodo

plasirane preko različnih finančnih instrumentov, pri čemer bodo nekateri izvajani v kombinaciji z

nepovratnimi sredstvi, nekatere spodbude pa bodo izvajane izključno v obliki nepovratnih sredstev.

Finančni instrumenti, vključno z nepovratnimi sredstvi, bodo implementirani skladno z veljavno

zakonodajo, podporo resornega ministrstva oziroma drugih državnih organov ter ob njihovi zagotovitvi

ustreznih finančnih sredstev.

Tabela 2: Oblike finančnih instrumentov, vključno z nepovratnimi sredstvi

OBLIKE FINANČNIH INSTRUMENTOV SKLADA V OBDOBJU 2014-2020

POSOJILA

Ugodna posojila po pravilih državnih pomoči

Spodbude, ki se dodelujejo v obliki ugodnih posojil po pravilih državnih pomoči, se

dodelujejo skladno s posojilnimi pogoji Sklada, opredeljenimi v SPP, Poslovno

finančnim načrtom za tekoče leto ter na osnovi prijavljene sheme državne pomoči.

Državna pomoč v posojilih Sklada predstavlja zgolj razliko med referenčno obrestno

mero za izračun državnih pomoči in obrestno mero Sklada. Obrestna mera je

sestavljena iz variabilnega dela, ki ga predstavlja 3-mesečni EURIBOR, in fiksnega

pribitka, višina katerega je odvisna od lokacije investicije glede na koeficient razvitosti

občine. Ročnost finančnega instrumenta je predvidena do 20 let, z možnostjo koriščenja

moratorija do 5 let.

Ugodna posojila izven pravil državnih pomoči

Spodbude, ki se dodelujejo v obliki ugodnih posojil izven pravil državnih pomoči, se

dodelujejo skladno s posojilnimi pogoji Sklada, opredeljenimi v SPP, in Poslovno

finančnim načrtom za tekoče leto. Tovrstne spodbude so namenjene izvedbi tistih

projektov, ki v skladu s prijavljenimi shemami državnih pomoči ne morejo ali ne želijo

kandidirati. Gre za obliko posojila z ugodnejšo obrestno mero glede na tržne obrestne

mere pri enakovrednih bančnih oziroma drugih posojilih.

Ugodna posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi

Spodbude, ki se dodelujejo v obliki ugodnih posojil v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi,

so oblikovana kot kombiniran produkt, sestavljen iz povratnih sredstev Sklada in

nepovratnih sredstev zunanjih bodisi evropskih bodisi nacionalnih partnerjev, ki jih

Sklad dobi v upravljanje. Kombinirani produkt bo oblikovan skladno s posojilnimi pogoji

Sklada, opredeljenimi v SPP, upoštevajoč pravila postopka in drugih zahtev

pogodbenega partnerja, ki bo zagotovil nepovratna sredstva.

NEPOVRATNA SREDSTVA

Spodbude, ki se dodelujejo v obliki nepovratnih sredstev, se dodelujejo skladno s pogoji

Sklada, opredeljenimi v SPP, in Poslovno finančnim načrtom za tekoče leto, pri čemer

Sklad sredstva zagotavlja iz svojega namenskega premoženja. Tovrstne spodbude so

namenjene razvojnim ukrepom za povečanje gospodarske osnove na območju, kjer

živita avtohtoni narodni skupnosti (italijanska in madžarska).

Spodbude v obliki nepovratnih sredstev pa lahko Sklad dodeljuje tudi glede na

sklenjeno pogodbeno razmerje s partnerjem, ki bo zagotovil sredstva.

GARANCIJE

na osnovi vložkov RGS

Spodbude, ki se dodelujejo v obliki garancij za odobrena bančna posojila končnim

uporabnikom, in sicer ali na osnovi vložkov v RGS izbranih regionalnih izvajalcev ali pa

neposredno s strani Sklada.

14

„nadaljevanje“

KAPITALSKI VLOŽKI

Spodbude, ki so oblikovane kot ukrep za spodbujanje lastniškega financiranja,

predstavljajo obliko spodbud za (hitro rastoča) podjetja, ki bi jim dodatna sredstva

zagotavljala kakovostnejšo kapitalsko strukturo in s tem rast, finančno stabilnost in

dolgoročno perspektivo.

Omenjeno spodbudo je možno implementirati le skladno z veljavno zakonodajo.

NUJNI UKREPI

REGIONALNE POLITIKE

Nujni ukrepi omogočajo dodelitev finančnih spodbud v skladu z ZSRR-2, ki v 30. členu

določa, da se občinam, podjetjem in posameznikom lahko dodeli finančna spodbuda

kot nujni ukrep regionalne politike v posebnih nepredvidljivih okoliščinah.

Programi spodbud

Sklad v obdobju 2016-2017 predvideva oblikovanje predvidoma 7 različnih programov spodbud, z

uporabo različnih kombinacij finančnih instrumentov. V kolikor se bo pokazala potreba oziroma bo

izkazan interes s strani resornega ministrstva oziroma drugih državnih organov in/ali projektnih

parterjev, se bodo oblikovali še dodatni programi.

2.2.2.1 Spodbude za podjetništvo

Sklad v obdobju 2016-2017 planira oblikovanje spodbud za podjetništvo v skupni višini

20.000.000,00 EUR. Spodbude, ki bodo prednostno namenjene prosilcem iz regij in občin z višjim

indeksom razvojne ogroženost ter z obmejnih problemskih območij, bodo oblikovana za

spodbujanje razvojno investicijskih projektov v gospodarstvu in

spodbujanje projektov na področju obdelave in predelave lesa oziroma na področju snovne in

energetske učinkovitosti.

Spodbude Sklada, ki omogočajo dostop do ugodnih finančnih sredstev, bodo plasirane preko različnih

finančnih instrumentov, pri čemer bodo nekateri lahko izvajani tudi v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi,

in sicer

ugodna posojila po pravilih državnih pomoči,

ugodna posojila izven pravil državnih pomoči,

ugodna posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi in

ugodna posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi (MGRT) in kapitalskim vložkom, kjer gre za

oblikovanje kombiniranega finančnega instrumenta za MSP, vzpostavljenega v sodelovanju z

MGRT, za namen spodbujanja lastniškega financiranja za hitro rastoča podjetja, ki bi jim dodatna

sredstva zagotavljala ustrezno kapitalsko strukturo in s tem rast, finančno stabilnost in dolgoročno

perspektivo.

Izpostaviti je potrebno, da bo Sklad na podlagi predvidenih strateških ukrepov nove finančne perspektive

2014-2020, poseben poudarek namenil oblikovanju spodbud za projekte na področju obdelave in

predelave lesa oziroma na področju snovne in energetske učinkovitosti. Kot je opredeljeno v poglavju

2.3.2, ima Sklad namen kandidirati za izvajalca finančnih instrumentovin v primeru izbora bo, skupaj s

pristojnimi institucijami, pristopil k izvedbi ukrepov tako s področja regionalne politike kot tudi kmetijstva.

Sklad svojo umeščenost vidi predvsem pri izvajanju garancijskih instrumentov za MSP, na področju

energetske in snovne učinkovitosti.

V primeru, da bo Sklad izbran za izvajalca finančnih instrumentov, bo koristil evropska kohezijska

sredstva. Le-ta so predvidena tako v povratni kot nepovratni obliki, ki bi jih Sklad lahko nadgradil še z

lastnimi ugodnimi posojili. Glede na to, da so upravičenci do spodbud iz kohezijskih sredstev MSP, bi

dodatna sredstva Sklada omogočala spodbude tudi za velika podjetja (lahko tudi zadruge po Zakonu o

zadružništvu), vendar bi bila upravičena le do povratnih sredstev. Tovrsten način oblikovane spodbude

bi omogočil zagon in realizacijo večjega števila projektov. Spodbude bi bile preko javnih razpisov

namenjene upravičencem iz celotne Slovenije, pri razdelitvi sredstev pa bi se upoštevalo ustrezno

razmerje med vzhodno in zahodno Slovenijo.

15

Tabela 3: Spodbude za podjetništvo

PROGRAM 1 in 2 ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA

(1) Spodbujanje razvojno investicijskih projektov v gospodarstvu

(2) Spodbujanje projektov na področju obdelave in predelave lesa oziroma na področju snovne

in energetske učinkovitosti

ZA LETO 2016 2017

Naziv razpisa Javni razpis za podjetništvo / Javni razpis za projekte obdelave lesa / Javni razpis za

spodbujanje snovne in energetske učinkovitosti

Razpisovalec Slovenski regionalno razvojni sklad

Višina sredstev

10.000.000 EUR;

posojilo: 8.000.000

EUR

nepovratna sredstva: 2.000.000

EUR

10.000.000 EUR;

posojilo: 8.000.000

EUR

nepovratna sredstva: 2.000.000

EUR

Finančni instrument

posojilo (po in izven pravil državnih pomoči)

posojilo v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi*

posojilo v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi (MGRT) in kapitalskim vložkom**

Upravičenci

programu 1:

- velika, srednje velika, mala in mikro podjetja, registrirana kot gospodarske družbe in

samostojni podjetniki (po Zakonu o gospodarskih družbah, pri čemer se za

opredelitev velikosti uporabljajo določbe iz Priloge I Uredbe EK št. 651/2014 (GBER))

- zadruge in zadružne zveze (po Zakonu o zadrugah)

- druge pravne osebe zasebnega prava

- zasebniki, ki kot poklic opravljajo dejavnost na podlagi drugih predpisov (zdravnik,

notar, odvetnik…)

programu 2:

- velika, srednje velika, mala in mikro podjetja, samostojni podjetniki in zadruge in

zadružne zveze, ki opravljajo glavno ali stransko registrirano dejavnosti in prijavljeni

projekti z registracijo skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti na in

znotraj klasifikacije (v skupinah, razredih in podrazredih) C 16 in C 31 (razen razreda

C 31.03-proizvodnja žimnic)

Posojilni pogoji

Obrestna mera:

program 1

- posojilo po pravilih državnih pomoči (projekti z investicijskimi vlaganji v osnovna

sredstva): od 3 mesečni EURIBOR*** + 0,60 % do 3 mesečni EURIBOR*** + 1,70

%,

- posojilo izven pravil državnih pomoči: ROM + 0,60 % do ROM + 0,80 %, glede na

koeficient razvitosti občine, v kateri se projekt nahaja.

program 2:

- posojilo po pravilih državnih pomoči (projekti lesne obdelave):

od 3 mesečni EURIBOR*** + 0,6 % do 3 mesečni EURIBOR*** + 1,20 %,

- posojilo izven pravil državnih pomoči: ROM + 0,10 % do ROM + 0,50 %, glede na

koeficient razvitosti občine, v kateri se projekt nahaja.

Skupna doba vračanja:

do 12 let z vključenim moratorijem na odplačilo glavnice,

moratorij na odplačilo glavnice: do 3 leta,

obresti med moratorijem se plačujejo mesečno.

Namen

nakup objektov s pripadajočimi zemljišči, nakup strojev in opreme, stroški obratnih

sredstev, stroški študij (izdelava razvojne, investicijske in projektne dokumentacije) in

svetovanj, nematerialne naložbe (prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic,

licenc, know-howa, nepatentirano tehnično znanje), stroški promocijskih aktivnosti

Opomba

* Nepovratna sredstva bodo razdeljena le v primeru, v kolikor bo Sklad izbran za izvajalca

finančnih instrumentov in bodo v ta namen pridobljena sredstva evropske kohezijske politike.

** Na podlagi zaznavanja potreb, si bo Sklad prizadeval za vzpostavitev povezave z resornim

ministrstvom z namenom pripraviti nov finančni instrument za mikro, mala in srednja podjetja,

in sicer kot kombinacijo ugodnega posojila, nepovratnih sredstev in kapitalskega vložka, s

čimer se rastočim podjetjem omogoča izvedba potrebne investicije ter zagotovitev finančne

stabilnosti in dolgoročne perspektive. Vstop Sklada v obliki kapitalskega vložka se smatra kot

začasni ukrepi, saj se v določenem roku predvideva izstop Sklada iz lastniškega deleža.

*** V primeru, da je EURIBOR negativen, se uporabi vrednost 0,00%.

16

Zasledovani cilj: Sklad planira v prvi polovici posameznega leta 2016 in 2017 objaviti javne razpise

po programih podjetništva, s katerimi želi podpreti 30 investicijskih projektov v letu 2016 in 30

investicijskih projektov v letu 2017. Ob tem je potrebno omeniti, da bo k javnemu razpisu na področju

snovne in energetske učinkovitosti pristopil, v kolikor bo izbran za izvajalca finančnih instrumentov.

2.2.2.2 Spodbude za občine

Spodbude za občine so usmerjene v dodeljevanje ugodnih posojil občinam za financiranje projektov

lokalne in regionalne javne infrastrukture, ki so v večinski lasti države ali občine oziroma se na občine

prenesejo takoj po izvedbi investicije.

Tabela 4: Spodbude za občine

PROGRAM 3 ZA SPODBUJANJE OBČIN

Spodbujanje lokalne in regionalne javne infrastrukture

ZA LETO 2016 2017

Naziv razpisa Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam


Višina sredstev 8.000.000 EUR 8.000.000 EUR

Finančni instrument posojilo

Upravičenci vse občine v Republiki Sloveniji

Posojilni pogoji

Obrestna mera:

od 3 mesečni EURIBOR + 0,60 % do 3 mesečni EURIBOR + 1,70 %, vse glede na

koeficient razvitosti občine, v kateri se projekt nahaja

(v primeru, da je EURIBOR negativen, se uporabi vrednost 0,00%).





Namen Naložbe v (1) cestno infrastrukturo, (2) komunalno in okoljsko infrastrukturo (3) socialno,

športno in turistično infrastrukturo, (4) gospodarski razvoj, (5) informacijsko tehnologijo

Opomba

Na podlagi zaznavanja potreb, bo Sklad oblikoval tudi možnost premostitvenega financiranja

že odobrenih projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture za obdobje do pridobitve

evropskih in/ali nacionalnih sredstev.

Zasledovani cilj: Sklad planira v prvi polovici posameznega leta 2016 in 2017 objaviti javni razpis

po programu za občine, s katerim želi podpreti 25 investicijskih projektov v letu 2016 in 25 investicijskih

projektov v letu 2017.

2.2.2.3 Spodbude za kmetijstvo

Spodbude na področju primarne kmetijske pridelave so usmerjene v dodeljevanje ugodnih posojil

kmetijskim gospodarstvom, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev s sedežem v Republiki

Sloveniji in so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija. Javni

razpis, po katerem se dodeluje navedene spodbude, je razdeljen na dva sklopa, in sicer na Sklop 1, ki

se nanaša na posojila z nižjo obrestno mero in vsebuje elemente državnih pomoči, in na Sklop 2, ki se

nanaša na posojila z obrestno mero višjo od referenčne obrestne mere in ne vsebuje elementov

državnih pomoči, vendar pa je po ostalih določilih, kot je vrsta upravičenih stroškov, vezan na pravila

državnih pomoči.

17

Tabela 5: Spodbude za kmetijstvo

PROGRAM 4 ZA SPODBUJANJE KMETIJSTVA

Spodbujanje razvoja podeželja in kmetijstva oziroma projektov, ki omogočajo razvoj podeželja ali izboljšujejo

zaposlitvene možnosti na podeželju

ZA LETO 2016 2017

Naziv razpisa Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil za primarno kmetijsko pridelavo



Finančni instrument posojilo (po in izven pravil državnih pomoči)

Upravičenci

Kmetijska gospodarstva, organizirana kot:

pravna oseba,

samostojni podjetnik posameznik,

kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

Posojilni pogoji

Obrestna mera:

Sklop 1 (po pravilih državnih pomoči):

- od 3 mesečni EURIBOR + 0,50 % do 3 mesečni EURIBOR + 1,00 %


Sklop 2 (izven pravil državnih pomoči):

- veljavna državna referenčna obrestna mera za izračun državnih pomoči

+ od 0,10 % do 0,50 %,

vse glede na koeficient razvitosti občine, v kateri se projekt nahaja.





Namen

nakup objektov s pripadajočimi zemljišči, naložbe v gradnjo, nakup in posodabljanje

kmetijskih gospodarstev, nakup kmetij in kmetijskih zemljišč, izgradnja namakalnih

sistemov in financiranje namakalne opreme, urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in

dostopov, nakup živali, nakup strojev, opreme in kmetijske mehanizacije, stroški študij

(izdelava razvojne, investicijske in projektne dokumentacije) in svetovanj, nematerialne

naložbe (prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa,

nepatentirano tehnično znanje), stroški promocijskih aktivnosti, financiranje dopolnilne

dejavnosti na kmetijah, trženja in predelovalne dejavnosti, financiranje projektov s

področja ohranjanja naravne in kulturne dediščine, financiranje investicij s področja

gozdarstva


po programu za kmetijstvo, s katerim želi podpreti 10 investicijskih projektov v letu 2016 in 25

investicijskih projektov v letu 2017. Sklad želi z razpoložljivimi sredstvi spodbuditi razvoj podeželja in

kmetijstva oziroma projektov, ki omogočajo razvoj podeželja z vidika izboljševanja zaposlitvenih

možnosti na podeželju kot tudi zmanjšanja proizvodnih stroškov, ohranjanja in izboljšanja naravnega

okolja ter standardov za dobro počutje živali. Posebej se želi Sklad vključiti tudi v izvajanje ukrepov

namakanja in pridelavo domače zelenjave in sadja ter s tem povečati samooskrbo na tem področju.

2.2.2.4 Spodbude za avtohtoni narodni skupnosti

Spodbude na področju avtohtoni narodni skupnosti, tj. na območjih, kjer živita italijanska in madžarska

narodna skupnost, so usmerjene v dodeljevanje ugodnih posojil in nepovratnih sredstev za izvedbo

projektov po štirih sklopih, in sicer za projekte primarne pridelave v kmetijstvu (A1), projekte kmetijske

predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti (A2), projekte podjetništva (B) ter za dodeljevanje

nepovratnih sredstev za projekte razvojnih institucij (C).

18

Tabela 6: Spodbude za avtohtoni narodni skupnosti

PROGRAM 5 ZA SPODBUJANJE AVTOHTONE NARODNE SKUPNOSTI

Spodbujanje razvojno investicijskih projektov na območju italijanske in madžarske ANS

ZA LETO 2016 2017

Naziv razpisa Javni razpis za ustvarjanje gospodarske osnove območja avtohtonih narodnih skupnosti


Višina sredstev

2.200.000 EUR;

posojilo: 2.000.000

EUR

nepovratna sredstva: 200.000

EUR

2.200.000 EUR;

posojilo: 2.000.000

EUR

nepovratna sredstva: 200.000

EUR

Finančni instrument

Sklop A1, A2, B

posojilo (po in izven pravil državnih pomoči)

posojilo v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi

Sklop C

nepovratna sredstva

Upravičenci

velika (samo pri Sklopu B), srednje velika, mala in mikro podjetja, samostojni podjetniki, zadruge ter zadružne zveze, kmetijska gospodarstva (razen pri Sklopu B), zavodi, ustanove, samoupravne narodne skupnosti, druge pravne osebe zasebnega prava, zasebniki, ki kot poklic opravljajo dejavnost na podlagi drugih predpisov (zdravnik, notar,

odvetnik…), razvojne inštitucije (samo pri Sklopu C), pri čemer morajo imeti upravičenci sedež na

območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost

Posojilni pogoji

Obrestna mera:

od 3 mesečni EURIBOR + 0,60 %






Namen

nakup objektov s pripadajočimi zemljišči, nakup strojev in opreme, stroški obratnih

sredstev, stroški študij (izdelava razvojne, investicijske in projektne dokumentacije ) in

svetovanj, nematerialne naložbe (prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic,

licenc, know-howa, nepatentirano tehnično znanje), stroški promocijskih aktivnosti,

naložbe v gradnjo, nakup in posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in

rastlinsko proizvodnjo, urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov, naložbe v

promocijske aktivnosti in zagon podjetij


po programu za ANS, s katerim želi podpreti 15 investicijskih projektov v letu 2016 in 15 investicijskih

projektov v letu 2017. Sklad želi na območju, kjer živita ANS, z razpoložljivimi sredstvi spodbuditi razvoj

podjetništva, primarne pridelave v kmetijstvu, kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti ter

razvojne projekte, zlasti iz vidika izboljševanja zaposlitvenih možnosti, zmanjšanja proizvodnih stroškov,

ohranjanja in izboljšanja naravnega okolja ter standardov za dobro počutje živali.

2.2.2.5 Spodbude za pred-financiranje

Pred-financiranje oziroma spodbude v obliki ugodnih premostitvenih posojil so namenjene prijaviteljem,

ki so uspešno kandidirali na javnih razpisih za nepovratna sredstva EU in imajo sklenjeno pogodbo o

sofinanciranju, vendar morajo pred pridobitvijo sredstev investicijo v celoti izvesti in poplačati. Spodbuda

premošča časovno vrzel do refundacije nepovratnih sredstev EU za izpeljani projekt.

19

Tabela 7: Spodbude za pred-financiranje

PROGRAM 6 ZA PRED-FINANCIRANJE

Premostitveno financiranje razvojnih projektov, sofinanciranih s strani EU

ZA LETO 2016 2017

Naziv razpisa Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi



Finančni instrument posojilo (izven pravil državnih pomoči)

Upravičenci

občine in samoupravne narodne skupnosti, pravne osebe, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država in/ali občina in/ali

samoupravna narodna skupnost, kot so: raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, itd.,

nevladne organizacije, kot so združenja, fundacije, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, društva, itd.,

grozdi, ki so registrirani kot neprofitne pravne osebe, pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen

delovanja, kot so lokalne in regionalne razvojne agencije, registrirane kot podjetja, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, itd.,

javne ustanove za gospodarski razvoj, javna podjetja ter druge pravne osebe, kjer imajo država, občina ali samoupravna narodna skupnost delež v lastništvu vlagatelja,

ki so jim s pozitivnim sklepom ali odločbo ali drugim dokumentom odobrena EU sredstva ter

imajo podpisano pogodbo o sofinanciranju, vendar morajo pred pridobitvijo sredstev investicijo

v celoti izvesti in poplačati sami.

Posojilni pogoji

Obrestna mera:

veljavna državna referenčna obrestna mera za izračun državnih pomoči + od 1,00 %.


8 dni po vsakokratnem prejemu evropskih sredstev, vendar najkasneje v roku do 3 let od

podpisa pogodbe

Namen

kratkoročno premostitveno posojilo za programsko pred-financiranje projektov, ki so bili

uspešni pri kandidiranju na razpisih za nepovratna sredstva EU in imajo podpisano

pogodbo o sofinanciranju, vendar morajo pred pridobitvijo sredstev investicijo v celoti

izvesti in poplačati


po programu za pred-financiranje, s katerim želi podpreti 25 investicijskih projektov v letu 2016 in 40

investicijskih projektov v letu 2017. Na podlagi zaznavanja potreb, bo Sklad oblikoval tudi možnost

premostitvenega financiranja že odobrenih občinskih projektov za obdobje do pridobitve evropskih in/ali

nacionalnih sredstev.

2.2.2.6 Spodbude za regijske garancijske sheme

Spodbude za regijske garancijske sheme so ena prednostnih spodbud Sklada, katerih izvajanje se je

začelo že v letu 2015 in se bo nadaljevalo tudi v obdobju 2016-2020. Spodbude za RGS se dodeljujejo

v obliki garancij za odobrena bančna posojila končnim uporabnikom, in sicer ali na osnovi vložkov v

RGS izbranih regionalnih izvajalcev ali pa neposredno s strani Sklada. Tako je izvedba RGS zasnovana

dvofazno. V prvi fazi gre za zagotovitev sredstev Sklada preko javnega razpisa izbranim izvajalcem

RGS. Izbrani izvajalci pa v naslednji fazi prav tako preko javnega razpisa po poenotenih pravilih

prijavljene sheme državnih pomoči zagotavljajo garancije končnim upravičencem. Ukrep zagotavlja

vzpostavitev novih, po enotnih pravilih zasnovane RGS v vseh statističnih regijah.

Sklad je v letu 2015 uvedel finančni instrument RGS na območju 10 razvojnih regij, v letih 2016-2017

pa bo vzpostavil RGS še v zasavski in pomurski regiji. Prav tako pa bo po potrebi (po znani porabi

sredstev iz RGS) vzpostavil še nove regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne

sheme in si nadaljnje prizadeval za nadgradnjo spodbud RGS v obliki nepovratnih sredstev s ciljem

večjega plasiranja sredstev upravičencem oziroma vsaj na (obmejnih) problemskih območjih.

20

Tabela 8: Spodbude za regijske garancijske sheme

PROGRAM 7 ZA REGIJSKE GARANCIJSKE SHEME

Izvajanje regijskih garancijskih shem

ZA LETO 2016 2017

Naziv razpisa (1) Javni razpis za izbiro izvajalcev regijskih garancijskih shem v posameznih regijah

(2) Javni razpis garancij za končne uporabnike v posamezni regiji



Finančni instrument garancije na osnovi vložkov v RGS izbranih regionalnih izvajalcev oziroma dodeljene

neposredno s strani Sklada

Upravičenci

za vložke: regionalni izvajalci, izbrani preko javnega razpisa Sklada in na osnovi sklepa

razvojnega sveta regije

za garancije: mikro, mala in srednje velika podjetja (registrirana po Zakonu o

gospodarskih družbah) in zadruge, zasebniki, ki kot poklic opravljajo dejavnost na podlagi

drugih predpisov (zdravnik, notar, odvetnik…), druge pravne osebe zasebnega prava,

izbrani preko javnega razpisa, izvedenega s strani izbranih regionalnih izvajalcev

Posojilni pogoji

Višina dodeljenih sredstev na izvajalca RGS: max. 1.200.000,00 EUR.

Garancije se odobrava do zaključka tretjega leta RGS, nato se morebitna prosta oziroma

nenamensko vezana sredstva vrne Skladu.

V kolikor izvajalec v roku enega leta od podpisa pogodbe ne izvede javnega razpisa za

dodelitev garancij, je dolžan celotna pridobljena sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi,

vrniti Skladu.

Namen

garancije za začetne investicije (za vso Slovenijo)

garancije za najem kreditov za obratna sredstva (samo za obmejna območja v 85 občinah

v 9 statističnih regijah),

Opomba

MGRT bo s sredstvi državnega proračuna zagotovil sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja

RGS, tako za Sklad kot tudi za izbrane regijske izvajalce, v višini 280.000 EUR letno.

Sklad si bo prizadeval nadgraditi RGS z nepovratnimi sredstvi državnega proračuna ter

pridobiti sredstva za vzpostavitev garancijskega sklada, v breme katerega se bodo unovčevale

slabe garancije.

Zasledovani cilj: Sklad bo v obdobju 2016-2017 vzpostavil še RGS v zasavski in pomurski regiji.

Skupni cilj Sklada in regijskih izvajalcev pa je podeliti 200 garancij upravičencem, na osnovi

vzpostavljenih shem v vseh statističnih regijah.

Pregled načrtovanega obsega spodbud

Sklad v obdobju 2016-2017 predvideva oblikovanje predvidoma 7 programov spodbud, z uporabo

različnih kombinacij finančnih instrumentov, z vključenimi nepovratnimi sredstvi. Pregled načrtovanega

obsega spodbud je prikazan v Tabeli 9. V kolikor se bo pokazala potreba oziroma bo izkazan interes s

strani resornega ministrstva oziroma drugih državnih organov in/ali projektnih parterjev, se bodo

oblikovali še dodatni programi, kar posledično vpliva tudi na obseg finančnih virov za izvedbo spodbud.

Tabela 9: Pregled načrtovanega obsega spodbud v obdobju 2016-2017

Pregled načrtovanega obsega spodbud v obdobju 2016-2017

Višina sredstev planirane spodbude v EUR

Spodbude

2016 2017

Posojilo Nepovratna

sredstva Posojilo

Nepovratna

sredstva

Program 1: ZA PODJETNIŠTVO

Spodbujanje razvojno investicijskih projektov

v gospodarstvu

8.000.000 2.000.000 8.000.000 2.000.000 Program 2: ZA PODJETNIŠTVO

Spodbujanje projektov na področju obdelave

in predelave lesa oziroma na področju

snovne in energetske učinkovitosti

21

„nadaljevanje“

Program 3: ZA OBČINE

Spodbujanje lokalne in regionalne javne

infrastrukture 8.000.000 - 8.000.000 -

Program 3: ZA KMETIJSTVO

Spodbujanje razvoja podeželja in kmetijstva

oziroma projektov, ki omogočajo razvoj

podeželja ali izboljšujejo zaposlitvene

možnosti na podeželju

1.000.000 - 2.000.000 -

Program 4: ZA ANS

Spodbujanje razvojno investicijskih projektov

na območju italijanske in madžarske ANS 2.000.000 200.000 2.000.000 200.000

Program 5: ZA PRED-FINANCIRANJE

Premostitveno financiranje razvojnih

projektov, sofinanciranih s strani EU

2.000.000 - 3.000.000 -

Program 6: ZA RGS

Izvajanje regijskih garancijskih shem 2.200.000 - 1.000.000 -

SKUPAJ 23.200.000 2.200.000 24.000.000 2.200.000

Nujni ukrepi 300.000 500.000

SKUPAJ 23.500.000 2.200.000 24.500.000 2.200.000

CILJ SKLADA NA PODROČJU UVAJANJA NOVIH PRODUKTOV

OZIROMA SODELOVANJA PRI DRUGIH PROJEKTIH

Kot je že navedeno, se spodbude Sklada tudi v obdobju 2016-2020 vsebinsko in finančno navezujejo

na izvajanje državne politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, in sicer preko upoštevanja

strateških dokumentov tako EK kot Republike Slovenije. V ta namen je potrebno vzpostaviti tesno

sodelovanje zlasti z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvom za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano, kot ključnima resornima ministrstvoma, pristojnima za regionalni razvoj in

razvoj podeželja, ter Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot

pristojnim organom za področje razvoja, evropske kohezijske politike in evropskega teritorialnega

sodelovanja.

Sklad si bo prizadeval za pridobitev dodatnih finančnih virov v upravljanje bodisi državnih ali evropskih

sredstev, kar bi omogočilo oblikovanje novih programov spodbud, pri katerih bi bila zagotovljena

kombinacija ugodnih posojil Sklada z nepovratnimi državnimi ali evropskimi sredstvi, prvenstveno za

spodbujanje projektov podjetništva na (obmejnih) problemskih območjih.

Priprava in izvedba projektov, sofinanciranih iz sredstev EU in sredstev

izven proračuna EU

Cilji evropskih strategij, pobud in programov se dosegajo s projekti, ki jih prijavitelji prijavljajo na razpise,

ki so financirani iz proračuna EU. Viri za izvedbo programov se delijo na centralizirane vire (projekti se

prijavljajo preko spletne aplikacije na razpise v angleškem jeziku in so financirani neposredno iz

proračuna EU) in decentralizirane vire (projekte se prijavlja običajno v slovenskem jeziku, na razpise, ki

so razpisani s strani slovenskih ministrstev, a ne vedno). Iz centraliziranih virov so financirani programi,

kot so Obzorje 2020, Inteligentna energija za Evropo, COSME, Life+, Erasmus+, itd. V okviru

decentraliziranega vira govorimo o strukturnih skladih, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj,

Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad

za pomorstvo in ribištvo. Iz decentraliziranih virov so financirani programi Evropskega teritorialnega

sodelovanja (Cilj 3), programi transnacionalnega sodelovanja (območje Alp, Srednja Evropa, Mediteran,

Podonavje, ADRION) in programi medregionalnega sodelovanja (INTERREG EUROPE, Interact III,

ESPON, URBACT III). Možnosti sofinanciranja razvoja izven proračuna EU so npr. preko razpisov

22

Finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma ali preko evropskega združenja

EVREKA, ki financira tržno usmerjene razvojne projekte.

Cilj Sklada v obdobju 2016-2017 je pridobiti evropska sredstva za vsaj 2 projektni ideji iz zgoraj

omenjenih evropskih virov, kjer Sklad kot inštitucija lahko kandidira kot enakovreden partner pri projektu.

Strokovna izvedba projektov bi Skladu zagotovila zaupanje partnerjev, evropsko prepoznavnost in

zgradila temelje za nadaljnje sodelovanje pri projektih. Poleg tega bo Sklad z vpetostjo v mednarodno

sodelovanje pridobil nove izkušnje in nova znanja, s katerimi bo utrdil svoje mesto enega izmed nosilcev

regionalne razvojne politike, ki je namenjen trajnejšemu doseganju javnih ciljev na področju

regionalnega razvoja in razvoja podeželja.

Finančni instrumenti

Uporaba finančnih instrumentov na področju kohezijske politike postaja v obdobju 2014-2020 eno izmed

pomembnejših področij, na katerega želi Evropska komisija usmeriti čim več sredstev. Pred pričetkom

izvajanja finančnih instrumentov je potrebno izdelati predhodno oceno finančnih instrumentov. Kot

določa Uredba o skupnih določbah (CRP, člen 37), je ta predhodna ocena namenjena izboljšanju

kakovosti oblikovanja novega Operativnega Programa in Programa razvoja podeželja, s pomočjo jasno

določene naložbene strategije za izvajanje finančnih instrumentov. Skladno s členom 37 je glavni cilj

predhodne ocene na osnovi nedelovanja trga določiti najboljšo možno uporabo finančnih instrumentov

in zagotoviti, da bodo ti prispevali k doseganju programskih ciljev iz Skupnega strateškega okvira.

Izdelava študije Predhodna ocena finančnih instrumentov (ang. Ex-ante assessment of Financial

Instruments in Slovenia) je v zaključni fazi. Namen študije je ugotoviti, kateri finančni instrumenti se

bodo izvajali in na kakšen način lahko spodbudijo in pospešijo naložbe v štiri naložbena področja: mala

in srednje velika podjetja (MSP), raziskave, razvoj in inovacije (RRI), učinkovita raba energije (URE) ter

urbani in teritorialni razvoj (UTR).

Sklad ima izkušnje s finančnimi instrumenti namenjenimi razvoju MSP, podjetjem na podeželju in

občinam in ima namen pristopiti k izvajanju določenih ukrepov, opredeljenih v dveh strateških

dokumentih, in sicer v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in v

Programu razvoja podeželja 2014-2020, ki sta opredeljena v Tabeli 1.

Sklad ima namen kandidirati za izvajalca finančnih instrumentov in bo v primeru izbora, skupaj s

pristojnimi institucijami, pristopil k izvedbi ukrepov tako s področja regionalne politike kot tudi kmetijstva.

Sklad svojo umeščenost vidi predvsem pri izvajanju garancijskih instrumentov za MSP, na področju

energetske in snovne učinkovitosti ter pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in politike podeželja.

Priprava in izvedba projektov, sofinanciranih iz državnega proračuna

V predlogu Proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 je v Bilanci B proračuna predvideno tudi

sofinanciranje investicijskih projektov občin s povratnimi državnimi sredstvi, v višini

33.000.000 EUR v letu 2016 in 33.000.000 EUR v letu 2017. Gre za povratna sredstva, ki naj bi jih

razpisal Sklad po posojilnih pogojih, usklajenih z zahtevami naročnika, to je MGRT. Za izvedbo tega

ukrepa bo s strani MGRT izdelan projekt, ki bo osnova za podpis pogodbe s Skladom glede izvedbe

ukrepa. Spodbude za občine bodo v obliki ugodnih posojil.

Prav tako so v Bilanci B proračuna predvidena povratna sredstva za projekte podjetij na problemskih

območjih in obmejnih problemskih območjih v višini 22.000.000 EUR v letu 2016 in 22.000.000 EUR v

letu 2017. Za izvedbo tega ukrepa bo MGRT izdelal analizo oziroma opravil oceno absorpcijske

sposobnosti podjetij na vključenih območjih, kar bo osnova za izdelavo projekta navedenega ukrepa,

po katerem bo Sklad kot izvajalec razdelil del teh sredstev.

V Bilanci A proračuna pa so predvidena nepovratna sredstva za razvoj območij narodnih skupnosti v

višini 500.000 EUR v letu 2016 in 500.000 EUR v letu 2017, ki naj bi jih Sklad razpisal predvidoma v

kombinaciji z ugodnimi posojili iz Skladovega namenskega premoženja na osnovi pripravljenega

projekta s strani MGRT.

23

CILJ SKLADA NA PODROČJU EVROPSKIH RAZVOJNIH PROCESOV

Sodelovanje v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja v

obdobju 2007-2013 kot Organ za potrjevanje

Vlada RS je s sklepom št. 30300-4/2007/74 z dne 19. 4. 2007 določila organizacijsko sestavo izvajanja

programov evropskega teritorialnega sodelovanja (v nadaljevanju ETS) za sledeče operativne programe

(v nadaljevanju OP):

čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2007-2013,

čezmejno sodelovanje Slovenija-Madžarska 2007-2013 in

čezmejno sodelovanje Slovenija-Hrvaška 2007-2013,

v okviru katere je bil Sklad imenovan za odgovorno institucijo opravljanja nalog Organa za potrjevanje,

pri čemer so mu bili za namen uspešnega izvajanja nalog zagotovljeni ustrezni človeški in finančni viri.

Nadaljnje tudi Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja

in instrumenta za predpristopno pomoč Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013

(Ur. l. št. 45/10 z dne 4. 6. 2010) v 4. členu določa, da Sklad opravlja naloge Organa za potrjevanje v

zgoraj navedenih programih.

Naloge Organa za potrjevanje določajo naslednje pravne podlage:

61. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem

skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi

Uredbe (ES) št. 1260/1999, nazadnje spremenjene z Uredbo (EU) št. 539/2010 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006,

104. člen Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES)

št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), spremenjena z Uredbo

Komisije (EU) št. 80/2010 z dne 28. januarja 2010.

Navedene pravne podlage Organu za potrjevanje nalagajo naslednje odgovornosti in pristojnosti za:

pripravo potrjenih izkazov o izdatkih in zahtevkov za izplačila ter njihovo posredovanje EK,

potrjevanje, da:

- je izkaz o izdatkih točen, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,

- so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Evropske skupnosti in nacionalnimi pravili in da so nastali zaradi projektov, ki so bili izbrani za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za program, in v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili,

zagotavljanje za namen izdajanja potrdil, da je od Organa za upravljanje prejel dovolj informacij o izvajanju postopkov in preverjanju glede izdatkov, ki so vsebovani na izkazih o izdatkih,

upoštevanje, za namen izdajanja potrdil, rezultatov vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v njegovi pristojnosti,

vzdrževanje računovodskih evidenc izdatkov, predloženih EK, v računalniški obliki,

vzdrževanje evidence o izterljivih zneskih ter zneskih, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka za določen projekt ali dela tega prispevka, pri čemer se izterjane zneske povrne v splošni proračun EU, in sicer pred zaprtjem OP tako, da se jih odšteje od naslednjega izkaza o izdatkih.

Uredba Komisije (ES) št. 718/2007 Organu za potrjevanje za sredstva IPA poleg zgornjih točk nalaga tudi pristojnost za:

izjavo, ki jo vsako leto do 31. marca pošlje EK, v kateri za vsak operativni program določi

- zneske, umaknjene iz izkazov o izdatkih, predloženih prejšnje leto, po preklicu celotnega javnega prispevka za dejavnost ali njegovega dela,

- izterjane zneske, ki so odšteti od izkazov o izdatkih, predloženih predhodno leto,

- izkaz zneskov za izterjavo po stanju na dan 31. decembra predhodnega leta, razvrščeni po letih izdaje naloga za izterjavo,

- seznam zneskov, za katere je bilo v predhodnem letu ugotovljeno, da niso izterljivi, ali za katere se pričakuje, da ne bodo izterjani, razvrščenih po letih izdaje naloga za izterjavo.

24

Za uspešno izvedbo nalog Organa za potrjevanje so na Skladu polno zaposlene tri osebe, in sicer

Potrjevalec zahtevkov, Izplačevalec zahtevkov in Višji svetovalec Organa za potrjevanje, ki pri svojem

delu uporabljajo informacijski sistem ISARR, kateri je upravljan in podprt s strani Organa za upravljanje.

Hkrati pa je potrebno omeniti, da je za uspešno izvedbo procesa nalog Organa za potrjevanje potrebna

vključitev še ostalih zaposlenih na Skladu, predvsem se vključujejo direktor, Vodja finančnega sektorja,

Vodja računovodstva in plačilnega prometa, Vodja kreditov, Svetovalec za računovodstvo, Informatik,

Vodja splošnega sektorja, Svetovalec za splošne zadeve, odgovoren za izvajanje tehnične pomoči, in

Poslovni sekretar.

Operativni programi, v katerih Sklad v finančni perspektivi 2007-2013 sodeluje kot Organ za potrjevanje,

se zaključujejo, zato bo Sklad v obdobju do pomladi 2017 izvedel vse potrebne aktivnosti za njihovo

zaključitev in izdelavo zaključnih poročil EK. Ob tem je potrebno poudariti, da se je Sklad po mnenju

programskih partnerjev v finančni perspektivni 2007-2013 izkazal s svojo strokovnostjo in odzivnostjo,

ter da so ti trije OP po učinkovitosti črpanja evropskih sredstev v vrhu uspešnosti med tovrstnimi

evropskimi programi, saj se ne srečujejo z izgubo evropskih sredstev zaradi šibkega črpanja.

Sodelovanje v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja v

obdobju 2014-2020 kot Organ za potrjevanje

Glede na središčno geopolitično lego Slovenije in dolžino notranjih in zunanjih meja ter na dejstvo, da

večina slovenskega prebivalstva živi v obmejnem območju, bo ETS tudi v programskem obdobju 2014-

2020 eden ključnih instrumentov za spodbujanje razvoja obmejnih območij. Ob tem je potrebno

izpostaviti strateški pomen ETS za Slovenijo z vidika prizadevanja za dobro sožitje prebivalcev ob meji,

ohranitve slovenskih manjšin in prihodnje vloge Slovenije v evroregionalnih povezavah. Prednost

geografskega položaja Slovenije je bližina hitro razvijajočih se evropskih regij, ki imajo vlogo

generatorjev razvoja. Zaradi poznavanja ter razumevanja razmer na zahodnem Balkanu lahko Slovenija

sodeluje v procesih gospodarskega razvoja tega območja. Slovenija je tudi križišče pomembnih

evropskih poti (v Sloveniji se stikata 5. in 10. trans-evropski prometni koridor).

Tematski cilji čezmejnega sodelovanja so med drugim usmerjeni k:

izboljšanju institucionalne zmogljivosti javnih organov,

učinkoviti javni upravi,

varstvu okolja in kulturne dediščine ter

razvoju turizma.

Slovenija bo programskem obdobju 2014-2020 sodelovala v naslednjih programih ETS:

Operativni programi čezmejnega sodelovanja: Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-

Avstrija, Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska, Program sodelovanja

INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška, Program sodelovanja INTERREG V-A Italija-Slovenija.

Operativni programi transnacionalnega sodelovanja: Transnacionalni program Območje Alp,

Transnacionalni program Srednja Evropa, Transnacionalni program Podonavje, Transnacionalni

program Mediteran, Jadransko-jonski program (ADRION).

Operativni programi medregionalnega sodelovanja: Medregionalni program INTERREG EUROPE,

Medregionalni program Interact III, Medregionalni program ESPON, Medregionalni program

URBACT III.

Vlada RS je s sklepom št. 30300-2/2014/5 z dne 17. 12. 2014 določila organizacijsko sestavo izvajanja

programov evropskega teritorialnega sodelovanja v finančni perspektivi 2014-2020, v okviru katere je

bil Sklad imenovan za odgovorno institucijo opravljanja nalog Organa za potrjevanje za sledeče

programe:

Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020,

Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska 2014-2020,

Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020.

25

Naloge Organa za potrjevanje v finančni perspektivi 2014-2020 določa naslednja pravna podlaga:

126. člen Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu,

Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za

pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem

socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o

razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006

Navedena pravna podlaga Organu za potrjevanje nalaga naslednje odgovornosti in pristojnosti za:

pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih spremnih dokumentih in jih je preveril organ upravljanja,

pripravo računovodskih izkazov iz točke (a) člena 59(5) finančne uredbe,

potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov ter da so izdatki iz izkazov v skladu z veljavnim pravom in da so nastali v zvezi z operacijami, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu s predpisi Unije in veljavnim pravom,

zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih izkazov za posamezne operacije, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in računovodskih izkazov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka za operacijo ali operativni program ali njegovega dela,

zagotovitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki,

upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo,

računalniško vodenje računovodske evidence izdatkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem,

vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno operacijo. Izterjani zneski se vrnejo v proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od poznejšega izkaza o izdatkih.

V ta namen Sklad že dalj časa aktivno sodeluje v pripravljalnih odborih ter že pripravlja navodila Organa

za potrjevanje, prilagojena spremenjenim potrebam na organizacijskem, informacijskem in delovno

procesnem področju spremljave izvajanja programov sodelovanja.

CILJ SKLADA NA PODROČJU SPLOŠNEGA POSLOVANJA

Notranja organizacija dela

Notranja organizacija dela zaposlenih bo tudi v obdobju 2016-2020 potekala v treh sektorjih, in sicer v

Sektorju za izvajanje spodbud, v Splošnem sektorju in Finančnem sektorju. Tako kot v preteklosti, bo

Sklad tudi v prihodnje, predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti in posledične preobremenitve

zaposlenih, ki izhaja iz uvajanja novih, kompleksnejših finančnih instrumentov in programov spodbud,

ob istočasnem prevzemanju dodatnega obsega dela iz naslova samostojnega vodenja pogodb preko

nove kreditne aplikacije, usmerjen v prilagoditev organizacijske strukture delovnih nalog. V bodoče je

potrebno poskrbeti za zmanjšanje obremenitev zaposlenih, ki so jim izpostavljeni, pri čemer so

spremembe organizacijske sestave odvisne od zakonodajnih sprememb na področju varčevanja v

javnem sektorju, čeprav Sklad vse stroške poslovanja zagotavlja sam, iz presežkov prihodkov nad

odhodki, izjema so le zaposleni, ki se financirajo iz tehnične pomoči, oziroma projektni sodelavci. Vsled

navedenega si bo Sklad v obdobju 2016-2020 prizadeval za čim prejšnjo prilagoditev organizacije dela

v Sektorju za izvajanje spodbud, pri ostalih dveh sektorjih pa je bilo potrebno tako zaradi objektivnih

razlogov kot nastopa nove finančne perspektive (za izvajanje operativnih programov ETS v obdobju

2014-2020) k reorganizaciji dela pristopiti že v letu 2015, s čimer se je zagotovilo nadaljnje kakovostno

opravljanje delovnih nalog.

26

Prilagoditev organizacijske strukture bo Skladu omogočila uspešno zasledovanje lastnih strateških

usmeritev, preko katerih uresničuje svojo vizijo, kar omogoča udejanjenje poslanstva Sklada. Na

področju kadrovskega managementa si bo Sklad tudi v prihodnje prizadeval za:

ohranjanje ustrezne kontrole nad poslovnimi procesi,

za informiranje in motivacijo zaposlenih z namenom usklajevanja osebnega in strokovnega razvoja

zaposlenih,

za izobraževanje zaposlenih z namenom transparentne in visoko kakovostne opravljene storitve,

ugodne delovne pogoje in kakovostne medsebojne odnose,

nenehno izboljševanje procesov, ugotavljanje pomanjkljivosti in uvajanje korektivnih in preventivnih

ukrepov,

izvajanje rednih letnih pogovorov ter ocenjevanje delovne uspešnosti.

Pri notranji organizaciji dela je potrebno omeniti, da je Sklad glede na potrebe procesa in vsebine dela

vzpostavil 3 delovna telesa, in sicer

kolegij direktorja, ki je posvetovalno telo, pri katerem praviloma sodelujejo vodje sektorjev, z

namenom obravnave pomembnejših vsebin ali dokumentov Sklada, pred sprejetjem odločitve

direktorja o posamezni zadevi, hkrati pa direktor praviloma enkrat tedensko skliče delovni sestanek

z vsemi vodjami sektorjev z namenom sprotne izmenjave informacij o delovanju Sklada in ostalih

pomembnih dogodkih, ki vplivajo na delovanje Sklada,

strokovne komisije, delo katerih opredeljuje Navodilo o poteku postopka dodeljevanja spodbud in

delu strokovnih komisij, ki določa postopek imenovanja strokovne komisije, njene naloge, način

njenega dela ter nadomestila za morebitne zunanje člane strokovnih komisij, praviloma so strokovne

komisije imenovane glede na vsebino javnega razpisa,

skrbniško-dolžniški odbor, je delovno telo, ki ga imenuje direktor in deluje na področju izterjave

dospelih neplačanih terjatev in na področju skrbništva nad posojilojemalci, v katerega so praviloma

imenovani predstavnik sektorja za izvajanje spodbud, splošnega sektorja in finančnega sektorja.

Sklad ima sprejet Poslovnik skrbniško-dolžniškega odbora z dne 14.12.2010, ki opredeljuje njegove

naloge, ki so sistematična obdelava zapadlih neplačanih terjatev, obravnava strokovnih vprašanj v

zvezi s terjatvami, obravnava skrbniških poročil, predlaga morebitne aktivnosti pri posameznem

posojilojemalcu.

Glede na to, da Sklad vzpostavlja in izvaja RGS preko izbranih regionalnih izvajalcev oziroma v lastni

izvedbi, predstavniki Sklada sodelujejo v kreditno garancijskih odborih pri izvajalcih RGS, v primeru

lastnega izvajanja RGS pa Sklad oblikuje celoten kreditno garancijski odbor v skladu z zahtevami

Pravilnika o delovanju regijskih garancijskih shem z dne 2.4.2015.

Kot prikazuje Tabela 10, je na Skladu trenutno redno zaposlenih 16 oseb, in sicer direktor za mandatno

obdobje štirih let (do 28.2.2019) in 15 oseb za nedoločen čas, 3 osebe za določen čas opravljanja

projekta iz naslova Organa za potrjevanje, ki se financirajo iz tehnične pomoči, in 1 oseba za določen

čas opravljanja projekta za izvajanje RGS, za katero sredstva za delo zagotavlja resorno ministrstvo.

Predvideva se, da se bo do konca leta 2015 za namen izvajanja RGS zaposlilo še eno osebo. V letu

2017 pa si bo Sklad prizadeval za dodatno prilagoditev organizacijske strukture, za kar se predvideva

ena dodatna redna zaposlitev, in sicer v Sektorju za izvajanje spodbud.

Pojasniti je potrebno, da je na podlagi sklepa MGRT, ŠT. 100-2/2013/113 z dne 17.9.2013 in spremembi

tega sklepa, št. 100-1/2015/68 z dne 5.6.2015, dovoljeno število zaposlenih na Skladu za leto 2015 17

zaposlenih, pri čemer se v ta obseg ne štejejo zaposleni za opravljanje projekta iz naslova Organa za

potrjevanje, ki se financirajo iz tehnične pomoči (tri osebe). Morebitne dodatne zaposlitve bo Sklad

realiziral, v kolikor bo ustrezno dopolnjen kadrovski načrt.

27

Tabela 10: Število zaposlenih na Skladu v obdobju 2016-2020

ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OBDOBJU 2016-2020

Zaposlitev Vir

financiranja

Realizacija

31.12.2015

Plan

31.12.2016

Plan

31.12.2017

Plan

31.12.2020

Redna lasten 16 16 17 17

Projektno delo –

RGS do 31.12.2025

resorno

ministrstvo 1+1 1+1 1+1 1+1

Projektno delo-

tehnična pomoč EU 3 3 3 3

SKUPAJ 21 21 22 22

*dovoljeno št. zaposlenih za leto 2015 je 17 zaposlenih, pri čemer se v ta obseg ne štejejo zaposleni za projektno delo-tehnična pomoč.

Slika 2: Notranja organizacija za obdobje 2016-2020

28

Aktivnosti glede certifikata ISO

Standard ISO 9001:2008 je izdala mednarodna organizacija ISO leta 2008. Standard je zgrajen na

načelih vodenja kakovosti, ki jih danes uporabljajo v svetu uspešne organizacije. Standard je povzetek

dobre poslovne prakse in kot tak v pomoč organizacijam, ki želijo slediti samo najboljšemu. Standard

se osredotoča predvsem na učinkovitost sistema vodenja kakovosti pri izpolnjevanju zahtev odjemalcev.

Namenjen je vsem vrstam organizacij, ki želijo obvladovati in izboljšati svoje poslovanje ter povečati

zadovoljstvo svojih odjemalcev. Standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti, delovanje

vodstva, ravnanje z viri, izvajanje osnovne dejavnosti in nadzor. Izpolnjevanje vseh zahtev standarda

omogoči organizaciji, da po uspešno zaključenem certifikacijskem postopku, pridobi certifikat sistema

vodenja kakovosti po ISO 9001:2008.

Sklad je v preteklosti pristopil k vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti v skladu z zahtevami standarda

ISO 9001:2008 in po uspešno zaključenem certifikacijskem postopku v letu 2012 prejel znak kakovosti

ISO 9001:2008. S prevzemom standarda se Sklad osredotoča predvsem na učinkovitost sistema

vodenja kakovosti pri izpolnjevanju zahtev odjemalcev (prejemnikov regionalnih spodbud). Sklad tako s

procesnim pristopom neposredno povezuje svoje poslovne cilje s poslovno uspešnostjo.

Slika 3: Certifikacijski znak SIQ

V obdobju 2016-2017 bodo izvedene zunanje in notranje presoje sistema vodenja kakovosti. S

standardom ISO 9001:2008 Sklad iz leta v leto dokazuje zavezanost kakovosti in zadovoljstvu

prejemnikov.

Nadzor in spremljanje investicijskih projektov

Sklad ima sprejet Pravilnik o pregledu in spremljanju projektov, ki jih financira Javni sklad Republike

Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, z dne 4. 9. 2012 (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa

sistem pregleda investicijskih projektov na kraju samem in pregled investitorjev v primeru nerednega

plačevanja ter z vidika spremljanja učinkov projektov. Pregled investicijskih projektov na kraju samem

se lahko opravi pred oziroma ob odobritvi vloge, v fazi izvajanja projekta, ob zaključku projekta, prav

tako pa se pregled opravi v primeru nerednega plačevanja in kršenja drugih pogodbenih določil. Sklad

letno pregleda in spremlja projekte praviloma v obsegu od 5 do 20 % sklenjenih pogodb z investitorji. V

ta namen se izdela letni plan pregledov, s katerim se določi število vseh pregledov, ki se bodo izvedli v

posameznem letu, ločeno po posameznih vzrokih za pregled, h kateremu pa je priložen tudi poimenski

seznam projektov, pri katerih se bo izvedel redni pregled, ki pa je naključno določen, skladno s

metodologijo načina izbora projektov. Druge predvidene vrste pregledov se določi sproti, glede na

predloge direktorja oziroma strokovnih služb Sklada.

Pri tem je potrebno poudariti, da Sklad pri podjetniških in kmetijskih projektih, poleg ugotavljanja

namenske porabe dodeljenih spodbud, preverja tudi poslovno dejavnost in dosežke poslovanja iz

preteklih let. Prav tako pa je lahko pregled namenjen oceni finančnega položaja dolžnika in analizi

vzrokov za morebitne zamude pri izpolnjevanju obveznosti v preteklih obdobjih. V analizi ekonomskega

stanja gospodarske družbe se uporabljajo podatki iz zbirke letnih poročil gospodarskih družb, ki so bili

predloženi Agenciji RS za javnopravne evidence Slovenije.

Nadaljnje je potrebno omeniti, da Sklad pri kmetijskih projektih predvsem ugotavlja obseg pridelave in

predelave kmetijskih proizvodov ter morebitne omejitve pri gospodarjenju na kmetijskih gospodarstvih.

V težjih primerih se Sklad obrne tudi na lokalno kmetijsko svetovalno službo in območni center za

29

socialno delo. Posebnost merjenja učinkov dodeljenih spodbud na individualnih kmetijah je v tem, da

nekatera kmetijska gospodarstva niso zavezana k oddaji podatkov, in da jih je mogoče spremljati samo

preko podatkov, ki jih upravičenci sami posredujejo Skladu. Gospodarske družbe s kmetijskega področja

in zadruge pa se obravnavajo kot subjekti, ki so zavezani k vodenju in oddaji podatkov.

Nadzor in spremljanje investicijskih projektov se bo v letih 2016 in 2017 izvajalo na osnovi vsakoletnega

plana pregledov, s katerim se bo določil obseg in programska področja nadzora za posamezno leto.

Zunanje komuniciranje

Sklad bo v obdobju 2016-2017 predstavljal programe spodbud preko različnih komunikacijskih kanalov,

in sicer z udeležbo na predstavitvah in pomembnejših dogodkih, s sodelovanjem na INFO točkah,

delavnicah, v tiskanih medijih in brošurah, spletnih straneh, in z neposrednim komuniciranjem.

1. Udeležba na predstavitvah in pomembnejših dogodkih

Sklad v sodelovanju s pristojnim ministrstvom in Geografskim institutom planira soorganizacijo

dvodnevnega dogodka »Slovenski regionalni dnevi«, ki se ga udeležijo ključni deležniki snovanja in

izvajanja regionalne politike.

Sklad planira aktivno sodelovati na dogodkih, kot so Podjetna Slovenija, Finančna konferenca za

mala in srednja podjetja, ipd.

Sklad planira aktivno sodelovati na sejemskih dogodkih, kot so Mednarodni obrtni sejem v Celju,

Sejem Kapital ipd., ter sodelovati na drugih dogodkih z udeležbo na okroglih mizah in s

sodelovanjem na INFO točkah.

2. Medij

Sklad planira oglaševanje spodbud v tiskanih medijih, kolikor je mogoče brezplačno, sicer pa po

njihovi plačljivi komercialni ponudbi. Izbrani bodo tiskani mediji, ki so stanovsko povezani z ciljnimi

upravičenci spodbud Sklada, in sicer Kmečki glas, Glas dežele, Zelena dežela, Obrtnik, Finance,

časopisa Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Prepoznavnost in branost

navedenih tiskanih medijev je med ciljnimi upravičenci spodbud Sklada velika, kar kaže tudi na

njihovo odzivnost po vsakokratni objavi.

Sklad bo najave in objave javnih razpisov oglaševal tudi preko svoje lastne spletne strani in preko

spletnih strani drugih institucij, kot so regionalne razvojen agencije, ministrstva, podjetniški centri,

občine, natančneje planira se najavo razpisov s kratko predstavitvijo preko Gospodarske zbornice

Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije, Zadružne zveze

Slovenije, vseh občin, stanovskih združenj občin in podjetniških svetovalcev po običajnih seznamih.

Sklad planira oglaševanje spodbud preko radiev. Pri odločitvi o tem, kateri medij izbrati, je poleg

cene ključni dejavnik pokritost oz. slišnost tega medija v širšem slovenskem prostoru. Pri tem je

potrebno izhajati iz narejenih analiz slišnosti ter iz konkretne ponudbe oglaševalca. Možne oblike

poleg klasičnega oglaševanja, so še druge, npr. paket pokroviteljstva raznih oddaj in rubrik,

sodelovanje v pogovornih oddajah, ipd. Prednost takšnega oglaševanja je velik krog poslušalcev,

ki so lahko naši ciljni upravičenci, večanje prepoznavnost institucije, prepoznavanje sklada kot

ponudnika ugodnih finančnih spodbud, slabost pa, da je to draga oblika oglaševanja, potrebno je

zagotavljanje pogostejšega ponavljanja, da se tako ponudnik kot ponudba usede v zavest

zainteresiranih kandidatov za naše produkte.

3. Predstavitvene brošure

Sklad planira oglaševanje spodbud tudi preko predstavitvenih brošur oziroma zgibank, ki se jih

prvenstveno uporablja pri udeležbah na predstavitvah in pomembnejših dogodkih.

4. Neposredno komuniciranje

30

Sklad planira predstavitev spodbud tudi z neposrednim komuniciranjem z potencialnimi upravičenci,in

sicer z organizacijo informativnih delavnic. Neposredno komuniciranje lahko razdelimo na dva sklopa,

prvi bo vključeval predstavitev Sklada in spodbud na delavnicah, ki bodo potekale v okviru sodelovanja

z regijskimi razvojnimi agencijami in regijskimi centri, drugi pa vključuje individualno svetovanje in

pomoč pri razjasnitvi problemov oziroma pri pripravi vlog.

Slika 4: Zunanje komuniciranje

Informacijski sistem

Trenutno Sklad za »obdelavo podatkov« uporablja interno bazo podatkov, v katero se ročno vnaša

podatke iz prijavnih obrazcev, ki jih vlagatelji posredujejo kot prijavo na posamezni javni razpis. Na

osnovi analize dosedanjega dela, potreb in novih zahtev, se je pripravil plan za nadgradnjo

informacijskega sistema z namenom učinkovitejšega in preglednejšega spremljanja spodbud.

Nov informacijski sistem bi omogočal avtomatiziranost postopka od prijave do obdelave vloge in vse do

črpanja sredstev in kontrolo izvedbe projekta. Informacijski sistem bi omogočal elektronsko prijavo na

javne razpise, omogočal bi sprotno kontrolo posameznih procesov, avtomatiziral spremljanje rokov,

učinkov in realizacije spodbud od letnega plana do letnega poročila, zagotovil večstransko statistično

obdelavo podatkov in analitiko ter vzpostavil povezave z drugimi informacijskimi sistemi znotraj Sklada.

3 FINANČNI NAČRT ZA LETI 2016-2017

PFN za 2016-2017 Sklada je sestavljeno v skladu z Zakonom o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99 in

30/02 in 114/06-ZUE), predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s Pravilnikom o računovodstvu Sklada.

Sklad je drugi uporabnik enotnega kontnega načrta. Prihodke in odhodke skladno z zakonom spremlja

po načelu denarnega toka.

pomembnejši dogodki

mediji

(časopis, spletna stran)

brošure (predstavitveni listi)

neposredno komuniciranje

31

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov

Tabela 11: Izkaz prihodkov in odhodkov

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (8/7) 11 (9/8)

I. SKUPAJ PRIHODKI

(101=102+153+166+176+192)101 2.427.644 1.852.505 1.562.041 1.445.924 1.216.997 1.277.800 84,17 105,00

TEKOČI PRIHODKI (102=103+140) 102 2.356.908 1.764.384 1.398.379 1.290.501 1.048.619 1.090.109 81,26 103,96

70DAVČNI PRIHODKI

(103=104+108+113+116+121+131+139)103 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

700DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK

(104=105+106+107)104 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

701PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

(108=109+110+111+112)108 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

702DAVKI NA PLAČILNO LISTO IN DELOVNO

SILO (113=114+115)113 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

703DAVKI NA PREMOŽENJE

(116=117+118+119+120)116 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

704DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE

(121=122+123+124+125+126+127+128+129+130)121 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

705DAVKI NA MEDNARODNO TRGOVINO IN TRANSAKCIJE

(131=132+133+134+135+136+137+138)131 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

706 DRUGI DAVKI 139 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

71NEDAVČNI PRIHODKI

(140=141+145+148+149+150)140 2.356.908 1.764.384 1.398.379 1.290.501 1.048.619 1.090.109 81,26 103,96

710UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD

PREMOŽENJA (141=142+143+144)141 2.301.463 1.725.295 1.307.381 1.238.399 987.413 1.007.933 79,73 102,08

7100Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter

presežkov prihodkov nad odhodki142 0 0 0 20.000 0 0 0,00 0,00

7102 Prihodki od obresti 143 2.301.463 1.725.295 1.307.381 1.218.399 987.413 1.007.933 81,04 102,08

7103 Prihodki od premoženja 144 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

711UPRAVNE TAKSE IN PRISTOJBINE

(145=146+147)145 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 148 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 149 27.008 23.451 73.998 33.102 44.206 64.176 133,54 145,17

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI (150=151+152) 150 28.437 15.638 17.000 19.000 17.000 18.000 89,47 105,88

7140 Drugi prostov oljni prispev ki za socialno v arnost 151 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

7141 Drugi nedav čni prihodki 152 28.437 15.638 17.000 19.000 17.000 18.000 89,47 105,88

72 KAPITALSKI PRIHODKI (153=154+159+162) 153 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

720PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH

SREDSTEV (154=155+156+157+158)154 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

721PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG

(159=160+161)159 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

722

PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN

NEOPREDMETENIH SREDSTEV

(162=163+164+165)

162 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

73 PREJETE DONACIJE (166=167+170+175) 166 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

730PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV

(167=168+169)167 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

731PREJETE DONACIJE IZ TUJINE

(170=171+172+173+174)170 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

732DONACIJE ZA ODPRAVO POSLEDIC

NARAVNIH NESREČ175 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI (176=177+183) 176 23.545 22.426 54.627 49.735 87.394 94.053 175,72 107,62

740

TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH

JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ

(177=178+179+180+181+182)

177 23.545 22.426 54.627 49.735 87.394 94.053 175,72 107,62

7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna 178 23.545 22.426 54.627 49.735 87.394 94.053 175,72 107,62

741PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ

SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE

(183=184+185+186+187+188+189+190+191)

183 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

78PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE

UNIJE(192=193+198+204-

209+210+215+218+219+220)

192 47.191 65.695 109.034 105.688 80.984 93.638 76,63 115,63

780

PREDPRISTOPNA IN POPRISTOPNA

SREDSTVA EVROPSKE UNIJE

(193=194+195+196+197)

193 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

781PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU ZA

IZVAJANJE SKUPNE KMETIJSKE IN RIBIŠKE

POLITIKE(198=199+200+201+202+203)

198 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

782

PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ

STRUKTURNIH SKLADOV

(204=205+206+207+208)

204 47.191 65.695 109.034 105.688 80.984 93.638 76,63 115,63

7821Prejeta sredstv a iz proračuna EU iz Ev ropskega

sklada za regionalni razv oj (ERDF) 206 47.191 65.695 109.034 105.688 80.984 93.638 76,63 115,63

FINANČNI

NAČRT

2015

INDEKS RASTI

FN 2016/

REAL 2015

FN 2017/

FN 2016

NAZIV KONTA

OCENA

REALIZACIJE

LETA 2015

FINANČNI

NAČRT 2016

FINANČNI

NAČRT 2017

ČLENITEV

KONTOV

Oznaka

za AOP

REALIZACIJA

LETO 2013 LETO 2014

32

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (8/7) 11 (9/8)

783PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ

KOHEZIJSKEGA SKLADA209 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

784

PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU ZA

IZVAJANJE CENTRALIZIRANIH IN DRUGIH

PROGRAMOV EU (210=211+212+213+214)

210 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

785

PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ

NASLOVA PAVŠALNIH POVRAČIL

(215=216+217)

215 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

786OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ

PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 218 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

787PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH

EVROPSKIH INSTITUCIJ219 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

788PREJETA VRAČILA SREDSTEV IZ

PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE220 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

II. SKUPAJ ODHODKI

(221=222+266+295+907+921)221 1.978.957 1.987.226 1.558.231 1.406.208 1.212.029 1.267.711 86,19 104,59

40TEKOČI ODHODKI

(222=223+231+237+248+254+260+932)222 1.758.785 1.876.889 1.372.532 1.351.112 1.031.569 1.120.011 76,35 108,57

400PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM

(223=224+225+226+227+228+229+230)223 524.094 449.541 506.571 486.866 580.912 607.476 119,32 104,57

4000 Plače in dodatki 224 476.668 414.951 467.940 445.542 532.199 557.104 119,45 104,68

4001 Regres za letni dopust 225 16.757 5.657 6.063 6.239 15.224 15.916 244,01 104,55

4002 Pov račila in nadomestila 226 29.298 28.485 32.090 27.949 31.737 34.023 113,55 107,20

4003 Sredstv a za delov no uspešnost 227 0 0 0 6.745 1.063 0 15,76 0,00

4004 Sredstv a za nadurno delo 228 794 447 478 391 400 0 102,30 0,00

4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 229 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4009 Drugi izdatki zaposlenim 230 578 0 0 0 289 433 0,00 149,83

401PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO

VARNOST (231=232+233+234+235+236)231 81.520 69.416 76.643 73.828 93.805 97.666 127,06 104,12

4010Prispev ek za pokojninsko in inv alidsko

zav arov anje232 42.377 37.126 41.455 40.062 47.229 49.304 117,89 104,39

4011 Prispev ek za zdrav stv eno zav arov anje 233 33.950 29.743 33.211 32.095 37.837 39.499 117,89 104,39

4012 Prispev ek za zaposlov anje 234 309 266 432 320 696 771 217,50 110,78

4013 Prispev ek za staršev sko v arstv o 235 479 419 468 453 534 557 117,88 104,31

4015Premije kolektiv nega dodatnega pokojninskega

zav arov anja na podlagi ZKDPZJU236 4.406 1.861 1.077 898 7.509 7.535 836,19 100,35

402

IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE

(237=238+239+240+241+242+243+244+245+246+

247)

237 255.134 216.899 316.317 195.751 242.510 254.055 123,89 104,76

4020 Pisarniški in splošni material in storitv e 238 90.605 73.574 137.274 73.194 91.359 90.400 124,82 98,95

4021 Posebni material in storitv e 239 1.027 1.059 1.635 1.135 1.600 1.700 140,97 106,25

4022Energija, v oda, komunalne storitv e in

komunikacije240 26.211 22.926 23.500 20.986 24.725 26.700 117,82 107,99

4023 Prev ozni stroški in storitv e 241 9.989 9.597 10.185 7.435 10.509 10.910 141,34 103,82

4024 Izdatki za službena potov anja 242 5.475 3.753 9.090 7.239 10.100 10.740 139,52 106,34

4025 Tekoče v zdržev anje 243 35.487 20.395 29.493 17.697 25.427 27.965 143,68 109,98

4026 Poslov ne najemnine in zakupnine 244 4.430 5.569 6.800 5.073 6.565 6.700 129,41 102,06

4027 Kazni in odškodnine 245 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4028 Dav ek na izplačane plače 246 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4029 Drugi operativ ni odhodki 247 81.910 80.026 98.340 62.992 72.225 78.940 114,66 109,30

403PLAČILA DOMAČIH OBRESTI

(248=249+250+251+252+253+931)248 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4030 Plačila obresti od kreditov - Banki Slov enije 249 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4031 Plačila obresti od kreditov - poslov nim bankam 250 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4032Plačila obresti od kreditov - drugim f inančnim

institucijam251 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4033Plačila obresti od kreditov - drugim domačim

kreditodajalcem252 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4034Plačila obresti od v rednostnih papirjev izdanih na

domačem trgu253 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4035Plačila obresti subjektom v ključenim v sistem

EZR931 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

404PLAČILA TUJIH OBRESTI

(254=255+256+257+258+259)254 162.183 176.001 113.001 94.667 79.342 70.814 83,81 89,25

4040Plačila obresti od kreditov - mednarodnim

f inančnim institucijam255 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4041 Plačila obresti od kreditov - tujim v ladam 256 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4042Plačila obresti od kreditov - tujim poslov nim

bankam in f inančnim institucijam257 162.183 176.001 113.001 94.667 79.342 70.814 83,81 89,25

4043Plačila obresti od kreditov - drugim tujim

kreditodajalcem258 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4044Plačila obresti od v rednostnih papirjev , izdanih

na tujih trgih259 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

405Prenos proračnu pripadajočega dela rezultata

poslov anja sistema EZR preteklega leta932 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

ČLENITEV

KONTOVNAZIV KONTA

Oznaka

za AOP

REALIZACIJA

"nadaljevanje"

FINANČNI

NAČRT

2015

INDEKS RASTI

LETO 2013 LETO 2014FN 2016/

REAL 2015

FN 2017/

FN 2016

OCENA

REALIZACIJE

LETA 2015

FINANČNI

NAČRT 2016

FINANČNI

NAČRT 2017

33

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (8/7) 11 (9/8)

409 REZERVE (260=261+262+263+264+265) 260 735.854 965.033 360.000 500.000 35.000 90.000 7,00 257,14

4090 Splošna proračunska rezerv acija 261 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4091 Proračunska rezerv a 262 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4092 Druge rezerv e 263 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4093 Sredstv a za posebne namene 264 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4098 Rezerv acije za kreditna tv eganja v jav nih skladih 265 735.854 965.033 360.000 500.000 35.000 90.000 7,00 257,14

41TEKOČI TRANSFERI

(266=267+271+281+282+290)266 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

410 SUBVENCIJE (267=268+269+270) 267 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

411

TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN

GOSPODINJSTVOM

(271=272+273+274+275+276+277+278+279+280)

271 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

412

TRANSFERI NEPRIDOBITNIM

ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM

(282=283+284+285+286+287+288+289)

281 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

413DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI

(282=283+284+285+286+287+288+289)282 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

414TEKOČI TRANSFERI V TUJINO

(290=291+292+293+294)290 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (295=296) 295 99.186 52.596 68.000 16.577 130.460 47.700 786,99 36,56

420

NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH

SREDSTEV(296=297+298+299+900+901+902+90

3+904+905+906)

296 99.186 52.596 68.000 16.577 130.460 47.700 786,99 36,56

4200 Nakup zgradb in prostorov 297 4.516 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4201 Nakup prev oznih sredstev 298 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4202 Nakup opreme 299 14.833 6.403 15.000 11.577 12.260 13.700 105,90 111,75

4203 Nakup drugih osnov nih sredstev 900 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4204 Nov ogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 901 51.411 756 20.000 0 0 0 0,00 0,00

4205 Inv esticijsko v zdržev anje in obnov e 902 19.592 2.262 2.000 0 30.000 30.000 0,00 100,00

4206 Nakup zemljišč in narav nih bogastev 903 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4207 Nakup nematerialnega premoženja 904 8.835 43.175 31.000 5.000 88.200 4.000 1.764,00 4,54

4208Študije o izv edljiv osti projektov , projektna

dokumentacija, nadzor in inv esticijski inženiring905 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4209 Nakup blagov nih rezerv in interv encijskih zalog 906 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (907=908+916) 907 120.986 57.741 117.699 38.519 50.000 100.000 129,81 200,00

431INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM

OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI

UPORABNIKI(908=909+910+911+942+913+914+915)

908 120.986 57.741 117.699 38.519 50.000 100.000 129,81 200,00

4310Inv esticijski transf eri nepridobitnim organizacijam

in ustanov am909 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4311Inv esticijski transf eri jav nim podjetjem in

družbam, ki so v lasti držav e ali občin910 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4312 Inv esticijski transf eri f inančnim institucijam 911 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4313 Inv esticijski transf eri priv atnim podjetjem 912 120.986 57.741 87.699 38.519 50.000 100.000 129,81 200,00

4314Inv esticijski transf eri posameznikom in

zasebnikom913 0 0 30.000 0 0 0 0,00 0,00

4315Inv esticijski transf eri drugim izv ajalcem jav nih

služb, ki niso posredni proračunski uporabniki914 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4316 Inv esticijski transf eri v tujino 915 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

432INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM

UPORABNIKOM (916=917+98+919+920)916 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4320 Inv esticijski transf eri občinam 917 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4321Inv esticijski transf eri jav nim skladom in

agencijam918 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4322 Inv esticijski transf eri v držav ni proračun 919 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4323 Inv esticijski transf eri jav nim zav odom 920 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

450PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN

EVROPSKE UNIJE (921=922+923+924+925+926)921 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

(927=101-221)927 448.687 0 3.810 39.716 4.968 10.089 12,51 203,08

III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI

(928=221-101)928 0 134.721 0 0 0 0 0,00 0,00

Pov prečno štev ilo zaposlenih na podlagi delov nih

ur v obračunskem obdobju (celo štev ilo)929 19 18 19 19 21 22 110,53 104,76

Štev ilo mesecev poslov anja 930 12 12 12 12 12 12 100,00 100,00

"nadaljevanje"

ČLENITEV

KONTOVNAZIV KONTA

Oznaka

za AOP

REALIZACIJAFINANČNI

NAČRT

2015

OCENA

REALIZACIJE

LETA 2015

FINANČNI

NAČRT 2016

FINANČNI

NAČRT 2017

INDEKS RASTI

LETO 2013 LETO 2014FN 2016/

REAL 2015

FN 2017/

FN 2016

34

Izkaz računa finančnih terjatev in naložb

Tabela 12: Izkaz računa finančnih terjatev in naložb

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (8/7) 11 (9/8)

75IV. PREJETA VRAČILA DNIH POSOJIL IN

PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

(301=302+313+319+320)

301 8.739.815 12.376.369 10.492.742 15.022.532 12.529.933 15.365.494 83,41 122,63

750PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL(302=303+

+304+305+306+307+308+309+310+311+312)302 8.739.815 12.376.369 10.492.742 15.022.532 12.529.933 15.365.494 83,41 122,63

7500Prejeta v račila danih posojil od posameznikov in

zasebnikov 303 1.606.444 1.558.173 1.169.568 1.352.852 1.198.277 1.665.494 88,57 138,99

7501 Prejeta v račila danih posojil od jav nih skladov 304 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

7502Prejeta v račila danih posojil od jav nih podjetij in

družb, ki so v lasti držav e ali občin 305 82.234 717.402 350.000 232.973 1.548.912 2.000.000 664,85 129,12

7503 Prejeta v račila danih posojil od f inančnih institucij 306 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

7504 Prejeta v račila danih posojil od priv atnih podjetij 307 4.082.115 6.451.352 5.235.735 8.351.006 5.375.656 6.500.000 64,37 120,92

7505 Prejeta v račila danih posojil od občin 308 2.969.022 3.649.380 3.737.439 5.085.555 4.337.088 5.200.000 85,28 119,90

7506 Prejeta v račila danih posojil iz tujine 309 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

7507Prejeta v račila danih posojil držav nemu

proračunu 310 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

7508 Prejeta v račila danih posojil od jav nih agencij 311 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

7509 Prejeta v račila plačanih poroštev 312 0 62 0 146 70.000 0 0,00 0,00

751PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

(313=314+315+316+317+318)313 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 319 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

753

PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

SUBJEKTOM, VKLJUČENIM V ENOTNO

UPRAVLJANJE SREDSTEV SISTEMA EZR

320 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

44V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE

KAPITALSKIH DELEŽEV

(321=322+333+340+344+347)

321 18.268.461 7.600.256 25.865.114 16.128.351 20.000.000 20.000.000 124,01 100,00

440DANA POSOJILA(322=323+324+325+326+

+327+328+329+330+331+332)322 18.268.461 7.600.256 25.865.114 16.128.351 20.000.000 20.000.000 124,01 100,00

4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 323 1.588.741 824.825 1.506.465 664.394 1.000.000 1.100.000 150,51 110,00

4401 Dana posojila jav nim skladom 324 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4402Dana posojila jav nim podjetjem in družbam, ki so

v lasti držav e ali občin 325 500.000 638.036 1.429.536 8.395.820 500.000 600.000 5,96 120,00

4403 Dana posojila f inančnim institucijam 326 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4404 Dana posojila priv atnim podjetjem 327 5.316.498 1.737.211 15.411.026 1.455.137 11.500.000 10.300.000 790,30 89,57

4405 Dana posojila občinam 328 10.863.223 4.400.184 7.518.087 5.613.000 7.000.000 8.000.000 124,71 114,29

4406 Dana posojila v tujino 329 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4407 Dana posojila držav nemu proračunu 330 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4408 Dana posojila jav nim agencijam 331 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

4409 Plačila zapadlih poroštev 332 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

441POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN

NALOŽB (333=334+335+336+337+338+339)333 0 0 0 0,00 0,00

4410Pov ečanje kapitalskih deležev v jav nih podjetjih

in družbah, ki so v lasti držav e ali občin334 0 0 0 0,00 0,00

4411Pov ečanje kapitalskih deležev v f inančnih

institucijah 335 0 0 0 0,00 0,00

4412Pov ečanje kapitalskih deležev v priv atnih

podjetjih 336 0 0 0 0,00 0,00

4413 Skupna v laganja (joint v entures) 337 0 0 0 0,00 0,00

4414 Pov ečanje kapitalskih deležev v tujino 338 0 0 0 0,00 0,00

4415 Pov ečanje druih f inančnih naložb 339 0 0 0 0,00 0,00

442PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA

PRIVATIZACIJE (340-341+342+343)340 0 0 0 0,00 0,00

443

POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V

JAVNIH SKLADIH IN DRUGIH PRAVNIH

OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO

PREMOŽENJE V SVOJI LASTI (344=345+346)

344 0 0 0 0,00 0,00

4430Pov ečanje namenskega premoženja v jav nih

skladih 345 0 0 0 0,00 0,00

4431Pov ečanje premoženja v drugih prav nih osebah

jav nega rav a, ki je v njihov i lasti 346 0 0 0 0,00 0,00

444

DANA POSOJILA SUBJEKTOM VKLJUČENIM V

ENOTNO UPRAVLJANJE SREDSTEV SISTEMA

EZR

347 0 0 0 0,00 0,00

VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN

SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV

(348=301-321)

348 0 4.776.113 0 0,00 0,00

VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA IN

SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV

(349=321-301)349 9.528.646 0 15.372.372 1.105.819 7.470.067 4.634.506 675,52 62,04

ČLENITEV

KONTOVNAZIV KONTA

Oznaka

za AOP


NAČRT

2015

INDEKS RASTI

LETO 2013 LETO 2014FN 2016/

REAL 2015

FN 2017/

FN 2016

OCENA

REALIZACIJE

LETA 2015

FINANČNI

NAČRT 2016

FINANČNI

NAČRT 2017

35

Izkaz računa financiranja

Tabela 13: Izkaz računa financiranja

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (8/7) 11 (9/8)

50 VII. ZADOLŽEVANJE (351=352+358) 351 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

500

DOMAČE ZADOLŽEVANJE

(352=353+354+355+356+357)352 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5000 Najeti krediti pri Banki Slov enije 353 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5001 Najeti krediti pri poslov nih bankah 354 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5002 Najeti krediti pri drugih f inančnih institucijah 355 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 356 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5004

Sredstv a, pridobljena z izdajo v rednostnih

papirjev na domačem trgu 357 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

501

ZADOLŽEVANJE V TUJINI

(358=359+360+361+362+363)358 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5010

Najeti krediti pri mednarodnih f inančnih

institucijah 359 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5011 Najeti krediti pri tujih v ladah 360 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5012

Najeti krediti pri tujih poslov nih bankah in

f inančnih institucijah 361 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5013 Najeti kredti pri drugih tujih kreditodajalcih 362 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5014

Sredstv a, pridobljena z izdajo v rednostnih

papirjev 363 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (364=365+371) 364 800.479 800.479 1.947.206 1.947.206 3.177.237 3.177.237 163,17 100,00

550

ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA

(365=366+367+368+36+370)365 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5500 Odplačila kreditov Banki Slov enije 366 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5501 Odplačila kreditov poslov nim bankam 367 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5502 Odplačila kreditov drugim f inančnim institucijam 368 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5503

Odplačila kreditov drugim domačim

kreditodajalcem 369 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5504

Odplačila glav nice v rednostnih papirjev , izdanih

na domačem trgu 370 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

551

ODPLAČILO DOLGA V TUJINO

(371=372+373+374+375+376) 371 800.479 800.479 1.947.206 1.947.206 3.177.237 3.177.237 163,17 100,00

5510

Odplačila dolga mednarodnim f inančnim

institucijam 372 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5511 Odplačila dolga tujim v ladam 373 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5512

Odplačila dolga tujim poslov nim bankam in

f inančnim institucijam 374 800.479 800.479 1.947.206 1.947.206 3.177.237 3.177.237 163,17 100,00

5513 Odplačila dolga drugim tujim kreditojemalcem 375 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

5514

Odplačila glav nice v rednostnih papirjev , izdanih

na tujih trgih 376 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE (377=351-364) 377 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00

IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA (378=364-351) 378 800.479 800.479 1.947.206 1.947.206 3.177.237 3.177.237 163,17 100,00

X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(379=(927+348+377)-(928+349+378))379 3.840.914 0 0 0 0 0,00 0,00

X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(380=(928+349+378)-(927+348+377)) 380 9.880.437 0 17.315.768 3.013.309 10.642.336 7.801.654 353,18 73,31

ČLENITEV

KONTOVNAZIV KONTA

Oznaka

za AOP


NAČRT

2015

INDEKS RASTI

LETO 2013 LETO 2014FN 2016/

REAL 2015

FN 2017/

FN 2016

OCENA

REALIZACIJE

LETA 2015

FINANČNI

NAČRT 2016

FINANČNI

NAČRT 2017

36

Bilanca stanja

Tabela 14: Bilanca stanja

LETO 2013 LETO 2014 LETO 2016 LETO 2017

SREDSTVA

A DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 96.214.923 89.881.241 92.735.312 97.240.015 100.720.480

00 Neopredmetna sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 175.683 218.858 223.858 312.057 316.058

01 Poprav ek v rednosti neopredmetenih sredstev 137.707 153.411 174.222 195.222 222.861

02 Nepremičnine 508.720 508.720 508.720 508.720 508.720

03 Poprav ek v rednosti nepremičnin 166.386 181.648 196.909 212.171 227.432

04 Oprema in druga opredmetena osnov na sredstv a 309.315 302.988 314.565 326.825 340.525

05 Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev 240.052 248.164 266.281 283.281 299.780

06 Dolgoročne f inančne naložbe 3.820.990 3.858.040 3.860.000 3.870.000 3.890.000

07 Dogoročno dana posojila in depoziti 91.944.360 85.575.858 88.465.581 92.913.087 96.415.250

08 Dolgoročne terjatev e iz poslov anja 0 0 0 0 0

09 Terjatv e za sredstv a dana v uprav ljanje 0 0 0 0 0

B

KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG IN

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 92.967.254 91.163.632 79.449.840 77.407.116 73.328.964

10 Denarna sredstv a v blagajni in takoj unov čljiv e v rednostnice 0 0 0 0 0

11 Dobroimetje pri bankah in drugih f inančnih ustanov ah 1.355.560 4.188.412 4.746.301 4.188.412 3.041.539

12 Kratkoročne terjatv e do kupcev 32.205 31.412 25.000 29.500 30.000

13 Dani predujmi in v arščine 0 0 0 0 0

14 Kratkoročne terjatv e do uporabnikov enotnega kontnega načrta 23.951.138 32.369.928 26.431.269 22.481.181 19.444.675

15 Kratkoročne f inančne naložbe 31.067.084 35.330.096 32.502.845 31.005.427 31.539.933

16 Kratkoročne terjatv e iz f inanciranja 2.548.122 2.541.792 2.476.100 1.482.180 790.000

17 Druge kratkoročne terjatv e 24.950.117 11.975.952 11.192.527 13.490.416 13.550.436

18 Neplačani odhodki 9.063.028 4.726.040 2.075.798 4.730.000 4.932.381

19 Aktiv ne časov ne razmejitv e 0 0 0 0 0

C ZALOGE 0 0 0 0 0

I AKTIVA SKUPAJ 189.182.177 181.044.873 172.185.152 174.647.131 174.049.444

99 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 6.867.477 4.729.126 4.007.000 9.729.125 10.008.000

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

D KRATK. OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČAS. RAZMEJITE 39.787.366 32.291.682 25.887.676 31.819.089 34.668.778

20 Kratkoročne obv eznosti za prejete predujme in v arščine 0 0 0 0

21 Kratkoročne obv eznosti do zaposlenih 39.373 40.548 46.700 48.500 50.740

22 Kratkoročne obv eznosti do dobav iteljev 20.319 7.834 15.700 18.900 21.000

23 Druge kratkoročne obv eznosti iz poslov anja 8.316.866 14.574.980 9.600.000 12.267.286 15.539.129

24 Kratkoročne obv eznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta3.632.870 1.092.165 1.722.363 954.424 1.000.360

25 Kratkoročne obv eznosti do f inancerjev 800.478 1.947.206 3.177.237 3.177.237 3.117.237

26 Kratkoročne obv eznosti iz f inanciranja 25.082 18.548 13.198 12.200 11.200

28 Neplačani prihodki 26.952.378 14.610.401 11.312.478 15.340.541 14.929.112

29 Pasiv ne časov ne razmejitv e 0 0 0 0 0

E LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 149.394.811 148.753.191 146.297.476 142.828.043 139.380.666

90 Splošni sklad 0 0

91 Rezerv ni sklad 14.547.710 15.461.850 15.812.980 15.145.815 14.505.675

92 Dolgoročne pasiv ne časov ne razmejitv e 0 0 0 0 0

93 Dolgoročne rezerv acije 0 0 0 0 0

94 Sklad namenskega premoženja v jav nih skladih 101.234.733 101.626.179 101.996.571 102.371.539 102.741.539

96 Dolgoročne f inančne obv eznosti 33.612.368 31.665.162 28.487.925 25.310.689 22.133.452

97 Druge dolgoročne obv eznosti 0 0 0 0 0

98 Obv eznosti za sredstv a prejeta v uprav ljanje 0 0 0 0 00

II PASIVA SKUPAJ 189.182.177 181.044.873 172.185.152 174.647.131 174.049.444

99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 6.867.477 4.729.126 4.007.000 9.729.125 10.008.000

ČLENITEV

SKUPINE

KONTOV

FINANČNI NAČRTOCENA

REALIZACIJE

LETA 2015

REALIZACIJA NAZIV SKUPINE KONTOV

37

POJASNILA K FINANČNEMU NAČRTU ZA LETI 2016-2017

Izkaz prihodkov in odhodkov

3.2.1.1 Prihodki

Prihodki Sklada so v letu 2016 načrtovani v višini 1.216.997,00 EUR in v letu 2017 v višini 1.277.800,00

EUR. Prihodki so sestavljeni iz:

Prihodkov od obresti, ki vsebujejo prihodke iz realnih in zamudnih obresti, ki bodo plačane od

odobrenih posojil Sklada, od depozitov začasno prostih sredstev in od obresti od državnih

vrednostnih papirjev. Za leto 2016 Sklad načrtuje prihodke od obresti v višini 987.413,00 EUR in v

letu 2017 v višini 1.007.933,00 EUR. Zaradi upada obrestnih mer, po katerih Sklad plasira svoja

prosta denarna sredstva ter zaradi nižje vrednosti trimesečnega EURIBORja in referenčne obrestne

mere načrtujemo nižje obrestne prihodke od realiziranih v preteklih letih. Obrestna mera danih

posojil je sestavljena iz vrednosti trimesečnega EURIBORja oz. referenčne obrestne mere, ki se

uporablja za izračun državne pomoči in dodatka. Pregled prihodkov od obresti po letih je prikazan

v Grafu 1.

Graf 1: Pregled prihodkov od obresti v letih 2013-2017

Prihodkov od prodaje blaga in storitev, ki vsebujejo prihodke iz plačanih stroškov sklepanja in

vodenja pogodb, v skladu s posojilnimi pogodbami in drugih lastnih prihodkov Sklada. Za leto 2016

Sklad načrtuje prihodke od stroškov sklepanja in vodenja posojil v višini 44.206,00 EUR in v letu

2017 v višini 64.176,00 EUR.

Drugih nedavčnih prihodkov, ki vsebujejo prihodke iz preteklih let, predvsem iz plačanih sodnih

stroškov. Drugi nedavčni prihodki so za leto 2016 načrtovani v višini 17.000,00 EUR in za leto 2017

v višini 18.000,00 EUR.

Prejetih sredstev iz državnega proračuna, ki vsebujejo prilive, ki jih bo Sklad dobil za povračilo

stroškov, ki bodo nastali zaradi opravljanja nalog Organa za potrjevanje pri programih evropskega

teritorialnega sodelovanja iz sredstev tehnične pomoči in izvajanje nalog Sklada zaradi izvedbe

regijskih garancijskih shem. Vlada RS je določila, da Sklad opravlja naloge Organa za potrjevanje

v treh čezmejnih programih tako v finančni perspektivi 2007 - 2013 kot tudi v finančni perspektivi

2014 - 2020. Sklad pa je v letu 2015 z MGRT sklenil tudi Pogodbo o financiranju stroškov izvedbe

regijskih garancijskih shem za obdobje 2015-2025, ki določa, da stroške izvajanja RGS krije

ministrstvo. Za povračilo stroškov so iz državnega proračuna za opravljanje nalog Organa za

realizacija 2013 realizacija 2014 ocenarealizacije 2015

finančni načrt2016

finančni načrt2017

2.301.463 EUR

1.725.295 EUR

1.218.399 EUR

987.413 EUR 1.007.933 EUR

38

potrjevanje za leto 2016 načrtovani prihodki v višini 29.449,00 EUR in za leto 2017 v višini 34.053,00

EUR, medtem ko so prihodki za povračilo stroškov RGS za leto 2016 načrtovani v višini 57.945,00

EUR in za leto 2017 v višini 60.000,00 EUR.

Prejetih sredstev iz Evropske unije za izvajanje nalog organa za potrjevanje, ki so za leto 2016

načrtovani v višini 80.984,00 EUR in za leto 2017 v višini 93.638,00 EUR.

3.2.1.2 Odhodki

1. Celotni odhodki Sklada

Odhodki Sklada so v letu 2016 načrtovani v višini 1.212.029,00 EUR in v letu 2017 v višini 1.267.711,00

EUR. Pregled odhodkov po letih je prikazan v Grafu 2.

Graf 2: Pregled celotnih odhodkov Sklada v letih 2013-2017

Odhodki so sestavljeni iz:

Plač in drugih izdatkov zaposlenim, ki vsebujejo izplačilo plač in dodatkov, regres za letni dopust,

povračila in nadomestila, sredstva za delovno uspešnost, nadurno delo in druge izdatke zaposlenim.

Za leto 2016 so ti izdatki načrtovani v višini 580.912,00 EUR in za leto 2017 v višini 607.476,00

EUR. Načrtovani stroški dela so v primerjavi z letom 2015 višji za 19 %. Plače so izračunane v

skladu z novo načrtovano sistemizacijo Sklada. V letu 2016 se načrtuje reorganizacija nekaterih

delovnih mest ter dve novi zaposlitvi, medtem ko se v letu 2017 načrtuje ena dodatna zaposlitev. V

skladu s sklenjenimi dodatki k zaposlitvam je potrebno v januarju 2016 upoštevati povišanje obsega

mase za plače zaradi doseženih napredovanj. Prav tako ob pripravi finančnega načrta še ni znano,

ali bo v letu 2016 prišlo do podaljšanja ukrepov na področju plač in stroškov dela, zato so načrtovani

odhodki višji od realiziranih v preteklih letih. V primeru zakonskih sprememb bo Sklad obračunal

plače glede na veljavno zakonodajo.

Prispevkov delodajalca za socialno varnost, ki so za leto 2016 načrtovani v višini 93.805,00 EUR

in za leto 2017 v višini 97.666,00 EUR. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja

za javne uslužbence so načrtovane v skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v

Republiki Sloveniji. Pri tem je upoštevana lestvica, ki je veljala do 31.5.2013. V primeru zakonskih

sprememb bo Sklad obračunal premije v skladu z veljavno zakonodajo.

Izdatkov za blago in storitve, ki vsebujejo stroške pisarniškega materiala in storitev, stroške

energije, vode, komunalnih storitev in komunikacij, prevozne stroške in storitve, stroške službenih

potovanj, stroške tekočega vzdrževanja, najemnin in druge operativne odhodke. Izdatki za blago in

storitve so za leto 2016 načrtovani v višini 242.510,00 EUR in za leto 2017 v višini 254.055,00 EUR.

realizacija2013

realizacija2014

ocenarealizacije

2015

finančninačrt 2016

finančninačrt 2017

1.987.957 EUR 1.987.226 EUR

1.406.208 EUR

1.212.029 EUR1.267.711 EUR

39

Plačila tujih obresti, ki je v letu 2016 načrtovano v višini 79.342,00 EUR in v letu 2017 v višini

70.814,00 EUR, saj ima Sklad pri Evropski investicijski banki najeta dva kredita.

Rezervacij za kreditna tveganja, ki jih je potrebno oblikovati v skladu s sprejetimi pravili. Sklad v

letu 2016 načrtuje dodatno oblikovanje rezervacij v višini 35.000,00 EUR in v letu 2017 v višini

90.000,00 EUR.

Investicijskih odhodkov, ki so za leto 2016 načrtovani v višini 130.460,00 EUR in za leto 2017 v

višini 47.700,00 EUR. Sklad v letu 2016 načrtuje nakup pisarniške in računalniške opreme v višini

12.260,00 EUR, stroške investicijskega vzdrževanja v višini 30.000,00 EUR in stroške nakupa

programske opreme za vodenje kreditov in nadgradnje obstoječih računalniških programov v višini

88.200,00 EUR. Za leto 2017 Sklad načrtuje nakup pisarniške in računalniške opreme v višini

13.700,00 EUR, stroške investicijskega vzdrževanja v višini 30.000,00 EUR in stroške nadgradnje

računalniških programov v višini 4.000,00 EUR.

Investicijskih transferjev, ki so za leto 2016 načrtovani v višini 50.000,00 EUR in leto 2017 v višini

100.000,00 EUR. Namenjeni so izplačilu nepovratnih sredstev Sklada za avtohtoni narodni

skupnosti.

2. Odhodki Organa za potrjevanje in odhodki za izvajanje RGS

Za izvajanje nalog Organa za potrjevanje načrtuje Sklad odhodke za leto 2016 v višini 136.674,00 EUR

in za leto 2017 v višini 118.680,00 EUR. V Tabeli 15 je prikazan pregled odhodkov po posameznih

vrstah.

Tabela 15: Prikaz odhodkov Organa za potrjevanje v EUR

PRIKAZ ODHODKOV ORGANA ZA POTRJEVANJE V EUR

Vrsta odhodka 2016 2017

Plače in drugi izdatki zaposlenim 78.702 80.266

Prispevki delodajalca za socialno varnost 12.609 12.884

Izdatki za blago in storitve 35.363 25.530

Nakup nematerialnega premoženja 10.000 0

Skupaj 136.674 118.680

Sklad bo za izvajanje RGS v letu 2016 podpisal dodatek k pogodbi št. C2130-15Z113601 o financiranju

stroškov izvedbe regijskih garancijskih shem, ki je pripravljena na osnovi ocene stroškov Sklada in

regijskih izvajalcev sheme. Ocenjena vrednost izvajanja RGS v letu 2016 za povračilo upravičenih

izdatkov znaša 280.000,00 EUR, iz česar bo Sklad pokrival lastne stroške in kratkoročne obveznosti do

regijskih izvajalcev RGS. Ker ob pripravi finančnega načrta še nista znana izvajalca dveh RGS, bo lahko

prišlo do povečanja prikazanih odhodkov sklada in posledično do zmanjšanja odhodkov regijskih

izvajalcev RGS. Za izvajanje RGS Sklad v letu 2016 načrtuje dodatno zaposlitev. Ocena odhodkovdveh

zaposlenih je za leto 2016 načrtovana v višini 61.062,00 EUR in za leto 2017 v višini 61.301,00 EUR.

Pregled odhodkov po posameznih vrstah je prikazan v Tabeli 16.

Tabela 16: Prikaz odhodkov za izvajanje RGS v EUR

PRIKAZ ODHODKOV ZA IZVAJANJE RGS V EUR

Vrsta odhodka 2016 2017

Plače in drugi izdatki zaposlenim 47.759 49.776

Prispevki delodajalca za socialno varnost 7.633 7.955

Izdatki za blago in storitve 2.340 3.570

Nakup pisarniške in računalniške opreme 3.330 0

Skupaj 61.062 61.301

Sklad načrtuje, da bo uveljavljal povračilo odhodkov, ki bodo nastali kot posledica opravljanja nalog

Organa za potrjevanje in izvajanja nalog izvedbe regijskih garancijskih shem. V primeru, da prihodki ne

bodo enaki odhodkom, bo Sklad razliko začasno pokrival iz lastnih prihodkov. Za leti 2016 in 2017 Sklad

iz opravljanja nalog po pooblastilu načrtuje presežek odhodkov nad prihodki.

40

3.2.1.3 Poslovni izid

Sklad načrtuje presežek prihodkov nad odhodki, in sicer za leto 2016 v višini 4.968,00 EUR in za leto

2017 v višini 10.089,00 EUR.

Izkaz računa finančnih terjatev in naložb

V izkazu računa finančnih terjatev in naložb je izkazana dejavnost Sklada iz naslova danih posojil in

vlog v garancijske sheme v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja.

Prejeta vračila danih posojil so v letu 2015 načrtovana v višini 12.529.933,00 EUR in v letu 2017 v

višini 15.365.494,00 EUR.

Sklad v letu 2016 načrtuje črpanje odobrenih posojil v višini 20.000.000,00 EUR in sicer 4.000.000,00

EUR odobrenih posojil po razpisih leta 2015 in 16.000.000,00 EUR odobrenih posojil po razpisu leta

2016. V letu 2017 prav tako načrtuje črpanje odobrenih posojil v višini 20.000.000,00 EUR.

Sklad za obe leti načrtuje več danih posojil kot vrnjenih posojil. Razliko med prejetimi vračili danih posojil

in danimi posojili bo Sklad zagotavljal iz prostih sredstev namenskega premoženja in iz prejete

dokapitalizacije Sklada iz naslova kupnin.

Izkaz računa financiranja

Sklad za leti 2016 in 2017 ne načrtuje dodatnih zadolžitev. Bo pa tako v letu 2016 kot tudi v letu 2017

poravnal svoje obveznosti iz zadolžitve za najeta kredita pri Evropski investicijski banki, letno v višini

3.177.236,62 EUR.

Sklad v računu financiranja izkazuje zmanjšanje denarnih sredstev na računih v letu 2016 v višini

10.642.336,00 EUR in v letu 2017 v višini 7.801.654,00 EUR. Za financiranje primanjkljaja bodo

uporabljena prosta sredstva Sklada.

Bilanca stanja

3.2.4.1 Dolgoročna sredstva

Dolgoročna sredstva bodo v letu 2016 porasla na 97.240.015,00 EUR in v letu 2017 na 100.720.480,00

EUR.

Za leto 2016 se načrtuje povečanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih

sredstev v višini 47.198,00 EUR. Na povečanje vrednosti vpliva nabava le-teh v višini 100.460,00 EUR,

medtem ko obračunana amortizacija v višini 53.262,00 EUR zmanjšuje vrednost sredstev v letu 2016.

V letu 2017 se v primerjavi z letom 2016 pričakuje zmanjšanje vrednosti sredstev, saj bo obračunana

amortizacija leta 2017 presegla vrednost nabavljenih sredstev tega leta.

Dolgoročno dana posojila se bodo tako v letu 2016 kot tudi v letu 2017 povečala, saj Sklad načrtuje v

obeh letih upravičencem nakazati več danih posojil, kot bo dobil vrnjenih posojil. Ustrezni del

dolgoročnih posojil in depozitov, ki dospejo v plačilo v naslednjem letu, je v bilanci stanja prikazan med

kratkoročnimi finančnimi naložbami in kratkoročnimi terjatvami do uporabnikov enotnega kontnega

načrta. Sklad za leto 2016 načrtuje dolgoročno dana posojila in depozite v višini 92.913.087,00 EUR in

za leto 2017 v višini 96.415.250,00 EUR.

41

3.2.4.2 Kratkoročna sredstva

Kratkoročna sredstva se bodo v letu 2016 zmanjšala na 77.407.116,00 EUR in v letu 2017 na

73.328.964,00 EUR. Sklad za leti 2016 in 2017 načrtuje zmanjšanje prostih sredstev v danih depozitih

pri poslovnih bankah in danih vlogah Ministrstva za finance, saj jih bo potreboval za nakazila

upravičencem odobrenih posojil. V letu 2016 in 2017 je načrtovan tudi odpis in morebitno poplačilo

terjatev iz naslova unovčenih poroštev iz preteklih let, kar ima vpliv na zmanjšanje kratkoročnih terjatev

iz financiranja v primerjavi s preteklimi leti.

Stanje denarnih sredstev na transakcijskih računih Sklada je za leto 2016 načrtovano v višini

4.188.412,00 EUR in za leto 2017 v višini 3.041.539,00 EUR.

Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta so za leto 2016 načrtovane v višini

22.481.181,00 EUR ter za leto 2017 v višini 19.444.675,00 EUR in vsebujejo tisti del kratkoročnih naložb

prostih sredstev Sklada, ki so naložena v danih vlogah Ministrstva za finance in del terjatev iz

dolgoročnih posojil do uporabnikov enotnega kontnega načrta, ki zapadejo v plačilo v letu 2017 oz. letu

2018.

Kratkoročne finančne naložbe so za leto 2016 načrtovane v višini 31.005.427,00 EUR ter leto 2017 v

višini 31.539.933,00 EUR in vsebujejo tisti del dolgoročnih posojil in prostih sredstev Sklada, ki so

naložena v dolgoročnih depozitih pri bankah, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu.

Kratkoročne terjatve iz financiranja so za leto 2016 načrtovane v višini 1.482.180,00 EUR ter za leto

2017 v višini 790.000,00 EUR in vsebujejo predvsem terjatve iz neplačanih obresti.

Načrtovane druge kratkoročne terjatve za leto 2016 v višini 13.490.416,00 EUR ter za leto 2017 v višini

13.550.436,00 EUR vsebujejo predvsem terjatve Sklada kot organa za potrjevanje v okviru programov

evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška za

povračilo stroškov tehnične pomoči in terjatve Sklada do Evropske komisije za izplačana sredstva

vodilnim partnerjem.

3.2.4.3 Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve so za leto 2016 načrtovane v višini

31.819.089,00 EUR ter za leto 2017 v višini 34.668.778,00 EUR in izkazujejo stanje neplačanih

zaračunanih prihodkov Sklada in kratkoročnih obveznosti Sklada. Njihova rast je skladna z rastjo obsega

poslovanja Sklada.

3.2.4.4 Lastni viri in dolgoročne obveznosti

Lastni viri in dolgoročne obveznosti Sklada so za leto 2016 načrtovane v višini 142.828.043,00 EUR ter

za leto 2017 v višini 139.380.666,00 EUR in ustrezajo načrtovanemu zmanjšanju obveznosti do virov

sredstev Sklada.

Zaradi odpisov danih posojil in unovčenih poroštev iz preteklih let je za leti 2016 in 2017 načrtovano

zmanjšanje rezervnega sklada. Sklad naj bi konec leta 2016 imel oblikovane rezervacije za kreditna

tveganja v višini 15.145.815,00 EUR in za leto 2017 v višini 14.505.675,00 EUR.

Zaradi načrtovane dokapitalizacije Sklada iz sredstev kupnin v letni višini 370.000,00 EUR naj bi prišlo

do povečanja sklada namenskega premoženja Sklada tako v letu 2016 kot tudi v letu 2017. Sklad

namenskega premoženja na dan 31. 12. 2016 je načrtovan v višini 102.371.538,00 EUR in na dan 31.

12. 2017 v višini 102.741.539,00 EUR.

Stanje dolgoročno prejetih kreditov na dan 31. 12. 2016 je načrtovano v višini 25.310.689,00 EUR in na

dan 31. 12. 2017 v višini 22.133.452,00 EUR. Stanje dolgoročno prejetih kreditov odraža stanje

42

zadolženosti sklada pri Evropski investicijski banki. Del posojila, ki zapade v plačilo v naslednjem letu

je prikazan med kratkoročnimi obveznostmi do financerjev in letno znaša 3.177.237,00 EUR.

3.2.4.5 Izvenbilančna evidenca

Konti izven bilančne evidence za leto 2016 v višini 9.729.125,00 EUR izkazujejo stanje ne nakazanih

sredstev na dan 31.12. 2016 za odobrena posojilna in nepovratna sredstva v višini 4.000.000,00 EUR,

ki jih je Sklad odobril v letu 2016, vendar bodo upravičenci sredstva črpali v letu 2017, stanje sredstev

v garancijskih shemah za izdana poroštva v višini 5.720.000,00 EUR ter vrednost drobnega inventarja,

ki se izkazuje izven bilančno. Na dan 31. 12. 2017 je predvideno stanje kontov izven bilančne evidence

v višini 10.008.000,00 EUR.

poslovni in finanČni naČrt -...

Documents