poslovno glasilo druŽbe elektro gorenjska d.d., kranj, … · 2012. 8. 2. · novoletna poslanica...

POSLOVNO GLASILO DRUŽBE ELEK TRO GORENJSKA d.d. , Kr anj , 30. december 2004, št. 4, letnik II, ISSN 1581 - 8020

Energetski zakon je postavil temelje novi podobi slovenskega

energetskega trga. Popolno liberalizacijo in odprtje trga bomo

dosegli postopoma, popolno 1. julija 2007. Z novimi izzivi se

srečujemo pri trgovanju z električno energijo s kupci, ki so

postali novi upravičeni odjemalci. Izpostavljeni smo poslovne-

mu tveganju in konkurenci, kar v preteklih razmerah, ko so bili

pogoji za poslovanje vnaprej določeni, ni prišlo do izraza.

Izzivi se odražajo v nevarnosti izgube dela odjemalcev, ki svo-

bodno izbirajo dobavitelja in izgubi teritorialnega monopolne-

ga položaja. Na proces prilagajanja tržnim razmeram bo v pri-

hodnosti dodatno vplival še proces privatizacije energetskega

sektorja. Z namenom, da obdržimo svoj položaj, bomo

poskušali biti odjemalcem konkurenčni dobavitelj električne

energije in jih vezati nase na druge načine. Zagotovili bomo

polno energijo v smislu tehničnega in ekonomskega optimi-

ranja porabe z vidika gospodarskega inženirstva, svetovanja

racionalne uporabe energije, z razvojem novih produktov

oziroma storitev na področju oskrbe z energijo ter s celovito

komercialno funkcijo. V središče dogajanj na trgu z energijo

stopa kupec, ki bo v naslednjih letih soustvarjal podobo ener-

getskega sektorja in mi smo v njegovi službi.

Notranja organiziranost in sistemizacija delovnih mest je

uvodna tema uprave družbe, popotnico ob prehodu v novo

organiziranost je zapisalo vseh osem novih izvršnih direktorjev

organizacijskih enot. Zabeležili smo jesensko elektro kroniko

skozi dogodke, pogovore in srečanja. Spreminjamo imidž z

novo celostno grafično podobo podjetja. Predstavljamo

Službo za javna naročila ter Avtopark. Opisujemo pripravo na

izgradnjo RTP Bohinj, poročamo o strokovni presoji kakovosti

in vzpodbujanju inovativne dejavnosti. Seznanjamo vas s tržno

novostjo nakupa električne energije iz obnovljivih virov pod

blagovno znamko Modra energija. V zgodovinskih pričevanjih

obujamo spomin in dajemo pobudo za obeležitev 90-letnice

začetka javne elektrifikacije na Gorenjskem, ki je bila udejan-

jena z začetkom obratovanja hidroelektrarne Završnica, 25.

februarja 1915. Spoznavamo vlogo notranje revizorke in

pristop k letnim razgovorom v podjetju. Iz hčerinskega podjet-

ja Gorenjske elektrarne smo dobili reportažo o mali hidroelek-

trarni Kokra. V kulturni rubriki predstavljamo slikarja Aleša

Nežmaha, ki razstavlja v Galeriji Elektra. V fotogaleriji je Milan

Pipp ovekovečil teleposnetke zvezdnatega nočnega neba.

Prejeli smo objavo spremembe stanovanjskih najemnin.

Spremljamo fluktuacijo kadrov, čestitamo aktivnim delovnim

jubilantom in upokojencem za okrogle življenjske jubileje.

Obiskali smo nekdanjo sodelavko Maro Višnar, ki je praznovala

70-letnico, med (p)osebnostmi od D do T pa predstavljamo

Ireno Dolar in Zvoneta Tavčarja. Objavljamo zapis o Dnevu pod-

jetja Elektro Gorenjska 2004 z rezultati športnih tekmovanj in

poročilo o občnem zboru Športnega društva Elektro Gorenjska.

Utrinke doživetij s potovanja po deželi faraonov nadaljujemo z

zapisom od Luksorja do Sinaja. Grafični prilogi prikazujeta

novo organizacijsko shemo družbe in plan izrabe delovnega

časa v letu 2005.

Želim vam veliko zdravja, zadovoljstva in osebne sreče v novem

letu 2005!

Drago Papler,

glavni in odgovorni urednik

V službi kupca polne energije

Beseda urednika Kranj, 30. december 2004

2

Uredniški svet:

predsednik Jože Knavs

člani: mag. Andrej Šušteršič, Mitja Anžej, Ivanka Jelenc, Marjan Jerele, Majda Kovačič,

Marjan Porenta, Janez Pšenica, Alojz Zupanc

Naslov:

Elgo vestnik

Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj, Slovenija

E-pošta: [email protected]

Telefon: 04 / 2083 – 232

Telefaks: 04 / 2083 – 600

Izdajatelj:

Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Glavni in odgovorni urednik:

Drago Papler

Za izdajatelja Uprava družbe:

Jože Knavs

mag. Andrej Šušteršič

Lektoriranje:

Euro Prevajalska Agencija d.o.o., Maribor

Oblikovanje:

Media Art, d.o.o., Kranj

Tisk:

Tiskarna Littera picta, d.o.o., Ljubljana

Naklada:

1000 izvodov

Številka 4, december 2004; tekoča številka 5, leto II.poslovno glasilo družbe Elektro Gorenjska, d.d., KranjISSN 1581-8020, www.elektro-gorenjska.si

Elektro Gorenjska

javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3a

VESTNIKGOEL

��

Drago Papler,glavni in odgovorni urednik

Kranj, 30. december 2004Novoletna poslanica uprave

3

Drage sodelavke in dragi sodelavci!

Za nami je naporno leto, ki je prineslo obilo spre-memb. Opravili smo prve, najzahtevnejše korake napoti h krepitvi tržnih dejavnosti. Uspeli smo uveljavitinovo grafično podobo podjetja, ki izraža usmerjenostv prihodnost in poslanstvo naše družbe. Novo regula-tivno okolje je zahtevalo veliko dela, ki smo ga skupajuspešno opravili. Vendar pa novi izzivi od nas zahte-vajo, da smo še naprej aktivni in da ne obstanemo namestu. V naslednjem letu nas tako čakajo nove delovnenaloge, ki prinašajo pasti neuspehov in seveda tudipriložnosti za nove delovne uspehe. Da bomo letolahko začeli polni moči in elana, vam želiva, da priha-jajoče praznike preživite v družbi svojih najbližjih, vokolju, ki vam prinaša srečo in zadovoljstvo. Pomemben element motiviranosti in uspešnosti pridelu je tudi delovno okolje. Skrb za zaposlene, za nji-hovo zadovoljstvo mora biti cilj družbe. Verjameva, da

boste vsi še naprej s svojo življenjsko energijo prispe-vali k dobremu vzdušju v svojem delovnem krogu. Najdober poslovni rezultat krona tudi nasmehzaposlenih. Zavedava se, da je prav vsak od vas pomemben člennaše družbe in da je delo vsakega izmed vas pomemb-no prispevalo k dobrim poslovnim rezultatom. Za to sevam na tem mestu iskreno zahvaljujeva.

Vam in vašim najbližjim želiva vesele božične prazniketer srečno in uspešno novo leto 2005.

Uprava Elektra Gorenjska, d.d.

Predsednik uprave:

Jože Knavs, univ.dipl.inž.el.

Član uprave:


Voščilo vsem zaposlenim na Elektru

Gorenjska in njihovim najbližjim

Jože Knavs, predsednik upraveElektra Gorenjska, d.d.

mag. Andrej Šušteršič, član upraveElektra Gorenjska, d.d.

Beseda uprave Kranj, 30. december 2004

4

Eden izmed pomembnejših pogojev za

uspešno in učinkovito delovanje družbe

je tudi njena ustrezna organiziranost.

Prav zato je urejena in realna notranja

organiziranost ter sistemizacija za

družbo velikega pomena.

Pravno podlago za izdajo sistemizacije

predstavlja Zakon o delovnih razmerjih,

ki določa, da je delodajalec dolžan

določiti pogoje za opravljanje dela na

posameznem delovnem mestu, kar po

določbah zakona ureja v splošnem aktu.

Sistemizacija delovnih mest kot splošni

akt je organizacijsko kadrovski akt, ki

določa delovna mesta in posebne pogoje

za zasedbo delovnih mest. Sistemizacija

je nedvomno temeljni kadrovski instru-

ment, ki natančno določa delovna mesta,

njihovo zahtevnost, omogoča pregled

vseh organizacijskih in kadrovskih

podatkov, ki služijo kot osnova za načrto-

vanje in izvajanje kadrovske politike,

določanje plače, pravično nagrajevanje

in napredovanje zaposlenih, izbiro

najustreznejših kadrov, ter ostalih

delovnih procesov.

Zavedati se moramo, da je sistemizacija

delovnih mest živ organizem, ki se stalno

spreminja in prilagaja potrebam delovnih

mest in delovnega procesa kot celote. Na

Elektru Gorenjska smo se zato odločili,

da obstoječo sistemizacijo posodobimo

ter na novo ovrednotimo delovna mesta.

Zaradi sprememb in reorganizacije je bilo

potrebno delovna mesta nekoliko pre-

vetriti. Opisi delovnih mest nikakor ne

smejo biti pisani na kožo posameznim

zaposlenim, ampak morajo izhajati iz

potreb delovnega procesa in poslanstva

ter ciljev podjetja, t.j. iz poslovne poli-

tike podjetja. V novi sistemizaciji so

delovna mesta tako opisana bolj realno,

bolj primerno prikrojena obstoječim

delovnim mestom in delovnim procesom.

Pri sprejemanju sistemizacije sta kon-

struktivno sodelovala oba sindikata ter

svet delavcev, ki so s svojimi pripombami

ter pomisleki soustvarili sistemizacijo

delovnih mest, na katero smo lahko vsi

skupaj ponosni. Spremenjena siste-

mizacija je bila zaposlenim na Elektru

Gorenjska tudi predstavljena na zboru

delavcev dne 3. decembra 2004.

Za lažje vrednotenje pričakovanj

poslovodstva pa mora podjetje uvesti

tudi učinkovito nadgradnjo sistemizacije

in pripraviti. Komptence namreč pred-

stavljajo kriterije za merjenje uspešnosti.

Za tak koncept smo se odločili tudi na

Elektru Gorenjska, saj smo mnenja, da je

urejena sistemizacija in učinkovito uve-

den model kompetenc tudi pomemben

vir motivacije zaposlenih. Omogoča jasen

pregled ter možnost spremljanja razvoja

zaposlenih in s tem možnost napre-

dovanja ter nagrad za dosežene rezultate

na delovnem mestu. Kompetence nam

pomaga oblikovati ter uvesti zunanji

sodelavec, ki ima na tem področju

številne izkušnje. Na Elektru Gorenjska

smo oblikovali delovno skupino, sestav-

ljeno iz predstavnikov vodstvenega

kadra, ki sodeluje pri oblikovanju kompe-

tenc s strani naše družbe. Organizirani

bodo tudi letni razgovori med posamez-

nim zaposlenim ter neposrednim vodjem.

Sogovornika bosta na letnem razgovoru

poskušala oceniti preteklo leto, skupaj

postaviti smernice za prihodnje, ter

definirati možnosti osebnega in poklic-

nega razvoja zaposlenega.

Uprava Elektra Gorenjska, d.d.

Predsednik uprave:

Jože Knavs, univ.dipl.inž.el.

Član uprave:


Notranja organiziranost

in sistemizacija

Uprava družbe Elektra Gorenjska: Jože Knavs, predsednik uprave (desno) in mag.Andrej Šušteršič, član uprave (levo) je s poslovnim načrtom 2004 - 2007predvidelanovo notranjo organiziranost, na katero je dal soglasje Nadzorni svet družbe ElektroGorenjska na septembrski seji. Postopno se uveljavlja od 1. oktobra 2004, polnopa bo zaživela z novimi organizacijiskimi enotami s 1. januarjem 2005.

Kranj, 30. december 2004Naš klicaj!

5

V ambiciozno zastavljenem poslovnem načrtu Elektra

Gorenjska je med drugim navedeno, da je vizija podjetja kot

celote uveljaviti novo podobo podjetja, ki bo vizualno izražala

usmerjenost v prihodnost in poslanstvo ter bo izkazovala sku-

pen nastop družb Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne v

skupini Elektro Gorenjska. Izbrana je bila oblikovalska agenci-

ja Publicis studio Pet, ki je v skladu z našimi navodili oblikovala

nov znak, ki izpolnjuje zgoraj navedene lastnosti. Nov znak je

preprost in zapomljiv. Gre za izpeljanko obstoječega znaka, ki

še vedno vsebuje histerezno zanko, hkrati pa opušča graf ter

začetnici črk naše firme. Znak je dvobarven, sestavljen iz

rdečega kvadrata, ki vsebuje histerezno krivuljo, ter sivega

napisa Elektro Gorenjska.

Kolegij uprave, direktorjev ter svetovalcev uprave je sprejel

sklep, da se nov znak začne uporabljati s 1. decembrom 2004.

Da pa bo prehod na uporabo novega znaka lažji, je bilo

določeno tudi prehodno obdobje, in sicer do 15. januarja 2005.

V tem obdobju je poleg novega znaka dovoljena tudi še upora-

ba starega znaka, kar pa naj bo kar se le da omejena.

Pomembno je, da se od 1. decembra dalje naročajo stvari samo

še z novim znakom. Popolnoma vsi nosilci starega znaka seve-

da še ne bodo zamenjani do sredine januarja prihodnjega leta.

Pri tem je potrebno ravnati racionalno. Določene stvari se bodo

še vedno uporabljale s starim znakom. Ko bodo naročene nove,

pa bodo te vsebovale že nov znak. Zamenjani bodo dopisi,

poslovne vizitke, žig, zastave, orientacijske table in ostali ele-

menti, na katerih se pojavlja znak Elektra Gorenjska. Osebni in

tovorni avtomobili bodo polepljeni z novim znakom. Odvisno

od barve avtomobila bo temu prilagojena tudi barvna kombi-

nacija znaka.

Znak Elektra Gorenjska uporabljamo vsi zaposleni v naši družbi.

Za lažjo uporabo znaka ter predvsem, da bo uporaba enotna,

bo izdan Priročnik celostne grafične podobe. Tovrsten

priročnik natančno določa vse dovoljene oblike uporabe znaka;

od najmanjše dovoljene uporabe do oblike in velikosti pisave,

ki jo uporabljamo pri dopisih. Natančno sta definirani celo

barvi, ki sestavljata naš znak; iz barvne palete je izbrana rdeča

Pantone 485 C, siva pa Pantone 431 C. V kolikor uporabljamo

znak na rdeči podlagi, ga lahko v celoti uporabimo v beli barvi.

Tak primer je npr. viden na delovnih oblekah zaposlenih.

Elektro Gorenjska vstopa v novo tržno okolje, v katerem celost-

na podoba podjetja ne igra zanemarljive vloge. Star znak je bil

v uporabi dobrih dvajset let, zato je potreboval posodobitev. Pa

naj vas za konec vprašam: ‘’Kako pogosto pa si vi želite pre-

noviti svojo podobo? In predvsem, kako jo okolje sprejema?’’

Zagotovo pozitivno. Mar ne?

mag. Maja Fišinger,

svetovalka uprave za splošne zadeve

Nova vizualna podoba podjetja

Popotnica v leto 2005 Kranj, 30. december 2004

6

OE UDOUPRAVLJANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA

Pojem gospodarske javne

službe sistemski operater

distribucijskega omrežja

električne energije je

uvedel Zakon o spremem-

bah in dopolnitvah ener-

getskega zakona, ki je v

svojem bistvu nadgradnja

Energetskega zakona.

Zakonodajalec je sledil

evropski direktivi, ki

določa ločitev dejavnosti

sistemskega operaterja

od drugih dejavnosti,

ukinitev tarifnega odje-

ma in vzpostavitev tržnih

zakonitosti pri dobavi

električne energije za vse

odjemalce. Poslovni načrt organizacijskih enot Elektra

Gorenjska 2004 – 2007 sledi duhu zakona. Organizacijske spre-

membe so v bistvu potrebne zato, da se bo trg z električno

energijo razvijal in na koncu postal eden od trgov, kjer se bodo

srečevali odjemalci, trgovci in proizvajalci, katerih cilj je zado-

voljevanje potreb po električni energiji. Organizacijsko znotraj

podjetja ostaneta enoti upravljanja in distribucije, čeprav

tvorita zaključeno celoto, kar bo kasneje možno tudi organi-

zacijsko izvesti. Njun osnovni cilj je zagotavljanje kvalitetnega

prenosa električne energije po distribucijskem omrežju.

Za dosego tega cilja se ob reorganizaciji podjetja v OE upravl-

janje distribucijskega omrežja pričnejo izvajati sledeče dodatne

aktivnosti:

�s 1. oktobrom 2004 izdajanje projektnih pogojev in soglasijxxk projektnim rešitvam ter sklepanje pogodb o priključitvi,

�s 1. januarjem 2005 vodenje in organizacija procesa xxodbiranja vseh merilnih naprav,

�s 1. januarjem 2005 vodenje baze podatkov prevzemnoxxpredajnih mest in poslovnih partnerjev.

S temi spremembami bomo zaokrožili našo dejavnost in bolje

poskrbeli za naše uporabnike. Zagotovljena bo večja pregled-

nost in točnost pri vodenju baze podatkov uporabnikov ter

nediskriminatoren odnos pri dostopu do teh podatkov s strani

posameznih upravičencev.

Reorganizacija zahteva tudi ustrezne kadrovske rešitve.

Nekateri delavci so že premeščeni v našo enoto in uspešno

delajo. Nekateri boste premeščeni s 1. januarjem 2005. Vsem

želim v naši enoti in vsem podjetju uspešno delo in dobro

počutje.

Alojz Zupanc,

izvršni direktor OE UDO

OE DEEDISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Naša elektrika je že dolgo

vrsto let evropska elektri-

ka. Spreminjajo se meje,

spreminjajo in nastajajo

države, spreminjajo se

ljudje, fizikalne zakoni-

tosti pa ostajajo:

220 V, 50 Hz, to je

zakoličil Tesla – to velja in

še dolgo bo.

S spremembo tehnologije

in komunikacij pa se

močno spreminjajo pre-

našanja energije, ki

omogočajo hitre inter-

vencije in skoraj

brezprekinitveno napa-

janje.

Da smo vsemu temu vedno bliže, se organizacijsko spremin-

jamo. Organizacijska enota distribucije električne energije bo z

novim letom postala ozko specializirana enota, katere skrb bo

kvaliteten transport električne energije po vodih in napravah

od 110 kV do nizkonapetostnega 220 V omrežja. Da bo temu res

tako, bo imela enota 9 krajevnih nadzorništev (Jesenice,

Bohinj, Bled, Radovljica, Tržič, Kranj, Visoko, Škofja Loka,

Železniki), kjer bo najbližje vsem odjemalcem.

Drugi pomembni element organizacijske enote je razvoj, kjer se

bodo snovali dolgoročni in srednjeročni ter letni programi in

oblikovala tipizacija naprav.

Tretji pomembni element organizacijske enote so investicije, ki

morajo razvojne načrte spraviti v realnost letnih izvedbenih

planov.

Četrti element pravilnega zaznavanja vseh sprememb je tehnič-

na dokumentacija, ki mora evidentirati vse spremembe v

napravah, ki jih povzročata transport in investicije.

Želim, da bodo vsa ta dela potekala brezhibno in pričakujem, da

se bomo maksimalno potrudili, da bo res tako.

Vem, da bo ta cilj dosežen le ob pomoči ostalih organizacijskih

enot Elektra Gorenjska, predvsem pa pričakujem dobro sodelo-

vanja z novo OE IVG.

Vsem sodelavcem želim veliko zdravja, osebne sreče in uspehov

pri svojem delu.

Janez Pšenica,

izvršni direktor OE DEE

Ob prehodu v novo organiziranost

Alojz Zupanc Janez Pšenica

Kranj, 30. december 2004Popotnica v leto 2005

7

OE DTODOBAVA EL. ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM

Z upoštevanjem direktive

Evropske unije 2003/54/EC,

ki med drugim določa tudi

časovno zaporedje odpiran-

ja notranjih trgov z el.

energijo, so v letošnjem

letu sprejeti predpisi v

našo dejavnost prinesli

veliko novosti, ki se

posledično odražajo tudi v

organizacijskih spremem-

bah. S 1. julijem 2004 je

začela veljati Uredba o ta-

rifnem sistemu za prodajo

el. energije, ki je prinesla

veliko sprememb na

področju prodaje el.

energije, saj uvršča med

tarifne odjemalce samo odjemalce gospodinjskega odjema in

odjemalce z zagotovljeno dobavo. Pod pogoji zagotovljene

dobave lahko prejemajo el. energijo vsi upravičeni odjemalci,

ki nimajo sklenjene pogodbe s trgovcem in ki imajo manj kot 50

zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR v

tolarski protivrednosti. Koliko odjemalcev bo v naslednjem

obdobju prejemalo el. energijo pod pogoji zagotovljene

dobave, v tem trenutku še ni mogoče določiti, če pa upošteva-

mo samo število gospodinjskih odjemalcev, bo na območju, ki

ga pokriva Elektro Gorenjska, tarifnih odjemalcev še vedno 89

%, porabijo pa okoli 1/3 skupne el. energije. S 1. januarjem

2005 se dejavnost, ki smo jo opravljali po sedanji organizira-

nosti v PE za dobavo el. energije, razdeli, določena dela pa se

bodo opravljala v drugih OE. S prestavitvijo dela je vezan tudi

prehod izvajalcev, zato bi se zahvalil vsem zaposlenim, ki

prestopajo v drugo OE, za dosedanje delo z željo, da bi se v

novem okolju počutili vsaj tako dobro kot so se do sedaj. V

okviru OE Dobava el. energije tarifnim odjemalcem delujeta

dve službi, in sicer Služba za prodajo in obračun el. energije

tarifnim odjemalcem ter Služba za saldakonte in izterjavo. Na

področju prodaje moramo poskrbeti za to, da imajo tarifni

odjemalci ves čas zagotovljeno vso el. energijo v skladu z

dobavno pogodbo, to pa bo mogoče zagotoviti s sklepanjem

ustreznih pogodb o nakupu el. energije. Tarifne odjemalce

moramo najmanj enkrat na leto obvestiti o gibanju in značil-

nostih porabe, ob tem pa je potrebno odjemalce opozarjati na

programe vzpodbujanja k učinkoviti rabi energije. Na področju

saldakontov in izterjave si bomo prizadevali, da se bo število

neplačnikov postopoma zmanjševalo. V letošnjem letu je bilo v

skupini gospodinjskih odjemalcev od skupnega števila izdanih

računov poslano tudi 11,5 % opominov. Glede na to, da se leto

že skoraj izteka, vsem sodelavcem in sodelavkam želim v novem

letu veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva in da bi pri-

hajajoče praznične dneve čim lepše preživeli.

Mitja Anžej,izvršni direktor OE DTO

OE NPEENAKUP IN PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Z implementacijo direk-

tive EU, ki uvaja pravila

za delovanje trga z el.

energijo v slovenski

pravni red je bil s 1. juli-

jem 2004 trg z el. energi-

jo odprt za vse odje-

malce, razen za gospo-

dinjstva, kar pomeni da

se je število upravičenih

odjemalcev oz. poslovnih

partnerjev, ki imajo

možnost, da si sami na

trgu poiščejo dobavitelja

el. energije na območju

Elektra Gorenjska, s 480

povzpelo na več kot

6.500. Z odpiranjem trga

so se pojavili številni novi akterji, ki s svojim agresivnim

nastopom vedno bolj posegajo v prodajni delež distribucijskih

podjetij. Ustanovitev nove OE NPEE je odgovor uprave podjetja

na spremenjene razmere na trgu z el. energijo. Zaupana nam je

zahtevna naloga in storili bomo vse, da bomo upravičili za-

upanje uprave podjetja. S tesnejšimi partnerskimi povezavami,

zlasti z našim največjim dobaviteljem el. energije HSE d.o.o.,

smo si zagotovili zanesljive dobavne vire, ki nam omogočajo

dolgoročni razvoj in optimalno ponudbo našim odjemalcem,

pri tem je zlasti pomembno sodelovanje s hčerinskim podjet-

jem Gorenjske elektrarne d.o.o. pri vlaganju v nove koge-

neracijske objekte ter vzpostavitev dolgoročnega partnerskega

odnosa z našimi strateškimi odjemalci električne energije.

OE NPEE sestavljata dve službi, Služba za prodajo električne

energije upravičenim odjemalcem, ter Služba za nakup in sve-

tovanje. Kljub temu, da se je potencialno število odjemalcev

povečalo za več kot desetkrat, smo z ustreznim prestrukturi-

ranjem dela znotraj služb, kar nam omogoča naša povezava z

našim največjim dobaviteljem el. energije, veliko bolj posvetili

delu z našimi odjemalci in kot del večjega sistema na področju

prodaje upravičenim odjemalcem optimizirali naše poslovanje.

Ključno konkurenčno prednost v podjetjih, ki se ukvarjajo s

trgovanjem z el. energijo, predstavljajo zaposleni in so pogoj

za uspešno poslovanje in razvoj podjetja. Ob tej priložnosti bi

se rad zahvalil vsem v podjetju, ki so sodelovali pri pripravi in

izdaji pogodb, ki je eden najbolj pomembnih elementov pri

našem poslovanju ter vsem zaposlenim v OE NPEE, ki so pokaza-

li veliko motiviranost, pripravljenost za delo tudi krepko preko

8-urnega delovnega časa in tudi preko vikenda ter s tem

bistveno prispevali k našemu uspešnemu poslovanju.

Prihajajoče leto je leto novih izzivov, sprememb in napredka.

Vsem cenjenim sodelavcem želim, da bi našli obilo osebnega

zadovoljstva, predvsem pa, da ne bi manjkalo tudi pristnega

veselja, zdravja in osebne sreče. Naj bo novo leto mozaik dobre

volje, uspehov in optimizma.

Aleš Ažman, MBAizvršni direktor OE NPEE

Aleš AžmanMitja Anžej

Popotnica v leto 2005 Kranj, 30. december 2004

8

OE IVGIZVAJANJE VZDRŽEVANJA IN GRADENJ

S 1. januarjem 2005 priha-

ja z reorganizacijo podjet-

ja do organiziranja nove

organizacijske enote izva-

janje vzdrževanja in

gradenj (OE IVG). Naloga

enote bo, da s svojim

poslovanjem pri storitvah

preide na tržne meha-

nizme, ki ji bodo

omogočili uspešno poslo-

vanje v tržnih razmerah.

Poslanstvo je usmerjeno v

okrepitev in razvoj te

dejavnosti do take mere,

da bo sposobna izvajati

inženiring na področju

lastnih investicij in

vzdrževanj ter konkurenčno nastopati na zunanjem trgu. Vizija

OE IVG je postati uspešno in prepoznavno podjetje na področju

izvajanja elektromontažnih del v obliki inženiringa, ki izhajajo

iz lastnega podjetja, ves preostali čas pa bo usmerjen na

zunanji trg. Pomembno je omeniti, da bo prioriteta izvajanje

lastnih investicij in vzdrževanja, šele nato zadovoljevanje

potreb na zunanjem trgu. Pri izvajanju svojih storitvenih

dejavnosti bo OE upoštevala ekonomske zakonitosti:

ekonomičnost, učinkovitost in uspešnost, doseganje plani-

ranih rokov, kakovosti in stroškov.

Glavni cilji OE IVG glede izvajanja storitev znotraj podjetja so:

investicije, vzdrževanje, odprava okvar v rednem delovnem

času, odprava okvar izven rednega delovnega časa, dela na

merilno krmilnih napravah, vzdrževanje MHE – Gorenjske elek-

trarne, vzdrževanje poslovnih in počitniških objektov Elektra

Gorenjska. Vse preostale razpoložljive kapacitete OE IVG bodo

usmerjene v izvajanje elektromontažnih del na prostem trgu.

Delo bo organizirano v dveh novih službah, to je v Službi za

načrtovanje in komercialo ter v Službi za izvajanje gradenj.

Služba za izvajanje gradenj bo sestavljena iz večjih delovnih

skupin, od katerih bosta dve skupini delovali na območju

Kranja in tretja na območju Žirovnice. Služba za načrtovanje in

komercialo bo delovala kot priprava del in podpora Službi za

izvajanje gradenj.

Ob prehodu v novo leto 2005 želim uspešen začetek delovanja

nove OE IVG. Prizadevali si bomo, da damo velik pomen

strokovnemu in splošnemu znanju, ki sta ključnega pomena za

razvoj podjetja. Ob izkušnjah ter stalnih usposabljanjih v pod-

jetju bomo dosegli poslanstvo in zastavljene cilje pri

obvladovanju stroškov in zagotavljanju kakovosti z

usposobljenimi ter prijaznimi delavci, ki lahko vsako storitev na

svojem področju izvedejo kvalitetno in zanesljivo.

Srečno!

Rudolf Ogrinc,izvršni direktor OE IVG

OE DTS DOPOLNILNE TEHNIČNE STORITVE

Spoštovani sodelavci!

Običajno se ob koncu leta

vsak vsaj za trenutek ozre

nazaj ter si poskuša v

spomin zapisati najpomem-

bnejše dogodke preteklega

leta, tako v poslovnem kot v

zasebnem življenju.

Iztekajoče se leto zago-

tovo ne bo med tistimi,

da bi jih pomotoma lahko

hitro pozabili. Pregled in

ocena opravljenega dela,

predvsem pa spremembe,

s katerimi smo se in se še

srečujemo, nam bodo

letošnje leto zagotovo

trajneje vtisnili v spomin.

Poleg izpolnjevanja vsakodnevnih rednih delovnih dolžnosti je

bilo tudi na organizacijskem področju opravljeno veliko

aktivnosti, predvidenih v poslovnem načrtu podjetja za obdob-

je let 2004 - 2007. Dopolnilno tehnične storitve - DTS v okviru

podjetja postajajo organizacijska enota za podporo poslovnim

procesom, ki zagotavljajo izvajanje našega osnovnega

poslanstva. Zaokroženo izvajanje storitvenih dejavnosti v

okviru samostojne OE bo predvidoma izboljšalo kakovost in

učinkovitost procesov, kar bomo zagotovili tudi s pomočjo

natančno določenih ciljev ter odgovornosti posameznih nosil-

cev.

Menim, da smo se na spremembe v poslovnih procesih podjetja

vsak na svojem področju pripravili v najboljši meri tako, da jih

bomo lahko ustrezno zaključili do konca leta. Ker pa se

zavedamo, da so storitve OE DTS v osnovi namenjene vsem

zaposlenim, bi rad izkoristil to priložnost in vas pozval, da s

predlogi in novimi idejami sodelujete tudi pri izboljšavah v pri-

hodnjem letu.

Za pomoč pri izvedbi letošnjih aktivnosti se vam vsem iskreno

zahvaljujem, saj se je tudi tokrat pokazalo, da brez skupinskega

dela in truda vsakega posameznika ni mogoče pričakovati

dobrih rezultatov.

Naj vam tudi leto 2005 zaznamujeta uspeh in osebna sreča, da

bi poleg našega skupnega dela našli čas tudi zase, za svoje pri-

jatelje in svoja veselja.

Marjan Jerele,

izvršni direktor OE DTS

Rudolf Ogrinc Marjan Jerele

Kranj, 30. december 2004Popotnica v leto 2005

9

OE FESFINANČNO EKONOMSKE STORITVE

S 1. januarjem 2005 se bo

sedanji Finančno ekonom-

ski sektor preoblikoval in

preimenoval v organiza-

cijsko enoto Finančno

ekonomske storitve, kar

pomeni, da kratica FES, ki

smo je že navajeni, ostaja

tudi po organizacijskih

spremembah, ki jih pred-

videva poslovni načrt za

obdobje od 2004 do 2007.

Poslovne funkcije OE FES,

opredeljene v Pravilniku

o notranji organizaciji

Elektra Gorenjska d.d., so

finančna, računovodska

in plansko analitska.

Njihovo opravljanje je organizirano v Finančni službi,

Računovodski službi in Plansko analitski službi. Naloge OE FES

se v primerjavi z nalogami sektorja ne spreminjajo. Naše

najpomembnejše naloge lahko strnemo v: skrb za gospodar-

jenje s finančnimi sredstvi, računovodsko – knjigovodsko

spremljanje poslovanja celotnega podjetja, posameznih

dejavnosti in organizacijskih enot, zagotavljanje ustreznih

računovodskih izkazov in davčnih obračunov za potrebe zunan-

jih institucij ter planiranje ter analiziranje poslovanja podjetja

kot celote, posameznih organizacijskih enot in dejavnosti.

Obdobje zadnjega kvartala v letu je namenjeno intenzivni

pripravi novih dokumentov, ki bodo osnova za poslovanje v pri-

hodnjem letu – to je gospodarskega načrta za leto 2005.

Potrebno bo pripraviti interne akte, v katerih bodo opredeljena

medsebojna razmerja, in sicer pri pridobivanju prihodkov in

pokrivanju posameznih stroškov oz. odhodkov po posameznih

dejavnostih (prevzem in prodaja električne energije oz. delitev

stroškov nakupa električne energije za kritje potreb

posameznih kategorij odjemalcev oz. za pokrivanje stroškov

izgub, odstopanja od planiranih količin, delitev splošnih

stroškov poslovanja in drugo). Za spremljanje poslovanja v

okviru IIS od 1. 1. 2005 dalje je bila oblikovala posebna delov-

na skupina. To skupino, ki jo vodi svetovalec za tehnične

zadeve, sestavljajo delavci Splošno kadrovskega sektorja,

Finančno ekonomskega sektorja in Tehničnega sektorja oz. IC.

Skupina je ocenila, da je potrebno na novo opredeliti: šifre

posameznih organizacijskih enot, ustrezno prerazporediti

delavce po novih organizacijskih enotah, ustrezno razporediti

osnovna sredstva in drobni inventar, vključno z zadolžitvami,

odpreti nove delovne naloge itd.

Posamezne rešitve bomo skušali pripraviti čimbolj domišljeno,

da ob začetku prihodnjega leta ne bi prišlo do večjih težav pri

vnosu plač, pri izdaji materiala, evidencah na delovnih nalogih

itd.

Ivanka Jelenc,izvršna direktorica OE FES

OE SPKS SPLOŠNO PRAVNO KADROVSKE STORITVE

»Življenje sestavljajo ilu-

zije. Med temi iluzijami

nekatere uspejo. In te so

stvarnost« (Jacques

Audiberti).

V kakšni stvarnosti se

poslavljamo od starega

leta in vstopamo v novo?

V skladu s Poslovnim načr-

tom 2004 - 2007 in novim

Pravilnikom o notranji

organizaciji bo dosedanji

Splošno – kadrovski sek-

tor postal ena od osmih

organizacijskih enot z

imenom Organizacijska

enota Splošno pravno

kadrovske storitve ali

skrajšano OE SPKS, ki bo organizirana v tri službe: Splošno –

pravno službo, Kadrovsko službo in Službo za marketing. Prvi

dve službi bosta večinoma nadaljevali delo, ki ga opravljata že

sedaj. Ne bomo se več ukvarjali z vzdrževanjem stanovanjskih

in počitniških objektov, ker je delo in delavca s tega področja že

prevzela distribucijska organizacijska enota. V OE SPKS bo

poslej organizirana dejavnost Službe za marketing, ki jo boste

že po naravi njenega dela bolje spoznali v prihodnjem letu. V

začetku jo bo predstavljal en izvajalec(-ka), kasnejši razvoj pa

bo pokazal potrebe po eventualni kadrovski okrepitvi. Služba

za marketing se bo ukvarjala s komuniciranjem z javnostmi ter

z marketinškimi raziskavami in razvojem v okviru skupine EG,

pri čemer bo intenzivno sodelovala z ostalimi OE, predvsem tis-

timi, ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo.

V času tega pisanja še iluzija, za katero si močno prizadevamo,

da bi postala stvarnost, je sprejem nove sistemizacije delovnih

mest in sklenitev novih pogodb o zaposlitvi z vsemi zaposleni-

mi. Na ta način bi zaključili večletno delo in postavili pogoje,

da začrtana reorganizacija tudi zaživi.

Čeprav tukaj ne naštevam in omenjam raznolikega dela, ki ga

opravljate delavci Splošno – kadrovskega sektorja, bi se vsake-

mu posebej in vsem skupaj rada zahvalila za vaše delo,

požrtvovalnost in pripravljenost na sodelovanje. Ne delamo

elektrike, pa tudi veter, ki ga včasih naredimo, je preslaboten,

da bi jo delal. Naše delo so kamenčki v mozaiku uspešnega

poslovanja podjetja, ki jih običajno ne opazijo, če so na svojem

mestu, zelo hitro pa vzbudijo pozornost, če jih ni, ali če so

narobe postavljeni.

Želim vam, da se v prihajajočih prazničnih dneh odpočijete,

razvedrite in doživite kaj lepega v družbi vam dragih ljudi.

Preživite lep Božič, v novo leto pa naj vas poleg miru, zdravja

in sreče spremlja misel Luisa L. Haya: »Življenje doživljajte kot

radosten ples. Vedite, da je vsak dan bolj dragocen, kakor dan

poprej«.

Majda Kovačič,izvršna direktorica SPKS

Ivanka Jelenc Majda Kovačič

Kranj, 30. december 2004

10

Elektro kronika

10. 6. 2004

Spominska plošča v spomin na

prvo žarnico v Kranju

Na hiši na Stari cesti 3 v Kranju, današ-

nji poslovni stavbi ob hidroelektrarni

Sava Kranj, v soseščini Majdičevega

mlina, so v petek, 10. septembra 2004,

obeležili dogodek, ko je pred 111 leti

zasvetila prva žarnica v Kranju, deset let

potem, ko so je 4. aprila 1883 v

Scherbaumovem parnem mlinu v

Mariboru posvetila prva žarnica na

Slovenskem. Slovesnost, ki so se je

udeležili minister za okolje, prostor in

energijo mag. Janez Kopač, evro-

poslanec g. Jelko Kacin, kranjski župan

Mohor Bogataj, sorodnika Vinka Majdiča

g. Aleksander Majdič in g. Vitomir Gros,

direktorji energetskih družb, predsednik

in člani nadzornih svetov, sosedje,

meščani ter zaposleni Elektra Gorenjska

in Gorenjskih elektrarn, je z ubrano ljud-

sko pesmijo začel Kranjski kvintet, pove-

zovalka kulturnega programa Maja Mol

pa je citirala pesem Franeta Miličinskega

Ježka Ljudem prižgimo luč.

Predsednik uprave Elektra Gorenjska

Jože Knavs je v nagovoru obudil spomin

na napredne odločitve, ki so s tehnično

novostjo uvedbe električne energije zaz-

namovale kraj pod Jelenovim klancem.

»Peter Majdič in kasneje njegov sin Vinko

sta uspešno prodajala mlinske izdelke po

vsej zahodni Evropi, vendar sta imela z

vodnim bogastvom večje ambicije.

Izkušnje po Evropi so ju povezale z ino-

vativno uporabo vodne energije za pri-

dobivanje električne energije. Mlin bi

lahko bil prvi poizkus elektrifikacije,

vendar pa je navdušeni Majdič v tej

razvojni pridobitvi videl prednosti tudi za

širšo družbeno skupnost. Ob svojem

mlinu je tako Majdič želel elektrificirati

tudi mesto Kranj, zaradi česar je leta

1892 naročil načrte za elektrarno in

električno omrežje. Kranjski meščani pa

so žal novost odklonili. Zato je Majdič

kupil najmanjši dinamo, ki je zadostoval

za razsvetljevanje mlina, preostalega

gospodarskega poslopja ter svojega

doma. Pred dobrimi 110 leti je tako na

mestu, kjer se danes spominjamo te

obletnice, zagorela prva žarnica v

Kranju. Drugi kranjski meščani so se

odločili za temo in prepustili nasled-

nikom želje in odločitve po svetlobi.

Soočenje s spremembo je bila za njih v

danem časovnem trenutku preveliko

breme. Nikakor ne moremo mimo

vprašanja, ki je že tolikokrat v zgodovini

spremljalo pomembne odločitve. Zakaj

odklanjamo spremembe in predvsem

tako koristne spremembe, saj se vendar

sprememb na boljše ljudje veselimo, jih

načrtujemo in z njimi ustvarjamo prihod-

nost. Vendar pa je najprej potrebno

premagati strah ter sprejeti posledice, ki

jih spremembe prinašajo, pri čemer nam

lahko pomaga zgolj videnje ter

razumevanje prednosti sprememb.

Kranjski občinski možje žal niso uspeli

videti koristi, ki bi jih elektrifikacija pri-

nesla Kranju. Na srečo je bilo kljub temu

v Kranju še nekaj izobraženih ter napred-

nih mož, kot je bil Vinko Majdič, ki ni

klonil pred bremenom odločitve in ki je v

luči videl prihodnost in spremembo na

boljše. Po prvi svetovni vojni je na dan

privrela stara želja in ambicija po

proizvodnji elektrike. Leta 1922 je Majdič

svoje podjetje preoblikoval v sodobno

elektrarno, ki je poleg ostalih manjših

elektrarn oskrbovala Kranj z elektriko.

Kranj se elektrifikaciji, spremembi na

bolje, ni mogel izogniti, vendar pa žal ni

izkoristil potenciala tega kraja, ki bi

lahko zagotovil krajanom svetlobo

boljšega življenja že pred tremi

desetletji. Elektrarna, sicer z manjšimi

premori v svoji dolgoletni zgodovini,

obratuje še danes in ohranja svoj pomen.

Ta kraj, Majdičev mlin, Majdičeva elek-

trarna, sedaj hidroelektrarna Sava, je

poseben kraj. Označujejo ga posebni

ljudje, pionirji, ki so bili ne glede na

breme odločitve in druge ovire sposobni

prepoznati prihodnost in ji slediti pred

drugimi. Danes izražamo spoštovanje do

Dogodki, pogovori, srečanja

Udeleženci spominske prireditve ob sedežu Gorenjskih elektrarn na Stari cesti vKranju.

Foto: Drago Papler

Govornik Jože Knavs, predsednikUprave Elektra Gorenjska.

Foto: Drago Papler


11

Elektro kronika

takšnih ljudi, do takšnih krajev in si

želimo, da bi jih bilo še več, da bi nam

prižigali nove drugačne luči v skupno,

boljše življenje,« je dejal Jože Knavs,

predsednik uprave Elektra Gorenjska.

»Zato smo v preteklem štiriletnem man-

datu 2000–2004 v slovenski elektroener-

getiki postorili marsikaj. V začetku leta

2000 je bila elektroenergetika praktično

edini sektor v Sloveniji, ki je funkcioniral

še vedno centralno plansko. Danes smo v

taki fazi razvoja, da smo letos v začetku

julija, poleg Nizozemske edini dobili

priznanje evropske komisije zaradi

celovitega prevzemanja vseh pravnih

obvez pri liberalizaciji trga z elektriko in

plinom. Danes je slovenska elektroener-

getika v celoti vpeta v evropske pravne

norme in v evropski trg. Za dosego cilja

smo sprejeli nov energetski zakon, preko

50 podzakonskih aktov in vrsto drugih

dejanj, ki so jih ravno tako sprejemali

mnogi smeli ljudje v upravah podjetij

znotraj elektroenergetike. V pripravah

na liberalizacijo trga smo tako speljali

obširno reorganizacijo podjetij, leta

2001 smo ustanovili Holding slovenskih

elektrarn. Še leta 2000 je bila elektro-

energetika sektor, ki je imel preko 15

milijard tolarjev izgube, bil je najbolj

izgubaški sektor v Sloveniji. Danes je to

eden najbolj dobičkonosnih sektorjev v

Sloveniji. V lanskem letu je bilo v tem

sektorju preko 19 milijard SIT dobička,

tako da je bil kot sektor na prvem mestu

v Sloveniji. Ves ta dobiček se prven-

stveno vlaga v nove proizvodne, distribu-

cijske in prenosne kapacitete slovenske

elektroenergetike. Danes smo pravza-

prav enakopravni elektroenergetskim

dejavnikom v Evropi. V fazi privatizacije

širom po Evropi se je reklamiral velik li-

beralizem, v resnici pa je šest velikih

podjetij pokupilo vse, kar je bilo napro-

daj. Tako je danes v Evropi le šest velikih

multinacionalk, ki proizvajajo in dobav-

ljajo elektriko, na koncu je tudi HSE oz.

slovenski elektroenergetski sistem. To

nam omogoča samostojnost in smel

pogled naprej pri nadaljnjem razvoju

slovenske elektroenergetike. V teh štirih

letih smo slovenski elektroenergetiki

vtisnili močan pečat okoljevarstvene

politike, bistveno smo povečali pro-

računske spodbude za obnovljive vire

energije in okoljevarstvu podredili kom-

pletno energetsko politiko, kar izhaja iz

prav tako letos sprejetega nacionalnega

energetskega programa.

Mnogo nalog pa nas še čaka. Pred nami je

popolno odprtje trga z elektriko tudi za

gospodinjstva, to se bo zgodilo s 1. juli-

jem leta 2007. Pred nami je reorganizaci-

ja elektrodistribucijskih podjetij,

ustanavljamo Holding slovenske dis-

tribucije oz. elektrodistribucijskih pod-

jetij. Podjetja moramo reorganizirati v

skladu z evropskimi zahtevami tako, da

se bo ločil sistemski operater distribu-

cijskega omrežja od trgovske funkcije teh

podjetij. Pred nami je reorganizacija

geoplina, pred nami je izgradnja mnogih

novih elektrarn, ta hip gradimo Blanco,

gradimo HE Avče, pred nami so velike

investicije v Šoštanju, Kidričevem, na

spodnji Savi in še marsikje po Sloveniji,

tudi na Gorenjskem. Pred nami je izgrad-

nja 400 kV daljnovoda, ki nas mora

povezati z Madžarsko, pa nova povezava

400 kV z Italijo od Okroglega pri Kranju

do Udin. Upam, da bomo še ta mesec

podpisali pogodbo z Italijo o izgradnji

tega novega velikega prenosnega sis-

tema. Pred nami je povečanje deležev

obnovljivih virov energije v celotni

količini proizvedene električne energi-

je,« je dejal minister mag. Janez Kopač.

Ob priložnosti je spregovoril tudi prof.

Aleksander Majdič in se zahvalil mag.

Dragu Štefetu za prispevek k ohranitvi

spomina na prvega ustanovitelja

Majdičeve elektrarne, pradeda Vinka

Majdiča ter spomnil ministra na ures-

ničevanje dveh zakonov s področja

poprave krivic in 12-letni denaciona-

lizacijski postopek. Elektro Gorenjska je s

trajnimi publicističnimi in simbolnimi

obeležji dala mesto električnemu pionir-

ju Vinku Majdiču, ki je pred 111 leti v

Kranju prvi prižgal električno luč ter

malo elektrarno, ki obratuje že 80 let.

Slavnostni govornik, minister za okolje,prostor in energijo mag. Janez Kopač,se je spomnil, kakšen zanos je pomeni-la elektrifikacija domače vasi Medno.Doma so pripovedovali, kako je ded zas-tavil kmetijo pod hipoteko zato, da sonašo vas Medno, iz naslednjega takegabivšega mlina, elektrificirali. To je biltakrat velik podvig, o katerem se je šedesetletja in skozi rodove govorilo.Danes mnogim to ne pomeni nič,čeprav so to mejniki naše civilizacije.Nekoč je bil velik dosežek, da zagorinekaj žarnic, danes je velik dosežek sta-bilna varna, kvalitetna oskrba z elek-trično energijo. Danes ni več vprašanje,ali elektrika je ali je ni, danes je vprašan-je ali je zadosti kakovostna, ali so nihan-ja pri elektriki morda prevelika, kipovzročajo motnje za normalnofunkcioniranje delovnih strojev.

Foto: Drago Papler

Marmornata spominska plošča v spomin na prvo žarnico v Kranju, ki so jo slovesnoodkrili predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs, član uprave ElektraGorenjska mag. Andrej Šušteršič in direktor Gorenjskih elektrarn mag. Drago Štefe.

Foto: Drago Papler


12

Elektro kronika

13. 9. 2004

Elektro Gorenjska deveta po pri-

hodku v Gorenjski regiji Gospodarski vestnik je v prilogi

Slovenske regije: Gorenjska objavil zgod-

bo najuspešnejših v številkah v letu

2003. Med največjimi po prihodku je bil

Elektro Gorenjska s 17,3 milijarde tolar-

jev uvrščen na 9. mesto.

17. 9. 2004

Vračanje nadomestil za uporabo

stavbnega zemljišča

Na podlagi razsodbe Ustavnega sodišča

Telekomu Slovenije, Elektru Slovenija,

Elektru Maribor, Elektru Gorenjska,

DARS-u in še nekaterim drugim podjet-

jem so občinski odloki o nadomestilu za

uporabo stavbnega zemljišča, na katerih

stojijo infrastrukturni objekti, v nesklad-

ju z zakonom. V Elektru Gorenjska zahte-

vajo vračilo nadomestila za uporabo

stavbnega zemljišča od petih občin:

Jezersko, Preddvor, Železniki, Radovljica

in Tržič. »Z občinami, s katerimi smo se

dogovarjali o vračilu nadomestila za

uporabo stavbnega zemljišča, smo

dosegli sporazumno rešitev oziroma

delni odpust zamudnih obresti. Želeli bi

omeniti to, da je celotni spor posledica

nezakonitih občinskih odlokov, na katere

smo v Elektru Gorenjska opozarjali več

let. Ker jih občine niso spremenile, je

prišlo do ustavnega spora« je na Delovo

vprašanje pojasnila Maja Fišinger, sveto-

valka uprave za splošne zadeve pri

Elektru Gorenjska. Na skupnosti občin

Slovenije, ki povezuje 125 občin, so

poudarili, da so bili sporni odloki sprejeti

zato, ker je država spodbujala zbiranje

lastnih sredstev občin.

18. 9. 2004

Dan podjetja Elektro Gorenjska

2004Sobota, 18. septembra 2004, je bila v

znamenju druženja med sodelavci na

tradicionalnem Dnevu podjetja 2004.

Celodnevno srečanje zaposlenih edine

gorenjske tovarne brez strehe od

Kranjske gore do Železnikov je bilo v pri-

jetnem okolju Majdičevega loga, kjer je

sedež hčerinske družbe Gorenjske elek-

trarne. Program je bil pester, tako da je

vsak našel nekaj zase od kulturnega

spoznavanja mestnih znamenitosti,

gledališke predstave do rekreacije,

zabavnih iger in plesa. Izvedena so bila

tudi tradicionalna športna tekmovanja,

ki pa so imela sestavo ekip zasnovano na

družabni osnovi. V kegljanju, tenisu,

badmintonu in pikadu so bile ekipe v

parih, v odbojki so tekmovale štiričlanske

mešane ekipe, v vlečenju vrvi pa mešane

šestčlanske ekipe. Najboljši pari so: Silva

Česen in Stane Kern (kegljanje), Irena

Dolar in Jože Gorenc (tenis), Mojca

Kremsar in Vojko Janžekovič (bad-

minton), Ida Zupan in Milan Pristavnik

(pikado). V odbojki so bile najboljše

ekipe Čbelice: Damjana Pernuš, Milena

Debeljak, Vojko Oman, Jani Klužar, v

vlečenju vrvi pa Jožica Mervič, Ida

Zupan, Gabrijela Remic, Andrej Šušteršič,

Boris Mušič, Bogomil Vojska.

30. 9. 2004

Izžrebani nagrajenci v nagradni

igri Klicni centerZaradi vzpostavitve sodobnega distribu-

cijskega centra vodenja ter klicnega cen-

tra smo odjemalcem Elektra Gorenjska

posredovali dopis, s katerim smo jih

prosili, da nam posredujejo telefonske

številke, s katerih bodo klicali centra, ki

bosta zagotavljala podporo sistemu za

prijavo napak in avtomatsko obveščanje

odjemalcev o izpadu električne energije.

Obenem bo klicni center omogočal tudi

lažje pridobivanje splošnih informacij v

zvezi s porabo in obračunom električne

energije. Med prispelimi odgovori je

komisija, ki jo je sestavljalo pet

zaposlenih na Elektru Gorenjska,

izžrebala šest prejemnikov denarne

nagrade ter deset prejemnikov tolažilne

nagrade, knjige Draga Paplerja,

Energetika skozi čas: 40 let Elektra

Gorenjska.

1. 10. 2004

Potrebujemo čisto energijo

HE Moste se je v petdesetih letih močno

postarala, gorenjska poraba elektrike pa

je narasla. S predvideno obnovo elek-

trarne Moste bi se njena skupna moč

povečala na 48 MW. Elektro Gorenjska na

zgornjem Gorenjskem danes sicer potre-

buje 30 MW moči, v naslednjih letih pa bo

poraba zagotovo narasla. V primeru izpa-

da elektroenergetskega sistema ali večje

okvare na 400 kV napravah bi elektrarna

Moste lahko reševala dobavo elektrike

zgornji Gorenjski in s tem tudi Bledu.

Obnovljena HE Moste bo še naprej v

središču pozornosti potrošnje zgornje

Skupinski posnetek udeležencev dveh skupin na ogledu kulturno-zgodovinskih zna-menitosti Kranja.

Foto: Drago Papler


13

Elektro kronika

Gorenjske in z njeno pomočjo se bo pre-

takalo manj elektrike po dolgih

daljnovodih, pri čemer se je bo s tem tudi

manj izgubilo. Iz navedenega izhaja, da

se zavzemamo proti pomanjkanju elek-

trične energije in proti slabim elektro-

energetskim povezavam za zgornjo

Gorenjsko in tudi za Bled,« je povedal za

referendumsko prilogo Potrebujemo

čisto energijo, natisnjeno v Gorenjskem

glasu 1. oktobra 2004, Janez Pšenica,

direktor Poslovne enote za distribucijo

električne energije Elektro Gorenjska.

1. 10. 2004

Reorganizacija podjetja

V petek, 1. oktobra 2004, je začel veljati

nov Pravilnik o notranji organizaciji pod-

jetja Elektro Gorenjska, h kateremu je dal

soglasje nadzorni svet na svoji 15. redni

seji dne 21. septembra 2004.

Organizacijske spremembe so v smeri

reorganizacije sedanjih treh poslovnih

enot in treh sektorjev v osem organiza-

cijskih enot, ki jih bodo vodili s strani

uprave že imenovani izvršni direktorji.

Status organizacijske enote sta dobili

dosedanji službi nakupa in prodaje elek-

trične energije in izvajanja novogradenj

ter vzdrževanja. Nekatere dejavnosti

bodo spadale v drugo dejavnost kot

doslej (npr. avtopark, javna naročila in

razvoj), nekatere se organizirajo na novo

(marketing). Prehodno obdobje prilaga-

janja je do 31. decembra 2004.

5. 10. 2004

Občni zbor Športnega društva

Elektro GorenjskaNa 9. občnem zboru Športnega društva

Elektro Gorenjska v torek, 5.oktobra

2004, so ocenili delovanje v preteklem

mandatu in uspešno izvedbo 10. letnih

iger elektrodistribucijskih podjetij.

Naslednje obdobje bo društvo še naprej

vodil kot predsednik Marjan Porenta z

enako sestavo odbornikov članov, nova

je le tajnica Maja Fišinger, ki je nado-

mestila Majdo Kovačič.

6. 10. 2004

Elektro.TK poslej Stelkom –

Slovenske telekomunikacije. V sredo, 6. oktobra 2004, je potekala

skupščina Elektro.TK, d.o.o., na kateri so

družbeniki, med katerimi je tudi Elektro

Gorenjska, d.d., obravnavali potrditev

spremembe imena družbe. Pripravljena

je bila Strategija trženja in komunikacij,

iz katere izhaja, da je priporočljivo

temeljito prenoviti celostno podobo sku-

paj z imenom in simboli. Zbranih je bilo

več kot tristo potencialnih imen, ki so

bila kasneje skrčena na tri. Nadzorni svet

je na svoji 7. redni seji dal pozitivno

mnenje na preimenovanje družbe v

Stelkom – Slovenske telekomunikacije,

d.o.o., kar je potrdila tudi skupščina.

21. 10. 2004

Slovesno odprtje prenovljene

RTP Kranjska Gora 35/20 kV S krajšo slovesnostjo je Elektro

Gorenjska, d.d. v četrtek, 21. oktobra

2004, v Kranjski Gori obeležil odprtje

prenovljene RTP Kranjska Gora. Dogodka

so se udeležili župan Kranjske Gore Jure

Žerjav, poslovni partnerji, izvajalci in

zaposleni skupine Elektro Gorenjska.

Pomen prenove je orisal član uprave

Elektra Gorenjska mag. Andrej Šušteršič.

Dejal je, da je bila RTP Kranjska Gora

zgrajena leta 1974. Zaradi dotrajanosti,

tehnološke zastarelosti in pogostih

okvar je bilo potrebno zamenjati pri-

marno opremo in sistem zaščite in

vodenja z novimi sodobnimi in zanesljivi-

mi napravami. Na temeljito prenovlje-

nem objektu so se izvajala gradbena,

obrtniška dela in elektro-montažna dela,

ki so zagotovila, da RTP Kranjska Gora

sedaj obratuje z novimi sodobnimi in

zanesljivimi napravami.

»Obnova primarne opreme in sistema

zaščite in vodenja je obsegala zamenjavo

obstoječega 35 kV zunanjega stikališča z

novim 35 kV stikališčem v zgradbi,

zamenjavo obstoječih 20 kV celic z novi-

mi, zamenjavo celotnega sistema zaščite

in vodenja ter zamenjavo naprav lastne

rabe. Celotni stroški rekonstrukcije

transformatorske postaje Kranjska Gora

so znašali 135 mio SIT. Na temeljito

prenovljenem objektu so se izvajala

gradbena, elektromontažna dela in obrt-

niška dela, izvedena s strani naše službe

za novogradnje in delavcev Elektra

Gorenjska, za kar se jim iskreno zahvalju-

jem. Pri izvajanju del so sodelovala tudi

podjetja Elektromontaža Bizant,

Kraševec s.p., Drago Žemva s.p. in Janez

Slavnostni govornik je bil mag. AndrejŠušteršič, član uprave ElektraGorenjska. Program je povezovalKlemen Bunderla, v glasbenih točkahpa sta v duetu izvedla slovenske inšpanske narodne pesmi Janja Hvala inDušan Čerček.

Foto: Drago Papler

Mag. Andrej Šušteršič, član upraveElektra Gorenjska (levo), Jure Žerjav,župan občine Kranjska gora (v sredini) inJože Knavs, predsednik uprave ElektraGorenjska (desno) so v četrtek, 21.oktobra 2004, odprli prenovljeno RTPKranjska gora.

Foto: Drago Papler


14

Elektro kronika

Kadivc s.p. V objekt sta vgrajeni novi

sodobni 35 in 20 kV stikališči dobavitelja

Elektronabave Ljubljana ter proizvajalca

Siemens ter naprave lastne rabe, potreb-

ne za neprekinjeno in brezhibno delo-

vanje sekundarne opreme, to je omare

razvoda dobavitelja Elektromontaža

Bizant; usmernik, razsmernik in AKU

baterija dobavitelja Sitel Ljubljana; ter

nov suh transformator dobavitelja pod-

jetja Siemens. Ob primarni opremi bo za

brezhiben sistem zaščite in vodenja

poskrbel sistem NEO 2000 dobavitelja

Iskra Sistemi Ljubljana,« je dejal mag.

Andrej Šušteršič in se vsem dobaviteljem

ter zunanjim izvajalcem zahvalil za

zgledno in uspešno sodelovanje. Ob tej

priložnosti se je zahvalil sodelavcem

Elektra Gorenjska za ves trud in delo, ki

so ga vložili v prenovo RTP Kranjska Gora

in ki ga vsakodnevno namenjajo ures-

ničevanju ciljev Elektra Gorenjska. Tako s

skupnim trudom ustvarjajo uspešno,

moderno in hkrati tako odjemalcem,

zaposlenim kot tudi lokalnim skupno-

stim, prijazno in prepoznavno elektrodis-

tribucijsko podjetje.

23. 10. 2004

Prosti trg leta 2007 tudi za

gospodinjstva Prosti trg električne energije se bo poleg

gospodarstva do leta 2007 razširil tudi

na gospodinjstva, zaenkrat pa še ni

jasno, kakšen bo sistem odčitavanja

električnih števcev. Na Gorenjskem je

80.000 odjemalcev el. energije, med

njimi je tudi 800 velikih odjemalcev, veči-

na iz gospodarstva, od katerih je polovi-

ca že prešla na sistem daljinskega odčita-

vanja električnih števcev. Na Gorenjskem

imajo že od leta 1998 vzporedni pilotski

projekt daljinskega odčitavanja števcev

20 hiš v novem naselju v Smokuču in 30

hiš od Žirovnice do Jesenic, ki ga je

Elektro Gorenjska speljal skupaj z

Iskraemeco, je 22. oktobra 2004 poročal

Radio Kranj.

26. 10. 2004

Srečanje predsednikov Svetov

delavcev elektrodistribucijskih

podjetij Za Mariborom in Celjem je prizorišče tret-

jega, jesenskega srečanja predsednikov

Svetov delavcev elektrodistribucijskih

podjetij Slovenije v torek, 26. oktobra

2004, pripadlo Kranju, organizacija pa

predsedniku Sveta delavcev Elektra

Gorenjska Dragu Paplerju. Namen

srečanja je bil spoznavanje in seznanjan-

je z delom v posameznih družbah ter

ugotovitvi skupnih interesov v bodočem

delovanju svetov delavcev med elek-

trodistributerji. Direktorica Splošno

kadrovskega sektorja Majda Kovačič je po

pooblastilu uprave Elektra Gorenjska

predstavila poslovanje družbe, investici-

je, spremembo notranje organiziranosti

in potek sprejemanja sistemizacije

delovnih mest, pri kateri sodelujeta

sindikata in svet delavcev. Predsedniki

Svetov delavcev elektrodistribucijskih

podjetij so obravnavali potek projektne

naloge in zaključnega predloga za orga-

nizacijo Holdinga slovenske distribucije.

Strinjali so se, da je potrebno v konceptu

HSD najti vzvode za delavsko souprav-

ljanje, soodločanje in sonadziranje preko

svojih predstavnikov v nadzornem svetu.

Pogovorili so se o aktualni problematiki

distribucijskih podjetij skozi očala svetov

delavcev kot je učinkovitost pri delovan-

ju svetov delavcev v družbah, poenotenju

in izmenjavi izkušenj pri oblikovanju

dogovorov pri soupravljanju, poenotenju

poslovnikov svetov delavcev ter sodelo-

vanju delavskih predstavnikov v organih

družb: v nadzornem svetu, odborih in na

skupščinah. Govorili so o medsebojnem

informiranju, skupnih posvetovanjih,

izobraževanju in usposabljanju za

učinkovito opravljanje soupravljalskih

funkcij ter sodelovanju svetov delavcev z

Združenjem svetov delavcev slovenskih

podjetij in drugimi institucijami. Pri

svetu delavcev so različno organizirani

stalni odbori določeni po poslovniku, ki

imajo pomembno strokovno-usmerjeval-

no vlogo za posamezna specifična

področja.

4. 11. 2004

Razstava slik Aleša NežmahaGalerija Elektra je del krogotoka, ki

združuje zaposlene Elektra Gorenjska z

Namen RTP Kranjska Gora je oskrba elektroenergetskega območja Kranjske Gores kvalitetno električno energijo na srednji napetosti. V objektu sta vgrajeni sodobni35 in 20 kV stikališči v GIS izvedbi.

Foto: Drago Papler

Projektant Marko Koblar pri projektiranjutransformatorske postaje iz 10 na 20 kV.

Foto: Drago Papler


15

Elektro kronika

drugačnimi ustvarjalci. Spominja nas na

življenjsko okolje, iz katerega izhajamo

in na drugačnost občutkov, ki spremlja

ne samo naše delo, ampak tudi naše živ-

ljenje. Galerija Elektra podaja možnost

ustvarjalcem, da v širšem okolju

prikažejo izraze svoje ustvarjalne energi-

je in notranjosti. Obenem podaja

možnost zaposlenim, partnerjem,

obiskovalcem in drugim gostom, da se za

trenutek prepustijo drugačnosti,

morebiti celo napolnijo baterije ali

najdejo nove življenjske vzgibe. S temi

besedami je predsednik uprave Elektra

Gorenjska Jože Knavs orisal pomen kul-

turnega poslanstva, ki ga ima enajsto

leto umetniško prizorišče. »Ponovno bo

naš delovni dan spremljala nova energi-

ja, nova ustvarjalnost, ki pa ne izvira

neposredno iz našega delovnega proce-

sa. Elektro Gorenjska je svojo vizijo

poslovanja usmeril k oblikovanju pri-

jaznega ponudnika električne energije.

Seveda ciljno skupino takšni usmeritvi ne

predstavljajo zgolj končni odjemalci,

ampak tudi ožje in širše lokalno okolje,

poslovni partnerji, konkurenti in tudi

naši sodelavci. Vsem želimo posredovati

pozitivno energijo, ki bo napolnila njihov

motivacijski, ustvarjalni, delovni in živ-

ljenjski zagon in ki se ne odraža le v svet-

lobi prižgane luči. Ne ustvarjajmo si ilu-

zij, da lahko sami ustvarjamo takšno

energijo, ampak verjamemo, da je lahko

pomemben vir pozitivne energije vsak, še

tako majhen član ciljne skupine,« je v

četrtek, 4. novembra 2004, dejal

predsednik uprave Elektra Gorenjska

Jože Knavs na prireditvi v Galeriji Elektra

Gorenjska.

Umetnine slikarja Aleša Nežmaha so pri-

nesle v galerijske prostore življenje

polno barv in energije. Predstavil se je z

velikimi platni kolažev, ki jih je ustvaril v

zadnjih štirih letih. Doslej je sodeloval

na 20 skupinskih in samostojnih raz-

stavah, na Ex temporu 2004 v Piranu pa

je prejel veliko odkupno nagrado.

Program 30. simbolne razstave je pove-

zovala prvič Urša Karlin in dobro opravi-

la svojo nalogo.

5. 11. 2004

Preklopi končani do konca letaSlovenska elektrodistribucijska podjetja

bodo predvidoma do konca leta 2004

končala preklapljanje stikalnih ur na nov

tarifni sistem, po katerem bodo imeli

odjemalci na voljo cenejšo električno

energijo ob vikendih in praznikih ves dan

in ponoči. Najmanj dela s preklapljanjem

imajo pri Elektru Ljubljana, kjer so s

pomočjo sistema mrežnega tonskega

krmiljenja in posebnih sprejemnikov,

nameščenih pri odjemalcih, že na

začetku oktobra daljinsko preklopili ta-

rife na električnih števcih, je poročalo 5.

novembra 2004 Delo. Preostala elek-

trodistribucijska podjetja omenjenega

sistema nimajo, doslej pa so prenastavi-

la približno polovico merilnih mest na

območjih, ki jih pokrivajo. Pri Elektru

Gorenjska so do prejšnjega tedna pre-

nastavili 26.000 izmed skupno 69.000

dvotarifnih merilnih mest, do konca leta

pa bodo vse skupinske stikalne ure v nji-

hovi lasti zamenjali z digitalnimi.

8. 11. 2004

Dogovor o sodelovanju regional-

nega razvojnega programaV ponedeljek, 8. novembra 2004, so

gorenjski gospodarstveniki, župani

gorenjskih občin, izvoljeni poslanci in

državni svetniki Gorenjske ter ostali vid-

nejši predstavniki na Gorenjskem pod-

pisali Dogovor o sodelovanju za

doseganje ključnih strateških ciljev

regionalnega razvojnega programa

gorenjske regije za obdobje 2003 - 2006

Predsednik uprave družbe Elektro Gorenjska Jože Knavs (levo) je dejal, da je slikarAleš Nežmah (v sredini) z novo, pozitivno energijo malce drugače obarval 4. novem-ber 2004. Slikarka Erna Ferjanič (desno), ki je razstavljalca predstavila, je ob temizpostavila Nežmahov abstrakten izris čudovitih platen s kolaži zgodb.

Foto: Drago Papler

Na prireditvi so nastopile članice Plesnega kluba Tinča iz Kranja, ki so se s točkodisco dance uvrstile na evropsko prvenstvo. Foto: Drago Papler


16

Elektro kronika

in 2007 - 2013. Podpisniki, med katerimi

sta tudi predsednik in član uprave

Elektra Gorenjska, želijo s sporazumom

opredeliti vizijo razvoja Gorenjske,

tvorno in enakopravno sodelovati k

hitrejšemu gospodarskemu razvoju in

boljšemu položaju Gorenjske v

slovenskem in evropskem prostoru.

14. 11. 2004

Orkanski veter poškodoval

omrežjeZaradi orkanskega vetra je bila dobava

električne energije v nedeljo, 14. novem-

bra 2004, najbolj motena na območju od

Žirovnice prek Begunj in Tržiča do

Cerkelj. Na zgornji Gorenjski so bili

poškodovani 20 kV daljnovodi Javorniški

Rovt, Blejska Dobrava – Kočna, Završnica

– Zasip – Laze, Predor, Lesce in Begunje.

Močan veter je podiral drevesa, ki so

padala na električne vode, zato je priha-

jalo do številnih prekinitev in kratkih

stikov. Na območju spodnje Gorenjske je

močan veter povzročil večje okvare na 20

kV daljnovodih Goriče – Letence, Brezje,

Preddvor, Visoko – Grad, Njivica –

Nemilje in Trstenik – Žablje. Izredno

močan veter je ruval in lomil drevesa v

bližini elektroenergetskih naprav in

povzročil nemalo težav pri oskrbi odje-

malcev, ki pa so bile s sprotnimi popravili

kmalu odpravljene. Tako je bila odjemal-

cem v razmeroma kratkem času zagotov-

ljena električna energija; čez noč je bila z

agregatom napajana le TP Žablje.

Številne okvare so zaradi močnega vetra

nastale tudi na 110 kV in 35 kV

daljnovodih ter na nizkonapetostnem

omrežju. Krajše prekinitve dobave elek-

trike na Gorenjskem so v DCV Elektra

Gorenjska zabeležili dvestokrat. Skupna

škoda na elektroenergetskih napravah je

bila ocenjena na 12 milijonov tolarjev.

23. 11. 2004

Elektrika za čiste goreGorenjski glas je 23. novembra 2004

poročal, da se je predsednik Planinske

zveze Slovenije Franc Ekar sestal z vod-

stvom uprave Elektra Gorenjska v zvezi z

dogovori o nadaljnjem sodelovanju pri

elektrifikaciji planinskih koč na

Gorenjskem. Skupaj so iskali rešitve za

napeljavo elektrike na vrh Porezna.

Pripravljajo se tudi na izvedbo projektov

za elektrifikacijo koč na Dobrči in Kriški

gori.

26. 11. 2004

Donatorska sredstva za PosočjeTri gorenjska podjetja – Elektro

Gorenjska, Gorenjske elektrarne in

Merkur – bodo trem družinam v Posočju

Po dvajsetih letih je spet pustošil na Gorenjskem orkanski veter in poškodoval elek-trično omrežje v Goričah. Foto: Matjaž Švab

Igor Grašič, stikalec v HE Sava Kranj.Foto: Drago Papler

Udeleženci podpisa pogodb ob donaciji sredstev za popotresno obnovo hiš prizade-tih družin Darka Šularja iz Čezsoče, Zekirija Alivebija iz Kota in Bojana Domenika izRupe v prostorih poslovne stavbe Elektra Gorenjska 26. novembra 2004.

Foto: Drago Papler


17

Elektro kronika

za popotresno obnovo njihovih domov

namenila skupno 7,5 milijona tolarjev.

Donatorske pogodbe so s prejemniki teh

sredstev podpisali v petek, 26. novembra

2004, na sedežu javnega podjetja Elektro

Gorenjska. Mag. Janez Kopač je na svoji

zadnji nalogi v funkciji ministra za okol-

je, prostor in energijo, kot se je izrazil,

povedal, da je Vlada Republike Slovenije

pri odpravljanju posledic letošnjega

potresa v Posočju predvidela tudi pomoč

v obliki donacij, da bi na ta način hitreje

in učinkoviteje pomagali oškodovanim

družinam. S spremembo potresnega

zakona je predvidela posebne davčne

olajšave za podjetja in posameznike, ki v

okviru programa državne obnove prispe-

vajo donacije prizadetim v potresu. Na

vladni poziv se je odzvalo veliko

posameznikov z manjšimi zneski, pa tudi

več uglednih slovenskih podjetij z

obljubo o donaciji v obliki nadomestnih

hiš kot tudi v obliki denarnih sredstev.

Elektro Gorenjska je doniral sredstva v

višini 5 milijonov tolarjev za obnovo hiše

Darka Šulerja iz Čezsoče 53, kranjski

Merkur bo prispeval sredstva v višini 2

milijona tolarjev za obnovo hiše Zekirija

Alivebija iz Kota 41, Gorenjske elektrarne

pa bodo za obnovo hiše lastnika Bojana

Domenika iz Rupe 4 prispevale 500.000

tolarjev.

Izbor poškodovanih objektov je potrdila

Vlada Republike Slovenije 21. oktobra

2004 na predlog komisije za ugotavljan-

je prednosti pri namenjanju donacij, ki ji

predseduje predstavnik občine Bovec.

Poleg upravičencev do donatorskih sred-

stev, s katerimi bodo oškodovanci nado-

mestili lastna sredstva, ki bi jih sicer

morali zagotoviti sami v obliki posojil

Stanovanjskega sklada RS, je komisija

pripravila na podlagi dveh meril:

stanovanjske stavbe niso bile obnovljene

zaradi posledic potresa 1998, socialno

stanje lastnikov stanovanjske stavbe

upravičuje namenjanje sredstev donacij.

Jože Knavs, predsednik uprave Elektra

Gorenjska: »Takoj, ko je prišlo do potresa

v Posočju, se je Elektro Gorenjska odločil

in sprejel sklep, da bo pomagal po svoji

moči prizadetim v tej naravni nesreči.

Sredstva namenjamo kot pomoč za

popravilo hiše konkretne osebe. Želimo,

da je podpis pogodbe o donaciji samo

prvi korak, naslednji pa je dejanska

materialna uresničitev v praksi.«

Mag. Andrej Šušteršič, član uprave

Elektra Gorenjska: »Na dan potresa je

Elektro Gorenjska takoj ponudil pomoč in

na prizadeto območje poslal dva agrega-

ta. Dva dni sta zagotavljala električno

energijo za napajanje omrežja, ki so ga

sanirali delavci Elektra Primorska. Upam,

da bo denar prišel prav družini Šuler in

da bo čimprej normalno zaživela v svo-

jem okolju in varni hiši.«

Bine Kordež, predsednik uprave Merkur:

»Merkur je praktično prisoten v vsakem

slovenskem gospodinjstvu, vsak mesec

vstopi milijon Slovencev v Merkurjeve

trgovine. Tako kot vstopamo v vse

slovenske domove, se tudi zavedamo

naše odgovornosti tudi z druge strani in

del ustvarjenega želimo povrniti ljudem

v kakšni drugi obliki. Takoj ko je prišlo do

poškodb v Posočju, smo odreagirali in se

vključili v pomoč za dobavo obnovitvene-

ga blaga. Z veseljem smo se pridružili

pobudi, da prispevamo denarno donacijo

za obnovo hiše Zekirija Alivebija.«

Mag. Drago Štefe, direktor Gorenjskih

elektrarn: »Navezan sem na Posočje,

Trento. To so izjemno lepi kraji, z neko

kozmično močjo. V zadnjih sto letih so ti

kraji in ljudje veliko pretrpeli, prvo sve-

tovno vojno in tri potrese. Elektro

Gorenjska je že prej pomagal pri

določenih procesih v Posočju, na primer

pri gradnji mHE Krajcarice, za kar je dobil

priznanje občine Bovec in na to sem

ponosen. Tudi danes želim, da pomoč, ki

jo dajemo od srca za obnovo hiše Bojana

Domenika, čimprej premaga vaše velike

probleme in naj bo ta naložba dolgo-

ročno koristna.«

Darko Šuler iz Čezsoče, ki ima

sedemčlansko družino, je dejal, da so

vsem, ki darujejo, hvaležni, ker želijo v

Čezsoči ohraniti življenje. Akcijo sloven-

skih podjetij je vodilo Ministrstvo za

okolje, prostor in energijo, zato je minis-

ter v odhajanju mag. Janez Kopač dejal,

da je čustveno tudi sam navezan na te

kraje in hkrati vesel, da po zaključku

mandata lahko sodeluje pri tej humani-

tarni akciji pri pomoči ljudem v stiski.

Drago Papler

Darku Šulerju izročata simbolični ček za 5 milijonov tolarjev predsednik upraveElektra Gorenjska Jože Knavs in član uprave Elektra Gorenjska mag. Andrej Šuš-taršič (slika zgoraj). Bojan Domenik se je po podpisu pogodbe o donaciji 500.000SIT rokoval z direktorjem Gorenjskih elektrarn mag. Dragom Štefetom (slika spodaj).

Foto: Drago Papler


18

Predstavlja se OE DTS

Glavno nalogo Službe za javna naročila

predstavlja zagotavljanje ustreznih

postopkov za izvedbo nabave blaga,

storitev in gradenj za potrebe celotnega

podjetja. V preteklosti je bila nabava

različno organizirana. Posamezne

poslovne enote so sprva v celoti izvajale

nabavo blaga za svoje potrebe, v skladu z

reorganizacijami podjetja pa se je tudi

nabava združevala in racionalizirala.

Pomen nabave v poslovnem procesu se je

večal, saj stroški nabav dokazano lahko

močno vplivajo na pozitivni poslovni

rezultat podjetja. Zadnjih deset let se je

skupna nabava blaga izvajala v okviru

Nabavne službe v Tehničnem sektorju.

V skladu s Poslovnim načrtom 2004 -

2007 in novo organiziranostjo Elektra

Gorenjska bo Služba za javna naročila v

okviru OE Dopolnilnih tehničnih storitev

izvajala tri osnovne funkcije, in sicer:

�izvedbo postopkov javnih naročil,

�realizacijo postopkov javnih naročilxxmalih vrednosti,

�skladiščno poslovanje.

Glavna odgovornost Oddelka za izvedbo

postopkov javnih naročil je usklajevanje

zahtev z naročnikom BSG (blago,

storitve, gradnje) in priprava ter vodenje

postopkov javnih naročil. V oddelku bo

potrebno realizirati izvedbo čim večjega

števila ustreznih postopkov javnih

naročil, ki bodo poenostavili in olajšali

končno realizacijo naročil. V oddelku se

bodo operativno izvajale naslednje

aktivnosti:

�sodelovanje in svetovanje pri izbirixxustrezne vrste postopka: odprti in

xxomejeni postopek, postopek s po-

xxgajanji, okvirni sporazum itd.,

�priprava splošnih delov razpisne doku-xxmentacije,

�sodelovanje pri določanju meril inxxpogojev posameznega javnega

xxnaročila,

�sodelovanje in svetovanje pri pripravixxvsebin tehničnih delov razpisov z OE,

xxki razpis zahteva,

�predlaganje članov razpisnih komisij,

�vodenje razpisnih komisij,

�priprava terminskih planov izvedbexxjavnih naročil z naročnikom,

�vodenje celotnega postopka javnihxxnaročil in odgovornost za pravočasno

xxizvedbo,

�priprava vseh ustreznih sklepov inxxobvestil, ki so potrebni pri izvedbi

xxpostopka,

�priprava pogodb za nabavo BSG zaxxizbrane izvajalce.

Oddelek za realizacijo naročil malih vred-

nosti je odgovoren za izvedbo vseh malih

naročil BSG ter naročil, za katere že

obstajajo ustrezne predhodne faze

postopkov. Oddelek bo za javna naročila

male vrednosti glede na vrednost oziro-

ma višino naročila izvajal ustrezne

postopke v skladu z navodili, ki so že v

pripravi. V oddelku se bodo operativno

izvajale še naslednje aktivnosti:

�izvajanje raziskav trga in izdelavaxxustreznih analiz,

�zbiranje in analiziranje novihxxproizvodov in standardov,

�koordinacija z Oddelkom za izvajanje

xxpostopkov in posredovanje podatkov

xxza izvedbo postopkov, ki presegajo

xxlimit javnih naročil malih vrednosti,

�koordinacija skladiščnega poslovanja.

Skladiščno poslovanje bo v končni fazi

predvidoma zajemalo samo dejavnosti in

postopke, ki so vezani na prevzem,

skladiščenje in izdajo blaga, ki se za

potrebe družbe nabavlja v Službi za javna

naročila. Funkcija skladiščnega poslo-

vanja bo organizirana centralizirano za

celotno družbo. V procesu skladiščenja

pomemben kazalec kakovosti predstavlja

višina zalog. K skupni zalogi v podjetju

prispevajo zaloge vseh skladišč, kjer je

poleg glavnega trenutno še 24 skladišč. V

zadnjem letu je bila zaloga z 290 mio SIT

zmanjšana na manj kot 150 mio SIT,

zmanjševanje pa je v skladu s poslovnim

načrtom podjetja predvideno tudi v pri-

hodnje. Poslovanje od priprave

zahtevnice do izdaje naročilnice bo

potekalo v celoti v okviru IIS. V kolikor bo

naročnik BSG iz Elektra Gorenjska, bo v

okviru IIS izpolnil zahtevnico, ki jo bo

elektronsko potrdil direktor oziroma

namestnik pripadajoče OE. V kolikor bo

naročnik materiala zunanji izvajalec, bo

zahtevnico v IIS pripravil odgovorni

vodja investicije. Potrjena zahtevnica bo

v SJN predstavljala dokument, na osnovi

katerega se bo realizirala nabava predla-

ganega BSG.

Zaradi nove organizacije in procesa izva-

janja naročil pričakujemo naslednje po-

zitivne učinke:

�zagotavljanje zakonitosti postopkovxxter evidenca in interni nadzor vseh

xxpostopkov JN

�racionalizacija in skrajševanje rokovxxpostopkov izvedbe javnih naročil,

�preglednost postopkov javnih naročil,

�zniževanje stroškov BSG,

�izvajanje naročil skladno s terminskimixxnačrti tudi zaradi jasno določene

xxodgovornosti v vsaki posamezni fazi

xxizvedbe javnih naročil.

Marjan Jerele,izvršni direktor OE DTS

Služba za javna naročila

Zaposleni v Službi za javna naročila med operativnim sestankom.Foto: Drago Papler


19

Predstavlja se OE DTS

Avtopark Elektra Gorenjska je kot

storitvena dejavnost prvenstveno

namenjen skrbi za vzdrževanje in zago-

tavljanje ustrezne razpoložljivosti vozil.

Storitve avtoparka se opravljajo na

lokaciji Kranja in Žirovnice. V Kranju se

nahaja 136 osebnih in kombiniranih

vozil, 9 tovornih z avtodvigali, dvema

avtokošarama in tremi agregati. V

Žirovnici se nahaja 41 osebnih in kom-

biniranih vozil ter 4 tovorna z avtodviga-

lom in dvema avtokošarama.

V Kranju so bili v letu 2004 v avtoparku

zaposleni vodja avtoparka z dvema

voznikoma, mehanik v mehanični

delavnici in v letošnjem letu tudi recep-

tor, ki skrbi za izdajo vozil iz skupne

recepcije. Recepcija razpolaga s 13 oseb-

nimi vozili, ki se predhodno naročajo po

veljavnem razporedu. Skupna recepcija

je bila uvedena z namenom zmanjševan-

ja voznega parka in posledično boljšo

izkoriščenost teh vozil. V Žirovnici je bil v

avtoparku leta 2004 zaposlen vodja

avtoparka z dvema voznikoma.

V avtomehanični delavnici se vozila

pripravljajo za tehnični pregled, men-

javajo gume, opravljajo manjši servisi

(menjava olja razni filtri in druga opra-

vila) ter razna ostala popravila (zavore,

izpušni sistemi, manjša električna

popravila, menjava sklopk in ostalo).

Vodja avtoparka je zadolžen za vodenje

avtoparka, podpisovanje potnih nalogov

za tovorna vozila, vodenje evidence re-

gistracije vozil, vodenje evidence

zadolžitev sredstev za vozila (drobni

inventar), zadolžitve in odpisi drobnega

inventarja, nabava avtomateriala, izdaja

naročilnic. Vodja upravlja tudi manjše

skladišče, opravlja razna popravila vozil

in servise, skrbi za odvoz odpadnih gum,

olj in akumulatorjev ter ureja dokumente

po ISO standardu.

Vozniki tovornih vozil so zadolženi za

izpolnjevanje potnih nalogov, pripravo

vozila in opravljanje prevozov. Skrbijo

tudi za pomoč v mehanični delavnici,

pluženje snega po dvorišču poslovne

stavbe in nadzorništev in opravljanje

ostalih prevozov.

Izkoriščenost vozil v recepciji v mesecu

marcu 2004 je bila samo 60 %, kar

pomeni, da je bilo v 23 delovnih dneh od

skupaj 299 možnih opravljenih samo 180

voženj, oziroma manj kot 8 od 13 možnih

voženj dnevno. Vozila so v treh mesecih

prevozila skupaj 21.900 km, kar letno

pomeni ca. 6.700 km na vozilo. V nasled-

njih mesecih je potreba po voznem parku

zaradi delovne sezone narščala, v

jesenskem času pa je bila izkoriščenost

blizu 100 %, v nekaterih dnevih pa je

zaradi konic prihajalo tudi do polne

zasedenosti in vozil praktično ni bilo več

na razpolago.

V skladu s Poslovnim načrtom 2004 –

2007 se bodo naloge avtoparka od 1. jan-

uarja 2005 naprej izvajale v okviru OE

DTS, vodenje avtoparka EG se bo izvajalo

enotno na lokaciji Mirka Vadnova 3a. V

avtoparku bodo zaposleni samo še 4

delavci, saj bodo vsi šoferji razporejeni v

OE IVG.

Glede na dosedanjo pozitivno izkušnjo z

delom recepcije bo potrebno ponovno

preveriti možnost prenosa dodatnih vozil

v skupno recepcijo, ki se bo z manjšim

številom vozil formirala tudi v Žirovnici.

Za rezervacijo tako tovornih kot vozil v

recepciji bo izdelana ustrezna računal-

niška aplikacija, ki bo omogočala eno-

stavno rezervacijo in vpogled v

zasedenost vozil. Aplikacija bo predvido-

ma širše uporabna tudi za vnos podatkov

o prevoženih kilometrih ostalih

službenih vozil.

Predvidevamo, da se bo pripravila tudi

ustrezna računalniška aplikacija, ki bo

omogočala natančno stroškovno analizo

celotnega avtoparka in analizo stroškov

za posamezno vozilo v njegovi življenjski

dobi.

Marjan Jerele,izvršni direktor OE DTS

Avtopark

V avtoparku so zaposleni: Roman Bratun, Bogo Legat, Marko Mali in Anton Aljančič(slika zgoraj). V avtomehanični delavnici so v soboto, 27. novembra 2004 opravljalizamenjavo nalepk na službenih avtomobilih z novim logotipom (slika spodaj).. Foto: Drago Papler


20

Kakovost

Slovenski inštitut za kakovost in

meroslovje (krajše SIQ) je 18. oktobra

2004 opravil drugo redno presojo

kakovostnega vodenja podjetja po stan-

dardu ISO 9001/2000. Presojano področ-

je je bilo nespremenjeno, in sicer za sis-

tem vodenja: nakup, prodaja, distribuci-

ja el. energije in upravljanje elektroener-

getskega omrežja in naprav ter razvoj,

projektiranje, gradnja in vzdrževanje

elektroenergetskega in telekomunikaci-

jskega omrežja in postrojev.

Presojevalna komisija s strani SIQ je bila

v sestavi: vodja presoje ga. Nataša

Pelhan ter člana Slavko Plazar in Ivan

Zagožen. Presoja je trajala en dan.

Presojana področja dela pa so zajela

poleg uprave in samega sistema vodenja

kakovosti še trženje električne energije,

tehnični razvoj in podpora procesom ter

transport električne energije.

Zelo dobro bi lahko strnjeno dejali rezul-

tatu presoje, prikazanem v njihovem

poročilu. Pri tem moramo seveda upošte-

vati, da samo enodnevno presojanje ne

more zajeti vseh potankosti našega delo-

vanja, popisanih tako v vodstvenih kot v

izvajalnih procesih.

Naj povzamem nekaj izvlečkov:

Ponovno ni bilo najdene nobene

nepravilnosti in kar precej primerov

dobre prakse, kot na primer:

�jasno začrtana vizija in poslanstvoxxpodjetja,

�visok nivo znanja uporabe informa-xxcijskih tehnologij,

�velik % merjenja uspešnostixxposameznega procesa s kazalci

xxkakovosti (66),

�velika pozornost informiranju odje-xxmalcev.

Podanih pa je bilo nekaj priporočil, ki jih

bomo v večini primerov upoštevali.

Na zaključnem sestanku presoje so člani

komisije ugotovili predvsem velik korak

naprej pri uporabi računalniške

tehnologije na dislociranih enotah (nad-

zorništva), kar ni bilo zaznati v lanski

presoji. Letos sta bili presojani nad-

zorništvi Jesenice in Radovljica.

In še zaključek iz poročila presoje (v

celoti si ga lahko ogledate na notranji

elektronski pošti - NEP pod identifikaci-

jsko številko 86787 )

Torej lahko še naprej uporabljamo certi-

fikacijska obeležja – znaki!

Kljub pozitivni oceni presojevalne

komisije SIQ o kvalitetnem stanju na

področju stalnih izboljšav, ki izvirajo

predvsem iz rezultatov kazalcev

kakovosti, se je uprava odločila dopolni-

ti obstoječi tozadevni organizacijski

predpis. Namen tega dodelanega organi-

zacijskega predpisa je evidentirati, pred-

vsem pa povečati obseg in vsebino

izboljšav tudi skozi nagrajevanje. Ta

organizacijski predpis o stalnih

izboljšavah je na vpogled vsem zaposle-

nim na NEP-17028. Rezultate presoje in

delovanje sistema kakovosti je na zad-

njem sestanku 17. novembra 2004 obrav-

naval tudi Odbor za kakovost, ki je spre-

jel dodatne sklepe in zadolžitve, ki bodo

v prihodnje zanesljivo še izboljšale naše

upravljanje podjetja.

Da naše delo na področju kakovostnega

vodenja ni aktivno samo ob presojanju,

dokazujejo tudi aktivna usposabljanja

zaposlenih. V oktobru je firma ZOS izved-

la delavnico za upravo, izvršne direktorje

in svetovalce z naslovom »Procesni

pristop in ciljno vodenje z vidika ISO

9001/2000«. Namen te delavnice je

dodatno utrditi znanja o procesih,

aktivnostih, kazalcih kakovosti in

posledično stalnih izboljšavah. V novem-

bru je bila delavnica ponovljena za vse

nosilce procesov, torej vodje služb in

oddelkov. Udeleženci teh delavnic so bili

zelo zadovoljni, tako z vsebino kot s

samo izvedbo. To je razvidno iz izvedbe

ankete o delavnici.

Marjan Porenta,

svetovalec uprave za kakovost

Redno presojanje delovanja

sistema kakovosti

Marjan Porenta

Janez Vidic po prejemu certifikacijske diplome SIQ v nadzorništvu Jesenice.Foto: Rok Andolšek


21

Priloga: Letni razgovori

Eno izmed najbolj tradicionalnih orodijmanagementa, letni razgovor medvodjo in sodelavcem, katerega kore-nine segajo že v daljne leto 1887 inkaterega pomemben mejnik je žeobdobje Taylorjevega znanstvenegamanagementa (1914), je po mnenjumnogih današnjih sogovornikov, zlastizagovornikov sistema celovitekakovosti, zašlo v slepo ulico. Vendarpa bi se težko strinjali z njimi, saj sodob-ni modeli kompetenc pri upravljanjudelovne uspešnosti omogočajo njihovoresnično prenovo. Sodobni letni raz-govori namreč končno ponujajo ne leodgovore na to, kaj se od zaposlenihpričakuje (cilji, naloge, vloge, odgo-vornosti, standardi delovne uspešnos-ti), ampak tudi odgovore na to, kakolahko to uresničijo (pričakovana veden-ja oz. zahtevane kompetence). Letnirazgovor (LR) kot proces, kot celovitsistem in ne izoliran posamičendogodek, torej (p)ostaja nenadomestlji-vo in najpomembnejše orodje manage-menta pri mobilizaciji energijezaposlenih za uresničitev organiza-cijskih ciljev. Tako, kot vedno v zgodovi-ni, pa bo letni razgovor ostal predmetvečnih polemičnih razprav. Mark Twainje nekoč dejal: “Vsi se pritožujejo nadvremenom, nihče pa nič ne... ukrene?!”Nekaj podobnega velja tudi za inštitutletnih razgovorov, kjer pa stroka v zad-njem času nesporno … ukrepa!

Ključ je v dialogu zaposleni :vodja in ne v “idealnem”obrazcu

Težko bi zasledili večji poslovni sistem,zlasti v tujini, ki nima takšne ali dru-gačne oblike formalnega razgovoramed vodjem in zaposlenimi o analizidelovne uspešnosti sodelavca, o nje-govem ali njenem strokovnem razvoju,načrtovanju kariere, opredelitvi pričako-vanj ali celo izhodiščih za napredovan-je, plači. V zadnjem desetletju se je sis-tem letnih razgovorov močno uveljaviltudi v slovenskem poslovnem okolju,

kjer pa začetne uspehe spremlja na enistrani precejšna skepsa, na drugi panekritično, modno posnemanje prakseiz okolij, kjer imajo povsem drugačnoorganizacijsko ali nacionalno kulturo terdaljšo tradicijo ocenjevanja individualnedelovne uspešnosti. Čeprav ritem uva-janja letnih razgovorov pri nas v zad-njem času ni bistveno upočasnjen, paje opaziti, da so podjetja in organizaci-je, kjer letni razgovori že potekajo,vedno znova v dilemi glede učinkov inkoristi, ki jih ta temeljni gradnik uprav-ljanja z delovno uspešnostjo omogoča.Vendar pri vsem tem osrednji razlog zaneuspeh letnih razgovorov praviloma niv orodju samem, ampak v nedosledni innestrokovni implementaciji celostnegasistema upravljanja delovne uspešnosti,saj opažene “osnovnošolske” napakekažejo, da se mnogi uvajanja nisolotili… resno! Izhodiščna napaka jeseveda diletantsko priseganje naformo, namesto na vsebino, na izboljše-

vanje obrazca letnega razgovora,namesto na kakovost dialoga, ki ga letnirazgovor sproža! Še več, lahko bi celo dejali, da se zamobilizacijo in večanjem človeškegakapitala skozi boljše upravljanje

delovne uspešnosti skriva resna razvoj-na priložnost velikega dela slovenskegagospodarstva, ki še zdaleč ni izkoristilovseh priložnosti, ki jih ponuja večjamotivacija zaposlenih. Številneraziskave kažejo namreč na zmotno,poenostavljeno predstavo, da naj bi bilav Sloveniji osrednja motivacijska ovirazaposlenih denar, nizke plače, ne patudi (ali predvsem?) neustrezen inneučinkovit direktivno ukazovalen tipvodenja, ravnanja z ljudmi, neuveljav-ljene kompetence zaposlenih,nedorečeni vrednostni sistemi alinezmožnost upravljanja organizacijskekulture, medsebojnih odnosov ininternih komunikacij. Vse te zmote pre-pogosto “pokriva” legendarna zgodba ouspešnih slovenskih direktorjih – mnogimed njimi si laskave epitete nedvomnozaslužijo – toda prehitro in nekritičnosplošno priseganje na kakovostslovenskega managementa ne zago-tavlja prepotrebne mobilizacije za novo

kakovost vodenja, ki ima, vsaj po mnen-ju pravih poznavalcev (in zlasti samih“vodenih”), še veliko rezerve!Posebej lahko temu pritrdimo napodročju motiviranja zaposlenih znedenarnimi inštrumenti, pri vlogi vodje

So kompetence novapriložnost za letne razgovore?

Slika 1: Zakaj pogosti neuspehi letnih razgovorov?

1. Ni lastnika:

• ne vodje ne sodelavci niso vkljuļeni v razvoj sistema

• oboji tudi niso usposobljeni za odliļnost izvedbe LR2. Sporoļanje slabih novic:

• vodje ne želijo sporoļati negativnih novic/povratnih informacij

• še posebej, ļe te ljudi osebno dobro poznajo

• zaposleni ne želijo slišati, da so manj uspešni, kot se jim zdi

• LR povzroļajo obrambno držo sodelavcev ali celo jezo3. Neugodne posledice:

• LR lahko slabo vplivajo na kariero posameznika

• izogibajo se zapisu ugotovitev in s tem arhiviranju4. Omejene možnosti nagrajevanja uspešnega dela:

• vkljuļno s tem, da ni nagrade za resnost LR5. Osebno oklevanje vodij:

• dokaz neuspešnosti vodij = slab rezultat sodelavca?!


22


kot trenerja in “razvijalca delovneuspešnosti” sodelavcev ter zlasti prianalizi delovne uspešnosti zaposlenih,kamor sodijo tudi letni razgovori. Le tiso vodjem praviloma zelo odveč, zanjenimajo ne prave volje, ne posluha, šemanj najpotrebnejšega … poguma!Čeprav lahko razumemo, da se vodjepogosto želijo izogniti konfliktom, za-meram in nesporazumom s sodelavci,pa si te izbire preprosto ne morejoprivoščiti! Status quo namreč ninikakršna rešitev, saj pomanjkanjekoristne in uporabne povratne informa-cije o (ne)uspešnosti sodelavcapomeni, da ti ne vedo, kaj bi moraliizboljšati in so istočasno oropanipomembne notranje motivacije, da sodelo opravili … dobro. Odgovor seponuja v precej kakovostnejšem uspo-sabljanju vodij za izvedbo sistema letnihrazgovorov, ki odstranja razloge zaneustrezen odnos do tega pomembne-ga orodja managementa, kateregakoristi so nesporne tako za vodje kot zazaposlene in za celotno organizacijo. Otem, da je letni razgovor zahtevnostrokovno opravilo, si ne delajmonobenih iluzij. Je namreč nekaj takšne-ga kot uvrstitev na olimpijske igre … vmanagementu!

Ali obstaja in kakšen je ide-alni letni razgovor?

Pogosta past, v katero zaidejo tisti, kiiščejo bližnjice v sledenju modi letnihrazgovorov, je prepisovanje in imitacija“idealnih” obrazcev letnih razgovorov,saj ne razumejo, da je prava moč letnihrazgovorov v kakovosti dialoga medvodjo in sodelavcem, ki ga letni razgo-vori sprožajo, v skrbnem upravljanjucelostnega procesa – od priprav naletni razgovor in same izvedbe do tiste-ga “potem”, individualnega programastrokovnega razvoja. Če pa že govo-rimo o “idealnosti” letnih razgovorov, sivelja najprej zastaviti tri resna izhodišč-na vprašanja:

1. Ali v organizaciji že imamoneko obliko letnih razgovorov(odgovor je povečini da)?2. Ali imamo zapisano vizijo,poslanstvo, temeljno strategijo in viz-ijo firme (čeprav pogostoneustrezno, je tudi tu odgovor običa-jno da)?3. Ali znamo s prstom v besediluobrazca letnih razgovorov poiskati,kje so zapisani vizija, poslanstvo,vrednote (odgovor je praviloma …NE)?

Paradoks je namreč, da so vizija, vred-note in poslanstvo “primerni okraski” nastenah sejnih sob ali marmornatih avl inrecepcij, nimajo pa svojega mesta vvsebinah letnih razgovorov!? Prav vodgovorih na zgoraj omenjena vprašan-ja pa je možno poiskati formulo idealne-ga letnega razgovora, katerega osnovninamen je hitro in učinkovito prevajati vi-zijo in vrednote ter poslovno strategijo vdnevna vedenja ljudi! Namesto tegaimamo marsikje nepovezane strateškedokumente, slabo razvite sisteme letnihrazgovorov, vodje jih rutinsko izvajajo,sodelavci jih doživljajo kot odvečno hojok spovedi, ki ničesar ne spremeni, pro-cedura pa postane kmalu predmet po-smeha, cinizma, razočaranj in karikaturv poslovnih časopisih in revijah. Najzaradi vsega tega letne razgovore pre-prosto opustimo? Naj te frustracijeakterjev letnih razgovorov onemogočijo,da bi ljudje dobili ustrezno usmeritev navizijo, vrednote in ne dobili odgovorov,ki jih vsi zaposleni potrebujemo: Kakomi gre? Kaj delam dobro, kaj bi lahkoizboljšal? Ali uresničujem pričakovanja?Kakšna je moja karierna prihodnost vtem okolju? Odgovor je jasno … ne!Sistemi letnih razgovorov ponujajopovratne informacije zaposlenim,

Slika 2: Usposabljanje vodij za izvedbo letnih razgovorov

• razumevanje vsebine vseh postavk obrazca LR

• razumevanje celotnega postopka sistema upravljanja delovne uspešnosti (DU)

• sposobnost doloļiti kljuļne zadolžitve posameznika

• sposobnost doloļanja ciljev, nalog in standardov DU

• sposobnost dajanja pravoļasne, koristne in uporabne povratne informacije

• sposobnost kritike in pohvale ter reševanja konfliktnih situacij

• sposobnost razumevanja motivacijskih dejavnikov (higieniki, motivatorji)

• komunikacijske vešļine in spretnosti (poslušanje, spraševanje, interpretacija nebesedne govorice, povzemanje, vplivanje in prepriļevanje, vzpostavljanje razmerij)

• razumevanje ocenjevalnih lestvic za cilje, naloge in kompetence

• trenerske sposobnosti (priprava in izvedba razvojnih naļrtov)

• identifikacija kljuļnih kadrov in kadrov iz “ļetrtega kvadranta” (neuspešni in nemotivirani)

• sposobnost prevajanja organizacijskih ciljev na raven posameznika (MBO)

• ...

Slika 3: Test idealnega letnega razgovora

1. Ali imate sistem letnega razgovora? 2. Ali imate opredeljeno poslanstvo in vrednote organizacije? 3. Ali bi znali pokazati, kje konkretno se poslanstvo in vrednote zrcalijo v rubrikah obrazca letnega razgovora?


23


omogočajo skupno opredelitev ciljev inpričakovanj, so podpora številnimkadrovskim odločitvam, omogočajodefiniranje razvojnih in izobraževalnihpotreb, podpirajo sisteme napredovan-ja in nagrajevanja. Zato pač ni drugealternative, kot da se jih lotimo … resne-je! “Idealni” letni razgovor obstaja – kotsistem, zagotovo pa ne kot preprostaforma, obrazec, enkratni dogodek!

Kaj vsebuje dober obrazecletnega razgovora?

Če se za hipec pomudimo pri obrazcusamem – dasiravno smo ugotovili, da jepomembnejši celotni sistem, procedurein usposobljenost akterjev ter jasnorazviden konsenz o namenih in koristihletnih razgovorov – bomo zlahka ugo-tovili, da mora obrazec usmeritipozornost na prioritete organizacije inposameznika. Sistemi MBO,(Management By Objectives, ciljnegavodenja) kot ena najbolj razširjenih prvinmanagementa zadnjih petdeset let, sonaredili slabo uslugo letnim razgovorom– povsem so se namreč osredotočili naprispevek posameznika organizacijskimciljem in pri tem prezrli ter zapostaviliosebne cilje in interese posameznika!Vsebine dobrega obrazca letnih razgov-orov so:

1. Skupne kompetence (kulturain vrednote)2. Delovno specifične (poklicne)kompetence3. Temeljne zadolžitve in področ-ja odgovornosti zaposlenih4. Cilji, naloge in standardidelovne uspešnosti5. Povzetek temeljnih dosežkov

in prispevki posameznikaposlanstvu, viziji in vrednotam

Na kratko si poglejmo vsako od naštetihvsebin sistema letnega razgovora. Priprvih dveh sledimo sodobnemu kon-ceptu kompetenc zaposlenih, ki tudi prinas niso nobena neznanka več. Študijeiz 80-ih let so namreč empiričnodokazale, da danes znanje ininteligenčni količnik posameznika nistaedino jamstvo za delovno uspešnost. Ktej namreč poleg znanja in izkušenjprispevajo še veščine in spretnosti,sposobnost uporabiti to znanje, vred-note, prepričanja, motive in osebnostnelastnosti posameznikov! Vsem temsposobnostim in zmožnostimposameznika, ki se vedno izkazujejo vpovsem določenih, specifičnih veden-jih, ki vodijo k delovnim rezultatom,pravimo v strokovni terminologiji kom-petence! Zahtevane kompetence zopredeljeno lestvico vedenjskefrekvence pogostosti njihove uporabeimajo podjetja in organizacije pravilomazapisane že v posodobljenih opisihdelovnih mest, v sistemizaciji, medtemko se ugotavljanje stvarno doseženih inobvladanih kompetenc analizira prav zletnim razgovorom.

Prvi sklop dobrega letnega razgovora,t.i. skupne ali kompetence organizaci-jske kulture so tiste, ki veljajo prav zavsa delovna mesta v neki organizaciji.Gre torej za vedenja, za katera naj bi sezavzemali vsi in izvirajo neposredno izvizije, poslanstva, strategije in vrednotorganizacije. Namen je torej več kotočiten – “prisiliti” sodelavce v čim hit-rejše prevajanje strateških opredelitev vvsakodnevno delo in prizadevanja za

boljše rezultate! Kavzalno-posledičnalogika v ozadju sodobnega konceptakompetenc je znanstveno že dolgoutemeljena – posameznik s svojocelovito osebnostjo se v dani situacijiodziva z vedenji, ki peljejo posledično krezultatom. Vedenja so zapisana v obli-ki zahtevanih kompetenc za uspešnodelo. Ta “logika” je v ozadju tudi drugekomponente dobrega letnega razgo-vora – delovno specifičnih kompetenc.Te se nanašajo bodisi na konkretnadelovna mesta ali skupine delovnihmest (tržniki, tehnologi, managerji, ipd.)in nam poskušajo predstaviti, kakšna sovedenja nadpovprečno uspešnih izva-jalcev posamičnih delovnih opravil, ki bijih lahko posamezniki posnemali,“klonirali” (primer: sposobnost anali-tičnega mišljenja za tehnične stroko-vnjake ali npr. razvoj sodelavca invoditeljske sposobnosti pri managerjih).Tretji del vsebine dobrih letnih razgo-vorov so temeljne zadolžitve ali področ-ja odgovornosti, ki so sicer osnova sle-hernega dobrega opisa delovnih mest,sistemizacije. Žal je prav slednja zaradisvoje statičnosti in zlorab (pokritje zavprašljive kadrovske odločitve!) postalaizvirni greh premnogih težav v razvojusistemov upravljanja delovne uspešno-sti. Če se namreč ne strinjamo že ssamim opisom delovnih mest, smemoše toliko manj soglasja pričakovati prikasnejšem ocenjevanju in analizidelovne uspešnosti. Pri tem zadostuje,če opredelimo le manjše število, lenekaj ključnih zadolžitev oz. odgo-vornosti. Če jih je (pre)več, to običajnopomeni, da smo že pričeli z naštevan-jem manj usodnih nalog ali opravil, ki jihizvajamo zato, da bi pač uresničili zaresključne zadolžitve.

Slika 4: Vsebine obrazca letnega razgovora 1. Realizacija ciljev in nalog glede na standarde delovne uspešnosti 2. Napovedi ciljev in nalog za naslednje ocenjevalno obdobje 3. Uresniļitev temeljnih zadolžitev (vloge) in dosežkov 4. Ocena doseženih kompetenc glede na zahtevane 5. Analiza kritiļnih kompetenc 6. Razvojni naļrti za naprej 7. Realizacija razvojnih naļrtov v preteklem obdobju 8. Preverjanje ažurnosti in skladnosti opisa delovnega mesta 9. Priporoļila za napredovanje, karierni razvoj, nova plaļna postavka, komentarji vodje in sodelavca (posebej

glede toļk nestrinjanja) ... manj = bolje!


24


Četrti sklop dobrih letnih razgovorov senanaša na naloge in cilje. Tudi tu veljaštevilčna omejitev (manj = več), sajutegnemo nehote ojačati med sebojnasprotujoča si ali celo izključujočavedenja. Z umetnostjo določanja ciljev(in kriterijev njihove uresničitve) imajomnogi managerji pri nas še zelo resnetežave, saj objektivnost določanja ciljevzamenjujejo s števnostjo! Objektivnostni nikoli absolutna – na olimpijskih igrahrecimo štejejo goli, koši, sekunde, kilo-grami, metri in centimetri, toda tudi vtis– umetnostno drsanje, plavanje, ipd.Torej vse se da “ocenjevati”, če so pačizpolnjene določene predpostavke inkriteriji ter zagotovljena profesionalnaintegriteta in nepristranskost “sod-nikov”. Pravi cilji so transformacijski

(vplivajo na spremembe), vizionarski indolgoročni. Zagotavljanje nemotenegadelovanja računalniške mreže je recimodobro zastavljena temeljna zadolžitev aliodgovornost, razviti sistem, ki odstranjanapake, pa solidno postavljen osnovnicilj, ki ga ponavadi opremimo s standar-di delovne uspešnosti, z merili (čas,stroški, kakovost izvedbe, zadovoljstvostrank, ipd.).Peti, zadnji temeljni sklop dobrega let-nega razgovora vsebuje povzetek dvehdo treh najpomembnejših dosežkov oz.prispevkov posameznika k uresničevan-ju organizacijskih ciljev in strategije.Preprosto povedano gre za tisteprispevke, zaradi katerih bi vsakposameznik moral spremeniti ali dopol-niti kakšno vrstico v svojem življe-

njepisu! Razvojni, sklepni dogovori let-nih razgovorov pa bi se morali vednonanašati prav na te, močne straniposameznikov, na njihove prednosti, sajse graditev razvojnih programov, kitemelji na odpravi šibkih in slabih straniposameznikov, ni izkazala za pravo potstrokovnega razvoja zaposlenih.

Kako od obrazca do sis-tema letnih razgovorov?

Za učinkovito delovanje sistema letnihrazgovorov je potrebno obvladati vseštiri faze:

1. Načrtovanje delovneuspešnosti2. Izvajanje programa

Slika 6: VzroĽno poslediĽne razsežnosti upravljanja delovne uspešnosti

Slika 5: Možne vloge kompetenc


25

3. Presoja delovne uspešnosti4. Pregledovanje in analiza

V prvi fazi bi morala vodja in sodelavecopraviti povsem ločen pripravljalni ses-tanek za kasnejši “pravi” letni razgovor.Na tem uvodnem srečanju bi definiralakaj in kako bi naj delal sodelavec vdoločenem ocenjevalnem obdobju. Kajpri tem obsega cilje, naloge, pričako-vanja, zadolžitve, rezultate, kako papričakovana in potrebna vedenja zanje(zahtevane kompetence). To je istočas-no tudi priložnost za razpravo o raz-vojnih ciljih sodelavca, določanjenajbolj kritičnih kompetenc, preverjanjeustreznosti zahtev iz opisov delovnegamesta. Žal prepogosto ta ključna prva

faza načrtovanja, usklajevanja in razjas-njevanja parametrov delovne uspešnos-ti postane stranski delček klasičnegaletnega razgovora, ki tako postane(pre)komplicirano orodje prav za vsevsebine, povezane z delovnouspešnostjo! V resnici letni razgovorskriva vsaj šest (!) različnih vsebin, zakatere je značilno, da terjajo precejrazlično medsebojno komunikacijo inton. Zato se v resnih organizacijah v tuji-ni praviloma odločajo vsaj za dve ločenisrečanji, ki sta del sicer istega letnegarazgovora (mimogrede, povprečje tra-janja letnega razgovora v tujini je med 3in 8 urami, pri nas pa po nekaterihpodatkih letni razgovori le izjemomapresežejo eno uro!?).

V drugi, izvedbeni fazi sistema letnihrazgovorov se odvija proces vodenja,motiviranja, usmerjanja in treningasodelavca ter tekoče reševanje aliodstranjevanje ovir za večjo delovnouspešnost (letni razgovor torej traja celoleto in ni, kot zmotno sklepajo nekateri,enkratni letni dogodek). Vsaj enkratkvartalno pa bi morala vodja insodelavec skupaj pregledati tudi ures-ničevanje zastavljenega načrta.

Tretja faza je obdobje ocenjevanja(bolje povedano – analize) delovneuspešnosti. Ko se približuje ta čas, jesmiselno, da oba, vodja in sodelavecsam, sočasno pripravita svoje videnjepreteklega ocenjevalnega obdobja in


Slika 7: Letni razgovor – kako do odliĽnosti? 1. Vkljuļite zaposlene:

• v razvoj, design in administriranje sistema

• veļja zavzetost, manj nasprotovanj, obļutek pripadnosti 2. Usposabljanje:

• udeležencev

• vodij

• za sistem, ne za obrazec!? 3. Ustvarjanje klime:

• za razvoj sodelavcev

• resnost pristopa 4. Odgovornost:

• prenesti na udeležence, ne na vodstvo!

• kulturni preskok

• zaposleni razumejo LR kot orodje za svoj razvoj

Slika 8: Koliko razliĽnih letnih razgovorov: eden ali... šest? 1. Inavguracija sistema (razlaga procesa novega LR) 2. Samoocena pred samim letnim razgovorom 3. Klasiļni letni razgovor 4. Letni razgovor o plaļi 5. Letni razvojni razgovor 6. Planski letni razgovor (doloļanje ciljev in kritiļnih vedenj – kompetenc) Opombe:

• preveļ zahtev za enourni pogovor!

• nasprotujoļe si zahteve - razliļni ton in vzdušje

• raziskave: idealno je imeti dva razgovora


26


bodočih razvojnih potreb. Pravsamoocena izvajalca lahko v marsičemomili težave kasnejše izpeljavezaključnega ocenjevalnega dela letne-ga razgovora, ki mnogimneusposobljenim vodjem predstavljapravo nočno moro. V nekaterih okoljih,kjer je letni razgovor povezan tudi z

nagrajevanjem (“povišico”), je to tuditisti trenutek, ko vodja predlaga višinofinančne nagrade za sodelavca naosnovi uresničenega.

Četrta, sklepna faza, je tisto, kar večinarazume kot “pravi letni razgovor”, for-malni sestanek vodje in sodelavca.

Takrat sledi iskren in odkrit dialog odelovni uspešnosti posameznika: oprednostih, slabostih, uspehih,napakah, razvojnih potrebah.

Takšen štirifazni proces preoblikujeupravljanje delovne uspešnosti izenkratnega dogodka v permanenten

Slika 10: Integralni pristop upravljanju delovne uspešnosti

Slika 9: Formula idealnega letnega razgovora


27


zaokrožen ciklus in čvrsto povezujeuspešnost posameznika s poslanstvomorganizacije. Samo na ta način smemopričakovati, da bo dosežen namen “ide-alnega” letnega razgovora: da vsakdorazume in je odgovoren za uresničevan-je pomembnih organizacijskih ciljev!Proces seveda ne vsiljuje organiza-cijskih ciljev in jih ne postavlja predosebne cilje posameznika – poln zade-tek je v njihovi medsebojni harmoniji, kije ne le možna, ampak realno uresničlji-va!

Namesto iskanja zaključka …

Seveda je iluzija, da so s tem vsavprašanja o letnih razgovorih izčrpanaali da v bodoče ne bo nobenih naspro-tovanj. Zagovorniki gibanja celovitekakovosti recimo trdijo, da letni razgo-

vori po nepotrebnem “individualizirajo”krivdo za slabo delovno uspešnost in jopo pravilu pripisujejo … sodelavcu,namesto sistemu in …vodjem, manage-mentu. Toda to še zdaleč ni nerešljivauganka, saj se lahko številne pripombena sistem letnih razgovorov razmeromaenostavno upošteva pri preoblikovanjuletnih razgovorov in usposabljanju vodijzanje. Med relevantna vprašanja gotovosodijo: koliko zvrsti letnih razgovorov,kako “globoko” seči z njimi v hierarhijoorganizacije, kako rešiti zadrege s t.i.normalno distribucijo, ki omogočavisoke ocene le za zelo ozek krogsodelavcev, kako analizirati delovnouspešnost pri timski in projektno-matrični organiziranosti sodobnih orga-nizacij, kakšne so izkušnje ocenjevanjadelovne uspešnosti iz več virov (nesamo ocena vodij, ampak tudi ocenasodelavcev, ipd.). A vse to nas ne sme

odtegniti od temeljne ideje – prenoveklasičnega letnega razgovora v celovitsistem upravljanja delovne uspešnosti,kjer zdaj kompetence uspešno zapol-njujejo največje vrzeli dosedanjih stan-dardnih letnih razgovorov. V ospredjupa bo slejkoprej ostala osredotočenostna rezultate ne glede na vedenja, ki pel-jejo k njihovemu uresničevanju.Rezultati namreč … štejejo, kot praviugledni ameriški košarkarski trener –sicer na igriščih sploh ne bi bilo …semaforjev!?

Brane Gruban, ABC

Slika 11: Rešitev enigme letni razgovor

• rezultat in vedenja so medsebojno povezani!

• pogosto rezultatov ni, ker organizacija ni sposobna spodbuditi vedenj, ki prinašajo ustrezne rezultate!

• katera so ta vedenja, zapisana v obliki zahtevanih kompetenc

• ni dovolj vedeti, kaj morajo ljudje doseļi, ampak tudi vedenja, kako to lahko uresniļijo

• noben sistem LR, ki ne ponuja odgovorov na oboje, kaj in kako, nima možnosti za uspeh!

• kar ne pomeni, da rezultanti usmerjenosti ne bomo pripisovali veļjo težo kot samim vedenjem!

Slika 12: Odgovornost vodje pri letnem razgovoru? 1. Opredelitev priļakovanj (ciljev):

• Ali sodelavec natanļno ve, kaj se od njega priļakuje?

• Ali sodelavec natanļno razume vrzel med priļakovano in dejansko delovno uspešnostjo? 2. Omogoļanje usposabljanja:

• Ali ima sodelavec znanja in vešļine, potrebne za svojo vlogo?

• Ali je imel enake možnosti usposabljanja kot drugi? 3. Ustrezne posledice:

• Kaj se zgodi, ļe dela dobro in kaj, ļe dela slabo?

• Ali imata dobro in hitro delo lahko neustrezne posledice? 4. Povratne informacije:

• Kako sodelavec ve, kaj se od njega priļakuje?

• Kako ve, kako dobro ali slabo dela? 5. Odprava ovir:

• Kaj mu onemogoļa dobro delo, ļe si to sicer želi?

• Ali ima ļas, opremo, avtoriteto in pristojnosti ter podporo?

Kra

nj,

30

. d

ecem

ber

20

04

28

Pri

log

a: L

etn

i ra

zgo

vori

- O

rgan

igra

m

UPRAVA

SLUŽBA ZATEHNI NE

DEJAVNOSTI

ORGANIZACIJSKA SHEMA ELEKTRA GORENJSKA, d.d.

OE UDO

SLUŽBA ZAENERGETIKO

SLUŽBA ZAOBRATOVANJE

SLUŽBA ZATRANSPORT EE IN

VZDRŽEVANJE

OE DEE

SLUŽBA ZARAZVOJ

SLUŽBA ZAINVESTICIJE

SLUŽBA ZAPRODAJO INOBRA UN EE

OE DTO

SLUŽBA ZASALDAKONTE IN

IZTERJAVO

SLUŽBA ZA NAKUPIN SVETOVANJE UO

OE NPEE

SLUŽBA ZAPRODAJO EE UO

SLUŽBA ZANA RTOVANJE IN

KOMERCIALO

OE IVG

SLUŽBA ZAIZVAJANJEGRADENJ

SLUŽBA ZA JAVNANARO ILA

OE DTS

SLUŽBA ZAINFORMATIKO

SLUŽBA ZAPROJEKTIVO

FINAN NA SLUŽBA

OE FES

PLANSKOANALITSKA

SLUŽBA

RA UNOVODSKASLUŽBA

SPLOŠNO PRAVNASLUŽBA

OE SPKS

SLUŽBA ZAMARKETING

KADROVSKASLUŽBA

SVETOVANJE

SLUŽBA ZATEHNI NO

DOKUMENTACIJO

SLUŽBA ZAVARNOST IN

ZDRAVJE PRI DELU

AVTOPARK

24.9.2004


29

Tehnološke novosti in inovacije

Osnove kvalitetnega vodenja so stalne

izboljšave. Le te lahko povzročijo tako

boljše vodenje procesov ali samo izva-

janje aktivnosti. Imajo lahko direktni

prihranek, lahko pa tudi posrednega.

Glede na uspešno uvajanje sistema

kakovosti v naši organizaciji, ki je prispe-

valo že kar nekaj dobrih rezultatov, vod-

stvo podjetja meni, da je potrebno temu

pozitivnemu trendu še hitreje slediti.

Smernice za to je uprava že zapisala v

Poslovniku kakovosti (glej NEP 17027 –

notranja evidentirana (elektronska

pošta)). Zato se bo obstoječi

Organizacijski predpis o izvajanju stalnih

izboljšav (NEP 17028) v letu 2004

dogradil predvsem na področju motivi-

ranja in vzpodbujanja. Tako bo vsak

predlog za izboljšavo, ne glede ali se bo

realiziral ali ne, simbolično nagradil s

protivrednostjo 5 EUR. Seveda pa se bo v

primeru realizacije predloga izboljšave

ali inovacije ugotavljala tudi finančna

korist. Glede na njeno velikost bo avtor

predloga in uvajalci izboljšave dodatno

nagrajen. Kako, to predvideva že izdelan

Pravilnik o inovacijah in tehničnih

izboljšavah (NEP 79912).

Bolj detajlno si lahko vsak zaposleni

ogleda organizacijski predpis na NEP

koristnosti.

Vedno pa je najprej ideja, nato sledi

predlog izboljšave, ki se ga posreduje

predstavniku vodstva za kakovost, ki ga

posreduje naprej v realizacijo, v proces,

na katerega se izboljšava nanaša. Tam se

predlog pripravi za izvedbo in sledi samo

izvajanje. Po določenem času se ugotav-

lja finančna korist samega predloga.

Seveda je čas odvisen tudi od velikosti

predlagane izboljšave.

Marjan Porenta,

svetovalec uprave za kakovost

Vzpodbujanje stalnih izboljšav

izdelava predloga PREDLOG

Predstavnik vodstva

za kakovost

IDEJA

Nosilec procesa, na

katerega se predlog

izboljšave nanaša

Nagrada za predlog

V izvajanje in oceno

koristnostiOdboru za kakovost

N

A

G

R

A

D

A

Matija Ropret je predlagal idejo izvedbestojala za učinkovitejše snemanjeomrežja v tehnični dokumentaciji.

Foto: Marko Ropret

20 kV stikališče v RTP Radovljica.Foto: Drago Papler


30

Distribucija

Področje Bohinja se napaja z električno

energijo preko 20 kV omrežja iz RTP

35/20 kV Bitnje. RTP zaradi svoje

zastarelosti, tehnološko neustrezne

opreme ter neprimerne lokacije

(poplavno področje), ne ustreza več

zanesljivemu in kvalitetnemu napajanju.

Razširitve obstoječega stikališča na

obstoječi lokaciji niso mogoča tudi zara-

di zaščitenega kulturno zgodovinskega

kompleksa.

Zaradi vseh naštetih argumentov je bilo

potrebno poiskati ustreznejšo lokacijo

bodoče RTP. Izbrana lokacija nove RTP

Bohinj je zadostila vse zahteve in

neustreznosti stare RTP Bitnje. Lokacija

nove RTP Bohinj, ki je od obstoječe RTP

Bitnje oddaljena ca. 500 m, je bližja

težišču porabe in je v SV delu Bohinjske

Bistrice, v industrijski coni, ob

železniškem nasipu, za tovarno FILBO.

Tudi sama tehnološka zasnova nove RTP

je sodobna in okolju prijazna. Vse

naprave stikališč, razen energetskih

transformatorjev, bodo v zgradbi RTP,

kar napravam podaljša življenjsko dobo

in zniža stroške obratovanja.

Obstoječe stanje - RTP 35/20 kV

BitnjeRTP 35/20 kV Bitnje je bila zgrajena leta

1950 in je v svoji življenjski dobi odi-

grala vlogo osrednje napajalne točke

Bohinja in točke, kjer sta se vsa leta

izmenjevala poraba Bohinja in proizvod-

nja bohinjskih elektrarn. Oprema 35 kV

in 20 kV stikališč je pravi muzej ener-

getike zadnjih 50 let. Stikališči sta v

dveh etažah, razširitve stikališč pa niso

mogoče. Iz RTP Bitnje je izvedeno sedem

20 kV odvodov. Nov regulacijski energet-

ski transformator 35/20 kV, 8 MVA trans-

formira električno energijo na 20 kV

napetostni nivo, obenem pa služi za

kvalitetno regulacijo napetosti, ki je

potrebna zaradi številnih malih elek-

trarn v Bohinju. RTP Bitnje napaja na 35

kV strani 18,6 km dolg dvosistemski 110

kV DV AlFe 150 mm2, ki sedaj obratuje na

35 in 20 kV napetostnem nivoju.

Elektroenergetska utemeljitev

S predvideno ukinitvijo 35 kV napetost-

nega nivoja v RTP Moste, ter z izgradnjo

110 + 20 kV povezave Bohinj – Železniki,

se mora tudi RTP Bohinj prilagoditi na

110 kV napetostni nivo. Sprememba

napetostnega nivoja zahteva novo 110

kV stikališče in dva nova energetska

transformatorja. Z izgradnjo 110 kV

zanke: Moste – Bled – Bohinj – Železniki

– Šk. Loka – Okroglo – Kleče in 20 kV

povezav med RTP se bo zanesljivost

napajanja bistveno povečala, kar je

utemeljeno v vseh zadnjih študijah

»Razvoj elektrodistributivnega omrežja

javnega podjetja Elektro Gorenjska«, ki

jih je izdelal Elektroinštitut Milan

Vidmar. Trenutno se giblje obremenitev

RTP Bitnje od 4,2 do 5,6 MVA, obre-

menitev nove postaje RTP Bohinj pa se

bo do leta 2025 povečala do 10 MVA.

Utemeljitev izgradnje nove postaje je

osnovana na dejstvih, kot so:

�zastarela in neustrezna oprema,

�neustrezna lokacija obstoječe po--xxstaje,

�zanesljivejše napajanje porabnikov,

�opustitev 35 kV napetostnega nivoja,

�možnost povezave z RTP Železniki –

xxizgradnja 110 kV zanke,

�predviden porast porabe el. energije,

�učinkovitejši prenos proizvedene el.xxenergije iz HE Savica in MHE Bohinjska

xxBistrica.

I. faza izgradnje RTP 110/20 kV

Bohinj - RTP 35/20 kV BohinjZa 20 kV stikališče RTP in Krajevno nad-

zorništvo Bohinj se bo zgradil nov

objekt, ki bo zasnovan v treh delih. V

prvem delu bodo prostori Krajevnega

nadzorništva, v drugem delu bo 20 kV

stikališče, v tretjem delu pa komandni

prostor in ustrezni pomožni prostori.

Objekt je pretežno dvoetažen, pokrit s

simetrično dvokapno streho. V sklopu

objekta se bo zgradila še nova kabelska

kineta za povezavo med energetskim

transformatorjem in stikališčem, asfalti-

rana dovozna cesta, parkirni prostori

pred objektom in zaščitna ograja okrog

parcele.

V prvi fazi izgradnje RTP Bohinj bo zgra-

jeno začasno 35 kV stikališče in 20 kV

stikališče z enojnim sistemom zbiralnic

in dvema sektorjema. Montirane bodo

Priprava na izgradnjo RTP 35/20 kV

(110/20 kV) Bohinj


31

Distribucija

kovinsko oklopljene celice s SF6 izolacijo.

20 kV stikališče sestavlja 16 celic, in

sicer: 10 vodnih celic, 2 dovodni celici,

spojna celica, celica lastne rabe in kom-

penzacijska celica. V prvi fazi bo monti-

ran samo obstoječi transformator 35/20

kV moči 8 MVA.

Zaradi nove lokacije RTP 35/20 kV Bohinj

bo potrebno vse 20 kV izvode iz RTP

Bitnje, prestaviti v novo 20 kV stikališče

RTP Bohinj. Nekateri kabli se bodo

podaljšali, nekateri nadzemni vodi pa se

bodo nadomestili s kablovodi. Del 20 kV

kablov bo položenih v novozgrajeno

cevno kabelsko kanalizacijo s prehodni-

mi jaški. Trasa kanalizacije bo potekala

od nove RTP Bohinj pod strugo Save

Bohinjke do novega končnega 110 kV

stebra.

RTP Bohinj bo daljinsko voden objekt

brez posadke. RTP bo vključena v center

vodenja Elektra Gorenjska (DCV) po stan-

dardnem protokolu IEC, možno pa bo RTP

upravljati tudi lokalno. Središče sistema

za daljinsko vodenje bo komunikacijski

računalnik, na katerega bodo preko

kablov priključeni terminali vodenja in

zaščite (110 kV polja, 35 kV in 20 kV

celice), SCADA računalnik s tiskalnikom

in daljinski center vodenja. Za zajem

podatkov in izdajo komand na nivoju

polja/celice bodo skrbeli terminali

vodenja in zaščite z LCD zaslonom za

nadzor procesnih podatkov ter prikaz

slepe sheme. SCADA računalnik bo

opremljen z vmesnikom človek/stroj,

preko katerega bo omogočeno vodenje in

nadzor posameznih celic in naprav. Za

izpis procesnih podatkov bo skrbel

tiskalnik, ki je priključen direktno na

SCADA računalnik.

Zaščita obsega: zaščito 35 kV celic (2),

zaščito 20 kV celic (16), zaščita ener-

getskega transformatorja. Zaščite bodo

opremljene s preizkusnimi vtičnicami,

izklopni tokokrogi pa bodo nadzorovani.

Vse mikroprocesorske naprave bodo

imele komunikacijo, ki bo omogočala

povezavo z nadrejenimi sistemi. Sistem

bo omogočal prenos podatkov o delovan-

ju numerične zaščite v službo za zaščito

Elektra Gorenjska.

V RTP Bohinj se bodo izvajale kontrolne

meritve električne energije, ki merijo

pretok el. energije po vodih in odjem ali

oddajo el. energije preko energetskih

transformatorjev. Elektronski števci in

registrirnik podatkov bodo vgrajeni v

posebni omari, ki bo montirana v

komandnem prostoru. Registrirnik

podatkov je namenjen za zajemanje,

shranjevanje, lokalno obdelavo in pre-

našanje podatkov po sistemu daljinskega

vodenja v DCV in obračunski center.

Naprave lastne rabe bodo: omara glavne-

ga razvoda 400/230 V AC, omara razvoda

izmenične napetosti 230 V AC, omara

razvoda razsmerjene napetosti 230 V AC,

omara enosmernega razvoda 110 V DC,

omara usmernika 230 V AC / 110 V DC,

omara razsmernika 110 V DC / 230 V AC,

AKU baterija 110 V DC in suhi transforma-

tor LR TR 20/0,42 kV. Lastna raba bo v

končni fazi skupna za 110 in 20 kV

stikališče. Vse naprave lastne porabe

bodo v pritličju objekta, nameščene v

ločenih prostorih.

Izbran je že izvajalec gradbenih del, ure-

juje pa se še dokumentacija za dovozno

cesto, kar je pogoj za izdajo gradbenega

dovoljenja. Predviden pričetek gradnje

RTP 35/20 kV Bohinj z KN Bohinj je v

začetku pomladi 2005, objekt pa naj bi

pričel obratovati v začetku leta 2006.

Predvidena predračunska vrednost I.

faze izgradnje RTP z objektom KN,

priključkom na 110 kV DV in vključitvijo

SN mreže je 300 mio tolarjev.

II. faza izgradnje RTP 110/20 kV

Bohinj - RTP 110/20 kV BohinjV drugi fazi se bo zgradilo novo 110 kV

stikališče oklopljene izvedbe in izolirano

s plinom SF6 (GIS) v objektu ali v zunan-

ji izvedbi, dva 110 kV kablovoda do

končnih drogov 110 kV DV, dopolnila se

bo oprema za vodenje in zaščito, dobavi-

la in montirala se bosta dva nova ener-

getska transformatorja 110/20 kV moči

20 MVA.

Izgradnja druge faze RTP Bohinj - RTP

110/20 kV naj bi bila v letih 2008 - 2009,

ko naj bi bila zgrajena 110 + 20 kV

povezava Bohinj – Železniki. Predvidena

predračunska vrednost II. faze izgradnje

RTP je 500 mio tolarjev.

Izgradnja nove RTP 110/20 kV Bohinj na

novi lokaciji je poleg izgradnje RTP

110/20 kV Železniki in RTP 110/20 kV

Moste zaključek obsežnega in dolgega 30

letnega obdobja prehoda SN mreže z 10

kV na 20 kV ter opustitve 35 kV napetosti.

Realizacija 110 kV povezave dveh dolgih

dolin (Selška dolina in Bohinj) z RTP-ji v

zanko je za zanesljivost obratovanja

celotnega napajalnega sistema

Gorenjske izrednega pomena. Z izgrad-

njo nove RTP Bohinj se poveča

zanesljivost napajanja Bohinja, odpirajo

pa se tudi nadaljnje možnosti ener-

getskega razvoja: elektrifikacija

železniške proge Jesenice – Nova Gorica,

20 kV kabelska povezava skozi predor v

Baško grapo, vključevanje novih porab-

nikov (industrija, obrt, turizem).

Miha Žumer,

vodja Službe za razvoj

Obstoječi objekt RTP Bitnje s transformacijo 35/20 kV.Foto: Vojko Oman


32

Trženje

Postopno odpiranje trga z električno

energijo prinaša mnoge spremembe.

Upravičeni odjemalci in gospodinjstva

bodo kmalu lahko izbirali, iz katerih

energetskih virov bo proizvedena njiho-

va električna energija. Električno energi-

jo je namreč mogoče proizvesti tudi na

čist in trajnosten način.

Vsem uporabnikom želimo omogočiti, da

lahko takoj razpoznajo električno

energijo, proizvedeno iz obnovljivih

virov in na naravi prijazen način.

Energijska znamka kakovosti Modra

energija zagotavlja preglednost in

celovitost informacije o električni

energiji. Znamka električne energije iz

obnovljivih virov bo zagotavljala, da za

njo stojijo trdna, preverljiva in mednaro-

dno priznana dejstva.

V tržnem gospodarstvu kupujejo podjetja

in manjši odjemalci energijo tam, kjer je

najugodneje zanje. Tako pridobljene

prednosti pa so najrazličnejših vrst. Kot

doslej je eno najpomembnejših meril

cena električne energije – a ne edino.

Velik del slovenske in evropske javnosti s

skrbjo spremlja okoljska vprašanja,

vedoč, da je uspešen trajnostni razvoj

gospodarstva mogoč le v sozvočju z

našim okoljem in naravo. Podjetja, ki

ravnajo v skladu s temi dejstvi, pridobi-

vajo vse večji ugled in naklonjenost. Tako

v Sloveniji kot tudi drugod po svetu.

Proizvajalci in dobavitelji električne

energije vam sedaj ponujamo na izbiro

tudi elektriko iz obnovljivih virov energi-

je s preverjenim poreklom. Naša ener-

gijska znamka zagotavlja zanesljivo

kakovost, strog nadzor ekoloških stan-

dardov in spodbujanje izgradnje novih

virov obnovljive energije.

Mednarodni sistem, ki zagotav-

lja kakovost: RECSModra energija je električna energija,

proizvedena iz obnovljivih in naravi pri-

jaznih virov. Proizvedena je izključno iz

hidroelektrarn slovenskih rek. Pri njeni

proizvodnji se ne porablja dragocenih

fosilnih goriv. Proizvodnja tudi ne obre-

menjuje okolja s toplogrednimi plini,

škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi

odpadki, pri tem pa je poskrbljeno za čim

manjši vpliv objektov na vodni živelj ter

njihovo skladnost z okolico.

Kar storimo dobrega za naravo,

storimo obenem tudi zase.Z Modro energijo pridobimo vsi: porabni-

ki Modre energije, njeni dobavitelji, in

njeni proizvajalci. Odgovorno ravnanje z

naravo stane morda nekaj več, vendar je

to najboljša naložba v prihodnost in že

danes prinaša občutne prednosti:

�Porabnik Modre energije spodbujaxxnačin proizvodnje električne energije

xxprihodnosti. Porabnik določa, kakšno

xxekološko kakovost ima njegova elek-

xxtrika in od kod prihaja.

�Dobavitelj Modre energije jemljexxpotrebe prebivalstva Slovenije in EU

xxresno, kar mu prinaša naklonjenost in

xxhkrati dodano vrednost.

�Proizvajalec Modre energije se že odxxzačetka umešča v srednjeročno močno

xxrastoč tržni segment, ki se obenem

xxostro loči od ponudnikov čim cenejše

xxelektrične energije.

Modra energija - kdo stoji za to

znamko?Konzorcij za Modro energijo smo obliko-

vali avgusta 2004 skupaj z našim

največjim dobaviteljem električne

energije HSE, d.o.o. in ostalimi štirimi

slovenskimi distribucijskimi podjetji z

namenom, da bi s tem zagotovili pod-

poro in možnost tržnega prodora

proizvodnji iz obnovljivih virov, sloven-

skim odjemalcem pa omogočili izbiro

vrste in vira svoje električne energije. K

sodelovanju je bila povabljena širša

strokovna javnost, med drugim tudi

najpomembnejši slovenski proizvajalci in

njihova združenja, dobavitelji energije,

Javna agencija RS za energijo ter

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

RS. Skupaj zagotavljamo zanesljivost,

preglednost in trajnost, saj lahko le s

sodelovanjem vseh zainteresiranih

strani najdemo najugodnejšo tržno

rešitev.

Vloga Elektra Gorenjska, d.d.Elektro Gorenjska že izvaja dodatne

aktivnosti pri obveščanju odjemalcev

električne energije o pomenu ohranjanja

naravnega okolja in o ukrepih, s katerimi

je to mogoče izvesti. Veliko skrb

Modra energija

PRODAJA

ELEKTRI^NE ENERGIJE

UPRAVI^ENIM ODJEMALCEM

Elektro Gorenjska, d.d.

Oktobra 2004 je izšla v nakladi 7000 izvodov brošura Prodaja električne energijeupravičenim odjemalcem.


33

Trženje/Zgodovinska pričevanja in spomini

posvečamo varovanju okolja, tako pri

gradnji elektroenergetskih postrojenj z

uporabo okolju prijaznih sodobnih

tehnologij kot tudi s proizvodnjo

»ekološko čiste« električne energije v

hčerinski družbi Gorenjske elektrarne

d.o.o. Sodelovanje pri tem projektu tako

za nas pomeni dodaten prispevek k či-

stejšemu okolju. Hkrati se v našem pod-

jetju zavedamo tudi pomembnosti tržne

usmerjenosti h kupcu, tako da že izva-

jamo druge aktivnosti v okviru dodatne

ponudbe našim odjemalcem. Za dosego

konkurenčnosti na vse bolj zahtevnem

trgu je namreč potreben razvoj vedno

novih produktov. Tu pa nastopi Modra

energija, dodatni produkt Elektra

Gorenjska, ki ga v okviru prodaje elek-

trične energije ponujamo našim upra-

vičenim odjemalcem, ki se zavedajo po-

mena varovanja okolja oz. je nakup

energije iz obnovljivih virov v skladu z

njihovo zunanjo podobo in strategijo. Pri

tem moram dodati, da našim največjim

odjemalcem predstavlja poraba elek-

trične energije relativno velik strošek in

so zato posledično cenovno zelo

občutljivi kupci, ki se težje odločajo za

nakup Modre energije, tako da so naši

potencialni odjemalci srednje velika in

mala podjetja. Gleda na raziskavo našega

trga, ki smo jo izvedli, pa pričakujemo,

da bomo na območju, kjer nastopa

Elektro Gorenjska, uspeli v prvem letu

prodati okrog 20 GWh električne energi-

je. V podjetju Elektro Gorenjska bomo

tudi v prihodnosti aktivno sodelovali na

področju gradenj elektroenergetskih

objektov, ki bodo izkoriščali za proizvod-

njo elektrike obnovljive vire energije.

Veliko pozornosti bomo poleg izko-

riščanju obnovljivih virov energije

posvetili tudi učinkoviti rabi energije in z

našo aktivno vlogo v čim večji meri

prispevati k racionalni rabi energije in

uravnoteženemu razvoju okolja, v

katerem živimo.

Aleš Ažman, izvršni direktor OE NPEE

90 LET JAVNE ELEKTRIFIKACIJE

ZGORNJE GORENJSKE25. februarja 1915 je z začetkom obratovanja HE

Završnica dobila po novih daljnovodih elektriko zgornja

Gorenjska

Decembra 1914 je začel poskusno obratovati prvi agregat hidroelektrarne

Završnica in je v začetku dajal tok za razsvetljavo gradbišča in za črpalke. 25.

februarja 1915 je prvič stekel tok v električne daljnovode iz hidroelektrarne

Završnica pri Žirovnici.

»Završnica teče. Prva Kranjska deželna elektrarna v obratu«, je zapisal dr.

Evgen Lampe 27. februarja 1915 v časopisu Slovenec. »Turbine se vrte, stroji

delujejo in luč se je zasvetila«.

Elektrika je obšla zgornjo Gorenjsko kot nova, za tisti čas še dokaj neznana

energija v času, ko je z vso silo divjala prva svetovna vojna, ki je močno zavrla

nadaljnjo elektrifikacijo. Manjkalo je materiala, predvsem pa tudi kvalifici-

ranega kadra, ki je bil mobiliziran.

Drugi agregat je začel obratovati šele sredi avgusta leta 1915, ker jim je pri

transportu zdrknil generatorjev rotor po bregu 70 metrov globoko. Elektrarna

Završnica je imela vgrajena dva agregata. Turbini sistema Pelton sta imeli po

1700 KM, pretok 1 m3/sekundo in izkoriščali 150 metrski padec. Turbini in pri-

padajoča regulatorja je izdelala ljubljanska strojna tovarna Tönnies, ki jo lahko

smatramo za predhodnico današnjega Litostroja.

Vsaka turbina je poganjala direktno generator 1250 kVA z napetostjo 10 kV, 500

obratov/minuto. Preskrbela ju je dunajska firma AEG, ki je poslala tudi ostalo

električno opremo za elektrarno in za prve podeželske transformatorske posta-

je. Nekaj manjših suhih transformatorjev je preskrbela ljubljanska tovarna

Žabkar, transformatorje je konstruiral naš pozneje priznani strokovnjak dr. ing.

Milan Vidmar.

Ko je elektrarna začela obratovati, bi si morala po takratni zakonodaji priskr-

beti še koncesijo za obratovanje, ki je še ni imela. Ker so bile vložene pritožbe

proti podelitvi koncesije, je vse kazalo, da bo hidroelektrarna Završnica morala

svoje obratovanje ustaviti. Zadnjo besedo je izreklo avstrijsko vojno ministr-

stvo, ki je zahtevalo, da elektrarna obratuje in daje tok tovarni elektrod na

Blejski Dobravi. Te so bile za armado, ki se je tedaj vojskovala na mnogih

frontah, nadvse pomembne. Po isti trasi kot 10 kV daljnovod Završnica – Bled

in tovarne elektrod na Blejski Dobravi je bil do teh transformatorskih postaj

speljan telefon z bakrenim vodnikom prereza 10 mm2. Telefonsko zvezo lahko

štejemo tudi za začetek telekomunikacij v elektrogospodarstvu.

Z zgraditvijo daljnovodov in omrežja najprej do Bleda z odcepi v Gorje in Zasip,

na sever do Jesenic ter proti spodnjemu delu Gorenjske do Begunj je stekla

javna elektrifikacija v širšem obsegu v zgornjem delu Gorenjske. Elektrifikacija

krajev zgornje Gorenjske s približno 50 kilometrov daljnovodov 10 kV in 50 kilo-

metrov omrežja, priključnega na 35 transformatorskih postaj, pomeni začetek

splošne elektrifikacije na Gorenjskem.

Menim, da ima dogodek tolikšen pomen, da bi bil primeren za praznično

obeležitev kot dan gorenjske elektrodistribucije, 25. februar. 90-letni jubilej je

enkratna priložnost in pravi čas za uresničitev pobude o trajnem in simbolnem

zaznamovanju začetka gorenjske javne elektrifikacije.

Drago Papler


34

Svetovanje

Sodobne smernice (kodeksi) upravljanja

in vodenja družb namenjajo vlogi in

pomenu notranjega revidiranja vse vid-

nejše mesto. Tem smernicam dobrega

upravljanja je sledila tudi uprava družbe

Elektro Gorenjska d.d., Kranj, ko je v

poslovnem načrtu družbe za obdobje

2004 – 2007 predvidela zaposlitev sveto-

valca uprave – notranjega revizorja in s

tem vzpostavitev notranje revizije v

družbi. Z veseljem sem sprejela nov izziv,

ki ga zame predstavlja notranja revizija

in se tako z dnem 1. oktobra 2004

pridružila kolektivu družbe. Ker gre za

povsem novo področje delovanja v družbi

in ker je notranje revidiranje, tako v

Sloveniji kot tudi drugod, urejeno s stan-

dardi, želim v nadaljevanju tega prispev-

ka predstaviti nekatere pomembnejše

značilnosti in »posebnosti« te dejavnos-

ti, kot je opredeljena v standardih ter v

domači in tuji strokovni literaturi.

Namen notranjega revidiranjaNotranje revidiranje1 je neodvisna in

nepristranska dejavnost dajanja zago-

tovil in svetovanja; namenjena je

povečevanju koristi in izboljšanju delo-

vanja podjetja. Podjetju pomaga ures-

ničevati njegove cilje s spodbujanjem

urejenega načina vrednotenja in

izboljševanja uspešnosti postopkov rav-

nanja s tveganjem ter njegovega

obvladovanja in upravljanja. Njen

temeljni namen je presoditi ukrepe za

varstvo sredstev ter dobro gospodarjen-

je s sredstvi in poslovnim izidom,

poiskati nesmotrnosti in nepravilnosti

pri delovanju ter oblikovati predloge za

njihovo odpravo.2 Priložnost za poveče-

vanje koristi (dodane vrednosti) in s

tem za izboljšanje poslovne uspešnosti

podjetja je notranji reviziji omogočena s

tem, ko ima pri zbiranju podatkov, ki

omogočajo razumevanje in ocenjevanje

tveganja, dober vpogled v delovanje; pri

tem lahko odkriva priložnosti za

izboljšave, ki utegnejo biti včasih tudi

zelo ugodne za družbo. Koristne infor-

macije sporoča ustreznemu poslovodstvu

ali drugim zaposlenim v obliki nasvetov,

posvetov, pisnih sporočil ali kako dru-

gače, kot primerno.

Področje delovanjaNotranje revidiranje se ukvarja ne samo z

notranjim revidiranjem računovoden-

ja, kjer se preizkuša predvsem pravilnost

računovodskega obravnavanja poslovnih

dogodkov, temveč se ukvarja z revidi-

ranjem poslovanja kot celote�3 Notranje

revidiranje zato lahko razčlenimo na več

načinov, in sicer (I) po temeljnih

poslovnih funkcijah (nabavna, prodajna,

kadrovska, proizvodna ipd.), (II) po

ekonomskih kategorijah (opredmetena

osnovna sredstva, finančna sredstva,

zaloge, obveznosti, prihodki, odhodki

ipd.), (III) po stopnjah obravnavanja

podatkov (predračuni, obračuni,

poročanje upravi ipd.) in (IV) po

tehnologiji obravnavanja podatkov

(ročno, računalniško)4. V področje delo-

vanja notranjega revidiranja sodi tudi

revidiranje računalniških programov,

revidiranje delovanja računalniškega

središča in revidiranje računalniškega

obravnavanja podatkov.

V tem okviru notranji revizorji v prvi vrsti

skrbijo za (I) zanesljivost in neo-

porečnost računovodskih in izvedbenih

informacij, (II) skladnost z usmeritvami,

načrti, postopki ter zakoni in drugimi

predpisi, (III) varovanje premoženja,

(IV) gospodarno in učinkovito uporabo

dejavnikov ter (V) doseganje namenov in

ciljev v zvezi s poslovanjem5.

StandardiPri svojem delu morajo notranji revizorji

uporabljati standarde strokovnega rav-

nanja pri notranjem revidiranju (odslej

tudi Standardi). Po teh Standardih

notranje revidiranje lahko opravlja bod-

isi strokovno usposobljen notranji izva-

jalec (posameznik ali služba), lahko pa

tudi zunanji izvajalec (odslej notranji

revizorji). Delo notranjih revizorjev se

začne z načrtovanjem notranjih revizij,

nadaljuje s preiskovanjem in ovred-

notenjem informacij, konča pa s

sporočanjem izidov in spremljanjem

odpravljanja ugotovljenih poman-

jkljivosti. Notranji revizorji sami ne

odpravljajo ugotovljenih nepravilnosti

neposredno, temveč seznanjajo s svojimi

ugotovitvami tiste, ki so za to pristojni.

Vloga notranjega revizorja pri

ocenjevanju tveganj in ravnanju

z njimDomena ravnanja s tveganji podjetja

temelji na predpostavki, da je namen

obstoja vsakega podjetja (organizacije)

v zagotavljanju vrednosti vsem njegovim

najrazličnejšim interesnim skupinam

(lastnikom, zaposlenim, upnikom,

dobaviteljem in drugim zainteresiranim

stranem). Vsem podjetjem je skupno

soočanje z negotovostjo; naloga

poslovodstva pa je, da odloča o tem,

koliko negotovosti je pripravljeno spre-

jeti, ob sočasni usmerjenosti k poveče-

vanju vrednosti podjetja za njene

interesne skupine. Negotovost pomeni

tako tveganje kot priložnosti

(možnosti). Zato ravnanje s tveganji

omogoča poslovodstvu uspešno

obvladovanje negotovosti in z njo

povezanih tveganj in priložnosti, s tem

pa spodbujanje dejavnikov rasti vrednos-

ti podjetja.6 Obvladovanje na splošno

pomeni katero koli dejanje poslovod-

stva, nadzornega sveta ali drugih strank

za izboljšanje ravnanja s tveganjem in

povečuje verjetnosti, da bodo postav-

ljeni nameni in cilji doseženi.7

Notranje revidiranje

Mag. Jelka Blejec


35

Svetovanje

Ravnanje s tveganji je temeljna ses-

tavina vodenja in upravljanja družb (cor-

porate governance). Je logična, načrtna

in premišljena metoda oziroma proces

prepoznavanja, proučevanja, ocenjevan-

ja in nadziranja tveganj, povezanih s

katero koli dejavnostjo, katerim koli

področjem nalog ali katerim koli proce-

som, ter obveščanja o njih na način, s

katerim se podjetju omogoči najmanjši

obseg izgub in največji obseg priložnosti

(možnosti). Zato se navadno poudarja,

da zagotavlja učinkovito ravnanje s tve-

ganji vir dodatne koristi za lastnike in

druge interesne skupine.8 Poslovodstvo

je odgovorno za uspešno ravnanje s tve-

ganji in za vzpostavitev in delovanje

ustreznih postopkov obvladovanja. Pri

tem mora upoštevati celoto medsebojnih

razmerij med cilji, organizacijskimi eno-

tami in postopki obvladovanja9.

Ravnanje s tveganji mora biti v vsakdan-

jem poslovanju podjetja oblikovano in

uresničeno tako, da zagotavlja (I)

razumevanje tveganj, ki jim je podjetje

izpostavljeno, (II) prepričanje, da so

strategije in postopki, ki zmanjšujejo

tveganja pri uresničevanju postavljenih

ciljev, uresničeni, (III) obstoj in delo-

vanje kontrol, vgrajenih v organizira-

nost, kot orodja za obvladovanje tveg-

anj, in (IV) predvidevanja sprememb v

okolju. Kot dobro prakso obvladovanja

priporoča IIA10 vsem podjetjem tudi

vzpostavitev: uspešnega programa

upravljanja s tveganji, ustreznega sis-

tema postopkov notranjega obvladovan-

ja (internal control system), ustrezne

funkcije notranjega revidiranja in stal-

nega spremljanja delovanja podjetij,

njenih politik in postopkov.

Ravnanje s tveganji je proces, ki obsega

več stopenj, in sicer (I) prepoznavanje

tveganj, povezanih s posameznimi

poslovnimi cilji, (II) ocenjevanje tveganj

z vidika verjetnosti, pomembnosti in

časa njihovega nastajanja ter vrednoten-

ja možnih posledic in s tem povezano

določanje (rangiranje) prednostnih tve-

ganj, (III) odločanje o tem, kako ravnati

s prepoznanimi tveganji, in (IV) nadzi-

ranje.

K uspešnemu in učinkovitemu ravnanju s

tveganji lahko notranja revizija prispe-

va na različne načine, bodisi s svojimi

storitvami dajanja zagotovil, bodisi s

storitvami svetovanja11. Ker je za

obvladovanje tveganj v celoti odgovorno

poslovodstvo, sme notranja revizija

poslovodstvu pri tem le svetovati ali

pomagati kako drugače kot s sprejeman-

jem odločitev s področja upravljanja s

tveganji. Zato naloge notranje revizije v

okviru postopkov ravnanja s tveganji

razčlenjujemo na temeljne, dovoljene

(legitimne) in prepovedane. Med slednji-

mi so na primer: samostojno določanje

sprejemljivih ravni tveganj, določanje

postopkov ravnanja s tveganji in spreje-

manje odgovornosti za ravnanje s tve-

ganji. Na splošno pa lahko notranja

revizija povečuje koristi družbe in s tem

dodano vrednost v okviru ravnanja s tve-

ganji predvsem s temi dejanji: (I) pregle-

dovanjem kritičnih postopkov notranje-

ga obvladovanja (critical control sys-

tems) in postopki ravnanja s tveganji,

(II) svetovanjem pri snovanju in

izboljšavah v postopkih notranjega

obvladovanja in strategijah zmanjševan-

ja tveganj, (III) vzpostavitvijo na tveg-

anju zasnovanega načrtovanja in izva-

janja notranjega revidiranja, (IV) zago-

tavljanjem, da je delovanje notranje

revizije usmerjeno k tistim področjem, ki

so za družbo najpomembnejša, (V) pre-

gledovanjem osnov poslovodnega ocen-

jevanja tveganj in pregledovanjem

ustreznosti in uspešnosti na tveganju

zasnovanih strategij in postopkov rav-

nanja s tveganji in (VI) svetovanjem na

delavnicah o postopkih notranjega

obvladovanja.

Želim, da bi moje delo izpolnilo našteta

pričakovanja in kar najbolj pripomoglo k

uspešnosti družbe.

mag. Jelka Blejec,

svetovalka uprave – notranja revizorka

1 Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2003: Standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.

2 Dr. Ivan Turk s soavtorji, Ljubljana, 1994: Notranje revidiranje poslovanja – druga izdaja, str. 27.

3 Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2004: Slovenski računovodski standardi 2001. SRS 28 – Nadziranje.

4 Dr. Ivan Turk s soavtorji, Ljubljana, 1994: Notranje revidiranje poslovanja – druga izdaja, str. 30 – 33.

5 Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2004: Slovenski računovodskih standardi 2001. SRS 28 – Nadziranje.

6 Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission (COSO), 2004: Enterprise Risk Management – Integrated Framework, Executive Summary, September 2004.

7 Smernice pri vzpostavljanju in spremljanju uspešnih notranjih obvladovalnih postopkov predstavljajo tudi okviri kot so COSO (ZDA), CoCo (Kanada) in Cadbury (Velika Britanija)

8 Dr. Boris Tušek, dr. Lajoš Žager: Vloga notranjega revizorja pri ocenjevanju tveganj in ravnanju z njimi. Revizor 2/04, str. 13.

9 Razmerja med cilji, organizacijskimi enotami in obvladovanimi ukrepi lahko grafično ponazorimo tudi v tridimenzionalni matriki, v obliki kocke. COSO, 2004.

10 The Institute of Internal Auditors, Directorship, March 2000: Business Tips For Deterring Whit-Collar Crime (http://www.theiiia.org/iia/index.cfm?doc_id=1330)

11 The Institute of Internal Auditors, Global Headquarters, USA, September 29, 2004: The Role of Internal Auditing in Enterprise-wide Risk Management.

Poslovna stavba obrata v Žirovnici. Foto: Drago Papler


36

Iz Gorenjskih elektrarn

Mala hidroelektrarna Kokra obratuje že v

tretjem stoletju. Zgrajena je bila leta

1898. Preživela je veliko poplav, visokih

voda, pa tudi obe svetovni vojni. Letno

proizvede 1.150 MWh električne energije.

Iz zgodovine je znano, da je pet let po

Majdičevi elektrarni pričela z obratovan-

jem v Kranju druga elektrarna, ki jo je v

kanjonu reke Kokre zgradil kranjski

kavarnar Adolf Kreutzberger.

Novozgrajena elektrarna na Kokri je bila

nekajkrat močnejša od Majdičeve elek-

trarne na Savi. Lastnik je pregradil reko

Kokro z lesenim jezom in ob njem

postavil turbino z močjo 70 KM in dinamo

50 kW, 2 x 220 V. Zaradi počasnega

napredovanja elektrifikacije mesta je

poraba le počasi napredovala. To je bil

tudi eden od vzrokov, da je lastnik leta

1910 zašel v finančne dolgove.

Elektrarno je na dražbi kupila Marija

Mayer.

Turbinski gonilniki na lesenih

ležajihZ rastjo industrije pa je rasla tudi poraba

električne energije. Elektrarna je bila

večkrat prenovljena in povečana.

Današnjo obliko je dobila v tridesetih

letih prejšnjega stoletja. Tako kot v veči-

ni naših ostalih elektrarn je bila tudi v

MHE Kokra leta 1971 ukinjena stalna

posadka. Nazadnje je bila temeljito pren-

ovljena leta 1991 – 1992, ko so bili

zamenjani gonilniki in namesto lesenega

nastavka montirana zaklopna zapornica.

Z novimi gonilniki dosegamo moč 260

kW.

Velikokrat sem bil deležen začudenja

znancev, ko sem jim pripovedoval, da

turbinski gonilniki tečejo na lesenih

ležajih. Pravzaprav je bil za to, da smo

prišli do novega omenjenega ležaja,

opravljen mali ritual. Potrebno je bilo

pravi čas, vsaj eno leto pred uporabo,

priskrbeti pravi material. V našem

primeru je bil to primerno raščen črni

gaber. V naši mizarski delavnici so ga

nato na grobo obdelali in postavili v olje,

kjer je ležal približno eno leto. Nekaj

pred planirano revizijo se ga je nato na

fino obdelalo na stružnici. Odvisno od

števila visokih voda, in s tem tudi prene-

senega mulja v vodi, je bila odvisna tudi

življenjska doba takega ležaja - od enega

leta, pa največ dve. Danes so turbinski

ležaji drsni – iz bele kovine, mazani z

oljem.

Prenovljena mala HE KokraV letu 2003 in pa letos je bila temeljito

gradbeno obnovljena jezovna zgradba in

zgradba strojnice, ki meji z vodo. Zaradi

zastarelosti je bil zamenjan upravljalni

sistem. Novi omogoča daljinski nadzor in

pa avtomatski ponovni vklop. Za ta

namen je bil uporabljen Siemensov

krmilnik iz družine Simatic S7-300.

Siemens je največji proizvajalec krmil-

nikov na svetu, svoje izdelke, namenjene

avtomatizaciji procesov, je poimenoval s

skupnim imenom SIMATIC. Značilnost

družine SIMATIC predstavlja celovito

rešitev na področju avtomatizacije pro-

cesov. V preteklosti se je za SIMATIC

označevalo pomnilniško programljive

krmilnike, danes pa SIMATIC označuje

celotno serijo izdelkov za integrirano

avtomatizacijo proizvodnih procesov.

Značilnost opreme SIMATIC je v tem, da

se vnos podatkov opravi samo enkrat, ti

pa so potem dostopni vsem komponen-

tam sistema. Omrežje za komunikacijo

med posameznimi elementi je preprosto.

SIMATIC S7-300 predstavlja srednje

zmogljivostno skupino izdelkov za

avtomatizacijo procesov v proizvodnji.

Krmilniki S7-300 so v modularni izvedbi.

Prilagoditi je bilo potrebno tudi ostalo

strojno in elektro opremo. Istočasno je

bila opravljena tudi redna letna revizija

strojev in naprav v elektrarni.

Programsko opremo in pa projekt za

izvedbo je dobavilo podjetje ENERGORE-

VIT, ožičenje pa opravil ELPRIM Kranj.

Planirana dela so bila ob dobrem sodelo-

vanju vseh opravljena v kratkem času, saj

je nad nami ves čas viselo breme

izgubljenih kilovatnih ur. Zamenjava

upravljalnega sistema je bila potrebna z

vidika racionalnega obratovanja, saj

avtomatski ponovni vklop, ki ga omogoča

novi sistem, skupaj z daljinsko signa-

lizacijo bistveno zmanjšuje število

izpadlih ur.

Simon Peternel

Mala hidroelektrarna Kokra

Vodotok: reka Kokra

Padavinsko območje: 223 km2

Instaliran pretok: 5,6 m3/s

Srednji letni pretok: 6,54 m3/s

Najmanjši mali pretok: 210 m3/s

Maksimalni pretok: 210 m3/s

Kota zajezitve: 372,50 m n.v.

Bruto padec: 8,6 m

Neto padec: 8,3 m

Moč turbine: 350 kW

Moč generatorja: 285 kVA

Srednja letna proizvodnja: 1.150 MWh

Leto izgradnje: 1898

Po zamenjavi upravljalnega sistema v HE Kokra. Foto: Simon Peternel


37

Kultura / Fotogalerija

Krog kot simbol večnosti

Slikar in pesnik Aleš Nežmah, doma iz Šentjurja pri Celju, je

umetnik po duši in svojem bivanju, delovanju, kar je dokazal na

literarnem in likovnem področju. S slikanjem se je začel ukvar-

jati pred sedmimi leti, ob vstopu v zrelejše življenjsko obdobje,

pri tridesetih. Povsem naključno je prijel za čopič, ko je na

ovitku nekega cedeja videl slike, ki so mu bile zelo všeč, pa jih

je poskusil narisati še sam. Všeč so mu abstraktni motivi, inten-

zivne barve in velik format, pri čemer vztraja. Platna je

ploskovno poslikal z barvami, nato nanašal barvo z lopatko v

različne smeri in s tem ustvarjal navidezna žarčenja. Na

samosvoji likovni poti je začel snovati nove likovne površine,

tako da je posamezna platna razrezal in posamezne dele lepil

na nova platna, ki jih je dodatno pobarval in tako ustvarjal

nekakšne slike v slikah. V procesu slikarjevega razvijanja

likovnega problema prevladajo močnejši nanosi kot barvne

krpice, kjer dobi glavno mesto barvna triada z uporabo bele,

prevladuje pa rdeča barva, tako da platna žarijo. Kot zadnja

novost se pojavijo krpe – kosi platna, ki nosijo barvna sporoči-

la kot del neke barvne površine in s prilepljeno zvito tkanino

kot plastika s tretjo dimenzijo. Na slikah se pojavi krog, simbol

neskončnosti, večnosti, popolnosti, ki je največkrat bele

barve. Posebnost novejših slik je tudi preplet vrvi, mrežasta

struktura, ki prepleta barvne ploskve, jih z barvo poudarja ali

umirja. Mreža vrvi sliko razdeli v več polj, na drugi strani pa jo

povezuje v celoto in ji daje pomenskost, naboj. Vrvi delujejo

kot materializacija žarkastih – vrvičastih barvnih nanosov.

Šentjurski slikar Aleš Nežmah, zaposlen v Elektru Celje, je z

izjemno intenzivnimi barvami s svojimi značilnimi nitkami, ki

zrejo z velikih formatov platen kot električne žice, v Galeriji

Elektra Gorenjska, v četrtek, 4. novembra 2004, simbolno v

umetniški asociaciji povezal dve distribucijski podjetji, ki imata

ob gospodarski panogi tudi posluh za kulturo.

Drago Papler

Nočno neboavtor:

Milan Pipp

Aleš Nežmah prvič razstavlja na Gorenjskem domišljijskekolaže na platnih.

Foto: Drago Papler


38

Kadrovske novice / Obvestilo

39GOEL

Obvestilo

Sprememba višine najemnin za stanovanja v lasti Elektra Gorenjska, d.d. Zaradi opravljenih novih točkovanj stanovanj, razveljavitve sklepa direktorja podjetja z dne 30. 4. 2003, ki je določal znižanje

stanovanjskih najemnin zaposlenim delavcem in upokojencem našega podjetja ter pričetka veljavnosti Uredbe o metodologiji za

oblikovanje neprofitnih najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin

(Ur. l. RS, št. 131/03), bo s 1. 1. 2005 prišlo do spremembe višine najemnin za stanovanja, ki jih naše podjetje oddaja v najem

po neprofitni najemnini.

Od 1. 1. 2005 dalje bodo tako najemnine za naše zaposlene in upokojence obračunane v skladu z novim točkovanjem in spre-

menjenimi predpisi ter brez upoštevanja znižanja po razveljavljenem sklepu, pri čemer pa bodo, kot do sedaj, še vedno nepro-

fitne.OE Finančno ekonomske storitve in OE Splošno pravno kadrovske storitve

V mesecu septembru 2004 so prazno-

vali naši upokojenci svoj okrogli

živ/ljenjski jubilej:

�MATEVŽ GAZVODA – 90 let

�MARIJA VIŠNAR – 70 let

�CECILIJA KOVAČ – 70 let

V mesecu oktobru 2004 sta prazno-

vala svoj okrogli življenjski jubilej naša

upokojenca:

�MIRKO KOŠNIK – 80 let

�IVAN KOŠNJEK – 70 let

V mesecu novembru 2004 je prazno-

vala svoj okrogli življenjski jubilej naša

upokojenka:

�FRANCKA BEŠTER – 80 let

Ob jubileju vsem iskreno čestitamo in

želimo še vrsto zdravih in srečnih let.

Alenka Andolšek

10 let delovne dobeBlaznik Aleš

Bonča Viljem

Levc Uršič Jasna

Malovrh Matjaž

Perčič Irena

Tišler Boštjan

Vidic Matej

Zupan Bojan

30 let delovne dobeBobnar Marjan

Golmajer Marko

Kotnik Matjaž

Pibernik Mira

Porenta Mrajan

Štefančič Jožica

Zupan Leopold

Zupan Milena

Žnidar Franc

20 let delovne dobeAžman Tomaž

Bratun Roman

Dolar Irena

Dovžan Mojca

Filipič Tomaž

Golob Mateja

Hlebič Slavko

Jereb Borut

Klinar Janez

Škulj Zvonko

Šuštar Mojca

Udir Zdravko

Zupan Ksenija

35 let delovne dobeAndolšek Blaž

Bergant Albin

Finžgar Emilijan

Kos Anton

Pristavnik Milan Mojca Jelovčan

Zapustili so nas naši upokojenci

V mesecu septembru 2004 sta umrla:

�JOŽE TURK (letnik 1937)

�FILIP RESMAN st. (letnik 1916)

V mesecu oktobru 2004 sta umrla:�IVAN BONCELJ (letnik 1913)

�MILAN PAVLIN (letnik 1934)

Kadri(september 2004 – november2004)

Zaposlitve

V mesecu septembru 2004 se je vpodjetju na novo zaposlil:�TOMAŽ SITAR – elektrotehnik v PEza upravljanje distribucij. omrežja

V mesecu oktobru 2004 se je v pod-jetju na novo zaposlila:�JELKA BLEJEC – magistra poslovo-denja in organizacije v Poslovodstvu

V mesecu novembru 2004 se je v pod-jetju na novo zaposlil:�ANTON KRIVEC – inženir elek-trotehnike v PE za upravljanje

distribucij. omrežja

Upokojitve

V mesecu septembru 2004 se jeupokojila:�MARIJA ČARMAN – administrativnimanipulant - tajnica v FES

V mesecu novembru 2004 se jeupokojil:�PETER TOMAŽIN – samostojni elek-tromonter v PE za distribucijo elek-

trične energijemag. Mateja Nadižar,

vodja Kadrovske službe

Delovni jubilanti 2004

Upokojenci so praznovali(september - november 2004)


39

Jubilantka

Mara Višnar se je rodila 3. septembra

1934 v Zdenski vasi pri Dobrem polju –

Grosuplje kot drugi otrok. Leto prej je bil

rojen brat Tone in leta 1941 mlajši brat

Peter. Mama Marjana je bila gospodinja,

po rodu iz Lučin, oče Anton Jenko je bil

železničar in izhajal iz Sv. Duha. Delal je

kot desetar na progi, zato se je morala

družina ob vsaki spremembi delovnega

mesta seliti v nov kraj, v Kranj, Dobro

polje, Kočevje. Tam jih je zajela vojna

vihra, bilo je strašno, velikokrat je bila

lačna; slovensko šolo je obiskovala pri

nunah. Leta 1947 so se preselili na

Gorenjsko, v Kranj. Po končani nižji gim-

naziji se je 10. oktobra 1949 zaposlila pri

Podjetju za razdeljevanje električne

energije DES, Obrat Elektro Kranj kot

zaračunovalka električne energije. Nekaj

dni kasneje sta se zaposlili Justa Birk in

Angelca Pilar; vsa službena leta in tudi

dvajset let potem so ostale tesno

povezane prijateljice.

»Moja prva in hkrati zadnja zaposlitev je

bila v Elektru Kranj, vseskozi sem bila v

obračunu prodaje električne energije.

Najprej sem delala pri Majdiču na Stari

cesti, leta 1961 smo se selili na Svisle na

Štali. Najbolj je bilo fletno, ko smo delali

med mišmi in podganami. Leta 1964 smo

se selili v novozgrajeni kranjski

nebotičnik, leta 1965 ponovno nazaj na

Staro cesto, leta 1967 pa z dograditvijo

centralnih objektov Distributivne enote

Elektro Kranj na Primskovo. Ko ne bi bilo

toliko reorganizacij, sprememb in men-

jave lokacij, bi sedela vseh 35 let za isto

mizo. Sprva je bila ročna obdelava

obračuna. Delo je teklo redno, nobena

oblika obračuna kasneje ni bila tako

točna kot prav ročni obračun, ker se je

točno in sproti obračunavalo in zaraču-

navalo odjemalcem električne energije.

Ogromno je bilo dela in pisanja,« se

spominja Mara Višnar in mi ob tem

pokaže majhno sliko iz fotoalbuma, ko je

šestnajst inkasantov v konzumu dobilo

prve uniforme in se za spomin fotografi-

ralo 30. julija 1962. Najbolj so ji ostali v

spominu dogodki iz prvih mladostnih let.

Vsi so se dobro razumeli, bili so enotni,

nihče ni nič negodoval, kaj bo delal. Vsi

so bili z vsem zadovoljni. Družabno živl-

jenje je bilo živahno. Bila je aktivna kegl-

jalka na športnih igrah Elektra. Moža

Marjana je spoznala v Elektru, ko je bil

monter v nadzorništvu Medvode, leta

1962 je postal stikalec v novem RTP Zlato

polje 35/10 kV, z izgradnjo Obratovalno

energetskega centra Zlato polje leta

1968 pa dežurni energetik. Marjan in

Mara Višnar sta se poročila leta 1963,

najprej sta stanovala v službenem

stanovanju pri Mayerju, leta 1968 sta

začela graditi hišo na Primskovem, v

katero se je družina vselila oktobra

1969.

Delo je bilo normirano do uvedbe strojne

obdelave podatkov leta 1968. »Z vrsto

obračuna – ročni, strojni, letni, se je

spreminjala oblika dela. Z uvedbo stro-

jnega obračuna sem izdelovala periodič-

na poročila, realizacijo prodaje elek-

trične energije, spremljala sem evidenco

o mesečni prodaji električne energije

veleodjema in maloodjema. Moja

dolžnost je bila planiranje, organiziran-

je, usklajevanje in nadzor nad izvajanjem

nalog pri obračunu inkasa električne

energije. Kontrolirala sem pristopne

pogodbe za dobavo električne energije,

tarifiranje maloodjemalcev. Obračunavala

sem norme inkasantom, urejala pošto

oddelka … Z uvedbo letnega obračuna se

je del delovnih nalog spremenil.

Kontrolirala sem likvidacijo obračuna,

delila delo inkasantom, razjasnjevala

nejasnosti strankam in podobno. Delo je

postalo naprednejše, ni bilo več mark-

siziranja, ko je bilo potrebno odčitke na

električnih števcih označiti s posebnim

grafitnim svinčnikom na tabeli kartice.

Najhujše je bilo ob spremembah cene –

podražitvah električne energije, katerih

sem doživela veliko v 35 letih,« se spom-

inja delovnih let na delovnem mestu

vodje obračuna električne energije Mara

Višnar, ki je sodelovala tudi v delavskem

svetu, sindikatu in komisiji za delovna

razmerja. Z živahnim temperamentom je

izražala energijo in dobro voljo. Do kri-

vic in nepravilnosti je imela izredno kri-

tičen odnos, kar je brez dlake na jeziku

jasno in glasno izražala. Ob dnevu

samoupravljalcev delovne organizacije

Elektro Gorenjska leta 1983 je prejela za

vzorno delo odlikovanje predsedstva

SFRJ – medaljo dela. Upokojila se je pred

dvajsetimi leti, 10. oktobra 1984, takrat

je bilo 37 zaposlenih v oddelku za pre-

vzem in prodajo električne energije

Elektra Kranj. Bili so kot ena velika

družina in ostali dobri prijatelji.

»Po upokojitvi sem urejala vrt in

stanovanje, hodila sem na sprehode in v

hribe. Prehodila sem Loško pot, pogosto

na Krvavcu. Največji hoby so mi bila

ročna dela. Mož Marjan se je upokojil leta

1991 in leta 1995 umrl. Z otroki smo se

odločili, da počitniško prikolico iz toplic

prestavimo k morju. Zadnjih deset let

večino poletnih dni preživim v

Strunjanu, kjer je veliko možnosti za

sprehode proti Izoli, Portorožu in Fiesi.

Zelo mi koristi zrak s solin. Najstarejši

hčerki sta si ustvarili družini, 45-letna

hči Nevenka in 39-letna hči Alenka imata

sina in hči, 34-letni sin Uroš pa živi

doma. Kar 16 let je bil pri hiši pes Dik,

sedaj imam mačka. Včasih me je branje

knjig zaposlilo pozno v noč, sedaj berem

občasno. Po televiziji rada pogledam

kakšna športna tekmovanja, nikoli ne

zamudim Formule 1,« pove sogovornica,

ki ima uradno ime Marija, doma so jo kli-

cali Marica, v Elektru pa je bila poznana

kot Mara. Ime se ji je oprijelo po

humorističnih zgodbah Belokranjca

Tonija Gašperiča, nečaka tete Mare. Njen

najlepši dan je vsak tretji četrtek v mese-

cu, ko se srečujejo nekdanje sodelavke in

obujajo spomine.

Praznovanje 70-letnice Mare Višnar je

bilo presenečenje v pravem pomenu

besede, kajti otroci so ji organizirali in

pripravili slavje v Brunarici na Kokrici, ne

da bi vedela in jo tako mimogrede po-

vabili na kozarček, ki se je izkazal za

uvodno zdravico ob slovesnem prazno-

vanju. Mari Višnar ob 70-letnici izrekamo

tudi naše čestitke!

Drago Papler

Mara Višnar 70-letnica


40

Osebnosti

Rojena je bila v delavski družini na Bregu

pri Žirovnici. Oče Franc je delal v jeseniš-

ki železarni in mami Marija v leški Murki.

Po osnovni šoli je nadaljevala šolanje na

Srednji ekonomski šoli v Radovljici.

Po opravljeni maturi leta 1984 se je kot

ekonomski tehnik zaposlila v podjetju

Murka; leto dni je delala na področju

likvidacije faktur, nadaljnjih pet let pa v

administraciji komerciale. Opravljala je

vsa administrativna dela, spremljala evi-

denco pogodb in vodila bazo komitentov

s področja prodaje avtomobilov, pohišt-

va, bele tehnike, živil, gradbenega mate-

riala, tekstila in zunanje trgovine. V

obdobju let 1990 – 2000 je bila tajnica

glavnega direktorja; zaradi predvidene

združitve Murke z večjo firmo in selitve

uprave v Ljubljano se je odločila za iskan-

je službe bližje domu.

1. marca 2000 se je zaposlila v Elektru

Gorenjska, Poslovni enoti Žirovnica, kjer

je opravljala vnos podatkov in adminis-

trativna opravila za izdajo elektroener-

getskih in lokacijskih soglasij zunanjim

strankam.

Poslovna tajnicaZ reorganizacijo podjetja po funkcional-

nem principu je bila 1. februarja 2001

premeščena v Kranj, na delovno mesto

tajnice Poslovne enote za distribucijo

električne energije.

»Skrbim za sprejem strank in poslovnih

partnerjev, pomagam direktorju pri

organiziranju dela v zvezi s poslovnimi

sestanki, telefonskimi pogovori, zapisi,

pišem dopise, vabila in poročila.

Opravljam razna poslovno-administra-

tivna dela, skrbim za administrativno

podporo vseh ISO procesov v enoti in

hranim dokumentarno gradivo za orga-

nizacijsko enoto. Sprejemam, pregledu-

jem in razdeljujem pošto, dopise in

dokumente v enoti ter vpisujem izdano

pošto. Vodim evidenco 104 zaposlenih

po njihovi razporeditvi na delovna

mesta, preverjam pravilnost mesečnih

poročil opravljenega dela zaposlenih

enote; obračunavam dnevnice, povračila

stroškov prevoza na delo in prehrane

med delom. Arhiviram izvajalske

pogodbe enote, pišem naročilnice za

mala naročila, naročila po javnem

razpisu in reprezentanco,« opiše naloge

poslovne tajnice Irena Dolar.

Z delom je zadovoljna, ker je dinamično

in vsebuje veliko stika z ljudmi. S

sodelavci se dobro razume in sodeluje.

Komunikacija poteka preko klasične in e-

pošte, telefonov, predvsem pa osebno.

Namreč, distribucijska enota je imela do

sedaj šest služb in dvanajst krajevnih

nadzorništev, sedem na kranjskem in pet

na žirovniškem območju. Tajniško delo je

zanimivo, sem sodi tudi kuhanje kave,

strežba in prijazen nasmeh, kot

samoumevno potrdi Irena Dolar, ki skrbi

za sejni sobi, kjer potekajo razni sestan-

ki in predstavitve.

Od pink-ponka do domačih živaliIrena Dolar se je poročila leta 1990, mož

Roman dela v Gradbenem podjetju

Kovinar Gradnje ST kot pomočnik vodje

projektov. Imata dva otroka, 14-letno

Uršo in 9-letnega Miha. Družina Dolar

živi v zgornjem nadstropju dvostano-

vanjske hiše, starši pa v spodnjem nad-

stropju na Bregu pri Žirovnici. Ob hiši

imajo velik vrt z domačo zelenjavo in

travnato livado z veliko rožami. Ireni

Dolar veliko pomenijo domače živali. Vsa

družina je športno aktivna, otroka treni-

rata odbojko, sama pa se ukvarja z

igranjem namiznega tenisa.

»Od 13. leta starosti sem ukvarjam z

namiznim tenisom. Leta 1978 sem začela

trikrat tedensko trenirati pink-ponk v

Namiznoteniškem klubu Sava Kranj in

nastopala v 2. zvezni ženski ligi po vsej

nekdanji državi Jugoslaviji. V aktivnem

smislu sem namizni tenis leta 1984

opustila; kot rekreativna igralka pa še

vedno igram v medobčinski rekreativni

ligi.

Rada kolesarim, tečem na smučeh,

smučam, planinarim, pa tudi tečem v

naravi,« pove Irena Dolar, ki je v Elektru

Gorenjska ena najboljših raznolikih

športnic.

Rada si z družino v ljubljanskem Koloseju

ogleda kakšen dober film. Nepozabni

vtisi so na spomine preživetih večerov v

družbi svakinj ob ognju v Kočevskih goz-

dovih in odkrivanju lepot novih otokov

ob jadranski obali v času letnega dopus-

ta.

DOLAR IRENA

r o j e n v z n a m e n j u : ovna, letnik 1965

p o k l i c : ekonomski tehnik

d e l o v n o m e s t o : poslovna tajnica enote

d e l o v n a s r e d i n a : OE za distribucijo

električne energije

b i v a n j e :

Breg pri Žirovnici

h o b i :namizni tenis, kolesarjenje, tek na

smučeh, alpsko smučanje, planin-

stvo

(P)OSEBNOSTI od D(olarjeve) do T(avčarja)

Irena Dolar, poslovna tajnica in športni-ca.

Foto: Olga Gantar


41

Osebnosti

Otroška leta je preživel na Javorniku, v

predelu imenovanem Trebež. Delavska

družina, kjer je bil oče Franc delavec v

jeseniški železarni, mama Amalija pa

gospodinja in starejši brat je stanovala v

tovarniški hiši. Po zaključku osnovne

šole na Koroški Beli leta 1967 je bil sku-

paj s še osmimi vajenci sprejet v uk v

Elektru Žirovnica in kot vajenec odšel na

šolanje v Elektrogospodarsko šolo v

Maribor. Kot vajenec 3. letnika se spo-

minja gradnje 35 kV daljnovoda Podkuže

– Kranjska gora in pomanjkanje

primerne plezalne opreme. Kot izučen

elektromonter je leta 1970 začel delati v

montažni skupini krajevnega nad-

zorništva Jesenice. Zapomnil si je prvo

20 kV TP Kekec v Kranjski gori leta 1972,

ker je moral že vzidane konzole na mero

za 10 kV stikala odklesati iz betona in

vgraditi na širšo razdaljo. Na 20 kV je bila

predelana RTP Ukova na Jesenicah, na

novo je bila zgrajena RTP Završnica v

stavbi HE Završnica v Mostah. Zvone

Tavčar se je v letih 1972 – 1974

izobraževal ob delu na delovodski šoli.

Jeseni 1976 je bil premeščen na mesto

delovodje montažne skupine v krajevno

nadzorništvo Radovljica.

Od vodje montažne skupine do

tehnika za izdajo soglasij »Potekala je intenzivna gradbena obno-

va TP in zamenjava vse opreme na 20 kV

na območju Radovljice, Bleda in Bohinja.

Montirali smo primarno in sekundarno

opremo RTP Radovljica 110/20 kV ter

položili električno instalacijo v RTP

Jesenice 110/20 kV. Leta 1987 smo

zaključili prehod na 20 kV obratovalno

napetost na celotnem območju Elektra

Žirovnica, razen nekaterih repov,« je

povedal Zvone Tavčar, ki je leta 1992

postal vodja montažne skupine Žirovni-

ca, ki je delovala za celotno območje

enote in opravljala elektromontažna

dela, remonte in revizije na RTP, TP in

kablovodih. Oktobra 1995 je prešel v

oddelek obratovanja Poslovne enote

Žirovnica na mesto energetika.

»Opravljal sem meritve ozemljitvenih sis-

temov in meritve kontrole napetosti. Po

potrebi sem napisal depešo, delovni

nalog ali pa oddal obvestilo o predvi-

denih odklopih in planiranih delih na

Radio Triglav. Lotil sem se izdelave elek-

tronske oblike enopolnih shem TP in RTP-

jev. Od februarja 2001 sem v PE za dis-

tribucijo električne energije opravljal

dela in naloge izdaje elektroenergetskih

soglasij do 41 kW. Izdajam projektne

pogoje, soglasja za priključitev, soglasja

k projektnim rešitvam, predpisujem

energetske, tehnične in finančne pogoje

ter pripravljam pogodbe o priključitvi na

distribucijsko omrežje. Iz monterja sem

se prelevil v čistega birokrata, kar ni bila

nikoli želja. V postopku se velikokrat

postavim v kožo nasprotne stranke in

vidim zahtevno in komplicirano pot do

priklopa na omrežje. Zato se trudim, da

zadeve rešujem čim hitreje ob spošto-

vanju predpisov in v zadovoljstvo

strank,« pravi Zvone Tavčar.

Gospodar planinskih kočZvone Tavčar se je poročil leta 1980 z

ženo Lojzko, po poklicu višjo upravno

delavko, ki je zaposlena na Obrtni zbor-

nici Radovljica. Leta 1982 sta začela gra-

diti hišo na Koroški Beli, v katero sta se

vselila leta 1984 s svojo mlado družino.

Sin Primož dela kot elektromonter v

skupini za novogradnje, hči Maja pa

zaključuje študij germanistike na

Filozofski fakulteti. Zvone Tavčar ima

urejeno okolico hiše, obdelan vrt, svoj

prostor pa imajo ovce in pes. Pred 30 leti

se je vključil v delo planinske organizaci-

je s prepričanjem, da bi moral vsak na

svoj način prispevati koristno družbeno

delo. Začel je leta 1973 kot gospodar

koče na Pristavi v Javorniškem Rovtu, že

naslednje leto je postal drugi gospodar

Prešernove koče na Stolu. Funkcijo

gospodarja Planinskega društva Javornik

– Koroška Bela in gospodarja Prešernove

koče opravlja še danes.

»Prešernova koča na Stolu je bila obno-

vljena in dozidana ter leta 1984

povečana notranjost. Potrebo po elek-

trični energiji smo zadostili z nabavo

prvega Končarjevega agregata moči 5

kVA leta 1982. Z vgradnjo prvih sončnih

celic leta 1993 smo začeli uvajati

ekološko bolj primeren solarni sistem, ki

z 18 sončnimi celicami in z leta 2001

postavljeno vetrnico daje skupno moč

1,14 kW. Staničev dom pod Triglavom ima

12 sončnih celic in vetrnico s skupno

močjo 1,2 kW. Kovinarska koča v Krmi

ima 12 sončnih celic z močjo 600 W,« je

dejal Zvone Tavčar, ki združuje ljubezen

do gora, skrb za urejenost planinskih

domov in rekreacijsko potrebo. Pravi, da

vsako leto od maja do septembra preho-

di veliko planinskih poti v Karavankah in

Julijcih. Z gorami je povezan tudi njegov

drugi konjiček, turno smučanje. Rad se

udeležuje zimskih športnih iger elek-

trodistribucije, kjer je v svoji starostni

kategoriji že osvojil najvišja mesta in

medalje v veleslalomu.

Drago Papler

TAVČAR ZVONE

r o j e n v z n a m e n j u : kozorog, letnik 1952

p o k l i c : elektrotehnik

d e l o v n o m e s t o : tehnik za izdajo soglasij

d e l o v n a s r e d i n a : Služba za energetiko v OE za upravl-

janje distribucijskega omrežja

b i v a n j e :

Koroška Bela

h o b i :planinstvo, smučanje

Zvone Tavčar, elektroenergetik ingospodar planinskih koč.

Foto: Drago Papler


42

Srečanja

Na lokaciji sedeža Gorenjskih elektrarn

so potekale v soboto, 18. septembra

2004, prireditve v sklopu tradicionalne-

ga Dneva podjetja Elektro Gorenjska

2004. Odziv zaposlenih je bil množičen, k

odlični izvedbi zanimivega programa

prireditelja organizacijskega odbora pod

vodstvom Alojza Zupanca je prispevalo

tudi sončno vreme. Udeleženci so prejeli

praktično spominsko darilo, v nagovoru

pa sta jih pozdravila predsednik uprave

Jože Knavs in član uprave mag. Andrej

Šušteršič. Dan podjetja Elektro Gorenjska

je bil pravzaprav prepleten med kulturo

in športom, od humornih točk Stand up

comedy, dopoldanskega ogleda kul-

turnih znamenitosti starega mestnega

jedra Kranja pod vodstvom turističnih

vodičk in popoldanske gledališke pred-

stave komedije »Hočem nazaj« v izvedbi

BB Teatra iz Kranja. Kulturni hrani je

sledila tista prava v večkratnih dnevnih

obrokih z izvrstno postrežbo Kulinarične

hiše Jezeršek. Ves čas je potekal ogled

prenovljene elektrarne Sava.

Dopoldanska rekreacija je bila namenje-

na pohodu na Šmarjetno goro. Po

četrtkovem kegljanju v Inteksu ter

petkovem tenisu in odbojki na mivki v

Športnem parku Rapa na Visokem so se v

popoldanskem delu Dneva podjetja

nadaljevale športne aktivnosti v bad-

mintonu, pikadu in vlečenju vrvi. Po

podelitvi priznanj za posamezne športne

discipline, ki ga je vodil Branko Mervič, je

trajala do nočnih ur zabava z glasbeno

Goldeneye in z glasbenim gostom Vilijem

Resnikom.

Rezultati športnih tekmovanj

Kegljanje:1. mesto: Silva Česen, Stane Kern

2. mesto: Gabrijela Remic, Boris Mušič

3. mesto: Agata Štular, Simon Plevanč

Tenis:1. mesto: Irena Dolar, Jože Gorenc

2. mesto: Daša Burger, Marko Čarman

3. mesto: Mojca Kremsar, Vojko

xxJanžekovič

Odbojka:1. mesto: Čbelice: Damjana Pernuš,

xxiiMilena Debeljak, Vojko Oman, Jani

xxiiKlužar

2. mesto: Barbanka: Barbara Egart,

xxKatarina Prevodnik, Rok Andolšek,

xxVojko Janžekovič

3. mesto: Majman2: Manca Kleč, Majda

xxMiklavčič, Nataša Kotnik – Česen,

xxJanez Bregar

Badminton:1. mesto: Mojca Kremsar, Vojko

xxJanžekovič

2. mesto: Irena Jekovec, Jože Gorenc

3. mesto: Irena Dolar, Iztok Štular

Pikado:1. mesto: Ida Zupan, Milan Pristavnik

2. mesto: Marinka Fojkar, Aljoša Bec

3. mesto: Jasna Pustinek, Robert Jošt

Vlečenje vrvi:1. mesto: Jožica Mervič, Ida Zupan,

xxiGabrijela Remic, Andrej Šušteršič,

xxiBoris Mušič, Bogomil Vojska

2. mesto: Manca Kleč, Nataša Kotnik –

xxiČesen, Majda Miklavčič, Janez

xxiBregar, Zvone Škulj, Andrej Hafner

3 .mesto: Agata Štular,

x Majda Roksandič, Marinka Fojkar,

x Oto xxRahne, Franc Hafnar in

x Jaka Kern.

Drago Papler

Dan podjetja Elektro Gorenjska

Hočem nazaj, predstava BB Teatra.

Stand up comedya je nasmejala sodelavce.

Skupina Golden eye in pevec Vili Resnik v elementu.


43

Šport

V torek, 5. oktobra 2004 ob 14.00, je bil

9. občni zbor Športnega društva Elektra

Gorenjska v jedilnici upravne stavbe.

Poleg izvolitve organov skupščine in

polurnem čakanju (udeležilo se ga je le

malo članov društva) so sledila poročila

o opravljenih športnih in organizacijskih

aktivnostih preteklega obdobja. Občni

zbor je uspešno vodil izvoljeni predsed-

nik zbora Jure Podpečan. Blagajniško

poročilo pa je podala Romana Božnar.

Leto 2003 smo zadovoljivo zaključili tako

v športnem kot v finančnem pogledu. Iz

poročil nadzornega odbora in disci-

plinske komisije je razvidno, da ni bilo

napak pri delovanju društva. Glede na

poročila smo bili v preteklem obdobju

močno aktivni in glede na predložene

plane nameravamo biti močno aktivni še

naprej.

V tem letu pa smo izvedli letne športne

igre elektrodistribucije Slovenije in tako

je bilo društvo nosilec vseh finančnih

poslov. Finančni promet društva je bil

glede na obseg sredstev velik in društvo

je postalo tudi davčni zavezanec. In to

bomo ostali še naprej, saj smo v letu

2006 organizatorji zimskih iger distribu-

cije. Sama izvedba iger je bila finančno

uspešna, tako da bo društvo po ocenah

za prvih 9 mesecev uspešno zaključilo

leto 2004. Podan in sprejet je bil tudi

plan za leto 2005, ki zajema iste

dejavnosti in sekcije kot v tekočem letu.

Najbolj aktivne sekcije so: kolesarstvo,

pohodništvo, tenis, streljanje, kegljanje,

košarka, telovadba ...

Z izvolitvijo so bili potrjeni novi člani

Izvršnega odbora Športnega društva

Elektra Gorenjska. Izvršnemu odboru še

naprej predseduje Marjan Porenta, bla-

gajnik je Romana Božnar, novi tajnik

Maja Fišinger, zapisnikar Karmen

Zupanec ter člani: Žare Štrukelj, Janez

Pšenica, Filip Resman, Iztok Štern in Blaž

Andolšek.

Prav tako pa je bil enoglasno izvoljen

stari Nadzorni odbor Športnega društva

Elektra Gorenjska v sestavi: predsednik

Bojan Luskovec ter člana Alojz Zupanc in

Vladimir Savinšek. Disciplinsko komisijo

vodi Vojko Oman ter člana Slavko

Janžekovič in Gregor Štern.

Vsem sodelujočim pri organizaciji, izved-

bi, predvsem pa športnikom, ki so

dosegli enkraten rezultat, to je II. mesto

med vsemi distribucijami, je bila v imenu

društva izrečena zahvala.

Tak športni uspeh Gorenjci v dosedanji

zgodovini letnih športnih iger elek-

trodistribucije še niso dosegli.

Marjan Porenta

9. občni zbor Športnega društva Elektra Gorenjska

Nagrajeni odbojkarji na Dnevu podjetja Elektro Gorenjska 2004.

Vse fotografije: Drago Papler

Nagrajeni kegljalci na Dnevu podjetja Elektro Gorenjska 2004.

Tekmovanje v badmintonu na Dnevupodjetja�


44

Doživetja po deželi faraonov

Prispeli smo v Luksor. Ker smo še en dan

ostali na ladji, je bilo zanimivo, kako smo

hodili na obalo in nazaj. Ladij je bilo v

pristanišču precej več kot pa prostora ob

obali, zato je tudi po pet ladij pristalo

vzporedno ena z drugo in z obalo, potni-

ki pa smo hodili skozi druge ladje, da smo

prišli do obale ali nazaj na ladjo. Treba si

je bilo le dobro zapomniti sprejemni

salon svoje ladje in pravo lokacijo v pris-

tanišču.

Prvi dan smo si ogledali templja v

Luksorju in Karnaku, ki sta bila nekoč

povezana z avenijo sfing. Občudovanje

mogočnih stebrov in obeliskov je tu še

večje, saj je Karnak največji egiptovski

tempelj. Malo se sprehodimo tudi po

ulicah Luksorja s številnimi prodajalna-

mi, kjer že otroci uspešno ponujajo

blago. Na vsakem koraku ti ponujajo pre-

voz s kočijo. Nujno je treba kupiti čaj

karkade (vrsta hibiskusa) in žafran.

Precejšna je tudi ponudba zlatarn. Zlato

je 18 karatno, najpogostejši izdelek pa

obesek kartuš s hieroglifi.

Naslednje jutro smo se zgodaj odpeljali

na zahodni breg Nila v Dolino kraljev.

Število obiskovalcev Tutankamonovega

groba je dnevno omejeno, zato smo

morali pohiteti, če smo želeli dobiti

vstopnice. Za ostale grobove ni treba

plačati posebnih vstopnic, zadostuje

vstopnica za Dolino kraljev. Vsak si je

izbral za ogled nekaj grobov, ki so glede

dostopa različno zahtevni. Pri ogledu

Tutankamonovega groba te preseneti

relativno majhen prostor. Vprašaš se,

kako so vanj spravili vso množico pred-

metov, ki so na ogled v muzeju v Kairu. V

grobovih je prepovedano fotografiranje

in filmanje, čeprav imajo nekateri zelo

lepo ohranjene stenske slike in vsak tu-

rist ne spoštuje prepovedi. Na drugi

strani hriba je tempelj kraljice Hačepsut.

Ko smo bili v Egiptu prvič, smo najprej

obiskali ta tempelj, potem pa Dolino

kraljev. Večina je šla čez hrib v Dolino

kraljev, tako tudi midve z Jelko. Namesto

opazovanja pokrajine sva se celo pot

otepali Egipčanov, ki so nama na vsak

način hoteli pomagati ali pa prodati vsaj

kakšen skarabej. V skalah je bilo vroče in

kot dva kuhana raka sva prišli v Dolino

kraljev, kjer naju je na vso srečo s hladno

pijačo čakal moj mož. Enkrat je bilo

dovolj, zato me tokrat niso obhajale

nobene planinske želje, ko je nekaj

sopotnikov želelo na vrh hriba.

Popolnoma mi je zadoščal ogled templja

kraljice Hačepsut, ki je vladala kot moški.

Tempelj ima več teras, pred njim pa je

planjava. Tu so pred leti teroristi pobili

nemške turiste, zato je kontrola poostre-

na.

Prodajalci ob templjih so mnogo manj

vsiljivi, kot so bili pred leti. Svoje blago

ponujajo le do nevidne črte ca. 3 m od

stojnice. Če stopiš v to območje, moraš

biti pripravljen na barantanje. Če te

kupovanje ne zanima, greš v primerni

oddaljenosti lahko mimo.

Na tej poti smo bili deležni tudi posebne-

ga načina potovanja – potovanja v kon-

voju s policijskim spremstvom do templja

Denderah ca. 60 km severno od Luksorja.

Ob določeni uri smo se zbrali v konvoju.

Pojasnili so nam, da se bomo peljali čez

ozemlje, ki ga obvladujejo islamski skra-

jneži in kjer so pogosti nemiri, zato je

potrebno posebno varovanje. Tempelj

Denderah je posvečen boginji Hator

(krava). Je izredno dobro ohranjen z 18

Od Luksorja do Sinaja

Tempelj v Luksorju. Obelisk v Luksorju.

Tempelj kraljice Hačepsut.


45

Doživetja po deželi faraonov

stebri z glavo boginje, reliefi in hierogli-

fi, zodiakalnimi znamenji in koledarjem.

Še lep sončni zahod, vožnja nazaj do

Luksorja in poleteli smo v Sharm El

Sheik.

Po nekajurni vožnji po neobljudeni

skalni pokrajini, kjer je bila le sem ter tja

kakšna vojaška stražarnica, smo z avto-

busom prispeli v kraj Sv. Katarina na

Sinaju. Nekaj smo pojedli, se bolj toplo

oblekli in ob dveh zjutraj krenili proti

samostanu sv. Katarine. Pred tem smo se

dogovorili, kdo bo šel na Sinaj s kamela-

mi, kdo pa peš. Seveda nismo bili sami,

ampak je bilo še veliko drugih turistov. V

temi, kjer smo si svetili le z baterijami,

smo komaj sledili vodiču, ki nas je pripe-

ljal do kamel. Zajahali smo jih in začela

se je pot na goro. Vsaka kamela je imela

svojega vodnika, nekateri vodniki so

vodili po dve. Zadovoljna sem bila, da

sem se odločila za kamelo, kajti tisti, ki

so hodili peš, so hodili po isti poti kot

kamele in se umikali drug drugemu. Ker

ni bilo nobene umetne svetlobe, je bil

vso pot čudovit pogled na zvezdnato

nebo. Bilo pa je zelo hladno. Po približno

dveh urah smo razjahali, dali napitnino

vodnikom kamel in začel se je vzpon na

zadnjo tretjino Mojzesove gore, ki ima

več kot 2000 m, in na njej pričakali

sončni vzhod. Ker je to romarska gora,

verniki molijo in berejo odlomke iz sv.

pisma. Večino turistov preseneti tempe-

raturna razlika, kar s pridom izkoriščajo

domačini. Posojajo odeje, nudijo čaj,

sokove, vodo, pa tudi spremstvo, če

obnemoreš. Po sončnem vzhodu vsa gora

žari. Sedaj si lahko ogledaš, kje si hodil

ponoči. Do samostana sv. Katarine se

lahko vrneš po isti poti ali po neke vrste

kamnitih stopnicah, ki so jih le redki

našli še pravočasno. Lahko pa si od

kamelje »remize« dalje privoščiš tudi

povratek s kamelo.

Kar nekaj časa smo se zbirali, ker je bil

zaradi nočnega prihoda malokdo pravil-

no orientiran. Potem smo si ogledali

samostan iz l. 527, ki je najstarejši

krščanski samostan. Posvečen je sv.

Katarini Sinajski ali Aleksandrijski, ki je

živela v 3. stol. in je tu pokopana.

Samostan nikdar ni bil uničen in ima

lepo zbirko starih ikon. Znamenitosti

samostana so še: Mojzesov vodnjak,

»goreči« grm in zvonik, ki ga je

samostanu podaril Napoleon. Goreči grm

je neke vrste robidovje, ki s koreninami

sega pod samostansko zidovje. Poskušali

so ga zasaditi že drugje na Sinaju, vendar

ne raste nikjer drugje.

Naš program ogledov je bil tako

zaključen. Odpeljali smo se v Sharm El

Sheik, betonsko turistično mesto med

morjem in puščavo, kjer smo dva dni

uživali v in ob Rdečem morju. Ko

zaplavaš, te spremljajo pisane ribice, za

bolj intenzivno uživanje lepot koralnega

grebena pa je obvezna potapljaška

maska. Da smo še vedno v arabskem

svetu, smo se zavedli, ko smo končali

vožnjo s stekleno ladjo ob obali. Za 35

dolarjev so nam obljubili triurno vožnjo,

trajala pa ni niti eno uro. Res pa smo sko-

raj dve uri čakali nanjo.

Če potegnem črto in strnem vtise, so

dobri. Srečo smo imeli z lokalnim

vodičem, ki nam je postregel s pravo

mero zgodovine in sedanjosti. Egipt se

premika v smeri in zavesti, da se da od

turizma lepo živeti, če bo le politično

stabilen. Čistoča je večja kot je bila pred

leti, vsiljivost manjša. Prijaznosti pa jim

tako nikoli ni manjkalo.

Majda Kovačič

Tempelj v Karnaku.

Samostan sv. Katarine na Sinaju. Vse fotografije: Majda Kovačič

Sončni vzhod na Mojzesovi gori naSinaju.


46

Delovni koledar

ELEKTRO GORENJSKA, d.d. KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 3a

Kranj, 04.11.2004

PLAN IZRABE DELOVNEGA ĻASA V LETU 2005

Mesec Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. 2006

Dan 1. P/S P/N S P N 2. P/N S P S N 3. N N S S 4. S N N 5. S S N S 6. N N S N 7. K/D S N S 8. S P N S N 9. N S S N 10. N N S S 11. S N N 12. S S N S 13. N N S N 14. S N S 15. S N P S N 16. N S S N 17. N N S S 18. S N N 19. S S N S 20. N N S N 21. S N S 22. S N S N 23. N S S N 24. N N S S 25. P/S N P/N 26. S S N S P 27. N P/N P S N 28. P S N S 29. S N S N 30. N S S N EG 31.

N P S

d.dan 8 ur 21 18 22 20 21 22 21 22 22 20 21 20

P 1 1 1 1 1 1 1 1 P/S 1 1 P/N 1 1 1 1 K/D 1

D/EG 1

skupaj 168 160 184 168 176 176 168 184 176 168 176 176 2080

PRAZNIKI IN DELA PROSTI DNEVI:

1.,2. januar Novo leto 25. junij Dan državnosti S-sobota 8. februar Kulturni praznik 15. avgust Veliki Šmaren N-nedelja 27. marec Velika noļ 31. oktober Dan reformacije P-praznik 28. marec Velikonoļni ponedeljek 1. november Dan mrtvih P/S-praznik sobota 27. april Dan upora proti

okupatorju 25. december Božiļ P/N-praznik nedelja

K/D-kolektivni dopust 1.,2. maj Praznik dela 26. december Dan samostojnosti EG-Dan elektrogospodarstva

30. december Dan elektrogospod.

GOEL Promocija

www.elektro-gorenjska.si

Elektro Gorenjska,javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj

Polni energije

Elektro Gorenjska,javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Celostna grafična podoba Elektro Gorenjska


47

poslovno glasilo druŽbe elektro gorenjska d.d., kranj, … · 2012. 8. 2. · novoletna poslanica...

Documents