povabilo k oddaji ponudbe - občina ljutomer · 2020-01-03 · primarni cevovodi v dolžini 3.100 m...

»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C« Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov

1

POVABILO K ODDAJI PONUDBE

Naročnik

OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer

oddaja javno naročilo po odprtem postopku

za izvedbo javnega naročila

Naslov projekta: »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C«

Naslov podprojekta: Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov – Sistem C

Ponudnike vabimo, da oddajo Ponudbo za izvedbo javnega naročila.

VSEBINA razpisne dokumentacije obsega:

Poglavje 1 Navodila Ponudnikom za izdelavo ponudbe;

Poglavje 2 Pogodba

Poglavje 3 Obrazec Ponudbe, Dodatek k Ponudbi, priloge C, C1, D, D1 (za vsakega od razpisanih sklopov);

Poglavje 4 Vzorec bančne garancije za resnost Ponudbe, Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku; Vzorec bančne garancije za zavarovanje izplačila zadržanega zneska;

Poglavje 5 Obrazci in IZJAVE za ugotavljanje sposobnosti Ponudnikov v skladu z zahtevami Poglavja 1;

Poglavje 6 Tehnične zahteve

Poglavje 7 Ponudbeni predračun (Popis del s količinami v elektronski obliki *.xls) (za vsakega od razpisanih sklopov);


2

Pojasnjevanje razpisne dokumentacije Potencialni Ponudnik, ki potrebuje pojasnila k razpisni dokumentaciji, naj svojo zahtevo za pojasnilo oz. vprašanja Naročniku postavi preko Portala javnih naročil. Naročnik bo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb odgovoril na vsako prošnjo za dodatno pojasnilo pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Za pravočasno bo štela vsaka zahteva, ki jo bo naročnik prejel preko Portala javnih naročil v roku, kot je podan v objavi obvestila o javnem naročilu. Vsako tako izdano Pojasnilo postane del razpisne dokumentacije skladno s podčlenom 9.1. Podpisano kopijo vsakega Pojasnila mora Ponudnik predložiti v svoji Ponudbi kot sestavni del ponudbene dokumentacije. Obseg razpisanih Del Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov – Sistem C zajema: Sklop 1 : Občina Apače:

primarni cevovodi v dolžini 30.752 m Sklop 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij:

Občina Gornja Radgona primarni cevovodi v dolžini 9.460 m sekundarni cevovodi v dolžini 8.383 m črpališče Hercegovščak

Občina Radenci: primarni cevovodi v dolžini 3.100 m (Radenci) vodohran Kapelski vrh V = 200 m3 (Radenci) sekundarni cevovodi v dolžini 4.670 m (Radenci) vodohran s črpališčem Juder-Janžev vrh V = 100 m3 (Radenci)

Občina Sv. Jurij: primarni cevovodi v dolžini 2.633 m sekundarni cevovodi v dolžini 25.340 m črpališče Rožički vrh

Sklop 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje: Občina Ljutomer: primarni cevovodi v dolžini 23.060 m vodohran Jeruzalem V = 200 m3 Občina Veržej: primarni cevovodi v dolžini 5.085 m Občina Razkrižje: sekundarni cevovodi v dolžini 2.405 m

Roki dokončanja razpisanih del:

Za Sklop 1, 16 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 1. Za Sklop 2, 18 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 2. Za Sklop 3, 16 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 3.

Garancija za resnost ponudbe:


3

Ponudnik predloži kot sestavni del Ponudbe bančno garancijo za resnost Ponudbe v višini:

Za Sklop 1: 82.100,00 EUR Za Sklop 2: 140.300,00 EUR Za Sklop 3: 87.400,00 EUR

z veljavnostjo do vključno dne 06.11.2013.

Javno odpiranje ponudb

Javno odpiranje ponudb bo v prostorih Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, dne 10.05.2013 ob 11:30 uri. Pregled in ocenjevanje Ponudb se bosta vršila v prostorih Občine Ljutomer.


4

POGLAVJE 1

NAVODILA PONUDNIKOM

ZA IZDELAVO PONUDBE

za




5

V S E B I N A

A. SPLOŠNO

1. Obseg ponudbenih Del 2. Viri sredstev 3. Primernost Ponudnikov 4. Ocenjena vrednost del 5. Pogoji za udeležbo Ponudnika na javnem razpisu 6. Ena Ponudba od vsakega Ponudnika 7. Stroški za izdelavo in predložitev Ponudbe 8. Ogled Gradbišča B. RAZPISNA DOKUMENTACIJA

9. Vsebina razpisne dokumentacije 10. Pojasnjevanje razpisne dokumentacije 11. Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije C. PRIPRAVA PONUDBE

12. Jezik Ponudbe 13. Sestavni deli Ponudbe 14. Ponudbena cena 15. Valute Ponudbe in plačil 16. Veljavnost Ponudbe 17. Garancija za resnost Ponudbe 18. Priprava variantne ponudbe 19. Sestanek pred oddajo Ponudbe 20. Oblika in podpisovanje Ponudbe D. ODDAJA PONUDBE

21. Pečatenje in označevanje Ponudb 22. Skrajni rok za predložitev Ponudbe 23. Nepravočasno dostavljene Ponudbe 24. Spremembe, dopolnitve in umik Ponudbe E. ODPIRANJE IN VREDNOTENJE PONUDB

25. Javno odpiranje Ponudb 26. Pregled in ocenjevanje Ponudb 27. Zaupnost postopka 28. Dopustne dopolnitve Ponudb F. ODDAJA DEL

29. Oddaja Del 30. Zavrnitev vseh Ponudb, ustavitev postopka, odstop od izvedbe javnega naročila 31. Odločitev o oddaji naročila 32. Sklenitev Pogodbe 33. Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti 34. Dodatne gradnje ali storitve


6

POGLAVJE 1

NAVODILA PONUDNIKOM

A. SPLOŠNO

OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik) v skladu z določilom 25. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, štev. 12/2013-UPB5, v nadaljevanju ZJN-2) in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L, št. 210 z dne 31.07.2006, str. 25), Uredbo Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 (UL L, št. 210 z dne 31.7.2006, str. 79), Uredbo Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L, št. 371 z dne 27. 12. 2006, str. 1, z vsemi spremembami), Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 17/09, 40/09, 3/10, 31/10, 79/10 in 4/13), Uredbo komisije (ES) št. 846/2009 z dne 1. septembra 2009 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/11 in 60/11-ZTP-D; v nadaljevanju ZPVPJN), razpisuje oddajo javnega naročila po odprtem postopku za izvedbo del: Naslov projekta: »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C«


Ponudba se pripravi v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. 1. Obseg ponudbenih Del 1.1. Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov – Sistem C zajema: 1.1.1 Sklop 1 : Občina Apače:

primarni cevovodi v dolžini 30.752 m 1.1.2 Sklop 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij:

Občina Gornja Radgona primarni cevovodi v dolžini 9.460 m sekundarni cevovodi v dolžini 8.383 m črpališče Hercegovščak

Občina Radenci: primarni cevovodi v dolžini 3.100 m (Radenci) vodohran Kapelski vrh V = 200 m3 (Radenci) sekundarni cevovodi v dolžini 4.670 m (Radenci) vodohran s črpališčem Juder-Janžev vrh V = 100 m3 (Radenci)

Občina Sv. Jurij:


7

primarni cevovodi v dolžini 2.633 m sekundarni cevovodi v dolžini 25.340 m črpališče Rožički vrh

1.1.3 Sklop 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje: Občina Ljutomer: primarni cevovodi v dolžini 23.060 m vodohran Jeruzalem V = 200 m3 Občina Veržej: primarni cevovodi v dolžini 5.085 m Občina Razkrižje: sekundarni cevovodi v dolžini 2.405 m

Podrobnejši opis Del je razviden iz Poglavja 7 - Popis del (Ponudbeni predračun za posamezni sklop) in Poglavja 6 – Tehnične zahteve. Ponudniki so pozvani, da predložijo ponudbo za Sklop 1 in/ali Sklop 2 in/ali Sklop 3..

1.2 Rok dokončanja Del

Od uspešnega Ponudnika se pričakuje, da bo Dela izvršil v spodaj navedenih rokih po uvedbi v delo. Izvajalec bo uveden v delo v roku, ki je naveden v Dodatku k Ponudbi po veljavnosti pogodbe.

Roki dokončanja Del pod tč. 1.1. so naslednji: Dela navedena v podčlenu 1.1.1 Sklop 1, 16 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 1. Dela navedena v podčlenu 1.1.2 Sklop 2, 18 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 2. Dela navedena v podčlenu 1.1.3 Sklop 3, 16 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 3. Roki se lahko spreminjajo v skladu s podčlenom 8.4 Splošnih pogojev Pogodbe in 8.4 Posebnih pogojev.

2. Viri sredstev 2.1 V skladu z Uredbo sveta (ES) št. 1084/2006 o ustanovitvi kohezijskega sklada z dne 11.

julija 2006 in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), kjer so navedeni prioritetni projekti, projekt financirajo Evropska komisija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter občine: Ljutomer, Apače, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Veržej, Radenci, Razkrižje in Križevci.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev - Oskrba s pitno vodo.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev - Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod.


8

3. Primernost Ponudnikov 3.1 Ponudnik lahko predloži samostojno ponudbo ali ponudbo skupine izvajalcev, kjer

nastopa kot partner. 4. Ocenjena vrednost del 4.1 Ocenjena vrednost del (brez DDV), kot jo za posamezne sklope ocenjuje naročnik, znaša:

4.107.000,00 EUR, za Sklop 1 7.018.000,00 EUR, za Sklop 2 4.373.000,00 EUR, za Sklop 3

5. Pogoji za udeležbo Ponudnika na javnem razpisu 5.1 Da bi bili ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, morajo

izpolnjevati pogoje za ugotavljanje sposobnosti, kot so podani v nadaljevanju v podčlenih 5.1 (a) do 5.1 (p). Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju. Obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnikov in podizvajalcev so podani v Poglavju 5.

Naročnik bo pred sprejetjem odločitve iz 79. člena ZJN-2 oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveril obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Naročnik lahko pri preverjanju podatkov upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je ponudnik predložil v drugih postopkih oddaje javnega naročila in niso starejši od štirih mesecev pred skrajnim rokom za predložitev ponudb po tem javnem naročilu.

Vsebina izpolnjenih obrazcev mora ustrezati zahtevam iz obrazca, podanega v razpisni dokumentaciji, ne glede na način izpolnjevanja.

a) Podatki o ponudniku s seznamom pooblaščenih predstavnikov Ponudnika s primerki njihovih podpisov z navedbo podlage, na osnovi katere navedene osebe podpisujejo dokumente v imenu in za račun Ponudnika (zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec). V seznam pooblaščenih predstavnikov morajo ponudniki navesti vse zakonite zastopnike. Prokuriste in pooblaščence je potrebno v seznamu navajati le v primeru, da le-ti podpisujejo dokumente, ki so predloženi v ponudbi. V primeru navajanja pooblaščenca morajo biti seznamu priložena pooblastila za podpis.

Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo za namen tega postopka v Republiki Sloveniji imenovati pooblaščenca za vročanje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.) in 8/2010, v nadaljevanju ZUP).

V zvezi z navedenim morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (a) v Poglavju 5 – Sposobnost.

(b) Ponudnik mora biti registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila in za katero daje ponudbo.

V zvezi z navedenim morajo ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano IZJAVO 1 v Poglavju 5.


9

Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika naknadno zahteva še predložitev ustreznih dokazil v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji morajo predložiti dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register.

(c) Ponudnik in njegov zakoniti zastopnik (v kolikor gre za pravno osebo) ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v prvem odstavku 42. člena ZJN-2.

V zvezi z navedenim ponudniki priložijo dokazila iz uradne evidence (za ponudnika kot pravno osebo in vse njegove zakoniti zastopnike, navedeno ne velja za prokuriste). V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. V tem primeru mora v ponudbi priložiti izpolnjeno Izjavo 2 in Izjavo 2/A za vse ponudnikove zakoniti zastopnike (navedeno ne velja za prokuriste) z natančno navedbo naziva in naslova organa, ki vodi uradno evidenco o teh podatkih.

(d) Ponudnik ni v stečajnem postopku ter zanj ni podan predlog za začetek stečajnega postopka o katerem sodišče še ni odločilo.

V zvezi z navedenim morajo ponudniki v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano IZJAVO 3 v Poglavju 5.

(e) Ponudnik na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.

V zvezi z navedenim ponudniki izkažejo izpolnjevanje pogoja iz predhodnega odstavka z dokazilom iz uradne evidence ali navedejo v kateri evidenci in kateri državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco o izpolnjenih obveznostih v zvezi s plačili davkov in prispevkov in so zato dolžni v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano IZJAVO 3 v Poglavju 5.

(f) Ponudnik v zadnjih 4 mesecih, pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe na podlagi

predmetnega javnega naročila, niso imeli blokiranega računa.

Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki priložiti potrdila vseh bank, pri katerih imajo odprte račune, iz katerih je razvidna morebitna blokada računov v zadnjih 4 (štirih) mesecih pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe in, ki ne smejo biti starejša od 15 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila.

(g) Ponudnik nima omejitve poslovanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. št. 69/11-UPB2).

Ponudnik na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2, 81.a člena ZJNVETPS oziroma 73. člena ZJNPOV.

V zvezi z navedenim morajo ponudniki v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano IZJAVO 3 v Poglavju 5.

(h) Ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.


10

V zvezi z navedenim morajo ponudniki v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano IZJAVO 4 v Poglavju 5 - Sposobnost, da imajo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

(i) Ponudnik ima vsakoletni čisti prihodek od prodaje v letih 2009, 2010 in 2011v višini kot sledi:

za Dela navedena v podčlenu 1.1.1 Sklop 1 v višini 2.700.000,00 EUR

za Dela navedena v podčlenu 1.1.2 Sklop 2 v višini 4.600.000,00 EUR.

za Dela navedena v podčlenu 1.1.3 Sklop 3 v višini 2.900.000,00 EUR.

V kolikor gospodarski subjekt posluje krajši čas, se za leto, v katerem je bil gospodarski subjekt ustanovljen, zahteva po čistem prihodku od prodaje sorazmerno zniža glede na obdobje od ustanovitve.

V kolikor oddaja ponudnik ponudbo za več sklopov, mora imeti vsakoletni čisti prihodek od prodaje enak seštevku zahtevane višine za ponujene sklope.

Za dokazovanje navedenega pogoja morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (i) v Poglavju 5 Sposobnost - Poročilo o finančnem stanju ponudnika (za zadnja tri leta).

(j) Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih od objave predmetnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni Izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec za gradnjo vodovodov vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu pri vsaj enem naročilu v dolžini najmanj 10 km ali za gradnjo vodovodov vključno s pripadajočimi objekti na vodovodu pri vsaj dveh naročilih v dolžini najmanj 5 km vsako.

Nadalje mora imeti ponudnik ali njegov podizvajalec v zadnjih petih letih od objave predmetnega javnega naročila uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec pri izvedbi vsaj enega sistema za daljinski nadzor vodovodnega ali kanalizacijskega sistema, ki je vključeval prenos podatkov iz spodnjega nivoja na SCADA nivo.

Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (j) v poglavju 5 - Sposobnost - Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. V kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, mora izpolniti tudi kolono »odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju«. Pri ocenjevanju izpolnjevanja pogoja iz podčlena 5.1 (j) v segmentu dolžine izvedenega vodovodnega omrežja del bo naročnik upošteval dolžino izvedenega omrežja le v odstotku ponudnikove udeležbe pri navedenem delu. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov Del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 5 - Sposobnost kot PRILOGA št. 1. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1.

Ponudnik pogoj iz drugega odstavka tega podčlena lahko izpolnjuje skupaj s podizvajalcem. V kolikor se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca, mora dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz drugega odstavka tega podčlena (obrazec 5.1 (j) in potrdila naročnikov del) priložiti podizvajalec.

V primeru, da ponudnik pogoj iz drugega odstavka tega podčlena izpolnjuje skupaj s podizvajalcem, ponudnik takšnega podizvajalca tekom veljavnosti pogodbe za dela, ki so predmet tega javnega naročila, ne sme zamenjati.

Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila.


11

(k) Ponudnik mora imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme.

Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki podpisati IZJAVO 5 (Izjava o razpoložljivosti opreme) v Poglavju 5.

(l) Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za izvedbo razpisanih del. Ponudnik mora za vsak sklop, ki ga ponuja, razpolagati z odgovornim vodjem del.

Odgovorni vodja del mora biti oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del v skladu z drugim odstavkom 77. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/02 in spremembe) ob upoštevanju določil Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 123/03, 56/05 in 108/09). Nadalje mora odgovorni vodja del izkazati ustrezne reference kot odgovorni vodja del pri gradnji vodovoda v dolžini najmanj 5 km.

V kolikor ponudnik ponuja več sklopov, mora v ponudbi navesti odgovornega vodjo del za vsak posamezni sklop. En odgovorni vodja del ne more biti naveden v ponudbi pri različnih sklopih.

Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (l) v poglavju 5 - Sposobnost - odgovorni vodja del. Poleg tega mora ponudnik podpisati IZJAVO 3 v Poglavju 5 – Sposobnost, s katero izjavlja, da razpolaga s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri za izvedbo del in da odgovorni vodja/e del, kot ga/jih za izvedbo razpisanih del navaja v ponudbi, zadošča zahtevam za tovrstne kadre, podanim v Zakonu o graditvi objektov.

Ponudnik se lahko v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2 za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete (kadre) drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo kadre, potrebne za izvedbo naročila. Kot dokazilo šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen, iz katerega bo jasno razvidno, katere kadre bo imel ponudnik na voljo (navesti poimensko).

(m) Ponudnik lahko posamezni del naročila odda v podizvajanje. Vsi podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, kot so razvidni iz Izjave podizvajalca o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2.

Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (izbranim ponudnikom), v petih dneh od njene sklenitve.

Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z 71. členom ZJN-2 obvezna.

Za potrebe 71. člena ZJN-2 se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje s ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:

– se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;

– mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naročanja.


12

V primeru navajanja podizvajalcev ponudnik izpolni obrazec 5.1 (m) v Poglavju 5 – Sposobnost, v katerega navede vse svoje podizvajalce vključno z navedbo, ali podizvajalec v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V primeru, da pri podizvajalcu, navedenem v obrazcu 5.1 (m) v Poglavju 5 – Sposobnost gre za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, mora ponudnik v ponudbi predložiti izpolnjen obrazec 5.1 (m-Povezani), ki ga izpolni podizvajalec, ki v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in namerava angažirati svoje podizvajalce ali pa izpolni in podpiše Izjavo 6 v Poglavju 5, da ne bo imel Podizvajalcev.

Za vsakega od podizvajalcev, navedenega v obrazcu 5.1 (m) ali 5.1 (m-Povezani) mora ponudnik v ponudbi predložiti obrazec: »PODATKI O PODIZVAJALCU«, v katerem izpolni vse navedene rubrike. V primeru, da ponudnik oddaja ponudbo za več sklopov, mora obrazec: »PODATKI O PODIZVAJALCU« predložiti ločeno za vsak posamezni sklop, na katerem bo podizvajalec sodeloval.

Nadalje je potrebno za vsakega od podizvajalcev, navedenega v obrazcu 5.1 (m) ali 5.1 (m-Povezani) predložiti soglasje podizvajalca, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna njegovo terjatev do glavnega izvajalca (predložitev soglasja ni potrebna za podizvajalce, ki v razmerju do ponudnika izpolnjujejo kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe).

Izpolnjevanje pogoja glede izpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima podizvajalec sedež, ali določbami države naročnika in izpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima podizvajalec sedež, ali določbami države naročnika, podizvajalci izkažejo z dokazilom iz uradne evidence ali z navedbo, v kateri evidenci in kateri državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco o izpolnjenih obveznostih v zvezi s plačili davkov in prispevkov in so zato dolžni v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano Izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 v Poglavju 5 za vsakega od podizvajalcev, navedenega v obrazcu 5.1 (m) ali 5.1 (m-Povezani).

V primeru, da ponudnik na razpisanem javnem naročilu ne bo angažiral podizvajalcev, mora podpisati Izjavo 6 v Poglavju 5, da bo dela izvajal sam in da nima Podizvajalcev.

(n) Ponudnik bo moral v primeru uspešne ponudbe na lastne stroške zagotoviti zemljišče za odlagališče oziroma začasno deponijo materiala za gradnjo, zemljišča za svojo organizacijo gradbišča, zemljišča za svojo upravno tehnično bazo, zemljišča za dovozne poti in dostope do gradbišča in do obratov, ki jih bo začasno uporabljal med gradnjo, kadar postavitev omenjenih delov ni mogoče zagotoviti znotraj že pridobljenega zemljišča za gradnjo.

Za izpolnitev navedenega pogoja morajo ponudniki podpisati Izjavo 7 v Poglavju 5 - Izjava o zagotovitvi uporabe zemljišča.

(o) Ponudnik mora v svoji Ponudbi predložiti prospektni material s tehničnimi specifikacijami za:

Vodovodne cevi iz nodularne litine

Fazonske kose iz nodularne litine

Iz priloženega prospektnega materiala mora biti razvidno, da ponujene cevi ustrezajo tehničnim zahtevam, kot so za te cevi podane v razpisnih pogojih. V prospektnem materialu mora biti jasno razvidno oz. označeno, katere cevi in fazonski kosi so bili upoštevani v Ponudbi. Prav tako mora biti v prospektnem


13

materialu jasno označeno, na katere materiale iz splošnih tehničnih zahtev se ponujene cevi in fazonski kosi nanašajo.

Odstopanje vgrajenih cevi in fazonskih kosov od tistih, za katere bo predložen prospektni material, bo možno samo s soglasjem Naročnika.

Za izpolnitev navedenega pogoja morajo ponudniki izpolniti in podpisati Izjavo 8 v Poglavju 5 - Izjava o proizvajalcu cevi.

(p) Ponudbi je potrebno priložiti tudi naslednjo izjavo:

- IZJAVO 9 - Izjavo, da Ponudnik sprejema pogoje razpisa.

5.2 Skupna ponudba, ki jo predloži skupina dveh ali več Izvajalcev kot partnerjev, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

a) Ponudba mora vsebovati za vsakega partnerja v skupini izvajalcev posebej vsa dokazila iz podčlenov 5.1 (a) - 5.1 (h), 5.1 (m) in 5.1 (p).

Za dokazila, zahtevana v podčlenih 5.1 (i), 5.1 (j), 5.1 (k), 5.1 (l), 5.1 (n) in 5.1 (o), zadošča, da jih predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njih razvidno zadoščanje navedenemu pogoju.

b) Skupina izvajalcev mora v Ponudbi predložiti sporazum o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila, s katerim opredeli zlasti odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila ter prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupini izvajalcev do naročnika za izvedbo pogodbenih del skladno s pogoji po pogodb.

Enega od partnerjev se mora v sporazumu o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila imenovati za vodilnega partnerja ter ga hkrati pooblastiti za podpis in sklenitev pogodbe za izvedbo del v imenu in za račun vsakega od partnerjev v skupini izvajalcev. V ta namen je vsak od partnerjev v skupini izvajalcev dolžan podpisati pooblastilo vodilnemu partnerju za podpis in sklenitev pogodbe (priloga Poglavja 2.1: »vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe«).

Vodilni partner mora biti hkrati pooblaščen za prevzem in prenos navodil v imenu in za račun vsakega partnerja posebej in za vse partnerje v skupini izvajalcev.

c) Prav tako se mora skupina izvajalcev v sporazumu o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila dogovoriti in določiti:

enega od partnerjev v skupini izvajalcev, ki bo naročnik garancije za resnost ponudbe in garancije za dobro izvedbo del (naročnik garancije za resnost ponudbe in garancije za dobro izvedbo del ni nujno isti partner)

predstavnika izvajalca v obrazcu pogodbe.

d) Skupina izvajalcev, katerih ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, mora naročniku najkasneje v 10 delovnih dneh po sklenitvi pogodbe predložiti zavezujoč pravni akt o skupni izvedbi naročila, s katerim: izvajalci kot partnerji natančno opredelijo medsebojno delitev del, ki so predmet

javnega naročila (po vsebini in vrednosti)

prevzamejo neomejeno solidarno odgovornost za izvedbo del, ki so predmet pogodbe

dogovorijo in določijo enega od partnerjev v skupini izvajalcev, ki bo naročnik garancije za odpravo napak v garancijski dobi.

5.3 V primeru predložitve skupne Ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več Izvajalcev kot

partnerjev, se zmogljivosti posameznih partnerjev v skupini izvajalcev seštevajo, da se


14

ugotovi izpolnitev pogojev po podčlenih 5.1 (i), 5.1 (j), 5.1 (k), 5.1 (l), 5.1 (n) in 5.1 (o) teh Navodil ponudnikom.

6. Ena ponudba od vsakega Ponudnika

6.1 Vsak Ponudnik lahko predloži le eno Ponudbo, bodisi svojo lastno, bodisi kot partner v Ponudbi skupine izvajalcev.

7. Stroški za izdelavo in predložitev Ponudbe

7.1 Ponudnik prevzema vse stroške, vezane na izdelavo oziroma predložitev Ponudbe.

8. Ogled Gradbišča

8.1 Ponudniku se priporoča, da si ogleda bodoče Gradbišče in okolico in si sam pridobi na lastno odgovornost vse podatke, ki bi mu lahko koristili pri pripravi Ponudbe oziroma ob sklenitvi pogodbe za gradnjo Del. Vse stroške in odgovornost v zvezi z ogledom prevzame Ponudnik sam.


15

B. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 9. Vsebina razpisne dokumentacije 9.1 Razpisna dokumentacija vsebuje naslednje dokumente:

Poglavje 1 Navodila Ponudnikom za izdelavo ponudbe;

Poglavje 2 Pogodba

Poglavje 2.1 Obrazec Pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe;

Poglavje 2.2 Izjava o poznavanju in sprejemanju Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999;

Poglavje 2.3 Posebni pogoji pogodbe;

Poglavje 3 Obrazec Ponudbe, Dodatek k Ponudbi, priloge C, C1, D, D1 (za vsakega od razpisanih sklopov);

Poglavje 4 Vzorec bančne garancije za resnost Ponudbe, Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku; Vzorec bančne garancije za zavarovanje izplačila zadržanega zneska;

Poglavje 5 Obrazci in IZJAVE za ugotavljanje sposobnosti Ponudnikov v skladu z zahtevami Poglavja 1;

Poglavje 6 Tehnične zahteve

6.1 Splošni Tehnični pogoji za izvedbo del

6.2 Tehnično poročilo za izvedbo del

6.3 Seznam načrtov PGD/PZI

6.4 Izjava o seznanjenosti s Poglavjem 6;

Poglavje 7 Ponudbeni predračun (Popis del s količinami v elektronski obliki *.xls) (za vsakega od razpisanih sklopov);

Sestavni del dokumentacije so tudi Pojasnila, izdana skladno s členom 10 teh Navodil ponudnikom in Dodatki, izdani skladno s členom 11 teh Navodil ponudnikom.

9.2 Ponudnikom je na voljo razpisna dokumentacija na Portalu naročnika občine Ljutomer, spletni naslov: http://www.obcinaljutomer.si/index.php?option=com_content&task=view&id=69&Itemid=79, razen dela Poglavja 6 Načrti – PGD/PZI. Del poglavja Načrti – PZI je ponudnikom na voljo na vpogled na Občini Ljutomer, po predhodnem dogovoru z naročnikom. Predhodni dogovor je možen vsak delovnik med 8:00 in 12:00 uro na tel. št. 02 584 90 65, g. Janez Rožmarin ali po elektronski pošti na naslov [email protected].


16

9.3 Ponudnik mora skrbno pregledati vso razpisno dokumentacijo in ob predložitvi Ponudbe izpolniti vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudnik mora oddati ponudbo v tiskani obliki, zato celotno razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na Portalu javnih naročil, natisnejo in oddajo na način, kot je opisan v podčlenu 13.1 teh Navodil.

10. Pojasnjevanje razpisne dokumentacije

10.1 Potencialni Ponudnik, ki potrebuje pojasnila k razpisni dokumentaciji, naj svojo zahtevo za pojasnilo oz. vprašanja Naročniku postavi preko Portala javnih naročil.

Naročnik bo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb odgovoril na vsako prošnjo za dodatno pojasnilo pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Za pravočasno bo štela vsaka zahteva, ki jo bo naročnik prejel preko Portala javnih naročil v roku, kot je podan v objavi obvestila o javnem naročilu.

Vsako tako izdano Pojasnilo postane del razpisne dokumentacije skladno s podčlenom 9.1. Podpisano kopijo vsakega Pojasnila mora Ponudnik predložiti v svoji Ponudbi kot sestavni del ponudbene dokumentacije.

11. Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije 11.1 Naročnik si pridržuje pravico, ob vsakem času pred skrajnim datumom za oddajo

Ponudbe, vendar ne pozneje kot šest dni pred iztekom roka za oddajo Ponudb, spremeniti ali dopolniti razpisno dokumentacijo. Tovrstne spremembe in dopolnitve se izdajo v obliki Dodatkov, ki jih Naročnik objavi na Portalu javnih naročil. V kolikor bodo spremembe vezane na dokumentacijo, ki ni dostopna preko portala javnih naročil, bo v Dodatku pojasnjen način, kako potencialni ponudniki lahko pridobijo takšno dokumentacijo.

11.2 Vsak tako izdan Dodatek postane del razpisne dokumentacije skladno s podčlenom 9.1.

Podpisano kopijo vsakega Dodatka mora Ponudnik predložiti v svoji Ponudbi kot sestavni del ponudbene dokumentacije.

Če bo Naročnik spremenil ali dopolnil razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, bo glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšal rok za predložitev ponudb, o podaljšanju roka bo obvestil ponudnike preko Portala javnih naročil in spremembo roka objavil na način, kot je bil objavljen razpis.


17

C. PRIPRAVA PONUDBE 12. Jezik Ponudbe

Ponudbe in ostala dokumentacija, ki se nanaša na Ponudbo, mora biti napisana v slovenskem jeziku.

13. Sestavni deli Ponudbe 13.1 Popolna ponudba, ki jo predloži Ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente:

a) za ponudnike, ki nimajo sedeža v R Sloveniji, ki nastopajo samostojno ali kot partnerji v skupini izvajalcev:

1. Dokazilo o vpisu v register poklicev ali trgovski register v skladu s predpisi države, v kateri je registriral dejavnost.

b) za domače in tuje ponudnike (kot posameznike ali kot skupino izvajalcev):

1. Pisno izjavo zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe Ponudnika, s katero potrjuje, da je ponudnik seznanjen s predpisi s področja gradenj v Republiki Sloveniji, da spoštuje veljavne zakone Republike Slovenije na splošno in priznava veljavnost pravnega reda Republike Slovenije.

2. Potrjeno in podpisano Poglavje 1 - Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,

3. Izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 2.1 - Obrazec Pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe;

4. Potrjeno in podpisano Poglavje 2.2 - Izjava o poznavanju in sprejemanju Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999;

5. Potrjeno in podpisano Poglavje 2.3 - Posebni pogoji pogodbe;

6. Izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 3 (Obrazec Ponudbe, Dodatek k Ponudbi, priloge C, C1, D, D1) (za vsakega od ponujenih sklopov);

7. Bančno garancijo za resnost ponudbe (za vsakega od ponujenih sklopov);

8. Potrjeno in podpisano Poglavje 4 (Vzorec garancije za resnost Ponudbe, Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku in Vzorec bančne garancije za zavarovanje izplačila zadržanega zneska);

9. Poglavje 5 Obrazci in IZJAVE za ugotavljanje sposobnosti Ponudnikov v skladu z zahtevami Poglavja 1;

10. Izpolnjeno, potrjeno in podpisano Izjavo o seznanjenosti s Poglavjem 6 - Tehnične zahteve

11. Poglavje 7 Ponudbeni predračun v tiskani in elektronski obliki *.xls (za vsakega od ponujenih sklopov);

Ponudnik je z dvigom razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil prejel Ponudbeni predračun v obliki .pdf in .xls datoteke, ki ponudniku služi kot osnova za pripravo Ponudbenega predračuna v tiskani in elektronski obliki.

Ponudnik mora kot sestavni del ponudbe oddati na vsaki strani podpisan in žigosan Ponudbeni predračun/Popis del brez vpisanih enotnih cen (ponudbeni predračun, podan v .pdf obliki), s čimer potrjuje, da je seznanjen z obsegom del. Ponudbeni predračun/Popis del (.xls datoteka), ki ga je ponudnik prejel ob dvigu dokumentacije na Portalu javnih naročil je dolžan ponudnik izpolniti z enotnimi


18

cenami po posameznih postavkah in, kot Ponudbeni predračun oddati enkrat v tiskani obliki, izdelani s programom MS Excell in enkrat v elektronski obliki (.xls datoteka). Tiskana verzija Ponudbenega predračuna mora biti podpisana na vsaki strani.

V slučaju neskladja bo veljala tiskana oblika, zvezana z vrvico in zapečatena. Enako velja tiskana oblika, zvezana z vrvico in zapečatena tudi v primeru, da elektronske oblike ponudbenega predračuna ni mogoče prebrati.

12. Eno podpisano kopijo vsakega Pojasnila, izdanega v skladu s členom 10 in Dodatka, sprejetega v skladu s členom 11 teh Navodil,

13. V primeru Skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več Izvajalcev kot partnerjev, mora Ponudba vsebovati tudi kopijo sporazuma ali pogodbe med partnerji skupine izvajalcev in kopije ostalih dokumentov v zvezi s takim sporazumom.

Zaželeno je, da so vsi sestavni deli Ponudbene dokumentacije zloženi v vrstnem redu, kot sledi iz podčlena 13.1 teh Navodil ponudnikom, opremljeni s pregradnimi kartoni, zvezani z dovolj dolgo vrvico, ki omogoča listanje dokumentov, in zapečateni.

13.2 Merilo za izbiro Ponudbe

Za izbor najugodnejšega ponudnika za posamezen razpisan sklop bo uporabljeno merilo najnižja ponudbena cena izmed popolnih ponudb za posamezen sklop.

V primeru, da dva ali več ponudnika/ov ponudita/jo enako najnižjo ponudbeno ceno, bo izbrana ponudba, ki je bila prej predana na naslov, kot je naveden v podčlenu 22.1 teh Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

14. Ponudbena cena

14.1 Upošteva se, da se je Izvajalec pred pošiljanjem svoje Ponudbe natančno seznanil z lokacijami in trasami predvidenih vodovodov in pripadajočih objektov in pregledal okolico, da se je predhodno seznanil z vsemi prometnimi potmi, da je spoznal vse bistvene elemente, ki lahko vplivajo na organizacijo gradbišča, da je preizkusil in kontroliral vse obstoječe vire za oskrbo z materialom ter vse ostale okoliščine, ki lahko vplivajo na izvedbo del, da se je seznanil z vsemi predpisi in zakoni glede plačila taks, davkov, povračil - odškodnin za škodo povzročeno v času gradnje in ostalih dajatev v Republiki Sloveniji, da je v celoti proučil dokumentacijo o oddaji del, da je prišel do vseh potrebnih podatkov, ki vplivajo na izvedbo del ter da je na podlagi vsega tega tudi oddal svojo ponudbo.

14.2 Ponudbena cena mora vključevati vse stroške za izvajalčevo opremo (vozila, stroji in

naprave), transport, delavce, vodstvo, materiale, montažo, zavarovanja, dajatve in vse ostale stroške, ki so potrebni za izvedbo Del, skupaj z vsemi splošnimi riziki, odgovornostmi in obveznostmi navedenimi in prikazanimi v Splošnih pogojih pogodbe, Posebnih pogojih in Dodatkih.

14.3 Uspešni ponudnik, ki bo izbran za izvajalca Del, mora izdelati projekt izvedenih del (PID),

projekt za vpis v uradne evidence (PVE), geodetski posnetek novega stanja zemljišča po končani gradnji in kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI) ter Navodila za obratovanje in vzdrževanje za vsa Dela. Navedeno dokumentacijo mora predložiti Naročniku v 4 (štirih) tiskanih izvodih in 1 (enem) izvodu v elektronski obliki vsaj 7 dni pred tehničnim pregledom.


19

14.4 Ponudbena cena mora vsebovati tudi vse stroške projektantskega in geotehničnega nadzora.

Uspešen ponudnik, ki bo izbran za izvajalca je dolžan zagotoviti ustrezen geotehnični nadzor pri gradnji objekta, ki vključuje tudi izdelavo različnih geodetskih meritev in drugih merjenj ter kontrolnih analiz stabilnosti obstoječih in novih objektov ter drugih geotehničnih izračunov glede na morebitno ugotovljeno odstopanje dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih.

Rezultate meritev mora ustrezno predstaviti in interpretirati v poročilih, ki jih je dolžan redno dostavljati v pregled Naročniku ali njegovemu pooblaščencu. Po končanju del je dolžan izdelati končno poročilo o rezultatih geotehničnega opazovanja v času gradnje ter ga priložiti projektu izvedenih del (PID).

14.5 Vse dajatve, takse in drugi izdatki, ki jih mora plačati Izvajalec po Pogodbi, z veljavnostjo

na 14. dan pred iztekom roka za predložitev Ponudb, morajo biti vsebovani v enotnih količinah in cenah kot tudi v skupni ponudbeni ceni za izvedbo Del, ki jo predloži Ponudnik.

Za dela, ki so predmet te pogodbe, velja obrnjeno davčno breme, skladno s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, v nadaljevanju ZDDV-1) tako, da je zavezanec za plačilo DDV naročnik. Davek na dodano vrednost (DDV) pri ponudbeni ceni mora biti izkazan posebej, kot je navedeno v rekapitulacijah Ponudbenega predračuna – Poglavje 7.

14.6 Ponudbene cene po enoti mere so fiksne oziroma nespremenljive.

14.7 Popusti na ponudbeno ceno niso dovoljeni. V kolikor ponudnik želi spremeniti ponudbeno

ceno, mora to storiti na način, kot je naveden v podčlenu 24.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Poglavje 1).

15. Valute ponudbe in plačil 15.1 Ponudbene cene se v celoti prikazujejo izključno v valuti, ki je uradno plačilno sredstvo v

Republiki Sloveniji. 16. Veljavnost Ponudbe 16.1 Ponudbe, brez kakršnihkoli popravkov ponudbenih cen ostanejo v veljavi do vključno dne

06.11.2013. 16.2 Naročnik lahko pred iztekom predvidenega roka za veljavnost Ponudbe pozove

Ponudnike k podaljšanju roka veljavnosti Ponudbe za dodaten čas. Zahteva, oziroma odgovori nanjo, morajo potekati v pisni obliki ali preko telefaksa. Ponudnik v takem slučaju podaljša veljavnost garancije za resnost Ponudbe za čas podaljšanja, vse v skladu s členom 17 teh Navodil ponudnikom. Ponudnik lahko odkloni tako zahtevo.

17. Garancija za resnost Ponudbe 17.1 Ponudnik predloži kot sestavni del Ponudbe Garancijo za resnost Ponudbe v višini

Za Sklop 1: 82.100,00 EUR Za Sklop 2: 140.300,00 EUR Za Sklop 3: 87.400,00 EUR


20

17.2 Garancija za resnost Ponudbe mora biti v obliki bančne garancije ter izdana od

a) banke v državi Naročnika ali

b) tuje banke, preko korespondenčne banke v državi Naročnika,

Oblika garancije naj bo v skladu z vzorcem bančne garancije v Poglavju 4 razpisne dokumentacije.

Garancija za resnost Ponudbe mora biti v veljavi do vključno dne 06.11.2013.

17.3 Garancije za resnost Ponudbe bodo Ponudnikom vrnjene potem, ko izbrani Ponudnik sklene Pogodbo z Naročnikom in predloži zahtevano Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V primeru, ko naročnik ne sprejme odločitve o oddaji naročila, pa bodo garancije za resnost Ponudbe vsem Ponudnikom vrnjene po pravnomočnosti naročnikovega sklepa v predmetnem postopku javnega naročanja.

17.4 Garancija za resnost ponudbe je vnovčljiva:

a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi;

b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju

njegove ponudbe:

- ne vrne podpisane pogodbe Naročniku v roku 8 dni od prejema (podčlen 32.3 Navodil ponudnikom)

ali

- ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v roku, kot je določen v podčlenu 33.1 Navodil ponudnikom).

18. Priprava variantne Ponudbe 18.1 Za navedeno javno naročilo variantne ponudbe niso dopustne. Ponudniki morajo

predložiti svojo Ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo brez kakršnihkoli odstopanj. 19. Sestanek pred oddajo Ponudbe 19.1 Naročnik bo imel sestanek pred oddajo Ponudb. Za pojasnjevanje bistvenih vprašanj, ki

zadevajo razpisno dokumentacijo in postopek oddaje del, se uporabijo navodila v členu 10 teh Navodil ponudnikom.

20. Oblika in podpisovanje Ponudbe 20.1 Ponudnik mora Ponudbo pripraviti en original in tri fotokopije ponudbe na način, kot je to

opisano v podčlenu 13.1 teh Navodil ponudnikom. 20.2 Razpisne dokumentacije Ponudniku ni dovoljeno kakorkoli spreminjati in dopolnjevati.


21

D. ODDAJA PONUDBE 21. Pečatenje in označevanje Ponudb 21.1 Ponudnik bo original in kopije ponudbe zapečatil v ovoju in ga naslovil na Naročnika na

sledeči naslov:

Občina Ljutomer Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer

21.2 Ovoj mora biti opremljen s sledečimi podatki:

PONUDBA

za



NE ODPIRAJ!

Poleg tega mora biti na ovoju naveden pošiljatelj, kar bo omogočilo vračilo neodprte Ponudbe, ki bi skladno s členom 23 teh Navodil ponudnikom bila razglašena za "nepravočasno".

V kolikor ovoj ni zapečaten oziroma ustrezno zaprt in označen, kot je navedeno zgoraj, Naročnik ne bo odgovarjal za založitev ali predčasno odpiranje Ponudbe.

22. Skrajni rok za predložitev Ponudbe 22.1 Ponudba mora biti vložena na naslov OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240

Ljutomer, do 09:00 ure, 10.05.2013. Takšna ponudba se bo štela kot pravočasna. 22.2 Naročnik lahko podaljša skrajni rok za oddajo Ponudb v skladu s členom 11 teh Navodil

ponudnikom. Podaljšanje roka bo naročnik objavil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil.

23. Nepravočasno dostavljene Ponudbe

23.1 Vsaka Ponudba, ki jo prejme Naročnik po izteku roka, določenega za prejem Ponudb, navedenem v členu 22 teh Navodil ponudnikom bo nepravočasna in se z navedbo, da je nepravočasna, neodprta vrne pošiljatelju.


22

24. Spremembe, dopolnitve in umik Ponudbe 24.1 S spremembo ali dopolnitvijo Ponudbe mora ponudnik dopolniti oziroma spremeniti in

nadomestiti že predloženi del Ponudbe z novim.

V kolikor sprememba ponudbe vsebuje tudi spremembo ponudbene cene, mora ponudnik v Spremembi ponudbe predložiti novo Poglavje 3 – Ponudba (razen Dodatka »A« k ponudbi), izpolnjen vzorec Pogodbe (Poglavje 2.1), in ponudbeni predračun (Poglavje 7) v tiskani in elektronski obliki in pripadajoče spremembe podatkov o podizvajalcih. Sprememba ponudbene cene mora biti zajeta v vseh enotnih cenah ponudbenega predračuna.

24.2 Ponudnik sme spremeniti, dopolniti ali umakniti svojo Ponudbo po predložitvi Ponudbe, pod pogojem, da je poslal Naročniku spremembo, dopolnitev ali umik Ponudbe pred skrajnim rokom za predložitev Ponudb.

24.3 Spremembo, dopolnitev ali umik Ponudbe je ponudnik dolžan predložiti v skladu z določili

členov 20 in 21 teh Navodil ponudnikom in dodatno in primerno označeno s »SPREMEMBA«, »DOPOLNITEV« ali "UMIK". V primeru predložitve spremembe in/ali dopolnitve Ponudbe, bo strokovna komisija v postopku javnega odpiranja Ponudb le-te odprla in prebrala pred odprtjem osnovne Ponudbe.

24.4 Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe.


23

E. ODPIRANJE, PREGLED IN OCENJEVANJE PONUDB

25. Javno odpiranje ponudb 25.1 Strokovna komisija za pregled in ocenjevanje ponudb, ki jo bo imenoval Naročnik, bo

odpirala Ponudbe, vključno s spremembami oziroma umiki v skladu s členom 24 teh Navodil ponudnikom v prisotnosti predstavnikov Ponudnika, ki žele biti navzoči, v sejni sobi OBČINE LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer 10.05.2013 ob 11:30 uri. Predstavniki Ponudnikov, ki so navzoči, morajo za aktivno prisostvovanje na javnem odpiranju predložiti komisiji pooblastilo za zastopanje Ponudnika ter se vpisati v seznam, ki potrjuje njihovo prisotnost.

Ponudb in kopij ponudb Naročnik ne bo vračal Ponudnikom. 25.2 Obvestila o umiku in spremembi se bodo odpirala in objavila pred Ponudbo. Ponudbe za

katere je prispelo obvestilo o umiku, v skladu s členom 24 teh Navodil ponudnikom, se ne bodo odpirale, temveč se bodo vrnile Ponudnikom.

25.3 Imena Ponudnikov, ponudbene cene (brez DDV), predložitev oziroma ne predložitev

Garancije za resnost ponudbe in vse ostale podrobnosti, ki jih naročnik smatra za primerne bo Naročnik objavil na odpiranju. Ponudbe (in spremembe oz. dopolnitve predložene v skladu s 24 členom teh Navodil ponudnikom), ki na odpiranju ne bodo odprte ali prebrane se v postopku ocenjevanja ponudb ne bodo upoštevale ne glede na okoliščine.

25.4 Strokovna komisija za pregled in ocenjevanje ponudb, ki jo je imenoval Naročnik, bo o

postopku odpiranja Ponudb vodila zapisnik. Zapisnik bodo podpisali prisotni člani komisije ter prisotni pooblaščeni predstavniki Ponudnikov.

26. Pregled in ocenjevanje Ponudb

Naročnik bo pravočasne ponudbe razvrstil glede na merilo najnižja ponudbena cena in preveril ali je ponudba, ki je glede na merilo prvo uvrščena, popolna. V kolikor bo ugotovil, da je prvo uvrščena ponudba glede na merila nepopolna, bo preveril popolnost naslednje ponudbe v skladu z razvrstitvijo po merilih. V primeru neobičajno nizke ponudbe bo naročnik postopal skladno z določili 49. člena ZJN-2.

27. Zaupnost postopka 27.1 Naročnik bo zagotovil varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo

osebnih podatkov, štejejo za osebne ali ki se glede na določbe zakona, ki ureja tajne podatke štejejo za tajne podatke ali ki se glede na določbe zakona o gospodarskih družbah štejejo kot poslovna skrivnost.

Naročnik bo zagotovil varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne ali ki se glede na določbe zakona, ki ureja tajne podatke štejejo za tajne podatke ali ki se glede na določbe zakona o gospodarskih družbah štejejo kot poslovna skrivnost.

Dele ponudbene dokumentacije, pri katerih gre za podatke, ki imajo značaj poslovne skrivnosti skladno določilom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.) in spremembe), mora ponudnik v ponudbi označiti kot poslovno skrivnost.


24

28. Dopustne dopolnitve Ponudb

28.1 V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba

formalno nepopolna, bo, v kolikor določenega dejstva ne more sam preveriti, dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe. Dopolnitev ponudbe mora izkazovati stanje na dan, ki je določen kot skrajni rok za oddaje ponudbe po tem javnem naročilu Če ponudnik v roku, kot ga bo v zahtevi določil naročnik, ponudbe ustrezno ne bo dopolnil, bo naročnik tako ponudbo izločil.

Ponudnik sam ne sme spreminjati:

- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,

- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,

- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

28.2 Računske napake

Naročnik bo preveril ponudbe glede očitnih računskih napak. Izključno naročnik sme ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ponudnik je dolžan posredovati zahtevano soglasje v roku, določenem v pisnem zahtevku naročnika.

Računske napake bo naročnik popravil na sledeč način:

a) kjer obstaja razlika med zneski, izraženimi s številkami in zneski, izraženimi z

besedami, bodo merodajni zneski, izraženi z besedami; b) kjer obstaja razlika med cenami na enoto in skupnimi zneski, dobljenimi z množenjem

cen na enoto in količinami, bo merodajna cena na enoto, kot je navedena.

28.3 Znesek, naveden v obrazcu Ponudbe, bo Naročnik popravil v skladu z zgoraj navedenim postopkom za popravilo napak s soglasjem Ponudnika in se bo smatral za Ponudnika obvezujoč. V kolikor Ponudnik ne soglaša s korigirano ponudbeno ceno v roku, določenem v pisnem zahtevku naročnika, bo njegova ponudba zavrnjena kot nepravilna.


25

F. ODDAJA DEL

29. Oddaja del Naročnik bo po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku sprejel odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev bo obrazložil in navedel ugotovitve ter razloge zanjo. V kolikor v predmetnem postopku v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (ZJN-2) ne bo mogoče sprejeti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, naročnik lahko izvede nov postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

30. Zavrnitev vseh Ponudb, ustavitev postopka, odstop od izvedbe javnega naročila 30.1 Naročnik lahko v vseh fazah postopka po preteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse

ponudbe. Če bo naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo in svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora naročnik objaviti na način, kot je objavil obvestilo o javnem naročilu. Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

30.2 Naročnik lahko kadarkoli pred potekom roka za odpiranje ponudb ustavi postopek

javnega naročanja. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih ob tem obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja. Navedeno odločitev mora naročnik objaviti na način, kot je objavil obvestilo o javnem naročilu.

30.3 Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi

javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike, ki so predložili ponudbo.

31. Odločitev o oddaji naročila

Naročnik bo posredoval Ponudnikom pisno odločitev o oddaji naročila.

V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev Ponudbe Ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete Ponudbe v razmerju do neizbranega Ponudnika, lahko ta Ponudnik v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika vloži pri Naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitev o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora Naročnik podati obrazložitev. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Ponudnik lahko vloži tudi zahtevek za revizijo v skladu z določili ZPVPJN v povezavi z ZJN-2.


26

V skladu z določilom 14. člena ZPVPJN lahko vloži zahtevek za revizijo vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-2 in ZPVPJN ne določata drugače. Po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila je rok za vložitev revizijskega zahtevka 8 delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila oz. od dneva prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Zahtevek za revizijo mora vsebovati vse obvezne sestavine zahtevka za revizijo, kot so navedene v 15. členu ZPVPJN. Vlagatelj mora plačati z zakonom določeno takso v višini, kot je določena v 71. členu ZPVPJN, na TRR št. 01100-1000358802, sklic na številko 11 16110-7111290-xxxxxx11 (vpisati številko objave) – taksa za postopek revizije javnega naročanja..

Izbrani ponudnik mora v roku osmih dni od prejema poziva naročnika, le temu v postopku javnega naročanja ali pri izvajanju javnega naročila posredovati naslednje podatke, kot so opredeljeni v trinajstem odstavku 71. člena ZJN-2:

– o svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s tihimi družbeniki, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;

– o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.

32. Sklenitev Pogodbe 32.1 Osnova za pripravo pogodbe je Obrazec Pogodbe, kot je predložen v Poglavju 2.1

razpisne dokumentacije. V kolikor bodo za posamezne sklope izbrani različni ponudniki, bo za vsak sklop sklenjena ločena izvajalska pogodba. V kolikor bo kak ponudnik izbran kot najugodnejši na več sklopih, naročnik lahko z njim za te sklope sklene eno pogodbo.

32.2 Po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, bo Naročnik s "Pismom o

sprejemu ponudbe" obvestil uspešnega Ponudnika, da je njegova Ponudba sprejeta. Skupaj s "Pismom o sprejemu ponudbe" bo Naročnik poslal Ponudniku v podpis Pogodbo v vsebini, kot je določena v razpisni dokumentaciji.

32.3 Najkasneje v roku 8 dni po prejemu Pogodbe bo uspešni Ponudnik Pogodbo podpisal in

jo vrnil Naročniku. Če se Ponudnik v tem roku ne odzove na poziv za podpis Pogodbe, se šteje, da je odstopil od ponudbe. Naročnik bo v tem primeru unovčil Garancijo za resnost Ponudbe.

33. Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti 33.1 Uspešni Ponudnik bo v primeru, da je bila naročniku že izdana odločba o dodelitvi

sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C, v roku 15 (petnajst) delovnih dni po sklenitvi pogodbe dostavil Naročniku Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10% pogodbene cene. V primeru, da naročniku ob podpisu pogodbe še ni bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C, bo uspešni Ponudnik predložil Naročniku zahtevano garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10% pogodbene cene najkasneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh po prejemu obvestila naročnika, da mu je bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C. Uporabi se oblika Garancije, ki je navedena v Poglavju 4 ponudbene dokumentacije.


27

Kadar je kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, se mora skupina izvajalcev v sporazumu o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila dogovoriti in določiti enega od partnerjev v skupini izvajalcev, ki bo naročnik garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

33.2 Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo mora dati uspešen Ponudnik, bo

izdana bodisi

a) od banke v državi Naročnika,

b) od tuje banke, preko korespondenčne banke v državi Naročnika.

33.3 V kolikor uspešni Ponudnik ne izpolni obvez po členih 32 ali 33 teh Navodil ponudnikom,

je to zadosten razlog za unovčenje Garancije za resnost Ponudbe.

34. Dodatne gradnje ali storitve 34.1 Naročnik si pridržuje pravico, da naročilo za morebitne dodatne gradnje ali storitve, ki

predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v predmetnem naročilu, odda izvajalcu osnovnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in z izvajalcem sklene aneks k osnovni pogodbi.

35. Za to publikacijo je odgovoren izključno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli

morebitno uporabo v njej navedenih informacij.

OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Izjavljamo, da smo seznanjeni z vsemi določili teh Navodil Ponudnikom, da smo jih razumeli ter soglašamo, da so sestavni del Pogodbe. Datum: Žig: Podpis:


28

POGLAVJE 2

POGODBA

za




29

VSEBINA

Poglavje 2.1 Obrazec Pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe;


Poglavje 2.3 Posebni pogoji pogodbe;


30

Poglavje 2.1 Obrazec Pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe

za




31

P O G O D B A

Občina Ljutomer, št. .............................

Izvajalec, št. .........................................

ki jo skleneta: NAROČNIK: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, ki jo zastopa županja

mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Matična številka: 5874092000 Identifikacijska št. za DDV: SI60214406 Transakcijski račun številka: SI56 01263-0100013693

in IZVAJALEC: ..........................................................................................................................

ki ga zastopa ....................................................................................................

Matična številka ....................................................................... Identifikacijska št. za DDV ....................................................................... Številka transakcijskega računa, na katerega bo Naročnik plačeval izvršena dela ………………….……………………..……........ pri ...................................

IZVAJALEC (izpolni Ponudnik, ki je tuja pravna oseba): ................................................................

Sedež (v državi Ponudnika) .............................................................................

ki ga zastopa ....................................................................................................

Matična številka (v državi Ponudnika) ............................................................. Davčna številka (v državi Ponudnika) .............................................................

Številka transakcijskega računa, na katerega bo Naročnik plačeval izvršena dela ………………….………………………….…...... pri ...................................

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Pogodbeni stranki ugotavljata:

- da je Naročnik Občina Ljutomer dne …………………...…... objavil na portalu št. ……………………………..……….… in na Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti pod št. …………. dne …………., javni razpis za izbiro izvajalca po odprtem postopku v skladu z določilom 25. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/2013-UPB5, v nadaljevanju ZJN-2) za Gradnjo primarnih in sekundarnih cevovodov – Sistem C, na podlagi katerega je bil kot najugodnejši Ponudnik izbran zgoraj navedeni Izvajalec;

- da za dela, ki so predmet te pogodbe, velja obrnjeno davčno breme, skladno s 76.a členom ZDDV-1 tako, da je zavezanec za plačilo DDV naročnik.


32

II. PREDMET POGODBE

2. člen S to Pogodbo Naročnik oddaja, Izvajalec pa prevzema v izvedbo dela:



Sklop 1: Občina Apače in/ali Sklop 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij in/ali Sklop 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje. Natančen obseg Del je razviden iz Poglavja 7 – Ponudbeni predračun (Popis del) razpisne dokumentacije in Poglavja 6 – Tehnične zahteve. III. POGODBENA VREDNOST DEL

3. člen Pogodbena vrednost Del iz 2. člena te Pogodbe, je določena na osnovi Ponudbe Izvajalca št. ........................................................, z dne ................................,v potrjeni in sprejeti predračunski vrednosti (brez DDV) s strani Naročnika, ki znaša: Za Sklop 1 : Občina Apače: Pogodbena vrednost del brez DDV znaša ……………………………………………… EUR z besedo: …………………………………………………………………………………….. EUR Vrednost DDV, ki ga skladno z ZDDV-1 plača naročnik znaša ………………………………………………. EUR Skupna vrednost z DDV znaša ……………………………………………………. EUR Za Sklop 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij: Pogodbena vrednost del brez DDV znaša ……………………………………………… EUR z besedo: …………………………………………………………………………………….. EUR Vrednost DDV, ki ga skladno z ZDDV-1 plača naročnik znaša ………………………………………………. EUR Skupna vrednost z DDV znaša ……………………………………………………. EUR Za Sklop 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje: Pogodbena vrednost del brez DDV znaša ……………………………………………… EUR z besedo: …………………………………………………………………………………….. EUR Vrednost DDV, ki ga skladno z ZDDV-1 plača naročnik znaša ………………………………………………. EUR


33

Skupna vrednost z DDV znaša ……………………………………………………. EUR. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev - Oskrba s pitno vodo. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev - Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Ponudba Izvajalca in vse priloge, ki sestavljajo Ponudbo, so sestavni del te Pogodbe, vključno s soglasji podizvajalcev. IV. NAČIN OBRAČUNAVANJA OPRAVLJENIH DEL

4. člen

Opravljena dela gradnjo primarnih in sekundarnih cevovodov – Sistem C: Sklop 1 : Občina Apače in/ali Sklop 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij in/ali Sklop 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje, bo Izvajalec obračunal po načelu dejansko izvršenih količinah, evidentiranih in potrjenih v knjigi obračunskih izmer.

Za vsa morebitna, s strani Naročnika naročena dodatna Dela, ki so vpisana v gradbeni dnevnik in potrjena od Inženirja, bosta pogodbenika pred izčrpanjem sredstev po tej Pogodbi oziroma po zahtevi Naročnika sklenila Aneks k tej Pogodbi, pri čemer bosta ceno za to Delo določila na podlagi pogodbeno določenih kalkulativnih osnov. Aneks k pogodbi se sklene po predhodni potrditvi zahtevka izvajalca.

Obračunavanje del, bo izvajalec izvršil z izstavitvijo začasnih mesečnih situacij. Osnutek končne situacije bo izstavljen v skladu s podčlenom 14.11 Splošnih pogojev pogodbe.

V primeru, da je bila kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, bodo mesečne in končna situacija podpisane s strani partnerja, ki je naročnik garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

V skladu s Sporazumom o predložitvi skupne ponudbe št………….. z dne ……… bo garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predložil vodilni partner. V. NAČIN PLAČEVANJA

5. člen

Izvršena dela bo naročnik izvajalcu in podizvajalcem plačeval na podlagi začasnih mesečnih situacij.

Kadar je kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, bodo plačila izvedena na transakcijski račun partnerja, ki je naročnik garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Izvajalec je obvezan dostaviti situacijo v roku 10-ih dni po obračunskem obdobju (konec meseca) to je do 10. v mesecu za pretekli mesec.


34

Naročnik je dolžan potrditi situacijo v roku 15 dni od prejema, nesporni del situacije pa je dolžan plačati v roku 30 dni od prejema.

Naročnik bo v skladu s podčlenom 14.3 (c) Splošnih pogojev pogodbe in v skladu z Dodatkom »A« k Ponudbi zadržal zadržani znesek 10 odstotkov od vsake situacije brez DDV.

Plačilo zadržanega zneska bo izvedeno v skladu s Podčlenom 14.9 Splošnih pogojev pogodbe.

V primeru, da naročnik pride v zamudo z obveznostjo plačila potrjene situacije, imajo izvajalec in podizvajalci pravico do obračuna in plačila zakonsko določenih zamudnih obresti za čas od datuma zapadlosti situacije v plačilo do datuma plačila.

6. člen

V primeru, ko izvajalec (oz. skupina izvajalcev v primeru skupne izvedbe) dela izvaja s podizvajalci, (le-ta) pooblašča naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem, ki v razmerju do izvajalca ne izpolnjujejo kriterijev za povezano družbo po zakonu o gospodarskih družbah.

Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z 71. členom ZJN-2 obvezna.

Naročnik je dolžan namesto glavnega izvajalca poravnati podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca, za kar izvajalec predloži pisno soglasje podizvajalca, ki je sestavni del te pogodbe.

V tem primeru mora izvajalec računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije teh podizvajalcev in izjavo, da so priložene obračunske situacije vseh v tistem mesecu aktivnih podizvajalcev in da drugih ni. Izjava mora biti podpisana s strani izvajalca in vseh v tistem mesecu aktivnih podizvajalcev.

V nobenem trenutku direktna plačila podizvajalcem ne smejo preseči vrednosti predvidenih plačil izvajalcu v določenem obdobju (vmesni roki). Naročnik bo zavrnil plačilo izvajalcu in podizvajalcu, če bo vrednost izstavljene situacije presegla vrednost, ki jo lahko izvajalec obračuna v določenem (vmesnem) obdobju v skladu z določili te pogodbe. Naročnik bo izvedel plačilo šele potem, ko bo izvajalec izstavil situacijo in potrdil račun podizvajalca, skladno z določili te pogodbe. Izvajalec v primeru, ko izstavi situacijo in/ali potrdi račun podizvajalca v nasprotju z določili te pogodbe in zaradi tega plačila ne bodo izvedena pravočasno, ni opravičen do izplačila zamudnih obresti.

Pogodbeni stranki soglašata, da se izvajalec odpoveduje prenosu svojih terjatev na tretjo osebo. VI. PODIZVAJALCI

7. člen

Poleg Izvajalca sodelujejo pri izvedbi del naslednji podizvajalci:

(Navedeni podatki bodo vneseni v pogodbo na podlagi prilog »podatki o podizvajalcu«, priloženih v Poglavju 5)

Naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka, TRR, na katerega bo naročnik podizvajalcu plačeval izvršena dela.


35

OPIS DEL KI JIH BO IZVEDEL PODIZVAJALEC: (Firma / ime) Vrsta del/predmet dobave: količina: kraj izvedbe del: predviden termin izvajanja: vrednost del v EUR na dan oddaje ponudbe (brez DDV): Izvajalec ne sme brez predhodnega soglasja naročnika spreminjati podizvajalcev ali sodelovati z drugimi podizvajalci, ki niso navedeni v pogodbi.

Za vse podizvajalce, ki jih izvajalec ni navedel v ponudbi, mora preden jih angažira za določeno delo, pridobiti pisno soglasje naročnika.

V tem primeru mora naročniku posredovati predlog za vključitev podizvajalca v izvajanje del, v katerem mora navesti razlog, zaradi katerega je prišlo do potrebe po vključitvi podizvajalca v izvajanje del in ga vsebinsko utemeljiti.

Naročnik bo (ob predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev) preveril primernost in zmogljivost podizvajalca in odločil ali bo novo naznanjenega podizvajalca odobril. Na novo naznanjeni podizvajalec mora izpolnjevati enake pogoje, kot so bili zahtevani za podizvajalce v okviru predmetnega javnega naročila. Predlogu mora biti predložena vsa dokumentacija, ki bo izkazovala izpolnjevanje prej navedenih pogojev.

Naročnik brez utemeljenega razloga ne sme zavrniti predloga izvajalca o vključitvi novega podizvajalca.

Inženir je dolžan v najkrajšem času preučiti, ali so podani zgoraj navedeni pogoji in vlogo skupaj s svojimi ugotovitvami poslati pristojni službi naročnika. Le-ta vlogo s predlogom ponovno preuči in v primeru izpolnjevanja naštetih pogojev izda soglasje k predlogu izvajalca.

Morebitna izdaja soglasja k predlogu, izvajalca ne odvezuje njegovih odgovornosti prevzetih s to pogodbo in še naprej sam in v celoti odgovarja za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbenih del. V tem primeru bo sklenjen aneks k tej pogodbi. Če izvajalec brez soglasja naročnika zamenja podizvajalca ali posreduje delež naročila podizvajalcem, ki niso navedeni v ponudbi oziroma pogodbi, lahko naročnik odstopi od pogodbe. VII. OBVEZNOSTI NAROČNIKA

8. člen

Naročnik je dolžan pred pričetkom izvajanja Del izročiti Izvajalcu:

gradbeno dovoljenje,

dva izvoda Načrtov, po katerih se bodo Dela izvajala,

zemljišče ali del zemljišča, potrebnega za izvedbo Del, ki so predmet te Pogodbe,

izpolniti druge pogoje, ki so v skladu z določili te Pogodbe in njenih sestavnih delov, ki se nanašajo na pričetek Del.

Uvedba Izvajalca v delo se izvede v roku 7 (sedmih) dni od Naročnikovega poziva Izvajalcu, da naj Izvajalec pristopi k uvedbi v delo, o čemer se sestavi poseben zapisnik o uvedbi v delo in opravi vpis v gradbeni dnevnik. Izvajalec se mora takšnemu pozivu Naročnika nemudoma odzvati, najkasneje pa v roku navedenem zgoraj. V primeru, da izvajalec ne pristopi k uvedbi v


36

delo ali ne podpiše zapisnika o uvedbi v delo, kljub temu, da je naročnik zagotovil izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka, lahko naročnik postopa v skladu s podčlenom 8.1 Splošnih pogojev pogodbe in enostransko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za pričetek del, izvajalec pa kljub temu ni pristopil k izvedbi del. Ko izvajalec prejme obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo v delo, kar je naročnik enostransko ugotovil, se šteje, da je izvajalec uveden v delo. Naročnik pošlje izvajalcu obvestilo o enostranski ugotovitvi priporočeno po pošti.

Če izvajalec po uvedbi v delo, ne bo pričel z izvajanjem del, najkasneje v 5 dneh po uvedbi v delo, in del ne bo izvajal skladno s terminskim planom, lahko naročnik odstopi od pogodbe.

VIII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA

9. člen

V zvezi z izvajanjem Del s to Pogodbo se Izvajalec obvezuje:

izvršiti dela kvalitetno, v skladu s poglavjem 6 – Tehnične zahteve;

Izročiti Naročniku vsa dokazila o vgrajenih materialih in konstrukcijah in evidenčne liste, določene s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;

voditi gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer ažurno za ves čas izvajanja Del v skladu s Posebnimi pogoji Pogodbe in navodilih Inženirja;

v primeru, da je bila naročniku ob podpisu pogodbe že izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C, v roku 15 (petnajst) delovnih dni po sklenitvi pogodbe dostaviti Naročniku Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10% pogodbene vrednosti. V primeru, da naročniku ob podpisu pogodbe še ni bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C, je izvajalec dolžan predložiti Naročniku garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10% pogodbene vrednosti najkasneje v roku 15 (petnajstih) delovnih dneh po prejemu obvestila naročnika, da mu je bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C; garancija za dobro izvedbo del mora biti v zahtevanem znesku veljavna še najmanj 90 dni po izteku roka za dokončanje del;

imeti sklenjene pogodbe s podizvajalci v primeru, ko izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci skladno z 9. odstavkom 71. člena ZJN-2;

kadar je kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, mora izbrana skupina izvajalcev naročniku predložiti najkasneje v 15 delovnih dneh po sklenitvi pogodbe zavezujoč pravni akt o skupni izvedbi naročila kot je določeno v tč. 5.2 (d) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe;

vsaj 7 dni pred pričetkom del na gradbišču predložiti naročniku dokazilo, da je sklenil zavarovanje v skladu z zahtevo iz podčlena 18.3 Splošnih pogojev pogodbe in podčlena 18. 3 Posebnih pogojev pogodbe. V skladu s podčlenom 18.1 Splošnih pogojev pogodbe mora izvajalec zagotavljati, da se zavarovanje vzdržuje ves čas izvajanja del in ne napravi nobenih stvarnih sprememb v pogojih zavarovanja brez predhodne odobritve naročnika;

v primeru, da bo na Gradbišču več Izvajalcev, skleniti s temi Izvajalci pisni dogovor o izvajanju Del, terminskem usklajevanju del, izvajanju varnostnih ukrepov na Gradbišču, izvajanju ukrepov za varovanje lastnine Naročnika in drugih Izvajalcev ter vzdrževanja prehodnih poti v območju Gradbišča in dostopov do Gradbišča;

izvršiti Dela po Načrtih;

izdelati Načrte izvedenih Del (PID), projekta za vpis v uradne evidence (PVE) in geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji in navodila za obratovanje in vzdrževanje ter jih izročiti Naročniku vsaj 14 dni pred tehničnim pregledom;


37

da bo izdelal in dostavil Naročniku Tehnološke elaborate za izvajanje Del po tej Pogodbi v roku 28 dni po sklenitvi Pogodbe; terminski in finančni plani (za dela v okviru Ključa v roke se zahteva razdelitev po vrsti del) morajo biti izdelani v računalniškem orodju MS Project;

14 dni pred tehničnim pregledom dostaviti Naročniku Dokazila o zanesljivosti objektov;

da bo dela opravljal z odgovornim vodjo del, ki ga je navedel v ponudbi;

da bo spremembo odgovornega vodje del izvedel samo s predhodnim pisnim soglasjem naročnika.

10. člen

Če Naročnik ali Inženir ugotovita, da že izvedena dela ali dela v izvajanju, odstopajo od projektne dokumentacije, na podlagi katere se pogodbena dela izvajajo, ali takšna dela niso v skladu s predpisi in standardi ali so brez ustreznega atesta, sta upravičena dela nemudoma ustaviti in od Izvajalca zahtevati, da Izvajalec na lastne stroške takoj odstrani neustrezne materiale in popravi slabo izvedena dela oziroma da jih nadomesti z ustreznimi ter da Izvajalec hkrati poravna tudi vse zaradi tega nastale stroške, ki bi jih imel Naročnik. Če Izvajalec ne bi izvršil Naročnikovega naloga v roku, ki mu ga postavi Naročnik, lahko Naročnik na stroške Izvajalca sam izvede takšen nalog oziroma za ta namen zaposli druge osebe ali izvajalce, Naročnik pa bo imel v takšnem primeru tudi vse pravice, ki jih ima sicer po tej pogodbi v primeru Naročnikovega odstopa od pogodbe oziroma razdrtja te pogodbe, vključno s tem, da bo imel pravico unovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Pravico do unovčenja bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo imel Naročnik tudi v vseh primerih iz podčlena 15.2 Splošnih pogojev pogodbe in 15.2 Posebnih pogojev pogodbe. IX. ROKI ZA DOKONČANJE DEL

11. člen Izvajalec se obvezuje z izvajanjem Del pričeti takoj, ko bodo izpolnjena določila podčlena 8.1 Posebnih pogojev pogodbe in po izpolnitvi obveznosti Naročnika iz 8. člena te Pogodbe ter jih dokončati v naslednjih rokih:

Sklop 1: Občina Apače………………………16 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 1

Sklop 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij …………………………………………………..18 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 2

Sklop 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje …………………………………………………..16 mesecev po uvedbi v delo za Sklop 3

oziroma v skladu s podčlenom 8.4 Splošnih in Posebnih pogojev Pogodbe. X. POGODBENA KAZEN

12. člen

Če izvajalec po svoji krivdi ne izvrši pogodbenih del v pogodbeno določenih rokih iz 11. člena te pogodbe, je dolžan plačati naročniku pogodbeno kazen v višini 2‰ (dva promila) od pogodbene vrednosti del za vsak zamujeni koledarski dan.


38

Skupni znesek pogodbene kazni zaradi zamud ne more presegati 10% (deset odstotkov) pogodbene vrednosti del.

Pogodbena vrednost del, v smislu predhodnega odstavka, se ugotavlja na podlagi Končne situacije. Pogodbena kazen se obračuna najkasneje s Končno situacijo.

Pogodbeno kazen se izvajalec zaveže plačati naročniku tudi v primeru neizpolnitve pogodbe in sicer v višini 10% pogodbene vrednosti del.

13. člen

Naročnik in izvajalec soglašata, da pravica zaračunati pogodbeno kazen ni pogojena z nastankom škode naročniku. V primeru nastanka škode, ki jo naročnik utrpi zaradi neizpolnitve, nepravilne izpolnitve ali zamude s strani izvajalca, in bi nastala škoda presegla znesek pogodbene kazni, lahko naročnik zahteva poleg pogodbene kazni tudi poplačilo razlike do celotne odškodnine za vso nastalo škodo, ki jo je utrpel zaradi izvajalčeve zamude nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti Izvajalca. Izvajalec mora, če ga naročnik k temu pozove, skupaj z naročnikom sodelovati kot stranka v eventualnih sporih, nastalih zaradi zamude, nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve Izvajalca.

XI. PREVZEM DEL

14. člen

Pred prevzemom del in izdajo Potrdila o prevzemu del, bo naročnik pregledal izvršena dela v skladu z določili Splošnih pogojev pogodbe in Tehničnih zahtev. XII. GARANCIJSKI ROK

15. člen

Izvajalec je odgovoren naročniku za morebitne napake in pomanjkljivosti v izdelavi del in naprav, ki so predmet te pogodbe, v času trajanja garancijskega roka, ki znaša 1 leto za vsa razpisana dela. Garancijski rok se lahko podaljša v skladu z določili podčlena 11.3 Splošnih pogojev pogodbe in Posebnih pogojev pogodbe.

Garancijski rok začne teči z dnem izdaje Potrdila o prevzemu.

16. člen

V roku najkasneje 60 dni po izdaji "Potrdila o prevzemu Del", bo Izvajalec predložil Naročniku Garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v višini 5% vrednosti pogodbenih del. Garancija za odpravo napak v garancijskem roku mora biti veljavna še najmanj 90 dni po izdaji potrdila o izvedbi. Vse dotlej, dokler taka Garancija ne bo izdana, bo naročnik zadržal veljavno Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor izvajalec v roku, kot je naveden v prejšnjem odstavku, ne bo dostavil Garancije za odpravo napak v garancijskem roku, lahko naročnik unovči, iz Garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, varščino v višini, ki je določena za Garancijo za odpravo napak v garancijskem roku.


39

17. člen

Naročnik in izvajalec bosta pred iztekom garancijske dobe opravila pregled in ugotovila stanje izvedenih del.

Izvajalec se obvezuje v primeru naročnikovega poziva o ugotovitvi pomanjkljivosti v času garancijske dobe nemudoma oz. najkasneje v roku treh delovnih dni odzvati in opraviti ogled na terenu. Izvajalec je dolžan na podlagi ogleda v roku 5 dni od poziva podati pisno mnenje o ugotovljeni napaki. Izvajalec bo k odpravi napak v garancijski dobi pristopil najkasneje v roku 8 (osmih) dni od poziva Naročnika in jih odpravil v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku 15 (petnajst) dni od poziva Naročnika, razen če bi izvajalec in naročnik sporazumno določila drug, daljši rok ali če bi Naročnik Izvajalcu določil drug, primeren rok. Naročnik ima pravico, da v primeru, ko izvajalec v zgoraj navedenem roku ne bi pristopil k odpravi napak ali v zgoraj navedenem roku ne bi odpravil napak, za odpravo takšnih napak nemudoma angažirati drugega izvajalca ter za poplačilo stroškov odprave napak in vseh drugih s tem povezanih stroškov unovčiti bančno garancijo.

XIII. GRADBENO VODSTVO IN ZASTOPNIK NAROČNIKA

18. člen

Naročnik bo v skladu s Splošnimi pogoji Pogodbe imenoval za Inženirja: ……………………………………………..: Skrbniki pogodbe s strani naročnika je Janez Rožmarin S strani Izvajalca je določen za zastopnika: ….…………………………........…………………… Odgovorni vodja del za Sklop 1 je ……………………………………………………………………… Odgovorni vodja del za Sklop 2 je ……………………………………………………………………… Odgovorni vodja del za Sklop 3 je ………………………………………………………………………

19. člen

Spremembo odgovornega vodje del iz predhodnega člena lahko izvajalec izvede s predhodnim pisnim soglasjem naročnika. Na novo predlagani odgovorni vodja del mora izpolnjevati enake pogoje, kot so bili zahtevani za odgovornega vodjo del v okviru predmetnega javnega naročila. Predlogu mora biti predložena vsa dokumentacija, ki bo izkazovala izpolnjevanje prej navedenih pogojev.

O predlogu za zamenjavo odgovornega vodje del bo naročnik odločil v roku 14 dni od dneva prejema predloga. Naročnik ne sme brez utemeljenega razloga zavrniti predloga izvajalca po zamenjavi odgovornega vodje del tekom izvedbe pogodbe.

V primeru utemeljenih razlogov lahko zamenjavo posameznega odgovornega vodje del zahteva tudi naročnik.

V primeru spremembe odgovornega vodje del bosta naročnik in izvajalec sklenila aneks k tej pogodbi.

Če izvajalec brez soglasja zamenja odgovornega vodjo del, ki je naveden v ponudbi oziroma v pogodbi, naročnik lahko odstopi od pogodbe.


40

XIV. VSEBINA POGODBENE DOKUMENTACIJE

20. člen

Pogodbeni stranki sta soglasni, da so poleg Ponudbe Izvajalca, navedene v 3. členu, sestavni del te Pogodbe še naslednji dokumenti: Pogodba, Ponudba in Dodatek A k Ponudbi, Posebni pogoji Pogodbe, Splošni Pogoji Pogodbe, Splošni tehnični pogoji za izvedbo del, Ponudbeni predračun z izmerami, Načrti, Terminski in finančni plani, Zavezujoč pravni akt o skupni izvedbi naročila, kadar je kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, Soglasja podizvajalcev in Drugi dokumenti, ki predstavljajo del Pogodbe.

XV. PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA

21. člen Pogodbeni stranki se zavezujeta, da: - ne bosta kršili dolžnostnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali

zasebnem sektorju, ki ga določajo s strani države sprejeti zakonski in podzakonski predpisi ter zapisani kodeksi ravnanja v poklicnih ali poslovnih združenjih;

- ne bosta dali oziroma obljubili kakršnegakoli darila ali plačila v denarju, ali v kakem drugem dragocenem predmetu, posredno ali neposredno kateremu funkcionarju, uslužbencu ali drugemu zaposlenemu pri naročniku ali drugem državnem organu (službi, oddelku, agenciji) oziroma katerikoli politični stranki ali kandidatu politične stranke z namenom podkupovanja, da bi tako napeljeval takega funkcionarja, uslužbenca ali drugega zaposlenega, stranko ali kandidata k zlorabi svojega položaja ali k vplivanju na zakon ali odločitev naročnika ali drugega pristojnega organa, tako da bi s tem pridobila, obdržala ali usmerila posle k naročnikovemu sopogodbeniku ali njegovemu izpolnitvenemu pomočniku, zastopniku, distributerju ali drugi povezani pravni ali fizični osebi;

- ne bosta omejevali oziroma vplivali na poslovanje izvajalca ali naročnika pri poslovanju po predpisih o javnem naročanju;

- ne bosta sklenili pogodbe, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku.

V primeru kršitve ali poskusa kršitve te klavzule je že veljavno sklenjena pogodba nična. Pogodba, ki je veljavno sklenjena pod odložilnim ali razveznim pogojem, ki v primeru ugotovitve kršitve ali poskusa kršitve protikorupcijske klavzule še ni nastopil, se šteje, da ni bila sklenjena. Na ničnost pogodbe se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba in se ugotavlja pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem v Republiki Sloveniji. XIV. KONČNE DOLOČBE

22. člen

Pogodba je veljavna z odložnim pogojem, ki je izpolnjen: - z izdajo odločbe o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno Pomurja - Sistem C in - s predložitvijo Garancije za dobro izvedbo Pogodbenih obveznosti.


41

Garancijo mora Izvajalec predložiti Naročniku najkasneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh od sklenitve pogodbe v primeru, da je bila naročniku že izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C oziroma najkasneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh po prejemu obvestila naročnika, da mu je bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno Pomurja - Sistem C.

V primeru, da naročniku ne bo izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno Pomurja - Sistem C v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe, se šteje, da pogodba ni veljavna.

Če izvajalec ob izpolnjenem pogoju iz prve alinee prvega odstavka ne bo predložil Garancije za dobro izvedbo Pogodbenih obveznosti v roku, kot je določen v drugem odstavku tega člena, se šteje, da pogodba ni veljavna in bo Naročnik unovčil Garancijo za resnost ponudbe.

Pravice in obveznosti iz Pogodbe začnejo učinkovati z dnem veljavnosti pogodbe.

23. člen

Pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

24. člen

Morebitne spore, ki bi nastali v zvezi z izvajanjem te pogodbe, bosta pogodbeni stranki najprej skušali rešiti sporazumno. Če spornega vprašanja ne bo možno rešiti na način iz predhodnega odstavka, prav tako pa spornega vprašanja ne bi mogli rešiti v skladu s posebnimi pogoji (arbitraža), je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Murski Soboti.

25. člen

Ta Pogodba je sestavljena v 9 enakih izvodih. Vsaka od pogodbenih strank prejme po tri izvode Pogodbe, tri izvode pogodbe pa prejme Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Podpisano dne: Podpisano dne:

I Z V A J A L E C: N A R O Č N I K: .………..………. Občina Ljutomer

.………..………. Županja

mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.


42

(vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe)

Partner v skupni ponudbi: ..................................................... ..................................................... .....................................................

POOBLASTILO VODILNEMU PARTNERJU ZA SKLENITEV POGODBE

Zakoniti zastopnik partnerja v skupni ponudbi ……………………………………………………………………………… (firma/ime in sedež partnerja) …………………………………………………………………………………. (ime in priimek zakonitega zastopnika) pooblaščam zakonitega zastopnika vodilnega partnerja ……………..…………………………………………………………… (firma/ime in sedež vodilnega partnerja), ki je s Sporazumom o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila z dne …………………….. imenovan za vodilnega partnerja v skupni ponudbi JV ………………………………………………………………………………………………….., da v našem imenu in za naš račun podpiše in sklene pogodbo za Naslov projekta: »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C«


V ________________, dne_______ (žig) PARTNER (podpis) _____________ Opomba: Pooblastilo je potrebno ponudbi predložiti le v primeru skupne ponudbe skupine

izvajalcev in sicer za vsakega od partnerjev.


43


za



Ljutomer, april 2013


44

SPLOŠNI POGOJI POGODBE – I. del IZJAVA Ponudba in izvajanje del morajo biti v skladu z določili Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999, ki jih je mogoče nabaviti na naslednjem naslovu: FIDIC P.O. Box 86 CH – 1000 Lausanne 12, Switzerland Telefon: +41 21653 5003 Fax: +41 21 653 5432 e-mail [email protected] http://www.fidic.org Slovensko verzijo je mogoče nabaviti na naslovu: Gospodarska zbornica Slovenije ZISPS – Združenje inženirsko svetovalnih podjetij Dimičeva ul. 13 1000 Ljubljana Telephone: +386 01 589 80 00 Fax: +386 01 589 81 00 http://www.gzs.si Ti Splošni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, so podvrženi spremembam in dodatkom prikazanim v Poglavju 3, Posebnih pogojev pogodbe. Šteje se, da je ponudnik seznanjen s to verzijo Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999, in tudi razpolaga z njo. Naročnik pa lahko od ponudnika zahteva predložitev izvoda teh Splošnih pogojev, pravnomočno podpisanega od osebe, ki je tudi pooblaščena za podpis ponudbe. Datum: Žig: Podpis Ponudnika:


45

Poglavje 2.3 Posebni pogoji pogodbe – II. del

za





46

Pogoji Pogodbe vsebujejo Splošne pogoje, s katerimi tvorijo Pogoje Pogodb za gradnje Prva izdaja 1999 izdane od Federation Internationale des Ingenieurs-Conseils (FIDIC) in v nadaljevanju navedene Posebne pogoje, ki zajemajo dopolnitve in spremembe Splošnih pogojev. Splošni pogodbeni pogoji in posebni pogodbeni pogoji določajo pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank, to je naročnika in izvajalca. V primeru neskladnosti med splošnimi in posebnimi pogoji pogodbe, veljajo določila posebnih pogojev pogodbe. Določila iz podčlenov, ki niso spremenjeni ali dopolnjeni z določili Posebnih pogojev Pogodbe, veljajo v obliki v kakršni so podana v splošnih pogodbenih pogojih.

POSEBNI POGOJI

Člen 1 - Splošne določbe Spremeni se:

1.1.1 Pogodba Podčlenu 1.1.1.3 se doda:

»Pismo o sprejemu ponudbe« pomeni obvestilo o pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila.

Podčlenu 1.1.1.4 se doda:

Ponudbeno pismo pomeni tudi obrazec ponudbe in obratno. 1.1.2 Stranke in osebe 1.1.2.2 »Naročnik« je OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. 1.1.2.11 »Joint Venture« pomeni: konzorcij podjetij, ki so se dogovorila za izvedbo Del po

Pogodbi na osnovi medsebojnega sporazuma. 1.1.2.12 »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s

katerim je naročnik po ZJN-2 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

1.1.3 Datumi, preskusi, roki in dokončanje 1.1.3.7 »Rok za reklamacijo napak« pomeni: čas za ugotovitev napak na Delih od datuma

izdaje Potrdila o prevzemu del do končnega datuma, ki je naveden v Dodatku k ponudbi, po katerem se zadržani znesek vrne izvajalcu.

1.1.3.10 »Uvedba v delo« je dokument, potreben za začetek del in določa datum začetka del.


47

1.1.3.11 Za »dokument o končni poravnavi« (podčlen 14.12) se smatra »zapisnik o končnem

obračunu – kolavdacijski zapisnik« 1.1.4 Denar in plačila

1.1.4.6 Briše se člen

1.1.4.7 »Potrdilo o vmesnem plačilu« pomeni potrdilo o plačilu, ki se izda v skladu s členom

14 (Pogodbena cena in plačilo) in ki ni Potrdilo o končnem plačilu.

Potrdilo o vmesnem plačilu se vodi na podlagi podatkov iz "Knjige obračunskih izmer", ki je dokument, ki se nanaša na ugotavljanje količin izvedenih Del, ter se vodi v skladu z določili "Pravilnika o gradbiščih" (Ur. l. RS, št. 55/08).

1.1.4.12 »Cena po enoti mere« pomeni: ceno po enoti količine, ki je navedena v ponudbenem

predračunu.

1.1.6 Druge definicije 1.1.6.2 »Domača država« pomeni Republiko Slovenijo. 1.1.6.5 »Pravo« pomeni vso nacionalno (ali državno) zakonodajo, uredbe, statute in druge

zakone ter vse predpise in podzakonske akte katerekoli zakonito postavljene oblasti Republike Slovenije.

1.1.6.10 »Gradbeni dnevnik« je dokument, ki se vodi ves čas izvajanja Del na gradbišču v

skladu z določili "Pravilnika o gradbiščih" (Ur. l. RS, št. 55/08). 1.1.6.11 »Knjiga obračunskih izmer« je dokument, ki se vodi ves čas izvajanja del na gradbišču

v skladu z določili Pravilnika o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09). Podčlen 1.3 – Sporočanje Doda se zadnji odstavek:

Naziv in naslov Naročnika je:

OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Republika Slovenija Županja: mag Olga Karba Telefon št.: 02 / 584 90 44 Telefax št.: 02 / 581 16 10

Podčlen 1.4 – Pravo in jezik

Podčlen se spremeni in se glasi:

(a) V veljavi je zakonodaja Republike Slovenije.

(b) Pogodba se podreja pravu Republike Slovenije.


48

(c) Za vse izvajalce bo za tolmačenje merodajen slovenski jezik. Podčlen 1.5 – Prioriteta dokumentov

Podčlen 1.5 se zbriše in nadomesti z novim zaporedjem dokumentov, kot sledi:

1. Pogodba 2. Ponudba in Dodatek A k Ponudbi 3. Posebni pogoji Pogodbe 4. Splošni Pogoji Pogodbe 5. Ponudbeni predračun z izmerami 6. Tehnični pogoji 7. Načrti 8. Terminski in finančni plani 9. Zavezujoč pravni akt o skupni izvedbi naročila, kadar je kot najugodnejša izbrana skupna

ponudba skupine izvajalcev 10. Soglasja podizvajalcev 11. Drugi dokumenti, ki predstavljajo del Pogodbe.

Podčlen 1.10 –Uporaba dokumentov izvajalca s strani naročnika

Doda se zadnji odstavek, ki glasi:

"Za vse morebitne spremembe projektov, ki se pojavijo med gradnjo, je dolžan predloge za ukrepe podati Izvajalec in jih tudi, v skladu s Pogodbo, finančno ovrednotiti". Člen 3 - Inženir Podčlen 3.1 - Obveznosti in pooblastila inženirja

Na koncu podčlena se doda:

Inženir bo pridobil posebno dovoljenje Naročnika, preden bo:

(a) odobril (potrdil) dodatne stroške, določene v členu 13;

(b) določil podaljšanje roka po členu 8.4;

(c) odobril spremembe (po členu 13);

(d) določil cene po členu 12.

Ne da bi kršil zgoraj navedeno obvezo za pridobitev dovoljenja, če po mnenju Inženirja pride do nujne situacije, ki bi ogrožala varnost življenja ali Del, ali lastnine, sme Inženir, ne da bi Izvajalca oprostil katerekoli njegove dolžnosti in odgovornosti po Pogodbi, dati Izvajalcu navodilo, da naj izvrši vsa takšna Dela, ali naredi vse, kar je po mnenju Inženirja potrebno za odpravo ali zmanjšanje rizika. Izvajalec bo ravnal v skladu z vsemi takimi navodili Inženirja, kljub temu, da ni bilo dovoljenja Naročnika. Inženir bo določil dodatek h pogodbeni ceni, v zvezi s takšnimi navodili, v skladu s členom 12 in bo skladno s tem obvestil Izvajalca in s kopijo Naročnika.


49

Člen 4 - Izvajalec Podčlen 4.1 – Splošne obveznosti izvajalca

Na koncu Podčlena 4.1 se doda sledeče:

Izvajalec bo takoj obvestil Naročnika in Inženirja o kakršnikoli napaki, izostanku, pomanjkljivosti ali drugi nepravilnosti v projektu, Načrtih, popisih Del in geodetskih podatkih (označitvah relativne višine, kontrolnih točkah za trase cest in za objekte) in drugih informacijah kar zadeva Dela, ki bi jih Izvajalec odkril med pregledom Pogodbe ali med izvajanjem Del. Če Izvajalec tega ne stori in zaradi tega nastanejo zamude ali druga odstopanja od Pogodbe, kot posledica tega, potem Izvajalec nima pravice postavljati zahtev za povračilo stroškov in bo odgovoren za take posledice, če je pri tem povzročena Naročniku škoda.

Izvajalec bo vodil Gradbeni dnevnik v času veljavnosti Pogodbe, kot je podrobno navedeno v "Pravilniku o gradbiščih" (Ur. l. RS, št. 55/08). Podčlen 4.2 – Garancija za dobro izvedbo Pogodbenih obveznosti

V celoti se nadomesti prvi in drugi odstavek podčlena, da glasi:

" Izvajalec bo v primeru, da je bila naročniku že izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C, v roku 15 (petnajst) delovnih dni po sklenitvi pogodbe dostavil Naročniku Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10% pogodbene cene. V primeru, da naročniku ob podpisu pogodbe še ni bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno vodo Pomurja - Sistem C, bo Izvajalec predložil Naročniku zahtevano garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku 10% pogodbene cene najkasneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh po prejemu obvestila naročnika, da mu je bila izdana odločba o dodelitvi sredstev za oskrbo s pitno Pomurja - Sistem C. Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo v obliki bančne garancije. Kopijo garancije bo poslal tudi Inženirju.

Kadar je kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, se mora skupina izvajalcev v sporazumu o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila dogovoriti in določiti enega od partnerjev v skupini izvajalcev, ki bo naročnik garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, bo izdala bodisi:

(a) banka v Republiki Sloveniji,

(b) tuja banka preko korespondenčne banke,

Ne da bi omejeval določbe prejšnjega odstavka, kadarkoli Inženir določi povečanje Pogodbene cene zaradi spremembe stroškov in/ali zakonodaje, ali kot rezultat odstopanj, ki znašajo več kot 10 % deleža pogodbene vrednosti del, bo Izvajalec takoj povečal vrednost garancije za dobro izvedbo Pogodbenih obveznosti za enak odstotek.

Do takrat ima Naročnik pravico zadržati varščino v višini 10 % povečanja pogodbene vrednosti del. Podčlen 4.3 - Predstavnik izvajalca

Črta se zadnji stavek podčlena, da glasi:

»Če predstavnik izvajalca ali njegovo vodstveno osebje ne govorijo tekoče slovenskega jezika, bo izvajalec omogočil, da bo med celotnim delovnim časom na razpolago prevajalec«. Podčlen 4.4 - Podizvajalci

Podčlen se v celoti črta.

Podčlen 4.9 – Zagotavljanje kakovosti


50

V začetku podčlena se doda :

»Izvajalec mora zagotavljati kakovost v skladu z veljavno zakonodajo in tehnično regulativo ter Splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji.«

4.18 – Varstvo okolja Na koncu podčlena se doda:

Pred pričetkom gradnje mora Izvajalec evidentirati stanje vseh objektov (stanovanjskih, gospodarskih) v območju gradbišča in obvoznih poti in izvesti posnetek ničelnega stanja na teh objektih (foto in video tehnika) in med gradnjo spremljati stanje na teh objektih. Prav tako mora Izvajalec pred pričetkom del izvesti posnetek ničelnega stanja okolja (hrupna obremenjenost, prašne usedline, vibracije, vodni režim in kvaliteta vodotokov) in evidentirati stanje obstoječe cestne in komunalno – energetske infrastrukture ter zagotoviti nemoteno obratovanje vseh infrastrukturnih naprav. Za preprečitev oz. sanacijo poškodb zaradi vibracij na objekte je Izvajalec dolžan:

- pred pričetkom gradnje določiti območja, kjer so pričakovani vplivi vibracij na objekte in izdelati posnetek ničelnega stanja;

- takoj zagotoviti sanacijo nastalih poškodb; Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer na obstoječem cestnem omrežju v okolici gradbišča v času gradnje, ima Izvajalec naslednje obveznosti:

zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

pred začetkom Del mora Izvajalec z upravljavci, občinami in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje,

pred pričetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste in javne poti, ki bodo služile obvozom in transportom med gradnjo,

opraviti gradbiščni transport v največji možni meri po tistih javnih cestah in poteh, ki imajo najmanj vpliva na prebivalstvo,

pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe cestne in komunalno-energetske infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje,

zagotoviti dostope, ki so bili prekinjeni, do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku,

na gradbiščnih cestah, tik pred izvozom na obstoječo cestno omrežje namestiti talne rešetke za čiščenje koles tovornjakov;

sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane.

Izvajalec mora upoštevati tudi naslednje ukrepe:

zagotoviti nemoteno komunalno – energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih

komunalno – energetskih infrastrukturnih objektov in naprav in v sodelovanju z upravljalci in dobavitelji komunalno – energetske infrastrukture (NN in VN vodi, plinovod, vodovod, TK vodi, javna razsvetljava, javna kanalizacija);

si pred pričetkom Del od upravljalcev in dobaviteljev komunalno – energetske infrastrukture (NN in VN vodi, plinovod, vodovod, TK vodi, javna razsvetljava, javna kanalizacija) pridobiti podatke o obstoječih komunalno – energetskih vodih in le te


51

ustrezno označiti. Vsakršno poškodovanje obstoječe komunalno – energetske infrastrukture, naprav, napeljave, objektov bremeni Izvajalca Del,

zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba bližnjih objektov in zemljišč,

sprotno rekultivirati območja posegov (nasipe, ukope), v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne

negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja; da uredi začasne deponije po svoji izbiri, pri čemer mora za njihovo ureditev izvesti

vse potrebne preiskave, pridobiti vso potrebno dokumentacijo za poseg v prostor (projektna dokumentacija, soglasja, dovoljenja) ali uporablja lokacije na tem območju, podane in predlagane s strani upravnih organov občine Ormož,

locirati pomožna skladišča za shranjevanje goriv in maziv izven vodozbirnih območij (lokalna vodna zajetja),

preprečiti onesnaževanje voda in površin, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi (cementne odplake itd.),

upoštevati najmanjše varnostne razdalje približevanja delov pod napetostjo pri gradbenih in drugih neelektrotehničnih delih; upoštevati možnost nihanja konstrukcij, bremen, transportnih sredstev itd. pri zagotavljanju navedene razdalje,

sanirati, rekonstruirati, renaturirati ali sonaravno urediti na lastne stroške vsa druga zemljišča, objekte in naprave, ki jih je z izgradnjo prizadel zaradi svoje organizacije gradnje,

v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, uskladiščenja ali uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev oziroma služb,

Stroški, ki bi nastali zaradi neizvajanja zgornjih zahtev, gredo v odgovornost in breme Izvajalca. Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je potrebno upoštevati določila oziroma obvezna ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (gradbeni odpadki), ki jih določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008 z dne 07.04.2008). Za vsako ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ni posebej urejeno s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 103/11 z dne 16.12.2011).«

Člen 5 – Imenovani podizvajalci Besedilo celotnega člena oz. podčlenov 5.1 – 5.4 se črta.

Člen 6 - Kadri in delavci Podčlen 6.8 – Nadzor s strani izvajalca

Vstavi na koncu podčlena:

Primeren del nadzornega osebja Izvajalca mora imeti delovno znanje slovenskega jezika ali pa mora imeti na gradbišču na razpolago zadostno število prevajalcev med celotnim delovnim časom (določeno v podčlenu 1.4).


52

Člen 7 – Obratna oprema, materiali in izdelava

Podčlen 7.1 – Način izvedbe

Podčlen 7.4 - Preskušanje

Zadnji stavek podčlena se zbriše in na koncu podčlena se doda:

V primeru, da predstavnik Inženirja ni bil prisoten pri preskušanju, lahko sprejme rezultate in zapisnike preskusa kot sprejemljive ali pa, v primeru dvoma, zahteva ponovitev preskusov. Člen 8 – Začetek, zamude in ustavitev Podčlen 8.1- Začetek del

Prvi stavek podčlena se spremeni tako, da glasi:

»Izvajalec prične z Deli, takoj, ko bo to razumno mogoče po uvedbi izvajalca v delo za vsako posamezno fazo del. Izvajalec bo uveden v delo v času, ki je naveden v Dodatku A k Ponudbi, po veljavnosti pogodbe. « Podčlen 8.3 – Program

Na koncu točke (d) (ii) podčlena se doda:

»Terminski plan mora zajemati usklajen mrežni plan napredovanja del iz katerega bo možno razbrati časovno določene posamezne faze del. Istočasno s terminskim planom bo izvajalec predal inženirju plan opreme in mehanizacije, gradbenega materiala in delovne sile, ki se nanaša na terminski plan. V kolikor bodo dela oddana več izvajalcem, morajo ti predložiti inženirju medsebojno usklajen mrežni plan napredovanja del. Če izvajalci ne bodo pravočasno medsebojno uskladili plana napredovanja del, bo uskladitev izvedel inženir na stroške izvajalca. Izvajalci v tem primeru niso upravičeni do sprememb pogodbenih rokov in pogodbene cene.

Izvajalec mora v roku 28 dni po sklenitvi pogodbe, izdelati tehnološki elaborat del, katerega bo potrdil inženir. Elaborat mora biti izdelan v skladu z navodili iz Poglavja 4 - Posebni tehnični pogoji. Terminski plani morajo biti izdelani v računalniškem orodju MS Project.« 10.1 – Potrdilo o prevzemu Na koncu podčlena se doda odstavek:

"Kot predpogoj za izdajo Potrdila o prevzemu mora Izvajalec predložiti Inženirju Načrte izvedenih Del (PID) in Navodila za vzdrževanje in obratovanje, projekt za vpis v uradne evidence (PVE) v tiskani in elektronski obliki, vključno s popisi, končnimi količinami in drugimi dokumenti, ki jih je Izvajalec pripravljal hkrati z izvajanjem Del, z ustrezno kvalificiranim tehničnim osebjem, na lastne stroške, da bi prikazal stanje izvedenih Del. Navedeno projektno tehnično dokumentacijo mora predložiti Naročniku v 4 (štirih) tiskanih izvodih in 1 (enem) izvodu v elektronski obliki Projektna dokumentacija v elektronski obliki mora biti pripravljena v naslednjih formatih:

grafični del v vektorskem formatu .dwg in .dxf, tekstualni del v formatu .doc, tabelarični del v formatu .xls."


53

Člen 11 – Odgovornost za napake

Podčlen 11.3 – Podaljšanje roka za reklamacijo napak

Na koncu podčlena se doda:

"Po zakonskih določilih Republike Slovenije je izvajalec odgovoren za pomanjkljivosti in napake definirane v podčlenih 11.2 (a), (b), (c), ki se niso mogle opaziti, ali za katere se smatra, da niso bile opazne pred iztekom roka za odpravo pomanjkljivosti in napak (Defect Liability period) po čl. 11.3. Splošni rok omejitve takšne odgovornosti je rok, kot je določen v Dodatku k ponudbi.

Izvajalec mora v roku 28 dni po izdaji »Potrdila o prevzemu« naročniku predložiti Garancijo za odpravo napak v garancijskem roku (Extended Liability) v obliki bančne garancije v višini 5 % pogodbene vrednosti del (vrednost del brez DDV). Garancijo za odpravo napak v garancijskem roku bo izdala bodisi:

a) banka v državi naročnika ali

b) tuja banka, preko korespondenčne banke v državi naročnika.

Kadar je kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, se mora skupina izvajalcev v zavezujočem pravnem aktu o skupni izvedbi naročila dogovoriti in določiti enega od partnerjev v skupini izvajalcev, ki bo naročnik garancije za odpravo napak v garancijskem roku.

Garancijski rok začne teči z dnem izdaje potrdila o prevzemu. Rok trajanja garancije mora biti za 90 dni daljši kot je garancijski rok določen s pogodbo.

Člen 12 – Merjenje in ocena

Podčlen 12.1 – Merjenje del

Na koncu zadnjega odstavka se doda sledeče:

Vse meritve opravljene z namenom ugotoviti količine opravljenih Del bodo vnesene v obračunske načrte, ki so sestavni del knjige obračunskih izmer, katera se bo izdelovala v skladu s "Pravilnikom o gradbiščih" (Ur. l. RS, št. 55/08). Podčlen 12.2 – Način merjenja

Doda se naslednji odstavek:

"Postavke Del v Predračunu, za katere so načini merjenja specificirani v Splošnih in posebnih tehničnih pogojih z Dodatki (Poglavje 4), se bodo merile v skladu s takšnimi določili.

Člen 13 – Spremembe in prilagoditve

Podčlen 13.3 – Postopek spremembe

Na koncu podčlena se doda :

»Za izvedbo vseh dodatnih del, presežnih oziroma več del ter manjkajočih oziroma manj del ter nujnih nepredvidenih del, kot tudi v primeru spremembe pogodbenih rokov ter zamenjave ali vključitve novega podizvajalca, naročnik in izvajalec skleneta aneks k osnovni pogodbi, v rokih, ki so potrebni za njegovo sestavo, potrditev in podpis.

Dodatna dela so tista dela, ki niso pogodbeno dogovorjena, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postala potrebna za izvedbo naročila. Izvedba dodatnih del mora biti predhodno pisno


54

naročena s strani naročnika. Za oddajo naročila se izvede postopek skladno z določili zakona, ki ureja javno naročanje.

Več dela oziroma presežna dela in manj dela oziroma manjkajoča dela so tista dela, ki pomenijo količinski odmik od količine del, določenih v pogodbi. Obračunavajo se na osnovi količin iz knjige obračunskih izmer, z uporabo predračunskih postavk iz ponudbe izvajalca, ob uporabi določil osnovne pogodbe.

Nujna nepredvidena dela (v skladu s 653. členom OZ) so tista dela, ki jih je potrebno nujno opraviti zaradi zagotovitve stabilnosti objekta ali zaradi preprečitve škode, povzročena z nepričakovanim oziroma izrednim dogodkom. Izvajalec lahko izvede nujna nepredvidena dela tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika, če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel priskrbeti. O pojavih in svojih ukrepih mora nemudoma obvestiti Inženirja, ki jih na skupnem ogledu zapišeta v Zapisnik o evidentiranju, ki ga inženir, skupaj s predlogom ukrepov, nemudoma, a najkasneje v treh dneh po ogledu, predloži naročniku. Za oddajo naročila se izvede postopek skladno z določili zakona, ki ureja javno naročanje. V primeru spremembe pogodbeno določenih rokov morata naročnik in izvajalec spremembo roka urediti z aneksom k osnovni pogodbi najkasneje pred iztekom pogodbenega roka.« 13.4 Plačilo v veljavnih valutah Spremeni se podčlen 13.4 tako, da se glasi: Veljavna valuta po Pogodbi je EUR. Vsa plačila po Pogodbi se izvedejo v EUR. Podčlen 13.8 – Prilagoditve zaradi spremembe stroškov

Podčlen se v celoti spremeni in glasi:

»Vse enotne cene iz ponudbenega predračuna so fiksne in nespremenljive«

Člen 14 – Pogodbena cena in plačilo

Podčlen 14.2 – Predplačila

Določila tega člena se v celoti črta, ker Naročnik ne bo nudil predplačila. Podčlen 14.3 – Prošnja za Potrdilo o vmesnem plačilu

V primeru, da je bila kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, bodo mesečne in končna situacija podpisane s strani partnerja, ki je naročnik garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik bo v primeru, da je bila kot najugodnejša izbrana skupna ponudba skupine izvajalcev, nesporni del situacij plačeval na transakcijski račun partnerja, ki je naročnik garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

V primerih, ko izvajalec Dela izvaja s podizvajalci, mora računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev in izjavo, da so priložene obračunske situacije vseh v tistem mesecu aktivnih podizvajalcev in da drugih ni. Izjava mora biti podpisana s strani izvajalca in vseh v obračunskem obdobju aktivnih podizvajalcev.«


55

Podčlen 14.6 – Izdaja potrdil o vmesnih plačilih

Doda se podčlen 14.6(c), ki glasi:

"10 odstotkov od zneska Del, za katera je bilo odobreno plačilo, bo obdržal Naročnik tako dolgo dokler ne bo Izvajalec dostavil Naročniku prenovljeno Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kot je določeno v členu 4.2 Posebnih pogojev." 14.7 Plačilo

Spremeni se podčlen 14.7 tako, da se glasi: Naročnik mora izvajalcu plačati: (a) znesek, potrjen v vsakem Potrdilu o vmesnem plačilu 30. dan po datumu prejema situacije; (b) znesek, potrjen v Potrdilu o končnem plačilu 30. dan po datumu prejema končne situacije. Plačilo zneska, ki se plača v EUR, se nakaže na bančni račun, ki je določen v Pogodbi. 14.8 Zamujeno plačilo Prvi in drugi odstavek podčlena se črtata.

Podčlen 14.9 Plačilo zadržanega zneska

Izbriše se besedilo prvega in drugega odstavka in se nadomesti z naslednjim besedilom:

Ko se za dela izstavi Potrdilo o prevzemu del in so bili uspešno izvedeni vsi določeni preskusi (vključno s preskusi po dokončanju, če je tak primer), mora inženir izvajalcu potrditi plačilo prve polovice zadržanega zneska. Če se Potrdilo o prevzemu izstavi za odsek del, se potrdi samo ustrezen odstotek prve polovice zadržanega zneska in se plača, ko so na odseku uspešno izvedeni vsi preskusi.

Celoten znesek zadržanega zneska bo plačan, ko bo inženir izdal Potrdilo o prevzemu, ki navaja datum, ko je izvajalec izvršil svoje obveznosti po pogodbi in ko bo izvajalec predložil Garancijo za zadržan znesek na obrazcu razpisne dokumentacije, Poglavje 4 - Obrazec garancije za zavarovanje izplačila zadržanega zneska, ki jo bo izdala banka v Republiki Sloveniji.

Garancija za zadržan znesek mora glasiti na celoten znesek druge polovice zadržanega zneska in garantira odpravljanje napak, ki bi se lahko pojavili v roku veljavnosti pogodbe in dokončanje kakršnega koli dela, ki mora biti izvedeno po določilih točk 11 in/ali 12.

Naročnik mora izvajalcu vrniti garancijo za zadržani znesek v roku devetdesetih (90) dni po izdaji Potrdila o izvedbi.

Podčlen 14.15 – Valute plačil

Na koncu zadnjega odstavka se doda sledeče:

»Plačila Izvajalcu s strani Naročnika se bodo vršila v valuti, v katerih je plačljiva Pogodbena cena, na bančni račun ali račune, ki so določeni v Pogodbi«.


56

Podčlen 15.2 – Odstop od pogodbe se dopolni kot sledi:

V prvem odstavku se doda nova alinea (g) kot glasi:

(g) Če izvajalec brez predhodnega pisnega soglasja naročnika zamenja odgovornega vodjo del ali podizvajalca ali delo posreduje podizvajalcu, ki ga ni navedel pogodbi. Člen 16 – Zaustavitev Del in odstop od Pogodbe s strani Izvajalca Člen 16.1 – Pravica Izvajalca do zaustavitve Del Prvi odstavek se v celoti črta in nadomesti z naslednjim: »Če inženir ne da potrdila v skladu s podčlenom 14.6 [Izdaja Potrdil o vmesnem plačilu] ali naročnik ne izpolni obveznosti v skladu s podčlenom 2.4 [Finančni aranžmaji naročnika] in podčlenom 14.7 [Plačilo] za nesporni del plačila, lahko izvajalec po preteku najmanj 21 dni po obvestilu, poslanem naročniku, zaustavi delo (ali zmanjša hitrost dela), vse dokler ne prejme Potrdila o plačilu ali primernega dokaza ali plačila, odvisno od primera in kot je opisano v obvestilu. Izvajalec pa ni upravičen zaustaviti Del, če gre za del plačila, ki je med strankami sporen in ga zato inženir ni potrdil oz. naročnik ni plačal.« Člen 18 – Zavarovanje Podčlen 18.1

Doda se tretji odstavek podčlena, ki glasi:

»Izvajalec je upravičen skleniti vsa zavarovanja, ki se nanašajo na Pogodbo, s pooblaščenimi zavarovalnimi družbami, ki jih je odobril Naročnik in v skladu s predpisi Republike Slovenije«. Izvajalec mora predložitinaročniku kopije zavarovanj v roku 28 (osemindvajset) dni po prejemu obvestila o začetku del. Podčlen 18.2 – Zavarovanje izvajalčevih del in opreme

doda se prvi stavek tega podčlena, ki glasi:

»Zavarovanje po podčlenu 18.2 ni potrebno, da pokriva stroške izgube ali rizikov navedenih v podčlenu 17.3 v podtočkah (a), (b), (d), (e), (f). Podčlen 18.3 Zavarovanje za primer poškodbe oseb in škode

V Podčlenu se drugi stavek drugega odstavka nadomesti z:

Najmanjši znesek zavarovanja po podčlenu 18.3 je 50.000 EUR. Podčlen 18.4 – Zavarovanje osebja izvajalca

Podčlenu se doda drugi odstavek, ki glasi:

"Zavarovanje bo v skladu z zakoni in zakonodajo Republike Slovenije in preko registracije pri ustreznih lokalnih oblasteh in bo strošek Izvajalca. Izvajalec je v primeru neupoštevanja teh zakonov podvržen sankcijam v skladu s pogoji Pogodbe ter zakoni in predpisi Republike Slovenije". Člen 20 – Zahtevki, spori in arbitraža

Črtajo se podčleni 20.2, 20.3, 20.4, 20.5, 20.6, 20.7 in 20.8 ter se nadomestijo s sledečim:


57

Morebitne spore, ki bi nastali v zvezi z izvajanjem te pogodbe, bosta pogodbeni stranki najprej skušali rešiti sporazumno. Če spornega vprašanja ne bo možno rešiti na način iz predhodnega odstavka, se za rešitev spora izvede arbitraža v skladu s pravilniki Stalne arbitraže pri GZS.

OBČINA LJUTOMER, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer

Izjavljamo, da smo seznanjeni z vsemi določili teh Posebnih pogojev Pogodbe, da smo jih razumeli ter soglašamo, da so sestavni del Pogodbe. Datum: Žig: Podpis Ponudnika:


58

POGLAVJE 3

PONUDBA

za





59

VSEBINA

Poglavje 3.1 PONUDBA ZA SKLOP 1: Občina Apače

Poglavje 3.2 PONUDBA ZA SKLOP 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij

Poglavje 3.3 PONUDBA ZA SKLOP 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje


60

POGLAVJE 3.1

PONUDBA

za



SKLOP 1: Občina Apače



61

VSEBINA

I. PONUDBA IN DODATEK K PONUDBI

Obrazec Ponudbe Dodatek “A” k Ponudbi II. DODATKI (OBRAZCI) K PONUDBI

C. Dodatki (Obrazci) C, C1 D. Dodatki (Obrazci) D, D1


62

Polni naziv ponudnika:

Sedež:

(izpolniti v primeru samostojne ponudbe)

Ponudnik:

(navesti vse partnerje v skupni ponudbi)

Vodilni partner:

Sedež:

Partner:

Sedež:

Partner:

Sedež:

(izpolniti v primeru skupne ponudbe, po potrebi dodati polja za vpis)

PONUDBA

št. ……………………….………..…….., z dne ....…………...…………

za



SKLOP 1: Občina Apače

Za: Občino Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Spoštovani! 1. Potem ko smo pregledali Pogodbene pogoje, Specifikacijo (Opis del), Načrte, Ponudbene

predračune in Dopolnila (Adendume) št. …………………………………………………………


63

za izvedbo zgoraj navedenih gradbenih del, spodaj podpisani nudimo izvedbo in dokončanje opisanih Del v skladu s Pogodbenimi pogoji in Dodatki za znesek:

vrednost brez DDV: .......................................................................................................... EUR (z besedo: ....................................................................................................................... EUR)

Vrednost DDV, ki ga skladno z ZDDV-1 plača naročnik znaša: ...................................... EUR

Skupna vrednost z DDV znaša ........................................................................................ EUR kot določeno v Prilogah k ponudbi ali za take zneske, ki se lahko ugotovijo v skladu z omenjenimi Pogoji.

2. Izjavljamo, da Priloge k Ponudbi predstavljajo sestavni del naše Ponudbe. 3. Zavezujemo se, da bomo v primeru izbora naše Ponudbe, pričeli izvajati Dela takoj, ko bo

to razumno mogoče, po uvedbi v delo in da bomo vsa Dela navedena v Pogodbi dokončali v rokih, kot so navedeni v Dodatku »A« k Ponudbi.

4. Izjavljamo, da se s to ponudbo zavezujemo do vključno dne 06.11.2013. Ves ta čas je naša

ponudba obvezujoča in je lahko izbrana kadarkoli pred potekom tega obdobja. 5. Vse dokler ne bo pripravljena in sklenjena Pogodba, predstavlja ta Ponudba, skupaj z vašim

pisnim obvestilom o sprejemu Ponudbe, obvezujočo pogodbo med nami. Datum ______________ Podpisnik (ime in priimek) _______________________________________________________ Podpis_____________________________________ v funkciji________________________________ s polnim pooblastilom za podpis ponudb za in v imenu ________________________________ ___________________________________________________________________________

(napisano čitljivo z velikimi tiskanimi črkami) Žig ponudnika


64

Dodatek "A"

Dodatek k Ponudbi SKLOP 1: Občina Apače

Pod-člen Višina garancije za dobro izvedbo 4.2 10 odstotkov od pogodbene vrednosti Minimalni znesek za zavarovanje 18.3 50.000,00 EUR na dogodek, z tretje osebe neomejenim številom dogodkov Rok za uvedbo v delo 8.1 28 dni od veljavnosti pogodbe Rok za izvršitev Del 8.2 16 mesecev po uvedbi v delo za

Sklop 1 Višina vnaprej dogovorjene škode zaradi zakasnitve 8.7 2 promila (‰) / dan Omejena višina vnaprej dogovorjene škode zaradi zakasnitve 8.7 10 odstotkov (%) od Pogodbene cene Doba za odpravo napak in pomanjkljivosti 11.1 365 dni Omejena višina zadržanega zneska 14.3 10 odstotkov (%) od vsake situacije (brez DDV) Obrestna mera na neplačane zneske 14.8 po zakonsko določeni obrestni meri Ta Dodatek k ponudbi je sestavni del in priloga ponudbe, s katero se prijavljamo na razpis Gradnja primarnih in sekundarnih vodovodov, objavljen na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Ponudnik: Podpis:

»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C«

Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov

65

CENIK GRADBENE MEHANIZACIJE, KI BO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE Priloga “C”, SKLOP 1

Zap. št.

Naziv

Tip

Kapaciteta

Kalkulativni učinek

Ponudbena cena EUR/uro

neto cena

1 2 3 4 5 6

V .............................................................. PONUDNIK: M.P. Datum: ...................................................... .................................................... (podpis)



66

SEZNAM TRANSPORTNIH SREDSTEV, KI BODO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE Priloga “C1”, SKLOP 1

Zap. št.

Naziv

Tip

Količina

Nosilnost Cenik za m3 za vsak km

od 1-20 km (v EUR) Cena za ton/km

(v EUR)

neto cena

neto cena

1 2 3 4 5 6

7




67

STRUKTURA DELOVNE SILE, KI BO ANGAŽIRANA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE Priloga “D”, SKLOP 1

Zap. št.

Struktura in kategorija

Štev. Prodajna cena ure

EUR/uro

Opomba

Prodajna cena ure (že vključuje faktor na delo ter prispevke in

davke na plačo)

1 2 3 4

5




68

PODATKI O GRADBENEM MATERIALU Priloga “D1”, SKLOP 1

Zap. št.

Naziv

materiala

Enota mere

Izvor

materiala

Srednja

prevozna oddaljenost

Nabavna cena materiala (v EUR)

Cena zunanjega prevoza (v EUR)

Cena notranjega prevoza (v EUR)

Opomba neto cena neto cena neto cena 1 2 3 4 5 6 7 8 9

V .............................................................. PONUDNIK: M.P. Datum: ...................................................... ........................................ (podpis)


69

POGLAVJE 3.2

PONUDBA

za



SKLOP 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij



70

VSEBINA





71


Sedež:


Ponudnik:


Vodilni partner:

Sedež:

Partner:

Sedež:

Partner:

Sedež:


PONUDBA

št. ……………………….………..…….., z dne ....…………...…………

za



SKLOP 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij

Za: Občino Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Spoštovani!


72

1. Potem ko smo pregledali Pogodbene pogoje, Specifikacijo (Opis del), Načrte, Ponudbene predračune in Dopolnila (Adendume) št. ………………………………………………………… za izvedbo zgoraj navedenih gradbenih del, spodaj podpisani nudimo izvedbo in dokončanje opisanih Del v skladu s Pogodbenimi pogoji in Dodatki za znesek:




2. Izjavljamo, da Priloge k Ponudbi predstavljajo sestavni del naše Ponudbe.

3. Zavezujemo se, da bomo v primeru izbora naše Ponudbe, pričeli izvajati Dela takoj, ko bo to razumno mogoče, po uvedbi v delo in da bomo vsa Dela navedena v Pogodbi dokončali v rokih, kot so navedeni v Dodatku »A« k Ponudbi.

4. Izjavljamo, da se s to ponudbo zavezujemo do vključno dne 06.11.2013. Ves ta čas je naša ponudba obvezujoča in je lahko izbrana kadarkoli pred potekom tega obdobja.

5. Vse dokler ne bo pripravljena in sklenjena Pogodba, predstavlja ta Ponudba, skupaj z vašim pisnim obvestilom o sprejemu Ponudbe, obvezujočo pogodbo med nami.

Datum ______________ Podpisnik (ime in priimek) _______________________________________________________ Podpis_____________________________________ v funkciji________________________________ s polnim pooblastilom za podpis ponudb za in v imenu ________________________________ ___________________________________________________________________________



73

Dodatek "A"

Dodatek k Ponudbi SKLOP 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij

Pod-člen Višina garancije za dobro izvedbo 4.2 10 odstotkov od pogodbene vrednosti Minimalni znesek za zavarovanje 18.3 50.000 EUR na dogodek, z tretje osebe neomejenim številom dogodkov Rok za uvedbo v delo 8.1 28 dni od veljavnosti pogodbe Rok za izvršitev Del 8.2 18 mesecev po uvedbi v delo za




74


Zap. št.

Naziv

Tip

Kapaciteta



neto cena

1 2 3 4 5 6




75


Zap. št.

Naziv

Tip

Količina



(v EUR)

neto cena

neto cena

1 2 3 4 5 6

7




76


Zap. št.



EUR/uro

Opomba


davke na plačo)

1 2 3 4

5




77


Zap. št.

Naziv

materiala

Enota mere

Izvor

materiala

Srednja








78

POGLAVJE 3.3

PONUDBA

za



SKLOP 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje



79

VSEBINA





80


Sedež:


Ponudnik:


Vodilni partner:

Sedež:

Partner:

Sedež:

Partner:

Sedež:


PONUDBA

št. ……………………….………..…….., z dne ....…………...…………

za



SKLOP 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje

Za: Občino Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Spoštovani!


81

1. Potem ko smo pregledali Pogodbene pogoje, Specifikacijo (Opis del), Načrte, Ponudbene predračune in Dopolnila (Adendume) št. ………………………………………………………… za izvedbo zgoraj navedenih gradbenih del, spodaj podpisani nudimo izvedbo in dokončanje opisanih Del v skladu s Pogodbenimi pogoji in Dodatki za znesek:




2. Izjavljamo, da Priloge k Ponudbi predstavljajo sestavni del naše Ponudbe.

3. Zavezujemo se, da bomo v primeru izbora naše Ponudbe, pričeli izvajati Dela takoj, ko bo to razumno mogoče, po uvedbi v delo in da bomo vsa Dela navedena v Pogodbi dokončali v rokih, kot so navedeni v Dodatku »A« k Ponudbi.

4. Izjavljamo, da se s to ponudbo zavezujemo do vključno dne 06.11.2013. Ves ta čas je naša ponudba obvezujoča in je lahko izbrana kadarkoli pred potekom tega obdobja.

5. Vse dokler ne bo pripravljena in sklenjena Pogodba, predstavlja ta Ponudba, skupaj z vašim pisnim obvestilom o sprejemu Ponudbe, obvezujočo pogodbo med nami.

Datum ______________ Podpisnik (ime in priimek) _______________________________________________________ Podpis_____________________________________ v funkciji________________________________ s polnim pooblastilom za podpis ponudb za in v imenu ________________________________ ___________________________________________________________________________



82

Dodatek "A"

Dodatek k Ponudbi SKLOP 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje

Pod-člen Višina garancije za dobro izvedbo 4.2 10 odstotkov od pogodbene vrednosti Minimalni znesek za zavarovanje 18.3 50.000 EUR na dogodek, z tretje osebe neomejenim številom dogodkov Rok za uvedbo v delo 8.1 28 dni od veljavnosti pogodbe Rok za izvršitev Del 8.2 16 mesecev po uvedbi v delo za




83


Zap. št.

Naziv

Tip

Kapaciteta



neto cena

1 2 3 4 5 6




84


Zap. št.

Naziv

Tip

Količina



(v EUR)

neto cena

neto cena

1 2 3 4 5 6

7




85


Zap. št.



EUR/uro

Opomba


davke na plačo)

1 2 3 4

5




86


Zap. št.

Naziv

materiala

Enota mere

Izvor

materiala

Srednja








87

POGLAVJE 4

VZORCI GARANCIJ

za





88

VZOREC GARANCIJE ZA RESNOST PONUDBE naziv banke kraj in datum upravičenec Garancija št. ........................................... V skladu z javnim razpisom, objavljenim na Portalu javnih naročil, številka ............................, z dne …..............................., za izvedbo: 1. ................................................................... 2. ................................................................... 3. ................................................................... za potrebe naročnika Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, je ponudnik ......................................... dolžan za resnost svoje ponudbe na javnem razpisu, priskrbeti naročniku bančno garancijo v višini .................................................... EUR.

Banka se zavezuje, da bo plačala navedeni znesek v naslednjih primerih:

a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi;

b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove

ponudbe: - ne vrne podpisane pogodbe Naročniku v roku 8 dni od prejema (podčlen

32.3 Navodil ponudnikom)

ali

- ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v roku, kot je določen v podčlenu 33.1 Navodil ponudnikom.

Zavezujemo se, da bomo v 15 dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka plačali naročniku zgoraj navedeni znesek brez kakršnega koli dodatnega utemeljevanja, če v svojem zahtevku navede, da mu zahtevani znesek pripada zaradi izpolnitve enega ali obeh zgoraj navedenih primerov in navede, za kateri primer ali primera gre. Zahtevek za unovčitev garancije mora biti predložen banki in mora vsebovati:


89

1. originalno pismo za unovčenje garancije v skladu z zgornjim odstavkom in

2. original garancije št. ...................../................. . Ta garancija se znižuje za vsak, po tej garanciji unovčeni znesek. Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj citiranem javnem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar pa najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe. Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do dne 06.11.2013, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena. Ta garancija ni prenosljiva. Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Murski Soboti.

Banka

(Žig, podpis)


90

VZOREC GARANCIJE ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI

naziv banke kraj in datum upravičenec Garancija št. ............... V skladu s pogodbo ………………………………………………………………. (naziv pogodbe, številka pogodbe, datum), sklenjeno med upravičencem Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer in ………………………………………………………………………………………………………………………………. (naziv izvajalca) za izvedbo ……………………………………………………………………………………………………… (predmet pogodbe) v vrednosti ………………………………………….……. EUR, je izvajalec dolžan opraviti naslednja dela:

1. ...................................................................

2. ................................................................... 3. ...................................................................

v skupni vrednosti ……………………………….……………………………………………………………………………….. EUR, (z besedo ……………………………………………………………………………………………..………………………………………....) v roku ………………………………….……. (datum, dni, mesecev) v količini in kvaliteti opredeljeni v citirani pogodbi. Na zahtevo izvajalca se s to garancijo nepreklicno in brezpogojno obvezujemo, da bomo v 15-ih dneh po prejemu vašega prvega pisnega zahtevka plačati ....................................................... EUR, če izvajalec svoje pogodbene obveznosti ne bo izpolnil bodisi v dogovorjeni kvaliteti ali količini ali rokih, opredeljenih v zgoraj citirani pogodbi.


91

Naša obveza velja tudi v primeru delne izpolnitve pogodbenih obveznosti, če opravljena storitev tudi delno ne zadostuje pogodbenim zahtevam. Zahtevek za unovčitev garancije mora biti predložen banki in mora vsebovati originalno pismo za unovčenje garancije v skladu z zgornjim odstavkom. Ta garancija velja najkasneje do ....................................... . Po preteku navedenega roka garancija ne velja več in naša obveznost avtomatično ugasne, ne glede na to, ali je garancija vrnjena. Če se bo naročnik kadarkoli v času veljavnosti te garancije strinjal, da se izvajalcu podaljša pogodbeni rok ali v primeru, da izvajalec ni uspel izpolniti pogodbenih obveznosti, se lahko naročnik garancije oziroma izvajalec in banka sporazumno dogovorita za podaljšanje garancije. Ta garancija ni prenosljiva. Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

Banka (Žig, podpis)


92

VZOREC GARANCIJE ZA ODPRAVO NAPAK V GARANCIJSKEM ROKU

naziv banke kraj in datum upravičenec Garancija št. ............. V skladu s pogodbo …………………..……………………………………………. (naziv pogodbe, številka pogodbe, datum) sklenjene med upravičencem Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer in ………………………………………………………………………………………………………. (naziv izvajalca) za nakup (izdelavo) ………..…………………………………………………………………………………………… (predmet pogodbe) v vrednosti ………….……………………………….……… EUR je izvajalec dolžan po opravljeni primopredaji v garancijskem roku odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti oziroma servisirati opremo in dobavljati brezplačno nadomestne dele, skladno z določili zgoraj citirane pogodbe in garancijske izjave.

S to garancijo se nepreklicno in brezpogojno zavezujemo, da bomo v 15-ih dneh po prejemu vašega prvega pisnega zahtevka in ne glede na kakršen koli ugovor izvajalca plačali znesek ................................................. EUR, če izvajalec v garancijskem roku oziroma v roku, ko velja ta garancija, ne bo izpolnil svoje obveznosti, ki izhaja iz naslova garancijske obveznosti. Zahtevek za unovčitev garancije mora biti predložen banki in mora vsebovati originalno pismo

za unovčenje garancije v skladu z zgornjim odstavkom.

Ta garancija se znižuje za vsak, po tej garanciji unovčeni znesek.


93

Ta garancija velja še 90 dni po poteku garancijskega (jamčevalnega) roka, določenega v zgoraj navedeni pogodbi, vendar pa najkasneje do ................................. Po poteku tega roka garancija ne velja več in naša obveznost avtomatično ugasne, ne glede na to, ali je garancija vrnjena. Ta garancija ni prenosljiva. Morebitne spore med koristnikom in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Murski Soboti.

Banka (Žig in podpis)


94

VZOREC GARANCIJE ZA ZAVAROVANJE ZADRŽANEGA ZNESKA

naziv banke kraj in datum

Koristnik: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik)

Obveščeni srno bili, da je ..................................................................................... (v nadaljevanju imenovan »nalogodajalec«) vaš izvajalec po Pogodbi in želi prejeti predplačilo zadržanega zneska, za katerega pogodba zahteva, da mora zanj pridobiti garancijo. Na željo nalogodajalca, se (ime banke) .................................................................................... s tem nepreklicno obvezuje, da plača vam, koristniku / naročniku, vsako vsoto ali vsote, ki skupno ne presegajo zneska .................................................................................... (»garantirani znesek«, z besedo; ............................................................................................................), ko od vas prejme pisno zahtevo in vašo pisno izjavo, ki navaja,

(a) da nalogodajalec ni izpolnil svoje obveznosti, da bo odpravil določeno napako, za katero je odgovoren po tej Pogodbi, in

(b) vrsto take napake.

Ta garancija začne veljati, ko nalogodajalec prejme predplačilo zadržanega zneska. Naša odgovornost v okviru te garancije pa nikoli ne preseže skupnega zadržanega zneska, ki ste ga sprostili za nalogodajalca, kot je dokazano z vašimi obvestili, izdanimi v skladu s podčlenom 14.9 Splošnih pogojev pogodbe in Posebnih pogojev pogodbe, katerih kopije so nam bile posredovane. Vsaka zahteva za plačilo mora vsebovati vaš podpis, ki ga morajo overiti vaše banke ali notar. Overjeno zahtevo in izjavo moramo prejeti v našem uradu na dan ali pred dnem (datum 90 dni po izdaji Potrdita o izvedbi) ........................................................................ (»datum preteka«), ko ta garancija preteče in nam jo je treba vrniti. Obveščeni smo, da koristnik od nalogodajalca lahko zahteva, da podaljša to garancijo, če Potrdilo o dobri izvedbi v skladu s pogodbo ni bilo izdano do datuma 28 dni pred tem datumom preteka. Obvezujemo se, da vam bomo plačali garantirani znesek, ko bomo v roku 28 dni prejeli vašo pisno zahtevo in pisno izjavo, da Potrdilo o izvedbi še ni bilo izdano iz razlogov, ki se jih pripisuje nalogodajalcu, in da ta garancija ni bila podaljšana, Ta garancija se podreja zakonom in Enotnim pravilom o garancijah, plačljivih na poziv, ki so bila izdana pod št. 458 pri Mednarodni trgovski zbornici, razen kadar velja zgoraj navedeno. Morebitne spore med koristnikom in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Murski Soboti.

Banka (Žig in podpis)


95

POGLAVJE 5

SPOSOBNOST

za





96

Opozorilo ponudnikom:

Vsi predloženi obrazci morajo biti podpisani, žigosani in izpolnjeni na način, kot je razvidno iz obrazca. Vsebina izpolnjenih obrazcev mora ustrezati zahtevam iz obrazca, podanega v razpisni dokumentaciji, ne glede na način izpolnjevanja.


97Žig in podpis

PODATKI O PONUDNIKU obrazec 5.1 (a) Ponudnik (Firma / ime) ...................................................................................................................

Sedež .............................................................................................................................................

.........................................................................................................................................................

Št. vpisa v sodni register (št. vložka) ...............................................................................................

Kontaktna oseba ............................................................................................................................ Telefonska št.: ...........................Fax št.: ............................. E-mail: ............................................. Država registracije ..........................................................................................................................

Matična številka (v državi Ponudnika) ............................................................................................ Davčna številka (v državi Ponudnika) ............................................................................................ Potrdilo, da je pravna oseba identificirana za DDV pod identifikacijsko številko za DDV, šifra z

dne ....................................................................... (izpolnijo samo ponudniki, registrirani v

Republiki Sloveniji)

Številka transakcijskega računa, na katerega bo Naročnik plačeval izvršena dela

................................................................................. pri ..................................................................

Navedba vseh ostalih transakcijskih računov ponudnika:

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

Ponudniki, ki niso registrirani v Republiki Sloveniji, naj navedejo, ali imajo v Republiki Sloveniji

ustanovljeno podružnico (podatek je samo informativnega značaja): ...........................................

.........................................................................................................................................................

Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo za namen tega postopka v Republiki Sloveniji imenovati pooblaščenca za vročanje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP):

Navedba pooblaščenca za vročanje v skladu z ZUP: …………………………………………………………………… Naslov pooblaščenca za vročanje v skladu z ZUP: ……………………………………………………………………… .........................................................................................................................................................


98Žig in podpis

Seznam pooblaščenih predstavnikov Ponudnika

Ime in priimek

Vrsta pooblastila: 1 - zakoniti zastopnik 2 - prokurist 3 - po pooblastilu (navesti vrsto pooblastila)

Podpis


99

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 1 IZJAVLJAMO, DA SMO REGISTRIRANI PRI PRISTOJNEM ORGANU IN IMAMO V TEMELJNEM AKTU DRUŽBE OPREDELJENE DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNEGA NAROČILA.

V _____________, dne__________ (žig) PONUDNIK (podpis) _____________


100

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 2 Izjavljamo, da .............................................................................................................. (navedba

ponudnika kot pravne osebe) ni bil pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki

so opredeljena v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/2013-

UPB5):

Navedeni podatki so resnični in jih v uradni evidenci vodi (naziv in naslov

organa):………………………………………………….……………..…………………………………

…………………………………………………………………..…..

Za namen pridobitve predhodnih podatkov iz uradnih evidenc, pooblaščam naročnika, da si jih

pridobi pri zgoraj navedenih pristojnih organih.



101

I Z J A V A 2/A Spodaj podpisani

……………………………………………………………………..………………………., zakoniti

zastopnik ............................................................................................................ izjavljam, da

nisem bil pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v prvem

odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/2013-UPB5).

Navedeni podatki so resnični in jih v uradni evidenci vodi (naziv in naslov organa):……..…………………………………………………………………………………………. ………………………………………………………………………………………………………..….. Za namen pridobitve predhodnih podatkov iz uradnih evidenc, pooblaščam naročnika, da si jih pridobi pri zgoraj navedenih pristojnih organih in za ta namen navajam potrebne osebne podatke:

Ime in priimek: …………………………………………………………..… prejšnji priimek: ………………………………

Datum in kraj rojstva, občina rojstva: ……………………………………………………………………

Država rojstva: ………………………………………………………………………………………

EMŠO: ………………….……………………

Naslov stalnega/začasnega prebivališča (ulica, hišna št. pošta in poštna št):

…………………………………………………………………….…………………………………………………….……………………….

Državljanstvo: …………………………………………………. V _____________, dne__________ podpis: _____________


102

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 3 Izjavljamo, da:

- nismo v stečajnem postopku ter za nas ni podan predlog za začetek stečajnega postopka o katerem sodišče še ni odločilo;

- na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več;

- o nas vodi uradno evidenco o izpolnjenih obveznostih v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imamo sedež, ali določbami države naročnika in v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imamo sedež, ali določbami države naročnika organ (naziv organa):……………………………………………………………………………..

……………………………………………………………………………………………………………………………..

- za nas ne veljajo omejitve poslovanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS št. 69/2011-UPB2);

- na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, nismo izločeni iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2, 81.a člena ZJNVETPS oziroma 73. člena ZJNPOV;

- razpolagamo s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri za izvedbo vseh razpisanih del;

- odgovorni vodja del, kot ga/jih za izvedbo razpisanih del navajamo v naši ponudbi, izpolnjuje/jo zahteve za odgovornega vodjo del v skladu z drugim odstavkom 77. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/02 in spremembe).

V ________________, dne___________ (žig) PONUDNIK (podpis) ________________


103

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 4 Izjavljamo, da imamo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih

javnega naročanja.



Žig in podpis 104

obrazec 5.1 (i)

Poročilo o finančnem stanju Ponudnika (za zadnja tri leta) Vse podatke navedite v evrih (EUR)!

čisti prihodek od prodaje

(v EUR)

leto –3 – 2009

leto –2 – 2010

preteklo leto - 2011


Žig in podpis 105

obrazec 5.1 (j)

SEZNAM NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVLJENIH DEL:

Naziv Naročnika Dela izvedel

kot glavni izvajalec/ partner/

podizvajalec (ustrezno navesti)

Vrsta del

Odstotek izvedenih

del kot partner v skupnem

nastopanju – le za primer skupne izvedbe

Datum dokončanja

dolžina izvedenega

vodovodnega omrežja

(v km) (le za referenčni pogoj iz

prvega odst. podčlena 5.1

(j))


106

PRILOGA 1 POTRDILO O REFERENČNEM DELU Naziv in naslov naročnika: .............................................................................................................. Kontaktna oseba pri naročniku (ime, priimek, delovno mesto): ..................................................... ,

tel.: .......................................................... , fax ................................................................................. Naziv izvajalca: ............................................................................................................................... Predmet pogodbe, številka pogodbenega dokumenta pri naročniku in datum sklenitve (pogodba

in morebitni aneksi): .......................................................................................................................

......................................................................................................................................................... Z navedenim potrdilom Naročnik potrjuje, da je izvajalec za naročnika izvedel naslednja

pogodbena dela: .............................................................................................................................

......................................................................................................................................................... Dela so bila dokončana (navesti datum dokončanja)...................................................................... Izvajalec ..................................................................................... je navedena dela opravljal kot glavni izvajalec / kot partner v skupini izvajalcev/ kot podizvajalec, katerega delež je znašal ………% vrednosti del. Dolžina izvedenega vodovodnega omrežja: ................................................................................... (v primeru skupne izvedbe naročila navesti le delež partnerja - le za referenčni pogoj iz prvega

odst. podčlena 5.1 (j))

Kratek opis izvedenih del: ...............................................................................................................

.........................................................................................................................................................

.........................................................................................................................................................

.........................................................................................................................................................

.........................................................................................................................................................

Izvajalec je dela po Pogodbi opravil pravilno in pravočasno.

Zakoniti zastopnik naročnika:

___________________________________ (žig in podpis)


107

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 5

O ZAGOTOVITVI IN ČASOVNI RAZPOLOŽLJIVOSTI GLAVNE OPREME ZA IZVEDBO DEL Izjavljamo da bomo v času gradnje zagotovili vso opremo, potrebno za izvedbo del po tem

razpisu tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov.



Žig in podpis

108

ODGOVORNI VODJA DEL ..................................................................................... obrazec 5.1 (l)

ODGOVORNI VODJA DEL ZA SKLOP 1

Ime in priimek ter izobrazba številka

inženirja pri IZS

Zaposlen pri ponudniku

DA/NE



inženirja pri IZS


DA/NE



inženirja pri IZS


DA/NE


Žig in podpis

109

obrazec 5.1 (m) SEZNAM PODIZVAJALCEV, KATERIM BO PONUDNIK ZAUPAL DELNO IZVEDBO NAROČILA (IZPOLNITI V PRIMERU PODIZVAJALCEV):

Podizvajalec

(naziv, polni naslov)

Podizvajalec v razmerju do ponudnika

izpolnjuje kriterije za povezano

družbo po Zakonu o

gospodarskih družbah DA/NE

Vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec oz.

vrsta dobavljenega

materiala

Vrednost podizvajalskega dela

brez DDV (v EUR)

Opomba: Ponudnik v ta obrazec navede vse podizvajalce!


Žig in podpis 110

obrazec 5.1 (m-Povezani)

SEZNAM PODIZVAJALCEV, KATERIM BO PODIZVAJALEC, KI V RAZMERJU DO PONUDNIKA IZPOLNJUJE KRITERIJE ZA POVEZANO DRUŽBO PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, ZAUPAL DELNO IZVEDBO NAROČILA (IZPOLNITI V PRIMERU PODIZVAJALCEV):

Podizvajalec

(naziv, polni naslov)

Vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec oz. vrsta

dobavljenega materiala

Vrednost podizvajalskega dela brez DDV (v EUR)

Opomba: Obrazec izpolni podizvajalec, ki v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po Zakonu o gospodarskih družbah


Žig in podpis 111

PODATKI O PODIZVAJALCU Firma / ime ......................................................................................................................................

.........................................................................................................................................................

Sedež .............................................................................................................................................

.........................................................................................................................................................

Država registracije ..........................................................................................................................

Matična številka (v državi Ponudnika) ............................................................................................ Davčna številka (v državi Ponudnika) ............................................................................................ Številka transakcijskega računa, na katerega bo Naročnik podizvajalcu plačeval izvršena dela

................................................................................. pri ..................................................................

Navedba vseh ostalih transakcijskih računov ponudnika:

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

................................................................................. pri ..................................................................

Podatki o prevzetem poslu:

Vrsta del, ki jih bo opravil/vrsta blaga, ki

ga bo dobavil

Količina del

Kraj izvedbe

Predviden termin izvajanja

Vrednost podizvajalskega dela v

EUR na dan oddaje ponudbe (brez DDV)

Vrednost v EUR


112

Podizvajalec: ..................................................... ..................................................... .....................................................

S O G L A S J E Soglašamo, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna našo terjatev do glavnega

izvajalca, s katerim sodelujemo pri izgradnji projekta: »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA

– SISTEM C« Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov kot podizvajalec.

V ________________, dne___________ (žig) PODIZVAJALEC (podpis) ___________


113

Podizvajalec: ..................................................... ..................................................... .....................................................

IZJAVA

o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 Izjavljamo, da:

- na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več;

- o nas vodi uradno evidenco o izpolnjenih obveznostih v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imamo sedež, ali določbami države naročnika in v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imamo sedež, ali določbami države naročnika organ (naziv organa): …………………………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………………………

Datum:___________ (žig) podpis podizvajalca


114

Ponudnik/povezani podizvajalec : ..................................................... (ustrezno obkrožiti) ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 6 Izjavljamo, da bomo predmetno javno naročilo izvajali sami in na razpisanih delih ne bomo

angažirali podizvajalcev.

V ________________, dne___________ (žig) (podpis) ________________ (PONUDNIK / povezani Podizvajalec)


115

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 7 Izjavljamo, da bomo v primeru pridobitve posla: »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov«, na lastne stroške zagotovili zemljišče za odlagališče oziroma začasno deponijo materiala za gradnjo, zemljišča za svojo organizacijo gradbišča, zemljišča za svojo upravno tehnično bazo in zemljišča za dovozne poti in dostope do gradbišča in do obratov, ki jih bomo začasno uporabljali med gradnjo, kadar postavitev omenjenih delov ni mogoče zagotoviti znotraj že pridobljenega zemljišča za gradnjo. V ________________, dne___________ (žig) PONUDNIK (podpis) ________________


116

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 8 Izjavljamo, da bomo v okviru naročila »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM C -

Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov, Sklop 1 in/ali Sklop 2 in/ali Sklop 3« vgrajevali

cevi in fazonske kose iz nodularne litine proizvajalca ……………………………………………., za

katere smo v ponudbi predložili zahtevan prospektni material.



117

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A 9 Izjavljamo, da sprejemamo pogoje razpisa za »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA – SISTEM

C - Gradnja primarnih in sekundarnih cevovodov«.



118

SEZNAM DOKUMENTACIJE, KI JO VSEBUJE PONUDBA:

za tuje ponudnike, ki nastopajo samostojno ali kot partnerji v skupini izvajalcev:

1. Dokazilo o vpisu v register poklicev ali trgovski register v skladu s predpisi države, v kateri je registriral dejavnost.

za domače in tuje ponudnike (kot posameznike ali kot skupino izvajalcev):

1. Pisno izjavo pooblaščene osebe Ponudnika, s katero potrjuje, da je ponudnik seznanjen s predpisi s področja gradenj v Republiki Sloveniji, da spoštuje veljavne zakone Republike Slovenije na splošno in priznava veljavnost pravnega reda Republike Slovenije.

2. Poglavje 1 - Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe;

3. Izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 2.1 - Obrazec Pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe;

4. Potrjeno in podpisano Poglavje 2.2 - Izjava o poznavanju in sprejemanju Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999;

5. Potrjeno in podpisano Poglavje 2.3 - Posebni pogoji pogodbe;

6. Izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 3 (Obrazec Ponudbe, Dodatek k Ponudbi, priloge C, C1, D, D1 in E) (za vsakega od ponujenih sklopov);

a. Obrazec Ponudbe

b. Dodatek “A” k Ponudbi

c. priloga C

d. priloga C1

e. priloga D

f. priloga D1

7. Bančno garancijo za resnost ponudbe (za vsakega od ponujenih sklopov);

8. Potrjeno in podpisano Poglavje 4, ki zajema:

a. Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe

b. Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

c. Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku

d. Vzorec bančne garancije za zavarovanje izplačila zadržanega zneska

9. Poglavje 5 Obrazci in IZJAVE za ugotavljanje sposobnosti Ponudnikov v skladu z zahtevami Poglavja 1, ki zajema:;

a. Obrazec 5.1 (a) - Podatki o ponudniku

b. seznam pooblaščenih predstavnikov Ponudnika ter primerki njihovih podpisov. V primeru navajanja pooblaščenca (zastopanja po pooblastilu) morajo biti seznamu priložena pooblastila za podpis

c. IZJAVA 1

d. IZJAVA 2 in IZJAVA oz. IZJAVE 2/A

e. IZJAVA 3


119

f. Potrdila bank o neblokadi računov

g. POOBLASTILA naročniku za pridobivanje podatkov od bank ponudnika

h. IZJAVA 4

i. Obrazec 5.1 (i) - Poročilo o finančnem stanju Ponudnika

j. Obrazec 5.1 (j) - Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del

k. Potrdila naročnikov Del

l. IZJAVA 5

m. Obrazec 5.1 (l) - Odgovorni vodja del

n. Obrazec 5.1 (m) - Podatki o morebitnih podizvajalcih ali IZJAVA 7

o. Obrazec 5.1 (m-Povezani) - Podatki o morebitnih podizvajalcih podizvajalca, ki v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu o gospodarskih družbah, zaupal delno izvedbo naročila ali IZJAVA 7 (za vse podizvajalce, ki veljajo za povezane družbe)

p. Obrazci »PODATKI O PODIZVAJALCU« - za vse podizvajalce, navedene v obrazcu 5.1 (m) in v obrazcu 5.1 (m-Povezani) (za vsakega od ponujenih sklopov)

q. Soglasje podizvajalca, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna njegovo terjatev do glavnega izvajalca - za vse podizvajalce, navedene v obrazcu 5.1 (m), in v obrazcu 5.1 (m-Povezani), razen za povezane družbe

r. Izjavo podizvajalca o izpolnjevanju pogojev iz 42. člena ZJN-2 - za vse podizvajalce, navedene v obrazcu 5.1 (m) in v obrazcu 5.1 (m-Povezani)

s. IZJAVA 7

t. IZJAVA 8

u. IZJAVA 9

10. Poglavje 6, ki zajema:

a. Izjavo o seznanjenosti s Poglavjem 6 in njegovem upoštevanju pri pripravi ponudbe in pri izvedbi del,

11. Poglavje 7 - Ponudbeni predračun (za vsakega od ponujenih sklopov), ki zajema:

a. Ponudbeni predračun v tiskani obliki

b. Ponudbeni predračun v elektronski obliki

12. Eno podpisano kopijo vsakega morebitnega Pojasnila oz. Dodatka sprejetega v skladu s členom 10 oz. 11 Navodil ponudnikom;

13. Kopijo sporazuma ali pogodbe med partnerji skupine izvajalcev in kopije ostalih dokumentov v zvezi s takim sporazumom (v primeru skupne ponudbe skupine dveh ali več izvajalcev).

Potrjujemo, da ponudba vsebuje vse dokumente, navedene v zgornjem seznamu.

Žig in podpis ponudnikov


120

POGLAVJE 6

TEHNIČNE ZAHTEVE

za





121

VSEBINA




6.4 Izjava o seznanjenosti s Poglavjem 6


122

Poglavje 6.1 Splošni Tehnični pogoji za izvedbo del

za





123

6. 1 SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO DEL 6.1.1 Predpisi in standardi Splošno Med izvajanjem pogodbe mora izvajalec upoštevati veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Če v času izvajanja pogodbe vstopi v veljavo nova zakonodaja ali se spremeni, doda obstoječa zakonodaja ali se spremenijo standardi, ki dovoljujejo manj zahtevne tehnične kriterije, opise in pogoje Pogodbe, se mora izvajalec držati originalnih Splošnih zahtev ter Splošnih pogojev ter Posebnih pogojev Pogodbe, dokler ne dovoli inženir v pisni obliki uporabo spremenjenih standardov in zakonodaje, ki so stopili v veljavo namesto originalnih. Relevantna zakonodaja in standardi Pri izvajanju Pogodbe je potrebno upoštevati vse veljavne zakone, pravilnike, uredbe in navodila, predpise in odloke, veljavne v Republiki Sloveniji. Veljavna slovenska zakonodaja s področja javnega naročanja: http://www.mf.gov.si/slov/javnar/predpisi.htm#1. Splošna veljavna slovenska zakonodaja in zakonodaja s področja gradnje objektov: http://www.dz-rs.si/index.php?id=101, http://www.izs.si/index.php7idM11. Na uradnih spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor se nahaja veljavna slovenska zakonodaja s področja varovanja okolja: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/okolje/, s področja urejanja prostora: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/prostor/, s področja graditve objektov: http://prostor.gov.si/isgp/index.html, http://zakonodaja.gov.si v Sloveniji veljavni standardi: http://www.sist.si. Kodeksov Kadarkoli pogodba zahteva za določen material, izvedbo dela ali testiranje specifičen standard je potrebno v osemindvajsetih (28) dneh pred končno predložitvijo ponudbe kot posledico zahteve, predložiti revizijo relevantnih standardov in kodeksov, razen če je le to v pogodbi drugače določeno. Kadar so določeni standardi iz druge države ali regije, kakor iz Republike Slovenije (SIST), jih mora ustrezna institucija pregledati in podati mnenje ali so standardi primerni oziroma višji. Dopustni bodo le standardi in kodeksi, katere bo inženir pregledal in zanje podal pisno odobritev. Kadar inženir meni, da standardi in kodeksi ne ustrezajo zahtevanem nivoju standarda, mora izvajalec uporabiti standarde, ki so opisani v pogodbi. 6.1.2. Splošne zahteve Splošno Vsa dela pri izvajanju projekta se izvajajo ob upoštevanju vse veljavne slovenske zakonodaje. Ob odsotnosti slovenske zakonodaje se upošteva primerna evropska zakonodaja.


124

Prihod na delovišče Pred pričetkom del mora inženir izvajalcu predložiti imena in naslove lastnikov in najemnikov zemljišč, ki bodo posredno ali neposredno vključena v izvedbo del. Izvajalec mora inženirja štirinajst (14) dni vnaprej pisno obvestiti o svojem namenu, da prične z delom na posameznem področju lastništva ali najema. Izvajalec mora voditi evidenco o datumih svojega prihoda in odhoda z vseh posesti in zemljišč vsakega posameznega lastnika ali najemnika, skupaj z datumi gradnje in odstranitve ograje in mora predložiti kopije teh dokumentov inženirju, kadar ta to zahteva. Podobno evidenco, ki mora biti opremljena z vsemi pripadajočimi dokumenti, mora naročnik voditi tudi v zvezi s cestami, peš potmi in prehodi. Ogled glavnih cest, posesti, zemljišč in polj Če je potrebno, se mora inženir v imenu izvajalca s cestno upravo, lastniki ali najemniki dogovoriti za oglede v zvezi s stanjem glavnih cest, jarkov, posesti, zemljišč in polj, ki bi bili lahko prizadeti pri izvedbi del. Zapisnik o ogledu velja za resnično in natančno poročilo o stanju, razen če izvajalec obvesti inženirja, da je že pričel s posegom, ki bi lahko poškodoval glavne ceste, odvodne konstrukcije, posesti, zemljišča ali polja. Začasna ograja Če je kakšen delovni objekt postavljen na zasebnem zemljišču, mora izvajalec, v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča postaviti začasno ograjo. Izvajalec mora redno pregledovati in vzdrževati vse ograje in popraviti vse poškodbe na njih brez odlašanja. Izvajalec mora omogočiti vstop v začasno ograjen prostor najemnikom sosednjih zemljišč, če je to potrebno. Zemljišče mora biti ograjeno z začasno ograjo, dokler je izvajalec ne zamenja s stalno ograjo, oziroma dokler izvajalec ne dokonča del na tem delu zemljišča in vzpostavi prvotnega stanja. Referenčne točke Izvajalec mora inženirja obvestiti o relativnih in absolutnih kotah terena, o lokaciji začasne ograje in o referenčnih točkah, ki jih namerava uporabiti. Izvajalec bo zadostil pogojem, če bo upošteval absolutne višinske kote in referenčne točke, ki so navedene v pogodbi. Če bi izvajalec želel oporekati kakšni višinski koti, navedeni v pogodbi, mora inženirju predložiti spisek višinskih kot, za katere smatra, da so napačne in ustrezen spisek pravilnih kot. Obstoječe višinske kote oziroma referenčne točke, katerim oporeka, izvajalec ne sme spremeniti, dokler inženir ne odobri spremembe. Nastanitev v času izvajanja del Izvajalec mora poskrbeti za nastanitev zase in za inženirja. V teh prostorih mora poskrbeti za ogrevanje, razsvetljavo, čiščenje in vzdrževanje do zaključka del. Pisarne in drugi objekti za nastanitev morajo biti postavljeni, opremljeni in pripravljeni za vselitev in uporabo v roku sedmih dni od datuma pričetka del. Podrobnosti v zvezi z nastanitvijo in opremo so opisane v točki 6.1.12 Nastanitev inženirja. Telefonske linije za inženirja morajo imeti ločeno digitalno povezavo z javno telefonsko mrežo in morajo zagotavljati zasebnost pri pogovorih. Izvajalec mora inženirju za njegovo izključno rabo priskrbeti orodja (ki morajo biti nova ali v dokazano dobrem stanju), naprave, zaščitna oblačila,


125

gumijaste škornje in uslužbence, ki jih bo potreboval za preverjanje napredka pri izvajanju del, testiranje, nadzor in druga opravila. Nasprotja z zemljiškimi interesi Izvajalec mora omejiti svoje gradbene dejavnosti znotraj delovišča in mora tudi svojim uslužbencem prepovedati vstop na tuje zemljišče, razen če se ne dogovori za uporabo dodatnih površin. Izvajalec ne sme ovirati nobene športne, ribiške ali druge dejavnosti na ali poleg delovišča, če to ni neizogibno potrebno za izvedbo pogodbenih del. Preden poskusi uveljaviti kakršno koli pravico, za katero se je sam dogovoril, v zvezi z dovoljenji za uporabo poti ali prehodov ali z nastanitvijo izven delovišča, mora o tem pisno obvestiti inženirja. Nasprotja v zvezi z dostopom do posesti in orodij Izvajalec mora sam poskrbeti za alternativne dogovore, da ne bi prišel v nasprotje z lastniki ali najemniki v zvezi z dostopom do posesti. Izvajalec mora o posegih pisno obvestiti inženirja in lastnike ali najemnike štirinajst dni vnaprej, in mora inženirju pisno potrditi, da se je dogovoril o alternativnih rešitvah. Postopek za pritožbe in odškodninski zahtevki Izvajalec mora brez odlašanja obvestiti inženirja o podrobnostih vseh odškodninskih zahtevkov ali opozoril o nameravanih odškodninskih zahtevkih, ki jih prejme v zvezi z zadevami, proti katerim se mora v skladu s pogodbo zavarovati naročnik, prav tako pa mora tudi inženir posredovati izvajalcu vse takšne zahtevke in opozorila, ki jih prejme neposredno inženir ali naročnik. Takšna izmenjava informacij mora potekati tudi v zvezi z vsemi pritožbami, ki jih prejme eden ali drugi. Izvajalec mora takoj pisno obvestiti inženirja o vsaki škodi ali poškodbi, ki nastane pri izvajanju del. Zavarovanje pred poškodbami Izvajalec mora spoštovati vse varnostne ukrepe, da bi se izognil vsaki nepotrebni poškodbi cest, posestev, zemljišč, dreves in ostalega, in se mora v času izvajanja pogodbenih del ustrezno sporazumevati z lastniki in najemniki, ki se bodo pritožili. Če mora izvajalec opraviti dela blizu, nad ali pod postavljeno opremo pooblaščenega podjetnika, cestne uprave ali drugih strank, mora narediti začasno podporo in delati pod ali tik zraven orodja, tako da se izogne poškodbi in nevarnosti iztekanja goriv ali maziv ter da zagotovi nemoteno delovanje. V primeru, da bi izvajalec kljub temu opazil kakršno koli poškodbo ali iztekanje, mora o tem na ustrezen način takoj obvestiti inženirja, pooblaščenega podjetnika, cestno upravo ali lastnika orodja in uporabiti vsa sredstva za popravilo ali nadomestilo poškodovanega orodja. Obstoječe napeljave Naročnik ne zagotavlja točnosti in popolnosti podatkov o obstoječih napeljavah, vključenih v pogodbo. Izvajalec se mora posvetovati z vsemi ustreznimi organi in lastniki napeljav preden začne z izkopavanji in mora, v svoje dobro, sam ugotoviti natančno lego obstoječih napeljav, ki bi lahko povzročile škodo pri izvedbi del, ali pa bi jih lahko poškodoval pri izvedbi del. Če izvajalec ugotovi, da obstaja kakšna napeljava, ki ni omenjena v pogodbi, mora o tem takoj pisno obvestiti inženirja. Izvajalec mora v načrt splošne razporeditve vnesti lege vseh obstoječih napeljav in dati kopijo načrta na razpolago inženirju.


126

Izvajalec mora izvesti dela tako, da ne poškoduje ali moti obstoječih napeljav na ali poleg delovišča. Če bi do poškodbe ali motnje kljub temu prišlo, mora izvajalec sam, z odobritvijo inženirja in ustreznega organa, na svoje stroške izvesti popravila. Izvajalec mora zagotoviti pravilen zasip vseh izkopavanj na delovnem področju, ki jih opravijo javna podjetja v dogovoru z njim. Izvajalec se mora sam dogovoriti za vse premestitve in odstranitve napeljav, ki jih bo potreboval zase ali za svoje delo. Pred vsakim takšnim dogovorom mora zaprositi inženirja za dovoljenje. Vsaka delovna skupina mora imeti priročen detektor za odkrivanje zakopanih cevi in vodnikov in vsaj en član delovne skupine mora biti usposobljen za uporabo detektorja. Delavci morajo detektorje uporabljati v skladu z navodili proizvajalca pred in med vsakim izkopavanjem, da bi odkrili vse lege cevi in vodnikov. Prometna ureditev Preden izvajalec prične z delom, ki bo potekalo na, ali bo oviralo uporabo, katerekoli glavne ceste, se mora o predlagani metodi dela dogovoriti z inženirjem, cestno upravo in policijo ter od njih pridobiti dovoljenje za zaporo ceste. Ves čas izvedbe del mora izvajalec sodelovati s cestno upravo in policijo glede del ali dostopa na katero koli glavno cesto. Izvajalec mora o zahtevah ali dogovorih s cestno upravo ali policijo obveščati inženirja. Če je zaradi izvedbe del potrebno začasno urediti obvoz na cestišču ali prestaviti pločnik ali kakšno drugo javno pot, mora izvajalec poskrbeti za in vzdrževati alternativno pot, ki je sprejemljiva za inženirja, in ki mora pričeti obratovati preden izvajalec zapre obstoječo pot. Če so potrebne zapornice, jih mora izvajalec priskrbeti in vzdrževati po ustreznem standardu, v skladu z vrsto, oziroma vrstami motornega prometa ali pešcev, ki jih bodo morali uporabljati. Izvajalec mora uporabiti vse razumne ukrepe, da bi preprečil, da bi vozila, ki prihajajo na delovišče in ga zapuščajo, nanašala blato ali drugo nesnago z delovišča na sosednje ceste in poti in mora v najkrajšem možnem času odstraniti vse odpadke, ki bi jih vozila kljub vsemu nanesla. Izvajalec ne sme nikoli ovirati prometa na dolžini, daljši od sto metrov na katerem koli delu glavne ceste, razen če se o tem z ustreznimi organi dogovori inženir. Če se ne more izogniti enosmernemu prometu, mora izvajalec poskrbeti za ustrezen sistem nadzora prometa, kot je dogovorjeno v prometni ureditvi. O načrtu prometne ureditve se mora izvajalec dogovoriti z ustrezno upravno enoto. Izvajalec mora pustiti svojo telefonsko številko, na kateri je dosegljiv tudi ponoči, na policijski postaji, v vsakem kraju, kjer trenutno izvaja gradbeno dejavnost. Urejenost delovišča Izvajalec mora z vseh ulic in cest ob koncu vsakega delovnega dne očistiti vso raztreseno umazanijo, gramoz ali druge materiale, ki so se tam nabrali zaradi gradnje. Čiščenje vključuje pranje z vodo, čiščenje s krtačami, in če je potrebno, tudi ročno čiščenje, da bi dosegli potrebno čistočo, primerljivo s sosednjimi ulicami, kjer se promet na in iz gradbišča ne odvija. Izvajalec mora odstraniti vse gradbene odpadke, izkopano zemljo in druge materiale z vseh ograj, jarkov, kanalov, kažipotov in mora spet vzpostaviti prejšnje stanje, takoj ko dokončno spet zasuje kanalizacijo. Izvajalec mora na delovišču vzpostaviti prejšnje stanje, na način, sprejemljiv za inženirja. Dela, ki vplivajo na vodotoke Izvajalec mora pisno obvestiti inženirja štirinajst dni preden namerava pričeti z deli, ki vplivajo na vodotoke, ne glede na to ali gre za tekočo ali stoječo vodo. Izvajalec je ves čas odgovoren za vzdrževanje vodotokov znotraj gradbišča v učinkovitih delovnih pogojih. Izvajalec mora uporabiti vse praktične ukrepe, v skladu s predhodno odobritvijo inženirja, da bi preprečil


127

kopičenje blata ali drugega materiala v in onesnaženje vseh obstoječih vodotokov, prekopov, jezer, rezervoarjev, vrtin ali zajetij, zaradi svojega delovanja. Odgovori za nujne primere Izvajalec mora zagotoviti, da bo lahko na hitro sklical svojo ekipo izven normalnega delovnega časa, da bi opravil nujna dela, potrebna zaradi nevarnosti, ki grozi pričetemu delu. Inženir mora imeti ob vsakem času na voljo seznam z naslovi in telefonskimi številkami izvajalčevega osebja, ki je trenutno odgovorno za organizacijo dela v nujnih primerih. Izvajalec se mora seznaniti z vsemi krajevnimi dogovori, ki veljajo za nujne primere, o tem pa mora obvestiti tudi svoje zaposlene. Moteči objekti Načrti za izvedbo morajo v največji možni meri vključiti obstoječe nadzemne in podzemne objekte. Izvajalec mora pred poškodbami zaščititi vse nad- in podzemne objekte, ne glede na to ali so postavljeni v okvirih zahtev naročnika. V primeru, da mora izvajalec obstoječe zidove, ograje, vhode, zgradbe ali kakšne druge gradnje odstraniti, da bi lahko pravilno gradil, mora po opravljenem delu spet vzpostaviti začetno stanje, ki je sprejemljivo za lastnika posesti ali najemnika in inženirja. Predstavnik izvajalca mora inženirja obvestiti o vseh poškodbah gradenj in popravilih ali zamenjavah, ki jih bo opravil. Če obstoječe gradnje motijo izvajalca pri izvedbi del, mora o tem obvestiti inženirja, preden nadaljuje z gradnjo. Če izvajalec o takšnem primeru ne obvesti inženirja, to dela na lastno odgovornost. Zaščita pred požari in njihovo preprečevanje Izvajalec mora izvajati vsa dela v smislu zaščite in preprečevanja požarov. Priskrbeti in vzdrževati mora ustrezno protipožarno opremo. Držati se mora veljavnih predpisov za preprečevanje požarov. Dostop uradnih oseb Pooblaščene državne in občinske uradne osebe morajo imeti ob vsakem času omogočen vpogled v izvedbo del, ne glede na to ali se izvajalec pripravlja na izvedbo ali izvaja dela. Izvajalec mora uradnim osebam omogočiti dostop in nadzor nad izvedbo del. Dostop mora biti dovoljen tudi predstavnikom podjetja (enega podjetja ali večih), ki bo po zaključku del vršilo obratovanje ali/in vzdrževanje, koordinatorju projekta ter pooblaščenim predstavnikom investitorja in sofinancerjev. Predstavniki podjetja lahko od časa do časa zahtevajo dostop na gradbišče zaradi nadzora napredovanja del. Njihova imena sporoči inženir. Poškodbe dostopnih cest Izvajalec mora zagotoviti, da bodo poškodbe na vseh javnih ali zasebnih cestah, pešpoteh in kolovozih, ki jih bodo uporabljala vozila ali oprema, ki bodo vozila na ali iz delovišča, minimalne in je odgovoren za stroške popravil, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja na teh cestah, kolovozih ali pešpoteh na način, ki je sprejemljiv za inženirja in lastnika, oziroma nadzorni organ. Sanitarije Izvajalec mora priskrbeti na delovišču dovolj kemičnih stranišč ali stranišč na splakovanje. Stranišča morajo biti ustrezne vrste in izvajalec jih mora ves čas vzdrževati v higienskem stanju. V kolikor bodo kemična stranišča, morajo biti ustrezno zgrajena, tako da zaradi njihove uporabe


128

ne more priti do zdravju škodljivega onesnaženja. Po zaključku del mora izvajalec stranišča odstraniti in na področju, kjer so bila postavljena, ponovno vzpostaviti prvotno stanje. Pravica do uporabe zemljišča Izvajalec mora omejiti svoje gradbene dejavnosti znotraj delovišča ali na druga področja, za katera se dogovori in mora tudi svojim delavcem naročiti, da se držijo tega. Izvajalec je odgovoren za odstranjevanje vseh svojih orodij in odpadkov s področij, ki jih ima pravico uporabljati ali preko katerih mu je dovoljen prehod. Izvajalec mora sam določiti kolikšen prostor potrebuje v vsakem posameznem primeru. Izvajalec je odgovoren za vsako poškodbo zasebne lastnine izven obsega, ki ga je določil naročnik za izvajalčevo uporabo. Preden bo inženir podpisal končni obračun, mora izvajalec naročniku predložiti pisna potrdila od lastnikov zemljišč, s katerimi se je sam dogovoril za pravico uporabe in prehoda preko zemljišča in lastnikov zemljišč, na katera je izvajalec iz kakršnega koli razloga razširil svojo dejavnost, da je na zemljiščih spet vzpostavljeno prejšnje stanje. Predvideno je, da se dovoljenja za pravico uporabe in prehoda preko zemljišč in ostala dovoljenja pridobijo pred začetkom gradbenih del. Če se pridobivanje potrebnih dovoljenj zavleče, mora izvajalec svoje delo načrtovati tako, da bo svoje dejavnosti omejil na področja, za katera ima dovoljenja ali jih ne potrebuje, vse dokler potrebnih dovoljenj ne pridobi. Odlagališča za odpadke Za izvajalca niso predvidena odlagališča za odpadke, zato se mora, v dogovoru z inženirjem, sam, na svoj strošek, dogovoriti za odstranjevanje vseh odvečnih izkopanih materialov. Samovoljno odlaganje ni dovoljeno. Začasna dela Izvajalec mora na svoj strošek poskrbeti, da bodo začasna dela, postavitev gradbenih odrov, tesarska opravila, postavitev opornikov, postavitev podpore za plošče, gradnja začasnih nepropustnih bazenov za vodo, postavitev mostov in druga potrebna in zahtevana dela za varno in učinkovito izvedbo in izgradnjo del in tudi vsa druga priložnostna dela, izvedena na primeren način. Nadzor Vsa dela mora nadzorovati oseba, sprejemljiva za inženirja. Izvajalec se mora z inženirjem dogovoriti o številu delovnih skupin, za katere bo zadolžen posamezen nadzornik, kar pa je odvisno tudi od drugih okoliščin. Okoljevarstveni ukrepi Izvajalec mora sprejeti ukrepe, za katere inženir smatra, da so sprejemljivi in potrebni za zmanjšanje neprijetnosti, ki jih povzročajo prah, hrup ali drugo. V sušnih obdobjih lahko inženir od izvajalca zahteva, da vsaj trikrat dnevno poliva ceste, po katerih se odvija veliko prometa, ostale ceste pa vsaj enkrat dnevno. Izvajalec bo ceste polival ob primernem času, o čemer se bo dogovoril z inženirjem. Izvajalec mora biti še posebej pozoren na škodo, ki jo lahko na poljih povzroči prah. Izvajalec mora sprejeti ukrepe, ki so potrebni, da prepreči škodo, ki jo povzroča prah, ki nastaja pri izvajanju pogodbenih del. Izvajalec bo spoštoval vse dogovore, ki jih bo sklenil naročnik z eno ali več osebami, v zvezi z uporabo zemljišč in izvedbo del. Če bo izvajalec želel, bo dobil kopije vseh dogovorov v zvezi s tem. 6.1.3. Materiali za gradbena dela


129

Življenjska doba materialov in opreme Vsi materiali, ki jih bo izvajalec uporabil pri izvedbi del morajo imeti najmanj takšno kvaliteto, da je zagotovljena življenjska doba, kot je navedena v spodnji tabeli. Objekt oziroma oprema Življenjska doba Vodovodne cevi 100 let Betonski objekti 50 let Strojna oprema - inštalacije 20 let Strojna oprema - stroji in naprave 14 let Električna oprema 15 let Računalniška oprema 4leta Razen potrošnega materiala ne sme biti noben del načrtovan za življenjsko dobo manj kot 5 let oz. 10 let za opremo, ki zahteva večje posege za njihovo zamenjavo. Poleg zahtev specifikacij je izvajalec v celoti odgovoren za dobavo opreme in materiala, ki ustreza svojemu namenu in je primerna za zgoraj navedeno življenjsko dobo. Vse blago in materiali, ki jih bo izvajalec nabavil in vgradil, morajo biti novi, neuporabljeni in najnovejše proizvodnje in vanje morajo biti vgrajene vse najnovejše izboljšave oblike in materialov, razen če ni v pogodbi drugače določeno. Izvajalec mora predložiti kopijo tehnične specifikacije iz proizvajalčeve tehnične literature za vse ponujeno blago in materiale. Izvajalec mora materiale in sestavne dele skladiščiti tako, da ostane njihova kvaliteta in stanje ustrezno določenim standardom, ki so zahtevani v pogodbi. Z materiali in sestavnimi deli mora ravnati tako, da prepreči, da bi se poškodovali ali pokvarili in v skladu z vsemi ustreznimi priporočili proizvajalcev. 6.1.4. Zemeljska dela, izkopavanje, zasipavanje in vzpostavljanje prejšnjega stanja Splošno V zemeljska dela spadajo:

vsi izkopi zemljin in kamnin z nakladanjem, prevozom na začasno ali trajno deponijo ter ureditvijo deponije,

priprava in utrditev temeljnih tal, odvodnjavanje gradbenih jam v času gradnje (gravitacijsko z jarki ali s črpanjem), sanacije neustreznih temeljnih tal z izsuševanjem, kemičnim stabiliziranjem ali

zamenjavo neustreznih tal, delno ali v celoti, izvedba nasipov in zasipov, oblikovanje terena v projektirano ali prvotno stanje, humusiranje in zasejanje travnatih površin, izvedba nevezane nosilne plasti v območju povoznih površin.

Izvajalec mora izkope in zasipe izvesti v skladu z ustreznimi standardi, predpisi in zakonskimi zahtevami. Zgornjo plast zemljine mora odstraniti z gradbenih področij in jo uskladiščiti na začasnih deponijah, ki so določene s strani naročnika. Izkopano zemljino mora izvajalec skladiščiti v skladu z njeno kakovostjo za poznejšo zamenjavo. Nasipi gradbene jame morajo biti utrjeni, če je to potrebno. Izvajalec mora zemljino za ponovno zasipavanje delovnega področja in za zamenjavo na gradbišču ponovno nasuti v enakih plasteh. Nosilnost in zbitost zemljine mora preveriti s preskusom površinske nosilnosti tal ali s proctorjevim preskusom, v ustreznih intervalih in v skladu z zahtevami inženirja.


130

Vse zasipe jarkov pod asfaltnimi površinami je potrebno izvajati z gramoznim materialom iz kamnoloma. Zasipi se vršijo nad peščenim zasipom cevi, ki sega 30 cm nad teme vodovodne ali kanalizacijske cevi. Zasip se mora obvezno izvajati v plasteh po 30 cm in sprotno komprimirati od 90 - 120 Mpa, odvisno od kategorije ceste. Spodnji ustroj ceste je obvezno izvajati z gramozom in komprimirati od 90-120 Mpa. Količine zemljine, potrebne za zasipavanja na gradbišču, se uporabijo za nasipe in vodoravne površine. Če je potrebno, mora izvajalec zasipanje opraviti ročno. Gostota po proctorju za ta dela znaša 103% za nekoherentne zemljine in 100% za koherentne zemljine. Neprimerna ali odvečna zemljina postane izvajalčeva lastnina. Izvajalec mora najti ustrezno zemljišče za odlaganje le-te, za katero mora dobiti uradno soglasje in je odgovoren za ustrezno odstranjevanje in vse stroške v zvezi s tem. Izvajalec pri odločitvi, katera zemljina je primerna za skladiščenje in katero mora odstraniti, v vsakem primeru potrebuje soglasje inženirja. Čiščenje/priprava gradbišča »Čiščenje/priprava gradbišča« pomeni vse dejavnosti, ki so potrebne za čiščenje zemljišča, na katerem bo izvajalec gradil, postavljanje objektov in odstranjevanje opreme z gradbišča med opravljanjem dela, kot tudi vzdrževanje opreme in podobno v času gradnje in odstranjevanje ter transport te opreme po opravljenem delu. Za čiščenje/pripravo gradbišča je odgovoren izvajalec in vključuje tudi rušenje vseh obstoječih objektov in stavb, ki so na gradbišču ob pričetku izvajanja del. Izvajalec ne sme porušiti ali odstraniti nobenega objekta brez pisnega dovoljenja inženirja. Izkopi Izvajalec mora vse svoje dejavnosti pri izkopih opravljati tako, da ne povzroča škode oz. da ne pokvari zgornjega sloja. Da bi zaščitil vse zaključne površine pred poškodbami, mora izvajalec kopati 15 cm nad potrebno globino in ostanek odstraniti neposredno pred izvedbo zaključnih del. Če pa je končna površina poškodovana ali je izvajalec zaradi svoje nemarnosti dovolil, da se je poškodovala, mora odstraniti ves material, ki je po mnenju inženirja neustrezen in ga, na svoj strošek, zamenjati z mešanico pustega betona. Stranice izkopanih predelov morajo biti sproti ustrezno utrjene. Izvajalec je odgovoren za odstranjevanje odvečnega izkopanega materiala, vendar z gradbišča ne sme odstraniti nobenega materiala, ki je primeren za ponovno uporabo pri izvedbi del, razen po nalogu ali z dovoljenjem inženirja. Izkopi se smejo izvajati samo s pristankom inženirja. Ko izvajalec opravi izkop natančno v skladu s profili ali dimenzijami, ki so zahtevane za izvedbo del, mora o tem obvestiti inženirja in mu omogočiti pregled opravljenega dela. Izvajalec mora pridobiti dovoljenje za izkop pred tlakovanjem, zasipanjem ali betoniranjem. Izvajalec mora odprte izkope vzdrževati v ustreznem stanju in mora popraviti posledice poškodb, ki bi nastale zaradi vremenskih vplivov. Naslednja pravila se nanašajo na vse izkope: Izvajalec mora omejiti premike zemljišč, ki mejijo z zemljišči, kjer izvaja izkope, da bi zagotovil stalno uporabnost, izgled in strukturno celovitost vseh bližnjih objektov in napeljav. Če je potrebno izsuševanje, in če ga izvajalec izvede v kakršni koli obliki, potem mora zagotoviti, da bodo njegovi postopki sprejemljivi za inženirja in v skladu z načeli dobrega gospodarja.


131

Izvajalec mora pripraviti in predložiti inženirju načrte za vse izkope, razen za manjša dela, za katera inženir smatra, da načrti niso potrebni. Izvajalec mora štiri tedne pred pričetkom izkopov obvestiti ustrezen organ o globini izkopov, zemljini in postopkih za odstranitev odvečne zemljine iz izkopov. Temelji Temelje stavb mora izvajalec izkopati do ustrezne globine v skladu z načrti. Podlago temeljev mora utrditi v skladu z zahtevami. Če v načrtih ni drugače določeno, morajo biti temelji odporni proti zamrzovanju (vsaj 1,5 metra pod zgornjim nivojem terena), zgrajeni na plasti gramoza, ki preprečuje kapilarni efekt in v skladu s statičnim izračunom in potrdilom o kakovosti zemlje. Temelji drugih zgradb morajo biti izvedeni v skladu s slovensko zakonodajo. Vsi objekti morajo imeti zaščitno plast iz podložnega betona B 10, debeline vsaj pet centimetrov. Kjer inženir smatra, da je to potrebno, mora biti debelina zaščitne plasti deset centimetrov. Ozemljitev temeljev (priključno krilo) mora biti priključena na vodnik za vzdrževanje enakomerne napetosti. Da bi zagotovil zmanjšanje razlik v napetosti na minimum, mora izvajalec priključiti vodnik za vzdrževanje enakomerne napetosti na strelovodni sistem, cevi za ogrevanje, zaščitne vodnike, telekomunikacijski sistem, plinovodne in vodovodne cevi, zunanjo razsvetljavo, ograjo in podobno. Kjer se pojavlja potreba po globokem temeljenju, se izvede uvrtane ali zabite armirano betonske pilote, ki morajo segati 2-3 D (D=premer pilota) v nosilno plast. Preko pilotov se izvede armirano betonske grede, za nadaljnjo izvedbo konstrukcije. Nosilnost posameznega pilota in s tem dimenzija mora biti ustrezna obtežbam posamezne konstrukcije. Nadzor podtalnice Izvajalec mora s preskusi ugotoviti tok podtalnice ali vode, ki se nahajajo med plastmi kamnin na gradbišču čistilnih naprav in drugih objektov. Izvajalec mora poskrbeti tudi za gradnjo odvodnega sistema in izsuševalnih naprav. Izvajalec je odgovoren za tehnično izvedbo (na primer nižanje nivoja podtalnice, odprti odvodni kanali). Vendar pa mora izvajalec tip instalacije, ki jo bo izvedel, uskladiti z navodili inženirja. Zadovoljiti mora naslednje zahteve: Površinski tokovi in vode, ki pronicajo v zemljišče, morajo biti vključeni v preračun

odvodnega sistema. Motnje pri preskrbi z vodo na področju gradbišč morajo biti zmanjšane na minimum. Bistveno je, da izvajalec vzdržuje stalno pravilno delovanje sistema za odvodnjavanje, z inštalacijo dodatnih črpalnih postaj in pomožnega generatorja. Podporni sistemi morajo biti priključeni na glavne inštalacije na tak način, da se bo preskrba z vodo med obema sistemoma lahko odvijala brez prekinitev. Odtočni kanali in jaški za zaščito črpalk morajo bi zgrajeni tako:

da bodo pri odprtih odvodnih sistemih, kolikor je le mogoče, preprečevali, da bi v sistem zašli delci zemlje,

da bodo s pomočjo jaškov za zaščito črpalke povsem preprečili vdor delcev zemlje v primeru znižanja nivoja podtalnice.


132

Izvajalec mora na gradbišču namestiti ustrezno število piezometrov, da bi lahko v tedenskih intervalih spremljal nivo podtalnice na objektih. Izvajalec mora namestiti piezometre za ugotavljanje dnevnega povišanje gladine podtalnice, v kolikor je to potrebno. Zahtevani odtočni kanali za zaščito črpalke morajo biti dovolj veliki in v globini, ki zagotavlja ustrezen nagib za preskrbo z vodo. Izvajalec je odgovoren za odvod podtalnice. Če je za odvajanje podtalnice potrebno plačati prispevek, mora to plačati izvajalec. Izkopi Izvajalec mora dela opraviti brez motenj na okoliških zemljiščih. Posebno pozornost mora nameniti vzdrževanju stabilnosti. Dela mora izvesti pazljivo, da bi zagotovil, da bodo izpostavljene površine ostale tako zdrave kot narava materiala dovoljuje. Če koplje globlje kot je navedel v svojih načrtih, mora tako ustvarjeno praznino zapolniti z mešanico pustega betona. Tako mora ravnati v vseh primerih, ko so izkopanine večje od omejitev za začasna dela, za katera so namenjene. Da bi zaščitil vse zaključne površine pred poškodbami, mora izvajalec kopati 15 cm nad potrebno globino in ostanek odstraniti neposredno pred izvedbo zaključnih del. Če pa je končna površina poškodovana ali je izvajalec zaradi svoje nemarnosti dovolil, da se je poškodovala, mora odstraniti ves material, ki je po mnenju inženirja neustrezen in ga, na svoj strošek, zamenjati z mešanico pustega betona. Izkopi jarkov Za izkopavanje jarkov mora izvajalec uporabljati ročno orodje in odobreno strojno opremo, pri tem pa mora paziti, da čim manj poškoduje stranice in dno izkopanine. Jarki za cevovode morajo biti izkopani do zadostne globine in širine, ki omogoča, da cevi in spoji ter podstavki in varovalne obloge zanje lepo ležejo vanje. V kolikor se bo izkop izvajal z opaženjem, je posebno pozornost potrebno posvetiti zasipu in utrjevanju prostora po izvlečenju opaža. Poglobitve na mestih stikov cevi mora izvajalec izkopati ročno pod nivojem dna jarka ali nivoju dna (če je tako navedeno), da bi s tem zagotovil, da je vsaka cev podprta po vsej svoji dolžini. Poglobitve na stikih morajo biti dovolj velike, da zagotovijo zadovoljivo izvedbo stika. Po izvedbi vsakega stika, morajo biti poglobitve za stike pravilno zasute in ročno utrjene. Izvajalec mora izkopavanje jarkov izvesti na varen način, tako da so stranice jarka ustrezno utrjene in stabilne. Izvajalec mora pustiti prazen ustrezen prostor med robom jarka in notranjim delom nasipa za vzdrževanje stabilnosti jarka. Jarkov izvajalec ne sme izkopati veliko pred polaganjem cevi in biti morajo dovolj široki, da omogočijo, da se predhodno in učinkovito spajanje izvede na suhem. Izvajalec mora predvideti tudi prostor za podstavke in zaščitne obloge. Če morajo biti cevi položene neposredno na dno jarka, mora izvajalec zravnati in znivelirati površino, da bi zagotovil enakomerno polaganje cevovoda in odstraniti vse zunanje snovi, ki bi lahko poškodovale cev ali premaz cevi. Jarki, ki prečkajo ceste ali jarki na drugih lokacijah, če je tako določeno v pogodbi, morajo biti tako ozki, kot je le mogoče. Največja dovoljena širina med skrajnima robovoma jarka ne sme preseči širine zunanjega premera cevi, ki bo položena vanj, plus 55 cm za cevi do premera 80 cm in plus 75 cm za cevi, ki imajo premer večji od 80 cm. Od dna jarka do višine 30 cm nad vrhom cevi, ali vrhom zgornje cevi v dvocevnih jarkih, širina jarka ne sme biti manj kot zunanji premer cevi plus 15 cm na vsaki strani za enojne cevi, za


133

dvojne cevi pa mora biti širina najmanj (d1 + d2) + 60cm, kjer je d1 + d2 enako vsoti premerov plus najmanjša možna razdalja med cevmi, ki znaša 30cm. V jarkih za cevi, če je le mogoče, ne sme biti površinskih voda ali podtalnice. Kadar mora izvajalec opraviti izkopavanja na cestišču ali asfaltiranih površinah za pešce, mora najprej zarezati v asfalt ali drugo zgornjo plast, da natančno določi rob, na način, ki ga odobri inženir, izkopati material za utrjevanje in ga uskladiščiti, da se ne bi pomešal z ostalim materialom, ki ga bo izkopal, ker ga bo moral pozneje spet uporabiti za zasipavanje in za vzpostavitev prejšnjega stanja ali pa ga bo moral odstraniti po navodilih inženirja. Brez izrecnega dovoljenja inženirja izvajalec ne sme na glavnih cestah nikoli izkopavati predolgih ali pretirano globokih jarkov, glede na ustreznost lokacije gradbišča. Takoj ko položi en del cevovoda, mora ta del zasuti in spet vzpostaviti prejšnje stanje in ves odvečen izkopan material odstraniti z gradbišča, ves material, ki ga potrebuje za gradnjo, pa mora premikati naprej, kot teče postopek dela, tako da bo glavna cesta, na kateri s svojim delom ovira promet, spet uporabna v najkrajšem mogočem času. Izvajalec mora izvesti vse varnostne ukrepe, s katerimi bo preprečil lomljenje robov jarka. Kadar izvajalec koplje jarke na drugih površinah, mora najprej odstraniti vso travo in zgornjo plast zemlje, ali če ni trave, vso zgornjo plast zemlje, v širini jarka, in jo uskladiščiti ločeno od ostalega izkopanega materiala, da jo bo pozneje lahko spet namestil na isto mesto. Ostali izkopani material mora izvajalec uskladiščiti tako, da ne bo ležal na zgornji plasti zemlje, in da ne bo povzročil več škode, kot je nujno potrebno, in da ne bo vplival na primernost zgornje plasti zemlje bolj kot je nujno potrebno. Izvajalec mora, po navodilih inženirja, ročno ali strojno izkopati poskusne izkope, kolikor jih potrebuje, da bi ugotovil položaje vseh zakopanih napeljav. Poskusne izkope mora izvajalec, po pregledu inženirja, spet zasuti in na tej površini vzpostaviti prejšnje stanje. Vzdrževanje nadomestnih jarkov Do konca pogodbenega roka mora izvajalec redno in pogosto pregledovati nadomestne jarke, ki jih je izvedel v zvezi s to pogodbo, da bi zagotovil stalno varnost. Če se pojavi poslabšanje ali posedanje površine, ne glede na to ali je to izvajalec opazil pri rutinskem pregledu ali je to izvedel na kakšen drug način, mora takoj, na lasten strošek, popraviti okvaro na način, ki ga odobri in je sprejemljiv za inženirja, za cestno upravo in za lastnika zemljišča. Ko izvajalec ali podizvajalec, ki ga je zaposlil izvajalec, opravi zaključno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja na jarkih, cestah in pešpoteh, jarke pregledajo inženir, predstavnik cestne uprave ali lastnik zemljišča in izvajalec šest mesecev po zaključku del in izvajalec bo moral na lasten strošek opraviti dela, ki jih bodo zahtevali, da bi popravil vse okvare, ki se lahko pojavijo po zaključku del, razen tistih, ki so nastale zaradi naravne obrabe. Kljub zahtevi po vmesnem pregledu, mora izvajalec redno in pogosto pregledovati jarke ves čas obveznosti odpravljanja poškodb in vse poškodbe, ki bi se pojavile, odpraviti na svoj strošek. Izkopavanja za prehode in jaške Pri izkopavanju prehodov in jaškov mora izvajalec pripraviti dovolj veliko skladišče za odpadni material, da se izogne prevažanju izkopanega material iz jaška ali prehoda med 19.00 uro zvečer in 7.00 uro naslednjega dne zjutraj. Izvajalec se mora na lastno odgovornost odločiti ali je potrebno in ali bo opravil kakšne raziskave zemljišča pred pričetkom izkopavanja za prehode in jaške, razen tistih, ki so opisane v pogodbi. Vsa izkopavanja za prehode morajo biti vedno ustrezno utrjena. Vsi jaški v delu morajo biti, če ni drugače dovoljeno, opremljeni s cevni za prenašanje govora ali telefoni za povezavo s


134

podzemnimi deli. Te cevi ali telefoni morajo biti opremljeni z barvnim svetlobnim signalnim sistemom. Travnate površine za vzpostavitev prejšnjega stanja Na travnatih površinah mora izvajalec po opravljenih delih vzpostaviti prejšnje stanje s travnimi ploščami velikosti približno meter krat 30 cm, ki morajo biti pri rezanju enake debeline, približno 4 cm. Travnate površine morajo biti zelene, ko jih izvajalec reže; poskrbeti mora, da bodo imele dovolj vlage in jih mora spet namestiti v roku enega tedna, v obdobju med 1. aprilom in 31. avgustom. V drugih obdobjih leta izvajalec ne reže travnatih površin. Plast zemlje pod travnatimi površinami mora biti takšna, da bo zaključna travnata plast po opravljenem utrjevanju v istem nivoju z okoliškimi površinami. Zgornja plast zemljine za ponovno uporabo Zgornja plast zemljine pomeni plast zemlje na površini, na kateri uspeva vegetacija. Vsebovati mora vse travnate površine, ki jih izvajalec ne potrebuje za ponovno nameščanje ali za to niso ustrezne. Zgornja plast zemljine mora biti uskladiščena ločeno od ostalih izkopanih materialov. Ravnanje z vodo Izvajalec ne sme dovoliti, da bi se voda izlila na katerikoli del gradbišča, razen če ni tako določeno v pogodbi. Vodo, ki prihaja iz odvodnega sistema, mora odvajati ali črpati na dogovorjeno mesto. Vsi potrebni jarki za zbiranje odpadne vode morajo biti, če je le mogoče, nameščeni izven področja izkopov za stalna dela in jih mora izvajalec zapolniti s pustim betonom do nivoja spodnjega dela okoliških stalnih del. Izvajalec mora upoštevati vse varnostne ukrepe, da prepreči kakršno koli poškodbo sosednjih zemljišč zaradi odvodnjavanja. Izvajalec mora upoštevati vse varnostne ukrepe, da prepreči izliv podtalnice iz vhodne napeljave v napeljavo pitne vode. Izvajalec se ne sme zanašati na črpanje iz odvodnih zbiralnikov kot na edini pripomoček za izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z ravnanjem z vodo, razen če mu tega ne dovoli inženir. Izvajalec mora nadzorovati način in kakovost ravnanja z vodo s pomočjo črpanja iz odvodnih zbiralnikov, tako da po mnenju inženirja, ne bo negativnih vplivov na izvedbo del ali na katero od sosednjih posestev. Izvajalec, brez pisnega dovoljenja inženirja za odvajanje vode iz izkopanih predelov pri stalnih delih, ne sme uporabiti niti novih, niti obstoječih cevi. Zasipi Izvajalec mora zasuti predel, kjer je končal z delom, takoj po opravljenem delu, če je to le mogoče. Vendar pa se zasipanja ne sme lotiti, dokler opravljena dela ne dosežejo zadostne trdnosti, da zdržijo vse obremenitve, ki jim bodo pozneje izpostavljena. Pri zasipavanju stalnih objektov, se mora izogniti neenakomernemu obremenjevanju in poškodbam. Če so bile izkopanine podprte in je treba podpornike odstraniti, jih mora, če je le mogoče, odstranjevati postopno, usklajeno z postopkom zasipavanja, tako da do največje možne mere prepreči nevarnost podiranja, in da vse praznine, ki ostanejo po odstranitvi podpornikov, pazljivo zapolni in utrdi. Objektov za zadrževanje vode ne sme zasuti, dokler niso zadovoljivo preizkušeni, oziroma dokler za zasip ne dobi soglasja inženirja. Če izvajalec ne dobi soglasje inženirja za zasipavanje zidov objekta, preden so bili zadovoljivo preizkušeni glede nepropustnosti za vodo, mora izvajalec kriti stroške izkopavanja in zamenjave zasipnega materiala, ki bodo potrebni za preizkus neprepustnosti in posledičnega popravila.


135

Pri gradnji nasipov mora izvajalec upoštevati posedanje. Valjanje nasipov lahko izvede le, če so sosednji objekti sposobni zdržati dodatne obremenitve, ki jim bodo izpostavljeni. V primeru posedanja mora izvajalec, na svoj strošek, uporabiti ustrezno metodo dela, s katero bo izvedel nasipe do zahtevane kote terena, za kar mora dobiti soglasje inženirja. Zasip pod objekti mora biti ustrezno zgoščen, dobro splaniran, nevezljiv material v skladu z omejitvami, kot je navedeno v spodnji tabeli. Omejitve pri zgoščanju: Razvrstitev: 100% prehod 125 mm sita, <15% prehod 63|J sita Koeficient enotnosti: spodnja omejitev =10 Vsebnost vlage: zgornja omejitev: optimalno + 1 % spodnja

omejitev: optimalno - 2% oziroma takšna vlažnost pri kateri je mogoče doseči predpisano zgoščenost

Izvajalec potrebuje manjši ročni teptalec, da zagotovi, da bodo materiali dobro utrjeni vse do robov izkopa. Na celotni trasi položenih cevovodov je potrebno 30 cm nad vodovodom položiti plastični opozorilni trak, ki mora biti opremljen z napisom 'POZOR VODOVOD1. Vzpostavitev prejšnjega stanja na vzdrževanih glavnih cestah Vzpostavitev prejšnjega stanja na cestiščih, pločnikih, peš poteh, kolesarskih stezah in robnikih mora biti zagotovljena. Izvajalec mora vzpostaviti prejšnje stanje na ulicah, ki spadajo pod vzdrževane glavne ceste, v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, struktura pa mora biti enaka ali boljša od prvotne. Utrjevanje mora izvesti z odobreno opremo, tako da utrjuje zemljino toliko časa, da je suha gostota vsaj 95% maksimalne laboratorijske suhe gostote. CBR vrednost ne sme biti manj kot 25% po štirih dneh potapljanja v vodi. Vzpostavitev prejšnjega stanja na nevzdrževanih cestah Izvajalec mora vzpostaviti prejšnje stanje na nedokončanih cestah in pešpoteh z istim materialom, na kakršnega je naletel med izkopavanjem, razen če inženir zahteva drugače in mora spet nasuti izkopan material v pravilnem vrstnem redu v dobro utrjenih plasteh. Vzpostavitev prejšnjega stanja na neutrjenem zemljišču Za zaključna dela na neutrjenem zemljišču mora izvajalec odstraniti površinski sloj prizadetega zemljišča do globine najmanj 30cm, preden spet nasuje zgornji sloj zemlje, prav tako pa mora pognojiti in vzpostaviti stanje zemlje, kolikor je le mogoče enako prvotnemu stanju zemljine. Površine, ki bodo zasajene s travo, morajo biti pokrite s fino orno zemljo, z njih morajo biti odstranjeni kamni in zunanji materiali, večji od 50 mm. Seme mora biti posejano v ustreznem letnem času, enakomerno razporejeno in posejano v količini, ki ni manjša od 10 g/m2 na ravnih površinah in 30 g/m2 na pobočjih. Površine, ki jih bo izvajalec obložil s travno rušo, morajo biti pripravljene enako kot površine za sajenje. Ustrezne ruše morajo biti položene, utrjene, spojene in čvrsto natlačene, spoji pa morajo biti zapolnjeni s fino peščeno zemljino. Na pobočjih, kjer bi lahko zdrsele, morajo biti ruše položene diagonalno. V primeru posedanja, mora izvajalec odstraniti rušo, used napolniti z dobro fino presejano zemljo, na to pa spet


136

položiti rušo na način, ki je opisan zgoraj. Vse ruše, ki se bodo posušile, mora izvajalec zamenjati z novimi. Izvajalec mora vzpostavitev prejšnjega stanja na neutrjenem zemljišču izvesti v dveh fazah: pripravljalno fazo in zaključno fazo vzpostavljanje prejšnjega stanja. Izvajalec mora izvesti pripravljalno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja po naslednjih korakih:

Zemeljski sloj neposredno pod površjem mora odkriti in izkopati do globine, ki ne presega štiristo petdeset milimetrov, po vsem področju, kjer je odstranjen zgornji zemeljski sloj kot zahteva inženir. Pri tem mora posvetiti posebno pozornost položaju plitkih odvodnih kanalov in napeljav.

Zgornji zemeljski sloj mora odstraniti in dodelati tako, da bo ustrezal zahtevam o zaključnem zemeljskem sloju, vključno s preskrbo potrebnega dodatnega zgornjega zemeljskega sloja.

Kamne in ostale odpadke mora odstraniti in odložiti na ustrezno odlagališče. Pripravljalno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja mora izvajalec izvesti v vremenskih razmerah, ki jih inženir smatra za primerne. Ko izvajalec enkrat začne s pripravljalno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja ne sme več teptati zgornjega in zemeljskega sloja neposredno pod površjem. Izvajalec mora zemljo obogatiti z običajnim gnojilom, v skladu s priporočili proizvajalca. Izvajalec mora, na svoj strošek, ponovno zasejati tiste površine, kjer trava, po mnenju inženirja, ne uspeva primemo dobro. Zaključno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja sme izvajalec izvesti le v vremenskih pogojih, za katere inženir smatra, da so primerni. Izvajalec je odgovoren za prvo košnjo vseh s travo zasajenih površin. Kjer izvajalec opravlja dela na področju, kjer je postavljena ograja, jo mora med izvedbo del pazljivo odstraniti, po končanem delu pa jo mora spet postaviti tako, kot je bila postavljena prej, oziroma v skladu z navodili. Izvajalec mora nadomestiti ograjo, ki jo med opravljanjem del poškoduje. Kjer izvajalec opravlja deta na področju, ki je ograjeno z živo mejo ali zidom, jih mora odstraniti in vse rastline ali material, ki so primerni za ponovno uporabo shraniti in jih, po končanem delu, ponovno uporabiti. Žive meje in zidove mora spet postaviti kolikor je le mogoče enako prejšnjemu stanju. Če mora izvajalec, po navodilu, odstraniti del ograje, žive meje ali zidu, mora paziti, da je odstranjeni del resnično najmanjši potrebni del, ki ga mora odstraniti za uspešno izvedbo del in pod nobenim pogojem ne sme presegati pet metrov. Odprtino, ki je posledica tega, mora zavarovati tako, da bo zadovoljil zahteve inženirja. Če odstrani del zidanega zidu, mora material pazljivo shraniti za ponovno uporabo. Pripravljalna faza vzpostavljanja prejšnjega stanja, ki ga mora izvajalec izvesti po tej pogodbi, vključuje spodnja dela:

Valjanje površine mora opraviti, ko je zemljišče suho, potem pa mora zgornji sloj enakomerno razporediti in sestaviti tako, da odgovarja prvotni globini in nivoju tal.

Odstraniti mora vse neuporabljene materiale in kamne večje od štirideset milimetrov in jih odložiti na svoje odlagališče.

Vse jarke in nasipe mora oblikovati in izvesti v skladu s prvotnim izgledom. Jedro nasipov mora oblikovati iz dobro utrjenega materiala zemeljskega sloja neposredno pod površjem, ki ga mora prekriti z najmanj sto milimetri zgornjega zemeljskega sloja. Vzpostavljanje prejšnjega stanja na cestnih nasipih mora biti izvedeno v skladu z veljavnimi cestnimi predpisi in morajo ustrezati naslednjim zahtevam:

Če izvajalec ne shrani zgornjega zemeljskega sloja ločeno od ostalega izkopanega materiala, bo moral, izključno na svoj strošek, priskrbeti in nasuti ustrezen nadomestni material.


137

Izvajalec lahko zaradi usedanja rahlo prenapolni jarek, vendar ne toliko, da bi to povzročilo nevarnost ali oviro.

Če se površina, na kateri je izvajalec spet vzpostavil prejšnje stanje, pogrezne pod nivo sosednjega zemljišča, mora izvajalec, na svoj strošek, popraviti ugrezanje zgornjega zemeljskega sloja. Izvajalec mora vzpostaviti prejšnje stanje na ulicah, ki spadajo pod vzdrževane glavne ceste, cestiščih, pločnikih, peš poteh, kolesarskih stezah in robnikih v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, struktura pa mora biti enaka ali boljša od prvotne. Drevesa Izvajalec brez pisnega dovoljenja inženirja ne sme posekati ali odstraniti iz gradbišča nobenega drevesa. Posekan les ostane last lastnika zemljišča in ga mora izvajalec razžagati in odstraniti v skladu z lastnikovimi sprejemljivimi zahtevami. Če koplje odvodne kanale ali kanale za kable blizu korenin dreves in poganjkov, mora paziti, da jih s svojim izkopavanjem kar najmanj poškoduje. Korenin in poganjkov dreves ne sme sekati, če to ni res nujno potrebno, okrog korenin pa mora v širini 15cm nasuti zemljino, ki je enake kakovosti kot zgornje zemeljske plasti. Korenine in poganjke lahko poseka samo ročno, po pristanku inženirja. Vse odsekane konice mora premazati z ustreznim voskom, ki vsebuje fungicid, ki preprečuje trohnenje korenin in poganjkov. Zemeljski drenažni jarki Položaji vseh prekinjenih in motenih zemeljskih drenažnih jarkov morajo biti vidno označeni na vsaki točki prekinitve zaradi izvajanja gradnje. Izvajalec mora zabeležiti te položaje; globino, premere cevi in tipe konstrukcij. Kopijo teh zapisnikov mora predložiti inženirju. Med izvajanjem del mora paziti, da ne premakne oznak. Pred zaključno fazo vzpostavljanja prejšnjega stanja, mora izvajalec očistiti zaključke obstoječih jarkov, ki so prekinjeni zaradi izkopavanja in omogočiti inženirju in lastniku ali najemniku zemljišča, da si jih ogledajo in določijo obseg nadomestnih materialov ali del, ki bi lahko bila potrebna. Tik preden položi nadomestne cevi, mora izvajalec prekinjene izkopanine zasuti in utrditi v plasteh, debeline 20cm, s čimer oblikuje čvrsto nosilno površino, potem pa jih mora zasuti do višine spodnje plasti zemeljskih jarkov ali ustreznih podpornikov. Izvajalec mora prekinjene jarke ponovno izkopati v utrjeno zemljino, dokler je ta del še izpostavljen in jih povezati z nepoškodovanimi deli zemeljskih jarkov. Nadomestne cevi ali podpornike mora položiti na nedotaknjenem zemljišču vsaj 50 cm na vsaki strani. Nadomestne cevi morajo imeti enak notranji premer kot deli odtoka, ki jih nadomeščajo in morajo biti pravilno spojene na vseh koncih. Izvajalec mora voditi evidenco vseh del, ki jih opravi, da bo odvodne sisteme lahko spet vrnil v prejšnje stanje. Kopije mora predložiti inženirju. Nadomestne cevi morajo biti iz nodularne litine. Izvajalec se ne sme lotiti vzpostavljanja prejšnjega stanja na nobenem zemeljskem jarku, dokler ne dobi privolitve inženirja v zvezi z velikostjo cevi iz nodularne litine, ki jih mora uporabiti za popravilo. Dolžina cevi mora zadostovati za spajanje jarka plus rezervnega pol metra na vsaki strani. Izvajalec mora inženirja obvestiti oseminštirideset ur pred zaključkom popravil zemeljskih drenažnih jarkov in mu s tem omogočiti, da obvesti lastnika ali najemnika zemljišča, da lahko preveri kako so bila ta popravila izvedena. Izvajalec ne sme zasuti nobenega jarka, dokler ga inženir ne pregleda in ne odobri popravil, ki jih je izvajalec opravil.


138

Nasipavanje zgornje plasti zemljine Brežine in druga območja, ki jih je treba zasuti, mora izvajalec oblikovati iz ustreznih zemljin, ki jih je mogoče utrjevati na običajni način, da se oblikuje stabilno polnjenje, nasuto in utrjeno, takoj ko je praktično mogoče po opravljenem izkopavanju, v plasteh ustrezne debeline s strojem za utrjevanje. Nasuta zemljina mora biti, če je le mogoče, nasuta in utrjena enakomerno in ga mora izvajalec vzdrževati ves čas v dovolj velikem naklonu ali prečnem padcu in dovolj ravni površini, da omogoča takojšen odtok površinski padavinski vodi. Razstreljevanje Izvajalec mora za vsako nameravano uporabo eksploziva dobiti pisno odobritev od inženirja. Če namerava izvajalec opraviti razstreljevanje v bližini obstoječih ali grajenih zgradb ali drugih objektov, mora inženirju zagotoviti, da vibracijske amplitude in največja vrednost hitrosti delcev ne bodo presegle dovoljene vrednosti. Izvajalec mora ravnati v skladu s slovensko zakonodajo in najboljšo prakso glede uporabe električnih detonatorjev v bližini statičnih in mobilnih radijskih oddajnikov, vključno z normalnimi radijskimi in televizijskimi oddajniki in radarji, povezanimi z zračnim prometom. Rokovanje, prevoz in uporaba razstreliv mora biti v skladu s slovensko zakonodajo. Izvajalec mora razstreliva uporabljati v količinah in na način, ki ga priporočajo proizvajalci. Rušenje Izvajalec mora rušitvena dela izvajati v skladu s slovensko zakonodajo. Objekte mora porušiti do enega metra pod nivojem zemljišča. 6.1.5. Beton in opaži Beton Izvajalec mora načrtovati in oblikovati vse betonske dele tako, da bodo odgovarjali tej specifikaciji in vse storitvenim pogojem, ki so s tem povezani. Teh zahtev se mora držati, da bi zagotovil dolg rok trajanja in trdnost. Vsi betonski deli morajo biti načrtovani tako, da zadovoljijo zelo stroge pogoje glede izpostavljenosti. Betonski deli morajo biti odporni na kemične vplive iz vode in zemlje, s katerimi bodo prihajali v stik. Izvajalec mora zapisnike o betonskih delih, v katerih bo uporabljal priznane kode, predložiti inženirju. V specifikaciji so določene marke betona na osnovi tlačne trdnosti. Izvajalec mora za določanje zahtevane nominalne odpornosti uporabljati spodnjo tabelo. Marka Zahtevana trdnost( Nmm2) C15 15 C20 20 C25 25 C30 30 Gotov beton Če bo izvajalec uporabljal gotov beton, mora pridobiti soglasje inženirja glede izbire dobavitelja in mora zadovoljiti njegove zahteve s tem, da dokaže, da je mešalna in transportna naprava sposobna izdelati beton, ustrezen zahtevanim standardom. Izvajalec mora tudi obvestiti


139

inženirja kateri drugi dobavitelji nudijo enak izdelek in od katerih bi ga lahko nabavil v primeru, da bo inženir v času veljavnosti pogodbe preklical svojo soglasnost za nabavo betona pri določenem dobavitelju. Na dobavnici, ki je obvezna za vsako posamezno dobavo gotovega betona, morajo biti naslednji podatki:

marka ali opis mešanice betona specificirana uporabnost minimalna vsebnost cementa vodo cementni faktor količina cementa v kubičnih metrih čas natovarjanja tip in nominalna maksimalna velikost agregata tip ali ime in sorazmerje dodatkov dejanska vsebnost cementa in procent vključenih pfa in ggbs mesto na delovišču, kjer se bo beton uporabil.

Vse dobavnice mora izvajalec hraniti na delovišču in jih, na zahtevo, pokazati inženirju. Vse zahteve glede materialov in delovne sile, ki so tukaj naštete, vključno z vsemi vzorčenji, testiranji in ponovitvami, mora izvajalec upoštevati enako za beton, ki ga meša na delovišču kot tudi za gotov beton. Voda se ne sme dodajati betonu v kamionskem mešalnem bobnu, razen z napravo, ki je temu namenjena. Mešanica mora biti med prevozom stalno mešana. Prevoz in čas betoniranja mora biti preverjen in strogo uveljavljen glede na okoliščine razdalje in tveganja prometnih zastojev na poti. Mešanica betona Vse mešanice betona mora določiti izvajalec, pri tem pa mora paziti tako na tveganje, da bi beton razpokal zaradi toplotnega krčenja in raztezanja, kot tudi na reaktivnost alkanih spojin. Pogostost vzorčenja mora biti, če v pogodbi ni drugače določeno, naslednja: Vrsta objekta Vzorec se odvzema na vsakih (m3) Visoko obremenjene konstrukcije 10 Vmesni objekti 50 Masivne konstrukcije 100 Testiranje Iz vsakega vzorca mora izvajalec izdelati dva vzorčna primerka, ki ju mora testirati osemindvajset dni in enega, ki ga mora testirati sedem dni, za primerjavo. Rezultati osemindvajsetdnevnega testiranja morajo biti vsaj na dveh kockah. Izvajalec mora za vsako kocko narediti podroben zapisnik, ki mora biti dosegljiv tudi inženirju, vanj pa mora zapisati naslednje podatke:

sklicno številko vzorčnega primerka lokacijo in napravo iz katere je bil vzet vzorec za pripravo vzorčnega primerka datum priprave vremenske okoliščine v času vzorčenja datum testiranja starost betona ob času testiranja tlačna trdnost v N/mm2

Ocena ustreznosti betona mora biti izvedena v skladu z naslednjimi zahtevami: Trdnost ne sme biti manjša od zahtevane odpornosti minus naslednje:

2,0 N/mm2 (zahtevana trdnost = 7,5 do 15,0 N/mm2) 3,0 N/mm2 (zahtevana trdnost = 20,0 N/mm2 ali več).


140

V povprečju morajo biti rezultati vsakih dveh, treh ali štirih zaporednih testiranj višji od zahtevane trdnosti plus naslednje: Zahtevana trdnost N/mm2 Število zaporednih testiranj

2 3 4 7,5-15,0 - 1,0 2,0 20,0 ali več 1,0 2,0 3,0 Če specificirane značilnosti niso dosežene, ali če posamezni rezultati niso v skladu z zgornjimi pogoji, lahko inženir od izvajalca zahteva, da naredi karkoli od spodaj naštetega:

spremeni mešanico izboljša nadzor kakovosti izreže in testira jedra že položenega betona testira obremenitev konstrukcijskih enot neškodljivo testira že položen betona odstrani in zamenja neustrezen beton.

Vsaj štiri tedne preden namerava betonirati, mora izvajalec inženirju predložiti naslednje podatke in pridobiti njegovo soglasje, preden začne z betoniranjem. Narava in poreklo vseh sestavnih materialov Dobavitelj betona in drugi dobavitelji, od katerih je mogoče nabaviti beton. Podatki o vseh betonskih mešanicah, kot na primer:

marka betona predlagano sorazmerje količin vseh sestavin na kubični meter povsem strjenega betona vsebnost zraka (če obstaja) vsebnost kloridov, reaktivnih lugov in sulfatov ciljna uporabnost. podatki o predlagani splošni gradbeni metodi, čas odstranjevanja opaža, način

betoniranja velikost posamezne etape betoniranja. predlagane metode popravljanja betona.

Izvajalec mora o vseh spremembah dobaviteljev sestavnih materialov ali spremembah sorazmerja sestavin obvestiti inženirja. Poskusne mešanice Če ni podatkov o materialih in lastnostih betonskih mešanic, mora izvajalec opraviti predhodna laboratorijska testiranja, da bi določil mešanice, ki ustrezajo specifikaciji, z materiali, ki so na voljo. Če so zahtevana testiranja z vgrajenimi poskusnimi mešanicami, mora izvajalec narediti tri ločene vzorce betona, pri čemer mora uporabiti materiale, ki so tipični za predlaganega dobavitelja, in če je izvedljivo, pod vsemi proizvodnimi pogoji. Določiti mora uporabnost, vsebnost zraka in gostoto vsakega od poskusnih vzorcev in iz vsakega vzorca mora izdelati tri kocke, ki jih mora testirati osemindvajset dni. Povprečna osemindvajsetdnevna trdnost vsake od treh mešanic ne sme biti manjša od načrtovane najnižje ciljne trdnosti. Vsebnost kloridov Kalcijev klorid ali dodatki, ki vsebujejo kalcijev klorid se ne smejo uporabljati pri izdelavi armiranega betona ali betona, v katerega bo izvajalec vgradil kovinske dele. Skupna ocenjena vsebnost kloridovih ionov na maso cementa v armiranem betonu ali betonu, v katerega bo izvajalec vgradil kovinske dele, ne sme presegati naslednjih omejitev:


141

beton iz portland cementa ali kombinacije z ggbs in pfa 0,3% beton, izdelan iz cementa, odpornega na sulfate 0,2% parjeni in prednapeti beton 0,1%.

Omejitve glede vsebnosti soli Vse betonske mešanice morajo vsebovati vsega skupaj manj kot 0,6 % kloridov (kloridnih ionov) in manj kot 4,0 % sulfatov ( sulfatni ioni). Preizkusi se morajo izvesti v skladu s primernimi DIN standardom. Vsipavanje in mešanje Izvajalec mora cementne sestavne dele in agregate vsipati na maso do 2% ciljne vsute mase. Vodo in dodatke mora dodati glede na volumen do 1% ciljnega vsutega volumna. Pri dodajanju vode in agregatov mora upoštevati vsebnost vlage v agregatih. Izvajalec mora sestavine mešati v mešalcu ali horizontalnem osnem rotacijskem mešalcu. Čas mešanja ne sme biti manj kot dve minuti in mora biti dovolj dolg, da nastane beton enakomerne barve. Onesnaženje Beton se mora zaščititi pred onesnaženjem z oljem, gorivom in drugimi škodljivimi materiali za obdobje minimalno 30 dni po vgradnji. Uporabnost betona Priprava svežega betona mora biti takšna, da se lahko beton uporabi brez segregacije in da se z vibriranjem lahko v celoti zapolni opaže in okolico vseh armaturnih elementov in cevi. Prevoz, vgrajevanje in kompaktiranje Izvajalec mora beton prepeljati iz mešalca in ga uporabiti pri izvedbi del kot je najhitreje mogoče, po metodah, ki preprečujejo razslojevanje ali izgubo kakšnega od sestavnih delov, in ki vzdržujejo zahtevano uporabnost. Mešati ga mora čim bliže mesta, kjer ga namerava uporabiti. Vsa oprema za prevoz betona mora biti vedno čista. Izvajalec mora o svojem namenu pisno obvestiti inženirja najmanj štiriindvajset ur pred betoniranjem. Beton mora temeljito nabiti na mestu betoniranja, v roku tridesetih minut po tem, ko ga iztrese iz mešalca, razen če ga prevažajo v za ta namen izdelanih mešalcih, ki stalno delujejo. V tem primeru ima izvajalec na voljo dve uri od trenutka, ko je v mešanico dodal cement in trideset minut po tem, ko ga iztrese iz mešalca. Naprava, ki jo izvajalec uporablja za nabijanje mora stalno delovati v času iztresanja vsake sarže betona, dokler iz betona ni iztisnjen ves zrak in na tak način, ki ne dovoljuje razslojevanja sestavnih delov. Kadar je potrebno uporabiti zunanje vibracije, mora biti oblika opaža in razpored vibratorjev takšen, da zagotovi učinkovito nabijanje in prepreči površinske pomanjkljivosti. Izvajalec z betoniranjem ne sme pričeti, dokler od inženirja ne dobi soglasja v zvezi s pritrjevanjem in položajem betonskega železa in delov, ki jih bo umestil v beton, in dokler ne dobi soglasja v zvezi s položajem opaža za betoniranje. Izvajalec mora prevažati beton s sredstvi, ki preprečujejo onesnaženje (prah, dež in podobno), razslojevanje ali izgubo sestavin in nepotrebno zamujanje. Preden prične z betoniranjem, se mora izvajalec dogovoriti z inženirjem o višini, do katere bo betoniral z eno saržo. Beton mora iztresti neposredno v končni položaj, brez prestavljanja betonskega železa, vloženih delov in opaža. Količino in zaporednost iztresanj, tako za izdelavo montažnih betonskih elementov, kot na mestu vgrajenega betona in zaporednost dviganja na mestu vgrajenih povezav montažnih


142

betonskih elementov, mora urediti na tak način, da minimalizira notranje in zunanje obremenitve in s tem povezano pokanje zaradi toplote in krčenja. Izvajalec mora v svoji izjavi o metodah podrobno opisati metode, ki jih bo pri tem uporabil. Betona izvajalec ne sme obdelovati z vibratorji niti posredno niti neposredno, po tem, ko je že opravil začetno betoniranje, niti ne sme s pomočjo vibratorjev betona razporejati v opažu. Vsako količino betona mora izvajalec vgraditi neprekinjeno med gradbenimi spoji. Izvajalec mora imeti rezervno opremo. Če z vgrajevanjem zamudi več kot trideset minut zaradi okvare na opremi, mora narediti vertikalne prekinjevalne stike in oblikovati gradbeni spoj ali pa odstraniti že nameščeni beton in nadaljevati z betoniranjem po odpravi okvare, odvisno od tega, kaj od njega zahtevajo. Izvajalec ne sme betonirati na odprtem med nevihtami, obilnim deževjem ali sneženjem. Če obstaja možnost, da se takšni vremenski pogoji pojavijo, mora poskrbeti za zaščito materialov, naprav in opažev, tako da z delom, kljub slabemu vremenu, lahko nadaljuje. Če prevladujejo močni vetrovi, mora poskrbeti za zaščito pred nanosi dežja in prahu. Izvajalec se mora o zaporedju iztresanja betona dogovoriti z inženirjem vsaj sedem dni pred betoniranjem. Izvajalec mora vlivati montažne betonske elemente v pravilnem zaporedju, pri čemer beton ne sme teči iz opaža. Betoniranje v hladnem vremenu Izvajalec lahko betonira pri temperaturah okolja pod 8°C le, če izpolnjuje naslednje pogoje. V sestavinah in vodi, ki jo uporablja za mešanje betona, ne sme biti snega, ledu ali ivja. Če je potrebno, mora, za odmrzovanje sestavin, uporabiti parne naprave. Pred vgradnjo betona, mora z ogrodja, betonskega železa in vseh površin, ki bodo prišle v stik s svežim betonom, odstraniti sneg, led in ivje. Začetna temperatura betona ob času vgradnje mora biti najmanj 10°C. Če je potrebno, mora uporabiti toplo vodo in segreti sestavine, da bi dosegel to temperaturo. Najnižjo dovoljeno temperaturo betonskih površin mora vzdrževati na najmanj 5°C za čas vezanja, ki traja najmanj tri dni ali dokler na mestu vgrajeni beton ne pokaže, da je dosegel odpornost 5 N/mm2. Da bi dosegel skladnost s to zahtevo, mora izvajalec imeti na delovišču izolacijske ponjave ali grelne opaže. Izvajalec mora temperaturo na površini betona meriti z ustrezno napravo, ki ima točnost do 1°C. Temperaturo betona vsake sarže mora izmeriti v pravilnih časovnih intervalih, ki niso daljši od štiriindvajset ur. Grelne opaže mora ustrezno zračiti, pri čemer curkov vročega zraka ne sme usmerjati neposredno na beton. Izvajalec mora uporabiti varnostne ukrepe, ki so navedeni zgoraj, da bi preprečil toplotne strese zaradi nizkih temperatur zraka v hladnem vremenu. Ob koncu časa vezanja mora izvajalec pustiti beton, da se postopno ohladi. Maksimalen padec površinske temperature v vsakem štiriindvajseturnem intervalu ne sme presegati 1°C, dokler je temperatura površine ± 14°C temperature ozračja, takrat pa se zaščita lahko odstrani. Betoniranje v vročem vremenu Če je temperatura ozračja višja od 2TC, temperatura materialov, ki sestavljajo beton v trenutku, ko ga izvajalec pripelje na delovišče, ne sme presegati prevladujoče temperature ozračja, izmerjene v senci, + 6°C. Če obstaja verjetnost, da bi temperatura svežega betona lahko presegla 32°C, betoniranje ni dovoljeno, razen če izvajalec uporabi varnostne ukrepe, da bi temperaturo betona zadržal pod to vrednostjo. Ti ukrepi so lahko, vendar pa ni nujno, naslednji:

hlajenje vode za mešanje betona


143

skladiščenje materialov na hladnem prostoru škropljenje sestavin z vodo obarvanje mešalne naprave z belo barvo.

Čas strjevanja Če je temperatura 20°C ali več, se mora beton strjevati najmanj sedem dni, in to po metodah, ki zagotavljajo minimalno pokanje, zvijanje in kristaliziranje betona. Če je temperatura ozračja nižja od 20°C, mora izvajalec čas strjevanja izračunati z uporabo ustrezne enačbe. V hladnem vremenu, ko se temperatura sveže vgrajenega betona lahko približa 0°C, mora izvajalec namesto sušenja s škropljenjem z vodo, uporabiti druge metode. Za komponente, za katere je znano, da bodo imele podobno izpostavljeno končno površino, mora uporabiti enak postopek. Izvajalec mora pripraviti in predložiti podroben predlog metod za strjevanje betona in vzdrževanje strjevalnega načina. Beton se mora strjevati na suho ali preko opne, namočene v vodo, najmanj sedem dni. Predlog metode strjevanja mora odobriti inženir in izvajalec se mora strogo držati odobrenih metod. V času strjevanja mora izvajalec uporabiti varnostne ukrepe, da bi preprečil izgubo vlage in toplotne strese, ki jih lahko povzroči razlika v temperaturi med površino betona in jedrom betonske mase zmanjšal do najmanjše mogoče mere, zato mora beton neprestano vlažiti. Še posebej mora paziti, da je beton, posebno če vsebuje pfa ali ggbf, res temeljito strjen. Za opne namočene v vodo: v roku ene ure po odstranitvi opaža mora izvajalec namestiti naprave za škropljenje, ki jih mora predhodno odobriti inženir. Naprave mora namestiti v razmerju, ki ga priporoča proizvajalec. V vročem, sončnem vremenu, mora izvajalec uporabiti opne, ki odbijajo svetlobo, če inženir smatra, da je to potrebno. Pri strjevanju betona, ki ga bo pozneje vezal ali obarval, izvajalec ne sme uporabljati open za škropljenje z vodo. Izvajalec mora uporabiti ustrezne varnostne ukrepe proti pokanju novo oblikovanih betonskih površin zaradi krčenja. Ti ukrepi so lahko naslednji:

zaščita novo oblikovanih površin pred soncem takojšnja namestitev polietilenskih plaht za zmanjšanje izhlapevanja postavitev vetrobranov.

Vendar pa se izvajalcu ni treba omejevati samo nanje. Evidenca betoniranj Izvajalec mora voditi evidenco z datumom in uro betoniranja in vremenom in temperaturah ob tem času. Evidenca mora biti na razpolago inženirju za pregled. Gradnja opaža Opaž mora biti dovolj trden in neprepusten, da preprečuje iztekanje cementne vode iz betona, in da vzdržuje pravilen položaj, obliko in dimenzije končnega izdelka. Zgrajen mora biti tako, da ga je mogoče odstraniti z vlitega betona brez razbijanja ali poškodb. Kalup mora biti izdelan tako, da je kakovost površine betona skladna s pogodbo. Če so v kalupu predvidene luknje, v katere mora izvajalec vložiti betonsko železo, naprave za pritrjevanje ali druge vgrajene elemente, mora upoštevati varnostne ukrepe, ki preprečujejo iztekanje cementne vode skozi te luknje. Opaž mora biti zgrajen tako, da je mogoč dostop za pripravo stičnih površin, preden se beton strdi. Izvajalec mora v svojo metodo gradnje opaža


144

vključiti oporne drogove, ki bodo omogočali, da kalupi spodnjih ploskev loka ostanejo v pravilnem položaju ves potreben čas, kot je opisano. Kovinske spojke ali sidra v ogrodju morajo biti vgrajena ali pričvrščena tako, da jih je mogoče povsem odstraniti ali odstraniti vsaj do minimalne specificirane globine sprednjega dela, ne da bi se pri tem poškodoval beton. Vse matice za pritrjevanje odstranljivih kovinskih spojk morajo biti oblikovane tako, da po odstranitvi ostanejo kar najmanjše mogoče luknjice. Luknjice zaradi delnega ali popolnega odstranjevanja spojk mora izvajalec zbrusiti, da postanejo hrapave in jih zapolniti z materialom, ki ga odobri inženir. Plošče za gradnjo opaža morajo biti pravokotne, kar omogoča pravilno vgradnjo in morajo biti pritrjene z vertikalnimi ali horizontalnimi spoji. Če so potrebni žlebiči, mora izvajalec odrezati letve, da bi dobil pravilno linijo. Spoji morajo biti neprepustni za cementno vodo in ne smejo oblikovati stopnic ali brazd na izpostavljenih površinah. Izvajalec mora pri gradnji upoštevati tudi neizogibno upogibanje opaža med vgradnjo betona. Opaž mora biti izdelan iz jeklenih plošč, GRP, vezanega lesa ali drugega ustreznega materiala, ki oblikuje fino površino. Posamezne plošče morajo biti sestavljene v enoten vzorec. Grob opaž mora biti sestavljen iz žaganih desk, kovinskih plošč ali kakšnega drugega ustreznega materiala, ki preprečuje pretirano izlivanje cementne vode pri nabijanju betona in oblikuje betonsko površino, primerno za prekrivanje s kakšnim od specificiranih zaščitnih premazov. Če na načrtih ni drugače označeno, morajo imeti vse izpostavljene konstrukcije žlebove dimenzij 25 mm x 25 mm. Izvajalec mora paziti pri izbiri in uporabi kalupov, pri njihovem odstranjevanju in pri strjevanju betona, da ne bi prišlo do hitrih temperaturnih sprememb v betonu. Čiščenje in premazovanje kalupov Preden začne z vgrajevanjem betona mora izvajalec temeljito očistiti notranjost vseh kalupov. Sprednje dele kalupov, ki bodo prišli v stik z betonom, mora očistiti in premazati z ustreznim sredstvom proti prijemanju betona na opaž, kjer je potrebno. Najmanj štiri ure pred načrtovanim začetkom betoniranja mora obvestiti inženirja, da je opaž in betonsko železo postavljeno, in da ga lahko pregleda in da svoje soglasje. Če bo površina betona stalno izpostavljena, mora izvajalec za celotno področje uporabiti enako sredstvo proti prijemanju betona na opaž. Izvajalec mora sredstvo proti prijemanju betona na opaž enakomerno razmazati in paziti, da ne pride v dotik z betonskim železom in ostalimi vgradnimi elementi. Če namerava izvajalec betonsko površino premazati z zaključnim premazom, mora paziti, da sta sredstvo proti prijemanju betona na opaž in zaključni premaz združljiva. Odstranjevanje opaža Izvajalec mora opaž odstraniti, ne da bi pri tem udarjal ali poškodoval beton. Če obstaja verjetnost zmrzali, izvajalec opaža ne sme odstraniti, dokler odpornost vgrajenega betona ni N/mm2. Izvajalec ne sme odstraniti opažev vertikalnih površin ali poševnih opažev, ki ne podpirajo betona v pregibih, dokler odpornost betona ni dovolj velika, da lahko zdrži nalete vetra na beton, za katere obstaja velika verjetnost, da se pojavijo ob času, ko bo izvajalec odstranil opaž; tudi odpornost vgrajenega betona (kot je razvidno iz testiranj, ki jih je izvajalec opravil na kockah, strjenih pod podobnimi pogoji kot je material vzdolž ogrodja ali kockah, strjenih v skladu s temperaturo) mora biti najmanj 5 N/mm2, medtem ko je za beton, ki vsebuje portland cement, če nimamo rezultatov testiranj kock, najkrajši čas, ki mora preteči od takrat, ko je izvajalec vgradil beton, enak osmim uram pri temperaturi 20°C pri neimpregniranih lesenih opažnih ploščah ali šest ur pri temperaturi 20°C za neprepustne opažne plošče. Za opaže, ki podpirajo beton v pregibih velja, da jih izvajalec ne sme odstraniti, dokler odpornost vgrajenega betona (kot je razvidno iz testiranj na kockah strjenih pod podobnimi pogoji) ni


145

dosegla 10 N/mm2, ali dvakratno obremenitev, ki ji bo beton pozneje izpostavljen, odvisno od tega, katera vrednost je večja; za beton, ki vsebuje samo portland cement, če nima rezultatov testiranj kock ali kakšnega drugega uradnega postopka, potrjenega s pisnim soglasjem inženirja, pa mora izvajalec za izračun potrebnega časa pred odstranitvijo opaža, uporabiti ustrezno formulo iz spodnje tabele: Tip opaža Za izračun potrebnega časa pri

povprečni temperaturi ozračja (t) med OC in 25C, uporabite spodnjo formulo

Spodnje ploskve plošč in tramov

100 dni t+100 dni

Podporniki plošč in tramov

250 dni t+10

Izvajalec mora o svojem namenu, da odstrani opaž, ustrezno obvestiti inženirja. Potem, ko enkrat odstrani opaž, izvajalec ne sme več popravljati betona, dokler ga inženir ne pregleda in izda svojega soglasja. Preden odstrani opaž ali obremeni beton, se mora prepričati, da je beton sposoben prenesti obremenitev, ki ji bo izpostavljen. Čas odstranjevanja opaža je mogoče oceniti z eno od alternativnih metod, naštetih spodaj, če se s tem strinja inženir:

meritve zrelosti penetracijski test test na izvlek test na porušitev.

Poševni opaži Zgornji opaž mora biti izdelan pod kotom 30° ali več, glede na horizontalo. Zaključne površine, izdelane brez opaža Cementni estrih Izvajalec mora zravnati in zgladiti beton tako, da dobi enakomerno gladko ali hrapavo površino kot je zahtevano. Na tej površini ne sme delati nobenih dodatnih del, razen če je takšen beton osnova za glajenje z lesom ali kovino. Cementni estrih, zglajen z leseno gladilko Izvajalec pod rahlim pritiskom, ki preprečuje površinske nepravilnosti, cementni estrih zgladi še z leseno gladilko. Cementni estrih, zglajen z kovinsko gladilko Ko izgine vlaga in je beton dovolj trd, da na njem ne ostajajo sledovi dela na površini, cementni estrih, ki ga je že prej zgladil z leseno gladilko, izvajalec, pod močnim pritiskom, zgladi še s kovinsko gladilko, tako da dobi gladko enakomerno površino, na kateri ni sledov glajenja. Izvedba mikroarmiranega betonskega tlaka z uporabo MAB-JV Beton se vgrajuje na predhodno skomprimirano podlago (tampon - MS > 100 Mpa), ki je prekrita s PVC folijo. Na stiku s stenami in robniki se vložijo stiroporni trakovi v debelini do 1 cm in višino najmanj enako debelini plošče, ki preprečujejo neposredni stik plošče s stenami in robniki. Beton se na mesto vgrajevanja vnaša neposredno iz avtomešalnikov ali pa se ga transportira z izbranimi gradbiščnimi transportnimi sredstvi. Pri tem je potrebno zagotoviti čim večjo


146

enakomernost razgrnitve. Razgrinjanje betona z vibracijskimi sredstvi (vibracijsko iglo) ni dovoljeno. Kompaktiranje betona se izvrši najprej z vibracijskimi iglami in / ali vibracijskimi letvami. Na željo investitorja se na še sveži beton vgradi polimerno modificirana malta (PMM) v debelini do 2 cm. Ta mora biti odporna na vpliv abrazijske obremenitve (odpomost na obrabo z brušenjem, po Bohmejevi metodi: x < 18 cm 3/50 cm2) ter na vpliv zmrzovanja odtajevanja ob prisotnosti odtajevalnih soli (OSMO 25). Predvidena sestava PMM: . MB40

kremenčev agregat v skupni sestavi 0/4 mm polipropilenska vlakna PV20 v količini 250 g/m3 vgrajene malte polimer PA - akrilatni kopolimerni lateks v količini 8 mas. % na maso cementa superplastifikator 1.0 - 2.0 mas. % na maso cementa.

V kolikor se PMM pripravlja v betonarni, se bo polimer dodajal na gradbišču direktno v boben avtomešalnika. Takoj po vgraditvi in izravnavi mikroarmiranega betona MAB-JV se površina potrese z jeklenimi vlakni (do 200 g/m2), ki se jih zatolče v sveži beton z lesenimi nabijali. Nabijala imajo na spodnji strani pribite žičnike, s čimer se ustvari hrapava površina. Na ta način zagotovimo dober stik s PMM. Po vgraditvi in izravnavi PMM se površina obdeluje s površinskimi zaglajevalci nato pa z metlanjem. Celotna površina talne plošče se betonira v enem kosu. Rezanje se izvede po približno 24 urah od vgraditve betona, odvisno od temperature zraka, oziroma v čim krajšem času, ko je že možno rezati strjujoči se beton. S tem se prepreči nastajanje slučajnih pojnic (razpok) zaradi reološkega krčenja betona. Rege spojnic se režejo do globine 1/3 debeline plošče. Raster reg se določi glede na tlorisno obliko površine talne plošče. Zaključne površine, izdelane z opažem Grob zaključek Izvajalec ta zaključek naredi s kalupi ali pravilno načrtovanimi modeli, izdelanimi iz tesno spojenih žaganih desk. Na površini ne sme biti večjih lukenj, satastih tvorb ali drugih večjih hib. Fin zaključek Izvajalec ta zaključek naredi s kalupi, izdelanimi tako, da oblikujejo zelo gladko površino, s pravilnim in čistim izgledom. Dovoljene so samo zelo majhne hibe in na površini ne sme biti madežev ali razlik v barvi. Izvajalec mora odstraniti vse izbokline in popraviti površino. Fino izdelan zaključek Izvajalec ta zaključek naredi tako, da najprej izdela fin zaključek, potem pa zapolni vse luknjice v površini s svežo, posebej pripravljeno pasto iz cementa in finih dodatkov. To naredi, če je le mogoče, dokler je beton še svež. Potem, ko se beton dobro strdi, mora izvajalec vidni del zgladiti, če je to zahtevano, da dobi gladko in enakomerno površino. Če bo ta površina po zaključku del vidna, mora izvajalec narediti vse, kar je mogoče, da bi izenačil barvo celotne betonske površine. Izvajalec mora doseči naslednje standarde zaključkov:


147

Lokacija Tip površinskega zaključka Zunanje vertikalne površine nad zemljo Zunanje horizontalne površine nad zemljo Notranje vertikalne površine Spodnje površine plošč Ostale vertikalne, horizontalne in poševne Površine

Grob zaključek Grob zaključek Fin zaključek Fin zaključek Fin zaključek

Izdelava montažnih betonskih elementov Če je potrebno, mora izvajalec vse montažne betonske elemente označiti z neizbrisnimi identifikacijskimi in orientacijskimi oznakami. Oznake morajo biti postavljene tako, da se na dokončanem objektu ne bodo videle in ne bodo izpostavljene. Dovoljena odstopanja betonskih površin V finem zaključku so definirane zelo majhne dovoljene odprtine: Površinska odprtina ne sme segati več kot pet milimetrov v globino betona. Področje izolirane površinske odprtine ne sme biti večje od 0,01 m2. Skupna površina vseh površinskih odprtin na vidni strani posamezne sarže betona ne sme preseči 2% skupne površine, ki jo pokriva ta sarža. Dokler inženir ne pregleda določene površine in ne da svojega soglasja za predlagane priprave in obdelave, izvajalec ne sme ničesar popravljati na novih betonskih površinah. Izvajalec mora vse površine pred popravljanjem pazljivo pripraviti, da bi bile dobro oprijemljive in sprejemljive za inženirja. Med priprave za odstranjevanje sušilnih open in drugega lahko vključi rezanje, krušenje, ščetkanje, pihanje z zrakom pod pritiskom in sušenje. Če inženir ne zahteva ali odobri drugih metod, mora izvajalec uporabiti naslednje metode: Pri popravljanju vseh površin za zadrževanje vode mora uporabiti epoksidne smole v skladu s proizvajalčevimi navodili. To je dvokomponentni material, ki ga mora izvajalec mešati in uporabljati strogo v skladu z navodili proizvajalca. Pri popravljanju ostalih površin, ki ne zadržujejo vode, mora izvajalec uporabiti cementno/peščeno malto in vezivo izdelano na osnovi PVA, v skladu z navodili proizvajalca. Izvajalec mora za razmerje sestavin pri mešanju malte, uporabo veziv in metode nanašanja le-teh, upoštevati navodila inženirja. Potrebno je poudariti, da mora izvajalec pri določenih opravilih opraviti preizkuse s poskusnimi mešanicami, da bi uskladil barve in strukture prvotnega betona in popravkov, kakor je sprejemljivo za inženirja. Dovoljeno odstopanje položaja objekta je dvajset milimetrov. Zaključne betonske površine ne smejo imeti grobih nepravilnosti in morajo biti v okvirih odstopanj iz spodnje tabele: Celotno dovoljeno odstopanje Omejitveno dovoljeno

odstopanje Nivo 3 mm 1 mm v 1 m Linija 5 mm 1 mm v 5 m Navpična lega 5 mm 1 mm v 2 m Del prerezne dimenzije 3 mm Dolžina/širina/oddaljenost znotraj objekta

3 mm < 500 mm

5 mm 500 mm do 5000 mm


148

10 mm 5000 mm do 10000 mm 20 mm > 10000 mm 6.1.6. Betonsko železo Rezanje in ukrivljanje betonskega železa Izvajalec mora rezati in kriviti železo brez toplotne obdelave in pri temperaturi najmanj 5°C. Ukrivljenost mora biti trajna. Betonskega železa ne sme ravnati ali ponovno ukrivljati brez dovoljenja inženirja. Če izvajalec dobi dovoljenje za ukrivljanje betonskega železa po načrtu, mora paziti, da pri tem ne bo poškodoval betona. Inženir lahko, po lastnem preudarku, zahteva od izvajalca, da dovoli neodvisno laboratorijsko testiranje določenega števila palic betonskega železa v laboratoriju, ki ga potrdi inženir, rezultati testiranj pa morajo pokazati: kemično sestavo, natezno trdnost in upogibno trdnost. V ta namen, lahko inženir zahteva od izvajalca, da mu dostavi eno palico od vsakega premera za tri različne vzorčne kode. Pritrjevanje betonskega železa Izvajalec mora betonsko železo čvrsto podpreti v določenem položaju in ga zavarovati pred premikanjem. Nestrukturne povezave za nameščanje betonskega železa mora narediti z vezno žico ali kakšnim drugim pripomočkom za pritrjevanje. Paziti mora, da konci vezi ali zatičev ne pridejo v beton. Pri preverjanju betonskega železa v kalupih, betonsko železo ne sme biti prekrito z betonom manj kot je zahtevana plast - pet milimetrov. Pri preverjanju z merilno napravo po betoniranju, mora debelina prekrivnega sloja preko betonskega železa ustrezati vrednostim iz spodnje tabele: Nominalna (zahtevana) vrednost

Ne manj kot Ne več kot

mm 150 125 100 80 60 50

mm 120 100 80 65 50 40

mm 180 150 120 95 70 60

Opomba: Nominalna vrednost prekritosti betonskega železa se meri na delu, ki je najbliže sprednjemu delu predmetnega betona s prostorom za žleb. Med vgradnjo betona mora izvajalec utrditi betonsko železo in ga zavarovati pred premikanjem z distančniki ali drugimi metodami, ki jih odobri inženir. Pri izvedbi stalnih del lahko izvajalec uporablja samo odobrene distančnike. Preden inženir odobri določene distančnike za uporabo pri izvedbi del, se mora povsem prepričati o njihovi zmožnosti zanesljivega utrjevanja betonskega železa v določenem položaju med betoniranjem, brez škode za vgrajeni beton, njegovo kompaktnost ali trajnost. Povezave morajo biti napete, tako da so palice zvezane, in da je notranjost njihovih ukrivljenih delov v stiku s palicami, ki so povezane. Delno vgrajeno betonsko povezavo med betoniranjem izpostavljenih palic mora odstraniti. Površinsko stanje betonskega železa


149

Izvajalec ne sme vgraditi betona dokler s površine betonskega železa ne odstrani vseh snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na železo ali beton ali zmanjšale krivuljo. Zavoji in spoji Zavoje in spoje na betonskem železu sme izvajalec narediti samo tam, kjer je opisano v gradbeni dokumentaciji, ki jo pregleda inženir. Varjenje betonskega železa Izvajalec betonskega železa ne sme variti na delovišču, razen tam, kjer je to opisano ali dovoljeno v pogodbeni dokumentaciji. Vse postopke varjenja mora predhodno pisno dovoliti inženir. Vgrajeni deli Če je v beton potrebno vgraditi cevi, vezne dele, drogove ali druge dele, morajo biti trdno zagozdeni v položaju, ki preprečuje premikanje in ne smejo biti prekriti z zunanjimi premazi, ki bi lahko zmanjšali krivuljo. Izvajalec mora paziti, da prepreči nastajanje zračnih žepov, praznin ali drugih hib med vgrajevanjem betona. Gradbeni spoji Preden začne z delom, mora izvajalec pridobiti soglasje inženirja za položaj in podrobnosti v zvezi z gradbenimi spoji. Spojne linije mora narediti tako, da se bodo, če je le mogoče, stopile z izgledom končanega dela. Vgrajevanja betona ne sme prekiniti, razen če se pojavijo spoji. Z betoniranjem mora nadaljevati tudi po izteku normalnega delovnega časa, če je to potrebno. Beton se ne sme tanjšati do debeline manjše od petdeset milimetrov. Vertikalni spoji morajo biti obrnjeni proti končnemu delu opaža, biti morajo ustrezno zarezani, da lahko vanje spravimo betonsko železo. Zgornja površina vsake nove plasti betona mora biti ravna in izenačena, razen če je v pogodbi drugače določeno. Če se uporablja brcač, mora biti visok vsaj sedemdeset milimetrov in mora biti enotno zlit s prejšnjim betonom. Površina betona, na katerega bo izvajalec vlil nov beton mora biti očiščena in oščetka do agregata, vendar agregat ne sme biti poškodovan. Stikalno površino mora izvajalec očistiti tik preden nanjo vgradi nov beton. Če je le mogoče, mora izvajalec pripraviti spoje, ko je beton že narejen, vendar pa se še ne začne trditi. Gradbene spoje je potrebno narediti v zaporedju vgradenj betona tako, kot je dokazano, da kar najbolj zmanjša krčenje in termalne pritiske na beton. Po odstranitvi opaža mora izvajalec omogočiti inženirju, da pregleda vidni del spoja, in če inženir ugotovi, da stanje betona ni primerno, mora izvajalec ugotoviti in popraviti hibe. Kadar spoji vključujejo nepropustni sloj, mora biti beton okrog vgrajenega dela dobro nabit in na njem ne sme biti satastih tvorb. Vgrajeni neprepustni sloji morajo biti zaščiteni pred poškodbami med delom, in v primeru, da so gumijasti ali plastični, morajo biti zaščiteni pred svetlobo in vročino. Da bi zmanjšal propustnost na spojih v objektih za odvajanje vode, mora izvajalec mejne plošče zabetonirati v roku treh dni. Če tega ne naredi, mora na star cement vgraditi novega. Če je potrebno preko starega vgraditi nov beton, mora izvajalec uporabiti epoksidno vezivo. Pri vgradnji se mora držati proizvajalčevih navodil. Obstoječe betonske površine mora najprej zbrusiti z žično krtačo ali razsekati in potem jo mora očistiti, da odstrani vso umazanijo, prah in odpadni material. Zgornji sloj mora biti odkrit. Če se je po tem področju polilo olje ali druga maščoba, mora izvajalec odbrusiti toliko betona, da pride do čistega materiala.


150

6.1.7. Cevovod Material cevovodov Splošno Pri vseh materialih vezanih na oskrbo s pitno vodo mora biti zagotovljena živilska neoporečnost. Material za cevi, mora biti dobre in ustrezne kvalitete za delo pod specifičnimi pogoji in pod prometno obtežbo, tlaku v ceveh, koroziji in spreminjanju temperaturnih in klimatskih sprememb brez poškodb ali okvar. Če ni drugače določeno, morajo vse cevi prenesti prometno obtežbo. Kjer je možnost pojava korozije, mora izvajalec uporabiti materiale odporne na korozijo. Če material kjerkoli kaže znake korozije, okvare ali razjedanosti predčasno pred iztekom življenjske dobe uporabnosti, mora biti nadomeščen z deli s primernejšimi materiali določeni s strani inženirja. Za vodovodni sistem se uporabljajo litoželezne cevi iz nodularne litine z notranjo EC izolacijo za uporabo v prehrambeni industriji, za delovni tlak 10-25 bar izdelani po ISO 2531 in SIST EN 545:2010 ter v skladu s Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo občine Ljutomer št. 1/2011 z dne 4.2.2011). Cevi morajo bit EU porekla. Cevi morajo imeti ustrezen atest. Vsi fazonski komadi so iz nodularne litine, za nazivni tlak 10-25 bar, izdelani po ISO 2531. Izjemoma se pri manjših premerih uporabijo polietilenske (PEHD) cevi. Za kanalizacijske cevi gravitacijskih kanalov se uporabijo rebraste dvoplaščne PVC ali polietilenske cevi. Cevi iz plastičnih materialov morajo v celoti ustrezati standardu SN 8. Za cevi, katerih notranji premer 500 mm in več, se lahko uporabijo tipske vodotesne armiranobetonske cevi z integriranimi tesnili. Revizijski jaški naj bodo vodotesni tipski betonski jaški, s tovarniško vgrajenimi tesnili za plastične ali betonske cevi. Vse cevi morajo biti primerne za obbetoniranje. Cevi iz nodularne litine in priključki Cevi morajo biti izdelane na obojko v skladu s SIST EN 545:2010, tlačni razred C (C64) z odgovarjajočimi spoji za različne primere vgradnje (standard spoj, razstavljivi in nerazstavljivi sidrni spoj). Cevi morajo biti na zunanji strani zaščitene z zlitino Zn + Al minimalne debeline 400 g/m2 in premazane z modrim epoksijem, na notranji strani pa s cementno oblogo ustrezno za pitno vodo (priložiti poročilo o preiskavi materialov namenjenih stiku s pitno vodo). Cevi morajo biti krožno kalibrane v celotni dolžini cevi-palice. Fazonski kosi iz nodularne litine Fazonski kosi morajo biti izdelani iz nodularne litine v skladu z EN 545:2010 (nodularna litina GGG 400), z zunanjo in notranjo epoksi modre zaščite min. debeline 70 mikronov (če je agresivnejše zemljišče se zaščita epoksi poveča na 250 mikronov). Opremljeni morajo biti z odgovarjajočimi tesnili v skladu z EN 681-1. Obojčni fazonski kosi morajo imeti standardni spoj, razstavljivi in nerazstavljivi sidrni spoj. Prirobnična tesnila morajo biti iz EPDM elastomerne gume s kovinsko ojačitvijo.


151

Debelina stene cevi za pitno vodo je podana v standardu SIST EN 545:2010. Cevi iz nodularne litine in priključki morajo biti narejeni tako, da se zaključujejo čepasto, kjer je vozlišče cevi pritrjeno z gumijastim tesnilom. Pri spajanju cevi z obojko se uporabljajo razstavljivi sidrni spoji. V primeru pritrjevanja s prirobnicami (ventili, zračni ventili, ipd.) morajo biti uporabljeni nerjaveči materiali (vijaki in matice). Pri pritrjevanju s prirobnicami, kjer so cevi zakopane z zemljino, morajo biti vsi stiki zaviti v Denso Tape. Vodomerni jaški z ventili morajo imeti vse vijake, matice in podložke iz nerjavečega materiala. Spojke nad DN 50 Ohišje univerzalne spojke mora biti zdelano iz nodularne litine GG 400. Zatezni obroč mora biti iz duktilne litine GGG40. Spojka mora biti zaščitena s premazom tipa RT 90000RS, debeline minimalno 200 mikronov. Vijaki in matice morajo biti standardno jekleni 8.8, prevlečni z DELTA magni prevleko. Reparaturne objemke Izdelane morajo biti iz nerjavnega jekla s tesnilom iz elastomera in pritrdilnimi klemami iz temprane litine. Polietilenske cevi (PEHD) in priključki PEHD cevi morajo biti v skladu s SIST standardi. V primeru, da ni na voljo SIST standardov, so sprejemljivi standardi DIN 8074, DIN 8075 ali ISO/I 61 z dopolnitvijo DIN 19533. Vodovodne cevi morajo biti uporabne za normalen tlačni pritisk razred PN 16 in temperaturo 40°C, imeti morajo obliko za hidrostatični pritisk 50 kg/cm2 pri 20°C in morajo biti spojene s elektrouporovnimi varilnimi spojkami. Nominalni in zunanji premer cevi, ter debelina stene cevi so podani v tabeli spodaj: Nazivni DN Zunanji premer [mm] Debelina stene [mm] 20 25 3,5 25 32 4,5 50 63 8,7 Dolžina zavitih cevi naj bi bila večja od 100 m. Minimalni notranji premer koluta ne sme biti manjši od 24 kratno velikost nominalnega premera cevi. Konci cevi morajo biti zamašeni ali pokriti. Cevi za pitno vodo naj bodo izdelane iz polietilena s potrebnimi dodatki (antioksidanti, UV stabilizatorji, pigmenti). Izvajalec mora priskrbeti certifikat tretje osebe za dokazilo zgornjega. Za izvedbo priključkov na primarni cevovod se smejo uporabljati mehanske spojke in standardni priključki. Mehanski spoji morajo biti natičnega tipa. Proizvedeni morajo biti iz acetal-homo-polimera ali v kombinaciji s priključki iz topovine. Spojke morajo biti vodo tesne in zagotavljati visoko napetost. Tlačna spojka mora biti izdelana iz PVC stiskajočega obroča in nitritnega elastomera ali podobnega O-obroča. Spojke in standardni priključki morajo biti izdelani za uporabo pri normalnem delovnem pritisku 16 barov in pri temperaturi 40°C ter morajo biti v skladu s PEHD cevmi. Vsi standardni priključki (spojke, kolena, reducirke) in priključki morajo soditi v rang PEHD cevi.


152

PE 80 in PE 100 cevi morajo bii zdelane po standardu EN 12201. Polietilenske cevi morajo biti v skladu z standardom ISO 4427 in SIST ISO 4427. PVC in poliesterske cevi Za izvedbo gravitacijske kanalizacije se lahko uporabijo rebraste dvoplaščne PVC ali polietilenske cevi (v primeru, da ni na voljo SIST standardov, je sprejemljiv standard DIN 19534), ki morajo oboje ustrezati standardu SN 8. Vodotesnost spojev dosežemo z olje odpornim tesnilom iz gumijaste zmesi. Cevovodi za odpadno vodo se morajo vgrajevati in polagati v skladu s standardom SIST EN 1610. Hidranti Podzemni in nadzemni hidranti morajo biti iz litine EN-GJS-400-15U/inoks. Izhodna prirobnica pri podzemnem hidrantu mora ustrezati standardu DIN 3221. Prirobnični priključek pri nadzemenm hidrantu mora biti v skladu z EN 1092-2. Nadzemni hidrant mora biti opremljen s standardnimi spojkami za priključek gasilske cevi. Vse stabilne spojke morajo imeti odgovrjajoče slepe spojke. Zagotovljena mora bit živilska neoporečnost. Cestne kape Izdelane morajo bit iz nodularne litine GG 20. Na pokrovu je vtisnjen napis »voda«. Lovilec nesnage Material ohišja lovilca nesnage mora biti iz litine GG25, litine GGG400 ali GGG40.3. Čistilna mrežica mora biti izdelana iz materiala, ki ne vsebuje azbesta. Lovilec nesnage mora po tehničnih dobavnih pogojih ustrezati standadu EN 12266-1,2. Vradna dolžina lovilca nesnage mora ustrezati standaedu EN 558-1, prirobnični priključki pa standardu EN 1092-2. Zračni ventil Izdelani morajo biti iz nodularne litine GGG 40 z obojestranski epoxy zaščito, minimalno 250 mikronov. Tesnila morajo biti iz EPDM elastomerne gume. EV zasuni Material ohišja pokrova mora biti izdelan iz nodularne litine GGG 40 z epoxy zaščito (zunaj in znotraj) minimalne debeline 250 mikronov. Prevleka zagozde zasuna mora biti iz EPDM elastomerne ume ali NBR. Vreteno mora biti iz nerjavnega jekla, tesnilni obroči pa iz NBR. Vgradna dolžina zasuna mora ustrezati standardu EN 558-1, prirobnični priključki standardu EN 1092-2, trdnost po standardu EN 12266. Povratni ventili Izdelani morajo biti iz nodularne litine GGG 40 z epoxy začito. Loputa mora biti zaščitena z EPDM elastomerno gumo. Vgradilne garniture


153

Ključ vgradilne garniture mora biti izdelan iz litine DDD 25, cev in zvonec morata biti izdelana iz polietilena, teleskopski drog pa iz jekla. Vsi železni deli kakor tudi ključ morajo biti protikorozijsko zaščiteni. Po možnosti z narejenim navojem za privijačenje na zasun. Kotni plovni ventili Izdelani morajo biti iz nodularne litine GGG 40 z obojestanski epoxy zaščito, minimalno 250 mikronov. Hidrantne kape Izdelane morajo bit iz nodularne litine GG 20. Na pokrovu je vtisnjen napis »voda«. Montažno demontažni kosi Izdelani morajo biti iz nodularne litine GGG z epoxy zaščito. Spojke in ogrlice Zobate spojke morajo biti izdelane iz nodularne litine GGG, tudi prirobnica mora biti izdelana iz nodularne litine. Vijaki in matice morajo biti pocinkani (8.8), tesnilna guma mora biti iz EPDM, debeline 4 mm. Zobata spojka mora biti zaščitena z barvo koroplast. Navrtni oklepi za zasunom Izdelani morajo biti z litine GGG 40 in zaščiteni z barvo koroplast. Tesnilna guma mora biti iz EPDM elastomerne gume. Opremljeni morajo biti z vrtljivom kolenom s spojem na klik brez vijačenja (bajonetni spoj). Polaganje in montaža Dno jarka mora biti izvedeno v zahtevanem padcu. Izogibati se je treba rahljanju zemlje v jarku. Debelina posteljice po utrjevanju mora biti vsaj 10 cm + 0,1 x DN. Da bi dosegli zahtevani nosilni kot, najmanj 90° do 120°, je potrebno podlago utrditi (npr. z ročnim ali manjšim pnevmatskim nabijačem). Cev mora po vsej dolžini ležati na podlagi, razen na mestih poglobitev za spojke, kjer je potrebno posteljico poglobiti v dolžini trikratne širine spoja. Ko je cev vkopana, je treba poglobitve ponovno zapolniti z materialom podobne ali višje stopnje zbitosti. V vodonosnih zemljinah ne sme biti finih delcev (do DN 400 - velikost zrna 8-16 mm) ali pa se celotna posteljica skupaj s obsutim cevovodom in zasipom do varnostne višine s utrjenim ustreznim materialom ovije s geotekstilom primerne kvalitete. Zemlja in material za zasipavanje morata imeti primerno nosilno sposobnost. V primeru da nosilna sposobnost izkopanega materiala ni zadovoljiva, ga je treba zamenjati z drugim, primernejšim materialom za vkopavanje. Glede na pogoje, lahko cevi do DN 500 polagamo v jarek ročno. Po potrebi uporabimo opremo za dvigovanje; priporočamo uporabo dvižnih zank. Pritrjevanja kljuk ali verig ne priporočamo, ker lahko poškodujejo konce cevi. Glede na premer cevi, spojni sistem cevi omogoča naklone pod manjšimi koti (2-5°). Natančen kot določi proizvajalec cevi. Na začetku, ko cevi spojimo, morata njuni osi sovpadati, šele nato


154

lahko cevi ukrivimo. Glede na notranji pritisk in kotni odklon lahko dodamo betonske podpornike, ki blokirajo hidravlične sile. Cev mora biti zasuta v plasteh po največ 30 cm z zemljino, ki je primerna za zasip. Vsako plast je potrebno utrjevati istočasno na obeh straneh cevi, da se prepreči njeno premikanje. Za utrjevanje priporočamo uporabo lahkih vibracijskih nabijačev (maksimalna delovna teža 0,30 kN) ali lahkih vibracijskih plošč (maksimalna delovna teža 1 kN). Pri materialu za zasip je treba upoštevati naslednje zahteve:

naj ne vsebuje kamnitih delov, katerih zrna so večja od 32 mm - v nekaterih primerih je za cevi manjšega premera priporočljivo, da so zrna še manjša,

naj bo dobro stisljiv, nekoheziven in naj zadovoljivo prenaša obtežbe, če je zbit na 95% po standardnem Proctorjevem postopku, mora doseči minimalno

nosilnost 4 N/mm2. Vibracijski nabijač srednje teže:

delovna teža pribl. 0.30 kN za utrjevanje obsipa cevi, delovna teža pribl. 0.60 kN za utrjevanje posteljice in zasipa varnostne višine.

Nakladanje in razkladanje V tovarni so vse cevi pakirane in naložene v skladu z načinom transporta (železniški, cestni ali ladijski). Cevi različnih premerov lahko prevažamo bolj ekonomično, če vstavimo cevi manjših premerov v cevi z večjim premerom. Cevi izvlečemo s pomočjo viličarja ali žerjava, kjer je priporočljivo uporabljati vpenjalno os. Posamezne enote dvigamo posamično z dvigalnimi pasovi ali podobnim (ne uporabljamo kljuk!). Cevi so dostavljene z eno že montirano spojko. Izvajalec mora pri vsakem nakladanju ali razkladanju cevi in odlitkov uporabljati orodje za dviganje, ki ga mora pred tem odobriti inženir. Pri razkladanju ne sme uporabljati poševno postavljenih desk, po katerih cevi kotali ali kakšne druge nagnjene poševne površine, razen s pisnim dovoljenjem inženirja. Priporočljivo je cevi shranjevati na ravni površini (zaradi enakomerne porazdelitve teže). Izogibati se je potrebno mehanskim poškodbam in onesnaženju spojnih površin. Po potrebi uporabimo lesene zagozde in distančnike. Izvajalec mora z gradbišča pospraviti vse ostružke in odvečne materiale, ki nastajajo pri spajanju cevi. Preden izvajalec odstrani odpadke, mora inženir preveriti, ali je pri spajanju nastala sorazmerna količina odpadkov, glede na število narejenih spojev. Spajanje cevi Montaža cevi mora biti usklajena z zahtevami veljavnih standardov, navodil in predpisov za varnost pri delu. Montaža mora biti načrtovana in izvedena v skladu z dobro inženirsko prakso ter v skladu z vsemi standardi, ki se nanjo nanašajo. Vse cevi morajo biti položene natančno v skladu z navodili proizvajalca. Izvajalec mora preveriti ali so vse cevi brezhibne, čiste, položene ločeno v jarke, pazljivo uravnane v pravilne položaje, brez odstopanj in čvrsto podprte po vsej svoji dolžini. Preveriti mora tudi ali so vse cevi in spoji, vključno s prevlekami in oblogami, nepoškodovani, spojne površine in sestavne dele pa mora očistiti neposredno pred polaganjem. Izvajalec mora paziti, da ostanejo površine cevi in deli, ki jih spaja, čisti, vse dokler jih ne spoji ali sestavi. Neposredno pred spajanjem na konce cevi nanesemo mazivo. Paziti mora, da obročki spojev cevi ne pridejo v stik z malto ali drugo snovjo. Če morajo biti cevi spojene z


155

gibljivimi spoji in biti položene v krivuljah, upogib cevi ne sme biti večji kot tri četrtine maksimalnega priporočenega upogiba, skladno z priporočili proizvajalca. Zaščita železnih cevi, spojev in delov za sestavljanje Preden nanese zaščitni premaz, mora izvajalec očistiti umazanijo in rjo z vseh cevi, spojev in delov za sestavljanje. Za zunanjo zaščito spojev in delov za sestavljanje z navojem mora izvajalec uporabiti temperaturno krčljive rokave. Na odsekih, kjer je možnost, da pride do velikih pritiskov in tresljajev ter posledično do poškodb stikov (npr. v bližini železniških prog) je mora izvajalec za zunanjo zaščito cevi iz nodulame litine, prekriti cevi s polythene rokavi, ki jih mora varno pritrditi z lepilnim trakom na spojih in vmesnih položajih. Notranjo in zunanjo zaščito za jeklene cevi mora uporabiti, če imajo cevi bitumenski, epoksiden ali kakšen drug tip zaščitnega prekritja, v katerem je pustil prostor za spoj. Popraviti mora zaščitni premaz na spojih in kjer je zaščitni premaz poškodavan. Jeklene cevi, železne cevi in cevi iz nodularne litine morajo imeti katodno zaščito. Oprema cevovodov Montažni jaški Montažni jaški in deli jaškov morajo imeti vgrajena pravilno nameščena vstopna železa, lestve ali plošče iz nerjavnih materialov. Spoji montažnih jaškov morajo biti narejeni tako, da zahtevani spojni ali tesnilni material napolni odprtino spoja in da jašek zagotavlja vodotesnost. Ves odvečen spojni ali tesnilni material, ki se iztisne v notranjost komore ali jaška mora biti odstranjen, spoji pa morajo biti lepo obdelani. Vijaki, matice in podložke Vsi vijaki, matice in podložke, ki se koristijo za povezavo prirobnic ventilov, morajo biti iz nerjavečega jekla tipa AISI 314. Demontažni spoji Za primerno montažo in demontažo ventilov in ostalih cevnih elementov na vodovodu se morajo po načrtih ali na zahtevo inženirja izvesti demontažni spoji. Za preprečitev premika cevovodnih spojev v bližini ventilov se po načrtih ali na zahtevo inženirja izvede demontažne spoje s fiksnimi demontažnimi elementi (kratke izvedbe), skladno s standardi SIST (v primeru, da ni na voljo SIST standardov, sta sprejemljiva standarda DIN 2541 ali DIN 2547) ali prirobničnimi elementi. Če ni drugače navedeno, se uporabijo nerjavni elementi in uvodnice demontažnih elementov nominalnega pritiska PN 16 z vijaki in maticami iz nerjavečega jekla. Uporabiti se morajo gumijasti tesnilni obroči, narejeni iz perbuniranega materiala, nitratne gume ali material ekvivalentne kvalitete. Revizijski jaški na vodovodnem omrežju Za vodovodne sisteme se uporabljajo samo na mestu betonirani monolitni vodotesni jaški s poglobitvijo za izčrpavanje vode in zunanjo hidroizolacijo. Jašek je monoliten iz vodotesnega betona AB C 25/30. Lokacijo jaška podaja situacija, višinsko pa ga določa vzdolžni profil.

Jašek je lociran v cestnem telesu, zato je pri statičnem izračunu upoštevana tudi prometna obtežba.


156

Vgrajevanje cevi v stene je potrebno izvesti skozi montažne odprtine okrogle oblike velikosti premer prirobnice D + 10 cm. Po vgraditvi cevi se montažne odprtine zapolni z vodotesnim betonom C 25/30 z dodatkom plastifikatorja. Stike se z obeh strani sten tesni s " Plitec" tesnilom.

Vgrajevanje cevi, fazonskih komadov in armatur mora biti v jaških po pripadajočih montažnih risbah vozlišč.

Odmiki cevi in prirobnic morajo biti vsaj 30 cm, izjemoma 20 cm od sten. To velja tako za dispozicije posameznih elementov, kot za višine. Vozlišče v jašku je potrebno obvezno podpirati z betonskim podstavkom po načrtu. Debeline talne, krovne plošče in sten so 20 cm. V jašku je izvesti poglobitev 40x40x40 cm za občasno izčrpavanje eventualne vode s

prenosno črpalko. Jašek se izvede v gradbeni jami, ozek izkop z opaženjem gradbene jame. Tla se splanira in nabije. Vgraditi je potrebno 15 - 20 cm gramoza in ga strojno uvaljati do 120 MN/m2. Nato je potrebno izvesti podložni beton iz C 8/10 debeline 10 cm. Nanj je potrebno izvesti hidroizolacijo. Dno in stene jaška so debeline 20 cm. Stene se izvede s hidroizolacijo in zaščiti s stiroporom, krovna plošča je monolitna debeline 20 cm izvedena s hidroizolacijo in naklonskim betonom. Na krovu ni plošče ampak le LTŽ pokrov 60x60 cm. Pokrov mora imeti nosilnost 25 MN ali 25 t. Pokrov je vodotesne izvedbe z vgrajeno zaporo za prezračevanje vstopa v jaške. Vsi pokrovi jaškov morajo biti opremljeni s ključavnicami za zaklepanje in preprečevanje vstopa v jaške. Vstop v jaške je skozi vstopno odprtino po vstopni lestvi iz procroma z vgrajenim izvlačljivim gornjim delom. Koto pokrova je potrebno prilagoditi terenu. Vodomerni jaški s termo zaščito Konstrukcija vodomernega jaška mora omogočati prostor za vgradnjo reducentov pretoka (UFR). Svetle mere jaška morajo znašati v dolžino vsaj 60 cm in širino vsaj 40 cm. Vodomerni jašek mora biti varovan proti zmrzali, tudi takrt, ko ni porabe vode. Jašek mora biti brez dne, zaradi prehajanja toplote iz tal ter odvoda kondenza ali izlivne vode. Material iz katerega je narejen jašek, mora biti z tlačno preizkušenega in UV stabilnega materiala. Toplotna izolacija Vse cevi, vključno z deli za sestavljanje, ventili in robovi, ki so izven stavb in nad nivojem zemlje, morajo biti popolnoma izolirani do temperature minus (-) 30°C. Če ne zadošča sama toplotna izolacija, je potrebno med cevovode in toplotno izolacijo instalirati ustrezno dimenzionirane grelne kable. Zaporni elementi Lopute oziroma zasuni morajo imeti dvižne gredi z maticami iz topovine ali brona. Gredi morajo biti izdelane iz nerjavečega jekla stopnje AISI 304, z minimalnim zavornim tlakom 378 MPa. Podaljšane gredne ležajne blazine morajo biti samopodmazovalnega tipa. Elektromehanski sprožilci zapornih elementov Zaporni elementi morajo biti krmiljeni s enofaznimi ali trofaznimi elektro-mehanskimi sprožilci. Vsak sprožilec mora biti takšne moči, da učinkuje na vsaj 150% zahtevanega navora, ki ga navaja proizvajalec loput in zasunov. Sprožilci loput in zasunov morajo imeti index zaščitnega učinka IP 67 ali več, prav tako pa morajo imeti popolnoma vgrajene pogonske enote in


157

redukcijske prestave. Vsi sprožilci morajo imeti integralni krmilni in zagonski sistem, z možnostjo lokalnega in daljinskega upravljanja, delovanja in sporočanja. Krmilni sistem mora imeti možnost za modulacijo loput z uporabo 4-20 mA krmilnih signalov. Sprožilci morajo imeti možnost ročnega delovanja, pri čemer se mora elektromotor samodejno izključiti. Možnost ročnega delovanja mora biti izvedena tako, da jo je v nedelujočem stanju mogoče zakleniti. Omejitvena stikala in naprave za omejevanje navora morajo biti vgrajene za preprečevanje preobremenitve. Vse pogonske enote sprožilcev morajo imeti vgrajen zaganjalnik, antikondenzacijski grelec, lokalne gumbe za delovanje in lokalno/daljinsko stikalo, vse to pa mora biti nameščeno v vodoodpornem ohišju z mašilniki za dovodne kable. Opremljene morajo biti tudi z lučkami za daljinsko indikacijo, krmilnimi signali in podobno. Fazni diskriminator in monitorski rele morata biti del opreme. Sprožilci morajo imeti napetostne kontakte, ki kažejo kdaj je ventil povsem odprt, povsem zaprt in kdaj je pokvarjen. Pregledovanje in preizkušanje Pregled spojev Inženir ali njegov predstavnik mora pregledati vse spoje. Izvajalec ne sme zasuti nobenega jaška nad kakršnim koli spojem, dokler mu inženir ali njegov predstavnik tega ne naroči. Inženir lahko zahteva od izvajalca, da zasuje jaške, ne da bi pregledal spoje, vendar pa to ne pomeni, da izvajalcu ni treba na svoj strošek opraviti izkopavanja in dovoliti pregleda spojev med preskušanjem cevovoda, če je to potrebno. Splošno o preizkušanju Preskuse tesnosti mora izvesti registriran, usposobljen in od izvajalca neodvisen preskusni laboratorij, kar dokaže z akreditacijo. Preden izvajalec preskuša katerikoli cevovodni objekt, po katerem se bo pretakala voda, mora zagotoviti, da je ustrezno pritrjen, in da se sunki iz pregibov, odprtin na priključkih, iz cevovoda ali konstrukcijskih zaključkov, prevajajo v utrjeno zemljišče ali v ustrezno začasno sidrišče. Odprte konce mora zapreti s čepi, pokrovčki ali ventili. Izvajalec mora poskrbeti tudi za ustrezno izpuščanje zraka iz napeljave na vseh visokih točkah in ventilih. Izvajalec mora o svojem namenu preskušanja cevovoda ali objekta, načrtovanega za zadrževanje vode, obvestiti inženirja najmanj štiriindvajset ur pred tem. (V primeru, da izvajalec ne izpolni te zahteve ali ne uspe izvesti preskušanja po izteku teh štiriindvajsetih ur, mora sam nositi stroške in zamude zaradi tega.) Izvajalec sam je odgovoren za stroške in razpored svojih delavcev, opreme in materiala v času obvestila o preskušanju in preskušanja samega in ne sme imeti nobenih zahtev za posebno plačilo zaradi neizkoriščenega delavnega časa v tem času. Preskušanje gravitacijskih cevovodov Izvesti se mora tlačni preizkus po SIST EN 1610. Tlačni preskus in snemanje mora izvesti akreditiran preskusni laboratorij. Izvajalec lahko za lastno varnost in prihranek, gravitacijske cevovode, položene v odprte jarke preskusi po tem, ko jih spoji in preden prične z betoniranjem ali zasipanjem, razen če bi jih bilo potrebno zaradi preskušanja utrditi. Cevovode naj se preskuša z zrakom in le v izjemnih primerih z vodo (v skladu z dogovorom z inženirjem), v dolžinah, ki jih določa potek gradnje, v


158

skladu s programom, ki ga potrdi inženir. Preskusi se izvajajo po cevnih odsekih od jaška do jaška, vključno z vsemi priključki. Tudi preskus tesnost vseh jaškov, požiralnikov ali peskolovov vključno s priključki se izvaja po SIST EN 1610, bodisi z zrakom - postopek L ali z vodo - postopek W. Preizkušanje cevovodov pod pritiskom Tlačni preizkus se mora izvajati po določilih PSIST prEN 805, Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka - poglavje 10. Pri cevovodih iz visokoelastičnih materialov (PE) se upoštevajo še navodila A27, pri ostalih materialih pa se dodatno upoštevajo navodila A26. Kot dokaz pravilne meritve je potrebno priložiti diagram poteka meritve z vsemi predpisanimi fazami. Merilne naprave, ki jih mora izvajalec uporabiti za preskušanje cevovodov pod pritiskom, morajo biti konvencionalnega pretočnega tipa, s premerom ne več kot dvesto milimetrov, umerjeni v metrih vodnega stolpca ali pa morajo imeti digitalni kazalec, ki zaznava poraste velikosti 0,1 metra vodnega stolpca. Izvajalec mora merilno napravo pred uporabo neodvisno preveriti in dobiti datirano potrdilo o točnosti merilne naprave. Pred preskušanjem mora izvajalec preveriti in zapečatiti ventile, dele napeljave, napolnjene z vodo in zrakom pa mora izprazniti. Ko napolni cevovod, ga mora pustiti pod delovnim pritiskom toliko časa, kolikor zahtevajo določila pogodbe, oziroma toliko časa, da doseže pogoje, dovolj stabilne za preskušanje. Potem mora pritisk v cevovodih stalno povečevati, dokler ne doseže specificirane vrednosti pritiska za preskušanje v najnižjem delu oddelka, ta pritisk mora vzdrževati eno uro, če je potrebno tudi s črpanjem. Potem mora izključiti črpalko in v cevovod eno uro ne sme več dovajati vode Po tej uri mora s črpanjem spet vzpostaviti začeten pritisk in izmeriti izgubo z dovajanjem vode v cevovod toliko časa, da je ponovno dosežen enak pritisk kot je bil izmerjen ob koncu preskušanja. Izvajalec mora imeti na razpolago ves čas pregledovanja kateregakoli odseka zadostno število radiokomunikacijskih aparatov, s katerimi lahko poveže vsa mesta merjenja pritiska in ostala mesta s krajem polnjenja. Cevovode, ki bodo služili oskrbi s pitno vodo je potrebno po izvedbi tlačnih preizkusov vseh odsekov kompletirati z vsemi armaturami in spojnimi vari tako, da je v celotni dolžini povezan. Po zaključku gradnje je treba vodovode in priključke dezinficirati. Dezinfekcija se mora po določilih poglavja 11 (dezinfekcija) standarda PSIST prEN 805, navodilih DVGW W291 in po navodilih, potrjenih od IVZ. Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno - kemično analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se vodovod sme vključiti v obratovanje. Po končanih vseh preizkusih in dezinfekciji ter popravilih se vozlišča zasipa in teren vzpostavi v prvotno stanje. Vodo iz sistema z dezinfekcijskim sredstvom je možno ponikati v podtalje ali speljati v kanalizacijo po izvršeni nevtralizaciji dezinfekcijskega sredstva. Preskušanje tesnosti objektov za odvajanje in zadrževanje vode


159

Pri preskusu vodotesnosti objektov za odvajanje in zadrževanje vode je potrebno upoštevati določila standarda ÖNORM B 2503. Čas preskusa in dovoljene izgube Objekti do 100 m2 omočene notranje površine: trajanje poskusa je 60 +-1 minuta. Objekt je »tesen«, če ne presežemo 0,2 I izgube vode na m2 omočene notranje površine preko celotnega trajanja preizkusa. Objekti preko 100 m2 omočene notranje površine: trajanje poskusa je 2 minuti na m3 prostornine merilnega objekta, vendar največ 48 ur. Objekt je »tesen«, če nivo preskusne vodne gladine ne pade za več kot 3 mm oz. če preskusni tlak ne pade pod 0,03 kPa. Potek preskusa objektov Objekt je potrebno napolniti z vodo 10 cm nad višino obratovanja. Po polnitvi objekta in dosegu potrebnega preizkusnega tlaka se potreben čas umirjevanja določi poljubno, odvisno od absorbcije vgradnih materialov (beton - najmanj 24 ur). Vsi elementi kot so: stopnice, cevni priključki, mulde... morajo biti pred preskusom že vgrajeni. Izparevanje preizkuševalnega medija vode, kot tudi možen dež med trajanjem preizkusa, moramo upoštevati in v preizkusnem protokolu dokumentirati. Preskusno poročilo O vsakem naročenem preskusu tesnosti mora akreditirani preizkuševalec na licu mesta napisati preskusno poročilo/protokol po ONORM in z upoštevanjem OVE/ONORM EN ISO/IEC 17025:2001, odstavek 5.10.1 do 5.10. 3.2. To poročilo mora preizkuševalec ali laboratorij shraniti za najmanj 5 let. Poročilo izmerjenih podatkov vseh preskusov mora biti prikazano v obliki čas-tlak diagrama. Vrednosti tlaka so na navpični osi, časovni pa na vodoravni (kontinuirano in elektronično). Ta preskusni protokol mora vsebovati najmanj:

datum preskusni objekt podatki o osebah, ki so sodelovale pri preskusu (vključno z drugo osebo, ki je predpisana zaradi varovanja) preskusni postopek mesto meritev/določitev preskusnega mesta s strani nedostopnega GPS, ki je integrira

v kalibriranem aparatu za merjenje tlaku, v stopinjah in minutah in v času (UTC) avtomatično prevzetem in v preskusnem protokolu dokumentiran

tlak atmosfere na začetku in na koncu preizkusa vsi potrebni podatki, ki so potrebni za ponovitev preskusa (reproduciranje).

V poročilu mora preizkuševalec ugotoviti, če je preizkušen objekt po ÖNORM tesen ali netesen. Pri oceni »netesno« se morajo napake popraviti in se zatem preskus ponoviti. Preizkuse neprepustnosti nadzoruje inženir. Izvajalec mora protokol o preskušanju predložiti inženirju. Po preskušanju mora izvajalec izprazniti objekte, pri čemer mora upoštevati vzgonski upor. Če rezultati preskušanja neprepustnosti niso zadovoljivi, mora izvajalec, na svoj strošek, odpraviti pomanjkljivosti, kamor spada zapolnjevanje razpok, ponovno polnjenje in praznjenje objekta. Izvajalec ne sme zasuti objekta, dokler preskušanje neprepustnosti ni uspešno opravljeno.


160

Preskušanje strehe Streha zbiralnika mora biti neprepustna in izvajalec jo mora, če je le mogoče, preskušati na koncu, tako da jo napolni z vodo najmanj do višine petindvajset milimetrov, za obdobje štiriindvajsetih ur. Če zaradi nagibov strehe ali drugega vzroka streha ne drži petindvajset milimetrov vode v višino, jo mora temeljito namočiti s stalnim polivanjem v obdobju, ki ne sme biti krajše od šestih ur. V vsakem primeru je streha v skladu z zahtevami, če se na spodnji ploskvi ne pojavi kapljanje ali vlažni madeži. Izvajalec mora streho pokriti takoj, ko je mogoče, po opravljenem preskušanju. Preskušanje kakovosti malte Če je potrebno preskušati različne lastnosti malte, mora izvajalec preskuse opraviti na vzorcih iz iste mešanice. Gostota in uporabnost vsake mešanice morata biti določeni. Gostota se ne sme razlikovati od vrednosti, opisane v pogodbi, za več kot 5%. Uporabnost se, od vrednosti, ki jih določi izvajalec, ne sme razlikovati za več kot sto petindvajset milimetrov za raztezek betona v času trajanja preskušanja ali pet sekund pri naplavnem conskem preskusu, z deset milimetrsko odprtino. Vzorčenje mora biti v razmerju treh vzorcev vzetih iz vsakih pet m3 malte ali petdeset metrov izdelanega obroča, glede na to katera vrednost je manjša. Pri preskušanju morajo vzorci imeti tlačno trdnost, kot je podana v spodnji tabeli. Minimalna tlačna trdnost vzorcev v 28 dneh [N/mm2]: Uporaba malte Min. tlačna trdnost v 28 dneh [N/mm2] Izdelava obroča Zidanje tip I 12 Zidanje tip II 3 Zunanji omet 2 Izvajalec mora prepolniti kalupe in z rahlim stresanjem kalupa odstraniti zračne mehurčke. Kalupe mora pustiti trideset do šestdeset minut, potem pa mora odvečno malto odstraniti in kalupe pokriti s plastično ponjavo ali vlažno raševino. Modele mora uskladiščiti pri 20°C (+, - 5°C) za štiriindvajset ur, oziroma dokler malta ne doseže dovolj velike trdnosti, da je kocko mogoče iztresti iz kalupa, odvisno od tega kateri čas je daljši. Izvajalec mora vzorce iztresti iz kalupov, jih označiti in potopiti v vodo pri temperaturi 20°C (+, -1°C) dokler traja preskušanje. Gradbeni predpisi Izvajalec mora upoštevati spodnje točke, da bi izpolnil zahteve gradbenih predpisov za objekte, ki jih bo zgradil:

zadostna toplotna izolacija, preprečevanje kondenzacije na stropih in zidovih, zadostna zaščita pred hrupom, zadostna zaščita pred kemijskimi vplivi (korozija, vlaga), požarna varnost in zaščita pred atmosferskim praznjenjem.

Zahteve v zvezi s toplotno izolacijo Toplotna izolacija in propustnost vodne pare za posamezno konstrukcijo ter za celotni posamezni objekt mora biti izbrana v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah.


161

Zidovi in stropovi, vključno s pregradami pod okni, nadpražniki, vodilnimi kanali in cevovodi in podobno, morajo biti zadostno toplotno izolirani. Tanki zidovi in stropi morajo imeti višjo stopnjo toplotne izolacije kot je izračunano, da nadoknadijo zmanjšano sposobnost akumuliranja toplote. Okna morajo imeti povezane oknice ali dvojno steklo. Okna morajo biti zastekljena s termopanom (koeficient toplotne prehodnosti k=1,1 W/m2K). Koeficient toplotne prehodnosti vrat mora biti vsaj k=2,5 W/m2K. Ogrevani prostori morajo ustrezati pogojem za udobno delo, kot dodatek toplotni izolaciji pa mora biti učinek vlage minimaliziran, obenem pa mora biti poraba energije za ogrevanje omejena. Sloj izolacijskega materiala mora biti vgrajen med zunanji omet in notranji zid. Minimalna debelina izolacijskega materiala mora biti v skladu s predpisi. Izvajalec mora dokazati, da so metode, uporabljene za toplotno izolacijo, v skladu z ustreznimi pravilniki in predpisi. Zahteve v zvezi z zaščito pred kondenzacijo Zgradbe in objekti morajo biti zadostno zaščiteni pred:

pljuskanjem vode, močnim deževjem, dežjem, površinskimi vodami, podzemnimi vodami, kondenzirano vodo.

Zahteve v zvezi z zaščito pred hrupom Objekti in zgradbe, ki spadajo k čistilni napravi za vodo, morajo izpolnjevati določene minimalne zahteve v zvezi z zaščito pred hrupom. Prav tako pa mora izvajalec pri gradnji upoštevati dodatne zahteve (Smernice za zaščito pred hrupom). Izvajalec mora z ustreznimi varnostnimi ukrepi poskrbeti za optimalno stopnjo zaščite pred hrupom, in sicer tako pred:

slišnim zvokom (zvok, ki se prenaša po zraku in vpliv zvočne izolacije), kot tudi pred infra zvokom (vibracije, oscilacije in podobno).

Na primer: zvočni nivoji v pisarnah in na zunanjih področjih čistilne naprave in v drugih prostorih, kjer se odvija dejavnost. Zahteve v zvezi z zaščito pred kemičnimi in biološkimi nevarnostmi Izvajalec mora z ustreznimi varnostnimi ukrepi poskrbeti za zaščito pred temi vplivi, na primer:

Obdelava gradbenega lesa Zaščita pred korozijo.

Zahteve v zvezi s požarno varnostjo in zaščito pred atmosferskim praznjenjem Za zaščito pred zgornjimi nevarnostmi morajo vse stavbe in objekti izpolnjevati veljavne krajevne predpise in vse sporazume, ki so bili sklenjeni s posameznimi zakonodajnimi organi. Izvajalec mora priskrbeti dokaz, da so gradbeni materiali in sestavni deli odporni na ogenj in vročino.


162

Izvajalec je odgovoren za upoštevanje vseh ukrepov v zvezi s požarno varnostjo. Sem spada nabava in montaža alarmov za dim, alarmna naprava, ki se sproža s pritiskom na gumb in zvočni alarmi, vključno z nabavo, montažo in povezavo kabla za požarni alarm, ki ga mora napeljati v zgradbe. 6.1.8. Splošna strojna specifikacija Obseg To poglavje pokriva splošne zahteve v zvezi s strojnimi napravami in opremo. Obseg dela po tej pogodbi in zahteve, ki so v tej pogodbi posebne, so opisane v tabelah in v posebni specifikaciji. Če so zahteve splošnega in posebnega dela v nasprotju, veljajo zahteve iz posebnega dela. Materiali in delovna sila MATERIALI Minimalna zahteva za dele naprav je, da morajo biti normalno združljivi z napravo, kot je opisano v proizvajalčevih specifikacijah in literaturi, razen če so izrecno izključeni iz nje. Komponente, vgrajene v napravo, morajo biti izbrane tako, da so stroški vzdrževanja kar najmanjši. ZAPOSLENI Zaposleni, tako v proizvodnem obratu kot na gradbišču, morajo prispevati k urejenosti in redu pri montaži, prav tako pa morajo izpolnjevati zahteve v zvezi z izvedbo dela in funkcionalnostjo. ODLITKI Izvajalec sme v naprave vgraditi samo brezhibne odlitke. Prepovedano je varjenje, zapolnjevanje ali kakšen drug postopek za popravljanje odlitkov v motorjih, kompresorjih, črpalkah, menjalnikih ali kakšnih podobnih napravah, ki so pod pritiskom ali vibrirajo. Vse odlitke je potrebno peskati preden se vgradijo v napravo. Zaščita strojev Vsi stroji morajo biti učinkovito zaščiteni, da bi preprečili poškodbe oseb, in da bi izpolnjevali veljavne evropske varnostne predpise. Deli strojev, ki jih je potrebno stalno pregledovati ali vzdrževati, morajo biti zavarovani z mrežami iz galvaniziranega jekla ali drugega materiala, odpornega na korozijo, ki omogoča, pregled teh delov. Mreže morajo biti pritrjene tako, da je mogoče enostavno odstranjevanje in zamenjava. Mreže morajo biti pritrjene z vijaki in sorniki v navojnih odprtinah, samo navojni vijaki se ne smejo uporabljati. Če so na vhodih vrata ali pokrovi na tečajih, morajo biti povezani z električnim napajanjem, ki preprečuje delovanje stroja, če so vrata ali pokrovi odprti. Vsa zaščitna sredstva, ki so nameščena zunaj ali vključujejo verige, ki jih je potrebno mazati, morajo biti neprepustna. Na opremi morajo biti pritrjene opozorilne table z napisom: »Pozor - Naprava se lahko vključi samodejno!« Podmazovanje, nosilci in pogonske metode Nosilci morajo biti izbrani glede na ustrezno nosilnost, zanesljivost in dolgotrajnost. Biti morajo trajno zapečateni ali priključeni na samodejno pušo za mazanje z maščobo ali oljem. Če je potrebno, morajo biti točke mazanja povezane s cevmi, ki mažejo posamezne nosilce. Točke mazanja morajo biti lahko dostopne. Velikost mazalnih izboklin mora biti šest milimetrov. Redukcijski menjalniki morajo biti močni in stalno regulirani in nastavljeni za zanesljivost in učinkovitost v zahtevanem obsegu obremenitev. Ohišja menjalnikov pogona, ki se ne smejo potopiti in podobno, morajo biti prilagojena polnjenju, nivoju in odtočnim točkam. Pipe, ki jih je


163

mogoče zakleniti morajo biti prilagojene odtoku, menjalnik pa mora biti nameščen tako, da se olje lahko zbira v ustreznem rezervoarju. Če se uporabljajo pogonski jermeni, mora biti poskrbljeno za njihovo umerjanje. Prvo polnjenje z mazivi in maziva, uporabljena pri preskušanju naprave, morajo biti vključena v ponudbeno ceno. Pritrjevanje strojev Razen v posebnih primerih, na primer, ko je naprava montirana na antivibracijski podstavek, ali če je potrebno narediti posebno montažo, ki zagotavlja vodotesnost, morajo biti deli naprave varno pritrjeni in razvrščeni na običajno osnovno ploščo ali okvir, ki mora biti niveliran, uvrščen in zavarovan preden ga izvajalec dokončno vgradi. Izdelani morajo biti iz nerjavečega jekla AISI 304. Cevni sistem Robovi cevi in deli za sestavljanje morajo ustrezati zahtevam PN 16 (ISO 2531), razen tam, kjer operativni tlak zahteva višje tlačne nastavitve. Pri montaži cevnih sistemov je potrebno poskrbeti za možnost primernega odstranjevanja naprave iz cevnega sistema z uporabo robnih vtičnih cevk, povezav, primerno nameščenih kolen. Robne vtične cevke se ne smejo uporabljati za prilagajanje napačne razvrstitve pri pritrjevanju ali vgradnji cevnega sistema. Robne vtične cevke morajo biti podprte ali pritrjene, da bi lahko zdržale maksimalen mogoč sistemski tlak ali podtlak. Če ostaja nevarnost poškodb zaradi zmrzovanja, morajo biti cevi in ventili zaščiteni z ustreznim vodotesnim izolacijskim materialom, v obliki lahko snemljivih prevlek, ki se ovijejo preko elementa. Če so cevni sistemi inštalirani na izpostavljenih področjih in bodo ostajali napolnjeni z vodo daljše obdobje, mora biti pod vodotesnim izolacijskim materialom inštaliran manjši ogrevalni sistem. Če se iz običajnega cevnega sistema napaja več delov naprave, mora biti cevni sistem prirejen tako, da lahko drugi deli še vedno varno delujejo, če se odstrani en del naprave, ne da bi bilo potrebno kakšno posebno pritrjevanje in podpiranje cevnega sistema. Cevni sistem mora biti ustrezno podprt z odobrenimi oporniki, vstavki ali podporniki iz nerjavnega materiala in pritrjen tako, da nobeno ohišje črpalke ali druga pridružena naprava ni pod pritiskom zaradi teže pritrjevanja cevi. Izvajalec mora zagotoviti, da pri načrtovanju, izdelavi in montaži cevi v vseh smereh ostane petindvajset milimetrov prostora za spremembo razvrstitve določenih končnih točk. Poskrbeti mora za ustrezno namestitev nepremičnih objektov/cevnih sistemov. Vse napeljave morajo biti nivelirane v skladu s svojo funkcijo. Električni motorji Motorji morajo imeti izhodno moč najmanj 10% večjo kot je zahtevano za pogon danega parametra. Motor mora biti razreda CMR. Motor mora biti načrtovan za doseganje maksimalne učinkovitosti in s tako visokim faktorjem moči, kot je le mogoče, pri pogonu v pogojih normalne obremenitve. Terminalska ohišja morajo biti povsem vgrajena, na primernem mestu in primerne velikosti, da je mogoče inštalirati zahtevane povezave. Dobavljena morajo biti z ustrezno električno napeljavo za priporočeno dimenzijo kabla. Ležaji motorja morajo biti sposobni zdržati statično in dinamično obremenitev in morajo biti regulirani za sto tisoč ur neprekinjenega delovanja. Ležaji morajo imeti puše za mazanje, primerne za zagotavljanje ustrezne preskrbe z mazivom, razen še so trajno zapečateni. Motorji, ki niso potopljivega tipa, morajo biti povezani z ustreznimi 220 V antikondenzacijskimi grelci na izmenični tok. Oznake


164

Na vse dele naprave morajo biti pritrjene začasne oznake, ki označujejo njihovo funkcijo in identiteto, na primer: "črpalka 1", "ampermeter" in podobno. Stalne ploščice, vnaprej preluknjane za pritrjevanje, vendar brez gravure, morajo biti dobavljene posebej. Te ploščice mora izvajalec izgravirati in pritrditi pri montaži. Deli ali komponente naprave, za katere je mogoče, da jih bo potrebno zamenjati ali servisirati morajo biti jasno in stalno označeni. Označba mora zajemati naslednje podatke:

originalno proizvajalčevo ime in naslov, identifikacijo modela in tipa, serijsko številko, leto proizvodnje, oznako moči, operativno napetost,

maksimalno porabo električne napetosti pri popolni obremenitvi, frekvenco, število faz, hitrost, druge koristne informacije o komponenti, serijsko številko in osnovne podatke glede oznak

Zaključni premazi - zaščita kovin Kovinski deli Vsi kovinski deli so izdelani iz nerjavečega jekla AISI 304, v kolikor ni v razpisni dokumentaciji drugače določeno. Komponente iz aluminijevih zlitin Komponente iz aluminijevih zlitin morajo ostati nepremazane in morajo biti ločene od drugih vrst kovin z neprevodno pregrado, ki preprečuje elektrolizo. Deli strojev Deli strojev, na primer drsne in nosilne površine, ki ostanejo nepremazane, morajo biti, preden zapustijo proizvodni obrat, ustrezno zaščitene s premazi, mazivi ali lastnimi sestavinami. Po postavitvi na gradbišču morajo biti jeklene površine, ki so ostale nepremazane, nosilne in drsne površine in podobno, če so namenjene takojšnji uporabi, pravilno podmazane ali v primeru, da niso namenjene takojšnji uporabi, zaščitene s premazom ali lastnimi sestavinami. Tabela premazov in materialov: Oznaka Premaz in materiali P1 Vroče galvaniziranje s potapljanjem. P2 Osnovno jedkanje za potapljanje; minimalna debelina folije: mokro – 90 mikronov,

suho 8 - mikronov. P3 Se ne uporablja. P4 Premaz iz luskavega železovega oksida, ki vsebuje najmanj 80% železovega

oksida in največ 5% sredstva proti usedanju; minimalna železovega oksida in največ 5% sredstva proti usedanju; minimalna debelina folije: mokro -100 mikronov, suho - 50 mikronov.

P5 Sijajni zaključni premaz na osnovi alkidne smole; minimalna debelina suhega premaza: 25 mikronov.

P6 Temeljni premaz na osnovi alkidne smole; minimalna debelina suhega premaza: 25 mikronov.

P7 Osnovni premaz iz cinkovega kromata; minimalna debelina folije: mokro - 100 mikronov, suho - 38 mikronov.

P8 Dvokomponentni premaz katran - epoksidna smola; minimalna debelina folije: mokro - 200 mikronov, suho - 150 mikronov.

P9 Visoko strukturiran bitumenski premaz, hladen nanos; minimalna debelina folije: mokro - 240 mikronov, suho - 125 mikronov.


165

Tabela sistemov premazovanja: Površina in okolje Sistemska

oznaka Priprava površine

Tovarniški premazi

Premazi na gradbišču

prvi, drugi,tretji, četrti

prvi, drugi, tretji, četrti

Jeklo, potopljeno ali manj kot 0,2 metra nad odplakami, blatom ali vodo ali zakopano v zemljo

A Peskanje Peskanje P1 P2 P8 P8 (i)

(ii)

Skupna debelina premazov ne sme biti manjša od tristo mikronov. Izvajalec lahko uporablja samo tiste osnovne in začetne premaze, za katere proizvajalec zagotavlja, da so združljivi. Izvajalec mora popraviti poškodovane tovarniške premaze s premazom P2 in dvema nanosoma P8. Premazovanje na gradbišču, z izjemo P5, lahko izvajalec opravi pred prevozom na gradbišče, vendar pa mora poškodbe ustrezno popraviti na gradbišču. Barvo in odtenek P5 mora izvajalec določiti skupaj s kupcem. Vhod in zaklopke povratnega toka mora proizvajalec pri izdelavi notranje obdelati z bitumensko raztopino kot je specificirano v ustreznem britanskem standardu. Zunanje površine morajo biti premazane v skladu s sistemom D. Površina in okolje

Sistemska oznaka

Priprava površine



Železo, potopljeno ali manj kot 0,2 metra nad odplakami, blatom ali vodo ali zakopano v zemljo.

B Peskanje P7 P9 - - P9 - - -

Jeklo, izpostavljeno vremenskim vplivom ali vlagi.

C Peskanje P1 P2 P4 - P6 P6 P5

Železo, izpostavljeno vremenskim vplivom ali vlagi.

D Peskanje P7 P4 - - P6 P6 P6 -

Železo in jeklo v suhem podnebju, razen krmilnih plošč.

E Peskanje P7 - - - P6 P6 P5 -

6.1.9. Splošna električna specifikacija Obseg To poglavje pokriva splošne zahteve v zvezi s električnimi inštalacijami in opremo, ki deluje pod napetostjo do 1000 V izmeničnega toka med vodniki ali 600 V izmeničnega toka med vodnikom


166

in ničlo. Obseg dela po tej pogodbi in zahteve, ki so v tej pogodbi posebne, so opisane v tabelah. Materiali in delovna sila MATERIALI Komponente, vgrajene v inštalacijo morajo biti izbrane tako, da so stroški vzdrževanja kar najmanjši. Tipizirana oprema iz že obstoječih lokalov in centra naj se smiselno uporablja tudi na vseh novih objektih Pri vgradnji smejo biti uporabljeni samo novi materiali in komponente. ZAPOSLENI Zaposleni morajo prispevati k urejenosti in redu pri inštalaciji, prav tako pa morajo izpolnjevati zahteve v zvezi z izvedbo dela in funkcionalnostjo. Polaganje vodnikov Tipi vodnikov Vodniki morajo biti v napetostnem razredu od 600 do 1000 voltov za nizko napetostno postavitev in v napetostnem razredu od 12,7 do 22 kilovoltov za visoko napetostno postavitev. Izvajalec mora uporabiti naslednje tipe vodnikov:

Vodniki za splošno distribucijo električne energije znotraj stavb in podzemeljski kabli morajo biti z žicami ojačani PVC kabli z bakrenim jedrom.

Vodniki, ki pritekajo v vode in glavne sisteme morajo biti PVC izolirani kabli z bakrenim jedrom.

Če proizvajalec opreme ne specificira drugače, morajo biti signalni kabli PVC/SVVA/PVC večžilni kabli po ESI standardu 09-6 poglavje 3. Vodniki morajo biti enožilni, premera 0,9 milimetrov. Imeti morajo tudi celotno zaščitno prevleko.

Za visoke napetosti morajo biti inštalirani vodilni kabli s PVC prevleko/SWA/XLPE z bakrenim jedrom.

Kabli morajo biti izbrani tako, da padec napetosti ne preseže maksimalne vrednosti določene v IEC 60364. Najmanjši presek uporabljenih kablov mora biti 1,5 mm2 za krmilna vezja, vključno s programabilnimi krmilniki in 2,5 mm2 za močnostna vezja. V primeru vezij v inštrumentih ali telemetriji, kjer so ustrezni manjši preseki vodnikov in posebni kabli, ne velja določilo o najmanjših presekih kablov. Nosilci za kable Kabli, z izjemo tistih, ki so položeni v zemljo in tečejo po horizontalnih kanalih ali ceveh, morajo biti čvrsto podprti in pritrjeni. Enojni kabli, prevlečeni s PVC-jem morajo biti podprti tako, da izvajalec uporabi PVC kabelske spojke. Napeljave, v katerih je več kablov, prevlečenih s PVC zaščito, morajo biti pritrjeni na nosilce in podporno ogrodje oboje iz nerjavnega materiala. Kabli, ki niso zaščiteni s PVC-jem, morajo biti inštalirani v kanale ali zemeljski kablovod. Zemeljski kablovod in nosilci za kable Zemeljski kablovodi morajo biti izdelani iz nerjavnega jekla ali plastike. Nosilci za kable morajo biti izdelani iz nerjavnega jekla AISI 304. Če je potrebno rezanje ali vrtanje v cevi za zemeljski kablovod ali nosilce za kable, mora izvajalec površine ustrezno obdelati, da ne bo ostrih robov. Število kablov, inštaliranih v zemeljski kablovod, ne sme presegati priporočenega števila (IEC 60364) in faktor zasedenosti prostora ne sme preseči 45%. Izvajalec sme pritrditi zemeljski kablovod ali nosilce za kable in inštalirati kable samo z orodjem, pripomočki in priborom za pritrjevanje, ki ga odobri proizvajalec. Pripomočki in pribor za pritrjevanje morajo biti izdelani iz nerjavečih materialov.


167

Sistemi vodov Splošno Vodi v stavbah in objektih morajo biti PVC vodi, visoko odporni na zunanje vplive, inštalirani s trdnimi varjenimi spoji ali pa morajo biti izdelani iz nerjavnega jekla AISI 304. in morajo biti inštalirani z vijačnimi spojkami. Vodi izven stavb morajo biti iz nerjavnega jekla. Če je potrebno vod iz nerjavnega jekla rezati, mora izvajalec površine ustrezno obdelati, da bi spet dosegel izviren standard. Pripomočki in pribor, ki jih izvajalec uporablja za delo na vodih, morajo biti izdelani iz nerjavečih materialov. Noben vod ne sme imeti premer manjši od dvajset milimetrov. Kabli morajo biti položeni neprekinjeno po vsej dolžini voda. V nobenem primeru ni dovoljeno spajati kablov v vodih ali na izstopnih mestih. Dostopne omarice morajo biti postavljene v takšnih razmakih, da sta med dvema omaricama največ dva polna pregiba, ali njuna protivrednost, ali največ devet metrov ravne razdalje. Kabli položeni v zemljo Kabli morajo biti položeni v globino najmanj petsto milimetrov in največ tisoč milimetrov pod površjem. Na dnu jarka in prvih dvesto petdeset milimetrov zasipa ne sme biti kamnov ali drugih ostrih predmetov. Če gredo kabelski jarki preko kamnin, mora biti kabel položen na osemdeset milimetrsko peščeno podlago. Na kabel mora biti nasuta druga peščena plast debeline osemdesetih milimetrov. Če obstaja verjetnost, da bo pesek spolzel drugam, mora biti pod zaščitno peščeno plast in okrog nje položen geotekstil, ki bo zadržal pesek. Nad jarkom, kamor je položen kabel, mora izvajalec položiti trak z opozorilnim napisom dvestopetdeset milimetrov pod površjem. Označevalci poteka kabla morajo biti postavljeni na mejah posesti in pri spremembah smeri poteka kabla v zemlji. Označevalci morajo bi 300 x 300 x 150 milimetrov veliki bloki iz betona, s puščico, ki označuje smer kabla. Kabli položeni pod ali preko motornih cest, peš poti, objektov ali stavb morajo biti inštalirani v cevi. Jarki za kable morajo biti ustrezno utrjeni, v njih se med polaganjem kablov, ne sme zadrževati voda. Če jarke za kable izkopava in zasipa pod izvajalec, morata izvajalec in pod izvajalec vse podrobnosti urediti s posebno specifikacijo. Kjer kabli prehajajo iz nasutega zemljišča v postavljen objekt, mora izvajalec predvideti usedanje zemljišča in biti pripravljen na popravilo. Kabelski vodniki položeni direktno v zemljo, naj imajo dodatno zaščito s plastičnimi GAL ščitniki. Kabli položeni v cevi Kabelske cevi, ki jih mora izvajalec nabaviti, morajo biti PVC-u cevi z gumijastimi prstančnimi spoji in ne smejo imeti premera manjšega od sto milimetrov. V cevi mora biti vgrajena nylonska vlečna vrv (najmanj 1 kN). Vlečna vrv mora ostati v ceveh tudi po inštalaciji kablov. Ob zaključku inštaliranja morajo biti kabelske cevi na obeh koncih, kjer v vstopnih jaških vstopajo v stavbo in kjer je konec cevi viden, zapečatene s širljivo poliuretansko peno (Purpen), ki je neprepustna za vodo, plin in glodalce. Sloj pene mora biti dolg najmanj tristo milimetrov. Razdalja med posameznimi elektro jaški ne sme biti večja od 60 m. Kabelske oznake Kabli in njihova jedra morajo biti označeni na obeh koncih s trakovi, na katerih je napisana referenčna številka kabla/jedra, ki se mora ujemati z referenčno številko, ki je vnesena v načrt. Kadar je v en kanal ali cev položenih več kablov ali pritrjenih na nosilec pri dolgih napeljavah preko večjega števila prostorov v zgradbah ali položenih v zemljo blizu skupaj, morajo biti


168

opremljeni z vmesnimi oznakami za identifikacijo posameznih kablov. Če so kabli inštalirani v cevi, mora biti vsak kabel posebej označen z referenčno številko kabla v vstopni omarici. Zaključki Armirani kabli se morajo zaključevati na napravi in opremi z zaklepnim medeninastim priključkom. Priključki morajo biti pritrjeni s PVC vrvicami. Ozemljitev objektov in naprav Splošno Odvodi s strehe potekajo tako, da so dolžine čim krajše in čim bolj direktne. Paziti je potrebno, da odvodi ne potekajo blizu oken, vrat in tistih kovinskih mas, ki niso povezane s strelovodno napeljavo. Odvodi na krivinah nimajo polmer manjši od 200 mm in spremembo smeri večjo kot 90° zaradi elektrodinamične sile. V objektih je izvedeno temeljno ozemljilo, pod zaščitno mrežasto ograjo pa je položen ozemljitveni valjanec AISI 304 25 x 4 mm za ozemljitev ograje in izvedbo skupne ozemljitve, povezovalno ozemljilo pa je položeno 0,8 m globoko v zemlji med vsemi objekti, tako da le ti predstavljajo skupno zaključeno zanko. Pri polaganju ozemljila v temelje je bilo potrebno paziti, da se ga položi pokončno in NE ležeče, ker se pri betoniranjem pod njim lahko naredi zračni žep. Nanj je potrebno privariti tudi armaturo temeljev. Pri prehodu iz temeljev ga je potrebno zaščitili pred korozijo. Pri polaganju med objekti je potrebno povezati vse ostale kovinske dele in mase v zemlji, ki jih je v oddaljenosti do 20 m potrebno medsebojno povezati. Pri zasutju ozemljitvenega valjanca se uporabi izkopani material in ne odpadni material z gradbišča. Za povezavo kovinskih delov in mas v notranjih prostorih je položen AISI 304 20 x 3mm trak, na zidne konzole na katere se povezuje (privijači s križnimi sponkami) vse priključne vode povezav kovinskih mas do ozemljitvene doze, v kateri se kasneje lahko izvaja meritve in se jo poveže s temeljnim ozemljilom. Povezavo kovinskih mas se izvede iz za to nameščene ozemljitvene doze na zidu, na vse kovinske dele, okvirje vrat, okvirje oken, (krila vrat in oken se z vezico poveže z okvirjem), pohodne mreže in njihove okvirje, ograje, kovinske stopnice, podstavke elektromotorjev in črpalk, cevovode in vse ostale kovinske mase ki so vgrajene. Za ozemljevanje električnih sistemov, opreme in objektov, mora imeti vsaka inštalacija en običajen terminalski vodnik, ki je priključen na vsaj dve skupini ozemljitvenih elektrod. Ozemljitveni upor elektrode mora biti najmanjši mogoč, vendar pa mora v vsakem primeru biti tolikšen, da električni upor med glavno ozemljitveno mrežo in splošno maso ozemljitve ni večji od štirih ohmov, kadar je ena skupina elektrod izključena. Ozemljitvena mreža mora biti položena skozi vso inštalacijo v obliki glavnega ozemljitvenega kroga, z medsebojno povezavo na priključkih za opremo in objekte, ki morajo biti ozemljeni. Ozemljitvene povezave morajo biti sestavljene iz ozemljitvenih vodnikov, izdelanih iz žic iz pletenega bakra, prekritega z zeleno-rumenim PVC-jem. Ozemljitvene elektrode morajo biti izdelane iz primernega materiala, ki zagotavlja nizek upor in dolg rok uporabe. Bakrene elektrode se ne smejo uporabljati na področjih z vsiljeno tokovno katodno zaščito. Povezava med elektrodami in vodniki mora biti izvedena tako, da je mogoč enostaven dostop za pregled in preskušanje ozemljitvenega upora posamezne elektrode, če je le mogoče. Vsi nepokriti deli podzemeljskih ozemljitvenih vodnikov morajo biti ustrezno zaščiteni proti neposrednemu stiku z zemljo, kar preprečuje elektrolitsko korozijo opreme v napravi.


169

Ozemljitveni zaključki morajo biti narejeni s kabelskimi spojkami tlačnega tipa. Medsebojne povezave morajo biti neposredno spete s konektorji priključkov tlačnega tipa ali zavarjene. Glavni ozemljitveni vodnik mora imeti takšen presek, da lahko v vsakem primeru odigra vlogo zaščitnega vodnika tokokroga za vsak del naprave in opreme, ki je nanj priključen. Na točki električnega napajanja mora biti trdno priključen na terminalski ozemljitveni vodnik ali ozemljitveni terminal gradbišča, da doseže TN-S sistem. V stikalnem mehanizmu in krmilnih prostorih mora biti ustvarjena ekvipotencialna cona, ki obdaja jeklene objekte za stavbo in napravo. Izven stikalnih mehanizmov in krmilnih prostorov morajo biti električne naprave in oprema priključene na podaljšek glavnega ozemljitvenega vodnika. Navzkrižna povezava med zunanjimi kovinskimi deli in kovinskimi podpornimi objekti za napravo in opremo mora biti prav tako priključena na glavni ozemljitveni terminalski vodnik. Vodniki iz električnih naprav in opreme do glavnega ozemljitvenega vodnika morajo biti zaščitni vodniki tokokroga. Vodniki navzkrižne povezave morajo biti v skladu z navodili iz IEC 60364, kolikor je to mogoče. Kabli, ki so armirani ali so prekriti z zaščitnim slojem, ne morejo biti zaščitni vodniki tokokroga (CPC). Priključki Zaščitni vodniki manjših tokokrogov (CPCs) in povezovalni vodniki morajo biti neprekinjeni po vsej svoji dolžini, če je to le mogoče. Spoji med zaščitnimi vodniki manjših tokokrogov in glavnega ozemljitvenega vodnika/zaščitnega vodnika tokokroga morajo biti izvedeni s tlačnimi spoji. Vsak spoj mora imeti varno pritrjeno opozorilno tablo, z napisom v slovenščini in angleščini: 'Ozemljitveni in zaščitni vodnik tokokroga. Ne odstranjuj!' Spoji morajo biti lahko dostopni za pregled. Če so zaščitni vodniki tokokroga inštalirani v kanale, morajo biti spoji narejeni znotraj kanala. Če so kabelska inštalacija in zaščitni vodniki tokokroga inštalirani pod zemljo, morajo biti spoji narejeni v dostopnih omaricah nad zemljo. Zunanja kovinska ogrodja Kovinska ogrodja na oddaljenosti do 2,5 m od drugega kovinskega ogrodja, naprave in opreme, ki se lahko vključi ali oblikuje del kakšne druge ekvipotencialne cone, mora biti priključena na zaščitni vodnik tokokroga/ozemljitveni sistem in mora imeti varno pritrjeno opozorilno tablico. Na preskušanju lahko kupčev predstavnik zahteva inštaliranje dodatnih povezovalnih vodnikov, ki bi zagotovili integriteto ekvipotencialnih con. 0 teh zahtevah se mora izvajalec dogovoriti s kupčevim predstavnikom. Posebni ozemljitveni sistemi Instrumenti Izvajalec mora posvetiti posebno pozornost ozemljitvam inštrumentov, pretvornikov in oddajnikov, zato mora te inštalacije ozemljiti po proizvajalčevih navodilih. Naprave za zaščito pred atmosferskim praznjenjem Za naprave za zaščito pred atmosferskim praznjenjem mora biti izvedena ločena ozemljitev do plošče in spremljajoče opreme. Zaščita električne opreme Zaščita električne opreme: Stikalne plošče Elektromotor Zunanja inštalacija IP57 IP57 Vlažni prostori IP55 IP54 Vlažni prostori s tekočo vodo IP 55 Notranja inštalacija IP43 IP44


170

Vsa druga oprema, ki je inštalirana zunaj, mora biti odporna na vremenske vplive po minimalnem standardu IP 55. Vtičnice, doze, spoji Vtičnice, doze in spoji morajo biti skladne s SIST EN 60309-2. Razdelilne omarice na gradbišču ZGRADBA GRADBIŠČNIH OMARIC Kovinski deli pod električno napetostjo znotraj razdelilnih omaric morajo biti povsem izolirani od ohišja. Ničelna zbiralka mora imeti vsaj eno priključno točko za vsak odcep. Razdelilne omarice ne smejo biti opremljene z varovalkami z varovalnimi vložki. Opremljene morajo biti z varovalnimi avtomati. Načrt vezja mora biti stalno pritrjen na notranji strani vrat razdelilne omarice in mora biti negorljiv. Omarice morajo biti opremljene z ustreznim glavnim stikalom. Na vtičniških odcepih mora biti nameščeno FID stikalo z diferenčnim tokom 30 mA. RAZPORED OPREME Posamezni elementi krmilne opreme, ki niso vgrajeni v krmilne omarice morajo biti razporejeni in inštalirani tako, da je inštalacija čista in urejena. Če je oprema, ki je pritrjena na zid, sestavljena iz več skupin, morajo biti potrebne medsebojne žične povezave položene v kanalih. Zaščita in zaščitni premazi Materiali ali oprema v inštalaciji mora biti ustrezno zaščitena pred korozijo. Razen kadar gre za vgrajeno opremo, morajo biti materiali ali oprema v inštalaciji iz nerjavečega jekla AISI 304. Matice, sorniki, tesnila ali druge takšne spojke morajo biti izdelani iz nerjavečega jekla AISI 304. Razsvetljava SPLOŠNO Izvede se v skladu s SIST EN 60598. NOTRANJOST Svetila morajo biti opremljena s svetilkami in okovi. Kjerkoli je mogoče, morajo biti uporabljene varčne žarnice. Fluorescentne svetilke morajo biti opremljene s svetilkami in predstikalnimi napravami. Če je mogoče, se morajo luči prižigati in ugašati na stikalih, ki morajo biti montirana poleg vsakih vhodnih vrat. ZUNANJOST Svetilke za razsvetljavo morajo biti opremljeni z žarnicami, ustreznimi nosilci in po potrebi s predstikalno napravo. V podnožjih kandelabrov za razsvetljavo mora biti montirana predstikalna naprava in varovalka. Stikala morajo biti galvanizirana ali izdelana iz visoko odporne plastike.


171

Tovarniško izdelani elementi (krmilne omarice) Splošno Krmilne omarice morajo ustrezati nivojem, ki so predpisani v posebni specifikaciji za delovanje pod 400 voltno trofazno štirižično napetostjo 50 Hz. Krmilne omarice morajo biti zgrajene tako, da se normalna vzdrževalna dela na njih lahko opravijo s sprednje strani. Sprednji pokrovi morajo biti na tečajih in se morajo dati zakleniti z običajnim ključem za vsak oddelek. Krmilne omarice na prostem morajo biti vgrajene v nerjaveča vodoodporna ohišja. Vodoodporno ohišje mora omogočati minimalno zaščito po IP 56 in pred opremo mora biti vsaj tisoč milimetrov prostora. Vse elektro krmilne omarice morajo imeti na zunanji strani vgrajeno vtičnico, kjer je v primeru okvare ali izpada javnega električnega omrežja, možno priključiti prenosni generator za začasno napajanje potreb po električni energiji posameznega dela ali celotnega objekta. Zgradba krmilnih omaric Krmilne omarice morajo biti razdeljene v več oddelkov, tako da je vsak oddelek v omarici ločen od ostalih oddelkov in ima svoja vrata, ki se dajo odpreti za najmanj 90°. Omarice, ki imajo dostop samo od spredaj, morajo biti povezane s kabli tako, da so le-ti priviti na sprednje pokrove. Uporaba vidnih zunanjih sornikov ali vijakov ni sprejemljiva. Polaganje kablov neposredno med oddelki ali za njimi ni sprejemljivo. Krmilne omarice morajo biti izdelane iz jeklenih plošč debeline najmanj 2,00 milimetra in morajo biti vse enako visoke in enako zgrajene, z notranjo prostornino ki ustreza IP 54 ali IP 55 kot je določeno v SIST standardu. V kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard se lahko uporabi BS EN 60947-1. Zgornji premaz na omaricah mora biti po proizvajalčevem standardu. Vsak napajalni oddelek mora biti ločen od drugih oddelkov in komore z vodnikom za vodila s trdnimi pregradami, kar preprečuje padanje predmetov v nižje oddelke, ki so pod električno napetostjo in omejuje napake znotraj enega oddelka. Skupna višina omarice, vključno s podstavkom ne sme presegati dva tisoč petsto milimetrov. Izolirani ročaji, krmilna stikala, pritisni gumbi, indikatorske svetilke in inštrumenti ne smejo biti manj kot petsto milimetrov in ne več kot tisoč sedemstopetdeset milimetrov nad zaključnim nivojem tal. Omarice morajo biti opremljene z namensko izdelanimi podstavki, visokimi stopetindvajset milimetrov iz obdelanega in pred korozijo zaščitenega jekla v ploščah ali valjanega jekla. Podstavek mora biti vgrajen dvanajst milimetrov v vertikalno vidno stran omarice, tako da je navzven vidna neprekinjena ravna vertikalna površina. Med osnovo krmilne omarice in distančno ploščo mora biti najmanj dvestopetdest milimetrov prostora, ravno tako pa mora biti med distančno ploščo in priključnimi terminali najmanj dvestopetdeset milimetrov prostora. Notranji sestavni deli morajo biti pritrjeni na plošče, ki morajo biti pritrjene na zadnjem delu posameznih oddelkov na razmaknjenih nosilcih, če je to potrebno, da bi bil olajšan dostop zaradi vzdrževanja. Med notranjimi kabelskimi kanali in terminali ali drugimi končnimi točkami znotraj oddelka mora biti najmanj petinštirideset milimetrov prostora. Število kablov, inštaliranih v notranji kabelski kanal, mora biti takšno, da faktor zasedenosti prostora, ne presega 45%. Vodniki Vodniki za vodila morajo biti izdelani iz trdega, vlečenega, visoko prevodnega bakra. Vodniki za zbiralke morajo biti po vsej svoji dolžini izolirani s PVC-jem. Dimenzije bakrenih žic morajo biti enake po vsej omarici in morajo ustrezati stikalu vhodnega toka, razen če je v posamezni specifikaciji drugače označeno. Vodniki za vodila morajo biti vgrajeni v posebno komoro in morajo biti neprekinjeni v vsakem nakladalnem oddelku. Stranski vodniki morajo imeti enako zgradbo in morajo biti enako umerjeni za napake kot glavni vodniki za vodila.


172

Priključki pod električno napetostjo do in od vodnikov za vodila morajo biti povsem izolirani ali ustrezno prekriti. Vsi prekrivni materiali vodnikov za vodila in priključkov morajo biti opremljeni z ustreznimi opozorilnimi napisi. Do vodnikov za vodila mora biti omogočen enostaven dostop za vse prihodnje priključke. Razmerja, podpore in spone glavnih priključkov med glavnim vezjem stikalnih mehanizmov in vodniki za vodila morajo biti načrtovana za delovanje v istem kratkotrajnem uporu tokovnega razmerja, kot je specificiran za vodnike za vodila. Tokovni pretvorniki morajo biti tipa vodil, z natančnostjo po SIST standardu (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi BSEN 60617) in izhodom, montiranim na kabelsko stran zračne tokovne zaščite (ACB) ali vlite tokovne zaščite (MCCB). Grelci Vsak oddelek omarice mora biti povezan s termostatsko krmiljenim protikondenzacijskim grelcem, z lahko dostopnim stikalom za vključevanje in izključevanje, ki mora biti vgrajeno v oddelek. Ožičenje znotraj omarice Notranje žice v omarici morajo biti kabli, izolirani s PVC-jem. Kabli morajo imeti vodnike iz pletenega bakra. Minimalen presek vodnika mora biti 1,0 mm2. Maksimalna velikost opreme, pritrjene na vrata je lahko 2,5 mm2. Zahtevane barve kablov: Napetost Napetost 25 Vijoličasta (Napetost & ničla s prevleko rdeče-črne 50 Bela 110/130 Rumena (Področje z napetostjo in ničla sta rumena.) 220/400 Rdeča mA signali Siva Ničla Ničla Črna Ozemljitev Rumena/zelena Telemetrični kabli morajo biti vijoličasti. Kabli tokovnega pretvornika morajo biti rdeči, s faznimi zamiki. Fazna oznaka mora biti primerne barve, na primer rdeča, rumena ali modra plastična prevleka, ne daljša od deset milimetrov, ki ne sme biti samolepljiva. Žice morajo imeti stisnjene zaključke in morajo biti označene na obeh straneh s prstančnim tipom plastičnih označevalcev žic. Če je na eno postajo priključenih več omaric, morajo biti oznake enake znotraj vsake omarice. Oznake žic morajo biti v skladu z njihovimi ustreznimi shematskimi in žičnimi vezalnimi shemami. Močnostna vezja morajo biti ločena od nizkonapetostnih/nizkotokovnih signalnih kablov. Zaključki kablov Kabli se morajo končati na notranjih distančnih ploščah, kjer mora biti minimalen prazen prostor tristo milimetrov za kabelske upogibe in podobno. Distančne plošče morajo biti ustrezne velikosti, da zagotovijo, da se vsak kabel lahko odstrani, ne da bi bilo pri tem potrebno odstranjevati druge kable. Nad in pod distančno ploščo mora biti na voljo najmanj stopetdeset milimetrov praznega prostora. Če je potrebno, morajo biti kabli pritrjeni na podporni nosilec. Vse krmilne žice morajo imeti stisnjene zaključke izolocijskega tipa. Vsaka žica mora biti priključena na en terminal. Če se na običajnem tiru pojavljajo različne napetosti, morajo biti ločene z uporabo izoliranih particij in označene s posameznimi napetostmi. Kabelski zaključki morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo, da niso mehansko preobremenjeni med normalnim


173

tesnjenjem inštalacije in priključnih fitingov. Kabli in kabelski vodniki morajo biti na obeh straneh označeni s plastičnimi trakovi. Neuporabljeni vodniki morajo biti odvedeni v ustrezne terminale. Terminali Terminali morajo biti takšnega tipa, da omogočajo pozitivno mehansko povezavo z objemko, povsem prekrito in ustrezno za inštaliranje na tir po SIST standardu. V primeru, da ni na voljo SIST standarda, je sprejemljiv standard DIN. Dvojni terminali v enem sestavljenem kalupu se ne smejo uporabljati. Telemetrijski kabli morajo biti zaključeni v povezanih terminalih. Inštrumenti, ki uporabljajo ploščate vtikače, D-sub vtikače in tračne DIN vtikače za povezavo, morajo biti zaključeni v vmesniku, montiranem na DIN tir, ki vključuje elektronske vtične povezave in vijačno povezane zaključne bloke z označenimi terminali. Če je za posamezne inštrumente potrebno ločeno napajanje z elektriko, morajo biti primerni za izoliranje s posameznimi povezanimi terminali, ki imajo varovalke. Kabli s presekom 10 mm2 ali več morajo biti zaključeni na stebričastih terminalih. Glavni vhodni terminali in terminali, ki se uporabljajo pri napetosti 110 V ali več, morajo biti opremljeni z ustreznimi opozorilnimi napisi. Terminali, ki bi lahko bili pod električno napetostjo, če je oddelek izoliran z lastnim izolatorjem, morajo imeti spojke iz plastike z opozorilnimi napisi in z jasno označeno napetostjo na spojki. Spojke morajo biti zavarovane z vijaki in morajo pokrivati priključek terminala. V bližini distančnih plošč za vhodne in izhodne povezave morajo biti postavljeni ločeni terminali. Terminali in terminalske plošče morajo biti označeni in morajo biti v skladu z ustreznimi shematskimi ali žičnimi vezalnimi shemami. Pri inštaliranju mora ostati tudi najmanj 10 ali 15% praznega prostora za dodatne terminale, ki bodo montirani v prihodnje. Ozemljitev omaric Omarice morajo imeti žico iz trdega vlečenega bakra, potegnjeno tako, da ni v bližini distančnih plošč ali kablov. Žica za ozemljitev mora imeti presek najmanj stodvajset mm2. Žica za ozemljitev, položena po celi dolžini omarice, se lahko razcepi samo v oddelku, ki se uporablja za prenose in inštalacije. Če se žica razcepi, mora biti spojena z najmanj dvema objemkama. Bakrene povezave in spoji morajo biti očiščeni in pocinkani. Na obeh koncih mora biti poskrbljeno za možnost povezave žice za ozemljitev z glavnim ozemljitvenim sistemom. Sestavni deli, ki sestavljajo omarico in netokovni nosilni kovinski deli, morajo biti učinkovito povezani z ozemljitveno žico. Vrata omaric morajo biti električno povezana z glavno ozemljitvijo z upogljivim ozemljitvenim vodnikom pravilne velikosti. Glavni ozemljitveni terminali ne smejo biti manjši kot M8 ali enakovredni. Na površini opreme, na katero so pritrjene ozemljitvene spojke, ne sme biti barve ali drugih neprevodnih materialov. Prezračevanje Vsi oddelki, v katerih je vgrajena oprema, občutljiva na vročino, ki lahko nastane pri normalnem delovanju, morajo imeti vgrajeno pospešeno hlajenje zraka. Vgrajeni morajo biti tudi filtri, ki vzdržujejo popolno zaščito pred prahom in vlago. Če so vgrajeni ventilatorji, se morajo samodejno vključiti, kadar se uporablja izvor toplote. Naprave, ki opozarjajo na okvaro ventilatorja ali pregretost oddelka, morajo biti vgrajene na vrata oddelka. Izolacija


174

Splošno Če ni drugače določeno, morajo sredstva za izolacijo vključevati stikala za zračno tokovno zaščito ali MCCB-je, ki so vgrajeni v kovinska ohišja. Pokrov ohišja mora biti pritrjen tako, da je notranjost nedostopna, če je stikalo zaprto, in da ni mogoče zapreti stikala, če pokrov ni varno zaprt. Vgrajena mora biti naprava, ki jasno označuje položaj stikala (na primer vključeno ali izključeno). Ta oznaka mora biti jasno vidna iz normalnega delovnega položaja. Stikala morajo imeti možnost zaklepanja samo v položaju izključeno. Premični kontakti morajo biti zaradi vzdrževanja odstranljivi. Nepremični kontakti morajo biti popolnoma prekriti. Tokovna zaščita Tokovna zaščita mora takoj po inštalaciji neprekinjeno vzdržati maksimalen pričakovan tok. Tokovna zaščita mora biti v skladu z SIST standardom (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi BSEN 60898) in mora zdržati nivo okvar sistema kot je specificirano. Tokovna zaščita mora biti spojena z zaščitnim sistemom kot je specificirano. Varovalke Varovalke morajo biti v skladu z SIST EN 60947 in morajo v primeru okvare prekiniti napajanje. Nanje mora biti mogoče pritrditi potrebne pomožne kontakte, za vsako enoto najmanj dva rezervna pomožna kontakta. Izolatorji Izolacijska stikala morajo biti v skladu z SIST EN 60947, kjer je mogoče. V primeru okvare morajo prekiniti napajanje in na vsako enoto mora biti mogoče pritrditi vsaj dva rezervna pomožna kontakta. Zaganjalniki motorjev Splošno Vsak zaganjalnik motorja mora biti v skladu z SIST EN 60947, in če ni drugače specificirano, mora biti razreda 12 uporabne kategorije AC3. Razpored sestavnih delov, terminalov in podobnega mora biti enak v vseh tipih zaganjalnikov. Najmanjša površina montažne plošče za neposredne zaganjalnike mora biti 0,225 m2, če zaključki niso vključeni na zadnjo ploščo. Če so zaključki vključeni na zadnjo ploščo, mora biti površina 0,25 m2. Najmanjša površina montažne plošče za zvezda/trikot zaganjalnike mora biti 0,27 m2, če zaključki niso vključeni na zadnjo ploščo ali 0,3 m2 za druge modele. Zaganjalni kontaktorji motorjev za obračanje, zvezda/trikot, samodejne transformatorje in podobno, morajo biti mehansko in električno medsebojno povezani. V nadzorni oddelek glavnega nadzornega centra (MCC) mora biti vgrajen sistem ur, ki preprečuje istočasen zagon dveh motorjev pod pogoji delovanja in še posebej zasleduje izpade električne napetosti. Sistem ur mora omogočiti, da se funkcionalni motorji zaženejo ali so zagnani v ustreznih funkcionalnih obdobjih, preden je drugim motorjem dovoljen zagon. V času med zagonom motorja ali dovoljenjem za zagon, mora biti upoštevana metoda zagona motorja. Vsi sestavni deli, na primer releji, kontaktorji, ure, krmilniki in tako dalje, morajo biti v shematskih vezalnih shemah v omarici označeni z neizbrisljivimi oznakami. Zagonski oddelki morajo biti ločeni od krmilnih oddelkov, če je mogoče. Zaganjalniki motorjev morajo vsebovati:

1 off - Ustrezno zaklenljivo trofazno in ničla (TP&N) zapečateno tokovno zaščito, z magnetno in toplotno preobremenitvijo, medsebojno zaklenljivo z zaprtimi vrati oddelka v vključenem (ON) in izključenem (OFF) položaju.

1 off- Ustrezen neposreden samodejen ali ročni zagonski sistem. 1 off - Protikondenzacijski grelec, termostat, varovalko in povezavo preko pomožnih

kontaktov glavnega kontaktorja.


175

1 off - Enofazni preobremenitveni rele z podnapetostno zaščito. 1 off - Garnituro glavnih in pomožnih terminalov in 15% proste terminalske kapacitete. 1 off - Ustrezen 72 mm2 120 stopenjski ampermeter, montiran na vrata, z zgoščeno

zgornjo stopnjo, za zagon motorja 1 off - Štoparico montirano na vrata za 99.999,9 ur, ki se ne da ponastaviti 3 off Pritisne gumbe, montirane na vrata, za blokiranje funkcije ponastavljanja

zaustavitve, zagona in preobremenitve. 3 off- Signalne lučke, montirane na vratih, za funkcije okvara, delovanje, zaustavitev in

pripravljenost. 1 off - Izbirno stikalo montirano na vratih za izbiro ročnega/izključenega/samodejnega

krmiljenja. 1 off - Varovalke in povezave motornega grelca. 1 off- Napravo v zaganjalniku za samodejno izključevanje grelca, ko se motor zažene in

vključevanja, ko se motor zaustavi. 1 off- Izolacijsko varovalko in povezave za napajanje krmiljenja.

Tipi zaganjalnikov izmeničnega toka (do vključno 1000 V izmeničnega toka) Neposreden samodejni: Neposredni samodejni zaganjalniki morajo biti v skladu z SIST standardom (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi BS EN 60947-4), in če ni drugače specificirano, morajo biti intermitentne zmogljivosti dvanajstega razreda. Zvezda/trikot zaganjalniki: Zvezda/trikot zaganjalniki morajo biti v skladu z SIST standardom (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi BS EN 60947-4), in če ni drugače specificirano, morajo biti intermitentne zmogljivosti dvanajstega razreda. Uporabnostna kategorija mora biti AC3. Gonilniki s spremenljivo hitrostjo: Gonilniki s spremenljivo hitrostjo morajo biti tipa frekvenčnih pretvornikov za izmenični tok, pulzno širinske modulacije (PWM), primerni za krmiljenjje hitrosti, vrtilnega momenta in toka standardnih izmeničnih motorjev s kratkostično kletko. Imeti morajo možnost krmiljenja on/off s »preset« (prednastavljenimi vrednostmi), tokovno zvezno 4-20mA, napetostno zvezno 0-10V ali po standardnih industrijskih digitalnih protokolih. Vsak frekvenčni pretvornik mora imeti display in tipkovnico za kontrolo in nastavljanje parametrov v vsakem trenutku. Omogočati morajo lastno PID regulacijo, shranjevanje podatkov (napake,...), pretokovno zaščito, podnapetostno zaščito, prenapetostno zaščito, možnost priklopa zaviralnih uporov, indikacijo (breznapetostni kontakt) za javljanje napake, prosto programabilne izhode, indikacijo delovanja, možnost odčitavanja frekvence ali toka na display-u in preko analognih izhodov. Frekvenčni pretvorniki morajo biti dvanajst impulznega tipa. Ohišje oddelka za krmiljenje opreme spremenljive hitrosti, morajo vsebovati tudi:

Alarmno lučko za javljanje okvar na frekvenčnem pretvorniku Merilnik frekvence.

Avtotransformatorski zaganjalniki Zaganjalniki morajo biti v skladu z SIST standardom (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi BS EN 60947-4) in morajo biti zaprtega prehodnega tipa. Če ni drugače specificirano, morajo biti intermitentnega razreda 0,1 in uporabnostne kategorije AC3. Zaganjalnik mora biti opremljen z ustreznim številom stopenj, da doseže zahtevani zagonski/potezni vrtilni moment pogona, in da je njegovo delovanje v skladu z vsemi omejitvami krajevne uprave za elektro distribucijo. Samodejni transformator mora biti povezan s termalno zaščito. Izolacija zaganjalnika


176

Vsak zaganjalnik mora biti opremljen z zapečateno tokovno zaščito, ki mora biti medsebojno zaklenljiva z vrati ali pokrovom zaganjalnika. Stikalo ali MCCB mora biti vgrajeno s pomožnimi kontakti, ki izolirajo vhodno električno napeljavo na zaganjalniku. 110 V napajanje mora biti speljano preko enote pritisnega gumba, ki je vgrajena v vsakem zaganjalniku, kar omogoča nabijanje napeljave z električnim tokom pri odprtih vhodnih vratih pri preskušanju tako, da sprostimo pritisni gumb. Zapiranje vrat zaganjalnika mora samodejno ponastaviti pritisni gumb. S tem pritisnim gumbom morajo biti omogočeni vsi načini krmiljenja. Če se zaganjalniki napajajo preko ločenih varovalk ali miniaturnih tokovnih zaščit (MCBs) znotraj razdelilne omarice, morajo izolacijska sredstva znotraj zaganjalnika vsebovati povsem prekrit izolator. Pri uporabi ločenih varovalk se mora krmilno vezje napajati iz neodvisnih transformatorjev v vsakem oddelku. Kontaktorji Kontaktorji morajo biti tropolni, zračno prekinjevalni, z vgrajenim napetostnim razbremenilcem v skladu z SIST EN 60947 dvanajstega razreda, uporabnostne kategorije AC3 in morajo imeti vgrajen vsaj en rezervni komplet preklopnih kontaktov. Kontaktorji za obračanje, ki zaženejo motor, zvezda/trikot, samodejni transformatorji in podobno, morajo biti mehansko in električno povezani. Zaščita in ponastavljanje Vezja zaganjalnikov motorjev morajo imeti za minimalno zaščito pred termalno preobremenitvijo vgrajen rele s pripadajočo enofazno zaščito. Rele mora biti nastavljiv za maksimalno tokovno obremenitev motorja. Zaščita motorja mora biti takšna kot je predpisana spodaj, v primeru dovoljenih odstopanj, mora biti to specificirano v posebni specifikaciji. Motorji pod 30 kW temperaturna preobremenitev Motorji 30 kW ali več popoln elektronski nadzor in signaliziranje okvar Za signaliziranje morajo biti vgrajeni pomožni kontakti, to je vsaj ena garnitura rezervnih breznapetostnih kontaktov za menjavo smeri električnega toka. Preobremenitveni releji morajo biti ročno ponastavljivi preko gumba za ponastavitev prekomernega toka, ki mora biti rdeče ali črne barve, v skladu z SIST standardom (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi BSEN 60073), montiran pa mora biti na sprednjem delu oddelka zaganjalnika. Ta gumb za ponastavitev mora električno ponastaviti preobremenjeni rele. Stikalo izbire krmiljenja Izbirna stikala morajo biti v skladu z zahtevami posamezne specifikacije. Uporabljati se mora naslednja terminologija: LOCAL (BLIZU) v okolici izbirnega stikala REMOTE (ODDALJENO) oddaljeno od izbirnega stikala AUTO (SAMODEJNO) krmiljenje iz samodejne krmilne enote Ročno upravljanje mora prevladati nad samodejnim krmiljenjem, razen samodejnega krmiljenja za zaščito pogona. Lokalni stop/start gumbi morajo biti vgrajeni za upravljanje z napravo na lokalni in daljinski način. Urni števci Kazalci urnih števcev ne smejo biti ponastavljivi, biti morajo vliti v podlago, šest številčni in sinhronega tipa. Pritisni gumbi


177

Zagonski pritisni gumbi morajo biti zelene barve in morajo delovati samo v izbranih tokokrogih, predvsem v ročno krmiljenih vezjih. Stop (blokirni) gumbi morajo biti rdeče barve in morajo delovati, ne glede na položaj izbirnega stikala. Gumb za ponastavljanje v primeru preobremenitve mora biti črne barve. MCC telemetrični zaganjalnik Za telemetrijo mora imeti vsak zaganjalnik naslednje signale v obliki breznapetostnih kontaktov: motor delovanje/zaustavitev motor okvara/normalno motor ročno/izključeno/samodejno Iz zaganjalnikov morajo biti signali povezani po žicah v terminalski ploščati kabel v krmilnem oddelku. Varovalke Stikalni blok mora biti izveden v skladu s IEC 20269-2-1. Varovalke za zaščito vezja motorja morajo biti zmogljivosti 415 AC 80. Popolnoma izolirani nosilci varovalk in nevtralne povezave morajo biti vgrajene v ohišje tam, kjer je to potrebno, ostati pa mora dovolj prostora za enostavno odstranjevanje. Nosilci z vgrajenimi povezavami morajo biti bele barve, medtem ko morajo biti nosilci za varovalke črne barve. Na njih morajo biti pritrjene ploščice z oznako vezja in upornosti varovalke. Vedno morajo biti v rezervi tri varovalke za vsako upornost, uporabljeno v inštalaciji. Te varovalke morajo biti varno spravljene na notranji strani vrat razdelilne omarice ali oddelka zaganjalnika. Krmilna vezja in oprema Krmilna napetost in napajanje Krmilniki z napetostjo 230 V se napajajo preko ločilnih transformatorjev 230 V ali z napetostjo 24 V preko ločilnih transformatorjev 230/24 V skladu s SIST EN 60947. Srednji čep ne sme biti priključen na ozemljitev. Transformatorji morajo biti izdelani tako, da napajajo naštete zaganjalnike z 20% prekomerno kapaciteto. Primarno in sekundarno morajo biti zaščiteni z ustreznimi varovalkami. Izolacija napajanja krmilnega vezja ene od skupin zaganjalnikov ne sme prekinjati napajanja drugih zaganjalnikov. Ustrezne varovalke in nevtralne povezave morajo biti pritrjene v vsakem krmilnem oddelku. Vrsta krmiljenja Električno krmiljenje se mora vršiti preko programabilnih krmilnikov ali elektromagnetnega sistema. Programabilni krmilniki Programabilni krmilniki morajo biti opremljeni z vhodnimi/izhodnimi moduli, vmesniki, napajanjem in tako dalje. RAM spomini morajo biti zaščiteni z ustreznimi baterijami, ki zagotavljajo vsaj štiriindvajset urno podporo v primeru prekinitve napajanja. Baterije morajo biti opremljene s signalno svetilko, ki opozarja, da je baterija izpraznjena (»Battery low«). LED prikazovalniki, ki prikazujejo status vhod/izhod, morajo biti montirani na sprednjem delu modula, ki mora biti viden zunaj omarice. Na negorljivem papirju natiskana tabela, ki prikazuje podrobnosti vseh vhodov/izhodov, mora biti stalno pritrjena v bližini sistema ali na vratih omarice. Ta tabela mora biti vidna tudi zunaj omarice. Obstajati morata vsaj dva rezervna vhoda in izhoda. DIN tirni vdelani povezani terminali ploščatih kablov za vhodne in izhodne signale, vključno z rezervnimi, morajo biti pritrjeni na


178

obeh straneh programabilnih krmilnikov. Če so potrebni izhodni releji, morajo biti le-ti vgrajeni skupaj s terminali v eno DIN tirno vdelano enoto. Programabilni krmilniki se smejo uporabljati za krmiljenje naprave samo v samodejnem načinu. Vezja za ročno upravljanje morajo biti zvezana, da zagotovijo omejeno delovanje naprave, če programabilni krmilnik odpove. Signali za primer nevarnosti morajo biti zvezani, s ponovljenimi signali programabilnemu krmilniku. Odpovedni signal mora priti iz preobremenitve motorja in od signala za delovanje in nedelovanje, ki mora biti ponastavljen s pritiskom na pritisni gumb, montiran na sprednjem delu zaganjalnika. Funkcionalnost TRC sistema v DISLOCIRANIH OBJEKTIH naj nudi:

1. Avtomatično upravljanje dislociranih objektov po funkcionalni specifikaciji. Izdelani in uporabljani algoritmi na že obstoječih vodnjakih, prečrpalnicah, vodohranih in ostalih objektih naj se smiselno uporabijo na novih objektih.

2. Povezave naj se izvedejo z analognimi modemi, GSM modemi in naj bo dana možnost kombinacije s preklopom izbire vrste prenosa.

3. Naj se omogoči delitev enega modema za prenos podatkov in daljinsko odčitavanje števcev električne energije.

4. Za pristop k izvedbi algoritmov je predhodno potrebno izdelati ustrezne OQ tabele funkcijskimi podatki o I/O točkah.

5. Možnost pošiljanj SMS alarmnih stanj direktno z dislociranih objektov. 6. Možnost sprememb lokalnega SW iz centra. 7. Dogodkovno javljanje iz dislociranih objektov v center (»unsolicited mesagging«). 8. Lokalno logiranje in kronologiranje podatkov (lokalne postaje). 9. Arhiviranje logiranih in trenutnih podatkov v sodobni procesni historian (»data with time

stamp«). 10. Varovanje objektov (lokalov) in kontrola vstopa z identifikacijo. 11. Na lokalnih PLC-jih naj bo dana možnost hitrih analognih meritev (min. - max). 12. Neprekinjeno napajanje in prenapetostne zaščite. 13. Uporabo samopovratnih zaščitnih stikal. 14. Uporabo FRM regulatorjev z RSO filtri in oklopljenimi kabli. 15. Moderno merilno opremo z ustreznimi prednapetostnimi zaščitami

Izvajalec mora preizkušeno končno verzijo programa predati investitorju tudi na CD-ju. Elektro-magnetna oprema Releji in ure morajo biti označeni. Kjer sta prisotna enosmerni in izmenični tok, ne sme biti mogoče vstavljanje relejev za izmenični tok v vtičnice za releje za enosmerni tok ali obratno. Vtikači morajo biti pritrjeni z vzmetnimi spojkami. Releji morajo biti opremljeni s sredstvi, s katerimi lahko vizualno ugotovimo njihovo stanje. Ure morajo imeti linearno umerjene skale, označene z enotami časa, kjer je vsak del skale lahko največ 5% cele skale. Alternativno so položaji lahko označeni A, B, C in tako dalje, pri tem pa morajo biti oznake na urni skali pojasnjene na dokumentu, pritrjenem pod uro. Ure, montirane na sprednji strani omaric, morajo biti vlite v podlago. Telemetrijske zahteve Telemetrični sistemi in avtomatizacija ali kratko TRC (telemetry remote control). Pri izvedbi aktivnosti na telemetričnih sistemih črpališč, vodohranov, hidrofornih postaj in ostalih objektov je potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice, ki se že uporabljajo v zgrajenem telemetričnem sistemu Javnega podjetja Prlekija d.o.o. zaradi tehničnega poenotenja sistemov in sinergijskih učinkov kot so vzdrževanje, minimizacija stroškov. Na občinskih mejah bodo izvedeni jaški z vodomeri, ki jih je prav tako potrebno povezati v sistem spremljanja in nadzora.


179

Lastnosti, ki jih mora izpolnjevati sistem za krmiljenje in daljinski nadzor : 1. Lastnosti telemetrijskega krmilnika - obvezne lastnosti 1. programiranje krmilnika mora biti po standardu IEC61131-3 2. podpora večim protokolom. Obvezno : Modbus (prenos podatkov med napravami), IEC60870-5 (prenos podatkov s časovno znamko), TCP/IP. Zaželeno: Profibus, DNP 3.0 3. vgrajen Web server za direkten dostop do stanja objekta brez uporabe nadzornega programa 4. vgrajen alarmni sistem. Ob nastanku alarma mora krmilnik sam poslati SMS in/ali mail (push mail) uporabnikom in prenesti alarm v nadzorni program s časom nastanka alarma. 5. vgrajen datalogger za minimalno 30 dni podatkov. Shranjevati se morajo procesni podatki in alarmi (čas, vrsta alarma, prejemniki alarma). 6. 1x Ethernet port, 1x RS-232 port, 1x RS-485 port 7. vgrajena ura realnega časa z možnostjo sistemske sinhronizacije 8. daljinski « upload/download » programa 9. testno poročilo proizvajalca o ustreznosti in varnosti naprave (CE in EMC) - zaželene lastnosti 1. dobavljivost krmilnika v kompaktni in modularni izvedbi (v celotnem sistemu hoče naročnik zagotoviti tehnično in cenovno najboljšo rešitev ne glede na velikost objekta) 2. priklop IP kamere (tehnična zaščita objekta) z možnostjo IP forwardinga 3. napajanje 10VDC – 30VDC (rezervno napajanje mora biti izvedeno z akumulatorjem in zagotavljati minimalno 24 urno avtonomijo). Zaželeno je, da krmilnik kontrolira stanje akumulatorja in javi alarm pri padcu napetosti pod določeno alarmno mejo. 4. krmilnik mora biti dobavljiv v izvedbi z nizko porabo energije za uporabo v objektih brez dovoda električne energije. Maksimalna povprečna poraba 10mA (12VDC) za objekte s sončnim napajanjem in maksimalna povprečna poraba 0.1 mA (3,6VDC) za objekte z baterijskim napajanjem 5. montaža na DIN letev 2. Lastnosti sistema - obvezne lastnosti 1. prenos podatkov z uporabo GPRS standarda (min. Class 10, tri-band 900/1800/1900) z uporabo varnega privatnega omrežja (VPN) 2. mesečna uporaba GPRS prenosa podatkov na postajo ne sme presegati 100 MB 3. prenos podatkov direktno med objekti brez posredovanja centralnega krmilnika za zagotavljanje avtomatskega delovanja 4. avtomatski prenos manjkajočih podatkov v primeru izpada GPRS ali nadzornega serverja 5. prenos podatkov ob dogodku, periodično in na zahtevo operaterja 6. pregled in nadzor (upravljanje) omogoča uporabniku : a. na objektu (operaterska konzola), b. na terenu (mobilni telefon, PDA), c. pisarna, dom itd (PC računalnik) 7. uporabnik na terenu mora imeti direkten dostop do krmilnika brez uporabe nadzornega programa za zagotavljanje večje zanesljivosti 8. zaščita dostopa do podatkov z uporabo gesla. Določi se lahko nivo dostopa za vsakega uporabnika 9. pošiljanje alarmnih SMS sporočil direktno iz krmilnika - zaželene lastnosti 1. tehnična zaščita objektov z uporabo naprave za identifikacijo in IP kamere 2. pošiljanje alarmnih mail sporočil direktno iz krmilnika na PC računalnik vodje vodovoda 3. Lastnosti nadzornega programa - obvezne lastnosti 1. internetni nadzorni program (SCADA) za minimalno 3 hkratne uporabnike 2. zajemanje trenutnih podatkov in podatkov s časovno značko 3. razvojna verzija 4. neomejeno število podatkov


180

5. grafični prikaz vodovodnega sistema z ustrezno animacijo (oblika, barva) 6. prikaz zgodovine s pomočjo diagramov 7. prikaz dnevnih, mesečnih vrednosti števcev (delovne ure črpalk, kumulativa načrpane/prodane vode) 8. avtomatski izvoz podatkov v eno od relacijskih baz (Oracle, MySQL, Access, itd.) 9. prenos 30 dnevne baze podatkov iz krmilnikov v primeru izgube podatkov - zaželene lastnosti 1. podpora « poll » in « push » tehnologiki prenosa podatkov 2. izdelava poročil (dnevno, tedensko , mesečno) 3. možnost izbire naročnika, da nadzorni center kupi ali vzame v najem pri izvajalcu sistema. V primeru najema izvajalec garantira naročniku 24/7 dostop do nadzornega programa Vsa dela morajo biti izvedena kvalitetno ob upoštevanju vseh mer, standardov in ukrepov, ki so predpisani v veljavni zakonodaji. Vse nejasnosti pri projektu, ki bi se eventualno pojavile, sta izvajalec in investitor dolžna razčistiti skupaj z projektantom pred izvedbo del. Prekinitev preskrbe z električno energijo, samodejni ponovni zagon Krmilna vezja morajo biti takšna, da se ob ponovni vzpostavitvi preskrbe z električno energijo po prekinitvi, oprema, ki je pod samodejnim krmiljenjem in oprema, ki deluje pod ročnim krmiljenjem in mora delovati neprekinjeno in je v trenutku prekinitve delovala, samodejno ponovno vključi. Ponovni zagon posameznih delov mora biti v fazah, ki zagotavljajo, da maksimalne zahteve po električni energiji ne presežejo zmogljivosti sistema. Zaščita pred atmosferskim praznjenjem Zaščita pred atmosferskim praznjenjem mora krmiliti inštrumentalno opremo, kjer bi se lahko poškodovala šibko tokovna vezja in sestavni deli, zaradi električnih vdorov v signale in močnostna vezja. Enote zaščite pred atmosferskim praznjenjem morajo biti montirane na zunanjem delu glavne omarice, razen če niso omarice opremljene s posebnimi oddelki, opremljenimi z ločenimi ozemljitvenimi vodniki za vodila, ki so v vrsti povezani z ločenimi zaščitami pred atmosferskim praznjenjem. Prikazovalni instrumenti Prikazovalni instrumenti (ne ampermetri motorjev) naj bodo kvadratne oblike (stranica = 96 milimetrov, dolžina skale = 150 milimetrov), da so v skladu z SIST standardi (v primeru, da ni na voljo SIST standardov, so sprejemljivi standardi DIN 43700, DIN 43802 in drugi mednarodni standardi na osnovi DIN standardov), z voltmetri in ampermetri, v katerih je celoten odklon skale približno 1,5 kratna vrednost normalnega delovnega prikazovanja. Kakovost izdelka mora biti v skladu z SIST standardom, z minimalnim točnostnim razredom 2,5. Drugi inštrumenti so sprejemljivi za prikazovalnike globine in temperature. AMPERMETRI ZA MOTORJE Priporočena oblika za ampermetre za motorje naj bo kvadratna, da so v skladu s SIST standardom (v primeru, da ni na voljo SIST standardov, so sprejemljivi standardi DIN 43700, DIN 43802 in drugi mednarodni standardi, na osnovi DIN standardov). Meriti morajo dejanski tok v motorju, neodvisno od popravkov faktorja moči. Inštrument mora biti opremljen z ustrezno skalo v amperih, tako da je celotna napetost toka približno tri četrtine skale, s šest kratno preobremenjenostjo, predstavljeno za zagon motorja. Uporabljene morajo biti spodaj navedene dimenzije ampermetrov: površina = 72mm2, dolžina skale = 65 mm, za kubature zaganjalnika do enega metra. površina = 92 mm2, dolžina skale = 94 mm, za kubature zaganjalnika en meter in več.


181

Tokovni transformatorji Tokovni transformatorji morajo biti zračno izolirani, imeti umeritve za kratke stike, ne manjše od tistih, ki jih ima priključeni tokokrog in morajo biti v skladu z SIST EN 60186. Sekundarni navoj tokovnih transformatorjev mora biti ozemljen. Popravki faktorja moči Če je v posebni specifikaciji tako določeno, morajo biti kondenzatorji za popravke faktorja moči vgrajeni, da popravljajo znotraj določenih okvirov. PCB izolator se ne sme uporabljati. Popravek faktorja moči se ne sme uporabljati, če se priključi pomožni generator za napajanje. Oznake in označevanje naprav Deli naprave, na primer izolatorji, zaganjalniki, razdelilne omarice, spojne omarice, ure, varovalke in tako dalje, morajo biti jasno označene, v skladu z ustreznimi shematskimi ali žičnimi vezalnimi shemami. Oznake morajo biti na opremo pritrjene pred preskušanjem, ob zaključevanju del. Oznake morajo biti izdelane iz naslednjih materialov: Oznake na prednji strani krmilnih omaric:

tri milimetre debela prozorna plastika, z vgraviranim napisom, črke morajo biti črne barve na prozornem ozadju. Na krmilnih omaricah, kjer je zadnji prekrivni sloj temne barve, mora biti ozadje oznake belo.

Oznake v krmilnih omaricah in zunaj zgradb:

tri milimetre debela laminarna plastika, z vgraviranim napisom, črke morajo biti črne barve na belem ozadju.

Notranje oznake morajo biti vidne in ne smejo biti skrite za žice omarice in podobno. Oznake, ki opozarjajo na nevarnost, morajo biti gravirane, črke morajo biti bele barve na rdečem ozadju, pred tekstom mora biti napisana beseda "nevarnost". Opozorilne oznake morajo biti gravirane, črke morajo biti rdeče na belem ozadju. Oznake z navodili morajo biti povsod tam, kjer so varni postopki bistveni za zaščito osebja pred nevarnimi ali potencialno nevarnimi okoliščinami, na primer opozorilo, da morajo biti električna vezja izolirana ali opozorilo, da je potrebno nositi zaščitna oblačila. Za električne omarice, stikalni mehanizem in tako dalje, morajo biti oznake naslednje:

vsak sestavni del vrat mora imeti naziv in vsak sestavni del ali krmiljenje, montirano na vrata, mora imeti funkcijsko oznako;

vsak notranji sestavni del mora imeti identifikacijo in vsaka varovalka mora biti označena z identifikacijo tipa varovalke ali dejanske kapacitete;

oddelki z vrati ali pokrovi, ki niso medsebojno povezani z izolatorjem morajo imeti pritrjeno tudi zunanjo oznako, in sicer:

Izgravirano oznako, ki opozarja na nevarnost z besedilom: »Nevarnost! Visoka napetost!« s spremljajočim utripajočim svetlobnim znakom in napetostjo, napisano z belimi črkami, na rdečem ozadju. Oznake morajo biti pritrjene z nerjavečimi kromiranimi vijaki in maticami. Uporaba samolepljivih oznak ni dovoljena. Notranje oznake, za poimenovanje sestavnih delov, morajo biti pritrjene na nepremično opremo. Indikacijske svetilke VRSTE INDIKACIJSKIH SVETILK Indikatorji na omaricah morajo biti transformatorskega tipa, s svetilkami vsaj 6 V in 1 W, ali alternativno, z napajanjem iz napetosti, ki ni večja od 48 V. Svetilke morajo biti ustrezno prezračevane in pritrjene tako, da svetilko lahko enostavno odstranimo preko zadnjega dela


182

omarice, brez uporabe posebnega orodja. Indikacijske svetilke morajo biti opremljene s preskusno napravo. Leče morajo biti izdelane iz trde plastike. BARVE INDIKACIJSKIH SVETILK Barve svetilk morajo, seveda, biti v skladu z zahtevami SIST standarda (v kolikor ne obstaja ustrezen SIST standard, se lahko uporabi JUS N.A9.003), torej: BELA v pripravljenosti, oziroma izvor energije je na voljo (kar pomeni, da je naprava

pripravljena na zagon; medsebojne povezave in podobno so vzpostavljene, na primer napajanje je vključeno, naprava je pripravljena na zagon, zaustavljena, zaprta)

ZELENA sistem deluje/vključeno/normalni pogoji RUMENA nenormalno stanje naprave (na primer: operater je zahteval takšno delovanje;

lahko se uporabi za alarm prve stopnje, če se rdeča barva uporabi za alarm druge stopnje)

RDEČA naprava je v takšnem stanju, da obstaja več vzrokov za alarm/okvara (na primer: nujno potreben poseg operaterja, da normalizira stanje). Lahko se uporabi za alarm druge stopnje, če se jantarna barva uporabi za alarm prve stopnje.

MODRA Druge funkcije - po specifikaciji. Zaustavitev-zaklepanje / izolacija Pritisni gumb za zaustavljanje - zaklepanje ali stikalo za okvare/prekinitev napetosti, mora biti vgrajeno za izolacijo poleg vsakega električnega motorja. Motorji morajo biti opremljeni z opozorilno oznako, da se lahko oprema zažene samodejno. Naprave ne smemo ponovno zagnati, dokler je ne ponastavimo na daljinskem položaju. Pomožni generatorji - povezave Kadar je potreben povezan ali pomožen generator, bo v posamezni specifikaciji dodan še eden od naslednjih pripomočkov: Možnost zunanjega krmiljenja V tem primeru morajo biti v sistemu vodnikov za vodila v glavni krmilni omarici vgrajene povezave na tisti strani omarice, kjer je glavni vhod za stikalni mehanizem. Povezave morajo biti za vsako fazo in za ničlo. Možnost ročnega krmiljenja Ta pripomoček mora biti sestavljen iz stikala za varovalko napajanja generatorja, mehansko ali s tipko medsebojno povezan z glavnim izolatorjem omarice/varovalke stikala za preprečevanje vzporednega napajanja generatorja iz normalnega električnega napajanja; Stikalo za okvare/tokovna zaščita preklopno stikalo, označeni pomožni generator napajanje/izključeno/napajanje iz omrežja. Gumb mora biti mogoče zakleniti v izključenem položaju. Stalni pritrjeni generatorji Preklopna oprema mora biti nameščena v glavni krmilni omarici, če ni drugače specificirano v posameznih specifikacijah, in mora vsebovati zračno tokovno zaščito, mehansko in električno medsebojno zaklenljivo s tokovno zaščito glavne omarice ali mehansko in električno medsebojno zaklenljive preusmerjevalne kontraktorje. Mobilni ali prenosni pomožni generatorji Preklopna oprema mora biti nameščena na napajalnem modulu, če ni drugače specificirano v posameznih specifikacijah, in mora vsebovati dva mehansko in električno medsebojno zaklenljiva preklopna kontraktorja. Ustrezno krmilno stikalo, označeno z normalno/pomožno, mora biti pritrjeno na krmilni omarici postaje, na splošno v skladu s točko 6. Stikalo mora biti


183

zaklenljivo v pomožnem položaju. Na spojnih točkah in na generatorskem modulu morajo biti pritrjena opozorila z besedilom: »Prepričajte se, da je krmilno stikalo zaklenjeno v pomožnem položaju, preden začnete z vzdrževalnimi deli/odstranjevanjem generatorja!«. 6.1.10. Varovanje objekta proti požaru in vlomu Objekti, ki so požarno ogroženi morajo biti opremljeni s protipožarno centralo ali kombinirano centralo z ustreznim številom senzorjev požara in vloma, da se zagotovi varnost v vseh prostorih objekta. Centrala mora omogočati prenos podatkov po telefonski liniji ter javljanje stanja na krmilnik preko brezpotencialnih kontaktov. 6.1.11. Zahteve v zvezi z navodili za uporabo in vzdrževanje Navodila za uporabo in vzdrževanje Splošno Navodila za uporabo in vzdrževanje morajo biti izdelana in predana naročniku za vse naprave in opremo. Še posebej natančno morajo biti izdelana navodila za uporabo programske opreme, ki nadzira delovanje celotne čistilne naprave. Jezik Navodila morajo biti dovolj razumljiva, da zagotovijo varno in neprekinjeno vzdrževanje delovanja naprave in opreme, in da omogočijo uporabo varnih načinov dela. Navodila morajo biti napisana v slovenščini ali morajo biti ustrezno prevedena v slovenščino, prevod mora biti natisnjen poleg originala tako, da je mogoče navodila brati brez navzkrižnega iskanja med dokumenti in poglavji. Zahtevana količina Izvajalec mora predložiti dve kopiji osnutka navodil za uporabo in vzdrževanje najkasneje štiri tedne preden obvesti inženirja, da je naprava ali ustrezen del naprave pripravljen za dokončno testiranje. Izvajalec mora v roku dvanajstih tednov od izdaje dokumenta o prevzemu predložiti tri izvode končne, sprejete verzije navodil za uporabo in vzdrževanje; ali v roku dvanajstih tednov po tem, ko je inženir prejel osnutek navodil, kar je pozneje. Izgled Izvajalec mora dokumente predložiti v tiskani verziji, vezane s spiralo in s trpežnimi, vodoodpornimi platnicami in na zgoščenki. Papir, ki ga izvajalec uporabi za besedilo in podobno, mora biti težak najmanj 80 gramov/m2. Vsebina Navodila za uporabo in vzdrževanje morajo biti izdelana ločeno za vsak objekt oziroma sistem. Vsebina navodil mora vsebovati (po namenu) vsaj naslednje teme, vendar navodila ne smejo biti omejena na te teme: VARNOSTNI POSTOPKI

Varnostni podatki Uvod Splošni postopki uporabe in vzdrževanja Električne naprave/oprema - posebej Strojne naprave – posebej

UVOD Podatki o pogodbi Imena in naslovi gradbišča, pogodbenega organa, izvajalca in podizvajalcev Datum začetka veljavnosti pogodbe Datum potrdila o prevzemu - ta del mora biti napisan, ko je datum določen


184

Obseg dela, ki ga pokriva pogodba Kratek opis preskrbljene naprave in pogodbeni obseg dela

SPLOŠEN OPIS NAPRAVE ALI OBJEKTA

Splošen opis električne opreme Kratek opis vgrajene opreme, seznam posameznih delov krmilne omarice in daljinskega

nadzora Splošen opis mehanske opreme Kratek opis vseh vgrajenih mehanskih delov

PODROBEN OPIS ELEKTRIČNE OPREME Podrobni podatki o električni opremi in vodnikih, vključno s podrobnimi podatki o krmilnih omaricah, spisek prikazovalnikov in krmilnikov, ki so na razpolago za vsak del in opis umerjanj, ime proizvajalca in dobavitelja glavnih sestavnih delov. PODROBEN OPIS STROJNE OPREME Podrobni podatki o vsej mehanski opremi, vključno s tipom, umeritvijo, uporabnostjo, značilnimi krivuljami in imenom proizvajalca. NAVODILA ZA UPORABO

Podrobnosti o tem kako je vsak del naprave običajno nadzorovan in krmiljen samodejno in ročno, vključno z načinom krmiljenja in njegovo medsebojno povezavo z drugimi odvisnimi napravami.

Podrobnosti o delovanju pod posebnimi pogoji. Podrobnosti o zagonskih in zaustavljalnih postopkih, s povezanimi varnostnimi

preverjanji, če so potrebna. Posebno težavna in kritična opravila.

NAVODILA ZA PREGLED IN VZDRŽEVANJE

Tabele običajnih pregledov, vzdrževalnih in mazalnih opravil, z napotitvijo na posamezna navodila proizvajalcev za vse podrobnosti.

Bolj zahtevna opravila, ki so potrebna od časa do časa, tudi prepoznavanje okvar in popravila. Določene nevarnosti, povezane s pregledovanjem in vzdrževanjem, na primer samozagon, visoka napetost.

ISKANJE OKVAR IN POPRAVILO

Vodstvo pri preverjanjih, ki jih lahko pogodbeni organ opravi v primeru okvare na napravi, ne da bi za to potreboval podrobnejša navodila.

Podrobno vodstvo pri bolj zahtevnih preverjanjih. REZERVNI DELI

Spisek priporočenih potrošnih in pomembnih rezervnih delov, potrebnih za celo napravo, skupaj s priporočenimi intervali zamenjave.

POSEBNA ORODJA Spisek posebnih orodij.

POTRDILA O PREIZKUSIH

Potrdila in dokumenti, kot na primer dokaz, da je oprema v skladu z zakonodajo (na primer tlačne posode, dvigalna oprema in podobno).

Potrdila o delovnem učinku in značilne podrobnosti. Umeritvene točke za ure, preobremenitve, tlačna stikala in tako dalje. Pripombe o opremi ali snoveh, ki spadajo pod pristojnost kakšnega veljavnega zakona

in podrobnosti o dejavnostih, potrebnih za zagotovitev skladnosti.


185

INVENTAR OPREMLJENE NAPRAVE ALI OBJEKTA

Naslednji spiski: o ime za oznako naprave o ime proizvajalca, naslov in telefonska in številka telefaksa o kataloška referenca o oznaka funkcije.

NAČRT Gradbeni načrti, ki vsebujejo:

o Načrte in odseke zgrajenih cevovodov in objektov o Podatke o gradnji o Shemo postopka in inštrumentov o Tloris gradbišča s prikazom glavnih točk delovanja o Načrt naprave ali objekta o Mehanske podatke o Električne vezalne sheme o Krmilne shematske diagrame o Vezalne sheme distribucije visoke in nizke napetosti o Potek nizko- in visokonapetostnih vodnikov o V načrtih za montažo morajo biti jasno prikazani podrobni podatki o gradnji.

Načrti morajo biti dovolj podrobni, da olajšajo odstranjevanje in demontažo. Prav tako morajo biti vanje vključeni spiski sestavnih delov za identifikacijo delov, ki jih je potrebno zamenjati.

o Tabela vodnikov mora vsebovati referenčne številke vodnikov in referenčne številke jeder glede na vezalne sheme.

DODATKI

1. Naslovi proizvajalcev in dobaviteljev rezervnih delov in ekspertiz inštalirane opreme 2. Proizvajalčeva navodila za uporabo 3. Načrti

6.1.12. Nastanitev inženirja Nastanitev in oprema Vsa oprema, ki je potrebna za izvajanje storitev nadzornega inženirja je last izvajalca in se po zaključku izvedbe projekta vrne izvajalcu. Izvajalec mora poskrbeti za ogrevanje, razsvetljavo, čiščenje in vzdrževanje enosobnega kontejnerja do zaključka del ali tako dolgo, dokler to zahteva inženir, vendar ne dlje kot do konca roka, določenega za odpravo napak. Kontejner, ki ne sme biti manjši od 16 m2, bo inženir uporabljal kot pisarno. Izvajalec mora priskrbeti in vzdrževati tudi stranišče na splakovanje in umivalnik za umivanje rok. Stranišča morajo biti zaprtega tipa, praznjenje kemičnih stranišč mora izvajalec izvajati na dovoljen način in vsebine ne sme odlagati na zemljišče ali v vodne tokove. Odpadke iz kanalizacije in trdne odpadke mora izvajalec odlagati na za to določeno odlagališče. Zunanja vrata kontejnerja morajo imeti patentno ključavnico in ključe. Celoten prostor mora biti učinkovito ogrevan, klimatiziran in osvetljen z elektriko. V prostoru morata biti, poleg tiste, ki se uporablja za ogrevanje, inštalirani še dve vtičnici. V zimskih mesecih mora biti ogrevanje zadostno za vzdrževanje temperature 18°C. Prostor mora biti opremljen z ustrezno notranjo opremo in inženir lahko od izvajalca zahteva, da mu v razumnih okvirih, priskrbi dodatno opremo. Prostor mora biti opremljen s spodaj naštetim pohištvom in opremo:

eno pisalno mizo, dimenzij 1,5 x 0,75 metra in petimi predali, ki jih je mogoče zakleniti


186

eno pisalno mizo, dimenzij 2,0 x 0,75 metra in petimi predali, ki jih je mogoče zakleniti enim vrtljivim pisarniškim stolom, z naslonjalom za roke eno stensko magnetno tablo dimenzij 3x1,5 metre z magnetki za pritrjevanje papirja eno omaro s policami dolgo 1,5 metra, visoko 1 meter in široko 0,3 metra, z drsnimi

vrati eno mizo, dimenzij 0,75 x 2,0 metra obešalnikom za plašče enim prenosnim naročniškim GSM telefonskim aparatom fotokopirnim strojem za fotokopiranje, format A3 šestimi lučmi in nosilci, dvojnimi 80 W, fluorescentnimi, dolgimi 1,5 metra eno jekleno omaro, visoko dva metra, široko 0,9 metra in globoko 0,45 metra, s

policami, ki jo je mogoče zakleniti šestimi pisarniškimi stoli dve grelni telesi en koš za odpadke en podstavek s tremi predali za odlaganje dokumentov spenjalec za papir in luknjač en gasilni aparat enim aparatom za vodo (posode z vodo na podstavku s priklopom na elektriko, tako, da

je možna uporaba tudi vroče vode; posode z vodo na zahtevo inženirja redno menjava izvajalec).

Izvajalec mora priskrbeti, vzdrževati, na delovišču skladiščiti in dati inženirju na voljo za uporabo naslednjo opremo do zaključka vseh del ali tako dolgo kot inženir lahko zahteva, vendar pa ne dlje kot je rok veljavnosti pogodbe:

eno digitalno napravo za merjenje dolžin eno kljunasto merilo en izvod knjige FIDIC - »Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik«, (Rdeča knjiga), prva izdaja 1999 en vodnik za uporabo FIDIC pravil dve vodoodporni baterijski svetilki, z gumijasto prevleko in potrebnimi baterijami ene škarje en petmetrski jekleni meter eno vodno tehtnico, dolgo en meter eno trikotno merilo en 50 milimetrski čopič en termometer eno merilo za merjenje debeline barve (elektronsko, ki ne poškoduje) dva para gumijastih škornjev tri zaščitne čelade dvojne zaščitne rokavice dežna pelerina dva dežnika.

Izvajalec mora dati inženirju na razpolago svoje osebje ob katerem koli času in sicer toliko, kolikor je razumno potrebno pričakovati npr. za čiščenje inštrumentov in če je potrebno za pomoč pri opravljanju meritev, pregledovanju, testiranju ali preverjanju dela, ki ga je opravil izvajalec. Izvajalec mora poskrbeti za ureditev in vzdrževanje utrjenega prostora za parkiranje treh avtomobilov poleg pisarne inženirja. Izvajalec mora poskrbeti za ureditev in vzdrževanje dostopa do in iz pisarne, vključno z odstranjevanjem snega in ledu.


187

6.1.13. Stroški dela in materiala, ki morajo biti zajeti v ponudbeni ceni Pri kalkulaciji cen za posamezno postavko, mora ponudnik upoštevati tudi naslednja dela in stroške:

stroški transporta, takse, zavarovanja in ostali lokalni stroški, ki se nanašajo na pridobitev ustreznih dovoljenj za izvedbo del predmetnega razpisa in primopredajo objekta s strani izvajalca naročniku,

potrebne meritve in atesti po pogojih geomehanskega nadzora, dodatek za razrez zaradi vgradnje fazonskih kosov pri lomih in odcepih cevovoda, potreben tesnilni in spojni material, pred začetkom izgradnje je izvajalec dolžan zapisniško in s TV kamero ugotoviti in

dokumentirati obstoječe stanje okolice objekta in cestnih površin, ki jih bo uporabljal v času gradnje in dokumentacijo hraniti najmanj do konca garancijskega obdobja,

izdelati in dostaviti naročniku 2 izvoda varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti, da bo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom,

vsa potrebna opravila, ki so predpisana in določena z veljavnimi predpisi o varstvu pri delu,

izvesti označitev gradbišča s tablo v skladu z ZGO-1 in navodilom SVLR glede oglaševanja

prispevka evropskih skupnosti, po končanih delih pa je dolžan vzpostaviti uporabljeno zemljišče v prvotno stanje in

odpraviti vse poškodbe nastale zaradi gradnje na drugih objektih, napravah, površinah, ter na dostopnih poteh,

zaščita vseh komunalnih in drugih naprav, ki na terenu obstajajo in to skladno z zahtevami upravljavca teh naprav in objektov,

vse stroške pridobitve potrebnih soglasij in dovoljenj v zvezi s prečkanji komunalnih vodov, stroške zaščite vseh komunalnih naprav in stroške upravljavcev ali njihovih predstavnikov, stroške raznih pristojbin s tem v zvezi,

ponudnik je dolžan pridobiti in v ceno vključiti vse stroške pridobitve potrebnih soglasij, in dovoljenj,

stroški soglasja in drugi stroški vezani na uporabo javne površine, stroški soglasja in izvedbe posegov v varovalni pas občinske ceste, stroški pridobitve dovoljenja za izvajanje del na in ob občinski javni cesti - prekopi,

podkopi in vsi stroški vezani na izpolnitev pogojev izdanega soglasja, stroški soglasja oz. dovoljenja za zaporo ceste, stroški postavitve prometne in

neprometne signalizacije, stroški zapor in preusmeritve prometa, objave v medijih in drugi stroški zapore,

stroške izdaje soglasij in prevozov, ki presegajo predpisane pogoje osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, izvajati dela v skladu z navedenim odlokom in dela opravljati tako, da z deli ne bo ogrožena prometna varnost na cesti-ulici, vsi stroške v zvezi z neizvajanjem določil navedenega zakona so strošek izvajalca,

strošek vseh potrebnih testov pri ponudniku in na objektu, atestov in izjav, pridobitve potrebnih dokumentov za uspešno opravljen tehnični pregled,

stroške za izdelavo geodetskega posnetka izvedenih del in predaja katastra komunalnih naprav (KKN) naročniku v štirih izvodih, izdelave projekta izvedenih del (PID) v šestih izvodih in projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta v šestih izvodih. Dokumentacija mora biti skladna z navodili posameznih upravljavcev naprav (vodovod, elektro kablovodi),

stroške zaščite ljudi in lastnine, ki jih gradnja tangira, vse stroške v zvezi z zavarovanjem gradbišča, pripravo in izbiro lokacije deponij

humusa in ločeno ostale izkopane zemljine, vse stroške priprave in izvedbe začasnih dostopov do in na gradbišču (izdelava vseh

potrebnih začasnih prehodov),


188

stroške začasnih dostopov do stanovanjskih in drugih objektov, ter zagotavljanja nemotenega dostopa interventnim vozilom ves čas gradnje za celotno območje, ki jih gradnja tangira,

ponudnik mora razpolagati z nasipnim materialom ustreznih karakteristik, katerim mora ustrezati glede na geomehanske pogoje (material, ki ga bo potrebno dobaviti v nasipni sloj).

vsi stroški s pripravo ustrezne zemljine gredo v breme izvajalca, odvoz izkopanega materiala na začasne deponije oz. na mesta za vgraditev v zasip ter

vse notranje transporte vseh materialov, izračun izkopov, odvozov in zasipov se vrši v raščenem stanju, zato mora ponudnik v

ponudbeno ceno vkalkulirati faktor razrahljivosti, izračun izkopanega materiala - jarka za polaganje vodovoda in ostale infrastrukture se

obračuna v enkratnem profilu. Izvajalec mora v pripravi dela optimalno uskladiti izkope za posamezne inštalacije,

vse stroške ločenega zbiranja, sortiranja in evidentiranja gradbenih odpadkov, zemeljskega izkopa, kot tudi stroške odvoza in predelave le teh, po določilih Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 3/03,50/04, 62/04, 34/08),

vsa dela za odvodnjavanje padavinske, izvorne in podtalne vode med gradnjo (vključno s potrebnim črpanjem), tako da se zagotovi stalno in kontrolirano odvajanje ter prepreči zadrževanje vode in zamakanje raščenih ali nasutih materialov,

odstranitev vseh ovir, na katere se pri delu naleti, razen ovir, ki so kulturnozgodovinskega pomena,

čiščenje terena po končanih delih in odvoz odvečnega materiala, kontrola kakovosti vgrajenih materialov oz. izvedenih del (zbitost, ravnost, tesnost,

trdnost...), kontrola kakovosti vseh vgrajenih materialov.

6.1.14. Tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja Investitor pri upravnem organu (upravni enoti), ki je izdal gradbeno dovoljenje, na svoje stroške vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z nadzornikom ugotovi, da je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem tako, da ga je možno uporabljati in je izdelan projekt izvedenih del. Investitor nosi vse stroške, povezane z izvedbo tehničnega pregleda in izdajo uporabnega dovoljenja. Po končanem tehničnem pregledu izda pristojni upravni organ (upravna enota) odločbo, s katero:

izda uporabno dovoljenje, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali odredi poskusno obratovanje ter izvedbo ustreznih meritev,ali zavrne izdajo uporabnega dovoljenja ob večjih pomanjkljivostih, ki jih ni mogoče

odpraviti. Stroške morebitnega poskusnega obratovanja nosi izvajalec del.


189

Poglavje 6.2 Tehnično poročilo za izvedbo del

za





190

6.2 TEHNIČNO POROČILO ZA IZVEDBO DEL Tabela objektov z navedeno projektno dokumentacijo faze PZI

OBČINA Dolžina (m), kapaciteta (m3; l/s)

Projektna dokumentacija faze PZI

OBČINA APAČE

PRIMARNI VODOVODI

Vodovod Žepovci - Stogovci - Podgorje - Vratji vrh

12.192 PZI, VGB Maribor, št. 3376/12, junij 2012

Veja B 5.671 Veja C 545 Veja D 264 Veja E 796 Veja F 1.025 Veja G 244 Veja H 524 Veja H1 350 Veja H2 645 Veja I 1.622 Veja J 222 Veja K 195 Vodovod Žepovci 613 PZI, št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012 Vodovod Vratja vas - Vratji vrh 926 PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012 Črpališče Vratja vas 26 PZI, IEI, 6V-08101.4.3/5,008-E-3/2012-AJ

VH Vratji vrh 200

PZI, IEI, 6V-08101.4.3/1, 6V-08101.4.3/2, 008-E-1/2012-AJ, 008-NN-1/2012-AJ

Vodovod ČP Lešane - Janhova - Grabe 5.255 PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012 Vodovod Drobtinci - Sp. Grabe - Zg. Grabe - Pogled (s HP Grabe) 11.766 PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012 Vodovod Drobtinci - Sp. Grabe 2.229 vodovod Zg. Grabe - Pogled 3.882 Vodovod Pogled 249 Vodovod Črnci - Sp. Konjišče - Žepovci 5.406 Hidroforna postaja Grabe (HP Grabe) 26 Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, april 2013 SKUPAJ 30.752 OBČINA GORNJA RADGONA PRIMARNI VODOVODI

Vodovod Črešnjevska vas (VGR) 1.433 PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-

10/09A, november 2009 Vodovod VH Ptujska cesta - Stavešinci,

(VGR)3.615 PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-

10/09A, november 2009

Vodovod Stavešinci - Očeslavci, (VGR)2.210 PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-

10/09A, november 2009

Vodovod Stavešinci - Sp. Ivanjci, (VGR)2.202 PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-

10/09A, november 2009 SKUPAJ 9.460 Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013


191

SEKUNDARNI VODOVODI Vodovod Simoničev breg 1.474

Odsek 1333 PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 200-

01/08, marec 2008

Hidropostaja 10PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 200-01/08, marec 2008, Načrt št. 4


01/08, marec 2008


01/08, marec 2008


01/08, marec 2008

Odsek 1/A94 PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 285-

05/10, junij 2010


05/10, junij 2010


05/10, junij 2010


05/10, junij 2010

Vodovod Gornji Ivanjci 3.887PZI, PTS Silvo Rep s.p., št. 817-07-10, junij 2010

Črpališče Hercegovščak 334PZI, IPG, Igor Pivec s.p., št. 40-2/2010, junij 2010

Vodovod Mele 1.426PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 286-05/10, junij 2010

Vodovod Lomanoše - Police 1.262PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-010, junij 2010

Skupaj 8.383 SKUPAJ 17.843 OBČINA KRIŽEVCI Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013 OBČINA LJUTOMER PRIMARNI VODOVODI

Vodovod Godemarci – Moravci (VGM) 15.909PZI, IEI, d.o.o., številka projekta: 6V-3F6A, junij 2012

Vodovod Godemarci I 805 Vodovod VH Moravski vrh - Novi vrh, 2.490

Vodovod Novi vrh - odcep, 1.355 Vodovod VH Moravski vrh - VH Mala

Nedelja3.144

Vodovod Kamenik 2.123 Vodovod Vinščak 510

Vodovod Ermenščak 733 Vodovod Brunovščak 1.090 Vodovod Kranjšovšča 1.027

Vodovod Marinščak 779 Vodovod Branek 1.281

Vodovod za VH Branek 572 Vodovod Radomerščak (VRA) 7.151 PZI, IEI, d.o.o., št. 6V-10147, avgust 2012

Vodovod VH Jeruzalem – Plavčak 3.524 Vodovod VH Jeruzalem (novi) – VH

Jeruzalem (obstoječi, stolpni)830


192

Vodovod Plešivica 864 Vodovod Jeruzalem 686

Vodovod Plavčak – Ilovci) 1.109 Vodovod za Grofa 138

VH Jeruzalem 200 SKUPAJ 23.060 Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013OBČINA RADENCI PRIMARNI VODOVODI

Vodovod Radenci - Kapelski vrh 2.300PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-044, december 2011

Vodovod VH Radenska - transportni vodovod (navezava) 800

PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-043, september 2011

Vodohran Kapelski vrh V = 200 m3PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-045, maj 2012

Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013 Skupaj 3.100 SEKUNDARNI VODOVODI Vodohran Radenska - Vodohran Juder 580


Vodohran Juder - Janežev vrh (s črpališčem) 2.250


Vodovod Boračeva 1.319PZI, Rudi Sever s.p., št. PR-17/2010, september 2010

Veje "B1", "B2", "B3" in "B4" 634 Veje "B5", "B6", "B7" in "B8" 685

Vodovod Kapelski vrh - Belak 521PZI, INŽENIRING, Rudi Sever s.p., št. projekta: PR-20/2009, september 2009

Skupaj 4.670 SKUPAJ 7.770 OBČINA RAZKRIŽJE SEKUNDARNI VODOVODI

Vodovod Veščica - Razkrižje 2.405PZI, ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o., št. 11016, julij 2012

SKUPAJ 2.405 Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013OBČINA SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI PRIMARNI VODOVODI

Vodovod Grabšinci - Gibina 1.230PZI, IEI d.o.o., št. 6V-3F6.4.3-A, junij 2012

Vodovod Rožički vrh – povezava A9 1.103PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., P-04/2011, april 2012

Črpališče Rožički vrh, 15 l/s 300PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., sprememba št. 107-04, november 2011

Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013 Skupaj 2.633 SEKUNDARNI VODOVODI Vodovod Sovjak (SSJ-1) 3.777

Vodovod S1_1 Sovjak – Kure744 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-15-09, julij 2012


193

Vodovod s1_3 Sovjak - Kizmina578 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-16-09, julij 2012 Vodovod S1_4 Sovjak - Hrenovica,

(SSJ-1)783 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-16-09, julij 2012 Vodovod s1_5, S1_5 SPV Sovjak -

Rebro, (SSJ-1)1.224 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-16-09, julij 2012 Vodovod Ženik - Stara Gora - Terbegovci (SSJ-2) 5.184

Vodovod D1 Ženik1.596 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-15-09, julij 2012

Vodovod T1_1, T1_2 Terbegovci1.586 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-15-09, julij 2012

Vodovod D1_2 Ženik - Stara gora1.417 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-16-09, julij 2012

Vodovod D1_3 Stara gora - Vršič585 PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št:

32-17-16-09, julij 2012

Vodovod Kupetinci – Žihlava (SSJ-3) 1.764PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št: 32-17-15-09, julij 2012

Vodovod A1_1 Žihlava (povezava) 1.147

Vodovod K1, K1_1, K1_2 Kupetinci 497

Vodovod Rožički vrh (vzhod) (SSJ-4) 5.725PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., št. P-04/2011, april 2012

Odsek RV-3 (Černel) 898 dsek RV-4 (Černel - Zg. R vrh) 627

Odsek RV-8 (Zg. R. vrh - R. vrh) 338 Odsek RV-9 (Gasilski dom - Jurkovič) 1.234

Odsek RV-10 (Rožički vrh - Stanetinski vrh)

2.142

ODSEK RV-11 (Kovač - Cizelj) 486

Vodovod Sveti Jurij ob Ščavnici (vzhod) 412PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., št. P-04/2011, april 2012

Vodovod Kraljevci (zahod) (SSJ-4) 9.046PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., št. P-06/2011, avgust 2012

Vodovod KV-1 (Kočki vrh) 691 Vodovod KV-2 260

Vodovod RK-1 (Rebro - Kraljevci) 262 Vodovod RK-2 (Rebro - Kraljevci) 1.373

Vodovod RK-3 (Rebro - Kraljevci) 797 Prečrpališče Kraljevci -

Vodovod G1 (Grabonoški vrh) 2.725 Vodovod R-1 (Topolnik) 134

Vodovod K-1 (Petrič) 753 Vodovod K-2 (Krničar) 894

Vodovod G2 (Domenko) 512 Vodovod G3 (Hotivec) 645

Skupaj 25.908 SKUPAJ 28.541 OBČINA VERŽEJ PRIMARNI VODOVODI

Vodovod Veržej 2.626PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št. 48 – 14 – 32 – 12, julij 2012

ETAPA 7 1.241 ETAPA 9 1.385


194

Vodovod Bunčani 2.459 PZI, ATRIJ d.o.o., št. 09085, julij 2012 Avtomatizacija in daljinski nadzor telemetrija – obstoječih objektih PZI št. 6V-11314.14, februar 2013 SKUPAJ 5.085 6.2.1 Specifikacija za SKLOP 1: Občina Apače 6.2.1.1 Opis in potek trase vodovodov – primarni vodovodi Vodovod Žepovci - Stogovci - Podgorje - Vratja vas (PZI, VGB Maribor, št. 3376/12, junij 2012) Navedena naselja nimajo organizirane vodooskrbe, le individualne vodnjake, ki pa ob problemih kvalitete vode na tem področju ne nudijo prave rešitve. Za vodooskrbo in požarne namene je bilo potrebno predvideti vodovodno omrežje ter na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante. Tehnične rešitve Projektiran vodovodni cevovod se naveže na že obstoječi vodovod v Žepovcih. Celotna dolžina vodovodov znaša 12.192 m. Sestavljen je iz: tranzitnega vodovoda: veja »A« primarnih vodovodov: veje: »B, C, D, E, F, G, H, H1, H2, I, J, K« Opis trase projektiranega vodovoda je narejen v smeri stacionaže. Vodovodni cevovod je predviden iz nodularne litine, NL DN 125 in DN 100, VI spoj (cevi so izdelane po SIST EN 545:2010, na notranji strani so zaščitene s cementno malto, na zunaji strani so zaščitene s 400 g/m² zlitine in epoksijem). Veja »A« se v Žepovcih priključi na že izveden odsek. Poteka v bankini, vzporedno z regionalno cesto II. reda št. R2-438, G.Radgona - Trate in poteka po desni strani ceste (smer Žepovci – Stogovci) preko Žiberc in Stogovc do Vratje vasi, kjer prečka magistralno cesto in poteka v desnem robu vzporedno z lokalno cesto v naselju Vratja vas do magistralne ceste, kjer se trasa zaključi s hidrantom in zračnikom. Dolžina veje »A« je 5.531,0 m. Veja »B« se odcepi iz veje »A« v Žibercih pred Gasilskim domom, v vozlišču 22. Trasa veje »B« prečka regionalno cesto II. reda št. R2-438 in poteka v desni bankini, vzporedno s cesto, do priključka veje »C« v vozlišču 278, prečka cesto in poteka v levem robu ceste do vozlišča 289, kjer se zaključi s hidrantom in zračnikom. Dolžina veje »B« je 545,0 m. Veja »C« se odcepi iz veje »A« v Žibercih , v vozlišču 24. Trasa veje »C« prečka regionalno cesto II. reda št. R2-438 in poteka po desni strani ceste, vzporedno s cesto do priključka na vejo »B« v vozlišču 278, kjer je predviden nadzemni hidrant. Pred priključkom na vejo »B« prečka lokalno cesto in potok. Dolžina veje »C« je 260,0 m. Veja »D« se odcepi iz veje »A« v Drobtincih, v vozlišču 40. Trasa veje »D« prečka regionalno cesto II. reda št. R2-438 in poteka po desni strani ceste vzporedno z cesto do vozlišča 354, kjer prečka lokalno cesto in poteka v levem robu ceste do vozlišča 364, kjer se zaključi s hidrantom, izpustom . Dolžina veje »D« je 796,0 m. Veja »E« se odcepi iz veje »A« v Stogovcih, v vozlišču 49. Trasa veje »E« prečka regionalno cesto II. reda št. R2-438 in poteka v desni bankini do vozlišča 379, kjer prečka lokalno cesto in poteka naprej v levi bankini do vozlišča 395, kjer se zaključi s hidrantom in zračnikom. Dolžina veje »E« je 1025,0 m. Veja »F« se odcepi iz veje »A« v Stogovcih, v vozlišču 62. Trasa veje »F« poteka v desni bankini vzporedno z cesto do kmetijskega kombinata, kjer se v vozlišču 409 zaključi s hidrantom, izpustom. Dolžina veje »F« je 244 m.


195

Veja »G« se odcepi iz veje »A« v Spodnjem Konjišču, v vozlišču 92. Takoj za odcepom prečka projektiran vodovod potok in poteka v desni bankini do odcepa, kjer v vozlišču 447 prečka lokalno cesto in poteka naprej po levi strani ceste. V vozlišču 465 se veja zaključi s hidrantom, izpustom. Dolžina veje »G« je 520,0 m. Veja »H« se odcepi iz veje »A« v Podgorju, v vozlišču 119. Trasa poteka v bankini, po desni strani ceste, do odcepa, kjer prečka cesto in poteka naprej po desni strani ceste, do vozlišča 500, kjer se zaključi s hidrantom, izpustom. Dolžina veje »H« je 346,0 m. Veja »H1« se odcepi iz veje H pred mostom, v vozlišču 494, prečka potok in poteka v desni bankini do vozlišča 538, kjer se zaključi s hidrantom in zračnikom. Dolžina veje »H1« je 641,0 m. Veja »H2« se odcepi iz veje H za mostom, v vozlišču 512. Trasa vodovoda poteka v desni bankini, do vozlišča 576, kjer prečka priključek lokalne ceste in poteka do vozlišča 592, kjer prečka cesto in poteka v levem robu ceste do vozlišča 615, kjer se zaključi z nadzemnim hidrantom in zračnikom. Dolžina veje »H2« je 1622,0 m. Veja »I« se odcepi iz veje »A« v Podgorju, v vozlišču 142. Trasa poteka v desni bankini do Gasilskega doma, vozlišča 639, kjer se zaključi s hidrantom, izpustom. Dolžina veje »I« je 221,0 m. Veja »J« se odcepi iz veje »A« v Žepovci, na že izvedenem odseku in poteka v desni bankini do vozlišča 258, kjer se zaključi s hidrantom, izpustom. Dolžina veje »I« je 185,0 m. Veja »K« se odcepi iz veje »A« v Žepovcih, v vozlišču 8, prečka regionalno cesto II. reda št. R2-438 in poteka v levi bankini do vozlišča 265, kjer se zaključi s hidrantom in zračnikom. Dolžina veje »I« je 89,0 m. Vodovod Žepovci (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Vodovod Žepovci iz NL DN100, PN10, C40 pričenja v vozlišču 12 v km 0.000 z navezavo na primarni cevovod Apače-Črnci-Žepovci v bankini ceste naselja Žepovci. Od navezave poteka cevovod v zelenici v smeri proti jugu v naselje Žepovci. V km 0.026 je nadzemni hidrant NH154 DN80. Od hidranta cevovod nadaljuje v zelenici ob lokalni poti do km 0.060, kjer prečka jarek. Prečkanje jarka je izvesti v sifonski izvedbi z blatnikom Bl59 v najnižji koti nivelete. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Prečkanje jarka je izvesti v zaščitni cevi JE DN300, L= 3m. Za prečkanjem jarka se cevovod v km 0.063 vrne v zelenico in nadaljuje jugovzhodno vzporedno z objekti. V km 0.107 cevovod prečka lokalno makadamsko pot. Za prečkanjem se vrne v zelenico. V km 0.126 je nadzemni hidrant NH155. Za hidrantom cevovod prečka asfaltno cesto. Od prečkanja ceste v km 0.129 nadaljuje v zelenici do km 0.143, prečka lokalno makadamsko pot in se v km 0.146 vrne v zelenico. V km 0.170 ponovno prečka lokalno makadamsko pot in od km 0.173 nadaljuje v zelenici. V km 0.187 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr26 DN50. Zračnik odzračuje cevovod med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika poteka cevovod v zelenici do km 0.196, prečka lokalno makadamsko pot, se v km 0.198 vrne v zelenico do km 0.213, kjer ponovno prečka lokalno makadamsko pot. Za prečkanjem je v km 0.216 nadzemni hidrant NH156. Od hidranta poteka cevovod v zelenico. V km 0.254 se cevovod horizontalno lomi in nadaljuje v smeri proti severovzhodu. Od km 0.268 cevovod poteka v zelenici ob obstoječem jarku do lokalne makadamske poti. V km 0.945 cevovod prečka lokalno makadamsko pot in od km 0.297 poteka v zelenici. V km 0.309 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl60. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Za blatnikom se cevovod horizontalno lomi in poteka jogovzhodno v smeri naselja Žepovci. Cevovod od km 0.337 poteka v zelenici vzporedno z objekti. V km 0.354 cevovod prečka lokalno makadamsko pot. Za prečkanjem se v km 0.356 vrne v zelenico. V km 0.386 je nadzemni hidrant NH157 DN80. Za hidrantom cevovod prečka lokalno makadamsko pot. Od prečkanja v km 0.389 nadaljuje v zelenici do km 0.403, kjer ponovno prečka lokalno makadamsko pot. Za prečkanjem se v km 0.405 vrne v zelenico. V km 0.0.422 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr27 DN50. Za zračnikom cevovod nadaljuje severovzhodno v zelenici vzporedno z objekti. V km 0.481 je nadzemni hidrant NH158 DN80. Za hidrantom cevovod poteka v smeri proti severu v zelenici ob lokalni makadamski poti. V km 0.511 prečka jarek. Prečkanje jarka je izvesti v sifonski izvedbi z


196

blatnikom Bl61 v najnižji koti nivelete. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Prečkanje jarka je izvesti v zaščitni cevi JE DN300, L= 4m. Za prečkanjem od km 0.516 poteka cevovod v zelenici ob lokalni makadamski poti proti republiški cesti Apače – Trate. V km 0.554 cevovod prečka lokalno makadamsko pot . Za prečkanjem nadaljuje v zelenici po brežini do republiške ceste Apače – Trate. V km 0.613 je vozlišče 12/1 z navezavo na projektirani cevovod Apače - Črnci – Žepovci. Dolžina obravnavanega cevovoda je 613 m. Vodovod ČP Vratja vas – VH Vratji vrh – tlačni cevovod (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Tlačni cevovod ČP Vratja vas – VH Vratji vrh začenja v km 0.000 v vozlišču 14 z navezavo na cevovod iz ČP Vratja vas. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN100, NP10. Od navezave izven objekta črpališča poteka cevovod v zelenici proti cesti za Vratji vrh. V km 0.007 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl22 s podzemnim hidrantom PH DN80. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Od blatnika Bl22 niveleta raste Od km 0.031 poteka cevovod v asfaltni občinski cesti v desni polovici cestišča 1.0 m od zunanjega roba asfalta in sicer v skupnem gradbenem jarku s cevovodom VH Vratji vrh – Vratja vas NL DN150 na osni razdalji 0.5 m. V cesti poteka do km 0.401, se horizontalno lomi in nadaljuje v dostopni makadamski poti do vozlišča 15 v km 0.420, kjer se naveže na vtočno cev VH Vratji vrh. Črpališče Vratja vas Objekt je zgraditi ob obstoječem vodnjaku, ki je lociran na desnem bregu reke Mure na Apaškem polju pred zaselkom Vratja vas znotraj ograjene površine. Novo črpališče je nadomestna gradnja, ker je obstoječi objekt v zelo slabem stanju. Črpališče se nahaja na parcelah številka 15/1, 15/3,13 in 14 k.o. Vratja vas. Vodnjak je na parceli št. 15/3 k.o. Vratja vas.

Črpanje vodnjaka Glede na predvideno porabo v vodovodnem omrežju, režim delovanja in medsebojni vpliv vseh objektov v sistemu, je uporabnik predlagal vgradnjo črpalnega agregata nazivne kapacitete črpanja Q=3-5 l/s. Vgrajena črpalka bo imela sesalni koš pod koto gladine vode. Predmetni agregat črpalke za črpanje vode je vgraditi na – 3-3.5 m pod kot terena s kapaciteto 3-5l/s s in črpalno višino 70 - 80 m. Oprema vodnjaka Glede na predvidene potrebe in možnosti črpanja vode iz vrtine je za nazivne karakteristike: - nazivna kapaciteta: Q = 3-5 l/s - manometrična višina črpanja: H = 70-80 m - nazivna moč elektromotorja: P = 7.5 kW Zasnova objekta Objekt je predviden kot pravokotna enoetažana zidana stavba tlorisne velikosti 3,40 x 4,80 m, ki je obdana z zaščitno ograjo višine 2,00 m. Velikost ograjenega prostora je 402.80 m2. Oblika zaščitenega prostora je obstoječa in ima dostopno pot s ceste Apače – Trate. Na transportni poti so v ogradi postavljena dvokrilna asimetrična vrata svetle širine 3,00 m. Velikost stavbe: 4,80 m x 3,40 m = 16,32 m2 Vodovod VH Vratji vrh – Vratja vas (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Cevovod Vratji vrh - Vratja vas začenja v km 0.000 v vozlišču 16 z navezavo na cevovod iz VH Vratji vrh. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN150, NP10. Od navezave izven objekta VH Vratji vrh poteka cevovod v dostopni makadamski poti proti cesti za Vratjo vas v skupnem gradbenem jarku s cevovodom Vratja vas - Vratji vrh NL DN100 na osni razdalji 0.5 m. Vzporedno z obema vodovodoma poteka tudi odvodni kanal PVC Φ300, ki je namenjen odvajanju praznotokov in prelivov iz VH Vratji vrh. Kanalizacija poteka v desnem robu cestišča proti Vratji vasi v dolžini L=202 m. Kanal zakjuči z izpustom v obcestni jarek. Od km 0.019 poteka predmetni cevovod v


197

asfaltni občinski cesti 1.5 m od levega roba asfalta proti Vratji vasi. Od km 0.390 poteka predmetni cevovod sam v gradbenem jarku. V km 0.421 je nadzemni hidrant NH 73 DN80. V km 0.474 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl23 s podzemnim hidrantom PH DN80. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Od blatnika Bl23 niveleta raste. V km 0.478 je vozlišče 17 z odcepom NL DN150 za vodovod Vratja vas – Trate. Vozlišče je izvesti v vodotesnem AB jašku 2.0 x 2.0 x 2.0 m. Od vozlišča 17 poteka cevovod v bankini do km 0.506, kjer je vozlišče 18 za navezavo na cevovod Žepovci – Stogovci – Podgorje - Vratja vas, izdelal VGB d.o.o., Maribor, št. Proj.: 2815/06. Cevovod Lešane – Janhova – Grabe (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Cevovod Lešane – Janhova - Grabe začenja v km 0.000 v vozlišču 7A z navezavo na projektirani ČP Segovci – Apače – VH Lešane NL DN200. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN100. Od navezave izven jaška AB 2.0 x 2.0 x 2.0 m prečka cevovod križišče in poteka v občinski asfaltni cesti v levi polovici vozišča 1.0 m od roba asfalta. Niveleta od navezave raste. V km 0.014 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. V km 0.244 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl40/1 s podzemnim hidrantom PH DN80. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Od blatnika BL40/1 niveleta raste do km 0.363, nato pada. V km 0.296 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl40 s podzemnim hidrantom PH DN80. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Od blatnika BL40 niveleta raste do km 0.619, nato pada. V km 0. 715 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. Za prečkanjem je cevovod na najnižji koti nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl41 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL41 niveleta raste do km 0.862, nato pada. V km 0.894 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl42 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL42 niveleta raste do km 1.160, nato pada. V km 1.213 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl43 z nadzemnim hidrantom NH43 DN80. Od blatnika BL43. niveleta raste. V km 1.398 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr18 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Zračnik odzračuje cevovod med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika Zr18 niveleta pada. V km 1.662 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. Za prečkanjem je cevovod na najnižji koti nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl44 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL44 niveleta raste do km 1.934. V km 1.934 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr18/1 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr18/1 niveleta pada. V km 2.131 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl45 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL45 niveleta raste. V km 2.402 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr19 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr19 niveleta pada. V km 2.428 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl46 z nadzemnim hidrantom NH DN80. Od blatnika BL46 niveleta raste do km 2.442, nato pada. V km 2.904 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. Za prečkanjem je cevovod na najnižji koti nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl47 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL47 niveleta raste do km 3.050, nato pada. V km 3.186 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. Za prečkanjem je cevovod na najnižji koti nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl48 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL48 niveleta raste. V km 3.534 cevovod nad nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm, enako v km 3.664. V km 3.757 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. V km 3.917 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. Za prečkanjem je cevovod na najnižji koti nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl49 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL49 niveleta raste do km 4.061. V km 4.061 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti


198

avtomatski zračnik Zr20 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr20 niveleta pada. V km 4.149 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl50 z nadzemnim hidrantom NH43 DN80. Od blatnika BL50 niveleta raste do km 4.259, nato pada. V km 4.304 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm v sifonski izvedbi. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. V km 4.307 na najnižji koti nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl51 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL51 niveleta raste, nato pada. . V km 4.304 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. Cevovod prečka prepust v zaščitni cevi JE DN300, L=2.0 m. Niveleta še vedno pada. V km 4.826 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl52 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL52 niveleta raste. V km 4.933 cevovod koča v vozlišču 24 z navezavo na cevovod Drobtinci – Sp. Grabe NL DN100. Na trasah vodovodov so številni horizontalni in vertikalni lomi, ki se jih izvede po montažnem načrtu. Vgraditi je potrebno nadzemne hidrante NH DN80 in sicer po načrtu in razporedi, ki je prikazan v situaciji in vzdolžnem profilu. Kape zasunov in hidrantov se izvede na končne nivelete terena. Vsi hidranti so nadzemni DN80. Vodovod Drobtinci – Sp. Grabe (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Cevovod Drobtinci – Sp. Grabe začenja v km 0.000 v vozlišču 23 z navezavo na obstoječi cevovod PEHD d 90 v Drobtincih. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN100. Od navezave poteka cevovod v občinski asfaltni cesti v desni polovici vozišča 1.0 m od roba asfalta. Niveleta od navezave raste. V km 0.239 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V zavoju ceste v km 0.400 se cevovod večkrat horizontalno lomi. V km 0.530 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr16 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Zračnik odzračuje cevovod med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika Zr16 niveleta pada. V km 0.718 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl38 s podzemnim hidrantom PH DN80. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Od blatnika BL38 niveleta raste. V km 0.734 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V križišču ceste za Janhovo je v km 0.791 vozlišče 24 z odcepom NL DN100 za navezavo projektiranega vodovoda Lešane – Janhova – Grabe. Cevovod nadaljuje v cesti. V km 0.866 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V km 0.869 je vozlišče 25 z odcepom NL DN100 za hidroforsko postajo HP Grabe. Od odcepa za HP Grabe poteka naprej v cesti za Spodnje Grabe. V km 1.001 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V km 1.170 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V km 1.333 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V km 1.441 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V km 1.507 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski prepust B. C. Ø 30 cm. V km 2.107 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr17 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr 17 niveleta pada. V km 2.175 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl39 z nadzemnim hidrantom NH DN80. Od blatnika BL39 niveleta raste, nato pada. V km 2.229 cevovod koča na koncu naselja Spodnje Grabe s končnim nadzemnim hidrantom NH DN112a. Vodovod G. Grabe – Pogled (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Cevovod G. Grabe - Pogled začenja v km 0.000 v vozlišču 26 z navezavo na tlačni cevovod iz HP Grabe NL DN100. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN100. Od navezave niveleta pada, cevovod poteka v zelenici čez funkcionalno zemljišče HP Grabe. V km 0.003 je HL 68°. Za ograjo HP Grabe poteka do km 0.008 v zelenici, naprej poteka v makadamski cesti. V km 0.010 je HL 67°. V km 0.011 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl53 s podzemnim hidrantom PH DN80. Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda po dezinfekciji in izpiranju ter v primeru vzdrževalnih del. Od blatnika BL53 niveleta raste do km 0.134, nato pada. V km 0.221 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl54 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL54 niveleta raste do km 0.253, nato pada. V km 0.342 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl55 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL55 niveleta raste. Cevovod poteka v makadamu. V km 0.948 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti


199

avtomatski zračnik Zr21 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Zračnik odzračuje cevovod med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika Zr21 niveleta pada. Od km 0.974 poteka cevovod v kolovozu – poti. V km 0.986 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl56 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL56 niveleta raste. V km 1.390 se cevovod vrne v makadamsko cesto. V km 1.470 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr22 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr22 niveleta pada. V km 1.663 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl56/1 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL56/1 niveleta raste do km 1.804, nato pada. V km 1.919 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl56/2 z nadzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL56/2 niveleta raste. V km 2.038 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr23 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr23 niveleta pada. V km 2.123 preide cevovod v asfaltno občinsko cesto. V km 2.381 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl57 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL57 niveleta raste. V km 2.940 je niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr24 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr24 niveleta pada. V km 3.046 je najnižja kota nivelete. V njej je izvesti blatnik Bl58 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od blatnika BL58 niveleta raste. V km 3.751 je vozlišče 27. V njem je izvesti odcep NL DN100 za cevovod skozi Pogled – smer jug. Od vozlišča 27 poteka cevovod v asfaltni cest. V km 3.803 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr25 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr25 niveleta pada. V km 3.881 je vozlišče 28, kjer cevovod konča s končnim nadzemnim hidrantom NH 151 DN80. Vodovod Pogled (PZI št. 6V-08101.4, IEI, junij 2012) Cevovod Pogled začenja v km 0.000 v vozlišču 27 z navezavo na cevovod G. Grabe -Pogled NL DN100. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN100. Od navezave niveleta raste. Cevovod poteka v desni polovici asfaltne ceste. V km 0.076 jer niveleta na najvišji koti. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr25/1 DN50 v PVC jašku Ø 50 cm, H = 1.0 m. Od zračnika Zr25/1 niveleta pada. V km 0.080 preide cevovod v makadamsko cesto. V km 0.245 je vozlišče 29, kjer cevovod konča s končnim nadzemnim hidrantom NH 153a DN80. Na trasi vodovodov so številni horizontalni in vertikalni lomi, ki se jih izvede po montažnem načrtu. Vgraditi je potrebno nadzemne hidrante NH DN80 in sicer po načrtu in razporedi, ki je prikazan v situaciji in vzdolžnem profilu. Kape zasunov in hidrantov se izvede na končne nivelete terena. Vsi hidranti so nadzemni DN80. 6.2.1.2 TEHNIČNI OPIS IZVEDBE 6.2.1.2.1 ZEMELJSKA DELA

- Trase cevovodov so usklajene s projektom ceste in projekti komunalnih vodov, obstoječimi

površinami in predvideno ureditvijo..

- Niveleto cevovodov podajajo vzdolžni profili.

- Situativno in višinsko zakoličenje tras cevovodov mora izvršiti za ta dela registrirana

organizacija.

- Dela na prometnih površinah je potrebno izvajati v skladu s cestno-prometnimi predpisi in

izdanimi soglasji.

- Vsa gradbena dela mora izvajalec izvajati tako, da čim manj poškoduje obstoječe objekte in

površine. Nastala škoda zaradi nestrokovnega izvajanja del in slabega odnosa do okolja, gre

na stroške izvajalca.

- Izkop jarka za cevovode je strojni in ročni v kombinaciji 90 % : 10 % v zemlji III.- IV.

kategorije. Material se odlaga 1.0 m od roba izkopa, po potrebi pa se odvaža na začasno

deponijo.


200

- Izkopi na lokacijah komunalnih vodov se izvajajo izključno ročno, da ne pride do poškodb ob

prisotnosti predstavnikov prizadetih komunalnih vodov, ki jih tudi zakoličijo.

- Potek komunalnih vodov in križanja le teh so v skladu s predpisanimi projektnimi pogoji

soglasodajalcev in v skladu s predpisanimi odmiki med posameznimi vodi. Potek

posameznih komunalnih vodovod je bil usklajen na koordinacijskem sestanku projektantov

komunalnih vodov.

- Križanja komunalnih vodov je potrebno izvajati v skladu s predpisi o varstvu pri delu.

- Obvezna je višinska kontrola dna izkopanega jarka in objektov.

- Dno jarka mora biti očiščeno in planirano po projektirani niveleti.

- Na dnu jarka je potrebno izvesti peščeno posteljico v debelini 10 cm in komprimirati.

- Po položitvi cevovoda je obvezna izdelava geodetskega posnetka izvedenega stanja, ki ga

izvede za ta dela pristojna organizacija. Geodetski posnetek je potrebno predložiti

investitorju, nadzoru in je sestavni del tehnične dokumentacije za tehnični pregled.

- Zasutje cevovoda se vrši do višine 30 cm nad temenom cevi ročno. Zasip je potrebno izvajati

s sejanim materialom od izkopa ali se ga pripelje od drugod. Komprimiranje se vrši strojno

do 95 SPP. Nad ročnim zasipom se izvrši strojni zasip v plasteh po 30 cm z izkopanim

materialom in vsako plast se komprimira do zbitosti 98 %. Zasip se izvrši do raščenega

terena ali do spodnjega ustroja voznih površin. V območju prometnic se nad zasip izvrši

cestno telo.

- Pri zasipavanju cevovoda se pusti vsa spojna mesta nezasipana. Zasipa se jih po izvedeni

tlačni preizkušnji.

- Tlačna preizkušnja se izvaja za vsak odsek posebej.

- Vse površine izven prometnic je po končanih zemeljskih delih potrebno obvezno humuzirati,

in če je potrebno, posejati s travo.

- Pred polaganjem cevovoda je potrebno izvesti betonske bloke lokov, lomov in težnostne

sidrne bloke, ki se jih po položitvi cevovodov izvede preko cevi. Izvesti jih je potrebno po

priloženih detajlih iz betona C12/15.

6.2.1.2.2 GRADBENA DELA - Jaški

Vozlišča za zračnike predmetnega cevovoda se izvede s fazonskimi komadi in armaturami, ki jih je

potrebno izvesti v armiranobetonskem vodotesnem jašku iz betona C25/30.

Jašek ima mere 2,0 x 2,0 x 2,0 m. Jaški so monolitni iz vodotesnega betona AB C25/30.

- Lokacijo jaška podaja situacija, višinsko pa ga določa vzdolžni profil.

- Vgrajevanje cevi v stene je potrebno izvesti skozi montažne odprtine okrogle oblike velikosti

premer prirobnice D + 10 cm. Po vgraditvi cevi se montažne odprtine zapolni z vodotesnim

betonom C25/30 z dodatkom plastifikatorja. Stike se z obeh strani sten tesni s " Plitec"

tesnilom.

- Vgrajevanje cevi, fazonskih komadov in armatur mora biti v jašku po pripadajoči montažni

risbi vozlišča.

- Odmiki cevi in prirobnic morajo biti vsaj 30 cm, izjemoma 20 cm od sten.

- To velja tako za dispozicije posameznih elementov, kot za višine.


201

- Vozlišče v jašku je potrebno obvezno podpirati z betonskim podstavkom po načrtu.

- Debeline talne, krovne plošče in sten so 20 cm.

Jašek se izvede v gradbeni jami, ozek izkop z opaženjem gradbene jame. Tla se splanira in

nabije. Vgraditi je potrebno 15 - 20 cm gramoza in ga strojno uvaljati do 120 MN/m2. Nato je

potrebno izvesti podložni beton iz C8/10 debeline 10 cm. Nanj je potrebno izvesti hidroizolacijo.

Dno in stene jaška so debeline 15 cm. Stene se izvede s hidroizolacijo in zaščiti s stiroporjem,

krovna plošča je monolitna debeline 20 cm izvedena s hidroizolacijo in naklonskim betonom. Na

krovu ni plošče ampak le LTŽ pokrov 60 x 60 cm ali 80 x 80 cm. Vsi pokrovi morajo imeti

nosilnost 25 MN ali 25 t. Vstop v jašek je skozi vstopno odprtino po vstopni lestvi iz procroma.

Koto pokrova je potrebno prilagoditi terenu. Po izvedbi jaška se izvrši zasip z izkopanim

materialom v plasteh po 30 cm in komprimira do zbitosti 120 MN/m2.

6.2.1.2.3 MONTAŽNA DELA

V predmetnem elaboratu je cevovod predviden iz nodularne litine notranje zaščite s

cementno malto, za delovni tlak 10 bar izdelani po EN 545:2010 z zunanjo zaščito deb.

400g/m2 + epoksi premaz modre barve. Cevi morajo imeti ustrezen atest.

- Vsi fazonski komadi so iz duktilne litine, za nazivni tlak 10 bar, izdelani po EN 545:2010.

- Predvidene duktilne cevi so na mufno s tesnilom, kar omogoča enostavno spajanje. Stiki

cevi so delno gibljivi in sicer 2-5 stopinj, odvisno od premera. Ta lastnost stikov omogoča

boljše prilagajanje niveleti.

- Transport cevi se izvaja po navodilih proizvajalca, enako tudi razkladanje.

- Vzdolž trase cevovoda se izvrši razkladanje cevi na lesene klocne, da ne pride do poškodb.

- Fazonske komade in armature se deponira tik ob vozliščih na leseno ali očiščeno podlago.

- Fazonski komadi so določeni glede na tehnično rešitev vozlišč.

- Vsa vozlišča so izvedena s prirobničnimi cevmi, fazoni in armaturami. So prav tako vijačena

z nerjavečimi vijaki ali pa so izvedena s fazoni na obojčni Vi spoj.

6.2.1.2.4 OZNAČBA CEVOVODA

Označbo trase cevovoda mora postaviti izvajalec del vzdolž trase cevovoda.

Ob prehodih cest in poti mora označbe cevovoda postaviti izvajalec na mejo zaščitnega pasu

ceste, ki križa cevovod.

Vodovodne armature in podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z

označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v bližini

vgrajene armature, v višini najmanj 2,4m. Označevalne tablice morajo biti pritrjene na fiksne

objekte. Oddaljenost tablice od vgrajene armature, ki jo tablica označuje, naj bo do 15 m.

Prečkanja vodotokov pod dnom mora izvajalec označiti z markerji ustreznega sistema na obeh

bregovih v smeri prečkanja ter na razdalji 3.0 – 5.0 m od zgornjega roba brežine potoka.

Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po

standardu ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice. Za označevanje

vodovodnih armatur se uporabljajo označevalne tablice po standardu SIST 1005 »Označevalne

tablice za vodovode«. Za označevanje podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po


202

DIN 4066, ”Označevalne tablice za protipožarno zaščito, tablice za označevanje podzemnih

hidrantov”.

Pri zasipovanju cevovodov je potrebno 0.5 m nad temenom cevi polagati signalni trak -

VODOVOD.

6.2.1.2.5 PREGLED, ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJA IN PREVZEM

Vsa vozlišča morajo biti nezasuta. Vozlišče in loke je potrebno pred tlačno preizkušnjo sidrati

z betonskimi sidrnimi bloki po priloženih detajlnih načrtih.

Izvajalec mora dati na razpolago vse črpalke za tlačni preizkus, kontrolne točke, manometre

vključno z delovno silo, potrebno za montiranje kontrolnega instrumentarija.

V kolikor se pokažejo napake ali okvare, mora izvajalec pomanjkljivosti takoj odstraniti in

ponovno kontrolirati cevovod.

Manometri in registrirni manometri morajo biti predani skupaj s potrdili o nastavitvi za vsak

instrument posebej. Potrdila lahko izda samo pristojni urad.

Izvajalec mora imeti na razpolago ves čas pregledovanja kateregakoli odseka zadostno

število radiokomunikacijskih aparatov, s katerimi se lahko poveže vsa mesta merjenja

pritiska in ostala mesta s krajem polnjenja.

Izvajalec mora zagotoviti varnost vseh oseb, ki so zaposlene pri pregledovanju in kontroli

tako, da ne more priti do poškodb pri nobenem testu.

Izvajalec mora pred pričetkom testiranja podati svoj predlog o načinu dela. V tem predlogu

morajo biti naslednji podatki:

- ime in priimek ter reference vseh oseb, ki bodo vodile testiranje;

- popis opreme

- črpalke za polnjenje - vrsta in kapaciteta

- tlačne črpalke - vrsta in kapaciteta

- instrumenti - vrste, merilno območje, kapaciteta.

Na vsakem odseku cevovoda, podvrženem pregledu in testiranju, morajo biti naslednji

instrumenti in oprema :

- registrirni manometri in navadni kontrolni manometer obseg od 0-30 barov. Po en

manometer je potrebno montirati na vsako stran odseka, ki se ga kontrolira;

- registrirni termometer z obsegom od -10 do +50 stopinj C. Termometer se mora nastaviti

pred polnjenjem cevovoda z vodo na mestu tlačnega preizkusa na cev. Točnost

termometra mora biti do 1 stopinje C tako, da se lahko oceni 0.5 stopinj C.

- termometer z istimi lastnostmi kot zgoraj navedeni za merjenje temperature polnilne

vode, temperature okolice med testiranjem in za kontrolo registrirnih termometrov med

njihovo montažo.

Izvajalec mora napisati izčrpno poročilo testiranja in predložiti diagrame iz registrirnih

instrumentov, zapis o merjenju, temperature cevi in okolice in končno vsa obvestila o lomih,

puščanju cevovoda ter po končanem testiranju predati en izvod dokumentov nadzornemu

organu.

Izvajalec mora popraviti vse napake na cevovodu, ki so jih ugotovili v času testiranja, po

navodilih nadzornika.


203

Vodo za preizkuse - tlačenje - zagotovi izvajalec kjerkoli, vendar mora biti izvor vode

odobren s strani nadzornika.

Polnilne črpalke morajo biti prenosne in brezhibne. Morajo imeti zadovoljivo kapaciteto pri

potrebnem tlaku, ki je odvisen od dolžine premera in profila cevovoda na sektorju, katerega

se testira.

Tlačna črpalka mora biti prenosna in dimenzionirana na tlak 30 barov. Kapaciteta mora biti

najmanj 50 l/min. Zahteva se tudi minimalna kapaciteta, ki mora biti 15 l/min. in manj pri

maksimalnem tlaku 32 barov.

Za zagotovitev uspešnega hidrostatskega tlačnega testiranja mora v času polnjenja

cevovoda z vodo iz tega izhajati zrak. Izvajalec se mora dogovoriti z nadzorom za

odgovarjajoči postopek polnjenja vsakega odseka v odvisnosti od dolžine in hidravlične

višine. Ko se odsek predviden za testiranje, napolni z vodo in odstrani ves prosti zrak, se

lahko prične s tlačnim testiranjem. Preizkusni manometer in registrator pritiska morajo biti

vgrajeni na najnižji točki odseka, kjerso napetosti največje. Takoj, ko se doseže zahtevani

tlak, se mora črpalko izključiti.

Tlačni preizkus se mora izvajati po določilih SIST EN :

MDP – sistemski obratovalni tlak (največji možen tlak v omrežju)

STP – sistemski preizkusni tlak

STP = MDPC × 1,5 ali

STP = MDPa + 100 kPa,

Kadar vodni udar ni izračunan, znaša preizkusni tlak:

STP MDPax1.5 ali STP=MDPa +500 KPa.

Vsakokrat velja nižja vrednost.

MDPC=obratovalni sistemski tlak+izračunana vrednost tlaka pri vodnem udaru

MDPa=obratovalni sistemski tlak+določena vrednost tlaka pri vodnem udaru, ki pa ne sme

biti manjša od 200kPa.

MDP za centralni vodovodni sistem znaša 7,0 bar,

STP za centralni vodovodni sistem znaša 14,0 bar,

Do izvajanja pred preizkusa mora biti cevovod napolnjen z vodo in pod tlakom MDP = 7,0

bar neprekinjeno 24 ur,

Predpreizkus se izvaja tako, da se tlak dvigne na STP in se pri ceveh DN<400 v 30 minutnih

razmikih merita padec tlaka in količina dodane vode za ponovno vzpostavitev STP. Pri ceveh

DN>400 znaša interval meritev 60 minut.

Postopek se ponavlja, dokler zveznica med dvema točkama v diagramu Q = f(g) ne seka

abcise v točki STP,

Čas glavnega preizkušanja naj bo 3 ure. Preizkus je uspešen, če v tem času tlak STP ne

pade za več kot 0,2 bar,

Zapisnik o tlačnem preizkusu naj bo napisan na obrazec, prirejen po DIN 4279, del 9.

Če se opazi velik padec tlaka v času testiranja ali če se pojavijo znaki, po katerih se lahko

sklepa, da cevovod pušča, mora izvajalec lokalizirati in odstraniti vse napake, zaradi katerih

cevovod pušča in to na zahtevo nadzora.


204

Po končanih popravilih se mora testiranje ponavljati, dokler dobljeni rezultati ne zadovoljijo

nadzoru.

Tlak v cevi ne pade, če cevovod tesni. Vodo iz tlačnega preskusa je dovoljeno ponikati v

teren po izvršeni nevtralizaciji dezinfekcijskega sredstva.

6.2.1.2.6 DEZINFEKCIJA

Po končani tlačni preizkušnji vseh odsekov, se cevovod kompletira z vsemi armaturami in

spojnimi vari tako, da je v celotni dolžini povezan. Po zaključku gradnje je treba vodovode

in priključke dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po določilih poglavja 11 (dezinfekcija

) standarda SIST EN 805, navodilih DVGW W 291 in po navodilih, potrjenih od IVZ.

Vsi vgrajeni materiali, ki so v stiku s pitno vodo, morajo imeti dokazilo o zdravstveni

ustreznosti skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006,

92/2006). Skladno s 33.čl. istega pravilnika morajo biti vsi deli javne oskrbe z vodo urejeni

tako,da se prepreči onesnaževanje vode in da je zagotovljena čim boljša zdravstvena

ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo.

Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija.

V primeru, ko se že z spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s

sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna.

Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno –

kemično analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se

izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se vodovod sme vključiti v obratovanje.

Po končanih vseh preizkusih in dezinfekciji ter popravilih se vozlišča zasipa in teren

vzpostavi v prvotno stanje.

Vodo iz sistema z dezinfekcijskim sredstvom je možno ponikati v podtalnico po izvršeni

nevtralizaciji dezinfekcijskega sredstva.

6.2.1.2.7 IZVEDBENI POGOJI

1. Pred pričetkom del za posamezne sektorje se je podrobno operativno dogovoriti glede

terminov in načina izvajanja del z vsemi izvajalci na kompletnem objektu.

2. Pri izvajanju gradbenih in montažnih del je potrebno zagotoviti vse zaščitne ukrepe, ki jih za

tovrstna dela zahteva veljavna zakonodaja o varstvu pri delu.

3. Za vse vgrajene materiale in kontrolne preizkuse je potrebno investitorju predložiti ateste.

4. Izvajanje in zavarovanje del mora biti v soglasju z varstvenimi predpisi in jih morajo izvajalci

upoštevati pri organizaciji, izgradnji in popisu del.

Morebitne spremembe zaradi nepredvidenih ovir ali konstruktivno boljših rešitev je potrebno

izdelati soglasju s projektantom in investitorjem.

6. Pri izvajanju gradbenih del na objektih in montažnih del na cevovodih se mora izvajalec

ravnati po navodilih za izvajanje gradnje in tehnično izvedbo cevovodov.

7. Poleg tega mora upoštevati tudi vsa navodila proizvajalcev opreme in vso obstoječo

gradbeno zakonodajo.


205

8. Dela se bodo izvajala na območju občine Apače, v naseljih Segovci in Lutverci. Izvajalec del

je dolžan pred pričetkom gradnje predložiti terminski plan gradnje v presojo, uskladitev in

potrditev upravljavcu vodovoda občini Apače.

9. Prevezavo cevovodov na obstoječe cevovode v vozliščih je potrebno posebej skrbno

načrtovati in izvesti na hitro v dogovoru z upravljavcem vodovoda občino Apače, izvajalcem,

nadzornikom in naročnikom. 6.2.2 Specifikacija za SKLOP 2: Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij 6.2.2.1 Opis in potek trase vodovodov: Občina Gornja Radgona 6.2.2.1.1 Primarni vodovodi VODOVOD ČREŠNJEVSKA VAS (PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-10/09A, november 2009) Izgradnja cevovoda Črešnjevska vas je novogradnja in rekonstrukcija. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN200, NP10, C40. Cevovod Črešnjevska vas začenja v vozlišču 1a v km 0.000 z navezavo na predvideni magistralni vodovod NL DN400 Segovci – Podgrad – G. Radgona – Radenci – Križevci – Veržej - Mota v glavni cesti I. reda št. 3 odsek 0366 Gornja Radgona – Radenci v Gornji Radgoni izven AB vodotesnega jaška 2.0x2.0x2.0 m. V vozlišču 2a od km 0.003 do km 0.012 cevovod prečka glavno cesto I. reda št. 3 odsek 0366 Gornja Radgona – Radenci v zaščitni cevi JE DN400 L=13m. Prečkanje ceste je izvesti s podvrtavanjem. Od navezave niveleta cevovoda raste. V km 0.012 cevovod preide v zelenico. V vozlišču 2b v km 0.073 je izvesti navezavo na obstoječi magistralni cevovod AC DN300 Segovci – Podgrad – G. Radgona – Radenci. Za navezavo poteka v smeri proti železniški progi. V km 0.076 je horizontalni lom 90.° V km 0.049 je horizontalni lom 15°. V km 0.085 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.095 cevovod pod nivojem prečka obstoječi coaxialni kabel. Pred prečkanjem železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona je v km 0.125 na osni razdalji 12 m od osi železniških tirov izvesti AB vodotesen jašek 2.0x2.0x2.0 m za vgradnjo sekcijske lopute. V vozlišču 3a od km 0.133 do km 0.140 cevovod prečka železniško progo v zaščitni cevi JE ∅400, L=12 m. Prečkanje je izvesti s podvrtavanjem. Teme zaščitne cevi je 1.7 m pod koto zgornjega roba praga. V km 0.152 cevovod pod nivojem prečka obstoječi CATV optični kabel. V km 0.155 je horizontalni lom 53°. V km 0.156 cevovod preide v Ljutomersko cesto. Situacijsko poteka v desni polovici cestišča 1m od roba asfalta v smeri Črešnjevcev. V km 0.163 je horizontalni lom 14°. V km 0.165 cevovod pod nivojem prečka tlačno plinovodno omrežje. Prečkanje je izvesti z najmanj 0.5 m prostega odmika v PE zaščitni cevi ∅450, L=4.0 m.V km 0.199 cevovod prečka obstoječi telekom kabel 3x. V km 0.219 je horizontalni lom 11°. Za njim je potrebno izvesti v vozlišču X1 prevezavo projektiranega vodovoda na obstoječi vodovod s cevmi NL DN200, PN10 in dolžine 102 m. Na prestvitvi se izvede AB vodotesen jašek 2.0x3.0x2.0 m. v jašku je predvidena vgradnja kombiniranega vodomera. Prestavitev se zaključi v vozlišču X2. V km 0.259 je nadzemni hidrant NH1 DN80. V km 0.279 cevovod pod nivojem prečka obstoječi CATV optični kabel. V km 0.298 cevovod pod nivojem prečka obstoječi CATV coaxialni kabel. V km 0.307 vodovod prečka obstoječi telekom kabel. V km 0+311 je potrebno izvesti v vozlišču X3 prevezavo projektiranega vodovoda c cevmi NL DN100, PN10 na obstoječi vodovod . Dolžine prevezave zanaša 59 m. V km 0.321 cevovod prečka obstoječi CATV coaxialni kabel.V km 0.449 cevovod pod nivojem prečka obstoječi CATV coaxialni kabel. V km 0.474 je nadzemni hidrant NH2 DN80. V vozlišču 4a v km 0.573 je izvesti navezavo na obstoječi cevovod NL DN200 , ki poteka v dolžini cca.200 m. V vozlišču 5a v km 0.716 je izvesti navezavo na obstoječi vodovod NL DN200. Projektirani cevovod nadaljuje v smeri križišča v Črešnjevcih. Situacijsko poteka po desni strani asfaltne ceste 1m od roba asfalta. V km 0+766 je potrebno izvesti v vozlišču X4 prevezavo projektiranega vodovoda c cevmi NL DN100, PN10 na obstoječi vodovod . Dolžine prevezave zanaša 10 m. V km 0+771 je potrebno izvesti v vozlišču X5 prevezavo projektiranega vodovoda c cevmi NL DN200, PN10 na obstoječi vodovod


206

. Dolžine prevezave zanaša 9 m. V km 0.870 je nadzemni hidrant NH3 DN80. V km 0.885 cevovod pod nivojem prečka obstoječi nizko napetostni kabel. V km 0+920 je predvdeno vozlišče X6, kjer je predvdena prevezava na obst vodovod DN150. Prevezava se izvede s cevmi NL DN200, PN10 dolžine 21m. V km 0.922 je niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr1 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Zračnik služi za odzračevanje cevovoda med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika niveleta cevovoda pada. V km 0.930 cevovod prečka obstoječi CATV coaxialni kabel. V km 0.931 cevovod preide v Mariborsko cesto. Situacijsko poteka po desni strani asfaltne ceste 1 m od roba asfalta. V km 0.943 je nadzemni hidrant NH4 DN80. V km 1.058 je nadzemni hidrant NH5 DN80. V km 1.136 je horizontalni lom 31°, cevovod zapusti asfaltno cesto in preide v zelenico. V km 1.142 je horizontalni lom 31°, cevovod nadaljuje v smeri Črešnjevskega potoka. Črešnjevski potok cevovod prečka v vozlišču 6a v km od 1.142 do km 1.155. Prečkanje potoka je izvesti v sifonski izvedbi tako, da je cevovod v JE zaščitni cevi ∅400, L=12 m. Teme zaščitne cevi sega minimalno 1.20 m pod dnom struge urejenega potoka. Zaščitno cev je potrebno obbetonirati z betonom C16/20. V km 1.156 je niveleta cevovoda na najnižji koti, zato je v njej izvesti blatnik Bl1. Blatnik je izvesti v vodotesnem AB jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v potok. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl1 niveleta cevovoda raste. V km 1.158 je horizontalni lom 40°. V km 1.160 je horizontalni lom 37°, cevovod nadaljuje obcestnem jarku vzporedno z asfaltno cesto. Situacijsko poteka po sredini jarka v smeri Gornje Radgone. V km 1.208 cevovod pod nivojem prečka obstoječi CATV coaxialni kabel. V km 1.292 je nadzemni hidrant NH6 DN80. V km 1.307,57 cevovod Črešnjevska vas konča z navezavo na obstoječi novoizgrajeni cevovod NL DN200 v vozlišču X7. Dolžina obravnavanega primarnega cevovoda je 1432,60 m, od tega je 322 m že obnovljenega. Dolžina prevezav iz NL DN200 cevi znaša 132 m, iz NL DN100 cevi pa 80 m. VODOVOD VH PTUJSKA CESTA – STAVEŠINCI (PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-10/09A, november 2009) Izgradnja cevovoda Gornja Radgona – Stavešinci je rekonstrukcija. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN200, NP10, C40. Cevovod Gornja Radgona – Stavešinci začenja v vozlišču 1b v km 0.000 z navezavo na obstoječi VH Ptujska cesta izven vodohrana v naselju Ptujska cesta.. V km 0.002 je horizontalni lom 90°. Cevovod nadaljuje v smeri proti naselju Stavešinski vrh. Situacijsko poteka cevovod po levi strani ceste 1 m od pete brežine ceste v zelenici. V km 0+311 preide v cestno telo, prečka cesto in preide v desno polovico asfaltne ceste. V km 0.340 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.387 cevovod pod nivojem prečka obstoječi CATV kabel. V km 0.477 je horizontalni lom 12°. V km 0.570 je izvesti nadzemni hidrant NH1 DN80. V km 0.597 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.668 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.673 je cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl1 z X kosom in gasilsko spojko. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl1 niveleta cevovoda raste do km 0.816, od km 0.816 niveleta cevovoda pada. V km 0.699 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.898 je izvesti nadzemni hidrant NH2 DN80. V km 0.948 je cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl2 z X kosom in gasilsko spojko. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl2 niveleta cevovoda raste. V km 1.122 je izvesti nadzemni hidrant NH3 DN80. V km 1.290 je niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr1 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Zračnik služi za odzračevanje cevovoda med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika Zr1 niveleta cevovoda pada. V km 1.626 je izvesti nadzemni hidrant NH4 DN80. V km 1.819 je cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl2 z X kosom in gasilsko spojko. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl2 niveleta cevovoda raste. V km 1.892 je izvesti nadzemni hidrant NH5 DN80. V km 2.050 je


207

niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr2 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Zračnik služi za odzračevanje cevovoda med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika Zr2 niveleta cevovoda pada. V km 2.084 je izvesti nadzemni hidrant NH6 DN80. V km 2.097 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 2.348 je izvesti nadzemni hidrant NH7 DN80. V km 2.609 je izvesti nadzemni hidrant NH8 DN80. V km 2.622 v križišču cest Stavešinski vrh – Stavešinci je horizontalni lom 19°. Cevovod nadaljuje v smeri naselja Stavešinci. Situacijsko cevovod poteka po desni strani asfaltne ceste 1 m od roba asfalta v smeri proti križišču ceste Stavešinci – Očeslavci. V km 2.625 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 2.662 je horizontalni lom 12°. V km 2.677 je horizontalni lom 15°. V km 2.716 je horizontalni lom 17°. V km 2.726 je horizontalni lom 19°. V km 2.739 je horizontalni lom 13°. V km 2.757 je horizontalni lom 13°. V km 2.846 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø 40 cm v JE zaščitni cevi Ø400, L=3m. V km 2.874 je horizontalni lom 12°. V km 2.881 je horizontalni lom 29°. V km 2.891 je horizontalni lom 26°. V km 2.956 v vozlišču 2b je zgraditi AB vodotesen razbremenilnik 2.0x2.0x2.0 m s koto pokrova vstopne odprtine 234.13 m.n.v., kota dna razbremenilnika je 236.62 m.n.v., izvedenem v AB vodotesnem jašku. Razbremenilnik je lociran ob cesti izven trase vodovoda. V km 3.080 je horizontalni lom 13°. V km 3.098 je horizontalni lom 13°. V km 3.126 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø 40 cm v JE zaščitni cevi Ø400, L=3m. V km 3.154 je izvesti nadzemni hidrant NH9 DN80. V km 3.399 je horizontalni lom 14°. V km 3.410 je horizontalni lom 20°. V km 3.411 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 3.414 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø 40 cm v JE zaščitni cevi Ø400, L=3m.. V km 3.605 je izvesti nadzemni hidrant NH10 DN80. Cevovod konča v vozlišču 3b v km 3.614,60 z navezavo na projektirani cevovod Stavešinci – Očeslavci v vodotesnem AB jašku. Dolžina obravnavanega cevovoda je 3614,60 m. VODOVOD STAVEŠINCI – OČESLAVCI (PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-10/09A, november 2009) Izgradnja cevovoda Stavešinci – Očeslavci je novogradnja. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN150, NP10, C40. Cevovod Stavešinci – Očeslavci začenja v vozlišču 1c v km 0.000 z navezavo izven projektiranega jaška ( projektirani cevovod Gornja Radgona – Stavešinci NL DN200 ) v križišču ceste Stavešinci – Očeslavci. Od navezave niveleta cevovoda raste do km 0.088, od km 0.088 pa pada. Situacijsko poteka cevovod v desni polovici asfaltne ceste, 1 m od roba asfalta proti naselju Očeslavci. V km 0.206 je izvesti nadzemni hidrant NH1 DN80. V km 0.325 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø 120 cm v JE zaščitni cevi Ø350, L=4m. Za prečkanjem je v km 0.328 cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl1. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl1 niveleta cevovoda raste do km 0.423, od km 0.423 pa pada. V km 0.333 je horizontalni lom 12°. V km 0.350 je horizontalni lom 11°. V km 0.479 je izvesti nadzemni hidrant NH2 DN80. V km 0.640 je horizontalni lom 17°. V km 0.646 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø 40 cm v JE zaščitni cevi Ø350, L=3m. Za prečkanjem je v km 0.649 cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl2. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Od blatnika Bl2 niveleta cevovoda raste do km 0.756, od km 0.756 pa pada. V km 0.654 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.745 je izvesti nadzemni hidrant NH3 DN80. V km 0.767 je horizontalni lom 12°. V vozlišču 2c v km od 0.947 do km 0.976 cevovod prečka regionalno cesto III.reda št. R3-714 v JE zaščitni cevi Ø350, L=23 m. Prečkanje je izvesti s podvrtavanjem. V km 0.951 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø40 cm v JE zaščitni cevi Ø350, L=3m. V km 0.957 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. Za prečkanjem je v km 0.976 cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl3. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Od blatnika Bl3 niveleta cevovoda raste do km 1.090, od km 1.090 pa pada. Situacijsko poteka cevovod po desni strani asfaltne ceste, 1m od roba asfalta v smeri naselja Očeslavci. V km 1.176 je horizontalni lom 13°. V km 1.298 je horizontalni lom 29°, cevovod preide iz desne strani asfaltne ceste v levo. Situacijsko cevovod poteka po desni strani asfaltne ceste 1m od


208

roba asfalta. V km 1.330 je izvesti nadzemni hidrant NH4 DN80. V km 1.337 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 1.369 je horizontalni lom 24°, cevovod preide iz asfaltne ceste v zelenico. V km 1.374 je horizontalni lom 12° v smeri Očeslavskega potoka. V vozlišču 3c v km od 1.378 do km 1.383 cevovod prečka Očeslavski potok. Prečkanje potoka je izvesti v sifonski izvedbi tako, da je cevovod v JE zaščitni cevi Ø350, L=9m. Teme zaščitne cevi sega minimalno 1,20 m pod dnom struge urejenega potoka. Zaščitno cev je potrebno obbetonirati z betonom C16/20. Za prečkanjem je v km 1.384 cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl4. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v potok. Od blatnika Bl4 niveleta cevovoda raste. V km 1.385 je horizontalni lom 16°. V km 1.391 je horizontalni lom 25°, cevovod preide iz zelenice v asfaltno cesto. Situacijsko poteka cevovod po levi strani asfaltne ceste, 1m od roba asfalta skozi naselje Očeslavci. V km 1.510 je izvesti nadzemni hidrant NH5 DN80. V km 1.601 je horizontalni lom 18°. V km 1.616 cevovod pod nivojem prečka obstoječi betonski propust Ø 40 cm v JE zaščitni cevi Ø350, L=3m. V km 0.875 je niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr1 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Zračnik služi za odzračevanje cevovoda med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika niveleta cevovoda pada. V km 1.796 je izvesti nadzemni hidrant NH7 DN80. V km 2.017 je horizontalni lom 77°, cevovod zapusti asfaltno cesto in preide v zelenico. V km 2.021 je cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl5. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl5 niveleta cevovoda raste. Situacijsko poteka cevovod v zelenici v smeri zajetja Očeslavci na katerega se naveže. Cevovod konča v vozlišču 4c v km 2.210,35 z navezavo na obstoječe zajetje Očeslavci. Dolžina obravnavanega cevovoda je 2.210,35 m. VODOVOD STAVEŠINCI – SP. IVANJCI (PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 265-10/09A, november 2009) Izgradnja cevovoda Spodnji Ivanjci je novogradnja. Cevovod je izvesti s cevmi NL DN150, NP10, C40. Cevovod Spodnji Ivanjci začenja v vozlišču 1d v km 0.000 z navezavo izven projektiranega jaška ( projektirani cevovod Očeslavci NL DN150 ) v križišču ceste Spodnji Ivanjci – Očeslavci. Od navezave niveleta cevovoda pada. V km 0.003 cevovod preide iz asfaltne ceste v zelenico. Situacijsko poteka cevovod v zelenici, 1m od pete brežine vzporedno z regionalno cesto III.reda št. R3-714. V km 0.234 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 0.317 je niveleta cevovoda na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl1. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Blatnik je potreben za praznjenje cevovoda po tlačni preizkušnji in dezinfekciji ter za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih. Od blatnika Bl1 niveleta cevovoda raste. V km 0.537 je niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr1 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Zračnik služi za odzračevanje cevovoda med obratovanjem ter pri praznjenju in polnjenju cevovoda. Od zračnika niveleta cevovoda pada. V km od 0.645 do km 0.648 cevovod prečka obstoječi jarek. Za prečkanjem jarka je cevovod v km 0.650 na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl2. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Od blatnika Bl2 niveleta cevovoda raste. V km 0.723 je horizontalni lom 33°. V km 0.780 je horizontalni lom 55°. V km 0.790 je horizontalni lom 22°. V km 0.914 je niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr2 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Od zračnika niveleta cevovoda pada. V km od 1.008 do km 1.013 cevovod prečka makadamski uvoz. V km 1.016 je niveleta cevovoda na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl3. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v obcestni jarek. Od blatnika Bl3 niveleta cevovoda raste. V km 1.236 je niveleta cevovoda na najvišji točki. V njej je izvesti avtomatski zračnik Zr3 DN80 v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Od zračnika niveleta cevovoda pada. V km 1.272 je horizontalni lom 34°. V km 1.282 je horizontalni lom 44°, cevovod nadaljuje v smeri reke Ščavnice. Reko Ščavnico cevovod prečka v vozlišču 2d v km od 1.286 do km 1.311. Prečkanje reke je izvesti v sifonski izvedbi tako, da je cevovod v JE zaščitni cevi Ø350, L=23 m. Teme zaščitne cevi sega minimalno 1,20 m pod dnom struge urejene reke. Zaščitno cev je potrebno obbetonirati z betonom C16/20. Za prečkanjem je v km


209

1.313 cevovod na najnižji točki, zato je v njej izvesti blatnik Bl4. Blatnik je izvesti v AB vodotesnem jašku 2.0x2.0x2.0 m. Izpust je speljati v reko. Od blatnika Bl4 niveleta cevovoda raste. V km 1.313 je horizontalni lom 25°. V km 1.325 je horizontalni lom 58°, cevovod nadaljuje v smeri regionalne ceste III.reda št. R3-714. V vozlišču 3d v km od 1.336 do km 1.345 cevovod prečka regionalno cesto III.reda št. R3-714 v JE zaščitni cevi Ø350, L=13 m. Prečkanje je izvesti s podvrtavanjem. Za prečkanjem je v km 1.349 horizontalni lom 90°, cevovod nadaljuje v smeri naselja Spodnji Ivanjci. Situacijsko poteka cevovod v zelenici, 1 m od pete brežine vzporedno z regionalno cesto III.reda št. R3-714. V km 1.424 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 1.438 je izvesti nadzemni hidrant NH1 DN80. V km 1.439 je horizontalni lom 26°. V km 1.442 je horizontalni lom 24°, cevovod zapusti zelenico in preide v regionalno cesto III.reda št. R3-714. Situacijsko poteka cevovod po desni strani ceste, 1m od roba asfalta skozi naselje Spodnji Ivanjci. V km 1.483 je horizontalni lom 11°. V km 1.489 je horizontalni lom 36°. V km 1.608 je izvesti nadzemni hidrant NH2 DN80. V km 1.752 je izvesti nadzemni hidrant NH3 DN80. V km 1.793 cevovod zapusti asfaltno cesto in preide v zelenico. Situacijsko poteka cevovod v zelenici, 1m od pete brežine vzporedno z regionalno cesto III.reda št. R3-714. V km 1.888 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 1.891 cevovod pod nivojem prečka obstoječi telekom kabel. V km 1.909 je izvesti nadzemni hidrant NH4 DN80. V km 2.086 je izvesti nadzemni hidrant NH5 DN80. Cevovod Spodnji Ivanjci konča v vozlišču 4d v km 2.201,39 z navezavo na obstoječi vodovod v naselju Spodnji Ivanjci. Dolžina obravnavanega cevovoda je 2.201,39 m. 6.2.2.1.2 Sekundarni vodovodi VODOVODNI SISTEM SIMONIČEV BREG (PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 200-01/08, marec 2008 in PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 285-05/10, junij 2010) Predvideni vodovodni cevovodi v projektni dokumentaciji Vodovodni sistem Simoničev breg zajema naslednje odseke: odsek 1, odsek 2, odsek 3 in odsek 4. ODSEK 1 Odsek 1 je iz NL DN100, PN25 cevi. Prične v vozlišču Č, kjer je predvidena navezava na obstoječ vodovod Salonit DN80. Vozlišče Č je izvedeno v AB jašku dim. 2,5x2,5x2,0m, vanj se vgradi protipožarna hidropostaja v monoblock izvedbi, ki bo zagotavljala tako sanitarno kot požarno vodo. V stacionaži 0+015,29 in 0+095,29 sta predviden a nadzemna lomljiva hidranta NH1 in NH2. V stacionaži 0+130,59 je vozlišče V5, kjer je predvidena navezava obst vodovoda. V km 0+153,53 je V1, kjer je predvidena navezaa odseka 2 NL DN100, NP25. Za vozliščem je 1 je predviden nadzemni lomljivi hidrant NH3. V stacionaži 0+220,69 je predvideno vozlišče V2, kjer je navezava odseka 3, ki je iz NL DN100, NP25. V vozlišču V3 km 0+258,34 je predvidena ponovna navezava in sklenitev zanke odseka 3 NL DN100, PN25. V km 0+264,18 je izvesti NH4. Cevovod se zaključi z končnih nadzemnim lomljivim hidrantom NH5. Dolžina odseka 1 NL DN100, PN25 znaša 333,11 m. ODSEK 2 Odsek 2 je iz NL DN100, PN25 cevi. Prične v vozlišču V1, kjer se navezuje na odsek 1 NL DN100, NP25. V stacionaži 0+033,46 je vozlišče Zr1 in najvišja točka cevovoda, zato je tukaj predviden avtomatski zračnik DN50. V stacionaži 0+048,77 je vozlišče PH1 in najnižja točka cevovoda, ki ga je izvesti s podzemnim hidrantom in zasunoma obojestransko. Vozlišče PH1 bo služilo kot blatnik oziroma bo omogočalo izpiranje cevovoda. Za vozliščem je PH1 je v stacionaži 0+089,13 predviden nadzemni lomljivi hidrant NH6. Cevovod se zaključi z končnih nadzemnim lomljivim hidrantom NH7. Dolžina odseka 2 NL DN100, PN25 znaša 147,55 m. ODSEK 3 Odsek 3 je iz NL DN100, PN25 cevi. Prične v vozlišču V2, kjer se navezuje na odsek 1 NL DN100, NP25. V stacionaži 0+087,36 je vozlišče Zr2 in najvišja točka cevovoda, zato je tukaj predviden avtomatski zračnik DN50. V vozlišču V4 je predvidena navezava odseka 4 NL DN100, PN25. Vozlišče V4 je izvesti v stacionaži 0+125,48. Cevovod se zaključi z ponovno


210

navezavo na odsek 1 v vozlišču V3. Tako sklenjen odsek 3 zagotavlja učinkovito požarno varnost in neoporečnost sanitarne vode. Dolžina odseka 3 NL DN100, PN25 znaša 189,94 m. ODSEK 4 Odsek 4 je iz NL DN100, PN25 cevi. Prične v vozlišču V4, kjer se navezuje na odsek 3 NL DN100, NP25. Za vozliščem V4 je izvesti NH8. V stacionaži 0+091,85 je vozlišče Zr3 in najvišja točka cevovoda, zato je tukaj predviden avtomatski zračnik DN50. V stacionaži 0+169,07 je vozlišče PH2 in najnižja točka cevovoda, ki ga je izvesti s podzemnim hidrantom in zasunoma obojestransko. Vozlišče PH2 bo služilo kot blatnik oziroma bo omogočalo izpiranje cevovoda. Cevovod se zaključi z končnih nadzemnim lomljivim hidrantom NH9. Dolžina odseka 3 NL DN100, PN25 znaša 324,30 m. VODOVOD GORNJI IVANJCI (PZI, PTS Silvo Rep s.p., št. 817-07-10, junij 2010) Predvideni vodovodni cevovod v projektni dokumentaciji Izgradnja vodovoda Gornji Ivanjci. Odseki so iz nodularnih cevi, dimenzij DN 100, vsi LTŽ kosi in armature so predviden v tlačni stopnji PN16 ter DN 50in DN40 v PEHD izvedbi SN16. Dolžina celotnega vodovodnega omrežja znaša 3.886,70 m. ČRPALNA POSTAJA HERCEGOVŠČAK (PZI, IPG, Igor Pivec s.p., št. 40-2/2010, junij 2010) Izdelati je potrebno projekt črpališčne postaje Hercegovščak, črpališče služi za potrebe dodatnega dvigovanja tlaka v vodovodnem sistemu. Dovod in odvod je iz NL DN100, PN25 cevi..


211

VODOVOD MELE (PZI, AGJ Goran Rebernik s.p., št. 286-05/10, junij 2010) Projektirani cevovod je dimenzije LŽ DN 100, skupne dolžine 2.170 m. Dimenzioniran je v skladu z dolgoročnimi potrebami po hidravličnem izračunu. Cevovod se naveže na zahodu na glavni primarni cevovod, kateri poteka na relaciji Mota-Segovci. Na mestu navezave se na najugodnejši lokaciji izvede podzemni zasun. Cevovod poteka kolikor se da v javnem svetu, v robu cestnega telesa, izven cestišča. Tlaki bodo reducirani na izhodne tlake ca. 4 bar. V ostalem je pred izvedbo potrebno upoštevati izvedbo vozlišč z odcepi, zračniki in izpusti, prečkanja cestišča in druge pogoje v skladu z strokovnimi zahtevami funkcionalnosti cevovoda ter Tehničnimi in drugimi pravilniki Komunale Radgona. Predvideni vodovodni cevovod prikazan v projektni dokumentaciji Izgradnja vodovoda Mele. Odseki so iz nodularnih cevi, dimenzij DN 100. Vsi LTŽ kosi in armature so predviden v tlačni stopnji PN16. VODOVOD LOMANOŠE – POLICE (PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-010, junij 2010)


212

Projektirani cevovod je PEHD PN 16 dimenzije DN 50 in DN 40, skupne dolžine ca. 1261,50 m. Dimenzioniran je v skladu z dolgoročnimi potrebami po hidravličnem izračunu. Na mestu navezave se na najugodnejši lokaciji izvede podzemni zasun. Novi cevovod se naveže na sekundarni cevovod, ki se napaja iz primarnega voda, kateri tvori navezavo na glavni cevovod, le ta poteka na relaciji Mota-Segovci. Cevovod poteka kolikor se da v javnem svetu, v robu cestnega telesa, izven cestišča. Tlaki bodo reducirani na izhodne tlake ca. 4 bar. V ostalem je pred izvedbo potrebno upoštevati izvedbo vozlišč z odcepi, zračniki in izpusti, prečkanja cestišča in druge pogoje v skladu z strokovnimi zahtevami funkcionalnosti cevovoda ter Tehničnimi in drugimi pravilniki Komunale Radgona. Predvideni vodovodni cevovod v projektni dokumentaciji Izgradnja vodovoda Lomanoše - Police. Odseki so iz PEHD v izvedbi SN16, DN 50 in DN 50. TELEMETRIJA Telemetrija se izvede v jaških, na mejah med občinami: Vodomerni jašek V9 - Občinska meja Gornja Radgona – Radenci in Vodomerni jašek V10 - Občinska meja Gornja Radgona – Apače. 6.2.2.2 Opis in potek trase vodovodov: Občina Radenci 6.2.2.2.1 Primarni vodovodi VODOVOD RADENCI – KAPELSKI VRH (PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-044, december 2011) Projekt zajema izgradnjo novega napajalnega cevovoda za vodohran na Kapelskem vrhu dolžine 2.350 m. Nov vodovod se naveže v Radencih za odcepom kateri napaja VH Radenski vrh, poteka do obstoječega prečrpališča in nadaljuje do vodohrana na Kapelskem vrhu. Novi vodovodni cevovod je po tem projektu predviden s cevovodi iz duktilne litine dimenzije DN125 materiala, za obratovalni tlak do 10 bar. Za izvedbo novega vodovodnega cevovoda so predvidene vodovodne cevi iz nodularne oziroma duktilne litine s sidrnimi spoji. Polaganje cevi je predvideno v izkopan jarek na pripravljeno posteljico iz neostrega materiala v globini cca 1,4 do 1,6 m. Minimalna globina od dokončno urejenega terena do temena naj znaša cca 1,2 m. Vsi LŽ oblikovni kosi morajo biti peskani in antikorozijsko zaščiteni z dvakratnim premazom epoksidne temeljne in dvakratnim nanosom epoksidne pokrivne barve cevovodi pa tovarniško zaščiteni na zunanji strani s Spray galvaniziranjem s cinkom po ONORM B2557 z zaščitnim slojem bitumna po ONORM 2557. Notranja površina tovarniško zaščitena s centrifugalno nanesenim slojem cementnega mleka po ONORM ISO 4179. Jekleni kosi morajo biti vroče pocinkani. Antikorozija za notranje površine cevi in fazonske komade mora imeti atest za živilsko industrijo. Vse spremembe smeri z oblikovnimi komadi morajo biti sidrane, oziroma izvedene s sidrnim spojem. Vodovodni cevovod, ki poteka vzporedno z odvodniki v katere se stekajo tudi sanitarne odplake in nimajo zadostnih odmikov (3 do 5 m) morajo biti zaščiteni s termoplastično srajčko in ilovnatim nabojem. Projekt zajema traso vodovodnega cevovoda od razcepa za VH Radenski vrh do novo zgrajenega vodohrana na Kapelskem vrhu. Vodovodni cevovod se izvede iz duktilnih cevi K9, profila DN 125. Vodovod od razcepa poteka v smeri kapelskega vrha v levi strani cestišča do profila K29. Na mestu profila K29 se izvede preboj pod cestiščem. Vodovod nato poteka do profila K50 desno od obcestnega jarka. Med profilom K40 in K41 se izvede križanje z potokom. Križanje se izvede z zaščitno cevjo duktil DN250 L=6 m, katera se vgradi pod strugo potoka. Na mestu profila K50 se izvede podboj pod cestiščem in se izvede priključitev na obstoječe črpališče. Obstoječe črpališče ni predmet tega projekta. Iz črpališča se cevovod spelje pod cesto nazaj na desno stran obcestnega jarka. Vodovod nato poteka po desni strani do profila K49, pri katerem se izvede preboj pod cesto. Do profila K59 poteka vodovod po levi strani ob pločniku. Pri profilu K59 se izvede podboj cestišča in za prebojem poteka vodovod po brežini v smeri cerkve. Vodovod obide cerkev po desni strani in se priključi na novo zgrajeni vodohran.


213

VODOVOD VH RADENSKA – NAVEZAVA NA TRANSPORTNI VODOVOD (PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-043, september 2011) Projekt zajema navezavo VH Radenska na transportni vod, dolžine 850 m. Transportni vod poteka mimo krožnega rižišča II v Radencih. Na tem mestu se izvede navezava na transportni vod, Vodovodni cevovod nato poteka Pod železniško progo po kapelski cesti do odcepa za VH Radenska. Novi vodovodni cevovod je po tem projektu predviden s cevovodi iz duktilne litine dimenzije DN400 materiala, za obratovalni tlak do 10 bar. Dimenzija je določena na podlagi hidravličnega izračuna celotnega sistema. Za izvedbo novega vodovodnega cevovoda so predvidene vodovodne cevi iz nodularne oziroma duktilne litine s sidrnimi spoji. Polaganje cevi je predvideno v izkopan jarek na pripravljeno posteljico iz neostrega materiala v globini cca 1,4 do 1,6 m. Minimalna globina od dokončno urejenega terena do temena naj znaša cca 1,2 m. Vsi LŽ oblikovni kosi morajo biti peskani in antikorozijsko zaščiteni z dvakratnim premazom epoksidne temeljne in dvakratnim nanosom epoksidne pokrivne barve cevovodi pa tovarniško zaščiteni na zunanji strani s Spray galvaniziranjem s cinkom po ONORM B2557 z zaščitnim slojem bitumna po ONORM 2557. Notranja površina tovarniško zaščitena s centrifugalno nanesenim slojem cementnega mleka po ONORM ISO 4179. Jekleni kosi morajo biti vroče pocinkani. Antikorozija za notranje površine cevi in fazonske komade mora imeti atest za živilsko industrijo. Vse spremembe smeri z oblikovnimi komadi morajo biti sidrane, oziroma izvedene s sidrnim spojem. Vodovodni cevovod, ki poteka vzporedno z odvodniki v katere se stekajo tudi sanitarne odplake in nimajo zadostnih odmikov (3 do 5 m) morajo biti zaščiteni s termoplastično srajčko in ilovnatim nabojem. VODOHRAN KAPELSKI VRH (PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-045, maj 2012) Na Kapelskem Vrhu je izgrajen obstoječi vodohran kapacitete 40 m3. Obstoječi vodohran več ne zadostuje potrebam vodooskrbe. Predmet projekta je izgradnja novega vodohrana s črpališčem na Kapelskem Vrhu. PREČRPALIŠČE Prečrpališče v vodohranu Kapelski Vrh je namenjeno za zagotovitev ustreznega tlaka objektom v neposredni bližini vodohrana, katerim ni mogoče gravitacijsko zagotoviti ustreznega tlaka. Napaja se iz vodohrana Kapelski Vrh oziroma iz dovodnega cevovoda za polnjenje vodohrana. Namenjeno je za obratovanje s kapaciteto do 1,5 l/s in tlaki do 5,7 bar, ena črpalka je delovna druga rezervna uporabljata se izmenično v intervalih menjave na vsak dan, lahko je menjava rabe določena drugače oziroma s proizvajalčevim krmilnikom. Opremljeno je z s hidropostajo sestavljeno iz dveh črpalk za dobavo pitno-sanitarne vode. Hidropostaja je opremljena s krmilno omarico s krmilnim procesorjem, sesalnim in tlačnim razdelilcem, zaporno in nepovratno armaturo, membransko raztezno posodo in senzorjev. Obe manjši črpalki sta frekvenčno regulirani. Krmiljenje sistema je avtomatizirano in se sestoji iz senzorjev za ugotavljanje tlaka in elektrokrmilnih naprav. Zaščita proti suhemu teku se izvede s tlačnim stikalom (ali senzorjem v vodohranu). Na tlačni strani prečrpališča pa tlačni senzor za vklop in izklop črpalk, Kompenzacijo hidravličnih udarcev prevzemajo frekvenčna regulacija vrtljajev črpalk in membranska raztezna posoda. Vodohran je predviden za vsebino 200 m3 vkopane izvedbe z in kombinirano protiležno pretočno delovanje, polnjenje je predvideno preko ventila s plovcem. Zvezna nivojna sonda v vodohranu Kapelski Vrh krmili nižje ležeče črpališče in ščiti prečrpališče v Kapelskem Vrhu proti suhemu teku črpalk. Telemetrija in krmiljenje na daljavo bo posredovano preko mobilne telefonije. Povratni tok v omrežje je predviden skozi sesalni koš in odbojno loputo na dotočni cevovod. Vsa cevna oprema v vodohranu je iz NIRO jeklenih cevi in armatur. Vodni prostor vodohrana je razdeljen v dve vodni celici okrogle oblike in ima med dotočno in odtočno stranjo betonsko pregrado, da v celicah ne pride do zastajanja vode. V sklopu vodohrana so prostori za:


214

- Predprostor vodohrana razdeljen kletno in pritlično etažo, v kletni etaži so dovodno odvodni cevovodi in prečrpališče, v pritličju pa cevovodi za dotok in električno opremo. Na dotočni cevi v pritličju je predviden priključek za dezifekcijo ¾ za doziranje tekočih dezinfekcijskih sredstev s prenosno dozirno črpalko. Telemetrijo predstavlja senzoriranje tlakov na vstopu in izstopu iz črpališča, delovanje črpalke, mirovanje črpalke in okvara, stanje trenutnega nivoja vode v vodohranu. V nadzorni center se prenaša tudi meritev trenutnega pretoka in stanje vhodnih vrat (zaprta ali odprta). SPLOŠNO K PREČRPALIŠČU Prečrpališče je opremljeno z opremo za tlačno stopnjo NP10 ali višjo. Za nadzor in krmiljenje sistema je predviden prenos podatkov preko mobilne telefonije med vodohranom in prečrpališčem in v nadzorni center. PREIZKUS VODO-TESNOSTI VODOHRANOV Po zaključenih gradbenih delih izgradnje vodnih celic se preizkus tesnosti lahko izvede pred ali po zasutju vodohrana, tveganje za ponovne izkope in sanacijo netesnosti prevzame izvajalec. Preizkušanje se izvrši za vsako celico posebej. Pred izvedbo polnjenja se vodne celice očistijo, odstranijo se vsi zaostali gradbeni materiali. Vsi zaporni organi, ki so na dotočno iztočnih cevovodih in cevovodu za praznjenje se, če se voda za preizkus ne jemlje iz novozgrajenega omrežja, popolno zaprejo in plombirajo. Če se voda jemlje iz omrežja vezanega na vodohran se zapiranje in plombiranje zapornih organov izvrši po polnjenju vodne celice. Vodna celica se napolni do prelitja. Voda se v celici pusti najmanj sedem dni, da se izključijo vplivi vpojnosti betona in vgrajenega materiala. Preizkus se lahko začne šele po zgoraj omenjeni stabilizaciji. Po potrebi se dopolni vodna celica do prelitja. Izmeri se temperature vode, temperatura zraka v celici in zunanja temperatura. Po dopolnitvi in umiritvi gladine v celici se natančno izmeri in zabeleži začetni nivo. Po preizkusnem času, ki mora trajati najmanj 24 ur se ponovno izmeri višina gladina vode v celici, temperatura vode, temperatura zraka v celici in temperatura zraka v zunanjem okolju. Preizkus tesnosti se smatra za uspešnega, če znižanje - razlika med začetnim izmerjenim nivojem in končnim izmerjenim nivojem ni merljiva v mm (je manjša od 1 mm). Če je znižanje večje je potrebno postopek ponoviti. Pred ponovitvijo preizkusa se na vse zaporne organe cevja, ki je vezano na vodno celico vgradijo slepe prirobnice. Če je pri ponovnem preizkusu znižanje večje od dovoljenega je potrebno vzrok iskati v gradbeni izvedbi vodne celice. Ugotoviti je potrebno mesto puščanja, netesnost pa odpraviti in izvršiti ponovni preizkus tesnosti. Postopek je potrebno ponavljati tolikokrat, da preizkus tesnosti uspe. IZPIRANJE IN DEZINFEKCIJA Po končanih tlačnih preizkusih vseh odsekov se cevovod opremi še z opremo, ki ni sodelovala v tlačnem preizkusu in poveže v funkcionalno celoto. Tako pripravljen cevovod se najprej izpere potem pa dezinficira. Izpiranje novozgrajenega omrežja s pitno vodo, ki se v omrežje dobavi iz vodnjakov se lahko izvaja šele po napolnitvi VH, saj same črpalke v črpališčih ne mrejo ustvariti zadostnega pretoka v cevovodih, da bi dosegli izpiralno hitrost vsaj 1,5 m/s. Izpiranje se vrši po sekcijah od VH proti najnižjim odsekom in črpališčem. Sekcije, ki se nahajajo nad višinsko koto postavitve VH se izpirajo s priključitvijo avtocisterne na najvišjem mestu sekcije in nizanjem izpustov proti najnižjemu mestu. Ker cevovodi in naprave predvidenega omrežja v celoti predstavljajo nov vodovodni sistem z lastnimi vodnimi viri, ki še ni vršil distribucije vode predvidevam statični proces dezinfekcije s pitno vodo in dodajanjem sredstva za dezinfekcijo. Dezinfekcija se izvede z max. 50 mg Cl na 1l vode po EN805, po Mutschmman Stimmelmayr-ju pa zadostuje že 30 mg Cl na 1l vode, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega zdravstvenega inšpektorja. Cl se naj dodaja v obliki Na hipoklorida z dodajanjem preko dozirne črpalke. Z vodo, ki ji je dodano dezinfekcijsko sredstvo se iz cevovodov od črpališča proti vodohranom izriva voda za izpiranje, pri tem je potrebno po zaporedju vgradnje od črpališča proti VH posamezno odpirati najprej hidrante, zračnike in izpuste (blatnike). Odprti so toliko časa, da se zazna značilni vonj po Cl in takoj nato


215

zaprejo. Med tem se čista voda iz VH izpušča preko izpusta v naravno obstoječo kanalizacijo. Neposredno pred vstopom vode z dodanim Cl v vodne celice VH, se zaustavi dobava iz črpališč, vodne celice pa do konca izpraznijo. Po izpraznitvi se napolnijo Z vodo ki vsebuje dezinfekcijsko sredstvo. 6.2.2.2.2 Sekundarni vodovodi VODOVOD VH RADENSKA – VH JUDER (PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-046, september 2011) Projekt obravnava novo gradnjo vodovoda med vodohrani Radenski vrh in Juder v občini Radenci, obdelan je na nivoju PGD. Osnova za izdelavo projekta PGD so projektni pogoji soglasodajalcev, po kateri poteka trasa nove gradnje vodovoda. Novi vodovodni cevovod je po tem projektu predviden s cevovodi iz PE 100 dimenzije DN125 materiala, za obratovalni tlak do 10 bar. CEVOVODI Dimenzije cevovodov so bile določene s hidravličnim modelom. Nova gradnja vodovodnega cevovoda je predvideno izvesti s polietilenskimi cevmi PE100 za 10 bar izdelanih po ISO DIS 4427, ki se dokaže s certifikatom, oziroma DVGW atestom za vodovodne cevi. Cevi morajo imeti oznako proizvodnje po ISO 9001. Spajanje polietilenskih cevi je predvideno z elektro-uporovnimi varilnimi spojkami in oblikovnimi kosi iz LŽ oziroma PE 100 za tlake PN16. Cevi se polagajo v izkopan jarek 1,4 do 1,6 m globoko. Minimalna globina od dokončno urejenega terena do temena naj znaša cca 1,2 m. Položene morajo biti dovolj ohlapno, da bo mogoče krčenje oz. širjenje cevi zaradi temperaturnih sprememb. Razne ovire na trasi se lahko obidejo s krivljenjem cevi, s krivljenjem cevi se lahko izvedejo tudi spremembe smeri, pri tem pa je potrebno upoštevati minimalni polmer krivljenja po navodilih proizvajalca. Cevovod bo opremljen s potrebnimi objekti kot so zračniki in izpusti. VH RADENSKI VRH Na parcelnih številkah 1022/2 in 1023/2 k.o. Radenci se nahaja obstoječi vodohran Radenski vrh kapacitete 2 x 600 m3. Iz tega vodohrana se napaja višje ležeči vodohran Juder, kateri se nahaja ca. 66 m višje od vodohrana Radenski vrh. Napajanje vodohrana Juder je izvedeno s črpališčem, katero se odstrani in zamenja z novim. Obstoječe črpališče je vgrajeno v vodohranu, prav tako bo v črpališče vgrajeno novo črpališče. Novo črpališče ima naslednje tehnične podatke: • Dovoljena temp. tekočine: 5 °C .. 70 °C • Maks. sistemski tlak: 16 bar • Pretok (sistem): 58 m3/h • Pretok brez ene črpalke, ki je v pripravljenosti, po DIN 1988/T5: 29 m3/h • Omrežno napajanje: 380 - 415 V, 50 Hz, PE • Nom. tok sistema: 30 A • Število glavnih črpalk: 2 • Nominalna moč: 7.5 kW • Zagon glavne črpalke: zvez./trik. • Število dodatnih črpalk: 0 • Sesalni priključek: DN 80 • Tlačni priključek: DN 80 • Neto teža: 338 kg Novo črpališče se vgradi na mestu obstoječega črpališča. VODOVOD VH RADENSKI VRH – VH JUDER Novi cevovod poteka od novega prečrpališča do vodohrana Juder. Po prehodu cevovoda iz objekta vodohrana se izvede prehod iz LŽ cevi na PE cev. Nato poteka cevovod v poljski poti, katera vodi od asfaltiranega cestišča do vodohrana Radenski vrh oz. do profila K1-7. Na tej trasi


216

se za profilom K1-5 izvede križanje z električnim kablom, kateri napaja črpalke v vodohranu Juder. Med profilom K1-7 in K1-8 se izvede prečkanje lokalne ceste. Prečkanje se izvede s podbojem cestišča pod kotom 45°. Po preboju cestišča poteka cevovod do profila K1-10 po vinogradu. Do vodohrana Juder nato poteka cevovod po poljski poti od profila K1-10 do profila K1-17. Na tej trasi se pred profilom K1-11 izvede križanje z električnim kablom. Priključitev na vodohran Juder se izvede na mestu obstoječega priključka. VODOVOD VH JUDER – JANEŽEV VRH (PZI, PROGRIN d.o.o., št. 10-047, september 2011) Projekt obravnava rekonstrukcijo vodovoda od vodohrana Juder do kraja Janžev vrh in rekonstrukcijo naprave za dvig tlaka, katera se nahaja v vodohranu Juder v občini Radenci. Novi vodovodni cevovod je po tem projektu predviden s cevovodi iz PE 100 dimenzije DN125 materiala, za obratovalni tlak do 10 bar. CEVOVODI Dimenzije cevovodov so bile določene s hidravličnim modelom. Rekonstrukcijo vodovodnega cevovoda je predvideno izvesti s polietilenskimi cevmi PE100 za 10 bar izdelanih po ISO DIS 4427, ki se dokaže s certifikatom, oziroma DVGW atestom za vodovodne cevi. Cevi morajo imeti oznako proizvodnje po ISO 9001. Spajanje polietilenskih cevi je predvideno z elektro-uporovnimi varilnimi spojkami in oblikovnimi kosi iz LŽ oziroma PE 100 za tlake PN16. Cevi se polagajo v izkopan jarek 1,4 do 1,6 m globoko. Minimalna globina od dokončno urejenega terena do temena naj znaša cca 1,2 m. Položene morajo biti dovolj ohlapno, da bo mogoče krčenje oz. širjenje cevi zaradi temperaturnih sprememb. Razne ovire na trasi se lahko obidejo s krivljenjem cevi, s krivljenjem cevi se lahko izvedejo tudi spremembe smeri, pri tem pa je potrebno upoštevati minimalni polmer krivljenja po navodilih proizvajalca. Cevovod bo opremljen s potrebnimi objekti kot so zračniki in izpusti. VH JUDER Na parcelnih številkah 1626/2 k.o. Radenci se nahaja obstoječi vodohran Juder, kateri se napaja iz nižje ležečega vodohrana Radenski vrh. Iz vodohrana poteka sekundarna veja vodovoda za smer Janžev vrh in sekundarna veja za hiše, katere se nahajajo v neposredni bližini vodohrana. Sekundarna veja za smer Janžev vrh je izvedena gravitačno, druga veja pa tlačno. V vodohranu se sedaj nahaja obstoječa črpalka za dvig tlaka s hidroforjem, katera se v celoti odstrani. V vodohran se vgradi novo črpališče, katero bo zagotavljalo ustrezen tlak v omrežju za porabo sanitarne vode in požarno vodo. Novo črpališče ima naslednje tehnične podatke: • Dovoljena temp. tekočine: 5 °C .. 70 °C • Maks. sistemski tlak: 16 bar • Pretok (sistem): 47 m?/h • Pretok brez ene črpalke, ki je v pripravljenosti, po DIN 1988/T5: 23.5 m?/h • Omrežno napajanje: 380 - 415 V, 50 Hz, PE • Nom. tok sistema: 22 A • Število glavnih črpalk: 2 • Nominalna moč: 5.5 kW • Zagon glavne črpalke: elektronsko • Število dodatnih črpalk: 0 • Sesalni priključek: DN 80 • Tlačni priključek: DN 80 • Neto teža: 292 kg Novo črpališče se vgradi na mestu obstoječega črpališča. SEKUNDARNI VODOVOD VH JUDER – JANŽEV VRH Novi cevovod se na vodohran Juder priključi na mestu obstoječega priključka. Po prehodu cevovoda iz objekta vodohrana se izvede prehod iz LŽ cevi na PE cev. Nato poteka cevovod v poljski poti, katera vodi od asfaltiranega cestišča oz. do profila K2-8. Na tej trasi se pred


217

profilom K2-2 izvede križanje z električnim kablom. Od profila K2-8 do profila K2-13 poteka vodovod v desni strani cestnega telesa, nato pa do profila K2-16 po levi strani. Na tej trasi vodovod prečka tri hišne uvoze in en krat se izvede križanje z električnim kablom. Od profila K2-17 pa do profila K3-5 vodovod ponovno poteka po desni strani cestnega telesa. Na tej trasi vodovod prečka pet hišnih uvozov in dva krat se izvede križanje z električnim kablom. Od profila K3-6 do profila K4-4 poteka vodovod v levi strani cestnega telesa, nato pa do profila K4-11 po desni strani. Na tej trasi vodovod prečka šest hišnih uvozov in en krat se izvede križanje z električnim kablom. Vsi preboji lokalne ceste se izvedejo s podvrtavanjem pod kotom 45°. Pri profilu K3-22 se izvede odcep vodovoda kateri poteka do profila K5-7. Vodovod poteka po levi strani cestnega telesa in en krat se izvede križanje z električnim kablom. VODOVOD BORAČEVA (PZI, Rudi Sever s.p., št. PR-17/2010, september 2010) Zasnova izhaja iz potrebe po obnovi oziroma rekonstrukciji obstoječega omrežja saj je le-to dotrajalo in ne zadovoljuje potreb po sanitarno pitni in požarni vodi. Obravnavano omrežje bo priključeno na prvo tlačno cono vodovodnega sistema Radenci. Omrežje obstoječe in predvidene zazidave se predvideva zgraditi s pretežno polietilenskimi cevovodi, cevi iz duktilne litine se uporabijo le za križanje z železnico in do prvega razcepnega vozlišča. OPIS TRAS Grobi opis geomehanskih lastnosti zemljin na trasi komunalnih vodov: Širše območje na katerem se nahaja obravnavana lokacija tvorijo kot najstarejši pliocenski sedimenti (Pl), ki gradijo območje Slovenskih goric. Te plasti ležijo superpozicijsko na miocenskih plasteh; sarmatijskih in panonijskih sedimentih. Na obrobju antiklinale, ki tvori Slovenske gorice se nahajajo kvartarne naplavine (g) – peščene gline z lečami proda in soliflukcijski in deluvialno – pluvialni material (sf-dpr) – peščeno glinaste zemljine. ODSEK »B1« Odsek »B1« je navezan na obstoječe omrežje v predvidenem AB podzemnem jašku na cevovod DN300 duktil. Isti odsek duktil K9 DN125 križa železnico v zaščitni jekleni cevi fi 267x7,5 mm, pod železnico se izvrši podboj. Odsek nadalje poteka po desni ob lokalni cesti in se zaključi v razcepnem vozlišču po ca 53 m. Predstavlja del novogradnje vodovodnega cevovoda duktil DN125, ki prevzema funkcijo transporta in oskrbe s sanitarno pitno in požarno vodo. ODSEK »B2« Odsek »B2« poteka do predvidene nove zazidave v izvedbi iz PE100 DN110. Začne se v vozlišču »B19« in poteka proti JJZ, v profilu B23 se pravokotno obrne proti VJV in po prečenju obcestnega jarka zaključi s »T« kosom, nadzemnim hidrantom in slepo prirobnico. Trasa tega odseka vodovoda križa traso prenosnega plinovoda P1522 v stacionaži plinovoda ca 13196 m, vodovodni cevovod je nad plinovodom, prosti odmik znaša 0,5 m, dolžina znaša 38m. ODSEK »B3« Odsek »B3« poteka skozi gozd po gozdni poti v izvedbi iz PE100 fi125. Začne se v vozlišču »B19«, po ca 22 m križa prenosni plinovod P1522 v stacionaži 13212 m, vodovodni cevovod je nad plinovodom, prosti odmik znaša 0,5 m. Nadalje poteka trasa proti JZ po gozdni poti in po ca 296 m istopi iz gozda in naveže na odsek »B4«, dolžina znaša 296m. ODSEK »B4« Odsek »B4« poteka od zaključka odseka »B3« po desni ob lokalni cesti do navezave na obstoječi vodovod duktil DN100 pred podjetjem Radenska d.d.. Lokalna cesta in trasa vodovoda potekata proti Z, vodovodni cevovod poteka v bankini. Trasa vodovodnega odseka B4 na svoji poti enrat križa obstoječi vodovod in osem krat uvoze in dostope k objektom, dolžina znaša 247m.


218

ODSEK »B5« Odsek »B5« je navezan na obnovljeni vodovodni cevovod PE DN 110 v neposredni bližini TP Boračeva slatina 1 (T-168), od tod poteka trasa po zelenici ca 65 m proti SZ in se tam obrne proti JZ in zaključi v vozlišču B57. Vozlišče je predvideno v hodniku za pešce. Trasa vodovoda se križa z obstoječim vodovodom, ki se predvidoma odstrani. Trasa trikrat križa elektroenergetski VN podzemni kabel med vozlišči B51 in B52, med B54 in B55 in med vozlišči B56 in B57. Skupna dolžina trase znaša ca 138m. ODSEK »B6« Odsek »B6« poteka iz vozlišča »B57« po hodniku ob lokalni cesti proti SZ. Trasa v začetku večinoma poteka po obstoječi trasi vodovoda oziroma se znjo prepleta. Pred izkopi je potrebno poskrbeti za začasno BY-pass napajanje potrošnikov. Trasa enkrat preči odcepno cesto in dvakrat uvoze k objektom. Križanje je predvideno s fekalno in meteorno kanalizacijo. Odsek je dolg cca 157 m. ODSEK »B7« Odsek »B7« je navezan v točki B614 na odsek B6, usmerjen je proti JZ, najprej križa fekalni kanal nato s sifonom preči Boračevski potok. Prečenje se izvrši v zaščitni cevi duktil DN200. Vstop na vodno zemljišče po GK kordinatnem sistemu X=578550,14; Y=166963,38 izstop x=578544,72; y=166960,03. Struga vodotoka se zaščit od osi prečenja dol in gor vodno 3 m z lomljencem vtisnjenem v podložni beton. Trasa enkrat preči odcepno cesto in štiri krat uvoze k objektom. Križanje je predvideno en krat s fekalnim kanalom, dvakrat z obstoječim vodovodom, dva krat s KTV kabli in enkrat s TK kabli. Odsek je dolg cca 200 m. ODSEK »B8« Odsek »B8« poteka od vozlišča B57 v hodniku za pešce proti JV, po ca 35 m preči lokalno cesto, na cestišču križa fekalni kanal nato s sifonom preči Boračevski potok. Prečenje se izvrši v zaščitni cevi duktil DN200. Vstop na vodno zemljišče po GK kordinatnem sistemu X=578726,61; Y=166830,51 izstop x=578732,27; y=166814,98. Struga vodotoka se zaščit od osi prečenja dol in gor vodno 3 m z lomljencem vtisnjenem v podložni beton. Trasa enkrat preči odcepno cesto in en krat uvoz k objektom. Križanje je predvideno s elektro NN podzemnimi kabli, elektro VN podzemnim kablom in z obstoječim vodovodom (skupna trasa- začasno BY-pass napajanje potrošnikov). Odsek je dolg cca. 188 m. VODOVOD KAPELSKI VRH – BELAK (HLAPONCI) (PZI, INŽENIRING, Rudi Sever s.p., št. projekta: PR-20/2009, september 2009) Projekt obravnava napeljavo sekundarnega vodovodnega omrežja in hišne priključke v zaselku Hlaponci (Belak). OPIS TRAS Grobi opis geomehanskih lastnosti zemljin na trasi vodovoda Po Gričevnatem področju trase cevovodov potekajo po terenu kjer je plast humusa debeline 0,4 do 0,5 m. pod humusom se pojavljajo koherentne zemljine peščeni melji do meljaste gline deloma pa glinasti melji do meljaste gline. Na ravninskem področju se pojavljajo zemljine MI težko-gnetne konsistence, CI srednje gnetnih konsistenc, SU srednje gostega sestava in MI/ML srednje gnetnih konsistenc. Trasa predvidenih vodovodnih cevovodov poteka deloma po gričevnatem območju kjer podtalnica ni registrirana, zaslediti je manjše dotoke precejnih vod. Na nižinskem delu je podtalnica registrirana v globini: Hlaponci 2 do 3m. Veja »k1« Kapelski vrh – Hlaponci PE100 fi110 Navezava je predvidena na PEHD cevovod sekundarnega omrežja na Kapelskem vrhu ob turistični regionalni cesti RT-941 na osdeku 1541 Videm-Radenci v km 4,0+124. Obstoječi vodovodni cevovod je ob desni strani cestišča. Veja »k1« po navezavi preči regionalno cesto, prečenje se izvrši v zaščitni cevi jeklo ali duktilna litina za obremenitve SLW 60. Naprej poteka trasa cevovoda po in deloma ob asfaltirani poti levo od pokopališča. Nekoliko pred koncem poti


219

se trasa poti umakne v desno, trasa vodovoda pa se spušča v zatravljenem zemljišču do doline. V dolini preči lokalno cesto kjer je predvidena vgradnja nadzemnega hidranta. Prečenje lokalne ceste izvesti s podbojem v zaščitni cevi DN200, ali s prekopom in betonsko zaščitno cevjo če to dovoli upravljavec lokalnih cest. Veja »k1« se zaključi v vozlišču »k1-25«. Na koti ca 274 NV je predviden podzemni AB jašek za redukcijo tlaka. Iz veje »k1« je predviden en hišni priključek, izvede pa se v z navrtalnim oklepom v »k1-23«. Vodovodni cevovod na veji »k1« bo izgrajen iz polietilenskih cevi PE 100 DN 110, v dolžini 326m. Odsek »k1« Hlaponci PE100 fi63 Navezava je predvidena na cevovod veje »k1« v vozlišču k1-25, odsek je usmerjen proti S in poteka ob levi strani cestišča. Trasa vodovoda 1x preči EL kabel NN. V stacionaži 71,22 m je predvideno križanje s propustom. Nadaljni potek trase je predviden med obcestnim jarkom na levi strani cestišča in cestiščem (bankina). Na koncu odseka sta predvidena dva hišna priključka. Dolžina odseka »k1« znaša 147m. Odsek »k2« Hlaponci PE100 fi63 Navezava je predvidena na cevovod veje »k1« v vozlišču k1-25, odsek je usmerjen proti J in poteka ob desni strani cestišča. Pred koncem odseka sta predvidena dva hišna priključka. Odsek pa se zaključi s podzemnim hidrantom DN50 za izpiranje predvidenega omrežja. Dolžina odseka »k2« znaša 60m. 6.2.2.3 Opis in potek trase vodovodov: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici 6.2.2.3.1 Primarni vodovodi VODOVOD GRABŠINCI – GIBINA (PZI, IEI d.o.o., št. 6V-3F6.4.3-A, junij 2012) Cevovod začenja v vozlišču 1 z navezavo na cevovod Moravski vrh – Grabšinci – Drakovci. Izvesti ga je s cevmi NL DN100, NP16. Od navezave cevovod prečka cesto Moravci – Novi vrh in nadaljuje v zelenici po hribu navzdol ob prostozračnem dalnovodu. V dolini prečka v vozlišču 2 republiško cesto Sveti Jurij ob Ščavnici - Ptuj v JE zaščitni cevi DN300, L=17.0 m. Na drugi strain ceste je HL 90°. Od loma poteka cevovod v cestnem jarku 2.0 m od roba asfalta. Niveleta še vedno pada. V najnižji koti nivelete je izvesti blatnik Bl1 s nadzemnim hidrantom NH1 DN80 za praznjenje cevovoda pri vzdrževalnih delih ter pri praznjenju po dezinfekciji in izpiranju. Od Bl1 niveleta raste. Cevovod prečka več obstoječih betonskih prepustov Ø 40 cm pod cestnimi uvozi. Nato niveleta pada. V najnižji koti nivelete je izvesti blatnik Bl2 s podzemnim hidrantom PH DN80. Od Bl2 niveleta raste. Od križišča z odcepom za Gibino poteka cevovodv desni polovici asfaltne občinske ceste 1.0 m od roba asfalta. Niveleta še vedno raste. Cevovod konča v vozlišču 3 z navezavo na obstoječi vodovod Kokolajnščak. Dolžina cevovoda je 1229 m. VODOVOD ROŽIČKI VRH (PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., P-04/2011, april 2012) Predloženi projekt obsega PGD za vodovodno omrežje III. faza vodovod SSJ-4 Rožički Vrh – vzhod. Upoštevati je potrebno naslednje: - omrežje se veže na že izvedeno primarno vodovodno omrežje, - požarno varnost se zagotovi z nadzemnimi hidranti, - vodovodne cevi naj so PEHD, kvalitete PE80, tlačni razred PN12,5 deloma PN16 - daljši odcepi od glavne veje naj se dajo zapreti z vkopanimi EV zasuni in cestno kapo. Celotno vodovodno omrežje se izvede iz PEHD cevi kvalitete PE80; tlačnega razreda 12,5bar (p<9bar) in delno iz tlačnega razreda PN16. Cevi je potrebno polagati na globino min. 120cm, montažo pa izvesti po priloženih detajlih vgradnje, priporočilih izvajalca in veljavnih predpisih. Vso vodovodno omrežje se polaga v obcestnem jarku izven cestišč in privatnih zemljišč. Prečkanja cest in potokov se izvedejo skladno s projektom, montažnimi shemami in zahtevami soglasodajalcev. Na najvišjih točkah so izvedeni podzemni avtomatski odzračniki, na najnižjih pa blatišča. Po končani montaži je potrebno izvesti izpiranje in klorni šok, sistem pa tlačno preizkusiti. Zaradi možnosti zamrzovanja in pregretja mora znašati debelina zasipne plasti nad


220

cevjo vsaj 120cm. Zamrzovalna cona za obravnavano območje znaša do globine 80cm. Širina jarka mora biti cca. 1m, da je možno dela pri montaži nemoteno izvajati. Pri zasipavanju cevovoda je potrebno paziti, da ne pride do poškodb cevovoda, spoje pa pustiti do tlačnih preizkusov nezasute, da je moč ugotoviti puščanje. Križanja, in ostalo opremo je potrebno montirati po priloženih montažnih shemah. Po končani montaži je potrebno traso (vozlišča odcepov in hidrante) označiti z napisnimi tablicami). V hidrante z razpoložljivim tlakom p>5 bar je potrebno vgraditi prokronsko blendo. ČRPALIŠČE ROŽIČKI VRH (PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., sprememba št. 107-04, november 2011) Nova zasnova Prečrpališča »Rožički vrh« predvideva oskrbo in povišanje tlaka na sistemu za oskrbo Dragotinskega in Rožičkega vrha, ki se nahaja v drugi tlačni coni. Spremembo povzroča tudi neizvedeno dopolnjevanje vodovodnega sistema Sv. Jurij ob Ščavnici iz ljutomerskega vodovoda iz smeri Križevc, Vučje vasi in Zasadov. Namenjena je za obratovanje s kapaciteto 2,8 l/s in tlaki do 8 bar, ena črpalka kot delovna druga rezervna uporabljata se izmenično v intervalih menjave na vsak dan, lahko je menjava rabe določena drugače oziroma s proizvajalčevim krmilnikom. Prečrpališče je opremljeno s hidro-postajo sestavljeno iz dveh črpalk za dobavo pitno-sanitarne vode. Za dobavo zadostnih količin požarne vode je predvidena še požarna črpalka integrirana v hidro-postajo. Hidro-postaja je opremljena s krmilno omarico s krmilnim procesorjem, sesalnim in tlačnim razdelilcem, zaporno in nepovratno armaturo, membransko raztezno posodo in senzorji. Obe manjši črpalki sta frekvenčno regulirani. Krmiljenje sistema je avtomatizirano. Zaščita proti suhemu teku se izvede z s tlačnim stikalom. Kompenzacijo hidravličnih udarcev prevzemajo frekvenčna regulacija vrtljajev črpalk in membranska raztezna posoda. Konična moč prečrpališča znaša ca 18,5 kW. Prečrpališče je opremljeno z opremo za tlačno stopnjo NP16 ali višjo, material za izvedbo napeljav v prečrpališču je nerjaveče jeklo za živilsko industrijo (minimalna kvaliteta DIN W. – št. 1.4301). Za nadzor in krmiljenje sistema je predviden prenos podatkov preko mobilne telefonije v nadzorni center upravljavca vodovodnega sistema. Vse ostale zahteve so razvidne iz tehničnega poročila osnovnega projekta, kjer so podrobni opisi tlačnih preizkusov dezinfekcije itd. Objekt se izvede z zunanjimi merami 440/340/280 s poglobitvijo v tlaku 155cm. Stene so debele 20cm. Za črpalke je predviden podstavek v velikosti 95/150/45cm. Podstavek za črpalke se izvede 10cm nad tlakom in je vertikalno dilatiran od arm. betonske talne plošče. Podstavek za el. omarico je predviden 15cm nad tlakom v velikosti 100/40cm z notranjo poglobitvijo 60/20/15cm v katerega je speljana dovodna cev za el.kable. Poglobitve v tlaku so globoke 155cm iz katerih se izvede odvajanje vode v PE jašek Ф60. Objekt je enostavne izvedbe, je vkopan v zemljo s prosto prednjo steno katera je termoizolirana in omogoča vhod in zračenje v objektu preko ALU vrat in odvodne cevi diagonalno na vrata, ki je speljana skozi strop in zemljino cca. 1.0 m nad zemljino. Zemljina je proti zdrsu varovana z betonskimi stenami na območju utrjenega dostopa katere je po potrebi potrebno prilagoditi dejanskemu stanju na terenu. 6.2.2.3.2 Sekundarni vodovodi VODOVOD SOVJAK (PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št: 32-17-16-09, julij 2012) Vodovod sestavljajo veje cevovod s1-1 Sovjak-Kure, cevovod s1-2 Sovjak-Kamen, cevovod s1-3 Sovjak-Kizmina, cevovod s1-4 Sovjak-Hrenovica in cevovod s1-5, s1-5spv Sovjak-Rebro. Izveden bo iz polietilenskih cevi izdelanih po SIST EN 12201 in SIST ISO 4427, oziroma z DVGW atestom za vodovodne cevi nazivni tlak 12,5 bar, material PE100 v kolutih do vključno fi110 mm, v palicah po 12m nad fi110 mm. Cevovod je dolžine 3.775 m.


221

Veja Sovjak Kure (S1_1) Navezava je predvidena na cevovod primarnega omrežja veja S, ki je vezan na prečrpališče za dvig tlaka v VH »Sovjak«. Priključek je predviden na cesti JP 8 Sovjak - Kamen 888040 pri uvozu k vodohranu Sovjak. Prečenje ceste je predvideno takoj za priključkom, potek cevovoda je predviden po in ob levi strani cestišča, po levi je speljan tudi mimo križišča. Potek polevi strani je predviden do profila S1_1/23, tu je predvideno prečenje cestišča na desno stran. Potek na desni strani traja vse do profila S1_1/27, kjer je predviden ponovni prehod na levo stran in se ohrani do konca veje. Na celotni dolžini trase cevovod preči tri uvoze in 1 cestni odcep. Trasa novega sekundarnega vodovoda preči dvakrat obstoječi vaški vodovod, enkrat propust. Trasa vodovoda preči 2 krat tudi traso EL kabla NN. Prečenja cest, uvozov in križanja ostalih komunalnih vodov so prikazana na situacijah Veja Sovjak Kizmina (S1_3) Navezava je predvidena na cevovod primarnega omrežja veja B2, ki poteka iz smeri črpališča Terbegovci proti VH »Sovjak«. Priključek je predviden ob križišču cest LC Sovjak – Terbegovci 388150 odsek 388151 in ceste JP Sovjak - Kizmina 888030 odsek 888031. Trasa takoj za priključkom po desni mimo križišča s podbojem preči cesto LC 388151 Sovjak - Terbegovci. Potek cevovoda je predviden po in ob desni strani cestišča JP Sovjak - Kizmina 888031. Potek po desni strani je predviden vse do profila S1_3/31, tu je predvideno prečenje cestišča s podbojem na levo stran. Potek na levi strani traja vse do konca veje. Na celotni dolžini trase cevovod preči 4 uvoze. Trasa novega sekundarnega vodovoda preči dvakrat obstoječi vaški vodovod. Trasa vodovoda preči 1 krat traso EL kabla NN in 12 x traso TK kabla. Prečenja cest, uvozov in križanja ostalih komunalnih vodov so prikazana na situacijah Veja Sovjak Hrenovica (S1_4) Navezava je predvidena na cevovod primarnega omrežja veja B2, ki poteka iz smeri črpališča Terbegovci proti VH »Sovjak«. Priključek je predviden ob križišču cest LC Sovjak – Terbegovci 388150 odsek 388151 in ceste JP Sovjak - Kutinci 888020 odsek 888021. Trasa takoj za priključkom skozi križišče s podbojem preči cesto LC 388151 Sovjak - Terbegovci. Cevovod pretežno poteka na desni ob cestišču le v dolžini ca 20m poteka pod cestiščem. Trasa tega odseka predvideva 2 krat prečenje uvozov. Trasa sekundarnega vodovoda se križa 7 krat s traso TK kablov, 1 krat s traso EL kablov NN in 6 krat s traso vaškega vodovoda. Prečenja cest, uvozov in križanja ostalih komunalnih vodov so prikazana na situacijah Veja Rožički vrh – povezava A9 Navezava je predvidena na prečrpališče »Rožički vrh«, ki se nahaja ob LC Biserjane – Hrastje – Mota 388010 odsek 388011 v km 2,390. Trasa je speljana izpred prečrpališča mimo opornega betonskega krila na levi v hribino za prečrpališčem in najprej po nekdanji poseki, ki jo bo potrebno očistiti grmovja in izraslega drevja proti S. Tik pred prehodom na čistino se trasa obrne proti vzhodu in v robu gozda doseže in preči lokalno cesto LC Biserjane – Hrastje – Mota 388010 odsek 38801. Naprej poteka trasa po in ob levi strani cestišča. Predvidena dolžina trase pod cestiščem znaša 261 m. Trasa 4 krat preči izvoze oziroma cestne odcepe, 7 krat križa vaški vodovod, 5 krat križa EL kabel NN, 6 krat križa TK kabel. Prečenja cest, uvozov in križanja ostalih komunalnih vodov so prikazana na situacijah. Veji Sovjak – Rebro S1_5 in S1_5spv Navezava veje S1_5 je navezana na primarno vodovodno omrežje veje B3, veja S1_5spv pa na primarno omrežje veje S1. Priključek obeh je lokacijsko izveden ob križišču LC Blaguš – Rebro – Sovjak 388140 odsek 388141 in JP Sovjak –Kamen 888040 odsek888042. Trasa obeh cevovodov poteka vzporedno v skupnem jarku. Pretežni del trase skupnega poteka je na desni pod cestiščem le krajši deli trase so ob cestišču. Na skupnem delu trase vsak cevovod sekundarnega omrežja (trasa) preči 2 krat uvoze k objektom, križata vaški vodovod 4 krat, TK kable križata 5 krat. Od profila 11 je trasa v dolžini ca 35 m skupna z obstoječim vaškim vodovodom. Po zaključku skupne trase se trasa nadaljuje samo za vejo S1_5, ki v profilih


222

S1_5/20 do S1_5/21 prestopi na levo stran cestišča in naprej poteka deloma ob deloma pa pod cestiščem. Od profila S1_5/28 do S1_5/30 se izvrši prečenje cestnega odcepa JP Sovjak - Rebro 888690 odsek 888692. V profilu S1_5/29 je puščen odcep za izgradnjo naslednje faze sekundarnega vodovodnega omrežja. Trasa preostanka veje S1_5 enkrat preči izvoz iz objekta, 1 krat križa vaški vodovod, 5 krat križa EL kabel NN, 1 krat križa propust. Veja »povezava« prečrpališče Rožički vrh - Dragotinci Navezava je predvidena na prečrpališče »Rožički vrh«. Priključek je predviden v vozlišču pred prečrpališčem. Trasa navezave najprej poteka v desnem robu ob cestišču LC Biserjane – Hrastje – Mota 388010 odsek 388011 v profilu 12 do 13 se trasa premakne preko obcestnega jarka v teren ob cestnem zemljišču in v oddaljenosti ca 5 do 8 m spremlja cesto do profila 22. Od tu naprej trasa spremlja desni odvodnik speljan v Dragotinski potok, ki se nahaja med traso vodovoda in AC. Minimalni odmik vodovodnega cevovoda od parcelne meja AC znaša 7 m. Prečenje Dragotinskega potoka je izvršeno s sifonom v obbetonirani zaščitni cevi duktil DN200. Nadaljevanje trase poteka vzporedno z levim odvodnikom s približno enakim odmikom kot pri desnem. Približno vzporedni potek z odvodnikom traja vse do konca odvodnika do profila 37, kjer se trasa vodovoda lomi pravokotno na lokalno cesto LC Dragotinci Okoslavci 388030 odsek 388031 Prečenje je izvršeno s podbojem v zaščitni cevi. Za prehodom preko ceste je predviden vertikalni lom 22,5° potem pa blagi vzpon do priključka na obstoječe omrežje. Trasa vodovoda 2 krat preši izvoze na polje, 1 krat križa vaški vodovod. VODOVOD ŽENIK – STARA GORA – TERBEGOVCI (PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št: 32-17-15-09, julij 2012) Veja Ženik – Stara gora Navezava je predvidena na konec veje D1_1 iz prve faze sekundarnega omrežja. Priključek je predviden ob cesti LC 223101 Drakovci – Stara gora – Ženik. Trasa vodovoda v začetku ca 480 m poteka po nenaseljenem področju ob levi strani cestišča, v nadaljevanju je trasa pretežno speljana ob levi strani cestišča mestoma pa pod cestiščem, skupna dolžina izvedbe pod cestiščem znaša ca 325. Prehodi sekundarnega vodovodnega cevovoda preko cestišča niso predvideni Trasa vodovoda preči 8 krat uvoze in dostope k objektom. Na posameznih delih trase je potrebno zavarovati obstoječe ograje deloma pa je predvidena obnova (ca20 m). Trasa sekundarnega vodovoda 1 krat EL kabel NN, 2 krat TK kabel. Na trasi je predvideti 5 podbojev z raketo za skupinske hišne priključke (zščitna cev DN100). Predvideno je 16 podbojev z raketo za individualne priključke (zaščitna cev DN100) Veja Stara gora - Vršič Navezava je predvidena na konec veje D1_2 iz druge faze sekundarnega omrežja. Priključek je predviden ob križišču ceste LC 223101 Drakovci – Stara gora – Ženik in JP Stara gora – Gašparič 888430 odsek 888431. Trasa vodovoda poteka ob levi strani ceste, ki razmejuje področje občine Sv. Jurij in občine Ljutomer proti JJV do navezave na JP Stara gora – Vršič 888420 odsek 888421. Tu se trasa obrne proti vzhodu in poteka po in ob levi strani poti do svojega konca trase. Na celotnem odseku je predvidene trase pod cestiščem ca 270 m. Prehodi sekundarnega vodovodnega cevovoda preko cestišča niso predvideni. Trasa vodovoda preči 2 krat uvoze in dostope k objektom. Trasa sekundarnega vodovoda 2 krat EL kabel NN, 1 krat TK kabel. Na trasi je predvideti 2 podboja z raketo za skupinske hišne priključke (zščitna cev DN100). Predvideno je 5 podbojev z raketo za individualne priključke (zaščitna cev DN100). Veja Ženik D1_1 Navezava je predvidena na cevovod primarnega omrežja veje B4, ki poteka iz prečrpališča v VH Brezje proti VH Sovjak. Priključek je predviden ob križišču cest LC 388091Terbegovci – Brezje in ceste LC 223101 Drakovci – Stara gora – Ženik v podzemnem AB jašku na primarneem vodovodu. Trasa vodovoda v začetku ca 200 m poteka pod cestiščem, vadaljevanju pa se drži na desni oziroma levi strani cestišča, prehodi preko cestišča se izvedejo s podboji v zaščitni cevi duktil. Trasa vodovoda preči 23 krat uvoze in dostope k objektom.


223

Trasa sekundarnega vodovoda 5 krat križa vaški vodovodd, 7 krat EL kabel NN, 8 krat TK kabel, 1 krat propust. Prečenje ceste s podbojem je predvideno 4krat. Na trasi je predvideti 16 podbojev z raketo za skupinske hišne priključke (zščitna cev DN100). Veja Terbegovci T1_1 Navezava je predvidena na cevovod veje B1 primarnega vodovoda, ki poteka iz črpališča Terbegovci proti vodohranu »Sovjak«. Priključek je predvideno izvesti v oddaljenosti ca 130 m od črpališča ob LC 388091Terbegovci – Brezje. Navezava naj se izvede v predvidenem AB podzemnem jašku. Neposredno za navezavo v jašku je vgraditi tlačno reducirni ventil. Takoj za jaškom je predvideno prečenje lokalne ceste. Za prečenjem se cevovod usmeri proti JV in poteka na levi strani po travnikih ob cesti. Do profila T1_1/28 preči 5 krat uvoze k objektom in enkrat lokalno cesto. Vzporedno z uvozi običajno poteka tudi jarek odvodnika globine do 0,5 m. V profilu T1_1/28 trasa spremeni smer proti JZ in takoj preči jarek in lokalno cesto, prečenje se izvrši s podbojem. Po ca 160 m trasa spremeni smer toliko da pravokotno preči potok Turja. Prečenje je predvideno z izvedbo sifona cevovod se položi min 1,2 m pod dnom v zaščitni cevi duktil, cev se obbetonira. Globina 1,2 m znaša od dna struge do temena zaščitne cevi. V nadaljevanju trasa poteka še vedno proti JZ in se vzpenja preko travnika in »vratju« do Lokalne ceste JP Terbegovci – Gabrc 888463. Do cesto pride pravokotno in jo preči. Tu je predvideno vozlišče za odcep veje T1_2. Veja T1_se nadaljuje ob levi strani ceste proti SZ in se po ca 240 m zaključi. Veja Terbegovci T1_2 Se naveže na sekundarno vodovodno vejo T1_1 v profilu T1_1/42. Cevovod tega odseka je usmerjen proti J, tu trasa poteka ob robu gozda in se najprej spusti na dno grape potem pa ponovno povzpne na pobočje manjšega naselja. V grapi preči naravni odvodnik. Cevovod je speljan ob interni komunikaciji do lokalne ceste kjer se zaključi. VODOVOD KUPETINCI – ŽIHLAVA (PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št: 32-17-15-09, julij 2012) Veja Kupetinci K1 Navezava je predvidena na cevovod veje obstoječega omrežja, ki poteka iz prečrpališča Žihlava 1 skozi Slaptince do Selišč. Od navezave na obstoječi cevovod je trasa usmerjena ob robu gozda po kolovozni poti proti V z zmernim naklonom do profila K1/7kjer je predviden horizontalni lom 90°proti S. V profilu K1/5 je izveden horizontalni lom za ca 36° proti jugu. Od profila K1/7 naprej je teren rahlo valovit, najprej se vzpenja do profila K1/17. Od profila K1/13 do K1/17 je trasa cevovoda v terenu speljana pod viaduktom AC.Trasa cevovoda poteka vso svojo pot ob kolovozni poti do Kupetincev. V kupetincih se trasa horizontalno lomi za 90°preči lokalno cesto in Kupetinski potok. Prečenje se izvrši z izvedbo sifona. Izvede se prekop in obbetoniranje zaščitne duktil cevi DN 200 skozi katero se napelje vodovodna cev. Po prečenju se trasa ponovno horizontalno lomi in preči drugo lokalno cesto, po desni obide križišče in zaključi na desni strani ob cestišču po ca 135 m. Takoj za križiščem je trasa prečila uvoz. Trasa vodovoda 1 krat križa TK kabel 1 krat preči makadamsko cesto in 1 krat propust. Veja Kupetinci K1_1 Ta odsek je navezan ob križišču v Kupetincih na vejo K1 in je ob in po levi strani ceste usmerjen proti V do konca naselja. Na tem odseku se teren rahlo dviga. Ta odsek 1 krat preči uvoz in 1 krat križa TK kabel. Veja Kupetinci K1_2 Tudi ta odsek je navezan na vejo K1, le da je navezava izvršena na levi strani cestišča pred prečenjem ceste in Kupetinskega potoka. Takoj za navezavo je predvideno prečenje lokalne ceste in nadaljevanje trase po in ob desni strani ceste v dolžini ca 125 m, kjer je predviden zaključek trase. Teren se od začetka proti koncu rahlo dviga. Na tem delu trase ni predvideno križanje podzemnih komunalnih vodov in prečenje uvozov in dostopov.


224

VODOVOD SVETI JURIJ – VZHOD (PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., št. P-04/2011, april 2011) Predmetna projektirana faza vodovoda je nadaljevanje I. in II. faze vodovoda in predstavljata nadaljevanje že izvedenega vodovodnega omrežja v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Za zagotavljanje varne oskrbe naselij na severu občine je tudi smotrna navezava na vodovodni sistem občine Gornja Radgona v naselju Očeslavci, od koder je možno dobivati 1,2 l/s vode za katero ima občina Sveti Jurij ob Ščavnici prav tako pridobljeno vodno pravico. Celotno vodovodno omrežje se izvede iz PEHD cevi kvalitete PE80; tlačnega razreda 12,5bar (p<9bar) in delno iz tlačnega razreda PN16. Cevi je potrebno polagati na globino min. 120cm, montažo pa izvesti po priloženih detajlih vgradnje, priporočilih izvajalca in veljavnih predpisih. Vso vodovodno omrežje se polaga v obcestnem jarku izven cestišč in privatnih zemljišč. Prečkanja cest in potokov se izvedejo skladno s projektom, montažnimi shemami in zahtevami soglasodajalcev. Na najvišjih točkah so izvedeni podzemni avtomatski odzračniki, na najnižjih pa blatišča. Po končani montaži je potrebno izvesti izpiranje in klorni šok, sistem pa tlačno preizkusiti. Zaradi možnosti zamrzovanja in pregretja mora znašati debelina zasipne plasti nad cevjo vsaj 120cm. Zamrzovalna cona za obravnavano območje znaša do globine 80cm. Širina jarka mora biti cca. 1m, da je možno dela pri montaži nemoteno izvajati. Pri zasipavanju cevovoda je potrebno paziti, da ne pride do poškodb cevovoda, spoje pa pustiti do tlačnih preizkusov nezasute, da je moč ugotoviti puščanje. Križanja, in ostalo opremo je potrebno montirati po priloženih montažnih shemah. Po končani montaži je potrebno traso (vozlišča odcepov in hidrante) označiti z napisnimi tablicami). V hidrante z razpoložljivim tlakom p>5 bar je potrebno vgraditi prokronsko blendo. Gasilni pribor za hidrant je lociram pri gasilskem domu Rožički vrh. Po končani montaži je potrebno izvesti pregled vzorca ter funkcionalni preizkus. Pred zasipavanjem je potrebno izvesti geodetski posnetek trase in posnetek cevovodov in opreme, ki je vkopana. Za tehnični pregled je potrebno predati vse listine skladno z (91. do 94. im) členom Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/2002). JAVNO VODOVOD IV. FAZA SSJ – 6 KRALJEVCI – ZAHOD (PZI, FERing Murska Sobota d.o.o., P-06/2011, avgust 2012) Celotno vodovodno omrežje se izvede iz PEHD cevi kvalitete PE80; tlačnega razreda 12,5bar (p<9bar) in delno iz tlačnega razreda PN16. Delno se izvede vodovod iz duktilnih cevi. Cevi je potrebno polagati na globino min. 120cm, montažo pa izvesti po priloženih detajlih vgradnje, priporočilih izvajalca in veljavnih predpisih. Vso vodovodno omrežje se polaga v obcestnem jarku izven cestišč in privatnih zemljišč. Prečkanja cest in potokov se izvedejo skladno s projektom, montažnimi shemami in zahtevami soglasodajalcev. Na najvišjih točkah so izvedeni podzemni avtomatski odzračniki, na najnižjih pa blatišča. Po končani montaži je potrebno izvesti izpiranje in klorni šok, sistem pa tlačno preizkusiti. Zaradi možnosti zamrzovanja in pregretja mora znašati debelina zasipne plasti nad cevjo vsaj 120cm. Zamrzovalna cona za obravnavano območje znaša do globine 80cm. Širina jarka mora biti cca. 1m, da je možno dela pri montaži nemoteno izvajati. Pri zasipavanju cevovoda je potrebno paziti, da ne pride do poškodb cevovoda, spoje pa pustiti do tlačnih preizkusov nezasute, da je moč ugotoviti puščanje. Križanja, in ostalo opremo je potrebno montirati po priloženih montažnih shemah. Po končani montaži je potrebno traso (vozlišča odcepov in hidrante) označiti z napisnimi tablicami). V hidrante z razpoložljivim tlakom p>5 bar je potrebno vgraditi prokronsko blendo. Gasilni pribor za hidrant je lociram pri gasilskem domu Rožički vrh. Po končani montaži je potrebno izvesti pregled vzorca ter funkcionalni preizkus. Pred zasipavanjem je potrebno izvesti geodetski posnetek trase in posnetek cevovodov in opreme, ki je vkopana. Za tehnični pregled je potrebno predati vse listine skladno z (91. do 94. im) členom Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/2002).


225

ČRPALIŠČE KRALJEVCI Črpališče Kraljevci (ČRP2) locirano na parceli 822/3 k.o. Kraljevci z dvema črpalkama je izvedeno v podzemnem črpališču ob cesti in je namenjeno za dvig tlaka višjeležečim hišam v vaseh Grabanoš, Grabanoški vrh in Kraljevci. Manjša črpalka (ČK1) deluje pri normalnem obratovanju na obratovalni tlak 16 bar in količini vode G=29,639 m3/h. Močnejša črpalka (ČK2) obratuje v slučaju požara na obratovalni tlak p=16 bar pri količini G=65,639 m3/h. Pri G>30 m3/h se vklopi požarna črpalka, pri G<30m3/h deluje samo manjša črpalka. Črpalki obratujeta izmenično, nikdar obe istočasno. Obe črpalki sta opremljeni s frekvenčnikom. Občasno se ciklično vključi tudi požarna črpalka za potrebe normalnega obratovanja zaradi preprečevanja zastoja. Za potrebe regulacije črpalk in monitoringa je v črpališču vgrajen elektronski števec. Priključna električna moč črpališča je 15 kW (el. moč močnejše črpalke). Vsi fazonski komadi so LŽ z epoksidno zaščito, cevi so vse nerjaveče, prirobnični in varjeni spoji. V črpališču v delu poglobitve je vgrajena potopna črpalka q=10m3/h, h=5m Pel=0,55kW za primer vdora vode. Regulacija je prek nivojskega stikala. BREZŽIČNI PRENOS PODATKOV Obe črpališči imata nameščen data logger, ki omogoča GSM prenos pretoka, tlaka P1 in P2 ter napake črpalne postaje do »JP Prlekija«. Na data logger je vezano tudi nivojsko stikalo, ki omogoča alarmiranje v primeru prisotnosti vode v črpališču. IZVEDBA HIŠNIH PRIKLOPOV Na trasah cevovodov se uredijo priključki na obstoječe hišne priklope. Predvidi se priključitev objektov preko navrtalnega oklepa z mečastim zasunom in cevno povezavo med novim cevovodom in obstoječim priključnim mestom, ki je tudi meja projekta vodovoda. Med navrtalnim oklepom in vodomernim jaškom se položijo PE-HD cevi kvalitete PE80 skladno z načrtom. Za priklop posameznih hiš in drugih porabnikov se predvidijo reducirni ventili zaradi visokih tlakov v omrežju, ki se vgradijo v vsak obstoječ vodomerni jašek (vodomerni jašek ni predmet projekta). 6.2.3 Specifikacija za SKLOP 3: Občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje 6.2.3.1 Občina Ljutomer 6.2.3.1.1 Primarni vodovodi VODOVOD GODEMARCI – MORAVCI (IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V-3F6A, junij 2012 Obravnavano območje nove gradnje vodovodnega omrežja Godemarci - Moravci se nahaja na jugozahodu občine Ljutomer in obsega področje naselij Mekotnjak, Desnjak in od Godemarcev do Mezgovščaka. Na obravnavanem območju občina Ljutomer danes nima svojega vodovodnega omrežja, z vodo se oskrbuje iz vodovodnega omrežja občine Ormož in iz lokalnih vodovodnih omrežij, katera v sušnih obdobjih nimajo zadostnih količin vode, občasno pa je vprašljiva tudi kvaliteta pitne vode. VODOVOD RADOMERŠČAK (PZI, IEI, d.o.o., št. 6V-10147, avgust 2012) Za ureditev oskrbe z vodo v naseljih tretje tlačne cone od Ljutomera do Jeruzalema je predvidena novogradnja primarnega cevovoda na potezi od novega vodohrana Jeruzalem 200 m3 do naselja Ilovci v vzhodni smeri, ter od novega vodohrana Jeruzalem 200 m3 skozi Radomerščak do Žerovincev na zahodni strani, ter v smeri proti Plešivici in Ilovcem. Cevovod Jeruzalem - Plavčak, NL DN 150 Izgradnja cevovoda Jeruzalem - Plavčak obravnava gradnjo cevovoda s cevmi NL DN 150, PN10, C40. Cevovod pričenja z navezavo izven objekta na projektirani vodohran Jeruzalem 200


226

m2. Od navezave poteka cevovod NL DN 150 v asfaltni cesti v severni smeri proti Ljutomeru. Pri stanovanjski hiši Jesenik je izvesti najprej zračnik Zr1 in nato še nadzemni hidrant NH1 DN 80. Cevovod nadaljuje v levi polovici ceste v smeri stacionaže cevovoda. Niveleta cevovoda pada. Pred križiščem za naselje Bolenščak je niveleta na najnižji koti, zato je tukaj izvesti nadzemni hidrant NH2 DN 80, ki ima funkcijo blatnika (Bl1). Blatnik je namenjen praznjenju cevovoda v primeru okvare, ter polnjenju in praznjenju v primeru dezinfekcije cevovoda. Cevovod nadaljuje v levi polovici ceste in niveleta rahlo raste do križišča pri Petovaru. V križišču je izvesti horizontalni lom 90°. Cevovod pravokotno prečka cesto in preide v makadamsko cesto, ki vodi proti Plavčaku. Pri prehodu v makadamsko cesto je niveleta na najvišji koti, zato je tukaj izvesti zračnik Zr2. Od zračnika niveleta pada in poteka v makadamski cesti v smeri Plavčaka. Pri kmetiji Šeruga je izvesti nadzemni hidrant NH3 DN 80. Niveleta cevovoda še vedno pada in pri prehodu trase v makadamsko pot je niveleta na najnižji koti, kjer je izvesti Blatnik Bl2 s podzemnim hidrantom PH DN 80. Za podzemnim hidrantom niveleta cevovoda rahlo raste in nato strmo pada do najnižje kote, kjer je izvesti blatnik Bl3 s podzemnim hidrantom PH DN 80. Cevovod nadaljuje v makadamski poti. Pri zidanici, ki je locirana na desni strani makadamske poti je potrebno izvesti nadzemni hidrant NH4 DN 80. Niveleta cevovoda za hidrantom raste in poteka v poti mimo gozda, ki je lociran na levi strani poti. Nato niveleta cevovoda pada in doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl4. Cevovod nadaljuje v poti proti kmetiji Slavinec. Pred kmetijo je na najvišji koti in nato pri kmetiji doseže najnižjo koto, zato je tukaj izvesti blatnik Bl5 z nadzemnim hidrantom NH5 DN 80. Za hidrantom cevovod preide v makadamsko cesto, ki vodi mimo Rakuše proti Plavčaku in poteka v jugovzhodni smeri. Niveleta cevovoda pada in pri križišču z makadamsko cesto, ki vodi proti kmetiji Viher, je na najnižji koti. Zato je tukaj izvesti blatnik Bl6. Za blatnikom se cevovod nekoliko vzpenja in nato ponovno pada ter pri kmetiji Dajčar doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl7. Cevovod nadaljuje v makadamski cesti proti Plavčaku in v najnižji koti je ponovno izvesti blatnik Bl8. Od blatnika nadaljuje v cesti in pred kmetijo Robin doseže najvišjo koto. V najvišji koti je izvesti zračnik Zr3. Cevovod nadaljuje v cesti in pri križišču makadamskih cest je izvesti nadzemni hidrant NH5 DN 80. Niveleta cevovoda pada in pred kmetijo Fajfar doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti Bl9. Za blatnikom niveleta cevovoda raste in pri kmetiji Fajfar je izvesti nadzemni hidrant NH6 DN 80. Cevovod nadaljuje v makadamski cesti in pred kmetijo Štrakelj doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl10. Za blatnikom nadaljuje v cesti in o0bide kmetijo Štrakelj. Pri dovozu h kmetiji Štrakelj je izvesti nadzemni hidrant NH7 DN 80. Cevovod nadaljuje v makadamski cesti. Niveleta cevovoda rahlo raste. Pri kmetiji in križišču proti Perhaču je izvesti nadzemni hidrant NH10 DN 80. Cevovod nadaljuje v smeri Plavčaka in v gozdu doseže najvišjo koto, kjer je izvesti zračnik Zr4. Od zračnika niveleta pada in cevovod poteka v makadamski cesti. Pred križiščem je vozlišče 2 v katerem je izvesti navezavo obstoječega cevovoda PE d 63. Pri križišču z asfaltno cesto Ilovec – Plavčak preide v asfalt in doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl11. Za blatnikom nadaljuje v levi polovici asfaltne ceste v smeri občine Ormož. Cevovod Jeruzalem – Plavčak zaključi v vozlišču 3 z navezavo na projektirani cevovod Plavčak – Ilovci DN 150 in navezavo obstoječega cevovoda PE d 110. Skupna dolžina obravnavanega cevovoda je 3523.18 m. Cevovod Plavčak - Ilovci, NL DN 150 Cevovoda Plavčak - Ilovci je nova gradnja cevovoda, ki ga je izvesti s cevmi NL DN 150, PN10, C40. Cevovod pričenja z navezavo na projektirani cevovod Jeruzalem – Plavčak v vozlišču 3. Od navezave poteka cevovod NL DN 150 v občinski asfaltni cesti LC 223051 v južni smeri proti Ormožu. Cevovod poteka v skupnem jarku na celotni dolžini trase s predvidenim cevovodom Plavčak – Ilovci, ki je predmet drugega projekta ( Vodovod Ljutomer – Slovenske gorice – Robadje – občina Ormož, izdelovalca IEI d.o.o., št. projekta 6V-3F6.2.2, junij 2006, naročnik občina Ormož). Niveleta cevovoda na začetku raste in pri kmetiji Habjanič doseže najvišjo koto, zato je v njej izvesti zračnik Zr5. Od zračnika niveleta pada in za kmetijo Habjanič je izvesti nadzemni hidrant NH9 DN 80. Cevovod nadaljuje v levi polovici asfaltne ceste. Pri naslednji stanovanjski hiši je izvesti nadzemni hidrant NH10 DN 80. Niveleta cevovoda pada in pred kmetijo Jurkovič je izvesti nadzemni hidrant NH11 DN 80. Za hidrantom cevovod doseže najnižjo koto, zato je v najnižji koti izvesti blatnik Bl12. Niveleta raste. Pri kmetiji Jurkovič je


227

izvesti nadzemni hidrant NH12 DN 80. Za hidrantom niveleta raste in cevovod nadaljuje v cesti. Pri kmetiji Kumer je izvesti nadzemni hidrant NH13 DN 80. Cevovod nadaljuje v levi polovici asfaltne ceste. Niveleta raste. Pri križišču s cesto za Lukmana je niveleta na najvišji koti, zato je tukaj izvesti zračnik Zr6. Od zračnika niveleta pada. Cevovod nadaljuje do kmetije Tušek, kjer je vozlišče 5, v katerem je izvesti navezavo obstoječega cevovoda PE d 63. Za vozliščem 5 cevovod Plavčak – Ilovci zaključi z navezavo na končni nadzemni hidrant NH14 DN 80. Skupna dolžina obravnavanega cevovoda je 1108.46 m. Cevovod novi VH Jeruzalem – obstoječi stolpni vodohran VH Jeruzalem, NL DN 100 Cevovod novi VH Jeruzalem 200 m3 – obstoječi stolpni vodohran Jeruzalem obravnava novogradnjo cevovoda s cevmi NL DN 100, PN10, C40. Cevovod pričenja z navezavo na projektirani vodohran Jeruzalem 200 m3 v vozlišču 1. Od navezave poteka v desni polovici asfaltne ceste v smeri Jeruzalema. Pri kmetiji Tušek je niveleta na najnižji koti, zato je v njej izvesti blatnik Bl13 s podzemnim hidrantom DN 80. Od hidranta niveleta raste in pred cerkvijo doseže najvišjo koto. V najvišji koti je izvesti zračnik Zr7. Od zračnika niveleta pada. V križišču s cesto za Plešivico je vozlišče 5, v katerem je izvesti odcep za projektirana cevovoda za Ljutomer in Plešivico NL DN 100. Za vozliščem 5 je niveleta cevovoda na najnižji koti, zato je v njej izvesti blatnik Bl14. Za blatnikom cevovod nadaljuje v cesti okoli cerkve Sv. Marija in pri uvozu k cerkvi doseže najvišjo koto, v kateri je zvesti Zr8. Za zračnikom niveleta pada in pri stanovanjski stavbi je izvesti nadzemni hidrant NH15 DN 80. Cevovod nadaljuje v asfaltni cesti in za odcepom za Babji klanec doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl15. Od blatnika niveleta cevovoda raste. Pred domačijo Orešnik je izvesti nadzemni hidrant NH16 DN 80. Cevovod nadaljuje mimo kmetije, kjer je niveleta na najvišji koti, zato je v njej izvesti zračnik Zr9. Za zračnikom niveleta pada in pri domačiji Kifner doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl16. Od blatnika niveleta raste in pri lokaciji obstoječega stolpnega vodohrana doseže najvišjo koto. V najvišji koti je izvesti zračnik Zr10. Cevovod obravnavanega odseka konča v vozlišču 6 z navezavo na končni nadzemni hidrant, ki je lociran za zračnikom Zr10. Skupna dolžina obravnavanega cevovoda je 830.26 m. Cevovod Jeruzalem, NL DN 150 Cevovod Jeruzalem obravnava novo gradnjo cevovoda s cevmi NL DN 100, PN10, C40. Cevovod pričenja v vozlišču 5 z navezavo na projektirani cevovod novi VH Jeruzalem – obstoječi stolpni vodohran Jeruzalem. Od navezave nadaljuje v smeri Plešivice v desni strani asfaltirane ceste. Niveleta cevovoda pada. V križišču ceste za Plešivico je vozlišče 7. V vozlišču 7 je izvesti odcep za projektirani cevovod Plešivica NL DN 100. Od vozlišča 7 nadaljuje proti Malemu Brebovniku. Niveleta cevovoda pada in pri domačiji Harvat je niveleta na najnižji koti. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl17 z nadzemnim hidrantom NH19 DN 80. Od hidranta niveleta raste in doseže najvišjo koto za domačijo. V najvišji koti je izvesti zračnik Zr11. Od zračnika niveleta pada in cevovod nadaljuje v desni polovici ceste. Pri domačiji Slavinec je izvesti nadzemni hidrant NH20 DN 80. Niveleta cevovoda pada. Cevovod Jeruzalem nadaljuje v cesti nad domačijo Meško in za domačijo je horizontalni lom HL 90°. Za lomom cevovod preide v zelenico in zaključi z navezavo na obstoječi nadzemni hidrant. Skupna dolžina obravnavanega cevovoda je 685.14 m. Cevovod Plešivica, NL DN 100 Cevovod Plešivica obravnava novo gradnjo cevovoda s cevmi NL DN 100, PN10, C40. Cevovod pričenja v vozlišču 7 z navezavo na projektirani cevovod Jeruzalem. Od vozlišča 8 cevovod poteka v severni smeri proti Plešivici v levi polovici asfaltne ceste. Za domačijo Ivanuša je izvesti nadzemni hidrant NH21 DN 80. Niveleta cevovoda pada in pri Bohincu doseže najnižjo koto. V najnižji koti je izvesti blatnik Bl18. Od blatnika niveleta raste in cevovod nadaljuje v cesti. Pred Križaničem je niveleta na najvišji, zato je tukaj izvesti zračnik Zr12 in za zračnikom še pri domačiji nadzemni hidrant NH22 DN 80. Od Križaniča niveleta nekoliko pade in doseže najnižjo točko, v kateri je izvesti blatnik Bl19. Od blatnika niveleta raste in pred križiščem proti Grofu je niveleta na najvišji koti. V najvišji koti je izvesti zračnik Zr13. Od zračnika niveleta pada. V križišču s cesto proti Grofu je vozlišče 9. V vozlišču 9 je izvesti odcep za Grofa NL DN 100. Od


228

vozlišča 9 niveleta pada in nadaljuje v južni smeri. Nato preide v makadamsko cesto in zaključi v vozlišču 10 z navezavo na obstoječa cevovoda PE d 90. Skupna dolžina obravnavanega cevovoda je 863.39 m. Cevovod odcep za Grofa, NL DN 100 Cevovod odcep za Grofa je nova gradnja cevovoda s cevmi NL DN 100, PN10, C40. Cevovod pričenja v vozlišču 9 z navezavo na projektirani cevovod Plešivica. Od vozlišča 9 cevovod poteka v makadamski cesti v severni smeri proti domačiji Grof. Pred domačijo je izvesti nadzemni hidrant NH23 DN 80. Od hidranta niveleta pada in cevovod nadaljuje v makadamski cesti mimo Grofa in Strmška do konca makadamske ceste, kjer konča v vozlišču 11 z navezavo na končni nadzemni hidrant NH24 DN 80. Skupna dolžina obravnavanega cevovoda je 137.17 m. VODOHRAN JERUZALEM (PZI, IEI, d.o.o., št. 6V-10147, avgust 2012) Predmetni vodovodni sistem je predviden za oskrbo z vodo obstoječe visoke cone iz prve tlačne cone vodovodnega sistema občine Ljutomer, ki se napaja z vodo iz vodnjakov – zajetij v Lukavcih. Ta sistem predstavlja črpališče Lukavci s protiležnima vodohranoma v Ljutomeru V=720 m3 in pri gradu Branek V=80 m3 ter pripadajoče obstoječe omrežje, ki bo transportiralo vodo do vodohrana in prečrpališča Radomerje I. Iz PP Radomerje I se bo črpalo vodo druge tlačne cone do VH in PP Radomerje II, od tod pa se bo črpalo vodo v novi VH Jeruzalem za vodooskrbo tretje tlačne cone, ki se danes oskrbuje gravitacijsko z vodo iz ormoškega sistema iz obstoječega VH Jeruzalem. VH Jeruzalem 200 m3 je lociran na najvišji koti v naselju Jeruzalem 341.07 m.n.v. Vodohran ima funkcijo nabirnega bazena za vodooskrbo 3. tlačne cone. Zagotavljanje tlakov za višje ležeče porabnike na omrežju tretje tlačne cone bo preko hidroforske postaje v spodnji etaži armaturne komore vodohrana. Vodohran Jeruzalem 200 m3 je AB vodotesen objekt, v celoti vkopan, razen s čelne strani in koto praga 341,07 m.n.v.. Vodohran je temeljen v hribini z vkopom v pobočje. Hribina je lapor. Vhod v vodohran je s platoja, širine 3,00 m pred vhodom v vodohran. Vodohran je s platojem znotraj zaščitenega področja, ki je ograjeno z ograjo višine 2,00 m. Manipulativni del je izveden kot dvoetažni objekt s prostorom za kontrolo in servisiranje. Nanj sta priključeni dve širši, vendar nižji vodni celici okrogle oblike, ki služita akumuliranju pitne vode. Tlorisno je sestavljen iz dveh okroglih celic premera 8.50 m, povezan z vmesno armaturno komoro ali manipulativnim delom. Višina celic je 4.10 m, koristna višina vode v celicah je 3.6 m. Vmesna armaturna komora je razdeljena v dve etaži. Talna plošča spodnje armaturne komore je na isti koti kot dno vodnih celic. Svetla višina spodnje komore je 3.10 m, nato je AB plošča debeline 20 cm. Zgornja armaturna komora je svetle višine 2.61 m. Nad komoro je AB plošča debeline 20 cm. S čelne strani so v stene armaturne komore vpeti krilni zidovi. Ves objekt, razen čelne stene z vhodnimi vrati, je deloma vkopan v raščen teren, deloma pa prekrit z nasutjem, ki zagotavlja ustrezen toplotni režim v vodohranu. Čelna stena ima obojestransko vpeta krilna zidova, z zunanje strani obložena s kamnom. V stene armaturne komore in vodne celice se po končani gradnji izreže okrogle odprtine in vgradi cevje. Nato se odprtine zapolni z betonom in tesni s pliteks kitom. Stene, dno in strop vodne celice se na notranji strani peska, zgladi in trikrat premaže z vodotesnim premazom Hidrotes plus ali Hidrozol S ali podobnimi, ki so fiziološko neoporečni in se uporabljajo za vodne rezervoarje. Po končani gradnji vodne celice je izvesti preizkus vodotesnosti, ki je uspešen, če gladina vode v vodni celici ne pade v 24 urah več kot 1cm, to je 0.20 l/m2/24h. Hidroforsko postajo 1+1+R je izvesti v spodnji etaži armaturne komore VH Jeruzalem. Preko HP se bo oskrbovalo porabnike tretje tlačne cone. Qp=10 l/s, Hčrp=45 m, P=3 kW 2xQ=1.5 l/s, Hčrp=45 m, P=2 x 1.5 kW= 3kW


229

TELEMETRIJA Izvedejo se instalacije c merilnem jašku med občinama Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici. 6.2.3.2 Občina Veržej 6.2.3.2.1 Primarni vodovodi VODOVOD VERŽEJ (PZI, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., št. 48 – 14 – 32 – 12, julij 2012) Obravnavano območje Veržeja in Banovec ima že izgrajeno vodovodno omrežje, ki pa je hidravlično neustrezno, izgrajeno s salonitnimi cevovodi. Predvidena je obnova s cevmi iz duktilne litine in polietilenskimi cevovodi PE 80 in PE 100. Trase novih cevovodov so predvidene ob obstoječih, tako da bo navezave obstoječih potrošnikov mogoče izvesti enostavno. Z novozgrajenim omrežjem je v Veržeju predvideno krožno vejičasto napajanje, v Banovcih pa vejičasti sistem, ki je s svojimi odseki vezan na transportni vodovod. Trasa vodovodnih cevovodov bo potekala pretežno ob obstoječih deloma pa istih mestih kot že zgrajeni cevovodi. Priključek na staro omrežje je predviden na južni strani občinski meji Veržeja, to je pred Banovci in poteka ob glavni cesti skozi Banovce proti Veržeju. V Banovcih sta predvideni dve stranski veji, ena je v prvem križišču usmerjena proti zahodu, druga pa v drugem križišču proti vzhodu in termam. Iz Banovec poteka glavni transportni cevovod ob cesti Banovci – Veržej po nenaseljenem področju od južnega dela Veržeja. V Veržeju prečka glavno cesto CII-354 in se usmeri preko trga Slavka Osterca in po ulici Frana Kovačiča na severozahod Veržeja. V Veržeju so sekundarni cevovodi iz transportnega cevovoda usmerjeni proti severu in severovzhodu, na drugi strani pa proti jugozahodu. Na vzhodni in jugovzhodni strani magistralne ceste poteka sekundarni cevovod po vzporedni Mladinski in Prvomajski ulici, iz katerega je speljan v krožno povezavo po Narcisni ulici, kjer ponovno prečka glavno cesto. VODOVOD BUNČANI (PZI, ATRIJ d.o.o., št. 09085, julij 2012) V Občini Veržej je predvidena izgradnja vodovodnega omrežja v občini Veržej za naselje Bunčani, ki se priključi na vodni vir Lukavci. Naselji Veržej in Banovci sta priključeni na vodni vir Lukavci. Predvideni vodovod DN100 se priključi na transportni cevovod DN 150 in NL, ki je obravnavan v projektu št. 6V-11212 (november 2011), ki ga je izdelalo IEI Maribor in ni predmet tega projekta . Vodovodno omrežje se izvede iz nodularne litine DN 100. V sklopu pomurskega vodovoda pa je predvidena tudi povezava z vodnim virom Vučja vas v naselju Veržej (ni predmet tega projekta ). Občina Veržej ima obstoječe vodovodno omrežje skupne dolžine 10800 m. Oskrbujejo prebivalce naselja Veržej in Banovci. Dolžina trase vodovodnega omrežja cevi Ø100 mm znaša 2454.08 m. Predvidena je izgradnja vodovodnega omrežja v naselju Bunčani. Osnovni namen izgradnje vodovodnega omrežja je oskrba prebivalcev z zdravo pitno vodo in zagotovitev vode za primer požara. Vodovodno omrežje bo izgrajeno iz nodularne litine DN 100 IN PEHD 63. Vodovodno omrežje je predvideno iz duktil cevi za vodo. Cevi se položijo v zemljo v globini min. 1.20 m pod koto terena v pripravljeno posteljico iz peska in drobnega materiala. Pri prečkanju vozišča se vodovodna cev vstavi v zaščitno kovinsko cev. Vsi cevovodi so iz duktil litine premera DN 100. Omrežje služi za oskrbo z sanitarno, pitno in požarno vodo. Nanj so vezani nadzemni in podzemni hidranti DN 100. Predvidena je izgradnja hidrantnega omrežja za potrebe požarne vode. Hidranti so predvideni na razmaku cca 150m, oziroma na takšni razdalji da je ustrezno pokrito območje za primer požara ( radij 80 m- hidrant ). Hidranti so locirani na zunanjem robu jarka, tako da je omogočen dostop gasilskih vozil in premera DN 100. Vsak hidrant se priključi na glavni vod preko podzemnega ventila.


230

Vsa regulacijska in vezna armatura je iz nodularne litine. Cevi se spajajo s standardnimi obojičnimi spoji s standardnimi tesnilom. Pri vseh odcepih in kolenih se uporabljajo tesnila varovana proti izvleku- Vi spoj. Na najnižjih mestih se vgradijo izpusti kot podzemni hidranti s polnim tekom, na vsakem najvišjem mestu pa avtomatski odzračniki s cestnimi kapami. HIŠNI PRIKLJUČKI V času izvedbe vodovodnega omrežja v občini Veržej, je potrebno v naselju Bunčani priklopiti vse obstoječe hišne priključke. IZVEDBA VODOVODNEGA SISTEMA Zakoličbo osi cevovoda se naredi po projektu, ki obravnava vse potrebne detajle in jo opravi služba, registrirana za to dejavnost. Pri izdelavi poteka trase vodovodnega omrežja in geodetskega posnetka smo upoštevali obstoječe komunalne vode, koliko smo dobili podatkov na geodetski upravi in pri lastnikih posameznih komunalnih vodov. Potrebno je paziti na zakonsko predpisane odmike vodovoda in ostalih komunalnih vodov. Pri izvedbi bo potrebno paziti na obstoječe komunalne vode, tako da se bodo vsi vodi predhodno zakoličili pred izkopom. V času gradnje bo moten promet na ulicah, kjer se bodo izvajala dela. Gradbišče se mora ustrezno označiti s prometnimi znaki in zavarovati gradbeno jamo z zaščitno ograjo ali vrvico. Vodovodno omrežje se izvede iz duktilnih cevi DN 100 za vodo. Cevi se položijo v zemljo v globino min. 1.20 m pod koto terena v pripravljeno posteljico iz peska in drobnega materiala v debeline min. 10 cm ter zasute nad temenom min. 10 cm iz peska in drobnega materiala. Vodovodno omrežje bo potekalo pretežno po javnih površinah (cestah ali javnih poteh). Pri prečkanju vozišča se vodovodna cev vstavi v zaščitno kovinsko cev. Izkopi gradbenih jam vodovodnega omrežja se bodo izvedli pretežno v zemlji III. kategorije. Ker poteka trasa tudi v naseljih, kjer je prostor za izkop omejen, bo izkop jarka v ozkem izkopu. Široki izkop gradbene jame se uporabi samo na mestih, kjer prostor to dovoljuje. Vse brežine ozkega izkopa se varujejo z razpiranjem z zagatnimi stenami, ki so obojestransko višje od terena za cca 20 cm. Na poljih, vrtovih in zelenicah se pred izkopom jarka odrine humus oz. rastna zemlja, ki se deponira ob robu gradbene jame za kasnejše ponovno humuziranje. Debelina odriva humusa je 20–40 cm. Širina odriva je odvisna od organizacije gradnje vodovodnega omrežja, vendar najmanj v širini izkopa gradbene jame. Ker bo trasa potekala tudi v urbanem okolju, kjer so v veliki meri prisotne že obstoječe komunalne inštalacije, je potrebno posebno pozornost posvetiti izkopu gradbene jame. Pred začetkom strojnega izkopa se naj izkopljejo sonde za ugotovitev točne lege obstoječih inštalacij. Pri vseh križanjih oz. približevanju inštalacij je obvezen ročni izkop. Globina izkopa gradbene jame za vodovodno omrežje ja cca 1,20 m. Širina izkopa je odvisna od profila cevi in je 2x10 cm + D (premer cevi). Izkopani material se deponira ob robu izkopanega jarka. V primeru, da bi izkopani material preveč oviral promet vozil ali pešcev, ga je potrebno odpeljati na začasno deponijo. Po izkopu se dno gradbene jame splanira do točnosti ±3.0 cm. Če se bo gradbena jama pomotoma skopala globlje, je bo potrebno zasipati do prave višine dna in zasip obvezno utrditi z valjanjem. Posteljico za cevi se bo izvedla v debelini 10 cm s peskom 0–3 mm ali odpadno mivko. Cevi vodovodnega omrežja se ob straneh zasipavajo s peskom 0–3 mm ali odpadno mivko. Nad temenom cevi vodovodnega omrežja se izvede ročni zasip v debelini 10 cm s peskom 0–3 mm ali odpadno mivko, ki se utrdi z ročnim nabijanjem. Nato ročno zasipamo plast debeline 30 cm, in sicer material od izkopa, kjer naj bo maksimalna frakcija grobih zrn 50 mm. Utrjevanje spodnjih plasti se izvede z ročnim nabijanjem. Ostala višina izkopane gradbene jame se do višine planuma spodnjega ustroja zasipa strojno v plasteh po 30 cm in utrdi z valjanjem. Zbitost na planumu spodnjega ustroja je 40 MPa. Še posebej kontroliramo zbitost (97% po Proctorju) po plasteh, tako da zagotovimo enakomerno zbitost po celotni trasi in s tem preprečimo posedanje in deformacije na cestišču, oziroma terenu. Če bi se na določenih delih trase pokazalo, da je izkopani material neuporaben za zasip, ga je potrebno odpeljati na trajno deponijo in za zasip pripeljati kvalitetnejši material. Vsi prekopi cestišč in vodotokov se zasipajo z gramozom. Odvečni materiala se odpelje na trajno deponijo. Po zasipu prve plasti ročnega


231

zasipa z izkopanim materialom v debelini 30 cm se položi trak POZOR! VODOVOD. Po končanih delih se mora novo zgrajeni vodovod izprati, očistiti, dezinficirati narediti preizkus vodotesnosti ter izdelati posnetek izvedenih del in ga predati upravljavcu vodovoda. Po zasipu do višine planuma spodnjega ustroja cestišča in napravljenih meritvah zbitost se pristopi k popravilu zgornjih ustrojev cestišča na trasi vodovodnega omrežja. Pri izvedbi vodovoda bomo tudi križali telefonske, CATV in električne kable, ki se morajo pred izvedbo zakoličiti s strani upravljavca. V območju kablov se morajo dela izvajati ročno v dolžini 2–3 m. Pri križanju telefonskih in CATV kablov morajo biti minimalni odmiki sledeči: - vertikalni odmik – vodovod nad telefonskim in CATV kablom je 0.60 m - vertikalni odmik – vodovod pod telefonskim in CATV kablom je 0.60 m - horizontalni odmik – vodovod nad telefonskim in CATV kablom je 3.00 m - horizontalni odmik – vodovod pod telefonskim in CATV kablom je 1.00 – 2.00 m Pri križanju električnih kablov morajo biti minimalni odmiki sledeči: - vertikalni odmik – vodovod nad električnim kablom je 0.60 m - vertikalni odmik – vodovod pod električnim kablom je 0.60 m - horizontalni odmik – vodovod nad električnim kablom je 3.00 m - horizontalni odmik – vodovod pod električnim kablom je 2.00 m Preizkus vodotesnosti Preizkus vodotesnosti se izvede, preden se cevovod zasuje na spojnih delih. Preizkus tesnosti mora izvesti akreditiran, registriran, usposobljen in od izvajalca neodvisen preizkusni laboratorij. Izvajalec preizkusov mora poročilu priložiti veljavno akreditacijsko listino (potrdilo o usposobljenosti laboratorija) ter veljavno dokazilo o umerjenosti merilnih instrumentov (kalibracijski certifikat). Kontrola kvalitete in zasipa gradbenih jarkov Izvajalec gradbenih del mora v času gradnje naročiti kontrolo kvalitete vgrajenih materialov in del pri za to pooblaščeni organizaciji oziroma ustanovi. Za dokaz kvalitete se mora vršiti kontrola kvalitete in sicer zbitost zasipanega kanalskega rova v cestnem svetu in bankinah. TELEMETRIJA Izvedejo se instalacije v jašku na meji z občino Ljutomer. 6.2.3.3 Občina Razkrižje 6.2.3.3.1 Sekundarni vodovodi VODOVOD VEŠČICA (PZI, ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o., št. 11016, julij 2012) Izvede se vodovodno omrežje za Občino Razkrižje, naselje Veščica, ki se priključi na obstoječi vodovod v naselju Veščica. Obstoječi vodovod je sestavljen iz PEHD ø63, ø180 in ø125. Vodovodno omrežje v Veščici se izvede iz cevi DUKTIL, nodularne litine DN 150 in DN 100. V sklopu pomurskega vodovoda pa je predvidena tudi povezava z vodnim virom Mota (ni predmet tega projekta). V projektu se predvidi požarna varnost naselja Veščice z ustrezno namestitvijo požarnih hidrantov. Za primer požara, ki naj bi trajal 2,0 uri, predvidimo istočasno gašenje iz dveh hidrantov po 10 l/s. A. Izvedba vodovodnega sistema Vodovodno omrežje poteka v nenaseljenem in naseljenem kraju z izvedeno in posneto infrastrukturo. Omrežje zajema transportne vode primarnega omrežja. Priklopi posameznih uporabnikov so predmet načrta in se izvedejo z navrtalnim oklepom. Pri izvedbi je potrebno paziti na eventualne obstoječe komunalne in telekomunikacijske vode tako, da se predhodno pred izkopom zakoličijo vsi vodi.


232

V času gradnje bo moten promet na cesti, kjer se bodo izvajala dela. Gradbišče se mora ustrezno označiti s prometnimi znaki in zavarovati gradbeno jamo z zaščitno ograjo ali vrvico. Celotni transportni vod bo oskrboval prebivalce naselja Veščica in se izvede iz cevi DUKTIL, nodularne litine dimenzije DN 150 in DN 100 za vodo. Omrežje služi za oskrbo z sanitarno, pitno in požarno vodo. Nanj so vezani nadzemni lomni hidranti DN 100 iz nerjavečega jekla oz. INOX. Cevi se položijo v zemljo v globino min. 1,20 m pod koto terena v pripravljeno posteljico iz peska in drobnega materiala v debelino min. 10 cm ter zasute nad temenom min 10 cm iz peska in drobnega materiala. Vodovodno omrežje bo potekalo ob travnikih, njivah ter po javnih površinah (cesta ali javne poti). Pri prečkanju vozišča se vodovodna cev vstavi v zaščitno kovinsko cev. B. Vodovodno omrežje Je sestavljeno iz cevovodov, iz cevi DUKTIL oz. nodularne litine, dimenzije DN 150 do DN 100 z nazivnim tlakom 16 barov. z notranjo zaščito za pitno vodo po EN545:2010 in zunanjo zaščito v skladu s standardom EN545:2010 minimalnega tlačnega razreda C40 z aktivno galvansko zunanjo zaščito debeline 400 g/m² + epoksi premaz. (DN 150 je transportni vod in ni predmet tega projekta). Omrežje služi za oskrbo z sanitarno, pitno, tehnološko in požarno vodo. Nanj so vezani nadzemni lomni hidranti DN 100 iz nerjavečega jekla oz. INOX. Vsa regulacijska in vezna armatura je od proizvajalca npr. HAWLE ali drugega proizvajalca enake ali boljše kvalitete in funkcionalnosti. Vsa regulacijska in vezna armatura je iz DUKTILA oz. nodularne litine. Cevi se spajajo s standardnimi obojičnimi spoji kot npr. s STD in UNI STD razstavljivimi Vi spoji in EPDM tesnilom (za max. tlake). Pri vseh odcepih in kolenih se uporabljajo tesnila varovana proti izvleku - Vi spoj. Na najnižjih mestih se vgradijo izpusti kot podzemni hidranti s polnim tekom. Na spojih z armaturami se uporabljajo EKS fazoni zavarovani proti izvleku (Hawle sist. 2000 ali podobni). Tlak v omrežju: Maksimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 6 bar. Minimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 1,5 bar. V posebnih pogojih in v posameznih primerih sta navedena tlaka lahko tudi drugačna. Na delu omrežja, kjer teh parametrov ni možno doseči ali iz ekonomskih razlogov ni upravičeno, mora uporabnik: - vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil, če je tlak v omrežju višji od 6 bar, Toplotna zaščita vodovodov Pod pojmom toplotna zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju. Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. Vodovodi, ki potekajo po terenu, so praviloma vkopani v globini 1,2 m od dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Za vse vodovode, vključno s priključki, se uporabljajo cevi za nazivni tlak PN 10 bar. Po potrebi se lahko uporabljajo tudi cevi za višji nazivni tlak (PN 16, PN 25). Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice korozija, blodeči tokovi itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). Vgrajevanje 1. Jeklene cevi se vgrajujejo: a) za vodovodne cevovode v republiških in prometno zelo obremenjenih cestah in pri njihovem prečkanj b) pri prečkanju vodotokov v sifonu (po predhodnem soglasju upravljavca),


233

c) za primarne in magistralne cevovode, vključno od Ф 250 mm navzgor. 2. Litoželezne duktilne cevi se vgrajujejo: a) za primarne in magistralne cevovode ter praviloma na območjih večjih tlakov ter pod

asfaltnimi površinami in to najmanj kvalitete klase C64 (EN545:2010). 3. PE-HD cevi se vgrajujejo: a) od vključno Ф 125 mm - v suhih in stabilnih zemljiščih, razen v primerih iz tč. 1. a, b, c; b) do vključno Ф 125 mm: - v močvirnih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c, - v nasipanih zemljiščih, - v plazovitih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c. Globine Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka (kanala) taka, da bo nad temenom cevi 1,0 m, v voznih površinah pa najmanj 1,20 m zasipa, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s tehnično obremenitvijo cevi. Cevovod mora biti pod prometnimi površinami položen v zaščitno cev profila enakega 1,5x profilu vodovodne cevi, ki omogoča popravilo in prenovo brez ponovnih prekopov. Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, v izjemnih primerih je na krajših odsekih dovoljena tudi večja globina. Če predpisanih minimalnih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav. Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm oziroma DN + 40 cm. Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ± 3 cm. V jarku izkopanem v terenu IV. in V. kategorije je za polaganje cevovoda potrebno obvezno pripraviti peščeno posteljico v debelini 10 cm. PE-HD cevi se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0 - 8 mm ali zemljino, v kateri ni prisotno kamenje ali drugi trdi delci, ki bi lahko povzročili odrgnine na cevi. Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom, PE-HD cevi pa s peskom granulacije 0 - 8 mm, debeline 10 cm nad teme cevi, ostali del pa do 30 cm nad teme z izbranim sipkim materialom. Nadzemni hidranti Predvidena je izgradnja hidrantnega omrežja za potrebe požarne vode. Za potrebe gašenja se na omrežju namestijo nadzemni lomni hidranti DN 100 iz nerjavečega oz. INOX jekla. Hidranti so predvideni na razmiku cca 150m, oziroma na takšni razdalji, da je ustrezno pokrito območje za primer požara. Hidranti se izvedejo v skladu z popisi materiala del in detajlom za izvedbo. Hidranti so nameščeni tako, da se pokriva celotno naselje in objekti. Hidranti so locirani na zunanjem robu jarka, tako da je omogočen dostop gasilskih vozil in premera DN 100. Vsak hidrant se priključi na glavni vod preko podzemnega ventila. Označevanje: Hidranti �NHxx in izpust �NHxx, ki so vezani tako, da služijo kot blatnik (izpusti). Zračniki Glede na ravninsko področje je zračenje predvideno z nadzemnimi hidranti. Izpusti Izpust se izvede v skladu z popisi del in detajlom za izvedbo. Na mestih hidrantov, ki se vežejo po sistemu izpusta. Odmiki (Horizontalni odmiki (svetli) vodovodnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov) Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti


234

manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi substancami, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo izcedno vodo, je: V primeru, ko se vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v spodnji polovici kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju kondenzata. Kolektor mora imeti izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 50% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v primeru poplavitve omogočajo rešitev v času poplavitve eventualno prisotnih oseb v kolektorju. Druge instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri eventualni poplavitvi kolektorja. Horizontalni odmiki, določeni v členu 31. in 32., so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni: – horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav ne bodo manjši od 0,4 m, – horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav. Križanja Križanje z potokom se izvede z cevnim sifonom pod potokom. V območju dna potoka se potegne cevovod v ob betonirano zaščitno PVC cev �250. Prav tako se izvedejo preostali prehodi. Na cevovod se v območju zaščitne cevi namestijo ustrezne distančne objemke. Vsa dela morajo biti izvedena kvalitetno ob upoštevanju vseh mer, standardov in ukrepov, ki so predpisani v veljavni zakonodaji. Vse nejasnosti pri projektu, ki bi se eventualno pojavile, sta izvajalec in investitor dolžna razčistiti skupaj z projektantom pred izvedbo del. Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45 in 90°. V izjemnih primerih se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,20 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena. V vsakem primeru, spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri, je treba ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. V vseh primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna večja sila. Na območjih, kjer obstaja nevarnost onesnaženja in so kot zaščita predvidene zaščitne cevi, naj se cevi preizkusijo glede vodotesnosti. Jaški Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na: - jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški), - jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški), - jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). Vstopna odprtina je standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800 mm, glede na velikost elementov, ki so vgrajeni v jašku.


235

Na mestu vstopne odprtine so vgrajena vstopna železa ali lestev iz nerjavečega materiala. Vstopna lestev mora biti izvedena tako, da se lahko podaljša za 0,5 m nad nivo pokrova, pokrovi na jaških so kovinski, z nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu objekta. Pokrovi na talnih vodomernih jaških v zgradbah oziroma strojnicah so po navadi iz rebraste pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima toplotno izolacijo. Tovrstni pokrovi so lahko eno-, dvo- ali tridelni. Pokrov ali del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg. Izvedba in vgradnja pokrovov mora biti takšna, da pokrovi onemogočajo dostop meteorne vode v jašek. Pokrovi jaškov, ki se zaklepajo, morajo biti toplotno izolirani. Pri zunanjih jaških, v katerih so vgrajene zaporne armature (zasuni, lopute) z vertikalnim vretenom oziroma osjo, morajo imeti nad vretenom oziroma osjo armature vgrajen pokrov cestne kape tako, da je možna regulacija armature brez vstopa v jašek. Vsi jaški morajo imeti pod vstopno odprtino, v dnu, izdelano poglobitev, ki služi za črpanje vode iz jaška. Velikost poglobitve naj bo 50 x 50 x 30 cm, izdelana mora biti tako, da ne ogroža statike temeljev jaška. Poglobitev mora biti pokrita s pohodno rešetko. V primeru, ko velikost vstopne odprtine ne zadošča za zamenjavo največjega elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora stropna konstrukcija jaška izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic širine največ 50 cm, izdelanih iz betona MB 30, ki imajo vgrajena najmanj dva elementa za dviganje. Na vodoprepustnih terenih se izdelujejo jaški brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom ali prodcem granulacije 0 – 3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom. Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne vode. Nad ploščo jaška mora biti najmanj 20 cm nasutja. Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično tako, da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno jaška. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška, mora biti na obeh straneh najmanj 40 cm. Vsi jaški morajo imeti urejeno prezračevanje. Jaški v terenu z visoko talno vodo morajo biti zavarovani pred premiki zaradi vzgona. Merilni jašek na omrežju je namenjen za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka, pretoka in podobno. Kontrolni jašek se vgradi na koncu zaščitne cevi ali kolektorja.

TELEMETRIJA

Izvedejo se instalacije v jašku na meji z občino Ljutomer.


236

Poglavje 6.3 Seznam načrtov PGD/PZI

za





237

6.3 Seznam načrtov PGD in PZI 6.3.1 Projektna dokumentacija faze PGD 1. OBČINA APAČE 1.1 Vodovod Žepovci-Stogovci-Podgorje-Vratja vas, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., št.

projekta: 2815/06, april 2006, 1.2 Vodovodno omrežje primarnih cevovodov Občine Apače (ki zajema vodovod, Žepovci,

vodovod Vratja vas-Vratji vrh-Trate-VH Vratji vrh, vodovod ČP Lešane-Janhova-Grabe, vodovod Drobtinci-Sp. Grabe-Zg. Grabe-Pogled (s HP Grabe)), IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., št. 6V-08101, maj 2008, oktober 2009, novelacija avgust 2012.

3. OBČINA LJUTOMER 3.1 Vodovod Radomerščak, IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V-

1047, marec 2011, 3.2 Vodovod Godemarci – Moravci, IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta:

6V-3F6-A, junij 2010, 3.3 Vodovod Visoka cona, IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V-

3F6.1.2, marec 2012, 3.4 Vodovod Cven – Ljutomer, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V-

11350, april 2012, IEI, 3.5 Vodovod Godemarci – Moravci, IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta:

6V-11351.2, marec 2012. 4. OBČINA RADENCI 4.1 Vodovodni cevovod Kapelski Vrh – Hlaponci, Inženiring, Rudi Sever s.p., št. PR-20/2009,

september 2009 4.2 Vodovodno omrežje v naselju Boračeva, Inženiring, Rudi Sever s.p., št. PR-17/2010,

september 2010, 4.3 Navezava VH Radenska na transportni vod, Progrin d.o.o., št. 10-043, julij 2011 4.4 VH Kapelski Vrh, Progrin d.o.o., št. 10-045, december 2011, 4.5 Vodovod Radenci – Kapelski Vrh, Progrin d.o.o., št. 10-044, maj 2011, 4.6 Vodovod VH Juder – Janžev Vrh s črpališčem, Progrin d.o.o., št. 10-047, marec 2011, 4.7 Vodovod VH Radenski Vrh – VH Juder, Progrin d.o.o., št. 10-046, marec 2011. 6. OBČINA VERŽEJ 6.1 Vodovod Veržej, Projekta inženiring d.o.o., št. 89-14-45-2001, 18.12.2001, 6.2 Vodovod Bunčani, Atrij Gradbeni inženiring d.o.o., št. projekta 09085, oktober 2009. 7. OBČINA SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 7.1 Vodooskrba visoke cone v Slovenskih goricah (Vodovod Grabšinci – Drakovci, Cevovod

Grabšinci – Gibina, cevovod Kokolanjščak – Gabrc, cevovod odcep Galušak), IEI d.o.o., št. 6V-3F6-A.2.0, december 2007,

7.2 Cevovod Dragotinci - Rožiki Vrh, GINEX INTERNATIONAL, d. o. o., št. št. 107-04, oktober 2005,

7.3 Prečrpališče Rožički vrh, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., sprememba št: 107-04, november 2011,

7.4 ROŽIČKI vrh - DRAGOTINCI - povezava, SEKUNDARNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI SV. JURIJ OB ŠČAVNICI II. FAZA, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., ŠT. 32-17-16-09/D, oktober 2011,

7.5 ROŽIČKI VRH (povezava) - veja A9, SOVJAK (Kizmina) - veja S1_3, SOVJAK (Hrenovica) - veja S1_4, SOVJAK (Rebro) - veja S1_5, SOVJAK (Rebro) - veja S1_5-spv, SEKUNDARNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI SV. JURIJ OB ŠČAVNICI II. FAZA, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., ŠT. 32-17-16-09/D, oktober 2011,


238

7.6 Vodovod SOVJAK (Kure) - veja S1_1 in SOVJAK (Kamen) - veja S1, SEKUNDARNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI SV. JURIJ OB ŠČAVNICI I. FAZA, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., ŠT. 31-17-15-09/D, november 2009,

7.7 Vodovod Ženik - Stara Gora - Terbegovci SSJ-2 (ŽENIK - STARA GORA - veja (D1_2), STARA GORA - VRŠIČ - veja D1_3, SEKUNDARNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI SV. JURIJ OB ŠČAVNICI II. FAZA, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., ŠT. 32-17-16-09/D, oktober 2011,

7.8 Vodovod Ženik - Stara Gora - Terbegovci SSJ-2 (TERBEGOVCI - veja T1_1, T1_2), SEKUNDARNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI SV. JURIJ OB ŠČAVNICI I. FAZA, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., ŠT. 31-17-15-09/D, november 2009,

7.9 Vodovod Kupertinci - Žihlava SSJ-3 (KUPETINCI - veja K1, K1_1, K1_2, ŽIHLAVA (povezava) - veja A1_1, GRABONOŠ - Plohl - veja A6 ), SEKUNDARNO VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI SV. JURIJ OB ŠČAVNICI I. FAZA, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., ŠT. 31-17-15-09/D, november 2009,

7.10 Javni vodovod III. Faza SSJ-4 Rožički Vrh - vzhod in SSJ-5 Sveti Jurij ob Ščavnici – vzhod (Cevovod odsek RV-1 (Jurkovič), Cevovod odsek RV-2, Cevovod veja RV-3 (Černel), Cevovod odsek RV-4 (Černel- Zg. R vrh), Cevovod odsek RV-5 (Vrbjak), Cevovod odsek RV-6 (Černel-Šumak), Cevovod odsek RV-7 (Zg. R. vrh), Cevovod odsek RV-8 (Zg. R. vrh- R.vrh), Cevovod veja RV-9 (gasilski dom-Jurkovič), : Cevovod veja RV-10 (Rožički vrh-Stanetinski vrh), Cevovod odsek RV-11 (Kovač - Cizelj), Cevovod odsek RV-12 (Stanetinci - Jurkovič), )FERing Murska Sobota d.o.o., št. S-04/2011, maj 2011,

7.11 Javni vodovod III. Faza SSJ-4 Rožički Vrh - vzhod in SSJ-5 Sveti jurij ob Ščavnici – vzhod (Cevovod odsek V-2, Cevovod odsek V-3, Cevovod odsek V-4 ), FERing Murska Sobota d.o.o., št. S-04/2011, maj 2011,

7.12 Javni vodovod IV. Faza SSJ-6 Kraljevci – zahod (Cevovod odsel RK-1 (Rebro - Kraljevci), : Cevovod veja RK-2 (Rebro - Kraljevci), Cevovod odsek RK-3 (Rebro - Kraljevci), Prečrpališče – Kraljevci, Cevovod odsek R-1 (Topolnik), Cevovod odsek K-1 (Petrič), Cevovod odsek K-2 (Krničar), Cevovod veja G1 (Grabonoški vrh), Cevovod odsek G2 (Domenko), Cevovod odsek G3 (Hotivec), Cevovod veja KV-1 (Kočki vrh), Cevovod odsek KV-2, Cevovod odcek B-1 (Blaguš), Prečrpališče Blaguš, Cevovod odsek B-2 (Blaguš), Cevovod odsek B-3 (Blaguš) ), FERing Murska Sobota d.o.o., ŠT. S-06/2011, maj 2011,

6.3.2 Projektna dokumentacija faze PZI 1. OBČINA APAČE 1.1 Vodovod Žepovci – Stogovci – Podgorje – Vratji vrh, VODNOGOSPODARSKI BIRO

MARIBOR d.o.o., številka projekta: 3376/12, Maribor, junij 2012, 1.2 Vodovodno omrežje primarnih cevovodov občine Apače, IEI, Institut za ekološki inženiring

d.o.o., številka projekta: 6V-08101.4, Maribor junij 2012, 2. OBČINA GORNJA RADONA 2.1 Primarno vodovodno omrežje v občini Gornja Radgona: Črešnjevci – povezava, Gornja

Radgona – Stavešinci, Stavešinci – Očeslavci, Spodnji Ivanjci, AGJ, Rebernik Goran s.p., številka projekta: 265-10/09A, november 2009,

2.2 Vodovodni sistem Simoničev breg (1), vodovod Simoničev breg (2), AGJ, Rebernik Goran s.p., številka projekta: 200-01/08, marec 2008,

2.3 Vodovod Simoničev breg (2), AGJ, Rebernik Goran s.p., številka projekta: 285-05/10, junij 2010,

2.4 Vodovod Gornji Ivanjci, P.T.S. SILVO REP s.p., številka projekta: 817-07-10, junij 2010, 2.5 Vodovodno črpališče Hercegovščak, IPG, IGOR PIVEC s.p., številka projekta: 40-2/2010,

junij 2010, 2.6 Vodovodno omrežje v Meleh, AGJ, Rebernik Goran s.p., številka projekta: 286-05/10, junij

2010, 2.7 Vodovodno omrežje Lomanoše – Police, ProGrIn, številka projekta: 10-010, junij 2010,

izvod št. 2,


239

3. OBČINA LJUTOMER 3.1 Vodovod Ljutomer – Slovenske gorice – Robadje – Občina Ljutomer (načrt vodovoda

visoke cone vključno z načrtom VH 50 m3 in PP Radomerje I ter načrtom VH 100 m3 in PP Radomerje II, načrt vodovoda Šalinci – Banovci), IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V-3F6, junij 2012, izvod št. 4, zvezek 1 – 3 (3 x mapa),

3.2 Vodovod Ljutomer – Slovenske gorice – Robadje – Občina Ljutomer, Vodooskrba Moravc v Slovenskih goricah, Bodislavcev in Godemarcev (načrt VH 100 m3 in PP Radoslavski breg, načrt VH 100 m3 in PP Špindler, načrt VH 100 m3 Moravski vrh, načrt vodovoda), IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V-3F6-A, junij 2012, izvod št. 4, zvezek 1 – 6 (6 x mapa),

3.3 Vodovod Ljutomer – Slovenske gorice – Robadje – občina Ljutomer (Cevovod Jeruzalem, Cevovod Plešivica, Cevovod odcep za Grofa, Cevovod novi VH Jeruzalem – obstoječi stolpni VH Jeruzalem, Cevovod Jeruzalem – Plavčak, Cevovod Plavčak – Ilovci, Cevovod VH Radomerje II – Žerovinci) IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o., številka projekta: 6V – 10147, avgust 1012,

4. OBČINA RADENCI 4.1 Vodovod Radenci – Kapelski vrh, PROGRIN d.o.o., številka projekta: 10-044, december

2011, 4.2 Navezava VH Radenska na transportni vodovod, PROGRIN d.o.o., številka projekta: 10-

043, september 2011, 4.3 VH Kapelski vrh, PROGRIN d.o.o., številka projekta: 10-045, maj 2012. 4.4 VH Radenska – VH Juder, PROGRIN d.o.o., številka projekta: 10-046, september 2011, 4.5 VH Juder – Janžev vrh s črpališčem, PROGRIN d.o.o., številka projekta: 10-047,

september 2011, 4.6 Vodovod Boračeva, Rudi Sever s.p., številka projekta: PR-17/2010, september 2010, 4.7 Vodovod Kapelski vrh – Belak (Hlaponci), Rudi Sever s.p., številka projekta: PR-20/2009,

september 2009. 5. OBČINA RAZKRIŽJE 5.1 Vodovod Veščica – Razkrižje, ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o., številka projekta: 11016, julij 2012. 6. OBČINA VERŽEJ 6.1 Vodovodno omrežje v občini Veržej – naselje Bunčani, ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o.,

številka projekta: 09085, julij 2012, 6.2 Novelacija etape 3, 7 in 9 projekta rekonstrukcija vodovodnega omrežja Banovci – Veržej

po idejno programski zasnovi regijskega projekta vodooskrbe Prlekije in dela Slovenskih goric, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., številka projekta: 48 – 14 – 32 – 12, julij 2012.

7. OBČINA SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 7.1 Vodooskrba visoke cone v Slovenskih goricah (vodovod Moravski vrh – Grabšinci – Drakovci, vodovod Grabšinci – Gibina), IEI, Institut za ekološki inženiring d.o.o.,

številka projekta: 6V–3F6-A, junij 2012, 7.2 Javni vodovod IV. faza SSJ-6 Kraljevci – zahod, FERing Murska Sobota d.o.o., številka

projekta: P-06/2018, avgust 2012, 7.3 Javni vodovod III. faza SSJ-4 Rožički vrh – vzhod in SSJ-5 Sveti Jurij ob Ščavnici – vzhod, FERing Murska Sobota d.o.o., številka projekta: P-04/2011, april 2011, 7.4 Sekundarno vodovodno omrežje v občini Sveti Jurij ob Ščavnici II. faza, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., številka projekta: 32-17-16-09, julij 2012, 7.5 Sekundarno vodovodno omrežje v občini Sveti Jurij ob Ščavnici I. faza, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., številka projekta: 31-17-15-09, julij 2012, 7.6 Primarno vodovodno omrežje v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Prečrpališče Rožički vrh, Projekta inženiring Ptuj d.o.o., številka projekta: 107-04, julij 2012.


240

6.4 Izjava o seznanjenosti s Poglavjem 6

za





241

Ponudnik: ..................................................... ..................................................... .....................................................

I Z J A V A

izjavljamo, da smo seznanjeni s Poglavjem 6 - Tehnične zahteve, ki zajema:




da smo ga upoštevali pri pripravi ponudbe in ga bomo upoštevali pri izvedbi del.



242

POGLAVJE 7

PONUDBENI PREDRAČUN/POPIS DEL

za



V prilogi te razpisne dokumentacije so podani naslednji ponudbeni predračuni v elektronski obliki .xls:

Ponudbeni predračun za Sklop 1 Ponudbeni predračun za Sklop 2 Ponudbeni predračun za Sklop 3

povabilo k oddaji ponudbe - občina ljutomer · 2020-01-03 · primarni cevovodi v dolžini 3.100 m...

Documents