Prazgodovina na Slovenskem

PALEOLITIK

V jami Divje babe na Cerkljanskem so našli paleolitsko piščal, morda najstarejše znano glasbilo.

V Potočki zijalki so našli najstarejšo šivanko.

NEOLITIK v naše kraje tedaj ni privabil poljedelcev.

Piščal iz jame Divje babe

Kultura Ljubljanskega barja

• Gre za prvo izrazitejšo kulturo pri nas (na prehodu iz neolitika v bronasto dobo). Arhitekturna posebnost so koliščarske naselbine. Ulivajo baker (sekire). Posebno zanimive so lončene posode različnih oblik z značilno ornamentiko (rombi, kvadrati, krogi, trikotniki – geometrijski vzorci).

Idoli in posoda z

Ljubljanskega barja

Starejša železna doba (halštat)

• To je doba našega največjega prazgodovinskega gospodarskega in kulturnega razcveta. Razlog za to je bilo ozemlje, bogato z železovo rudo. Prebivalci (govorimo o etničnih skupinah) so bili v stikih z antičnima civilizacijama Grkov in Etruščanov. Pomembni skupini tega časa sta svetolucijska (okolica Mosta na Soči) in dolenjska (Gomila pri Stični). Razlikujeta se v noši in verovanju ter načinu pokopa (žarni, gomilni).

Situlska umetnost (7. stol. pr. n. št.)

• Na Slovenskem doživi likovno ustvarjanje železne dobe vrh s situlsko umetnostjo v halštatski dobi. Gre za bogato okrašene grobne pridatke (nakit, orožje, pasne sponke in posode). Podobne izdelke so našli tudi v Italiji in Avstriji.

• Ljudje, živali in predmeti so na bronasti pločevini upodobljeni reliefno: s tolčenjem z majhnim dletom z notranje strani so ustvarili zaobljenost teles, z vrezovanjem pa so poudarili njihove obrise. Ta tehnika se imenuje torevtika.

Situle

• Situle so (bronaste) obredne posode, iz katerih so gostom na slovesnostih natakali vino ali žganje. Najlepša figuralno okrašena situla pri nas je dobila ime po kraju najdbe – Vačah pri Litiji.

Vaška situla, ok. 500 pr. n. št., Ljubljana, Narodni muzej

• To bronasto posodo, ki v oblikovanju figur kaže vplive sočasne etruščanske umetnosti, so našli v grobu halštatskega kneza. Upodobljeni so motivi iz življenja vladajočega sloja.

Detajl prizorov z Vaške situle

Zgornji pas morda prikazuje pogrebni sprevod ob smrti

rodovnega veljaka; v srednjem pasu potekajo različne slovesnosti (npr. obredna rokoborba, daritev, glasba, pitje),

spodaj koraka čreda živali (ptice – simboli smrti (?), kozorogi, košute, levinja s človeško nogo v žrelu). Prizori si

sledijo v smiselnem zaporedju, zato je učinek dramatičen.

Mlajša železna doba - laten

• Okoli 300 pr. n. št. k nam pridejo Kelti. Njihov sicer miroljubni prihod sčasoma povzroči propad halštatske družbe in kulture. Z Rimljani se obdobje prazgodovine zaključi – prazgodovina namreč pomeni obdobje pred iznajdbo pisave.

Narodni muzej v

Ljubljani hrani tudi keltsko vojaško opremo