predavanje o2
TRANSCRIPT
Vsebina
Kako s pretvarjanjem energij vplivamo na okoljske sfere (atmosfera, hidrosfera),
Procesi v okoljskih sferah, ki so (predvsem) posledica emisij pri pretvarjanju in rabi energije:
spreminjanje toplogrednega učinka ozračjka, “ozonska luknja”, zimski in poletni smog, radioaktivni odpadki in ravnanje z njimi,toplotno onesnaževanje in učinek na reareacijo vodotokov
Prof.dr. Sašo Medved, [email protected], DS N5
Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo
Energija in okolje
Ponovimo:
spodnji sloj ali troposfera sega 10 do 12 km visoko
temperatura se znižuje 5 do 7 K na km višinetokovne razmere so turbulentne z močnimi tokovi, zato se onesnažila prenesejo na veliko področje“vreme se dogaja “ v troposferi
sloj suhega zraka nad troposfero imenujemo stratosferatemperatura v stratosferi narašča zato je sloj tudi zelo stabilen zato je zadrževanje onesnažil dolgotrajno
2 Toplogredni učinek ozračja
Energija, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem
2
1,T 2C
5 T
C Wq
m me 1
c
E h h J
Sevalni tok, ki ga oddaja toplotno sevalo
3 Toplotna sevala
Celotni sevalni tok, ki ga odda 1m2 veliko toplotno sevalo
4
2
Wq T
m
4 Toplotna sevala
R
G=1372 W / m
površina R2
površina 4 R2
Zemlja kot optièno
èrno telo
R
5 Energijska bilanca Zemlje
Kratkovalovno sončno sevanje (0,3 – 3 m)
Odbito kratkovalovno sončno sevanje, proporcionalno odbojnosti ali albedu (0,3 – 3 m)
Temperatura vesolja ~
1,5 K
Dolgovalovno sevanje Zemlje v Vesolje (3 –100+ m proporc. T4
PlanetSolarna
konstanta(W/m
2), III.2.1.
Albedo
(1)
Ekvivalentnatemperatura
(K)
Resničnatemperatura
(K)Zemlja 1372 0.3 255 288Mars 589 0.15 217 220
Venera 2613 0.75 232 700
6 Energijska bilanca Zemlje
Gostota odbitega (kratkovalovnega) sončnega sevanja
Gostota oddanega (dolgovalovnega) toplotno sevanje Zemlje
7 Energijska bilanca Zemlje
CO , H O, CH , N O, CFC, O2 2 4 2 3
Zemlja
Atmosfera
Vesolje
atmosfera na Marsu je izredno redka (tlak 30 Pa)atmosfera na Veneri je 100 gostejša kot na Zemlji, predvsem CO2
8 Toplogredni učinek ozračja – toplogredni plini
PlanetSolarna
konstanta(W/m
2), III.2.1.
Albedo
(1)
Ekvivalentnatemperatura
(K)
Resničnatemperatura
(K)Zemlja 1372 0.3 255 288Mars 589 0.15 217 220
Venera 2613 0.75 232 700
9 Okoljski problem A : Spremembe toplogrednega učinka ozračja
Vzroki za povišanje temperature ob površju v zadnjih 100 letih niso samo
naravni, npr. spreminjanje aktivnosti Sonca, izbruhi vulkanov, temveč predvsem
emisije škodljivih snovi, ki so posledica aktivnosti ljudi.
Pretvarjanje fosilnih goriv v toploto in
električno energijo ter intenzivno kmetijstvo
po začetku industrijske revolucije sredini
devetnajstega stoletja je povzročilo
eksponentno naraščanje vsebnosti glavnih
toplogrednih plinov v troposferi.
9 Okoljski problem A : Spremembe toplogrednega učinka ozračja
11 Možne posledice spreminjanja toplogrednega učinka ozračja
Med najbolj izpostavljenimi možnimi posledicami so:
Zaustavitev atlantskega oceanskega toka zaradi vdora hladne (težje, površinske) sladke vode iz raztopljenega ledu na Arktiki. Posledica –zamrznitev EU do 40°vzporednika.
Naraščanje višine morij predvsem kot posledica toplotnega raztezanja vode v oceanih
Zmanjševanje albeda in večja absorbcija sončnega obsevanja (1979 levo, 2003 desno)
Spremenjena količina padavin (modro več, rdeče manj), predvsem pa več vremenskih ekstremov !
pasatni vetrovi in morski tok potiska vodo proti zahodu - Aziji
hladna voda Humboldovega toka se dviga na površje –bogata je s hranili za prehrano rib in ptic
pasatni vetrovi se obrnejo, toplo vodo žene od vzhoda proti Južni Ameriki –nalivi , v Avstraliji suša
topla voda preprečuje dviganje hladne – zaradi pomanjkanja hranil se živali izginejo
El Ninjo (deček), povezava s časom nastanka (okoli Božiča), posledica delovanja oceanov in ozračja
12 Okoljski problem A : imamo dokaze o globalnih podnebnih spremembah ?
13 Okoljski problem A : imamo dokaze o globalnih podnebnih spremembah ?
Temperatura ozračja se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja
14 Okoljski problem A : imamo dokaze o globalnih podnebnih spremembah ?
Triglavski ledenik se postopoma krči
15 Okoljski problem A : imamo dokaze o globalnih podnebnih spremembah ?
Kmetijska proizvodnja se bo morala prilagajati podaljšanju rastne dobe; število okužb z lymsko boreliozo se povečuje
16 Okoljski problem A: izpusti toplogrednih plinov in CO2 ekvivalent
Ogljikov dioksid ni edini toplogredni plin (TGP). Po mednarodnem dogovoru navajamo emisije naslednjim plinov ali skupin plinov:
ogljikov dioksid CO2metan CH4di-dušikov oksid N2OF-plini: delno fluorirani ogljikovodiki HFC
popolno fluorirani ogljikovodiki PFCžveplov heksafluorid SF6
Vsak od naštetih plinov ima lasten toplogredni potencial (angl. GWP - global warming potential). Določen je relativno glede na učinek CO2 na razliko med prejetim kratkovalovnim sončnim sevanjem in dolgovalovnim sevanjem Zemlje v določenem časovnem obdobju. Zato mora biti za GWP navedeno tudi časovno obdobje.
t
COCO
t
gg
dttxa
dttxa
tGWP
0
0
)(
)(
)(
22
xg razgradnja plina v ozračju [kg/s]
ag koeficient zadrževanja dolgovalovnega sevanja [W/m2kg]
indeks g vrednosti za računani plin
indeks CO2…referenčna vrednost
Eq CO2: ekvivalent toplogrednih plinov je seštevek z GWP uteženih emisij posameznega TGP. Je osnovni kazalnik s katerim ocenjujemo prispevek posamezne države z globalnemu segrevanju ozračja.
GWP Plin
»življenjska
doba« (leta)
20 let 100 let 500 let
metan 12 62 23 7
didušikov oksid 114 275 296 156 HFC-134a (perfluorirani ogljikovodiki) 13,8 3300 1300 400
HFC-23 (perfluorirani ogljikovodiki) 260 9400 12000 10000 žveplov heksafluorid 3200 15100 22200 32400 ogljikov dioksid 1 1 1
17 Okoljski problem A: izpusti toplogrednih plinov in CO2 ekvivalent
1988 – ustanovljen Medvladni forum o spreminjanju podnebja(Intergovenmental Panel on Climate Change – IPCC)
Formalni začetek delovanja za preprečitev oz. zmanjšanje podnebnih sprememb – svetovni vrh v Rio de Janeiru 1992 okoljska konvencija
COP1 1995 Berlin – prva Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (Conference of the Partners) v dveh letih naj bi pripravili protokol o obvezi industrijskih držav o zmanjšanju svojih emisij toplogrednih plinov;
COP3 1997 Kyoto – Kyotski protokoltabela s številkami z % za posamezne industrijske države do obdobja 2008 –2012; za Slovenijo (-8% glede na izhodiščno leto 1986, Al Gore napove, da bodo ZDA zmanjšale emisije za 7%;
COP6 2000 Haag – sprejeli naj bi pravila za izvajanje Kyotskega protokola, toda,....nadaljevanje zasedanja 2001 v Bonnu med tem G. Bush pove, da se ZDA umikajo iz Kyotskega sporazuma (ZDA 25% emisij toplogrednih plinov);
18 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2012
COP7 2001 Marakeš – doseženo soglasje o pravilih za izvajanje Kyotskega protokola; najvažnejši sklopi: mehanizmi za izvajanje Kyotskega sporazuma – med drugim trgovanje z emisijami
uporaba zemljišč in gozdarstvo – del obveznosti lahko države izpolnijo z ponori CO2 v gozdovih
S podpisom 50 države, ki se uvršča med največje onesnaževalce s toplogrednimi plini (Rusije) postane obvezen, sprejme ga tudi Slovenija.
19 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2012
En
erg
ets
ko
-po
dn
eb
ni
pak
et
1
2007: Zaveza k prehodu EU v visoko energijsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Sprejeti zahtevni podnebni in energetski cilji do leta 2020:
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % glede na leto 1990 (za 30% če tudi druge države prevzamejo ta cilj);
20% OVE v končni rabi energije (25% SLO, sedaj 16%);
zmanjšanje rabe primarne energije za 20% z ukrepi energijske učinkovitosti (URE);
10 % zamenjava fosilnih goriv za motorna vozila z biogorivi
1997: Bela knjiga: “Energy for the Future”
2001: Direktiva o zeleni elektriki: “Green Electricity Directive”
20 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2020
Po
dn
eb
ne
in
en
erg
ets
ke p
oli
tike
2010: Dopolnitev Direktive o energijski učinkovitosti stavb EPBD):
po letu 2018 bodo vse nove ali obnovljene (večje) javne stavbe morale biti “skoraj nič energijske: oskrba energijsko varčnih stavb z energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, TSV in osvetlitev pretežno s pretvarjanjem obnovljivih virov energije na stavbi sami ali v bližini stavbe (daljinski sistemi).
21 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2020
Po
dn
eb
ne
in
en
erg
ets
ke p
oli
tike
2014: Drugi energetsko-podnebni sveženj s cilji do leta 2030
izpuste toplogrednih plinov naj bi zmanjšali za 40%
delež OVE povečali na 27%
22 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2030E
nerg
ets
ko
-po
dn
eb
ni
pak
et
1
2011 SLO: Kažipot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050
stroškovno učinkovite poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 95% do leta 2050.
23 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2050
Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi morale vsebnosti CO2
v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm.
IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change
Emisije ton CO2 na prebivalca na leto, leto 2004
0
5
10
15
20
25
Svet Slovenija OECD ZDA Nemčija Kitajska Afrika
2 t/prebivalca/leto
Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi
morale vsebnosti CO2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm.
IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change
Potrebna primarna energija po scenariju 2K (MWh × 109)
0
50
100
150
200
250
2003 2010 2020 2030 2040 2050
URE
Energija morja
Geotermalna energije
Sončna energija
Biomasa
Energija vetra
Hidroenergija
Zemeljski plin
Nafta
Premog
Jedrska energija
Elsevier, Energy Policy, 2007
24 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2050
COP21, Pariz, 2015:
• 190 sodelujočih držav• države so izrazile odločenost za omejitev povišanja globalne
temperature ozračja na največ 2 °C do leta 2100• sporazum tudi prvič določa, da bi moral biti naš cilj 1,5 ° C, zaradi
zaščite otoških držav, ki so zaradi naraščanja morske gladine najbolj ogrožene.
25 Okoljski problem A: mednarodni dogovori – ciljno leto 2050
Stroški zniževanja toplogrednih plinov
McKinsley greenhouse gas abatement cost curve
26 Okoljski problem A: cenovno opravičljive tehnologije
c
27 Okoljski problem B: razgradnja stratosferskega ozona
Zemlja sprejema sončno sevanje (kratkovalovno)
Zemlja oddaja (dolgovalovno sevanje)
se absorbira
preide
valovne dolžine (m)
nevarno UV sevanje
potrebno pri fotosintezi
Ponovimo:
V atmosferi se zadrži skoraj vse kratkovalovno UV sevanje. Zakaj ?
Sp
ektr
aln
o s
evan
je (
W/m
m
)2
Rela
tivn
a b
iološk
a
ob
èu
tlji
vo
st D
NA
valovna dolžina sonènega sevanja ( m)
0.360.30 0.400.28 0.380.340.32
N a robu atmosfere
N a zemeljskem površju
UV-B UV-AUV-C
10-6 10-6
10-4 10-4
10-2 10-2
10-0 10-0Kako so naše celice občutljive na različna UV sevanja ?
Katero od UV sevanje prihaja do površja ?
Zakaj naše celice niso odporne na UV-C sevanje ?
Ozon je fotokemijski oksidant, ki nastaja v stratosferi ko sončno sevanje z zadosti veliko energijo (UV-C)razgradi molekulo kisika
Molekule ozona delno absorbirajo nevarno UV-B sevanje !
Posledica je oblikovanje sloja ozona in segrevanje stratosfere. Nastane toplotna inverzija, zato je stratosfera tako stabilna.Ozonski plašč sta odkrila leta 1913
Francosta fizika Fabry in Buisson.Relativna vsebnost ozona
Viš
ina
(k
m)
28 Okoljski problem B: razgradnja stratosferskega ozona
Sončno sevanje osvobodi iz halonov (C,F,Cl)klorov atom, ki poškoduje 10000 molekul ozona,preden se vrne v troposfero!
Zaradi meteoroloških razmer je spreminjanje vsebnosti ozona še posebej razvidno nad Antarktiko
Vsebnost ozona v stratosferi merimo z Dobsonovimi enotami (DU). Navaja debelino sloja zgoščenih molekul ozona. Ena DU predstavlja 0.1 mm debel sloj zgoščenih molekul ozona. Običajne vrednosti DU znašajo med 300 in 400; zgoščena plast molekul ozona iz 40 kilometrov debele stratosfere le 3 cm.
29 Okoljski problem B: razgradnja stratosferskega ozona
31 Možne posledice tanjšanje sloja ozona v stratosferi
biološko aktivno UV sevanje naj bi se povečevalo za 5% na dekado v zmernih zemljepisnih širinah, 10% v polarnem pasu; pri 10% povečanju naj bi se število rakastih obolenj povečalo za 26%;
1% zmanjšanje molekul O3 naj bi povzročilo slepoto 100.000 do 150.000 ljudi;
fitoplankton v oceanih proizvede toliko biomase, kot rastline, večja količina UV_B sevanja je v področju Antarktike povzročila 6-12% manjšo proizvodnjo fitoplanktona ; 6 do 9% zmanjšanje števila rib;
razbarvanje, zmanjšanje mehanske odpornosti snovi.
Jakost UV sevanja navajamo z UV indeksom.
Ta je določen z meritvami jakosti pri l 290, 350 in 400 nm, upoštevana je nadmorska višina kraja (vsak km se vrednost poveča za 6%) in oblačnost (popolnoma oblačno nebo prepušča le 31% UV sevanja.
http://www.fmi.fi/weather/warning_4.html
potrebujemo zaščito !
c
Leta 1987 se je 73 držav (do danes 191) z Montrealskim sporazumom zavezalo, da bodo do leta 1995 za 50% zmanjšale proizvodnjo in uporabo snovi, ki povzročajo razgradnjo stratosferskega ozona (ODC ozone depletion chemicals). Gre predvsem za klorfluorogljikovodike CFC
(komercialno ime Freoni DuPont),
snovi, ki vsebujejo halogene elemente
fluor, klor, brom. Skupni učinek
vrednotimo z ekvivalentom razgradnje
stratosferskega ozona (ODP – ozon
depletion potencial).
Kasneje je bilo sprejetih več še strožjih dopolnil – Londonski (1990), Copenhagenski (1993). In do leta 2000 smo povsem opustili uporabo CFC. Problem ostaja razgradnja starih naprav.
Problematična elementa sta klor in brom, če
dodamo vodik HCFC razpadajo že v troposferi,
če odstranimo Cl, ne uničujejo ozon. Se pa
poveča toplogredni učinek GWP.
čas
zadrževanja (let)
ODP GWP
CFC-11 (CCl3F) 55 1 4000
CFC-13 (C2F3Cl3) 110 0,8 6000 CCl4 26 1,1 1800
C2H3Cl 5 0,11 140
HCFC-124 (C2HF4Cl) 5,8 0,02 500 HCF - 0 12500
31 Okoljski problem B: mednarodne obveznosti SLO
Montrealski sporazum se pogosto navaja kot dokument, ki je dokazal, da je mogoče na osnovi znanstvenih spoznanj in politične volje preobrniti negativne procese v okolju. Po letu 1997 je naravno obnavljanje ozona v stratosferi večje od razgradnje z antropogenimi vir.
32 Okoljski problem B: mednarodne obveznosti SLO
33 Okoljski problem C: zimski in poletni smog
Zimski smog
Žveplov dioksid skupaj z aerosoli in trdnimi delci v megli tvori zimski smog.
Najizraziteje so posledice zaznali v Londonu decembra leta 1952. Območje
Londona je bilo prekrito z meglo več dni, zaradi toplotne inverzije pa dimni plini,
ki so bili posledica zgorevanja fosilnih goriv v niso prehajali v višje plasti ozračja.
Skovanka besed smoke in fog izvira
iz tega obdobja.
Izpusti PM2,5 so se zvišali za 15% -> povečana uporaba biomase za ogrevanje v gospodinjstvih
Vir: Atlas okolja TZS
34 Okoljski problem C: zimski in poletni smog
Zimski smog
Žveplov dioksid skupaj z aerosoli in trdnimi delci v megli tvori zimski smog.
Najizraziteje so posledice zaznali v Londonu decembra leta 1952. Območje
Londona je bilo prekrito z meglo več dni, zaradi toplotne inverzije pa dimni plini,
ki so bili posledica zgorevanja fosilnih goriv v niso prehajali v višje plasti ozračja.
Skovanka besed smoke in fog izvira
iz tega obdobja.
Izpusti PM10 so največji v mestih v katerih živi večina prebivalstva : kurilne naprave
Poletni ali fotokemični smog
Sončno sevanje sproži med onesnaževali v troposferi fotokemijske reakcije. Pri katerih nastanejo številni t.i. sekundarni onesnaževalci, ki jim pravimo fotokemični oksidanti.
Eden od najpomembnejših oksidantov je ozon (O3). Ozon je eden najpomembnejših tvorcev poletnega smoga. Imenujemo ga troposferski (prizemni) ozon in je zaradi škodljivega vpliva v okolju nezaželjen. Smog zaznamo kot meglico, ki lebdi nad mesti in zmanjšuje vidljivost.
Onesnaževala, ki sodelujejo pri nastajanju prizemnega ozona imenujemo
predhodniki ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside
(NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne
ogljikovodike (NMVOC).
Med seboj jih primerjamo z utežnimi faktorji, ki so določene na podlagi ocene
sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP –
Tropospheric Ozone Forming Potential«). V Eu uporabljamo: NOx – 1,22;
NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014.
35 Okoljski problem C: zimski in poletni smog
2 2 3NO h NO O O O O
V prvi fazi nastajanja smoga (ozona) zaradi sončnega sevanja razpade molekula
dušikovega dioksida na dušikov oksid in atom kisika. Ta se z molekulo kisika veže
v ozon:
h predstavlja zmnožek Plankove konstante in frekvence sončnega sevanja =
sončno energijo
Proces poteka tudi v obratni smeri:
3 2 2NO O NO O
A
B
36 Okoljski problem C: zimski in poletni smog
povzroča in pospešuje razvoj bolezni dihalnih organov, še posebej bronhitisa. Ugotovljeno je bilo, da v okoljih s fotokemičnim smogom naraste število alergij, vnetja sluznic.
škodljivo vpliva na rastline, saj povzročajo zakisljevanje padavin in zmanjšuje rast rastlin in pridelek kmetijskih rastlin (omejitve hitrosti na avtocestah, omejene imisije v dobi vegetacije)
škodljivo vpliva na gradbene snovi, saj razgrajuje gradbene materiale kot so plastične mase, guma, PVC,…
37 Okoljski problem C: zimski in poletni smog
Ozon v poletnih mesecih presega za zdravje dovoljene vrednosti. Največ na Primorskem in v visokogorju
c
Zakisljevanje padavin je proces spreminjanja pH vrednosti padavin. Je naravni proces, ki ga povzroči prehajanje nekaterih plinov v vodne kapljice zaradi topnosti plinov v vodi. Med povzročitelje zakisljevanja uvrščamo SO2, dušikove
okside NOx in amoniak NH3. Pretvarjanje energijskih virov prispeva 70 % emisij
teh snovi.
Ponovimo:
En mol idealnega plina pri normnih pogojih (0oC, tlak 1,013 105 Pa) ima pro-
stornino 22,4 litra in maso, ki je enaka molski masi plina (npr. voda 18 g/mol).
Ko pridejo plini v zraku v stik z vodnimi kapljicami del plina preide v vodo,
pravimo da je v vodi topen. Količina plina v vodi je odvisna od snovnih lastnosti
in delnega tlaka plina v zraku. Snovne lastnosti popisuje Henrijeva konstanta.
Voda počasi razpada v vodikove ione (kationi, delci s pozitivnim električnim
nabojem, H+) in hidroksidne ione anione (OH-), vse dokler ni doseženo kemijsko
ravnotežje med ioni in molekulami vode:
H2O <----->H+ + OH-
38 Okoljski problem D: zakisovanje padavin
c
V čisti vodi je v ravnotežju vsebnost kationov [H+] in anionov [OH- ] enaka in enaka 10-7 mol/liter.
Število vodikovih ionov [H+] določa kislost vode. Merimo jo s pH vrednostjo, ki je negativni logaritem števila vodikovih ionov:
pH = -log [H+] = - log (10-7) = 7
Kisle kapljevine so tiste v katerih je [H+] večje od [OH-], torej bo njihov pH < 7. Bazične raztopine so tiste v katerih bo število anionov [OH-] večje kot kationov [H+], torej bo njihov pH > 7.
Zakaj je po dogovoru mejna pH vrednost kislih padavin 5,6 (in ne7) ?
Prehod nekaterih plinov iz ozračja v vodo sproži nastanek vodikovih ionov. Izmed teh plinov je v ozračju vedno vsaj CO2. Njegova povprečna količina v troposferi je sedaj okoli 350 ppm oziroma je molski delež CO2 v vodni kapljici 1,363 . 10-5
mol/liter (20°C) . Pri tem molskem deležu se kemijsko ravnotežje vzpostavi, ko je število vodikovih ionov 2,489.10-6 mol/liter oziroma je pH vrednost vodne kapljice:
pH = -log 2,489.10-6 = 5.60 !
39 Okoljski problem D: zakisovanje padavin
Zakisljevanje okolja ni nujno povezano s padavinami, saj se onesnaževala lahko s trdnimi delci iz ozračja odložijo na rastlinah, tleh,..
Zakisljevanje padavin in vod v okolju vpliva na:vodne ekosisteme, nekatere vrste živali so zelo občutljive na pH vrednost vodotokov in ne preživijo če je pH nižji od 6;
rastline, še posebej visokogorske gozdove;
zdravje ljudi; kisle padavine povzročajo obolenja dihaj,
kisle padavine povzročajo razgradnjo
gradbenih snovi in veliko gospodarsko škodo
- apnenec CaCO3 reagira z žvepleno kislino
in se spremeni v mavec CaSO4, ki ga voda
izpere iz fasad, spomenikov,…
pH 6.5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0
postrvi ostriž žabe jastog polži
CaCO3 + H2SO4 -> CaSO4 + CO2 + H2O
40 Okoljski problem D: zakisovanje padavin
Primer: Kislost padavin v okolici TE Šoštanj
najnižji pH 95' 96' 97' 98' 99'
Šoštanj 5,66 5,48 5,78 4,69 5,23 Topolščica 5,10 4,74 4,25 4,71 4,59
Zavodnje 4,58 4,50 4,29 4,36 4,61 Graška Gora 4,49 5,06 4,22 4,76 5,78
Velenje 5,64 4,88 4,54 5,14 5,12 Veliki vrh 4,09 4,05 4,38 4,02 4,45 Deponija pesje - - 4,86 4,96 6,04
Sprememba mase testnega vzorca v okoljih z različno
vsebnostjo SO2 v ozračju
Mesta stalnega monitoringa v bližini TE Šoštanj
41 Okoljski problem D: zakisovanje padavin
Snovi, ki povzročajo nastanek vodikovih ionov v vodnih kapljicah in vodotokih so SO2, NOx, NH3. Ker je njihov učinek na enoto emisij različen ga ovrednotimo s kislinskim ekvivalentom (“Acid eqiuvalent”): SO2 – 1/32 acid eq na g emisij, NOx
1/46 acid eq/g; NH3 1/17 acid eq/g.
Delež vseh treh glavnih za kisovalcev padavin
~ 1/3 ; zmanjšanje SO2 zaradi čistilnih naprav v
TE, uporabe goriv z manjšo vsebnostjo S
(kurilno olje -> zemeljski plin; NH3 zaradi
manjšega števila živali, NOx zaradi
katalizatorjev v motornih vozilih, nekoliko se
povečujejo emisije NH3.
43 Okoljski problem D: zakisovanje padavin
alfa delci, (sestavljata jih dva protona in dva nevtrona) imajo pozitivni električni naboj, zato jih privlačijo negativno naelektreni elektroni, ki jim adelci predajo energijo; ti se zato lahko ločijo od atoma; ta, za celice nevaren proces, imenujemo ionizacija. Naša koža je zadosten “naravni ščit”, toda če preidejo v telo z vdihavanjem so zelo nevarni.
nekateri naravno nestabilni atomi pri razpadu oddajo v elektron. Imenujemo ga beta delec; potujejo globlje, do nekaj cm v tkivo; zaustavimo jih v nekaj cm debeli Al plošči;
gama sevanje je elektromagnetno valovanje z veliko energijo; G sevanjenje zaustavi nekaj centimetrov debela svinčena plošča.
Pri razpadu atoma urana nastajajo a delci in gama sevanje. Vse vrste radioaktivnih delcev in G sevanje so nevarni, povzročajo somatske (poškodujejo celice) in genske spremembe (zmotijo biološke procese).
Jedrske reakcije, torej spremembe, ki se dogajajo v jedrih atomov, so lahko naravne ali umetne. Naravno razpadajo težki kemijski elementi, ki imajo v jedru več kot 83 protonov. Pri tem oddajajo radioaktivno sevanje, ki ga delimo na a,b in G sevanje. Pri umetnih reakcijah je število razpadov večje zaradi večje koncentracije teh elementov in povzročeno z zunanjimi delci (a).
43 Nastanek in ravnanje z radioaktivnimi odpadki
Curie (Ci) je veličina, ki navaja število razpadov jeder atomov v sekundi; izhodišče je število razpadov atomov 1g radija v sekundi = 3,7 1010 razpadov.Iz Ci izhaja tudi Becquerel (Bq), 1Cu = 3,7 1010 Bq.
povprečna koncentracija radona (oz. a delcev, ki ih oddaja pri razpadu) v naravnem okolju v SLO je 74 Bq/m3 (Taborska jama 6000 Bq/m3); v stavbah naj ne bi presegla 100 Bq/m3 , vendar so bile v slabo prezračevanih stavbah (Rn) izmerjene vrednosti 1000 – 2000 Bq/m3
Sievert (Sv) je fiziološka enota s katero ocenjujemo (poenotimo) seštevek učinka različnih oblik radioaktivnega sevanja na telo oz. organizme v življenjskem obdobju.
Radioaktivno sevanje in vplive na okolje merimo in ocenjujemo z različnimi fizikalnimi in fiziološkimi veličinami:
44 Vpliv radioaktivnega sevanja v okolju
Fiziološke veličine vključujejo tudi vpliv na živa bitja. Fiziološke enote so na primer dB(A) enota jakosti zvoka,
ki vključuje frekvenčno (A) občutljivost sluha, lx enota za osvetljenost, ki vključuje spektralno občutljivost
naših očes, ..
46 Vpliv radioaktivnega sevanja v okolju
ICPR (International Commission on Radiation Protection - Mednarodna komisija za radiološko zaščito) navaja, da obstaja pri ljudeh 7.3% verjetnost obolenja z rakom če telo sprejme kumulativno 1 Sv.
Priporočila o sprejemnljivih količinah absorbiranega radioaktivnega sevanja navajajo, da naj kumulativna vrednost ne bi bila več kot 70 mSv, z dovoljenim letnim maksimumom 5 mSv.
Tabela navaja radioaktivno sevanje v naravnem okolju v SLO (~ 720 Si/a)
1988 1989 1990 1991 1992 1993
skupna doza sevanja (Sv/a) 1080 1131 994 966 975 904
prispevek Črnobila (Sv/a) 360 280 220 190 190 180
Ob NEK se izvaja redni radiološki nadzor v področju, ki obsega 12 km pas. Ocenjene
obremenitve ljudi so enake 0,5% letne doze sevanja, ki jo prejmejo v naravnem
okolju.
Pogoj : zanesljivo obratovanje in skladiščenje radioaktivnih odpadkov.
srednje radioaktivni odpadki (SRO) nastanejo v opremi in se nabirajo v filtrih, …. Tudi te odpadke stisnemo in shranjujemo v kovinskih sodih.
46 Nastanek in ravnanje z radioaktivnimi odpadki
nizko radioaktivni odpadki (NRO)nastanejo pri vzdrževalnih delih in v medicini; to so predvsem zaščitna oblačila, oprema in orodje, ki jih
uporabljajo v radiološko onesnaženih prostorih. Odpadke stisnemo v kovinske sode. V manjšem obsegu nastajajo tudi plinasti radioaktivni
odpadki, ki se prenesejo v atmosfero.
NRO in SRO nastane v JE Krško letno okoli 180 m3 . Kovinske sode
shranjujejo v začasnem odlagališču v elektrarni. S tehniko dodatnega
stiskanja (na Švedskem) so kapaciteto odlagališča povečali in
podaljšali dobo delovanja JE. Trajno bodo nizko in srednje RO
shranjeni v odlagališču, ki ga SLO mora zgraditi (verjetno v okviru JE
Krško).
Mednaro
dna o
bveza S
lovenije
je,
da u
redi
odla
gališ
če N
in S
radio
aktivnih
odpadkov.
visoko radioaktivni odpadki (VRO) so ostanki jedrskega goriva. Vsako leto
nastane v JE KRŠKO 24 ton ali okoli 7m3 visoko radioaktivnih odpadkov.
Ostajajo nevarni več tisočletij. Iz njih se sprošča tudi “zaostala” toplota, zato
jih skladiščimo v bazenu z vodo. Po nekaj desetletjih bi se “zaostala” toplota
tako zmanjšala, da bi izrabljeno gorivo lahko odložili. V svetovnem merilu še
ni dokončne rešitve kam in kako z (VRO), SLO jih bo izvozila.
Uveljavili sta se dve različici
odlagališč NRO in SRO:
površinska in
globinska.
Pri nas stroka ni enotna pri
globinskem se izpostavlja mogoče
onesnaženje podtalnice in cena.
47 Nastanek in ravnanje z radioaktivnimi odpadki
Toplotno onesnaževanje vodotokov je najpogosteje posledica:odvajanja toplote iz toplotnih strojev, ki le tako lahko opravljajo krožneprocese;izpustov ohlajene geotermalne vode v vodotoke.
Omejitve v prvem primeru so dovoljene temperature (30°C) in dovoljenopovišanje temperature vodotoka (3K), v drugem primeru pa še dodatno tudivsebnost soli.
Vpliv toplotnega onesnaževanja si oglejmo na primeru kako vpliva na količino vvodotoku raztopljenega kisika (DO), ki je, kot že vemo eno od osnovnih merilkakovosti vodotokov, ki jih onesnažujemo z organskimi odpadki.
48 Toplotno onesnaževanje vodotokov
razdalja od mesta točkovnega toplotnega onesnaževanja vodotoka, nadomestimo jo s časom (in hitrostjo toka).
Količina raztopljenega kisika na
mestu točkovnega onesnaževanja je
Lo. Organske snovi vzdolž toka
vodotoka razgrajujejo mikroorganizmi.
Zato se količina DO zmanjšuje z
zakonitostmi sistema prvega reda, kar
pomeni, da je sprememba na nekem
mestu odvisna od vrednosti DO.
ko
ličin
a D
O (
mg/l)
49 Toplotno onesnaževanje vodotokov
razdalja od mesta točkovnega toplotnega onesnaževanja vodotoka, nadomestimo jo s časom (in hitrostjo toka).
ko
ličin
a D
O (
mg/l) t
tdL
k Ldt
Rešitev diferencialne enačbe je:
k tt oL L e
Konstanto k v zgornjih enačbah
imenujemo reakcijska konstanta.
Merimo jo v enoti čas-1.
Tipične vrednosti konstante k so za vodotoke v katere odvajamo očiščene komunalne vode med 0,1 in 0,25 dan-1. Večja vrednost k pomeni, da bo hitrost
porabljanja raztopljenega kisika večja, čeprav bo celotna potrebna količina porabljenega kisika za razgradnjo organskih snovi vedno enaka. Zato bo čas za reareacijo (obnavljanje kisika) krajši in verjetnost, da bo presežena najnižja količina DO, ki še omogoča preživetje, večja. Konstanta k se povečuje z naraščanjem temperature vodotoka:
minimalna vrednost DO za
preživetje vodnih živali (npr 5 mg/l)
količina DO v vodotoku na mestu točkovnega
onesnaževanja z organskimi snovmi
(T 20)o(T 20 C)k k
je temperaturni koeficient, ponavadi privzamemo 1.047
T (°C) največja količina DO (mg/l)
k(dan-1)
0 14,62 0,10
5 12,77
20 9,10
30 7,56 0,40
Kaj je toplogredni učinek ozračja ?
Kaj je toplogredni potencial plinov in ekvivalent CO2 ?
Opišite pomen ozona v stratosferi, kako navajamo vsebnost ozona v stratosferi !
Opišite vzroke za nastanek zimskega in poletnega smoga !
Kako postanejo padavine “kisle” in kako to vpliva na naravno in grajeno okolje?
Razložite kako klasificiramo jedrske odpadke in kako z njimi ravnamo !
Navedite kakšne okoljske pritiske povzroča odvajanjem toplote iz energetskih procesov v površinske vodotoke !
Možna izpitna vprašanja