predmet: sistemizacija in vrednotenje dela nosilec predmeta: dr. janez mayer asistentka:
DESCRIPTION
Predmet: SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE DELA Nosilec predmeta: Dr. Janez Mayer Asistentka: Dr. Neja Zupan. Obveznosti:. Seminarska naloga Kolokvij 3. Pisni izpit: a) Test znanja objektivnega tipa b) Računske naloge za izredne študente (20 min). V premislek: - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Predmet:SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE
DELANosilec predmeta:Dr. Janez Mayer
Asistentka:Dr. Neja Zupan
1. Seminarska naloga 2. Kolokvij3. Pisni izpit:a) Test znanja objektivnega tipab) Računske naloge za izredne študente (20 min)
V premislek:
V šolskem letu 2006/7 je v 1. in 2.roku opravilo izpit ¾ študentov, kiso hodili na predavanja in le slaba ¼tistih, ki jih na predavanjih ni bilo.
PRAČLOVEK IN PRADELO
“Kontinuiteta” med evolucijskimi preskoki
Krapina130.000 –35.000 let
Neandertalec – prvi organiziran človek
Divje babe nad Idrijco45.000 let
Organizacijske “pravloge”
ŽENSK
E
MOŠKIST
AREJŠI
MLA
JŠI
LOGIČNIUM
ČUSTVENIUM
POGUM
MODROST
KOMPLEMENTARNOST
Neandertalec – začetki organizacije
Koordinacija, sinhronizacija, taktika, male skupine
Homo sapiens – moderni človek
Moderni človek je bil najpametnejši,najbolj socialen in zato najbolje
organiziran.
Izumrtje Neandertalca
Neandertalca ni uničil moderni človek, kije z njim živel v sožitju 5-10 tisoč let. Skupnih
otrok zaradi genetske nezdruž-ljivosti ni bilo. Glavni vzrok izumrtja je bila ledena
doba, ki se ji ni znal prilagoditi.
Homo sapiens – organiziran človek
Velike skupine, umetna naselja, skupinska strategija lova in zaščite, konzerviranje
in pridelovanje hrane, tehnologija…
PRIDELO-VANJE
HRANE, TRGO-VANJE
SKUPNI JEZIK -UČINKOVITA KOMUNIKACIJA
TEHNO-LOŠKI,
UMETNIŠKIRAZVOJ
UČENJEVEŠČIN
SOŽITJE V VELIKIH SKUPINAH –VARNOST, LOV NA VELIKE ŽIVALI
Praorganizacija
Altamira - Španija
Lascaux - Francija
Iznajdbe Homo sapiensa
ZGODNJE OBLIKE DENARJAZGODNJE OBLIKE DENARJAZGODNJE OBLIKE DENARJAZGODNJE OBLIKE DENARJA
Denar je najbolj univerzalenekvivalent opravljenemu delu.Denar je najbolj univerzalen
ekvivalent opravljenemu delu.
Kaj je delo?Kaj je delo?A = F x s Premagovanje sile na določeni poti.Zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin. (SSKJ)Aktivnost usmerjena k določenemu cilju.
A = F x s Premagovanje sile na določeni poti.Zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin. (SSKJ)Aktivnost usmerjena k določenemu cilju.
Kaj je delo?Kaj je delo?Delo je človekova zavestna in hotena samouresničitev
v telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem smislu, kjer uporablja svoje znanje za ustvarjanje
dobrin: izdelkov, storitev, doživetij.
Delo je človekova zavestna in hotena samouresničitev v telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem
smislu, kjer uporablja svoje znanje za ustvarjanje dobrin: izdelkov, storitev, doživetij.
TELESNOTELESNO
Glumaštvo: Glumaštvo: glas, mimika, glas, mimika, geste, drža, gibanje,geste, drža, gibanje,dotik, izgled, vonj, stil dotik, izgled, vonj, stil
gibanje,gibanje,moč,moč,spretnostspretnost
SOCIALNOSOCIALNOSOCIALNOSOCIALNO
INDIVIDUALIZEM(delovno mesto)INDIVIDUALIZEM(delovno mesto)
VZAJEMNOST(delovna skupina)
VZAJEMNOST(delovna skupina)
DUŠEVNODUŠEVNO
čustvovanječustvovanje
intuicijaintuicijaintuicijaintuicija
motivacijamotivacijamotivacijamotivacija
OSEBNOST:karakter,
značaj
OSEBNOST:karakter,
značaj
inteligentnostinteligentnostinteligentnostinteligentnost
izraznostizraznostizraznostizraznost
ustvarjalnostustvarjalnostustvarjalnostustvarjalnost
občutek za dobroobčutek za dobroobčutek za dobroobčutek za dobroobčutek za lepoobčutek za lepo
DUHOVNODUHOVNO
MATERIALNO –imeti
MATERIALNO –imeti
NEMATERIALNO,SIMBOLNO –
biti
NEMATERIALNO,SIMBOLNO –
biti
Antično pojmovanje delaAntično pojmovanje dela
Aristotel: “Vladajoči razmišljajo, sužnji
delajo.”
Aristotel: “Vladajoči razmišljajo, sužnji
delajo.”
Človekovo delo je zavedno, namensko in ciljno.
V procesu dela človek spreminja tudi samega sebe.
Z delom spreminja svoje sposobnosti, čute, potrebe,
vrednote itd. Delo je orodje za samouresničitev.
Človekovo delo je zavedno, namensko in ciljno.
V procesu dela človek spreminja tudi samega sebe.
Z delom spreminja svoje sposobnosti, čute, potrebe,
vrednote itd. Delo je orodje za samouresničitev.
Sodobno pojmovanje delaSodobno pojmovanje dela
Organizacijsko pojmovanjedela
Organizacijsko pojmovanjedela
Delo je skupek sorodnih aktivnosti, opravil,
opredeljenih z delovnim sredstvom, načinom dela in
rezultatom; Dodeljeno je enemu ali več izvajalcem,
delavcem;
Delo je skupek sorodnih aktivnosti, opravil,
opredeljenih z delovnim sredstvom, načinom dela in
rezultatom; Dodeljeno je enemu ali več izvajalcem,
delavcem;
Perspektivnost delaPerspektivnost dela
Anton Trstenjak: “Delo je usmerjeno v prihodnost. Izhaja iz
človekovega poslanstva, vizije,organizacijske kulture in
strategije.”
Anton Trstenjak: “Delo je usmerjeno v prihodnost. Izhaja iz
človekovega poslanstva, vizije,organizacijske kulture in
strategije.”
TeledeloTeledelo
Teledelo poteka izven prostorov delodajalca, večinoma od doma ob uporabi
informacijske in komunikacijske tehnologije.
Teledelo poteka izven prostorov delodajalca, večinoma od doma ob uporabi
informacijske in komunikacijske tehnologije.
Čustveno deloČustveno delo
Čustveno delo je čustveno vplivanje nastranko, klienta pacienta, da bi ga pomirili,
potolažili, spodbudili. Je vživljanje v čustvena stanja drugih, sočustvovanje…
Čustveno delo je čustveno vplivanje nastranko, klienta pacienta, da bi ga pomirili,
potolažili, spodbudili. Je vživljanje v čustvena stanja drugih, sočustvovanje…
“Outsourcing”“Outsourcing”
Delo, ki ga opravljajo ljudje, ki nisozaposleni v organizaciji.
Delo, ki ga opravljajo ljudje, ki nisozaposleni v organizaciji.
Značilnosti delaZnačilnosti dela
INTEN-ZITETA
TRAJANJETRAJANJE
ZAHTEV-NOST
RITEMRITEM
ZANI-MIVOST
VRED-NOST
VRED-NOST
Značilnosti delavcaZnačilnosti delavca
znam hočem
zmorem
DELOVNA USPEŠNOSTDELOVNA USPEŠNOST
Rezultat delaRezultat dela
(NE)USPEŠNOST(NE)USPEŠNOST
(NE)UČINKOVITOST(NE)UČINKOVITOST
INFORMACIJE
LJUD
JE
STRUKTURA IN PROCESI ETIKAVR
EDNO
TE
RAVNANJE
Organizacijska in antropološka triadakot podlagi za vrednotenje dela