Priprava na projektni dan Osnovna šola: Rodica Učiteljici: Kristina Zupančič, Sonja Koželj-Juhant Razred: 4. razred Datum: 26. 10. 2011 (4 šolske ure) Učna tema: Nemiren sem Učna enota: Nemiren sem, kako se sprostim Cilji: • Učenec posluša poučno zgodbo in ozavesti glavno sporočilo le te. • Učenec se spomni dogodka pri sebi, ko je bil nemiren in je s tem nemirom povzročil

nepravilnost. • Učenec ozavesti pri sebi telesne znake, ki se pojavijo ob nemiru. • Učenec se spomni dogodka, ko je bil nemiren ter poskuša razložiti, kaj ga je takrat

pomirilo. Če ga je. • Učenec skozi izkustveno učenje spozna različne oblike sproščanja: vizualizacija ob glasbi

(moj skriti kotiček), masaža z baloni in masažnimi žogami, sproščanje z glasovi in raztezanjem.

• Učenec s pomočjo izkustvenega učenja spozna različne tehnike za izboljšanje pozornosti in koncentracije: vaje Brain gym, raztezanje, ozaveščanje telesne sheme.

• Učenec se s pomočjo pogovora in različnih didaktičnih listov prepoznava ,sprejema svoje sposobnosti in pomanjkljivosti in tako razvija svojo samozavest.

Učne metode: poslušanje, pogovor, razgovor,vrednotenje, tehnike sproščanja, ilustracija, ubesedenje občutkov, demonstracija. Učne oblike: individualna, v dvojicah, skupinska, frontalna. Učni pripomočki in sredstva: zgodba o povodnem konju (priloga), risalni listi, barvice, glasba (instrumental Mozart in Vivaldi), masažne žogice, baloni, delovna lista (priloga), CD predvajalnik. Medpredmetne povezave: to je del metakognitivnega učenja – učenci so pridobivali veščine obvladovanja nemirnosti (vzgojno področje) ter umiritve pred čustveno stresnimi preizkušnjami v življenju (stresne situacije v šoli). POTEK UČNEGA DNE (4 šolske ure)

a) učitelj prebere afriško zgodbico o povodnem konju, ki je izgubil v kalni vodi svoje oko. Bolj, ko cepeta in panično išče svoje oko, bolj kalna je voda in še težje vidi. Umirijo ga živali prijateljice in tako se voda zbistri, povodni konj pa najde svoje oko. BESEDILO Oko povodnega konja – afriška zgodba Povodni konj je prečkal rečni rokav. Nenadoma mu je oko zdrknilo iz očesne votline in padlo na rečno dno. Povodni konj ga je začel iskati. Vrtel se je okoli svoje osi, tipal levo, desno, spredaj in zadaj. O očesu pa ne duha ne sluha. Rečne ptice, ki so ga opazovale, so mu nenehno klicale: »Pomiri se! Pomiri se vendar!«

Povodni konj pa je bil ves ob pamet in jih ni razumel. Tako ali drugače je moral najti izgubljeno oko.

Ribe in žabe so se pridružile kričanju ptic: »Pomiri se, povodni konj! Pomiri se vendar!«

Povodni konj jim je vendarle prisluhnil. Obmiroval je in jih pogledal. Blato in mulj, ki ju je dvigoval, ko

je topotal po dnu, sta se zlagoma posedla. Ko se je voda zbistrila, je med svojima stopaloma zagledal

svoje oko. Pobral ga je in si ga zopet vstavil.

b) Sledi pogovor s skupino učencev o prebrani zgodbi. Otroke povprašam, kaj menijo o ravnanju povodnega konja, kaj se je zgodilo. Z vodenim razgovorom ugotovimo, da je bil povodni konj v oblasti strahu, tesnobe in nemira. To je imelo posledico, da so se njegovi čuti zameglili.

c) Otroke povprašam, če so tudi sami kdaj občutili kaj podobnega. Otroci pripovedujejo o dogodkih, ko jih je bilo strah, ko so čutili tesnobo, nemir. č) Nadaljevali smo z vprašanjem učitelja: »Kakšni pa smo, če se opazujemo, ko nas je strah, ko smo nemirni?« Otroci opišejo svoje občutke ter telesne znake (rdečico, bledico, potenje rok, željo po begu, kričanje, brezglavo topotanje z nogami,…). d) Učitelj pove, da nas afriška zgodba lahko tudi pouči, da te pa nekaj ali nekdo lahko tudi pomiri, ko si nemiren ali ko te je strah. Povodnega konja so pomirile ptice, žabe in ribe. Učitelj pa vpraša učence, kaj je tisto, oziroma kdo je tisti, ki te lahko pomiri. Učenci pripovedujejo, kako premagajo trenutke preplaha, brezumja. e) Pristopi druga učiteljica, ki otroke povabi, da si poiščejo svoj prostor (potrebujemo veliko prostora, v našem primeru smo izvajali nadaljnje aktivnosti v šolski avli). Učenci so na začetku spoznali različne oblike križnega gibanja in pomen le tega za boljše delo v šoli. Tako ne bodo več v stresu pred ocenjevanjem znanja, kar so navedli za glavni razlog za njihov nemir v šoli.

f) Po križnem gibanju so se učenci udobno namestili na svojih mestih in se prepustili glasbi in vodeni vizualizaciji – Moj najljubši kotiček. Po končani vizualizaciji smo se pogovorili o njihovih občutjih (Ali jim je bila ta oblika sproščanja všeč, ali bodo to še kdaj ponovili?), nato pa so svoj najljubši kotiček še narisali. Risbe smo nalepili na tablo, da so si jih lahko vsi pogledali in jih pokomentirali.

g) V nadaljevalnem delu smo odšli v večji prostor, kjer smo v krogu spoznavali tehnike sproščanja z glasom, rastezovanjem in sproščanja s pomočjo masaže. To zadnjo nalogo so učenci izvajali v dvojicah. Najprej so en drugemu zmasirali glavo in vrat z masažnimi žogicami, kasneje pa še z baloni.

h) Ker je poznavanje sebe bistven del tega, da smo samozavestni in suvereni pri svojem delu. Smo v zadnjem delu našega projektnega dne reševali didaktične liste, na katerih so bila vprašanja preko katerih so učenci spoznavali svoja občutja. Na koncu smo se o teh občutkih pogovorili, v pogovor se je lahko vključil kdor je želel, od nikogar nismo zahtevali, da je svoje občutke delil s celotnim razredom, če tega ni želel.

Priloga je učni list. DOKONČAJ POVEDI: 1. Uživam, kadar sem z

____________________________________________________________________. 2. Ljudje, ki me dobro poznajo, mislijo, da,

sem_________________________________________________________________.

3. Ljudje, ki me dobro ne poznajo, verjetno mislijo, da

sem,________________________________________________________________.

4. Najboljši sem pri_______________________________________________________.

5. Če mi je kaj težko, naredim______________________________________________.

6. Šolski predmet, pri katerem mi gre najbolje, je_______________________________. 7. Najmanj mi je v šoli všeč,________________________________________________.

8. Večino časa v šoli se počutim,____________________________________________.

Stvar, ki mi je trenutno najpomembnejša v življenju,

je_______________________________________________________________________.

EVALVACIJA UČITELJIC IZVAJALK Meniva, da je projektni dan uspel, uspeli sva realizirati vse zastavljene cilje. Izbrane oblike in metode dela so bile ustrezne. Učenci so pri nalogah radi sodelovali, aktivno so se vključevali v učni proces in bili pri svojem delu ustvarjalni in inovativni. Ob opazovanju otrok pri sproščanju s pomočjo vizualizacije, pa sva tudi medve, kot učiteljici veliko pridobili. Zelo dobro sva lahko videli, kateri od otrok ima težave pri sproščanju, kateri se težko umiri, kateri za umiritev potrebuje dlje časa, kateri pa tega v razredu sploh ne zmore. To nama je lahko v veliko pomoč pri razumevanju otrokovega vedenja v drugih situacijah. Edino oviro pri izvedbi projektnega dne vidiva, v številu učencev (učencev je v oddelku 27). Če bi bila skupina manjša, bi imel učitelj možnost navezati bolj oseben kontakt z vsakim učencem, kar bi prispevalo k še boljši klimi in še večji angažiranosti učencev. EVALVACIJA UČENCEV Učenci so skoraj vsi (samo eden ne) povedali, da jim je bil današnji dan zelo všeč, da so radi sodelovali, povedali ter da bodo skušali naslednjič, ko bodo nemirni upoštevati pridobljene veščine. Prosili so, če bi lahko kakšno razredno uro še izvajali t.i. vaje za Kako se umirim.