Projekt WATERLOSS – Orodje za podporo odločanju pri izboru ukrepov za zmanjšanje neprodane vode

(NRW)

Projekt WATERLOSS – Orodje za podporo odločanju pri izboru ukrepov za zmanjšanje neprodane vode

(NRW)Doc. dr. Primož Banovec, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

2 klic programa MED (www.programmemed.eu) Os 2: Protection of the environment and

promotion of a sustainable territorial development through involvement of Med bodies ensuring the valorization of water resources.

Cilj 2.1: Ohranjanje ter izboljšanje naravnih virov ter naravne dediščine z učinkovito rabo vodnih virov.

Trajanje 36 mesecev (1. junij 2010 – 31. maj 2013) Vodilni partner: Univerza v Solunu

9 partnerjev iz 6 držav

Predstavitev projekta

Projekt WATERLOSS – slovenski partnerji:

Univerza v Ljubljani, FGG (orodje za podporo odločanju)Regionalni razvojni center Posavje

Komunalno podjetje Velenje (pilotni primer)

Države partnerjev

Grčija: Aristotle University of Thessaloniki Grčija: Municipal Enterprise for Water Supply and Sewerage in

Kozani Francija: Conseil General des Pyrenees Orientales Francija: Departement de l’Herault Ciper: Water Board of Nicosia Slovenija: Regionalni razvojni center Posavje Slovenija: Univerza v Ljubljani Španija: Metropolitan Area of Barcelona Italija: Autorita di Bacino dei Fiumi Liri-Gargliano-Volturno

Cilji projekta

Glavni cilj projekta WATERLOSS je bil razvoj metodologije za nadzor nad neprodano vodo v vodovodnih sistemih z implementacijo sledečih dejavnosti:Z opredelitvijo vodne bilance v vodovodnih sistemih, ki sodelujejo v projektu.S pregledom skupine indikatorjev , kjer so se upoštevali že obstoječi IWA indikatorji. Za potrebe projekta so se razvili še novi indikatorji.Z razvojem orodja za podporo o odločanju, kjer je glavni rezultat seznam ukrepov, ki so prednostni za odpravo neprodane vode, prilagojen regionalnim razmeram za posamezno državo.

Namen projekta – slovenski partner

Izdelava orodja za podporo odločanju pri identifikaciji ukrepov za zmanjševanje neplačane vode

DSS je dostopen na www.vokas.si/waterloss).

Pristop : izdelava posameznih komponent orodja za

podporo odločanju povezava komponent v celoto testiranje sistema znotraj konzorcija

Aktivnosti razdeljene na 5 delovnih sklopov:DS1 – sodelovanje ,DS2 – vodenje projekta in sodelovanje med partnerji,DS3 – pregled delovanja VS in ocena neprodane vode,DS4 – razvoj DSS orodja in identifikacija ustreznih ukrepov za zmanjševanje izgub,DS5 – uporaba DSS orodja na testnih območjih (VS).

Aktivnosti pri projektu

Aktivnosti pri projektu

Povezava med delovnimi sklopi 3, 4 in 5

● DS1 – Sodelovanje z deležniki in informiranje

Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil priprava in razširjanje informacij o tematiki projekta in njegovih rezultatih ter predstaviti aktivnosti projekta širšemu krogu končnih uporabnikov. Glavni namen je osvestiti uporabnike o neprodani vodi, katere so glavne komponente neprodane vode in zakaj je tako pomembno, da se zmanjša količina neprodane vode.

Aktivnosti pri projektu

● DS2 – Vodenje projekta in sodelovanje med partnerji

Vsak delovni sklop je vodil posamezni partner, koordinacijo projekta kot celote pa je opravil vodilni partner AUTH (Aristotle University of Thessaloniki).

Aktivnosti pri projektu

● DS3 – Pregled delovanja in ocena vodovodnih izgub

Glavni cilji delovnega sklopa DS3:➔Spremljati indikatorje delovanja vodovodnih sistemov, ki sodelujejo v projektu WATERLOSS.➔Oceniti delež neprodane vode v vodovodnih sistemih.➔Pripraviti katalog spremenljivk in novih kazalnikov učinkovitosti.

Vodilni partner za DS3 – Univerza v Solunu, metodologija: modificiran niz indikatorjev po IWA metodologiji benchmarkinga

Aktivnosti pri projektu

● DS4 – Razvoj DSS orodja in priprava ustreznih ukrepov za zmanjševanje izgub

Prvi del delovnega sklopa DS4 je vodil in koordiniral DH (Department of Herault). Njihova skupina je razvila bazo možnih ukrepov v tesnem sodelovanju z UL (Univerzo v Ljubljani). Drugi del DS4 je koordinirala UL in pod njenim vodstvom se je naprej pripravila podatkovna baza. V naslednji fazi je potekal intenzivni razvoj aplikacije DSS.

Aktivnosti pri projektu

● DS5 – Uporaba DSS orodja na testnih območjih

Metodologije in aplikacija DSS, ki je bila razvita v sklopu projekta, se testira v izbranih pilotnih območjih oziroma pripadajočih vodovodnih sistemih ali delih vodovodnih sistemov. Vsa izbrana testna območja, so dovolj velika, da so zagotovljeni ustrezni ponovljivi pogoji.

Aktivnosti pri projektu

Dejanske izgube – sistemski pristop

Navidezne izgube sistemski pristop

Dovoljena neobračunana poraba

Standardizacija pristopov na področju zmanjšanja vodnih izgub (osnova: metodologija IWA)

Upoštevanje specifičnosti med različnimi državami EU na sredozemskem območju

Španija (Barcelona) – rast porabe, ena največjih naprav za razsoljevanje morske vode v Evropi;

Italija (Casserta) – velik obseg naplačevanja računov (do 30%), velike izgube na

Grčija (Kozani) – zastarelost sistema, upravljanje s tlaki; Francija (Parpignan) – kraje vode iz hidrantov, izgube vode na

priključkih svinčene cevi; Ciper (Nikozija) – prehod iz občasne oskrbe s pitno vodo na stalno

oskrbo s pitno vodo, rezervoarji na strehah, razsoljevanje morske vode;

Slovenija – z več vidikov specifična država - na primer letno povprečje padavin (vodni viri) presega vsa obravnavana področja

Nekatere skupne karakteristike: sezonska nihanja porabe vode

Projekt WATERLOSS

Standardizacija pristopov na področju zmanjšanja vodnih izgub (osnova: metodologija IWA)

Upoštevanje specifičnosti med različnimi državami EU na sredozemskem območju

Španija (Barcelona) – rast porabe, ena največjih naprav za razsoljevanje morske vode v Evropi;

Italija (Casserta) – velik obseg naplačevanja računov (do 30%), velike izgube na

Grčija (Kozani) – zastarelost sistema, upravljanje s tlaki; Francija (Parpignan) – kraje vode iz hidrantov, izgube vode na

priključkih svinčene cevi; Ciper (Nikozija) – prehod iz občasne oskrbe s pitno vodo na stalno

oskrbo s pitno vodo, rezervoarji na strehah, razsoljevanje morske vode;

Slovenija – z več vidikov specifična država - na primer letno povprečje padavin (vodni viri) presega vsa obravnavana področja

Nekatere skupne karakteristike: sezonska nihanja porabe vode

Projekt WATERLOSS

SPECIFIČNOSTI SLOVENIJE: Sprejeta uredba o oskrbi s pitno vodo (88/2012), ki

opredeljuje (17. člen) tudi postopke zmanjšanja vodnih izgub;

Aktualna vprašanja vezana na predlagano evropsko direktivo o koncesijskih razmerjih (Directive of the European Parliament and of the Council on the award of concession contracts – 2011/0437 ;

Aktualna vprašanja vezana na oblikovanje cen in pokrivanje stroškov oskrbe s pitno vodo.

Projekt WATERLOSS

Predstavitev stanja na področju obvladovanja izgub vode iz vodovodnih sistemov v RS

Seznanitev z izkušnjami nekaterih upravljalcev vodovodnih sistemov v RS

Seznanitev z načinom upravljanja z vodnimi izgubami v Italiji

Seznanitev z rezultati projekta WATERLOSS in orodji, ki so bili izdelana v okviru projekta

Izobraževanje potencialnih uporabnikov za uporabo teh orodij.

Namen delavnice

HVALA ZA POZORNOST