PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAUNALNITVO: ITALIJA

- 1 -

pela Slani 7. r.

ITALIJA Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo

Mentor: Dani Sajtl

O Voliina Sp. Voliina 82 2232 Voliina

Voliina 2006

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAUNALNITVO: ITALIJA

- 2 -

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................3 ITALIJA ..................................................................................................................................4 GRIEVJA, GOROVJA IN OGNJENIKI .........................................................................4 PREPAD MED SEVEROM IN JUGOM ...............................................................................4 PRIVLANOSTI ITALIJE ..................................................................................................5 Raznolikost kulture ................................................................................................................5 Nekaj podatkov o Italiji .......................................................................................................6 lanstvo v mednarodnih organizacijah ..............................................................................7 Benetke.....................................................................................................................................7 Zgodovina Benetk...................................................................................................................8

Nastanek ..............................................................................................................................8 Vzpon.....................................................................................................................................9 13. stoletje...........................................................................................................................9 14. stoletje...........................................................................................................................9 Vojne z Genovo.................................................................................................................. 10 Turki.................................................................................................................................... 10 16. stoletje......................................................................................................................... 10 Zaton ....................................................................................................................................11

Rim ........................................................................................................................................... 12 Zgodovina ............................................................................................................................... 12 Sicilija ..................................................................................................................................... 14

Geografija Sicilije............................................................................................................ 14 SAN MARINO ...................................................................................................................... 15 ZAKLJUEK........................................................................................................................... 16 RAZLAGA POJMOV ............................................................................................................ 16 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 17

KAZALO SLIK in TABEL

Tabela 1: Splone znailnosti Italije .................................................................................6 Slika 1: Italijanska zastava in grb......................................................................................6 Slika 3: Krilati lev svetega Marka na grbu Benetk.........................................................8 Tabela 2: Splone znailnosti mesta Rim........................................................................ 12 Slika 4: Rim............................................................................................................................ 13 Slika 5: Lega deele Sicilije ob Italiji............................................................................. 14 Slika 6: Satelitska slika Sicilije........................................................................................ 14 Slika 7: San Marino.............................................................................................................. 16 Slika 8: Zemljevid San Marina .......................................................................................... 16

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAUNALNITVO: ITALIJA

- 3 -

UVOD

Pozdravljeni! Moje ime je pela, predstavila vam bom Italijo. Za Italijo sem se odloila zato, ker so mi ve drave z bogato zgodovino in kulturo, dobra pa je tudi kulinarika. O starih Rimljanih smo se veliko e nauili pri predmetu zgodovina zato vam ne bom pisala istih stvari. Upam, da vas ne bom dolgoasila.

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAUNALNITVO: ITALIJA

- 4 -

ITALIJA

Veina Italije se v obliki kornju podobnega Apeninskega polotoka razteza v Sredozemsko morje. Na severu meji s Francijo, vico, Avstrijo in Slovenijo, znotraj njenega ozemlja pa sta tudi neodvisni dravici San Marino in Vatikan. Na severu deele je prostrano Padsko niavje, prek katerega tee reka Pad, s 625 km najdalja italijanska reka. Vzdol zahodne obale se od Genove do Neaplja izmenjujejo obalne ravnice in hribovja. Obenem s Padskim niavjem je tod najrodovitneja prst, zato je znailna gosta poselitev.

GRIEVJA, GOROVJA IN OGNJENIKI

Velik del Italije zavzemajo grievja, hribovja in gorovja. Na severu se od Alp vzpenjajo slikoviti Dolomiti, ki so dobili ime po kamini dolomitu, ki sestavlja njihove vrhove. Na juni strani Alp je ve velikih jezer, kot so Comsko, Gardsko in Veliko jezero (Lago Maggiore). Hidroelektrarne na hitro tekoih gorskih rekah zagotavljajo severni Italiji priblino polovico potrebne elektrike. Po vzhodnem delu polotoka se skoraj po vsej njegovi dolini od severozahoda proti jugovzhodu razprostirajo Apenini. Njihova gorska skupina Gran Sasso vzhodno od glavnega mesta Rim se vzpenja skoraj 3000 m visoko. ez zahodno obalo do Sicilije poteka tektonska prelomnica z ve dejavnimi ognjeniki, med katerimi sta tudi Etna na Siciliji in Vezuv pri Neaplju.

PREPAD MED SEVEROM IN JUGOM

Italija je razdeljena na 20 deel, vendar geografi in ekonomisti razlikujejo v prvi vrsti severno in juno Italijo. Zlasti po 2. svetovni vojni je severni del postal industrijsko osrje drave. Med drugim tu izdelujejo kemikalije, elezo in jeklo, elektrine aparate, tekstil, s tekoih trakov pa zapelje tudi ve kot milijon avtomobilov na leto. V velikih industrijskih mestih, kot sta Milano in Torino, so velike korporacije, na primer Fiat in Olivetti. Severna Italija je eno najbolj razvitih obmoij v vsej Evropi, kar je v oitnem nasprotju z jugom drave, kjer vladata precejna revina in visoka nezaposlenost. Tam na slabe rodovitnih zemljiih s suho prstjo prevladujeta tradicionalno kmetijstvo in ob njem drobna industrija. Revina je tevilne Italijane prisilila v selitev na sever. Priblino dve tretjini italijanskega prebivalstva ivita v mestih. V severni Italiji je tudi industrijski trikotnik (Milano, Torino, Genova).

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAUNALNITVO: ITALIJA

- 5 -

PRIVLANOSTI ITALIJE

Italija je ena petih drav na svetu z najvejim turistinim obiskom. Turiste privabljajo toplo sredozemsko podnebje, jezera in gore, zapuina starega Rima in srednjevekih mast, pozimi pa tudi znailna smuarska sredia. Leta 2001 je Italija gostila 41 milijonov turistov, ki so uivali v njeni bogati zgodovini, kulturi in kulinariki. Italijanska kuhinja je raznolika, vsebuje na stotine krajevnih jedi in ve kot 50 vrst sirov. Italija je tudi druga najveja pridelovalka vina na svetu. Ve kot 100.000 zgodovinskih znamenitosti po vsej Italiji je zapuina moi sredia Rimskega imperija, po 14. stoletju pa zibelke novih razmiljanj v znanosti, filozofij in umetnosti, imenovanih renesansa. Italija je domovina opere in ve deset vplivnih slikarjev, arhitektov, pisateljev in skladateljev; njena kultura je svetovno znana.

Raznolikost kulture

Italija je zagotovo ena od evropskih drav z najbolj impresivno zgodovino kulture in umetnosti. Leonardo Da Vinci, Michelangelo, Dante, Verdi, Raphaelo, Vivaldi.... so znameniti umetniki, katerih dela imajo tevilne obudovalce po vsem svetu.

To je samo e eden izmed dokazov, da je kulturno ustvarjanje hkrati univerzalno in raznoliko. Grka akropola nam prikazuje povsem drug svet in drug as kot npr. znamenita slika Mone Lize, pa vendar obe stvaritvi navduujeta mnoice po vsem svetu. Oboje je namre edinstven prikaz mogonosti lovekega uma in duha.

Tudi Evropska unija poskua ohranjati takne "spomenike" loveke ustvarjalnosti, eprav se v svojem bistvu nagiba k zdruevanju, poenotenju. Zaveda se, da je kultura najpomembneja za obstoj in identiteto narodov, zdruenih pod njenim okriljem. Zato si prizadeva ohranjati in spodbujati njihovo kulturno raznolikost, ne samo zaradi umetnosti, ampak tudi zaradi ohranjanja jezikov in obiajev posameznih narodov.

PROJEKTNA NALOGA IZ PREDMETA RAUNALNITVO: ITALIJA

- 6 -

Nekaj podatkov o Italiji

Prebivalstvo 57.700.000

Ozemlje 301.230 km

Prestolnica Roma

Datum pristopa k EU 1958

Plailno sredstvo Euro ()

Uradni jezik Italjanina

Narodna himna Fratelli d'Italia

Tabe