IRO 2.12.2010 1

Psihotropna zdravila s

potencialom za razvoj

zlorabe in odvisnosti

IRENA RAHNE – OTOREPEC

Psihiatrična klinika Ljubljana

KOMZ - Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola

IRO 2.12.2010 2

SKUPINE BENZODIAZEPINOV (BZD)

BZD se razlikujejo glede na aktivne metabolite:

z aktivnimi metaboliti (npr. diazepam, flurazepam)

brez aktivnih metabolitov (npr. lorazepam, oksazepam)

z aktivnimi metaboliti, vendar z majhnim kliničnim učinkom (npr. alprazolam)

Razlikujejo se glede na učinek in trajanje delovanja:

visokopotentni kratkodelujoči (npr. alprazolam, lorazepam)

visokopotentni dolgodelujoči (npr. klonazepam)

nizkopotentni kratkodelujoči (npr. oksazepam)

nizkopotentni dolgodelujoči (npr. diazepam, flurazepam)

IRO 2.12.2010 3

FARMAKOKINETIČNE LASTNOSTI

NEKATERIH BENZODIAZEPINOV

GENERIČNO

IME

EKVIVAL.

ODMEREK

ZAČETEK

DELOVANJA

RELATIVNA

LIPOFIL.

AKTIVNI

METABOLIT

ELIMINAC.

T ½ (URE)

METABOL

alprazolam

(Xanax, Helex)

0,5 mg SREDNJE

HITER

+++ DA 6-20 OKSIDAC.

lorazepam

(Loram,

Lorsilan)

1,0 mg SREDNJE

HITER

++ 10-20 KONJUG.

diazepam

(Apaurin)

5,0 mg HITER +++++ DA 30-100 (200) OKSIDAC.

oksazepam

(Adumbran,

Oksazepam,

Praxiten 15)

15,0 mg POČASEN ++ 3-21 KONJUG.

flurazepam

(Fluzepam)

30,0 mg HITER DA 0,5-3,5 (120) OKSIDAC.

zolpidem

(Sanval)

10,0 mg ZELO HITER 2,5 OKSIDAC.

IRO 2.12.2010 4

KLINIČNI PROFIL BZD

5 GLAVNIH UČINKOV:

1. hipnosedativni

2. anksiolitični

3. antikonvulzivni

4. mišična relaksacija

5. amnestični

Petrovic M in sod. Acta Clin Belg.2003;58(1):27-36.

IRO 2.12.2010 5

UPORABNOST BZD - 1

PANIČNA MOTNJA – npr. alprazolam; kratkotrajna terapija v ustreznem odmerku – 2 do 6 mg

GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (GAM) –BZD (bolje nizko potentni) za zelo izraženo simptomatiko, dolgoročno so ustreznejši AD; pogosto gre za odvisnost, abstinenčno krizo, ne pa za GAM

ANKSIOZNO-DEPRESIVNA MOTNJA - BZD le do začetka delovanja AD – največ 3 tedne

PRILAGODITVENA MOTNJA z zelo izraženo tesnobo

PSIHOZE – kadar so bolnik/ce zelo agitirani

EPILEPTIČNI STATUS

IRO 2.12.2010 6

UPORABNOST BZD - 2

PREDMENSTRUALNI SINDROM (PMS)

MOTNJE SPANJA – npr. Sindrom nemirnih nog

NESPEČNOST - je simptom, ne pa diagnoza!!!

DRUGE INDIKACIJE – katatonija, huda agresija,…

ABSTINENČNA KRIZA – po prekinitvi uživanja

alkohola in drugih PAS, zlasti če so v anamnezi

epileptični napadi!

IRO 2.12.2010 7

DEJAVNIKI, KI NAPOVEDUJEJO ODZIV

BOLNIKA NA BZD

Dejavniki, na strani zdravnika

Pozitivni transfer

Pozitivna stališča do zdravil

Verjame, da ima bolnik ugodno prognozo

Bolnikova osebnost

Dobro sodelovanje

Verbalizacija – govori o svojih težavah

Realistični cilji zdravljenja

Dobre “ego” funkcije

Psihopatologija

Manj izražena somatizacija

Manj izražena tesnoba

Manj izražena depresija

Manj osebnostne ranljivostiRickels, K. Use of antianxiety agents in anxious outpatients. Psychopharmacology, 58:1-17. ©1978, Springer-Verlag.

IRO 2.12.2010 8

Socialne prednosti

Višja izobrazba

Višji socio-ekonomski razred

Redna zaposlitev

Večja stabilnost partnerske zveze

Orientacija v zdravljenju

Izvor svojih težav razume vidi bolj na čustvenem kot na telesnem področju

Pričakuje zdravljenje z zdravili

Značilnosti prejšnjih zdravljenj

Zdravljenje s psihiatričnimi zdravili - redko

Dober odgovor na prejšnjo psihofarmakoterapijo

Rickels, K. Use of antianxiety agents in anxious outpatients. Psychopharmacology, 58:1-17. ©1978, Springer-Verlag.

IRO 2.12.2010 9

NEŽELENI UČINKI BZD

So lahko zelo subtilni in jih zato pogosto ne pripišemo BZD,

ampak drugim dejavnikom.

Negativni učinki na psihomotoriko

Vedenjska dezinhibicija – paradoksna stimulacija

Z BZD povzročena depresija ali anksioznost

Motnje spanja – “rebound insomnia”

Spominske težave

Subjektivni “maček”

Rezidualni učinki

IRO 2.12.2010 10

ZNAČILNOSTI OSEBE, KI POSTAJA

ODVISNA OD PSIHOTROPNIH ZDRAVIL

Jemlje predpisane terapevtske odmerke, vendar tudi takrat, ko nima več težav, zaradi katerih jih je prejela.

Morda jemlje večje odmerke od predpisanih in ne zmore prenehati z njihovim jemanjem, ker se vedno znova pojavijo odtegnitveni simptomi.

Potrebuje BZD za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.

Morda nosi tablete s seboj, da jih lahko vzame pred pričakovanimi pomembnimi dogodki.

Od svojega zdravnika zahteva vedno nove recepte.

Obiskuje več različnih specialistov, da dobi dodatne Rp.

Kljub jemanju BZD ima različne duševne simptome.

IRO 2.12.2010 11

POTENCIAL BENZODIAZEPINOV ZA

RAZVOJ ODVISNOSTI

1. Utrjevalni učinki (“reinforcing”)

2. Toleranca

3. Odvisnost

4. Odtegnitev

IRO 2.12.2010 12

1. UTRJEVALNI UČINKI

BZD so zlasti “utrjevalci” pri osebah z anamnezo zlorabe zdravil, ter pri osebah, ki sicer zmerno pijejo, so pa tesnobni ali imajo težave z nespečnostjo.

Abstinentni alkoholiki in otroci alkoholikov imajo tudi okrepljen odgovor na BZD.

Kapacitete za razvoj utrjevalnega učinka so odvisne od BZD: Hiter odgovor jih pospeši.

Barbiturati so še močnejši utrjevalci kot BZD.

Najbolj izraziti med BZD so: diazepam, lorazepam, alprazolam, triazolam(tega ni na SLO tržišču, za zdravljenje akutne nespečnosti, jet-lag) … zato imajo večji potencial za zlorabo in razvoj odvisnosti!

IRO 2.12.2010 13

NEMEDICINSKA RABA ZDRAVIL NA RECEPT

(%) GLEDE NA STIL PITJA (preteklo leto)

0

5

10

15

20

25

30

abstinenca

18-24 let(n=5199)

25 -et in več(n=37894)

izguba

kontrole

kontrola

pitja

F10.1 F10.2

McCabe, et al.Drug and Alcohol Dependence 84(3):281-288,2006.

IRO 2.12.2010 14

2. TOLERANCA - 1

Pri barbituratih je toleranca običajen pojav že klinični rabi!

Navzkrižna toleranca med barbiturati, sedativnimi BZD in etanolom!

Za sedativne učinke BZD se razvije v 2-4 tednih, zlasti pri jemanju tistih s kratkim razpolovnim časom.

Delna toleranca za učinke na spomin in psihomotoriko pri dolgotrajnem jemanju BZD in odvisnikih!

IRO 2.12.2010 15

2. TOLERANCA - 2

Dolgotrajna raba lorazepama (1-20 let) - pojav tolerance za sedativne učinke.

Pri triazolamu je jasen razvoj tolerance, “rebound” nespečnosti in odtegnitve, manj pri zolpidemu.

Nevrokemična osnova tolerance: spremembe v jakosti vezave na BZD receptor, v gostoti receptorjev, receptorskih podenot, v nivoju GABA v možganih, delovanju glutamatnega sistema…

IRO 2.12.2010 16

NAČINI PROBLEMATIČNE RABE BZD

Nemedicinska (rekreacijska) raba (nelegalno pridobljeni BZD):

politoksikomani, pogosta intoksikacija, intermitentna ali kronična raba visokih odmerkov, motiv je doseči občutek privzdignjenosti

Kronična “kvazi”terapevtska raba (legalno pridobljeni BZD, lahko “nabava” pri več zdravnikih):

starejši, pogosto z anamnezo SOA, s kroničnim bolečinskim sindromom, motiv je doseči olajšanje simptomov

IRO 2.12.2010 17

3. ODVISNOST

Telesna odvisnost je glavni dejavnik, ki pripomore k

adiktivnem potencialu zaradi negativnega ojačevanja, ki

ga sproži odtegnitev in je pogosto glavni razlog

neuspeha pri ukinitvi BZD.

Diagnostični kriteriji za odvisnost – glej MKB 10

(F13.2):

Nepremagljiva želja po tableti (“craving”)

Oslabljen nadzor nad količino zaužitih tablet

Povečana toleranca

Odtegnitveni simptomi

IRO 2.12.2010 18

4. ODTEGNITEV -1

Običajni simptomi in znaki: anksioznost, razdražljivost, disforičnost, nespečnost, utrujenost, glavobol, mišični krči, tremor, potenje, vrtoglavica, motnje zbranosti - podobno kot pri anksioznih stanjih

Drugi: slabost, bruhanje, izguba apetita, depresivno razpoloženje, apatičnost, občutljivost na zunanje senzorne dražljaje, tinitus, zmedenost, težave s koncentracijo, spominom, psihotični simptomi (halucinacije, derealizacija,..)

Resni: Epileptični napadi, delirij

IRO 2.12.2010 19

4. ODTEGNITEV - 2

Večina (>90%) oseb, ki dolgotrajno (>8 mesecev) jemlje BZD, ima odtegnitveno krizo!

Odtegnitveni simptomi niso bistveno bolj izraženi pri tistih, ki jemljejo BZD več let v primerjavi s krizo pri tistih, ki jemljejo BZD eno leto (Možna razlaga: obstoj praga, preko katerega ima farmakokinetika BZD malo vpliva na simptomatiko odtegnitve)

Če traja jemanje BZD do 2 tedna – malo odtegnitvenih simptomov

GAM (generalizirana anksiozna motnja): če traja terapija z BZD npr. do 8 tednov, so simptomi odtegnitve terapevtsko obvladljivi.

IRO 2.12.2010 20

4. ODTEGNITEV - 3

Tudi z zelo postopnim ukinjanjem BZD (več kot 30 dni),

več kot 1/3 bolnikov ne zmore vzpostaviti abstinence!

Shema pri takih bolnikih: 50% zmanjšanje dnevnega

odmerka v 2-4 tednih, nato vzdrževanje odmerka več

mesecev in ukinjanje, možna dodatna terapija z

karbamazepinom, imipraminom, valproatom.

Če je bila odtegnitev 100% uspešna, bo ¾ bolnikov

oz. bolnic abstiniralo vsaj 3 leta; pri zgolj 50%

odtegnitvi, pa bo zmoglo v 3 letih opustiti BZD zgolj

40% bolnikov/ic.

IRO 2.12.2010 21

4. ODTEGNITEV - 4

Tisti, ki so abstinirali vsaj 3 leta, so imeli manj

depresivnih in anksioznih simptomov v primerjavi s

tistimi, ki so ostali na terapiji z BZD.

Kognitivno-vedenjska terapija je zelo učinkovita pri

opuščanju BZD in preprečevanju recidiva.

Zmanjšanje strahu pred anksioznimi simptomi je

najboljši napovedni dejavnik bolnikove sposobnosti za

doseganje in vzdrževanje abstinence.

IRO 2.12.2010 22

4. ODTEGNITEV - 5

Farmakološke spremenljivke (ki lahko napovedo izraženost odtegnitvene krize in (ne)sposobnost ukinitve):

1. Dolžina zdravljenja

2. Visoki dnevni odmerki BZD (oz. visok plazemski nivo)

3. Kratek razpolovni čas BZD (bolj pomemben pri hitrem ukinjanju kot pri postopnem)

4. Prehitro zniževanje BZD – zlasti končnih 50% odmerka

5. Najbolj izražena odtegnitvena kriza pri hitrem ukinjanju visokopotentnih BZD (alprazolam, lorazepam, triazolam), najblažja pri postopnem ukinjanju nizkopotentnih (diazepam..)

IRO 2.12.2010 23

4. ODTEGNITEV - 6

Bolnikove spremenljivke:

1. Panična motnja

2. Visok nivo anksioznosti in depresivnosti pred

zdravljenjem z BZD

3. Prisotna zloraba, odvisnost od alkohola ali druge PAS

4. Visok nivo psihopatologije

Nefarmakološke spremenljivke enako pomembno

vplivajo kot farmakološke!

IRO 2.12.2010 24

PROLONIGIRANA ABSTINENČNA KRIZA

Tesnoba – postopno mine v 1 letu

Nespečnost – postopno mine v 6-12 mesecih

Depresija – nekaj mesecev, pomagajo AD

Tinitus, parestezije – postopoma izginejo v 1 letu, lahko ostanejo kot rezidualni simptomi

Motorični simptomi – bolečine, krči, tremor… lahko izginejo v 1 letu, lahko trajni

Gastroenterološki simptomi- lahko izginejo v 1 letu, lahko trajni

Mehanizem ni jasen: lahko farmakološki in psihološki, lahko okvara na možganskih strukturah.

Ashton CH. Psychiatric Annals 25:3/March 1995, pp.174-179.

IRO 2.12.2010 25

TOKSIČNOST/NEŽELENI UČINKI

Učinki na spomin

Učinki na kognitivne funkcije

Učinki na psihomotoriko

Teratogenost in učinki na plod

Druga psihopatologija

IRO 2.12.2010 26

UČINKI BZD NA SPOMINSKE FUNKCIJE

Anterogradna amnezija (pri višanju odmerka, hitrejši

absorbciji, i.v., visokopotentni BZD)

Izraženost simptomov je v korelaciji s plazemskim

nivojem BZD.

Starejši bolniki so bolj dovzetni.

Po ukinitvi BZD se lahko spomin izboljša, vendar zelo

postopoma in ne nujno povsem!

IRO 2.12.2010 27

UČINKI BZD NA KOGNITIVNE FUNKCIJE

BZD (akutna ali kronična raba) okvarijo kognitivne in

motorične funkcije.

Simptomi: sedacija, zaspanost, ataksija, motnje

koordinacije, vrtoglavica,…

Po ukinitvi pogosto ne pride do popolnega izboljšanja.

IRO 2.12.2010 28

UČINKI BZD NA PSIHOMOTORIKO

Vpliv na vozniške sposobnosti

Padci – frakture kolka (starejši!)

Raba BZD v prvih tednih po možganski kapi ima zelo

škodljive učinke na izboljševanje motorike!

IRO 2.12.2010 29

TERATOGENOST IN UČINKI NA PLOD

V ZDA naj bi 2% nosečnic jemalo BZD (50% nosečnosti

nenačrtovanih)

Metaanaliza (Dolovich, Addis,1998): Ni povezave med

izpostavitvijo “in utero” ter izraženimi malformacijami.

Poročila o sedaciji novorojenčkov, nizki porodni teži

Odsvetovana je raba BZD v prvem trimesečju.

IRO 2.12.2010 30

DRUGA PSIHOPATOLOGIJA

Vedenjska dezinhibicija (visoki odmerki BZD in

impulzivna osebnost)

Delirij v pooperativnem obdobju

BZD poslabšajo depresijo in anksioznost

Uporaba BZD v suicidalne namene

Pogosto jih zlorabljajo odvisniki (od alkohola,

nedovoljenih drog)

IRO 2.12.2010 31

RABA BZD IN USPAVAL PRI

MLADOSTNIKIH

Določene razvojne značilnosti mladostnikov (občutki,

praznine, nezadovoljstvo, neustrezni načini pomiritve)

lahko vplivajo na večjo nevarnost zlorabe.

15% mladostnikov ima psihične težave, ki so pogosto

neprepoznane in neustrezno zdravljene!

Rezultati slovenske ankete med srednješolci (1995-

1996):

10,4% jih je že jemalo pomirjevalo, od teh:

35% po navodilu zdravnika

37% po lastni presoji

11,5% jih je dobilo zdravila od staršev!!

IRO 2.12.2010 32

RABA BZD PRI STAROSTNIKIH

Dejstva:

Manjša absorbcija zdravil, podaljšani razpolovni časi, večji delež maščevja, manjša vezava na albumine in zato večja nihanja koncentracije zdravil. Vse našteto poveča volumen razporeditve zdravila.

Prednosti predpisovanja nizkih odmerkov BZD:

Neželeni učinki so običajno povezani z višino odmerka.

So varni, če jih ne jemljejo dolgotrajno.

Za motnje spanja, vendar ne dolgotrajna terapija!

IRO 2.12.2010 33

PROBLEMI POVEZANI Z RABO BZD PRI

STAROSTNIKIH

Prekomerna sedacija

Padci in zlomi (kolki!)

Okvarjena regulacija krvnega tlaka

Kognitivno poslabšanje, spominske težave, pseudo-

demenca

Poslabšanje ali sprožitev depresije

Poslabšanje spanja

Odvisnost

Nočna urinska inkontinenca

Poslabšanje težav z dihanjem

Povečano tveganje za nesreče

IRO 2.12.2010 34

Tveganje za zlome kolka

Vsi BZD v odmerku, ki je ekvivalenten 3 mg diazepama,

pomembno povečajo tveganje za zlom kolka na 50%.

Pomembno povečano tveganje je zlasti v prvih 14 dneh

jemanja BZD in po 1 mesecu jemanja – 80%!

Večje tveganje, če se jemlje več BZD.

Ni dokazov, da se dolgo in kratko delujoči BZD kaj ločijo

glede tveganja!

Pri zelo starih ljudeh jemanje BZD, ki se oksidirajo v

jetrih, poveča tveganje za zlome.

Cumming RG. CNS Drugs 2003;17(11):825-37.

IRO 2.12.2010 35

NESPEČNOST

Ni bolezen, ampak simptom!

Oblike:

Nespečnost uspavanja (nepravilna higiena spanja, anksioznost, sindrom nemirnih nog…)

Števila nočna prebujanja (kronična bolečina, nikturija, gastroezofagealni refluks, periodični gibi nog v spanju, sindrom obstruktivne apneje…)

Zgodnje jutranje prebujanje (depresija, Parkinsonova bolezen…)

Trajanje: prehodna (jet lag), kratkotrajna (stres), dolgotrajna (več kot mesec dni) – 7-20% oseb

IRO 2.12.2010 36

USPAVALA (HIPNOTIKI) - 1

So manj varna od BZD.

Imajo visok potencial za razvoj tolerance in odvisnosti.

Blokirajo dihalni center.

Pri višjih odmerkih povzročajo nevarne motnje srčnega

ritma

Vrste:

Barbiturati (Fenobarbiton- za zdravljenje epilepsije)

Nebenzodiazepinski hipnotiki (zolpidem)

Sedativno-hipnotični BZD (triazolam, flurazepam)

AD s sedativno-hipnotičnim učinkom (triciklični -TCA,

mirzaten, agomelanin – nov melaninski AD)

IRO 2.12.2010 37

USPAVALA - 2

Preden predpišemo uspavalo, moramo vedeti, kaj je

vzrok nespečnosti.

Simptomatsko zdravljenje neizbežno vodi v zlorabo

in odvisnost!

Vsi hipnotiki po 6 mesecih rednega jemanja nimajo

več nobenega učinka!

IRO 2.12.2010 38

GLAVOBOL ZARADI ANALGETIKOV

(GZA) - 1

3% populacije trpi zaradi glavobolov.

GZA ima 50-82% bolnikov s primarnim glavobolom

Povprečno trajanje primarnega glavobola je 20 let,

kronično jemanje analgetika pa vsaj 10 let!

Analgetiki: nespecifični t.j. nesteroidni analgetiki,

opioidni analgetiki, specifični – za zdravljenje migrene –

tudi po Zomigu!

Najpogosteje v starostnem obdobju med 30-40 letom.

3× pogosteje pri ženskah

V 80% še komorbidna motnja - depresija

IRO 2.12.2010 39

GZA - 2

Značilnosti: je dnevni glavobol, pojavi se najpogosteje v zgodnjih jutranjih urah, je tiščeč in pulzirajoč

Spremljajoči simptomi: splošno slabo počutje, slabost, nemir, razdražljivost, motnje spomina in koncentracije, zelo pogosta je nespečnost

Bolniki imajo ob prekinitvi jemanja analgetika odtegnitvene simptome, ki trajajo v povprečju 3-4 tedne, (največja jakost glavobola je 1. in 2. dan)

Ugoden učinek ob močni odtegnitveni simptomatiki naj bi imel triciklični AD: amitriptilin – Amyzol.

IRO 2.12.2010 40

PROBLEM BOLEČINE

2 komponenti:

Senzorno-diskriminativna

Motivacijsko-afektivna

Opioidi so najbolj učinkoviti pri blokadi motivacijsko-

afektivne komponente bolečine.

IRO 2.12.2010 41

ANALGETIKI

Skupine:

Opiatni analgetiki ( osnova tramadol – opioidni agonist;

za kronične bolečinske sindrome) – zloraba, odvisnost!

Opiatni analgetiki se od ostalih analgetikov ločijo zlasti

po njihovi psihotropni komponenti.

Nesteroidni analgetiki (npr. ibuprofen; možna zloraba

F55!)

Antidepresivi z analgetičnim učinkom

(npr.amitriptilin, duloksetin)

Antikonvulzanti (karbamazepin, gabapentin)

IRO 2.12.2010 42

GLAVNA NAČINA DELOVANJA

OPIOIDOV

1. V limbičnem sistemuzmanjšajo negativni afektivni odgovor, ohranjena pa je prepoznava in lokalizacija bolečine. Močni opiati povzroče občutek evforičnosti.

2. Aktivacija descendentnih inhibitornih poti v hrbtenjači in periakveduktalni sivinipovzroči inhibicijo ascendentnega bolečinskega procesiranja na spinalni in supraspinalni ravni. Klinični pomen te inhibicije se kaže preko učinkovitosti tramadola (opioidni agonist, dodatno pa inhibira ponovni privzem NA in D, ki sta pomembna nevrotransmiterja te inhibitorne descendentne poti).

IRO 2.12.2010 43

OVIRE ZDRAVNIKOV/ZDRAVNIC PRI

PREPOZNAVI ZLORABE/ODVISNOSTI Pomanjkanje treninga obravnave bolnikov/is s

problematiko odvisnosti v procesu izobraževanju.

Skepticizem glede učinkovitosti zdravljenja

odvisnosti (morebiti zaradi premajhnega stika z

realnimi dometi zdravljenja odvisnosti?).

Lastni predsodki ali morebitne težave na tem

področju.

Slabo sodelovanje zaradi odpora bolnikov/ic do

opuščanja tablet.

IRO 2.12.2010 44

SMERNICE PREDPISOVANJA BZD IN

USPAVAL

majhni začetki odmerki,

počasno večanje odmerka,

strog režim odmerjanja,

stalno preverjanje jemanja, učinka, neželenih

učinkov,

pozornost na sočasno vplivanje drugih zdravil!

IRO 2.12.2010 45

PRIPOROČILA ZA IZOGIBANJE

RAZVOJA ZLORABE/ODVISNOSTI

Pogovor z bolnikom o racionalnem jemanju BZD, pričakovanem trajanju zdravljenja, učinkih, neželenih učinkih ( spomin, vožnja..), potencialu za razvoj tolerance, odvisnosti

Redno preverjanje načina jemanja

Uporaba najnižjega odmerka za želeni učinek

Intermitentna in fleksibilna shema zdravljenja

Postopno zniževanje in ukinjanje BZD

Ni potrebe, da (p)ostanemo soudeleženi pri zlorabi ali odvisnosti od tablet!

IRO 2.12.2010 46

MOŽNOSTI ODVAJANJA OD BZD V

AMBULANTNIH POGOJIH

Čas odvajanja: vsaj 6 mesecev in več.

Nekateri strokovnjaki priporočajo najprej substitucijo kratkodelujočega BZD z dolgodelujočim BZD (npr. diazepam), nato postopno odvajanje od dolgodelujočega BZD.

Ob izrazitih telesnih simptomih tesnobe lahko pomagajo nizki odmerki beta –blokatorjev: npr. propranolola.

Antidepresivi so običajno koristni (nujni pa pri komorbidni depresiji ali anksiozni motnji), lahko tudi nizki, subterapevtski (“anksiolitični”) odmerki atipičnih antipsihotikov.

Vedenjski ukrepi – edukacija, svetovanje, učenje relaksacije – trening progresivne mišične relaksacije -AT.

Lader M, Tylee A, Donoghue J.

CNS Drugs. 2009;23(1):19-34.

IRO 2.12.2010 47

ZAKLJUČKI

Čeprav imajo BZD dober terapevtski učinek –

anksioliza in sedacija, se (preveč) rutinsko predpisujejo

v klinični praksi, mora postati uporaba omejena zaradi

potenciala zlorabe in odvisnosti!

Zdravniki/ce smo odgovorni pri predpisovanju zdravil –

pri tem procesu so udeležena naša prepričanja in

sposobnost komunikacije, strokovno znanje o

indikacijah, odmerkih in dolžini zdravljenja, vse do

zavedanja, da kemične snovi, ki jih predpisujemo,

pogosto niso nenevarne, včasih prav nasprotno!

IRO 2.12.2010 48

Hvala za pozornost!