publikacija odrasli 2009-10

PUBLIK ACIJA ZA UDELEŽENCE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH2 0 0 9 / 2 0 1 0

PUBLIKACIJA ZA UDELEŽENCE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

2 0 0 9 / 2 0 1 0

3

SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA Pokopališka 33 1000 Ljubljana

TELEFONI:tajništvo: 01/ 540 46 67

zbornica: 01/ 540 24 40

faks: 01/ 540 46 67

e–pošta: [email protected]

e–naslov: www.megra.si

Ravnateljica:Ana Šterbenc

Pomočnik ravnateljice:Aleš Pešec

Vodja delavnic:Andrej Čuček

Organizatorka izobraževanja odraslih: Martina Koražija

Organizatorka interesnih dejavnosti:Lea Golob

Tajnica poklicne mature:Martina Koražija

Svetovalna delavka:Dragica Dodič Turk

Knjižničarka:Darinka Kepec

Računovodkinja:Vida Vrhovec

Tajnica:Mateja Prebil

Dijaška referentka: Emilija Volčini

4

URADNE URETajništvo:vsak dan od 11.30 do 13.00

Šolski referat: vsak dan, razen četrtka, od 10.00 do 10.20 in od 12.00 do 13.30

Knjižnica:vsak dan od 8. do 13. ure

Organizator izobraževanja odraslih:

Telefonski številki: 01 540 46 67 051 370 600

Govorilne ure organizatorja izobraževanja odraslih

PONEDELJEK: od 9.00 od 11.00 ( telefonsko)

TOREK: od 9.00 do 11.00 ( osebno)

SREDA: od 14.00 do 17.00 (osebno in telefonsko)

Navedene govorilne ure organizatorke izobraževanja odraslih bodo potekale samo v času pouka in jih torej med šolskimi počitnicami ne bo. Če prihajate od daleč, prej po telefonu (01 540 46 67 ali 051 370 600) preverite priso-tnost organizatorke izobraževanja odraslih. Kadar želite vzpostaviti osebni stik z učiteljem, njegovo dosegljivost prej preverite po telefonu: 01 540 24 40.

5

URNIK ZVONJENJADopoldne Popoldne1. ura 7.30–8.15 8. ura 13.35–14.202. ura 8.20–9.05 9. ura 14.25–15.103. ura 9.10–9.55 10. ura 15.15–16.004. ura 10.15–11.00 11. ura 16.20–17.055. ura 11.05–11.50 12. ura 17.10–17.556. ura 11.55–12.40 13. ura 18.00–18.457. ura 12.45–13.30 14. ura 18.50–19.35

ORGANI ŠOLESVET ŠOLE SESTAVLJAJO:– dva predstavnika ustanovitelja,– trije predstavniki staršev,– dva predstavnika dijakov,– en predstavnik občine,

– pet predstavnikov delavcev šole.

UČITELJSKI ZBORANDRAGOŠKI ZBORPROGRAMSKI UČITELJSKI ZBORODDELČNI UČITELJSKI ZBORIRAZREDNIKSTROKOVNI AKTIVISVET STARŠEVSKUPNOST DIJAKOV

6

OKVIRNI IZPITNI ROKI

Izpitni roki 2009/10 Zadnji dan prijave Objava na oglasni

19. 10. do 23. 10. 2009 14. 10. 2009 16. 10. 2009

23. 11. do 27. 11. 2009 18. 11. 2009 20. 10. 2009

18. 1. do 22. 1. 2010 13. 1. 2010 15. 1. 2010

8. 3. do 12. 3. 2010 3. 3. 2010 5. 3. 2010

12. 4. do 16. 4. 2010 7. 4. 2010 9. 4. 2010

10. 5. do 14. 5. 2010 5. 5. 2010 7. 5. 2010

28. 6. do 2. 7. 2010 21. 6. 2010 23. 6. 2010

16. 8. do 20. 8. 2010 6. 7. 2010 9. 7. 2010

Na oglasni deski za odrasle morate sami preveriti točen datum in uro izpita; telefonskih informacij ne dajemo. Tri dni pred izpitnim rokom (največkrat na petek) bo točen razpo-red objavljen na naši spletni strani kot Wordova priponka v rubriki »odrasli«. Za avgus-tovski izpitni rok razrednih izpitov bo razpored objavljen že v juliju.

7

PLAČEVANJE RAZREDNIH IZPITOVIzpit mora biti plačan pred oddajo zapisnika o izpitu. Plačate ga s položnico, ki mora vse-bovati vaš naslov, namen nakazila (izpit iz … v roku …), prejemnika (Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, Pokopališka 33, 1000 Ljubljana); številka transakcijskega računa pri UJP Ljubljana: 0110 0603 0700 717. Če opravljate razredni izpit prvič ali drugič, je cena 62,00 EUR, večkratni izpit je komisijski in stane 80,00 EUR.

PRIJAVA NA RAZREDNI IZPITPravilno izpolnjen zapisnik o izpitu (obr. 1.49 DZS) skupaj s fotokopijo potrdila o plačilu oddajte v nabiralnik, ki se nahaja ob vstopu v pisarno organizatorke izobraževanja odra-slih v I. nadstropju (soba 115) ali priporočeno po pošti. Upoštevali bomo samo tiste za-pisnike, ki bodo prispeli skupaj s potrdilom o plačilu do vključno zadnjega dneva prijave. Če bo zapisnik prispel po zadnjem dnevu prijave, bo izpit uvrščen v naslednji izpitni rok. Zapisnik mora vsebovati vaš naslov z GSM številko, šolo, predmet + izpraševalec, letnik, program (grafični tehnik/grafični tehnik PTI/medijski tehnik/medijski tehnik PTI/grafični operater), datum izpita in datum oddaje zapisnika.

POTRDILO O ŠOLANJUS tem potrdilom se lahko skladno s 4. členom Zakona o izobraževanju odraslih uveljavlja pravica do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in pravica do drugih ugodnosti (na primer: prevozi, štipendiranje, opravljanje začasnih del prek študentskih servisov ...), če udeleženec izobraževanja ni v delovnem razmerju ali prijavljen kot brez-poselna oseba ali ni napoten na izobraževanje preko Zavoda za zaposlovanje; omenjena pravica velja do 27. leta starosti. Potrdilo o šolanju izdaja v času uradnih ur organizatorka izobraževanja odraslih na podlagi potrdila o plačilu vpisnine.

PRIJAVA NA POKLICNO MATURO ALI ZAKLJUČNI IZPITKer je postopek prijave na poklicno maturo oziroma zaključni izpit dolgotrajnejši, se za prijavo vnaprej najavite pri organizatorki izobraževanja odraslih. Potek poklicne mature lahko spremljate tudi na spletni strani šole; izberite izpiti – poklicna matura. Ali v tej pu-blikaciji pod naslovom Maturitetni koledar.

8

ANDRAGOŠKI ZBOR

IME IN PRIIMEK Pr e d m e t i / p r o g r a m ske e n o t e

Stane ANTONČIČ vzgoja za varnost in zdravje, varstvo pri delu

Mario BAARinformatika, informacijsko-komunikacijska teh. v grafiki

Milena ČERNE slovenščina

Andrej ČUČEK praktično usposabljanje pri delodajalcu

Drago DENIŠAgrafični procesi, priprava delovnih procesov, tehnologija tiska

Dragica FURLAN vzgoja za varnost in zdravje, psihologija

Irena GMAJNAR digitalna tipografija in reprodukcija (v), praktični pouk

Lea GOLOB digitalna tipografija in reprodukcija

Mojca GUŠTIN multimedijsko oblikovanje

Urška HROVATumetnost in grafično oblikovanje, umetnost, načrtovanje vidnih sporočil

Jože ISKRA slovenščina

Mateja JAKOB matematika, uporabna matematika

Boštjan Miha JAMBREK fotografija in video tehnika

Vladimir JANEŽ angleščina

Dominik JERAN multimedijsko oblikovanje

Miran JOGER tehnologija tiska, tisk, ploski tisk, praktični pouk tiska

Ignac KALIN naravoslovje, fizika,

Uroš KLAUS angleščina

Martina KORAŽIJAinteresne dejavnosti, dodelava knjig, tehnologija dodelave, grafična dodelava, praktični pouk dodelave

Valerija KRANJECtehnologija dodelave, grafična dodelava, praktični pouk dodelave, dodelava embalaže

Gorazd KRUMPAKtipografija in reprodukcija, digitalna tipografija in reprodukcija

Sabina MIHEVC grafični in medijski procesi, od predloge do izdelka

9

IME IN PRIIMEK Pr e d m e t i / p r o g r a m ske e n o t e

Iva MOLEK digitalna tipografija in reprodukcija, grafična priprava, praktični pouk

Aleš PEŠEC kemija

Florjan PEZDEVŠEK grafični in medijski procesi, propustni tisk, tehnologija grafičnih procesov, praktični pouk tiska

Tomislav ŠAFARIČ praktični pouk tiska, ostale tiskarske tehnike

Uroš TRATNIK matematika

Špela UDOVIČ grafično oblikovanje, osnove grafičnega oblikovanja

Ivan ZUPANC umetnost, podjetništvo, družboslovje

Marija ŽGALIN zgodovina, geografija

Tanja ŽVANUT angleščina

10

PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOVŠola izobražuje v štirih programih, in sicer:GRAFIČNI OPERATER– triletni program srednjega poklicnega izobraževanja;

GRAFIČNI TEHNIK– štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja;

GRAFIČNI TEHNIK– program poklicno-tehniškega izobraževanja;

MEDIJSKI TEHNIK– štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja;

MEDIJSKI TEHNIK– program poklicno-tehniškega izobraževanja.

V šolskem letu 2005/06 smo prvič vpisali dijake v nov program grafični operater. Za-snovan je bil na novih, sodobnih izhodiščih s poudarkom na medsebojnem povezova-nju splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov, teorije in prakse. V središču učnega procesa so dijaki, učitelji pa jih vodijo in usmerjajo ter jim pomagajo pridobiti zahtevana znanja in veščine.V šolskem letu 2008/09 smo začeli izobraževati dijake v prenovljenih izobraževalnih pro-gramih srednjega strokovnega izobraževanja medijski tehnik in grafični tehnik. Sedanja prenova prinaša bolj prožne, modularno zasnovane izobraževalne programe, večjo avto-nomijo šole pri izvajanju programov, novosti na področju organizacije dela v šoli, uvajanje sodobnih metod pouka, povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega izobraže-vanja, boljše povezave šole z gospodarstvom in možnosti hitrejše vpeljave tehnoloških novosti v programe. Prenovljena programa dijakom zagotavljata pridobivanje in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc za uspešno in ustvarjalno delo na področju multimedije in grafične dejavnosti. Pri pripravi predmetnika strokovnih modulov smo se zavedali dejstva, da se poklici na grafičnem in multimedijskem področju vse bolj prepletajo. Zato smo za prenovljena programa opredelili temeljne skupne module (grafično oblikovanje, grafični in medijski procesi, kakovost in trženje, informacijsko-komunikacijska tehnologija).

11

PREDMETNIKI

GRAFIČNI OPERATER – program srednjega poklicnega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010

KLJUČNE KVALIFIKACIJE 1. letnik 2. letnik 3. letnik Učitelj

Slovenščina x x x Iskra

Matematika x x x Tratnik

Angleščina x x x Žvanut

Naravoslovje x x Kalin

Družboslovje x x Zupanc

Športna vzgoja x x x oproščen/a

STROKOVNI VSEBINSKI SKLOPI

Umetnost in grafično oblikovanje x x Hrovat

Grafični procesi x x Deniša

Priprava delovnih procesov x x Deniša

Tisk x x x Joger

Grafična dodelava x x x Kranjec, Koražija

ODPRTI KURIKUL

Informacijska pismenost x Tratnik

Pisna in ustna komunikacija x x Iskra

Vzgoja za varnost in zdravje Furlan Antončič

Kartonažerski izdelki x Kranjec

Ostale tiskarske tehnike x x Šafarič

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE V

DELOVNEM PROCESU x x x Čuček

INTERESNE DEJAVNOSTI x x x Koražija

12

MEDIJSKI TEHNIK PTI – program poklicno-tehniškega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010(veljaven od leta 2004/05)

Predmet 1. letnik 2. letnik Učitelj

Slovenščina x x Iskra

Angleščina x x Janež

Matematika x x Jakob

Informatika x Baar

Fizika x x Kalin

Kemija x x Pešec

Psihologija x Furlan

Multmedijsko oblikovanje

T + V x x Guštin

Digitalna tipografija in reprodukcija

T + V x x Golob + Molek

Podjetništvo x Zupanc

Fotografija in video tehnika

T + V x Jambrek

Praktični pouk x x Molek

Delovna praksa Čuček

Športna vzgoja oproščen/a oproščen/a

Interesne dejavnosti x x Koražija

13

MEDIJSKI TEHNIK – program srednjega strokovnega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010 (veljaven od šol. leta 2008/09)

Programska enota 1. letnik 2. letnik

SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREMEDTI

Slovenščina Iskra Iskra

Matematika Jakob Jakob

Angleščina Klaus Klaus

Umetnost Hrovat Zupanc

Zgodovina Žgalin

Geografija Žgalin

Fizika Kalin

Kemija Pešec


STROKOVNI MODULI (OBVEZNI)

Grafično oblikovanje Udovič Udovič

Grafični in medijski procesi Pezdevšek, Mihevc

Informacijsko komunikacijska

tehnologija Baar

Tipografija in reprodukcija Krumpak

Medijsko oblikovanje Guštin

Izražanje s sliko in zvokom Jambrek

ODPRTI KURIKUL

Od predloge do izdelka Pezdevšek, Mihevc

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE

PRI DELODAJALCU Čuček

INTERESNE DEJAVNOSTI Koražija Koražija

14

MEDIJSKI TEHNIK – program srednjega strokovnega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010

Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik

Slovenščina Iskra Iskra Černe Černe

Umetnost Zupanc/Hrovat

Angleščina Klaus Klaus Janež Janež

Matematika Jakob Jakob Jakob Jakob

Informatika Baar Baar

Fizika Kalin Kalin

Kemija Pešec Pešec

Psihologija Furlan

Zgodovina Žgalin Žgalin

Geografija Žgalin

Grafično oblikovanje Udovič Udovič Udovič

Multimedijsko T

oblikovanje V

Guštin

Guštin

Jeran, Guštin

Jeran, Guštin

Jeran

Jeran

Digitalna tipografija in T

Reprodukcija VGuštin, Molek

Krumpak

Golob

Gmajnar

Golob

Gmajnar

Osnove graf. procesov T + V Joger

Varstvo pri delu Antončič

Podjetništvo Zupanc

Fotografija in video tehnika Jambrek

Praktični pouk Molek, Mihevc Molek, Gmajnar Molek


Športna vzgoja oproščen/a oproščen/a oproščen/a oproščen/a

Interesne dejavnosti Koražija Koražija Koražija Koražija

15

GRAFIČNI TEHNIK – program srednjega strokovnega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010

Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik

Slovenščina Iskra Iskra Černe Černe

Umetnost Zupanc/Hrovat

Angleščina Klaus Klaus Janež Janež

Matematika Jakob Jakob Jakob Jakob

Informatika Baar

Fizika Kalin Kalin Kalin

Kemija Pešec Pešec Pešec

Psihologija Furlan

Zgodovina Žgalin Žgalin

Geografija Žgalin

Osnov. graf. oblikovanje Udovič Udovič

Tehnol. graf. procesov T + V Pezdevšek

Varstvo pri delu Antončič

Strojeslovje Kalin

Podjetništvo Zupanc

Tehnologija tiska

ali tehnologija dodelave Kranjec

Joger

Kranjec

Deniša

Kranjec

Praktični pouk tiska

ali praktični pouk dodelave

Šafarič/

Pezdevšek

Kranjec

Šafarič/

Pezdevšek

Kranjec

Šafarič/

Pezdevšek

Kranjec


Športna vzgoja oproščen/a oproščen/a oproščen/a oproščen/a

Interesne dejavnosti Koražija Koražija Koražija Koražija

16

GRAFIČNI TEHNIK – program srednjega strokovnega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010 (veljaven od šol. leta 2008/09)


SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREMEDTI


Matematika Jakob Jakob

Angleščina Klaus Klaus

Umetnost Hrovat Zupanc

Zgodovina Žgalin

Fizika Kalin

Kemija Pešec



Grafično oblikovanje Udovič Udovič

Grafični in medijski procesi Pezdevšek, Mihevc

Informacijsko komunikacijska

tehnologija Baar

Grafična priprava Molek

Tisk Pezdevšek/Joger

Grafična dodelava Kranjec

Grafični materiali Antončič

ODPRTI KURIKULUM

Od predloge do izdelka Pezdevšek, Mihevc


PRAKTIČNO USPOSABLJANJE

PRI DELODAJALCU Čuček

17

GRAFIČNI TEHNIK PTI – program poklicno-tehniškega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010 (veljaven od šol. leta 2008/09)


SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREDMETI


Matematika Jakob, Tratnik Jakob, Tratnik

Angleščina Janež Žvanut

Umetnost Zupanc, Hrovat

Zgodovina Žgalin

Geografija Žgalin

Psihologija Furlan

Fizika Kalin

Kemija Pešec



Načrtovanje vidnih sporočil Hrovat

Grafični procesi Pezdevšek

Informacijsko komunikacijska teh. v grafiki Baar

Propustni tisk Pezdevšek

STROKOVNI MODULI (IZBIRNI)

I. izbirni

Ploski tisk Joger

II. izbirni

Knjigoveški izdelki

Kartonažerski izdelki

ODPRTI KURIKULUM

Uporabna matematika Jakob

Dodelava knjig Koražija

18


Dodelava embalaže Kranjec

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI

DELODAJALCU Čuček Čuček


GRAFIČNI TEHNIK PTI– program poklicno-tehniškega izobraževanja, šolsko leto 2009/2010 (veljaven od leta 2004/05)

Predmet 1. letnik 2. letnik Učitelj

Slovenščina x x Iskra

Angleščina x x Janež

Matematika x x Jakob, Tratnik

Psihologija x Furlan

Informatika x Baar

Fizika x x Kalin

Kemija x x Pešec


Teh. graf. procesov x Pezdevšek

Varstvo pri delu x Antončič

Strojeslovje x Kalin

Podjetništvo x Zupanc

Tehnologija x x Kranjec, Koražija (dodel.), Joger (tisk)

Praktični pouk x x Joger (tisk), Kranjec, Koražija (dodel.)

Delovna praksa x Čuček

Interesne dejavnosti x x Koražija

19

ODPRTI KURIKULOdprti kurikul je oblikovan na osnovi analize rezultatov ankete, v kateri so bila izpo-stavljena znanja in spretnosti, ki jih delodajalci pričakujejo od ustrezno izobraženega delavca.V šolskem letu 2009/2010 v 1. letniku programov srednjega strokovnega izobraževanja medijski in grafični tehnik izvajamo strokovni modul od predloge do izdelka, ovrednoten s tremi kreditnimi točkami, v obsegu 70 ur pouka in z izvedbo projektnega dneva. V 2. letniku programa poklicno-tehniškega izobraževanja grafični tehnik izvajamo splošno- izobraževalni modul uporabna matematika, ovrednoten z dvema kreditnima točkama, v obsegu 33 ur pouka in strokovna modula dodelava knjig in dodelava embalaže, vsa-kega v obsegu 99 ur pouka in ovrednotena s petimi kreditnimi točkami. Pridobljena dodatna znanja, specializacija in praktične veščine omogočajo boljše poznavanje in razumevanje poklica in razvijanje ključnih kompetenc za uspešnejše vključevanje v de-lovni proces, uspešnejše opravljanje poklicne mature in pridobivanje znanj za izpolnitev zahtev poklicnih standardov, vključenih v izobraževalni program. Za vse module odprte-ga kurikula so izdelani katalogi znanja, ki jih je potrdil svet šole in so objavljeni na šolski spletni strani.

ZAKLJUČEK ŠOLANJA

GRAFIČNI OPERATERZaključni izpit obsega pisni in ustni izpit iz slovenščine in izdelek oziroma storitev z zagovorom.

GRAFIČNI TEHNIK IN GRAFIČNI TEHNIK PTI (stari program)Poklicna matura obsega pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz mate-matike ali tujega jezika, pisni in ustni izpit iz tehnologije izbirnega področja ter izdelek oziroma storitev in zagovor.

MEDIJSKI TEHNIK IN MEDIJSKI TEHNIK PTIPoklicna matura obsega pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz matema-tike ali tujega jezika, pisni in ustni izpit iz digitalne tipografije in reprodukcije ter izdelek oziroma storitev in zagovor.

GRAFIČNI TEHNIK PTI (novi program)Poklicna matura obsega pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz matemati-ke ali tujega jezika, pisni in ustni izpit iz tehnologije tiska in dodelave ter izdelek oziroma storitev in zagovor.

20

ŠOLSKI KOLEDAR 2009/2010 1. 10. začetek šolskega leta19.-23. 10. izpitni roki za odrasle26.-30. 10. jesenske počitnice31. 10. dan reformacije1. 11. dan spomina na mrtve15. 11. oddaja predprijave k poklicni maturi23.-27. 11. izpitni roki za odrasle11. 12. zadnji rok za prijavo k poklicni maturi (zimski rok)25. 12. božič26. 12. dan samostojnosti in enotnosti28.-31. 12. božično-novoletne počitnice1.-2. 1. novo leto18.-22. 1. izpitni roki za odrasle5. 2. zadnji rok za pisno odjavo od PoM (zimski rok)6. 2. zimski izpitni rok ZI (slovenščina, pisno)9. 2. ZI (ustni izpit SLO)10. 2. ZI (zaključno delo z zagovorom)12. 2. ZI (seznanitev kandidatov)8. 2. Prešernov dan9. 2. zimski izpitni rok PoM (slovenščina)10. 2. zimski izpitni rok PoM (2. predmet)11. 2. zimski izpitni rok PoM (mat., ang.)6. 2. zimski izpitni rok ZI (slovenščina)15.-19. 2. zimske počitnice15.-26. 2. ustni izpiti in 4. predmet1. 3. seznanitev kandidatov z uspehom na PoM13. 3. predmaturitetni preizkus (slovenščina)27. 3. zadnji rok za prijavo k PoM8.-12. 3 izpitni roki za odrasle5. 4. velikonočni ponedeljek12.-16. 4. izpitni roki za odrasle26. 4. pouka prosto 27. 4. dan upora proti okupatorju28.-30. 4. prvomajske počitnice1. 5. praznik dela10.-14. 5. izpitni roki za odrasle22. 5. zadnji rok za pisno odjavo od PoM24.-25. 5. pouk (organizirana priprava zaklj. letnikov na ZI, PoM)26. 5. začetek PoM v spomladanskem izpitnem roku (2. predmet)29. 5. pisni izpiti PoM (angleščina)29. 5. ustni izpiti PoM in 4. predmet31. 5. pisni izpiti PoM (slovenščina)5. 6. pisni izpiti PoM (matematika)

21

5. 6. ustni izpiti PoM in 4. predmet5. 6. spomladanski izpitni rok ZI (slovenščina)7. 6. ZI (ustni izpit SLO)8. 6. ZI (zaključno delo z zagovorom)9. 6. pisni izpiti PoM (nemščina)12. 6. ustni izpiti PoM in 4. predmet18.-24. 6. ustni izpiti PoM in 4. predmet25. 6. dan državnosti28. 6.- 2. 7. izpitni roki za odrasle 5. 7. seznanitev dijakov z uspehom na PoM6. 7. zadnji rok za prijavo k PoM (jesenski rok)16.-20. 8. izpitni roki za odrasle21. 8. zadnji rok za pisno odjavo od PoM23. 8. začetek PoM v jesenskem izpitnem roku24. 8. jesenski izpitni rok ZI(slovenščina)25. 8. ZI (ustni izpit SLO)26. 8. ZI (zaključno delo z zagovorom)30. 8. ZI (seznanitev kandidatov)25. 8. pisni izpiti PoM (slovenščina)25. 8.-4. 9. ustni izpiti PoM in 4. predmet26. 8. pisni izpiti PoM (matematika)27. 8. pisni izpiti PoM (angleščina)28. 8. pisni izpiti PoM (nemščina)30. 8. pisni izpiti PoM (2. predmet)8. 9. seznanitev kandidatov z uspehom na PoM

MATURITETNI KOLEDAR Zimski izpitni rok poklicne mature 2009

11. december 2009 (Pe) Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

30. januar 2010 (So) Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov

5. februar 2010 (Pe) Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli

9. februar 2010 (To) Slovenščina – pisni izpit

10 februar 2010 (Sr) 2. predmet (DTR, TTI, TDO) – pisni izpit

11. februar 2010 (Če) Matematika, angleščina, nemščina – pisni izpit

Ustni izpiti in 4. predmet Od 15. do 26. februarja 2010

1. marec 2010 (Po) Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

22

Predmaturitetni preizkus 2010

13. marec 2010 (So) Slovenščina

Spomladanski izpitni rok poklicne mature 2010

27. marec 2010 (So) Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

16. maj 2010 (Ne) Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov

22. maj 2010 (So) Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli

26. maj 2010 (Sr) 2. predmet (DTR, TTI, TDO) – pisni izpit

29. maj 2010 (So) Angleščina – pisni izpit

31. maj 2010 (Po) Slovenščina – pisni izpit

5. junij 2010 (So) Matematika – pisni izpit

9. junij 2010 (Sr) Nemščina – pisni izpit

Ustni izpiti in 4. predmet 29. maj 2010 (So), 5. junij 2010 (So), 12 junij 2010 (So) in od 18. junija (Pe) do 24. junija 2010 (Če)

5. julij 2010 (Po) Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

Jesenski izpitni rok poklicne mature 2010

6. julij 2010 (To) Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

15. avgust 2010 (Ne) Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov

21. avgust 2010 (So) Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli

25. avgust 2010 (Sr) Slovenščina – pisni izpit

26. avgust 2010 (Če) Matematika – pisni izpit

27. avgust 2010 (Pe) Angleščina – pisni izpit

28. avgust 2010 (So) Nemščina – pisni izpit

30. avgust 2010 (Po) 2. predmet (DTR, TTI, TDO) – pisni izpit

Ustni izpiti in 4. predmet Od 25. avgusta (Sr) do 4. septembra 2010 (So)

8. september 2010 (Sr) Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

23

GOVORILNE URE ZA ODRASLE V ŠOLSKEM LETU 2009/2010

IME IN PRIIMEK DAN V TEDNU ŠOLSKA URA URA

Stane ANTONČIČ petek 7. 12.45–13.30

Mario BAAR četrtek 5. 11.05–11.50

Milena ČERNE torek 6. 11.55–12.40

Drago DENIŠA četrtek 6. 11.55–12.40

Dragica FURLAN četrtek 5. 11.05–11.50

Irena GMAJNAR torek 6. 11.55–12.40

Lea GOLOB petek 1. 7.30–8.15

Mojca GUŠTIN torek 6. 11.55–12.40

Urška HROVAT sreda 6. 11.55–12.40

Jože ISKRA ponedeljek 5. 11.05–11.55

Boštjan Miha JAMBREK četrtek 4. 10.15–11.00

Mateja JAKOB sreda 5. 11.05–11.55

Vladimir JANEŽ sreda 6. 11.55–12.40

Dominik JERAN ponedeljek 5. 11.05–11.50

Miran JOGER četrtek 1. 7.30–8.15

Ignac KALIN ponedeljek 5. 11.05–11.50

Uroš KLAUS ponedeljek 5. 11.05–11.50

Gorazd KRUMPAK sreda 6. 11.55–12.40

24

IME IN PRIIMEK DAN V TEDNU ŠOLSKA URA URA

Valerija KRANJEC torek 4. 10.15–11.00

Sabina MIHEVC ponedeljek 6. 11.55–12.40

Iva MOLEK torek 6. 11.55–12.40

Aleš PEŠEC četrtek 5. 11.05–11.50

Florjan PEZDEVŠEK sreda 5. 11.05–11.55

Tomislav ŠAFARIČ torek 3. 9.10–9.55

Uroš TRATNIK sreda 6. 11.55–12.40

Špela UDOVIČ sreda 5. 11.05–11.55

Ivan ZUPANC petek 4. 10.15–11.00

Marija ŽGALIN ponedeljek 4. 10.15–11.00

Tanja ŽVANUT torek 5. 11.05–11.55

Govorilne ure učiteljev se med šolskim letom spreminjajo, zato je priporočljivo, da jih pred prihodom v šolo preverite na spletni strani: www.megra.si ali po telefonu 01 540 24 40.

25

Na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/06), Pravilnika o oce-njevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 78/07) in Navodil o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Ur. l. RS, št. 8/08) ravnateljica Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, Ana Šterbenc, določam:

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIHŠolska pravila ocenjevanja odraslih določi ravnateljica po prehodni pridobitvi mnenja andragoškega zbora in udeležencev izobraževanja odraslih.Šolska pravila ocenjevanja obsegajo: – merila in postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja, – prilagoditve ocenjevanja v izrednem izobraževanju, – načrt ocenjevanja znanja, – načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti, – način uresničevanja javnosti ocenjevanja, – pripravo in spremljanje osebnega izobraževalnega načrta, – način priprave mape učnih dosežkov, – vpogled in izročanje ocenjenih izdelkov, – postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju, – izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in druga izpitna pravila),

– pripravo izpitnega gradiva (naloge, nosilce in roke), – kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi, – druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

1 MERILA IN POSTOPEK PRIZNAVANJA FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

Uvodni pogovorSrednja medijska in grafična šola Ljubljana organizira z udeleženci oziroma kandidati za vpis uvodni pogovor, na katerem jih organizatorka izobraževanja odraslih seznani z: – merili in postopki za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, – mapo učnih dosežkov, – možnostjo oblikovanja osebnega izobraževalnega načrta.

Priznavanje formalno pridobljenega znanjaŠola na podlagi javnih listin o izobraževanju po javno veljavnih izobraževalnih programih (spričevala, obvestila o uspehu, potrdila o izpitu in drugih javno veljavnih listinah) udele-žencu prizna pridobljeno primerljivo znanje.Pri priznavanju formalno pridobljenega znanja se smiselno uporabljajo določbe Šolskih pravil ocenjevanja, ki se nanašajo na priznavanje neformalno pridobljenega znanja.

Priznavanje neformalno pridobljenega znanja Vrednotenje znanjaV postopku priznavanja neformalno pridobljenega znanja se z vrednotenjem znanja ude-leženca ugotavlja ustreznost neformalno pridobljenega znanja s standardi znanja, ki so opredeljeni v posamezni programski enoti.

26

Dokazila, na podlagi katerih se priznava neformalno pridobljeno znanje, so: dokazila o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju, certifikati, izdani v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, dokazila o pridobljenem znanju in opravljenih obvezno-stih po delih izobraževalnega programa, potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom in druga podobna dokazila.

Merila1. Programski učiteljski zbor določi merila za priznavanje neformalno pridobljenega zna-

nja. Pri tem upošteva naslednja načela: – znanje se za programsko enoto prizna v celoti, če se ugotovi vsaj 70 % primerljivih vsebin,

– znanje se prizna, če je njegov obseg v izobraževalnem programu vrednoten najmanj z eno kreditno točko.

2. Če se znanje, pridobljeno z delovnimi izkušnjami, uveljavlja za priznanje splošno izo-braževalnega ali strokovno-teoretičnega predmeta oziroma modula, se opravi preiz-kus znanja v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

Postopek priznavanjaPostopek priznavanja znanja se začne, ko udeleženec vloži zahtevo za priznavanje pred-hodno pridobljenega znanja, ki ji priloži dokazila iz drugega odstavka 37. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.Komisija za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, ki jo imenuje ravnateljica, ovre-dnoti znanje udeleženca na podlagi predloženih dokazil.Če na podlagi dokazil ni mogoče v celoti priznati pridobljenega znanja, udeleženec opra-vlja preizkus znanja. Obseg, način in obliko preizkusa znanja se določi v skladu s 7. in 8. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževa-nju in šolskimi pravili glede na namen preizkusa in predhodno znanje udeleženca.Po končanem vrednotenju oziroma ugotavljanju znanja udeleženca s preizkusom šola izda sklep o priznavanju pridobljenega znanja. Priznano znanje se evidentira v šolski dokumen-taciji na podlagi izdanega sklepa. Udeleženec, ki mu je bilo priznano predhodno pridobljeno znanje, je oproščen opravljanja obveznosti iz ustreznega dela izobraževalnega programa.Če udeležencu ni bilo priznano znanje, kot je predlagal, se v sklepu o priznavanju znanja to utemelji.

Pritožba zoper sklep o priznavanju znanjaUdeleženec oziroma kandidat lahko na organizatorko izobraževanja odraslih v osmih dneh po prejetju sklepa naslovi pritožbo zoper sklep o priznavanju formalno oziroma neformalno pridobljenega znanja.

PoročanjePoročanje o priznavanju neformalno pridobljenega znanja je sestavni del poročila o ka-kovosti, ki ga šola javno objavi. Poročilo vsebuje podatke o opravljenih uvodnih razgo-vorih, vloženih zahtevkih, izdanih sklepih in druge načrtovane ter izvedene analize in ukrepe v zvezi s priznavanjem pridobljenega znanja.

27

2 PRILAGODITVE OCENJEVANJA V IZREDNEM IZOBRAŽEVANJU

PrilagoditveŠola določi pogoje, načine in postopke za opravljanje obveznosti udeležencev izrednega izobraževanja v skladu z navodili ministra.V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V šolski dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen«.

Druge posebnostiŠola pripravi za udeležence izobraževanja odraslih osebni izobraževalni načrt (OIN). Ta vsebuje ugotovitve o doseženem oziroma manjkajočem znanju in opredeljuje obseg, na-čin in roke ocenjevanja ali priznavanja znanja ter izpolnitve drugih obveznosti, določenih v skladu z izobraževalnim programom.

3 NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA (NOZ)

Priprava NOZNOZ pripravi organizatorka izobraževanja odraslih v sodelovanju s programskim učitelj-skim zborom na šolskem področju do 1. oktobra za šolsko leto.

Načrt ocenjevanja znanjaNačrt ocenjevanja znanja vsebuje najmanj: – programske enote, ki se ocenjujejo, – merila ocenjevanja znanja (minimalne standarde za ocene, točkovanje in podobno), – oblike, načine in postopke ocenjevanja (način timskega ocenjevanja in podobno), – koledar opravljanja obveznosti v izobraževanju.

Oblike in načini ocenjevanjaOblike in načine ocenjevanja znanja določi programski učiteljski zbor v NOZ v skladu z izobraževalnim programom.Izpitni roki so določeni ob začetku šolskega leta in so objavljeni na oglasnih deskah ter spletni strani šole.Oblike ocenjevanja znanja so individualne ali skupinske.Ocenjevanje je lahko ustno ali pisno.Udeleženci lahko opravljajo diferencialne, dopolnilne, delne in končne izpite.Z diferencialnim izpitom se ocenjuje znanje, potrebno za vključitev v drug izobraževalni program.Dopolnilni izpit opravlja udeleženec, ki izboljšuje pozitivno oceno. Pri določitvi končne ocene se upošteva boljša ocena.Z delnimi izpiti se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih programske enote. Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posamezne programske enote v skladu z izo-braževalnim programom in načrtom ocenjevanja znanja, je s tem opravil končni izpit.S končnimi izpiti po zaključenih vsebinskih sklopih se lahko ocenjuje znanje iz program-ske enote za posamezen letnik, lahko pa tudi iz programskih enot za več letnikov hkrati.

28

Pri delnih in končnih izpitih znanje ocenjuje predavatelj. Tretje in nadaljnje opravljanje konč-nega izpita se lahko opravlja pred izpitno komisijo v skladu z drugim odstavkom 28. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

OceneZnanje udeležencev se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.Znanje udeleženca, ki je dosegel minimalni standard znanja iz programske enote, se oceni s številčno oceno od 2 do 5, in sicer: zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, vmesnem preizkusu, interesnih dejavnostih in drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim pro-gramom, se ocenjuje z opisnima ocenama: »opravil« in »ni opravil«.Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.

Spremljanje usposabljanja z delom pri delodajalcuUdeleženec vodi dnevnik o praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu (v na-daljnjem besedilu: praktično usposabljanje), ki ga potrdi delodajalec. O prisotnosti in napredovanju udeleženca delodajalec najmanj enkrat do konca pouka v šolskem letu pisno obvesti šolo.

Minimalni standard znanjaMinimalni standard znanja za pridobitev ocen pri programski enoti določi predavatelj v skladu s cilji, opredeljenimi v katalogu znanja posameznega izobraževalnega programa.Doseganje standardov znanja iz prejšnjega odstavka ugotavlja predavatelj oziroma pre-davatelji, ki udeleženca učijo pri posamezni programski enoti, z ocenjevanjem med šol-skim letom.

4 NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI

Udeleženec lahko opravi neizpolnjene obveznosti v naslednjih izpitnih rokih v tekočem šolskem letu ali v naslednjem šolskem letu v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Pogoje, načine in postopke šola določi v skladu z navodili ministra.

5 NAČIN URESNIČEVANJA JAVNOSTI OCENJEVANJA

Javnost ocenjevanja1. Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja.

Zagotavlja se predvsem tako, da predavatelj ob začetku predavanj udeležence seznani:

– z obsegom učne snovi in s cilji, – minimalnimi standardi znanja, – z oblikami in načini ocenjevanja znanja, – z mejami za ocene.

29

2. Učitelj o pridobljenih ocenah obvesti strokovnega delavca in rezultate odda na dogo-vorjenem obrazcu.

3. Udeleženci podatke pridobijo pri učitelju in organizatorki izobraževanja odraslih.

6 PRIPRAVA IN SPREMLJANJE OSEBNEGA IZOBRAŽEVALNEGA NAČRTA

Osebni izobraževalni načrtPo izpeljanih uvodnih pogovorih in morebitnem priznanju predhodno pridobljenega zna-nja organizatorka izobraževanja odraslih oblikuje predlog o prilagoditvah za posamezni-ka, ki se bo izobraževal v enem izmed individualnih organizacijskih modelov izrednega izobraževanja, in jih zapiše kot predlog v njegov osebni izobraževalni načrt.Organizatorka izobraževanja odraslih pripravi osebni izobraževalni načrt za vsakega po-sameznega udeleženca izrednega izobraževanja.Predlog osebnega izobraževalnega načrta organizatorka izobraževanja odraslih pred-stavi in obrazloži udeležencu, ki lahko predlaga spremembe in dopolnitve osebnega izobraževalnega načrta.Ko sta udeleženec in organizatorka izobraževanja odraslih soglasna o poteku izobraže-vanja, podpišeta osebni izobraževalni načrt, ki je s tem določen in postane podlaga za izvedbo izobraževanja.

Osebni izobraževalni načrt za udeležence izobraževanja v individualnih organizacijskih modulih je pisni dokument, ki vsebuje najmanj podatke o: – formalnih in neformalnih delovnih izkušnjah, povezanih z delom ali poklicem, za kate-rega se bo udeleženec izobraževal,

– zaključenem predhodnem formalnem izobraževanju, vključno z morebitnimi poseb-nostmi,

– znanju, pridobljenem v neformalnem izobraževanju, – predvidenem načinu in časovnem poteku izobraževanja, vključno z načini in roki pre-verjanja znanja,

– načinu in časovnih rokih za spremljanje uresničevanja osebnega izobraževalnega na-črta.

V osebnem izobraževalnem načrtu za udeležence izobraževanja v individualnih orga-nizacijskih modelih organizatorka izobraževanja odraslih predlaga, kako bo do udele-žencu zagotovljene konzultacije, pri čemer mora organizatorka izobraževanja odraslih vsakemu takemu udeležencu zagotoviti vsaj 5 ur individualnih ali skupinskih konzultacij na posamezno programsko enoto.Če za program oziroma izbrani organizacijski model ni javno dostopnih ustreznih učnih sredstev, izvajalec v predlogu osebnega izobraževalnega načrta za udeležence izobra-ževanja v individualnih organizacijskih modelih tudi opredeli, kako bo udeležencu poma-gal pri dostopu do ustreznih učnih virov.Šola organizatorko izobraževanja odraslih zadolži za spremljanje uresničevanja sprejetih izobraževalnih načrtov za udeležence izobraževanja v individualnih organizacijskih mo-delih.Organizatorka izobraževanja odraslih vsaj enkrat na leto opravi evalvacijski pogovor s predavatelji v programu sprejetega osebnega izobraževalnega načrta za posameznega

30

udeleženca. Prav tako organizatorka izobraževanja odraslih vsaj enkrat na leto pridobi mnenje udeleženca izobraževanja o ustreznosti izvedbe izobraževanja.Če evalvacijski pogovor s predavatelji ali mnenje udeleženca pokaže, da ima udeleženec težave pri uresničevanju načrta, organizatorka izobraževanja odraslih pripravi ustrezne spremembe osebnega izobraževalnega načrta s potrebnimi andragoškimi ukrepi.

7 MAPA UČNIH DOSEŽKOV

Mapo učnih dosežkov vodi in hrani udeleženec sam. Mapo hrani doma. Mapa učnih dosežkov vsebuje: – dokazila o formalnem in neformalnem izobraževanju, – dokazila o delovnih izkušnjah (usposabljanje, praktično delo …), – osebni izobraževalni načrt, – drugo.

8 VPOGLED IN IZROČANJE OCENJENIH IZDELKOV

Seznanitev z uspehom in vpogled – Z oceno pisnega ocenjevanja seznani učitelj udeleženca najkasneje v sedmih delovnih dneh po izpitu.

– Z oceno ustnega ocenjevanja seznani učitelj udeleženca takoj po končanem izpraše-vanju.

– Popravljene in ocenjene pisne izdelke lahko udeleženci dobijo na vpogled pri posa-meznem učitelju ali vodji programov v desetih delovnih dneh po objavi rezultatov, or-ganizatorka izobraževanja odraslih pa lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi drug rok za vpogled. V pisnih izdelkih morajo biti napake označene tako, da udeleženec lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Udeleženec ima pravico do obrazloži-tve ocene.

– Udeleženec lahko pisno zahteva fotokopijo pisnega ali drugega izdelka. – Udeleženec ima pravico, da se mu pisne oziroma druge izdelke v desetih delovnih dneh po roku za vpogled izroči. Če je vložil ugovor, pa po končanem postopku.

9 POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU

Popravljanje napak pri ocenjevanjuČe predavatelj ugotovi napako pri ocenjevanju znanja (neustrezno vrednotenje odgovo-rov, računske napake pri točkovanju ipd.), lahko sam popravi napako. O odpravi napake učitelj seznani organizatorko izobraževanja odraslih, ta pa seznani udeleženca, katerega znanje je bilo napačno ocenjeno.Udeleženec lahko v treh dneh po vpogledu v pisni izdelek organizatorki izobraževanja odraslih vloži ugovor zoper oceno. Ravnateljica v treh delovnih dneh po prejemu ugovo-ra imenuje pritožbeno komisijo.Pritožbeno komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je vsaj en predavatelj, ki poučuje predmet, na katerega se nanaša ugovor.

31

O utemeljenosti pritožbena komisija odloči najkasneje v treh delovnih dneh po njego-vi vložitvi. Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi oceno oziroma ugotovitev. Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s Pravilnikom o ocenjevanju znanja, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno oziroma v drugih primerih, ko je bila odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila uči-telja, ki je udeleženca ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno ali ugotovitev. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje udeleženca.Z odločitvijo komisije se udeleženca pisno seznani v treh dneh po sprejeti odločitvi. Odločitev komisije je dokončna.Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora udeleženca pisno seznaniti z datu-mom, časom in krajem ter načinom ponovnega ocenjevanja znanja najmanj tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja.

10 IZPITNI RED

Izpitni rokiRoki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom.Izpitni roki so določeni vnaprej za celotno šolsko leto.

Prijava in odjavaUdeleženci se pisno prijavijo k izpitu, in sicer najkasneje tri delovne dni pred rokom. Udeleženec se lahko od izpita odjavi najkasneje dva delovna dneva pred izpitnim rokom.Če se udeleženec ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži iz-pita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in ne more več opravljati izpita v istem izpitnem roku. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora pisno sporočiti organizatorki izobraževanja odraslih najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov organizatorka izobraževanja odraslih odloči najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. Če gre za upravičene razloge, se kandidatu izpitni rok ne šteje.Izredni izpitni roki v dogovoru med udeleženci in predavatelji niso dovoljeni.

Potek izpitovIzpiti potekajo v skladu s programom in pravilnikom o ocenjevanju (ustno, pisno, ustno in pisno). Izpite lahko udeleženec opravlja načeloma pri učitelju, pri katerem je poslušal predava-nja; če to ni mogoče, pa pri učitelju, ki poučuje isti predmet.Udeleženec ne more pristopiti k izpitu brez urejenega in veljavnega indeksa (fotografija, izpolnjeni podatki, poravnana šolnina za tekoči mesec).

Vpis izpitovOcene ustnih izpitov vpisuje v indekse učitelj ali strokovni delavec, vpis ocene pisnega izpita pa strokovni delavec.Indekse za vpis ocen udeleženci oddajo v referatu.

32

Trajanje izpitaPisni izpit oziroma pisni del traja najmanj 45 minut in največ 90 minut.Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut.Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut.Udeleženec ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.Izpit iz praktičnega dela ali storitve traja največ 7 šolskih ur.

11 PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA

Priprava izpitnega gradivaIzpitno ali drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi učitelj oziroma ocenjevalec. Če udeleženec opravlja izpit pred izpitno komisijo, jo imenuje organizatorka izobraže-vanja odraslih. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in člana. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je udeleženca izobraževanja odraslih poučeval.

12 KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI

Kršitve pravilZa kršitve pravil pri ocenjevanju znanja se šteje, če udeleženec uporablja nedovoljene pripomočke, če prepisuje, če moti druge udeležence, če ne upošteva sedežnega reda, če se podpiše z lažnim imenom ali odda izdelek drugega udeleženca kot svoj izdelek.Glede na vrsto kršitve lahko predavatelj udeleženca najprej opozori in njegov izdelek oceni le delno, lahko pa se ocenjevanje prekine in se šteje, da udeleženec ni dosegel minimalnega standarda. O kršitvi obvesti tudi organizatorko izobraževanja odraslih.

13 VELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVIL OCENJEVANJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Šolska pravila so bila objavljena na spletni strani šole 19. 8. 2009 in na oglasni deski, ki je namenjena izobraževanju odraslih, ter v zbornici šole. Mnenje o šolskih pravilih je dal andragoški zbor na konferenci 31. 8. 2009 in udeleženci izobraževanja odraslih.

Šolska pravila ocenjevanja začnejo veljati po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenja andragoškega zbora, udelažencev izobraževanja odraslih ter sveta šole oz. najkasneje1. 10. 2009.

publikacija odrasli 2009-10

Documents